Poštn na plačana v gotovini luima Maribor, pe*ek 30 novembra 1934 Slev. 273 te!o VII!. (XV) II1IIWI !!■ lil I II MARIBORSKI Cena 'š Din. VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Oospoaka ul. 11 / Telefon urednlltva 2440, uprav« 24«9 Izhaja razen nedelj« in praznikov vsak dan ob 18. uri / Valja mesečno pra]«man w uPf*v* ali po poiti 10 Din, doatavlj«n na dom 12 Din / Oglasi po eeniku / Oglasa aprejama «udl oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani * Poitnl čekovni raCun it. 11.409 JUTRA” Zaleeek terorizma na Madžarskem . Jugoslovanski memorandum v Ženevi, bo tvoril podlago vsem bodočim razpravam in dogodkom, je gotovo tako va-^en, da se mora seznaniti z njim vsak naš , državljan. Besedilo je za naš list dosti LONDON, 30. novembra. Dasi je Preobsežno, ker pa imamo večino naroč- ! bi,a vsa Pozornost Londona posveče- 'Jikov in čitateljev, ki ne čitajo drugih na poroki vojvode Kentskega in prin dnevnikov, smo se odločili objaviti besedilo memoranduma na tem mestu v od-'°wkih. Prvi odlomek objavljamo danes, Urugi bodo sledili prihodnji teden. s0 teroristični akciji, ki se je vršila z Madžarskega teritorija proti varnosti jugoslovanske države, ni izključno odločala jugoslovanska emigracija nastanjena na Madžarskem pred prihodom večjega Stebla emigrantov in njihovih voditeljev, ki pripadali teroristični akciji »Ustaša«. *®j akciji so ukazovali madžarski čast- Ostre angleške besede Nemčiji Velika debata v londonski spodn»i ibornia ■ „7imes“ za nemško enakopravnost - U$is v Berlinu m komentarji nemilega tiska krije svoj plašč. Ako Nemčija tega ne I za obrambo pred novo nemško stori, tudi Velika Britanija ne bo mo- varnostjo. cese Marine, se je vendar vodiia v spodnji zbornici zelo resna in dale-kosežna debata o bodočnosti Velike Britanije. Debata o oborožitvi ali razorožitvi je potekla dostojanstveno, dasi so padale težke in resne besede. Britanski državniki so bili previdni, a kadar je bilo treba, niso štedili besed. Zlasti je vzbudil pozornost Bald-winov govor, ko je dejal, da ni vzroka za alarm in paniko, ker je še daleč do tega, da bi bil položaj nevaren za "'iti, ki so prišli v neposredne stike s te- mir. Sedanji strahovi v Evropi so v !°Hsti in jim dajali potrebna navodila za j glavnem posledica nepoznavanja in ^vršitev njihovega poslanstva. Prve emi: negotovosti onega, kar se dogaja v Srante je spravila madžarska oblast po Nemčiji. Nemčija pazilo skriva svoje ojašnicah in drugih javnih poslopjih. Pa namene, in dokler ne postane odkri-tega so se posamezna madžarska tosrčnejša zlasti kar se tiče oborože-fuštva (kakor n. pr. društvo »N e mz e- vanja, v Evropi ne bo mirnega pre- gla držati rok križem, ampak bo morala storiti naglo vse za svojo zaščito. Včerajšnji tisk komentira obsežno to debato, najznačilnejše pa je pisanje »Times«, ki pravijo, da se Nemčija oborožuje, je že sedaj močno oborožena in se je mogoče izogniti nevarnosti samo na ta način, da se nemško oboroževanje legalizira, da se Nemčiji prizna stvarna enakopravnost glede oboroževanja. Komaj potem bo mogoč nov korak, ki naj privede do nove debate o razorožitvi. V tej smeri je treba Nemčiji pomagati. Ako ji je priznana enakopravnost v drugih zadevah, ji mora biti tudi v oboroževanju. Ako se Nemčija tudi še potem ne bi hotela vrniti v Ženevo in na raz- ji Munkavedleni F a tka l e k« in sojanja položaja. V interesu Nemčijeiorožitveno konferenco, bi šele Evro- m”ogoča. aino društvo »Ar pa d Tiali« svojo ;,i Evrope je, da Nemčija čimprej od-ipa m°Ela izreči sodbo in se zediniti' teroristično sekcijo »Isiu Garda«)' tovila že z ilegalno akcijo, naperjeno zo-Per sosedne države v nameri, da se iz-nremeni obstoječe stanje. Ko so voditelji %oslovanske emigracije iskali primerja središča za organizacijo sistematike akcije, so našli na Madžarskem zelo Smeren teren. Šli so v vrste organiza- ne- BERLIN, 30. novembra. Debata v angleški spodnji zbornici je izzvala tu veliko nervoznost. Listi napadajo zlasti Churchilla, med tem ko priznavajo, da je bil Baldwinov govor taktičen. Iz raznih medklicov pa se je dalo spoznati, koliko mržnje je v Angliji preti Nemčiji. Nekateri listi pravijo, da je bila inscenirana ta debata radi tega, da angleški davkoplačevalci lažje pogoltnejo velike izdatke za oboroževanje in še večje davke. Obenem pa je vlada hotela pripraviti psihološko podlago za agitacijo pri prihodnjih volitvah. Nadalje so listi nezadovoljni s tem, da se ni pri debati dovelj odkrito naglasila potreba po priznanju nemške enakopravnosti. Vendar predstavlja Baldvvinov govor bazo za nova pogajanja in jih one- PREDSEDOVAL BO RUŽDI BEJ. P OSA ARJE PRIDE SREDO, SPOMENICA V PETEK. NA VRSTO V %, ki je že obstojala in v katerih J,«-'. .^VA, 30 nov. Včeraj je bila v 51 emigranti postali samo eden izmed nje tajništvu Društva narodov seja dele- štva narodov za časa razprave o jugoslovanski spomenici zaradi inarseilleskega atentata, ker [•■h izvršilnih organov. Njihovo delov anje ?a*?v’n5 kateri so razpravljali o vpra 'e tako postalo sredstvo v službi madžar ^o na< predseduje svetu Di li- hega revizionizma. 1’eroristična akcija, ki se je vodila z Madžarskih tal zoper Jugoslavijo, je ob- . „ , 5^jala torej še pred formiranjem organi- ',e znano, da je dr. Benes preused-?acUe »Ustaša« na tem teritoriju. Kot do- i^tvo odložil, da se bo mogel neveza-te aktivnosti, ki sc je vršila neposred- ; 1,0 udeleževati debate. Kakor se do-1,0 Pod madžarskimi častniki, se more na- | znava> 3® b*lo sklenjeno, da bo predati primer Stanka Matkoviča, biv- jsedoval turški zunanji minister Tevtik ,.6Sa poročnika avstro-ogrske vojske, are lranega v začetku maja 1922. in obsojena pred okrožnim sodiščem v Zagre-11 20. novembra istega leta. Med raz-;ravo je imenovani Matkovič tole pri-Takoj po vojni je postal jugoslovan- POTRES V LJUBLJANI. LJUBLJANA, 30. nov. Davi ob 4. uri je zbudil Ljubljančane potresni su nek. Sunek je bil tako močan, da se je prevračala in pobijala posoda, da Ruždi hej. Pričakuje se. da se bo tu- so se vrata odpirala in so okna žven-di Madžarska s tem zadovoljila. jketala. Opazovalnica na univerzi je ŽENEVA, 30. nov. Generalni tajnik zaznamovala potres ob 3.58.58. Epi-Društva narodov, Avenol, je poslal center je bil oddaljen od Ljubljane članom sveta Društva narodov pova ;250 km. Malo prej pa je bil zaznamo- bilo k izrednemu zasedanju, ki se prične v sredo, dne 5. t. m. Oficielna debata o Posaarju bo trajala le dva dni, ker je bil dosežen sporazum že v odboru trojice. Jugoslovanska spomenica pride na vrsto najbrže že 7. decembra. i^tli »radnik v Zagrebu. Ker se je bal po- ic nekega svojega prestopka, zagre- bi* ve sankcii?® i&rotš Madžarski BEOGRAD, 30. nov. Vaš poročevalec je izvedel, da je resnična Per-štinaxova trditev v »Echo de Pariš« ^‘lega v Jugoslaviji, je zbežal na Mad- jo skorajšnji odpovedi 14. julija letos idrsko, Tam ga je brž angažirala mad- imed Jugoslavijo in Madžarsko skle- ^rska poročevalska služba in ga posta- njene pogodbe o obmejnem prometu. Pod poveljstvo kapetana Balanovica. prav tako bosta odpovedali svoji ena iSebe, ki je pozneje igrala važno vlogo j I(i Df)eot|hi 7 Madžarsko tudi Češko- ! ki pogodbi z velikem številu akcij zoper Jugosla- jslovaška in V tistem času — to je bilo v za-(®tku 1921 — Se jc sestal posebni komi- ki v ‘Madžarskega društva »Prebujeni Mad ./'". Čigar cilj je bil »osvoboditev Hr-s^ske«. Več madžarskih častnikov je po aktivno sodelovalo pri delu tega Cra. Matkovič je da', imena tehle čast ‘v: Doric itd. i J^ov: Metzger, Petrah, Balanovič, Lu- .^eseca aprila 1922 so Matkoviča po-'cali v pisarno društva »Prebujeni Mad kjer mu je poročnik madžarske voj j e G e z a A d e r j a n v navzočnosti I drusrih madžarskih častnikov II i je 0asla in Sesevida rekel, da mora v'tK>tovati v Jugoslavijo zaradi izvršit-atentata na kralja Aleksandra. Bilo ,'1,1 je rečeno, da je potrebno, dxi odpo-t,j!e v Jugoslavijo zaradi izvršitve aten-Mla na kralja Aleksandra za časa kraljev •h svatbenih svečanosti. Čim je prišel .Jugoslavijo, je bil aretiran in okrožno i/^če v Zagrelm ga je obsodilo na 5 1 napora. Prav tako je treba omeniti, sankcija ski. Romunija. To bo prva Jugoslavije proti Madžar- Prsnlevs^a poroka LONDON, 30. nov. Poroka vojvode Jurija Kentskega in princese Marine je bila izvršena včeraj ob 11. uri v westminsterski opatiji. Poročil ju je canterburški nadškof. Poročni spre vod se je razvil iz palače Buching-ham. Med gosti so bili princ Wa!de-mar danski, norveški kraljevski par, bivši grški kralj Jurij, jugoslovanski van potres v oddaljenosti 10.000 km. Opazovalnica prosi za poročila o potresu in o nastali škodi. FRANCOSKA PREISKAVA NA MADŽARSKEM. BUDIMPEŠTA, 30. nov. Danes je prispel semkaj ravnatelj varnostnega oddelka francoskega notranjega ministrstva Barthelet, da uvede preiskavo v zvezi z marseilleskim atentatom. Preiskava se ne bo omejevala samo na Budimpešto, ampak bo raz-tegnjega na vse kraje, kjer so teroristi delovali. Barthclctov prihod je vzbu dil pri madžarski vladi mučno zadrego. STABILIZACIJA DOLARJA. \VASHINGTON, 30. nov. Predsed- knez namestnik Pavle, princesa ženainik finančnega odbora Harrison je iz-grškega princa Nikolaja In mnogi j javil po konferenci z Rooseveltom, da drugi. Sprevod so spremljale ogromne j niso resnične vesti o skorajšnji stabi-množice prebivalstva. | lizaciji dolarja. da je eden izmed vodilnih šefov teroristov Gustav Perčec, vzdrževal zveze z madžarskimi oficirji, zlasti z majorjem Klarom, čigar ime bo še često omenjeno v zvezi s teroristično akcijo, ki se je vodila proti varnosti jugoslovanske države s strani organizacije »ustašev« na madžar skem ozemlju. V sodbi okrožnega sodišča v Zagrebu št. 7446/29 od 30. junija 1931 je ugotovljeno, da je takratnega obtoženca neki Anton Hercog poslal v Pečuj k tiskarnarju Janošu Berteju s pismom, naslovljenim na majorja Klara. Ta Hercog .se je zadržal dalj časa pri tiskarnarju Berteju, ki je vzdrževd zveze z majorjem Klaram in mu dal tudi pismo -za Perče-ca. Drugi primer direktne podpore teroristov s strani madžarskih oiicirjev je primer z jugoslovanskim vojnim beguncem Stjepanom F e h e r v a> rije m, ki je bil aretiran v Jugoslaviji po svojem tajnem povratku iz Madžarske. Ta je izjavil pred jugoslovanskimi oblastvi, da so ga po njegovem begu na Madžarsko poslali neki agenti k ocenjenemu tiskarnarju Janošu Berteju v Pečuj. V njegovi hiši se je sestal z majorjem Klarom, ki mu je dal navodila za miniranje savskega mostu med Beogradom in Zemunom. Proces pro ti teroristu Andriji Tilmanu in njegovima dvema sokrivcema, ki so bili aret. meseca avgusta 1930 in obsojeni od državnega sodišča za zaščito države 23. maja 1931, je prav tako pokazala sodelovanje majorja Klara v pripravah za atentate. Omenjeni so izjavili pred sodiščem, da so bili po zaupnikih majorja Klara poslani k omenjenemu Janošu Berteju, kjer jih je sam major Klar učil ravnanja z eksplozivi. Pri drugi priliki se je Til-man sestal v hiši Bertpja z dr. Paveličem, glavnim šefom ustašev. Policijo lahko kličete, ako Vam s krikom kdo kali nočni mir. & Vas kaseli! Ali Vas ne moti še bolj? Proti njemu ne pomaga policija ali pomagajo bonboni. Kašelj ntaitjii ali večji uspešno soreči. PROIZVOD »UNION ZAGREB" Dnevne vesti Opazovalni oddelek za umobolne v Mariboru Že leta in leta si prizadevajo merodajni činitelji, da bi se ustanovil pri mariborski splošni bolnišnici opazovalni oddelek za umobolne. Bivša mariborska oblast se je z zadevo resno bavila in je nameravala celo zgraditi zdravilišče za živčno bolne. Po likvidaciji mariborske oblasti pa so splavali vsi načrti po vodi, čeprav bi Maribor nujno potreboval opazovalni oddelek za umobolne, prav tako pa bi bilo potrebno tudi zdravilišče za živčno bolne. Mariborski zdravniki nam vedo povedati, da je obolelo zadnja leta neverjetno število oseb. Po njihovem mnenju so to strašne posledice svetovne vojne, ki dozorevajo šele danes. Neki mariborski zdravnik je v kratkem času moral nuditi kar 14 umoboinim osebam pomoč in je imel silno težavno stališče, ker ni vedel, kam bi s temi reveži. Bolnišnica jih odklanja, drugega pri- mernega prostora pa ni, umobolnica v novem Celju in na Studencu jih sicer sprejema, vendar pa je postopek sprejema dolgotrajen. Mariborski zdravniki si pomagajo danes na ta način, da izroče umobolne osebe v zapore mestne policije, ker ni v splošni bolnišnici niti enega primernega prostora, kjer bi ti, vsega obžalovanja vredni bolniki, našli prvo pomoč. Take prilike so škandalozne in nevzdržne in ne bodo mogle več dalje trajati. Zato je tembolj vse hvale vredna iniciativa mariborskega Rotary kluba, ki se je resno lotil tega žalostnega poglavja in pokrenii prve korake za ustanovitev opazovalnega oddelka za umobolne v Ma riboru. Merodajni činitelji bodo morali vzeti iniciativo Rotary kluba resno v roke in realizirati prepotrebni načrt za tak oddelek. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Za radi jutrišnjega državnega praznika izide prihodnja številka »Večemika« šele v ponedeljek popoldne. NAŠIM NAROČNIKOM. Pred dnevi smo priložili položnice za vse one cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla. Z ozirom na to, da se morajo v decembru zaključiti vse knjige, prosi upra va lista svoje naročnike, da naročnino za mesec december nakažejo takoj prve dni v mesecu. One naročnike, ki so še v zaostanku, prosimo, da jo poravnajo še ta mesec, in to do 15. decembra, da nam s tem olajšajo letni zaključek. Pravočasno plačilo je v interesu naročnikov samih, kajti le oni naročniki, ki redno plačujejo list, imajo pravico do redne dostave! Uprava »Večernika«. Nov notar pri Sv. Lenartu. Gospod notar Franjo Stupica pri Sv. Lenartu v Sl. gor. se jc odpovedal notarijatu. Za vršilca dolžnosti je imenovan notarski namestnik g. Franjo Golob iz Ptuja, ki je v svojem dosedanjem delokrogu užival splošne simpatije. Napredovanje v učiteljski službi. V višjo položajno skupino so med drugimi napredovali: Josip Čenčič v Rogatcu, Francka Konečnikova v Selnici ob Dravi, Anton Potočnik v Podsredi, Fran Jam Pred oltar. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: učitelj Anton Napast na Sladkem vrhu pri Mariji Snežni in zasebnica Anica Predanova, tovarnar Jan Barta in zasebnica Justina Skledarjeva, delavec Jože Potočnik in delavka Tončka Daniševa, posestniški sin Blaž Zemljič od Sv. Benedikta v Slov. goricah in posestniška hčerka Genovefa Krambergerjeva. ključavničar France Zalaznik in kuharica Terezija Grilova, mizarski pomočnik Ferdinand Babič in šivilja Angela Divjakova, zasebni uradnik Oskar Šlogar in šivilja Štefanija Čaksova, ključavničar Henrik Baš in šivilja Avrelija Lorbekova, ključavničar Mirko Novak in šivilja Zmaga Curkova, slikarski mojster Avgust Mlinarič in pletilja Olga Lipov-ševa, kotlar Rudoif Greif in likarica Alojzija Grossova ter tekstilni delavec Ivan Vanič in zasebnica Otilija Kovačičeva. Bilo srečno! Lep jubilej. Te dni obhaja višji davčni kontrolor in glavni blaoajnik tukajšnje davčne uprave gosp. Makso Merčun 35-Ietnico službovanja. Gosp. Merčun je vstopil 4. decembra 1899 v službo pri davkariji v Mariboru, kjer je služboval pet let, nato po večini davkarij Sp. Štajerske, zadnjih deset let Okrožni odbor obrtniških združeni poziva vse v mariborskih združenjih včlanjene obrtnike rokodelce, da se vseh priredb »Obrtniškega tedna« polnoštevilno udeležijo. Posebno naj se s svojim pomožnim osebjem udeleže sv. maše v soboto. 1. decembra t. 1. v frančiškanski cerkvi ob 9. uri, zbirališče je ob X na 9. uro pred Nardonim domom kakor tudi proslave zedinjenja, ki bo takoj po končani službi božji v pritlični kazinski dvorani. Dolžnost vsakega zavednega obrtnika je, da prisostvuje inanifestacijskemu zborovanju v veliki kazinski dvorani v nedeljo, 2. decembra. Važno pa je tudi. da pri-' sostvujejo predavanjem in vsem drugim pri-I redbam, na te pa povabijo tudi vse svoje i znance in prijatelje. Težki gospodarski po-| ložaj, v katerem je danes posebno rokodel-! ski stan, zahteva složnost in delo vsega i obrtništva. Naj nihče v dneb »Obrtniškega tedna« ne stoji ob strani, marveč naj bodo vsi pripadniki svesti si gesla: Vsi za enega, eden za vse! Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek, 30. novembra ob 20. uri predava o važnem predmetu o »Raku in najnovejših dognanjih o njem» univ. prof. dr. Alija Košir iz Ljubljane. Skioptične slike! Pri bolezni želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri. MIKLAVŽEV VEČER V NEDELJO 2. XII. 1934 ob 19. (7.) uri pri RsncBlu, Pobrežje Potres. Mariborčane je danes zjutraj zazibal in prebudil iz spanja potres. Nekaj minut pred 4. uro zjutraj so nalahno zašklepetale šipe na oknih in so se lažji potresni sunki občutili približno 10 sekund. Potres pa so čutili tudi okoličani, ki so o njem navse zgodaj živahno pripovedovali zaspanim Mariborčanom. V pravoslavni kapeli v Meljski vojašnici bo jutri dopoldne blagodarenje že ob pol 10. uri, na kar se opozarjajo vsi pravoslavni verniki. Umetniška razstava slik in kipov v Kazinski dvorani v Mariboru, se zaradi obrt niškega zborovanja zaključi v soboto 1. XII. 1934. zvečer, na kar se lastniki vstopnic in ostali opozarjajo. Akademski starešine »Triglava« in »Ja drana« se vljudno opozarjajo, da bo kakor običajno v torek 4. 12. 1934 v lovski sobi hotela »Orel« ob 20. uri č'anski sestanek in diskusijski večer. Odbor. sek na Bregu pri Ptuju, Jernej Cernko v j Sokol. Zaradi svojega nacionalnega udejstvovanja je bil začetkom vojne kot politični osumljenec poslan na Gor. Štajersko v pregnanstvo, katerega je rešil šele preobrat. K temu jubileju mu čestitamo tudi mi z željo, da bi na svojem mirnem domu pod Kalvarijo preživel še mnogo let zaslužnega pokoja. Velikodušna zadnja volja. Kakor znano, je umrla gdč. Valerija Friedl, hčerka mariborske ugledne hotelirke (Me-ran) ge. Friedlove, dne 12. oktobra 1. 1. za neizprosno jetiko, ki je uničila že toliko nadebudnih človeških cvetov. Proti-tuberkulozna liga je prejela te dni obvestilo matere pokojnice, da je njena hčerka pred smrtjo določila, naj se njeno kontokorentno dobroimetje pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v znesku Din 6000.— (brez obresti) izroči Protituber-kulozni ligi za njen azilni fond, hoteč s tem poudariti važnosti azila za sp'oš-nost. Ta velikodušna gesta pač zasluži vse priznanje in kliče po posnemovalcih. »Sokolska srca«. Pod tem geslom bo izvedena jutri na sokolski praznik 1. decembra in v naslednjih dneh po vsej državi socialna akcija v prid fondu za sokolske pripadnike, ki jih tare beda in brezposelnost. Mariborčani, pokažimo tudi mi, da sočustvujemo s trpečimi. »Sokolska srca« bodo prodajali bratje in sestre po malenkostni ceni. Segajte pridno po njih in jih darujte svojini otrokom in znancem! Zvezna strelska družina v Košakih priredi v gostilni Beranič, Krčevina, v nedeljo, dne 2. decembra ob 10. uri dopoldne svoj II. redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani ter prijatelji strelskega spor ta! Po občnem zboru otvoritev sobnega streljanja. c, . «. .. n ■ u•, .1 • Potovalna pisarna »Putnika« v Mari- pa stalno v Mariboru. On je bil eden redkih • „ , - • , državnih uradnikov, ki si ie upal pod Avstrijo , £!’ praznik, ne bo po- javno nastopiti v sokolskem kroju že pred slovafet. Pač pa ima ekspozitura Putnika 30 leti kot celjski in pozneje kot brežiški!— menjalnica — na kolodvoru, v čakaJ- Narodno giedališce REPERTOAR. Petek. 30. novembra: Zaprto. Sobota, 1. decembra ob 15. uri: »Hamlet«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Urh, grof Celjski«. Premiera. Slavnostna predstava. Nedelja, 2. decembra ob 15. uri: »Gugalnica«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Urh, grof Celj Slavnostna predstava in premiera Parmove opero »Urh, grof Celjski« bo na drž. praznik zedinjenja, v sobota, 1. decembra ob 20. uri. Obenem je to nekaka komemoracija ob deset letnici smrti skladatelja Vktorja Parme, ki je bil najmarkantnejša osebnost v mariborskem glasbenem življenju ter je mar. gledališče uprizorilo vsa njegova dela z velikimi uspehi. »Urh«, ki spada med uajboljše Parmove ustvaritve, je prav melodiozna opera instru-mentacija je pestra in barvita. V dveh več-jili partijah nastopita priljubljena pevca Vida Zamejic-Kovičeva in Fran Neralič kot gosta. Režija je Skrbinškova. Pri premieri veljajo bloki. Dve popoldanski predstavi po znižanih cenah. Na drž. praznik, v soboto 1. decembra ponove priljubljeno tragedijo »Hamlet«, ki vedno znova privlačuje. — V nedeljo, 2. decembra popoldne pa uprizore veseloigro »Gugalnica«, nad vse zabavno delo ki ga b vseh uprizoritvah spremljajo salve smeha.Pri obeh navedenih uprizoritvah dobite najcenejši sedež že za 5 Din. Poseben dogodek na našem odru bo plesni večer Katje Delakove, ki se vnrši v torek, 4 t ra- ob 20. uri. Umetnica nastopi s plss-no reportažo »Cesta«, veličastno umetniško stvaritvijo, ki je ž njo gostovala te dni na Dunaju in doživela triumfalen uspeh. Za Cesto« je napisal pisatelj Mrzel literarne vložke, pesmi v prozi, muzikalno vodstvo pa je v rokah prof. Pavla Šlvica, ki je napisal tudi uverturo. Vstopnice se že dobe pri gled. blagajni. (Tel. 23-82). Rušah, Bariča Turkova v Štriigovi in Božidar Tomažič v Žitalah. Iz meščanskošolske službe. Premeščeni so; Regina Gobčeva iz S'ovenjgradca v Celje, Marija Voduškova od Sv. Lenarta v Slov. goricah v Senovo, Rudolf Kobi-; . a z Bleda v Slovenjgradec, Marica Go-kova s Ptujske gore v Slov. Bistrico, inka Aleksičeva iz Maribora v Dolnjo endavo, France Grubelnik od Sv. Le-;:rta v Slov. gor. v Šoštanj, Franjo Zo-: ier iz Sevnice v Maribor, Franjo Kotnik Vučje vasi v Slovenjgradec, Zinka Še-ova s Polenšeka pri Ptuju v Stolac, ua Gabrijelova iz Podčetrtka v Šmarje i Jelšah, Svojitnir Jamšek pa ij Ljuto-rav Ponižo. Tetev smrti. Pretekli teden so v Marini umrli: vdova Kristina Petkova, za-nica Paskvia Letigova, pečarjeva žena uka Pfeiferje va na Pobrežju, zasebnik mce Čottžek in slikarski mojster Gu-Phiiipp. N. p. v m.! A>va grobova. V Kamnici je včeraj po 'dne umrl v starosti 59 let izvršilni dnik g. Anton Volk. Pogreb bo jutri ipldne ob 15. uri iz hiše žalosti na ■miško pokopališče. V Dušanovi ulici je umrl v starosti 61 let upokojeni iiilniški nadzornik g. France Vižin-Pokopali ga bodo jutri v soboto ob uri na magdalenskem pokopališču, li obema pokojnikoma ohranjen lep min, žalujočim preostalim pa naše so-e! moka. Poročila sta se pretekli pone-. k v pravoslavni kapeli žandarmerij-poročnik Zlatoje Cošič in učiteljica rica Soršakova, oba v Prevaljah. Mno sreče! nici nove carinske palače, pri vseh vlakih dnevno in nočno permanentno službo. V nedeljo, dne 2. decembra t. 1. bo pisarna »Putnika« kot vedno ob nedeljah in praznikih, odprta od 9. do 11. ure. Lutkovno gledališče Sokola Maribor Matica v Narodnem domu uprizori v nedeljo 2. decembra ob 17. uri igro v šestih slikah »Gašperčkov junaški čin«. Za smučarje, ki se bodo udeležili sobotnega izleta k Mariborski koči, bo vozil v soboto 1. decembra ob 15. z Glavnega trga poseben avtobus v Reko. Prijave sprejema pisarna »Putnika«. Sokolsko društvo Maribor III. priredi v nedeljo 2. decembra ob 15. uri v krčevinski šoli ponovno vprizoritev veseloigre »Slaba vest«. Upravni odbor vabi na poset vse članstvo in prijatelje Sokolstva. Vstopnina kakor navadno. Naš dra-matski odsek je minilo nedeljo ob vpri-zoritvi igre »Rožmarin« podal najlepši dokaz, da je dorastel svoji nalogi, ker je bilo občinstvo v polni meri zadovoljno. Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru poziva vse svoje člane, da se udeleže svečane zaobljube, ki bo 1. decem bra 1934 ob 17. uri v dvorani hotela »Za-morc« v Gosposki ulici. Udeležba je stro go obvezna. V gostilni Pepca Kuder, Strma ulica, pojedina puranov in domačih klobas po zelo nizki ceni. Dobro vino. Miky-mlška-jazz igra v nedeljo pri »Gr meku« v Studencih. V soboto in nedeljo pojedina puranov v gostilni Očka-Hartiman na Teznem. Restavracija »Trije ribniki«, domače klobase, jetrnice, krvave, mesene, dobra vina, koncert. Se priporoča F. J. Kliček. Grajski kino. Od danes petka dalje monumentalni velefihn v nemškem jeziku »Bitka«. V glavni vlogi Inkišinov. Krasni posnetki morja, gigantski posnetki bitke na morju. Ta velefilm je eden najlepših, kar jih je ustvarila fimska industrija. Kino Union. Najnovejši in najlepši planinski film »Kralj Mont Blanka« (Večni sen). Napeta vsebina, lepi posnetki in krasna glasba. Sepp Rist in Brigita Hor-ney v glavni vlogi. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, dia radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promtno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. K. D. »Triglav« priredi Miklavžev večer I. decembra v vseh prostorih Narodnega doma. Triglav-jazz. Dne 4. decembra 1.1. bo na glavnem ko lodvoru od 9. do 12. ure javna licitacija najdenih predmetov. Mestno kopališče bo jutri na državni praznik zaprto. V nedeljo, 2. decembra bo kakor navadno od 8. do 12. ure odprto. Kavarna »Promenada«, v soboto in nedeljo koncert. Preskrbljeno za dobro kuhinjo. Hak>! Vsi v Spodnje Radvanje, pristn3 ljutomerska vina, koline in godba! Gostilna Hoste. Od doma je pobegnila. Že pretekli torek je neznanokam odšla od doma 48-letna železničarjeva žena Ema Ramuto-va. Nesrečnica je bila zadnje čase precej zmedena in je stalno pripovedovala, da bo šla v smrt. Je majhne in šibke postave, sivih las, oblečena v ponošeno črno obleko. Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči predstojništvu mariborske po licije, ali po možu Juriju Ramotu, stanujočemu v Bnestemicl. Nezgodna kronika. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj in danes vec ponesrečencev. V Spodnjem Dupleku je ugriznil pes 37 letno posestnico Antonijo Žnideričevo zelo hudo v levo nogo P00 kolenom. Pri de'u se je na Hajdini Iie^' no ponesrečila 22-letna kmečka dekla Neža Irgoličeva. V Zgornji Radgoni je padei s hleva 37letni posestnik Ivan Sim™V in dobil pri padcu hude notranje pos be. V Orehovi vasi pa je po nesrečnem naključju padel 52-1etni posestnik Janez Vele in si zlomil levo nogo. _ /OEOm - »VEČER NARODNE ODBRANE** - 1. DECEMBRA Nočno birmanje v Taborski ulici. Neki znani krčevinski slikar in kovač V. Mariborski »V e 5 e r n i k« Jutra. Naši narodni javnosti! tBerr." sta pretekli torek zvečer sedela skupno Pri vinu in razpravljala precej živahno o svojih vsakdanjih zadevah. Ko je možakarjema razgrelo vino glave, sta postala duhovitejša in ju je morala natakarica opozoriti na lepo obnašanje. Nekako užaljena sta slikar in kovač zapustila gostilno ter domov grede nadaljevala svoj tem Peramentni razgovor. Beseda je da1 a besedo in je kovača nekaj tako razkačilo, da je zavihtel svoje žuljave roke in priči neusmiljeno »birmati« svojega tova-!%.slikarja. Ubogemu slikarju je posta-'■ tako vroče, da je slekel suknjič in vpra sa’ svojega »škofa«, če mu še ni dovelj. '’o tu bi bila zgodbica o nočnem birmanju v Taborski ulici popolnoma v redu. ' Os prizor pa je opazovala kovačeva žena, ki se ji je smislil slikar. Napol obletna je prišla na ulico in pričela z naj-s ajšimi besedami miriti svojega razkačenega moža. Slikar je oblekel suknjič in odšel rekoč, da se bosta videla s kovačem pred sodnikom. Žena je 'prijazno pri-• a svojega moža za roko in ga peljala domov. Ko so utihnili slikarjevi koraki, M je zavihtela svojo krepko pest m pridela besno udrihati po glavi svojega moža. Mož se ni upiral in je bil ponižen, kakor je bil ponižen pod njegovimi pestmi krčevinski slikar. . _" .' Satanske žene. Naša kriminalna kronika je zabeležila včeraj dvoje žalostnih Primerov grde ženske nezvestobe in njenih grenkih posledic. V Senti je včeraj zjutraj mlada posestnikova žena Etelka Kusakova naročila svojemu priležniku, naj ubije njenega 40 let starega moža. Priležnik, ki je bil mladenič 22. let, ni izvršil naročila mlade žene. Zato pa je sama poiskala strup in zastrupila svojega moža. Policija je aretirala njo in njenega priležnika. Pri zaslišanju je hladnokrvno priznala, da je zastrupila svojega moža zato, da bi lahko nemoteno živela s svojim priležnikom. V bližini Banjaluke pa je v nekem, kraju postal žrtev ženine nezvestobe 42-letni posestnik Ostoja Pantelič. Ubil ga je njegov bivši hlapec in izvoljenec njegove žene Ljubomir Kuzmanovdč, po njenem naročilu, ^rtev sta hlapec in žena zavlekla v neki Potok. Ko sta bila oba aretirana, je žena priznala grozno dejanje, njen hlapec Pa je tajil vsako krivdo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.2 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura le znašala 4 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 751.6, reduciran na ničlo pa '49.3; relativna vlaga 83; vreme je oblačno in tiho; vremenska, napoved Pravi, da ne bo nobene bistvene spre-niembe. Radio Radio-LjuHjana. Spored za soboto 1. decembra: ob 12.00: plošče, 12.50: poročila,' 13.00: čas, plošče, 16.00: v kraljestvu zlatoroga, 16.30: slovenske narodne, 18.00; o zedinjenju, 18.20: radio-orkester, IS.50: plošče, 19.20: nacionalna ura, 19.50: jedilni list, program za nedeljo, 19.55: Vnanji politični pregled, 20.15: rezervi-rano za prenos vinarskega koncerta, vmes: čas in poročila. Spored za nedelo 2. decembra: ob 7.30: češke narodne 1!a ploščah, 8.00: telovadba, 8.30: izselje-'''i%a nedelja, 9.00: versko predavanje, (J-15: prenos iz frančiškanske cerkve, -'•-15: poročila, 10.00: manifestacijsko zbo-'ovanje obrtnikov (prenos iz Uniona), '1.15: violinski koncert, 11.40: mladinska "ra, 12.00: čas, radio-orkester, 16.00: kmetska posvetovalnica. 16.30: ljudska 'Sra: Smrt majke Jugovičev, 17.30: pes-l!|i iz naših krajev (plošče), 20.00: naclo-l1alna ura, 20.25: čas, jedilni list, program z> ponedeljek, 20.30: vokalni koncert g. žepnim Marčeca; tenorista ljubljanske °Pcrc, 21.15: radio-orkester. Spored za Ponedeljek 3, decembra: ob 12.15: operne Uverture na ploščah, 12.50: poročila, ; ’.00: čas, solističen koncert na ploščah, '3.20: predavanje Zbornice TOI, 18.00: Gladina in nova stvarnost, 18.20: radio-orkester, 18.40: slovenščina, 19.10: na-c*onalna ura, 19.35: Kete:beyeve kompozicije na ploščah, 19.50: čas, jedilni list, ^ogram za torek, 20.00: zdravniška ura, '°-20: uvod v opero, 20.30: prenos ope-!ve iz Beograda; v odmoru; čas in porodila. Obrtništvo iz cele države priredi od 1. do 8. decembra t. 1. »Obrtniški teden«, katerega glavni namen je propaganda domačega dela. Ta važna akcija za našo gospodarsko osamosvojitev ni samo važ na za obrtnike, ki danes trpe zaradi gospodarske krize in občutne konkurence inozemskega blaga veliko pamanjkanje naročil m dela, temveč je važno tudi z našega nacionalnega in socialnega stališča. Obrtništvo s svojimi družinami in pomožnim delavstvom predstavlja v državi nad 1 milijon družin, ki so kri naše narodne krvi, ki žive od svojega trdega ročnega dela ter so tudi važen in socialni ter kulturni činitelj. V rokodelskih delavnicah se uči obrta okrog ICO tisoč vajencev. V strokovnih šolah se pri pravlja za samostojen obrtni poklic ali za službovanje kot delovodje in tehnični uradniki več desettisočev učencev in učenk. Velik del te mladine je kmetskega in delavskega stanu ter bi bila prepuščena brezupni usodi, če bi ne nagla kruha v obrtu; kajti inozemstvo je našim delovnim silam zaprlo svoje meje, diasi nad 30.000 inozemcev odjeda našim ljudem v naši državi vsakoletno visoke vso te zaslužka. V obrtniških delavnicah je bilo zaposlenih vedno okrog 90.000 kvalificiranih delavcev, katerih velik del pa je danes zaradi težke krize v gospodarstvu brezposeln. Zato je naša narodna in socialna dolžnost, da krepko podpremo obrtniško akcijo »Obrtniški teden«. Ker Naše Pohorje, ki je na vzhodnem delu precej gosto preskrbljeno s planinskimi postojankami, celo z modernimi hoteli, ni nudilo na zapadnem delu od Senjor-jevega doma dalje planincem potrebnega zavetja, zato je bil tudi ta zapadni del precej nepoznan. Ker se prav od Seniorjevega doma naprej proti zapadu razprostirajo najlepši pohorski smuški tereni in razkrivajo naj-impozantnejši razgledi, se je odločila podružnica SPD v Slovenjgradcu, da zgradi na ponosnem hrbtu Kremžarjevega vrha, 1164 m, planinsko kočo. Koča, katere dograditev se približuje koncu, je lična lesena stavba v prijetnem planinskem slogu. V pritličju so jedilnice in dve sobi, v podstrešju pa je skupno ležišče. Koča, ki je opremljena Pfllj Smrtna kosa. V Rogoznici pri Ptuju je po dolgi mučni bolezni umrl Jožef Zelenko, sin posestnika v Novi vasi. Star je bil šele 19 let. Naj v miru počiva! Poroke. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so se poročili preteklo nedeljo sledeči pari: Bogomil Ferk, mehanik v Rogoznici in Jera Zorko, hči posestnika v Kicarju; Alojz Lačen, kovač drž. žel. iz Rogoznice in Marjeta Hentak, hči posest nika v Podvincilr, Anton Horvat, posest, sin v Mestnem vrliu in Cecilija Cednik, posestnica v Rogoznici ter Simon Ska-za, posestnik v Krčevini in Katarina Vrečar, hči posestnika isto tam. Novopo-ročencein obilo sreče! Občni zbor strelske družine v Ptuju. V nedeljo 25. tm. je imela Strelska družina svoj redmi občni zbor, ki ga je otvo-ri! in vodil poveljnik mesta g. major Stanojlovič. Najprej je pozdravil navzoče zborovalce, nato pa je imel prav lep govor, v katerem je med drugim utemeljeval potrebo vzgajati mladino v streljanju. — Sledilo je tajniško poročilo, iz katerega je posneti, da šteje društvo 200 članov; v preteklem poslovnem letu so se strelci pridno vadili v streljanju, in sicer je bilo oddanih 1.84)0 strelov. — Glasom blagajniškega poročila je imela družina čez 8.000 Dir. denarnega prometa, in sicer je bilo 5.000 Din dohodkov in 3.000 izdatkov. Članarina se je določila na 24 Din na leto. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z majorjem g. Stanojlovmem kot predsednikom. Letni Katarinin sejem, ki se je vršil v ponedeljek 26. t. m., je bil izredno dobro obiskan, kot le redko kdaj in tudi kupčija Je bila razmeroma živahna. Policija in bodo v okviru Obrtniškega tedna v nedeljo 2. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Ptuju ln po drugih mestih in večjih obrtniških centrih manifestacijska zborovanja za propagando domačih izdelkov in zaščito domačega dela, pozivajo podpisane korporacije naše narodno občinstvo, naše kmečke in delavske sloje, da se teh zborovanj udeležijo v čim večjem številu, ter da nastopijo njihovi govorniki solidarno s predstavniki obrtništva. V Ljubljani, dne 27. novembra 1934. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Delavska zbornica, Soko’ska župa, Oblastni odbor Narodne odbrane, Zveza borvec Jugoslavije, Ciril Metodova druž ba Sekcija jugoslovanske ženske zveze, Zveza kulturnih društev, Oblastni odbor Jadranske straže, Zveza industrijcev, Zveza trgovskih združenj, Združenje trgovcev, Združenje trgovcev za srez Ljub ljana-okolica, Zveza gostilničarskih zdru ženj, Narodna strokovna zveza, Sekcija udruženja diplomiranih tehnikov Kraljevine Jugoslavije, Organizacija absolventov elektrotehnične in stroj ne delovodske šole, Strokovna komisija za dravsko banovino, Zveza privatnih na meščencev, Društva hišnih posest., Jugoslovanska strokovna zveza, Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije, Glavni odbor za Obrtniški teden — vsi v Ljubljani. planincev rada obiskovana, saj nudi enega najlepših pohorskih razgledov. Lep je pogled na obkrožajočo Dravsko in Mislinjsko dolino, na bližnjo Uršljo goro in Peco, na Savinjske in Kamniške planine, za katerimi dviga glavo naš sta ri očak Triglav. Proti zapadu nam obstanejo oči na naši tužni Koroški, ki jo zaključujejo v ozadju Ture z Velikim Klekom. Proti severu pa vidimo našo obmejno hribovje od Košenjaka do Maribora. Ako pa imaš srečo, vidiš tudi večerno razsvetljavo Gradca Dostop h koči je posebno iz Slovenj-gradca zelo lahek, saj je dosegljiv v pičlih dveh urah, veliko daljši pa tudi ni dostop iz Dravske doline, s postaje Vuzenica in Trbonje. Blagoslovitev koče žandarmerija je imela obilo posla, da je vzdrževala red pri tako ogromni množici ljudstva. Seveda ni manjkalo tatov in žeparjev, ki so izkoristili površnost ifi nepazljivost ljudstva. Tri take uzmoviče je policija zasačila in jih dala Dod ključ. Zagovarjali se bodo pred sodiščem. Trgovski grem i j naznanja trgovcem, da so trgovine na dan drž. praznika v so boto 1. XII. zaprte, med tem pa so naslednji dan v nedeljo t. j. 2. XII. odprte. Ponesrečen kolesar. Jožef Bračič, so-darski pomočnik iz Dolič pri Sv. Urbanu, je vozil proti Ptuju in je po nesreči padel s kolesa ter se pri padcu hudo poškodoval in si zlomil tudi levo roko. — Zdravi se v ptujski bolnišnici. Požar, ki je pred dnevi upepelil domačijo posestnika Jakoba Čuša v Dornavi, je napravil mnogo večjo škodo kakor se je prvotno mislilo. Mod drugim je zgorelo 10.000 kg sena, 1000 kg slame, 1000 snopov koruzne slame, 2700 kg slame v išopah, 150 k k fižola, 2500 kg čebule ter razni drugi poljski pridelki, kakor vse gospodarsko orodje. Škoda precenjena po sodnih cenilcih presega 60.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, sc je zahvaliti domačim gasilcem ter gasilcem iz Stojncev in Ptuja. Vzrok požara še ni pojasnjen. Nezgoda. Ponesrečil se je 8-letni šolar Jožef Grabar i/. Drstelja pri Sv. Urbanu. Na potu iz Sole proti domu je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko nad laktom. Ponesrcčnega fantka so spra vili v ptujsko bolnišnico. Kino. V soboto 1. decembra t. 1. ob 20. uri ter v nedeljo decembra t. 1. ob 18.3$) in 20.30 sc predvaja zanimivi film »Solnčm žarek*. MEINL CJIJ NEPOSREDNA UVOZ ——■i—ii i ii n m um ii i m rrrir i "V ir-" Tezno Priprave za obrtniški teden. Združenje obrtnikov na Teznem se pod vodstvom zadružnega načelnika g. Šabedra vestno pripravlja, da pomaga k resnemu umevanju obrtniškega tedna. Odbor združenja je razpravljal v treh zaporednih sejah o načinu, ki bi najbolj opozoril našo javnost, da je temelj vsega blagostanja v državi zadovoljen obrtniški stan. Uspeh pa je bil odvisen v prvi vrsti od dela in truda obrtnikov samih. Zato je poslalo združenje lepake in navodila vsem obrtnikom v okolici. Posamezni izvoljeni delovni odbori pa so prejeli okrožnice s toč niimi navodili. Naše delo in trud bo nam goto to doprineslo nekaj uspeha. Kdor izmed nas noče pomagati, naj tudi ns tarna. Sestanek odbornikov bivše samostojne občine. Zadnjo nedeljo so sc sestal: odborniki bivše samostojne občine Tezno v gostilni g. Sabedra k skupnemu raz govoru glede krajevnih potreb, prede« postanejo iz občanov velike občine Pobrežje srečni meščani. Sestanek je otvo-ril s kratkim nagovorom bivši župan g. Bezjak, podžupan g. Šabeder pa je op ra stil samega sebe zaradi pozno sklicanega sestanka. Potrebo je čutil sedaj, kn je inkorporacija pred durmi. Občinski odbornik g. Luknar pa je v šaljivih besedah orisal slogo in neslogo bivšega odbora od leta 1921. do danes. Po ofici-elnem programu pa se je v dokaz okoliške vzajemnosti in sloge vršilo skuptv* slikanje. Sokolsko društvo Tezno. Ponovno opi> zarjamo Sokolu naklojnjeno občinstvo, da priredijo v nedeljo, dne 2. decembra v osnovni šoli naši diletanti v režiji s. Tu-šakove igro »Domen«. Začetek ob 15. uri. Zdravo! Strelska družina Tezno. Vse člane vabimo, da se udeleže proslave ~Zedinjenja< Sokolskega društva, .dne 1. decembra ob 14. uri. Studenci Skrb za studenške reveže. Občinska uprava v Studencih je letos postavljena pred težek problem preskrbe vseh svojih številnih revežev, ki elan za dnent prosijo pomoči za svoje otroke in sebe. Ker občinska sredstva ne zaležejo za vse, je občina letos sklenila, da brezposelne ne bo podpirala čez zimo, ampak pridejo v poštev le največji reveži brez zaposlenja in doma. Vsi drugi brezposelni zlasti z dežele se pa pozivajo, da se čez zimo zatečejo k svojim sorodnikom na deželo; kdorkoli še ima kogarkoli v svoji podeželski domovinski občini, ne more priti niti za najmanjšo podporo v Studencih v poštev. — Za najrevnejše pa se bode občinska uprava obrnila do blagih src v Studencih in Radvanju, da najubožnejšim pomagajo s prostovoljnimi enkratnimi prispevki, ki jih bodo po ulicah pobirali določeni gg. občinski odborniki. Prebivalstvo občine Studenci se vljudno naproša, da ne zavrne nabiralcev, ampak se izkaže z majhnim darom in dokaže svoje dobro srce, ki se jo že večkrat v sili lepo pokazalo. Povdarja se, dta bodo za Božič dobili podpore samo najrevnejši soobčani iz Studencev in Radvanja. Večja darila se bedo hvaležno izkazala v časopisju. Občinska upra va se v imenu najrevnejših že v naprej zahvaljuje in prosi v teh težkih časih pomoči* Nova postojanka na Pohorcu PLANINSKA KOČA NA HRBTU KREM ŽARJEVEGA VRHA. se bode izvršila 8. decembra 1934 ter je s 40 ležišči, je namenjena v prvi vrsti , že sedaj priglašen obilen obisk, smuškemu športu. Vendar pa bo tudi od | Naša likovna umetnost RAZSTAVA LJUBLJANSKIH UMETNIKOV V KAZINI. Znani ljubljanski trgovec z umetninami, ki je postal v zadnjem času glavni posredovalec med ustvarjajočimi umetniki in kupujočim občinstvom, je priredil te dni v veliki kazinski dvorani razstavo slik in plastik skupine večinoma starejših ljubljanskih slikarjev in kiparjev, katerim uačeljujeta R. Jakopič in M. Jama. Že to daje razstavi pretežno pečat impresionizma. Ako bi hoteli biti pristranski, kakor je bil avtor nekega ljubljanskega poročila o ljubljanski razstavi mariborske »Brazde«, bi dejali, da je ta mariborska razstava strašno nesodobna, kajti impresionizem se je razvil in najjačje izživljal za časa »moderne«, t. j. pred svetovno vojno. Je torej mnogo starejši kakor povojni ekspresionizem, ki je pričel zamirati šele ob zatonu prvega povojnega desetletja. Toda umetnin ne moremo presojati po »sodobnosti« ali »nesodobnosti«, po raz nih »izmih«, ki se neprestano spreminjajo, kajti sicer bi bile umetnine umetnine samo tako dolgo, dokler bi bile »sodobne«. V resnici so resnične umetnine večne in vedno sodobne. Vprašanje, pred katerim stoji ocenjevalec, zato ni: kateri »izem« predstavljajo? — ampak: kakšno stopnjo dosegljivega ideala so v s v o j e m »izmu» dosegle? Vendar je važno kljub temu naglasiti nekaj, na kar nas ta razstava nehote o-pozarja. Odkar so v Ljubljani zaradi notranje razdvojenosti ob prelomu struj (konec ekspresionizma in iskanje novih potov) mladi utihnili in stopili nekako čakajoč v ozadje, so stopili spet v ospredje stari, t. j. impresionisti. V tem pa je prav vsa razlika med sedanjo Ljubljano in sedanjim Mariborom. V Mariboru, kjer smo dobili lastno slovensko slikarstvo šele po vojni, čistih impresionistov (razen svoje-oasno Viktorja Cotiča) sploh nismo imeli. Naši slikarji, ki jih druži »Brazda«, so ali realisti (Gvajc), ali iz ekpresionizma izhajajoči (in bežeči) iskalci nove stvarnosti (Kos, Jirak) ali pa iz impresionizma za nove oblike se boreči individualisti (Sirk). Večino članov »Brazde« druži zato neka skupna svojstvenost, ki je vsekakor najbolj »sodobna«, dosti bolj kakor je sedaj trenutno v Ljubljani na novo vladajoča smer stare «moderne«. V tem oziru mora biti razstava »Brazde« v Ljubljani za Ljubljano večje »odkritje«, kakor je Kosova razstava Ljubljančanov v Maribora (mislim vedno le slikarje, ne tudi kiparjev, ki so, razen Zajca, poglavje zase) za Maribor. To so glede Ljubljane nekateri listi, tudi neslovenski, odkrito priznali. Torej: ako velja za včerajšnji ekspresionizem, da ne sme več biti kažipot v bodočnost, potem velja to še bolj za predvčerajšnji impresionizem! To se mi je z ozirom na neko neresno ljubljansko poročilo o razstavi »Brazde« zdelo neobhodno potrebno povedati. Dejal sem, da je treba to sedanjo raz- tem pa, ko je kvaliteta Jakopičevih in Jamovih del v vseh slikah skoraj čisto enaka, opažamo pri Sternenu diference, često prav znatne. Po kvaliteti najvišje so izvrstni, barvno ubrani »Akt«, »Cvetice«, in »Dubrovnik«, najnižje pa »Gindeca«, ki naravnost kvari njegovo kolekcijo, malo boljša »St. Giorgio« in »Maria Salute«. Tu ni mehkobe in poezije impresionizma, tu je preveč trdote. Med impresionisti je nadalje zanimiv Dalmatico Inchiostri, ki po svojih letih ne bi mogel biti impresionist, pa je vendarle. Njegovim delom se pozna, da je njih oče ves zaverovan v Jakopiča, ki se mu na zunaj tesno približuje, ga pa notranje ne more dohajati, ker je Jakopič pač Jakopič. Vendar moram reči, da njegove cvetice ugajajo, manj pa portret. Franc Klemenčič, ki je zastopan po petih oljih, navedenih v ničemer ne dosega. Najboljša je še njegova slika »Zelenje ob vodi«. Med razstavljalce te skupine je zašel tudi naš Albert Sirk s tremi akvareli, ki so v tesnem impresionističnem sorodstvu z ostalimi, a zanj niso posebno značilni, dasi so izvrstni. Ivan Vaupotič je razstavil samo dve olji, zanimive »Cvetice« in »Ob Savi«, ki zanj nista posebno značilni. Bruno Vaupotič zaostaja močno za Ivanom in se na razstavi njegovih šest akvare'ov skoraj izgubi brez pozornosti. Tudi Fran Zupan s svojimi tremi akvareli iz okolice Maribora ne stopa v ospredje. Ostal je nekako sredi pota, na prelomu, in zato bolj osamljen. Precej prazne so pa slike Anice Zupanec-Sodnikove. Njeno slikanje je bolj dekorativno, kakor ponavadi pri večini slikaric in njene tu razstavljene cvetice so precej trde. Nekako na prehodu je Hinko Smrekar s svojimi tremi risbami, od katerih mi ugaja najbolj »Gorenjska hiša«. Čisto sam pa je Maksim Gaspari. Ustvaril si je svoj »izem« — nekakšen gasparizem — in mu ostal neomajno zvest. Treba ga je zato ali sprejeti ah odkloniti—tertium non da-tur. Meni ugaja njegov pogumni značaj. Zanimivo je tu »Rojstvo«, ki spominja na stare slikarije na steklu in dokazuje, da bi nam Gaspari s to tehniko ustvaril lahko še prav zanimive stvari. Težišče Nika Pirnata je plastika, a je zanimiv tudi kot risar in slikar. Je daleč od impresionizma in se mu tudi kot slikarju pozna prevladovanje plastičnega gledanja. Prikupne so njegove risbe in skice, a interesanten je tudi poizkus »Damski portret« (olje). — Tretji grafik je na razstavi dragi kipar, France Gorše. Razstavil je dve izvrstni karikaturi (Krleža in Kocijančič) in lesorez »Legenda o božični noči«. Precej je na tej razstavi zastopana tudi plastika, ki je tudi bolj »sodobna«, ako je že potrebno povedati tudi to. K impresionizmu spadajo samo dve terracotti in en mavec Ivana Zajca. Ne samo, da nam je to kiparstvo že zelo odtujeno, tudi sicer ne predstavlja posebne višine. Ako bi sodili na razstavi zastopane kiparje po razstavljenih delih, bi jim storili veliko krivico. Zlasti France Gorše bi presneto slabo »odrezal«. Bilo bi morda bolje, da še tega ni poslal, kajti sicer vem, da ima dosti dosti boljše stvari kot so te in je njegova prava cena dosti višja. Prav tako sta tudi dva mavca Petra Lobode (glava kralja Petra II. in sta v reliefu) premalo za Lobodo, ki je res močan kipar, dasi pričati o tem tudi že ti dve de’i. Tako sta ostala kot zmagovalca na tej razstavi Niko Pirnat in Tine Kos, ki pa bi v celoti ohranila svojo kvaliteto tudi ako bi bila dela drugih številnejša in srečnejše izbrana. Priznati moram, da kaže zlasti Pirnat silen napredek in posebno še kot portretist (Damski portret, Danilo, Polonca in General Maister). To so plastike, ki navdušujejo. Mimo tega koraka Pirnat krepko in pogumno v ospredju časa in se je že čisto osvobodil začetnih, nesvojskih upli-vov. Pred nami stoji že zrel. Pa tudi Tine Kos izpričuje v polni meri svojo umetniško moč. Njegove plastike so zrele in tople, posebno novejše. R. R e h a r. Problemi orikliužltve P obrežja k metlu KDO JE NAJBOLJ PROTI PRIKLJUČI TVI IN ZAKAJ. GLAS IZ VRST PO- Vprašanje priključitve pobreške občine k mestu Mariboru razburja še vedno duhove. Vsak jo suče po svoje, večina pa gleda na to vprašanje s svojega oseb nega in materialnega stališča sedanjosti, neupoštevajoč pri tem ostale večine prebivalcev in bodočnosti mesta Maribora, ki ima povsem drugačne interese. Najbolj stvarno je že izrazila svoje mnenje občinska uprava, kar je bi'o objavljeno v našem listu. Nasprotniki priključitve strašijo prebivalstvo z visokimi davki in dolgovi mestne občine, ki jih bo treba plačevati ter so v podkrepitev in dosego svojih osebnih stremljenj pri- BREŽANOV. To so gonilne sile, ki so zbrale podpise proti priključitvi. Vrednost podpisov pa je zelo dvomljiva glede njihove pristnosti. Marsikdo je podpisal protest, ker ni bil dovelj poučen, večinoma pa so na protestu podpisi žensk in otrok. Da bi dobila javnost pravo sliko razpoloženja, bi pač bilo potrebno sklicati javni shod ter prebivalstvu stvarno razložiti, kaj ga čaka v mestni občini in kaj v primeru, da ostanejo še nadalje samostojni Pobrežani. Potrebno bi bilo zbrati in na- stavo Ljubljančanov v Mariboru deliti na 1 čeli pobirati celo podpise med prebival-dva dela, na s'ike in kipe, pa ne le, ozi- stvom proti priključitvi. roma sploh ne zaradi razlike med slikami in kipi, ampak zaradi razlike smeri, Da bo javnost, zlasti pa trezno misleči del pobreškega prebivalstva pravilno kajti med tem ko prevladuje pri slikah poučen in ne bo imel napačne slike o impresionizem, prevladuje pri kipih nova J resničnem stanju, je treba predvsem ugo stvarnost, nekakšni neorealizem, (kje pa ; toviti, da se je rodila ideja za takozvaui kje še z rahlimi elementi ekspresionizma) Pečat razstavi slik daje Matija Jama, dasi je Jakopič močnejši, večji umetnik. Jama rastavlja v Mariboru sploh prvič. Je impresionist po resničnem čustvovanju in notranjem doživljanju, kar kažejo vse njegove razstavljene slike (sama olja), katerih je kar 32. Splošno stoji na višini prvih nemških impresionistov. Posebej o-menjam slike »Blejsko jezero v snegu«, »Pogled na Golovec«, »Zimsko pokrajino«, »Kopalci na Savi«, »Bratec in sestrica« in »Vrtnice«. Jama je močan tudi ob Rihardu Jakopiču, razlika med obema pa bi bila nekako takšna, kakor ie v poeziji med Gradnikom in Župančičem. Jakopič je shkar-lirik, poet barv, ki jih doživlja v vsem, pa naj slika cvetice, krajine ali ljudi. Njegove slike niso meditaoije, so simfonije barv! In prav to je tisto, kar ga dviga nad vse slovenske impresioniste, Četudi so sicer močni. Na tej razstavi je Jakopič zastopan skoraj s samimi cveticami, ki pa prav nič ne zaostajajo za njegovimi krajinami, portreti in kompozicijami. Razstavil je sama olja. ( Tretji izraziti impresionist je Matej Sternen, zastopan z desetimi deli. Med »plebiscit« v obrtniških krogih. To pa zaradi tega, ker bi radi obrtniki na periferiji mesta izkoriščali ugoden po'ožaj, ki naj bi bil tak, da so izven mestne občino pa vendar tako blizu, da uživajo 1 vse gospodarske ugodnosti mesta. Prav zaradi tega tudi niso načeli vprašanja meje; vsak hoče imeti mejo mimo svojega obratovališča. To velja zlasti za gostilničarje, ki podžigajo ob vsaki priložnosti razpoloženje proti priključitvi. Zakaj, to ve vsak otrok. Tem so se pridružili mesarji, ki se boje strogih higienskih predpisov mestne občine glede klanja živine in »stesarji«, to so zbijači, ki delajo koče iz blata in jih potem drago vribljejo kakemu siromaku. Z njimi v zvezi so tesarji, ki upajo, da bodo imeli v podeželski občini obilo dela in zaslužka pri kočah iz blata, kajti po njihovem, moramo priznati upravičenem pričakovanju, bodo pričeli nižji in srednji sloji bežati iz mesta in kupovati na periferiji stavbne prostore in graditi hišice iz blata. V to bodo prisiljeni tembolj, ker se napoveduje novo povišanje najemnin stanovanjem po mestih in zaradi nove obremenitve hišnih lastnikov. nizati prebivalstvu vse momente, ki govore za in proti priključitvi. Vse delavstvo, vsi kočarji in vsi kmetje se zavedajo, da drže iz Dogoš in Zrkovc vse ceste v Maribor, da je Maribor bliže kot so Hoče, da so z Mariborom v tesnih go spodarskih stikih, da v Mariboru kupujejo in prodajajo in so nekateri vsak dan, drugi pa vsaj na teden enkrat v Mariboru, dočim pridejo v Hoče le takrat, ko nesejo denar za cerkveni konkurenčni odbor, da ima mesto Maribor res dolgove, a ima tudi temu primerno protivrednost v svojih podjetjih, da skrbi za kulturni in socialni napredek svojega prebivalstva, da delajo delavci iz Dogoš in Zrkovc vsi v Mariboru, da so zaposleni ali iščejo zaposlitve naši vozniki v Mariboru, da skrbi mestna občina mariborska za svoje uboge, da dobijo njeni delavci na starost pokojnino, da imajo Mariborčani električno luč in jih stane razsvetljava polovico manj kakor nas, ki imamo petrolejke, da so Hoče od nas precej oddaljene in nimamo z njimi prav nobenih gospodarskih stikov, skratka, da mestna občina mariborska res pobira večje davke, zato pa skrbi v tem večji meri za dobrobit svojega prebivalstva. Plebiscit proti priključitvi so izvedli ljudje, ki gledajo s svojega vaškega stališča in vidijo povsod le svoj lastni žep. So to ljudje, ki so odgovorni, da je vse kulturno in gospodarsko življenje v Dogošah, zlasti pa v Zrkovcih zelo šibko, ker delajo ‘le vedno zase in smatrajo vse ostale za molzne krave, ki so dolžne dajati mleko do zadnje kaplje. Pričakujemo in upamo, da naše oblasti ne bodo nasedle takim plebiscitom, ki so jih povzro čHe osebne koristi in ambicioznost posameznikov. Našim merodajnim oblastem povemo javno, da je 90 odstotkov prebivalstva pobrežke občine za priključitev, 10 odstotkov pa jih je proti, in to 90 krčmarji, mesarji, »štesarji« in »ruštarji«- Mesto, ki namerava uvesti pobiranje uždtnine in ni zainteresirano, da se priključi širša okolica, bo ta plebiscit gotovo toplo pozdravilo, kajti prav ta o-kolica zalaga mesto z živili in prinaša zlasti ob sredah in sobotah na trg velike zaloge. Širša okolica nosi vsak dan tudi mleko v Maribor. Bodočemu velikemu Maribora bodo morali torej mlekarji iz Dogoš in Zrkovc odšteti vsako jutro užitnmo za mleko. To bodo debelo gledali. Pri priključitvi k mestu naj bi se ne pozabilo tudi dejstvo, da je velika sreča za vsako mesto reka, ki je naravni brezplačni pometač in odvajalec nesnage. To je za Maribor Drava, ob meji pa leži teritorij Dogoš in Zrkovc, kateri občini bosta dali bodočemu Mariboru svoj ravni teritorij za najlepši razvoj in napredek. Iz delovanja naše stranke SESTANEK ČLANSTVA KRAJEVNE ORGANIZACIJE JNS ZA IV. OKRAJ. Ob zadovoljivi udeležbi članstva se je vršil v torek 27. tm. v prostorih gostilne g. Kosiča sestanek članstva Krajevne organizacije JNS za IV. mestni okraj. — Uvodoma je podal predsednik g. Fran Golež kratko poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju, narlalempo grozni marseilleski tragediji. Omenil je razne govorice, ki jih razširjajo odgov. in neodgovorni elementi o nastali situaciji. Poudarjal je, da je edina naša dolžnost izpolnjevati zadnjo željo, zadnjo zapoved blagopokojnega kralja, čuvati Ju goslavijo, s tem, da nadaljujemo delo velikega pokojnika, pri čemer nam mora biti vodilo čuvati ediustvo naroda in države. Govoril je nato o težkih nalogah, katere čakajo JNS kot ncsiteljico idej šesto januarskega manifesta. Poudarjaj je nujno potrebo tesnega združenja vseh, ld hočejo narodu in državi dobro, podčrtaval potrebo strankarske discipline ter obsojal tiste, ki se kot.vohuni vrivajo v naše vrste, da s tem služijo nasprotnikom narodne in d.žavne ideje. Po teh u-vodnih besedah je podelil predsednik be sedo tov. podpredsedniku g. Franju Ma-čusu. Ta je v nad dve uri trajajočem predavanju poljudno razpravljal o najbolj zanimivih političnih vprašanjih, ki morajo zanimati vsakogar, ki se hoče politično udejstvovati. Govoril je o historii skem razvoju politike od njenih najpri-mitivnejših form, od skrbi za obrambo svojih selišč pri primitivnih narodih, do najbolj kompliciranih oblik vladanja po komunistični, fašistični in korporativni ureditvi držav. Govoril je o naši državni ureditvi in o nalogah Jugoslovanske nacionalne stranke z ozirom na sedanje prilike. Seznanil je poslušalce z vrstami politike ter tudi ni pozabil govoriti o politični morali. Predavanje je v polni meri zadovoljilo vse prisotne, kar so dokazali z burnim aplavzom. Predsednik se mu je v imenu navzočih najprisrčneje zahvalil ter ozna čil večer kot pravo politično šolo, kakršne so za naše članstvo nujno potrebne. Po predavanju je pa bila dana članom prilika izreči svoje želje in pritožbe, in marsikaj, dobrega a tudi žalostnega je bilo slišati. Ogorčenje se je polastilo članstva, ko je eden navzočih zabrusil delavcu, ki se je pritožil čez sramotno nizko mesečno plačo 300 Din, naj pa namesto trikrat na dan jč samo enkrat. Neverjetno se je vsakomur zdelo, da se more na svetu najti tak človekoljub. Z željo, da bi se na bližnjem občnem zboru videli še v dosti lepšem številu, je zaključil predsednik sestanek in bližala se je že polnoč, ko se je članstvo zadovoljno razšlo. Enostavno. Kaj pa delaš na borzi? Moje delo je zelo enostavno. Kupujem blago za denar, ki ga nimam, potem 2a na orodaiam naprej dražje*. V-Msrittoru, 'dne 39. XI. 1934. ,Warfflorsftl »V e S e r n t £« Mra. Stran 5. Sokolstvo Delovanje naših sokolskih odrov •Rožmarin* na odru Sokola III. Na svojem skromnem odm v krčevin-| ski narodni šoli je podal prošlo nedeljo dramatski odsek Sokola III. ljudsko dra mo »Rožmarin^ od Vladimirja Pfeiferja. Plemeniti smoter, ki mu kaj rada služi naša sokolska igralska družina, je posve til aiamen igre, igro in igralce, ki še nikoli niso odpovedali v svoji človekoljubni vnemi in požrtvovalnosti, zakaj zopet *> naš Sokol III.. po predlogu vzornega staroste br. prof. Strune položil čisti prihod revni deci kot dobrosrčen dar Miklavža na krožnik. Uvodoma je igro vsebinsko lepo pojasnil, obrazložil njeno zamisel in natme-ro, br. podstarosta upravitelj Cvetko, igro samo pa je pripravil in zrežiral naš neutrudljivi vodja dramatskega odseka or. Dr. Sentočnik, ki je še vrhu tega o-skrbel igralcem prav učinkovite maske ;vendar — bi bila ublažitev podčrtane 'dal vlogo mlinarja Priimoža in ob koncu detektiva. V maski in gestah prav u-strezajoče je podal br. Tovornik glavno in posebno v zadnjem aktu zelo težko vlogo Toneta. Ko mu postane še glas voljno in prožno orodje izraza notranje ?a doživljanja, bo on, ki je že danes steber našega odseka, pravi »stan« našega Predmestnega teatra. Zvesta soigralka mu :e bila s. Serak v podobi nesrečne Lenke, vi jo je izoblikovala z veliko ljubeznijo in iobriin domnevanjem. Odlično se je pa uveljavila njena tekmovalka v igri s. Minka Gorišekova kot Melita, podani z leko reclko oproščenostjo in malone de-nonskiim ognjem. Vlogo zlohotnega La-ia Giovannija je igral br. Vrenko, sicer nalo plaho, vendar vsekakor na mestu, -orenci br. Buitolna in lik njegove žene >o s. Vesni Perničevi bi zahtevali več zrazitosti v gesti in govoru. S. Schvvarz-iva pa je mater in teto Jero izrazito do-iro pogodila, tako, da je njena neprisi-jena, docela naravna igra globoko ga-lila občinstvo. Njena služkinja pa je bi-a malo preafektirana. (Tudi svojo zlato zapestno uro bi morala znati pogrešati!) Br. Prosnik, Zorč in Mesenel so dali 9rav krepkega življenja rekrutom, s. Križaj. Štefka in Iva ter s. Jožica Hvalec 'Da so prav verjetno igrale kmetske žene. (Uršo in rajnarici.) Janez br. Hvalen-ca je bil dobra podoba neizprijenega kmetskega fanta. Vsekakor je naše sokolsko občinstvo tgro sprejelo s toplim priznanjem in ni štedilo z močnim aplavzom, kar je znak, da mu je segla igra do srca. Igro ponove v nedeljo 2. decembra ob istem času, kar posebno priporočamo vsem onim, ki res ljubijo našo mladino ter so iskreni prijatelji Sokolstva Ss pravilno cenijo 'naravno, nepotvorjeno !?udsko igro. Koprivc. »Vrnitev* na sokolskem odru v Studencih Sokolski oder je postal Studenčanom resnična nujna, potreba. To se je jasno Pokazalo ob obeh vprizoritvah letošnje sezone: preteklo soboto in nedeljo so domačini docela napolnili veliko —lani Povečano — gledališko dvorano v Sokolskem domu. Prišli so tudi Mariborčani, Seniljčani in celo daljni Trojinčani, da si Ogledajo najnovejše Vombergerjevo de- lo, ki slovi širom Slovenije po svojih dramatsko efektnih prizorih. Občinstvo 'ii štedio s priznanjem, kar je za diletante že dovolj močan argument za trditev, da je vprizoritev docela uspela. Drama »Vrnitev« vsebuje vse pogoje 2a odrski uspeh. Vomberger je vpodobil tragično usodo vrnitve moža-vojaka, ki Sa smatrajo domači že od vojne sem za mrtvega. Problem pravice zakonskega Prvenstva in odstop drugega moža je avtor razpredel v zločinsko ozadje ter dramo privedel do silne napetosti in srečnega konca v gorskih plazovih. Sol-Je zalivajo gledalca ob groznem svidenju žene in prvega moža; žalost obhaja človeka ob duševnih bojih glavnih igralskih likov. Za pretresljivimi prizori slutimo ^ojne grozote ter sproščeni končno odobravamo prizadevanje, da se klanje z vsemi nesrečnimi posledicami nikdar več ne sme ponoviti. Hvaležni moramo biti pisatelju Vombergerju za posrečen vojni motiv, s katerim neposredno seje seme svetovnega pacifizma. Režiser br. Jože Mlakar je dramo izoblikoval do podrobnosti, da mu iz vidikov diletantskih možnosti in nemožno-sti ni potrebno oporekati prav ničesar. Pazljivo je koncentriral pozornost na efekte in trenutne situacije. Igralci: s. Lintnerjeva (žena), br. Lintner (I. mo*), s Krajnčeva (Lena), br. Kovačič (Lenart) so z vsemi ostalimi tvorili harmonično celoto. Zlasti igra prvih dveh ter lik br. Mlakarja (2. moža) zahtevajo globokega psihološkega razumevanja in mnogo i-gralskih zmožnosti. Če pomislimo, da je drama težka, moramo studenškim diletantom priznati, da so po lanskih »Hlapcih« dosegli z »Vrnitvijo« nov višek, ki kaže, da igralci dra-matsko rastejo tudi na znotraj. U ver je n sem, da nam bo letošnja sezona nudila še več lepih doživetij, ki bodo prav tako v čast in ponos studenškemu Sokolu! E. V-c. Obmejni Marenberg viteškemu krajlu Menda ni kraja, kjer bi tako globoko obmejnemu prebivalstvu žarišče prosve- in bolno odjeknila smrt našega ljubljenega vladarja, kakor med našim ljudstvom na najskrajnejši severni meji, v onih kra jih, ki so bili desetletja in desetletja do zedinjenja pod najhujšim pritiskom naših nacionalnih nasprotnikov. Da se budi mi oddolžimo spominu velikega kralja, je sklenil Sokol Marenberg —Vuhred na svoji seji 16. t. m. soglasno, da se Sokolski dom, ki je že več let največja tajna naše želje, imenuje: »Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.« Dom začnemo graditi spomladi leta 1935. Vsak, kdor pozna razmere ob naši severni meji, posebno pa še v Marenber-gu, bo z največjim veseljem pozdravil to akcijo. Sokol Marenberg—Vuhred se je ustanovil leta 1919. Boril se je ves čas kot obmejno društvo z najtežjimi okolščinami, vendar je vsa leta stalno napredoval in se razvijal. Kupil si je v trgu na eni najlepših točk stavbno parcelo, ki je stala 35.000 Din ter jo izplačal. V Vuhredu pa si je postavil za ta-mošnje Članstvo 'lepo letno telovadišče. Sedaj pa se obrača na vse brate in sestre širom naše domovine, da mu pomaga uresničiti to veliko misel, da postavi živ in svetel spomenik našemu ljub ljenemu vladarju ob mejnikih naših državnih meja. To bo prvi Sokolski dom te in steber jugoslovanskega nacionalizma. Le tako, ako dobimo ob meji svoj dom, bo delo res pozitivno v nacionalnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Vsa nacionalna javnost Marenberga in Vuhreda, zavedajoč se dolžnosti, ki jih ima, je tekom šestih dni zbrala za današ nje čase veliko vsoto 40.000 Din. Osnoval se je poseben obrambni odbor, ki ga tvorijo: Starosta Peter Mravljak, učitelj Stane Terčak, gostilničar Janko Cizej, uradnik Rado Kandrič in učitelj Vilko Kolar. Bratje in sestre, Jugoslovani! Naša severna meja Vas kliče. Naj ne bo nobenega med Vami, ki se ji ne bi odzval, četudi z majhno podporo! Mi Sokoli in vsa obmejna javnost na naši severni meji Vam bomo iz dna srca hvaležni. Kajti ne boste podprli samo Sokola, ampak boste pomagaili utrjevati nacionalno, kulturno, gospodarsko zavest in narodno edinstvo med svojimi brati. Postavitev Sokolskega doma, s tako dostojno počastitvijo našega blagopokoj-nega vladarja, bo gotovo vsej naši javnosti, posebno pa še med Sokoli in narodnimi borci žela odobravanje. Obmejno prebivalstvo pa pokaže s tern svojo iskreno vdanost in vso veliko domovinsko ljubezen, izpolnjujoč zad nje velike besede našega nesmrtnega CIKORIJA PRAVI DOMAČI IZDELEK kolesarske podzveze, Aleksandrova cesta 6-1, in sicer do vključno 15. decembra. Naš prvi zimslro-sportni znak tostran Drave. Naš Sokolski dom bo vladarja: Čuvajmo Jugoslavijo! Zdravo! Vsem sokolskim pripadnikom v Mariboru Meddruštveni sokolski odbor v Mariboru ponovno opozarja, da je udeležba pri proslavi 1. dec. za vsakogar brez razlike najstrožje obvezna, ker bo članstvo ustno in pismemo priseglo Nj. Vel. kralju Petru II. Ta dolžnost zadene vsakega pripadnika, neglede na starost in položaj. Vsak Sokol in vsaka Sokolica naj torej smatrata to nalogo za letošnji 1. december kot prvenstveno, ki se ji morajo umakniti vsi drugi oziri, razen bolezni in službe. Zaradi cerkvenih svečanosti ki bodo ob 11. uri, bodo mariborske sokolske edinice priredile svoje proslave v že najavljenih prostorih pol ure kesneje. Meddruštveni odbor. Uprava Sokola Maribor Matica poziva tudi tem potom vse članstvo, da se udeleži p ros'a ve 1. decembra ob pol 12. uri v veliki dvorani Narodnega doma z zaprisego Nj. Vel. kralju Petru II. Člani uprave v kroju, na levem rokavu črni flor, ostali v civilu z znakom. — Pri proslavi sodeluje pevsko društvo »Jadran« in godba »Drave«. Pismeno prisego oddajte podpisano rediteljem. Sokol Tezno — proslavi praznik zedinjenja, dne 1. decembra t. 1. ob 14. uri popoldne v nadstropnem razredu osnovne šole na Teznem. Najstrožje obvezna je 'udeležba vseh Sanov, članic in naraščaja. Izostanek opraviči samo bolezen in neodložljiva služba — kar je pa treba pred proslavo z dokazi opravičiti. Kdor neopravičeno izostane, bo brezpogojno črtan iz društva! Po končani proslavi ob pol 16. uri — vsadimo slovesno na telovadišču »Kraljevo lipo«. Zdravo! Sokol Maribor II. • Pobrežje poziva svoje članstvo in vabi Sokolu naklonjeno občinstvo, da se udeleži proslave na dan 1. decembra ob 15. uri v dvorani brata Renčlja na Pobrežju. Zadevna navodila so bila dostavljena članstvu na dom, po katerih se imajo strogo ravnati. Opravičilo se bo le ono članstvo, ki se iz tehtnih ozirov ne more udeležiti proslave in ki je to pismeno javilo društvenemu tajništvu. Na dan 1. decembra ob 14. uri se bo zasadila spominska lipa na šolskem vrtu na Pobrežju v spomin bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju, česar se naj članstvo udeleži v čim večjem številu. Po akciji sokolske milosrčnosti za razprodajo »Sokolskih src« je vsak posamezni pripadnik obvezen, da sodeluje. V nede'jo dne 2. XII. popoldne ob 15. uri bo društvo obdarilo najsiromašnejšo sokolsko deco, zvečer pa stareiše članstvo. Zdravo! Tajnik. Sokolsko društvo v Studencih poziva vse svoj; Članstvo, da se udeleži jutri proslave praznika zedinjenja in k položitvi zaobljube. Začetek točno ob pol 11. uri. Ob tej priliki vsadimo tudi Aleksandrovo lipo. Starosta. Spori Razpis druge zimske kolesar-ske dirke MKP Mariborska kolesarska podzveza isrh-e-di v nedeljo 16. decembra v spomin bla-gopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za prihodnji pokal predsednika MKP Slavka Markoviča pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Grga Andjelinoviča 2. zimsko ko'esarsko dirko, in sicer na progi Koroščeva, Maistrova ulica, Zrinjski trg, Kopitarjeva ulica, Aleksandrova cesta Zrinjski trg, Razlagova, Krekova ulica, Strossmayerjeva ulica in Gregorčičeva ulica. Start bo ob 10.30 na vogalu Vrba-nove in Koroščeve ulice, cilj pa na Trgu svobode. Poka! preide v last tekmovalca, ki je trikrat zaporedoma ali petkrat v pres'edkih bil zmagovalec. Pokal brani Štefan Rozman (SK Železničar). Sploš na določila: Pravico do starta imajo vsi verificirani Člani mariborske kolesarske podzveze za leto 1934.; vozi se po cestno policijskem redu ter pravilniku kolesarske zveze; dirka bo ob vsakem vremenu in na lastno odgovornost; start je dovoljen le dirkačem, ki imajo predpisano opremljeno kolo, to je brezhibno zavoro z zvoncem. Prijave s startnino sprejema tehnični referent mariborske Naš prvi zimsko-sportni znak. V sobo-, to 1. decembra zvečer se bodo sestali lanski tekmovalci »Orožnovega smuka preko Pohorja« v Mariborski koči. Ob tej priliki bo predsednik zimsko-sportne-ga odseka SPD g. dr. Igor Rosina predal vsem udeležencem lanske vztrajnostne vožnje preko Pohorja lep častni znak, ki ga je zasnoval znani zimsko-sportnik g, Borut Hribar. Tek osvobojenja v Mariboru. Jutri 1, decembra bo na tradicionalni progi Koroščeva ulica, Maistrova, Kolodvorska ulica, Aleksandrova cesta, Trg svobode (1800 m) tek »Osvobojen ja« -za Vahtar-jev pokal, ki ga priredi ISSK Maribor. Startali bodo najboljši dolgoprogaši našega mesta z odličnim Germovškom na čelu. Tekmoval pa bo tudi lanski zmagovalec, državni Tekorder Ivo Krevs iz Ljubljane. Start bo točno ob 10.30 na Koroščevi ulici. Odbor za delegiranje sodnikov ps"S OOLNP, službeno. Delegira se za prven« stveno tekmo SK Železničar : SK Svoboda rezerva g. Nemec. Sodniki za nedeljske tekme za prvenstvo LNP. OZDS v Ljubljani je delegiral k tekmam za prvenstvo LNP, ki bodo jutri v nedeljo 2. decembra, naslednje sodnike: ŽSK Hermes : SK Rapid g. Pfund-nerja, SK Celja : SK Ilirija g. Ochsa, Ča-kovečki SK : ŽSK Hermes g. Cimpermana in SK Železničar : SK Svoboda g. Ko piča. Zadnji trening naše državne nogometne reprezentance bo v Ljubljani. V nedeljo 9. decembra bo v Ljubljani zadnja generalna vaja naše državne reprezentance, ki bo igrala 16. decembra v Parizu in za božične praznike za balkanski pokal v Atenah. Naša državna reprezentanca bo nastopila v Ljubljani proti reprezen-tanci Ljubljane, in sicer v Stadionu. Kako je mislil. Profesor: »Ivič, če boste tudi pri maturi dos ovno ponavljali za menoj samo to, kar predavam, se bo gospod nadzornik zgrozil nad vašim slabim znanjem.« Prepričana je. Gospodinja (služkinji, ki briše okno od zunaj): »Marička, brž stopite doli, brez spodnjega krila ste, pod vami na hodniku pa stoji redar.« Služkinja: »Nič ne skrbite, gospa saj ga poznam. Ta čaka spodaj, kdaj mm padem v naročje.« ..Čuvajte Jugoslavijo!" A. K. Grln: Bogastvo Roman. »Govorite o gospodični Rogersovi; ali ve ona, da ji preti nevarnost?« je vprašala gospodarica hiše s prestrašenim pogledom. »Ona ne sluti ničesar,« ji je naglo odgovoril umetnik, »a meni se je razjasnilo marsikaj tekom zadnjih ur. Zvedel sem, da je gospod Degraw v resnici tisti plemeniti značaj, kakor nam ga je priporočal gospod Moris. Hudobnež, ki je kriv vse nesreče, je njegov sluga, ki ima hudobne načrte proti svojemu gospodarju in nedolžni signorini, da bi si prisvojil veliko premoženje, kar mu po njegovih mislih hočeta samo ta dva preprečiti. Bojimo se, da izvede mogoče še to -noč svoj nevarni načrt.« »Strašno!« je zaklicala gospodična Aspinwa!lova s tresočim glasom. »In kje je zločinec sedaj?« »Mogoče, da se skriva prav sedaj na vašem posestvu.« »Potem hočem poklicati Donalda in Henrika in zbuditi kočijaža.« Toda Gryce jo je zadržal. »Zunaj imamo pomočnike. Le pokažite nam pro stor: odkoder lahko opazujemo vrata go spodične Rogersove, dia se jim ne more približati sovražnik. Vem sicer, da je hi- ša zaprta,« je nadaljeval, ko je opazil njen začudeni obraz, toda opraviti imamo z zelo spretnim vlomilcem, ki ima mogoče povsod pomočnike.« »če gre samo zato, da se opazujejo vrata gospodične Rogersove, sem sama pripravljen« to prevzeti.« »Še nekaj veliko boljšega lahko storite,« je dostavil umetnik, »če jo pustite spati v svoji sobi.« »Da, prav rada, tam bo popolnoma varna.« »In jaz varujem vaju,« se je odločil Gryce, »spodaj, in Jakob mi lahko dela druščino. Luči ne potrebujemo, če sem vam potreben, gospod Gryce, zglasite se le malo in takoj sem pri vas.« V zgornji veliki veži starinske hiše je bii majhen del pregrnjen z zastorom in ločen od velikega stopnišča. Takoj je stopal Gryce proti temu skrivališču. »To je izvrstna opazovalnica,« je rekel gospodični Aspinwallovi, »če pustite luč tam zunaj na mizi, vidim neopažen lahko vse, kar se godi.« Pustila je luč, mu označila vrata si-gnorine in mu še povedala, da vodijo od zadaj še ene majhne stopnice naravnost v pritličje do sob gostov. Z neslišnimi koraki se je približala sobi svoje prijateljice in je tiho potrkala. V sobi se je zaslišal nagel šium. »Kdo je tu?« je vprašal trepetajoč glas signorine. »Hilary Aspinwallova; tako osamljena se čutim, Jenny, ali bi nocoj ne mogli priti k meni spat?« Vrata so se odprla in signorina se je prikazala še vsa oblečena. Prestrašena je prisluškovala. »Kaj je bilo to? Ato nisem zaslišala šuma? — Ne, bila je samo domišljija! Da nes sem tako prestrašena, tako razburjena, Hilary, vidite, še legla rasem.« Med tem se je tresla, kakor da se je zla slutnja njenih prijateljev polastila tudi nje. »V takem stanju vas ne morem zapustiti, pojdite z menoj,« je prosila Hila-ry. »Niti trenutek ne bi bila mirna, če bi vedela, da vi čujete in vas muči bojazen.« »Ne morem,« je odgovorila signorina močno razburjena, »če me prime nervozni napad, me ozdravi edinole samota.« »Potem dovolite, da ostanem vsaj v vaši bližini.« Ko signorina ni več vedela, na kak način naj odkloni predlog prijateljice, je zmedeno povesila oči. »Oprostite, Hila-ry,« je šepetala, »razumete me pač lahko; pride ura, da moramo biti sami s seboj, da niti ne želimo, da nam gledajo molčeče zvezde skozi okno. — Gospod De-graw iz Clevelanda me je prosi! za ju-tršnji dan na pogovor. Ne vem, kaj namerava, toda tresem se že vnaprej...« obtičala je sredi stavka in zardela — »gotovo vse drugo ...« Hilary ji ni vedela svetovati; brezuspešno je iskala'povoda, da poišče Jen- ny v njeni sobi zavetja. Ker je pa opa-zila, da napravlaj njena prisotnost Jemtf še nesrečnejšo, se je poslovila od PrlJa' teljice s prisrčnim poljubom in je zašepetala: »Ako vas bo strah, odprite - rata in me pokličite, kajti ne bom spala.« . Signorina ji ni odgovorila ničesar, zrla se je s plašnim pogledom Se enkrat po dvorani, stopila v sobo in zaklenila vrata. Hilary se je podala k policistu .in mu sporočila, da ni mogla pregovoriti gospodične Rogresove, da bi prenočila v njeni sobi. »Dobro, potem jo bomo stražili tani kjer je,« je odgovoril Gryce, »mogoče mine noč nemoteno, toda moramo biti za vsak primer pripravljeni. Kaj nameravate storiti?« »Najrajše bi ostala, tukaj, kajti imam veliko zaupanje do vas in je moja dolžnost, da čuvam nad svojo hišo in nad svojimi gosti.« »Strinjam se z vami, zahtevam e brez pogojno molčanje. Prosim, da pomirite najprej razburjene goste in se vrnete K meni v skrivališče!« Iz raznih vrat so zrli prestrašeni in radovedni gosti, ki so želeli videti vzrok ponočnega nemira. Ko jih je Hilary prepričala, da se ni zgodilo ničesar so se zadovoljili' in kmalu je zadremala spet vsa hiša v navideznem miru. Gosnoda-rtca se je podaja k Gryceju za zastor, porrmoži število tajnih čuvajev. (Se bo nadaljevalo.' m Ljubezen pod giljotino ŽIVLJENJE JETNIKOV V JEČAH ZA ČASA FRANCOSKE REVOLUCIJE. ZA PISKI FRANCOSKEGA KRONISTA NO UGARETA. Največ gorja in zla je na svetu morebiti samo zaradi tega, ker ljudje tako radi pozabljajo, da so umrljiva bitja. Koliko manj bi bilo na svetu grenkih solza, koliko manj siromaštva, nesreč in zavisti, če bi se človek vsak trenutek spominjal kratkosti svojega življenja. Zamislimo si, da bi jutri nastal vesoljni potop in da bi se nekateri izvoljeni lahko rešili z Noetovo barko. Misleč na način, ki nam ga nalaga vsakdanje življenje, bi dejali, da bi bila Noetova barka polna solz in vzdihljajev nad izgubljenimi na-dami, za katere so ljudje žrtvovali sko-ro vse svoje življenje, vendar pa toka vsakdanjega življenja niso spremenili bistveno niti najstrašnejši dogodki naše zgodovine, niti ga spreminja sedanjost, in človek, ki živi, ne misli rad na smrt. Zgodovina nam pove, ali vsaj nekatera poglavja iz nje, da so se ijudje v neki dobi veliko bolj spominjali smrti, kakor se je spominjamo mi. Zavedali so se, da je življenje največja sreča in da je ta sreča — zelo kratka. Živeli so zato po mili volji, uživali vse sladkosti, ki jim jih je nudilo življenje in so bile njih ambicije izredno velike. Verovali so v nagle kariere, danes na površju, jutri v prepadu. Tako je bilo tudi nekaj časa pred in med francosko revolucijo, pa tudi po dru gih državah niso živeli drugačnega življenja. Francoz Robespierre je postal iz malega provincialnega odvetnika diktator Francijo, a umrl je pod giljotino, in vse to v teku enega leta. Danton je doživel nekaj podobnega v 10. mesecih. Hoche je postal, ko je bil star 22 let, general, bil je zmagovalec najslavnejših bitk in je umrl pet let kasneje. Napoleon Bonaparte je postal iz poročnika mogočen cesar, osvojil je pol sveta, in ko je bil takorekoč na vrhu svoje slave, se je znašel na samotnem otoku Sv. Helene kot jetnik. In vse to se je zgodilo v dobi 17. let! Iz leta 1797. se je še ohranila kronika, ki jo je napisal o pariškem mestu neki Nougeret. Avtor je v tej knjigi plastično prikazal minljivost ljudskega življenja in ljudske ničevnosti v revolucionarnih ječah. Francoski kronist piše, da mu je pnd la v oči nenavadna skrb takratnih Parižanov za življenje. Tisti, ki so bili v ječah, so prosili, naj jim kmahi končajo življenje, a mudilo se Je zelo tudi državnemu tožilcu, ki ni več vedel, kakšnih metod bi se posluževal, da bi giljotina hitreje funkcionirala. Dosegel je rekord, ker je potreboval za obtožbo, obrambo, izrek sodbe in izvršitev kazni samo lt) minut. In vendar mn to še ni bilo do-velj. Zahteval je. da se sestavi lista obtožencev in je obtožence sodil in umoril kar po listi. Krvniki so jedva zmogli svoj posel. »Ječe so najhujši pekel,« je dejal kronist, »toda one so istočasno svetišča, v katerih se moli in preklinja Boga, kjer se povzdiguje sovraštvo in ponižmed njena nedrija ter pozabil na to, da smo v — ječi...« Kje je bilo slišati take in podobne pogo vore? Ne v razkošnih dvoranah aristokratov, marveč v revolucionarnih ječah v Luxenburffu. Podobne so bile razmere tudi po drugih ječah. Vendar pa so bile te razmere, v katerih so morali živeti revolucionarji, naravnost strašne. Kronist poroča, da je bilo v Luxenburški ječi 900 jetnikov, in so imeli samo 12 postelj. Moški in ženske, stari in mladi so spali skupno. Sveča zataknjena v steklenico je razsvetljevala fantastične prizore ... Tako se je mešalo vzdušje sladkosti, greha, grenkobe in smrtnega sjra-hu. Vse pa je premagovala ljubezen, ki je družila jetnike. Mnogi niso niti sluti- li, da se bodo naslednje jutro odprla vrata ječe in da jih bodo odvedli stražniki pod giljotine. In marsikatera markiza, na tem potu, je tiho šepnila na uho mlademu in postavnemu lakaju: »Zbogom, dragi! Zakaj te nisem spoznala še v srečnih časih, da bi preživela s teboj srečne ure!« Toda Lakaj ji je odgovoril: »Gospa, naj vam ne bo žal, takrat sem imel iju-bavno razmerje z vašo sobarico.« Fabre de Eglantine je bil težko bolan in je ležal na tleh v omedlevici. Ko se je prebudil, je neprestano dvoril mladim ženam in iskal rokopis neke drame, ki ga je bil izigubil pri hišni preiskavi. Njemu so delali družbo v ječi Danton, Cammila, Lacroix in drugi. Svojim znancem je Danton nekega dne v ječi na sprehodu zaklical: »Danes smo vsi enaki!« Cam-mile Desmoulins je bil v ječi zelo melanholičen, a krajšala mu je grenke ure neka bivša opatica. Ljubila ga je kot še nikdar nobeno drugo dekle. Njeni tova- rišici pa je bilo hudo, ker ni postala mati, da bi na ta način vsaj za nekaj časa podaljšala svoje življenje. Neki zdravnik, ki je bil tudi ujetnik, je ugotovil, da ženske niso mogle zanositi zaradi strahu pred smrtjo pod giljotino. Ko so se valjala mlada človeška bitja obeh spolov v divji strasti po celicah ječe, ko se je razlival po tleh šampanjec, in ko je starec prisegel zvestobo 16-Iet-nj mladenki, ko nikdo med jetniki ni misli' na strašno smrt, je krvnik na trgu čistil in brusil giljotino. Tako je končal kronist Nougaret svojo kroniko iz tistih dni.,. n mm iii in mi mm Solidarnost. Prijatelj, nikar ne povej moji ženi si mi posodil teh 500 Din. Dobro, toda ti ne smeš povedati moji, da sem jih imel. da Dobrodelnost. Dušica, tale obleka razen gumbov sploh ni več za rabo. Poreži torej gumbe, obl« ko pa daj beraču. Strupeno vprašanje. Kaj žalujete, gospa? Ne. Zakaj? Ker nosite zadnje čase črne lase. Darilo, ki razveseliuie stane pa /e; Obleke za vsak dan od . . . Din 14 © Dobre obleke iz kamsarna od. „ Moške hlače od ....... „ 5© Leoi raq ani od....................„ 32© Obleke za dečke od................. 13© Raglani za dečke od................ 260 Soortne čepice od.................. Damski olašči brez krzna od. . „ 320 Damski olašči s krznom od . . „ 3$© Plašči za deklice od..................19© Obleke za otroke od ..................$0 Plaščki za otroke od...............„ 190 Smučarske obleke za dame od „ 390 Smučarske obleke za gospode od „ 390 Mornarske čepice za otroke po „ 18 Večkrat slliimo: »To je poceni, ne more biti dobro." Nizke cene Tl VAR proizvodov so dosežene z organizacijo izdelovanja in prodaje. LEPI DAROVI ZA MIKLAVŽA IN BOŽIC Garnitura volnenih pokrival v lepih škatljah Din 130'— in 300'-. Elegantne JUTRANJE SUKNE za gospode „ 150'— do 240’-. TIVAR OBLEKE V M • rT&sflf, 3tae 95. S!, m Jffartfiorsft »Y e E er n Ilc« Jutra. BESBESS5&&: TiLJL-^l 8 Sfran 1 Mali oglasi Razno JOS riCHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska “l- 16, tel. 27—56, Izpeljuje elektroinstaiacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-Prečnih cenah JfAMPlQ^ T. SOKLIČ ^ !’Afe1n«ii*Ta!*V Zastopnike sprejmem GOSTILNA MANDL. V soboto in nedeljo pojedina Krvavih in jeternih klobas. 4877 Prodam SPALNICE politirane najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641 JABOLKA oddaja tudi na drobno Kmetijska družba. Meljska c. 12. Tel. 2083. 4839 GOSTILNA ŠERBINEK. V soboto in nedeljo pojedina kašnatih klobas, domače kocine, dobra kapljica je preskrbljena. 4892 POSODIM oziroma prodam dobro ohranjen pianino s prijetnim glasom- Vprašati v Migdalenski ulici 17, pritličje, stanovanje štev. 2. 4853 Sobo odda SOBO. opremljeno, solnčno, s prostim vhodom oddam gospodu. Poizve se v trgovini Klanjšek, Glavni trg. 4S76 OPREMLJENO SOBO. solnčno, po želji s hrano oddam takoj. Tomšičev drevored Lešnikova 4. 48/8 Lepo, solnčno, ulično OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema mirnima gospodoma s hrano ali brez. Naslov v upravi >Veternik;*«. 4880 SOBO ODDAM TAKOJ samcu. Klavir na razpolago. Tattenbachova ulica 27, Mr-var.__________________ 4903 NOVO, MEHKO POHIŠTVO z vložki in žimniki poceni pro dam. — Aleksandrova cesta 79. 4896 Okrasite vaš dom z našimi ^ modernimi zavesami »TUNGSRAM«-ŽARNICE | »SINGER« in ves drugi elektro-pribor! šivalni stroj proda poceni in najceneje, kakor tudi e’.ektro- j z garancijo, mehanik Draksler inštalacija iu popravila cenej- Vetrinjska ulica 11. 4924 ša kot povsod, pri elektro- tehniku FRANC KOCJANU — Koroška cesta S. 4894 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Koseskega 15 (blizu kadetnice)._____4912 SOBO, opremljeno, sončno, poseben vhod, električna luč, za dva uradnika ali oficirja, oddam takoj, Stritarjeva ulica 5. I. nadstr. 4920 SOBO s posebnim vliodom oddani. Kolodvorska ulica 3, II., hodnik, vrata 7. 4922 Premislite pred zimo ali 1. nabavite si čevlje na račun slabe kvalitete po nizki ceni, a§§ 2. zanesljivo dobre in trpežne čevlje po zmerni ceni. Imstno in priporočamo nakup pod 2« O R A * ♦ Službo dobi UČENKO za kuhinjo sprejmem takoj. Restavracija »Novi svet« ribor, Jurčičeva ul. " 7. Ma 4885 KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme Avberšek. Državna cesta 24. 4906 IŠČEM SOBO S HRANO v bližini gl. kolodvora, even-tuelno tudi brez hrane; Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Železničar« 4913 Nogavice, rokavice, zimsko perilo i. t. d. pri Mariji Kumše, Maribor, Stolna uiica 1. UPOKOJENCI, ki si žele kaj malega zaslužiti za praznike, se naj zglasijo v nedeljo predpoldne v Vrbanovi 59. 4939 Zaboji s podkurilnim premogom KARBO PAKETI naj ne manjkajo pri nobeni hiši. Zaloga: tt. Arcdraschitz MARIBOR, Vodnikov trg 4 v Ce hočete štediti svoj denar tedaj kupite hitto sukneno blago ra obleke (volna), ki stane samo Din 16'— v božični predprodaji pri tvrdki Dolce! & Marini Maribor, Gosposka 27 kupite dobro in poceni le v Tekstila! BMeleMt. Mor. Gosposka ulica 14 Izpopolnite vaše perilo z našim priznanim ppriiJom Lep 4901 POZOR! Prodam motorno kolo s pri-i kolico za Din 4000 ali zame- V nedeljo pojedina domačih blago. Be n , klobas in divjega zajca. Se Priporoča B e r a n i č. 4899 V SOBOTO POJDEMO v gostilno »TRST«, nasproti bolnice. Koncert, domače koline, krvavice, pečenice, dozira kapljica. — Se priporoča 4905 gostilničar. Halo! Halo! GOSTILNO »JELEN«, Taborska 8, smo na novo uredili in uvedli prvovrstna stara in nova ljutomerska in domača vina po 14, 12, 10, 8, 6 Din ter vsak čas mrzla in topla jedila. Sprejmemo abonente na dobro' domačo hrano za 10 Din. Glasovir gostom na razpolago ter razni časopisi, šah in igralne karte. — Vino čez ulico 1 Din ceneje. — Za obilen obisk se Priporoča 4911 lastnik. DOBRO OHRANJEN KLAVIR pripraven za pouk, za Din 4000 na prodaj. Vrbanova ul. 26._______________________4950 LEP KOŽUH za mesto, za gospoda, s piž-marjevo podlogo in damska krznena garnitura, boa in muf na prodaji Vprašati pri Antonu Butolenu, Loška ul. 19. 4901 Posest POJEDINA KLOBAS v soboto in nedeljo 2. dec. pri Kučerju v Studencih, Aleksandrova cesta. Koncert in dobra kapljica. Za obilen obisk se Priporoča M. Smodiš. 4921 GOSTILNA PRI »TURISTU« Betnavska 39. Jutri soboto in nedeljo pojedina domačih krvavic in jeternic. Pristna vina iz lastnih vinogradov. 4938 DOMAČE KOLINE, jetrne, krvave klobase, pečenice. Gostilna Jeruzalem, Vetrinjska ul. Jji_______4943 KOLODVORSKA RESTAVRACIJA '•na vsako soboto domače krvavice In pečenice. — Se priporoča Majcen._________4946 ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom za Din 18.000.— na prodaj. Vprašati dopoldne. — Jože Vošnjakova ul. 21/11. 4915 Maribor: šeststanovanjska hiša 70.000 Din; nadalje razne hiše, vile in trgovine. Studenci, Tezno, Pobrežje: hiše od 30.000 naprej. Pekarija z devetstanovanjsko hišo 260.000 Din. Posestva: graščine d\> 350 oralov prodaja Posredovalnica Maribor — Slovenska ulica 26. 4916 NA PRODAJ novo zidana hiša, 2 sobi in kuhinja, veranda, 629 kv. m zemlje, pri glavni cesti, Zgor. Radvanje. Gozdna 2. Cena Din 16.000. Vprašati: Mizarstvo Horvat. _ 4928 OPREMLJENO solnčno sobo oddani v najem s 15. decembrom. Tattenbachova 20, L, desno. 4936 SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam mali družini. Tržaška 5, Kolenc. 4949 V naiem ODDAM GOSTILNO »Rotovž« v najem. Vicel, Maribor, Gosposka ul. 5. 4935 ©n! gospedle ki si želijo cener.o nabaviti sukno za obleko, dobijo čisti volneni kamgarsi v modernih vzorcih, meter samo Dir. 125'—, dokler še traja zaloga. MO.- Dolček & Marini Maribor, Gosposka 27 Kupulte svoje po* tretoščtee asrS naših inserentih« fpgoiski lokal v Gosposki ulici 34 (poleg Brišnik) se takoj ugodno odda. Vprašati pri tvrdki Wogerer. Grafolog KARMAH Posteljne odeie postelino perilo, blazine, zglavnike, kakor tudi svilo in klot v največji izbiri pri Maribor Izdelovanje posteljnih edej A. Štuhec. . Sto)na ulica S_____________________ Saten, svila, pike-svila, Creppe de chine, Creppe de georgette vse po.........................Din 28’ dokler še traja zaloga NOVOZGRADBA z vrtom Din 18.000. Hiša v sredini mesta, več stanovanj. 110.000. Krasna dvostanovanjska vila. lep vrt, 300.000. Ve* lika hiša z gostilno, drugim lokalom, ledenica 115.000 Din. Posredovalnica »Rapld«, Gosposka 28. 4932 Kupim POZOR! sPoročam cenj. občinstvu, da seni odprl čevljarsko delav. nlco, kjer bom izdeloval prvovrstno blago. Popravljal bom tudi snežne čevlje! Pomudil se bom zadovoljiti vsakogar ter se priporočam Franc Bevc, Studenci, Aleksandrova c. 45. 4933 CENJENIM DAMAM Se priporoča za izdelavo vseh v*st damskih oblek tudi za sPecijalno izdelavo moškega Perila, šivilja Lizi Kuster, Vojašniška ul. 1, pri starem mostu. 4934 PREGRINJALA, divane, preproge, zavese, "anelaste, vatiranc odeje, per !e,> puh, blazine, namizne garniture, najceneje pri NOVAKU. Koroška 8, Vetrinjska 7. 4940 POZOR! •apetniške izdelke, solidne in 5? brezkonkurenčnlh cenah ^bite pri Kuharju, ul 26. ZLATO. zlatnike In platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orož iova ulica 8 2642 OTROŠKI TRICIKEL kupim. Ponudbe na upravo »Veternika« pod »Takoj*. 4897 KUPIM HRAN. KNJIŽICO posojilu- Narodni dom do 100.000. Ponudbe upravi lista pod »Nujno«. Pouk Obiske sprejema v hotelu „Zamorc“. O-stane do 10. decembra t. 1. Odgovarja na korespondenco. 4893 % Trpinovem bazarju . Trajnogoreče peči za drva in pfenioj; kakor tudi Štedilnike kupite najceneje v žMinlUH Jurčičeva ni. S. Angleški pouk. Miss Oxley, Krekova ul. 18/11- 4510 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom oddam takoj. — Vrhanova ul. 61. 4879 SOLIDN. Vetrinj- j sprejmem. 45861 vrata 7. SOSTANOVALCA Loška ul. 5, I* 4930 VELIKA KAVARNA RESTAVRACIJA IN V MARIBORU DANCING se lahko prišteva po obnovi k najelegantiicižim lokalom v Dravski banovini. Pri obnovi teh prostorov so bile zaposleno same mariborske tvrdke* Tapetniška In dekoracijska dela je izvršila z velikim okusom tvrdka »WESIAK«. Mizarsko delo je izvršila tvrdka »KLANČNIK«. Razsvetljavo je vpeljala tvrdka »RUDA«. Maribor. Podjetje lahko danes konkurira z vsakim inozemskim lokalom po zunanjosti in vodstvu In odgovarja vsem zahtevam tujskega prometa. Vodstvo restavracijo jo prvovrstno In zadovolji najbolj razvajenega gurmana. V KAVARNI so na razpolago vsi tu- In Inozemski Časopisi, revije in ilustracije, tako da se priporoča posebno za dnevni obisk. Od 1. decembra daljo se vršijo zopet dnevno koncerti, kabaret ta Ples. Vsako nedeljo in praznik so popoldanski koncerti, vsak četrtek čajanka ob 17. url s plesom. Cene s» kljub vsemu najnlžje, tako, da obisk 4925 Velike kavarne, restavracije in Dancinga mreno vsakomur najtopleje priporočati. Blago za tople domače obleke v veliki izbiri in najmodernejših vzorcih od Din 10'— naprej v božični prodaji pri tvrdki Dolček & Marini Maribor, Gosposka 27 Soomnite se CMD i o oiran o FSSOJILHICn *. 118. P. UK1B0R. NHIODHI USTANOVLJENA LETA 1882 Stanj* hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Volna zopet ciniiii Cenejše so sedaj naše znamke znane vrste: vKluft* za nogavice in dokolenice 10 dkg Din T31- ,Gelbschi!d* 2» puloverje in telovnike 10 dkg Din 16‘- ,Teka‘ za robce in jopice 10 dkg Din 10 - JFuldartia4 za šale in čepice 5 dkg Din 9'- ,Partia‘.............5 dkg Din 6-- [. 80PEFELDT Mir Pi^e-svila, sati n svila, Crepe mongol, Crepe de chine, Crepe georgette vse po Din 28"- tako dolgo dokler traja zaloga v Trpinovem bazarju MIKLAVŽEVA DARILA kakor damske torbice, aktovke, denarnice, kovčeki itd v veliki izbiri in naj-nižji ceni pri tvrdki Karle in drug Trg Svobode 6«____4788 KRZNO vsake vrste od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina s krznom J. SOPER, Glavni trg 9 zraven manufakture Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah 4212 ■ S ■ I ■ ■ s ■ 8 a : Kranjske klobase tvrdke K. JARC, LJUBLJANA, kvaliteta kot na Mariborskem tednu, prodajajo sledeče trgovine: JOSIP ŠINIGOJ, Aleksandrova cesta 18. TONI OŠLAG, Glavni trg 17. JAŠ & LESJAK, Uliea 10. oktobra L Vsaka klobasa nosi plombo K. JARC, LJUBLJANA 48*3 Vozički za lutke, športni z gumijastimi kolesi od Din 90*- napr. ““""ffiLLUNA* 99 Luna'* igrače Lutke, oblečene, nezlomljive, komad od. . Din 5’— naprej. Otroški telovniki iz čiste ovčje volne od Din 19'— naprej. Telovniki za dame in gospode po najnižjih cenah v veliki izbiri. 4883 Ekspertna hiša ..LUNJI" Damske Dla kupite ceneno samo pri nas, ker prodajamo iste pod ceno. 4909 Dolček & Marini Maribor, Gosposka 27 Ce bi moral mož ribati pod * gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje žene in bi raje kupil ceneno » blago za tla KARTOLEJ g£ m 0in 30'. kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da je prilepljen ali pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj. Hišne gospodinje so navdušene za kartolej. ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji, predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom Samo tvrdka WEKA MARIBOR skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela. 379 Naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš is* kreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast gospod Pripravna in najcenejša Miklavževa darJa dobite v trgovini s krznom K. Griiiiiz Gosposka ul. 7 Oglejte si naše nizke cene v izložbi. 4870 Vižintin Franc nam. nadzornik kaznilnice v pok. dne 29. t. m. popoldan do mučnem troljeDju odšel v večnost. Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 1. dec. ob 15. uri na magda-lenskem pokopališču. Maribor, dne 29. nov. 1934. Ana, soproga, Franc, Rndolf, Vilko in Albert, sinovi, Vera >oj. Vodenik, snaha, Tinček, vnuk. 4926 Opravilna številka IX I 2193/34-9 Dražben^oklk Dne 21. januarja 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Studenci, vi. 238 Cenilna vrednost Din 60.378-- Vrednost pritikline Din 64'-, kar je že všteto v cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek Din 30.189-- V ostalem se opozarja na dražbeni oltlic, hi je nabit na § uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX. dn« 17. novembra 1934. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod Anton Volk izvrillni uradnik včeraj 29. nov. ob 8/4 4 uri zjutraj po dolgem mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere v 59. letu svoje starosti preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. dec. ob 15. uri iz hiše žalosti v Kamnici na tamošnje pokopališče. Kamnica, Maribor, Leibnitz, dne 30. nov. 1934. Žalujoči ostali. Centrala: MARIBOR Gosposko - Slovensko ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■ Go/Bolj varno naložbo donoifo. kor jsofl so vlogo pri «o| kropilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In x vso svojo davčno močjo — - H r m m 11 n 11 m Im wriu J * »m » denarno stroko spadajočo posle ločno In k u I a n t n o Sprejema offiSovSi« Podružnica: CELJE "utnoitaiilska°hUniinuaei Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA DIV0J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DE££LA v Mariboru