Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 4. oktobra 1933 suv. as Lato. w. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprave: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2488 Izhaja resen nedelje In prašnikov veak dan ob 18. url / Velje meeeino prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani t PoStnl Čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA 99 Beseda uradne Madžarske ZNAČAJ NEDELJSKIH MANIFESTACIJ V BUDIMPEŠTI. , ^ svoj! zanimivi letos v Londonu iz-1 'feni knjigi »Heirs to the Habsburgs« je ^vedel urednik »Daily Telegrapha« 0. {p Qedye kot drugi glavni vzrok razpa-avstrijsko-ogrske monarhije madžar-»i nacionalni imperializem, in vsi, ki še spominjamo predvojnih in vojnih mn moramo pritrditi brez rezerve, p le sožitje bivših avstrijsko-ogrskih na-°d°v postalo nemogoče, so bili krivi v *vi vrsti apetiti Madžarov, ki so one-^gočali vsako pravično ip zadovoljivo JJfooijo in hoteli Iztrebiti s sveta cel 8l°vaški narod, transilvanske Romune, jjreknuirske Slovence ter vojvodinske in Hrvate, da podkarpatsklh Rusov ^ ne omenjamo. Sistematično so stop-j|va!i potujčevalni pritisk, da bi čiffl-p dosegla njihova nacionalna ekspan-|!la meje krone sv. Stefana. Sredstva, ,J so se jih posluževali, so bila še manj sj'£šk-a kakor nemška v Prusiji. bi vsem tem, kar se je rodilo iz tega ®d>arsko izvajanega nacionalnega im- N . UMU H.IUUVfeU «*** i alizma. bi bili pač upravičeno pri-^ovali, da se bodo Madžari po kata-spametovali, posvetili se razvoju litega naroda in prospehu svoje zares etnično kompaktne domovine ter ,K(l£iiili s svobodnimi sosedi trajno pri-Iit--s*vo. Toda to se, kakor smo že to-‘kokrat videli, ni zgodilo. Nasprotno, ?s(ali so najbesnejši sovražniki mirov« bosu! On se je v nedeljo osebno In ofi-cielno udeležil manifestacij 20.000 bivših bojevnikov, ki so jih prišli obiskat tudi delegati nemških, avstrijskih, bolgarskih in turških borcev iz svetovne vojne. Tam, pred zbrano družbo zastopnikov vseh v svetovni vojni poraženih armad, je madžarskih premier general Gihmbfis poklical božji blagoslov na njihova prizadevanja, a kakšna so ta prizadevanja, so drugi govorniki povedali tako razločno, da ne more biti nikjer nobenega dvoma. Grof Takacsjevsvo jem govoru dejal, da je borba proti trianonski mirovni pogodbi prva naloga vseh bivših madžarskih bojevnikov in ko je žena upravitelja Nikolaja H o r-t h y j a izročila bojevnikom novo zastavo, je zaključil svoje hujskaške besede z vzklikom: »S to zastavo naprej za veliko Madžarsko!« Senzacionalna aretacija v St. liju BEOGRAJSKI ATENTATOR? - ZASLIŠEVANJE NA OBMEJNEM POLICIJSKEM KOMISARIJATU V MARIBORU MARIBOR, 4. oktobra. V nedeljo popoldne se je sprehajala mlada in brhka šivilja Cezirka Škerjančeva iz Št. lija po polju in nosila s seboj neki nedeljski list z namenom, da ga na samoti v miru prečita. Nenadoma se ji je pa približal mlad, elegantno oblečen moški, ki jo je ogovoril v hrvaščini. Kmalu sta mlada človeka zašla v živahen pogovor, iz katerega M neznanec očividno rad razvil intimnejše odnošaje. Dobrikat se je dekletu In neprenehoma ogledoval časopis, ki ga je držala v rokah. Končno pa j! je zastavil popolnoma nepričakovano vprašanje: »AH časopis kaj piše o atentatu v Oficirskem domu v Beogradu?« »Ga še nisem pregledala«, mu je od- " ,----,----~ »ua se niaem progieuam«, mu je w- Da bo stvar se ocitejsa, je zahteva , govorilo dekle. »Pač pa so o tem pisali predsednik zveze invalidov vzpostavitev j -e včerajšnji listi.« nekdanjih mej krone sv. Štefana in bo- j n5e„ovo p^njo mu je Škerjanče-jevniški kurat je zaprisegel svoje voja-; va }zf0*„a 5asop!s> u ga je neznanec ke na obljubo, da bodo storili vse in zrt-: j,|astn0 pograbi! in ga razburjen preli-vovali tudi lastno življenje za tWltorw-; st8vaj. Ko je očividno našel Iskano vest, no obnovitev »madžarskega globusa«.., . prefiltai g® j0 obrnil k Škerjančevi T- mnčVih Iti vPnci^ * \ * niti y Pogodb in novega evropskega stanja, so se z vsemi desperadi, kolikor Uh 12 na našem starem kontinentu in še zunaj in neprestano prirejajo nove ^Ojistracije in manifestacije, ki ne mo« j*0 ostati brez odziva. Prav dobro so še v spominu iredentistični in do l s_o!mne skrajnosti šovinistični govori il.izPadi o priliki obiska italijanskih ar- :f>v v Budimpešti, pozabili pa tudi ni* na nedavno odkritje novega spo- ln'ka bivši avstrijski cesarici in ogr-| kraljici Elizabeti, ženi cesarja Franca l^pa in na besede, Izrečene ob tej prl- ^iub vsemu temu se doslej vendar še j Ugodilo, da bi takim manifestacijam ^ demonstraciiam prisostvoval oficiel-,, ministrski predsednik. Zagrešila ni-.* K?a niti nestrpni grof B e t h 1 e n niti ^vidnejši grof Karolyi. Ta žalostna l le bila pridržana najnovejšemu še-u hudlmpeštanske vlade, generalu Giim- In vsa ogromna množica moških in žensk, zlasti mladine, ki je gledala parado j 20.000 bojevnikov, je vzkliknila besno m sovražno: »Doli Trianon!« Ta vzklik je ponovil tudi navzoči zastopnik Habsburžanov, nadvojvoda Jožef! Po vsem tem vidi lahko ves svet, da je bila ta demonstracija, naperjena pretežno proti Češkoslovaški, Romuniji in Jugoslaviji, prirejena pod patronanco in ob oficiel-nem sodelovanju odgovorne madžarske vlade in njenega šefa generala G8mbo-sa! Da to presega vse meje, ki so v mednarodni politiki dovoljene, ni treba na-glašati, in prav in potrebno bi bilo, če bi se za te nedeljske budimpeštanske dogodke pozanimale vlade prizadetih sosedov in spravile zadevo na mednarodni forum. Po vojni prenese diplomacija res nenavadno veliko, a kar je preveč, je le preveč. Tud! italijanskim varovancem Madžarom je treba enkrat odločno povedati, da nam je njihove šovinistične predrznosti dovolj in da se ne pustimo mirno izzivati na tako nesramen način. Kajti v nedeljo ni govorila le neodgovorna masa, govorila je uradna Madžarska! Strašna rudniška katastrofa v Grčiji mS0lun, ?JfcZ0 le PORUŠIL RUDNIK V STRA TONIKIH. 300 RUDARJEV ZASUTIH. OTOK AMAZONI SE JE POGREZNIL. 4. oktobra. V nedeljo zvečer je vznemiril vso Grčijo in Ma-* nov potres, ki so ga posebno občutili v Stratoniklh, Drami in hu h Tai P°tres ie trajal le nekaj se- h nd, imel pa je katastrofalne posledice, »rušile so se vse stavbe, ki Jim je prej-J. P°tres prizanesel. V Stratoniklh so ,1 Potresni sunki v zadnjih dneh vedno jm in se je zato delo v tamkajšnjih [L, ^ih pričelo nadaljevati. Rudarji so jda!i v dveh skupinah. Prva skupina ib ioll(,ar’ev le odšla v rove v nedeljo v, Močni potresni sunek ob 19.20 je (|| enutku porušil vse rudniške naprave p0vZasul med strašnim bobnenjem vse (|VIe in dohode, tako da so bili rudaril vaj. D°l‘opani. Takoj se je pričelo reše-jui nesrečne rudarje, toda delo napre-sres.,ze*0 Počasi. V teku noči se je po-lo izkopati šele okrog 40 strašno -'nestrjenih trupel. Nedeljski potres je težko poškodoval tudi samostane na Sveti gori in so bili obvarovani le ne kateri severno ležeči samostani. Veliki kompleksi zemlje so zgrmeli v morje. Baje je Izginit pod morsko gladino tudi otok Amazonl z 280 prebivalci. ATENTAT NA ITALIJANSKI KONZULAT V CURIHU. CURIH, 4. oktobra. V nedeljo zvečer je bil izvršen napad na tukajšnji italijanski konzulat, Skupina mladih ljudi, očividno protifašistov, je vdrla v poslopje konzulata in vrgla bombo, ki je eksplodirala in razdejala del pisarne italijanskega konzulata. Kolikor je znano, pri tem niso bili uničeni važnejši dokumenti, temveč Je potni listi, ki jih je hra ntl konzulat v svojih prostorih. Materialna škoda je velika. Atentatorji so pobegnili in oblastem doslej še ni uspelo da bi jih rHJeie z novim vprašanjem: »Kaj pa Vf sodite o tem atentatu? Ali obsedate atentatorja?« »Kako ga ne bi?!«, je odgovorila deklica, »to mora biti skrajno zloben človek, če mori in ubija nedolžne ljudi!« Po kratkem pomisleku jo )e vprašal; »AH Imate Vi radi oficirje, gospodična?« »Zakaj pa ne«, je bil njen kratek, hudomušen odgovor. »Pa imate radi tudi kralja in njegovo družino?« je nadaljeval z vpraševanji. »Seveda! Kdo pa nima rad našega kralja?« je začudeno odvriiila Škerjančeva. Ko sta izmenjala še nekaj brezpomembnih stavkov, jo Je neznanec vprašal, če so listi mogoče objavili tudi fotografih) beograjskega atentatorja. Ko mu je to zanikala, jo je naprosil, naj ga spremi čez mejo, kar je pa odklonila. Tedaj H je dejal, ves potrt in otožno vzdihujoč: »Če bi VI vedeli s kom Imate opravka! Pa Vam bom pustil v spomin svojo fotograHjo.« Po teh besedah je potegnil tz notra njega suknjlčevega žepa svojo fotogra- fijo in jo podpisal % imenom: »Schneider Andrlja«. V tem trenutku pa se jima je približal neki tamkajšnji fant domačin. Neznanec se je naglo odstranil z besedami: »Zbogom, gospodična, nikdar več se ne vidimo. Če hočete, me prijavite orožnikom!« Ko je že storil nekaj korakov, se je bliskovito obrnil in se vrnil k Škerjančevi ter ji Iztrgal svojo fotografijo, na-kar Je izginil v smeri proti meji. Dekle dogodku ni posvečala posebne pozornosti in je ves razgovor in nenavadno srečanje z neznancem sporočila svojemu očetu šele v ponedeljek. Oče je zadevo takoj prijavit orožnikom, ki so neznanca še Istega dne aretirali v kolodvorski restavraciji g. Dimnika v Št. liju, kamor Je prišel po svoj kovčeg. Pri zaslišanju je vsako zvezo z atentatom tajil in hoče zanikati tudi ves razgovor z dekletom. Škerjančeva je izjavila, da ni hotela neznanca, ki je vzbudil pri njej veliko usmiljenje ter je kazal kesanje In potrtost, naznaniti oziroma zadeve takoj sporočiti očetu. Pravi, da še nikoli ni videla tako lepega moškega. Osebni popis beograjskega atentatorja se čudovito strinja z osebo in obleko aretiranega Schneideria. Orožniki so prepeljali Schneideria v Maribor in je vsa preiskava v rokah tukajšnjega obmejnega policijskega komisarijata, ki zagonetnega človeka neprestano zaslišuje in vodi tudi vse ostale poizvedbe. Kakor je bilo doslej ugotovljeno, se aretiranec po najdenih dokumentih in osebni izjavi res piše Andrija Schneider, rojen I. 1911 v Delnicah in je brezposeln zasebni uradnik. Pri zaslišanju je izjavil, da je prišel iskat v Slovenijo zaradi dolgotrajne brezposelnosti službo. Sumljiva pa je njegova elegantna obleka, ki je nova. Obut je bil Schneider v črne lakaste čevlje. Obmejna policija nadaljuje preiskavo v vseh smereh in je verjetno, da ima v rokah pravega atentatorja na beograjski Oficirski dom in da se ji bo posrečilo s pomočjo njega Izslediti tudi ostale člane protidržavne zločinske organizacije, ki delujejo na našem ozemlju. Odmev na nemško avtarkijo PARIZ, 4. oktobra. Gospodarska politika Nemčije, In zlasti sistematiziranje kontingentiranja uvoza, je vzbudila v nemških gospodarskih krogih veliko nezadovoljstvo. Slabe posledice se že kažejo povsod. Nekatere države so že segle po samoobrambi. V Holandiji je nastalo bojkotno gibanje proti vsemu nemškemu blagu. Na protiukrepe pa se pripravljajo tudi Italija in nekatere druge države. Temu se bodo pridružile najbrže tudi skandinavske države, kar bo spravilo vse nemško gospodarstvo v zelo nevaren položaj. Nemška komisija, ki M se morala pogajati v Haagu, je nadaljevala svojo pot v Rim, da Intervenira pri italijanski vladi radi sporazuma. Pravo lica Papanov® Nemčije PARIZ, 4. oktobra. »Le Capital« objavlja lnterview svojega sotrudnlka z znanim nemškim velelndustrljcem Ar noldom Rechbergom, članom »Herren-icluba«. k! Je imel glavno besedo pri se- stavi sedanje vlade. Rechberg je izjavi}, da bo Papenova vlada šla dalje svojo pot. »Mi vemo«, je nadaljeval, »da je splošna razorožitev samo utopija. Nem* čija se bo zopet oborožila, če je to drugim državam prav ali ne. Ustanovili bomo milico in tako Izpopolnili našo državno brambo. Obe bomo bogato zaloiiH z orožjem in munidjo. Potem bo prišla na vrsto obvezna vojaška služba, pa če je to v skladu z mirovnimi pogodbami ali ne, Von Papen nudi Franciji vojaško zvezo in, če se to doseže, potem bodo rešena vsa vprašanja med obema državama, Herriot pa žal ta predlog odklanja in bo nosil za to tudi vso odgovornost« GRŠKI PARNIK SE POTAPLJA. STOCKHOLM, 4. oktobra. V silnem viharju, ki divja v Bottniškem zalivu. jc nasede! v bližini Wa!gbru'n'da grški parnik »Georgios". Klical je na pomoč, a Je pozneje utihnil. Na parniku je 29 mož posadke. Njihov položaj je zelo nevaren, ker je trenutno vsaka pomoč nemogoča Stran 2 caa 'MSIfibTstl^VECgRNIK« 7flffa V Mariboru, dne "4. X. 1932- Dnevne vesti Zadnja pot Slavoja Dimnika Pogrebni obred v Mariboru. Včeraj popoldne se je zbrala pred mrtvašnico v splošni bolnišnici velika množica Mariborčanov in okoličanov, da se zadnjič poslovi od predragega Slavoja Dimnika. Poleg žalujoče pokojnikove vdove in otrok so bili med drugimi navzoči tudi mestni župan g. dr. Lipold, ga. Lipoldova, okrajni glavar g. Makar, predsednik podružnice SPD g. dr. Se-rijor, predsednik podružnice SLD g. Bogdan Pogačnik, izredno veliko število njegovih tovarišev učiteljev in prijateljev ter zastopnikov vseh mariborskih dobrodelnih društev. Pred mrtvašnico se je po cerkvenih obredih poslovil od pokojnika njegov tovariš šolski upravitelj g. Grčar, ki je v svojem poslovilnem nagovoru opisal ve' like zasluge pokojnika, ki si jih je pridobil kot velik mladinoljub in zaključil nagovor z besedami, da bo težko najti pokojniku vrednega naslednika. Učitelji in drugi pevci so pod vodstvom g. Cibi-ca zapeli žalostinko »Vigred«, nakar je krenil sprevod pred upravno poslopje bolnišnice, kjer je čakal na krsto avto-furgon. Krsta je bila pokrita s cvetjem in krasnimi venci, med katerimi je bil posebno lep oni, ki ga je poklonila po družnica SPD svojemu zaslužnemu večletnemu odborniku. Učitelji in pevci so zapeli »Blagor mu«, nakar so dvignili krsto in jo naložili v avtofurgon, ki je odbrzel proti Ljubljani. Najgenljivejše je bilo slovo mladine, ki ji je pokojnik posvetil vse svoje življenjske moči. Pokrila je krsto s pohorskim cvetjem in položila nanjo lep venec Počitniškega doma z napisom: »Poslednje cvetje od Počitniškega doma«. Učitelj g. Malenšek, ki je bil pripeljal deco k slovesu, pa je pokojniku zaklical poslednjič v slovo: »Slavoj, zbogom, zbogom!« Zakladi črnega diamanta v Košakih Nova odkritja rudosledca Ošlaka. Naš znani rudosledec g. Ferdinand Ošlak je pred nedavnim odkril v Košakih bogata nahajališča prvovrstnega črnegg. premoga. Nezainteresirani v tujini isku-šeni eksperti so si nahajališča ogledali ter proglasili revir za tehniško in trgovsko najboljšega in najugodnejšega v Evropi. V naši državi še nimamo izrabljenega rudnika črnega premoga, Čeprav so odkrili njegova ležišča tudi na jugu. Naša uvozna bilanca izkazuje težke milijone za uvoz visokokaloričnega premoga, ki je mnogim industrijam neobhodno potreben. Če bi se spričo današnje denarne krize vendar le posrečilo realizirati te načrte, bi Maribor dobil premogovnik, za katerega bi nas za videla vsa Evropa. Zaposlitev bi dobilo na stotine brezposelnih rudarjev in delavcev, sosedne države, ki razpolagajo le z rjavim premogom, bi pa radi cenejših prevoznih stroškov rajše uvažale črni premog od nas, ko iz oddaljene Nemčije in Anglije. Dani so torej vsi pogoji za uspe-vanje rudnika, če se reši finančna plat s pomočjo onih, ki imajo denar. Našim naročnikom Ponedeijski številki »Večernika« smo priložili položnice in prosimo vse one naročnike, ki jim je naročnina potekla, naj jo blagovolijo obnoviti za zadnje četrtletje, odnosno za mesec oktober. Prosimo vse, naj zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda v dostavljanju lista nakažejo naročnino v teku prvih dni v mesecu in blagovolijo obenem poravnati tudi eventueine zaostanke. Uprava »Večernika«. Uradne ure pri finančnih uradih. Pri davčnih upravah na območju dravske finančne direkcije so uradne ure od 1. oktobra dalje od 8.—12. in od 14—17. Ob sobotah pa od 8—14. Ob nedeljah in praznikih je določena dežurna služba od 9. 11. ure. Na direkciji v Ljubljani pa so uradne ure od 8—12. in od pol 15 do COl 18. Skrb mestne občine za občinske reveže. Na zadnji seji ubožnega sveta, ki se je vršila pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda, je bilo rešenih večje število prošenj za podpore in za sprejem v mestne oskrbovalne zavode. Mnogo prošenj je bilo odklonjenih, ker prosilci niso izpolnili vseh pogojev za podporo. Vseh podpirancev, je sedaj že nad 500 in se je na novo priznala popolna oskrba 11 revežem, tako da je na raslo število oskrbovancev na 171 oseb. Za novo proračunsko leto je predložil socialno politični urad predlog, ki izkazuje skoro za dva in pol milijona po' trebščin za socialno skrbstvo. Na svoji seji je ubožni svet razpravljal tudi o be-rančenju po mestu, zlasti kako bi se preprečilo beračenje mladine. Nove uradne ure na carinarnici. Od prvega oktobra dalje so uradne ure na tukajšnji carinarnici dopoldne od 8. do 12., popoldne pa od 2. do 5. Ob sobotah so u-radne ure samo dopoldne, in sicer od pol 8. do 14. Sprejem v pazniško službo. V moški ■kaznilnici v Mariboru je izpraznjenih več pazniških mest. Prosilci, ki so pripravljeni stopiti v pazniško službo, eventuel-no tudi kot dnevničarji, naj se obrnejo po podrobna navodila na upravo moške kaznilnice v Mariboru, kamor naj tudi vložijo prošnje najpozneje do 15. t. m. V poštev pridejo samo neoženjeni, vdovci brez otrok ali sodno ločeni od žene in otrok, ki niso starejši od 30 in ne mlajši ko 23 let. Vsi tisti, ki nimajo teh pogojev, naj v obče ne vlagajo prošnje, ker imajo samo nepotrebne izdatke pri nabavi dokumentov, mesta pa v smislu zadevnih obstoječih predpisov itak ne morejo dobiti. Prošnje brez priloženih dokumentov se ne vzamejo v obzir in se takoj vrnejo prosilcu. Prošnji je treba priložiti sledeče dokumente: domovnico, krstni list, odpustnico, .eventuelno učno, pomočniško izpričevalo z obrtno nadaljevalno šolo, vojaško izpravo, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo od 'državnega zdravnika, samski list, pismeno obvezo, potrjeno od okrajnega sodišča, da bo služil najmanje 3 leta kot paznik in potrdilo, da ni pod skrbstvom (kuratelo) ali v konkurzu, ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast. Pri sprejemu imajo prednost oni, ki služijo pri policiji, žandarmeTiji ali pri vojakih, člani društva treznosti (abstinenti) in Sokoli. Kmečko zborovanje. V nedeljo sta bila v Jarenini in na Pesnici dva dobro uspela shoda naših kmetovalcev. Na Pesnici je predsedoval shodu namestnik kandidata pri zadnjih državnozborskih volitvah g. Ivan Janžekovič, ki je orisal pomen pokreta za zaščito kmeta in dal besedo glavnemu govorniku, bivšemu poslancu g. Ivanu Mermolji. Govornik je razložil navzočim vprašanje zakona o zaščiti kmeta, prečital resolucijo, ki se je sprejela nato v debati, v katero so posegli posestniki Zupanič, Gnngl, Škota, župan VogTin in drugi. Zupan Kerenčič je govoril o narodnem gospodarstvu in izjavil, da bi bilo najboljše, če bi naša država glede zunanjih dolgov posnemala Nemčijo. Izvolili so se tudi stalni odbori za sklicevanje kmečkih shodov za predlog k državnim zakonom za fare Jarenino, Sv. Jakob in Št. Ilj. Zastopniki sosednih far so pa prosili govornike, naj se oglasijo tudi pri njih. Ob koncu se je nabrala znatna vsota tudi za tiskovine, kolke in znamke. Nove telefonske relacije. Te dni je bil vzpostavljen telefonski promet med Egiptom in med drugimi temi-le našimi poštami: Apače, Cankova, Čakovec, Dravograd. Gornja Radgona, GuŠtanj, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Majšperg, Marenberg, Maribor, Meža, Mežica, Murska Sobota, Muta, Ormož, Podčetrtek, Prelog, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogatec, Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Slovenj-gradec, Slovenska Bistrica, Središče, Št. Ilj v Slovenskih goricah, Sv. Miklavž pri Ormožu, Vuhred, Vuzenica in Zgornja Sv. Kungota. Res Je kriza In res ni krize za 20 Din. S to vsoto pa izpolnimo svojo dolžnost do Vodnikove družbe, ki skrbi za dobro narodno knjigo in bo že pred koncem tega meseca začela razpošiljati letošnje knjige, ki daleko presegajo vrednost članarine. Na pravniški kongres, ki bo od 7. do 9. t. m. v Dubrovniku, odpotuje jutri iz Maribora okrog 15 sodnikov in odvetnikov. Na kongres odpotuje jutri popoldne z brzovlakom tudi višji državni pravdnik g. dr. Jančič, ki bo imel obenem zanimiv referat »O vlogi preiskovalnega sodnika po novem kazenskem postopku«. Ta referat bodo imeli tudi kasacijska sodnika gg. Božidar Protič in Laza Aroševič iz Beograda ter odvetnika gg. dr. Josip Vesel iz Sarajeva in dr. Tomo Jančikovič iz Zagreba. Med pravniki je veliko zanimanje za ta referat. Ljubosumna žena pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjala danes dopoldne žena mlinarskega pomočnika, 211etna Ana K. iz Konjišča pri Gornji Radgoni, ki je bila obtožena, da je neke noči v juliju na strašen način kaznovala svojega nezvestega moža, 29-letnega Feliksa K., tako da je prenehal biti mož. Med jokom je pri razpravi Skesano priznala svoje dejanje. Ker pa ii je odpustil njen hudo kaznovani mož, ie ohtoženko tudi sodišče milo sodilo. Obsojena je bila na mesec dni strogega zapora, pogojno na dve leti. Na Dravskem polju je zopet gorelo. Predvčerajšnjim je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Josipa Pavka v Stražgonjcih. Ogenj se je naglo razširil na ostale gospodarske objekte in stanovanjsko hišo, ter vse vpepelil do tal in povzročil okrog 50.000 Din škode. Pravijo, da so zanetili ogenj otroci. Dajte otroke v francoski vrtec! Francoski krožek otvarja vsako leto v jeseni več tečajev; med njimi tudi enega za otroke. Otroci od 4. leta naprej se igrajo pod nadzorstvom strokovnih moči in si z lahkoto pridobivajo besedni zaklad ter se tako sistematično vpeljujejo v tehniko in strukturo jezikovnega pouka sploh. To jim olajša mnogo težav, ki jih marsikdo pozneje na srednji šoli ne premaga. Tečaj je vsak ponedeljek, sredo in petek ob 3. uri popoldne v šoli v Cankarjevi ulici št. 5, pritličje desno, in se tam istočasno tudi vpisuje. Učnina znaša na mesec 40 Din, za nadaljnjega otroka iste družine pa 30 Din. Z ozirom na dobrobit otrok in podporo idealnega delovanja francoskega društva, staršem pristop toplo priporočamo! Kaj napravi vse Odol? Odol ne čisti samo zobovja in ga ohrani pri zdravju, temveč njegove sestavine čistijo in sve-žijo tudi vso ustno duplino in ji dajo pri jeten vonj. Pb posebno važni lastnosti in moči prepoji Odo! s svojimi antiseptičnimi snovmi vse sluznice ust in nas obvaruje tako za več ur pred vsako nevarnostjo bakterij in pred vsemi procesi razkrajanja, ki bi drugače brez obrambe gotovo uničili zobovje. Usoden padec s hruške. V Konjicah ie padel včeraj popoldne s hruške 8 metrov globoko delavec Lojze Oroš. Pri padcu si je zlomi! obe roki. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nezgoda na ulici. Preteklo soboto zvečer se je pripetila na Aleksandrovi cesti v Krčevini huda nesreča. Neki drveči avtomobil je podrl na tla preglednika finančne kontrole, 501etnega Josipa Gajška, stanujočega v Smetanovi ulici. Pri padcu je dobil Gajšek težke notranje poškodbe in so ga z rešilnim avtom spravili v bolnišnico. Dva napada. V Bohovi so preteklo nedeljo zvečer navalili neznani moški na 401etnega zidarja Franca Cafnika iz Radvanja ih ga tako hudo obdelali s palicami, da je omedlel in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tja so z rešilnim avtpm prepeljali tudi 571etnega viničarja Franca Ferka iz Počehove, ki ga je v nedeljo zvečeT pretepel na državni cesti neki njegov znanec. Policijska kronika. Stara navada je že, da ima policija prve dni meseca več posla zlasti s pijanci in rogovileži. Tako je tudi sinoči aretirala kar dve pijani družbi moških, ki so se med seboj sporekli »n končno začeli obdelovati s pestmi. Prenočišče so dali v zaporih tudi nekemu Francu Z., ki se ga je tako natreskal, da je obležal na cesti. Jožefa P. pa je bila aretirana, ker je razžalila službujočega stražnika. Zabeleženih imajo nadalje 12 prijav. Prijavljen je bil neki France B„ stanujoč v Vrbanovi ulici, ker je razsajal v svojem stanovanju, neki France P. radi poškodbe tuje lastnine in neka Roza F., ker se je grdo vedla v gostilni. Narodno gledališč* Repertoar. Torek, 4. oktobra ob 20. uri: »Za n®1"0, do v blagor«. Red B. Sreda, 5. oktobra. Zaprto. Četrtek, 6. oktobra ob 20. uri »Zvedave žene«. Red A. Vstopnina v mariborskem gledališču Je zelo poceni. Z ozirom na današnjo splošno gospodarsko krizo je uprava m®* riborskega »Narodnega gledališča« ze itak nizko lansko vstopnino na nekate' rih mestih še znižala, tako da se letos dobe pri dramskih predstavah srednji sedeži: v loži in v parterju že za Din 1' na balkonu za Din 12, na galeriji pa za Din 8, najcenejši sedež pa stane Din6, Stojišče na galeriji se dobi letos že za Din 2. Seveda se radi tega pričakuje, da bo to občinstvo upoštevalo in v lf doče izrabljalo te ugodnosti. — Abonenti® se še sprejemajo. — Oni abonentje, J® imajo svoje izkaznice še pri gledališki blagajni, se naprošajo, da jih čimPre) dvignejo. Volonterke se sprejmejo v pevski zb®f in v balet mariborskega gledališča. P°' zivajo se dame pevke in plesalke, ki inf jo veselje za sodelovanje pri gledališč®' da se javijo v gledališki pisarni. Pri hemoroidalni bolezni, zagaten!®' natrganih črevih, abcesih, sečnem Pr!‘ tisku, odebelelosti jeter, bolečinah v kri' žu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utu panju, napadih omotice prinaša uporab* naravne »Franz Joseiove« grenčice ve®' no prijetno olajšanje, često tudi popoln0 ozdravljenje. Strokovni zdravniki za n0, tranje bolezni svetujejo v mnogih čajih, da naj pijejo taki bolniki vsak d®° zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Jof fove« vode. »Franz Josefova« grenčic se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ® špecerijskih trgovinah. Otvoritev plesne šole Sokola Maf*' bor II bo 9. t. m. ob 18. uri pri br. Rel1, člju na Pobrežju. Vabimo vse! Odbor- Plesna šola K. D> Triglava je V$®1 sredo in soboto od 20. do 23. ure v g o®®1 dvorani Narodnega doma. Za plesni tečaj zimskega športne®0 odseka SPD v Mariboru, ki bo vsa® sredo od 20. do 23. ure počenši s 12. tobrom v dvorani Zadružne gospod' ske banke pod vodstvom strokovne®* plesnega učitelja, smo vabila razposl®11: če smo koga pri vabljenju prezrli, 1,3 nam to blagohotno oprosti ter vabilo & klamira v pisarni SPD, Aleksandr°v cesta 35, tel. 21-22, kjer se sprejem®! prijave in dobe ostala pojasnila. Velika kavarna: »Brodway Girls«,te* stavracijske specialitete fasani In bice. Huda nesreča mladega šoferja. Pf teklo nedeljo se je vračal mariborf avtomobilski podjetnik g. Anton zine s svojim tovornim avtomobilom Kočevja. S potoma je obiskal svoje®fl očeta na Ostrožnem pri Celju. Avto j šofiral 211etni šofer Maks Majhenič * Studencev pri Mariboru. Ko sta se razinc in Majhenič vračala okrog 21- ^ proti Celju, je nastal v bližini mesta fekt v motorju. Šofer je avto ustavil * je! pregledovati motor in se pri tei( oškropil z bencinom. Med tem je Pr. vozil mimo neki kolesar, od katereg®. je šofer izposodil karbidno svetilko si z njo svetil pri popravljanju moto®!, Pri tem mu je pa plamen svetilke vz^ obleko, ki je bila namah v plamenu. henič se je začel valjati po travi, d® ,, pogasil plamene. Na pomoč sta mu P skočila gospodar in kolesar in sta , gala z njega obleko, vendar je dobil P’ tem tako hude opekline po vsem živ° ’ da so ga morali takoj prepeljati v sko bolnišnico. Pri gašenju je dobil tu g. Farazinc hude opekline po desni r ki. Avto so rešili še pravočasno, sicer bil tudi postal žrtev plamenov. . Ponesrečena kuharica. Kuharico Pino Maruškovo iz Podgorja je d°'e ^ preteklo nedeljo huda nezgoda. Ko 0 šla po stopnicah iz kleti in nesla steklenico, je po nesrečnem nakhu^ padla ter se tako nevarno poreza® ^ levi roki, da je morala iskati pomoč bolnišnici. 8 slive Je padel včeraj na Šobru •> ni hlapec Ludvik Hetzl. Pri padcu zlomil desno roko in se hudo P0:® " val tudi na glavi. Zdravi se v bolnm * m arr /SfpSR K pobijanju nemškutarjenja dopolnilo k članku »renacion alizacija denacionaliziranih«. Dvakrat ali trikrat je posvetil »Večer-Bjk« v naše brezupno narodno mišljenje. Ko sem čital te članke o naši narodni o-topelosti in kako se ji priti v okom, sem $i mislil: Vendar se je enkrat našel nek-“°> ki je začel kritSsirati te sramotne razmere. Da pa ne ostane samo pri o-jnenjenjh Člankih, temveč se ta narodna kuga pobija naprej, dokler ne zgine z na-»e ulice in iz naših trgovin, sem po prečkanju članka tudi jaz vzel pero v roko, nadaljujem. Podpišem, da so nositeljice sramotil-BeSa nemškutarenja naše dame, ne vse, j*mpak velik del. Vsa čast onim damam, ki Povsod in vselej kažejo svojo narodno kavest, preziranje na vsej črti pa onim ‘Mslovenkam, ki se sramujejo svoje Materinščine. Samo dva zgleda naj najdem, kako pojmujejo naše izobražence narodno misel. K slovenskemu steklarju prideta tako imenovana dva bolj-ca človeka z dežele. Glavno besedo ima kajpak gospa. Ni sicer znala dobro nemškega jezika, zato pa se ga je tem strast-?eie oklepala. Prodajalka ji želi pomagati M Ji ponuja v slovenščini. Ne in ne. Slovansko pa ne. Gospodična me z nasmeš- kom pogleda in govori nadalje — nemško. Mlado uradnico pozdravlja slovenski obrtnik nemško. Nisem mogel molčati. »Ali ta gospodična nemško govori z Vami?« Odgovor: »Jaz je še nikdar nisem slišal slovensko govoriti. S stranko pa moram govoriti, kakor me nagovori, sicer izostane.« Takih izgledov lahko vsak dan naberemo na ducate. Tako zavedne so naše Slovenke. Ali se je potem še čuditi, če se preprosti železničarji in najnižji sloji sploh tako trdovratno oklepajo nemščine, ker si mislijo, da so s tem nekaj več? Ni pa pravilno, da mečemo kamenje samo na ženski spol. Če je naše ženstvo tako malo nacionalno, so temu veliko bolj krivi njih možje, očetje ali brati. Niti predstavljati si ne morem, da bo žena neoporečno vrlega narodnjaka nemškutarila po trgu in javnih lokalih. Zato je pa neohodno potrebno, da najprej našemu moštvu pogledamo v oči in potem šele grajamo njihove nezavedne družice! Več bo opravila pametna beseda zavednega moža doma med štirimi stenami, kakor sto protestov v javnosti. Tu se pokažite, da ste Slovenci. A. Druga dramska premiera Carlo Goldoni: Zvedave ženske. Režiser g. Jože Kovič je prevedel, p^edil, zrežiral in insceniral Italijana pda Goldonija štiridejansko kome-»Zvedave ženske« in nam jo I uedeljo zvečer postavil na oder v presušenem stilu comedie delfarte. Mor-S bi se bila lahko dobila za začetek Sone . bolj duhovita stvar in bi bile ‘fvedave ženske« ,_ostale za oddih sre- di sezone, da pa je že zaradi seznanje- ,ia našega občinstva s to vrsto odrskih Ijjj. dobrodošla, ni dvoma. Komedija je j Or lahko razvedrilna šala po dnev-?eM de'u in skrbeh in ne zahteva od ni-n°2ar posebnih naporov, ne od igralcev ® od občinstva. Z njo je ustreženo zla-j1 tistim, ki tožijo, da je gledališče pre-po in preresno. Tu imate komedijo: v ^ališče! Jttscenacija je bila posrečena, igra tu-tempo izvrsten. V dveh urah je z eno pavzo šlo mimo gledalcev vseh ?|vero dejanj, vseh šest slik. Soigra C^dna, kostumi in maske v redu, le .žovorjava je včasih šepala in kdaj pa jai je bilo preveč patetičnega dekla-^torstva. Jezikovno: »soproga« ni slo-a beseda, mi poznamo samo »že* in tudi sedmega sklona nimamo! BO«. jj Družbi na čelu je stal beneški trgovec BBtalone Bisognosi g. Edo Grom, Bužujoč okoli sebe može in ženine me- ščana Ottavia g. P. Koviča, meščana Lelia g. M. Furijana, prijatelja Lean-dra g. Tovornika, Flanrminia g. Gori n š k a, ženina Florinda g. N a k r s t a. Igrali so vsi skladno in ostali zvesti začrtanim značajem, kolikor so sploh vidno poudarjeni. V drugi skupini družbe so trije sluge: Brighello g. Jože Kovič, Arlechino g. Harastovič in drugi Ottavijev sluga g. Blaž. Najizrazitejši je bil g. Jože Kovič. Tretja skupina so ženske, žene, neveste in služabnice: Bea-trice ge. Z a k r a j š k o v e, Rosaura gdč. Kraljeve, Eleonora gdč. Starčeve in Carollina ge. Savino ve. Pogodile so svoje vloge in ustvarile živahno razpoloženje. Obisk je bil bolj slab. Upajmo, da bo pri reprizah boljši. —r. |kras našega trga in napravi na tujce, ki j pridejo s kolodvora, najboljši utis. Zobotehnlka vendarle dobimo, in sicer prične ordinirati g. Emil Perc iz Maribora v bivšem ateljeju g. Perhavca za gostilno Domitrovič s 16. oktobrom t. 1. Popravek k notici »Pobalinstvo«, ki smo ga objavili v našem listu začetkom septembra t. 1. Bila je na predlog konzorcija »Jutra« zoper Alojzija Uršiča 1. oktobra t. 1. pri okrajnem sodišču v Konjicah razprava radi poškodovanja tuje lastnine. Pri tej razpravi se je dognalo, da gre za pomoto v osebi storilca in je bil seveda g. Alojzij Uršič oproščen vsake krivde in kazni, o čemer poročamo javnosti, da popravimo krivico, ki seje zgodila g. Alojziju Uršiču nehote. Celjski akrobati so bili preteklo soboto in nedeljo tudi v našem trgu, kjer so nastopili na žici, ki je bila raztegnjena čez glavni trg. Občinstvo je videlo, da zmorejo tudi domačini take stvari in da ne rabimo tujcev, ki bi prihajali k nam in nam dražiii živce z vratolomnimi nastopi. Izredna glavna skupščina Sokolskega društva Konjice bo v soboto, 8. oktobra t. 1. ob 30. uri v dvorani Narodnega doma z dnevnim redom kakor je objavljen v posebni okrožnici. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna že radi važnosti dnevnega reda. Trgatev grozdja se je ponekod v okraju že pričela. Konjiške tržani pa bodo s trgatvijo odlašali, če le mogoče do 15. oktobra. Pričakovati je še boljše kapljice kot 'lani. Konjice Okrajni kmetijski odbor ne bo priredil v Konjicah prvotno nameravane kmetijske razstave, pač pa bo vinska razstava pozimi. Odbor pridno dela in bo v kratkem zopet seja, ki bo tudi razglabljala vprašanja razdolžitve kmetov, in vprašanje kmetijskih zbornic. Brivski salon Petra Večerkovlča je renoviran in ima sedaj poseben vhod tudi z ulice direktno v moški oddelek brivnice. Urejen je tudi sedaj lokal za dame. — Zdravnik dr. Ante Goričar se je s 1. oktobrom t. 1. preselil v svojo vilo pri kolodvoru. Vilo je gradil domači stavbe nik Gologranc in je ta stavba v lep o- Poljčane Nesreča v rudniku. V premogokopu na Stanovskem pri Poljčanah se je pred dnevi zgodila rudarju M. Jančiču večja nezgoda. Kopal je v rovu, ko se je naenkrat usula nanj večja množina peska in ga zasula. Na pomoč prihiteli tovariši so ga pravočasno rešili iz dokaj nevarnega položaja in ga odpeljali vsega obnemoglega domov. Dobil je hude notranje poškodbe in bo dalje časa nezmožen za delo. Otvoritev Igralske sezone. Tukajšnji Sokol bo otvoril svojo igralsko sezono v nedeljo 9. oktobra z učinkovito dramo »Spavaj, moja deklica«. Pričetek od pol 20. Vstopnina od: 10 Din navzdol Podprite z obilnim obiskom resno strem 1 jen je poljčanskih diletantov! Zdravo! Dohodki mariborske cariname. Skupni dohodki mariborske oarinarne so znašali y preteklem mesecu 4 milijone 827 tisoč 830 Din, in sicer uvoz 4,810.589 Din izvoz pa 17.241.50 Din. Šport Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora bo v dneh 7., 8. in 9. oktobra na igrišču SK Rapida, in sicer s sledečim sporedom: Petek, 7. t. m., ob e-, & wwwmv , —. —— preprečite z xedobjnego las s Mirno glavo« in; s sredstvom jHaarglaoiz«. Spiranje s tem sredstvom, ki je priloženo vsakemu s&voj-<3cu »črne glave«, okrepi lase v njihojvi Strukturi. L