Štev. 8 Nedelja 19* Setorearja 1933 T one Gaspari: Noč Molče so vsi trije ubogali šli so, ka« kor bi jih vodila nevidna sila. »Otroka, snemita prstana!« Tudi to sta storila Tinček in Jerica, čutila sta, da morata ubogati. »Vrzita zdaj prstana tako daleč, da se bosta potopila na dno potoka sredi Tihe doline!« sama, sama sreča Kraljevič Mars in kraljična Večernica, povejta, ali sem storiia prav?« Kraljevič Mars se je prikloni?: Zgodilo se je, kakor bi jim nekaj dvignilo ročice. Lučaji... In potok je zašumel in vzkipel... Groza! Tam, koncem doline, se je tedaj vzdignila iz jarka kraj ceste dolga pisana kača. Z zapeljivimi očmi je presunila Tinčka m Jerico. Nato se je zvalila v razpe* njene valove, ki so jo odnesli s seboj. Vsem so udarjala srca, da se je čulo kakor bitje ur. Potok pa je še butal ob bregove in šumel... Spet je nadaljevala Repatica: »Videla sta pisano, zapeljivo kačo. Ta kača se imenuje Usoda. Prežala ie na vaju, da vama pri odhodu iz Tihe doline s silo vzame prstana sreče. Zdaj pa sta vidva rešena! Kadar bosta odha* jala v svet, vaju bo spremljala povsod »Ti veš za vse skrivnosti v vsem sve» tovjul Poznaš vso zlobo in vidiš vso lepoto in dobroto! Klanjamo se tvojim silnim ukazom, kraljica Repatica!« »Bliža se jutro! — Tinček in Jerica, poglejta na nebo nad Tiho dolino!« Otroka sta dvignila oči. Zabledela je tedaj visoko nad tem« nim gozdom — luna. Spogledali 90 se gostje — kraljice Lune in njenega dvora ni bilo več... »Poglejta drugič na nebo!« Tik nad gorami doline se je zaleske« talo dvoje zvezd: prva rdeče, druga be* lo. Ozrli so se spet vsi — kraljeviča Marsa in kraljične Večernice ni bilo več pri mizi... »Poglejta tretjič na nebo!« Ves nebesni obok nad Tiho dolino je zamigljal v zvezdah. Biserna dvora« na se je izpraznila ... »Črnolaska Noč! Spremi Tinčka tn Jerico domov v kočo, ki jo vidiš pred seboj tam v ozadjul Ko otroka ležeta, razgrni ti njuni obleki po travniku pred kočo! Sladka darila posuj po vrtu in njivici. Potem se sama tiho poslovi od spečih otrok in izgini čez gore!« Ko je zastavila Noč z otrokoma prve korake po stezi, se je izgubila še kralji« ca Repatica. Na nebu sta zapazila otroka lepo zvezdo in za njo dolg sijaj, ki je padal nekam za obzor___ Zdajci so vsi trije hiteli po stezi h koči. Tam je Črnolaska Noč dvignila trudna otroka skozi okno v posteljo in jima slekla oblačili. Nato ju je polegla ter jima rahlo zatisnila trepalnice. Po travniku je razgrnila obleki, kakor je bila velela Repatica, darila pa je po« tresla po vrtu in njivici. Ozrla se je še enkrat preko vse doline in tiho, da ne zbudi družine, odšla čez obmejne gore. Ko so prvi sončni žarki pokukali sko= zi okno. je drvar Gaber odprl oči. Ta« ko čudno je sanjal vso noč. — Ozrl se je takoj na otroško posteljo. Tinček In Jerica sta spala. Obema je okrog ust igral lahen, lahen nasmeh, kakor bi v sanjah zrla sam raj. Ko je pa pogledal drvar skozi okno. se je razveslU. Ves travnik je bil poln cvetic. Na vrtu se je drevje šibilo pod težo zorečega sadja. Njivica se je spet vsa zlatila v visokem, zrelem klasju. Poklical in zbudil je brž vso druži* nico: »Alo, otroka! Brž, brž!« Urno sta se Tinček in Jerica oblekla. Stekla sta na travnik in trgala dišeče rože — pa bilo jih je vedno več. In pokušala sta presladko sadje — tako okusnih sade< žev še ni rodila nobena jesen. Drvar in njegova žena pa kar nista mogla ver> jeti, da je strnišče spet pognalo polno, zdravo klasje. Presrečnih oči so pogledali nato vsi štirje čez dolino. Še nikoli ni bila tako lepa! Iz potoka ie solnce izpilo zadnje meglice, da je tekel čisto zlat ob zelenih bregovih. Cesta se je belila vsa deviška, kakor bi bila oprana. Tam daleč, koncem Tihe doline, ni bilo več mračnega, zaprtega obzora. Daljava je bila videti kakor zlata skledica, polna, polna same sre» če... Čakala je ta skledica, da prideta ne» koč Tinček in Jerica, zajmeta iz nje in vse odneseta s seboj v Tiho dolino... Konec Josip Vandot: Zgodba © dečku in kavki Zima se je bila zagrizla v mesto, v vsako hišo se je zagrizla, da je zidov« je kar zamrznilo in so se na oknih v ledu razcvetele debele, mrzle rože. Strupen mraz je dihal po izbah ln ta mraz je mogla pregnati samo peč, v kateri je plapolal vesel in prijazen ogenj ter cvrčal v njej, kakor da bi po* tihoma prepeval v svoji zadovoljnosti. Pač stoje skoro po vseh mestnih so« bah peči, a v vseh pečeh ni ognja, ker ni denarja, da bi si moge! vsak kupiti potrebne kurjave. Tudi pri Lukčevih je v nizkem kletnem stanovanju peč molčala, molčala, ker je ni mogel nih« če z ničemur podkuriti. Ze tri dni so pokrivale debele ledene rože dve ozki okenci, da se ni moglo skozi nje ni« kamor videti. Mati, zavita v obnošeno, raztrgano ruto, je sedela ob mrzli peči in se je tresla od mraza. V kot pa se je stiskala kavka Pavka; čemerno je gledala z nevoljnimi očmi, ker ji mraz nikakor ni bil povšečL Tudi malega Lukca je zeblo. Hod'l Je po sobi gor in dol in si je tu pa tam pritisnil dlani k ustom, da jih nekoii« ko ogreje. Ves čas je mislil na oče« ta, ki je bil odšel že v ranem jutru v mesto, da si poišče kako delo. A tu« kec je vedel, da se vrne oče zvečer la« čen, truden, premražen in prazen dv>* mov, kakor se vrača že vso zimo in kakor se bo vračal do pozne pomladi. Ves čas pa bo peč molčala in ne bo nikoli zapela in mati bo zmrzovala, zmrzoval oče in Lukec in Pavka in bo« do morebiti še celo zmrznili, če mraz vsaj malo ne odnehr Lukec je postal pri oknu in je pogle* dal mater, ki je ždela pri peči, in kav* ko, ki je nevšečno stresala s pristri* ženimi perotmi. Zasmilila sta se mu oba, da ga je v srcu zaskelelo in je ta* koj pozabil, da zebe strašno tudi nje* ga samega. »Jojme, kaj bi storil, da bi zapela tu* di> naša peč?« je pomislil obupno. »Očeta ne bo do noči od nikoder; ko pa pride, bo prazen, kakor je bil vče* raj. A dobro bi bilo, da bi peč vsaj malo zapela in bi se mama vsaj malo ogrela.c Premišljal je tako silno, da se mu je čelo kar nagrbančilo. A sam Bog si ga vedi, zakaj se je nenadoma spomnil tistega cigana, ki je poleti vodil po ulicah nerodnega medveda, tolkel na majhen boben in prepeval s hrlpavim glasom, da je medved brundal In ve* selo plesal. Ciganu pa so v nastavljeni klobuk leteli beli dinarčki, da je od zadovoljnosti kazal široke zobe. »O, da imam medveda,« je zdihnil Lukec. »Tudi jaz bi ga vodil po ulicah in srebrniki bi se mi usipali v klobuk. In peč bi pela, da bi bilo veselje. A ni* mam medveda, samo kavko Pavko imam.« Že je hotel glasno zatarnati, a se je premislil. Pomel si je roke in se je sko* raj na glas zasmejal, ker mu je šinila v glavo lepa misel, da se je je na vso moč razveselil. Še enkrat je pogledal mater in Pavko, pa se je namuznil in rekel sam sebi: »Hej, tako bo in nič drugače. Cigana in medveda sem se domislil, cigan in medved mi pa pri* neseta srečo.« Prijel je kavko in jo odnesel ven na dvorišče. Tam ji je zavezal okrog noge motvoz tako, da Pavke ni prav nič bo« lelo. Oprtil si je tudi star, napol razbit lonec in se je napotil na ulico. Tesno je stiskal k sebi drhtečo kavko in ji je govoril neprestano: »Le potrpi, si* rota! Poleti sem jaz skrbel zate, da ti je bilo dobro. Pozimi pa skrbi ti zame in za peč, da nam bo lepo pela vse mrzle dni. Pokaži, Pavka, da si tudi ti nekaj na svetu.« Kavka ni odgovarjala ničesar. Lukec je pa hitel iz ulice v ulico in se je usta* vil šele, ko je prišel daleč od doma. Za trenutek se je še obotavljal, ker ga je bilo sram. A že se je domislil mrzle kletne sobe in matere, ki se prezebla stiska k molčeči peči. In Lukec je stis« nil nevšečno ustna in je zamahnil z roko. Naglo je stopil sredi ulice in posta« vil kavko na tla Razbijal je po poče* nem loncu in narahlo potegoval za vr* vico, da je pričela kavka skakati in se smešno vrteti. Lukec pa je bobiral po loncu in pel hrioavo, kakor je bil sli» šal cigana peti: »Pleši, kavka, kra*kra*kra, pleši, pleši, kar se da .. .<* Ljudje so se zbirali in zgrinjali okoli njega, ker jim je bilo vse to nekaj no« vega. V početku so se smejali, ker so mislili, da mali deček uganja samo ša« le sredi ulice. Toda ko so videli njego« ve raztrgane črevlje in siromašno za* krpano obleko, se jim je zasmilil in so vedeli, čemu pleše kavka mesto med« veda. Lukec je že snel klobuk z glave in ga nastavil ljudem. Vsi so se mu smejali dobrosrčno in beli denar se je kar vsi« pal v klobuk. Lukec se je zahvaljeval, kavka pa je krakala prav veselo po zmrznjenih tleh in plesala, čeprav je deček ni prav nič naganjal. Lukec se je držal modro in pametno kakor oni cigan, ko je vodil medveda po mestu. A vendar se mu je tresla ro« ka, ko je pobiral iz klobuka podarjeni denar in ga spuščal v žep. Nato je sto« pal počasi po ulici naprej, bobnal in pel, da je bilo res lepo. Razigrana Pav« ka pa je poskakovala tako smešno, da je je moral biti vsak vesel. Prišla sta že v drugo ulico in tu se je nabralo že toliko ljudi, da nista mo< gla že nikamor naprej. Klobuk je po« stal Lukcu že kar težak od denarcev, da ga je bilo že skoro strah. Zahvaljo val se je na vse strani in ko so se Ijiul* je nekoliko razšli, je pograbil kavko m zdrvel proti domu. Zasopel in razoglav je pridrvel k materi. Besede ni rekel, temveč je stre* sel na mizo denar iz klobuka in žepa, da je žvenketalo. Mati ga je gledala za* čudena in svojim očesom ni mogla ver* jeti vsega tega, kar ji je Lukec pripo* vedoval. Nazadnje pa se je le posmeh* nila veselo, vzela denar z mize, se tes* no zavila v oguljeno ruto in odšla iz hiše, da si nakupi drv za peč in za že* lodec vsega, kar primanjkuje. Lukec in Pavka sta pa od veselja plesala pred mrko, neprijazno pečjo in se norčevala iz nje. »Ne boš naju,« se je smejal Lukec. »Čez pol urice boš že prepevala, pa bodi še tako godrnjava! Prepevala pa zato, ker sva midva * Pavko prevejana ptička, da te lahko uženeva v kozji rog. Pa sva te tudi ugnala, da nam boš le* po prepevala vsaj tri dni, č« delj ne. šlek — šlek!« Lukec je strgal peči korenček vso zimo. Zakaj tretji dan je oče v resnici našel delo in peč je morala prepevati vso zimo. Da pa pri tem ni kazala hu* dega obraza, si lahko mislite vi vsi, ki se stiskate okrog tople peči, pa še tega ne veste, da zna tudi peč prepevati, mogoče še lepše kakor vi sami. Gustav Strniša: Popotniki Šiška je čepela na hrastovem listu in salkoprneila: »Kako neprijetno je vedno bin^ljati na drevesu, a tam spodaj je toliko skrivnostnega m lepega 1 Kaiko rada bi potovala!* Veter jo je slišal. Zapiska! je, da so hrastove veje vztrepetale in že se je šiska zakotaMa po tleh. »Kam greš? je sdišaila klic za setx\L Ozrla se je in zagledala nizko lesko, na kateri je čepel lešnik. »Po svetu pajdem pogledati« je odgovorila šiška. »Čakaj, pojdem s teboj!« se je spomnil lešnik. Mati leska s« je zanj bala, zaito ga rti pustila z doma. Pa ga je čuki stara smreka, kj je rasla poleg njega. Zamahnila je z va>o in lešnik se je ie trkljal poleg šiške. Kotalila sta se m kotalla. Hipoma sta začula za seboj tenek glasek. Počakaila sta m zapazila lepo rdečo jagodo, ki je hitela za njima in se jima ponujala: »če že gresta po svetu, vzemita vsaa ie mene s seboi!« Bila sta zadovoljna in siku-paj 90 hiteli dalje. Dospdi so do kamenite struge, kjer ni bilo niti kapljice vode. Na bregu je sedela revna deklica in bridko jokala. »Zakaj jočeš?« jo je vpraša/1 lešnik. »Lačna sem, tri dni že nisem ničesar zaužila!« je odvrnila sirota. »Pozdravljeni zvesti tovarišici! Svojo pot sem dokončal,« je reke! lešnik šiski in jagoda, se napihnili, da je zrasel in postal debel kalkor jabolko. »Zdaj se pa le najeo. deklica!« je povabil siroto. Vzela ga je in ugriznila vanj. O; kako slasten je bi. Ko ga je pojedla, je billa nasičena. Potem je globoko vzdihnila. »Zakaj vzdihuješ?« jo je vprašaja jagoda. »Žejna sem, da mi je od žeje umreti!« je odvrnila sirota. Jagoda se je napela in postala debela kakor repa. Poslovila se je od šiške ia se ponudila deklici: »Okrepčaj se z menoj in žeja bo izginila !« Deklica je jagodo pozobala in žeja je bila potolažena. Šiška jo je prijazno gledala in opazila, kako je ubožica zamišljena. »Zakaij si pa tako zamišljena?« Jo je vprašala šiška. »Igrala bi se rada, pa se nimam s čim!« je odvrnila mladenka. »Pa se med ve poigrajva!« se je ponudila šii&a in se naipoihnila, da je po- sfak debata kakor žoga ki že se je deklica z njo igrala. V strugi je pa ležal močerad, ki je bil zakleti kraljevič. Čakal je. da bi kdo prišel in ga rešil. Nič drugega na biilo treba, kakor močerada udariti po glavi in kraljevič bi bil rešen. Pa je med igranjem padila deklici šiška v strugo im »lop« močeradu na glavo. Močerad je poskočili in se iz.preinen.il v kraljeviča. Id >e takoj zasnubili siroto, ki ga je rešila in jo odpeljal v svoj grad. Šiška se je pa trkljala po strugi dalje ta se še zdaj irkija, če se že ni ustavila. Gosta v Strniša: Tivolski deček Vsak otrok v Ljubljani pozna bronastega dečka, ki stoji sredi ribic v kotanji pod tivolskim gradom Od pomladi do pozne jeseni je tam in br.zga vodo na zlate ribice, ki plavajo okoli njega. Preden nastopi mrzla zima, pridejo delavci, vzdignejo dečka in ga odneso v leseno vrtnarsko hišico, k ter spi med zelenjem, dokler se ne prismeje pomlad. Ta deček ima svojo zgodovino. Ker je bronast, je sam ne more povedati, zato jo pa povem jaz namestu njega: V Ljubljani je živel reven, mlad kipar. No, tudi zdaj niso kiparji bo?ati, toda ta e bili še posebno siromašen, saj je dostikrat hodi lačen okoli. Vendar ni obupal. Ko je nekoč sedel v Tivoliju na klopi, je prišla k njemu siromašna ženica z ljubkim dečkom v naročju. Prosila ga je vbogaime. Kipar, ki je bil sam velik siromak, je bil v hudi zadregi, saj je imel v žepu samo nekaj drobiža za skromno ko«ilce. Pa sta se mu mati in dete zasmilila iti dal je ženici kar ves svoj denar. Revica se mu je soizma zahvalila. Povabil jo je, naj sede z dečkom na klop poleg njega. Mati je prisedna. Mladenič je ogledoval dečka. Bil mu je tako všeč, da ie vzel iz žepa svojo risarko in ga vanjo narisal. Kmalu je ženica odšla ie žena. In dedek za zapečkom ozre se v nebo ter misli si: »Oh, slabo bo!« Otroci pa rečejo: »Kako bo lepo!« Po klancu navzdol tam sanke drčijo, a včasi se tudi — štrbunk — v sineg zavalijo. Tedaj pa k dedeku v zapeček in kmalu si suh. Radko Valentan, uč. II. razr. mešl šole Maribor. Moja prijateljica je plemenitega srca. Moji starši so ubogi in nimajo sredstev, da bi mi kupili šolske potrebščine. Ona pa je bolj premožne rodbine ter je prosila svoje starše, da mi je lahko darovala nekaj knjig, ki mi jih je dala, ko sem imela rojstni dan. Darila sem bila zelo vesela iin sem zanj hvaležna njej in njenim staršem. Marija Vidlč, uč. slov. razr. MozelJ. srez Kočevje. Imam več prijateljic, a najljubša mi je učiteljica gdč. Maksa Chrobath, ker me je že večkrat povabila poslušat radio. Vesela sem, da imam tako dobro prijateljico. Angela Lavrič, uč. slov. razr., Mozelj srez Kočevje. Dragi striček! Prosim odpuščanja, ker Ti toliko časa niisem poslala spisa. Gotovo si ves obupan, da sem brez prijateljice. Toda povem Ti. da jo imam, in ta je gospodična učiteljica. V šoli si pripovedujemo razne zgodbice, čitamo lepe povesti ce in na pamet sestavljamo ter prepovedujemo vsebino. Pri tem ne pozabimo na učenje. Sponriadi. poleti in jeseni pa imamo oaifvečtje veselje, ko hodimo na izlete aH pa na kratke izpre-hode. Pozimi se pa sankamo in smučkam«), in uživamo na svežem zraku zimsko veselje. Naša gospodična učiteljica ima radio z dvema slušalkama. To se veselimo srede, ko slišimo iz bele Ljubilance lepe povesrice! Najbolj sem vesela, ko poslušam pravljice, ki nam jih pripoveduje naša ljubljena Ma-niea Romanova. Te potem povem so-učenkam v šoli. Vesela sem, da iimam prijateljico in učiteljico obenem. Torej stric Matic, lahko si ponosen na svoje mlade Jutrovčke, ki se tako ljubimo in spoštujemo. Pozdravljam vse mlade či-tatelije, posebno pa Tebe striček! Tifka Mohor, tič. slov. nazir. v MozIJu, sirez Kočevje. Moji prijateljici sta Julka in Tika. Sta zelo pridna in Tilka je prejela od --« Tebe lepo knijSžioo. Našo gospodično učiteljico imam zelo rada, kakor tudi ostale souSenke. Ona nam je druga ma-miica, šola pa naš drugi dom. Mnogokrat so države razpadle in jih je sovražnik premagali, ker se je ljudstvo med seboj prepiralo in se bojevalo. Zato se moramo v razredu in izven razreda ljubiti. Čisto prav si imel, da sii razpisal ta natečaj, boš saj videl, kako se »Jutrovcki« Ljubijo med seboj. Vse pozdravlij; Nada Gostlč. uč. slov. razr. Mozelj 45, srez Kočevje. I. Tri lahke naloge Novec C je treba spraviti med nov« ca A in B. Pri tem pa moraš paziti! Novec A lahko porineš stran, ne smeš 111. Novce postavi tako drugega na dn* gega, da dobiš namestu desetih nov« cev, pet kupčkov po dva novca. Smeš »e ga pa dotakniti Novca B se lahko dotakneš, ne smeš ga pa poriniti. No« vec G lahko odrineš stran in se ga lahko tudi dotakneš. II. En novec prestavi tako, da bodo v vodoravni in navpični vrsti po štirje. jih pa prestavljati samo tako, da sko» čiš vselej čez dva novca na tretjega Posetnica Kaj je ta obrtnik? • ei _______ Dobri nasveti Prijateljstvo najdeš in ga tudi ohraniš. če boš sam s seboj strog, nasproti drugim pa obziren in popustljiv. Preden tepregovoriiš v jezi, štej do sto im prihranili boš prijatelju gorje, sebi pa ponižanje. Bodi ponosen! Vendar, če si komu storili krivico, se ne sramuj tega priznati. Mii«H na to. da so tjnktje takšni, kakršna so, ne pa takšni, kakršni bi morali biti. Ce ne moreš povedati resnice, molči! Lagati pa ne smeš v nobenem primera. Siiromaiku pomagaj in toplo ti bo pri srcu. Ce kdo opravlja tvoje prijatelje in znance, jth resno ta odločno brani! Računska uganka 105 15 45 135 SO 75 120 60 90 Razvrsti števila tako, da bo vsota vsake vodoravna,in navpične vrste enaka. Veriga Nekdo je šet h kovaču s šestimi ko« si verige. »Koliko bi stalo, če bi verigo sesta« vili?« »Dinar računam za vsak člen verige, ki ga moram odpreti in dva dinarja, da ga zvarim. Tu bi moral pet členov odpreti in pet zvariti, skupaj torej petnajst dinarjev.« »Ne, dragi moj. če »e prav lotite dela, pride samo dvanajst dinarjev!« Kako je mogel kovač izvršiti to de» lo za dvanajst dinarjev? Križanka »Kužek« Vodoravno: 1. hunski kraJj, 5, posoda 6. bojna vrsta, 9. grška črka. 10. prva žena. Navpično: 1. drevo, 2. žensfco sme. 3. nasprotno od priden, 4. vodna rasrtMna, 7. ti (nem.), 8. nikalnica. Rešitev križanke »Mamut« Vodoravno: 1. mamut, 6. Atene, 7. kačar. Navpično: 1. mak, 2. ata, 3. meč, 4. Una, 5. ter. Rešitev rebusa Ni vse zlato kar se svetL Rešitev dopolnjevale krst Rešitev zJogovrioe pastir-piščal Dopolnjevalka gg Vstavi namesto črtic črka, __jg da dobiš od I — II Ime ___£ naselbine. II - Rebus