GLAS list stovotUk delavcev v Ameriki. The on^r Stoyenic in the United States. Issued every* day* jepec^l Sundays and HoSdayai niJEFON PISARNE: 4§S7 008ILAXDT, Jtmm HsftUr, Septmter U, IMS, a* the Port Office at New Teck, V. Y^ under tks Ask of Oenfra ■ of Ma rek S, 1879. TMLEPON PISARNE: 4997 091TUM. NO. 117. — ŠTEV. 117. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 19, 1909. — SREDA, 19. VRL. TRAVNA, 1999. VOLUME i VIL — LETNIK IV11 Novi naselniški komisar na Ellis Islandu. NOVIM KOMISARJEM NA NA-SELNIŠKEM OTOKU V NEW YORKU, JE IMENOVAN WIL. WILLIAMS. Njegeva, prejšnja uprava in prijateljstvo s predsednikom Taftom. BIVŠI KOMISAR. Wa>hington, 19. maji. William Williams i7. Few Yorka je bil včeraj imenovan naselnišfcim komisarjem za luko New York, oziroma za naaelni&ko postajo na EHis Islandu. kjer bod#» natopil k«»t naslednik dosedanjega komisarja Robert Wat-chorna Povodom njegovega imenovanja so v Belej hiši izdali izja\o, v kterej se med drugim trdi: "Predsednik T aft je poveril mesto aaselniškega komisarja v New Yorka, kjer je najvažnejša našel ni-ška postaja republike, William Wil-liam-a iz New Yorka. To mesto je dosedaj zavzemal Robert Watchorn, čegar ■ rado vanje ni bilo povoljno niti za predsednika, niti za tajnika za trjpovino in delo. dasiravno se je zanj zanimalo mnoiro častnih ljudi, kteri pa o nradovanju na tem mestu niso Mneli mnogo stvarnega znan-stva. Wafcehorna ni nihče pozval za odstop, toda trgovinski in delavski tajnik je uvedel preiskavo o njegovem zadržanju v uradovanju, nn»d ktera je pa podal ostavko. "Mr. Williams je veščak v tem uradovmnjn, ktero je pa svoječasno prostovoljno oatavil, da se je posvetil fTojemo odvetniškemu poklicu v New Torku. Preifeedniku je bilo pred vsem na tem ležeče, da se ura-duje natančno po zakonih, kteri naj se isvršujejo tako, da bodo v varstvo naseljencev, kteri prihajajo v to dedtelo. Williamsovo prejšnje ura-dovanje jamči, da se bode v nadalje vse to izvršilo. Williams je gradu-iral na vseučilišču Yale in je prijatelj predsednika Tafta. Za to mesto ni profil, temveč se je le po daljšem prigovarjanju udal. "Zatrjevalo se je, da je Watchorn resignirai iz političnih razlogov, toda to zatrjevanje je neosaovaao. Trgovin.-ki tajnik in Wiiliams sta se £e posvetovala, kako naj se v nadalje uraduje na Ellis Islandu in sta glede uprave popolnoma jedina." Podražitev narodne jedi. "Pie" se je podražil. V CHICAGU, ILL., SO SLAŠČIČARJI PODRAŽILI 'PIEJE* IN VSLED TEGA JE VSE OGORČENO. V nadalje si bodo zajnogli privošči- ti ameriško slaščico le bogatini. VZAJEMNOST PEKOV. Obdoliena umora svojega očeta. St. Paul, Minn., 19. maja- Policijsko sodišče je včeraj obdolžilo 22-letna Louis«' Arbogast, da je nbila svojega lastnega očeta s sekiro in da je potem postelj, v kterej je spal, pulila s petroijem in zažgala. Deklico je obdolžila njena mati. Pred sodnikom je pa. aretovanka izjavila, da svojega očeta ni ubila, kajti njega je vedno ljubila, tako, da ni imela pgv«4a izvršiti tako grozen zločin. Detektivi so dognali, da je obdolžen-ka tokom zadnjih dni obiskala rasne ▼edoievalke, ktero so jej povedale, da bodo jeden član njene rodbine umrl nasilno smrti. Splošno da jo dekliee rhicairo. 111., 18. maja. Tukaj ±0 *e priljubljeni "pieji" podražili. Nad d\esto podjetnikov, kteri se ba-vijo izključno le z izdelovanjem te slaščice. namreč .-klenilo, da se cena temu in uličnemu pecivu poviša. To velja naravno tudi za tako-/.:..ii cai'" '»Mil-, rolls, doughnuts in cookies. I*< »li-diee te podražitve naravno I udi niso izostale. Tako je prišel : včeraj v neko prodajaln ico nek deček. ki je položil na prodajalno mizo cent in dejal: "Dajte mi jeden iloircrhnut." Pek mu pa takoj odvrne: '*Ali morda misliš, da sem Carnegie. Vedeti moraš, da nisem filan-trop in radi tega pojdi domov in reci materi, naj zastavi .-voj šivalni stroj; denar prinesi potem semkaj in dobil Ik»š — polovico doughnu-ta." "Dragi gospod, nepopisno sem lačen", dejal je včeraj nek prosjak gospodu, kterega je srečal na La Salle St., "dajte mi cent. da si kupim kak bun!" "Nesramnež". zakričal je-gospod, ki je bil bankar, >na pro>jaka, "prihodnjič me bodete prosili, naj vam kupim tono premoga." Zopet na drugej strani je pa podražitev slaščic jako dobrodošla bogatim ljudem, kajti slednji sedaj zahajajo osobno v slaščičarne, samo da izkazujejo svoje bogastvo. Neka igralka (naravno ohorus-erirl) je dobila danes krasen zaboj-ček. ktennra jej je njen oboževalec poslal v gledišče za kulis«*. Veselo je vzkliknila, in naznanila svojim to-varšieam. da je dobila zopet biserno ovratnico. Ko je pa odprla zabojček, ugleda v njem mesto biserov, navaden mince-pie! Potem je še veselej-še vzkliknila: "Sedaj i-em prepričana, da me deček ljubi, ker inaee bi mi ne poslal tako dragocenega daru ; prepričana sem, da on potroši tudi zadnji penny zame. Nek milijonar je včeraj priredil krasen banket. Pri sedemintridese-tej jedi, je major domo položil pre-deaj zlat krožnik, ki je bil pokrit z zlatim pokrivalom. Oršestia prične potem igrati najlepšo glasbo in ko milijonar odkrije svoj krožnik in na krožniku leži — ducat cookijev. Nek bogatin se je približal v lob-byju hotela Auditorium nekemu ch i cask emu aldermann in mu ponujal deset tisoč dolarjev podkupnine, toda alderman mu je samozavestno odgovoril: 'Moj glas ni na prodaj.* Milijonar mu pa takoj odvrne: "Dam vam — apple pie." Aldermann se prično cediti sline, potem za-miži z levim očesom (american eye-wink) in odvrne: "Dobro, toda ne kajti nikakor ne bodem va-o se pojavim na ulicah z j a-pie jem." Se enkrat Ivan Orth. Smrtonosni moskiti. Zopet v Painesville. BIVŠI AVSTRIJSKI NADVOJVODA IVAN SALVATOR SE JE VRNIL V PAINESVILLE, OHIO. Pred par dnevi je bežal vsled nadležno« t i časniških poročevalcev. NJEGOVA IZJAVA. < levelaniL Ohio, 19. maja. Včeraj je dospel iz Chicaga v tukajšnje mesto Ivan Orth, kteri trdi, da je pred mnogimi leti zgir.jli avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator, kteri si je, predno je odpotoval s svojo ljubico iz Avstrije, dal ime Ivan Orth. Kakor znano, so ga našli časniški poročevalci pred par dnevi v Painesville, Ohio, toda potem so mu postali tako nadležni, da je pred njimi bežal. Sedaj izjavlja, da je bežal v Chicago, 111., kjer je imel mir. V Painesville lx>de sedaj skušal dobiti ravno ono službo mašinista, ktero je imel preje, predno so ga "našli". Danes je pod častno besedo izjavil, da mu bode tekom treh dui mo-i_oče dokazati, da je on pravi avstrijski nadvojvoda, oziroma pravi nadvojvoda Ivan Salvator. Koliko je na tem resnico, se naravno ne ve. toda. kakor rečeno, se bode o vsem tem te-kom treh dni zvedelo. Poročevalci ga puste sedaj v miru, toda, kakor s«, zatrjuje, se je iz Wasliingtona napotil k njemu zastopnik avstrijskega poslaništva, tla zadevo preišče in >> njej poroča avstrijski vladi, oziroma avstrijskemu dvoru. - • ~...... t HtUO./ J rodbine ] ~ bofčnim Denarje v staro foawiw SoOMvdtova lovska sreča. Nairobi, angl. iztočna Afrika, 18. maja. Edmund Heller, jeden izmed ooologov Rooseveltove ekspedicije, je prišel danes semkaj s kakimi petdesetimi živalskimi kožami, ter jili bode tukaj pripravil za transport. Med tesni se nahajajo: nosorog, šest levov, dve žirafi, dvajset kosov manjše divjačine in raznovrstni ptiči. Pridelek jagod v Delaware. Dover, Del., 18. maja. Všeraj se je pričela t Delaware sezona jagod, kterih m je pridelalo toliko, kakor še nikdar popreje. Farme rji bodo dobili sa svoje jagode majmanj 750 tisofi dolarjev, ako se ratana kvart jagod po 8^4 eeota. Ako se pa doseže boljfe plate, potem bodo dobiK farmerji aa stoj pridelek milijon dolarjev. SLOVENSKE NOVICE. Kakor smo že j.>oročali, razdelila se je dosedanja hrvatsko-slevenska občina v Steeltonu. Pa., v dve župniji: slovensko <4sv. Petra*' in hrvatsko "Matere Božje". Slovenci pričeli so novo župnijo zadnjo nedeljo. Službo božjo obhajali bodo ved-i"i v krasni dvorani društva sv. Alojzija. Prihitel je k njim Eev. Trunk, fupnik z Beljaka 11a Koroškem, ki se mudi v Ameriki in sedaj biva v Lancaster, Pa., iti je v slavnostnem govoru razložil pomen tega dneva. Društva so vsa polnoštevilno sprejela sv. obhajila in na tak način pričela novo župnijo. Veselje je sedaj splošno; sedaj so Slovenci vsaj svoji lastni gospodarji, da se jim ne bode treba klanjati in se pustiti sramotiti od "bratov" Hrvatov. Sloga, lju-bezen, ki je vladala leta in leta med Slovenei, pokazala se je ta dan do cela; župniji s takimi vrlimi župlja-ni in z župnikom, kakor je Rev. Ažbe, je le čestitati. Res je za malo slovensko naselbino začetek pravi križe v pot, a s ponosom bodo Slovenci v kratkem času lahko rekli: Glejte, v slogi je naše delo! Y nedeljo dne 16. t. m. je priredilo slovensko pevsko društvo "Domovina" v New Yorku ustanovni koncert v Arlington dvorani, 23 St. Mark's Place. Koncertni vspored je bil jako srečno sestavljen in izborno rešen. Jako je dopadal moški zbor s pesmijo "Jadransko morje" i. dr. in tam-buraŠki zbor društva "Ilirija". Tudi kvartet si Vil slab. Več pevskih točk so morali aa vsestransko željo ponoviti. Duet aa glasovkju je kil igran izborno in prednašan z virta-osno sigurnostjo. Pač pa ai prišel dnet na sitre do prave veljave, ker se v veliki dvorani ai moglo igralcev povoljno čuti. Posebno je ugajal mešan zbor. Po koaserta se je rasvila prav živahna in animirana zabava s plesom, ki je trajala posno v jutro. Udeležba s strani občinstva jo loka šc presej dobra, bila pa bi gotovo boljša, še se ne bi v mlado društvo zanesla politika. Gmotni uspeh veseEee je ugoden, aa kar so posebno pridno skrbele gospodične s prodajanjem srešk. V splošnem so biK poslušalci in adslo-iensi prav zadovoljni s prireditvijo veselice in upamo, da nas društvo kmalo aops* prijetno jiissansti a kako euako prireditvijo. Njihove žrtve. TRIJE MORNARJI VERASTON SO VSLED PIKA PARNXKA UMRLI BRA- ZILSKIH MOS-KI'lOV. Skoraj vse možtvo imenovanega par-nika je zbolelo vsled moški tov. OPASNA VOŽNJA. V našo luko je dospel angleški pamik Veraston, ki se je dalj časa mudil v severnem Brazilu in sieer daleč v notranjih pokrajinah, kajti plul je po reki Madeiri navzgor. V omenjenih pokrajinah pa skoraj nihče ne prebiva, kajti tam žive le neke vrste moskiti. kterih pik je tako strupen, da morajo vsi ljudje, ktere taki mosikiti opikajo. umreti. Na parnik je prišlo neštevilno takih moskitov, ko ^e je mudil na reki Madeiri in vsled piskov teh moskitov kteri so belo in črno progasti, so umrli trije mornarji, dočim >0 ostali mornarji tako zboleli, da ne morejo ničesar jesti in da so podobni bolj duhovom, kakor ljudem. Ivo je dos-|m*1 imenovani parnik predvčerajšnjim v našo luko, so bili na njem le kapitan in trije mornarji, kteri >0 bili na Madeiri, vsi drui^i mornarji so se morali na poti radi bolezni izkrcati, tako. da je kapitan moral najeti med potjo novo mož-t vo. Tisoč milj dol^o pot od Trinidada do Kingstona. je parnik prevozil s skrajno poča>nostjo, kajti mornarji niso zamogli opravljati niti najmanjšega dela, taiko da so morali opravljati si*)raj vsa dela le kapitan in oni trije limsuarji, kteriin moskiti niso škodovali. Kuriloe so morali večkrat z orožjem priganjati k delu, kajti le na ta način so zamogli dobiti dovolj pare za pot v Kingston na Jaimajki, kjer so dobili zdravniško pomoč. Parnik Veraston je odplul iz New Yorka v minolem januarju nakrcan ■/. raznim blairom in stroji v Brazil. Stroji in vs>e drugo blago je namenjeno za podjetništvo gradnje brazilske železnice, ki bode vozila med Madeiro in Mamoro v zap. Brazilu. Kapitan se je s podjetništvom pogodil, da bode blago izkrcal v Porto Velho ob Madeiri, ktero mesto se nahaja 1700 milj daleč od oceanskega obrežja v notranjem Brazilu. Madeira »e izliva, kakor znano v Rio Maranhon. Vožnja po Amazonu se je zaključila srečno, kakor hitro je pa parnik priplul na Madeiro, so se pojavili smrtonosni moskiti. Te živalice so ravno tolike, kakor one v New Jerseyu, toda pikajo ravno tako kakor arizonske klopotače. Par ur potem, ko mosfleito piči, se pojavijo simptomi mrzlice, proti kterej navadna mrzlična zdravila niti malo ne pomagajo. Ko je prišel parnik v Porto Velho, so bili skoraj vsi mornarji tako bolni, da za delo splfefc niso bili več sposobni. Mornarje, ki so umrli, so izkrcali v malem mestecu Borba, kjer so jih pokopali. Ko je dospel parnik v Kingston, so ostale bolnike takoj izročili v ta* mofajo bolnico, kjer bodo kmalo okrevali. SODNE OBRAVNAVE PROTI OASTRU. T Venezueli se vrši obravnava ravnavo proti bivšemu predsedniku. eb- Car&eas. Venezuela, 18. maja. Ve--nezuelska sodišča imajo vse polno opraviti z obravnavami proti bivšemu predsedniku Cipriano Caetru. Včeraj je sodnik Fareras izdal prvo obsodbo proti Caatru, in sicer v zadevi vdov« prejšnjega predsednika Joaqmim Creepo, ktera zahteva odškodnino za šestletno bivanje Castra v njene j paleši Miraflores, ktero A je odstavljeni predsednik Castro sa-melastuo prilastil Palaša je, kakor anano^ last imenovane vdove. Sodišče jo obsodilo Castra, da mora plačati najemlliao sa vsa IdU in pole« tega tudi povrniti sodne stroške, tako, da boie stvar veljala Cascr* na stotissšs Velik požar na Jamaiki. Pristanišče v plamenu, POMOLI HAMBURŠKO - AMERIŠKE PARNI ŠKE DRUŽBE V KINGSTONU SO ZGORELI. Glavni pomol, ki je bil 150 čevljev dolg. je zgorel do vodne gladine. —o— VELIKA ŠKODA. Kingston, Jamaica, 19. maja. Včeraj dopoludne je v pristanišču. kjer se nahajajo pomoli Hatu-bnrško - Ameriške parobrodne družbe. nastal velik požar, ki se je tako Iritro razširjal, da na gašenje ni bilo niti misliti in da se gasilei morali zadovoljiti s te-m. da so le c-uvali ostale bližnje pomole. Največji pomol imenovane družbe, ki je bil 150 čevljev doljj, je zgorel do vodne irladine. Na pomolu je bilo skoraj vise blago, ktero bi morali nakrcati na parnik Joachim in vse to blago je zgorelo. Samo škoda, ktera je nastala vsled zeube tega blaga, znaša $72.000, dočim je bil razdejani pomol vreden $80.000. Požar je opazil prvi nek mornar parnika Port Henderson in je o tem lakoj sporočil svojim- tovarišem, ki so pozvali iz mes-ta prvo pomoč. Predno so pa prišli gasilci na hce mesta, je bil pomol od jednega do drugega konea v plamenu. Vsi napori gasilcev «rlede gašenja, so biii zaman, pač se jim je pa posrečilo preprečiti, da bi požar preskočil na druge potnole, ki so bili tudi polni razaega blaga. Med drugim blagem je zgorelo tudi mnogo rešilnega orodja, kakor tudi neka velika parniš-ka bark asa. PETELINI V PROGNANSTVO. V Sheepshead Bay ne smejo živeti petelini. Zdravstvena oblast v Sheepshead P'liyu na Long Islandu. N. Y., je postala skrajno energična in ako se jej vse njene nakane posrečijo, potem tekom dveh tednov v imenovanem niičnem mestecu ne bode ni jednega petelina več med živimi. Vse tam živeče kokoši postanejo namreč vdove in tako se kokošnje življenje sploh ne bode več izplačalo v mič-nem Sheepshead Bayu. Te dni so skoraj vsi prebivalci imenovanega mesteca dobili od zdravstvene oblasti naznanilo, glasom kterega morajo v določenem času odpraviti vse peteline, kteri pojo skoraj vse noči, zlasti pa tedaj, kadar na bližnjem Coney Islandu spuščajo v zrak rakete. Ob takih prilikah namreč mislijo petelini, da je pričela "pucati zorar' in tako pojo za stavo, da ne more nihče spati. Člaai zdravstvene oblasti so pa ljudje, kteri ne morejo držati kokoši in petelinov na svojih dvoriščah. Tem ljudem so se sedaj pridružile še razne stare ženice, ktere se za Coney Island več ne zmenijo in ki raje spe po aoei, mesto da bi to postransko »pravilo opravile po dnevu. Vsled tega so priredile nedavno posebno zborovanje, pri kterein se je sklenilo vse prebivalce, kteri so lastniki pcteliaoT, pezvati, naj slednje beštije odpravijo. Istočasne, ko se je vršila ta seja, se pa druge ženske, ktere so prtaiašinje petelinov, priredile posebno eej*, pri kterej se je sklenilo, da se zdravstvena oblast energično possve, naj svoje petelinjo odredbo nemudema preklice, kajti petelini ima ji po njih zatrdilu iste praviee de fiv^eaja, kakor kokoši. Bangor, Me., 18. meja 6 njem lesa tatkaj so Me kmalu ne-halo. Dasiravne jo bZo zafetkoma zime videti, da aa bode manj sekalo, kakor pceglnaa late, je bQo spomladi popravljeno^ kar jO bito vsled tega, hm je Y eetom je Me poeekaaega 700 ndL tovljev lesa te nafve** dsl tags sa bode Pred generalnim štrajkom v francoski republiki. Razne novosti iz inozemstva. FRANCOSKO DELAVSTVO SKLENILO POMAGATI ŠTRAJKUJOČIM URADNIKOM. Pariška delavska konfederacija sklenila, storiti vse v pomoč štrajkarjem. ZBOROVANJA. JE INTERPELACIJA SOCIJALI- STIČNIH POSLANCEV V GO SXJD ARSTVENI DUMI RABI ZAPOROV. je Pariz. 18. maja. Dane- dopoludne je francoska splošna delavska konfederacija priredila splošno zborovanje vseh v njej spojenih organizacij i:: tem povodom se je sklenilo, da se odredi j?eneralni štrajk, kajti le na ta način bode mogoče pomagati raj kujoči m poštnim in brzojavnim uradnikom. Seja odbora imenovane konfederacije >e je vršila >koraj ves ponedeljek in potem vso noč, dokler ni prišlo do in>enovane«a zaključka. Včeraj je bilo v štrajku poštnih uradnikov na zunaj le malo opaziti, temi* je pa med ostalim delav- stvom airitovalo. Uradoma se zatrjuje. da sedaj po vsej Franciji -trajka :e nekaj nad tristo uradnikov. A" ada je danes odslovila na-daljnih -M? uradnikov iz državne .-Itt/.be. V Hipodromu so zvečer priredili železniški delavci veliko zborovanje, o čegar zaključku pa dosedaj ni ničesar zxanega. Nepričakovana dedščina. PotrsioAvn, Pa., 18. maja. Peter Kenninper iz Readinga, kteri je delal pri C.lasgow Iron Co., je svojo službo ostavil, dobil svojo plačo, pospravil svoje borno imetje in odpotoval v New York. Tamkaj mu je namreč neka gospa, ktere hčerko je pred leti na Filipinih rešil gotove smrti, ostavila lepo svoto $30,000. Nedavno je dobil od odvetnikov o-menjt::^ gospe pismo, na ktero se pa t:L oziral. Kasneje je dobil tozadev-!.o brzojavno naznanilo in šele potem jfr izjavil, da bode svoje delo ostavil :er užival bogastvo, o kterem preje nikdar sanjal. Brezžična konzultacija. Philadelphia, Pa., 18. maja. Dr. Otto Marberg iz JSew Yorka, ki je odpotoval v soboto čez morje, je dobil včeraj iz Chicaga od gospe P. T. Felman. stanujoča v Bellevue Stratford 1 • t« lu, sledečo brezžično brzojavko: "Počutim se slabo. Srce mi bije neredno. Kaj naj naredim? — T. P. Felman." V brezžični brzojavni postaji liellevue Stratford je dospela včeraj brezžična brzojavka s sledečo vsebino: "Držite se od mene predpisane dijete. Potem se vse samo popravi. Dr. Otto Marberg." Utonil v dežju. William G ris dale v Peckville, Pa., je bil skrajno nepreviden, ko si je vsled vročine zbiral svoje prenočišče, kajti vlegel se je k počitku na svojem dvorišču tako, da je prišla njegova glava baš pod cev, po kterej se odtaka dežnica raz strehe. O polu-noči je nastala nevihta in pričelo je deževati, kakor da bi lilo iz škafa. Povsem naravno je, da je iz cevi še bolj lilo in tako je nesrečnika v spanju popolnoma zalilo. Zjutraj so ga našli mrtvega, kajti utonil je kljub temu, da je bil na kopnem. Ubit ▼ vspenjači. Vsled nsšsksienoeti nekega dečka, ki je mimogrede opravljal vzpenjačo v poslopju 25 zap. 34. al. v New Yor-ku, je nenadoma in nenaravne smrti umrl sedemindvajsetletni J. Mulhall, stanujoč na 83 ist. 55. ul v New Yorka. Deček Samuel Hsmell, stanujoč 2099 Crotona Ave., Bronx Borough, je peljal Mulhalla v tretje nadstropje, tudi prav ostavil, a odpeljal naprej, Se predno je mladi moi »stopil. Mulhall je padel na glavo is tretjega nadstropja In si jo je raa-M, da je M takoj ( V Lubinu, Rusija so nepoznani roparji ustrelili policijskega šefa. MESSINA V SKRBEH. Pet rojrrad. iS. n.aja. Six-ijalno-tlemokratičui poslan«-i ~i> \ i.žili v S"sudarstveni dumi interpelacijo, 3 ktero protest ujejo proti sedanji upravi ruskih kaznilnic. \ kterih se baje jetnike muči in pretepa, ako n*.'..jo priznati zločina, kterega so obdolženi. Med drugim se v interpelaciji tudi navaja, da je ^daj v je-katerinoslavskih ječah, k jer je le za 280 jetnikov prostora. 1200 jetnikov, med kterimi jih je mnogo zbolelo za vročinsko boleznijo. Lnbin, 18. maja. V nekwui mestnem parku so nepoznani lopovi včeraj ustrelili šefa tirk. p«dicije, dočim »o dva p«">lieaja nevarno ranili-Dva napadalca so prijeli, ostali so ušli. Rim, 18. maja. I/. Messiue na Si-eil ji se javlja, da so tam t velikih skrheh radi begunov, kteri .« povo-lom potresne katastrofe bežali na de/elo, in kteri se s*slaj kar trumo-ma vračajo v razdejan«! me>to. V Messini je sedaj 20.000 prebivalcev, toda v kratkem pride v razdejano mesto najmanj 15.000 begunov, kteri ne bodo imeli na razpolago staao-vanja, kajti dosedaj so zgradili le 6255 koč. Vsa Italija se pritožuje radi zapra vljivosti odbora. ki upravlja darove, ki so prišli iz vsega sveta. RUSKO-ITALIJANSKI ODGOVOR AVSTRIJI. Tudi Rusija je sklenila zgraditi štiri nove oklopnice. Petrograd, 18. maja. Vrarder. Pri spremembi let-«]« naročnikov Csimo, da s-; nam tu li prejšnje valUic naznani, da hitreje najdemo naslovnika. pil Al Ma terasi vile Melm je leta 1MB fmtla avstrijska zastava. Ko se je navedete, da je v ¥11—n slabo ebe-rofeaao ljudstvo pregnalo eelo av stri jake armado, tedaj je mož snel a vile Melzi avstrijsko zastavo. Vjeli so samo njegovega brata, 16Ietnega dečka in ga ustrelili... Povedal nam je vse zgodbe tistih časov. "Cinque giornate" so prebudile vso Lombardijo, a žrtev je bilo mnogo, žrtev je bilo groznih. ' 'Pa kaj hočete, signori", je dejal. "naši bratje so morali pokazati, da znajo trpeti, in če treba, umreti, samo to trpljenje in te žrtve so nas rešile.'' Pokazal nam je po vrsti posamične kraje ob jezeru: Ciravedoua, Varena, Argegno — vsak teh krajev je imel svoje uiučenike, iz vsakega teh kra-j"v je bil kdo ustreljen, obešen, bičan in v ječo pahnjen, ker so pri njem dobili kak nož ali kako staro puško, kur je snel kako tablo z av-sirijskim orlom ali "razžalil" kakega avstrijskega vojaka. Končno je mož vzel iz shrambe n.i čolnu drobno, od starosti in muo- Dopiflora in pošiljat vam naredite ta na-rfov : "GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York City. Telefon 4'W7 Cortlandt. Posledice poklicov. —o— Cest i ►k rat - dogaja v človeškem živi jen. ju, da pivmišljujemo. kaj smo po dol Sem : :m[h»rnem dela naših let dos egli. k —» naši >edanji eilji in kaj z:, m Merno še vse doseei v prid n:i is -ant . kakor tudi v prid in gorje n uiših t »ližiijiii. Vsi namreč do- bro ve mo. i i « je naš. življenje le kralk . 11 na>'» v: 7.ača~ ii prebival-- i; m. ie;-dimi skopi j nikdar avi. t • h la prej ali slej pride d lo '.■i:i • j:». da je vse zgoraj oavedf - -ii-rio i»i pričenja to O«-j -t Vil •va':. Potem nehote pojav i j. » mi.-l i i a ^ vprašamo, koli- ko ligo Jnili j »rilik -m • opustili, kako AJlio p< ■ rabili i!i:ie - am prilike, smo li post: iti bo i - al1 -i? Vse na- de naši losli i* v.-, zračni gra- dovi za riti jeva » j«".- i 7.a irjgim, ka- kor bil : ro se pri.-.-aja na laseh po- javljati prvi s:u»g, kom ••i uaAega življenja. Od vseh - gradov o-tan- jo [totem le še dnevne skrbi za sebe in za svojce, kteri »o od nas odvisni. Nekteri tudi tr dijo. t ia p«»- aja življenje tem dolgova snejše . čim starejši kedo po- ■taja. • • * V s lex 1 tega j" pa dolžnost nas vseh, da se i »sveti imo onemu poklicu, kte- rega si no si odbrah. ko smo bili še mladi. kajti i . vsakem poklieu se lah- ko do- eže .- .«.; poleg tega tudi u lobtios življenja. Pri tem je treba 1 e skri »e'i za to. du ostanemo na odb raiiej poti. da ne krenemo v stran. da ski ii-ar: p>. možnosti sebi in druj jim t< > p<»; olajšati in da je pred v; »eni n< ■ spremenimo, kajti člo- vek, ki si je po dolgem premišljanju odbral svoj pravee ali ]>oklic in ki petem 1 Sen-ne na druga pota, le redko- kedaj ] kaj dt »seže. Vse to bi s >«■ se dalo doseči, ako bi bilo iz hiranji i j »oklicu v ložje, kakor je v r< isnici' Marsikedo si v mla- hitro mogoče, in sicer v njihovo last no korist — kajti posledice preinače-nja poklica so neizogibne, to tem bolj, ker zamorejo v javnost priti razne neljube tajnosti, ktere lahko dosežejo take dimenzije, DA JE KONČNA SRAMOTNA RITIRADA NEIZOGIBNA... V spomin naj pokličemo rojakonl* paralelo tudi znano "Rajsko Dolino" v Californiji. lagi priproste hlimbe izvabiti iz naših rojakov njihove težko prislužene ; $iavno uredništvom_ jir še težje prihranjene dolarje — vse j Dovolite nekoliko prostora v nam to v sebične namene... Ako jih nji-| riljubljenem dnevniku, da Vam spo-hova lastna vest o temu ne prepriča, j -im nekoliko iz naše naselbine. potem so v resnici obžalovanja vred-1 Slovencev je tukaj malo. namreč n; in potem naj jim drugi ljudje sve- j >amo dve družini in štirje samci. Več 1 C*i,aiMa odgrnjeuo knjižico, ob- 1 "jejo, da zginejo iz površja, kakor Je Hrvatov in se z njimi prav f sezajočo samo nekaj z velikimi čr- dobro razumemo. Družabno življenje ! kami »atisnjenih^strani. Slovesno, je tukaj zelo prijetno. Na lepi rav-! z pobežuostjo je odvil to nini imamo saloon, kjer si večkrat knJižico' za ljudstvo prirejen spis privoščimo kak sodček ječmenovca. | ° m*ntovanskih mučenikih iz leta Tudi imamo plesišče, da i«? vedno za- ^ bava. Zadnjič se ga je neki Anglež 1 V tem> ko Je stari mož pripovedo-tako nasrkal, da je obležal na Želez- j val' kako -ie fakrat divJal letos kot niškem tiru, ko se je vračal domov. I f«'ld ki padejo, nikomur ne | je, ako že ne izumitelj, ver ier pa | zaposleni v premogovih rovih, kamor1 ^amejo poguma. Z narodi je tako, I oznanjevalec teorije, da postajajo vse itak ne posije solnce H koncu pozdravljam vse čitatelje bralke Glasa Naroda. Vam pa. dnik. želim mnogo vspeiriv. An* >n Zaje potrebščine našecra ljudstvi dražje v-!ed medsebojne trgovine i - kupčiji ne pa vsled tarifa, kterej i je pla-<<-vati na omenjene potrebš-. . Kot ptedsednik raznih steklarn, j-? imeno-v:.ni senator nedavno v zvez -m se-• atu mnogo o tem govoril i i j>oleg je nastopil tudi z ra~.:::n: do-k;'.zi. Tako je med drugim pokazal razne steklene vrče. kterj prodaja i jegova tovarna ducat po 9 » centov. l;tere pa veljajo, ako se jih kupuje v prodajalnicah posamezni, po 50 centov komad. Da se je tovarniška c '>a tem vrčem znižala na 90 centov pri ducatu, se je po za riilu se-; atorja pred vsem zahvaliti varnost-lit-j carini. Ko pa pri nas še nismo kakor z vero: zmagajo samo po svo-; jih mučenikih. Vi, ki nas bodete pteživeli. bodete zmagali in v vaši zmagi bodo oživeli mi, ki smo trpeli v ječah in šli v smrt za narod. Ne žalujte za nami. Naše muke in naša Sweet Water. Wyo. I so kakor seme, ki je dobri kme-:.jeno uredništvo:— . tovalee poseje po rodovitni zemlji... Prosim, da natisnete re:i par \-rstic 1 , ile mladino ljubiti velike misli nam priljubljenem listu Gia= Na- sv°hode in narodnosti in trpeti za da iz tukajšnje slovenske našel- I "Je verige, ječe in vešala. Delajte .za rte, ker iz tega kraja nr-Iim, da iiarod. za nami nikar ne jokajte. Italija bo še srečna, saj je ni tako velike ovire, da bi se ie dala odstraniti in saj ga ni tako velikega nasprotja, da bi se ne dalo premagati. S;;mo sredstva niso gotova in ura ni dosti odbere kak j>oklic, toda po preteku jeduega ali dveh desetletij šele spozna, da ni na pravej poti. Za takega je najboljše, da si odbere drug pravec, na kterem bode gotovo več dosegel, kakor na prvem, ako se aiu posveti z vso vnemo. * • • Skrajno težavno pa je opravljati kar dva poklica ali še več hkrati, kajti to je pred vsem skoraj nemogoče. Ako pa to kedo kljub temu •kuša, potem ni zvest niti prvemu uiti drugemu poklicu in tako si pokvari vso karijero Pokvarjenih in zgrešenih karijer je pa na svetu, kakor znano, vse polno in te vrste ljudje še nikdar aiso dosegli ali ustvarili kaj dobrega, pač pa mnogo slabega___ Kaj nas je napotilo, da danes pijemo te vrstiee, l>odo cenjeni rojaki prav lahko uganili, ako jim povemo, da je tudi med ameriškimi Slovenci ip pa tam kaka zgrešena kari j era, ktera je navidezno še vedno zvesta svojemu prvotnemu poklieu, dočim v remiei sega po druaih ciljih, kteri pa niso namenjeni v dobro našej opleftiiosti, temveč le v gorje in izko- V včerajšnjem uvodnem članku mm ae nekoliko po ha vili z misijo-aazji, ki prodajajo v svoj prid in lo dragih oewyorsko in philadel-vodo. kakor tudi vožnje listke, aa ktere dobivajo razne kotniatje. Ako ae kedo že pred leti posveti sa-staera. kterenra ostane zvest : bilo še nobenega dopisa, a^oravno ..s je tukaj nekaj nad 30 Slovencev, t inoma samcev. Z delom se ne moreni) pohvaliti, •;r delamo v tukajšnjem premogo- em rovu le po 3—4 dni v tednu,iznana' kdaJ Pride zmaga. Srečnejši ___ tr kriza nas le neČe za oust it i in! 0(1 nas hodete našli čudežno besedo, imeli varnostne carine na steklo, ve- želimo, da bi prišel aewjerseyski1 ki ugotovi narodu srečo, kadar bodo halo je dvanajst takih steklenih vr- ^ag po njo, kteri je že baje tukaj tasi dozoreli. Trpite in delajte, tr-čev $2.50. |na zapadu v tem skalovitem Wvom-|P:te pogumno in delajte neustrašno. ------_i-----V ječah in grobeh se porode moči, stokrat večje in mogočnejše, kakor r.aših nasprotnikov. Upajte, bratje in sestre, upajte in delajte in nikar ne tratite časa z jokanjem." Kar se tiče podpornih društev, jih Prepisal sem si te besede dona ukaj nimamo, pač pa n;kteri rojaki1 Tazzolija. Knjižico sem moral nam-dognalo. je li podražitev nastala je- -padamo pod bližnja podporna dru-1 rež Pustiti staremu Čolnarju, ki nam .lino le vsled medsebojne d mače tr- -va v 5 milj oddaljeni slovenski na- 1 ^ vedel toliko zanimivega povedati t-ovine in ako je temu tako. kako bi ^Ibini Rock Springs, kamor bodimo j ° dogodkih od leta 1848 do 1859. l ilo mogoče to preprečiti. 0 *.em se " društvene seje in kjer imajo tudi I Od tedaj naprej so se v zvezinem v podobi slovenskega stražarja, senatu čestokrat dokaj živahno ba- Zatorej ne svetujem rojakom hoditi vili z vprašanjem, je li za podraži- semkaj dela iskat, ker delo se tudi lev odgovoren pred vsem le tarif. ttžko dobi; ko se bode kaj na bolje ali pa tudi medsebojna domača trgo- obrnilo, bodem že poročal. ' \a. Posvetovali so se tudi, kaj naj ' bi ukrenili, da bi se potom preiskave S< daj govori skoraj pri vsake j de- slovensko izobraževalno društvo, kte-bati. V senatu je pričelo namreč r" Prav leP° napreduje, kar se že senatorja Scotta sedaj mnogo druzih Pozna na rojakih; ko prideš v mesto, senatorjev posnemati in ti senatorji t0 vljudno pozdravljajo. Le tako nase pri svojem dokazovanju poslužu- l'reJ» da se izobrazimo! jejo raznih druzih izdelkov. Poleg Sedaj pa pozdrav vsem rojakom teh je pa naravno tudi mnogo takih, rojakinjam sirom Amerike in Gla Ko sem stal v sodni dvorani in poslušal pravorek sodnega dvora: tri mesece ječe, dva meseca ječe, deset tednov ječe, tedaj mi je šinil v misel doživljaj pomladanskega dne na **?vomskem jezeru. "V ječah in grobeh se porode mo- či, stokrat večje in mogočnejše, kaki eri d'vomijo, da bi carina =ne vpli- s« Naroda pa želim obilo vspehov! kor naših nasprotnikov." R. vala na tovarniške cene. Tudi med Fran Hafner, naročnik. publiko so se pričeli pojavljati taki -- nazori, kajti ako vpliva carina na tekmovanje med tovarnami, mora naravno vplivati tudi na tekmovanje med posameznimi trgovci, kar je le za ljudstvo ugodno. Neovrgljiva resnica je namreč, da vsak trgovec dano mu priliko kolikor mogoče iz- ^ostreDe s postom in trdim leH. ! oristi v svojo lastno korist in v po-' večanje kroga svojih odjemalcev. Drakonična obsodba v Ljubljani. Josip Lotrič tri mesece težke ^eče, ščem; Ernest Windischer dva meseca težke ječe, poostrene s postom in tr-Kavno tako, kakor so mlinarji in dim ležiščem; žiga Vodušek dva me-peki izkoristili zadnji pšenični "cor- seea navadne ječe; Danilo Cerar 10 vsled kterega so svoje blago | tednov navadne ječe; viljem Leben pt ner in izdelke izredno podražilh^ tako za morejo tudi drugi podjetniki in trgovci podražiti drugo blago, ako se jim nudi v to ugodna prilika. Cena postaja tem večja, kolikor več instanc ima z njo opraviti in vso podražitev mora prebivalstvo "rrpeti in plačati iz svojega žepa. Vsekako pa nastane iz vsega tega. oziroma iz debat v zvezinem senatu vprašanje: Ako bi varnostna carina ne prinašala tovarnarjem dobička, bi li potem tovarnarji zahtevali, da se varnostna carina še poveča? NAZNANILO. Začetkom meseca maja je odšel na potovanje obče znani rojak JOEN ORDDTA starejši, trgovce ia posestnik v Clevelandn, O Omenjeni obišče svoje ananas ia prijatelje,po rasnih krajih v Zjed državah in objednean zastopa tvrdko Travnikarjevo v Clevelandn, Ohio Pooblaščen je pobirati naročnino m "Glas Hareda" in ga rojakom toplo priporočamo. en mesec težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem; Valentin Lucin tri tedne navadne ječe; Josip Rokovnik en mesec navadne ječe s postom; Ljudevit Lovšin tri tedne s postom poostrenega zapora; Ciril Kranjec pet dni zapora. Tako je naznanil senatni predsednik v Ljubljani in blede ustne poslušalcev so šepetale: strašno, strašno! Meni pa je šinil v spomin doživljaj izza davnih let. Vozil sem se takrat s prijetno družbo po Komskem jezeru (Lago di Gomo). Popoldansko solnce je razlivalo toliko sijaja, da je mesto Bel-lagio izgledalo kakor bi gorelo;' iz tega ognja se je ponosno dvigala na dolgi terasi vile Melm razobešena italijanska zastava. Veslal je star mot Molče je sukal vesli, a njegovi pogledi so bili uprti neprestano na žilo Melzi, kakor bi ne mogel odvrniti oči od italijanske zastave. Naposled smo to Mjissili, vpraševali smo, silili ia prosili in dose- Z bombami za svobodo. Povest is macedonskega življenja. Piše Nik o Ninič. (Nadaljevanje.) VITI. To, kar je bila pripovedovala starka Difnici o bogatem Husejn-begu, nikakor ni bilo pretirano. Število njegovih podložnih kmetov je bilo na stotine. Poleg tega pa je imel kakih deset gradov. Seveda, ti gradovi niso bili zgrajeni tako. kakor je to navada na zapadu, ali na znotraj so bili urejeni po večini z vsem orijen-lalskim sijajem. Osobito je veljalo to glede glavnega gradu, kjer je imel nastanjen svoj harem.- Bilo je tu r.eštevilo večjih in manjših soban, vse razkošno opremljene. Grad, v klerega je privedel Danico, je bil najmanjši, a bil je v samoti; in ravno zato je privedel Danico tja, da se bo v tej samoti .nemoteno udajal svojim strastem. Čuli smo že, da je imel Husejn-beg enajst žena, Danica je bila odločena za dvanajsto. Vseh žena je imel že več nego sto. A on se je navadno vsake jako hitro naveličal. V takem slučaju jo je kar podaril kakemu svojemu podložniku. Večino svojih žena je ugrabil krščanskim starišem. Ugrabljene so bile — to se ume je — le mlade deklice, v dobi šestnajstih do osemnajstih let. V početku j« seveda vsaka jokala, « ko je videla okoli sobe toliko si-j®f*, ko je videla, da se jej obeta bolje življenje, nego je bilo ono v očetovi" koči, se je navadno vsaka hitro udala. Ker 'je bil Husejn-beg mnenja, da ženska sploh nima duše, ter da ima ženska poleg razplodova-uja človeškega rodu služiti edino le možkim v zabavo, ni on ni jed ne svojih krščanskih žena silil, da vsprej-me Mohamedovo vero. Ali večinoma so dobrovoljno zatajile vero svojih očetov in vsprejele islam. In kako ludi ne? Kaj so imele od Krista? Kaj od hogorodiee? Dokler je bila z njimi, ki so častili lvrista in Bogorodico, je morala težko delati, spati na tr-dem ležišču, hoditi okoli umazana in bosa v platneni, zakrpani obleki. Sedaj pa. ko je med častilci proro-ka. živi v sladkem brezdelju, ima na sebi svileno obleko, zlate uhane, prsi a ne. zapestnice, ima na razpolago riehke divane. služabnice, z eno besedo: vse. kar jej zaželja srce. Tako so mislile deklice po večjem delu in vsprejele vero proroka. Imele pa so Htisejn-begove žene tudi v resnici lepo življenje! On sam se pri tolikih ženah res ni mo-gcl brigati za vsako posamično, a zalo so si znale one pomagati na drugi način. Vsaka izmed njih je imela svojega ljubeeka med Husejn-becrovi-mi slugi. Da je on doznal za to. bi bil seveda ubil nezveste žene in njihove ljubčeke. Ali hnremske stene so molčale, molčale so tudi nezveste žene o grehih svojih družic, ker se je vsaka bala, da ne bi z izdajo svoje to^arišice spravila na dan tudi svoje lastne grehe. Ko je Husejn-beg prihajal k svojim ženam, so ga te božale s svojimi mehkimi ročicami ter mu gladile obraz in lase, za-trvaje mu svojo brezmejno ljubezen in udanost, tako, da ni niti-od daleč sanjal, kako spretno in ljubko so mu njegove ljubeznive ženice nasajale na glavo rožičke, ki so mu jako lepo pristopali. Žene pa so hvalile Alla-!>a. da jim je poslal islam, ki omo-goča tako krasno življenje v haremu. klanjale so se petkrat na dan proti severu in jugu. iztoku in zapadu. ter vzklikale: "Allah je velik in Mohamed je niegov prorok." V Ilusejn-begovem haremu so živele same krasot ice. Ako ni bila Lrasotiea. je sploh Husejn-beg ni trpel; vse pa je nadkriljevala po svoji lepoti in krasoti njegova šestnajstletna hčerka Fat ima. Glas o njeni lepoti se je raznesel celo preko štirih iiaremskih sten. Govorilo se je o krasoti Husejn-begove Fatime po kočah in kulah, po mestih in vaseh. Govorica o Fatimi je prišla tudi do nekega mogočnega paše v samem carskem Stambulu. In ta mogočni paša je zahteval od Husejn-bega, da mu da svojo hčer za ženo. Husejn-beg je bil pripravljen ugoditi zahtevi mogočnega paše. ali zahteval je za to od svojega bodočega zeta, da mu preskrbi od podšaha naslov paše. Stambulski paša je bil pripravljen ugoditi zahtevi Husejn-bega. Vendar je zahteval, da poprej vidi Fa-timo ter se prepriča, da li je ista tudi vredna toliko, da dobi za njo njen oče pašovsko čast. A to je bilo zopet težavno, ker paša iz Stambula ni mogel priti pogledat Fatimo v harem, ne glede na to, da je bilo po naukih islama prepovedano videti ženo pred poroko; a tudi Fatima ni mogla potovati v Stambul. Dogovorila sta se torej, da dade Husejn-beg Fatimo fotografirati ter odpošlje njego fotografijo paši v StambuL Odpotoval je torej v Skoplje, tam dobil nekega fotografa, naložil istega s fotografičnim aparatom vred na konja ter ga od vel v svoja gorovja, do svojega konaka. Tu je sprovel Fatimo v selamlik, kjer jo je fotograf fotografiral. Sicer je bilo po naukih islama slikanje in fotografiranje strogo prepovedano. Ali Husejn-beg ,se takrat, ko se nauki korana niso vjemali z njegovimi računi, ni menil za Mahomeda in korana. v Čim je bila fotografija gotova, jo jc Husejn-beg poslal paši v Stambul in mu je poleg tega še sporočil, da je original še mnogo lepši, nego slika na fotografija. Stambulskemu paši je fotografija ugajala in sporočil je Husejn-begu, naj mu privede hčerko Fatimo, da jo uvrsti v svoj harem. To sporočilo je dobil ravno dan potem, ko je bil uplenil Danico. Pripravljal se je torej, da odvede Fatimo v Stambul, od kjer bi se imel povrniti s častjo in dostojanstvom paše. A preje, nego se napravi na daljno pot, mora biti gotov z Danico. Hotel je, da se ma ona najpreje uda, da jo potem uvrsti k svojim ostalim ženam v harem. (Dalje prihodnjič.) Slovensko katoliško a potk), društvo a sveteBarbare Za Zjediqjene države Severne Amerika. Sedež: Forest City, Pa. fakorporirano dne 31. jsnuarja 1902 v drfavl Pennsylvania ODBORN IKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L. P. O. BoX 374. Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral TTana I. tajnik: IVA^ TELBAX. Box 607, Forest City, Pa II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, p'a. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predsednik, Weir, Kansas. KAROL Z ALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Ave., Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK. III. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIC, n. porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. r Društveno glasilo jo "OULl KAIODA" "Nima srca..." Rev, Ivan Smolej. "Anica, nekaj ti bom zaupal, Si nikomur ne povej. Ženil se bom, pa ! ugani, kje T" Deklica je čutila, kako ji je začelo j srce naglo biti, kakor da bi hotelo —u— j skočiti iz p rs tja čez mejo, a ona je Lepa ni bila, to je vedela sama,1 molčala in nevedno zmajevala a to so vedeli tudi drugi. A imela je glavo. ljubezni polno srce, tega pa drugi "Godčeva Jerica je", dejal je Ivan niso vedeli. Že izza mladih nog bila i" postal rudeč ko rak. "Pridna je nekako boječa, tiha, sama za se; deklica je, in dogovorila sva se tudi lastni njeni stariši je niso razumeli, že". "Ta otrok nima srca", rekali so sta-! Stemnelo se je Anici pred očmi, riši, in Anica'je to slišala in molčala, jokala pa tudi ni. A v notranji boli stiskalo se ji je srce in zdihovalo: "Tudi jaz čutim, tudi jaz vas ljubim, a vi me ne razumete." Ona ni znala kazati svojih čustev na zunaj kakor drugi, ni znala oklepati se svoje matere in poljubljati očeta kakor je to znala sestra Zenica — in vendar bi bila vse to rada storila. Tiho in otožno pohajala je okrog, opravljala dela, ktera so ji naročili, pomagala očetu na polju, mater v knhnj, stregla razvajeni sestri kakor kaka dekla, skrbela za poredne bratce — a hvaležnosti ni našla. Eden le ji je bil dober, to je bil sosedov sin Ivan, plavolas mladenič, svetlih oči, veselega duha. Kolikokrat jo je branil, ako so drugi otroci tiho in boječo Anico dražili in se norčevali iz nje, marsikateri porednež občutil je njegovo trdo pest, ako je oponašal nekoliko neukretno stopicajočo Anico. Zato ga je pa Anica ljubila in nijeden večer ni zatisnila preje oči, da ne bi bila za svojega Ivana molila, A tega njemu ni kazala, kako da ga ima rada, in Ivan tega tudi sam ni opazil. — Otroci so rastli in rastli, in sestra Leniča vzela je brhkega kmečkega fanta. To je bila obstalo je njeno srce in čudila se je, da se ni pogreznila v zemljo; skrila je roke pod predpasnik, ker je čutila, kako se ji tresejo. A Ivan tega ni opazil; on ni slutil, kako neizmerno ga to srce ljubi. "Ali ne misliš tudi ti, Anica, da mi bo dobra žena?" "Da, Ivan, tudi jiz sem prepričana o tem; bodi srečenl" Vesel se je vrnil Ivan v delavnico, Anica pa s svojimi vijolicami v kuhinjo, pripravljat večerjo, ktero delo je ji šlo danes težko od rok. Ko je bila po večerji v svoji jizbiei, vzela je vijolice iz nedrij, jih poljubila in dejala v mašno knjigo, katero je podedovala še od stare matere in iz katere je tolikokrat molila za svojega Ivana; potem pa se je vsedla na rob svoje postelje in nemo zrla tja pred se, v pozno noč... Jeseni bila je svatba Ivanova in God če ve Jerice, tudi Anico so povabili. Aona ni šla, čez da je bolna, kar je vrjel vsakdo, kdor je pogledal njen bledi obraz. Mati jo je seveda zmerjala, vedno je gojila upanje, da bo Ivan snubil njeno Anico; če je ni, kriva je temu sama; v brezsrčno tiho deklico se gotovo nobeden fant ne bo zaljubil. A Anica je k vsemu temu svatba in ponosna je bila mati na i molčala. svojo lepo hčerko. Tudi Anica rado- Pomrli so stariši; kmetija bila jo vala se je nad srečo svoje sestre, a prodana in izkupiček bil je jednako-tega ni povedala nikomur in nikdo merno med otroke razdeljen. Fantje jo zato ne vprašal. Šivala in šivala je za balo, da bi ji bili skoro prsti odpadli, na dan svatbe ni mogla v crkev, ker je bilo doma dovolj dela, pri pojedini ni mogla biti, ker je bilo treba v kuhinji pomagati in svatom streči — a nikdo je ni pogrešaL Njen Ivan — tako si ga ona niti sama pri sebi ni upala imenovati — postal je lep, postaven mož. Naučil DAROVI. J. Cnljan iz La Salle, HL, sa ponesrečenega rojaka Josip Oerbaca 60 eentov. Iskrena zahvala! Upravništvo "Glasa Naroda". se je mizarstva, bil dalj časa ^^fen^ISf odslužil vojake, njej naspro'V/ mHJJF^ še vedno prijazeii. Prevzel je od očeta delavnico. Anica videla ga je vsaki dan. Pogostokrat sta kramljala ob plotu, ki je ločil sosedove vrtove, in Anica je ob takih dneh še veliko bolj goreče molila za svojega Ivana. Potem pa je prišel čas, da je Ivan bolj redko prihajal k plotu, a toliko pridneje delal v delavnici in veselo prepeval, da se je slišalo k Anici, katera ^e je vrtila po kuhinji. Prišla je zopet pomlad, prve vijolice začele so stegati svoje višnjeve glavice izpod zemlje, in zopet je stal Ivan na eni, Anica na drugi strani plota. Govoril je o vremenu, o delu, o češnji, kako popke poganja, o starem pastirju, ki je pred 2 dnema u-mrl, in Anica ga je pazljivo poslušala. Obmolknil je, kakor bi nekaj iskal, in opazil je vijolice. Pripognil se je, vtrgal tri in jih podal Aniei, ki v svoji sreči in radosti aopet ni znala dragega reči, nego: "Hvala!" Ivan je nekolike poksfijal, oari se krog sebe, potom pa dejal: bili so odrasli in bili preskrbljeni a vsakdanjim kruhom, niso več potrebovali sestre, ktera bi morala skrbeti za bratce — Anica stala je sama med svetom. Vzela je v najem koneem vasi malo izbico? kjer je Šivala in pletla za druge ljudi; ker je bila res pripravna in tihega značaja, izročili so ji v pouk v ženskih ročnih delih, ktera treba znati v hišnem gospodinj-deco skoro cele vasi. (Konec prihodnjič.) SMEŠNICH. Slutnja. Služkinja (prihitevša v sobo): "Gospod doktor, pridite brzo, vaša gospa je omedlela!'' Gospod (nejevoljen): "Pustite me v miru! Povejte jej, da danes nimam denarjev!'' Svest si je. Deček: "Kaj, ti tobak kadiš f Joj, če te tvoji stariši vidijo I" Drugi deček: "Ni mogoče — jas sem najdenčekl" Navada. Gostilničarka: "Pečenke ie mali košček tukaj." Gostilničar: "Nič ne M, to gospodu lekarnarju, kar on dfi sa dosti deaarjat" f i j steL JtiMa dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewin« Ave., So. Chicago, 111. IVAN GERM, podpredsednik, P. O. BOX 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. B ROŽIČ, P. O. Bor 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN OOVŽE, P. O. Box 105, Ely, NADZORNIKI: ALOJOJ VOLANT, predsednik nadzornega odbora, cor. 10. Ave. Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, BveLrth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th Street, Calumet, | meščan--kiii šol in na vseh koncih dr-Mlchigan. < -ave se oglašajo že finančni politiki, ki zahtevajo, naj prevzame država Gumzejesi. Zvečer sta šla oba k Kroži ti spat. Ko prideta domov, zahteva Kroži, naj mu G mozeg napravi neko uro. Ker pa ta v temi ni videl, je postal Krošl jezen in se je lotil Gumzeja z nožem ter ga tudi malo poškodoval. Sodni dvor obsodi Krošl a na 3 mesece težke ječe e postom, trdim ležiščem vsakih 14 dni. — Drugi obtoženec Franc Lx&ner iz Kamenščaka pri Ljutomeru ni prišel k obravnavi. 22. jan. je popival v neki ljutomerski gostilni, začel tam prepir z Miheličem in Rož-maničem in prevrgel tudi peč. Zgoraj imenovana sta zajpustila gostilno. a kmalu za njrma je odšel tudi T.ukner in ko je došel Rožmaniča, ga je vrgel s tako silo ob tla, da mu je zlomil desno roko. Za to surovost ga obsodi sodni dvor na ©mesečno težko 1 ječo. - I ® Stališče Nemcev k podržavljenju ljudske šole. Aktualno je postalo vprašanje podržavljenja ljudskih in "grafa" peaferagii, kol pravega kneza. Ko pa je prišla bridka m p)afi-la, je pa "šaljivi grof" povedal, da nkna niti beliča in da je bil Se tisto jutro izpuSčen iz je&e. Kosilo pa da mu je izvrstno dišalo. Bil je to man tat, ki je bil že neštetokrat kaznovan. Organizacija ruskih tatov. Nedavno je ruska policija prišla na sled obsežni tatinski ^organizaciji, ki je na železniški progi Moskva - Kavkaz tekom let pokradla za nad 100 milijonov rublje v vrednosti. V tej organizaciji je 400 tatov. Doslej je aretiranih 220 oseb, med njimi dva inženirja in več železniških uradnikov. Kje je MATIJA PETEK f Dmm je iz vasi Veliko eelo. Pred enim in pol letom je bival v Jolietu, HL, in lansko leto pa v Baltimore, Md-Prosim cenj. rojake, ako kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Če se mi ne javi v 14 dneh, sem prisiljen naznaniti, zakaj ga iščem. John Polda, 11,923 Wallace Str., West Pullman, 111. (19-22—5) q POROTNI ODBOR: IVAN KERŽldNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, n. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERKAR, HI. porotnik, Box 95, Ely, Minn. , Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Jeliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Bex 424, My, Mina, po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarna posiljatve naj pošiljalo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopnika In nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jedneta. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj m pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK, Bex 138, Burdine, Pa. Pridejanl morajo biti vsaki natančni podatki vsake pritožba. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" vse ljudsko šolstvo v lastno oskrbo, ker posamezne dežele ne morejo več zmagovati velikih bremen, ktero jim nalaga ljudsko šolstvo. Tudi nemški glasovi zahtevajo podržavljenje ljudske šole, večina nemških politikov pa molči ali pa se protivi tej zahtevi. Boje se namreč, da bi ob jezikovnih mejah država morala napraviti red in bi zlasti na slovenskih tleh dobilo ljudsko šolstvo drugačno lice, nego ga ima doslej, dokler imajo nemški i deželni odbori vso oblast čez ljudsko šolstvo. Ta vzrok zadostuje, da postajajo nemški naeijonalni politiki odločni nasprotniki vsakega koraka, po kte-tem bi se naj skrčila oblast dež. odborov glede ljudskega šolstva, ter da vidijo rajši dežele pogrezajoče se vedno globlje v dolgove, samo da se ohranijo nemške in ponemčujoee ljudske šole na Slovenskem, zlasti na Koroškem in Štajerskem. Novošegno. ;i slednjič skočili v lase. Dragonci so potegnili sablje ter začeli ž njimi klestiti po civilistih in ti so se tudi revanžirali po svoje. Železolivarja sta bila poškodovana na glavi, u^tih in hrbtu, zidar jo je dobil po levi roki, dva dragonca pa sta bila tako poškodovana, da >ta morala v gar-uizijsko bolnico. Gostilničarju so pa pobili Šip, kozarcev in steklenic toliko, da ima 86 K škode. Zadeva pride pred sodišče. V Špitališču pri Kamnika pogorel je večji kompleks v tamošnjih gozdih, ki so last Rud. Apfaltrerna-Zakrivil je ogenj baje sam gozdar. P rolet tujcev v Ljubljani Minoli mesec je prišlo v Ljubljano 4520 tujcev — torej 732 več nego lani meseca aprila in 128 več nego letos meseca, marca. Ogenj. Dne 23. aprila na»tal je ogenj pri Borštnarju na Homu. Zgorelo je vse popolnoma do tal, med drugim tudi 160 K denarja. Zavarovan je za 300 K Nesreča. V Št. Rupertu zgodila se j je ^bil Ivanuša in pismo, v kterem je velika nesreča. 181etna Karolina prosi ženo Oproščenja, da si je vzel življenje, 'ker na tem svetu ni nobe- HRVATSKE NOVICE. Na zagrebškem vseučilišču je bilo v minolem zimskem tečaju 1055 slu-j 09-; -ateljev in sicer: 116 bogoslovcev, 609 pravnikov, 228 filozofov, 30 gozdarjev, 60 farmacevtov in 30 na geodetskem tečaju. x NA PRODAJ. Radi odhoda v s^aro domovino se takoj proda lepa in prostorna hiša, ktera obstoji nasproti slovenske šole in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od teh je čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, grocerija in trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob in sicer za stanovanje treh družin, za vsako po pet sob. Vsa pisma glede natančnih pojasnil pošljite na naslov: John Mladek, 2038 W. 105th St., N. W., 19-6) Cleveland, Ohio M" VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMERJI I Vsled zahteve nekterih rojakov □> ročili smo zopet v Ljubljani veči število pravih domačih kos, ktere imamo sedaj v salogi, im siee dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo tudi pristo* domače brusilne Irssist (osi*) te klepalno orodje. Ker je bilo letos vprašanje po utu blagu, tako veliko, da nismo zamogl izvršiti vseh naročil, svetujemo vseai onim, da se že sedaj preskrbe s tem orodjem za prihodnje poletje. Glede cen pišite na: FRANK SAKSER 00.. 82 Oortlandt St., New »York, N. I BALKANSKE NOVICE. Grški patriarh aretiran. Solun, 3. maja. Grški patriarh je radi dogodkov dne 13. aprila težko kompromi- intabulacije, tožbe v slovenskem, če- NOTARSKA PISARNA 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. Izdelujem pooblastila, pobotnice, dolžna, odstopna, spredajna, ienito-vanjska in kupna pisma itd., prepise. tiran. Danes so ga na ukaz sodišča aretirali. Kakor zatrjujejo, ga je ovadila grška duhovščina v Makedoniji. RAZNOTEROSTI. Strastno ponemčevanje Poljske. Ilakatisti v zvezi z nemško vlado silno 'delujejo na ponemčevanje Polj--ke. Ne boje se truda, ne štedijo denarja, kterega dobivajo obiino od v-enemških zavodov. Pri tem delu zasledujejo prineip, ki je sicer najuspešnejši, a nam nasprotno kaže, odzval, sta ,e tako razljutila. da sta da Prav ne ^amujejo, javno podrla nekoliko metrov držaja na kazati nJih samotnega vpaaanja v -topnjicah. Prišli so redarji, ki so tuJ° deže1«- Kupujejo namreč s po-oba aretirali. lzdaJaIsklh mesetarjev z raz- nimi goljufivimi izgovori, kot da Med trgovcem in branjevko. Ne- jočejo zidati tovarne itd., večja po-davno je radi kupčije nastal hud pie- sestvat ktera razdele in prodajajo za prav nizke cene nemškim naselni-kum. Na ta način so kupili v zadnjem ča£u graščinsko posestvo pir med trgovcem z zelenjavo Ant. Mandelo iz Messine v ulici Carradori št. 4 v Tr^u in branjevko Dorotejo Bresiger. Prvi je udaril žensko s palico po glavi Ln jo precej hudo ranil. Na policiji je povedal, da ga je bra-njevka insultirala in mu prevrgia nekoliko zabojev sadja. TAJE&8KE NOVICE. Samomor bivšega župana radi iz-' gubljene pravde. V ormoški okolici | so našli v nekem gozdu na drevesu obešenega posestnika Franceta Iva-nušo, nekdanjega župana v Kagu. V sarromorilcevem žepu so našli sodnijske spise o neki pravdi, ktero škem, hrvatskem, nemškem in angleškem jeziku, raznovrstne prošnje vojaških zadevah ter iztirjavam dolgove tukaj in v stari domovini. Daj am svete v pravdnih zadevah zastonj. Zastopam stranke pri sodnijah. Rojaki! Če hočete imeti pisma pravilno in po ceni napravljena, č« potrebujete kakšen svet v pravdnih zadevah, ali če hočete, da boste pri sodniji dobro zastopani, pridite v mojo pisarno in Vas zagotovim, da Vam ne bode nikdar zaL Pisarna je celi dan in svešer de 9 ure odprta. Ob nedelj ak uradu j en od 9. do 12. ure dopoldne. G. J. HANA, javni notar. JOS. KOŽEN, so lici ta tor. Ustanovljeno 1897- 300.000 OZDRAVLJENIH ! čemu bt »f dalje trpellf 300.000 za raznimi bolezni bolujočth ljudi, med katerimi Je bilo mnogo taci h, katere no drnsi uvodi io zdravniki *e OMtavtli kot neozdravljive. Je bilo ozdravljenih po občeznanih zdravnikih slavnega Collins N. Y. Medical Inntltata. Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in dolgo bolni, omenjeni zdravniki Vbm lahko ozdravijo. Pridite takoj (ali pa pišite v Vašem materinem jeziku), in oni Vam bodo odredili najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo pomagala, da bodete v kratkem zopet popolnoma zdravi! NIKARI ne poverite VaSesrn zdravja ln InS.h°do?no*tl nelzkiifcenlni zdrnvnikom! In ne _ dajte Mf zapeljati po oKlunlh neodgovornih Pridite in se posve- »drnvllnlb zavodov! tujte z našimi zdrav- Collin* X. \. Medical InNtltut je nnj*tn-niki kjer lahko govo- najzanesljivejši in najboljši, katerega zdravniki so izkušeni in kateri se bodejo za Vas zavzeli. ✓ Pošteni vestni zdravniki. Cista sveža zdravilst ln najnižje cene! Specialist za kožine bolezni, bolezni oči. ušes. nosa in grla' Različne, tudi najtežje operacije izvrši z sigurnim uspehom dobri izvež-bani Chirurgic! Ako toraj bolujete na kateri kolisibodi zunanji ali notranji bolezni. ali na tajni spolni bolezni ter ste mogoče ž.- zuttonj iskali pomoči pri zdravnikih in zastonj trosili denar, opišite točno Vašo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite t>'» obširno knjigo "Človek, njegovo življenje in zdravje'", katera se Vam takoj odpošlje ako dopnšljete v pismu za 1K e. poštnih znamk. Ta knjiga obsega 240 strani ter je bogato okrašena" v. slikami. — Vsa pisma nasljavljajte na: The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in petek od 7. do S. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 pop. Dr. J. J. MeGLADE Dr. J. F. COYLE, Zdravniška ravnatelja. ffjtai'1" tv^v . r Svetovno znani med. Profesor Dr. E. C. COLLINS. Ustanovitelj Collins X. Y. Med. rite slovensko. Kdor želi čuvati svoj denar, kadai potuje preko New Yorka, naj se zanesljivo obrne na j edino slovenako-hrvatako gostilno, kjer dobi vBak čas najboljšo postrežbo. Domača hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno d obrt pijača ter vsakovrstni avstrijski in hetca-govački tobak. Svoji k svojim t Ant. Piicko, 137 Washington St., - NEW YORK, IS. V. n Zdravju najprimernejša pijača je LEISV ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad) lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ea v svojo lastno korist, k^kortudi v kor>st svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vser, oo.j&ih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trtvnikar-ju 6102 St. Clalr '»« V B kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN\ CLEVELAND, O. i [ Ako hačeš dobro postrežb o z mesom in grocerijo. tako se obrni na Martin Ger^ič«, jot 303 E Northern A ^ ^ Pueblo, Colo tudi naznanjam, 1a >•' a ■ v zalogi vsakovrstni m**so. namreč klobase, rebra, jezil Sunke itd v Im O s o B m i) u M O O E OS • m* ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,ias.025*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica 4 j 'imoi-LU' —:>-.». 1] Strmole hotela je gladiti novo obleko. Sls je torej v drugo hišo po žrja-rieo za gladilaik. Ker pa je bil had ; veter, zakrila je gladilnik s predpasnikom. Predpasnik se je vnel in zgorela je na dekliei vsa obleka. Pre- i peljali so deklico potem v bolnico, kjer je umrla vsled opeklin. ! PRIMORSKE NOVICE. i Ponesrečen mesečnik. 241etni poštni oradnik Fran Igoršifc ▼ Trstu je, ko je hodil v spanja po sobi, stopil na okno, raz kterega je padel na olieo. Odpeljali ao ga radi občutnih poškodb v bolnico. Zastrupila M je bila v Trstu 34-letua Mar. Kante. Pila j« karbolno kislino is 6e» 2 uri turarla PaassrsCfl J« v Polja mornarski ftastaik Leon Smolej, ain ddMnosod> svetnika Bmoieja v Celju. Pa-jm s jattborja na krov ladje Ur pa pravi, da js M ^rsksj vmrok ajegof smrtL Jt t DlwotM m Prianor-ks« ia prttjaMfea, svsst ss- ne pravice'. Moža je ušla žena trgovca z južnim sadjem v Gradcu Klara Korošec. Vzela si je iz blagajne 800 kron ii l.a.M a kol.i.Ivor. Ko je priletel mož za njo, je vlak z ubeglo ženico ravno zapihal proti Dunaju. Doma mu je pustila listek, da se ga je naveličala in gre v Ameriko. V mrtvašnici v Friderikstadtu so našli šiloma odprto krsto in mrliča v popolnoma drugačni legi, kot so ga zvečer položili. Ker ni bilo kaj ukrasti, in se tudi ne more sumiti, da bi kdo to napravil iz zlobirosti, je bil mrlič skoro gotovo le na videz mrtev in se je bržkone v noči zbudil. V mali luži js utonil posestni 70 let stari JofSf Goriiek is PavCi. Truplo je ležalo tako, ds je bil* asms glava v luži. Mož je bil epilep-fcičen. V niosh js Erofil v Stude-peptvsl s Grunwald. To je zgodovinsko posestvo, ktero spominja Nemce na strahovit poraz vsiljivih nemških vitezov. ktere so pobili združeni Poljaki 1. 1410 ravno pri tem posestvu, ktero bitko krasno in zanimivo opisuje najboljši zgodovinski romanopisec Sienkiewicz. Dalje eo kupili v zadnjem času tri velika posestva, Žolče, Goraeice in Radomice in jih razdelili. V splošnem pa je glasom praske statistike naselila nemška kolonizacijska dražba že v lanskem letu v Poznanju nad 10.000 nemških naselnikov. Srečen igralec. Hnmley Walker, industrijalec iz Laneashira, je pri-igTal v Monte Carin na rule tu v dveh urah 300 tisoč frankov. Banka ni imela več denarja ter je morala igro ustaviti, da si je nabavila nove za] ge. Prejšnji dan pa je bil dobil 150.000 frankov. Walker pravi, da že 15 let igra v Monte Carlu, a da je zdaj prvikrat dobil pri igri. Anglež je mirne duše z dobljenimi 450 tišoč frankov zapustil Monte Carlo. Prebrisan lopov. Nedavno je prišel k neki avtomobilni droški, ki je stala na eni glavnih pariških ulic, popolnoma razcapan človek ter izjavil šoferju: "Jsx sem grof d'Albe-ville in sem sklenil stavo sa 50 zlatnikov, da bom v teh raztrganih ea-pah, in neobrit, kskorftnjegs me vidite pred sabo, si isposlovsl vstop v najboljši restavrant in dm boot tam diniraL Ako «nt pomoreie, da stav* dobim, van dam pet slat-nikov." ftofer js sprejel ponodbo ia odpeljal možs r nek man rsstsvrsat na Mflntmartra. Hotelirja je taks] povedal, ea kaj m gre, in nato so HARMONIKE Doaisi kakorSaslcoli vrste izdeiafcu. i popravljam po na^nitjih cenah, a ds-irptlM tn sanesijivo. V popr*-»c *». nasljivo vsakdo poUje, ker sem ie **> 16 let tukaj v tem poslu ia sedat v »vo jem lastnem domu. V popravek vsa mem kranjske kakor vse druge harmo nike te raiunam po delu kakorfro kdc zahteva brex aadalialh npraSac'. JOHN: WENZEL, 9017 E. 62nd Str., Cleveland, O. POZOR ROJAKI! Novelznajdene garantirane kjuI.s ■> pleissu ia ssiofcrajic*, od kaseregt v « tednih lepHasie. brki fe brada po po t nema srastefo I RevaHnm aH trgasf v aogak, rokah is kril« Vam p» |iukiw odstranim. Potne tpju, kar je oCcss, brado vice is oieonso Vas v S dneh popolnoma odstranim, ji to reraica se iamči $500. Upraiajte %• -pri JAKOB VAHCIC, P.O.Box««, €L£TCLAVB, 0. #r I .JCiifBC. O "T" -m* reglstr. zadruga z neom. zavezo v L^JUBL^JAIVI, Kongresni trg št 15. obrestuje od 1. ianuarija 1908. hranilne vloge po 301 4 Io takoj od dneva vložitve pa «lo dneva dvige brez odbitka rsn-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po 4)4 °J0 naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po in za 3 leta preje nego naložen po 4%. liojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Pošiljatve za Zjed. države posreduj« tvrdka FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. 1 Avstr o - A mer i kan« k a č rta I preje bratje CosulichJ Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Za pevce I! —m lsps vasi Glasbene Matiee za itiri moške gfc* sova V-tej mi) v partitori kvartst ali ko vred. ILOVIMIO Vslials s v- K T Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko« Vsi spodaj pavedanMiovi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAUEA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. Y msseslk maja in jnniju se bo-data sgoraj aavsdenemn brodovjn pridrn£b is dvs droga nova pot-miika parnika. Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so dot TRSTA.....:......................................$31.00 LJUBLJANE..................................... 31.60 REKE____i......................................... 31.00 ZAGREBA......................................... 22.90 KARLOVCA...................................... 82.25 II. RAZRED do TRSTA ali RBKE......................$66.00, 60.00 i 65.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York. f v Karal May. CBTRTA KNJIGA« V balkanskih soteskah. (NadsljovsajoL) PETO POGLAVJE. V golobnjakn. Pokleknem, da M molil, ia tudi moji opremljevalci Store take. Potom ptmSHm mrtvo Seno. Stara je mogoE* ped trideset let. PMtoeftk, lep ebcea je saMjat. Male roke, ki driBjo roleiwtatoo, ao koščene. Na malem prstu dasiiuo je majhen, dat prstan, v kterem je vdelan amelfcSL Oblečena je, kakor Tcrkinja. Pred podobo Kri farnega si je raskarila glavo ia pajČelan le& staven nje. Svoje čase je meni* biti jako lepa; «toake neKdataje lepote opazim še sedaj na nartvi. Ustne drži na tibteh in obtas inrdža mir, in iz tega sklepam, da je adihnila mirne v Boga. "K«j bodeš naredil T" me vpraša Halef. "Najprvo moremo najti svojce umrle. Gsiov* staaajejo v bližini, ker feene se navadno nifcdar ne oddaljijo daleč ed kiše. Iskati bočeme v Miftrai Baretx&a. Idimol Ta čea pa jo seveda postimo tukaj." In zopet se tSPdamo na konje in odjsSemo naprej. Pet vedi vedno bolj nevldol in kmalu sjliissii stolpu podobno poslopje, okota kterega je več malih hiš. Tn nam pravi naš vodnik: 4'To mora biti stotnikov karavlj." e skuša obdržati, a zaman. Še predno se žival umiri, zdrsne eez njen vrat na tla. Ko se pobere, udari mulo s pestjo med ušesa. Tu pa pravi vodnik: "Zakaj jo toičešT Ali je moja. ali tvoja? Kje imaš pravico, tujo žival trpinčiti." "Ali ima mula pravico, tujega človeka vreči iz sedlja?" odgovori Aibani. "Iz sedla vreči f Ali te je mogoče vrgla T Prav počasi in lepo je pustila, da si doli zdrsnil, ne da bi se ti kaj prigodilo. Torej »i ji dolžan hvalo. A mesto tega jo tolčeš!" _ "Sposodil sem si jo, da bi jo jezdil, ne pa, da bi doli padal. Ona teutonic mora biti poslušna. Jaz plačam in je toraj moja. In če ne uboga, jo smem kaznovati!" "Oho! Če jo še enkrat vdariš, odjezdim nazaj in te pustim tu na ee?ti. Stopi zopet gori!" Aibani spleza zopet na njo; toda >edaj se ljubi živalici ne zljubi naprej. Jezdec se huduje in kriči, a mula ima menda nad tem veliko -veselje. Miga z ušesi in otepa z repom, a se ne gane s prostora. Aibani se jo ne trpa tepsti in pozove vodnika, da jo spravi naprej. Ta pa odgovori: "Le pusti ji njeno voljo. Ker hoče -tati, naj stoji. Bode že zopet tarna šla. Mi pa gremo ta čas naprej." In tako se tudi zgodi. Tam, kjer se zavije pot, pogledam nazaj in vidim, da trmoglava žival še vedno stoji in miga z ušesi. A komaj smo za ovinkom in nas ne more več videti, zdirja v takem kalopu, da ogrodje sedlja kar ječi. In ker je v teku. se tudi noče več vstaviti in dirja naprej mimo nas. Ko tovorna mula to vidi, se odtrga in hiti za njo, in mi seveda za obema. Toda kmalu se moramo vstaviti in pobirati predmete ki padajo ia tovornega sedlja. Ko doidemo Albanita, sedi na zemlji in si tiplje detični del telesa, ki spada prav za prav na sedlo, ne pa na zemljo. Obe moli pa stojite zraven njega, migate z ušesi, mahate z repi in kažete zobe. Bilo je videti, kakor, da bi se škodoželjno režale. Odvržene stvari zopet pritrdimo in Aibani se spravi na mulo. Toda po kaki slabi pol uri post o ji zopet njegova rozinanta in nikakor noče aaprej. "Že pride za nami. Jezdimo naprej," pravi njen posestnik. Jaz >em dosedaj molčal; sedaj mu pa pravim: "Ali želiš, da tovorna mula zopet odbežit Ce se to ponavlja, ne pridemo nikamor. Naj se posluži biča." "Tega ne trpim." "Tako, tako! Kaj ti je gospod rekel, ko je najel živali f" " Zahteval je dva konja ali muli, jedno za ježnjo in drugo za prtljago." "Dobro, prav dobro! Toraj ni izrecno zahteval mulo, ktero si mu dalf" "Ne." "Tako, potem stopi doli in menjaj z njimi" Pogleda me prav začudeno. Moj predlog se mu zdi neumljiv, neumen. "Kako praviš t Jaz mu naj dam to žival. Saj je vendar moja!" "Eh-usra je tudi tvoja, razumeš?" "Toda jaz jezdim i-amo na tej. in na nobeni driuri ne." "Potem napraviš pa<" danes izjemo. Ta gospod je zahteval jedno mulo za ježnjo, drugo za prtljago. Za ježnjo je pa tudi treba sedlja. On ga nima. pač ga imaš ti. Kdor plača jendiio žival, jo mora tudi dobiti. Torej bodeš z njim menjal." "Seveda! To mi niti v glavo ne pade!" "Toda meni!" mu odgovorim s strogim glasom. "Jaz imam ferman padišaha. Ta gospod je moj prijatelj in stoji pod mojim' varstvom in te- i ^^ daj tudi pod varstvom padišaha. Če ti kaj zapovem, moraš ubogati. Menjaj torej z gospodom!" Aibani zopet odsedlja; oni pa pravi: "On je zahteval dve živali in te ima. Meni nima nikdo zapovedovati !" "Halef!" 1 " TW^TJ Mali hadži čaka že dolgo na ta poklic. Komaj izgovorim besedo, že pada njegov bič po nepocdušnežu in sicer tako krepko, da slednji, glasno krieaje, skoči s sedlja. Ko dobi še par udarcev, nima nič več proti menjavi. Seveda je Aibani popolnoma zadovoljen s to spremembo; on ima od tega dobiček, žal pa mi drugi ne, ker, predno dospemo v bližnji kraj, je mula odbežala dvakrat s svojim gospodarjem in druga enkrat s tovorom. K sreči najdemo tam nekega posestnika konj, ki je pripravljen, nas rešiti iz zadrege. Prejšnjega vodnika pa izplačamo. Ko odjezdimo, se grosa sa nama, za kar se pa niti ne zmenimo. 6e bi jeedili v ravni smeri proti Menliku, bi dospeli po poti v Boiltii. Toda ravna smer ni vedno najkrajša pot. Bilo je jako veliko hribov in (H^t na tej poti. Da si prihranimo čas, obrnemo proti severu, da pridemo čez Rrrfevslki vrh v dolino Dom trs ali Kariik. Opoldne se vstavimo v Nastaau in zvečer smo v Kara-Bulak, kjer prenočimo. Potem se obrnemo zopet proti zapadu, v smeri proti Nevrekapu. Okoln poldne smo na visoki ravnini, ki se steza jako strmo proti Do^xtdtv-Dere. Za nas je težko, ker ni nobenega pravega pota in se ko- ms(j gnjetemo skozi gosto grmovje. Ko pridemo mimo jednega takih grmov, skoči naenkrat Bi v stran, kar ni njegova navada- Postim mu voljo in on diže močno skozi nozder-niee in obrne glavo proti goščavi. t "Sidi, nekdo je notri," pravi Halef. "Mogoče. Na vsak način pa je kaj nenavadnega." "Hadži ie stopi iz konja in se splazi skoo grmovje. Kmalu zasliši njegov vzklik in ko pride nazaj mi pravi: "Pridi in poglej. Nek mriič lefti tu." Seveda grem takoj za njim in za mano moji spremljevalci. Okoli in «ksii je grmovje v sredi pa mal prazen prostor, na kterem leži truplo aeke šene in sfcoer kleče, s čelom naslonjena na neko čudovito kamnito NEW YORKA: ATTSTRO - AMEBJKANA PROGA. V Trst in Reko. Alice .................. 2. junija Lanra .................. 9. junija Oceania ................ 16. junija Martha Washington ---- 23. jnnija Argentina .............. 7. julija Alice .................. 21. julija Laura .................. 28. julija WHITE STAR PROGA. V Southampton Adriatic ................ 26. maja , Majestic ................ 2. junija Ooeanic..................9. jusnija Teutonic................16. junija Adriatic...............23. junija Majestic................30. junij* Oceani« ................ 7. julija ............. 14. julija Adriatic ................ ZL julija Majestic ................ 28. julija FRANCOSKA PROGA. V Havre La Bretagne ............ 27. maja La Lorraine..............3. junija La Provence............10. junija La Savcie ............. 17. junija La Lorraine............24. junija La Provence ............ 1. julija La Savoie .............. 8. julija La Tor-aine........... 15. julija La Bretagne ............ 22. j-^Iija rale TraitsatlantlQHe. [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: na dva vijaka............. "I.a Provence" * La Savoie" ' I.a Lorraine" "La Tomaine" "La Bretagne" 5La Gascogne'' ......14,200 ton, 30.000 konjskih moči ......12,('00 " 26 000 " " ......12.000 " 25 000 " " ......IO.OOO «? 12 000 " " ...... 8.000 " !) 0O0 " " ...... 8.000 " 9.000 " " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.: Josip Russ, THOMAS, W. VA. trgovina z mešanim blagom, Saloon in Qrocerija. Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete. Notary Public. J^- pravilno vsa v notarski posel spa dajoča dela. SVOJI K SVOJIM: Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Gi.as Naroda". \ julij. 8EVER0NEMŠKI LLOYD. V Bremen Kaiser Wilb. der Groooe.... 26. maja rrinzeso Alice............27. maja Kaiser Wilhelm II....... L jnnija Kronprinz Wilhelm..... 8. jnnija •LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE 20. maja 1909. 27. maja 1909. 3. junija 1909. 10. junija 1909. 17. junija 1909 •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE La Bretagne 24. junija 1M» L julija 1909 8. julija 1909 16. julija 1909 22. julija 1909. POSEBNA PLOVITBA. Parnik CHICAGO na dva vijaka odpluje dne 5. junija ob 3. popoldan. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, I1L Frank Petkovšek 718-720 Market Street, WAUKEGAN, J* & & ILLINOIS. -SK- pjrA . fom VINA, Mjbolji« ŽGANJE *m r lOOT) a izvrrtM 3MODKE — PATENTO- VANA ZDRAVILA. Predaja SS,2^ ^ -1— PoŠt 1J3 DENAR * sUri Zastopnik "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York. Rr£d2?iyttEfia2rfi52rfe82£fi52E Prinz Priedr. Wilholm .. Kronprineessin Cecilia . Friedrieh der Groma ... Barbarocoa............. Kaiser Wilk. der Owima Qrosssr Karfarst....... n. ..... 10. junija 16. jaoije. 17. jeoija If. jenija *L jaaija M. jaaija 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV, New York, N > CLEVELAND, O BED STAR ZJNE. V Antwerpea. Vaderland .............. 20. maje Zeeland ................ 6. janija Kroonland ..............12. jnnija Lapland ................ 19. jnnija Vaderiand .............. 28. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland .............. 10. julije Lapland ................ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija AMERICAN LINK V Southampton ................20. maja Philadelphia ............ 6. junija St Paul ................ 12. janija New York .............. 19. janija St. Louao .............. 20. juatija Philadelphia ............ 3. julija St Paul ................ 10. jnlija New York .............. 17. jelije St. Louis................24. julija Bili se »M.nrf v^rnii tako jeden na drasega položeni, da so tvorili oltar, na kterem se nahaja mala odprtina in r kteri vidimo majhen kMsknL "Kristjani*!" MktiSe Halef. Jm on fana prar. Bilo je skrito svetiiie, mogofe aesejono od te is^ Ae s »oKniml tsiafsml, kor opsml sees ie p»j, da ee toiatf kamsd «ok> xa&L Ona je — Bog to odfcodi — s velikim »sporom nanosila A^iJ. U U nemoteno sftritt* eeojsam Boga. _ Qftdboko gxxijen poetojim in tudi moheonedanoi es sadrie marao. Krsj, ■a Meram pnld«s Bog kafco Mb k mfci, > evet. HAMBURG AMERICAN V Hamburg. LINE. flYstrljsfti ter: kupujemo in prodajamc pc dnevnem kurzu. Ako porujef staro domovino in imaš ve£]«> s vote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjafi in kupit Ček za ljubljanskd kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. I m ail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, pifii svojcem, as vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačsmc fiko si WDjen ženo, otroke, ali ps »oioc nike, ter prijatelje v Amerf ko vzeti, potrebuješ človeka kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo- as nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi *astc> parno vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduč? no tujeke sa ^tovanje in oskrbi m o vse potrebno tako. GU nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem orada (Ellis laiand) služImo jim vedno v najbolj lo pomoč. Ke prezreti! Ima teli v staro domovino koma ko pooblastilo poslati, obrnite se u nas, mi vam ceno in brzo postreže mor in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žel) k ter vojak biti oproSčen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne xut nas in pošlje svoje vojaško knjižico, mi ma preskrbimo, 4a ne bo imel sitnosti ko se domu vrne. Mi|r. S. Kaeipp. Knajpova zdravila ! fc?e