PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
G- "O O' ■■■ O "O o :'
?o
c
"O
m
72
o
'.'2
m
'C3
■Z.
C—
2>
z
i—! •.'•K
Z
S-i
n
x-
1 559 nije)
CG
ij!
l/i
723
X-
x>
O'
O —
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Italijanski strojevodje križem rok
RIM — Strojevodje državne železniške uprave že spet stavkajo: roke so prekrižali včeraj ob štirih popoldne, na delo pa se vrnejo danes ob isti uri. Težave v železniškem prometu so precejšnje, zlasti na Jugu. Strojevodje, zbrani v samostojnem koordinacijskem odboru, ne priznavajo nove delovne pogodbe, ki so jo podpisali z železniško upravo avtonomni sindikat FI-SAFS in stanovske organizacije železničarjev iz sklopa CGIL, CISL in UIL, češ da ne ustreza njihovim dejanskim potrebam; s poskusom ohromitve železniškega prometa zahtevajo posebno doklado za riziko in odgovornost pri delu, povišanje raznih že priznanih jim doklad in njihovo vključitev v pokojnino, dva dni počitka v tednu in zaposlitev novih 3.500 strojevodij. Napovedali so tudi še eno stavko, ki naj bi bila 2. oktobra.
Predsednik železniške uprave Ligato je zagotovil stavkajočim, da bo njihove zahteve proučil, a le pod pogojem, da mu jih predložijo sindikati, ne pa organizem, ki ni uradno priznan. Stavko so zvezni sindikati in FISAFS obsodili, češ da je naperjena proti njim in da se bodo strojevodje tako še bolj izolirali.
Cena 800 lir - Leto XLIII. st. 219 (12.851)	Trst, četrtek, 17. septembra 19i	o
_____________________'___:________________________________ o -
?G
Ker naj bi popolnoma zamoril notranjo dialektiko v stri
Tajnik De Mita v križnem ognju napadov Andreottija, Donat Cattina in Piccolija
Kljub temu pa bi lahko vzdržal na svojem mestu vse do strankinega kongresa, ker trenutno nima Krščanska demokracija drugega kandidata
Zveza industrijcev predvideva privijanje davčnega vijaka
SANDOR TENCE
RIM — Zasedanje državnega sveta Krščanske demokracije se je začelo v znamenju hudih težav sekretarja De Mite, končalo pa se bo z njegovo okrepitvijo, tudi zato, ker trenutno se ni še pojavil na obzorju človek, ki bi lahko stvarno startal na tajniško mesto. To pomeni za De Mito seveda veliko prednost, hkrati pa lahko tudi šibkost, saj daje možnost njegovim nasprotnikom, da se v pričakovanju kongresa dobro organizirajo, čeprav trenutno res nimajo posebnih izgledov za uspeh. Zasedanje državnega sveta KD bi se moralo končati sinoči, tudi zaradi nogometne tekme Real Madrid -Napoli pa so soglasno sklenili, da bodo razpravo nadaljevali ter zaključili danes s sekretarjevo repliko ter z odobritvijo politične resolucije.
Na govorniški oder je včeraj zjutraj prvi stopil predsednik poslanske skupine in bivši pravosodni minister Mino Martinazzoli, ki ga mnogi imajo za najresnejšega kandidata za De Mi-tovo nasledstvo. Politik iz Brescie, ki
pripada notranji levici, a v zadnjem času odraža precej samostojna stališča, je podprl osnovna izhodišča tajnikovega poročila, glede svoje morebitne kandidature za sekretarja pa je dejal, da bo o tem razmislil na kongresu. Martinazzoli in levica, kot je potrdil nekdanji tajnik Zaccagnini, bosta torej do kongresa lojalno podpirala De Mito ter s tem skušala kar se da zajeziti ofenzivo njegovih nasprotnikov, ki jih vodijo Andreotti, Donat Cattin in Piccoli. Ti oporečniki trenutno lahko računajo na največ 30 odstotkov članov Krščanske demokracije.
Popolna podpora De Miti je včeraj prišla tudi s strani ministrskega predsednika Gorie. Šef vlade se je sicer uvodoma pritožil nad hladnostjo, ki jo je tajnik KD v začetku izkazal novemu kabinetu, vsi dvomi pa so sedaj popolnoma odveč. Naša stranka si je seveda želela oblikovanje močne politične koalicije, je podčrtal Goria, odnosi med zavezniki pa so preprečili ta cilj, zato moramo stremeti, da se bo sedanja programska vlada čimprej razvila
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Zveza industrijcev predvideva, da bo finančni zakon za leto 1988 hudo prizadel italijanske državljane. To je bila prva ocena podpredsednika Confindustrie Walterja Man-dellija po včerajšnjem srečanju s predsednikom vlade Gorio. Na tem sestanku so govorili še zlasti o dveh vprašanjih, to je o vprašanju cene dela in o boju proti utaji davka na dodatno vrednost IVA. Vendar pa bo morala po Mandellijevem mnenju vlada predvsem zapolniti nekatere hude vrzeli iz proračuna za leto 1987 in odtod mnenje, da bo novo privitje davčnega vijaka neizbežno.
Sicer pa je na včerajšnjem sestanku delegacija zveze industrijcev, ki jo je vodil predsednik Lucchini, zahtevala od vlade (poleg predsednika Gorie je bil prisoten še minister za industrijo Battaglia) resno politiko osebnih dohodkov, »ki bi omogočila državi, da ne
potrosi več, kot zasluži, oziroma da obdrži primanjkljaj v mejah predvidevanj finančnega zakona.« Lucchini je namenil posebno pozornost podjetjem, ki .izvažajo svojo proizvodnjo in poudaril, da jim je treba omogočiti, da se soočajo s konkurenco na mednarodnih tržiščih in da torej povečajo izvoz. Poleg tega pa je treba paziti, da bi ne ustvarili pogojev za naraščanje uvoza na škodo italijanske industrije. Za dosego teh ciljev je po Lucchinijevem mnenju povečanje davčnih količnikov najslabša rešitev, saj vodi v nasprotne rezultate. »Dovolj je s politiko višanja davčnih količnikov, ki prizadene samo tiste, ki redno plačujejo davke. Treba je doseči davčno pravičnost, da bodo davke plačevali vsi v enako pravični meri,« je dejal Lucchini, ki je že napovedal, da bo o teh vprašanjih govoril na današnjem zasedanju vodstva zveze industrijcev.
Papež: Cerkev ne trpi verskega disidentstva
Petdnevnega premirja v Zalivu je bilo včeraj konec
W J	1 • V	• V V	• V V
Italija mrzlično isce »oporišča« Veliki iranski pomorski manevri
LOS ANGELES — Janez Pavel II. se je sešel včeraj z ameriškimi katoliški-mi škofi. Ni pa šlo za običajno snidenje med govornikom in poslušalci, ampak za kritičen dialog. Najvplivnejši dostojanstveniki domače Cerkve so orisali gostu probleme, ki razdvajajo njihove vernike in otežkočajo odnose z Vatikanom: spolna morala, razporo-ka, prekinitev nosečnosti, maševanje žensk, homoseksualnost itd. Škofje so menili, da je za mnoge dialog nemogoč, da pa je treba z obeh strani iskrenosti in poguma, »saj je papeštvo za-Popadeno tudi v vsebini naše vere in oe je ena sama vera, potem more biti tudi ena sama zvestoba«. Odprta vrata, torej, ki pa jih je papež v integralistič-nem slogu zaloputnil.
Rimska Cerkev ne priznava nobenega oporečništva v teologiji, zlasti ne na področju spolne in družinske morale: rojstva je dovoljeno načrtovati izključno po naravni poti (skratka: Ogi-no-Knaus), kajti prekinitev nosečnosti je »ostuden zločin, ki slabi tkivo civilizacije, saj spodbuja k drugim nečloveškim praksam«, tako npr. h genetskemu manipuliranju. Do homoseksualcev je papež »popustljivejši«: če se
le držijo božjega nauka in predvsem spolne vzdržnosti, potem so vsega spoštovanja vredni. Svojevrstna teorija! Kaj sami mislijo o njej, bodo prizadeti pojasnili Wojtyli danes v San Franciscu.
Zanimivo pa bo tudi slišati reakcije ženskega katoliškega sveta na papežev nov odločen »ne« možnosti, da bi tudi ženske maševale. Janez Pavel II. se je zavzel le za to, da bi jim družba priznala dostojanstvo, ki jim gre, ter enakopravnost z moškimi.
RIM — Italijansko obrambno ministrstvo po odhodu svoje eskadre sedaj mrzlično išče varno pomorsko bazo, kjer bi se italijanske ladje lahko oskrbovale. V ta namen so kontaktirali več zalivskih držav, najbolj realna možnost za to pa je pristanišče Muscat v Omanu. V Italiji pa se še ni polegla polemika okrog dejstva, da na ladjah ne bo vkrcan noben novinar, kar je v nasprotju z uveljavljenimi navadami. Na kritike je včeraj odgovoril obrambni minister Zanone, ki je, poenos-
tavljeno povedano, dejal, da na ladjah ni dovolj prostora za vse novinarje, ki so za to prosili. Lahko bi sicer to rešili z žrebanjem, Zanone pa se očitno boji za demokratično informiranje Italijanov, saj je dejal: »Da bodo novice resnične, lahko jamči edino pluralizem informacije, z žrebanjem pa to ni mogoče.«
De Cuellar se je medtem že vrnil v New York in vsi pričakujejo njegovo oročilo o pogovorih v Teheranu in agdadu. Generalni tajnik OZN se bo
danes na delovnem kosilu sestal z veleposlaniki stalnih članic Varnostnega sveta OZN (Velika Britanija, ZDA, SZ, Kitajska in Francija).
Kratkega petdnevnega premirja med sprtima zalivskima sosedoma pa je sedaj konec. Komaj 24 ur po odhodu generalnega tajnika svetovne organizacije je včeraj iraško letalstvo napadlo največji iranski naftni terminal na otoku Karg in supertanker, ki je prevažal iransko nafto.
Iranska tiskovna agencija Ima obenem obvešča, da so Iranci včeraj ponovno z artilerijo obstreljevali Basro. Isti vir obenem sporoča, da bodo iranske pomorske in kopenske sile nepričakovano v naslednjih dneh priredile večje manevre v Omanskem zalivu. Kot poroča Radio Teheran, pomorske sile bodo vadile napadanje »hipotetičnih objektov«. Izvedenci so prepričani, da je to odgovor na iraške napade. Iranski premier Husein Musavi je prejšnjo nedeljo obljubil, da bo Iran odvrnil na vsak udarec s še hujšim udarcem.
D. G.
Shultz in Sevardnadze o razorožitvi
WASHINGTON — Drugi dan srečanja med sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem in ameriškim državnim tajnikom Shultzom je potekel tudi mimo protokolarno določenega urnika. Shultz in sovjetski gost sta se namreč kar zasebno posvetila vprašanju razoroževanja, šele nato pa se je pričel uradni del dvostranskih razgovorov o razorožit-venih vprašanjih.
V popoldanskih urah pa so podrobno analizirali tudi stanje v Zalivu, vprašanje Afganistana in Nikaragve, v bistvu so preverili svoja stališča do kriznih žarišč.
Po vsem sodeč potekajo pogovori v spravljivem ozračju.
Ob tem je še najbolj obetavno spoznanje, da ni uradnih komunikejev o pogajanjih. Vsakič, ko sta velesili pred pomembnimi sklepi, skrbno pazita, da ne bi preuranjene izjave ponovno zapletle vse zadeve. Kljub temu pa v ZDA prevladuje prepričanje, da bo prišlo do ponovnega vrha med Reaganom in Gorbačovom.
Ameriške agencije poročajo o napredkih v pogajanjih o evroraketah, Ševardnadze pa je izjavil, da je problemov še veliko, da sicer obstaja neka »skupna želja, ki pa sama ne bo rešila vseh vprašanj.« Kamen spotike so še vedno rakete Pershing 1A nameščene v ZRN.
V programu »Italy on Stage« tudi nastop Tržaškega okteta
RIM — V tiskovnem središču za tuje časnikarje v Rimu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so Predstavili veliko kulturno umetniško manifestacijo Italy °n Stage (Italija na odrskih deskah), ki se bo v prihodnjem oktobru in novembru odvijala v New Yorku in Torontu. V sklop prireditev je bil vključen tudi Tržaški oktet, ki bo koncertiral v Torontu.
Tiskovni konferenci so predsedovali: senatorka Susan-na Agnelli, ki je tudi vodila konferenco, ambasador Giulio Di Lorenza, generalni direktor izseljenskega oddelka na zunanjem ministrstvu, minister Sergio Balanzino, konzul ZDA v Rimu Anna Chermak, kanadski ambasador v Rimu •facgues Billodeau ter Carmelo Rocca kot predstavnik ministrstva za turizem in prireditve. Tiskovni konferenci je Prisostvovalo veliko tujih in domačih časnikarjev ter predstavnikov umetniških skupin, ki bodo zastopale italijansko kulturo; tiskovne konference sta se udeležila tudi predstavnika Tržaškega okteta B. Pangerc in M. Arduini.
Velika manifestacija ltaly on Stage bo potekala pod Pokroviteljstvom predsedništva ministrskega sveta, zunanjega ministrstva, ministrstva za turizem in prireditve ter Ministrstva za kulturne in ambientalne dobrine.
Goriški župan z odborom včeraj popoldne odstopil
GORICA — Goriški župan, krščanski demokrat dr. Antonio Scarano, in člani odbora so včeraj popoldne napovedali svoj odstop. Odpira se torej upravna kriza na Občini, kriza, iz katere, vsaj po dosedanjih napovedih, ne bo lahko priti tako kmalu.
Župan in člani odbora v katerem so predstavniki petih strank koalicije (poleg KD še PSI, PSDI, PRI in SSk), so sklep o odstopu sprejeli včeraj okrog poldne, potem ko so se sestali in ocenili, da ponedeljkovo glasovanje v občinskem svetu ni le tehnični spodrsljaj, ampak da ima dejanje globlji politični pomen in da je treba zato razčistiti v zadnjem času precej skaljene odnose med partnerji in (najbrž) tudi med samimi predstavniki različnih struj stranke. relativne večine. Edini način, da se to doseže, je bil odstop.
Kaj se je zgodilo na ponedeljkovi seji občinskega sveta, smo že poročali.
Predlog o poveritvi vodstva del za izgradnjo drugega dela avtoporta ni dobil zadostnega števila glasov, še huje, bil je zavrnjen in to kljub temu, da so prisotni predstavniki koalicije imeli številčno zelo trdno večino. Pri tajnem glasovanju se je pokazalo, da ta večina ne obstaja, saj je bil izid glasovanja bistveno drugačen. Namesto pričakovanih 27 glasov je predlog odbora prejel le 15. V nekaterih krogih tako vedenje tolmačijo s težavnimi in že precej časa tudi skrhanimi odnosi med predstavniki koalicije, drugi pa vidijo v tem bolj osebni napad na dosedanjega župana dr. Scarana, ki naj bi prišel iz vrst njegove stranke.
Začenja se torej postopek za odpravo krize, pri čemer bodo seveda imeli najprej besedo politični organi strank.
NA 8. STRANI
Nogomet: v evropskih pokalih
Malo zadoščenja
»Maratonska« nogometna sreda (televizijski prenosi so trajali več kot deset ur) ni prinesla preveč zadoščenja jugoslovanskim in italijanskim ljubiteljem te igre. Največ pričakovanja je vladalo za tekmo v pokalu prvakov med Real Madridom in Napolijem, ki pa se je slabo končala za Mara-dono in tovariše. V pokalu pokalnih prvakov sta tako Hajduk kot Verona zgubila, v pokalu UEFA pa so prepričljivo zmagali le Juventus (proti sicer skromnil La Valletti), C. zvezda (proti plovdivski Trakiji) in Velež (proti Sionu). Pekoč poraz je doživel Partizan proti albanskemu Flarmurtari-ju, Milan je zgubil v Gijonu, medtem ko sta Inter in Verona igrala neodločeno.
Doklade za dvojezičnost plašijo Trst, drugod po državi pa so sprejeta praksa
NA 4. STRANI
• Tajnik De Mita
NADALJEVANJE S 1. STRANI
v jasno zavezništvo s Craxijem ter z vmesnimi laičnimi strankami. Po mnenju ministrskega predsednika sta za dosego tega cilja nujno potrebna dva pogoja: celovito izvajanje vladnega programa ter jasni odnosi z zavezniki, posebno s socialisti. Goria je dal vsekakor razumeti, da bo sedanji kabinet na tej poti lahko vodil državo vse do demokristjanskega kongresa, ki bo na sporedu verjetno maja prihodnjega leta, ali tudi do prihodnjih evropskih volitev, ki bodo približno mesec dni kasneje.
Največje zanimanje je v večernih urah vladalo za poseg zunanjega ministra Andreottija, ki je dolgo let podpiral De Mito, danes pa je poleg Do-nat Cattina njegov največji nasprotnik.
Andreotti, ki v svoji zelo dolgi politični karieri ni bil nikoli tajnik naj-večje italijanske stranke, je očital sekretarju, da je popolnoma zamoril demokratično dialektiko znotraj KD ter da se je pri vseh svojih ključnih izbirah preveč naslanjal na »zunanje« svetovalce ter pri tem zanemarjal strankine notranje komponente. De Mita se je upravičeno boril proti kvarnemu vplivu raznih struj, je dodal Andreotti, sam pa je nato oblikoval neke vrste »superstrujo«, ki danes dejansko nadzoruje in pogojuje ves strankin aparat.
Andreotti je precejšnjo pozornost namenil odnosom s komunisti, s katerimi je treba vzdrževati stike ob belem dnevu, ne pa taktizirati kot po-gostoma dela Craxi v funkciji proti KD, od časa do časa pa tudi sama KD v protisocialistični ihti. Bipolarizem KD—KPI je po Andreottije vem mnenju dokončno mimo, medtem ko si sedaj jasno utira pot bipolarizem med demokristjani in socialisti.
Milijarda lir plen drznih roparjev
AUGUSTA — Z oboroženim naskokom na kombi podjetja Metronotte, ki posluje za agencijo Napoli, je skupina šestih roparjev vnovčila kar milijardo lir, saj so s kombijem prevažali denar v gotovini.
Roparji so nato zbežali z dvema avtomobiloma, policija in karabinjerji pa jim še niso prišli na sled.
Nehvaležno delo delegatov odbora za gospodarske odnose
Klobčič afere Agrokomerc se odvija pred zvezno skupščino Jugoslavije
BEOGRAD — Delegati odbora za ekonomske odnose zveznega odbora skupščine Jugoslavije so začeli odvijati klobčič nezakonitosti in manipulacij, ki zadevajo Agrokomerc.
Neposredno pred zasedanjem so delegati prejeli material o celotnem primeru, dodatno pa so jih ustno proučili tudi generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva (SDK) Jugoslavije Dimitrije Tasič, zvezni minister za finance Svetozar Rikanovič in guverner Narodne banke Jugoslavije Dušan Vladko-vič. Tasič je najprej govoril o petih lažnih teleksih, ki so se pojavili konec decembra lani in januarja letos v znesku 15,5 milijarde dinarjev. To, so odkrili marca, prijave za kaznivo dejanje (ponarejanje denarja) pa so prišle šele v začetku avgusta. V drugi polovici aprila in v prvi polovici maja so ugotovili, da je bilo izdanih skupaj 8.327 menic v znesku 730 milijard dinarjev in to brez sklenjenega dolžniško-upniškega odnosa. Menice je avalirala Temeljna banka v Bihaču. Dejal je, da so o vseh teh pojavih v centrali SDK SR BiH izdali »strogo zaupne« informacije, ki so jih 22. maja dostavili predsedniku republiškega izvršnega sveta v štirih primerkih, niso pa
dostavili SDK Jugoslavije, čeprav so bili to dolžni narediti.
Podatki o opravljenem nadzoru, ki so jih sporočili SDK Jugoslavije do 25. junija, niso zajemali nezakonitosti v Agrokomercu. Šele 12. avgusta je namestnik generalnega direktorja SDK BiH obvestil Tasiča o ugotovljenem stanju, podatke pa so poslali 18. avgusta. Potem je SDK objavila omenjene »strogo zaupne« podatke in jih poslala predsedniku predsedstva SFRJ, predsedniku skupščine SFRJ, vladi predsedstva ZKJ in predsedniku zveznega sveta za zaščito ustavnega reda.
Zvezni minister za finance Svetozar Rikanovič je ponovil oceno vlade, da primer Agrokomerc ni le rezultat pomanjkljivosti predpisov, temveč predvsem zavestnega kršenja zakonov. Gre pravzaprav za zavestno organiziranje velikega števila ljudi, podjetij in institucij, zato ni možna drugačna obravnava kot pa kazenski pregon.
»Primer Agrokomerc in podobni primeri so laboratorijski primerki zvez tistih, na katere se zakon nanaša, s tistimi, ki so dolžni neposredno nadzirati spoštovanje zakona, in ki bi morali sprejemati ukrepe za zaščito družbe.«
Organi federacije so bili brez podatkov o menicah Agrokomerca vse do poročila, ki ga je izdal izvršni svet SR BiH in do prvih vesti v tisku. Toda zdaj ravno tisti posamezniki, ki v vsakem novem pooblastilu zveznih organov slutijo centralizem, zahtevajo celovito odgovornost zveznih organov in posameznikov v njih.
Delegata Jože Marolt in Danijel Pučko sta zahtevala, naj preučijo odgovornost ljudi in organov, ki so zavestno kršili finančni sistem. Zato ne bi smeli, je dejal Marolt, zaradi teh kriminalnih dejanj neodgovornih ljudi, nepremišljeno spreminjati političnega in gospodarskega sistema. Tudi ne potrebujemo spreminjanja odgovornosti niti vrhovnega »miličnika« v Narodni banki, temveč dober informacijski sistem, ki ga delegati že dolgo zahtevajo. Ali, kot je dejal Pučko, kaj bi pridobili z večjo centralizacijo .Narodne banke ali Službe družbenega knjigovodstva: samo spreminjanje ravni za pojavljanje takšnih primerov in problemov. »Mi pa, nasprotno potrebujemo več strokovnosti v teh organih in radikalnejše spremembe v odkrivanju vseh, ki so vpleteni v to afero, od predsednika bosanskega izvršnega sveta naprej.« (dd)
V Barceloni odkrili podjetje, ki je poslovalo z Valsello
Nova španska smer preiskave o trgovina z italijanskim orožjem
V'Libanonu padli 3 izraelski vojaki
JERUZALEM — Izraelska radijska postaja je sporočila vest, da so se gverilci Libanonske nacionalne odporniške fronte, organizacije libanonske levice, ki je bila ustanovljena pred petimi leti, v noči med torkom in sredo spopadli z izraelsko izvidniško patruljo. Do hudega spopada je prišlo v hribovitem in za zasede zelo primernem območju ob vznožju Hebrona; to območje Izraelci smatrajo za varnostni pas, tam pa je stacionirana vojska libanonskega odpadniškega generala Antoina Lahada.
Izvidniška izraelska enota je okrog 19. ure prestregla libanonske gverilce dva kilometra severno od vasi Chebaa, gverilci pa so bili namenjeni v Izrael, kjer so nameravali napasti razne vojaške objekte. Izraelski radio in vojaški glasnik nista sicer povedala, če je v spopadu umrl tudi kdo izmed gverilcev, sporočili pa so, da so umrli trije vojaki izraelske izvidniške čete, izmed teh je eden imel čin kapetana.
Reševanje ranjencev in odstranitev trupel vojakov je trajalo skoraj celo noč, izraelska vojska pa je to opravila ob kritju artilerije in tankov, ki so obstreljevali položaje gverilcev. V manjši protiofenzivi so se Izraelci s pomočjo proizraelskih libanonskih sil podali globoko na libanonsko ozemlje in to celo nekaj kilometrov stran od območja, ki ga nadzoruje sirska vojska.
MASSA — Trgovanje z orožjem v državi, kjer naj bi tovrstna trgovina spoštovala stroge in po zakonu določene predpise, je podobno zavozlanemu klobčiču. Namestnik državnega pravdnika v Massi Augusto iama ima s tem polne roke dela, na območju med Ligurijo in Toskano pa ga čaka kar 40 zapornikov, ki jih bo moral čimprej zaslišati. Poleg tega pa je preiskava zadobila še večje mednarodne razsežnosti z novo vejo, ki pelje v Barcelono, kjer je delovala družba Bovica. Lastnik tega podjetja je Luis Vila, ki naj bi bil, po mnenju preiskovalcev, sirski tajni agent. Tudi v tem primeru je v središču pozornosti še vedno Aldo Anghessa, ki naj bi deloval kot »poslovni« posrednik med Bovico in Valsello. Anghessa naj bi posloval predvsem z Giuseppom Costo, edinim upraviteljem Valselle, ki z Anghesso še vedno sedi v zaporu. Iz Valselle naj bi odpošiljali pošiljke orožja, ki najdbi bile uradno namenjene nevtralnim državam (Španiji, Nigeriji in Turčiji), ko pa je bilo orožje v resici namenjeno Bližnjemu vzhodu, predvsem Siriji.
Iz tega je razvidno, da so prav tako na široko odprta vprašanja o dejanski vlogi, ki sta jo v
celotni aferi imela Ferdinande Borletti, predsednik Valselle meccanotecnice in član upravnega sveta Fiata, ter njegov starejši sin Giovanni. Prav tako sporna pa je tudi vloga poverjenega upravitelja Valselle Paola Torsella, ki so ga preiskovalci zaman iskali deset dni. Torsello, ki je med drugim bivši Borlettijev zet, se je predvčerajšnjim predal policiji. Na sodišče v Massi se je prikazal ob 16.30, približno uro potem, ko je sodnik Lama podpisal papirje »tehnične« začasne svobode Borlettijev.
Marsikomu se zdi Torsellova odločitev, da se preda policiji, nekoliko sumljiva. Po mnenju preiskovalcev naj bi bil prav Torsello eden izmed najtrdnejših sestavnih členov verige, ki pelje do Anghesse in njegovega vohunsko-prekupčeval-nega delovanja, na katerega se med drugim zgrinjajo temni oblaki sodelovanja s tajnimi službami. Švicarske tajne službe so predvčerajšnjim priznale, da je bil Anghessa njihov sodelavec in so celo izredno pozitivno ocenile delovanje svojevrstnega 007. SISMI je pismeno demantiral vest, da bi se kdaj posluževal Anghessove službe, SISDE pa se ni še izrazil.
Hlapona v Ljubljani
LJUBLJANA —; »Ko ura pa odbije, se iz daljine prikaže čemi dim, topovi na gradu zagromijo, v vsih cerkvah zapojejo zvonovi. Zdaj prižvižgata dva hlapona »Laibach« in »Triglav« v krasni kolodvor, ki sta bila z živijo sprejeta«. Tako je med drugim poročal celjski časnik »Slovenske novice« o slavnem dogodku v Ljubljani 16. septembra 1849. leta.
Čeprav letnica prvega prihoda vlaka v Ljubljano ni zaokrožena, je vredno spraviti na plan ta znameniti ljubljanski dogodek že zato, ker so letos železničarji slavili 130-letnico Južne železnice, ki je 1857. leta povezala Dunaj s Trstom.
Celjski časnikar je za uvod k svojemu poročilu iz Ljubljane zapisal takole: »Po ljubljanskih ulicah vozovi der-drajo, konji dirjajo in nezmerna množica se vali naravnost proti kolodvoru. Na Dunajski cesti (danes Titovi) stoji visok častni lok s smrečjem, ovit in s cvetličnimi venci prepražen, na vrhu se slovenska in cesarska zastava razvijata. Na prejnici samo slovenske, na kolodvoru slovenske, štajerske avstrijske in bandera vsih kranjskih mest vihrajo, pod njimi se njih
razni gerbi bleskečejo...« Časnikar seveda ni pozabil še zapisati, da je odprl železnico med Celjem in Ljubljano sam vojvoda Albrecht, kot cesarjev namestnik.
Prvi vlak do Ljubljane sta iz Celja privlekli kar dve lokomotivi (neuradna poskusna vožnja na tej progi je bila že 18. avgusta, na rojstni dan cesarja Franca Jožefa L), od katerih je imela lokomotiva z imenom »Laibach« 14 ton teže in parni stroj močan 99 konjskih moči, lokomotiva »Terglav« (Triglav) pa kar 133 konjskih moči. Vožnja z Dunaja do Ljubljane je trajala tedaj 21 ur in 26 minut (ker proge cež Semmering še ni bilo, so potniki prestopali in vmesno razdaljo do naslednje proge premostili s kočijami.
Kot zanimivost naj še omenimo, da je tistega 1849. leta vozil slavnostni vlak iz Zidanega mostu do Ljubljane 55 minut, se pravi prav toliko, kot potrebujejo za to razdaljo vlaki tudi danes. Torej se vse le ni spremenilo od tistega časa, če pomislimo, da je Ljubljana eno redkih mest ob progi - ki nima več kolodvorske ulice, (dd)
Vlada bo letos odobrila sporne člene statuta avtonomne bocenske pokrajine
RIM — Rimska vlada bo pred koncem leta odobrila vse sporne člene statuta avtonomne bocenske pokrajine ter tako prispevala svoj odločilni delež pri celovitem izvajanju tako imenovanega »paketa« De Gasperi-Gruber, ki urejuje pravice nemške in ladinske skupnosti na Južnem Tirolskem. To je včeraj slovesno obljubil novi minister za dežele Gunnella (PRI) voditelju Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Magnagu, ki je prišel v Rim, da osebno preveri politično voljo nove vlade za rešitev perečih narodnostnih in političnih problemov južno od Brenerja. Uradno sporočilo, ki so ga objavili po srečanju, govori o prisrčnem in predvsem o konstruktivnem razpoloženju obeh sogovornikov, vse obveze in obljube pa bo treba sedaj seveda stvarno preveriti v praksi.
Gunnella je uglednemu gostu, ki je kot znano tudi predsednik bocenske pokrajine, zagotovil, da bo ministrski svet v kratkem posvetil posebno sejo južno tirolskemu vprašanju ter obravnaval vse nerešene probleme, ki jih resnici na ljubo ni malo. Mnogo nerešenih vprašanj zadeva rabo nemškega in ladinskega jezika v državnih telesih (posebno na sodiščih), tudi na ostalih področjih pa ostaja še marsikaj nerešenega, posebno po nedavni razsodbi državnega sveta, ki je razveljavil nekatera določila pokrajinskega zakona o ljudskem štetju. Državni svet je kot znano pred kratkim sprejel priziv skupine ljudi (med temi je tudi učitelj slovenskega porekla Stanislav Zgaga), ki se na ljudskem štetju niso izrekli za nobeno od treh uradno priznanih narodnih skupnosti.
Magnago je na sestanku podčrtal, da imobilizem pristojnih teles (posebno vlade) lahko samo škodi pravičnemu reševanju južnotirolskih vprašanj, pri čemer je očitno mislil na delo prejšnjega ministra za dežele, socialdemokrata Viz-zinija, ki res ne bo ostal v zgodovini, kot minister, ki se je kdove kako potegoval za odprta vprašanja bocenske province. SVP torej končno upa in pričakuje, da bo sedanja vlada pokazala večjo občutljivost ter večjo odprtost do južnotirolske problematike kot jih je pokazal Craxijev kabinet, s katerim je prišel Magnago večkrat v spor.
Gunnella in voditelj SVP sta ostro obsodila zadnje atentate na Južnem Tirolskem, med njunim sestankom pa je iz Bočna prišla vest, da je ponoči eksplozija poškodovala cestarsko hišo ANAS, ob državni cesti, ki povezuje Bočen z Meranom. Bomba je močno poškodovala vhodna vrata hiše, v kateri prebivata cestarja italijanske narodnosti s svojima družinama, na srečo pa je povzročila samo znatno materialno škodo. Odgovornost za teroristični izpad je prevzela prevratniška skupina »Tirol«, ki v letaku napoveduje nove atentate in grozi vsem, ki bi kakorkoli pomagali policiji v preiskavah za izsleditev teroristov, ki hočejo na vsak način še dodatno skvariti itak že napeto vzdušje na Južnem Tirolskem. Skupina »Tirol« grozi tudi bocenskemu dnevniku v nemškem jeziku Dolomiten ter ga obtožuje, da je preveč popustljiv do tam živečih Italijanov.
SANDOR TENCE
JLA se bo postavila po robu terorizmu in provokacijam
Sodelovanje tržaške in beograjske univerze
BEOGRAD — Predstavniki beograjske in tržaške univerze so podpisali sporazum o kulturnem in znanstvenem sodelovanju.
Po besedah rektorja Univerze v Beogradu dr. Zorana Pjaniča so beograjske fakultete na predlog o sodelovanju, ki je prišel iz Trsta, odgovorile hitro in z vrsto konkretnih predlogov. Razloga za to sta predvsem visok ugled tržaške univerze in še posebej njenih znanstvenih inštitucij in veliko število prebivalcev Trsta, ki se zbira v srbski pravoslavni občini.
Rektor tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli pa je v svojem nagovoru opozoril na stoletne vezi srbske in drugih jugoslovanskih kultur s Trstom.
Rektor Pjanič je izkoristil pri-ložno slovesnost in izročil predstavnikom tržaške univerze plaketo Univerze v Beogradu za poseben prispevek k razvoju znanstvene misli.
BEOGRAD — »Vojska bo na vse poskuse terorizma katerekoli vrste in oblike odgovorila skrajno odločno, na provokacije pa energično, strogo v zakonskih okvirjih,« je naglasil namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Velko Ka-dijevič, ko je govoril članom odbora za ljudsko obrambo jugoslovanskega parlamenta o dejavnostih, ki potekajo v Jugoslovanski ljudski armadi po zločinskem poboju v paračinski vojašnici.
Kadijevič je ocenil, da so se začele nove oblike boja proti jugoslovanski vojski, ki vključujejo terorizem, diverzije in provokacije. Njihov cilj je ustvariti napetost in kompromitirati vojsko in tudi izzvati reakcije, ki bi povzročile prelivanje krvi.
Kadijevič je rekel, da je večina Albancev obsodila zločin v Paračinu. Zaskrbljujejo pa dogodki, kot so bila izzivanja stražarjev prejšnje dni v Prištini, Uroševcu in Djakovici, kot tudi zbiranje in izzivalno obnašanje
skupine kakih 200 nogometnih navijačev, ki so prejšnji teden paradirali pred poveljstvom garnizije v Prištini. Po generalovih besedah doživlja vojska izzive ne le s strani albanskih nacionalistov, temveč tudi drugih, ki skušajo vojsko prepričati, naj stopi na njihovo stran.
Generalpolkovnik Kadijevič je obsodil tudi del jugoslovanskega tiska, češ da širi neresnične obtožbe na račun vojske.
Ko je parlamentarni odbor za obrambo razpravljal o celotni varnostni situaciji v Jugoslaviji, so govorci ocenili, da kriza, še posebej v politični sferi, negativno vpliva na moralo državljanov — prav na teh pa temelji jugoslovanski koncept ljudske obrambe.
Odbor je razpravljal tudi o predlogu povečanja državnega proračuna za letošnje leto in jugoslovanskemu parlamentu predlagal, naj ga sprejme.
ENTE NAZIONALE PER 1’ENERGIA ELETTRICA
DRŽAVNA ustanova za električno energijo
Roma - Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in vrednost poviška kapitala-v izplačilu sledeči:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILO	izplačljivi 1.4.1988	polletje 1.10.1987	skupna vrednost
		31.3.1988	1.4.1988
1982-1989 ovrednoteno IV. emisija (Gilbert)	8,—%	—2,824%	—10,982%
1983-1990 ovrednoteno II. emisija (Artom)	7,—%	—1,824%	—2,681%
1985-1995-2000 ovrednoteno III. emisija (H. A. Lorentz)	5,20%	+ 0,520%	+ 2,835%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
KPI izziva deželno večino F-JK glede problema decentralizacije
Roberto Viezzi
VIDEM — V ponedeljek se je v Vidmu sestalo deželno tajništvo KPI, katerega seje sta se udeležila tudi načelnika parlamentarne in svetovalske skupine na Deželi.
Na osnovi poročila deželnega sekretarja Roberta Viezzija je tajništvo razpravljalo o vprašanjih decentralizacije in deželne enotnosti, o katerih se sedaj vneto razpravlja na deželni ravni.
Glede decentralizacije KPI izziva deželni odbor. Odobritve tega bistvenega ukrepa poudarjajo komunisti — ni moč odlašati v nedogled zaradi notranjih sporov v sami deželni koaliciji.
Obenem dodajajo, da se bodo borili, da bodo v-bistvenih točkah spremenili šibak in protisloven zakonski osnutek, ki ga je predlagal deželni odbor, katerega je sicer že ostro kritiziralo tudi Vsedržavno združenje italijanskih občin (ANCI).
Ko bi Biasuttijeva deželna vlada ne bila v stanju, da bi omogočila odobritev tega ukrepa, bi to po mnenju komunistov očitno razkrilo propad te po-
litike, o čemer bi morali tako predsednik odbora, kot stranke, ki sestavljajo večino, sprejeti ustrezne posledice.
Glede vprašanja deželne enotnosti je tajništvo KPI poverilo nalogo ožji skupini, da pripravi dokument, o katerem bo nato razpravljal — in seveda o njem glasoval — deželni odbor, ki se bo jutri sestal v Trstu.
Deželno tajništvo KPI je poleg tega sklenilo, da bo priredilo vrsto javnih pobud.
Od 2. do 4. oktobra bo v Ogleju deželni praznik komunističnih žena,- dne 5. oktobra bo v Vidmu zasedanje o zakonskem osnutku o gospodarski kooperaciji na obmejnem področju, na katerem bo sodeloval poslanec Sergio Garavini.
Od 8. do 10. oktobra bo Furlanijo-Julijsko krajino obiskala delegacija komunistične skupine v evropskem parlamentu, ki jo bo vodil predsednik grupe poslanec Cervetti. Delegacija se bo sestala s predstavniki deželnih institucij ter sindikalnih in podjetniških združenj.
Dvojezični pouk bogati znanje vseh
ringel
(Uafrerntit Wkn)
Vok * Sg;
cbt nimmt, otano* dM Leben urad dic Ideotštat. E«der glbt « in Mmun **?«**“£ retn BearebungeP vrti Kl*«*n vo? Sprachen tu tduHem «ne errtkksa-ge, dic deuttehe Spreche, and etn nratldesage, (»e sloweni*che Spr*
che-
{SchndKK fibr i* Trtmibotdeitm im 4. 1. t»*4'
Italijanski ribici ponovno v jugoslovanskih vodah
V Istri odkrili okrog 40 »črnih vdov«
TRST — »Črna vdova«, nevarni pajek, ki živi pretežno v Amerikah, se je nepričakovano, kot smo že poročali, pojavil tudi v Istri. Doslej so odkrili že okrog štirideset primerkov te nevarne živalice.
Po mnenju jugoslovanskih izvedencev je pajek lahko »priromal« v Istro s prtljago kakega turista, ki je prišel na kampiranje v Istro. Nekatere primerke pajka so že izročili odgovornemu epidemiološkega oddelka zdravstvenega centra v Pulju. V zadnjem času je namreč »črna vdova« pičila tri osebe.
Zdravstvene oblasti imajo vsekakor v pripravi informativno brošuro s potrebnimi navodili v primeru ugriza. Posebej opozarjajo predvsem vinogradnike, ki se pripravljajo na trgatev; predvideva se namreč, da nevarni pajek gnezdi v zavetnih in toplih krajih in prav trte so najbolj primerne za njegovo bivanje.
PIRAN — Po daljšem zatišju na morski meji je moral včeraj znova posredovati patrolni čoln jugoslo- r vanske vojne mornarice. Na vojaški opazovalnici so namreč nekaj po 5. uri zaznali, da je z italijanske strani zaplulo neznano plovilo približno 2,9 milje v jugoslovanske ozemeljske vode. Sum, da gre za italijansko ribiško barko je bil upravičen, saj je patrolni čoln še globoko v jugoslovanskih vodah presenetil posadko ribiške barke Atena 1, registracije MN 918, ki ji je poveljeval 22-letni Giuliano Dal Forno, na njej pa sta bila še solastnik barke, 25-letni Rug-gero Franceschinis in 26-letni ribič Franco Deperini, vsi trije iz Marana Lagunare pri Benetkah. Ribiči so z dvema ramponoma nabirali školjke.
Iz patrolnega. čolna so iztrelili 5 opozorilnih raket, vendar je poveljnik Dal Forno skušal pobegniti na italijansko stran. To se mu ni posrečilo. Čoln so privedli v izolsko pristanišče. Že popoldne pa je piranska občinska sodnica za prekrške izrekla kazen: poveljnika je kaznovala z 20 dnevi zapora in sto tisoč dinarji kazni, Franceschinis bo moral plačati 30 tisoč, Deperini pa 20 tisoč dinarjev kazni. Zasegli so tudi 240 kg nalovljenih školjk jakobovih pokrovač (cape sante). Poleg tega bodo morali povrniti še 421 tisoč lir stroškov posredovanja patrulnega čolna jugoslovanske vojne mornarice.
IZTOK UMER
Dnevi italijanske kulture konec meseca v Ukrajini
VIDEM — Konec meseca bo v Ukrajini sklop prireditev italijanske kulture, ki ga na predlog združenj Italija-SZ iz Šumija, Rima, Trsta in Benetk prireja vodstvo tovarne Danieli iz Buttria v videmski pokrajini. »Dnevi« italijanske kulture bodo na sporedu od 27. t. m. do 3. oktobra. Zakaj to manifestacijo prireja tovarna Danieli? Le-ta namreč trenutno gradi v Ukrajini veliko tovarno (skupna naložba znaša 600 milijard lir) za izdelavo težkih vrtalnih drogov za sovjetsko industrijo.
Mesto Sumi (300 kilometrov vzhodno od Kijeva) bo tako gostovalo sklop Prireditev, v okviru katerih bodo odprli slikarske razstave, priredili glasbene in gledališke večere, folklorne in modne manifestacije ter predvajali nekatere nove italijanske filme; v tem kontekstu bo nastopil tudi polifonični pevski zbor lllersberg iz Trsta.
Pri pobudi sodelujejo italijansko zunanje ministrstvo, italijanska ambasada v Moskvi, dežela Furlanija-Julijska krajina, razni bančni zavod, videmska trgovinska zbornica, občina Brescia, druge krajevne ustanove in državna televizijska mreža RAI-TV.
Humin od včeraj povezan z avtocesto Alpe-Jadran
VIDEM — Od včeraj dalje je Humin povezan z avtocesto Alpe-Jadran.
Včeraj dopoldne so namreč uradno odprli cestni odsek, ki povezuje novo postajo na avtocesti (odprli so jo pred približno letom dni) in državno cesto »Pontebbana«.
Nov cestni odsek je zgradila družba ANAS, katere predstavnik se je včeraj udeležil uradne otvoritve. Slavnostni trak je prerezal huminski župan Claudio Sandruvi; za deželno upravo je bil prisoten predsednik posebne komisije za potresna območja Ivano Benvenuti, družbo Autostrade pa je na otvoritvi zastopal inž. Visentini.
Nov cestni odsek bo začasno upravljala huminska občina ker je predvideno, da ga bo nato pod svojo upravo prevzela videmska pokrajina. Nova cesta je gotovo važna pridobitev za krajevno prebivalstvo, ker bo z njo neposredneje povezana z veliko prometnico Alpe-Jadran.
CELOVEC — Znane politične in družbene osebnosti so se že ob različnih priložnostih izrekle za skupen dvojezični pouk.
Sedaj so sodelavci Komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem postavili v dveh južnokoroš-kih občinah, na Bistrici v Rožu in v Železni Kapli, velike informacijske table, na katerih so citati škofa Ka-pellarija in politikov, med drugimni prejšnjega zveznega predsednika dr. Krchschlagerja, b pomenu slovenščine in proti ločevanju v šoli. Dovoljenja za namestitev tabel sta dali samo občini Bistrica v Rožu in Železna Kapla.
Komite za obrambo dvojezičnega šolstva je želel s to akcijo opozoriti starše šoloobveznih otrok, da se lahko poslužijo te možnosti in omogočijo svojim otrokom, da se od prvega šolskega leta dalje učijo tudi slovenščine.
m	n	l	1	iz sežane	-h	sežane - iz	sejane	■ 	 - n sezone - iz	* sezone	j			n
Sežanski župan sprejel najboljše
SEŽANA — V okvir prireditev, posvečenih sežanskemu občinskemu prazniku, je sodil tudi slavnostni sprejem najboljših učencev sežanske občine pri predsedniku skupščine občine Sežana Ivanu Vodopivcu.
Sežanski župan je ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ravnateljev vseh petih osnovnih šol in srednje družboslovne in ekonomske šole ter predstavnikov občinske izobraževalne skupnosti Sežana sprejel in toplo nagovoril najboljše učence, ki so v lanskem šolskem letu dosegli najboljše učne uspehe ter so tudi drugače najaktivnejši v družbenem in političnem življenju v svojem okolju.
Pri predsedniku Vodopivcu so se na sprejemu mudili najboljši učenci: Barbara Ercigoj (8. raz. OS dr. Bogomirja Magajne Divača), Marija Pogačar (7. raz. OŠ Edvarda Kardelja Dutovlje), Mojca Cergonja (8. raz. OŠ Dragomira Benčiča Brkina Hrpelje), Karmen Stantič 8. raz. OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen), Helena Jazbec in Dejan Jerič (oba 7. raz. OŠ Srečka Kosovela Sežana) in dijaki Srednje družboslovne in ekonomske šole Srečka Kosovela Sežana: Peter Mevlja (3. letnik kovinarske smeri), Doris Žvab (4. letnik jezikoslovne smeri) in Iztok Mi-rošič (4. letnik družboslovne šole).
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
h pogovora z vodjo DU Pavlom Škrinjarjem
»Na univerzi« petina Sežancev
SEŽANA — »Delavska univerza v manjšem centru, kakršen je Sežana, si ne more privoščiti programskih napak, saj bi zaradi podobne ponudbe v okoliških krajih kaj hitro izgubila stranke,« ugotavlja vodja DU Sežana Pavel Škrinjar in dodaja, da vsebino večjega dela njihovega programa narekuje domače združeno delo v skladu s svojimi potrebami.
Eno od takih usposabljanj je tudi tisočurna kovinarska šola v Senožečah. Obiskuje jo 30 kandidatov, od"katerih jih je 21 iz tamkajšnjega Cimosa, ki želi na ta način usposobiti delavce za delo brez izmeta. Nadaljnjih 35 mladih, ki so končali poklicno šolo, bo dopolnilo znanje za obratne strojne tehnike, 21 kandidatov pa končuje šolo za poklicne voznike. Seveda pripravljajo tudi obnovitvene in začetne tečaje o varstvu pri delu, usposabljajo delavce pri zasebnikih, številni zaposleni v trgovini in gostinstvu pa morajo vsako leto pridobiti ali izpopolniti znanje iz higienskega minimuma. Tu so še tečaji o civilni zaščiti in dajanju prve pomoči in podobno. Precej zanimanja je tudi za računalniške tečaje, ki jih naročajo delovne organizacije, po krajevnih skupnostih so dobro obiskani tečaji italijanskega jezika (zanimanje pa upada zaradi cene), razmišljajo o osnovni šoli za odrasle, pripravljajo gospodinjske in pletilne tečaje ter ustrežejo morebitnim drugim posebnim željam. Tiste, ki želijo pridobiti visokošolske diplome, usmerjajo v Postojno.
Pavel Škrinjar s ponosom ugotavlja, da v njihovih klopeh vsako leto sedi približno 20 odstotkov prebivalcev občine, v zahtevnejših programih, ki trajajo po več kot 100 ur pa sodeluje približno 400 ljudi na leto. Organizatorji se trudijo, da pridobijo najboljše predavatelje, kar naj bi se med drugim odražalo tudi v kvaliteti in odmevnosti družbenega izobraževanja, ki naj ne bi bilo frontalno, temveč bolj kot to pogovor in izmenjava mnenj med pedagogom in slušatelji.
Sežanska delavska univerza je ena redkih, ki ima vsaj zaenkrat še dovolj lastnih prostorov, tako da jih v prostih terminih lahko celo oddaja osnovni šoli in drugim naročnikom. Šola ima na voljo 900 kvadratnih metrov z devetimi sorazmerno dobro opremljenimi učilnicami. Lastni prostori pa seveda univerzi povzročajo druge težave, saj ji redno zmanjkuje denarja za vzdrževanje. Ustanova, ki se vzdržuje s prispevki izobraževalne skupnosti (za splošno, družbeno in osnovno šolstvo), svobodno menjavo delo z DU, skupnostjo za zaposlovanje, obrtnim združenjem in seveda šolnino, ki jo plačujejo posamezniki, tako vse težje pripravlja finančne načrte in vzdržuje učilnice vsaj na sedanji ravni.
JANEZ ODAR
DANIELLE STEEL	'	64.
1 1 <	I S*	f * |	J1 Iv i r C-
mu	0. OJ	U/4fi0J
v		
Prevedla Irena Trenc-Frelih		
»Nisem imela časa, da bi poskrbela za to.« To ni bilo čisto res. Imela je več mesecev prostega časa, samo da on tega ni vedel. »Se bo že.«
»Oh.«
Potem so po stopnicah priropotali otroci. Starejše štiri je povabil na kosilo s svojim novim avtomobilom, fordom letnik 1949. Videti je bil še čisto nov, vendar je Ward vseeno opravičujoče pogledal Faye. »Ni ravno duesenberg, toda pripelje me na delo in z dela.« S težavo se je premagala, da rnu ni povedala, da se sama še vedno vozi z avtobusom. Karavan je končno obstal pred dobrim mesecem, tako da so ostali brez prevoznega sredstva. »Bi šla z nami na kosilo, Faye?«
Hotela je že reči ne, toda otroci so moledovali tako glasno, da se je bilo laže vdati in oditi; del nje je vrhu tega mučila radovednost, kje je bil medtem Ward, kaj je počel
in kje živi. Zanimalo jo je, ali ima še vedno razmerje z Maisie Abernathie, vendar si je skušala dopovedati, da ji je vseeno; skoraj bi ji uspelo, potem pa je opazila, kako je natakarica pogledala Warda, in nehote je zardela. Bil je še vedno zelo čeden mlad moški in ženske so se zanimale zanj bolj, kot so se moški zanjo. Seveda pa je Faye še vedno nosila poročni prstan in povsod, kamor je šla, je vlačila s seboj pet otrok.
»Čudoviti so,« jo je pohvalil, medtem ko se je na poti domov četverica prerivala in drezala na zadnjem sedežu temnomodrega forda. »Dobro si jih vzgojila.«
»Pa saj nisi bil zdoma deset let, za božjo voljo, Ward.«
»Včasih se počutim, kot bi bil.« Nekaj časa je molčal, nato pa jo je, medtem ko so čakali pri rdeči luči, postrani pogledal. »Resnično vas vse pogrešam.«
Hotela je že blekniti »Tudi mi te pogrešamo,« pa se je prisilila k molku; presenetil jo je, ko je svojo roko položil na njeno. »Če ti to sploh kaj pomeni, ti povem, da nenehno obžalujem, kar sem ti storil.« Govoril je tiho, da ga otroci ne bi mogli slišati, toda ti so zganjali tak direndaj, da ga v nobenem primeru ne bi mogli slišati. »Potem nisem storil tega nikoli več. Odkar sem odšel zdoma, nisem šel ven z nobeno žensko.« »Zdoma«, nenavadna beseda zanj, in še za to strahotno hišo. Bila je ganjena in oči so se ji napolnile s solzami, ko se je obrnila k njemu. »Ljubim te, Faye.« Po teh besedah je hepenela mesece in mesece in nagonsko je stegnila roke proti njemu. Medtem so se že pripeljali do
hiše in otroci so se usuli iz avta. Ward jim je velel, naj gredo noter in obljubil, da bo takoj prišel za njimi. »Ljubica... ljubim te bolj, kot ti lahko povem z besedami.«
»Tudi jaz te ljubim.« Nepričakovano je začela ihteti, iztrgala se mu je iz objema in ga pogledala z objokanimi očmi. »Brez tebe je bilo tako strašno, Ward...«
»Meni je bilo prav tako strašno. Mislil sem, da bom umrl brez tebe in otrok. Nenadoma se mi je posvetilo, kaj vse imamo celo brez starega načina življenja in velike hiše...«
»Saj ne potrebujemo vsega tega.« Smrknila je in se nasmenila. »Potrebujemo pa tebe.«
»Ne toliko, kolikor potrebujem jaz tebe, Faye Thayer.« Obotavljaje se jo je pogledal. »Da nisi morda znova Faye Priče?«
Skozi solze se je zasmejala. »Niti slučajno!« Obenem pa je opazila, da tudi on še nosi svoj poročni prstan. Tisti trenutek se je iz hiše oglasil Greg.
»Že grem, sin! Samo trenutek,« je zavpil nazaj. Toliko sta si imela še povedati, toda Faye je že zlezla iz avtomobila.
»Kar pojdi. Tudi oni so te pogrešali.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Nedopusten
blagoslov
Z otvoritvijo razstave Istria, Carna-ro e Dalmazia v pokrajinski razstavni dvorani so prejšnji teden začele prireditve, ki se vključujejo v napovedani shod beguncev ob 40-letnici mirovne pogodbe in odhoda iz Istre. Podobno razstavo so v torek odprli v Miljah, včeraj pa se je na univerzi začelo srečanje o problemih beguncev.
Čeprav vlada v naprednih krogih upravičena zaskrbljenost zaradi morebitnih poskusov zlorabe, je bilo na uvodnih prireditvah vzdušje dokaj mirno. Morda zato, ker so bile to le prve pobude, morda pa tudi zato, ker dober del begunskih krogov ni več dojemljiv za zavajajočo, lažno in zlorabljeno nostalgično retoriko. Toda...
...toda ne manjka tudi takih, ki bi radi skalili vode, takih, ki si prizadevajo, da bi se napovedana sobotna in nedeljska manifestacija spremenila v nebrzdano revanšistično, protislovensko in protijugoslovansko manifestacijo. V prvi vrsti seveda misovci, ob njih pa tudi drugi, ki se jim z leti ni zmanjšal pohlep po Istri, Reki in Dalmaciji. Zgovoren primer je katalog razstave Istria, Carnaro e Dalmazia, ki je v bistvu izliv nebrzdanega nacionalizma in rasizma. Publikacija, ki je bila izdana pod pokroviteljstvom dežele, v bistvu ponavlja brez vsakršnih pomislekov nacionalistično in fašistično verzijo zgodovine naših krajev, nesramno potvarja narodnostno stvarnost, predvsem pa sploh ne omenja fašističnega dvajsetletja in grozodejstev, ki~ jih je zagrešil Mussolinijev režim. Če naj verjamemo publikaciji, v teh krajih že dve tisočletji živi višja latinska omika, ki se mora braniti pred napadi barbarskih germanskih in slovanskih tolp. In v bistvu ni nobene razlike med vpadi barbarskih plemen v prvih stoletjih po našem štetju, in današnjo ter včerajšnjo stvarnostjo. Publikacija večkrat ponavlja, da »je bila med nami (Italijani, op. pisca) in njimi (Slovenci in Hrvati, op. pisca) razlika, ki je niti krščanstvo ni moglo odpraviti«. Prav tako je govor o »nadutosti Slovanov«, o »sovraštvu in osvojevalnem pohlepu« in, da ne bi bilo nikakršnih dvomov, tudi ugotovitev, da so se Italijani v Istri, na Reki in v Dalmaciji borili in se žrtvovali, da ne bi zatajili »svojega življenja in duše«, ki je bila »dediščina stotih generacij«, ter ne bi postali »sužnji tistih, ki so stoletja bili sužnji po imenu, definiciji in funkciji«.
Magris je pred nekaj dnevi trdil na Corriere della sera, da preveliko trpljenje sili v krivičnost, ob tem pa begunce pozival, naj napnejo vse sile, da bodo pravični. Pisanje, kot je zgoraj omenjeno, pa ni krivični odraz prevelikega trpljenja. Nasprotno gre za zavestno zlorabo in provokacijo. Kulturna raven avtorjev je sicer taka, da bi jih lahko odpravili kot Kristus z »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, vendar pokroviteljstvo Dežele publikaciji povsem spreminja situacijo. Rasizem, pa čeprav na tako bedni ravni, nima in ne sme imeti prostora v tej družbi, še zlasti pa ne sme imeti uradnega blagoslova.
V. T.
Sindikalist CGIL predstavlja novost zadnje delovne pogodbe za uslužbence krajevnih uprav
»Doklade za dvojezičnost« pri nas vzbujajo strahove medtem ko so drugod po državi mirno sprejeta praksa
V našem dnevniku smo že nekajkrat omenili »doklade za dvojezičnost«, ki jih predvideva nova delovna pogodba za uslužbence krajevnih uprav. Zadnjič smo to storili preteklo nedeljo, ko smo zabeležili negativno stališče, ki ga je do teh doklad zavzel predsednik Tržaške pokrajine Dario Locchi. A za kakšne doklade pravzaprav gre?
Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti s pomočjo Antongiulia Bue, deželnega tajnika sindikata javnih uslužbencev CGIL. Za začetek pa je verjetno najbolje, da dobesedno navedemo, kar piše v delovni pogodbi oziroma v odloku predsednika republike štev. 268 z dne 13. maja 1987, s katerim je pogodba dobila veljavo zakona. Člen 60 tega odloka se v prostem prevodu takole glasi:
»Osebje, ki služi v krajevnih upravah s sedežem v avtonomni deželi s posebnim statutom Aosti, ali v krajevnih upravah, v katerih je po postavah predpisan sistem dvojezičnosti in ki imajo sedež v drugih deželah s posebnim statutom, prejme posebno doklado za dvojezičnost, povezano s profesionalnostjo, v isti meri in v istih oblikah, kot je predvidena za uslužbence krajevnih uprav v avtonomni deželi s posebnim statutom Tridentinski-Južni Tirolski.«
Besedilo je nekoliko zveriženo, očitno pa govori o raztegnitvi nekega normativa, ki že velja na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Kateri normativ je
mišljen? »Gre predvsem za državni zakon štev. 454 z dne 13. avgusta 1980,« pojasnjuje Bua, »se pravi za zakon, ki ureja posebne doklade, do katerih imajo v tisti deželi pravico javni uslužbenci, ki obvladajo t. i. drugi jezik. To jezikovno znanje preverjajo na izpitih, sicer pa je znesek doklad odvisen tudi od profesionalne ravni uslužbencev. Konkretno, zakon razlikuje štiri takšne ravni, doklade pa po najnovejših prilagoditvah znašajo od 126 do 210 tisoč lir mesečno. Pomembno je pristaviti, da kdor ne pozna drugega jezika, ima po istem zakonu 454/1980 pravico, da se ga uči na posebnih tečajih, za obiskovanje katerih prejme posebno doklado.«
Z novo delovno pogodbo oziroma z odlokom predsednika republike 268/1987 ta normativ velja tudi za uslužbence krajevnih uprav v Dolini Aoste in v drugih deželah s posebnim statiftom, v katerih je »po postavah predpisan sistem dvojezičnosti« (v italijanskem izvirniku: »in cui vige istitu-zionalmente con carattere di obbliga-torieta il sistema del bilinguismo«). Očitno to velja tudi za tiste krajevne uprave v Furlaniji-Julijski krajini, v katerih je priznana javna raba slovenščine. »V resnici,« pravi Bua, »je položaj nekoliko bolj zapleten, saj je status slovenščine dokaj različen od uprave do uprave. Pri nekaterih upravah, kot je npr. Občina Repentabor,
mora vse osebje obvladati oba jezika. Tu ne bo velikih težav za izvajanje pogodbe. Pri nekaterih drugih upravah, kot je npr. Občina Devin-Nabre-žina, je za nekatera mesta predvideno obvezno znanje italijanščine in slovenščine, za ostala mesta oziroma sploh pri sprejemu v službo pa je poznavanje obeh jezikov do neke mere upoštevano. Tu bo izvajanje pogodbe težavnejše, kot je tudi še v veliki meri odprto vprašanje, kaj napraviti pri
Antongiulio Bua
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Stališče Društva Slovencev miljske občine v zvezi z miljsko politično krizo-
»Nočemo biti drobiž za barantanje«
Prejeli smo pismo Društva Slovencev miljske občine in ga z veseljem objavljamo:
Glede zapletov in odlašanj, natolcevanj in medsebojnih obtožb okoli upravno-politične krize miljske občine imajo naši ljudje svoje mnenje, ki pa je bolj realno in resnično od tistega, ki ga prikazuje časopisna polemika.
Zaradi takega površnega in izkrivljenega prikazovanja so naši ljudje zagrenjeni in postajajo neza-upni.
Prav zaradi tega je naše Društvo izdalo svojo izjavo, ki jo prilagam s prošnjo, da jo objavite.
IZJAVA
Zaskrbljenost naših ljudi in italijanskih soobčanov zaradi poteka in zavlačevanja krize v občinski upravi je imelo naravni odmev tudi v našem društvu. Že pred dvema mesecema nam je ta zaskrbljenost narekovala, da je naše društvo zahtevalo srečanje z laičnimi strankami v občini, na katerem bi pojasnili in razčistili izključno socialno-kulturne probleme, nastale po junijskih volitvah. Na to vabilo sta se odzvali le krajevna sekcija KPI in PSI, kjer pa razen načelnih izjav in zagotovil, ni prišlo do bolj konkretnih dejstev za-
radi političnih zapletov na višjih forumih. Do danes pa društvo ni še prejelo nobenega odgovora od PSDI. Omeniti moramo, da se ni društvo obrnilo na KD, PRI in LpM, ker so te stranke zavzele do nas in do Sloven-scev nasploh nesprejemljivo stališče popolnega neupoštevanja In ignoriranja, nekatere celo odkritega nasprotovanja.
Vsem našim ljudem ni všeč takšno zavlačevanje in skrito pogajanje raznih tajništev na vseh mogočih ravneh ter neprimerno obveščanje preko dnevnega tiska, ki je vedno prekratko, nepopolno in celo dvoumno, ker ne pove ničesar in nima nobenega neposrednega odmeva občinstva in volilcev.
Beg pred neposrednim soočanjem z občani ni v duhu demokratičnega reševanja življenjskih vprašanj celotne občinske skupnosti.
Občani pričakujejo jasno in odgovorno besedo brez vsakega slepomišenja, ker nočejo biti za nobeno stranko drobiž za barantanje raznih položajev v pokrajini ali v deželi.
Za odbor DSMO predsednik Kiljan Ferluga
Decembra spet »Odprta vrata«
Tržaška Pokrajina bo tudi letos obnovila uspelo manifestacijo z naslovom »Odprta vrata«, s katero želi približati prebivalstvo, predvsem mlade in šolarje, proizvodnim in delovnim sredinam na Tržaškem. Predlagala je tudi že dneve, ko naj bi bil mogoč ogled proizvodnih obratov in gospodarskih ustanov, in sicer v četrtek in petek, 3. oziroma 4. decembra.
Tržaško Združenje industrijcev je v tej zvezi že pozvalo svoje člane, naj se čim bolj množično odzovejo pobudi s pozitivnim odgovorom na obrazih, ki jih te dni razpošiljajo uradi Pokrajine.
upravah, kot je Občina Trst, med uslužbenci katere obvezno znajo poleg italijaščine še slovenščino edinole prevajalci — a v tem primeru poznavanje obeh jezikov očitno sodi v sam poklic.«
Kako se nameravajo sindikati in še zlasti CGIL premikati v tej dokaj kompleksni situaciji? »Najprej se bomo lotili lažjih problemov oziroma situacij,« nadaljuje Bua. »Pogajanja za izvajanje člena 60 bomo najprej odprli s tistimi upravami, pri katerih je stanje manj zapleteno in problematično. Vsekakor sem mnenja, da bo izvajanje člena zahtevalo od vseh zainteresiranih uprav, da znova preverijo, kateri uslužbenci zadoščajo pogojem, ki jih zakon predvideva za prejemanje doklade za dvojezičnost. Razume pa se, da se bomo zavzemali za celovito izvajanje zakona in da bomo vztrajali npr. pri tečajih za učenje drugega jezika...«
Očitno pa problemi niso zgolj tehnične, ampak tudi politične narave. Tako je npr. že uvodma omenjeni predsednik Tržaške pokrajine Locchi izrazil »resne dvome« o tem, ali je določilo o dokladi za dvojezičnost sploh izvedljivo v naši deželi, češ da tu »sistem bilingvizma ni nikjer institucionalno priznan kot obvezen«. »Nejasnosti brez dvoma so,« pravi Bua, »a položaj še zdaleč ni tako skrajno nedoločen, kot nekateri trdijo. Poleg vsega, kar sem že povedal, naj spomnim še na dejstvo, da deželna uprava na osnovi deželnega zakona štev. 20 iz leta 1973 podeljuje vsako leto prispevke krajevnim upravam za kritje zakonitih stroškov za prevode, objave in napise v jeziku manjšine. Že to lahko nekaj pove o tem, kje so jezikovno mešana območja v deželi.«
Pri tistem delu tržaške javnosti, ki je alergičen na vse, kar diši po »bilin-gvizmu«, doklada za dvojezičnost seveda razburja duhove, kot je že bilo mogoče razbrati iz pisanja krajevnega italijanskega dnevnika. Nekateri politiki se skušajo rešiti iz zagate tako, da »krivdo« zvračajo na sindikate in jih povrh obtožujejo, da so vso zadevo nakuhali na skritem in potiho. »To je naravnost smešno,« odvrne deželni tajnik sindikata javnih uslužbencev CGIL. »Omenim naj, da je delovna pogodba bila v Trstu odobrena na skupščini, ki je bila 19. marca v dvorani pri cerkvi sv. Marije Velike. Udeležilo se je je kakih tisoč uslužbencev krajevnih uprav in nihče ni imel pripomb na račun člena 60. Poleg tega ne gre pozabiti, da je podoben člen o dokladi za dvojezičnost vključen tudi v novi delovni pogodbi za uslužbence javnega zdravstva. Očitno ni mogoče govoriti zgolj d naključjih. Tako sindikatom kot rimski vladi se zdi pač povsem naravno in pravilno, da se veljavnost posebnih "manjšinskih11 normativov, ki veljajo na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, raztegne na območja, na katerih živijo druge priznane manjšine.«
Kako bo natančno urejeno izplačevanje »doklad za dvojezičnost«, je torej še, v precejšnji meri odprto vprašanje. Že zdaj pa je mogoče ugotoviti, da pri nas vzbuja skrbi in strahove, kar je drugod v državi že redna praksa. V brk dejstvu, da smo Slovenci »najbolj zaščitena manjšina v Evropi«.
MARTIN BRECELJ
Obnovitvena dela na konzulatu SFRJ
Stavbo jugoslovanskega generalnega konzulata na Furlanski cesti obnavljajo. Poslopje, ki bo prav v kratkem dočakalo stoletnico obstoja, so začeli obnavljati že v začetku avgusta. Obnovitvena dela bodo trajala, po predvidevanjih, do konca oktobra.
»Stavba je bila potrebna nujnih popravil,« nam je povedal jugoslovanski generalni konzul Livij Jakomin, »nekaj zaradi varnostnih ukrepov glede električne napeljave in drugih naprav, povezanih s problemom varnosti pred požari in drugimi nezgodami; obnovitve pa so bili potrebni tudi vsi prostori, v katerih generalni konzulat deluje.«	«
Popravljalna dela so močno otežavila delovanje generalnega konzulata, ki pa poteka, kot smo se lahko sami prepričali, kljub vsem nevšečnostim, normalno.
Da bi zagotovili strankam vse usluge, tako glede informacij, kot tudi glede izdajanja vizumov in drugih dokumentov, so pred vhodom v poslopje postavili kontejner (na sliki), kjer sprejemajo stranke.
»Do zastojev in raznih komplikacij prihaja predvsem pri telefonskih zvezah,« nam je še povedal generalni konzul Jakomin. »Prosimo zato vse za razumevanje. Obnovitvena dela terjajo namreč tudi nove telefonske povezave, zaradi česar prihaja tudi do večkratnih prekinitev. Prepričan sem, da nas bodo vsi zainteresirani razumeli in upoštevali težave, v katerih delamo in v katerih skušamo svoje delo tudi čim bolje opraviti.«
Predavanje prof. Gabrijelčičev e v okviru 23. seminarja za šolnike
Učni uspeh odvisen tudi od učitelja
V	okviru 23. seminarja za tržaške šolnike je bilo včeraj v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje prof. Marije Gabrijelčič iz Vzgojne posvetovalnice v Novem mestu. Predavanje je nosilo naslov Učenje z miselnimi vzorci kot najbolj naravna pot učenja in je bilo namenjeno učiteljem didaktičnih ravnateljstev Opčin in Nabrežine.
V	Vzgojni posvetovalnici se pedagogi ukvarjajo z učenci, ki imajo učne in vedenjske težave. Tja prihajajo tudi starši na posvetovanja, učitelji od 1. do 8. razreda na govorilne ure in osebje najrazličnejših zdravstvenih domov na predavanja.
Prof. Gabrijelčič je učiteljem najprej povedala, da so za učenje potrebne določene sposobnosti. Vendar je le četrtina vsega učnega uspeha odvisna od teh sposobnosti, saj tudi drugi motivacijski dejavniki vplivajo na uspeh. Eden od teh dejavnikov je volja do učenja. Vedoželjnost se razvija v predšolskem obdobju, ko opazimo, da otrok vedno mater in učitelje nekaj sprašuje. Učni uspeh je odvisen tudi od učitelja. Učitelj se mora dobro pripraviti za učno uro, imeti veselje do učenja in zadostno število jasnih pojmov. Vendar imajo pri motivaciji za učenje važno vlogo tudi starši. Tretji sklop dejavnikov so učne navade in tehnike, ki so v pozitivni korelaciji z učnim uspehom. Učitelj ima pri tem dolžnost, da sam pozna učno psihologijo, to se pravi uspešne učne navade, metode in tehnike. To znanje mora posredovati učencu, a mora najprej izvedeti, kako se učenec v resnici uči. Po ugotovitvi učnih razvad sledi motivacija učnih metod. Pri tem mora učitelj pokazati šolarju pravo metodo, in to ne samo enkrat, temveč večkrat, saj je nova metoda uspešna samo po daljšem času. Če bo učitelj sledil tem navodilom, bo hitro videl spremembo v šolskem uspehu. Pri uvajanju novih metod mora dati učitelj učencu čim-več prostega časa, da se bo bolje in raje učil. Večje veselje do učenja prinaša tudi samozavest in vero vase.
Profesorica je dalje razlagala, da naši možgani ne delujejo zaporedno, temveč predvsem povezovalno (asociativno). Miselni vzorec je najbolj naravna pot, da možgani tako delujejo in so dobra opora za umsko delo. Pri učenju mora-
mo najprej iskati ključne besede, to se pravi besede, ki nosijo le pomembna sporočila in so v bistvu jedra, okrog katerih se zbira vse ostalo učno gradivo. Vse ostale vmesne besede so pravzaprav nepotrebno breme, s katerim bi si brez potrebe obremenjevali spomin. Miselni vzorec pa je tak zapis ključnih besed, kjer je v središču zapisana osrednja misel, o kateri se pač učimo. Iz tega središča se potem širijo na vse strani izvedene misli, zajete v kjučnih besedah. Zapiske opremimo vedno z barvami, ki naj imajo svoj pomen, s podčrtovanjem, z obkroževanjem in s puščicami, ki nakazujejo medsebojne povezave in odnose med ključnimi besedami. Pomembnejše misli so blizu središča, manj pomembne pa ob robu miselnega vzorca. Zapis ključnih besed z miselnim vzorcem je v veliko pomoč našemu spominu prav zato, ker je usklajen z načinom mišljenja, z delovanjem naših možganskih celic. Prednost miselnih vzorcev je dojemanje in povzemanje bistva. Največkrat pomagagajo pri ponavljanju in utrjevanju snovi, saj je ponavljanje neob-hodno potrebno, da ti znanje ostane v spominu. Ko se učenec neha učiti, mora najprej ponavljati po desetih minutah, nato po 24 urah, čez en teden, potem en mesec in če je potrebno še po šestih mesecih. Miselni vzorci pripomorejo k razumevanju najtežjih stvari, kot je slovnica, ter so sijajna priprava za govorne vaje in podlaga za obnavljanje tekstov.
Do sedaj se je 98 odstotkov 130 dolenjskih učiteljev, ki je prisostvovalo lanskemu seminarju prof. Gabrijelčič, po-služilo te nove učne metode z miselnimi vzorci. To so bili predvsem učitelji slovenščine, prirodopisa, državljanske vzgoje in zemljepisa. Pod ostala dva odstotka pa spadajo učitelji telesne, likovne in glasbene vzgoje ter učitelji matematike, ki se zaradi obravnavane snovi ne morejo posluževati take metode.
Tretji ciklus predavanj se bo nadaljeval danes z zamenjavo skupin učiteljev in s popoldanskim srečanjem (ob 17. uri v didaktičnem ravnateljstvu na Opčinah), na katerem bodo predavatelji na razpolago učiteljem za vprašanja in pojasnila.
Socialisti o problemih ACT
Včeraj predstavitev načrtaf ki naj bi prispeval k ovrednotenju Krasa
Na Grmadi, prizorišču srditih bitk v prvi vojni bodo zgradili razgledni stolp Alpe-Adria
Z včerajšnjega ogleda kraja, kjer bo stal razgledni stolp
Včeraj je župan devinsko-nabrežin-ske občine Bojan Brezigar predstavil načrt za gradnjo novega razglednega stolpa na vrhu Grmade, ki bo nosil hne »Alpe^-Adria«. Predstavitve, ki se Je odvijala v jutranjih urah na vrhu Grmade same, so se poleg župana udeležili občinski odbornik Tuta, Predstavnik Dežele Nemo Gonano, Predstavnika Pokrajine predsednik Dario Locchi in odbornik Dini, predstavnik vojaškega poveljstva general Gianfranco Lalli, predsednik Kraške Sorske skupnosti Miloš Budin in predstavniki Nadzorništva za spomeniško
Risba bodočega stolpa
varstvo. Udeleženci so se do vrha Grmade prepeljali z vojaškimi vozili.
Načrt razgledišča spada v okvir letošnjega evropskega leta okolja in 70. obletnice konca prve svetovne vojne. Grmada je bila namreč med prvo svetovno vojno prizorišče hudih bitk, ki so terjale desettisoče žrtev z italijanske in avstrijske strani. Priča teh pokolov pa so bila dolga leta gola pobočja griča in vojaške postojanke.
Realizacija načrta razgledišča je bila poverjena arhitektu Danilu Antoniju. Predvidena zgradba pa ne sme izstopati iz kraškega okolja po obliki ali pretirani višini, temveč se mora nanašati na tradicionalna kraška gradišča, toda krasijo jo lahko moderni arhitektonski vložki. Ime točke (323 m nadmorske višine) pa utemeljuje tudi razgled, ki se s tega kraja odpira. V jasnih dneh lahko namreč uzremo vrhove avstrijskih gora, jugoslovansko pokrajino, Gradež in furlansko nižino, Tržaški zaliv in Kras.
Gradnja razgledišča spada v večji načrt, saj bo Grmada zajeta v širše zaščiteno ozemlje (park) 60 hektarjev, ki se bo razprostiral od železniške proge Trst—Benetke do državne meje. Popravljene bodo še obstoječe vojaške postojanke, ki bodo na ogled obiskovalcem in bodo tako pričale o minulih vojnih časih v opomin mlajšim generacijam.
Na tem ozemlju bo prepovedana vožnja z vozili na motorni pogon, nemoteno pa bodo potekale običajne dejavnosti domačinov. Obstoječe steze (skupno 25 km) bodo popravljene, očiščene in označene. Na ozemlju bodo zgradili tudi primerno urbanistično strukturo: parkirišče, avtobusne postaje, okrepčevalnice, protipožarne točke, poskrbeli bodo za smeti... V tem sklopu bo tudi na Kohišču zgrajena podobna točka, ki bo zadoščala turističnim namenom obiskovalcev. Ta del načrta pa je za letos še neuresničljiv. Organizatorji bodo za celoten načrt porabili predvidoma 200 milijonov lir. Vse to pa ne bo smelo ovirati dejav-
nosti domačinov ali nasprotovati naravnemu okolju naših krajev.
Župan Bojan Brezigar je pojasnil, da je celotna pobuda namenjena valorizaciji in turistični uveljavitvi Krasa v sklopu regulacijskega načrta v Ses-Ijanskem zalivu. Bodočim turistom bo to področje nudilo ekološko in neobičajno, a tipično turistično dejavnost. Kraška gorska skupnost pa se zavzema za zaščito območja okrog Doberdob-skega jezera in področja na Padričah. V zgoniški občini pa bo namestila didaktično pot, ki bo vključevala tudi jamo pri Briščkih in botanični vrt Car-siano. (iv)
Za rešitev temeljnih problemov tržaškega prevoznega konzorcija ACT in njegovih uslužbencev bo potrebna vrsta celovitih ukrepov, med katerimi ostaja nedvomno najpomembnejši tisti, s katerim bi dokončno rešili vprašanje prevoznosti cestnega omrežja. Taka je temeljna ugotovitev članov tovarniške celice PSI prevoznega podjetja ACT, ki so ob navzočnosti člana njegovega upravnega sveta Francesca Rotondara in predsednika skupščine konzorcija Eduarda D Amoreja razpravljali prav o tej občutljivi temi.
Nerešeno vprašanje prevoznosti, ki se vleče že preveč časa in je v pristojnosti občinske uprave oziroma odbor-ništva, je položaj javnega osebnega prevoza hudo poslabšalo. Krivdo po mnenju socialistov nosi prav tržaška občinska uprava, ki ni bila sposobna sprejeti natančnih operativnih izbir za globalno rešitev problema. Kar zadeva notranji preustroj podjetja pa socialisti opozarjajo, da ga ni mogoče uresničiti z epizodnimi in neusklajenimi posegi in da je v vsakem primeru neobhodno zaščititi zaposlitveno raven.
Zanimiva je bila končna ugotovitev Francesca Rotondara, ki je dajal, da je nujno poskrbeti za nove smeri razvoja podjetja ACT, v skladu z zahtevami, ki prihajajo od uporabnikov. V tem smislu se je zavzel za uresničitev servisnega centra za vzdrževanje avtobusov, ki ne bi imel le tržaškega, temveč deželni pomen.
Končno padle vse birokratske pregrade
10. oktobra bo uradna otvoritev Ceste terana
V okviru Openskih glasbenih večerov
Pianist Benjamin Šaver jutri v Prosvetnem domu
Karst Brothers v Nabrežini
, V nedeljo ob 20. uri bo v okviru košarkarskega maratona, ki ga konec ledna prireja ŠD Sokol, nastopila na nabreiinskem športnem igrišču priljubljena kabaretska skupina Karst Brothers. Ob tej priložnosti bodo Miran Košuta, Boris Devetak, Igor Malalan, Marko Feri in novi bobnar Ladi
Pihalni trio nocoj v Repnu
Nocoj bo s pričetkom ob 20.30 na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu ponovno nastopil pihalni trio Marcossi, Urdan in Cesar. Koncert prireja Tržaška pokrajina v sodelovanju z Glasbeno matico v okviru razstave Človek in trta. Na sporedu so skladbe Mayra, Devienna, de Haana in Biersacka. V primeru slabega vremena bo koncert v Kraškem domu v Repnu.
^Ijač, ki je prej igral v ansamblu Prizma, predstavili prenovljen program. Gosta skupine pa bosta Boris Kobal in japonski kantavtor Va-Sam-‘hu.
Nedeljski koncert je zadnji nastop, ki ga bodo Karst Brothers imeli pred izdajo prve kasete. Le-ta pa bo predvidoma izšla šele novembra ali decembra meseca. Zato ne zamudite edinstvene nedeljske priložnosti in se koncerta udeležite polnoštevilno.
Pokrajinski odbornik za turizem Cavicchioli je sklical včeraj predstavnike gostincev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, da bi jih uradno seznanil z razvojem vprašanja Ceste terana. Dejal je, da so bile končno premeščene vse birokratske težave in da je sedaj mogoče stvarno pristopiti k uradni izvedbi te zanimive turistične pobude. O Cesti terana je bilo govora že pred skoraj štirimi leti, tako da so mnogi že mislili, da je pobuda padla v vodo, vendar so se stvari, kot lahko ugotavljamo, vendarle premikale. Pooblaščeno specializirano podjetje postavlja prav te dni reklamne table in smerokaze ter specifične napise pred vsemi gostinskimi obrati, ki so pristopili k pobudi.
Predstavniki gostincev so izrazili mnenje, da bi moralo čimprej priti do uradne otvoritve Ceste terana in sklenjeno je bilo, da bodo pobudo predstavili širši javnosti v soboto, 10. oktobra. Uradna otvoritev ceste bo namreč na Opčinah, od tod pa se bodo gostje podali po trasi do Vižo-velj, kjer se Cesta terana sklene. Slovesnost naj bi sovpadala z mednarodno jesensko regato v Tržaškem zalivu, kar bo pritegnilo v naše mesto mnogo obiskovalcev, pa tudi domačih ter tujih časnikarjev.
Do predvidene otvoritve bo treba še mnogo storiti. V tem okviru pa je še zlasti potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih gostincev. Odbornik Cavicchioli je zato sklical za sredo, 23. septembra, sejo vseh udeležencev z namenom, da bi ob tej priložnosti določili vse detajle pobude. Otvoritev ceste bo le začetek. Zgrešeno bi bilo namreč misliti, da je bilo s tem vse delo že zaključeno. Do pomladi, in še prej, bo treba pripraviti še mnogo reklamnega materiala, skratka reklamizirati pobudo ne samo v okviru mesta ali pokrajine, temveč in predvsem v sosednjih državah, od koder prihaja v Trst mnogo turistov. Dobro organizirana propagandna akcija lahko vsaj delno zapolni vrzeli krajevne turistične ponudbe in zadrži tudi občasnega popotnika na Krasu. (Z. K.)
■ Pokrajinski urad za industrijo, trgovino in obrtništvo — oddelek za patente — sporoča, da bodo deveti evropski izpiti za sprejem osebja od 20. do 22. aprila 1988.
Podrobnejše informacije o pogojih za vpis in kraju, kjer bodo izpiti, je mogoče dobiti na oddelku za patente, ki ima svoj sedež v Trgovinski zbornici na Borznem trgu 14. Urad oddelka je odprt od 8.30 do 11.40.
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri, 18. septembra, v okviru Openskih glasbenih večerov, ki jih prireja SKD Tabor, nastopil 26-letni pianist BENJAMIN ŠAVER, ki ga kritika uvršča med talentirane slovenske pianiste mlajše generacije.
Pianist, doma iz Nove Gorice, se je začel ukvarjati z glasbo še kot petletni otrok. Leta 1979 se je vpisal na ljubljansko Akademijo za glasbo v razred prof. Dubravke Tomšič-Srebot-njakove. Že kot študent je prejel vrsto nagrad in priznanj: leta 82 je prejel 1. nagrado na republiškem in zveznem tekmovanju študentov glasbe, nato Prešernovo študentsko nagrado za interpretacijo Lisztovega prvega klavirskega koncerta, na mednarodnem tekmovanju »Citta di Udine« v Italiji pa je zasedel tretje mesto. V Barceloni se je na velikem mednarodnem tekmovanju »Maria Canals« uvrstil med prvih deset.
Trenutno nadaljuje postdiplomski študij na Fakulteti muzične umetnosti v Beogradu v razredu prof. Arba Valdme. Benjamin Šaver se aktivno udejstvuje na koncertnem področju s samostojnimi recitali in z raznimi orkestri tako po Jugoslaviji kakor tudi v tujini.
Koncertni program, s katerim se bo pianist predstavil občinstvu na jutrišnjem koncertu, je nedvomno zanimiv.
V prvem delu sporeda bomo prisluhnili Chopinovemu Scherzu št. 2 v b-molu kot drugi točki programa, medtem ko so prva, tretja in četrta točka sporeda vezane na ime znamenitega klavirskega virtuoza Franza Liszta.
Zanimivost je v tem, da ni Liszt v tem primeru predstavljen kot izvirni klavirski skladatelj, pač pa kot avtor klavirskih izvedb znanih mojstrov.
Prva skladba na vrsti bo namreč Preludij in fuga v a-molu, ki jo je Liszt priredil po Bachovem orgelskem izvirniku; sledila- bo nato VJidmung (Posvetilo), ki jo je priredil po Schumannu, kot zadnja točka prvega dela pa bo na vrsti še Parafraza na opero Rigoletto, ki jo je skladatelj povzel po Verdijevi znani operi. V drugem delu sporeda pa bomo prisluhnili znamenitemu delu Slike z razstave ruskega avtorja Musorgskega.
Koncert bo kot običajno ob 20.30.
Nives Košuta
■ Organizacija Mario Morpurgo
želi dati na razpolago pomoči potrebnih obrtnikov, trgovcev, svobodnih umetnikov in obrtnikov, predstavnikov trgovskega sektorja ter vdovam in sirotam omenjenih 120 dobrodelnih podpor v znesku 250.000 lir.
Zainteresirani se lahko oglasijo na sedežu organizacije v Ulici Imbriani št. 5 do 30. oktobra.
Ob zaključku pomembne tehnološke prenove
Praznik v podjetju Illycaffe
Tržaški "dišeči" obrat za praženje in obdelavo kave, Illycaffe, ki ga je Fran-cesco Illy ustanovil leta 1933, je imel včeraj velik praznik. Ob prisotnosti predstavnikov oblasti in ekonomskega življenja v pokrajini in deželi, je slovesno Predstavil svoje prenovljene oziroma nove proizvodne naprave, ki se odlikujejo P° visoki tehnološki ravni.
Poznavalci pravijo, da je tržaška kava Illy med najbolj kakovostnimi v Italiji 'h tisti, ki so si včeraj ogledali obrat (na sliki), so se lahko o tem tudi sami Prepričali. V zadnjih 22 letih, se pravi odkar se je preselilo v sedanje prostore na Ul. Flavia 110, je to podjetje, ki zaposluje 105 povečini visoko specializiranih nameščencev, največjo skrb posvečalo prav kakovosti svojega proizvoda. S postopnimi vlaganji v skupni vrednosti več kot 8 milijard lir (kar po današnji revalorizaciji znese 20,5 milijarde) pa je z začetnih 1,600 ton pražene kave prešlo na današnjih skoraj 2 tisoč ton, ki se bodo v začetku devetdesetih let zvišale na Predvidenih 3 tisoč ton letno. Ta prizadevanja pa spremlja tudi ugodna poslovna rast, saj se je tržni promet v zadnjih sedmih letih povečal za kar 170 odstotkov. Gre za uspeh, ki so mu botrovali tudi zunanji dejavniki, kot je poudaril predsednik podjetja dr. Ernesto Illy in se pri tem nanašal na deželno upravo, na finančno družbo Friulia in na rotacijski sklad FRIE. Podrobneje bomo o dogodku še Poročali.
Včeraj v Kopru
Tržaškega neofašista obsodili na petdeset dni zaporne kazni
Eduardo lurada, 19-letni Tržačan neofašist, ki so mu včeraj v Kopru sodili po hitrem postopku zaradi žalitve patriotičnih čustev, je bil obsojen na petdeset dni zapora. Kot znano, je mladeniča aretirala kozinska milica v četrtek, 3. septembra, ko je lurada hotel čez mejni prehod, potem ko je med Obrovom in Kozino
Danes zadnje slovo od Lucijana Cergola
Na ricmanjskem pokopališču se bodo sorodniki in prijatelji danes zadnjič poslovili od prezgodaj preminulega alpinista Lucijana Cergola, ki se je smrtno ponesrečil prejšnjo soboto med plezanjem stene Strme peči v skupini Montaža. Pogrebni sprevod bo ob 12. uri krenil iz ricmanjske cerkve na vaško pokopališče.
ter Kozino in Škofijami s črno lakasto barvo pripisal italijanska imena na 12 obcestnih tablah s slovenski-mikrajevnimi imeni. S seboj je imel tudi več letakov s sovražno vsebino proti jugoslovanski državi.
Javni tožilec koprskega sodišča je proti luradi vložil obtožnico zaradi povzročitve škode nad tujimi stvarmi in zaradi žalitve patriotičnih čus-
tev. Za slednjo obtožbo je takoj stekel proces po hitrem postopku, brez zaslišanja prič in obsojenca, ki se je zaključil včeraj in kjer je občinski sodnik za prekrške obsodil lurado na en mesec in 20 dni zapora. lurado čaka še proces zaradi povzročitve škode nad tujimi stvarmi, na katerem bi ga lahko obsodili tudi na pet let zapora. Odvetnik Grigorčič pa je medtem vložil tudi prošnjo, da bi lurado izpustili na začasno svobodo. Odgovor pričakuje danes.
Nenadna smrt
Med stojnicami pokrite tržnice je včeraj umrl še neidentificiran starejši moški. Po pričevanjih prodajalcev se je moški okrog 9. ure zjutraj sprehajal med stojnicami in si ogledoval blago, ko se je naenkrat zgrudil na tla. 29-letni prodajalec Piero Nider mu je skušal pomagati, tako da mu je masiral srce, moški pa ni več prišel k zavesti. Zdravnica RK je pozneje lahkd ugotovila le, da je moški mrtev, vendar se o vzrokih smrti ni izrekla. Na kraj je prihitel tudi znastveni oddelek policije. Pokojni ni imel na sebi nobenih dokumentov, tako da je njegova istovetnost še vedno neznana. Po mnenju zdravnice naj bi bil star od 65 do 70 let, na sebi je imel svetlo modro karirasto srajco, svetlo sive hlače, rdeče nogavice in rjave čevlje. V hlačnem žepu so našli denarnico z lirami in dinarji, ključe in naočnike.
Zapustila nas je naša draga mama
Katerina Samec vd. Milacci
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12. uri iz kapele na barkovljanskem pokopališču v cerkev v Barkovlje.
Žalujoči: sinova in hčerki, snahi in zeta, vnuki ter drugo sorodstvo.
Barkovlje, 17. septembra 1987
Tragično in prerano je premi-I nil
Lucijan Cergol
Pogreb bo danes, 17. t. m., ob 12. uri iz ricmanjske cerkve na pokopališče.
Za njim žalujejo člani SPDT in AO.
Ob prerani izgubi dragega Lucijana izrekajo občuteno sožalje družini Lucijan in Sonja Milič ter Roberto Borghesi
Globoko pretresena ob tragični smrti dragega Lucijana Cergola izrekava svojcem iskreno sožalje
Alenka in Pino Rudež
Kratek pogovor z Igorjem Malalanom
Radio Opčine stopa v peto leto delovanja v znamenju uspehov
Radio Opčine, edina slovenska zasebna radijska postaja, stopa v peto leto delovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z radijskim sodelavcem Igorjem Malalanom, da bi od njega izvedeli za mnenje o dosedanjem delu in nekaj načrtov za prihodnost.
V zadnjih dveh letih je Radio Opčine zelo zaslovel s svojo oddajo Drugi Trst, s katero je razširil krog poslušalcev tudi na pripadnike italijanske skupnosti. V oddaji, ki jo vodijo Paolo Parovel, Bogdan Berdon in Samo Pahor, skuša radio odpirati pot točnim informacijam o preteklosti in sedanjosti Trsta, ki jih je sicer težko zaslediti v dokaj pristranskih, italijankih sredstvih javnega obveščanja. V teku oddaje je Parovelu, Berdonu in Pahorju uspelo slediti liniji podajanja informacij nad strankarskimi prepričanji in s tem ustvariti krog stvarnih debat. Malalan je ob tem dejal, da se mu vzdušje, do katerega je prišlo, zdi pripravno za razširitev takega obveščanja na strani lista, kakršen je bil poskusni časopis Višavi.
Velika pridobitev za Radio Opčine in preko njega za vse poslušalce je bil tudi začetek sodelovanja z Benečijo. S tem se je mladim Benečanom odprla pot k prostemu izražanju svojih želj in zamisli, tudi po radijskih valovih. Vendar si Malalan želi, da bi to sodelovanje v kratkem podkrepili s postavitvijo samostojnega radijskega oddajnika v Benečiji, okoli katerega naj bi se nato izoblikoval še radijski studio. Nažalost je ta zamisel Radia Opčine naletela na nekaj zaprek pri nekaterih tržaških in beneških politikih; radijski sodelavci upajo, da bo te zapreke možno kmalu premostiti s prijateljskim pogovorom.
Novost bo tudi premični studio, ki si ga Radio Opčine šele pripravlja.' Imeli ga bodo v kombiju, ki so ga že nekoliko opremili. S takim tehničnim pripomočkom bodo v prihodnosti nudili tudi neposredne prenose s terena in posneli zanimive dogodke, ki bi bili sicer nedosegljivi.
Malalan je nato poudaril, da delovanje Radia še vedno sloni na prosto-
voljnem delu, kljub temu pa skuša Radio slediti važnejšim dogodkom na obeh straneh meje. Sodelavci Radia so bili tako prisotni na glasbenem festivalu v Portorožu, med velikim številom zasebnih radijskih postaj pa so bili izžrebani za prenašanje Festival-bara v Veroni.
Radio Opčine mora seveda še marsikaj izboljšati, tudi s pomočjo nasvetov in kritik poslušalcev, ki se na Radiu zelo radi oglašajo. Sami sodelavci pa pogrešajo tesnejše sodelovanje s športnimi in kulturnimi društvi. V samostojnih oddajah bi lahko ta društva, kar za sedaj dela le kulturno društvo Tabor, obveščala poslušalce o svojem delovanju in idejah. Velik napredek v kakovosti pa bo po Malalanovem mnenju mogoče doseči, ko se bodo nekateri mlajši sedelavci zresnili. Čeprav več mladih dobro in resno sodeluje, se nekateri ne zavedajo, da radio ni klet za opravljanje privatnih glasbenih zadev.
Kljub temu so na Radiu Opčine vrata odprta vsem mladim, ki želijo prosto ustvarjati in priskočiti na pomoč s svojo fantazijo.
Na pobudo repentabrske občinske uprave
Prijetno letovanje repenskih starostnikov v Bibioneju
V nedeljo opoldne se je vrnila z 10-dnevnega letovanja v obmorskem le-toviščarskem središču Bibione skupina 23 starostnikov iz repentabrske občine, in sicer 20 žensk in trije moški, katerih starost se suka med 60. in 75. letom. Koordinatorka in spremljevalka skupine je bila Zofija Baiss, ki navdušeno pripoveduje Owtej izkušnji; »Imeli smo se perfektno! Že peto leto zapored smo bili nastanjeni v hotelu Plaja in vse je potekalo v najlepšem redu. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni in letovanje je bilo vsestransko koristno in za vse okuse, saj smo se veliko kopali, počivali, se gibali, hodili po mestu in se sploh razvedrili v prijetni družabnosti. Podobno kot junijske počitnice v Dolomitih, je tudi ta pobuda povsem uspela«. Zanimalo nas je, če je bil strošek velik: »Dnevnica za hrano in prenočitev v hotelu je znašala 28 tisoč lir na osebo, večji del tega stroš-
ka pa je krila občina iz svojega proračuna na podlagi deželnega prispevka, vsak udeleženec pa je prispeval dokaj skromen samoprispevek, ki se je za 10-dnevno bivanje z ozirom na višino osebnega dohodka sukal od 70 tisoč do stodeset tisoč lir«.
Slava Škabar se je letos prvič udeležila letovanja: »V Bibioneju sem se počutila odlično in počitnice so minile še prehitro, sedaj mi je žal, da se nisem odzvala že prej in prihodnje leto, če bom še živa in zdrava, ne bom zamudila te priložnosti. Vreme je bilo naklonjeno, hrana obilna in dobra, kopanje v morski vodi in sončenje na pesku mi je zelo pomagalo, tako da me vsaj trenutno ne boli več noga.«
Še ena uspešna izvedba torej organiziranega poletnega oddiha, za kar gre zahvala in pohvala za problematiko starostnikov zelo občutljivi repen-tabrski občinski upravi. (B. S.)
Tečaji »150 ur« v slovenščini
Po nekajletnem premoru se bo v letošnjem šolskem letu spet odvijal tečaj »150 ur« v slovenščini.
Ti tečaji so pridobitev kovinarskega sindikata iz leta 1973 in omogočajo delovnim ljudem, da si pridobijo diplomo srednje šole tudi v okviru delovnega urnika. Predmetnik predvideva poučevanje slovenščine in italijanščine, matematike, naravoslovja, zgodovine in zemljepisa ter tujega jezika, in sicer 15 ur tedensko skozi celo šolsko leto. Za nas je važno še dejstvo, da imajo ljudje, ki delajo ali. živijo v pretežno italijanskem okolju, na tečajih možnost osvežiti znanje slovenskega jezika in poglobiti poznavanje slovenske kulture.
Zato se je leta 1979 Sindikat slovenske šole odločno zavzel za te tečaje v slovenščini bodisi v Trstu kot v Rimu in jeseni istega leta smo tako dobili prve štiri tečaje v slovenskem jeziku^ Odvijali so se na naših srednjih šolah v Trstu in okolici.
Po tem uspehu je SSŠ predal skrb za tečaje delavskim sindikatom. Na tečaje »150 ur« na slovenskih šolah pa so se vpisali pretežno ljudje, ki živijo in delajo v slovenskem okolju. In tako so zadnja leta zamrli.
Misleč na vse mlade ljudi, ki ne zaključijo obveznega šolanja, je odbor SSŠ letos spet prevzel pobudo. Na osnovi števila vpisanih je šolsko skrbništvo julija dodelilo srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu en tečaj v slovenščini. V ponedeljek bodo na skupni seji s tečajniki določene vse podrobnosti njegovega poteka. Ž. M.
Javni natečaj devinsko nabrežinske občine
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javni natečaj za začasni sprejem v službo pomožnega osebja v otroških vrtcih in osnovnih šolah v občini ter v centralni kuhinji. Kandidati bodo izbrani na osnovi kolokvija ter predhodnih službenih potrdil.
Na razpis se lahko prijavijo italijanski državljani med 18. in 45. letom starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Imeti morajo tudi diplomo nižje srednje šole.
Prošnjo morajo interesenti napisati na nekolkovanem papirju. K prošnji pa morajo priložiti fotokopijo študijskega naslova, potrdila o morebitnem službovanju in delovnih izkušnjah ter vse druge naslove, za katere kandidat misli, da bi mu lahko koristili. Predložiti jo morajo županstvu devinsko-nahrežinske občine do 14. ure danes, 17. septembra 1987.
Za nadaljne informacije in za dvig razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje, ki ima sedež na županstvu v sobi št. 20 ali telefonsko na št. 200421, int. 17.
	
menjalnica	16. 9. 1987
Ameriški dolar			 1293.—	Japonski jen		8.—
Nemška marka 			 717,70	Švicarski frank 		866,—
Francoski frank			 213.—	Avstrijski šiling		101,70
Holandski florint			 637,50	Norveška krona 		194 —
Belgijski frank			 33,80	Švedska krona		202,50
Funt šterling			 2125.—	Portugalski eskudo		8,50
Irski šterling			 1900,—	Španska peseta 		10,—
Danska krona			 184,—	Avstralski dolar 		900.—
Grška drahma 			 9,—	Debeli dinar		1,20
Kanadski dolar 			 970,—	Drobni dinar		1,20
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040/67001 DLJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
koncerti
SKD Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI. Jutri, 18. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah klavirski recital pianista BENJAMINA ŠAVERJA. Na sporedu Bach-Liszt, Chopin, Schu-mann-Liszt, Verdi-Lizst in Musorgski.
izleti
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira v soboto, 19. septembra, izlet k Cerkniškemu jezeru. Izlet je namenjen predvsem udeležencem raziskovalnega tabora "Bo-Ijunec '87" in njihovim prijateljem. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 228438 ali 228729 od 13. do 14. ure.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Kromberk-Vitovlje-Vrtovin v torek, 22. septembra, ob 7.30 izpred deželne palače na Oberdanovem trgu.
razna obvestila
SKD Barkovlje obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 17. t. m., ob
20.30.
Mešani pevski zbor M. Pertot vabi mlade, da se mu pridružijo. Srečanje z novimi pevci je vsak četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 v Barkovljah.
Slavistično društvo obvešča, da je prva seja odbora jutri, 18. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 - Trst.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 17. septembra
ROBERT
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14 - Dolžina dneva 12.29 - Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 17.05.
Jutri, PETEK, 18. septembra
IRENA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.40 naj-nižja -30 cm, ob 9.29 najvišja 24 cm, ob 15.08 najvišja 3 cm, ob 19.13 najnižja 12
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1021,5 mb raste, veter 18 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Spanghero, Mica-ela Giuliani, Elisa Savino, Federico Bo-neta.
UMRLI SO: 86-letna Caterina Samec, 76-letni Rodolfo Rener, 89-letna Andrei-na Maldini, 58-letni Giorgio Dorbeni, 67-letna Amalia Sergas, 74-letni Giorgio Ive, 76-letni Giuseppe Blomgren, 79-let-na Emilia Vremec por. Marson, 71-letna Rosetta Caracciolo, 65-letna Elvira Deli-se vd. Dudine.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14. septembra, do sobote, 19. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KD RDEČA ZVEZDA
v sodelovanju z glasbeno zadrugo Ars Nova prireja
Koncert
in predstavitev nove plošče
NEW SVVING OUARTETA
Jutri, 18. t. m., ob 20.30 v špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku.
Vabljeni vsi ljubitelji črnske duhovne glasbe.
TRŽAŠKA POKRAJINA
Koncerti komorne glasbe v sodelovanju z Glasbeno matico
Kraški muzej v Repnu
Danes, 17. septembra, ob 20.30
Skladbe Maherja, Devienneja, de Haana, Biersacka.
Trio
Giorgio Marcossi - flavta Lino Urdan - klarinet Vojko Cesar - fagot
Vstop prost
razstave
V	umetnostni galeriji Barbacan bo
od 19. septembra do 3. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	umetnostni galeriji Malcanton bo od 19. septembra do 3. oktobra razstavljala svoja dela Gabriele SCHURIAN iz Avstrije. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18. uri.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 19. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo goriškega umetnika Virgilia MAL-NIJA.
šolske vesti
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL
Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142
Na šolskem skrbništvu je bil 12. t. m. objavljen NADALJNJI SEZNAM PROSILCEV ZA LETNE SUPLENCE na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Zainteresirani prosilci so vabljeni, da se zglasijo na skrbništvu danes, 17. t. m., ob 9. uri oz. ob 10. uri za tehnične predmete.
Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike, da ima začasno sedež na Ul. Carducci 8/II. Ker je trenutno še brez telefona, v potrebi kličite na št. 911470 -S. Škrinjar ali 299423 - Ž. Marc.
Ravnateljstvo DTTZ »Žiga Zois« z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 21. septembra, pri Sv. Ivanu ob 9. uri. Dijaki se zberejo na zavodu ob 10.30, kjer bodo prejeli prva navodila. Razmestitev dijakov po razredih je razvidna na oglasni deski zavoda.
Geometri ter dijaki L c, II. c in I. č razreda bodo imeli pouk v prostorih bivšega paviljona B, Ul. San Cilino 16, vsi ostali pa na sedežu, Vrdelska cesta 13/2.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 16.00, 21.30 Giulia e Giuiia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byme, Gabriele Ferzetti.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Spettri, It. 1987, r. M. Avallone; i. J. Pep-per, K. Michelsen.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Arma letale, r. Richard Donner; i. Mel Gibbson, Dan-ny Glover, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EDEN - 16.00, 22.00 La donna delle bes-tle, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Fuga infernale, akc., ZDA 1986, r. Erič Kar-son; i. Tom Skervitt, Lisa Richhorn.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: Morte a 33 giri.
PENICE - 17.30, 22.15 II peccato del sensi, porn., □□
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Arizona ju-nior, dram., ZDA 1987, 100'; r. Joel Coen, i. Nicholas Cage, H. Hunter.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Un’orgia con Analgisa, pom., □ □
MIGNON - 17.00, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Basil, Tinvestiga-topo, ris., ZDA 1987; r. B. Mattionson, D. Michener, J. Musker.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 Mistery, r. Bob Swaim; i. Sigoumey Weaver, Michael Caine.
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Calore e polvere, dram., VB 1983, r. James Yvory; i. Greta Scacchi, Julie Christie.
RADIO - 15.30, 21.30 Police sexy story,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razne prireditve
Skupnost vrtnarjev In vinogradnikov - Podlonjer vabi na predavanje "Letošnja trgatev", ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju - Ul. Masaccio 24 danes, 17. t. m., ob 20. uri. Predaval bo agronom Vili Mikac.
KD Vesna - Križ vabi na KONCERT mešanega pevskega zbora M. PERTOT iz Barkovelj, ki bo v soboto, 19. septembra, ob-20.30 v Križu na Kocjanovem bor-jaču blizu Kržade. V primem slabega vremena bo nastop v dvorani Doma A. Sirk.
ŠD Sokol in SKD L Gruden priredita ob 169-letnici in en dan smrti nepozabne tašče Jovana Vesela Koseskega LITERARNI VEČER. Besedila interpretirajo: Karst Brothers, pesmi: tudi, slavnostna gosta: dr. prof. Joža Pirhovec in japonski kantavtor Ya-Sam-Thu. V nedeljo, 20. septembra, na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini, s pričetkom ob 20.30.
prispevki
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja darujeta Ljuba in Ivan Štranj 10.000 lir za KD V. Vodnik, 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik in 20.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Jožeta Kočevarja darujeta Sergio Gombač in Iči
10.000	lir za KD V. Vodnik, 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik in 10.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Justino Barut vd. Švab damje Ljuba Štranj 10.000 lir za KD V. Vodnik in 10.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Angelo Čufar vd. Berne-tič darujeta Lilijana in Sergio Grdelič
20.000	lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Anice Terčon daruje družina Venier 25^000 lir za SKD I. Gruden in 25.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na Pepija Doljaka damjeta brat Gabrijel in sestra Milka 100.000 lir za popravilo repentabrske cerkve in
100.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Pepija Trohica daruje Gilko Perini z družino 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Guerrina Husuja daruje Albina Večchietti 20.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Pepija Trohica darujeta Sergio in Daniela Guštin
25.000	lir zas SKD Tabor in 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	počastitev spomina Stanka Požarja damje družina Kodrič-Šiškovič 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	počastitev spomina Antona Sosiča darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin
15.000	lir za SKD Tabor.
Ob 2. obletnici smrti drage mame in none Johance Švab darujeta Marica in Loredana 25.000 lir za moški pevski zbor Vesna in 25.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa.
mali oglasi
ESTETISTKA IRENE KEBAR obvešča cenjene gospe, da začenja svojo dejavnost v estetičnem salonu Jeunesse -TRST - Drevored XX. septembra 9 -tel. 764078.
TRGOVSKO PODJETJE išče samostojno pisarniško moč. Zahteva se: večletna praksa v knjigovodstvu in upravljanje kompjuterja ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 65383 od 8. do 1-3. ure in od 15. do 18. ure vsak dan razen nedelje in ponedeljka.
20-LETNI FANT, tiskar off-set, z odsluženo vojaščino, bi se rad zaposlil tudi izven stroke. Tel. 211703 ali 212468.
KNJIGOVODJA, večletna praksa, upravljanje računalnika, išče resno zaposlitev, tudi part-time. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Služba".
ODDAMO V NAJEM bar-bife (tavola calda) z možnostjo restavracije v centru mesta. Informacije po telefonu na št. 208731 od 9. do 12. ure.
VEČJO KOVINSKO OMARO s ključem in mizo nujno išče Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8/II. Telefornirati na št. 911470 ali 299423 v večernih urah.
PRODAM vespo 125, letnik 1981, za
400.000	lir. Tel. 762228.
PRIVATNO prodam avtomobil audi 80 diesel, 1600, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. 228145.
PRODAM novejše stanovanje v predmestju: dnevna soba, 2 spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in podstrešje. Tel. 280579.
PRODAJAM knjige za II. razred RTV zavoda J. Stefan in knjige za prve tri razrede znanstvenega liceja ter iščem knjige za 4. razred iste šole. Tel. 753938 ob urah obedov.
PRODAM rabljene kostanjeve sode, 100 1 in 200 1. Tel. 213059 v večernih urah.
PRODAM kostanjeve sode, 250 1 in 350 1, v odličnem stanju. Tel. 228695 v popoldanskih urah.
IVAN TERČON je v Mavhinjah na št. 42 odprl osmico. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno je za prigrizek.
EMIL PURIČ (Jakopinov) ima odprto osmico v Repnu št. 15. Toči črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
utrinki iz preteklosti_______bomkuret
v
Železnica Hrpelje-Trst
Gotovo je splošna radovednost, zvedeti kaj o napravi železne proge Trst-Hrpelje-Kozina. Le tej radovednosti ustreči, kolikor je sedaj mogoče, namen je tega dopisa.
Prav natančno mi ni mogoče še črte naznaniti, ker zemljemerci merijo na široko, zato naj le glavno potezo naznanim.
Od sv. Andreja (prostor, kder je bila razstava) bodo izpeljana zgoraj arsenala pod cerkvijo sv. Jakopa po sv. Mariji Magdal. zgomjej in spodnjej (pod Montebellom) pod Polveriero nad Ricma-njem in Borštom, po Botaških stenah mimo Drage pod Nasircem v — Hrpelje-Kozino.
Pod cerkvijo sv. Jakopa, t. j., nižje doli proti morji, bode nekako izpeljana tako, da pride v zgomjej sv. Mariji Magd. k pristavi barona Sartori-ja (Villa Carolina), katera je gotovo znana mnogim gospodom čitateljem. Od početka je bilo namenjeno, da bode progo izpeljana po sredini lete prekrasne pristave in po izgledno obdelanem vinogradu vincarja strokovnjaka Colioud-a. Ali kako bi dovolil baron uničiti svoj prekrasni cvet-ličnik, za katerega je tisoče potrosil, in s kako žalostjo bi gledal g. Colioud uničevati svoje mlade trtice, katere mu v kratkem času obilo refoška obečajo, s katerim bi meščane za obilo denarja oskrboval! Govore tedaj, da sta se omenjena gospoda obrnola do ministerstva s prošnjo, naj bi se proga ne napravila po njunem posestvu, ampak nižje doli potisnola, ter sta baje ponudila veliko svoto za odškodnino. Govore,'da je bila nekoliko prošnja uslišana. Posestvo prvega ne bode takne-no, ali drugemu vendar nekaj malega vzemo. V sv. Mariji Magd. spodnjej črta pretrga pristavo gosp. Zakrajška, kder nekaj lepih latnikov podro, in pa gosp. Mandelca, vendar pohištva niti prvega, niti druzega ne bodo rušili. Dalje po|de spodaj tikoma Pasjeka (konjedersko pokopališče - bolj prav: peč, ker sedaj mrhovino žgo, kar pa mnogo stane). Grič pod Polveriero (shramba vojnega strelnega prana) »Brda« proti Ricmanjem prodro. Izpeljana bode dalje nad vasjo Ricmanje in tako zgoraj Boršta, ter pride nad gradom »Fiinfenberg« v stene nad Botačem. Tu, dragi čitatelj, pa Te postoj in premišljuj, kako bode po le-teh strašno romantičnih pečinah hlapon drdral: Pa tehnika, ki se je s Predarlskim prodorom sijajno izkazala, bode si tudi tu pomagati znala. Tu steno odvaliti - tam drugo z krepko škarpo nadomestiti - to imajo tehniki za malenkosti. Bomo videli.
Vsekako bi našej radovednosti ustregel, kdor bi poročal daljno izpeljavo do Kozine.
Postaja, - postaja, kde bo? le to prašanje se večkrat ponavlja. Tudi v le-tej se nič stalnega ne zna, ampak le ugiblje se. Istina je, da so Katinarci i bližnji sl. ministerstvo prosili, naj bi se kde v bližini napravila, ter je posestnik g. Franer ponu-
dil brezplačno ves prostor, v katerem bo črta izpeljana (in to je velika daljava), ako bi bila prošnja sprejeta. Govore pa, da so enako prošnjo tudi Borštljani napravili. Kde bo tedaj postaja, to se ne ve še. Skoraj gotovo bo sredini mej Ključem in Borštom. Tudi prav. Prijatelji vsejedno ostanemo. Bomo imeli pa »vsak pol«, kakor ne-kde na Kranjskem.
Zemljemercev je baje mnogo. Soditi se more to potem, ker v Ricmanjih je vmeščen tak se svojim osobjem »Abtheilung II.« (ne bom hudomušen radi švabskega napisa v slovenskih Ricmanjih). V Ricmanjih je tedaj št. II.; pred le-to mora biti gotovo št. L, in za št. II. mora biti št. III. in dalje; kde, ni mi znano.
Za sedaj naj bode s tem nekoliko vsaj radovednosti postreženo, ko pa opazim gotova dela, poročal bom o njih.
Zdaj le še toliko, da merijo, na vse pretvege merijo in v zemljo zabijajo kline, katerih bo kmalu več, nego hrastičev.
AR.
(Edinost št. 9, z dne 30. 1. 1884)
Železnica Trst-Škorklja-Opčine
Eksekutivni odbor za gradnjo te železnice nam je doposlal okrožnico, katero je danes razposlal vsem delničarjem. Iz te okrožnice posnemamo sledeče:
Prvotni načrt se je nekoliko spremenil in sicer v tem, da se uvede sedaj pripoznano najboljši zistem, ki nudi največo varnost in najcenejši promet. Strmina se namreč nekoliko zmanjša in uvede se Strub-ov zobovni zistem. Radi tega se mora proga nekoliko razširiti in radi manjše strmine, seveda zdaljšati, kar zahteva razsežnejo ekspropri-jacijo zemljišča. Tudi potrebne zgradbe se bodo morale povečati vsled tega zistema. Vse to pa zahteva povišanje proračunjenega kapitala za skoraj 10% in sicer od 1,300.000 kron na
1,420.000.	Ta dodatni znesek pa da Oesterreic-hische Union -Elektricitats-Gesellschaft s prevzetjem razmernega števila prioritetnih delnic, pod pogojem, da se posestnikom ustanovnih delnic ne samo za to število prioritetnih delnic, ampak za ves znesek 160.000 kron dovoli odstopna pravica jedne prioritetne delnice za vsakih pet ustanovnih delnic al pari in bodo delničarji svoječas-no pozvani, da se izrečejo o tem. Na tej podlagi garantira Oesterreichische Union-Elektricitats-Ge-sellschaft zgradbo in montiranje železnice po zboljšanem načrtu še v tem poletju ter zagotovi železniški družbi tudi potreben kapital za gradnjo. Gradnja se je pričela dne 1. t. m. ter bo železnica že v tem poletju izročena prometu.
(Edinost, št. 56)
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
V solo. na novo...
Novo šolsko leto je pred nami, hkrati so pred nami - otroci, starši, pedagogi - nove, čeprav že znane, skrbi in težave.
Letošnje šolsko leto je posebno. Pomeni začetek uvajanja novih učnih načrtov, ki naj bi postopoma uveljavili osnovni preokret v miselnosti in metodah poučevanja. Zdelo se nam je primerno, da se o novi dinamiki, ki bo spremljala pouk, pa tudi o morebitnih starih težavah, pogovorimo s strokovnjakom.
»Zamisel novih učnih načrtov je velika in zahtevna.« Tako meni defektologinja Stanka Čuk, ki je na Deželnem zavodu za pedagoško raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje (IR-RSAE) zaposlena na Odseku za slovensko osnovno šolo. »Hkrati pa nakazuje celo vrsto težav praktičnega značaja: od neprimernih šolskih prostorov do pičlih finančnih sredstev za nakup sodobnega didaktičnega materiala...« Prav v teh dneh zasledujemo v tisku njeno ime v zvezi s posebnimi izpopolnjevalnimi tečaji za slovenske učitelje.
»Letos bodo učitelji prvih razredov že morali upoštevati pri svojem delu vsebino novih učnih načrtov.«
Po njenem mnenju pomeni to v praksi celo vrsto zahtev, smernic, snovi in navodil, ki so nastajala vse do leta 1985, ko je italijanski šolski svet znal hitro reagirati na takrat šele nakazane nove učne načrte s sestavo novih učbenikov, delovnih zvezkov, posebnih revij, ki so obravnavale izključno to snov in celo vrsto člankov, ki so razglabljali in pojasnjevali novosti, ki naj bi se začele uvajati leta 1987.
Kaj pa smo storili Slovenci, ki živimo v Italiji?
»Zelo na kratko: zamudili smo vlak! Dokler nam ni prišla voda do grla, se nismo posebej
poglabljali v probleme, ki jih novi načrt lahko prinese s sabo. Tako rekoč na predvečer starta nimamo učbenikov, ki bi upoštevali novo stvarnost poučevanja, manjkajo nam delovni zvezki v našem jeziku za našo specifičnost, nimamo revij niti člankov, ki bi s svojo strokovnostjo mogli svetovati in stati ob strani učiteljem na novi poti poučevanja.«
To pomeni, da do novih učnih načrtov ni bilo nikakršnega dovolj učinkovitega znanstvenega ali vsaj strokovnega pristopa.
»Z novimi učnimi načrti in njihovo vsebino ter pomenom, ki ga imajo za bodočnost, se med Slovenci v Italiji ni ukvarjal noben pedagog ali katerikoli drugi strokovnjak, čeprav je trenutek uvedbe novih učnih načrtov za slovensko šolstvo zelo pomemben.«
Doslej veljavni učni načrti so doživeli kar trideset let in prav verjetno je, da je novim učnim načrtom usojena prav tako dolga življenjska doba. Med Italijani se je v zvezi s tem proučevanjem razvil pravi »business«. Že dve leti se ob radodarni državni finančni podpori nekateri ljudje ukvarjajo samo z uvedbo novih učnih načrtov. Predmetni strokovnjaki, ki jim je to postal poklic, potujejo križem kražem po Italiji in razlagajo vsebino novih učnih načrtov, pišejo strokovne članke o njih, ustanavljajo in vodijo nove revije, sestavljajo cele knjige, učbenike in druga pomagala. Na tak način zaslužijo, se uveljavljajo in že dve leti vcepljajo učiteljem v zavest zahtevo po drugačnih šolskih pogojih, ki jo novi načrti nosijo s sabo.
S čim pa razpolagamo mi?
»Trenutno le s - po mnenju delovnih komisij neustreznim - prevodom originalnega besedila o učnih načrtih.«
Laiku, ki se začudi, da ni moglo slovensko osebje na Deželnem zavodu 1RRSAE poskrbeti za kaj več, se odprejo nova obzorja: na tem zavodu sta samo dve predstavnici za slovensko šolo. Čeprav je bil svojčas natečaj razpisan za osem slovenskih služb, se slovenskim kandidatom ni zdelo dovolj pomembno zasesti ta mesta, ki so žal sedaj izgubljena za prvo mandatno dobo. Tako je že ves čas premalo osebja za tako zahtevno delo, kakor je lahko koordinacija in organizacija metod učenja, uvajanja novosti in posodabljanja učnih postopkov, kar nam narekuje že sam sodobni način življenja, tudi brez zakonskih določil in zahtev.
Slovenski predstavnici na tem zavodu sta premalo. Medtem ko je Sonja Sirk na odseku za dokumentacijo, ki ni specifično slovenski, je naša sogovornica Stanka Čuk edina na odseku za osnovno šolo. Vendar: ali se slovenski pouk konča po petih letih?
(se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski sporedi

£ RA| 1 1
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: I pirati della costa (pust., It. 1960, r. Domenico Paoletta, i. Lex Baxter, Liana Orfei)
15.40	Dok.: Pan - Zgodbe o naravi
16.20	Risanke: Pac-Man
16.45	Nanizanka: Le affinita elettive
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: II ritorno dei magnifici set-te (vestern, ZDA 1966, r. Burt Kennedy, i. Yul Brynner, Robert Fuller)
22.05	Dnevnik
22.15	Aktualno: XXIII Mostra Interna-zionale di Musiča leggera, Cine-ma, Teatro (vodi Milly Carlucci, prenos z Riva del Garda, 1. del) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Šport: SP v ritmični gimnastiki (prenos iz Varne)
£ RAI 2
11.45	Nad.: Tempi d'oro (6. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.35	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy
16.30	Šport: golf
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.25	Filmske novosti
18.30	Športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.40	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Assicurazione sulla morte (krim., r. Carlo Lizzani, i. Giovanni Vettorazzo, Patricia Millardet, Augusto Zucchi)
22.05	Dok.: II meglio di Moda
22.35	Dnevnik
22.50 Športna rubrika: Eurogol
23.05	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.55	Dnevnik
0.05 Nočni film: duattro donne nella notte (dram., Fr. 1955, r. Henry Decoln, i. Danielle Darrieux, Michel Auclair)
^ JIAI 3
16.30	Šport: Sredozemske igre (prenos iz Latakie - Sirija)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa - Mina
18.15	Nadaljevanka: Maigret sotto in-chiesta (1. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Formazio-ne di un continente - II paese delle montagne dormienti
20.30	Nanizanka: I professionals
21.30	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: Un tram che si chiama de-siderio (dram., ZDA 1983, r. John Erman, i. Ann Margret, Treat VVilliams, Randy Ouaid)
23.45	Dnevnik
23.50 Deželni dnevnik
24.05	Koncert: Handel a Roma (Koncert v G-molu op. 4 št. 1 za orgle in orkester, The Choise of Her-kules, oratorij za solo, zbor in orkester, Simfonični orkester in zbor RAI iz Rima, dir. Charles Farncombe)
RTV Ljubljana_________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna zgodovina - Stili, obdobja, življenje, glasbena vzgoja -Flavta, kulturna dediščina -Robbov vodnjak
11.00	Matineja. Film: Kdor se boji, zbeži (pon.)
16.35	Šolska TV (pon.)
17.30	Poročila
17.40	Otroška oddaja: Abeceda na polju in v gozdu
17.55	Informativna oddaja: Bilo je ...
18.25	Dokumentarec: Čas, ki živi -Zlato polje, Zlatopoljci
19.00	Obzornik
19.10 Risanka
19.25	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Avgust Strindberg (biog., r. Kjell Grede in Johan Bergenstrahle, i. Thommy Beggren, Stina Ekblad, Konstan-ze Bretebner, prevedla in priredila Danica Robič, 3. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Informativna oddaja: Retrospektiva dokumentarnih žanrov
(iP) TV Koper
17.00	Šport: košarkarski turnir Alpe-Jadran, Fantoni-Segafredo
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: ČEDAD — Zaključen kongres časnikarjev UNICEF o nasilju nad otroki
SESLJAN — Na vrhu Grmade bodo gradili razgledni stolp Alpe-Adria TRST — Natečaj za ureditev bivše umobolnice
DOBERDOB — Predstavitev Galebovega dnevnika
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Cappello a cilindro (glas., r. M. Sandrich, i. F. Astaire, G. Rogers)
22.10 TVD Vsedanes
22.25	Športna oddaja: Eurogol
23.00	TV film: Storia d'amore e d'ami-cizia - La carriera (r. Franco Rossi, 2. del)
23.55	Rubrika z Barbaro Bouchet
ifg] CANALE 5	____
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 General Hospital, 10.30 Aliče,
10.45	Orazio
11.15	Kviz:Tuttinfamiglia
12.00	Nanizanki: Arcibaldo,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Te e simpatia (kom., ZDA 1956, r. Vincente Minelli, i. Deborah Kerr, John Kerr)
17.00	Nanizanka: L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: Una fa-rhiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: Look of the Year
23.00	Nanizanka: McGmder & Loud
24.00	Filmska rubrika: Premiere
0.15 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO |
8.30	Nanizanka: Gunsmo-kc
9.15	Film: Eri tu 1'amore (kom., VB 1961, r. Ralph Thomas, i. Peter Finch, Mary Peach)
11.30	Nanizanke: Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Hollywood Par-ty (kom., ZDA 1968, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers, Claudine Longet)
22.25 Film: Girl friends (kom., ZDA 1978, r. Claudia Weill, i. Mela-nie Mayron, Eli Wal-lach)
0.05 Nanizanki: Premiata agenzia Whitney, 1.00 Il Santo
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.15 Wonder Woman, 10.00 Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia
Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: La fami-glia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	TV film: V-Visitors (fant., ZDA 1983, r. Kenneth Johnson, i. Mark Singer, Jane Badler, Jenny Sulli-van, 1. del)
22.30	Šport: košarkarski turnir (prenos iz Milana)
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.00 Park Plače, 1.30 Ai confini della realta
[l?njra!i TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanka: Ken il guer-riero
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
20.30	Film: I due mafiosi contro Goldginger (kom., It. 1965, r. Gior-gio Simonelli, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia)
22.30	Nanizanki: Devlin & Devlin, 23.30 Cutter chiama Houston
0.30 Film: La confessione di Peter Reilly (dram., 1978, i. Paul Člemens, S. Powers)
^ TELEFRIULI__________
13.00	Nanizanka: George
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.30	Nadaljevanka: Ouell'-antico amore
19.00	Dnevnik
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Film
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dokumentarec: Jadranje, tehnika in prireditev
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Osebno; 8.35 Mozaik; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncert v avditoriju deželnega sedeža RAI v Trstu: flavtistka Daniela Brussolo, kitarist Igor Starc; 11.05 Glasbeni mozaik; 12.00 Na obisku; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo;
15.00	Diskorama; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Klasični album;
18.00	Četrtkova srečanja: Primorski emigranti od Soče do Mlade Soče, pričevanja o ljudeh in društvih; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi koncertant; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Zeleni val in Bojan Drobež; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Tekmovalna srečanja pevskih zborov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big Band RTV Ljubljana; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Rubrika: Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Intervjuji, reportaže, zanimivosti in popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.35 Rubrika: Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Vstop prost; 11.00 Sprehod po starih uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica;
11.30	Aktualno: Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Rubrika: Zdravniški nasveti; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti;
15.45	Počitnice po Jugoslaviji; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 20.15 Kulturni program; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Formalno odprta politična kriza na čelu občinske uprave
Scarano in občinski odbor sta odstopila
Goriški župan dr. Antonio Scarano in občinski odborniki petstrankarske koalicije KD, PSDI, PSI, PRI, SSk so včeraj odstopili. Kot so mnogi pričakovali je torej ponedeljkov presenetljivi izid glasovanja o sklepu glede poveritve vodstva del za drugi del tovornega postajališča privedel do politične krize na čelu občinske uprave. Kot smo poročali, je občinski svet s tajnim glasovanjem zavrnil predlog, da bi vodstvo del poverili inž. Grazi-atu: glasovanja se je udeležilo 27 svetovalcev večinskih strank, predlog odbora pa jih je podprlo le 15, eden manj kot je bilo nasprotnih glasov. Takoj je bilo vsem jasno, da ne gre samo za nasprotovanje sicer pomembnemu sklepu, pač pa za nedvoumen napad na občinski odbor in župana, ki ga vodi.
Zupan Scarano je včeraj dopoldne po hitrem postopku sklical odbornike, da bi proučili politične posledice glasovanja. V suhoparnem poročilu o odstopu je med drugim rečeno: »Po poglobljeni oceni stanja, kot izhaja iz poteka seje občinskega sveta, župan in odbor niso mogli prisoditi glasovanju zgolj tehničnega, pač pa izrazito politični pomen, izražen pod okriljem tajnega glasovanja, potem ko je vsaka večinska skupina izkrela zaupanje za delovanje in predlog odbora. S to premiso so župan in odbor sklenili, da odstopijo in tako olajšajo delo političnih sil za obnovo, po potrebnih razjasnitvah, večine, ki je, žal, izkazala neenotnost znotraj skupin, ki jo sestavljajo«.
Župan Scarano, ki smo ga včeraj vprašali za oceno političnega stanja, ki ga je prisililo k odstopu in perspektive glede reševanja krize, nam je izjavil, da
je z odstopom celotni odbor izkazal veliko mero resnosti in dostojanstva. Osebni interesi in spletkarjenja ne smejo po njegovem mnenju pogojevati mestne uprave, ki v takih pogojih ni mogla več delovati. O perspektivah se ni hotel izreči. »Besedo prepuščam političnim strankam, ki bodo morale mestni upravi zagotoviti lojalno podporo,« je odrezal in pristavil, da je, kar se njega tiče, pomembnejša doslednost in osebno dostojanstvo kot pa kaka navezanost na župansko mesto.
S skupnim komunikejem so se oglasili socialisti, socialdemokrati in republikanci. Mestni tajniki teh treh strank odločno zavračajo namigovanja, da bi prosti strelci ob ponedeljkovem glasovanju bili tudi iz njihovih vrst. Gre predvsem za notranjo kontrapo-zicijo med dvema skupinama v KD, ugotavljajo, kot tudi jasno izhaja iz odločitve demokrščanskega načelnika Tuzzij a v občinskem svetu, da odstopi s svojega mesta: vzroke sedanje krize gre torej iskati v vrstah večinske stranke.
Dejstvo, da so se tri laično-socialistične stranke pojavile s skupnim stališčem, ima svoj pomen in bo verjetno v komaj odprti politični krizi igralo nepos-transko vlogo. Kot nam je povedal goriški tajnik PSI Silvio Fontanini, so laično-socialistične stranke naveličane igrati podrejeno vlogo v odnosu do večinske stranke. »Nočemo več biti odvisni od njihovih notranjih iger ali spletkarjenj,« pravi Fontanini, ki pripisuje vzrok krize spopadu med dvema deloma KD. Gre, pravi, za prve manevre pred deželnimi volitvami, ki bodo prihodnjo pomlad.
Zahteva po enakovredni vlogi pomeni, v bistvu, naj bi KD prepustila eno odborništvo več laično-so-
cialističnim strankam. »Povsem logično je,« nadaljuje Fontanini, »da socialisti, ki smo postali na zadnjih volitvah druga stranka v Gorici, dobimo večjo težo pri upravi mesta. Z vso odločnostjo poudarjam, da nočemo biti več prikolica večinske stranke in da se mora zato po temeljitem preverjanju politično vzdušje na Občini spremeniti.«
Odstopajoči načelnik KD Tuzzi zavrača te zahteve in se sklicuje raje na občinske volitve in razmerje sil v občinskem svetu: »Kdor zahteva odborništva, bi moral imeti več svetovalcev, saj je že doslej polovica izvoljenih v teh Stankah sedela v odboru.« Tuzzi izključuje, da bi lahko prišlo do sprememb razmerja sil v odboru. »Kvečjemu lahko pride do zamenjave oseb v odborništvih, ki doslej niso delovala z zadostnim zagonom.« Tudi do zamenjave župana? »Mislim, da ne, saj uživa široko volivno podporo in je dobro opravljal svoje dolžnosti,« pravi Tuzzi. Treba bo videti, če tako misli tudi drugi del KD, tisti, ki je ob tajnem glasovanju botroval odprtju krize.
Komunisti so odstop včeraj ocenili kot logično posledico ponedeljkovega glasovanja, ki ni zadevalo samo tehnične odločitve pač pa politično. Izbruh krize po njihovem mnenju ni nekaj nenadnega, pač pa posledica dolgotrajne šibkosti večine, ki je bila osnovana na formulah in ne na resnih konkretnih programih. KPI, upoštevajoč pomembna odprta vprašanja (prosta cona, avtoporto, zaposlovanje), zahteva naj se kriza reši v najkrajšem času z večino, ki naj bo osnovana na jasnih programih in brez političnih predsodkov do nikogar.
Za obnovo cest v sovodenjski občini bodo porabili skoraj 200 milijonov lir
Na torkovi seji sveta odobren izvršilni načrt
Ekološka akcija v soboto v Doberdobu
Ob evropskem letu varstva okolja, pripravlja doberdobska občinska uprava, v sodelovanju z kulturnimi in športnimi društvi, ki delujejo v občini ter v sodelovanju z raznimi ekološkimi združenji kar nekaj pobud. Prvo bodo izpeljali v soboto, 19. t. m., ko bodo skušali z združenimi močmi prispevati k prijetnejšemu videzu Krasa. Preprosto: v dopoldanaskem času bodo skušali pobrati in odpeljati kar največ smeti in druge šare, ki se nabira ob občinskih poteh.
V torek je bil na občini sestanek s predstavniki društev, kjer so se podrobno dogovorili o poteku ekološke akcije, pri kateri bodo sodelovali, poleg domačih, tudi člani nekaterih društev iz Ronk in Tržiča in, kar je vsekakor spodbudno, tudi vojaki, ki bodo dali na razpolago tudi dva kamiona za odvažanje smeti.
Udeleženci ekološke akcije se bodo zbrali v soboto, 19. t. m., ob 9. uri pred županstvom, kjer bo vsaka skupina prejela podrobna navodila.
Berite
»Novi Matajur«
Skoraj dvesto milijonov, točneje 192 milijonov lir, bo veljala rekonstrukcija cest na območju Rupe, Peči in deloma v Sovodnjah. Izvršilni načrt, ki ga je pripravil geometer Vincenzo Miranda, je sovodenjski občinski svet soglasno odobril na torkovi seji. Strošek za izvedbo del bo občina krila z najemom posojila pri zavodu Cassa depositi e prestiti.
Načrt je na seji sveta, ki jo je vodil župan Primožič, obrazložil odbornik za javna dela, Marjan Devetak. Med deli za izgradnjo grezničnega omrežja v Rupi in na Peči, je bila večina poti razkopana, nekatere ulice v celoti. Nujno je bilo zato poskrbeti za namestitev nove asfaltne prevleke, povsod tam, kjer je bilo cestišče preveč zdelano. V skupni načrt je bilo vključeno tudi asfaltiranje nekaterih manjših odsekov občinskih poti na območju Rupe in Peči, ki doslej še niso imeli asfaltne prevleke. Občina bo asfaltira-
la tudi dva manjša cestna odseka v naselju pri mirenskem mejnem prehodu.
V Sovodnjah je predvidena gradnja pločnika ob Prvomajski ulici, v zgornjem delu vasi in sicer do občinske meje, na levi strani, oziroma do križišča Prvomajske z ulico Gradnikove brigade.
Občinski svet je na zadnji seji soglasno odobril tudi sklep o osvojitvi in izvajanju Dekreta predsednika republike št. 268/87 — glede gmotnih izboljšav uslužbencem ter predlog o prvi, a zato nič manj zajetni spremembi tekočega proračuna, bodisi v poglavju tekočih stroškov, kakor v poglavju investicij.
Bila je nadalje imenovana ocenjevalna komisija za mesto občinskega delavca, ki naj bi se, kakor je bilo slišati priporočilo na seji, tudi čimprej sestala.
Ob koncu seje je župan Primožič poročal, da se bodo v zelo kratkem obdobju, po pripravljalnih delih, začel izdatnejši poseg v strugi Soče, za zajezitev erozije. Dela vodi Državni tehnični urad. Poročal je nadalje o skorajšnjem obisku v Medicini ter o nekaterih drugih zadevah.
Ogenj in predvsem veliko dima
Plastične posode za ogorke in smeti so lahko hudo nerodna in nevarna zadeva. Včeraj okrog 11. ure, je do pravega preplaha prišlo na tovornem postajališču pri Standrežu, v prostorih družbe SDAG. Ogenj je zajel plastično posodo s smetmi in v kratkem času so bili prostori polni dima. Sprva je kazalo, da gre za obsežen požar. S hitrim posegom so gasilci preprečili večjo škodo.
CGIL proti posegu v Zalivu in za nadzorstvo nad orožjem
Vodstvo goriške Delavske zbornice CGIL je te dni zavzelo odločno stališče proti italijanski ekspediciji v Perzijski zaliv in v zvezi s prekupčevanjem orožja. Sindikat zavrača enostranske vojaške pobude, ki lahko privedejo do vpletanja v vojno, pač pa se zavzema za politične in diplomatske pobude ter prekinitev prodaje orožja državam v vojnem stanju. Italija, ki bo kmalu prevzela začasno predsedstvo varnostnega sveta OZN, bi morala dosledneje uresničevati resolucije te organizacije in namesto enostranskega vojaškega poseganja zahtevati prisotnost mednarodbega kontingenta OZN v Zalivu.
Glede prekupčevanja z orožjem, pri katerem so soudeležena tudi podjetja skupine FIAT, meni sindikat, da je to le del širšega problema proizvodnje orožja in postopne preosnove tovrstnih tovarn. CGIL zahteva strog zakon, ki naj zagotovi prozornost glede proizvodnje, komercializacije in izvoza orožja. Takoj pa je treba resnično prepovedati izvoz orožja proti državam v vojnem stanju in prav tako tudi državam, ki danes omogočajo izigravanje prepovedi. Za prekrške zoper predpise o izvozu orožja je treba tudi predvideti kar se da stroge kazni.
Sodstvo priznava trgovcem olajšave paketa Altissimo
Zadovoljstvo in pobude goriškega Združenja trgovcev
Predsedstvo Združenja trgovcev goriške pokrajine se je te dni sestalo, da bi razpravljalo o spornem vprašanju veljavnosti ugodnosti zakona št. 26 iz leta 1986, paketa za Trst in Gorico, za trgovska podjetja. Četrti člen navedenega zakona določa namreč, da sou-godnosti predvidene za podjetja, ki delujejo na zaobjetem ozemlju (v tržaški in goriški pokrajini), nikakor pa ne pojasnjuje za katere gospodarske panoge.
OSEBNO POSOJILO S POSEBNIMI »DODATKI«
BREZPLAČNO zavarovanje za eno leto kasko kraja požar
preostali dolg
v sodelovanju s
CARNICA
assičurazioni
To so posebni »dodatki«, ki ti jih ponujamo.
Poznaš pa tudi naše običajne ugodnosti pri financiranju (visok znesek, dolga odplačilna doba, hitra razpoložljivost sredstev in izredno nizki stroški).
Preden se odločiš za nakup novega avtomobila, obišči eno od naših podružnic in zaprosi za podrobnejše informacije.
Veseli bomo, če ti bomo lahko s številkami dokazali, da je
OSEBNO POSOJILO S SERIJSKIMI »DODATKI«
TVOJA banica .
od 1831. leta
^ CASSA JO Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Trgovci so že od vsega začetka trdili, da imajo tudi njihova podjetja pravico do olajšav v zvezi s socialnimi dajatvami. V bistvu gre za oprostitev plačila štirih točk socialnih dajatev za vsakega že zaposlenega v podjetju, oz. sedem in pol točke za na novo zaposlene.
Vodstvo INPS se je takoj zoperstavilo takemu širšemu tolmačenju. Pri tem se je sklicevalo na prvi člen paketa, ki izrecno navaja industrijski sektor, znanstveno raziskovanje in pristaniške dejavnosti. Vsa podjetja, ki niso zaobjeta v teh treh skupinah, naj bi ne imela pravice do olajšav.
Beseda je sedaj prešla sodstvu. Tržaški sodniki za delovne spore, pri katerih so trgovci zahtevali povračilo po njihovem mnenju odvečno vplačanih dajatev, so v razsodbah sprejeli prav stališče trgovcev.
Goriško Združenje je te odločitve tržaške preture sprejelo seveda z velikim zadovoljstvom. Niso pa se omejili le na to. Razsodbe namreč odpirajo nova vprašanja glede plačevanja dajatev, v trenutku ko zadeva z zavodom INPS in ministrstvom za delo še ni razčiščena. Zaradi tega so na sestanku sprejeli sledeče odločitve.
Združenje poziva vse trgovce naj čimprej vložijo prošnje za povračilo po nepotrebnem vplačanih dajatev v obdobju od začetka veljavnosti zakona do danes. V primeru, da INPS ne bi v doglednem času pozitivno odgovoril na prošnje, bo Združenje nudilo vsem včlanjenim pravno pomoč za povračilo prispevkov po sodnem postopku. Trgovci bodo tudi zahtevali od ministrstva za delo, naj da zavodu INPS taka navodila, da se ne bodo nadaljevali nepotrebni in za vse škodljivi spori.
Trgovsko združenje vabi tudi obrtniške organizacije - veljavnost ugodnosti za obrtniška podjetja je prav tako sporna - naj se pridružijo tem pobudam, zato da se s skupnimi močmi odpravijo vzroki gospodarske marginalnosti in neravnovesja.
Vrhovci vabijo na nedeljsko slavje
Na Vrhu hitijo s pripravami na nedeljsko slovesnost ob uradnem odprtju Kulturnega in športnega središča Danica, kjer se bo odslej odvijala celotna prosvetna in športna dejavnost v kraju. Športne objekte in prostore za kulturno in družabno dejavnost je zgradila Gospodarska zadruga Vrh, ki je nastala pred dobrimi desetimi leti, pred dobrimi štirimi leti pa je bil posta vij-ken temeljni kamen objekta, ki je danes upravičeno v ponos ne samo Vrhovcem in tistim, ki so ga gradili, ali zanj tudi finančno prispevali, marveč celotni naši zamejski skupnosti. Slovesno odprtje bo v nedeljo, 20. t. m., ob 10. uri.
• Občinsko podjetje v Gorici obvešča, da 25. t. m. zapade rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri selektivni preizkušnji za začasno zaposlitev tipkarja, tipkarice. Prošnje je treba vložiti na kolkovanem papirju in z overovljenim podpisom. Pojasnila dajejo v uradu za osebje pri mestnem podjetju.
prispevki________________
Namesto cvetja na grob Vladislava Golob daruje družina Paulin 30 tisoč luža Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Francke Buzin darujejo svojci 150 tisoč lir za partizanski spomenik v Rupi.
V spomin Francke Buzin daruje družina Buzin 200 tisoč lir za pevski zbor Rupa-Peč.
Karmela Grilj, Štarancan, daruje 50 tisoč lir za kulturno in športno središče Danica na Vrhu.
Mirko in Vida Vižintin iz Ronk darujeta 100 tisoč lir za kulturno in športno središče Danica na Vrhu.
Za Kulturno in športno središče Danica je Edi Pellegrin daroval 100 tisoč lir.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali Mirella in Elda 40 tisoč lir: Vitto-rio Culot 15 tisoč; Aldo, Mario in Bruno Miseri 150 tisoč; Ida Kollmann 100 tisoč; Grazia Rosconi in družina 50 tisoč; Maria de Marchi 15 tisoč; Bruna Bric Bevilac-qua, Maria Paulin in Irene Martinuzzi 30 tisoč; stanovalci hiše v Ul. Lasciac 38 115 tisoč; Bruno in Rosa Bognolo 50 tisoč; Guglielmina Bisica 15 tisoč; Elisabetta Albanese 50 tisoč.
razstave
Razstava Podgora in njeni ljudje skozi čas v novem Kulturnem domu v Podgori je odprta vsak dan od 17. do 21.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo
danes in jutri izjemoma odprta od 15. do 17. ure.
Godba na pihala Kras v Doberdobu prireja tudi v letošnji sezoni glasbeni pouk za najmlajše. Pouk se bo pričel v torek, 22. t. m. Prijave in informacije pri odbornikih.
Na sedežu Mladinskega krožka v Dijaškem domu bo jutri, v petek, ob 20. uri družabno srečanje z razgovorom o letošnjem delovanju. Vabljena vsa mladina iz mesta in okolice.
_______________kino_________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Predator«.
VERDI 18.00-22.00 »Highlander, 1’ultimo immortale«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi bestiali nel mondo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »L amore e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Vesoljski brodolomci«.
DESKLE Zaprto. Jutri 19.30 »Phenome-na«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik-34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Abdus Salam za znanstveni razvoj držav Tretjega sveta
Vodja Mednarodnega centra za teoretično fiziko v Miramaru in Znanstvene akademije Tretjega sveta nobelovec Abdus Salam je na zasedanju, ki je bilo na Kitajskem spregovoril o pomenu, ki ga ima znanost pri razvoju držav Tretjega sveta. Poslušali so ga najvidnejši politični in znanstveni predstavniki LR Kitajske.
ni profesor v Pakistanu, v domovini pa ni mogel uspešno nadaljevati svojega raziskovalnega dela. Kot številni znanstveniki se je odselil in 30 let delal v tujini. Pred osmimi leti je za svoja odkritja prejel nobelovo nagrado. Danes se znanstvenik bori za razvoj znanosti v manj razvitem delu sveta.
V predavanju, ki ga je imel v Pekingu, je bil dokaj jasen in poudaril, da države v razvoju nimajo pravega odnosa do znanstvenih raziskav. Salam je nadalje dejal, da se morajo države v razvoju same boriti za znanstveni in tehnološki napredek. Poslušalcem je pokazal table z izdatki, ki jih države v razvoju namenjajo šolstvu.
Ko bi namenile eno četrtino omenjenih sredstev za znanstvene raziskave, bi države tretjega sveta zbrale tri milijarde in pol milijona dolarjev letno, kar bi pomenilo izjemno podporo znanosti.
Salam je nadalje poudaril, da bi se morale vlade posameznih držav zavzeti za znanstveno delo in ustvariti samestojne znanstvene skupnosti, ki bi delale v svobodi in svobodno gojile stike z znanstveniki ostalega sveta.
Kronistu, ki ga je vprašal, če upošteva dejstvo, da bi marsikatera država tretjega sveta z nezaupljivostjo gledala na svobodne znanstvene izmenjave in to zaradi političnih, ideoloških in drugih razlogov, je Salam odgovoril: »Povezovanje je edini način. Znanost ustvarjajo znanstveniki in ne državniki.«
V zaključku svojega posega je znanstvenik dejal, da je v bistvu zapustil raziskovalne laboratorije in da se misli povsem posvetiti boju za znanstveni razvoj »revnih«. Zahvalil se je tudi Italiji za pomoč, ki jo le ta daje Znanstveni akademiji tretjega sveta.
Načrt nobelovca Abdusa Salama je prav gotovo poln žlahtnega humanizma, idealizma pa tudi treznosti. Salam se namreč zaveda, da razvite države ne nameravajo bistveno pripomoči k temu, da bi se države Tretjega sveta znanstveno in tehnološko samostojno razvijale. Bolj donosno je izvažanje tehnologije, predvsem tiste, ki je v bistvu že zastarela. Najsmotrnejša pot je , da se države v razvoju odločijo za samostojno znanstveno delo.
V zbirki »Znameniti Slovenci«
Knjiga o skladatelju A. Lajovicu
Prav gotovo stopa življenjepis znanega slovenskega skladatelja Antona Lajovca še posebej v ospredje zaradi razvejanosti umetniške osebnosti, ki se tudi sicer cepi na najrazličnejše sestavne tokove, na videz mnogokrat nasprotujoče si ali pa vsaj razdražene v povsem specifične problemske sklope. Dragotin Cvetko je v zbirki »Znameniti Slovenci« resnično izčrpno ponazoril portret tega, zdaj že temeljnega avtorja samospevov in sploh slovenske vokalne glasbe, ter se v posameznih poglavjih smelo, dotaknil navedenih nasprotij, ki ne nazadnje krasijo in obeležujejo prav vsako in vsakršno življenje. Končno nasprotja te vrste in spet, vedno na novo in povsem enkratno ter neponovljivo sestavljajo prav vsako življenje, le da pač niso vse življenje za širšo skupnost tolikanj zanimiva, da bi jih morali in hoteli priklicati v bližnjo obravnavo.
Že poklicno usmerjanje leta 1878 rojenega Antona Lajovca - na Vačah -beleži razprostranjenost nekega življenja: gimnazijo je skladatelj obiskoval v Ljubljani, kjer ga je petja učil Anton Foerster, potem pa se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze s podatkom, da je že v gimnazijskih letih pričel s skladanjem. V tej točki se že odpre življenjska pot v na videz povsem raznorodne smeri, v umetnost in pravo, kar pa Lajovca ne moti, ne ovira, da ne bi na obeh področjih istočasno dosegel prodorne in splošne priznane uspehe. Medtem ko se je v šoli Glasbene matice učil klavirja in harmonije pri Mateju Hubadu - Ves čas torej srečanja s temeljnimi glasbenimi ustvarjalci tistega časa, pa je na Dunaju marljivo študiral pravo, vzporedno pa še konservatorij za glasbo.
Vodstvo Opere je v avstroogrski metropoli prevzel Gustav Mahler, Anton Lajovic pa je na ta način intenzivno srkal vase oživljeno in v marsičem modernizirano glasbeno življenje. Končal je študij kompozicije, opravljal državne izpite iz prava, ki ga je zaključil v Gradcu. Prvo pravniško službo je nastopil v Litiji, potem pa se je ves čas selil: Ljubljana, Brdo, Kranj in spet Ljubljana ter se na pravniški lestvici vzpenjal više in više,- najprej sodni svetnik, potem sodnik okrožnega sodišča, sodnik apelacijskega sodišča, član »Stola sedmoricer< v Zagrebu, sodnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani - kar se je zgodilo leta 1939, samo eno leto poprej, ko je kot skladatelj postal redni član tedanje Akademije znanosti in umetnosti.
Umetniško obeležuje njegovo življenje cela vrsta globokih prijateljstev z najrazličnejšimi kulturniki in umetniki, med katerimi je še posebej vplivno tisto z Otonom Župančičem, da ne govorimo o intenzivnejših znanstvih z Jakopičem in Prijatijem. Tukaj in predvsem v stiku z Otonom Župančičem se je koval Lajovčev umetniški nazor, ki je bil vedno - nemara zaradi pravniške nature - močno povezan z miselnimi in celo filozofskimi iskanji in utemeljitvami. Kot je po eni strani ugotovil, da »publika še ni zrela za dojemanje absolutne glasbe«, tako je po drugi strani ves čas zastopal izrazito progresivno in nič kaj domačijsko stališče svoje umetnosti, pa čeprav je po pričevanjih občinstvo ob poslušanju njegovih del ostajalo razmeroma hladno. Toda Lajovic ni odnehal, kot pozni romantik je verjel v višjo funkcijo umetnosti in čeprav se je navdihoval pri skladateljih, kot so bili Wagner, Wolf, Mas-
senet, Dvoržak, Richard Strauss, sploh pa vedno bolj pri slovanski glasbi, je razvil svoj glasbeni izraz v prvi vrsti iz slovenskega duha, vendar nikakor ne na folklornem ampak umetniško transponiranem nivoju. Predvsem se je posvetil vokalni glasbi in kdo pač ne pozna njegovih čudovitih samospevov, pesmi, kot so »Begunka v zibeli«, »Mesec v izbi«, »Bujni vetri v polju« in drugih, konceptualno pa je zanimivo njegovo veliko zavzemanje za pravo stališče med narodnim in internacionalnim, kjer je Lajovic skorajda zastopal preradikalno pozicijo v prid narodnega. V tem vprašanju je odklanjal vpliv nemškega glasbenega snovanja, ni bil navdušen niti nad Bachom še manj pa nad Beethovnom, ki da v prvi vrsti vnaša s svojim delom za naše razmere premočno »nemštvo«. Sploh je v svojih razmišljanjih, ki jih je plodno razvil v glasbeni kritiki -slednjo je pri nas strokovno utemeljil skupaj s Krekom - vsebolj razvidno postavljal vlogo in funkcijo umetnosti v socialne in celo sociološke okvire, vendar vedno v okviru »narodovega« interesa. »Samotvorna duševna kultura je najvišja potenca življenja vsakega naroda, umetnost pa duševne kulture narodove najlepši cvet.« V tej točki so bila njegova razmišljanja plodna, pretirano reakcijo na »nemško« glasbo pa je treba verjetno gledati v luči razmer tedanjega časa. Sicer pa je delo Antona Lajovica predvsem njegova umetnost in slednja živi še danes, poslušalci pa že dolgo več niso ob njej »hladni in zadržani«. Z zornega kota »večne« umetnosti ni prav nič usoden podatek, da je Anton Lajovic umrl v Ljubljani leta 1960.
JANEZ POVŠE
Prispevek puljskega Arheološkega muzeja k poznavanju Istre
Srbohrvaška nekropola v Žminju
. Skoraj sredi Istre leži mestece Zminj, ki je v zgodovini omenjeno že leta 965. Ob naselju so puljski arheologi v petdesetih letih izkopali veliko zgodnjesrednjeveško grobišče, vsega kar 227 grobov. Že po takratnih poročilih B. Babiča je bilo moč slutiti, da je pri Žminju odkrito izredno pomembno najdišče iz časa naseljevanja Slovanov v Istro.
Pravkar je izšla v Pulju knjiga »Sta-rohrvatska nekropola v Žminju«, kjer je dr. Branko Marušič dokončno obdelal izkopani material in je hkrati podal tudi prve sinteze. V začetku nam predstavi zgodovino izkopavanj, nato pa še topografski prikaz Žminja in okolice v zgodnjem srednjem veku. Avtor predvideva, da bo za boljše po-
znavanje lokalne poselitve potrebno raziskati še nekaj področij v okolici. Obsežen del knjige zavzema podroben opis grobov in predmetov, ki so bili najdeni v njih, temu ustrezajo na koncu knjige številne risbe in fotografije. Marsikdo bo ta dokumentarni, a neob-hodni, del rajši preskočil in se poglobil v tekst, ki obravnava grobno arhitekturo, pogrebne običaje in analizira posamezne tipe drobnih najdb.
Grobovi so v Žminju obdani s kamnitimi ploščami, pogosto so tudi pokriti z njimi. Le redko so v grob dajali mrtvim tudi popotnico, ta starejši običaj je torej v Istri, ali vsaj v Žminju, v tem času že zamrl. Po nakitnih predmetih, uhanih in prstanih, avtorju ni
bilo težko določiti časovnega razpona pokopov na grobišču: nekako od sredine 9. stoletja do sredine 10., torej v času 4 ali 5 generacij. Najprej so se naselile - verjetno na južnem delu današnjega Žminja - tri skupine, ki so pokopavale dobrih sto let. Njim sta se kmalu pridružili še dve manjši skupini prebivalcev. Dr. B. Marušič poudarja, da izkopani grobovi ne pripadajo prvim Slovanom, ki so bili v Istri naseljeni že v 7. in 8. stoletju. Kljub temu avtor ugotavlja nekatere stične točke s tem starejšim slojem, a tudi z avtohtonim romanskim prebivalstvom. To časovno in tudi kulturno cezuro - od konca 8. stol. do sredine 9. stol. - opažamo tudi drugod, tako v Istri kot v Sloveniji, morda pa je odraz našega še pomanjkljivega poznavanja tega obdobja.
V arheološkem gradivu vidimo predvsem vezi, ki prebivalce Žminja v 9. in 10. stoletju povezujejo s starohr-vatskimi področji severne Dalmacije in Kvarnera, razvidne pa so tudi povezave s severnejšimi kraji, to je z današnjim slovenskim prostorom.
Avtor nam je z interpretacijo grobišča podal prepričljivo sliko življenja v starohrvaškem Žminju. Ker je obravnavano grobišče daleč naj večje in naj-bogatejše v Istri, bo arheologom še dolgo služilo kot primerjava in merilo, po katerih bomo ocenjevali druge najdbe v Istri, na Tržaškem in drugod. S svojo razpravo je dr. B. Marušič, ki je tudi že prej veliko proučeval model odnosov med raznimi etničnimi in socialnimi sloji in skupinami zgodnjes-rednjeveške Istre, še enkrat posegel tudi v zgodovinske interpretacije in bo zaradi tega njegova knjiga nedvomno kmalu deležna tudi poglobljene analize zgodovinarjev.
Razstava sodobne umetnosti
WE
ROSE UP ULOWLY ...AG IF WE PfPNT BELON6 TO THE OUTSIPE WORLP ANY LONGER ...LIKE GWiMMEf?G IN A
SHAPOIA/V PREAM WHO DIPNT NEEP TO BREATHE...
V pavilijonu Sodobne umetnosti v Milanu bodo 24. t. m. odprli veliko razstavo z naslovom Od ameriškega pop arta do nove podobe — Dela iz Muzeja moderne umetnosti v Frankfurtu.
Razstava prinaša 44 ameriških in evropskih avtorjev, ki bodo zastopani s 56 deli. V bistvu si bomo lahko na veliki razstavi ogledali začetke pop arta in razvoj omenjene smeri. Prisotni bodo tudi avtorji novega ekspresionizma in pa slikarji nove podobe, to je smeri, ki ima danes na tržišču največjo težo.
Razstava nudi vsekakor pogled v sodobno umetniško ustvarjanje in omogoča tudi »kritično« presojo najmarkantnejših stvaritev zadnjih desetletji, osrednja vloga je vsekakor namenjena pop artu.
Pričetek sezone PDG
Slovenski oktet na evropski turneji
Kot prvo predstavo v letošnji sezoni v Primorskem dramskem gledališču pripravljamo dramo letos umrlega slovenskega avtorja Gregorja Strniše. Mrtvaški ples Ljudožerci, postavljen v čas tik pred koncem druge vojne, ki v drastično kruti podobi uprizarja boj za golo eksistencialno preživetje in pri-dobitništvo kot vase sklenjen krog zločina brez konca, v tem času zadobi-va povsem konkretne in zavezujoče reference. Pesniška drama, skrajno artistično konstruirana metafora tako postaja vsiljujoča se misel o našem sodobnem svetu.
Predstavo je s skoraj celotnim ansamblom PDG pripravil režiser Mile Korun, s sodelavci: koreografko Ksenijo Hribar, scenografko Janjo Korun, kostumografko Marijo Vidau, komponistom Ivanom Mignozzijem, dramaturginjo Diano Koloini in lektorjem Srečkom Fišerjem. Premiera bo 25. septembra ob 20. uri v Solkanu.
Marija Vidau
V preteklih dnevih je oktet nastopil v Slovenski Bistrici v okviru kulturnega tedna. Prireditelja sta bila IMPOL, sopokrovitelj Slovenskega okteta in Turistično društvo. Sledili so koncerti v Zelšah pri Cerknici v okviru tamkajšnjih poletnih prireditev, otvoritveni koncert »Kogojevih dnevov« v Kanalu s sodelovanjem Milene Zupančič in koncert v cerkvi v Logu pri Vipavi z organistom Hubertom Bergantom.
17. septembra odpotuje oktet v Švico, kjer bo izvedel javne koncerte in priložnostne nastope ob predstavitvi SR Slovenije v Lausannu. Slovenski paviljon bo uradno otvoril tov. Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta SRS.
Po kratkem premoru bo oktet 25. septembra izvedel zelo zahteven program (Gallus, des Preš, da palestrina, di Lasso, Passerau, Scandello, Gastol-di, Villaert, Purcell, Monteverdi, Bach, Haydn, Mozart, Schubert, Schumann, Brahms, Čajkovski, Rahmaninov, Grieg, Genzmer) v okviru mednarodnega glasbenega festivala v mestu Figueres (opatija Vilaber-tran). Sodelujejo tudi Solisti berlinske filharmonije in komorni orkester »Londonski virtuozi«. Še pomembnejši je koncert.z Nicolaiem Geddo dne 5. oktobra v okviru evropskega glasbenega festivala v Bratislavi, kjer bo izveden program slovanske pravoslavne liturgije.
Za konce omenimo še koncert dne 10. 10. v Sovodnju (Italija), ki je po-
brateno z našim Sovodnjem. Prireditelj gostovanja je sopokrovitelj okteta TERMOPOL.
Posvetovanje
komunikologov
V Meduniverzitetnem središču v Dubrovniku se bo 28. septembra začelo štiridnevno posvetovanje komunikologov na temo Komunikacije in kultura, ki ga pripravlja FSPN iz Ljubljane. Udeležilo se ga bo 35 uglednih profesorjev iz vsega sveta.
Iz Jugoslavije bo s svojim referatom sodeloval dr. Slavko Splichal. Naj zapišemo, da so pri izbiri referatov imeli prednost tisti, ki so kritično obravnavali razvoj komunikacij na vzhodu in zahodu.
Evropski nogometni pokali: obračun Italijanov in Jugoslovanov
V povratnih tekmah težko za marsikoga
Se najmanj upanja ima Napoli - Milan in Partizan razočarala Uvrstitev v nadaljnje kolo ni vprašljiva le za Juventus, Crveno zvezdo in Velež
POKAL PRVAKOV Real Madrid - Napoli 2:0 (1:0)
STRELCA: Michel (ll-metrovka) v 18. min. in De Napoli (avtogol) v 76. min.
REAL MADRID: Buyo, Chendo, Solana (Jankovič od 79'), Tendillo, San-chis, Gordillo, Butragueno, Michel, Santillana (Paco Llorente od 84'), Gal-lego, Martin Vasguez.
NAPOLI: Garella, Bruscolotti, Ferrara, Bagni, Ferrario, Renica, Sola (Bigli-ardi od 72'), De Napoli, Giordano (Bai-ano od 79'), Maradona, Romano.
SODNIK: Igna (Rom.) KOTI: 11:1 za Real
MADRID — Real ni občutil odsotnosti svojih navijačev, ki zaradi lanskih izgredov med pokalno sezono niso imeli vstopa na igrišče Bernabeu. Kljub praznim tribunam je zasluženo premagal Napoli. Obe moštvi sta si ustvarili precej priložnosti za gol, a gostitelji so jih le imeli več in Garella je moral večkrat spretno poseči. V prvem polčasu je Giordano preigral vratarja, namesto, da bi natančno poslal žogo med branilcema, pa je streljal silovito in zgrešil napol prazna vrata. V drugem polčasu pa je Renica z glavo zadel prečko. Dobro priložnost je nato imel spet Giordano, a je streljal naravnost v vratarja.
Kljub večjemu številu nevarnih napadov Špancev, sta bila gola vse prej kot lepa. Sanchisa so zrušili v kazenskem prostoru in nesporno enajstmetrovko je Michel zanesljivo realiziral, drugi zadetek pa je avtogol De Napo-lija po strelu Tendilla.
Naloga Napolija v povratnem srečanju je skoraj brezupna, čeprav se je izkazalo, da Realova obramba peša, poleg tega pa tokrat Maradona ni blestel.
POKAL POKALNIH PRVAKOV Merthyr Tydfil - Atalanta 2:1
(1:1)
STRELCI: Icardi (avtogol) v 34. min., Progna v 41. min. in Progna (avtogol) v 83. min.
ATALANTA: Piotti, Gentile, Pasci-ullo (Nicolini od 46'), Prandelli, Bar-cella, Progna, Stromberg, Icardi, Garli-ni, Fortunato, Incocciati (Cantarutti od 77').
SODNIK: Gibson (Luks.); GLEDALCEV: 8 tisoč.
MERTHVR TVDFIL — Drugoligaš Atalanta bi lahko na tem gostovanju iztržil več, a zadetek, ki ga je dosegel Progna, je pred povratno tekmo verjetno zadostno jamstvo za uvrstitev v nadaljnje kolo. Gostitelji so igrali borbeno, a so tehnično skromno moštvo. Kljub temu se je morala Atalanta večkrat braniti in vratar Piotti ni imel lahke naloge. Trener Mondonico je v drugem delu poslal na igrišče kar dva napadalca, a njegovo moštvo sinoči res ni bilo kaj prida učinkovito.
Aalborg - Hajduk	1:0 (0:0)
STRELEC: Boye v 62.'min.
HAJDUK: Varvodič, Vlaisavljevič, Miše, Čelič, Vulič, Andrijaševič, Ada-movič (Bučan od 46'), Karačič, Tipurič, Jarni (Setinov od 46'), Bursač.
SODNIK: Scheurell (NDR); GLEDALCEV: 6 tisoč.
AALBORG — Čeprav je nastopil oslabljen, je Hajduk veljal za favorita, a je vseeno odigral podrejeno vlogo. Tekma je bila slaba, Danci so nekoliko več napadali, predvsem pa so z izredno borbenostjo nadoknadili tehnične pomanjkljivosti. Spličani bi lahko kljub medlemu nastopu povedli v 58. minuti, vendar je Adamovič zadel vratnico.
POKAL UEFA
Besiktas - Inter	0:0
INTER: Zenga, Bergomi, Mandorli-ni, Baresi, Ferri, Passarella, Fanna, Sci-fo (Ciocci od 70 ), Altobelli, Matteoli, Piraccini.
SODNIK: Peschel (NDR); GLEDALCEV: 40 tisoč.
ISTANBUL — Interjevi nogometaši so lahko zadovoljni, da so Istanbul zapustili brez poraza. Zenga je imel polne roke dela, kot spreten krojač je krpal luknje svoje obrambe, še zlasti tiste, ki jih je »odpiral« libero Passarella, vratarju državne reprezentace pa je včasih priskočila na pomoč sreča. Slabo je igral tudi Belgijec Scifo, ki ga je trener Trapattoni zamenjal v začetku drugega polčasa.
Trapattoni je po srečanju priznal, da bi Inter v normalnih okoliščinah lahko premagal solidne Turke, a ta čas so nekateri igralci (med te sodi tudi Altobelli) v slabi formi. Pretirana živčnost izdaja krizo Milančanov. Angleški trener Besiktasa Milne ni bil razočaran, čeprav se seveda zaveda, da bo njegovemu moštvu v povratnem srečanju težko doseči uvrstitev v naslednje kolo.
La Valletta - Juventus 0:4 (0:3)
STRELCA: Laudrup v 25. in 42. min., Alessio v 36. in 69. min.
JUVENTUS: Tacconi, Favero, Cab-rini, Bonini, Brio, Tricella, Mauro (Buso od 56'), Magrin, Alessio, De Agostini (Vignola od 46'), Laudrup.
SODNIK: Martin (VB); GLEDALCEV' 18 tisoč
LA VALLETTA — Malteški amaterji se lahko zahvalijo izredni pripeki, sicer ni dvoma, da bi jih Juventus pokopal pod pravo točo zadetkov. Toda Turinčani so po dopadljivem prvem polčasu začeli štediti z močmi in prihranili gostiteljem hujšo kazen. Laudrup in Mauro sta se z nasprotniki dobesedno poigravala, mladi Alessio je v svojem prvem pokalnem nastopu dosegel dva gola, čeprav je igral v zanj neobičajnem položaju srednjega napadalca. Vse ostale Juventusove igralce zaradi skromnosti gostiteljev ni mogoče ocenjevati.
Crvena zvezda - Trakija 3:0
(0:0)
STRELCI: Radovanovič v 57. min., Šabanadžovič v 61. min. in Cvetkovič v 71. min.
CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Krdževič, Marovič, Šabanadžovič, Mi-lojevič, Radovanovič, Binič, Prosineč-ki, Cvetkovič, Stojkovič, Djurovič.
SODNIK: Petrescu (Rom.); GLEDALCEV: 30 tisoč.
BEOGRAD — Beograjčanom je šele v drugem polčasu uspelo prodreti v bolgarski »bunker«. Gostitelji so večji del srečanja oblegali nasprotnikova
POKAL PRVAI ■	■ ■■■m	tov	HiiiiiiiiiiiiiiiiHin!
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Rapid D. (Av.) - Hemrun Spartans (Mal.)	6:0	30.9.
Porto (Por.) - Vardar Skopje (Jug.)	—	30.9.
Dinamo Kiev (SZ) - G. Rangers (Škot.)	1:0	30.9.
Bordeaux (Fr.) - Dinamo Berlin (NDR)	2:0	30.9.
Benfica (Por.) - Partizan Tirana (Alb.)	4:0	30.9.
Bayern M. (ZRN) - Sredets Sofija (Bol.)	4:0	30.9.
Steaua B. (Rom.) - MTK Budimp. (Madž.)	4:0	30.9.
Malmoe (Šve.) - Anderlecht (Bel.) Real Madrid (Sp.) - Napoli (It.)	0:1	30.9.
	2:0	30.9.
Neuchatel X. (Švi.) - Kuusysi (Fin.)	5:0	30.9.
Eindhoven (Niz.) - Galatasaray (Tur.)	3:0	30.9.
Fram Reykjavik (Iz.) - Sparta (ČSSR) ■	0:2	30.9.
Olympiakos (Gr.) - Gornik (Pol.)	1:1	30.9.
Shamrock (Ir.) - Omonia (Ciper)	0:1	30.9.
Aarhus (Dan.) - Jeunesse (Luks.)	4:1	30.9.
Lillestroem (Nor.) - Linfield (Irska)	1:1	30.9.
POKAL POK. PRV	'AKO	>
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Malines (Bel.) - Dinamo Bukareš. (Rom.)	1:0	30.9.
Avenir Beggen (Luks.) - Hamburger (ZRN	0:5	30.9.
Lokomotive (NDR) - Marseille (Fr.)	0:0	30.9.
Aalborg (Dan.) - Hajduk Split (Jug.)	1:0	30.9.
Ajax Amsterdam (Niz.) - Dundalk (Irska)	4:0	30.9.
Real Soc. (Šp.) - Šlask Wroclaw (Pol.)	0:0	30.9.
Sporting Lizbona (Por.) - Tirol (Av.)	4:0	30.9.
Dinamo Minsk (SZ) - Genclerbir. (Tur.)	2:0	30.9.
Rovaniemi (Fin.) - Glentoran (ir.)	0:0	29.9.
Villaznia Shkodra (Alb.) - Slima (Mal.)	2:0	29.9.
Dun. Streda (ČSSR) - Voung Boys (Švi.)	2:1	30.9.
Akranes (Iz.) - Kaimar (Šve.)	0:0	30.9.
Vitoša Sofija (Bol.) - OFI Crjte (Gr.)	1:0	30.9.
Ujpest Dosza (Madž.) - Den Haag (Niz.) Saint Mirren (Škotska) - Tromsoe (Nor.)	1:0 1:0	30.9. 30.9.
Merthyr (Wales) - Atalanta (It.)	2:1	30.9.
Dvalntridesetina finala	4 1. tekma	2. tekma
Aberdeen (Škotska) - Bohemains (Irska)	0:0	1.10.
Barcelona (Šp.) - Belenenses (Port.)	2:0	30.9.
Wismut (NDR) - Valur Reykjavik (Is.)	0:0	30.9.
Linz ASK (Av.) - Utrecht (Niz.)	0:0	30.9.
Beveren (Belg.) - Bohemians (ČSSR)	2:0	30.9.
Borussia M. (ZRN) - Espanol (Šp.)	0:1	30.9.
Feyenoord (Niz.) - Spora (Luks.)	5:0	1.10.
Tatabanya (Madž.) - Vitoria Gui. (Por.)	1:1	30.9.
Grasshoppers (Šv.) - Dinamo Moskva (SZ)	0:4	30.9.
Celtic (Škot.) - Borussia Dort. (ZRN)	2:1	29.9.
Pogon (Pol.) - Verona (It.)	1:1	30.9.
Honved (Madž.) - Lokeren (Belg.)	1:0	29.9.
Coleraine (Ir.) - Dundee United (Škot.)	0:1	30.9.
Spartak Moskva (SZ) - Dinamo Dre. (NDR)	3:0	30.9.
Vitkovice (ČSSR) - AIK Stockholm (Šve.) -	1:1	30.9.
Turun Polloseura (Fin.) - Admira (Av.)	0:1	30.9.
Brondby (Dan.) - IFK Gdteborg (Šve.)	2:1	30.9.
Zenit Leningrad (SZ) - Bruges (Bel.)	2:0	30.9.
Mjondalen (Nor.) - VVerder Bremen (ZRN)	0:5	30.9.
Sportul (Rom.) - GKS Katovvice (Pol.)	1:0	30.9.
Panathinaikos (Gr.) - Auxerre (Fr.)	danes	30.9.
Larnaca (Ciper) - Victoria (Rom.)	0:0	29.9.
Flamurtari (Alb.) - Partizan (Jug.)	2:0	30.9.
Sporting Gijon (Šp.) - Milan (It.)	1:0	30.9.
La Valletta (Malta) - Juventus (It.)	0:4	1.10.
Universitatea (Rom.) - Chaves (Port.)	3:2	30.9.
C. zvezda (Jug.) - Trakija (Bol.)	3:0	30.9.
Toulouse (Fr.) - Panionios Atene (Gr.)	5:1	30.9.
Besiktas Istanbul (Tur.) - Inter (It.)	0:0	30.9.
Austria (Av.) - Bayer Leverkusen (ZRN)	0:0	29.9.
Lokomotiv (Bol.) - Dinamo Tbilisi (SZ)	danes	30.9.
Velež (Jug.) - Sion (Švi.)	5:0	30.9.
*vrata, a napadalci so bili ob priliki številnih gneč večkrat nespretni, izkazal pa se je tudi vratar Karatančev. V nadaljevanju pa se jim je le odprlo in zadetki so bili sad lepo izpeljanih akcij. Bolgari so imeli eno samo, a sila nevarno priložnost, ko so v drugi minuti zadeli prečko. Taktično je treba uspeh pripisati dejstvu, da je Crvena zvezda v drugem polčasu z igralcem manj v napadu okrepila sredino igrišča.
Pogon - Verona
1:1 (0:1)
STRELCA: Elkjaer v 8. min. in Lešnjak v 59 min.
VERONA: Giuliani, Volpati, Galia, Berthold, Fontolan, Solda, lachini, Bruni (Verza od 79'), Pacione, Di Gen-naro, Elkjaer (Sacchetti od 46').
SODNIK: Karlsson (Šve.); GLEDALCEV' 27 tisoč
SZCZECIN — Verona je večji del tekme igrala z igralcem manj zaradi prenagljene izključitve libera Soldaja. Poleg tega v drugem polčasu ni nastopil Elkjaer, ki mu je poljska obramba namenila »posebno« pozornost. Verona je kljub temu dosegla napovedani gol in bi v normalnih okoliščinah lahko tudi zmagala. Tako pa so se morali Bagnolijevi varovanci kar pošteno namučiti, saj so večji del tekme odbijali zmedene, a množične napade gostiteljev. Bagnoli je po tekmi kritiziral Sol-dajevo izključitev, poljski trener pa je opravičil medel nastop svojih z običajno neumno pretvezo, da je izključitev pravzaprav bolj ustrezala Veronča-nom...
Flamurtari - Partizan 2:0 (1:0)
STRELCA: Djordjevič (avtogol) v 30. min. in Iliadhi v 82. min.
PARTIZAN: Omerovič, Bajovič, Djordjevič, Vermezovič, Radanovič, Katanec, Klinčarski, Stevanovič, Vokr-ri, Smajič, Vučičevič.
VALONA — Bolj klavrnega poraza Beograjčani ne bi bili mogli doživeti. Nadute goste, ki so dopotovali v Albanijo kot izraziti favoriti, so gostitelji povsem nadigrali. Partizanova vezna linija je odpovedala na vsej črti in Vokkri je bil v napadu povsem osamljen. Prvi zadetek je pravo darilo Djor-djeviča, ki je v povsem nenevarni situaciji podal žogo svojemu vratarju, a je bil tako nespreten, da se je le-ta zakotalila v mrežo. Tudi po zadetku so imeli Albanci pobudo v svojih rokah, zato je drugi zadetek po kotu povsem zaslužena krona dobrega nastopa Fla-murtarija oziroma logičen razplet blede predstave Beograjčanov.
Velež - Sion	5:0 (3:0)
STRELCI: Tuce v 20., 30. 40. in (po 11-metrovki) 61. min., Šišič v 60. min.
VELEŽ: Petranovič, Hadžiabdič, Šišič, Prskalo, Djurasovič, Barbarič, Kaj-taz, Kalajdžič, Jurič (Kodro od 46'), Ka-rabeg (Gudelj od 46'), Tuce.
SODNIK: Kršnak (ČSSR); GLEDAL-
CEV: 22 tisoč.
MOSTAR — Z odlično igro v obeh polčasih si je Velež praktično že zagotovil udeležbo v šestnajstini finala. Gostitelji so igrali borbeno in napa-
dalno, Tuce pa se je dobesedno razigral, medtem ko je obramba potrdila prvenstveno nepremaganost, ki traja že tri kola. Skratka, varovanci trenerja Enverja Mariča zaslužijo vso pohvalo.
Gijon-Milan	1:0 (0:0)
STRELEC: Jaime v 69. min.
MILAN: Galli, Tassotti, Bianchi, An-celotti, F. Galli, Mussi, Donadoni, Bor-tolazzi, Van Basten (Virdis od 66'), Gullit, Massaro (Colombo od 82').
SODNIK: Bridges (Wales); GLEDALCEV: 25 tisoč.
GIJON — Berlusconijevi zvezdniki so razočarali. Milan še zdaleč ni ponovil igre s prvenstvenega gostovanju v Pizi. Milančani so igrali boječe (izjema sta bila oba tujca in Ancelotti), brez prave povezave, tako da je zmaga požrtvovalnega in urejenega Gijona zaslužena, čeprav je špansko moštvo vse prej kot nepremagljivo.
Že dan pred tekmo je prišlo med navijači obeh taborov do pretepov, skupili pa so jo Milančani. Predsednik Berlusconi je protestiral, češ da je policija napadala Milanove navijače. Iz protesta si je tekmo ogledal kar med svojimi navijači.
Pokal prvakov
Pred zaključkom redakcije smo prejeli še izid tekme med Portom in skopskim Vardarjem. Zmagali so Portugalci s 3:0 (1:0), strelca pa sta bila Madjer v 12. in 84. min. ter Sou-sa v 52. min.
Čez leto dni začetek olimpijskih iger
Bojkota morda ne bo
SEUL — Natančno čez leto dni bo Seul, po Tokiu 1964, drugi azijski gostitelj olimpijskih iger. V južnoko-rejskem glavnem mestu je že skoraj vse nared: olimpijski stadion s 100 tisoč sedeži je že zdavnaj pripravljen, do aprila pa bodo še pokrili bazen in uredili naselje za udeležence. Doslej so že potrosili tri milijarde dolarjev, a kaže, da izgube ne bo.
Vse sicer le ni tako preprosto. Še pred nekaj meseci je bila država na robu ljudske vstaje in državljanske vojne, zdaj. pa se pripravljajo na svobodno izvolitev državnega poglavarja. Vsi napori so usmerjeni še v iskanje rešitve za spor s Severno Korejo, a želje po spravi med državama, ki sta bili od leta 1950 do 1953 v središču krvave vojne, zgledajo težko uresničljive, če pa bi le prišlo do dogovora, bi bile seulske igre po letu 1972 prve brez bojkota.
Severnokorejske oblasti so prav včeraj uradno predlagale južnokorejskemu olimpijskemu odboru, naj bi prišlo med državama do sestanka, hkrati pa so od mednarodnega olimpijskega komiteja zahtevale, naj zaenkrat ne odpošlje vabil za udeležbo na igrah. Vse kaže, da bo MOK to zahtevo zavrnil. Sploh zgleda Pyon-gyang dokaj osamljen, saj, po trditvah seulskih prirediteljev iger, so države vzhodnega bloka, v prvi vrsti Sovjetska zveza, že potrdile, da se nameravajo udeležiti iger, ne glede na stališče, ki ga bo zavzela Severna Koreja.
Sredozemske igre: Italijani nabirajo
LATAKIJA — Tudi na včerajšnjem 5. dnevu sredozemskih iger je italijansko zastopstvo zbralo vrsto odličij, in sicer šest zlatih, štiri srebrne in en bron. Prva mesta so »azzurri« osvojili v plavanju ter v skokih v vodo. Dokaj slabše so se znova odrezali jugoslovanski tekmovalci, ki niso osvojili niti enega odličja.
KOLAJNE: Italija 33 zlatih, 20 srebrnih, 12 bronastih; Španija 8, 10, 14; Francija 5, 13, 11; Sirija 3, 1, -; Jugoslavija 3, -, 5; Grčija 1, 4, 6; Albanija 1, -, -; Egipt -, 2, 1; Turčija -, 1, 3; Maroko -, 1, -; Tunizija -, 1, -.
Nogomet: Causiu (Triestina) 2 koli
MILAN — V zvezi s srečanji 1. kola italijanskega nogometnega prvenstva je disciplinska komisija v A ligi za eno kolo izključila Zengo (Inter), v B ligi bo Donatelli (Taranto) počival kar štiri kola, Causio (Triestina) pa dve. Interju so naližili 36 milijonov lir globe.
Košarka: Gibona nezadržna v Milanu
MILAN — V drugem dnevu medcelinskega klubskega košarkarskega prvenstva je svojo prvo tekmo odigrala tudi zagrebška Cibona, ki je prepričljivo s 101:83 (45:31) premagala Makabi. Dražen Petrovič je bil dobesedno neustavljiv, saj je dosegel kar 49 točk. Makabi je v zadnji predsinočnji tekmi z 92:72 (42:38)_premagal Monte Libano.
OSTALA SINOČNJA IZIDA: Ferrocarril - Washington 93:87 (46:44); Monte Libano -^Žaljgiris 109:90 (43:50); DANAŠNJI SPORED: Makabi - Žaljgiris, Tracer - Barcelona, Monte Libano - Cibona.
Z včerajšnjo slovesno otvoritvijo
Na Koroškem igre treh dežel
CELOVEC — V VVolfsbergu nedaleč od Celovca so se včeraj pričele tradicionalne, 14. igre treh dežel, na katerih nastopa več kot tristo fantov in deklet, starih do 15 let, iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Našo deželo zastopa 77 tekmovalcev.
Igre se bodo zaključile drevi, ko bodo tudi znani dokončni rezultati. Povejmo še, da bo prihodnja izvedba v Sloveniji.
Košarka: drevi v Vidmu Fantoni - Segafredo
VIDEM — V okviru prvega kola italijanskega košarkarskega pokala bo drevi goriški Segafredo gostoval v Vidmu, kjer se bo pomeril z domačim Fantonijem. Tekma se bo pričela ob 20.30.
Košarka:
kvalitetna mednarodna zasedba na turnirju v Tržiču
V tržiški športni palači se danes začne mednarodni košarkarski turnir za
mladince (letniki 1974 in mlajši), na katerem bo nastopilo 8 ekip. V A skupini se bodo srečale peterke ljubljanske Olimpije, Hitachija iz Benetk, Fantonija iz Vidma in goriškega Se-gafreda. B skupino pa bodo sestavljale ekipe iz Celovca, Benettona iz Trevi-sa, Stefanela iz Trsta ter Aironeja iz Tržiča, ki je tudi prireditelj manifestacije.
Današnji spored predvideva ob 14.30 srečanje med Stefanelom in Airone-jem, ob 16.00 bosta igrala Fantoni in Segafredo, ob 18.00 Olimpija in Hitachi, ob 19.30 Benetton in Celovec.
Spored ostalih srečanj: PETEK, 18. 9.: ob 14.30 Olimpija - Segafredo, ob
16.00	Benetton - Airone, ob 17.30 Hitachi - Fantoni, ob 19.00 Stefanel - Celovec; SOBOTA, 19. 9.: ob 14.30 Airone - Celovec, ob 16.00 Stefanel - Benetton, ob 17.30 Fantoni - Olimpija, ob
19.00	Segafredo - Hitachi. Srečanje, ki bo odločalo o končnem zmagovalcu turnirja, bo v nedeljo ob 16. uri.
Še o uspehih naših lokostrelcev na državni ravni
Nogomet: pregled naših ekip v 3. AL
Ekipni naslov dečkov porok za bodočnost
Državni naslov dečkov v ekipnem tekmovanju, 2. mesto (ne prvo, kot smo pred dnevi zapisali) začetniške Postave ter vrsta dobrih uvrstitev med Posamezniki. To je izkupiček lokostrelcev društva Naš prapor na državnem prvenstvu, ki je bilo v Rimu.
Gotovo najvidnejši uspeh predstavlja državni naslov ekipe dečkov, ki so si s tem rezultatom zagotovili mesto v tekmovalni zgodovini lokostrelstva. Za predstavnike briškega društva ti uspehi niso muha enodnevnica, saj so že večkrat beležili vrsto dobrih uvrstitev, ki potrjujejo, da je društvo, čeprav številčno majhno, na mladinskem nivoju med najboljšimi v državi.
»Z uspehi v Rimu sem izredno zadovoljen,« nam je povedal trener in duša lokostrelske dejavnosti na Goriškem Beno Vižintin. »V Rim smo odpotovali z željo, da bi se dobro odrezali, nismo Pa si pričakovali takega uspeha, tako v ekipni konkurenci, kot v tekmovanju posameznikov. Za potrditev našega odličnega nastopa naj povem, da so nekateri naši tekmovalci prav v Rimu dosegli osebne rekorde. Ob tem je treba povedati, da so nekateri, teden Pred rimskim tekmovanjem, sodelovali v ekipi Furlanije-Julijske krajine, ki je zmagala državni naslov v Pokalu dežel. Dobro streljati na dveh tako pomembnih prireditvah pa ni vsakdanja stvar.«
Čeprav sam tega ni povedal, je treba prav strokovnosti in resnosti Bena Vižintina pripisati, če so rezultati naših lokostrelcev tako dobri. Trener briškega društva je namreč svoje zna-
nje znal na pravilen način posredovati mladim lokostrelcem, katerim je postal predvsem iskren prijatelj.
Podrobna ocpna naših predstavnikov je pokazala, da je ekipa dečkov vodila od začetka do konca in tekmovanje zaključila s 106. točkami prednosti pred ekipo iz La Spezie. Razburljivo je bilo tudi tekmovanje Vesne Lutman med posameznicami, saj je po streljanju z razdalje 70 metrov bila v vodstvu, precej slabše pa ji je šlo pri 50 metrih, tako da je ob koncu zdrknila na 2. mesto. Začetniša ekipa, v kateri so bili Vesna Lutman ter David in Aleksander Coceani, je za zmagovalci iz Trenta zaostajala za približno 80
točk, kar 1.200 točk prednosti pa so imeli pred tretjeuvrščenimi. Med posamezniki je Ivan Zotti (dečki) zasedel 7. mesto. O mladem strelcu pa je treba povedati, da je dokaj slabo ciljal na razdaljah 50 in 40 m, v popoldanskem času, ko sta bili razdalji krajši (30 in 20 m), pa je bil Ivan Zotti najboljši.
Ob tem bi omenili še nastop Zarjine predstavnice Tamare Ražen, ki je v kategoriji deklic zasedla 3. mesto. Tamara je za zmagovalko zaostala za 38 točk, za drugouvrščeno pa je imela le 18 točk zaostanka.
Na sliki: Ivan Zotti, Denis Bensa in Boris Lutman, ki so osvojili državni naslov.
RUDI PAVŠIČ
Rekordno število gledalcev
Nedeljski primorski derbi slovenske nogometne lige med Vozili in Koprom je nav novogoriške tribune privabil rekordnih 4 tisoč gledalcev. Žal pa moštvi nista navdušili z igro. Koprčani so bili sicer nekoliko boljši, vendar so borbeni domačini uspeli iztržiti remi 1:1. Oba zadetka sta padla v prvem polčasu, prvi pa je povedel Koper.
Dobro je svoje delo tokrat opravila Izola, ki je visoko, s 3:0 premagala Triglav.
V zahodni conski nogometni ligi so primorska moštva dosegla naslednje rezultate: Primorje - Postojna 2:2, Jadran Lama - Elan 1:2, Slavija - Tabor Jadran 4:0, Stol - Solinar Piran 2:1. Po 2. kolu primorske nogometne lige so vse štiri točke osvojila le Brda.
S tekmovanji so začeli tudi v slovenskih rokometnih ligah. Pri primorskih ekipah sta izgubila tako Jadran (proti Slovenj Gradcu) kot Ajdovščina (proti Rudarju). Med dekleti je bil uspešen Mlinotest z zmago nad Iskro, Burja pa je klonila proti Novemu mestu.
Novogoriški košarkarji se se pomerili s tržaškim Jadranom v okviru tekmovanja Alpe Jadran in zmagali. Spet je bila uspešna tudi Postojna, ki je bila boljša od Castorja
Balinarjem sežanske Skale ni uspelo osvojiti naslova državnega prvaka. V zadnjem kolu so igrali v Ljubljani in izgubili, tako da so na koncu zasedli 2. mesto. V medrepubliški ligi je Železničar osvojil 4., Sovič 7., Jadran 9. mesto, SGP Gorica pa zapušča ligo. Zmagovalec republiške lige je Hrast. (DK)
Kmalu na Vrhu odprtje novega objekta
Vrsta športnih prireditev
Še nekaj dni nas loči od nedeljske slavnosti, ko bodo na Vrhu predali namenu novi kulturno-športni center Danica. Z nedeljsko slavnostjo pa se bodo zaključile tudi številne športno-rekreacijske pobude, ki so jih pripravili v okviru vrhovskega praznika.
BALINARSKI TURNIR
Ekipa Partizana iz Podnanosa je osvojila 1. mesto na turnirju, katerega se je udeležilo 8 ekip z obeh strani meje. Predstavniki Partizana so v odločilnem srečanju premagali Ozeljance, v malem finalu pa so novogoriški balinarji, s tesnim izidom, premagali domačine.
Finale za 1. mesto: Partizan Podnanos - Tabor Ozeljan 13:5.
Finale za 3. mesto: Nova Gorica - Danica 13:12.
Končna lestvica: 1. Partizan Podnanos, 2. Tabor Ozeljan, 3. Nova Gorica, 4. Danica, 5. Sovodnje, 6. Kraški dom Re-pentabor, 7. Zarja Bazovica, 8. Sokol Nabrežina.
NOGOMETNI TURNIR
Danes zvečer bodo v vrhovskem središču odigrali polfinalni srečanji nogometnega turnirja, na katerem se je prijavilo 16 ekip. Ob 20. uri se bosta srečali ekipi iz Gabrij in Renč, uro kasneje pa bosta na vrsti Vrh (veterani) in Podnanos. Finalni srečanji turnirja pa bosta v soboto. Ob 18. uri bo tekma za 3. mesto, veliki finale pa bo na sporedu ob 19.00.
IZIDI ČETRFINALNIH SREČANJ: Renče - Sela na Krasu 11:2, Gabrje - Doberdob 4:3, Vrh (veterani) - Vrh 3:2, Podnanos - Slavnica 5:4.
Košarka: drevi turnir A-A
Jadran v Repnu
Jadran bo drevi odigral zadnjo tekmo turnirja Alpe - Jadran, in sicer z ekipo iz Celovca. Tekma bo ob 19.00 v repenski telovadnici. Naša ekipa bo spet igrala v okrnjeni postavi zaradi vrste poškodb, ki pestijo Jadran.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na izlet z osebnimi avtomobili, ki bo v nedeljo, 20. t. m., na Učko. Zbirališče je ob 7. uri v Bazovici pred cerkvijo. Izlet vodi Mario Milič (tel. 229258), pri katerem dobite vse informacije. Skupno je tri ure hoje. Vabljeni!
SK DEVIN
vabi člane in prijatelje, da pomagajo pri delu za ureditev novega sedeža v
osnovni šoli v Cerovljah vsak dan od 17. ure dalje. Odbor.
KK BOR
obvešča, da bo zbor in trening druge članske ekipe (1. divizija) jutri, 18. t. m., ob 21.30 na stadionu »1. maj«. Vodstvo MZSTE
vabi mlade smučarje, ki bi se radi udeležili skupnih kondicijskih treningov, ki so dvakrat na teden v Križu, naj se javijo pri predstavnikih društev ali pa v uradu ZSŠDI (tel. 767304).
Pri Gaji več novosti
Članska nogometna ekipa Gaje nastopa že vrsto let v 3. amaterski ligi, v glavnem pa jo sestavljajo domači igralci s Padrič ter iz Gropade. Da bi zvedeli kaj več o tem, kaj se Gaji obeta v bližnjem prvenstvu, smo se obrnili do trenerja Severina Kozine ter se z njim pogovorili o spremembah in novostih v ekipi sami.
Kdaj ste pričeli s treniranjem in kolikokrat na teden vadite?
»Treninge smo pričeli 25. avgusta in od takrat smo na igrišču vsak dan. Trenutno v glavnem nabiramo telesno kondicijo in vzdržljivost, vadimo pa tudi z žogo.«
Katere so letošnje novosti v ekipi?
»V ekipo sta se letos vrnila mlada vezna igralca Gojča in Kalc, ki sta bila lani odsotna zaradi služenja vojaškega roka. Tudi Somma se je po dveh letih nastopanja pri tržaški Ponziani vrnil v matično društvo. Letos so k nam pristopili še branilec Šuc, ki je do lani nastopal z enajsterico Krasa, Calliga-ris, ki je bil lani pri Rabuieseju, ter Terčon, ki je, tako kot Šuc, vrsto let igral s Krasom.«
Je prišlo tudi do odhodov?
»Najboljši Gajin nogometaš, "libero" Gabrielli, je poškodovan in bo zaradi tega na prvih tekmah letošnjega prvenstva odsoten. Prav zaradi tega je k nam pristopil novi "libero" Terčon. Lanski vratar Zemanek bo moral letos zaradi služenja vojaškega roka v Bari in ga ne bo skozi vse prvenstvo. Zaradi tega še vedno iščemo vratarja, ki naj bi ga nadomestil. Tudi Verša ne bo več nastopal za nas, saj se je odločil, da preneha z aktivnim igranjem.«.
So kakšne spremembe pri vodstvu društva?
»Letos imamo novega predsednika, to je bivši Gajin igralec Stani Kalc. Slednji si prizadeva, da bi bila ekipa čim bolj kakovostna.«
Katere cilje ste si zastavili?
»O teh nismo še konkretneje razpravljali. Vsekakor mislim, da je ekipa boljša od lanske, saj razpolagamo z mnogimi mladimi in perspektivnimi igralci. Če bo letos sreča na naši strani in če bo med igralci zavladalo pravo vzdušje, bomo gotovo lahko dosegli dobre rezultate.« (M. Č.)
Primorec z novim trenerjem
Primorec bo tudi letos igral v tretji amaterski ligi. Skoraj vsako sezono spada med favorite za prestop v višjo kategorijo in bo tudi letos v tej vlogi. V ekipi Primorca nastopajo v glavnem domači igralci, njihov letošnji novi trener pa je Edi Kralj. Pogovorili smo se s tehničnim vodjo Vojkom Černe-tom ter mu postavili nekaj vprašanj v zvezi z letošnjim prvenstvom.
Kako se pripravljate na sezono?
»S pripravami smo pričeli 20. avgusta in to na domačem igrišču v Trebčah. Treniramo dve uri dnevno v večernih urah. V uvodnem delu vadbe krepimo telesno vzdržljivost, medtem ko se v drugi polovici treninga posvečamo piljenju individualne tehnike.«
Kakšna je letos postava?
»K društvu so se vrnili trije mladinci, ki so lani nastopali za Krasovo ekipo under 18. To so vezni igralec Di-mitri Ferluga, stopper Aleksander Černe ter prosti branilec Massimo Leone. Ti perspektivni mladinci bodo le-
tos precej okrepili ekipo. Poleg njih je k nam pristopil rezervni vratar Trug-lio.«
Ste imeli probleme z osipom igralcev?
»Letos sta dva prenehala z aktivnim igranjem. To sta Boris Kralj, ki se je za to odločil zaradi delovnih obveznosti ter Marko Kralj iz družinskih razlogov.«
Je prišlo tudi v vodstvu do sprememb?
»V vodstvu ekipe je prišlo do manjših sprememb. Najvažnejša novost je pristop novega trenerja Edija Kralja, ki bo letos nadomestil dolgoletnega trenerja Alda Kralja.«
Kateri so vaši cilji?
»Ekipa je letos pomlajena in mislim, da razpolagamo z dobrimi igralci. Vzdušje v moštvu je dobro in tudi odnosi med vodstvom in igralci so zgledni. Zaradi vsega tega štartamo na prestop v višjo ligo, kar nam bo le s kančkom sreče in dobrim odnosom do dela mogoče.« (m. č.)
V okviru prestižne mednarodne regate Mini Transat od Francije do Martinike
Slovenski jadralec Jure Šterk ponovno čez
O slovenskem jadralcu Juretu Šter-ku smo nedavno že pisali, ko smo ga intervjuvali ob priliki predavanja pri JK Čupi, ko nam je govoril o svoji samotni poti (februarja 1984) preko Atlantika s komaj 6,5 m dolgo jadrnico Amon. Sedaj pa Sterk pripravlja nov podvig: spet se bo podal preko Atlantika, tokrat »organizirano«, v okviru tradicionalne, že mitične, mednarodne rekate Mini Transat. To je najdaljša regata preko Atlantika in sicer za naj-roanjše jadrnice, ki gredo na to dolgo in nevarno pot. Nov pogovor s popularnim ljubljanskim jadralcem je bil torej nujen, povedal pa nam je med drugim naslednje:
Našim bralcem najprej opiši to regato, ki se je boš lotil z isto jadrnico, s katero si že pred več kot tremi leti prvič preplul Atlantik.
»Mini Transat je najbolj prestižna regata sploh, začenja pa se v pristanišču Concarneau pri Brestu v Franciji ter zaključi v Fort au Franceju na iHartiniki. Skupno se je bo udeležilo 55 jadrnic dolgih največ 6,5 m, drugih 20 pa je na čakalni listi. Pregled jadrnic se bo začel 19. t. m. in bo trajal
skoraj teden dni, v tem času pa bodo na sporedu razni sprejemi, večerje, plesi injpač vse tisto, kar spada k dobro zrežirani popularni propagandni predstavi.
Start regate bo 27. t. m. Zanimivo je, da bo tisti, ki bo prvi dosegel bojo, Ki je oddaljena od izhodišča le nekaj milj, prejel res veliko denarno nagrado, zmagovalec celotne regate pa praktnično nič. To je propagandno
zelo dobro zrežirano, saj bo predstava na startu naravnost impozantna z več desetinami jadrnic, tam pa bodo prisotne televizijske mreže z vsega sveta. Nato pa se bo končno vse začelo zares. Prva etapa do Kanarskih otokov bo dolga približno 1200 morskih milj (1852 m) in bo predvidoma trajala od 10 do 15 dni. Druga in zadnja, ki se bo za vse začela 24. oktobra, pa bo dolga kar 2400 milj in se bo zaključila, kot
rečeno, na Martiniki pred Antilskim morjem. Ta druga etapa naj bi trajala kakih dvajset dni. Skupno bomo na morju več kot mesec dni.«
Kaj pričakuješ od svojega nastopa in kako bo jadrnica prestala preizkušnjo?
»Zame bo važno, da srečno, brez problemov in okvar, prejadram prvih deset dni in 500 milj poti, ko je na sporedu nevarni Biskaj. Nato pa bo vse lažje. Sploh bo na drugem delu tega potovanja stalno krmni veter, tako da bo plovba hitra. Na pot se bom namreč podal prav s svojim starim Amonom, ki je že toliko pretrpel, le da sem ga nekoliko posodobil in popravil ter mu spremenil ime v Slovenija. Barka je sedaj hitrejša, saj je bolj gladka in prožnejša. Samo popravila so namreč zahtevala dva meseca dela. Vendar mislim, da je dokaj funkcionalna in tudi hitra, tako da bi moral opraviti dobro regato. Jadrnico sem namreč dobro pripravil za »nastop«. Seveda, če se uvrstim med prvo tretjino jadrnic, bom seveda zadova-Ijen. Ne smemo namreč pozabiti, da je tu zbrana jadralna elita predvsem iz
Atlantik
Francije, pa tudi iz Belgije, Švice, Italije, Jugoslavije, Španije in še od drugod.«
Katere so največje nevarnosti, ki ti lahko pretijo na tako dolgi poti?
»Zdi se neverjetno, vendar je poleg običajnih vremenskih neprilik velik problem tudi odpadni material, ki ga z velikih ladij odmetavajo. To so dolge deske, razni plastični materiali ali pa celo kontejnerji. Vsekakor bomo vsi udeleženci te velike avanture imeli posebne radijske oddajnike, s katerimi bomo v primeru nevarnosti takoj javili svojo pozicijo na morju. Organizacija je skratka odlična, saj ne bo nič prepuščeno naključju. Pa kako bi tudi moglo biti pri tako veliki svetovni manifestaciji!«
Kaj te pravzaprav sili, da se znova čisto sam podaš preko Atlantika?
»Že pred časom sem ti razlagal, da mi morje ugaja in da pač brez tveganja ni zmage. Dva meseca samote na oceanu pa me ne strašita, obratno, celo želim si ju, da bom lahko končno polno zaživel sam s seboj, saj bo nato povratek med ljudi toliko bolj prijeten.«
DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva.8/ll. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD • Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. ^ ZTT in tiska W ~	Trst
Član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
17. septembra 1987
Velik uspeh evropske industrije visoke tehnologije
Iz Francoske Gvajane je Ariane v vesolje popeljala telekomunikacijska satelita
BRUSELJ — Po 15 mesecih in pol prisilnega postanka, ker je bil zadnji polet neuspešen, in po dveh enournih prekinitvah zaradi premajhnega pritiska goriva v rezervoarju tretje stopnje je včeraj iz Francoske Gvajane le poletela evropska raketa Ariane. Med izstrelitvijo je poligon Kourou nadzorovala gvajanska vojska in bataljon tujske legije, da bi preprečili morebitne atentate iz sosednjega Surinama, ki ima s Francosko Gvajano že nekaj časa napete odnose.
Včerajšnji je bil že 19. polet evropske rakete, štiri minute po vzletu je Ariane v višini 200 kilometrov v vesolje spustila telekomunikacijska satelita ECS-4 in AUSSAT KD, lastniki prvega so Evropejci, drugega pa Avstralci.
V	Bruslju je včeraj vladalo razumljivo veselje, predsednik evropske komisije Jacgues Delors pa je poslal odgovornim evropskega projekta telegram, v katerem je dejal, da včerajšnji uspeh vzbuja dobro upanje na področju visoke tehnologije. »Nadzor nad visoko tehnologijo pa je neobhodno potreben tistim, ki bi radi v svetu nekaj pomenili,« je telegram zaključil Delors.
V	projektu sodeluje tudi italijanska industrija, nosilno strukturo je namreč zgradila Aeritalia, pri izgradnji dveh pogonskih raket prve stopnje pa je sodelovalo podjetje SNIA-BPD. Koncern Arianspace nadzoruje 50 odstotkov poletov civilnih raket, rakete za naslednja tri leta pa so že prodane, saj bodo v vesolje izstrelile kar 46 satelitov.
Odpust zaradi »površnosti« v JE
BRUSELJ — Odpustitev v centru za jedrske raziskave Mol v Belgiji: gre za Norberta Vandervoordeja, ki je bil v tem centru odgovoren za oddelek za radioaktivne odpadke. Do odpustitve je prišlo v ponedeljek, ker je Vander-voorde omogočil nekemu zasebnemu podjetju, da ni spoštovalo vseh varnostnih predpisov. Baje je v zameno za to »površnost« prejel omenjeni uslužbenec 1,2 milijona belgijskih frankov, to je 35 milijonov lir.
Vest o tem dogodku je objavil bruseljski dnevnik Le Soir, ki je navedel tudi nekaj podatkov. Podjetje, kateremu je baje Vandervoorde omogočil opuščanje nekaterih varnostnih ukrepov, je zahodnonemško podjetje Tran-snuclear, ki ima z belgijskim centrom pogodbo za odvažanje jedrskih odpadkov v skupni vrednosti 80 milijonov belgijskih frankov, to je približno 2,7 milijarde lir. Vandervoorde naj bi pri tem dopustil nekatere poenostavljene postopke.
Stavka avtobusnih šoferjev v Čehovu (Moskva) samo odraz težav pri izvajanju perestrojke?
MOSKVA — Vsi šoferji javnega avtobusnega podjetja v mestecu Čehov, ki leži kakšnih 70 kilometrov južno od Moskve, so v minulih dneh složno prekrižali roke. Kakor piše v tedniku Moskovskije novosti, ki dogodka ne označuje z besedo »stavka«, ampak z izrazom »odsotnost z dela«, ni protestu voznikov botroval »eksces demokracije«, ampak »ravnodušnost do demokracije«. Če je značilno že dejstvo, da so se šoferji odločili za takšen korak, je menda še bolj pomenljivo, da jih omenjeni časopis brani: ljudje, ki so morali na delo peš, so namreč jedko ugotavljali, da bi morali stavkajoči še pred tremi leti pred sodišče zaradi sabotaže...
Toda poglejmo, kaj je razjezilo šoferje. Avtobusno podjetje je uvedlo v duhu perestrojke nov način plačevanja uslužbencev, o katerem zatrjuje, da je pravičnejši in da je Izstrelitev evropske rakete Ariane iz poligona Kourou v Francoski Gvajani (AP) tudi sicer že marsikje drugod po Sovjetski zvezi dalj časa v
veljavi. Po novem sistemu ne plačujejo vsakega voznika posebej, ampak najprej preštejejo, koliko denarja je prislužila vsaka izmena, nato pa znesek razdelijo med njene člane glede na njihovo storilnost. Zgodilo pa se je, da so se prejemki na ta način mnogim šoferjem zmanjšali in odtod protest. »Takšen način plačevanja se obrestuje lahko v industrijskih podjetjih, vsekakor pa predpostavlja brezhibno delovanje delovne organizacije,« trdijo šoferji s pripombo, da ni o brezhibnosti v avtobusnem podjetju ne duha ne sluha, »saj so naši avtobusi stari toliko kot naše babice...«. Predvsem pa je voznike razkačilo to, da se ni podjetje z njimi posvetovalo, preden se je odločilo za novi način plačevanja. Moskovski tednik dodaja, da je vsa zadeva samo odraz težav, ki bodo spremljale uresničevanje perestrojke.
Usmrtili morilski par na Kitajskem
PEKING — Mlada izrinjenca Cui Vuzhong (23 let) in Dai Wenxin (27) sta proti koncu junija izropala in nato do smrti zabodla ameriškega državljana. Gre za profesorja kitajščine Evvalda Cheera, ki je bil na Štu-dijsko-izpopolnjevalnem obisku v LRK. Dogodek se je pripetil na vlaku, s katerim se je nesrečnik vozil iz Pekinga v Kanton. Morilska roparja je sodišče nekaj dni pozneje obsodilo na smrtno kazen: usmrtili so ju včeraj zarana v Pekingu.
WWF pripravlja podoknico lastnikom lovskih dvocevk
RIM — Kaj najbolj moti lovce, ko se skriti v zelenju, na drevesih, v travi, pripravljajo na lov? Šum in ropot, seveda! Prestrašena žival zbeži in jim pokvari »zabavo«.
Prav zaradi tega so člani WWF in drugih organizacij za varstvo narave pripravili svojevrstno glasbeno spremljavo ob otvoritvi lovske sezone, ki bo v nedeljo, 20. septembra. Milijon 200 dvocevk italijanskih lovcev bo spremljala enkratna »sirenada«. Od 6. ure zjutraj do 6.30 se bodo ljubitelji narave (vsaj tisti, ki ne segajo po puškah) zbrali s svojimi neubranimi inštrumenti. Zaželene so kozice, pokrovi, piščali, sirene (od tod tudi ime pobude), dobrega sprejema pa bodo deležni tudi saksofoni, kitare in druga glasbila. Predsednik italijanske sekcije WWF Fulco Pratesi je namreč izjavil, da bodo ponekod odgnali divjad kar z jazz glasbo, le v nekaterih primerih pa bodo skušali z ropotom pregnati lovce.
Lovci so seveda pripravljeni na protinapad, pripadniki WWF pa prav tako odločno iščejo primerne protiukrepe, predvsem zaščitne narave, nekateri lovci so namreč nadvse nasilni tudi do sočloveka.
Helikopter v elektrovod
Med vojaškimi manevri pri Nienburgu v Zahodni Nemčiji je ameriški helikopter »black hawk« treščil v-visokonapetostni vod in ga hudo poškodoval. V nesreči je bilo teže ranjenih šest vojakov	(AP)
Evropski parlament za odpravo cestnin
STRASBOURG — Evropski parlament je včeraj zahteval postopno odpravo cestnin v državah EGS, in sicer glede na predvideno ustanovitev »velikega enotnega evropskega tržišča« leta 1992. Evropski poslanci namreč mislijo, da cestnine zavirajo svoboden promet v EGS in ustvarjajo razlike med članicami Skupnosti, saj obstajajo cestnine le v štirih državah Gospodarske skupnosti, in sicer v Italiji, Franciji, Grčiji in Španiji. Strasbourški parlament je predlagal, naj bi članice EGS uvedle namesto cestnin kako obliko direktnega obdavčenja. Za države zunaj Skupnosti, katerih cestno omrežje služi prometu med državami EGS, kot so npr. Avstrija in Jugoslavija, pa so predvidene odškodnine, ki naj bi preprečile, da te države uvedejo ali obdržijo kakršnokoli obliko obdavčenja uporabnikov avtocest.
Ključ »Chaos Computer Ciuha« odpira vrata računalnikov NASA
LONDON — Nekatera evropska središča, ki imajo poslovne stike z ameriško družbo NASA, se toplo priporočajo za takojšnjo obnovo računalniškega sistema, ki je vse prej kot hermetičen.
Še pred kratkim so se nekateri računalniški mojstri, med katerimi tudi Wau Holland, predsednik skupine
»Chaos Computer Club« (na sliki), spretno priključili na omrežje NASA in stikali po ameriških vesoljnih lajnah.
Človek je torej očitno pametnejši od računalnika, temu pa se bodo morali prilagoditi tudi geniji, ki pripravljajo programe struktur, kot so NASA pa tudi drugih enot.