iiev. 202.
V LJODPDI, V M, m 8. septemnrfl 1825. posamezna Številka stane 2 Din. LelO LE
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ......Din 20
za pol leta ..... .120 za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno....... Din 30
Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din 60 T Inozemstva.... » 80
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrata mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 43 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din
Pri večjom naročila poputi
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
prilogo „ Ilustrirani Slovenecw Poštnina plačana v golovint
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokoplat se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništvn 328.		P	olitlčen list za slovenski narod	B	Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Znamenit političen govor Ljube Davidoviča.
ZA POPOLNO SAMOUPRAVO NARODOV.
Za slovenstvo.
Kako prazna je vsaka uada nasprotnikov, da bi kak notranji razkol utegnil oslabiti čvrsto falango, ki jo slej ko prej tvori in predstavlja SLS, je pokazal članek poslanca dr. Ku-lovca v naši nedeljski številki. Seveda bo ua-sprotniško časopisje zato vseeno dalje pridno širilo glasove o razdvojenosti v >klerikalnem?, taboru, saj ono ve in zve vse, kar se pri SLS — ne dogaja in sliši celo klerikalno travo rasti. Mi bi stavili, da bo to časopisje spričo konsta-tacij dr. Kulovca zdaj še bolj zagotovo trdilo, da je SLS v znamenju notranjih razdrtij, češ, ko bi to ne bilo res, bi dr. Kulovec ne smatral za potrebno to dementirati, in bo to isto časopisje pozabilo, da je še včeraj iz ^Slovenče-vega« molka na take in enake alarmantne vesti sklepalo ravno isto: ko bi ne bilo res, bi ne molčali.
Naj torej >Jutro« ali >S1. Narod'' le še nadalje tolažita sebe in vedno bolj se krčeče vrste SDS s takimi fantazijami o SLS, in naj se udajata iluziji, da bosta SLS na ta način kaj škodovala, dejstvo o neomajanosti iu neomaj-ljivosti SLS ostane dejstvo, in mi ne vidimo in ne poznamo nikjer nobenega znaka, ki bi v tem pogledu pomenil kako nevarnost. Nasprotno: tudi čas sam dela za SLS, in ravno politični dogodki zadnjega časa so jej doveli polno novih moralnih in fizičnih moči, so še bolj učvrstili njene vrste, in nikdar morda ni vladal med njenimi poklicanimi voditelji složnej-ši duh ko danes. Kar je tudi čisto naravno: saj preživlja danes slovenski narod eno najvažnejših in najresnejših dob svoje politične zgodovine, in boj, ki ga bije SLS kot legalna zastopnica slovenskega naroda, je odločilnega pomena za njegovo bodočnost. V takih časih ue sme biti mesta neslogi in individualna na-ziranja morajo stopiti čisto v ozadje pred idejo; njej se mora vse in vsak podrediti. Lahko rečemo, hvala Bogu, da je v taboru SLS danes ta duh dominanten: solidarnost v službi eno ideje, enega cilja.
Eno baš izgubljajo nasprotniki SLS vedno fz vida, to namreč, da ni glavni dinamični faktor te stranke njena disciplina in organizacija, nego živa volja narodova; ni program SLS, ideja, katero ona zastopa, od nje v slovenski narod unešen, kot je to pri drugih strankah, marveč je ta ideja, ta program iz slovenskega naroda samega porojen in postavljen, je produkt falUične njegove volje in izraz njegovih duhovnih in materij alnih žalitev. Kar slovenski narod hoče, to je: integralnost slovenske individualnosti. In to je tudi program SLS; ona zastopa in zahteva samo to, kar ima zasi-gurati slovensko individualnost. I)r. Kulovec je to jasno izrazil, a potrebno jo to vedno zopet naglasiti, spričo podtikavanj in sumničenj, s katerimi obklada nasprotniški tisk politiko SLS.
Baš v današnji številki se je - SI. Narod -zopet drznil oklevetati SLS, da ona tira Slovence v boj proti Srbom, cirilici, pravoslavju, državnemu edinstvu in udanosti monarhiji. Kako neopravičeno in nizkotno, kaj takega trditi! Kje ima kdo le najmanjši dokaz temu? Kaj so nam napoti Srbi, cirilica, pravoslavje? Mi jim želimo v vsem samo vse dobro! A braniti svoje — vendar ne znači napadati tuje! Ce brani SLS integralnost slovenstva, ne tangira s tem srbstva v ničemer prav nič. In kdaj iu kje je SLS nasprotovala državnemu edmstvu in udanosti monarhiji?
Slovenski narod je prostovoljno vstopil v državno skupnost s Srbi in Hrvati, s tem je že samoposebi priznal tudi državno edinstvo, in slovenski narod je bil pivi, ki je na usta SLS izjavil, da iz monarhične oblike naše države ne dela nobenega vprašanja. Naj le >S1. Narod« prebere programatične izjave SLS, in naj nikar nc piše o stvareh, ki so danes že davno dognane, ua način, ki vsebuje vse kriterije sejanja plemenske mržnje; to je ščuvanje Srbov proti Slovencem, kar dela - Slovenski Narod«, nič drugega.
In klerikalizem se je preživel, piše : Slovenski Narod«. Kaka absurdna fraza to v zvezi s progiamom in cilji SLS! kaj je v programu SLS : klerikalnega«, kaj je v delu in pr1-'" ' , zastopajoči elementarne in na-k	iske zahteve, »klerikalnega«?
s kaj med Slovenci preživelo, pote-	fotovo preživela fraza o klerika-li i > je, da v slovenskem narodu ne m ta fraza prav uajmanjega odziva v< od Je že preveč napreden. Dokaz
Belgrad, 7. sept. (Izv.) Včeraj je bilo v Kragujevcu veliko zborovanje demokratske stranke, na katerem je imel g. Ljuba Davidovič velik političen govor. V tem govoru se je dotaknil tudi sedanjega političnega sistema in ga primerjal s programom demokratske stranice. Rekel je med drugim, da občuti danes eno veliko zadovoljstvo, da je državna politika sedaj ona politika, katero je demokratska stranka vedno priporočala in radi katere so jo nasprotniki kievetali in psovali z najgršimi priimki. Nesporazum med Srbi in Hrvati in deloma tudi Slovenci je napravil državo v notranjosti nesrečno, na zunaj pa jo je oslabil. Demokratska stranka jc hotela na lep način ustvariti sporazum, toda v državi so bile stranko, ki so mislile, da se more ta ljubezen med narodi izsiliti. Daues slu napravili sporazum dve stranki, od katerih je šef ene rekel 1. februarja t. 1., da je politika, ki stremi za sodelovanjem z Radičem, izdajalska, a po šestih mesecih je ta politika zanj najboljša. šef druge stranke je pa v svojem glasilu napisal, da pod pritiskom sile ne more priti do dela in do sporazuma. Ako se je sporazum ustvaril v talcem razpoloženju, ne moremo verjeti v njegovo iskrenost. Mi smo hoteli sporazum, da obranimo ugled človeka, mi smo boleli bratski sporazum, a drugi so mislili,
da se more priti do njega skozi ječe. Mi smo hoteli sporazum za uredbo naše države, da bodo z njo zadovoljni vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Velikokrat se sedaj na eni strani sliši: >Hrvatska stranka, hrvatski Zagreb, hrvatski Sokoli itd.c To se zdi, kakor da se čujejo glasovi: ^Hrvatje na ukup!« Mi tega nismo hoteli, ker bi to izzvalo klice: >Srbi na ukup« in i Slovenci na ukupc. G. Radič je govoril: sPojte z menoj, in ne boste plačevali davkov in ne boste šli v vojake.< Jaz tega ne moreni reči, ker nam je oboje potrebno, ali to morem reči, da bomo, kadar bomo imeli upravo v rokah, zmanjšali ta bremena, ki so danes v resnici velika. Potem je govoril g. Davidovič o taksah, o uvoznih carinah in o velikih davkih, o velikem številu ministrstev in o velikem številu uradništva. Število velikih župa-nij se mora zmanjšati. Moderna demokracija hoče in mora, da se razširi samouprava narodov. Mi hočemo razdeliti javne posle na dve skupini, na one, ki se nanašajo na oblasti in na one, ki se tičejo države. Te homo kontrolirali, one druge bomo pa prepustili samemu narodu, da jih sam vodi. Na koncu svojega govora je bil Davidovič burno pozdravljen od svojih političnih prijateljev. Za njim so govorili še Grol in dr. Milan Radosavljevič in drugi, Shod je bil zaključen ob eni popoldne.
niki ljudskega zdravstva po mestih, kjer po tobačne tovarne, odredili sestavo zdravniških' komisij, katere bodo vsako leto pregledale vse dclavcc v tobačnih tovarnah in ugotovile njihovo zdravstveno stanje.
Bukarešta, 7. septembra. (Izv.) ProgreS«, Avarescov list, poroča iz Ženeve, da iščeta naša in grška delegacija arbitražo Romunije v sporu med Belgradom in Atenami. Romuni hočejo to izkoristiti v svoje namene in v svojih listih pišejo, da jim bo dala Grška ia nagrado za to arbitražo svobodno ceno v Solunu.
POGAJANJA Z BOLGARIJO.
Belgrad, 7. septembra. (Izv.) V Sofijo je odpotovala naša delegacija, ki ima nalogo, da se pogaja in sklene z zastopniki bolgarske vlado sporazum o ureditvi vprašanja odkupa bolgarskih državnih zgradb na našem ozemlju v caribndski oblasti, ki smo jih mi prevzeli, ko so lo ozemlje zapustili Bolgari. Načelnik delegacije je g. dr. Ban, ekspert naše države v reparacijski komisiji.
BOLGARSKA DELEGACIJA ZA ŽENEVO.
Sofija, 7. septembra. (Izv.) Bolgarska delegacija za skupščino Zveze narodov, ki ji na-čoluje minister za zunanje zadeve Kalfov in v kateri sta prejšnja ministra Madžarov in Danilov, je odpotovala v Pariz.
___.___________— ...i i .	j
Melika ofenziva
STRAHOVIT PORAZ ŠPANCEV. — SODE-LITJE 60 VOJNIH LADIJ.
Pariz, 7. septembra. (Izv.) Takoj po svojem prihodu v Afriko je maršal Petain organiziral skupen napad francoskih in španskih čet na Marokauce. Določeno je bilo, da se velika ofenziva prične 7. morske strani na treh točkah, kjer naj bi se izkrcale španske čete pod varstvom francoskih in španskih vojnih ladij. Vojnih ladij je bilo 60, med temi velika francoska oklopnica »Pariz«, križarki »Strassbourg« in >Metz::, španska križarka l Alfonso XIII. : in veliko število torpedovk, podmornic in mornariških letal.
London, 7. septembra. (Izv.) V bližini pristanišča Alhucemas so izkrcali Španci pod varstvom francoskih iu španskih vojnih ladij nad 15.000 mož. Ta del španske armade pa so Marokanci popolnoma uničili. Španci so zašli v zasedo, iz katere ni bilo več rešitve. Boji pri Tetiianu se nadaljujejo z dobrim uspehom za Marokanee.
Pariz, 7. sept. (Izv.) V Libourne-u jc na nekem shodu rekel minister za pravosodje Steg, da po tolikih denarnih in človeških žrtvah Francija nc more zapustiti Maroka, ker bi izgubila sicer vso severno Afriko.
Pariz, 7. sept. (Izv.) Španska vlada je poslala v Afriko 18 bataljonov pehote in 6 polkov topništva.	<
Zasedanja Društva narodov.
Ženeva, 7. septembra. (Izv.) Današnja otvoritvene seje 35. zasedanja Društva naro-. dov so se udeležili zastopniki 56 držav. Sejo jo olvoril francoski ministrski predsednik Painleve z velikim političnim govorom. Med poslušalci prevladujejo časnikarji, bilo pa je v ložah tudi dokaj politično zanimivih oseb, n. pr. vdova predsednika \Vilsona, neka Arabkinja iz Mosula in maharadža fz Patiale, ki so je pripeljal Lv Ženevo z vsem svojim spremstvom.
Ženeva, 7. septembra. (Izv.) Zastopniki držav Male antante so imeli v Ženevi konferenco, na kateri so sc dogovorili o skupnem nastopu pri vseh vprašanjih, katerih rešitev se tiče držav Malo antante. Razpravljali so o sanaciji Avstrije iu Madjarske, o manjšinskem vprašanju, o razmerju do Bolgarije in Grške in o načrtih grškega vnanjega ministra Hentlis a o posebni varnostni pogodbi za Balkan. O Rendisovem predlogu pa belgraj-ska vlada tako dolgo ne bo razpravljala, dokler ne bodo razčiščena vsa sporna vprašanja med kraljevino SHS in Grčijo zlasti glede Soluna in naših narodnih manjšin na Grškem. Jugoslovanska vnanja politika se bo v bodoče držala dveh smernic, ohranitve mirovnih po-trodb iu skupnosti Male antante.
RAZLIČNE VESTI O G. PAŠIČU. ~ PAŠIČ J*' POPOLNOMA ZDRAV.
MINISTROV. KDAJ SE SESTANE NARODNA SKUPŠČINA.
POTOVANJE
Belgrad, 7. septembra. (Izv.) V političnem življenju je še vedno zatišje. Sicer pa je postalo delo vlade po povratku zastopnika predsednika vlade g. Marka Gjuričiča v Belgrad nekoliko živahneje, vendar vlada ne opravlja važnejših poslov, ker večine ministrov ni v Belgradu. Pozornost političnih krogov je osredotočena na pokrajino iu potek raznih agitacij, ki se sedaj vrše med ljudstvom. Nekatere osebe trde, da se v drugi polovici tega meseca vrne v Belgrad Nikola Pašič, da se udeleži slavnosti prenosa zemeljskih ostankov Njegoša ua Lovčenu in da bo spremljal kraljevo dvojico na popotovanju po Dalmaciji. Toda po poročilu, ki ga je prinesel danes v Belgrad iz kopališča Evian les Bains šef kabineta predsednika vlade, se g. Pašič ne bo udeležil svečanosti na Lovčenu, ker namerava po nasvetu zdravnikov ostati v Evian les Bains do konca tega meseca in priti potem naravnost v Belgrad. Poročila o zdravstvenem stanju g. Pašiča so jako ugodna. G. Pašiča je te dni pregledal zdravnik za želodčno bolezni svetovnega slovesa Besancon in konstatiral, da so posledice bolezni popolnoma prešle. Po njegovem mnenju jc organizem g. Pašiča sedaj v mnogo boljšem stanju nego bi mogli pričakovati to spričo njegovih let. G. Pašič se stalno po diplomatskih kurirjih in raznih posetnikih informira o političnih
?0% znižanje voznih ran
L ..ti, 7. septembra. (Izv.) Min., i meta je izdal naredbo, po kateri se znižajo vozne cene na vseh progah in za vse brzo- in potniške vlake.
NAŠ POSLANIK V BUKAREŠTI NA DOPUSTU.
Eelgtad, 7. septembra. (Izv.) Naš poslanik v Bukarešti g. Antič je dobil enomesečen dopust. Odpotoval bo v Pariz skozi Ženevo, kjer bo posetil Ninčiča in mu poročal o položaju v Romuniji,
ZA POSPEŠITEV CARINSKE EKSPE-DICIJE.
Belgrad, 7. septembra. (Izv.) Minister financ jc izdal naredbo, da sc v namen pospešitve carinsko ckspedicijc v izvozni sezoni tekom 15 dnj osnujejo posebni izvozni odseki za carinjcnjc izvoznega blaga in uvede posebna dnevna služba za carinjcnjc in to na
razmerah v državi. Razen tega čita dnevno časopisje iu marljivo zasleduje vse dogodke. Te dni ga je posetil naš poslanik v Parizu g. Spalajkovič.
Sedaj je v Belgradu prav majhno število ministrov. Čim nekateri pridejo, drugi odidejo. Danes je prišel iz kopališča v Belgrad minister za ljudsko zdravstvo Slavko Miletič. Davi je obiskal g. Marka Gjuričiča in se z njim dalje časa posvetoval. Iz Belgrada je odpotoval v kopališče minister prosvete Velja Vukičevič. Pravtako je odpotoval v Kraljevi-co minister dr. Srskič. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač pa odpotuje drevi v Zagreb k otvoritvi lovske in avtomobilne razstave.
Glede sestanka narodne skupščine domnevajo nekateri, da se bo sestala na vsak način pred 20. oktobrom. Po mnenju nekaterih bo seja jako kratka, ker se bo na njej pre-čital samo ukaz o zaključitvi tekočega zasedanja. Drugi mislijo, da se bo skupščina se-slala par dni pred 20. oktobrom in da bo par sej, na katerih se bodo obravnavali nekateri nujni zakoni, in da bi se šele potem zaključilo zasedanje in otvorilo novo 20. oktobra.
V Belgradu je prav malo poslancev, ki dohajajo in odhajajo po svojih zasebnih opravkih.
dejstvo, da se vrste SLS od dne do dno nmo-že, da stoji za njo vse. kar slovensko misli in čuti.
carinarnicah v Djevdjeliji, v Skoplju, v Osjeku, v Subol.ici, v Radujcvcih, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Gružu, Metko-viču, Splitu, Sušaku in Rakeku.
za
Belgrad, 7. septembra. (Izv.) Končno je določeno, da odpotuje naše odposlanstvo za kongres mednarodne medparlamentarne unije v Washingtonu 12. t. m. zvečer. Na potu se ustavi delegacija v Parizu, kjer bo v našem poslaništvu posvetovanje. Člani te delegacijo so dr. Velizar Jankovič, Ljuba Nešič, Nikola Preka in dr. Srdjnn Budisavljevič. Tajnik delegacije je šef kabineta predsednika narodne skupščine Ranko Dostanič.
Trpvinska pooodha z Avstrijo
Belgrad, 7. septembra. (Izv.) V Belgrad je prispel načelnik našega odposlanstva za trgovinska pogajanja z Avstrijo g. Sava Kukič. Prinesel je s seboj načrt pogodbe, ki ga je izdelala skupna komisija, in ki ga bodo predložili ministrskemu svetu, čini se sestane.
VSAKOLETNI ZDRAVSTVENI PREGLED TOBAČNIH DELAVCEV.
Belgrad, 7. septembra, (Izv.) Po naredbi ministra za ljudsko zdravstvo bndo nadzor-
Ženeva, 7. septembra. (Izv.) Za predsednika komisije, ki bo razpravljala o poročilu pravnišlcih strokovnjakov o varnostni pogodbi, je izvoljen jugosolvanski minister vnanjih zadev dr. Ninčič.
Ženeva, 7. septembra. (Izv.) V Ženevo ae je pripeljala danes bolgarska delegacija pod vodstvom vnanjega ministra Kalfova. Bolgarska delegacija bo poskušala doseči s posredovanjem Društva narodov veliko mednarodno posojilo kakor sta ga dobili Avstrija in Ogrska, intervenirala bo na korist bolgarskih narodnih manjšin na Grškem in poskušala bo tudi doseči mednarodno posojilo za vzdrževanje bolgarskih beguncev iz Grčije in Jugoslavije. Na ta način upa bolgarska delegacija spraviti pred Društvo narodov mace-doneko vprašanje.
Ženeva, 7. septembra. (Tzv.) Rešitev mo-sulskega vprašanja so odgodili na nedoločen čas. Izvolili so posebno komisjo, ki naj mo-sulsko vprašanje še enkrat preštudira.
Ženeva, 7. septembra. (Izv.) V Ženevo sta se pripeljala avstrijski kancler dr. Ramek in avstrijski poslanik v Parizu, bivši avstrijski vnanji minister dr. Grilnberger. Avstrijci pričakujejo, da jim bo Društvo narodov znatno olajšalo mednarodno finančno kontrolo nad Avstrijo, ali pa jo celo ukinilo. Glede uvedbe prednostnih carin za Avstrijo odločitev še ni padla.
Seipel in Mussolini.
Dunaj, 7. septembra. (Izv.) »Der Abend« poroča, da je bivši kancelar dr. Seipel odpotoval v Italijo, kjer se bo sešel z Mussolini-jem, da nadljuje ona pogajanja, ki jih je bil prijel pred meseci avstrijski vnanji minister dr. Mataja. Krščansko - socijalna glasila pa trde, da je dr. Seipel odpotoval v Bo?ogno, kjer bo imel nekaj predavanj na kongrosu italijanskega katoliškega dijaštva. Socij.ilui demokrati in vsenemci pripravljajo o potovanju itr. Seipla interpelacijo.
Branja za varnostno pogodbo.
l/C 7. septembra. (Izv.) Pogajanja pravnikov za stilizacijo varnostne pogodbe so končana. Kakor poročajo >Timesc, se bodo ministri vnanjih zadev pogajajočih se držav sešli v drugi polovici meseca na posebni konferenci, ki se bo vršila v Luganu ali pa v kakem drugem švicarskem ali italijanskem mestecu, da bo udeležba na konferenci omogočena tudi Mussoliniju. Po poročilu »Times« niso pričakovali, da se bo tako naglo dosegel sporazum v glavnih vprašanjih.
Pariz, 7. septembra. (Izv.) >Petit Pari-sien< poroča, da se pravniški strokovnjaki niso zedinili v vprašanju, ali sme Francija poslati svojim poljskim in češkim zaveznikom preko nemškega ozemlja svoje čete na pomoč ali ne. ako bi bili ti državi napadeni. Nemški zastopnik dr. Gauss se je tej zahtevi odločno uprL
fletršk! protesti proti češki šolski upravi.
Praga, 7. sept. (Izv.) V Reschettbergu so priredili Nemci veliko protestno zborovanje proti odredbam češke šolske uprave, s kate-irimi se ukinja veliko število nemških šol in razredov.
Praga, 7. sept. (Izv.) V Toplicah na severnem Češkem je prišlo pri demonstracijah proti novemu češkemu šolskemu zakonu do burnih prizorov, ker je žandarmerija ostro nastopila proti demonstrantom. Le mirnemu posredovanju okrajnega glavarstva se je zahvaliti, da ni prišlo do prelivanja krvi
VOJAŠKI SKOP BOMBERA BO ODSTAVLJEN.
Pragai, 7. septembra. (Izv.) Generalni superijor češkoslovaške armade Bombera bo odstavljen. Sedaj je Sel na dopust ne nedoločen čas. Pravijo, da se ne vrne več na svoje mesto. Vzrok zamere je držanje škofa Bom-bere v znani Husovi afori.
KATOLIŠKI SHOD V MORAVSKI OSTRAVI
Moravska Ostrava, 7. »ept. (Izv.) Včeraj ae je začel v Moravski Ostravi katoliški shod za severno Češko in Moravsko. Včeraj popoldne so zborovali katoliški telovadci.
RIJSKA AKADEMIJA ZNANOSTI.
Moskva, 7. septembra. (Izv.) Proslava 200 letnice obstoja ruske akademije znanosti se je pričela v soboto. Navzočih je bilo mnogo učenjakov iz Nemčije, Holandije, Anglije in Amerike. Slavnostno predavanje je imel član akademije Pavlov.
Otvoritev planinskega doma na Krvavcu.
Zelja, ki so jo dolgo vrsto let goji J', planinci med Kamnikom in Kranjem zlasti oni v Cerkljah, misel, s katero se je že dolgo pečal osrednji odbor Slov. planinskega društva, načrt, ki so ga zadnja leta propagirali zlasti zimski športniki, se je v nedeljo uresničil. Slovensko planinsko društvo je otvorilo Dom na Krvavcu in s tem postavilo novo mogočno postojanko v prelepih Kamniških alpah.
Ce je že vse obče zanimanje ob gradbi doma pokazalo, da je osrednji odbor izvrstno pogodil, ko se je odločil za zavetišče na Krvavcu, je otvoritvena slavnost to naravnost manifestirala. Zlepa menda še ni bila udeležba pri kaki podobni planinski slavnosti tako velika, kakor v nedeljo na Krvavcu. Od povsod so prilezli planinci na vznožje Krvavca (1700 m), kjer stoji novi dom slovenske turistike. Večina je prišla že v soboto zvečer in ponoči, drugi v nedeljo tekom dopoldneva. Zato je bil dom v noči od sobote na nedeljo nabito poln in tudi pri Sv. Ambrožu nisi mogel najti nobenega kotička več, kamor bi mogel leči. Zato je večina celo noč bdela. V nedeljo dopoldne so v velikem številu pritisnili domačini iz cerkljanske in stahovske ! okolice. Planinci so hoteli vživati solnčni j vzhod, a so bili zelo razočarani. Na žalost se ; je odel zjutraj Krvavec z vsem tako krasnim ! planinskim ozadjem v gosto meglo, ki se ves l dopoldan ni hotela umakniti in se je tudi po- ! poldne šele ob 4 razpršila, Dasi je bila pa ta j megla zelo neprijetna, vendar vsega vesolja i le ni mogla vdušiti. Slavnost se je zvršila po i sporedu in udeleženci so bili veseli, da ni bilo dežja ali še kaj hujšega.
Slavnost otvoritve se je pričela s sv. mašo, ki jo je pred okusnim prirejenim planinskim oltarjem opravil č. p. Ciprijan Napast iz Kamnika. Pri maši je pel dovršeno čital-miški zbor iz Kranja pod vodstvom okr. šolskega nadzornika Rusa in godel del čitalni-škega orkestra. Peli so Nedvedovo mašo. Po sv. maši je imel č. pater Napast dogodku primeren nagovor, v katerem je izrazil misel, da je pohajanje planin pristno krščanska navada, tako pristna, da moremo reči, ako nekoliko predrugačimo Tertulijanove besede: Anima christiana naturaliter montnna. V sv. pismu stare in nove zaveze naletimo na celo vrsto dogodkov, ki so se odigrali na gorah. Gore so imele vedno velik vpliv na človeško ' dušo, saj nam kakor malokatera stvar razode- ! vajo veličastnost dela božjih rok. Sklenil je ! z željo, da bi bil novi dom vedno obiskoval- I j cem naših planin v telesno in duševno uteho, ! : zlasti, da bi jim nudil prilipo, da zadoste ob nedeljah in praznikih, ko jih največ pohiti ven v božjo naravo, svojim verskim dolžnostim. Saj je marljivi Aljažev klub poskrbel
za mašo skoro pri vseh planinskih kočah in bo to storil najbrže tudi pri tem veličastnem domu na Krvavcu. Nato je slovesno blagoslovil dom, pri čemur mu je odpeval pevski zbor, ki je zapel po blagoslovu veličastno »Molitev za slovanski rod.«
Po končanem blagoslovu je spregovoril predsednik Slov. plan. društva g. dr. Tomin-šek. Pozdravil je vse navzoče, zlasti zastopnike oblasti okrajnega glavarja Keteja iz Kamnika in župana iz Cerkelj Andreja Mur-nika in župana iz StRhovice Ivain Prelesnika ter zastopnika baronice Apfaltrernove, lastnice križke planine, kjer dom stoji. Dal je duška veselju osrednjega odbora nad novim domom, ki se vredno pridružuje svojim vrstnikom v Vratih, na Kredarici Ip na OkreSlju. Zahvalil se je vsem, ki so gnlotno in drugače pripomogli, da je mogel osrednji odbor postaviti to veličastno stavbo. Zlasti gre zahvala baronici Apfaltrernovi, ki je z razumevanjem in velikodušnostjo, kakoršno planinsko društvo 1® redkokdaj najde pri lastnikih visokogorskega sveta, prepustila društvu prostor potreben za dom, nadalje šolskemu upravitelju Lapajnetu iz Cerkelj, ki je vodil delo krajevnih faktorjev in prevzel uprivo doma, višjemu gradbenemu svetniku inž. Skabernetu, ki je oskrbel tehnično vodstvo gradbe in »Ljubljanski stavbeni družbi«, ki je delo i-vi *ila. Zahvalo je izrekel tudi vsem, ki so si prizadejali za čim lepšo prestavo otvoritve, posebno podružnicama v Kranju in Kamniku, č. p. Ciprijanu in planincem v Cerkljah. Nato je orisal na kratko zgodovino Slov. planinskega društva od iz-gradb prvih koč do zadnjega doma na Krvavcu. Povdaril je internacionalno gostoljubnost Slovenskega planinskega društva, ki so mu dobrodošli gostje v njegovih domovih in kočah planinci vseh narodov. Tej gostoljubnosti naj služi s častjo tudi novi dom, ki ga tem potom proglaša za otvorjenega.
Topiči so pokali in iz pevBkih grl je zado-nela pesem »Gorski kraji« od Vilka Novaka.
Za predsednikom je stopil na zidano ograjo pred domom šolski upravitelj Lapajne in z drastičnimi vzgledi pokazal nasprotstvo, ki obstoja v življenju, potrebah in navadah meščanov in kmetov na deželi. Osvetlil je posledice, ki izvirajo iz tega nasprotstva in so obema, meščanu in kmetu, v škodo. Opozoril je na napake, ki jih kažejo tako meščani kakor kmetje, in je končno oba sloja pozval, da skušata eden drugega bolje razumeti in vzajemno delovati na prospeh slovenskega planinstva zlasti v Kamniških alpah, kjer je za Slov. planinsko društvo še obilo dela; saj podajamo baš po naših planinah svojo roko bratom onstran meje, kjer je tudi še slovenska zemlja polna krasot, ki pa za enkrat ne moremo vanjo.
Pevci so zapeli »Na planine«.
Končno se je zastopnik baronice Apfal-trern inž. Hvastja zahvalil za pozdrave, ki jih je spregovoril predsednik dr. Tominšek, ter častital planinskemu društvu, da je kljub mnogim zaprekam z velikimi žrtvami zgradilo novi dom v Kamniških planinah, ki naj služi vsem ljubiteljem lepe narave, slovenskemu narodu pa bodi v čast in ponos in spomenik njegovega kulturnega dela.
S petjem članov »Grafike« iz Ljubljane je bila slavnost zaključena.
Nato so se udeleženci v skupinah posedli okoli doma. Megla se je sedaj nekoliko dvignila, da ni bilo več čutiti neprijetnega hladu. Sviral je orkester, pele so harmonike, prepevali so ad hoc sestavljeni zbori, na stojnicah si mogel dobiti vsega, kar more in sme poželeti planinec. Fanlje so ukali. In da je bila slika tem pestrejša in da se je pokazala tudi jugoslovanska vzajemnost, je Cerkljan v irhastih hlačah, golih kolen, v kratkem jopiču s fesom na glavi prodajal čaj.
Doni sam je bil kakor mravljišče. Na-
I ravno je, da si ga je hotel vsako ogledati iD videti, kaj je ustvarilo vzajemno delo domačinov in osrednjega odbora. Dom je zgrajen po vzorcu doma na Vršiču, le da je zidan, dočim je vršiški lesen. Iz veže prideš v pro. storno sobo z dvema mizama in z lepo gorenjsko kmečko pečjo. Iz sobe vstopiš v kuhinjo, kjer opaziš, da je peč v sobi le fingi-rana, in stojita le dve steni postavljeni ob što-dilniku, ki greje tako tudi sobo. Dimnika, ki peljeta iz štedilnika, grejeta dve sobi v prvem nadstropju in skupno ležišče v podstrešju. Iz kuhinje je vhod v klet in v sobo oskrbnikovo. Iz veže peljejo stopnice v I. nadstropje, kjer je ob veži 5 sob, na eni strani 3, na drugi 2.
V	podstrešju sta 2 sobici, pripravljeni za go-spo baronico, v ostalem delu so prirejena v dveh etažah skupna ležišča za 20 do 30 oseb.
V	pritličju in I. nadstropju sta tudi stranišči. Voda se zbira v Kapnici pod štedilnikom, ra-zun tega je v bližini doma, samo i5 minut hoda oddaljen, studenec. Vhod v dom je od vzhodne strani. Okoli doma je nasuta in 9 kamnitim zidom podprta široka terasa, od koder se nudi gledalcu ob lepem vremenu prekrasen razgled na kranjsko ravnino in sorsko polje, kamniško ravan in ljubljansko polje in na gorski svet, kjer stolujejo Grinto-vec, Kočna in Storžič.
Ker se je megla trdovratno oklepata vrha Krvavca (1853 m), so začeli gostje že ob dveh popoldne zapuščati križko planino in se spuščati v dolino deloma v Kokro, deloma v Cerklje in Kamnik. Ko so se po kranjski ravnini peljali na železniško postajo, se je na enkrat pokazal Krvavec v vsej svoji mogočnosti in ob njegovem vznožju novi dom, viden kakor nobena druga slovenska planirska koča in v resnici spomenik slovenske kulture. In ni jim bilo žal, da so prisostvovali, dasi v megli, njegovi otvoritvi.
Cerkveni vesfriik.
Obletnica prvega Marijinega kongresa tn posvetitve svetišča Marije Pomočnice kristjanov nn Rakovniku. V spomin na prvi Marijin kongres in na posvetitev Marijinega svetišča se bo pri Mariji Pomočnici na Rakovniku vršila danes dne 8. septembra spominska slavnost s sledečim sporedom: Dopoldne ob pol desetih govor in slovesna' svela maša. Popoldne ob jx>1 Štirih shod ljubljanskih Marijinih družb in Marijinih častivcev. Pri shodu se podeli papežev apostolski blagoslov, ki ga je za to priliko izprosilo v Rimu vodstvo Marijinih dražb; nato pete litanije z blagoslovom. Po blagoslovu od pol pete do pol šeste pri lurški voUini (ob slabem vremenu v notranjih prostorih zavoda) akademija na čast Mariji Deoici. Marijin kongres, ki je pred letom dni v svojem neprisiljenem sijaju vse očaral, nam ne sme izginiti v pozabnost V to naj služi vsakoletna spominska slavnost. Kako bi so obličje ljubljanskega mesta, položaj našega naroda, medsebojni boj raznih teženj, življenje družin, vnema ljudskih voditeljev iti vzgojiteljev, kako bi se vse to z boljšalo in v najboljšem pomenu izprementlo, ko bi vsi prišli in bi po mogočni Pomočnici kristjanov našli pri Kristusu luč in zdravje in zvelič&nje. V mislih na vse to in v zaupanju na Mariji posvečena slovenska src« vabimo k obilni udeležbi zlasti Ljubljano in okolico.
Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima danes zvečer ob 6. uri slovesen shod, pri katerem bodo sprejeti novi člani. Ker se po-tiožnost na Rakovniku prične že ob pol štirih, ne bo prav nič ovirala družbenikov, ki bi pohiteli na Rakovnik, da dospo pravočasno v Križanka
NARODNO GLEDALIŠKE V LJUBLJANI.
8. septembra: Opera: Verdi: »Aida«.
Vordi: Aida. Zadnja predstava za časa ljub-I Ijanskoga velesejma je Verdijeva opetra > Aida:, ki se poje danes ob pol 8. uri v opernem gledališču, i Pri tej predstavi poje prvikrat na našem odru I ulogo Amonasra g. Pavel Holodkov. Ostale vloge ! pojo: gdč. Pirkova, ga. Thierryjeva, ga. Ribičeva i ter gg. Betetto, Orlov, Mohorič in Zu]>an. Opero i dirigira g. Neffat, režijo vodi g. Bučar. Ker so v ] tej operi zaposleno naše najboljše moči, bo pred-. stava brez dvoma prvovrstna ter opozarjamo na njo posebno še zunanje goste. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 1. in od 8. do 5. ure popoldne ter od 7. ure dalje pri večerni blagajni.
Postava portretnega slikarstva Slovenije.
(J.< ev paviljon, od 29. avg. do 1. oktobra.)
ooenem z velesejmom se je v soboto, dne 29. avgusta t. 1. otvorila razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes. Priredila jo je Narodna Galerija v Ljub-ljni, nahaja se v bivšem Jakopičevem paviljonu, odprta pa bo, kakor je zaenkrat predvideno, do konca septembra. Povod razstavi in njeno svrho je ob otvoritvi označil predsednik društva g. L Zor man, iz čigar otvoritvenega govora posnemamo, da je smatrati to prireditev Narodne Galerije za nadaljevanje slovenskega umetnostnega deta, ki se je sistematično začelo s prireditvijo zgodovinske razstave slikarstva 1. 1922. Razstava ima namen v občinstvu p buditi 1. zanimanje za našo zgodovino in osebnosti prednikov in tako vršiti dejanje narodne pobude in vzgoje, na drugi strani pa 2. zbrati umetnosti material v svrho umetnost-nozgodovinskega proučavanja ter z njim podati na portretnem polju pregled silnega razvoja slikarstva na Slovenskem.
Dosedanje delo Narodne Galerije je zelo kratkotrajno, pa zato tako uspešno kakor delo malokaterega slovenskega prosvetnega društva. Do pred nekaj leti še nismo imeli nobenih argumentov v roki, da bi mogli zavrniti očitek, da pred Šubici Slovenci sploh nismo pokazali v svoiem kulturnem in umetnostnem
| stremljenju individualnih potez, zavrniti očitek, da je slovenska umetnost le italijanski i in nemški uvoz. Zasluga Narodne Galerije pa je, da je pred tremi leti priredila zgodovinsko razstavo, ki je zavrnila vse te očitke in ki je, dovini naše pretekle umetnostne kulture. S XVII., XVIII. stoletja, pomembne in pozablje-tem je bil postavljen temelj nadaljnemu delu, katerega uspehi so že danes taki, da dokumentirajo našo individualno umetnostno preteklost Ni tako slavna ta preteklost kakor je preteklost večjih evropskih na- j rodov s starejšimi kulturami, toda ni se nam | je treba sramovati, zakaj dosti je večjih narodov, ki imajo iz preteklosti komaj tretjino toliko umetnostnega bogastva pokazati kakor mi.
Kakor je bila splošna historična razstava prireditev, ki je pokazala zasilne obrise naših stilnorazvojnih mej ter predstavita vsaj najznamenitejše umetniške osebnosti zgodovine, tako pomeni sedanja razstava nadaljevanje tega dela in podrobno omejitev na portretno slikarstvo. Z velikimi žrtvami in žilavim delom je odbor na hvalo uvidevnosti in razumevanju raznih kranjskih in štajerskih, goriških itd. lastnikov slik odprl razstavo, ki pa je talce vrste, da ne bo zanimata samo umetnika in zgodovinarja ampak vsakega Slovenca. Saj nam predstavlja naše ljudi, lica iz slovensko zgodovine.
Tako se na razstavi vrste pred gledalcem obrazi domačih plemičev, svelnih ter cerkvenih veljakov, govore fiziognomije davno pre-minulih prednikov, zanimajo značaji in oseb-
nosti vseh vrst. V španskih in benečanskih nošah, z gubanimi ovratniki in skrbno spletenimi vlasuljami se vrsti pred teboj plemstvo iz XVII. XVIII. stoletja, pomembne in pozabljene osebe. Tu je z bratom županom škof Chron, najjačja osebnost XVII. stoletja, motor proti-reformacije, nekje boš našel Trubarja in Dalmatina, njih smrtna nasprotnika, potem so tu brižinski in lavantinski škofje v svili, žametu, oklepih člani plemiških rodbin Ajman, Turn, S trobili of, Valvasor, Codelli, Rasp, Peer, Latn-berg ... malokatero ime ti bo neznano. Potem so tu borci za slovenstvo, politiki, pesniki, učenjaki, veljaki iz XIX. stoletja, med njimi Vodnik, Josipina Turnograjska, Prešeren, ki visi nasproti svoji Juliji, so tu Cop, Langus, Toman. Kaj se je res še leta 1844. prvič javno zapisala beseda »Slovenija« in je vzniknil pojem slovenstva? ?Kdo bi verjel, kako smo se razvili prej ko v sto letih mi Slovenci! Tu so borci iz tistih časov, naše stare matere in očetje se sladko nasmihajo z biedermaierskih miniatur, ponosno nosijo slovenske matrone zlate avbo na glavah. To so lica Slovencev, skozi do najmodernejših dni. Pa bodisi psiholog ali sleno-graf ali karkoli, hvaležen boš Galeriji za to razstavo in če te umetnost nič ne briga.
Šc bolj prideta na svoj račun s to razstavo umetnik in zgodovinar. Znanost je obogačena s tem, da so po tej razstavi stilnorazvojne meje jasnejše in preciznejše, kakor so bile za historične razstave, razstava je spravila na dan celo vrslo novih, doslej neznanih ali še ne videnih del novih umetniških osebnosti. Nedol-
go, pa bo mogoče vsako sliko precizno datirati in agnoscirati, razvojni obrisi pojmov: slovenski barok, rokoko, romantika, renesansa, so neprimerno ostrejši kakor so bili še pred nekaj leti. — Najmanj slik je na razstavi iz XVI. stoletja, ko je najbolj cvelo stensko slikarstvo, nekaj več materiala jo iz XVII. stoletja, s'elika in pestra množica je poznobaroč-nih in rokokojskih portretov, največja pa jo zbirka iz XIX. stoletja, romantika, bieder-maier, realizem. Koncem XVI. in še nekaj čez zač. XVII. stol. se drži pri nas stil, ki bi ga po analogiji iz Italije imenoval visokorene-sančnega (n. pr. donatorska slika Khieslov iz Poreberja), še preden pa se ta menja, zanaeo i k nam nasilna kulturna preorientacija za pro-i tireformacije val romanističnega baroka, ki za nekaj desetletij zamegli, pa vendar ne zaduši domačega elementa v našem slikarstvu, ki tli pod laško obleko individualno, določno vidno dalje. Odtlej ona razgibana vrsta portretov, za-sukanih s telesi v globino prostora, z mogoč-I nimi pozami, nasilnimi gestami in imponujo-čimi udi, topečimi se v luči in senci. To so portreti iz dobo baročnega romanizma; kakor so ti portreti na italijanski način komponirani, obdelani v luči in senci, so imeli njih modeli laške obleke, sestavljali kosila na laški nn-čin, če mogoče tudi govorili laški, lo »Dorf-zungen und gemeine Leut'«, kakor pravi Valvasor, so takrat še govorili slovenski. Ob koncu stoletja, ob zarji prosvitljenega veka se opazi v umetnosti važna stilna mena, v vsem kulturnem življenju pa osamosvojitev od Ita-
Dnevne novice.
Občinske volitve v Zagorja. Pri občinskih volitvah v Zagorju, ki so se vršile v nedeljo 6. t, m., je dobila SLS 68 glasov (3 odbornike), krščanska socialna delavska zveza 78 glasov (4 odbornike), komunisti 200 gla-sov (9 odbornikov), samostojni demokrati 115 glasov (5 odbornikov), socialni demokrati (Čo-bal) 94 glasov (4 odbornike). SLS je dobila skupno 146 glasov in 7 odbornikov. Udeležba pri občinskih volitvah je bila znatno manjša kakor pri skupščinskih volitvah. Takrat jc volilo 752 volivcev, sedaj pa samo 555. Pri skupščinskih volitvah je dobila SLS 189 glasov, demokratje 151 glasov, Pucelj 2, Prepeluh 4, komunisti 231, Murn 24, narodni socialisti 64, Čobal 75, Pastorek 10.
Katehetske nagrade. V ^Osnovni Nastavi« št. 24 na strani 857 je izšla spet nova nared-ba prosvetnega ministra o katehetski nagradi za vnanje šole. Žal, da je samo naredba. Teh imamo pa pri nas že toliko, da ne vemo, kam ž njimi. Ampak dejanja ni. Mi pa tega hočemo, oziroma vsaj potrebni smo, da se naredbe izvršujejo v dejanju.
K katehetskim nagradam. Vsako četrtletje se veroučiteljem ukazuje, da napravijo prijave za nagrado za verouk. Prijave se pošljejo, nagrad pa ni nobenih ali pa jih prejmejo samo nekateri. Ako ni toliko kredita, da bi se vse veroučitelje za delo tudi plačalo, potem se naj za prihodnje četrtletje objavi v listih: >Kredita za veroučitelje ni.«
Prve tožbe po novem tiskovnem zakonu. Pri zagrebškem sodišču sta vložeui dve tožbi po novem tiskovnem zakonu. Ena tožba je Vložena proti uredniku iRadničke borbe« Bc-giču po čl. 45. tiskovnega zakona, drugi pa proti uredniku * Hrvatske Svijesti« po čl. 70. istega zakona. Obenem pa poroča ljubljanski >Narodni dnevnik«, da ga toži šef prosvetne uprave za ljubljansko oblast dr. Pavel Pestot-nik in sicer zaradi klevete. Po novem zakonu mora glavni urednik do p rine;-, t i dokaz resnice v 8 dneh.
Glavni urednik »Narodnega dnevnika«, katerega, kakor gori omenjeno, toži šef prosvete v Ljubljani dr. Pavel Peslolnik, poživlja vse one, ki so se čutili od gospoda dr. Pestol-aika kdaj prizadete, zlasti seveda učitelje in profesorje, da naj mu pošljejo oziroma osebno podajo tozadevne podatke in doprineske k materijalu, ki ga hoče »Narodni dnevnik« predložiti v svrho doprinešenja dokaza resnice. Dr. Pestotnik toži »Narodni dnevnik« zaradi članka >0 bivši prosvetni upravi v Ljubljani in Mariboru«, v kateri očita N. D. dr. Pe-stotniku pristranost. Poziv, oz. prošnjo glavnega urednika »Narodnega dnevnika« tudi mi s svoje strani toplo podpiramo in prosimo zlasti naše somišljenike, da se odzovejo, ker je ta pravda velike politične važnosti. Mate-rijal mora bili kmalu doposlan, oziroma podan, ker mora po novem zakonu glavni urednik ves dokazilni materijal že v 8 dneh sodišču predložiti.
Kmctijsko-gospodinjska šola v Rcpnjah otvori s 15. oktobrom zimski kmelijsko-gospo-dinjski tečaj, ki traja šest mesecev in sicer od 15. okt. 1925 do 15. aprila 1926. V zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda sv. Frančiška, se sprejme 18 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 450 Din na mesec. Nekolkovane, lastnoročno pisane prošnje naj se opremijo s sledečimi potrebnimi prilogami: 1. zadnje šolsko izpričevalo, 2. zdravniško izpričevalo, 3. krstni list, 4. posestni list, potrjen po davčni oblasti, 5. obvezno pismo staršev ali njih namestnikov, da bodo zanje plačali vse stroške šolanja, 6. zavezni list gojenk, da se bodo natančno ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem gojenk, ki naj bodo vsaj 16 let stare, je vlagati do 1. oktobra .1925
pri vodstvu kmetijsko-gospodinjske šole v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano, kjer se lijo, Dunaja, ostale Avstrije itd.
V	Komendi bo v nedeljo Marijinega imena dne 13. septembra slovesna zahvalna služba božja ob jO. za nove bronaste zvonove, razstavljene na velesejmu iz ljublj. zvonarne.
V	zavodu usmiljenih bratov v Kandiji se je nastanil pričetkom t m. meseca kot sekuu-darij dokrotor vsega zdravilstva g. Igor F r a n k o. Dr. Franko je rodom goriški Slovenec, sin zuanega odvetnika in poslanca dr. Franka v Gorici. Zanimivo je, da so zdaj trije Primorci v zavodu usmiljenih bratov; ti so: provincial P. Leopold Daneu z Opčin p. Trstu, šolski upravitelj v pok. Janko Leban in zdravnik dr. Igor Franko.
Ob začetku šole je za uvod v novo šolsko življenje najbolj priporočljivo berivo Zgodovinskih anekdot, ld dijaka na lahek način pripeljejo iz počitniškega mišljenja do resnega šolskega dela- Tretji zvezek je izšel pred par meseci.
Kot vojaškega begunca zasledujejo italijanske oblasti sina odvetnika dr. Tume. Dr. Tuma je res prebival okoli 30 let v Gorici, je pa rojen na Kranjskem. Njegovo prošnjo za italijansko državljanstvo so mu Italijani odbili in zato jc precej čudno, zakaj naj bi bil njegov sin danes italijanski vojaški begunec.
Letni sejni. Dne 28. septembra 1925 se vrši na Vel. Slevici pol ure od kolodvora Vel. Lašče letni živinski in kraniarski sejm kakor tudi za konje in drobnico. V okolici je mnogo lepe živine, radi romarske cerkve bo tudi udeležba velika. Zato se vabijo živinski in konjski kupci ter kramarji, vsak bo prišel na svoj račun.
Neutemeljene govorice. Pred dvema mesecema smo poročali, da je bil povožen na železniški progi med postajama Grusuplje in Smarje-Sap posestnik Stare. Moža so našli na progi zelo razmesarjenega. Kako je prišel mož pod vlak, ni dognano. Bržkone se je vračal po progi in ga je prehitel vlak, ali pa je mož celo na progi obležal. O tej zagonetni smrti pa so se začele širiti med ljudstvom najrazličnejše govorice, glasom katerih je bil mož zaklan, da je imel prerezan vrat in je morilec po svojem zločinu zavlekel truplo na železniški tir, da bi onemogočil nadaljno preiz-kavo. Ker so se podobne govorice vedno bolj širile, so odredile oblasti čez 2 meseca, da se truplo izkoplje in izvrši obdukcija trupla. Obdukcijo sta izvršila ljubljanski sodni zdravnik dr. T r a v n a r in pa zdravnik dr. P a n -c e iz Grosupelj. Zdravnika sta ugotovila, da ni na truplu nobenega znaka tuje krivde in da so vse te govorice neutemeljene in izvirajo ie iz ljuusne domišljije.
Ne kupujte vojaških predmetov. V zadnjem času je bilo prijavljenih več nakupov vojaške obleke, perila in čevljev. Prodajajo tudi celo vojaško municijo. Kupci se opozarjajo, da naj ne kupujejo vojaških predmetov, lii so last vojaške uprave. Tak nakup ima zelo nerodne posledice. Kupec zgubi blago in denar ter je poleg tega še prav občutno kaznovan radi nakupa ukradenega blaga.
Med vožnjo ukradena listnica. Dijak srednje tehniške šole Viktor Zamuda je prijavil, da mu je bila med vožnjo iz Zidanega mosta v Ljubljano ukradena črna usnjata listnica, v kateri je imel okrog 2000 Din gotovine in nekaj listin.
Insercnta pod šiiro »Sluga« prosi uprava, da vrne prosilcem izvirne dokumente, ker jih nujno rabijo.
Sedem let nc fci pojedla družina makaronov, s katerimi je zgrajen ogromen stolp na velesejmu v paviljonu »E« tovarne »Peka-tete«.
Gospodinje, upoštevajte I Naše milo znamke »Gazela« se izdeluje iz najfinejših snovi, ki perilu ne škodujejo. Zato perete z njim brets truda ter dosežete, da je perilo res snežno belo.
Objekt občudovanja na velesejmu je mlin na veter tovarne čokolade Mirim in njena razstava izdelkov. Nanizano je tam toliko finih slaščic, da sc ljudje kar ločiti ne morejo od njih.
— Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
»Buddha« čaj na velesejmu — oglejte si »H« paviljon št. 461—465.
Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« bo za rasa velesejma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer.
Torek, 8. t.
i
lije. Patosa gest in silnoudnih pojav, boja luči in senc je konec, portreti so postali vitki, tanki, gracilni, nastopila je najsijajnejša doba naše stare umetniške tvornosti, slovenski rokoko s Savoyetom, Metzingerjem, \Ver-gantom, Jelovškom. Na razstavi vidiš najimenitnejši Metzingerjev portret, grofa Lamberga, ki vzbuja občno pozornost, vidiš Savoyetove portrete grajščakov Ajman, \Vergantove škofe ln barone Codelli. XVIII. stoletje jc ponos te razstave. Prehod v XIX. označajo Layerjevi, prvič razstavljeni portreti, dalje Herrleinova, Potočnikova dela, ki že vodijo v poznejšo romantiko, biedermeier z Langusoni, Stroyein, Tomincem, Karingerjem, Kunlom. Največjo dvorano na razstavi polnijo dela iz tega časa. Slede predhodniki modernega impresionizma, Subice so deli že med modeme, ker moderno pripravljajo. Desno dvorano so si uredili moderni z Jakopičem, Sternenom, Kobilco, Vese-lom, Groharjem, Jamo, Vavpotičem, Šantlom in mladi Kos, Jakac ter Pilon. Pogrešamo v celokupni sliki zastopstva bratov Kralj. Sicer ie pregled našega portretnega slikarstva v toliko popoln, v kolikor jo skoro vsako pomena čredno umetniško ime vsaj z enim delom za-pano na razstavi. Poleg domačih umetnikov so na razstavi zastopani tudi neki dvomljivi domačini hi tudi tujci, ki so delovali pri nas: Tischbein, Pnde.vin, Verelst, Steiner, ena slika se pripisuje Almanachu.
Razstava je prvič predstavila javnosti dela Savoyeta, ki pomeni za raziskavanje umetnosti XVIII. stoletja velevažno odkritje. Nje-jove slike iz 1. 1725. so sa svoj čas primeroma
stilno zelo napredne in kvalitetne. Nov mojster, ki se more uspešno postaviti ob bok doslej znani četvorici naših velikih rokokojskih mojstrov. Dalje je tu kopica kranjskih in štajerskih mojstrov, ki se prvič vidijo v Ljubljani in so deloma »izkopani« iz pozabe: Schlande-rer, Tomšič, Patek, Dorfmeister, Kenckel, Vogl, Kastner, Vacktl, Strauss... so tu dela že znanih mojstrov, ki so se nanovo našla in prvič pokazala: Rain\valdt, Metzinger, Laver, Tominc in še cela vrsta drugih del, ki eš niso bila razstavljena.
Taka razstava v obeh ozirih, ki jih je Galerija imela pred očmi, zadošča svojemu namenu in pomeni izza razstave 1922. drugo veliko zaslugo društva za slovenvko umetnostno zgodovino. Glede aranžmaja bi se gotovo našle še katere, morda res malo enostranske želje, tako postavim bi si umetnostni historik želel videti dela istega umetnika skupaj, da bi imel lažji pregled; toda pičlost prostora je. zahtevala kompromis. Z veseljem treba konstatirati, da so potrebe tako narastle in z žalostjo konstatirati, da je dobri stari Jakopičev paviljon postal pretesen in tako naj bo tu natrpana razstava memento tistim, ki imajo odločevati pri akciji, da dobi Galerija sčasom večje razstavne proslore.
Razstava pomeni za Slovence neprecenljivo važno in veliko kulturno dejanje, za katero moramo bili hvaležni: Narodni Galeriji za delo in trud, lastnikom in zbirkam, ki so slike posodili, pa za uvidevnost in žrtvovanje za kolektivno stvar.	Dr. S. V.
razprodaja vzorcev po tovarniških cenah, zadnji dan letošnjega velesejma. Detajlna
Vsi na veiesejem!
iz Ljubljane.
Rojstni dan prestolonaslednika Petra se
je v nedeljo 6. t. m. v našem stolnem meslu zelo svečano proslavil. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj so baterije na Gradu oddale več topovskih strelov, dopoldno pa sta se vršili liturgija v pravoslavni kapeli in pa katoliška zahvalna služba božja v stolnici, ki so ji prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, inozemski konzuli in mnogo občinstva. Nato je bila po mestu vojaška parada, na kateri so bili vojaki uniformirani s čeladami, in pa defile pred državnimi in vojaškimi funkcijo-narji. Zvečer je bil po meslu mirozov z bak-ljado.
60 letnico rojstva je obhajal 7. t. m. livarski mojster zvonov g. Karel K r u š i č in obenem 47 letnico svojega obrta v livarni zvonov. Iskreno čestitamo!
Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Šolsko leto 1925-26 sc prične v pondeljek 14. sept. s sv. mašo ob 9. uri v Križankah. Po službi božji se zbeno učenci in učenke v svojih razredih, da sc jim razloži disciplinarni red in naznani urnik. V torek 15. sept. ob 8. uri se prične reden pouk. Po-navljalni izpiti se vrše dne 9., 10. in 11. seft, V I. deškem letniku je še nekaj mest prostih. Interesente poziva ravnateljstvo, da se zgla-se najkasneje do sobote 12. sept. do 10. ure. Lanski učenci II. letnika, ki so dovršili šolo z dobrim uspehom, so že vsi v službah. Absolventi imajo pravico na dijaški rok, Kdor 14. sept. ne pride v šolo in ustmeno ali pismeno ne opraviči svoje odsotnosti do 10. ure dne 14. sept., bo črtan in se sprejme na njegovo mesto drug oz. druga. — Ravnateljstvo.
Višji tečajni izpit na humanistični gimnaziji v Ljubljani v septemberskem roku so napravili: Orehek Franc iz Šiške, Uršič Anton, Valand Milan iz Ljubljane in Ladislav Vrbič iz Sodražice.
Umrli so v Ljubljani: .Josip Petrovčič, prejemalec lesa, 75 let. — Matija Škof, posestnikov sin, 35 let. — Helena Pavlin, urad-nikova vdova, 78 let. — Anton Schmidt, mizarski pomočnik, 66 let. — Kristina Berce, hči dninarice, 12 let. — Antonija Jančar, trgovčeva vdova, 66 let. — Terezija Žankar, kočarjeva hči, 11 let.
Vojaška zaprisega vojnih obveznikov, ki so rojeni v letih 1875 do 1905. Po naredbi vojnega ministrstva F. Dj. št. 40780, z dne 22. septembra 1923, se morajo zapriseči na Njegovo Veličanstvo kralja Srbov, Hrvatov in Slovenci vsi vojaški obvezniki od rojstnega letnika 1875 pa do rojstnega letnika 1905. Za izvršitev zaprisege se odreja sledeče:
1.	Vsem v Ljubljani stanujočim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1875 do 1905, ne glede na rojstvo in pristojnost, ki so bili kadarkoli spoznani za sposobne ali ograničeno sposobne, se je od 9. do 19. septembra 1925 od 8. do 13. ure s svojimi vojaškimi listinami zglasiti v mestnem vojaškem uradu v : Mestnem domu« radi vpisa v zaznamek zapriseženih vojnih obveznikov, in sicer po nastopnem redu: Dne 9. septembra letniki 1875, 1876, .1877; 10. sept. 1878, 1879, 1880; 11. sept. 1881, 1882, 1883; 12. sept. 1884, 1885, 1886; 14. sept. 1887, 1888, 1889; 15. sept. 1890, 1891, 1892; 16. septembra 1893, 1894, 1895; 17. sept. 1896, 1897, 1898; 18. sept. 1899, 1900, 1901; 19. sept. 1902, 1903, 1904, 1935.
2.	Zglasiti se morajo tudi hranilci, samohra-nilci in oni obvezniki (zlasti dijaki), katerim je bila odložena služba v kadru. 3. Obvezniki, ki so služili Ze v naši vojski iu so tam bili zapriseženi, ali obvezniki, ki so bili že pri vežbah zapriseženi, so oproščeni zglasitve in ponovne zaprisege. 4. Vsak obveznik dobi pri zglasitvi izkaznico, ki bo obenem vstopnica na prostor, kjer se bo izvršila zaprisega, a. Po izvršeni zaprisegi se izkaznice pobero in ua podlagi teh izkaznic se vpiše zaprisega v spiske in izkaznice. 6. Dan in kraj zaprisege, ki lxi najbrže meseca oktobra v Mišice v i vojašnici, se objavi pozneje. 7. Posebni pozivi se ne bodo izdajali. Ta razglas velja kot poziv za zglasitev, kakor tudi kot poziv za zaprisego. 8. Odškodnina kakršnakoli ni predvidena. 9. Po členu 21. ustave kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora vsak državljan pokoriti zakonom, služiti interesom narodne skupnosti, braniti domovino in uosdti državna bremena. Na podlagi tega člc-
Krojaški atelje
K. Pučnik
Tavčarjeva ul. 3
najftoliše angleško blago
prvovrstno delo
na je predpisana tudi ta zaprisega, kateri se Jje brezpogojno podvreči. 10. Kdor se odtegne zglasitvi in zaprisegi, je kriv prestopka po § 45 v. k. z. in prestopek kaznuje po § 12 zakona o postopanju vojaških sodišč — vojaško sodišče. 11. Obveznik, ki se obdolži prestopka po § 445 v. k. z., se takoj pritegne v preiskovalni zapor, kjer ostane do izvršene preiskave, odnosno do nastopa svoje kazni. 12. Opozarjamo na stroga določila s pripomnjo, da se od zaprisege izostali obvezniki poleg drugega najbrže vpokličejo na dve ali tritedensko orožno vajo, po orožni vaji pa se zaprisežejo.
Ljubljanski trg je bil ves teden dobro obiskan. Pozna se, da so se pričele šole in da je velesejem. Povpraševanje po blagu je bilo veliko, zlasti po sadju. Dovaža se vsakovrstno domače sadje, cene niso pretirane, ker skuša mestno tržno nadzorstvo, kolikor je v danih razmerah mogoče, cene znižati čira najnižje. Ker so gospodinjo povpraševale zlasti po češpljah, so se jim morale cene diktirati, da si je ljudstvo moglo nabaviti potrebno sadje. Primer za ceno češpelj v Zagrebu se ne
V	bistvu pa so cene dovolj nizke, zlasti ker v Ljubljano kmetje no pripeljejo kar na vozovih. Poskočila je tudi cena jajcem, vendar se preko 3 Din za par ne dovoljuje prodaja.
V	bistvu pa so cene dovolj nizke, zlasti, ker se prodaja na trgu le lepo sveže blago. Kilogram govedine po mestu velja 16 do 19 Din, na trgu 18, 15 iu 9. Cena različnemu drobovju je ostala iste. Kilogram teletino velja 17 in 20 Din. Svinjina, prešičje meso prve vrste 27.50, druge 29 do 25, trebušne slanine 25 do 26, slanine ribe in sala 29 do 30, mešane slanine 28, slanine kranjskih prašičev 22.50 do 25, masti 39, šunke 35 do 37, pre-kajenega mesa I. 35, II. 35, košlrunovega 14 do 15, kozličeviue 20 do 22, konjskega mesa 9 do 12. Klobasam jo ostala cena ista kot pretekli teden. Perutnina: mali piščanc 1*2 do 15 Din, večji 15 do 25 Din, kokoš 25 do 30, petelin 25 do 40, raca 25 do 30, domač zajec manjši 8 do 12, večji 13 do 18. Ribe so po isti ceni. Morskih rib ta teden ni bilo na trgu. Občinstvo se tudi tu opozarja, da se smejo ribe prodajati lc na kilogram in po določeni ceni. Vsak nasprotni slučaj naj se naznani podpisanemu uradu. Ponovno opozarjamo zlasti na cene mleku, ki velja liter na dom postavljeno 3 Din, v mlekarni 2 Din 75 par in na trgu 2 Din 50 par. Tega naj se vse stranke drže. Surovo maslo je kilogram po 45 do 50 Din, čajno maslo 60 do 65, maslo 40 do 50, bohinjski sir 38, sirček 9 do 10. 1 kilogram belega kruha 6 Din 50 para, črne. ga 5.50, rženega 5.50. — Sadje 1 kg luxus jabolk 8 Din, jabolk I. 6-7, II. 4—5, III. 2 do 4, 1 kg luxus hrušk 11—12, krušk I. 8 do 10, II. 6—8, 1JI. 2.50—4, 1 kg lušenik orehov 35, 1 kg češpelj 3—4, 1 kg goriškega grozdja 14—16, banaškega 9—13, špecerijsko blago: 1 kg kave portoriko 68—72, Santos 52—56, Rio 44—52, pražcnc kave prima 84—100, II. 72—76, III. 56—60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 24, riža I. 10—12, II. 8—10, liter namiznega olja 22, jedilnega olja 19, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, kilogram soli morske 4.50, kamene 4.50, celega popra 34, mletega popra 36, paprike 20, 1 kg sladke paprike po kakovosti 52, liter petroleja 70, 1. kg testenine I. 14, II. 10.50, pralnega luga 3.75, čaja 72 do 120; mlevski izdelki: banaška moka št. 0 5.75, amerikanska 6, moka št. I. 5.25, št. 3 4.50, št. 5 4.50, kaša 6, ješprenja
j 6—7, ješprenčka 10—14, olrobov 2.50, koruz-I ne moke 3.50, koruznega zdroba 4.50, pše-i ničnega zdroba 7, ržene moke 5, ajdove mo-1 ke prima 9, II. 7. Zelenjava: salata 4—5, radič 3—3.50, zelje 1—2, rdeče zelje 3—4, kislo zelje 4, ohrovt 3—4, karfijol 10—29 po kvaliteti, kolorabe 3—4, špinača 6—7, paradižniki 2.50—4, kumare 0.50—1, kumarce za ukisavanje 100 kom 8—15 po kvaliteti, buče 25 para do 1 Din, fižol v stročju 2.50—5, lu-ščen 3—4, čebula 2—3, češenj 15, krompir 1—1.25, repa 75 para do 1, kisla repa 3, gobe: jureki 8—16, (merica 3.50—4.50), korenje, peteršil, zelenjava za juho 7—8, ina-lancani 1—2.50 po kvaliteti. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Znižanje cene kruhu v Ljubljani. Mestno tržno nadzorstvo jc pozvalo ljubljanske peke, da v najkrajšem času znižajo cene kruhu, ker bi sicer bilo mestno tržno nadzorstvo prisiljeno ccno kruhu diktirati. Toliko v vednost občinstvu. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Državni osrednji zavod za ženski domači
obrt, Turjaški trg 6, II, prične z rednim poukom dne 10. 9. Poučevalo se bo klekljanjc, šivane čipke, telede, file, biserna dela ter
belo in pisano vezenje.
na slovite dežne plašče, ki jih nudi samo tvrdka
DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Velesejem paviljon »I« 615—617 ali pa Dvorni trt? 3. pod »Narodno kavarno««
Na živinorejski razstavi v nedeljo se i« pripetila težka nesreča. Ker so nekega bika dražili, se je odtrgal Ko je hotel nek neznanec pomagati dečku, ld je čuval bika, ga jc ta pritisnil ob leseno ograjo ter mu zdrobil prsna koš. Ranjenec je padel v nezavest, prepeljali so ga takoj v bolnico.
Vlom v vilo Samasa na Karlovsld cesti. Kot smo že kratko poročali, je bdlo vlomljeno v petek v vilo Samasa na Karlovski cesti. Med opoldanskimi urami je vlomil tat, ki je moral vse razmere prav dobro poznati, v pisarniške prostore zvonarne »Strojnih tovarn in livarn«. Nalomil je že precej staro in obrabljeno blagajno, iz katere je odnesel 27 ti-ker se mu je gotovo zelo mudilo, popolnoma pri miru. Vlom so tekom popoldneva opazili in ga takoj prijavili policiji. Uvedla se je obsežna preiskava. Vlomilcu je baje policija že na sledu.
Zasačen tat na velesejmu. V paviljonu T. Grošelj je zasačil natakar Vinko Trinker iz Maribora železniškega uslužbenca Josipa Strohsacka ravno ko je basal v žepe steklene krožnike za pepel. Poklical je stražnika, ki je ugotovil tatvino in odpeljal moža na velesejmsko stražnico. Tam so ga preiskali in so res nošli pri njem tri take krožnike, malo čašico za kavo s krožnikom, kozarec in pa pet gumijastih žog. — Dalje je bila ukradena na velesejmu soprogi mehanika Idi Kristanovi iz otroškega vozička črna usnjata torbica, v kateri so bili trije robci, diva ključa in pa 200 Din gotovine.
Vdova, brez vsake pokojnine, bolehna, ,76 let stara, prosi usmiljene gospe, da bi ji podarile kaj ponošene obleke. Zahvaljuje se vnaprej vsem iz srca! Darila sprejema Košak Marija, Kongresna trg 3, pod streho.
Državni nameščenec, ki je že tretje leto brez družinskega stanovanja in ki je bil pred štirimi tedni deložiran, išče dobrosrčnega človeka, kii bi mu oddal v najem ali podnajem prazno sobo, za katero bi plačeval do 400 Din mesečne najemnine. Imenovani je eče dveh nedoraslih otrok in 50 odstotni vojni invalid. Že štiri tedne stanuje v neki avto-garaži, ki je zelo vlažna, brez oken in skrajno nehigijenična. Družinski oče je nevarno bolan na pljučih in se mora vsled odredbe zdravnika, da ne zapade tuberkulozi, nujno izseliti iz nehlgijenične garaže. Vsled tega se obrača za pomoč do dobrosrčnih ljudi. Blagohotne ponudbe naj se naslovijo na naslov: R. V. Ljubljana, Justična palača, ali pa se oddajo pri vratarju.
novoTTI
J4'ivu'. i , jtrov in oblek Vam nudi najugodnejše
JOS. ROJINA — LJUBLJANA.
Za časa velesejma popust.	5616
iz štajsrske.
L.-.~rtno na Paki. Tu se je poročil g. Kari Presker z gospo Mikuš, vdovo po trgovcu Ign. Mikušu. Pri slavnostni gostiji je starešina gospod Filip Obu nabral za novi zvon za podružnico 10.000 kron.
Ljutomer. Dne 30. avgusta sc je pri nas ustanovila Vinarska zadruga, ki je bila za naš okraj že zdavna potrebna. Pristopilo je k nji kar skraja 29 članov — znamenje, da se vinogradniki zavedajo, da je edino v združitvi moč in da se bodo potom zadružništva najlažje našla pota, da se ublaži sedanja kriza v vinogradništvu. Saj vinogradnikom korpora-cije, od katerih bi najprej pričakovali pomoči in podpore, delajo še težave. Tako je letos Kmetijska podružnica morala za galico plačati celo carino, in to samo radi tega, ker je naročila galico naravnost od tvrdke in ne potom KmeiiHke družbe v Ljubljani. Za načelnika Vinarske zadruge je bil izvoljen g. Jakob Rajh, sedanji načelnik Okrajnega zastopa in namestnik poslanca dr. Hohnjeca: že njegovo ime jamči, da se bo zadruga uspešno razvijala. — V soboto, dne 5. t. m. nas je obiskal za- j grebški škof dr. Premuš, ki je imel ta dan birmo v sosednji ŠtrigovL Pripeljal se je popol- j dne z avtom in v spremstvu svojega tajnika g. Pavliča. nedeljiškega g. dekana, štrigov- j skega župnika g. Možarja in kaplana Lichten-bergerja v Ljutomer, si ogledal cerkev in se nato zopet odpeljal r Štrigovo nazaj, kjer je drug: dan. v nedeljo zopet delil sv. birmo.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov čaj.
Dobiva se v vseh lekarnah in drocerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb,Tlica 204
IZ MARIBORA. PROSLOVA 70 LETNICE DRUŠTVA KAT. RC*	'EH POMOČNIKOV V MARI-
BORU.
Maribor, 7. septembra, j. jc obrnil sedemdesetič in napovc-da aa iioče življenja. Bila je — da govorimo odkrito — vsa proslava 70letnice obstoja najstarejšega mariborskega obstoječega društva nc toliko ogledalo dosedanjih uspehov, kolikor opozorilo javnosti, somišljenikom in vsem onim, ki jim je dobro vzgojen, pošten, moralno trden rokodelski stan pri srcu, da je treba začeti, začeti orati neobdelano njivo s požrtvovalnostjo in lj\ibeznijo! In če hočemo usmeriti s pravilno smerjo tudi rokodelsko-obrtni-ško gibanje, je treba začeti smotreno, sistematično ■— na globoko in na široko, kakor sc jc lo zgodilo in se razvija dalje pri prosvete
telovadbi, politiki, zadrugarstvu in delavstvu!
In v to je izzvenela sleherna želja posameznih govornikov...
Sobotni komerz je bil naravnost prisrčen. Društveni pevski zbor iz Ljubljane ga je otvo-ril • himno. Komerza se je udeležil tudi mariborski knezoškof dr. K a r 1 i n , ki je v svojem pozdravu povdaril, da sc mu zdi povojno to društvo kakor neobdelana njiva, ki pričakuje delavcev. Spričo nevarnosti, ki groze neorganiziranemu rokodelstvu, zlasti mladim pomočnikom baš v mestu, nam katoličanom ne more biti vse eno, kaj se z njimi godi, mi jim moramo dati roko in srce, da bo blagoslov dobro porabljenih mladostnih dni rodil žetev v moški dobi, da gremo za plemenitostjo, zopet obrnemo tudi pogled na dušo in srce! Kanonik g. Stroj iz Ljubljane je v kratkem podal sintezo rokodelskih društev sploh, podal kratko zgodovino mariborskega društva, ki ima v tem, da že 70 let obstoja, če ne žc v drugem, gotovo razlog, da je bilo potrebno, da torej mora šc nadalje podvojeno zgrabiti v življenje. Zanj so se brigali vsi mariborski škofje, mnogo odličnih kulturnih delavccv, med njimi ranjki dr. Medved. Dajrno temu društvu tudi mi srce in roke v pomoč. Žu^un dr. L r s k o v a r je povdaril, da tvorijo baš v Mariboru rokodelci in obrtniki s pomočniki jedro našega meščanstva, zato se je treba zavedati naloge, ki jo ima to društvo kot naraščaj m baš mi katoliki skrbimo, da bo to društvo v bodoče vtisnilo svoj obraz v to jedro našega mesta.
Komerz je pozdravil še veliki župan g. dr. Pirkmajer s pismom, ker se radi zadržanosti komerza ni mogel osebno udeležiti, dalje g. poslanec Žebot, zastopnik zagrebškega društva g. R i h t a r i č , zastopnik vrhniškega društva g. Weingerl. Vrli pevci-Ljubljančanje so s planinskimi pesmami dopolnili in godba Kat. mladine, ki kar skokoma napreduje, je izpolnila še ostali prosti čas.
Nedeljsko mašo je daroval knezoškof, govoril je društvu g. prof. Ž i v o r t n i k.
Ob pol 11 se je vršilo zborovanje v dvorani Zadružno-gospodarske banke, katerega so se udeležile zastopnice ženske zveze z zastavo, izobraževalnega društva Studenci in Lajtcršbcrg z zastavama, Mladina z zastavo, dalje 3 zastopniki iz Zagreba, 20 iz Ljubljane, 4 iz Novega mesta, 6 iz Vrhnike z zastavami. Po pozdravnem govoru g. predsednika Ljubše, zastopnika drž. oblasti dr. Pfeiferja, g. Pavlina iz Ljubljane in g. Lorberja je g. kanonik Stroj razložil pomen in zgodovino rokodelskih društev. Kakor nekdaj Kol-ping na Nemškem, Križanič, škof dr. Napot-nik, dr. Medved v preteklem času, zbudimo tudi mi v novo življenje društvo, ki je dalo dosedaj Mariboru že 3500 obrtnikov. Od zborovanja je bila poslana udanostna brzojavka kralju in papežu.
Po zborovanju sc je vršila debata o strokovnih zadevah — reorganizaciji in zvezi vseh društev v Jugoslaviji.
Društvo je popoldne v nedeljo priredilo veselico pri Gambrinusu, v pondeljek pa izlet v Falo-Ruše.
Morda jc bila prireditev društva, ki se ravno postavlja na noge, zamišljena v prevelikem obsegu, oziroma ima za tako nalogo premalo delavcev na razpolago. Ali klic smo morali slišati vsi: v Mariboru je treba začeti z vso resnobo in sistematiko tudi pri tem stanu! Inteligenca je dolžna, da se za svojo izobrazbo narodu oddolžil Vsak košček krede je zanjo plačal narod z žulji! Društvu pa je treba mladih, živahnih Kolpingov, krepkega odbora in bodočnost našega mesta se bo lahko štela po dekadah tega društvenega življenja.
• • •
Izredna seja občinskega sveta, V sredo ob 6 zvečer se vrši izredna seja občinskega sveta. Dnevni red: mestna stanovanjska hiša.
Proslava rojstnega dne prestolonaslednika
se je vršila v Mariboru v soboto s pokanjem iz topičev, v nedeljo so se vršile običajne civilne in vojaške svečanosti. Mesto je bilo v zastavah.
»Volksstimca« nima miru radi našega delavskega dne. Zadnjo številko je skoraj celo posvetila »klerikalcem«, izlila vse, kar se jc kdaj nabralo v katerikoli vrsti socialistične literature, za danes, 8. t. m. pa kliče na shod z edinim dnevnim redom: »Klerikalni delavski dan«. Mi na te izpade ne odgovarjamo, uredništvu »Volksstimce« pa priporočamo, da, če jim je zmanjkalo že vsakega gradiva, naj se vsaj udeležuje delavskega dne, da bo vendar enkrat nekaj strokovnega slišalo o delavskem gibanju! —
voljeni: za provinciala p. Ban Burič, za pro-vincialnega tajnika p. Avguštin Ceola, za kustosa zagrebške pokrajine p, Gabrijel Cevc, za kustosa splitske pokrajine p. Jožef Miolin. Za gvardijana v Ptuju p. Berd. Polonijo iz Splita, za gvardijana v Zagrebu p. Jožef Mi-loševič, za gvardijana v Splitu p. Vid Marko-vina, dosedanji gvardijan v Ptuju, in za gvardijana v Sibeniku p. Marko Kraljevič. Defi-niter za zagrebško pokrajino p. Avgust Ne-;;ovetič, za splitsko p. Ignacij Aljkiovič. Magister novicev je p. Ladislav Glavina in vodja samostanske šole v Ptuju p. C. Sparožič.
Poroka. G. Joško Lipovš, strojevodja, rodom iz Rudnika pri Ljubljani in gdč. Angela Arnuš, odlična cerkvena pevka v minoritski cerkvi, sta bila v nedeljo poročena. Cerkveni zbor je na predvečer zapel nevesti podoknico.
Scjmsko poročilo. Na živinski sejem dne 1. septembra so prignali 263 volov, prodanih 88 po 8.50—7.75 Din kg žive teže; 300 krav, prodanih 181 po 6.50—3.75 Din kg žive teže; 2 teleti, prodani po 11—9 Din kg žive teže; 61 juncev, prodanih 24 po 7—6.50 Din kg žive teže; 98 junic, prodanih 37 po 8—6.50 Din kg žive teže; 37 bikov, prodanih 25 po 8—5.75 Din; 65 konj, prodanih 23 po 5000—1000 Din komad; 80 kobil, prodanih 27 po 5000—1000 Din komad; 35 žrebet, prodanih 24 po 700 do 400 Din; lepša tudi nad 1000 Din.
Na svinjski sejem dne 2. septembra so pripeljali 109 svinj in 210 prašičev, prodanih je bilo 152 po 13.50—11 Din kg žive teže. Prasci od 7—12 tednov stari po 225—100 Din komad.
Specielno za gospode DUHOVNIKE nndi najceneje
zimeke suknje, dežne Hu-bertus - plašče *a pxst*
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-ljivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
FRAN LUKIČ — Pred škofijo štev. 19.
IZ TRBOVELJ.
Potres. V soboto okoli 9 se je čul lahek potres z bobnenjem s smeri južno-vzhodno — severo-zapadno.
Izplačilo odbitega ročnega davka. Mladoletnim delavcem, starim pod 18 let in starim nam 60 let, se je izplačal ročni davek od aprila t. 1. sem, kateri jim je bil odtegnjen pri plači. Umevno, da je zaraditega vladalo veliko zadovoljstvo in veselje, vedo pa naj tudi to, da se je največ trudil, da bi se ta davek : ukinil in da se je vsaj nekoliko sprememl, naš poslanec dr. G o s a r. Ako bi socialni demo-kratje ali kdo drugi to dosegel, kakšno vpitje | bi bilol
Vcselica Dekliške zveze v Knezdolu sc
je vršila v nedeljo prvič z igro pod Petkovim j kozolcem v najlepšem redu. Vse točke igre so se precizno izvajale in občinstvo je bilo nad vse zr.dovoljno. Tudi prosta zabava je bi-i la prisrčna in so tamburaši pokazali vso svojo umetnost. Tudi veselica gasilnega društva na travniku gasilnega doma sc je vršila v splošno | zadovoljstvo. Godba na lok in godba fanfar sta neumorno igrali. Veselica je bila nadvse dobro obiskana in postrežba točna in izvrstna. Pridno se je streljalo za dobitke in pri dobitku za janjce je enega dobil g. učitelj Tori, drugega neki rudar.
Sreča v nesreči. Rudar Henrik Naraglov iz vzhodnega okrožja je padel v jami v rov (šaht). Sreča v nesreči jc pa bila ta, da je pa-i del v rov, za njim pa voziček za premog, pa sc mu razun nekaj prask na hrbtu ni nič zgodilo. Danes jc že šel iz bolnišnice in se šetal na cesti proti Trbovljam.
Deiekt avtomobila. Potniški avto g. Miloša Rozina je v nedeljo obtičal na cesti v bližini g. Dimnika. Potniki morajo seveda go-drnjaje iti potem peš, ali čakati na druge avto-priložnosti.
CITMIB/O
in £'. ':.'. biroji edino elegantni, najtrpeži: . , zalo tudi najcenejši samo pri
JOS. PETELINC-U,
r->lc<i Prešernovega spomenika, Ljubtja ia.
Sz Frekmurja.
OBLEKE
za gospode in dečke kupite najccncje pri tvrdki
LOŽAR & BIZJAK
LJUBLJANA j-: Sv. Petra cesta itev. 20.
IZ PTUJA.
Profesor Ladislav Mlakcr jc premeščen iz Prokuplja v Srbiji v Ptuj, kjer je žc nastopil svojo službo. Podeljeno mu je isto mesto, ki ga je prej zavzemal in ki so ga takoj po njegovem odhodu razpisali, hoteč nastaviti drugega prosilca. V moralnem pogledu je torej dano zadoščenje, ni pa povrnjena matc-riclna škoda, ki jo je imel s premestitvijo.
Spremembe v minoritski jugoslovanski provfnciji. V dneh od 1. do 7. sept. so bili pod predsedstvom p. generala Alfonza Oiiiču u-
Šolske razmere v Prekmurju. Pif• ,.) ;.um: Naše ljudstvo si je oddahnilo, ko smo z osvoboditvijo dobili svoje narodno šolstvo. Od po-j četka sicer naše osnovne šole niso služile zadostno svojemu namenu radi slabih učnih moči, ki so se prve čase nameščale po naših šolah. Tolažili smo se, da bo boljše, ko se razmere urede.. V resnici smo zdaj z osnovnim I šolstvom precej na boljšem, vendar pa jc v j Prekmurju še veliko šol, ki nimajo zadostnega števila učnih moči. So šole trirazrcdnice, , dvorazrcdnice, kjer poučuje celo šolsko leto I eno sama učna moč. Zato sc v resnici čudimo, da hoče učna uprava likvidirati zasebna učiteljišča, češ, da je nadprodukcijn učiteljskega naraščaja. Čemu so potem naše šole brez učnih moči? Šc bolj pa sc moramo pritoževali radi naših meščanskih šol. Meščanska šola v M. Soboti je že ukinjena in letos so ukinili meščansko šolo tudi v Lcndnvi, V nevarnosti ! jc bila gimnazija, ki sc nam jo je posrečilo rešiti, a ni pomoči pri meščanskih šolali. Pribiti moram, da se jc v lendavsko meščansko šolo v prvi razred hotelo vpisali nič manj, ko pet-
deset otrok. Lendava, ki je povečini mažar-ska, ki pa želi, da se njeni otroci nauče našega jezika, se čudi, da se za državno in narodno misel ter kulturo obmejnega prebivalstva tako važen zavod ukinja. Mi bi zelo radi vedeli za razloge? Omenim še to-le. Narodni poslanec g. Klekl se je radi lendavske meščanske šole obrnil na g. velikega župana mariborske oblasti žc na koncu preteklega iol-skega leta in ta je obljubil, da šola ne bo ukinjena. Šola je bila kljub temu tik ob pri-četku novega šolskega leta ukinjena. Dolenje-lendavski meščanje so poslali protest proti ukinitvi, lcojcga efekt pričakujejo z veliko napetostjo v strahu, da bo vse zaman. Vseh kulturnih Slovencev dolžnost pa je, da nam moralno pomagajo, da naša meščanska šola ostane. — Šolnik domačin.
Cerkve v Prekmurju. Požrtvovalno naše ljudstvo vkljub težki gospodarski krizi zida cerkvi. Ta mesec bosta posvečeni: na Hotizi (posvečena) in na Kobilju. Obe ti vasi do sedaj nista imeli svojih cerkva in duhovnikov. Impozanlna je zgradba cerkve v Bogojini, za katero je izdelal načrt znani umetnik g. Plečnik. Takšne cerkvene zgradbe ni v celi Jugoslaviji. Letos pride cerkev samo pod streho. Pri Sv. Juriju na Goričkem zidajo istotako I krasno cerkev. V Vel. Poljani pa jc že posve-1 čena in se je formirala tu nova fara. To je vsekakor občudovanja vredna požrtvovalnost in naprednost našega naroda.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki ~	palača »Ljubljanske kr«-
Jo GofS^diin*banke*in Gospo"
svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi
Iz ostale Jugoslavije.
Potres. Iz Kraljeviče smo prejeli: Dn« 5. sept. je bil tu ob 8.44 močan potresni sunek, Napovedalo ga je zamoMdo podzemno grmenje, prihajajoče od severovzhoda, ki je trajalo tri sekunde. Sunek je podrl par dimnikov.
Eelgrad napreduje. Med vojno porušeni Belgrad naglo napreduje. Kjer so stale nekdaj male turške kolibe, se dvigajo danes velike, moderne palače, ceste tlakujejo, omrežje cestne železnice se širi. Država in občina ne var-čujeta z denarjem, kadar gre za pevzdigo in olepšavo glavnega mesta države. Mnogo je pa trpelo mesto vsled pomanjkanja javnih parkov in nasadov. Še to jesen prično v vati 20 hektarjev obsegajoč del To; _:derske-ga brda, ki ga bodo izpremenili v angleški park. Občina bo dala na razpolago pot, drevje in grmičje pa bo dalo nasaditi ministrstvo za gozde in rudnike. Letos bo dogotov'jena tudi lepa avtomobilska cesta cd Belgrada na Avalo. Hrib bodo Avalo pogo:-:d'li, na j pa postavili primerno poslopje za iz,jtnike. Za tlakovanje še nellakovanih ulic pa bo najela občina novo posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev, ki bo te dni podpisano. Denar bo dala na razpolago ameriška tvrdka Mac Daniel.
Ustavljene kazni za prestopke pri volitvah. Veliki župan v Zagrebu je izdal odredbo, da se ukinjajo vse kazni, izrečene na podlagi naredbe iz 1. 1854. zaradi kršenja javnega reda in miru za časa zadnjih državno-zborskiih volitev.
Znižane cene za kruh v Zagrebu. Tržno nadzorstvo v Zagrebu je določilo za kruh sledeče cene: Bel kruh 5 dinarjev kilo, soršen kruh 4.50 Din, črn kruh 3.50 Din. Cena malega peciva ostane kot doslej 50 par, mora pa tehtati 4 in pol deke vsak kos. Vsakemu peku, ki se ne bi držal določenih cen, bodo vzeli obrtni list.
V	Zagrebu se je ponesrečil mizarski pomočnik Dragotin Pečnik. Padel je s podstrešja v priženil je in si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Prepovedani listi. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo razširjanje lista ] »Dalmazia«, ki izhaja v Milanu, in lista »In-ternaticrtaler Tausch- und Korrcspondenz-klub«, ki izhaja v Frankfurtu na Odri, ker pišejo, sovražno naši državi.
Nov list. Okoli 15. t. m. začne izhajati v Osjeku nov dnevnik »Narodni glas«. Novi list bo glasilo HSS.
V	vlaku okraden. Na progi Nova Kapela —Nova Gradiška sta v vlaku napadla dva neznana moža trgovca Mesiča iz Pinjavora, grozila mu z revolverjem in mu odvzela 25 tisoč dinarjev. Napadalca sta stara okrog 28 let, eden je visok približno 165 cm in nosi karirano športno čepico, njegov tovariš pa je črnolas in okoli 170 cm visok.
Izgon tujcev. V Subotici so pričeli čistiti vrste raznih tujccv-inozcmcev, katerih se je tam posebno veliko nabralo in med katerimi jc veliko sumljivih oseb. Notranje ministrstvo je odredilo, da morajo postati naši državljani ali pa se morajo izseliti. Ker sc nekateri niso hoteli odzvati temu po: ivu, so v zadnjem času izgnali iz države okrog 40 Inozcmcev. Čiščenje med tujci sc še nadaljuje.
Žalostna smrt brata in sestro. V Rflcči jc popudel stekel pes brata in sestro Pero in Maro Savkovlčevo. Ker sc nista pravo-i časno prijavila zdravniku. «ta oba pred par 1 dnevi umrla po groznih bolečinah.
Naročaje .SSov^ncaM
Iz Primorske.
Pogreb i. župnika Andreja Uršiča. Dne Ji. septembra dopoldne so pokopali pokojnega župnika g. Uršdča na pokopališču na Voger-6kem. Pogreba se je udeležilo 17 duhovnikov iz bližnje okolice in nešteta množica ljudstva. Obilna udeležba je pokazala, kako priljubjen je bil pokojnik v vseh slojih prebivalstva.
Nevihte na Goriškem. Na Goriškem že nekaj dnii neprestano dežuje. Nevihta se vrsti za nevihto. Posebno hud je bil naliv v noči od četrtka na petek v Solkanu in na Sv. Gori, kjer je voda napravil., ogromno škodo. V Solkanu se je odtrgal od Sv. Katarine velik plaz zemlje, ki je odnesel posestniku Avgustu Bra-tuiu hlev z vso živino vred.
Jugoslovanski znanstveniki pri italijanskem naučnem ministru. Italijanski minister je sprejel v avdijenci rektorja belgrajskega vseučilišča Popoviča in profesorja Rističa.
Premestitev slovenskih železničarjev, >Ed3nost« poroča, da namerava vlada premestiti vse slovenske železničarje iz novih krajev ▼ stare. Vse prošnje niso nič pomagale. Slovenski železničarji bodo morali zapustiti svoje domove in se preseliti v Italijo.
Proti slovenskim hotelirjem je začel ži-
vahno gonjo tržaški >Piecolo«. Enkrat se je
obregnil ob tujerodne lastnike hotelov, prenočišč in gostiln v Opatiji, enkrat pa je za-mahnil po hotelirjih v Postojni. Sedanji opatij ski in postonjski hotelirji Italijanom niso všeč, ker niso in nočejo biti Italijani, »Pic-colo« pa bi rad videl povsod samo Italijane. Dvomljivo pa je, če bo Piccolova akcija imela uspeh, ker se utegne zgoditi, da bodo s tujerodnimi hotelirji izginili tudi drugi tujci iz Opatije, Postojne in njene okolice pa tudi nekaj laških hotelirjev ne bo poitalijančilo.
Zračni promet med Trstom in brionskimi otoki namerava vpeljati lastnik znanih letoviških naprav na brionskih otokih veleindu-strijalec Kuppelwieser.
Nesreča pri vožnji otave. Ivan Čubej iz Erzelja pri Vipavi je vozil otavo domov. Na nekem ovinku se je voz prevrnil v globok ia-rek. Pri padcu se je en vol ubil, drugi pa si je zlomil noge. Čubej je lahko poškodovan.
Vsled božjasti padla v ogenj. V Dobri i a Goriškem jo prijela božjast 17 letno Alojzijo Šiličevo, ko Ja kuhala večerjo. Nesrečnico je vrglo tik ognja, tako da se ji je vnela obleka. Dobila je težke opekline. Prepeljali so jo v goriško bolnico.
V. Ljubljanski vesesejem.
NEDELJA.
Nedeljski obisk je bil rekorden. Vsi vlaki, ki so prišli v Ljubljano, so pripeljali veliko število tujcev in domačinov. Na dolenjskem in gorenjskem kolodvoru je bilo opaziti, da so sedeli ljudje celo na strehah vagonov. Pretežni del 90 tvorili obiskovalci z dežele, bližnji okoličani in Ljubljančani. Popoldne je bilo naravnost nemogoče priti skozi paviljone. Radi prevelike gneče je padlo več ljudi v nezavest in je morala stopiti v akcijo rešilna postrja. Kljub ogromnemu obisku je beležiti več zaključkov kakor n. pr. 100 vagonov lesa za Italijo.
Po približni cenitvi je prišlo dosedaj v Ljubljano čez 8.000 tujcev, skupno pa cenijo obisk v nedeljo na 25.000. Zastopano so vse pokrajine naše države, izredno velik delež je iz Hrvatske in Slavonije ter Macedonije. Iz inozemstva so prišli tujci iz Bolgarije, Italije, Dunaja, ostale avstrije itd.
PONDELJEK.
Kljub temu, da je opoldne padal dež, je obisk še vedno bil znaten. Cenijo ga na 6000 ljudi. Obiskalo je sejem 6 šol (med temi 2 meščanski) pod vodstvom svojih učiteljev, ki so si ogledali predvsem tudi liigijensko razstavo. Posetil je sejem tudi g. Blaškovič kot zastopnik Centrale industrijskih korporacij. Od tujcev jih je bilo zelo veliko iz Italije (San Remo, Reka, Trst, Gorica in cela vrsta primorskih mest), iz Avstrije (predvsem Dunaj, Viktring itd.), iz Nemčije (Lipsko), iz Francije (Strasburg), iz Rumunije (Sillistria) itd. _ ^
Čeprav se velesejm bliža koncu, je bilo danes dopoldne zabeležiti še več sklepov, popoldne se je pa začela nadrobna razprodaja po nizkih cenah. Nekatere tvrdke dajejo celo 50 odstotkov popusta.
Po dosedanjih informacijah je tretjina vseh razstavljalcev imela ugodnejši poslovni rezultat kakor lani, tretjina približno ravno-tako kakor lani, dočim je tretjina izjavila, da je potek poslov letos bil slabši kakor lansko leto na velesejmu. Če bi mogla naša trgovina, industrija in obrt pristati na plačilne pogoje kakor jih zahtevajo kupci, bi vsekakor bil rezultat še boljši; pristati nanje pa ni mogoče radi visokih obresti.
Splošno je dobro uspela tekstilna industrija, elektrotehnika in ludi delcma industrija strojev, medtem ko so posli bili nekoliko slabši v železarski stroki. Zelo dober poslovni rezultat izkazuje usnjarska in čevljarska stroka, to pa predvsem radi resnično nizkih cen.
Ogromna večina razstavFalocv je z uspehom zadovoljna in je že izjavila, da se čisto
gotovo udeleži prihodnjega velesejma. ♦ * *
Aparat za gašenje ognja »Flnmmen^od«, ki je Izdelek tovarne za ognjegasna sredstva v Celovcu (Feuerscbutzmittelfabrik in Klagenlurt), je bil letos tudi razstavljen na V. ljubljanskem velesejmu. Uprizorili so se tudi poizkusi z aparatom z najboljšim uspehom. Aparat je brez vsakega inehttnizma, vsled cesar no more odpovedati. Ce ogenj izbruhne, se vrže v ogenj, pri čemer sc, ker je iz stekla, razdrobi in iztekajoča tekočina ter iz nje razvijajoči sa plini ogenj pogasijo. Ker jc ta aparat v primeri i drugimi po ceni, si ga lahko vsak nabavi in se zaradi tega priporoča.
Anton Verbič, trgovina s sirom na debelo m delikatesami, paviljon a, št. 131—133 ima v treh kojah lepo okusno razložene vrste sira od 10—HO kg težke hlebe, lepo krasno blago. Tu se lahko vidi, kako napreduje na.sa sirarska industrija, posebno v Sloveniji, kjor so sedaj zelo veliko zaloge sira. V Ljubljani se nahaja ta pod njegovim spretnim vodstvom lepo ho razvijajoča delikatesna in špecerijska trgovina v Stritarjevi ulici št. 2.
Ljubitelji fotografije!
Prva »loven-kn nčna knjitfa
»KAKO SE NAUČIŠ FOTOGRAFIRATI«
JE PRAVKAR IZŠLA I V vsaki knjigarni.	Ccna 9 Din
Svetovno žetev 1925.
Mednarodni poljedelski institut v Rimu jo objavil v začetku t m. svojo cenitev svetovne letine. Iz teh podatkov je razvidno, da je Evropa v resnici imela zelo dobro žetev in tudi rezultati iz severne Afrike in Kanade so ugodni. Slabe žetvene rezultate izkazujejo severnoameriško Zedinjene države in Indija, katerih pridelek zaostaja za lanskim.
Nima pa še poljedelski institut v rokah podatkov iz sovjet. Rusije, iz Francije, Nemčije, iz Jugoslavije in iz Češkoslovaške. V vseh teh državah je pričakovati boljši rezultat kakor lani. Zato bodo tudi končni rezultati veliko boljši kakor dosedanji.
Iz Argentinije in iz Avstralije poročajo, da lepo vreme opravičuje nade na dober pridelek.
V naslednjem podajemo rezultate v milijonih meterskih slotov (v oklepaju rezultati za leto 1924 in 1923, ker je bila leta 1923. izredno dobra letina).
1.	Pšenica. Evropa 17 držav 194 (152, 200), Kanada in Unija 287 (309, 346), Azija 4 države 102 (108, 111), in severna Afrika 4 države 99 (23, 29), skupaj 612 (592, 686). Letošnji pridelek pšenice ie torej za 3.4% >ečji
i kakor lanski, pač pa zaostaja za onim, rekordnim iz leia 1023 za 11 %.
2.	Rž. Evropa 15 držav 106 (70, 101), Kanada in Unija 17 (20, 22), skupaj 123 (89, 123); rži se je torej letos pridelalo več za 38% in ravnotoliko kot v rodovitnem letu 1923.
3.	Ječmen. Evropa 16 držav 72 (64, 83), Kanada in Unija 67 (60, 60), Azija 3 države 30 (25, 23) in sev. Afrika 3 države 20 (16, 20), skupaj 189 (165, 186); pridelek ječmena je torej letos za 15% večji kakor lanski in približno enak onemu iz leta 1923.
4.	Oves. Evropa 15 držav 91 (82, 99), Kanada in Unija 270 (286, 277), severna Afrika 3 države 3 (2, 3), skupaj 364 (370, 378), pridelek ovsa zaostaja torej za lanskem za 2% za onim iz leta 1923. pa za 2 in pol odst.
Upoštevati je treba, da se ti podatki nanašajo na države, ki so lani producirale ca. 70 % pridelka ječmena in 60% pridelka ovsa.
Koruza. Cenitev so znižale zaradi neugodnega vremena severnoameriške Združene države, medtem ko je v Evropi pričakovati dober pridelek.
Krompir. V Evropi je krompirju zelo koristilo deževje v juliju; v Uniji in Kanadi I ga bodo pridelali manj kakor lani.
Sladkorna pesa. V vseh važnih evropskih državah se sladkorna pesa ugodno razvija, tako da je bo letos več kakor lani. V Kanadi in Ur.iji pa je bo manj kakor lani.
B o m b a ž. V Uniji cenijo, da bodo letos pridelali ravno toliko bombaža kakor lani. V
britski Vzhodni Iudiji ga bo več kakor lani. • • •
Borzni sestanki. V smislu sklepa borznega sveta z d«e 4. t. m. se bodo vršili borzni sestanki od 11. do 12. ure pričenši s 1. septembrom t. 1. od 11. do 11.25 se vrši blagovna, od 11.35—11.50 pa efektna borza.
Nov papir na ljubljanski borzi. Kakor čujemo, jo ministrstvo trgovine in industrije dovolilo notiranje delnic Tovarne klobukov >še-širc d. d. v Skofji Loki. I. emisija obsega 12 tisoč petsto komadov po 100 Din nominale, II. isto, skupno torej 2500.000 Din. Dividenda podjetja za leto 1924. je znašala 12 odstot.
Novi scnzali na ljubljanski borzi. Na seji borznega sveta z dne 4. t. m. je bilo imenovanih 5 novih senzalov.
Izkaz Narodno banke o stanju z dne 31. avgusta 1925. (Vse v milijonih dinarjev, v oklepaju razlika napram stanju z dne 22. avgusta 1925.) Aktiva: kovinska podloga 517.8 (4- 9.0), posojila na menice in vrednostne papirje 1143.2 (-f- 4.9), račun za odkup kronskih bankovcev 1186.3, račun začasne zamenjavo 367.8, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 21.38.3, saldo raz-j nih računov 1216.2 (-j- 77.6), skupaj 9.535.5; i pasiva: glavnica in rezervni lond 3-1.2.
bankovci v obtoku 5965.0 (-f' 108.7), račun začasne zamenjave 367.0, državne terjatve 2.0 (— 33.8), razne obveznosti po žiro-raČunih 8154, po raznih računih 139.8, skupaj 954.5 (+ 16.7), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, ažija 74.3, skupaj 9535.5; obrestna mera neizpremenjena.
Pred konkurzom Hrvatske sveop<e prometne banko d. d. v Zagrebu. Proglašena je odsvojna prepoved med Hrvatsko sveopoo prometno banko, d. d. v Zagrebu, kar pomeni isto kot konkurz. Banka datira iz leta 1911. Delniški kapital znaša 2500.000 Din. Banka se je po vojni pečala z blagovno trgovino. Banka nudi 40 odstotkov.
Indeks cen v veletrgovini za mesec avgust t. 1. Po računu belgrajskega »Privredne-ga pregleda« je znašal indeks cen v veletrgovini za mesec avgust t. 1. 1642 točk napram 1785 točkam v juliju t. 1. Indeks je torej padel za 8 odstot Posamezne skupine predmetov so izkazovale v avgustu sledeče indeksne številke (v oklepaju številke za julij): poljedelski produkti 1539 (1922), živina in meso 1787 (1.787), sadje in izdelki 1399 (1633), stavbni materijal 1766 (1856), kolonijalno blago 1406 (1474) in industrijski izdelki 1955 (2040). Iz tega je razvidno, da so najvišje cene industrijskim izdelkom, kar je v glavnem povzročil novi car. tarif.
Naš izvoz v juliju 1925. V mesecu juliju t. 1. je znašal naš izvoz 291.494 ton v vrednosti 566.970.167 dinarjev ali v zlatu 51.388.111 Din. V juliju lanskega leta je bil izvoz 335.940 ton v vrednosti 686.286.373 dinarjev ali v zlatu 44.415.518 dinarjev. Glavni izvozni predmeti so bili sledeči: koruza 59.494 ton v vrednosti 120.8 milijona dinarjev; gradbeni les 76.730 ton v vrednosti 83.4 milijona dinarjev, jajca 2457 ton v vrednosti 58.3 milijona dinarjev, živa goveda 14.671 glav v vrednosti 51.5 milijona dinarjev, sveže meso 1146 ton v vrednosti 24.5 milijona dinarjev, surov baker 615 ton v vrednosti 15.2 milijona dinarjev, opij 25 ton v vrednosti 13.4 milijona dinarjev svinec v ploščah po 2 toni v vrednosti 12.1 milijona dinarjev in cement 22.814 ton v vrednosti 10.9 milijona dinarjev. Skupno smo izvozili v prvih 7 mesecih j t. 1. 2.436.831 ton v vrednosti 5.073.456.241 di-i narjev oz. v zlatu 431.087.926 dinarjev. V prvih j 7 mesecih lanskega leta ie znašal izvoz 1 mili-I jon 920.879 ton v rednosti 4.862.217.318 dinar-: jev ali 333.203.588 dinarjev v zlatu.
Jugoslovanska naročila pri Škodovih za-| vodih. Prašli listi javljajo, da so razstavili Ško-i dovi zavodi na ljubljanskem velesejmu kot j edina češkoslovaška tvrdka in zavzeli ves ! češkoslovaški paviljon. Kakor poroča Loko-; res so dobili Škodovi zavodi ureditev elek-! trarns v Srbobranu in klavnice v Ljubljani. . Glede nadaljnih naročil iz Jugoslavije se še i pogajajo.
Sladkorna pesa v Češkoslovaški. Iz Prage ; poročajo, da cenijo letošnji pridelek sladkor-| ne pese v Češkoslovaški na 89 milijonov stotov ! napram 82 milijonom lani. Produkcijo slad-j korja pa cenijo le na 1390.000 ton napram i 1420.000 tonam lani.
Jod iz petroleja. Iz Rige poročajo, da sc je ruskemu inženerju Konstantinovu posrečilo najti metodo, ki omogoča pridobivanje joda iz petroleja. Iznajdbo bo izkoriščala ru-! ska vlada. Upajo, da bo ccna joda padla na četrtino današnje cene.
Borze.
Dne 7. septembra 1925.
DENAR.
Z.-CTfb. Berlin 13.31—13.41, Italija 224.10— 226.50 (226.25), London 272-274 (273.30), Ne\v-york 55.86—56.-16 (56.30), Praga 165.80—167.80 1167.30), Dimaj 7.885—7.985 (7.97), Curih 10.828— j 10.908 (10.90).
Curih. Bclgrad 9.2250 (9.20), BudimpeMa 0.007260, Berlin 123.30 (123.15), Italija 20.75 (20.80), London 25.13 (25.11), Ne\vyork 518.10 (517.80). Pariz 24.30 (24.30), Praga 15.35 (15.36), Dunaj 73.05, Sofija 3.75. Varšava 102.50, Amsterdam 208.50, Bruxeles 23.05.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.61, Kodanj 176.55, London 34.34, Milan 28.34, Newyork 707.85, Pariz, i 33.19, Varšava 123.75. Valute: dolarji 708.30. an-I gleški funt 34.26, francoski frank 33.13. lira 28.48, I dinar 12.63, češkoslovaška krona 20.9525.
Praga. Devize: Lira 163.70, Zagreb 60.175, Pariz 135.25, London 138.375, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 1% invest. posoj. 76.30 der., vojna odškodnina 300 den.. Zastavni listi 20—25, kom. zadolžnice 20—25, Celjska posoj. 201—202, zaklj. 201, Ljublj. kreditna 225-240, Merkantilna 100-! 104, Praštediona 312 den., Kreditni zavod 175—185, | Strojne tovarne 80 den., Trbovlje 350 den.. Vevče 120 den., Nihag 37 den., Stavbna družha 165—180.
Zagreb, flrv. esk. 124.50—126, Kreditna 123 1 —125, Ljublj. kreditna 230. Hipobanka 72.75— 73.50, Jugobanka 106.73—107, Praštediona 912.50 I —920, Slavenska 65—66, Eksploatacija 48—49.50, i šečerana 495—500, Nihag 40, Gutmann 430—435, I Slaveks 165, Slavonija 48-49, Trbovlje 355—370,
invest. posoj. 79, vojna odškodnina 299—300.
Dunaj. Alpine 31, Greinitz 14.4, Kranjska industrijska '38, Trbovlje 46.6, Hrv. esk. 16. Leykam 19, Jugobanka 13, Hipobanka 8.8, Avstrijske tvor-nice za dušik 19, Gutmann 60, Mundus 94.5, Slavonija 6.5.
BLAGO.
Ljubljan«. Les: Deske, monte. 25 mm. fco meja 500, 530. trami, monie, od 3-3—6-8, fco meja 3 vag. 300, 310, zaklj. 300. deske, pod mere, 25 mm in 31 mm, o<i 10 mm naprej, fco meja 500, madri-eri, 75-220, od 4-8 m. L, IL, III., fco meja o7o, bukovo oglje, praška, fco postaja Borovnica 20. — Žito in poljski pridelki: Pšenica gornje-l>ačka, 77 kg, fco bč. postaja 250 bi., pšenica domača, fco Ljubljana 250 den., koruza slavonska, par. Ljubljana 1 vag. 216. 216, znklj. 216, oves slavonski, par. Ljubljana 1 vag. 170. 170. zaklj. 170, krompir novi, fco nakl. postaja 1 vag. 62, 62. zaklj. 62. otrobi ržcni, ico Karlovac, pap. vreče 100 bi.
Prosvefa.
»PEGICA MOJEGA SRCA.« Veseloigra v treh dejanjih. Spisal J. Haittej Iiih ners. Poslovenil Osip Sest.
Kakor vso dobre teaterske komedije zadnjfli desetletij, ima tudi »Pegica« eno samo napako; pozna se ji preveč, da je za gledališče napisana. Mnogo je papirnatega, stereotipnega v tej igri; nai bi že bilo stereotipno, naj bi že bilo šablonsko, kakor je marsikaj stereotipnega in več kot prevod šablonskega v življenju 1 Toda igra hoče baš n»i sprotno: šabloni hoče zoperstaviti naturo in ho-potvorjeno, pristno življenje. Napaka je pa v tem, da je pisatelj pod vplivom gledališča in njegovih tradicij obremenil to pristno življenje z nekaterimi potezami teaterske šablone.
Že v načinu, kako je zgrajena »Pegica«, se nehote človek spominja cele vrste podobnih iger, ki bi jih skoro zamenjal drugo z drugimi; a najbolj podobna je »Pegica* pač le Niccodemijevem »Scampolu« Tu kakor tam je isto primerjanje vred-, nosti civiliziranega, a vendar na znotri propalega sveta z notranje nepokvarjeno, četudi za nekatere pojme prav nespodobno se obnašajočo deklico.
Dva svetova, ki sta z nepremostljivim pre-i padom ločena drug od drugega; prepad pa je tradicionalna vzgoja toliko na eni, kolikor na drugi strani. Le v tem je razlika, da je vzgoja na eni strani zatrla razvoj notranjega človeka v prid zunanjemu, na drugi pa je zunanji človek baš naj-vernejše zrcalo in podoba notranjega, ki v tej zunanji obliki živi.
»Pegica mojega srca« je torej vzgojna igra. Ne tajim, da diši nekoliko po zastarelosti, po »nazorih«, po vsem, kar imenujemo filisterstvo; pa je vendar le nekaj prijetnega, do srca segajočega v. igri: odkritosrčnost. Nekaj neprikritega, solidno poštenega je v vseh nastopajočih ljudeh, ne iz* vzemši niti Mrs. Chichester, ki hoče oženiti svojega nadutega sina s Pegico, katero njeni živci komaj z muko prenašajo, vse le zaradi denarja. NiS se ne zaveda, da je tako početje pravzaprav velika podlost; za Mrs. Chichester je to nekaj samo ob sebi umevnega. Vse, kar delajo nastopajoče osebe, je vsaki posebe samo ob sebi umevno; zato je pa toliko toplote in pristnosti v igri vkljub že uvoi doma omenjeni napaki.
In tej toploti in pristnosti se ima igra zahva« liti, da jo moremo mirno postaviti med najboljša te vrste, visoko nad Niccodemijev jScampolo«, ki vendar žanie po vsem svetu velike vspehe.
Že v tem, da je Manners vendarle napravil most med obema svetovoma s tem, da je približal hčerko Mrs. Chichester, gospodično Ethel, malt Peg, je položil v igro nekaj resničnega in gen-i ljivega.
Kratkomalo: prijetna in blagodejna igra. za katero nam ni žal, da smo jo videli na našem odru.
Zlasti zato ne, ker je bila predstava zares dobra. V kolikor je mogoče igralsko izčrpati to I igrico, so jo izčrpali naši igralci. Razumimo to ta-j ko, da je vsak igralec šel v igro, kolikor po svojih najboljših močeh more. To je dovolj, da postane predstava dobra.
Marsikatero mesto je bilo premalo živo igrano, toda v kolikor ne leži krivda na avtorju samem, imamo iskati vzrok temu v mladosti ali v neustaljenesti nekaterih naših igralcev. Mogoče tudi v hipnem nerazpoloženju. Tako je bil n. pr. prizor, ko Mrs. Chichester užali Peg s tem, da se nizko izraža o njenem očetu, vse premalo resničen. Toda to je mogoče le pri prvi predstavi iz>-podletelo, kakor še katera druga stvar ...
V	glavnem, ponavljam, smemo biti predstav« veseli.
Režiral je Milan Skrbinšek.
V	prevodu bi le želel, da ostane Peg brca diminutiva. ker ima »Pegica - v našem jeziku slučajno pomen, ki ni v intenciji pisatelja.	š.
Turistika in šport.
ŠPORTNI PREGLED.
Kolesarstvo. Dirka za prvenstvo I Jugoslavije se je vršila v nedeljo na 148 km dolgi progi Ljubljana—Zagreb. Start se je izvršil ob 6. zjutraj na Dolenjski cesti. Vodilno skupino so stvorih takoj Šolar (Ilirija, Ljubljana), Hvala (Primorje), Glavič (Primorje), Banek in Sovič (Motoklub, Zagreb), lanski državni prvak Duka-tovič (Sokol, Zagreb), Kosmatin (Primorje) in Kranjc (Orao, Zagreb). Na višnjegorskih vsponah se je šolar odtrgal ter dospel ob 8.18 kot prvi i skozi Novo mesto, od publike viharno pozdravljen. Ostal je tudi naprej na čelu ter prevozil zadnjih 30 km sam brez resnejše konkurence, prav taiko kakor teden dni preje v prvenstvu Slovenije na progi Maribor—Ljubljana. Na cilju v Zagrebu je pričakovalo dirkače več tisoč publiko, ki pa je očividno z gotovostjo pričakovala kot zmagovalca Zagrebčana. šolar zato ni bil deležen onega spontanega in iskrenega sprejema kot ga je -sicer zmožna zagrebška športna pubiika. Novi prvak Jugoslavije Josip Šolar je rabil za progo Ljubljana—Zagreb | 4 ure 46 minut. Kot drugi je dospel na cilj Banek (4.50), nato Kranjc (4.52), Sovič, Hvala, Gla« ! vič, Omerzu (Sokol), Jontes (Ilir.), Dolenc (Pri-I morje) i. t. d.
Prvenstvo driave v vodnih skokih. Na Su« saku se je absolvirald v nedeljo prvenstveno tekmovanje v umetnih vodnih skokih, katerega se je udeležil tudi slovenski prvak Kordelič (SK Ilirija). Točen izid nam trenotno še ni znan. Kordelič je dosegel prvenstvo v skokih iz 5 m in 10 m desko. S 3 m je dosegel prvenstvo bivši član Ljublj. SK Grilc, ki je včlanjen sedaj v sušaški Viktoriji.
Nogomet. Finale za podzvezni po< kal sta odigrala v nedeljo v Mariboru SK Her-mes kot zmagovalec ljubljanskega okrožja LNP ter SSK Maribor, zmagovalec v mariborskem okrožju. Ob regularnem trajanju se je glasil izid 2 : 2, nakar se je tekma v smislu razpisa podaljšala še za 30 minut. Tudi tu ni padla odločitev, ker sta obe moštvi dosegli še po 2 gola in glasi končni izid torej 4:4. Po propozicijah za pokalne tekme LNP se določi v tem slučaju zmagovalca z žrebom, razen ako se finalista zedinita na to, da se igra v celoti ponovi. — Kakor kaže rezultat, je bila igra skrajno napeta in ostra. Pri vsem tem sta igrali obe moštvi v splošnem fair. Tehnično tekma sicer ni stala na visoki stopnji, tem zanimivejša pa je bila po borbenosti in brezmejnem elanu obeh ri-valov. Boj se je stopnjeval od minute do minute, višek je dosegla baš v zadnjih 15 minutah, v katerih je Maribor nekoliko prevladoval ter vkljub temu, da je imel v polju le 10 igračev, dosegel izravnavo. Z igro se je stopnjevala tudi razvno-lost publike, ki je v Mariboru k temu posebno razpoložena. Tudi to pot se nekateri elementi niso mogli vzdržati izgredov proti sodniku Vodišku, ki ; pa je bil svoji nalogi k sreči kos in je znal situ« ; acijo popolnoma obvladati.
Ilirija : Jadran 3:2 (1:0). Tudi y Ljubljani se je v nedeljo otvorila jesenska nogometna sezona. Ilirija je odigrala prijateljsko tekmo r. Jadranom ter po zanimivi, lepi igri zmagala s lesnim rezultatom 3 :2. Jadran jo pokazal pri tem nepričakovano dobro igro, vzdržal popolnoma od«
orto iero ter mnogokrat vehementno napadal. Po-	I kolikor toliko nadomestiti tekmo • za«rebfiarm , uspeh- Nemški zastopnik von Eckart je izievil
Sebao se ]© obnesel obrambni trio Vidmar-Pečnik-	! Železničarji. Jadran m nahaja momanlano v iz- . pri pretresanju vprašanja o trgovini z orožjem.
Strickberger ter med krilci Kern. V napadalni	j borni formi, a tudi ASK Primorje je pokazalo pri	....
<rrsti se ie uveljavil najboljše Jamnik kot levo	. nedeljski tekma svoj napredek, čeprav m nasto-
-.......— j-«-— "	i p Ho kompletno, ker manjkajo nakateri akademi'
krilo, ki je eden paših najhitrejših napadalcev. V celoti je bila igra Jadrana v splošnem defenzivna. Ilirija je v drugem polčasu napadala precej lahko-Utiselno ter mnogokrat prepustila svojo ožjo obrambo 6amo sebi. Na ta način sta nastalu tudi oba gola za Jadrana. Iliriji se je poznalo, da ni Se ir kondiciji. Naoadalna vrsta z izjemo Omana in jgilnega Zupančiča I je igrala nesmotreno in pred golom neodločno. Med krilci je popolnoma odgovarjal le Zupančič II- Vratarja ne zadene na dobljenih dveh golih nikaka krivda. Mariborski sod-plk Franki je ugajal.
Primorje : Merkur 6:4. Mariborski Merkur je napravil ob svojem prvem nastopu v Ljubljani dosti dober utis. Igra za enkrat, ki jo goji, je sicer nemoderna, tipičen kic.k and rush, toda ambicijoznost, elan in vstrajnoet dvignejo to moštvo nad povprečno stopnjo naših domačih m;>-Itev. Primorje je imelo z Merkurjem precej trdo dela Boljša* tehnična izvežbanoet in smotrena skupna igra sta mu končno prinesla sigurno in ' zasluženo zmago. Igro je vodit dobro g. Stmad. i
Tekma t želeiničarji. Zagreb, odpovedana. VSeraj zjutraj je prejel ASK Primorje brzojavko od SK Železnicar, v katerem odpoveduje tekmo sa torek, ker je več igralcev službeno zadrianih ler predlagajo nov poznejši termin. Ker pa ie ASK Primorje na tem, da nastopijo Železni&arji kompletni. je vzelo odpoved na znanje. — JADRAN: ASK PRIMORJE. Danes, v torek, se odigra na igrišču ASK Primorje prijateljska nogometna tekma med na ved nima kluboma, ki utegne športno
ki, ki bodo pozneje moštvo še bolj ojafiili. Tekma prične ob 15. uri ter se odigra na igrišču Ask Primorje, Dunajska cesta.	'
Propagandno vožnjo kolesarjev in motncikli-stov priredijo ljubljanski klubi kolesarjev in mo-tocikltstov s sodelovanjem povabljenih gostov na praznik dne S. septembra t 1- dopoldne. Zbirališče na velesejmu na prostoru med glavnim vhodom in češkim paviljonom ob 0. uri dopoldne Toč-no ob 9.30 se sprevod odpelje z velesejma po Bleivveisovi cesti do Narodnega doma, Aleksandrovi cesti do pošte, Šelenburgovi ulici, ob Zvezdi in Nunski cerkvi skozi Gradišče do Rimske ceste, nadalje po Rimski cesti, Vegovi ulici mimo univerze, po Wolfovi ulici do Marijinega trga, pre;:o Frančiškanskega mostu, skozi Stritarjevo ulico, Pred škofijo, Krekov trg, Kopitarjevo ulico čez ju. bUejni most Resljcva cesta, mimo glavnega kolodvora na Dunajsko ceslo, po Dunajski cesti do pošte, po Aleksandrovi in Bleiiveisovi cesti skozi velesejem na športni prostor SK Ilirije, kjer se vrši, kakor že objavljeno, z začetkom ob 1030 hitrostna tekma kolesarjev, Handicap motociklistov in Ghim-Kharm igre koledarjev ter motociklistov. Dopoldanska prireditev traja od pol 11 do 13, popoldanska pa se. začne ob pol 16 in se konča po 18. Kolesarji in motociklisti, ki se udeležijo propagandne vožnja, ima jo prost vstop na sportru prostor k dopoldanski prireditvi. Vstopnice za dopoldansko in popoldansko prireditev prodaja blazina snortne razstave na velesejmu, ob času prireditve pa blagajna na športnem prostoru SK Ilirije.
i!
.25 samega
Mindvajsetletir-»Zeppefinov«.
Kdor hoče napredek letalstva v zadnjih letih prav umeti, se mora zamisliti nazaj v čase, ko še ni bilo nobene uporabljive zračne ladje in so govorili o aeroplanih samo kot o utopiji. Za utopista so imeli dolgo časa tudi vurlemberškega generala groia Zeppelina. Že najstarejša poročila nam prinovedujejo o želji človeka, da se dvigne v zrak in plava visoko gori nad zemljo. Prvo vsaj deloma zanesljivo poročilo o dvigu v zrak nam prihaja iz Ki- 1 tajske, kjer se je povodom ustoličnih slavnosti cesarja Fo-Kiena 1. 1206. izvršil prvi zračni | polet. Leta 1709. se je v Lizboni dvignil v j trak Portugalec Gusmao, a šele z Moctgol-Eerom je prešel zrakoplov v inventar člove-Itva, 1. 1783. A kakšen je bil tedanji zrakoplovi Z vročim parom ali plinom jc bil napolnjen in veter je delal z njim, kar je hotel. Veliko so nato poskušali in študirali, rodila Be je marsikakšna srečna misel, a proti vetru ejso mogli nič.
Leta 1873. je izdal nemški generalni poštni mojster Stephan — znan kot stvaritelj svetovne poštne zveze — neko brošuro o zrakoplovih. Zeppelin jo je bral in je začel sistematično raziskovati vzroke dotedanjih neuspehov. Korak za korakom je prodiral naprej. Leta 1890. je predložil svoje načrte pru-
Kljub vs®nru temu se pa velekapital še sedai ni začel zanimati za take zveze in pravi, da se ne bodo splačale. Napravil sem nove račune in sem prišel do zakliučka. da bi se vožnja enkrat na teden rentirala z 22 odstotki. Nihče mi noče verjeti, in sem prišel zato na misel prekotečajnega poleta, da varnost in moč zrakoplova na novo dokažem. Upam, da bo potem boljše *
Torej ima Eckener iste sitnosti jc imel Zeppelin, ima pa tudi isto in energijo.
kc*
jih t
da je Nemčija pripravljena podpisati pogodbo o prepovedi kemične in bakteriološke vojne. Ta izjava je izzvala splošno presenečenje in navdušenje. Zapisnik so podpisali pooblaščenci 45 držav. Francoski in angleški zastopniki so izjavili Eckartu svoje prisrčno zadovoljstvo. Klorovi plini, ki jih je uporabila prvič Nemčija pri Gorlici L 1915., so zahtevali grozne žrtve. Poplavili so 10 km široko fronto in so ugonobili vsako živo bitje: 60 tisoč ruskih vojakov, konje, pse in celo ptice v gozdu. Najhujše pa je to, da trpijo po plinu zastrupljeni tudi, če odnesejo življenje, na hudih srčnih krčih, ki so neozdravljivi.
Novi nauki o dolgem življenja. Na Dunaj je prišel 81 let stari Zaratust Ha Ni5 iz mesta Los Angelos v Kaliforniji Kakor apostoli hoče razširiti novo vero ma zda znan Ls tov. V Evropi imajo ti nazori okoli 100.000 pristašev. V beli in škrlatasti opremi Je nastopil Ha Niš pred svojimi učenci, prsa polna odlikovanj, palica v roki sestavljena iz belo oblečenih deklic, sedečih na zlatih sedežih, pred njim pa oltar z zlato opremo in belo zastavo. Rojen je gospod Zaratust v Teheranu v Perziji. oče njegov je Rus, mati Nemka, bil je že na Tibetu in je prišel slednjič v Ameriko. V govoru, polnem humorja, je tolmačil temelje svojega nauka: s koncentracijo vseh duševnih sil premagaš lahko vse zlo, telesno in duševno Glavna opora nove vere je pametna gojitev telesa in dobro izbrana dihalna gimnastika. Ni si ti treba postiti in nobena jed ti ni prepovedana, samo ogibaj se vsega, kar škoduje tvojemu telesu. V izdatnem izrabljanju solnčnih Jarkov vidi Ha Niš prvi vir človekovega prenovljenja. Pristaši nove vere imajo za solnčne kopeli čisto nove predpise in zna-
Obnovitev opičjega procesa Znani opičji proces v Daytonu bo obnovljen. Neki Wilson, državljan države Tenesee, se je pritožil proti razsodbi daytonskega sodišča, češ, da prepoved Darwinove teorije onemogoča njegovim otrokom primerno znanstveno vzgojo. Tako se bo proces še enkrat vršil pred najvišjim ameriškim sodiščem.
Rusko baltiško hrodovje jo kupila Nemčija. Iz Rige poročajo, da je Rusija prodala Nemčiji materijal za zgradbo več križark tipa >Borodino« po 32.000 ton; potem tri oklop-njače >Andrej Prvozvani«, >Pavel Piervi< in >Carevič<; štiri križarke: >Bayan«, >Admiral Makarov«, >Rossija« in »Gronobic. Ostanek baltiškega brodovja šteje še 18 edinic in sicer dve oklopni križarki, dve križarki in 14 tor-pedovk. Sovjetska vojna mornarica šteje 45 tisoč mož, manjka pa ji dobrih pomorskih častnikov. Poveljnik sovjetske mornarice je sedaj admiral Zov.
Makaroni na kilometre. Med Italijo in Ameriko utegne nastati zanimiva tekma, katera dežela bo producirala letos več makaronov. Amerikan^ka statistika izkazuje, da so lete 1924 izdelali v Ameriki 1.700,000.000, torej nad poldrugo milijardo kilometrov makaronov. Izvoz ameriških makaronov že znatno presega italijanskega.
Premalo duhovnikov na, Ogrskem. Kardinal dr. Csernoch je izdal oklic na dijaštvo, v katerem vabi dijake da se posvete v večjem številu duhovniškemu stanu kot doslej. Ponekod ni mogoče zasesti niti najpotrebnejših mest v domovini, a tudi Ogri v inozemstvu hi potrebovali mnogo duhovnikov.
Operirani labud. V irskem mestu Belfa-stu so imeli labuda, ki je bil dika mestnega parka. Zlomila se mu je perut in se je hotel preseliti iz tega življenja Dejali so ga na
jo prehudo žarienie omiliti s "pajčolani »Imej i operacijsko mizo in so videli, da mu življenje solnce v srcu in vse je dobro,« je oden njih lahko rešijo, ne pa peruti. Spretni kirurg ga
SHENANDOAB.
iaadna zvezda se to imenuje po. slovensko. Tako so krstili Amerikanci edino svojo veliko zračno ladjo, edino, ki jo je zgradila Amerika sama. Kakor se pa zvezda utrne in zatone, tako je zašla tudi Shenandoah, ponos Amerike. Nebroj viharjev je prestala, nič ji niso škodili, v tečajne pokrajine so jo mislili poslati, za vse so jo smatrali sposobno, pa je prišel vihar, jo je zagrabil, treščil ob tla, razbil, raztrgal, uničil. V višini 900 metrov jo je zagrabil, dva motorja sta odnehala, pognal jo je na tla, vrgel ob kmečko hišo, podil jo naprej, vrgel ob drugo hišo, nesel jo proti robu gozda, dvignil jo v višino 1700 metrov ter jo raztrgal na dva dela En del je takoj padel dol, drugi se je pa polagoma spuščal, ker je bilo še dosti plina v njem. Iz
skemu vojnemu ministrstvu, a komisija jih je i „ondoi ven ^ skakali ljudje na drevesa v kot neizpeljive odklonila. In vendar je v teh j ^.zdu, da so si rešili življenje. Mrtvih je 13.
načrtih temelj njegovih poznejših brezorimer-nih uspehov. Norčevali so se iz njega, zračnega grofa« so ga imenovali, a šel je za svo- ; jim ciljem dalje, nemoteno, pogumno Njegova jeklena volja je omogočita slednjič ustanovitev »družbe za pospeševanje zračne plovbe«, v Stuttgartu. Wiirttemberški kralj je dal na razpolago prostor, tam so napravili lopo, in leta 1900- ;e prva zračna ladja L. Z. 1. (L = Luftschiff, Z = Zeppelin) krožila 17 minut po traku. Vse premoženje jc bil Zeppelin Lzdal, videli so uspehe, a še zmeraj so sc norčevali iz njega- Leta 1903. je priobči! oklic za pomoč, brez uspeha: šele drugi oklic je pomagal, nem-gka industrija mu je dala material zastonj, denar je prihajal, začelo se je in šlo jc kvišku. Z navdušenostjo so šli zvesti grofovi sotrud-niki na delo, med njimi Eckener, zboljševali ®o in popravljali, zmeraj so pridejali kaj novega. Zaključek četrtstoletnega dela jc bil krasni lanski polet Z. R. III. iz Evrope v Ameriko Že govorijo o zračni ladji kot tekmovalki narnika v prekomorskem prometu, načrti za pr.ekotečajni promet so nam pa itak že znani.
O razmerju zračne ladje do aeroplana ; pravi dr. Eckener: »Aeroplan bo zmagal ; samo razdalje do 15.000 kilometrov, vse dru- i go gre zrakoplovu. Zračna ladja je pod go- j to vi m i pogoji varna pred vsemi vremenskimi j vplivi in pred strelo. Sitnosti dela samo še j odlet in prilet, vsled vertitalnega zračnnga
Dobro še, da plin helij ne gori; z njim je bila ladja napolnjena. Bila je to zračna kri-žarka, >Los Angeles« je trgovska ladja.
Listi pišejo in prerokujejo, pravijo, da je usoda zračnih ladij zapečatena in da jih Amerika ne bo gradila več. Ko se bo polegel prvi strah in prva groza, bomo mislili drugače. Videli bomo, da je imela ladja konstrukcijske napake, da so se deli v sredi obrabili, da jo jo tam prijel vihar in našel premajhen odpor. Kemci pravijo, da bi se ladji > Los Angeles« prav gotovo talca nesreča ne pripetila: zgradili so nad sto Zeppelinov in nobenega ni vihar uničil in raztrgal. Terba je seveda se dosti dela, da bo zračna ladja to.
kar pričakujemo od nje-* * *
Evropske armado po vojni r primeri s številom prebivalstva. Vključno častnike Šteje francoska armada 760.500 mož, ruska 698.500, angleška 593.000, poljska 294.000, španska 272.000, rumunska 193.000, italijanska 188.500, jugoslovanska 152.000, češkoslovaška 150.000, belgijska 119.000, nemška 100.000, armade vseh drugih držav 277.000. Lahko ee torej vidi, katere so najjaeje evropske vojaške države. Se bolj se vidi razmerje, če primerjamo število vojaštva 8 številom prebivalstva. Enajst največjih evropskih držav šteje 405 milijonov prebivalcev. Pa jih poglejmo; naj-
rekov, ki jih ponavljajo štirikrat na dan, v različnih ritmih in ob različnih telesnih gibih. Mladeniška prožnost Zaratustova je živa priča pravilnosti nauka, ki prav za prav ne zahteva nič drugega kakor pametno življenje, čeprav v ceremonielni obliki. Seveda mu malokdo verjame, da so mazdaznanisti na Tibetu stari do 300 let, a on trdi, da so. Trdi tudi, da bi na podlagi njegovih načel, v zvezi s tibetan-sko-ameriško dihalno gimnastiko in prehrano, dosegli lahko starost 475 let. Morda bo Zaratust Ha Niš prvi, ki bo toliko star. Potem pa: ubogi Jonathan Swift!
Romanje delavcev. Da omogoči članom delavske zveze romanje v Rim, je napravil kardinal Ferrari ustanove po 100 Ur, veljavne od 1. julija do 31. decembra. Za ta denar imajo deiavci stanovanje in hrano v Rimu skori štiri dni, zraven pa še vodnika, ki jim raz-kaže vse znamenitosti.
Italijanski leksikon. V Rimu se je pod vodstvom senatorja Gentile ustanovilo društvo, ki bo izdalo italijansko enciklopedijo. Vrhu tega bo izdalo društvo veliko biografsko delo o vseh znanih Italijanih po razpadu rimskega cesarstva. Delo bo obsegalo 16 zvezkov po 1000 strani.
Fa&istovska milica. Fašistovska milica Šteje danes 300.000mož. Dve tretjini, L j. 200 tisoč mož nastopa aktivno, ena tretjina pa tvori .rezervo.
Paderevski, Znamenitemu pianistu Pade
je operiral in mu je odrezal perut. Pravijo, da je to prva operacija te vrste.
Plavajoči dok na .dalfi. Nemci so morali oddati Angležem ogromen plavajoč dok, napravo, v kateri in na kateri gradimo, popravljamo m opremljamo ladje in jih spuščamo v morje. Angleži so dok namenili za Malto in bo služil lahko največjim ladjam angleškega sredozemskega brodovja. Odpotoval je iz Anglije 1. junia in bo preračunali vožnjo na šest tednov; porabil je pa samo 26 dni za 4255 km dolgo vožnjo, na dan torej okoli 164 km. Dok je 210 metrov dolg in nad 51 metrov širok.
Turkinje — pilotinje. Kdo bi si bil še pred par leti mogel kaj takega misliti! Saj Turkinja še dihati ni smela. Sedaj so pa tri Turkinje prosile, na.j jih sprejmejo za letalske pilote, in so jih tudi sprejeli. Dodelili so jih prvi skupim učencev na letalski šoli v Ango-ri, ki jo bodo v kratkem otvorili. Vsa država mora prispevati za novo turško zračno brodovje; Carigradu n. pr. so predpisali 110.000 funtov.
Prohibid-a. Ob obali države Louisiana v Ameriki je ameriška prohibieijska ladja ujela tihotapsko ladjo >Marie Adams« in šest manjših ladjic ter zaplenila 6000 zabojev likerjev in žganja. Pravijo, da je to največja dosedanja alkoholna zaplemba
Prijetni občudovalci. Več občudovalcev predsednika Coolidgea je sklenilo, da bodo zložili 125.000 dolarjev za nakup vile White
Francija
Rusija
Anglija
Poljska
španska
Rumunij
Italija
Jugoslavija
CehoslovaŠk
Belgija
Nemčija
% evr. prebiv. 10.4
33.6
11.? 5.0 5.0 .
I.'.' p '
•i.t 3.4 1.8 15.3
% evr. vojaStva 20.0
18.0
prvo, s kolikimi odstoiki so udeležene na šte-
. . ,	, . .. . i vilu prebivalstva, potem pa, kakšni so odstot-
toka pn prezarivanju solnca. Zato m.shm pr. ; ^ armad ^ na vse ko vojagtvo:
lamišlieni zvezi Španija — Argentina na noenj !•<<=> pristan. Pristanišča je treba napraviti na me-tereologično najugodnejših točkah, v Ameriki ne v Newyorku ali Chicago, temveč v Washingtonu, na Francoskem nc v Parizu, na Nemikem ne v Berlinu ali v Miinchenu. Zato tudi nI priporočljiva zračna zveza Hamburg — Newyork preko Severnega Atlantika, ker nagaja zahodni protiveter, pač pa črta Basel — j Azori — Newvork. Morebiti najboljša zračna ; črta na zemlji je Sevilla — Bue.nos Aires, . JO.OOO km dolga; z uporabo severovzhodnega | in južnovzhodnetia pasata pridemo po tej črti lahko v 72 urah v Argentino, v % urah pa nazaj na Špansko. V štirih dneh nas pripe'je | zrakoplov tako daleč, kakor hrzoparnik v 10 , do 12 dneh. Druga pripravna črta gre iz San . Francisca čez otočje Havai v Tokio, 10.600 i Jon, v 76 urah; nazaj gremo malo drugače in i okrajšamo pot na 8400 km in 57 ur. Izredno : Ugodni zračni tok tukaj prav posebno pomaga.
2.9 2.6
Nena\ adno močna je francoska armada, razmeroma štirikrat tako močna kakor italijanska. Nenavadno slaba je pa nemška armada. Vse drugo povedo odstotne številke. Najmanjšo armado v Evropi ima Danska, samo 0.2% evropskega vojaštva.
Kemična vojna. 25. pret mesca je dosegla vojna komisija Zveze narodov v Ženevi važen
revskemu je podaril angleški kralj visok red, I Court (beli dvor) in mu jo bodo podarili za veliki krif reda britanske države. Obenem ga j počitniško bivanje, je sprejel v avdienci, kar je na Angleškem i prav posebno visoko odlikovanje. Paderevski je bil prvi predsednik Poljske po vojski, pa mu je bila politika kmalu odveč in živi spet svojemu lepšemu poklicu, umetnosti.
Pariška razstava. Na pariški razstavi so zgubili ali pozabili vkak dan za 20.000 frankov najrazličnejših predmetov, policijski urad je z njimi prenapolnjen. Vidiš moške klobuke, ženske klobuke, celo čevlje. Dežnikov je seveda vse polno, prav tako rokavic, denarnic, peresnikov itd. Policija poroča, da so denarnice večinoma prazne.
Položaj ruske duhovščine. Po novi sovjetski odredbi ne sme noben duhovnik biti ob enem »javni nastavljenec«, ker država noče podpirati one, ki »zastrupljajo ljudstvo«. — Vsled podržavljenja ccle trgovine in obrti, spadajo med javne nastavljence tudi vsi delavci. Oblasti so pričeli tozadevno razsežno revizijo. V Petrogradu sta izgubila službo ž-upnik An-drejevske stolnice, Strahov, ki je delal kot livar v Baltijskl tovarni, v Kron-štadtu pa skladiščnik Kudrjavcev, ki jc bil obenem dijakon.
Močno učinkujoče sredstvo. V Atenah je grozno narastlo število samomorov, menda kot posledica političnih izprememb in begunske bede. Ne mine teden brez 3—5 podobnih obžalovanji vrednih slučajev. Vlada je sklenila po dolgom posvetovanju, da bo najboljše sredstvo zoper samoumor obvezen pogreb vsakega samomorilca tam, kjer ... pokoplje mestni mrhar crknjcne pse in konje, časopisi se sprašujejo, ali bo kaj zalegla ta stroga odredba.
Ameriški vlpda varčuje. Predsednik Coo-lidge je zadnjič na nekem shodu povedal, da so se od leta 1921. naprej državni izdatki znižali vsako leto za 2160 milijonov dolarjev. V istem času so sp znižali javni dolgovi države : za 3426 milijonov dolarjev in je mogla zato ; vlada tudi davke znižati. Ker računajo s tem, da bodo letos In prihodnje leto javni dolg znižali spet za 500 milijonov, je pričakovati tudi nadaljnega znižanja davkov.
Francoska zračna črta Pariz—Carigrad gre spet čez Strassbourg in ne več čez Basel in Ziirich. Črto Strassbourg so bili pred par leti opustili zaradi domnevan ih nemških smrtnih žarkov.
Lepa navada. Vse londonske družbe in vsi športni krožki so v letošnji seziji zaklju-čili svoje večerne zabave že ob polnoči. Pravijo, da si nočejo kvariti drugega dne z zaspanostjo. Tudi našim ponočnjakom bi kaj takega prav prišlo.
Italijanski psihiatri bodo imeli od 24. do 27. septembra svoje 27. zborovanje v Trstu — Italijanska žetev znaša letos 61 milijonov meterskih stotov, za 15 milijonov več kakoi lani. — V Neapolu so položili temeljni ka. men za prvo aeronavtično akademijo. — Kmet Ursini v pokrajini Aquila je privezal ženo k drevesu in ji je s sekiro odsekal gla vo, ker mu je prepozno prinesla obed na po lje. — Lani so merili tobačni nasadi v Italiji 33.S00 hektarov; Italija krije sedaj svojo to bačno potrebo večinoma sama Tnha^.ni m o. nopol prinaša državi vsako leto okon tri milijone lir.
Tihotapski finančniki. Ameriško prohibt cijsko brodovje je zajelo francosko tihotapske ladjo *Cherio« Na krovu so dobili seznam vseh francoskih in angleških finančnikov, ki so se združili v tihotapski sindikat in složno delovali skupaj z Amerikanci visokih dmžab nih m političnih stopenj. Zaplenjeni liker ja najboljše kakovosti in ga cenijo na 100.000 funtov. Kapitana so zaprli, ker ni mogel po loži ti kavcije 10.000 funtov; tako tudi vso po sadko, ki ni mogla za vsakega moža dati 500 funtov.
Časopisje p Romuniji. V Romuniji je iz hajalo 1. 1923 1900 periodičnih listov, od teb 650 časnikov, med temi zopet 433 dnevniltov Izmed časopisov je bilo 471 romunskih, 9? madžarskih, 50 nemških, 17 ruskih, 6 židovskih, 5 francoskih, 4 grški, 3 armenski, S bolgarski. 2 turška, 1 poljski in 1 srbski. Izmed dnevnikov je bilo 360 romunskih, 51 madžarskih, 21 nemških in 1 albanski.
Delu s
čelu Čast!
Alojz!] Rezman:
DURI prosvetnega dela med delavstvom.
Človek je duševno bitje. Zato pa hoče pojmovati tudi svet okoli sebe duševno, zajeti ga hoče s svojimi idejami, razumeti hoče vzroke svojega življenja in delovanja, vedeti boč«, kako razmerje je med njim in pa med čmjenicami, ki so v njegovem življenju tako odločilne. Hrepenenje po spoznanju vseh teh odnošajev in samega sebe sili za tem, kar navadno imenujemo izobrazbo. Ta bi mu naj dala sposobnost, da vkljub svobodi, ki mu jo nudi moderni čas, ostane v sebi nerazdvojen, enotno usmerjen in poln zaupanja v sebe, v človeštvo in v Boga. Krivo je, ako kdo misli, da mora izobrazba človeka nekako vtihotapiti iz samega sebe ter ga povesti v nirvano pozabljivosti vsega človeškega gorja, nasprotno, usposobiti ga mora, da premaguje težave življenja, da gleda realno življenje v drugi luči, ker je znotraj postal izobražen. Izobrazba mora seči tako daleč, da človek začuti, da )e ob njej postal duševno bogatejši, da je vsled te izobrazbe nravno in tehnično sposoben vriiti svoje dolžnosti, ki jih ima kot človek.
Ce pogledamo delavca prejšnje dobe, je bilo vprašanje njegove izobrazbe kmalu rešeno. Delavec na kmetih in rokodelec je bil duševno tesno zvezan s svojim delom. Hlapec je moral razumeti, kako se ravna z živino, senom, njivo. Delo je bil boj proti nravnim silam in za boj je treba načrtov, sredstev. Estetični užiLki so mu bili: menjavanje letnih časov, cvet in sad, setev in žetev. Molil je za odvrnitev nesreč, z veseljem gledal svetnike in poslušal pesmi v vaški cerkvici. Delavec v mestu je bi! v tesnejši zvezi z religioznim kmetom, ko danes, delal je v svoji delavnici, s svojim orodjem — spojen torej duševno s svojim delom mnogo bolj ko v naših dneh.
Moderni industrijski razvoj je pa pozidal velika mesta, okoli teh pa širok pas delavskih kolonij. Staro rokodelstvo se je moralo umakniti ali pa začeti boj proti stroju. Rokodelec je bil ponižan v tovarniškega delavca, oni stari idejni svet, v katerem je zra-stel, je bil uničen, izgubljati so se mu začele tudi kulturne, deloma celo verske tradicije tega sveta. Začutil se je v novem svetu, v katerem pa se ni mogel orientirati, vse mu je bilo tako negotovo: ideje in dejanske razmere in polastilo se ga je neko čudno čuvstvo onemoglosti in radikalizma — upornosti, nezadovoljnosti.
Izobrazba! Ta mu pripomore do rešitve! Ko je padla ta krilatica, so nastajala delavska izobraževalna društva s prav romantičnim poletom. Klasična literatura, naravoslovna veda, umetnost, popularna predavanja iz vseh znanstvenih strok naj bi dala delavskemu ljudstvu pravo duševno smer. A to je bilo zmotno. Ta prosveta je tirala človeka po duhovnem svetu sem in tja, bila je senzacija, 1« ni prinašala duševnega bogastva, ampak notranjo praznoto. Vse to ga je le odtujevalo njegovemu lastnemu žitju, njegovim življenjskim nalogam in potrebam. In še eno: V široke mase sc je zajedel negativni, kritični duh, ki je podrl staro ideologijo, ni pa zato nudil ničesar novega, istovrednega.
Kaj torej danes nuditi človeku iz ljudstva, delavcu, da ga spravimo v harmonijo z njegovim delom in življenjem, da doživi in do-tuneje smisel življenja? Treba ga bo predvsem duševno koncentrirati, da bo smatral ves svet s seboj vred za harmonično enoto ene ideje, ki jo po svoje hoče uresničiti tudi on, da torej ne bo več sluga vsakokratne »štimunge«, ampak sam iz sebe ustvarjajoče, delavno bitje. Zato nam mora biti poglavitno vprašanje delavske prosvete
vzgoja k religioznosti.
Religiozen človek daje svojemu mišljenju In delovanju drugo vsebino in drug cilj kot pridobivanje zemeljskih dobrin, njemu je smoter življenja — Bog. Pa, kdo si upa lotiti se tega dela? Danes dclavec ve, kako delujejo nespremenljivi zakoni narave, pozna svojo odvisnost od njih, izgublja smisel za naravo m življenje, v katerem se Bog tako živo raz-
(K mariborskima delavskima dnevoma 7. in 8. septembra 1925.)
Dr. J. E. Krek.
odeva Človeškemu duhu. Stroji, zavarovalne družbe, zdravniška veda, denar — vse to gre brez Boga, brez njega bo napočil tudi idealni »Zukunftsstaat«. Torej k materiji!
Kako v tem modernem mišljenju vršiti prosvetno delo med delovnimi sloji? Ne z dociranjem, predvsem, ker religioznost ni znanje, ampak spoštljivo priznanje božjega veličastva, spoštovanje do Boga, začetnika vseh stvari, ki ga treba doživeti. Torej: vzgajati treba z živimi, nazornimi pojmi, z živim pokazovanjem verskih idealov, uvajanjem v liturgijo, navajanjem k živahnemu sodelovanju v verskem življenju. Dušnim pastirjem bo to neizčrpen vir lastnega duševnega življenja. Tako versko vzgojenega človeka treba potom prosvete usposobiti za njegove naloge
v družini.
Poprej nekdaj je imela delavska družina skupen lastni dom, skupno premoženje, skupno mizo, h kateri je spadal tudi hlapec, dekla, pomočnik. Danes se mora navadno potikati po stanovanjskih kasarnah kot najemnik, njegovo premoženje je telesna sila in denar, oče dela v tovarni ,mati je postrežnica, sin v uku pri tujih ljudeh. Tako se izgublja skupnost interesov, otežkočeno je skupno družinsko življenje. V tem oziru ima prosvetno delo težavno pa važno nalogo buditi čut za družino, že t mladosti gojiti čut odgovornosti za bodočnost, vzgajati v njej duha požrtvovalnosti, pa tudi samozavesti, veselja do dela, spretnosti, da bodo kos svojim nalogam kot glava družine. Opozarjati je treba delavstvo na načine, kako priti do lastnih domov, poučiti ga, kako si ta dom prijetno opremi in tako vzgajati tradicijo dobrega ljudskega okusa.
Z družinsko vzgojo v tesni zvezi je
poklicna vzgoja.
Ali more danes delavec prav govoriti o poklicu, kakor ga je umeval nekdaj, kot versko nravno dedščino svojih pradedov, o katerem je vedel, da vrši v njem svojo življenjsko nalogo. Moderni delavec je le šc specialist, ki ponavlja isto delo od ure do ure, a ne vidi celotncga dela ustvarjenega od svojih rok. Ta dclavec je suženj stroja in več gospodar naravnih sil. Družabno je nesamostojen, v službi podjetja, S katerim je vezan samo po delavski pogodbi. Kaj je tu naloga prosvetnega dela? Dopovedati delavcu, da jc njegovo delo organičen člen splošnega dela, ki ga vodi neka skupna volja, da mu stroj odvzema mnogo truda itd. Delo za socializacijo podjetij naj bi premostilo prepad med podjetnikom in delavcem, ki bosta začela drug drugega spoštovati. Podjetnik in delavec morata v prosveti dobiti nek človečanski etos, da se zbližata v čuvstvu življenske in ne samo denarne skupnosti. S tem bo zbudil interes delavstva na podjetju tudi iz tehnične n gospodarske strani — kar je predpogoj, d^ bo hotel tudi — izobrazbe. Tedaj se bo zopet moglo govoriti o poklicu in ne samo o zaposlenosti, dosedaj -z-žemani in izžemalci bodo tovariši, ki bodo skupno odločali o usodi tisočev, bodo skupno odgovorni za tisoče, iinel bo vsaj svoj poklic.
Ker je treba poklicne izobrazbe, poklicnega ctosa, je nujno potrebno, da postane delavska prosveta —
stanovska vzgoja. Vsak stan si mora ustvariti tako kulturo, ki bo posebej njega obogatila, ki mu bo kazala, kako vrši svoj življenjski poklic sredi med drugimi za splcšnost. Proti individualizmu ie treba zbirati skupine, ki imajo čisto svoje potrebe in interese, približno enako duševno in etično stopnjo, predvsem pa skupno versko svetovno naziranje, sile, ki dajejo in budijo stanovsko zavest. Ker se pri ustvarjanju teh stanovskih skupin vedno pojavlja radikali-zem in ekskluzivnost mlajših tvorb napram starejšim in nezaupnost starejših do novih, je prosvetnemu delavcu treba navajati mlajše stanove, da iz sanjavosti pridejo na realna tla, da spoznajo, kako je duševna kultura predpogoj za vsak napredek. Nikoli pa se ne sme ubijati idealizma mlajših — starejše pa je treba poučiti, da prav umevajo mlada stremljenja. Spravljati je treba stanove v stik ter jim kazati, da niso sebi namen, ampak pomenijo le toliko, kolikor store za splošnost. Prosveta pa ne sme zabrisovati stanovskih razlik, ne tlačiti stanovske zavesti. Čim bolj
se namreč razvija prava stanovska zavest, tem večja je volja, delati za splošnost, prosvetnemu delavcu pa bo tem lažje ustvarjati stanovsko kulturo, ki bo tekom časa postala blagodejna tradicija.
Delavec pa ni samo član družine in stanu, je tudi državljan in zato mu prosveta mora nuditi tudi
državljansko vzgojo.
Da mase niso državljansko vzgojene, je pa*, glavni vzrok to, da vsak gleda le na sebe in svoje koristi, da vlada v človeku tako močno poželjiv ost, sovraštvo in drugi inžtinkti. Kako težko pojmuje kmet skupnost z meščanom, delavec z izobražencem. Zato je treba doseči prosvetnemu delaven, da bodo njegovi učenci čutili, da je življenje tesna zvoza. Kako b" to dosegel? Ne z visokim učenjem, ampak z vzgojo k uvidevnosti, ljubezni, z navdušenjem za te življenjske vezi. Ljudstvo vzgaja to, kar se živo odigrava pred njim, kar ga navduši, kar se izlušči iz kakih intelektualističnih možganov. Uč^o ljudstvo spoznavati odnose med mestom in deželo, vezi med meščani in kmeti, učimo gs, da bo znalo sebe spoštovati, ceniti, skupno se veseliti in žalovati in dali mu bomo pravo državljansko vzgojo.
Seveda je za to vzgojo treba osebnosti. Bataljoni predmetov, profesorjev, akademikov, dociranje in organiziranje še ni prosveta. Prosvetni delavci med našim delavstvom morajo imeti v sebi nekaj onega duha, ki so ga imeli stari ustanovitelji katoliških redov, ki bodo zbrali okrog sebe pomočnikov, ki si bodo na jasnem, da je treba svetu zopet dati plemenitih ljudi, da se pusto racionalistično življensko naziranje mora umakniti ustvarjajoči volji in veselemu poletu krščanskega doživljanja. Ali bomo takih prosvetnih delavcev imeli dovolj, bo pokazala bodočnost. Pogled na vrste naše mladine nam daje veselo upanje.
Franc Petrin:
Ko jc dr. Krek ustanavljal delavska organizacijo, jo je zamislil kot stanovsko organizacijo. Združila bi naj vse posamezne panoge fabriškega in poljskega delavstva, jim nudila gospodarsko in kulturno pomoč. Te naloge je Strokevna zveza sijajno izvrševala in dosegla lepe uspehe na gospodarskem in kulturnem poliu.
Strokovna zveza raste, pridobiva stalno novih pristašev, pričakujemo lahko, da bo postala prva delavska organizacija, zaio stojimo pred važnim vprašanjem, kako naj Strokovno zvezo poglobimo in izpopolnimo, da bo kos velik:m nalogam našega časa.
Brezdvomno je, da moramo njen pro-rfr.^m kot stanovske delavske organizacije raj-širiti. Vse klice,- !;' so organično žc v njo položene, moramo razviti, da bo vse svoje člane vzgajala za pravo stanovsko kulturo. Prepričani moramo biti, da samo trenutni gospodarski uspehi, ki jih doseže za svoje člane, ne bodo nič pomenili, ako jih obenem na znotraj ne dvignemo kot ijudi, ko* člme družine, domovinske občine, župnije, pokrajine, naroda in države. Dclavec je član teh eJinic, v njih in po njih ustvarja z drugimi stanovi ljudsko kulturo. Ni ljudske kulture brez stanovske delavske kulture. Ako ne bomo pravočasno delavca usposobili za enakopravnega člana ljudstva, bomo videli na eni strani maloštevilno buržuazijo, na drugi strani brezpravno maso. Zato je vse zavisno od tega, ako bo znala Strokovna zveza dati delavstvu pravo stanovsko kulturo.
Kaj pa jc stanovska kultura delavstvu? Stanovska kultura delavstvu je samoniklo ustvarjanje delavskega življenja, obnašanja, šeg in gmotnega gospodarskega položaja iz samoniklih delavskih razmer. Strokovna organizacija mora ta čut za samoniklo delavsko kulturo vzbujati v delavstvu, jim pokazati, da je delavstvo poseben stan in poklic, ki poleg drugih stanov in skupno z njimi sestavlja občestveno življenje. Delavcem zato ni treba zavidno gledati na druge sloje, posnemati njihove manire, obleke in tudi nji-
hovih blaziranosti, v svojem lastnem poklicu mora iskati uteho in srečo. Delavski stan ne sme biti sanuo sredstvo, da živi, temveč božje zvanje. ečtudi je delo še tako mehanično, dušo ubijajoče, mu mora dati in najti zmisei, s tem da ga promatra iz skupnih vidikov celokupnega kulturnega in gospodarskega življenja. Spoznal bo potem, da je tudi njegovo delo na božji naravi, da ustvarja po boži jih idejah. V kolikor mu je težko v fabrild izraziti svojo božjo dušo, stori to v družini, v odnosu do svoje žene, otrok, stanovskih so-tovarišev.
Najbolj se pa bo razodevala stanovafcs zavest v delu za Strokovno zvezo samo v po-sameznih lokalnih delavskih skupinah. De-i lavske skupine so žarišče delavske stanovske kulture. V njih in po njih more delavstvo pokazati, kake kulturne sile da ga prevevajo. Zato bo morala Strokovna zveza vse sile aa*-peti, da oživotvori delo ravno v teh žariščih, da bo v njih vel pravi stanovski delavski duh. Kr.ko se naj to zgodi?
Društvo, delavska skupina, ne sme biti delavstvu samo sredstvo za gmotno korist, temveč družinsko občestvo stanovskih soto-varišev. Društvo, ki ga preveva družinski etos, najbol) vadi člane v stanovski solidarnosti, da se zavejo svojega zvanja, ki daleč presega vrednost sami/gospodarskih dobrin, ker temelji v duševnih vrednotah. Z družinskim iiiedsebojnim občevanjem bodo delavci dobili zmisei za to, da bodo svoj indi\ idualni blagor žrtvovali za skupne stanovske interese. Oče, mati ali otrok mora videti v družinskem blagru višjo nadindividuelno vrednoto, ki ji je pripravljen vsikdar žrtvovali osebno blagobit. Slično mora tudi za stanovsko solidarnost vsak delavec vse storiti.
Ker mora delavsko skupino prevevati družinski duh, so zelo važna vsa tista sredstva, ki pospešujejo družinskega duha. Že lokal, kjer ima sedež skupina, mora imeti družinski značaj. Lep prijeten mora biti, po do-mače urejen, slike, oprava naj izražajo delavski milje. Sestanki morajo imeti družinski značaj, medsebojno obnašunje, kramljanje mora biti biatsko, očetovsko posebno starej-« h delavcev do mlajših. Taki družinski sestanki, ki se oh njih srce srcu odpira, najbolj poglobe stanovsko zavest in kulturo, se po njih tudi najlažje in tudi na najbolj naraven način posreduje v medsebojnem doživljanju stanovske solidarnosti stanovska izobrazba. Brez takih si .tankov je stanovaka kultura sploh i.em< goča.
Ofi;lelni večji sestanki se naj vršijo samo v izrednih prilikah, kadar gre za važne gospodarske ali stanovske zadeve, sicer se pa mora vsa izobrazba izvrševati v teh malih, tihih (neobveznih) družinskih sestankih. Delavec naj ne bo samo komandiran k scs'anku, temveč mora čutiti notranjo potrebo, da se porazgovori in tudi pozabava v društvu. Tako se bo vsako društvo moglo razviti, ako bo le par vodilnih delavcev prožetih od prave delavske stanovske zavesti v društvu. Masni sestanki sc n;.j vršijo samo ob manifestacijah, sicer se pa naj celotno delo izvršuje od osebe do osebe v malem.
Zelo pomebno sredstvo za vzbujanje stanovske kulture morajo biti v delavski organizaciji prireditve. Prireditve pa morajo biti v resnici delavske, ves program, igra, dekla-macije, pesmi, simbolične prodstave. Prireditve naj ne bedo toliko sredstva za pridobivanje denarja, temveč predvsem naj bodo izraz delavskega čuvstvovanja, navdušenja ob delavskih praznikih. Neizmerna je važnost praznikov za občestveno življenje sploh, prav posebno za delavski stan. Vsaka družina ima svoje praznike, tudi delavstvo jih mora imeti Zelo dobro bi bilo, ako bo se delavsko društveno življenje bolj naslonilo na cerkveno leto Cerkveno leto je neizčrpljiv vir doživetja, k) bi ga delavstvo posebno takrat čutilo, ako se bo vsako lokalno delavsko društvo ozko naslonilo na župnijsko občestvo. Delavsko dru. štvo bi moralo imeti svoj praznik, vsaka de. lavska stroka svojega posebnega patrona, n» primer rudarji imajo sv. Barbaro, in svoj oltar. Nekdaj so polagali veliko važnost na cer kveno liturgijo, tudi našemu modernemu člo-veku bo postalo življenje bolj dramatično, ako bo znal liturgično doživljati s Cerkvijo.
j au on aiiajj an ajj an ajj an
Mnogo bo poživilo stanovski čut delavstvu tudi sodelovanje v domovinski občini. Zato mora Strokovna zveza še bolj navajati k sodelovanju v občini, v karitativnih, v splošno kulturnih organizacijah. Marsikatero stanovsko nasprotstvo bo izginilo, več čuta pravčnosti bo tudi pri drugih stanovih, ako bo delavstvo znalo povsod v javnem življenju sodelovati z drugimi sloji.
Cilj ustvaritve vsake stanovske kulture p>a mora biti ustvaritev stanovske tradicije, da delavstvo našemu času primerno ustvari trajne oblike delavskega stanovskega življenja. Ako bo enkrat nastalo delavsko stanovsko izročilo, bo delavski naraščaj in mlado delavstvo samoposebi sc oživljalo v pravo stanovsko kulturo.
Dopisi.
PROSLAVA ORLOVSKE 15 LETMCE V RIBNICI.
Ne moremo zamolčali, ter moramo povedati i&vnosti, kako nenavadno slavje smo imeli prejšnjo nedeljo dne 30. avgusta pri nas v Ribnici, kako nad vse pričakovano je uspela proslava petnajstletnice našega ■>Orla<.
Ze priprave same, ki so se vršile v velikem jpbsegu, so vzbujale zanimanje med ljudstvom in je to raslo tem bolj, fini se je bližal orlovski dan. še vreme, ki je letos tako nestalno in je marsikateri podobni prireditvi prekrižalo načrte, je bilo nam, hvala Bogu, ta dan zares milostno ter nad rse ugodno. Našemu vabilu so se odzvali v velikem številu vsi okrožni ods-eki in tudi zmagoslavni šentpeterski odsek iz Ljubljane. Po prihod n vlaka sc je začel pomikati sprevod, na čelu mu orlovska konjenica in narodne noše, po trgu do konca trga, od koder je krenil nazaj v društveno dvorano; po kratkem odmoru so od tam zopet vsi
člani in članice sprevodoma vkorakali v cerkev k službi božji s slavnostnim govorom. Pri popoldanski službi božji z zahvalno pesmijo ob pol dveh je bil zopet skupen nastop v cerkvi ter po končanem takoj odhod na telovadišče na grajskem travniku. Telovadni program je bil zelo obširen. Proste vaje članov, članic, naraščaja; nato je nastopil šentpeterski odsek s svojimi lastnimi prostimi in skupinskimi vajami. Orodna telovadba se je proizvajala na vsem in vsakem telovadnem orodju. Neprestani vzkliki in druge enake pripombe, ki jih je bilo slišati venomer od strani občinstva, so pričale, kako težke pa zanimive točke so se nudile na orodju, zlasti pri skoku v višino s palico, na drogu, krogih in drugod. Občinstvo je kar strmelo in ni moglo slediti bogatemu programu. Pripominjamo, da je ribniška orodna telovadna vrsta jk> kazala dosti zanimivih težkih potez na orodju, ki so vzbudile splošno pozo m ost in občudovanje med navzočimi. Telovadba se je zaključila s stafetnim tekom med šentpetersko in ribniško okrožno vrsto; razumljivo, da so zmagali Šentpeterčani. Razvila se je nato prosta zabava z bogatim srečolo-vom, za katerega gre zalivala ribniškim faranom, ki so zanj veliko prispevali, zlasti nekatere vasi.
Da je bila tako ogromna udeležba od strani občinstva, tako pri telovadbi kakor pri prosti zabavi, gre velika čast tudi prostora, ki je nad vse mičen in vabljiv. Tik ob drevoredu, v senci mogočnih in košatih kostanjev je sedelo občinstvo ter se po končani telovadbi kar nihče ni mogel odstraniti iz naravno prijetnega prostora, temveč so izpod mogočnih dreves, sede pri mizah, gledali zadovoljno doli na Ribnico, ki je bila to popoldne prazna in mrtva. Prosta zabava, ki je komaj trajala dve uri, se je o pravem času končala iu občinstvo se je razšlo z vsem zadovoljno in najlepšim u tiso m brez vsake najmanjše nerodnosti. Ribniškemu ljudstvu pa, ki je ob tej orlovski prireditvi pokazalo toliko razumevanja za dobro stvar in prispevalo, tako k srečolovu, kakor k pripravam, vsa spevalo, tako k srečolovu, kakor k pripravam, vsa hvala Bogu, ki nam je naklonil tako veličasten dan.
Knjige in revije.
!>r. Janko Polcc, Kraljestvo Ilirija. Prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah (Splošna knjižnica, VI. zv.). O tem zaslužnem delu je prinesla zadnja >Čas<-ova številka daljši referat ki s tem nanj opozarjamo. Tu bodi le še pristavi' .o, da je avtor knjige, novoimeno-vani profesor ,.ravne zgodovine na ljubljanski univerzi, izdajaielj >Vseučiliškega Zbornika,:. Že 1. 1901. je napisal v praški Politiki.' (št. 313—315) tri v vsi avstrijski javnosti pozornost vzbujajoče članke >Zur sttdslavvischen Universitatsfragec, ki so jih radi šifre P pripisovali dr. Ploju. Ko je pozneje (27. XI. 1904) iz taktičnih ozirov objavil v isti »Politiki« članek »Triest und Laibach-, je s tem ponovno angažiral slovensko, zlasti primorsko časopisje k razmotrivanju našega vseučij. vprašanja (cf. »Edinost«, 4., 7., 8. dec. 1904). Ob priliki, ko je postal pisec »Vseučil. Zbornika* član profesorskega zbora slovenske univerze, ki se je zanjo boril in zavzemal izza dijaških let, je umestno, da se otmo pozabljenosti tudi ti za razvoj našega vseučiliškega vprašanja važni podatki.
_ »Socialna Misel, leto IV., št. 6. je posvečena vprašanju delavske izobrazbe, delavske stanovske kulture in ljudske države po krščanskem zamislu. V tem smislu so napisani članki: Potreba delavske kultumosotialne šole (Anton Kordin). — 0 obnovitvi delavske stanovske kulturo (Josip Jeraj). — Organično pojmovanje ljudske države (Marko Kranjc). — Prihodnja, 7. številka izide v kratkem in bo prinesla jako zanimivo študijo o vzrokih k m e t s k i h uporov in o kmetskem problemu sploh.
izpred sodišča.
"'oilodica neurja v škofjeloški dolini, rfilno neurje, ki je napravilo svoječasno ogromno škodo v Poljanski in po celi škofjeloški okolici, je povzročilo tudi poplavo skladišča ljubljanske tvrdke ^Slograd« v Puštalu. Voda je odnesla več materi-
jala, težje kose kot tračnice pa je razmetala po
skladišču. To priliko sta porabila neki tuji delavec. kateremu je pomagal pri spravljanju tovariš, neki mesarski pomočnik. Odnesla sta 10 tračnic, seveda manjših, kot so navadne železniške, in sta jih prodala nekemu Kogovšku. Toda vsi trije so' imeli smolo. Skladiščnik je tračnice seveda pogrešil in prišli so tudi tatovoma na sled, ker so nalli tracnice pri kupcu. Obsojena sta bila oba in sicer eden na 0 m drugi na 8 mesecev ječe in bosta morala povrniti še nakupnino in plačati vse 6troške.
Slabi zapori. Dne 4. junija sta pobegnila is zaporov sodišča v Logatcu kaznjenca Fr. Tršar in Lojze Trene, komaj štiri dni za tem pa zopet dva in sicer Jalovec in Otrin. Prva dva sta skočila med sprehodom na dvorišču na okno, s tega na zid in od tam na prosto. Druga dva pa sta prepilila na istem oknu železno rešetko in sta skočila iz okna na zid in na prosto. Na odgovor so poklicali sodnega slugo, ki opravlja jetničarsko službo. Zagovarjal se je približno takole: Novo poslopje je naše sodišče, ampak tako slabo, da se jetniki sami norca delajo in se mi rogajo. »V dveh urah pa bom zunaj. Sedaj gremo gledal, kako so drugi usli.c Ker je tam jako veliko sodnih, političnih in carinskih jetnikov, je senat upošteval težko službo starega moža, ki ima že 35 let službene dobe in ga je oprostil.
Zgubila se jo damska dolga zlata verižica. Fo-ten najditelj naj jo vrne proti nagradi Petač, Valvazorjev trg 6.
Dijak je izgubil listnico od Kino-Ideala do glavne poste. Pošten najditelj naj jo odda v upravo >Slovenca«.
Dotična oseba, ki so jo 6. t. m. med 11. in 12. uro opazovali, ko je pobrala zavitek z denar-jem, se naproša, da odda pri pol. ravnateljstvu ali pri upravi vSlovenca«.
Našla se ie večja vsota denarja. Več se r*> izve v trafiki Soukal, Pred škofijo 12 v Ljubljani
MALI O GLAS I
Vsaka drobna vrstica 1'50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 6 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
f MANUFAKTURIST
prvovrstna moč, z večletno prakso in prijetn. vedenjem, ne sprejme takoj ali 1. okt. t. 1. v manufakturni in modni trgovini FRANC DOBO-VIČN1K, Celje. — V ponudbi je navesti dosedanje službovanje. Event. ponudniki, ki so bili pred 1. 1914. že pomočniki, imajo prednost.
Iščem zanesljivo dobrega
kroj. pomočnika
za prvovrstno veliko delo.
K. PUČNIK Ljubljana, Tavčarjeva ul- 3.
Iščem službo
za vsa hišna dela na deželi. Delam vsa ročna dela brezplačno, ako lahko vzamem s seboj 3 leta starega otroka. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Stev. 99.
želi mesta kot pomoč gospodinji. kjer bi se lahko izpopolnila v kuhi, na željo bi tudi plačevala. - Ponudbe upravi lista pod »Poštena«.
Išče se učenka
pridna in poštena, za prebivanje gornjih delov, za takoj. - KRALJ, Ljubljana, Krekov trg 10/n.	6045
GRADB. PODJETJE išče vestnega in spretnega
; knjigi
aH
Prednost imajo knjigovodje-penzionisti uradov. Znanje strojepisja potrebno. Nastop službe takoj. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Knjigovodja« štev. 6053.
Sprejme se več izurjenih
za fino šivano in zbito delo r lesenimi petami, za takoj. Delo je trajno. — KRALJ, Ljubljana, Krekov irg 10/11.
sc sprejme v trgovino z ma-nufakturo s primerno šolsko izobrazbo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 6071.
i^PIHVJit" Sprejme, sc na Ilii £5 V Ml • večjem posestvu blizu Ljubljane pošten, priden, zanesljiv, trezen in miren kravar, ki je že bil v enaki službi ter ima veselje do goveje živine. - Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. - Dopise na upravo lista pod »Kravar« št. 6029.
Absolvent
meščanske šole z eno leto prakse, želi mesto v pisarni. - Ponudbe pod »Marljiv« štev. 5870 na upravo lista.
francoščino-'
poučuje učiteljica, izprašana v Parizu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod It«*. 5955.
FRIZERKA!
dobra delavka, se išče! Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Zaslužek dober, cela oskrba v hiši. Potni trošek se vrne! Obrniti sc jo takoj na: »Salon Bcrič« SPI.1T, Bosanska 10 (Dalmacija).	6039
Iščem učenko
poštenih staršev, 14 do 15 let staro, s primerno šol. izobrazbo in dobrimi spričevali, ki bi imela veselje do trgovine, najraje z dežele, -Franc Pirkovič, trgov., meš. blaga, Ribnica — Dolenjsko.
Kuharica ? d0°:
brimi izpričevali, zmožna dobre kuhe in dela za boljšo hišo, se takoj sprejme; starost 20—35 let. - Naslov upravi lista pod štev. 5928.
čevljar, vejica
marljivega in krepkega, poštenih staršev, sprejme takoj ALOJZIJ LOBODA, čevljar — Domžale,	5910.
»Pelikan« kakor vse druge potrebščine nudi najccnejc
trgovina S. Podboj
nasproti cerkve Sv. Petra.
iščem za delavnico v mestu. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Po možnosti na dvorišču«.
kupim v gozdovi-tem kraju Slovenije z vsemi poslopji in stroji. -Ponudbe na »Delta Stan« — Zagreb, Dica 22.	5894
jer- PAVILJON "m:
VIDMAR nasl.
na veseličnem prostoru velesejma. - Prvovrstna vina. - Gorka in mrzla jedila.
50.000 Din POSOJILA
na prvo mesto išče Štela-novic, Zarnikova ulica 9-II.
Največja zaloga in najcenejše: DVOKUESA, motorji, otroški vozički, Šival, stroji ter pneumatika. Ceniki fran-ko, prodaja na obroke. — »TRIBUNA« F. B, L., tovorna dvokoies in otroSkib vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta št. 4.	5546
REDKA PRILOŽNOST!
Kcčira in omnibu3 z navadnimi in gumi-kolesi, omara za led, biljar iz tovar. »Seifert«, parni stroj 45 HP, parni kotel 25.00 m3 kurilne plošče. Omenjeni predmeti so vsi v prav dobrem stanju. — Pojasnila daje vratar v hotelu »Slcn« - Ljubljana.
0dveln,k A. Ravnikar
višji sodni svetnik v p.
naznanjam, da sem prevzel
odvetniško pisarno pokojnega dr. A. H A AS-a v Mariboru, So a na ulica 14, I. nadstr.
ležečo na prometnem kraiu ob državni cesti, DAM po dogovoru v NAJEM. Interesenti naj se zglasijo do i 30. septembra pri lastniku ANTONU V5DEMŠEK, Dob pri Domžalah.	6043
Trgovska Suša
enonadstrop., novodobna, v Slov. goricah, poleg cerkve in šole, z dobroidočo trgovino, trafiko, pošlo, telefonom in s 3 stanovanji, gospodarskim poslopjem, vrtom, 2 orala travnika, se ugodno proda ozlr. se išče sotrudrika. - Pojasnila daje Zinauer, Maribor, Aleksandrova 45/n.	eo:o
rSONNENHEIM« — Hinter-briihl pri Dunaju. Sprej :ma se dečke in deklice v starosti 4—16 let. Internat, ck-stornat. — Izvrstna oskrba in zdrava lega. - Javna šola, Konvcrzaeija v vseli jež kih ' in godbeni pouk. — Naslov: j Pcnsion »SonnenHeim« — 1 HinterhriiM bei Wien, Horli-gasse 1, Avstrija. 6062
*	Stroj. miz. delavnica •
♦	*
J v bližini Ljubljane, se | 1 pod ugodnimi plačilnimi t i pogoji odda v najem oz, t J se proda. - Poizve se t J pri Aioma Compauy, t | Ljublj., Kongresni trg 3. |
bDrnki fiic klobuki
I kakor tudi v vseh modernih 1 barvah v zalogi po nizkih cenih pri Minki HORVAT, modistka, Ljublj., Stari trg 21.
Išče se v najem
po možnosti zraven gostilna ali restavracija v mestu ali na deželi. — Pismene ponud-i be na upravo »Slovenca« | pod: »Prometni kraj« 6032.
2 gozefa In travnik
(1 ha 50 a 79 nr. ?5 a 03 m2) naprodaj v Podutiku nad I Ljubljano, Cena po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev, 5999.
npkSfS se sPreime. Po-LfCftiSG steno, ki bi znala nekoliko kuhati, v službo. Plača po dogovoru. Nastop 15. sept. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5935.
tla Trški gori
pri Novem mestu sc proda krasen VINOGRAD z iz-redno lepo kazočim letošnjim pridelkom, hišo in vsem inventarjem. - Ponudbe na upravo lista do 15. sept. pod šifro »Vinograd 5879«,
damsko in moško potom učnih rizb s točnim poukom potom pošte, poučuje mednarodna, v Parizu in Londonu diplomir. in včlanjena oblastv. konces. krojna šola, Židovska 5, Ljubljana. .Si. okt. kroj. tečaj z najnovejšim programom 1925—26. Izdelovanje in razpošiljanje poljubnih krojev s točnim poukom.
Kopalno peč
malo rabljeno, bakreno, z vso armaturo, poceni prodam, - Naslov v upravi ^Slovenca« pod štev. 6028.
IJjori na prometnem kra-! S loti ju pri Ljubljani, pripravna za trgovino ali obrtnika, zaradi premestitve po ugod. ceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 6069.
Prodam POSTELJO
s prvim modrocem na peresih. Ogleda se lahko vsak dan od 9. do 17. ure, Kongresni trg 5/1.	6066
Šestoseben čoln
prodam za 800 Din. . Naslov v upravi pod St. 6067.
Kompl. spalnica
iz trdega lesa, umivalnik z marmornatimi ploščami in zrcalom, naprodaj za 6000 Din pri FRANC ŠEBER -LJubljana, Rožna ulica št. 5.
j se o jscdfelf©
FM1

d. E O. S
Pisarna: Dunajska cesta št, 25.
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Euodružinske hiše v opeki »Heraklitu« (najcenejši stavbni način). — Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne se nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano opeko. — Z lastnega gramozoloma vse vrste peske. - Zaloga vsega gradb, materiala na Martinovi cesti.
lesna industrija in eksportna trgovina
Centralna pismi, gjuf>yana. flansho cesta 22
Lastne parne žage Hira <h»g. dtSča; Borovnic«, ijnžs liana, poapec in Begunje,
Tovarna zaitojcv no naroČim ; opeKarna. apnen-ca UMETNI MLIN.
Prva EsranSsfoa tovarna upognjenega pontsiva i i masivnega žropregnirame-ga lesa.

ZAHTEVAJTE KATALOG iN CENIK! LJUBLJANSKI VELESEJEM!
Telefon 540. Telegram: Kotol Ljubljana
za vino, žganje, olje, med, mast in petrolej, kakor tudi za transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako množ.
FRAN PEPIČ
sodar. potljeijc v Ljubljani.
Istotam se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih ccnah. Solidno delo, ločna postrežba.
sscaiaHN. angaae*BEBgaft5MKs HBirar tBP;."i> ras-sa earaso
*[ Woiiova »lica i. h".~|2
0 Telefon štev 36. 3
M«*» ■JMf. assfcfflocm epss® orane esw- sess >mm vssss
AUTOMOBIL
mali dvosedežni, zadaj prostor za vzorce ali za 1 sedež, skoro nov, zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa večjega voza proda. Pojasnila: A. Lamperf, Ljubljana, Krekov trg št. 10,	5774
Kupim prvovrsten la. okrogel orehov, jesenov in
HRASTOV LES
od 40 cm dalje debel, 2 m dolg: v poštev pridejo le vagonske dobave. Pre ;i sc za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe na: DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.	5236
MejnovelSfl mM
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
Šelsnburgova ul. 6/1, GlInce-UiNS
Kratek klavir
sc ceno proda. - Kje, pove uprava lista pod štev. 6068.
V zlato vrednost
naložiš DENAR in milijonar postaneš prej ali slej, ako kupiš turške srečke. Vsaka zadene. Pojasnila brezplačno. — Pisma pod: »Izguba nemogoča« 5924 na upravo.
NAJBOLJŠE
KDH ILH
se dobijo v restavraciji _GROSUPLJE.
mm.-
krasni, barvasti, svileni TRIKOT ŽEMPER z dolgimi rokavi, razpošilja po povzet, ju (poštnina posebej) tvrdka HENRIK KENDA, LjubPana — Mestni trg št. 17, 5476
Fižol, lečo
in
siiiie gobe
kupuje SEVER in KOMP., Ljubljana, Wolfova ulfca 12.
3 sodi, 18 do 20 hI, dobro ohranjeni; lovski voz, prvovrsten, doma izdelan, nov; venecijanska žaga, nova, še ni sestavljena; porcelanast valjec za mlenje pšenice. -Tudi mlan ob okrajni cesti, stalna vodna moč, z elektr. razsvetljavo, en kamen in dvojni valjčni stol, vse v dobrem stanju, se takoj proda. V mlinu sla dve stanovanji. Mlin se proda z vrtom, sadonosnik in njivo, skupaj za 120.000 Din. Mletve vodno dosti. - Vpraša naj sc v upravi lista pod št. 6010.
isce v najem lokal liSF- ali tudi hišo
s prostim lokalom v nakup. - Ponudbe le za centralno ležeče lokale upravi lista pod »BANČNI LOKAL«.
in žaganje
bukove in hrastove odpadke
od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga
V. SCAGNETTI
za gorenjskim kolodvorom.
Redka prilika.
Da zmanjšam veliko zalogo ČEVLJEV, prodajam od danes naprej vse vrste, posebno pa ostanke pod lastno ceno, to samo ta čas, dokler traja zaloga. Nikdo naj nc zamudi izred. ugod. prilike za nakup ČEVLJEV.
hinko seljak
Prešernova ulica Stev. 52 —■
nasproti glavne pošte.
radi opustitve trgovina; 10 godb. avtomatov
in siccr 4 z električ., 4 s težalnim in 2 s peresnim pogonom. Cena 10.000 Din. Ljublfana, Kolodvarska ulica Stev. 30 — Kmetec.
Priporoča S€ domača izdelovalnica klobukov
Franc MmlH
UsiMigana Sišha, SSoveii^Ha cesta
PavHjon na velesejmu n $1.411,413,415
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hekiografični zvitki in druge potrebščine pri Lud. Baraga, scienpuraova uuca «/i
■BoammannnBHMianroamflHMviniiaMaMMH
F. A. DOGADEK
odvetnik in favni notar 434 DIAMOND STREET - PITTSBURGH, Pa. U. S. A.
IzvrSuje hitro in točno vse posle ▼ Severnoameriških Združenih Državah in v Kanadi, zlasti ^terjatve zapuščin, odškodnin in zavarovalnin. »Sodeluj« z odvetniki v domovini za vse posle v Ameriki«.
Dopisovanje hrvatsko.	Pazite na točen naslovi
Odprodaja!
KATKI
konces. elektrotehnično podjetje, LJUBLJANA
— Kongresni trg štev. 19 (Poleg nunske cerkve)	Telefon it. 3
NAPELJAVA električne razsvetljave, gradnja telefonskih central, hišnih telefonov in zvoncev. TRGOVINA IN ZALOGA: instalacijski material, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetilke lastnega izdelka. — Radio-aparati in posamezni deli.	5254
Tužnfm srcem »poročamo, da (e nuja dobra soproga, mati, sestra in teta, gospa
v nedeljo, dne 6. t m. po kratki, mučni bolezni v 45. letu starosti, previdena s st. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 8. septembra 1925 ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice drl. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1925.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL

Za!,vala.
Ob nenadni in bridki izgubi našega preljubega soproga, očeta, starega očeta, strica, gospoda
Josipa Pelrovčiča
nam Jc doflo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Bodi torej tem potom izrečena najtoplejša zahvala rodbini Tomšičevi iz Vrhnike, strokovnemu društvu »Cankar« za v srce segajočo žalostinko, gasilnemu društvu r Borovnici za častno spremstvo, g. župniku, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Borovnica, dne 7. septembra 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
■i H
Red! pruelUn odprodajamo vso zalogo manu fakturnega blaga, galanterll« In usnja po globoko Milanih centh. — Ne zamudite ugodne prlllkei
„Danicaw Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trn St. 1.

Ka or
fotografira mora imeti
naše 3 novosti:
Naš ilustrovani cenik „Moderna fotografija"
Brezplačno I Našo ilustrovano učno knjigo „Kako se naučim fotografirali" Samo Din 9 — Našo neprekosljivo razvidnico za pravilno osvetlitev ,Pravosvel' Samo Din 4 —
Drogerija „SA.NITA.S" Celje
•iružba z omejeno zavezo — Ljubljana
trgovina s STAVBENIM MATERI ATOM
se je preselile
m Dunajsko cesto štev. 36 v hišo »Jugoauto«.
Paviljon I. 570
Stara tovarna nogavic in pletenin
Ustanovljena leto 1SSS
M.Fraraasl & sir?, o vi
Lastnik:: FELIKS FRANZL Ljubljana, Privos! lO
PoStni
f

Telefon
predal 44 10 '^AOE^JUfJ \ ««ev. 425
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
v mestni klavnici, in sicer:
Preuredbo prašičje in velike klavnice z vsemi pnzidki, napravo konjske klavnice, nove kutelije, predklad^nice, hladilnice, strojarne, kotlarne itd.
Vse potrebne podatke je dobiti proti povrnitvi nabavnih troškov od dne 9. septembra 1925 dalje med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1,/ffl, levo. Ponudbe je vložiti najkasneje dne 22. septembra 1.1-do 12. ure v mestnem gradbenem uradu.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1925.

msim mmi
maiB£sabesmo
Godbenl
Posetite SiOjO 323 23 V patfjjOBIII 0 na Ljubljanskem velesejmu. |
tvornice Guido Bardelli, Trieste šj
Via Milano štev. 15.	1
68
Otroka kapitana Granta.
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A\ B.
Triindvajseto poglavje.
Živeli so kot ptički.
Drevo, na katerem so našli zatočišče U! ■ > ir.im In tovariši, je bilo še najbolj podobno orehu, imelo je prav tako svetlo listje. V resnici pa je bilo drevo >ombuc, ki rasto posamič na argentinskih ravninah. Orjaško, zavito deblo je zasidrano v tleh ne samo z debelimi koreninami, ampak tudi z močnimi izrastki, ki ga drže kar najbolj trdno. Zato je tudi moglo kljubovati navalu vodene stene.
Naš ombu je bil visok kakih sto čevljev, njegova senca je zakrila prostor šestdesetih sežnjev. Vsa ta orjaška >stavba« je počivala na treh debelih vejah, ki so se cepile pri vrhu debla, kjer je imelo drevo še šest čevljev v obsegu. Dvoje teh vej je rastlo skoro navpično in nosilo neizmeren listnat soinčnik. Manjše veje in vejice so se kri^H prepletale in zapletale, kot da jih je razporedil / išen pletar.Tretja veja pa je molela skoro vodoravno nad bobnečo vodo, tako da so se najnižje veje že močile. Zdela se je kakor daleč štrleč rtič zelenega otoka, okrog katerega divja ocean. V notranjščini velikanskega drevesa ni manjkalo prostora. Listje je poganjalo bolj na konceh vej, tako da je bilo v sredi vse polno pravih pravcatih jas zadosti svežega zraka. Da si videl te vejo, kako so se dvigale v oblake s svojimi neštevilnimi vejicami in listjem, prepletene in zvezane med seboj s slakom in sre-botom, med katerimi so pronicali žarki zapadajočega solnca, bi dejal, da nosi en sam ombu cel gozd.
Ob prihodu ubežnikov je zletelo z zgornjih vej vse pernato prebivalstvo in se še dolgo kregalo z vikom in krikom na nesramno vsiljivce, ki so se tako proti---"'c>vTin polastili hišo. Tudi ptiči so pribežaii na
samotni ombu. Bilo je na stotine najrazličnejših vrst: kosi, škorci, škrjanci. med njimi pa so se vrtili isaka, ilgero, in pa ljubki pikaflor, ki je majhen ptiček žive barve. Ko so odleteli, se je zdelo, da je drevo namah izgubilo vse cvetje.
Tako je bilo zavetišče Glenarvanove četice. Komaj sta mali Grant in gibčni Wilson prišla na ilrevo, že sta splezala na najvišje veje. Z glavo sta se di tikala zelene strehe. S tega razglednega stolpa sta videla daleč naokoli. Morje, ki ga je naredila poplava, jih je obdajalo o<l vseh strani. Kakor daleč je seglo oko, mu ni bilo videti ne konca ne kraja. Nobeno drevo ni molelo iz mokre gladine. Samo naš ombu je stal ponosno med vodami in kljuboval njih naskokom. V daljavi je nosila voda v smeri od juga proti severu izruvana debla, krive veje, razdrte plotove razrušenih pristav, tramove, ki jih je voda pobrala raz strehe, utopljene živali, krvave kože in na zibajočem se drevesu celo družino tulečih jagvarjev, ki so se obupno oprijemali trhlega splava z ostrimi kremplji. V daljavi je skoro nevidna črna pika obrnila nase Wilsonovo pozornost. To sla ■ >ila Talkav in zvesta Tavka, ki sta izginevala na obzorju.
>Talkav, ljubi Talkav, je zdhoval Robert in stezal roke za pogumnim Palagoncem.
— Reši se, gospod Robert, ga je potolažil Wilson. Pa pojdiva pogledat, kaj dela gospod lord.«
Naslednji trenotek sta se Robert Grant in mornar že spuščala po vseli zelenih nadstropjih in se znašla na vrhu debla. Tatn so sedeli Glenarvan, major, Paganel, Austin in Mulrady. Nekaj jih je jahalo na vejah, drugi pa so se jih oprijemali, da so se vzdržaii v ravnotežju, kakor se je pač komu prilegalo. \Vilson je podal poročilo o vsem, kar sta \ idela z Robertom z vrha. Vsi so bili njegovega mnenja, kar zadeva Talkava, le v tem si niso bili edini, ali bo Talkav rešil Tavko ali Tavka Talkava. Položaj na drevtv.u je bil brez dvoma bolj kritičen. Res se ni bilo bati, da bi se drevo udalo pritisku, toda vodno naraščajoča voda bi

Inženir Gustav ZemSneR
Mfana, Gorupova ulica 17. — Telefon 621, Izvršuje najceneje
naprave za štedenje jj<i;moga.
Čistilce patent »Neckar«. — Duplex - Mono,
kontrolni aparati gorljivih plinov, vodovodne in turbinske naprave. — Centralne kurjave itd.
Najcenejši nakup bakrene žice in ploščic za
oblaganje zidu in taL
Naznanilo preselitve.
C*nxjcnim odjemalcem kiikor tudi vsemu občinstvu vlf 'no iiaznanjaro, da sem se s svojo trgovino na SV. PETRA CESTI št. 95 preselil v renoviraui in -elo povečani lokal v lastni hiši,
isSega ulica št. 36 \i
in gospodom čevljarskim i^ojsirom javljam, da boro v nekaj dneb prejel vse čevljarsko orodje iz inozemstva, ter po najnižjih cenah čevljarske potrebščine. Trdi sem že prejel velikansko zalogo rajnih inozemskih podplatov vseh vrst in veliko navadnega gornjega m galanterijskega usnja, po najnižjih cenah.
Za do sedaj i7.ka7.ano mi naklonjenost se vsem cenjenim odjemalcem najtopleje zahvaljujem, ter se priporočam za nadaljnja cenjena naročila ali za cer;'ene obiske ter bele;im
z odličnim spoštovanjem
Matevž Tmrnar
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin.
Ljubljana, Kolenskega ul. 36
NA DEBELO
NA DROBNO

P t-
c3
• •—a
a
-X
a
cS
£ a
i s i—<
« S
S kS J
g ® 9 £ > *
iž - i g i
■S s d
I 2 3
m 9 & n
n	n
g £ o a .
a _ a
mogla doseči tudi višje veje, zakaj tla so bila v tem ' delu ravnine nekoliko vdrta, tako da je raste! ombu v kotanji. Prva skrb Glenarvanova je bila, da ugotovi : HSzslulz: s pomočjo zarez, kako je z Vodno gladino. Pokazalo se je, da je poplava zastala in najbrž že dosegla svoj višek. To jih je nekoliko potolažilo.
»Kaj naj sedaj počnemo, je vprašal Glenarvan.
—	Gnezda si naredimo, primaruha, je odgovoril veselo Paganel.
—	Gnezda, gnezda, je poskakoval Robert.
—	Tako je, dečko moj, živeli moramo pač po ptičje, ker ne znamo po ribje.
Kdo nas bo pa pifai. je vprašal Glenarvan.
:>Jaz> je odgovoril major.
Vsi so pogledali Mac Nabbsa. Major je sedel udobno na naravnem naslonjaču, ki sta ga tvorili dve prožni veji, v levici je držal premočen poni nahrbtnik.
>Oh, Mac Nabbs, je vzkliknil Glenarvan, po tem vas spoznam. Vi mislite na vse! In celo v okelnostih, ko je dovoljeno na vse pozabiti.
—	Če sem se že odločil, da ne utonem, je odgovoril major, tega gotovo nisem storil z namenom, da umrjem od lakote.
—	Tudi jaz bi bil mislil na to, je pripomnil pri-prosto Paganel, pa sem tako raztresen.
—	In kaj je v nahrbtniku? je vprašal Tom Austin.
—	živež za dva dni za sedem oseb, je odgovoril Mac Nabbs.	I ®
—	Dobro, je povzel Glenarvan, upam, da bo 1 ^ vodit v štirindvajjctih urah zadosti upadla.
—	Ali pa, da najdemo pripomoček, da pridemo na suho, je pristavil Paganel.
—Naša prva naloga je torej, da se najemo, je dejal Glenarvan.	£
—	Preje pa se je treba posušiti, jih jc opozoril major. ! j i ~«s j ir
—	Kako pa? Pri ognju? je vprašal Wilsnn j ""
-= I seveda. Treba ua ie užtzati.	=:UI~|||
= > .S
O N
.M <u riS S
^ a
o
0
1	§
p oo tk —
Š^5
es «8
a o
te
♦ e 2 £
>
N
O
c-o
.e
3
C3 g
lovil
200—380 litrov v brezhibnem stanju, deloma enkrat, deloma dvakrat rabljeni, SE ODDAJO po zelo nizki ceni, Vpraša in ogleda se lahko pri tvrdki
»ALKO«, veletrgovina žganja
družba z o. z, — LJUBLJANA — Kolizej.
GOSTILNO vzamem v najem
v bližini MARIBORA. Vzame se tudi na račun. Ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod: »Gostilna«.
Tovarniška zaloga pohištva
od najfinejše do najpriprostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri
ANDREJ KREOAR. tovarna pohištva
St. Vid
nad Ljubljano
nasproti kolodvora Vižmarje
Na velesejmu razstava
v paviljonu
E««
__
ustanovljeno 189 3
Trgovina glasbil
Violine za šolo
gosli za orkester in vaditelje, italijan. mandoline, goldklang- kitare, plunke, bleh -instrumenti, pihala in vsi drugi instrumenti, kakor tudi posamezni deli v največji in najboliši izbiri. — Strune svetovne znamke „Ross-Pirazzi" — Lastna popravljalnica violin, harmonik, tamburic itd. v zajamčeno strokovni izvedbi itd.
MARIBOR, Gosposka ulica 34
P. n. baninim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica 6/11.
To je veselje, taka pena!
Kdor uporablja .GAZELA"« milo, irria prijetno delo in je hitro gotov, laz ne perem nikdar z drugim kakor z , »GAZELA"' milom A
f Je stara §ouorica
In priznana je resnica,
da se moški štofi, cajgi, vse moško perilo, modrocngradl, rujavain bela kotenina, različni barhenti in vse druge reči pri
Ivanu KroSel) na marfircoul cesti
(v lastni prenovljeni hiši)
najboljša in najcenejše dobi.
Pri „Solncu" k. WIdmayer
Pogačarjev trg
Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine en gross - en detail.


pravi bohinjski polnomasfen
stalno največja zaloga pri
Kraljevi Dvorni dobavitelj LJubljana, Stritarjeva ulica 2
Velesejem paviljon E 131—13*
ustanovljena leta 1688., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih
ZaMevoife ceisEli!
uaBUBHBaaBiHaaaisaaBHaBBBaBaaBB n	a
Z N I Z A K E C K N K
a a
n n
Najbolje se kupi brez dvoma „Pri nizki ceni"
IGNAC ŽARGI
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 3
Nudi cenj. odjemalcem razno damsko, ni o? ko in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate flor-nogavice za dame — velika izbera potrebščin za šivilje — kakor razne nakite, trese, svile, vezenine itd., dalje velika izbera potreb, za krojače.
G*Š- ZNIŽANE CENE
Ima v izložbi sledeče : Brunsviga računske stroje, Royal pisalne stroje, Mercedes računske stroje, Dalton seštevalne stroje, Ro-neotypc tiskar, stroje, Roneodex ležeča kartoteka, Roneo železna omara, Roneo nume-ralfa Fiexa nabiralnik.
□O* Tražite c j e n i k od tvrtke "•C
mKONZUM"
veletrgovina miešovilom robom vtasfnlK Alefts&Mr Eisler
prije »BANIJA« trgovačko prometno društvo
Ifarlovac. noriionsha uitca Dr. 2
(bivša StoSilCeva ftuca) Brzojavni naslov: »Konzum«, Karlovac.
Interurbeni telefon br. ČEK-RAČUN pošt. ček. zav. u Zagrebu, br. 35.544. GIRO-RAČUN kod Gradske štedionice u Karlovcu.
Skladište pamuka tvornice »Dugaresa« i »Venecija«. Tvorničko skladište petroleja. Tvorničko skladište š e č e r a. Izravni uvoz kave i ostale kolonijal. robe. Tvorničko skladište žigica »Vrbovsko«. Veliko skladište salame, slanine i masti. Skladište brašna i posiia iz prvorazrednih
banatskih mlinova. Veliko skladište morske i krekanske soli.
Veliko skladište svih vrsti	kandita i čokolade.
Veliko skladište sapuna »Schicht«, »Gazela«, »Lavov« i »Zlatorog«
Veliko skladište manufakhirne robe. Veliko skladište špecerajske, kratke i pletene robe.
Izravni uvoz D-M-C robe. JV* Izravni uvoz konca marke »Steznik«,
Tražite ejenik !

' I

:
Vsem obiskovalcem velesejma
se priporoča, da si ogledajo RAZSTAVO v paviljonu »I« Št. 624 — kjer je razstavila tvrdka
F. In l Ooričar — »Pri Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
predmete damske konfekcije lastnega izdelka in sicer: plašče, bluze, obkkce, velike in otroške predpasnike itd, v krasni izbiri. — V tej trgovini se dobi tudi razno moško in žensko perilo po najnižjih cenah. — Geslo tvrdke je: Mali, a tem gostejši dobiček. — Za trgove-posebuo nizke cene I
LJUBLJANA, Prešernova ulica s!. 50 (v lastnem poslopju)
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ceč.
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec
Obrestovani vlog, nakup in proda'a vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujemi in Miti vsoh vrste, cshompt in inkaso menic ter nakazilo v tu- in inozemstvo, safe-depositl itd. itd. Brzojavke: iiretiit Ljubljana Tel. 10,157.548, SOS. 805
Urednik: Franc Tcrsetilav.