TRGOVSKI LIST Časopis za frgrovino, industrffo in obrt. Karočnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za xl* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 29. maja 1934. štev. 60. 6b Ah/odh/i t^uM^anske^a veU-seima Slovensko gospodarstvo praznuje zopet svoj veliki dan, ko se otvarja ljubljanski velesejem, naša najbolj reprezentativna redna prireditev. S ponosom more praznovati slovensko gospodarstvo ta dan, kajti ?-e samo dejstvo, da je tudi po triletni trdi krizi slovensko gospodarstvo še tako odporno, da more iz lastne moči prirediti neokrnjen velesejem, že samo to dejstvo priča dovolj jasno, da pomeni tudi letošnji velesejem dobljeno bitko. Ta zmaga je zasluga onega nezlomljivega optimizma in vere v lepšo bodočnost, ki sta že karakteristienost slovenskega gospodarskega človeka. Naj bo kriza še tako težka, naj bo negotovost na denarnem in drugem trgu še tako velika, naj je še toliko nepotrebnih nevšečnosti, ki bi mogle vzeti komu vso dobro voljo, vendar ne vrže slovenski gospodarski človek puške v koruzo, temveč se zagrize v delo, dobro vedoč, da mora vsako pozitivno delo prinesti uspeh. Razstava tega pozitivnega dela pa je ljubljanski velesejem in zato je vsak velesejem dogodek za slovensko gospodarstvo in tudi za naše jugoslovansko, ki je dobilo na ljubljanskih velesejmih toliko pozitivnih pobud, da brez teli velesejmov nikdar ne hi doživelo tega razvoja, kakor 8a je doseglo. To pa je druga velika zasluga in prednost ljubljanskih velesejmov, da je vsak velesejem kažipot v bodočnost, da nazorno prikazuje, kje napredujemo, kje še zastajamo in kam moramo kreniti, da bo naše gospodarstvo znova napredovalo. Tej svoji zanosni "tradiciji pa je ostal letošnji velesejem še posebej zvest, ko je z grško razstavo naravnost s prstom; pokazal, kam Se mora orientirati naše gospodarstvo. Ne k morju, temveč zlasti tudi na vzhod, na Balkan, kjer čaka naše ljudi vse polno prilik za delo, kjer se more vsak uveljaviti, kdor je človek dela. Upamo, da bo prihodnje leto ljubljanski velesejem to svojo misijo še izpopolnil s prireditvijo bolgarske razstave, ki je po parafiranju trgovinske pogodbe z Bolgarsko postala naravnost nujnost. Nam Slovencem je na jugoslovanski zemlji odkazana ona vloga, ki so jo imeli v bivši dvojni monarhiji Cehi. Kot gospodarsko najbolj napredna dežela moramo biti za ves slovanski jug °ni pionir, ki nikdar ne preneha biti kli-car, k napredku, in sicer s tem, da z dejanji pokaže, kako se dosega napredek. In to visoko misijo izpolnjuje ravno ljubljanski velesejem na najodločnejši način. To dokazuje tudi drug njegov oddelek in °ruga njegova letošnja novost. Je to reklamni oddelek. Boj za trge, to je danes glavna vsebina vse zunanje politike vseh držav. Glavno sredstvo za priboritev trgov Pa je reklama. Na potrebo' reklame se kar nikdar ne more dovolj opozarjati in zato le naravnost koristno delo, da ho ljubljanski velesejem z razstavo reklame tudi največjega skeptika prepričal, da brez reklame ne gre. Seveda le brez dobre reklame, kajti slaba reklama ima bas nasproten učinek, kakor pa je njen cilj. A kakšna je dobra reklama, to vidi vsak obiskovalec ljubljanskega velesejma naravnost nazorno pred seboj. Velika prednost ljubljanskega velesejma je nadalje ta, da je vedno živ, da je vedno Pester, da je vedno raznovrsten, da ni nikdar dolgočasen. Drugi velesejmi kar okostene vsled svoje stereotipnosti, ljubljanski velesejem pa je vedno svež, kakor ze daleč po svetu vidno pričajo njegovi velesejmski plakati. In letošnji zasluži to Posebno pohvalo še prav posebno. ysak velesejmski plakat pa je tudi ena najmodernejših turističnih propagand za našo deželo in še posebej za Ljubljano. — Wlti izraziti se ne da, 'kolliko je že ljubljan- ski velesejem storil za Ljubljano, za Slovenijo in s tem tudi za vso državo. Čeprav moramo priznati, da je bil zato tudi ljubljanski velesejem doslej vedno deležen največje pažnje s strani Ljubljane in države, moram vendar poudariti, da je te pažnje še premalo. Ljubljanski velesejem nujno potrebuje svojo veliko in centralno razstavno dvorano, v kateri bi bilo za par tisoč ljudi prostora, da bi se mogle tudi v slabem vremenu prirediti največje prireditve. Vsak večji velesejem ima takšno dvorano, vsako večje mesto more pokazati takšno dvorano in zato jo mora dobiti tudi Ljubljana. Prva programna točka Ljubljane mora zato biti: zgraditev velike centralne velcsejeniske dvorane. To še zlasti, ker ni velesejma, ki ne bi bil tesno zvezan tudi z našim kulturnim življenjem, ko so celi njihovi oddelki posvečeni kulturnim razstavam. Letošnja kartografska razstava to lepo resnico znova potrjuje. Velika velesejmska dvorana pa bi bila zlasti pridobitev za naše kulturno življenje in že samo iz tega razloga, bi morala Ljubljana poskrbeti za zgraditev takšne dvorane in izvesti načrt, ki so si ga nekateri gospodje iz sedanjega obč. sveta že zamislili. Naravnost potreba našega gospodarskega in kulturnega ži vlij en ja je postal ljubljanski velesejem in se kot tak tudi uveljavil. Vse naše priznanje zato onim zaslužnim možem, ki so ta velik uspeh dosegli, ki so brez ozira na nedobrohotne kritike in ovire šli na delo in vedno znova dokazali, da je bodočnost samo ljudi dela. In ljudje dela so nam dali ljubljanski velesejem in zato je njegova otvoritev predvsem njihov praznik. Naj sprejmejo čestitke vse Slovenije k temu prazniku! Ha$i ftospadatsU/ZHiki na Batg&csUem Vsa Bolgarska izkazuje na j več je gostoljubje jugoslovanskim gospodarstvenikom. — Zbližan je južnoslovanskih narodov postaja resnica Sofija, dne 25. maja 1934. Ko so se lani začeli prvi medsebojni obiski zastopnikov obeh jugoslovanskih narodov, so bili pač še na: eni in drugi strani v večini skeptiki, ki niso verovali, da bi mogli že ti obiski prebiti ono ledeno skorjo nezaupanja, ki ni dopuščala niti tega zbližanja, da bi se vsaj nekoliko prijateljsko pogovorili Toda z vsakim obiskom se je manjšalo tudi število skeptikov, ker vsak obisk je napravil v tej skorji nezaupanja majhno razpoko, vsak obisk pa je z medsebojnim spoznavanjem tudi širil one velike horizonte, ki se odpirajo obema južnoslovanskima narodoma, če bi prenehalo njih medsebojno nasprotovanje in če bi se umaknilo složnemu sodelovanju. iMed vsemi temi medsebojnimi obiski pa zavzemajo posebno mesto obiski gospodarskih krogov. Ne samo zato, ker 90 gospodarski ljudje že zaradi svojega poklicnega udejstvovanja najmanj obteženi s političnimi nasprotji, temveč tudi zato, ker je mogoče prvo poaitivno sodelovanje med dvema, po zgodovini razdvojenima narodoma, predvsem na gospodarskem polju. Ze pri prvem lanskem obisku bolgarskih gospodarstvenikov v Jugoslaviji se je to jasno pokazalo. Že takrat se je govorilo o realnem programu, ki ga je treba najprej Izvršiti, da pride do resničnega zbližanja. Predvsem treba, da pride do trgovinske* pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko in vseh onih pogodb, ki so temelj vsakega gospodarskega sodelovanja dveh držav. Kmalu nato se je tudi pričelo delati, da se ta prvi program izvede in ko so se pripravljali jugoslovanski gospodarstveniki za potovanje na Bolgarsko, so se v Beogradu že vodila trgovinska pogajanja. In fco so prišli jugoslovanski gospodarstveniki v Sofijo, so časopisi že poročali, da so 'bila pogajanja uspešno zaključena in trgovinska pogodba sklenjena. Že pa poročajo tudi listi, da se pripravlja klirinški dogovor med obema narodnima bankama. Tako je utvarjena podlaga za trgovino med obema južnoslovanskima narodoma in obisk jugoslovanskih gospodarskih ljudi je prišel baš v pravem času, da to novo možnost izkoristi. To pa je tudi ena posebnih nalog tega Obiska, ki se je naši gospodarski ljudje tudi v polni meri zavedajo in zato so je že včeraj popoldne vršila v Sofiji že prva seja bolgarskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, kako .povečati zunanjo trgovino med obema državama. Osebni stiki med bolgarskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi ljudmi, spoznavanje gospodarstva ene in druge države pa daje tem konferencam tudi ono realno podlago, da ne bo ostalo le pri besedah, temveč da bo oživljen trgovski promet med Bolgarsko in Jugoslavijo utrdil tudi nastopajoče politično zbližanje med obema narodoma. Da je na pohodu tudi politično zbližanje med obema narodoma, pa so mogli jugoslovanski gospodarstveniki ugotoviti že takoj ob prihodu na bolgarsko mejo in ves čas svojega bivanja na Bolgarskem. Povso-di so bili jugoslovanski gospodarstveniki sprejeti s prisrčnostjo, ki nd narejena in ki so jo oficialni zastopniki prav tako izkazovali ko preprosti ljudje iz naroda. Povsod i prijazno pozdravljanje, povsodi takoj prisrčni razgovori in povsodi govori o bodočnosti, ki mora nastati za oba naroda, če se njuna pot nikdar več ne prekriža v nasprotjih. Povsodi pa tudi stremljenje, da se to več ne zgodi in da se začenjata oba naroda ceniti in spoštovati ne le v boju kot enakovredna nasprotnika, temveč tudi v miru kot enakovredna delavca. In če se vozi človek po naši Južni Srbiji in potem po Bolgarski, potem vidi, kako nepotreben je ves boj, ki loči ta tako hrabra naroda. Povsod kličejo še v zemlji zakopani zakladi na delo, povsod je polno možnosti za ustvaritev blagostanja, ki ga oba: ta naroda pogrešata. Ciini bolj pa prodira kdo v eno ali drugo teh držav, tudi vedno bolj vidi, kako ogromen davek plačuje tujcu naš in bolgarski narod, ker so politični cilji potisnili v ozadje vsa njegova druga stremljenja. Ni le slučaj, da se zato take na Bolgarskem ko pri nas vedno bolj poudarja potreba gospodarskega dela in prav tako ni slučaj, če je moral bolgarski suveren ko naš nastopili, da se je napravil konec onemu nesrečnemu partizanstvu ki je oviralo oba naroda, da nista mogla prav razviti svojih gospodarskih sil. Diktat tujcev nad našima deželama kliče jugoslovanski in bolgarski narod na delo h gospodarski osamosvojitvi. In pri tem delu pripada nam Slovencem kot gospodarsko najnaprednejšim posebna vloga. Naš pogled se mora obrniti na vzhod, na to še neizkoriščano ogromno polje. Tu je prilika, da si ustvarijo naši ljudje nove eksistence, tu je možnost, da razširijo naši ljudje krog svojih odjemalcev, tu čaka podjetne ljudi uspeh. Saj je naš človek že jasno dokazal za to dovolj sposobnosti. Bolgarska razstava mora zato postati program našega velesejma in organizacija jugoslovanske razstave v Sofiji bi morala biti naša skrb. S tem bi bila ustvarjena podlaga za konkreten balkanski gospodarski načrt, ki bi šele dal gospodarskemu sodelovanju obeh južnoslovanskih narodov pravo zaslombo. Niti govorili nismo še pred kratkim med seboj, danes pa že hočemo praktičnih uspehov sodelovanja, ker smo videli in spoznali, da so ti mogoči. Tako se razvija bolgarsko - jugoslovansko zbližanje v hitrem tempu, kakor da bi hotelo nadomestiti, kar je zamudilo. Na bolgarskih tleh. Brzovlak hiti in hiti proti vzhodu, a vožnje kar noče biti konec. Beograd, prva kratka postaja, kjer so se sestali delegati iz vse širne Jugoslavije ter si določili svoj program za bivanje na Bolgarskem. In potem zopet v brzovlak in zopet vso noč v vlaku, da nas proti jutru pozdravi krepko razvijajoči se Niš. In tedaj smo v duhu že na Bolgarskem, a vožnja je še dolga in treba še prevoziti sto kilometrov, da se ustavimo na naši obmejni postaji , v Cari-brcdu. Tu nam že sporoče, da nas v Drago, manu pričakuje delegacija bolgarskih gospodarstvenikov pod vodstvom podpredsednika Pejeva, ki je vodil tudi obisk bolgarskih gospodarstvenikov v Jugoslavijo. Po enournem čakanju krene vlak vendarle na vzhod in po par kilometrov vožnje se nam odpre bolgarsko-jugoalovanska meja. Dolg, ozek in čdsto izsekan pas kaže, kje se vaje med gorami. Na sredi meje žične ovire in španski jezdeci, simbol stare doli«, v kateri smo živeli. Potem se pa horizont odpre, kakor da bi se nam. pokazal simbol nove dobe, ki jo hočemo doživeti. Cez dobre četrt ure smo v Dragomanu, prvi bolgarski obmejni poslaji. Tu nas čaka bolgarska delegacija pod vodstvom podpredsednika trg. industrijske zbornice Pejeva, nač. obrtnega oddelka Kupenka, podpredsednika Zlaitareva in inž. Dimčovn. Po kratkih medsebojnih pozdravih nas povabijo na zakusko, kjer so nam postregli z izvrstnim bolgarskim vinom in sirom ter s tako težko pričakovanimi cigaretami. Odlične so te cigarete in neverjetno poceni. V lepo opremljeni škatlici dobite ‘20 dobrih cigaret za celih 8 levov, pa čeprav znaša državni davek nič manj ko 5-84 leva. Za samo 2-16 leva prodaja bolgarski fabri-kant 20 cigaret in pri tem so všteti vsi njegovi stroški in tudi njegov zaslužek. Vsakdo si lahko misli, kako malo ostaja bolgarskemu kmetu, proizvajalcu tega tobaka. In že smo sredi gospodarske debate, kako mora biti kriza, če pa je kmetovalec brez zaslužka. I11 že moramo tudi konsta-tirati, da je bolgarski proizvajalec tobaka isti revež ko naš, pa čeprav je pri nas tobačni monopol, pri njih ga pa ni. Ni rešitev v obliki, temveč v stvarni pravilni rešitvi! Pogovor z bolgarskimi delegati se razr vi ja živahno, a čas je, da se poslovimo od prijazne postaje, da krenemo naprej proti Sofiji. Na postajii v Sofiji nas čaka velika množica, vsa postaja je v jugoslovanskih iu bolgarskih zastavah, vse nas pozdravlja prisrčno, fotografi delajo na vse kriplje. Po par pozdravnih govorih sedemo na elegantne avtobuse in že smo v odličnih prvovrstnih hotelih, kjer nas čakajo pripravljene elegantne sobe. Ves sprejem je bil odlično organiziran in Bolgari, ki so znani po svojih odličnih organizatorskih sposobnostih, so se zopet enkrat izkazali. Pa o tem tudi še prihodnjič. Nove uredbe o bombažni produkciji v USA Koncem aprila je Roosevelt podpisal tako zvani Bankheadski zakon o omejitvi bombažne produkcije. Izdajala se bodo o tem uradna poročila, ki bodo tem bolj zanimiva, ker bo omejevanje produkcije dvojno, prisilno in po prostovoljnem načrtu. Za poslednji način se bo prijavila velika večina, vendar pa se govori, da bodo nasprotniki poskušali progllasiti ta zakon protiustavnim. Prve cenitve poševne ploskve se gibljejo med 27 in 29 milijoni akrov, dočim je bilo lani posejanih (ne pa požetih) 40 milijonov akrov, sedanje cenitve pa dosegajo 30 milijonov. Obenem se pojavljajo vesti, da je cena bombažu sredi februarja zelo narastla v primeri z januarsko (od 11*7 na 1JM za funt) in za 6*2 centov nad lansko ceno ter s tem postavila najvišjo točko od 1. julija 1933., kar utegne vplivati na poševno ploskev v drugem smislu nego je to določil omejevalni zakon. žnaup satnoupe av obnovištecUip Dr. Milorad Nedeljkovid, sloviti profesor nar. ekonomije in glavni ravnatelj Poštne hranilnice, je imel na banketu kongresa samoupravnih hranilnic ‘20. maja t. 1. o naslovni torni govor in je objavil v listu «Vreme« tudi članek, ki ga prinašamo zaradi izredne važnosti za naše denarstvo v celoti. Slovenske hranilnice so imele po stanju koncem 1. 1932. na hranilnih knjižicah približno 748 milijonov 820.000 vlog in na tekočih računih Din 450,150.000, skupaj torej Din 1.198 milijonov 970.000. Ta številka izpričuje bolj ko vsako pojasnjevanje, da je naše narodno gospodarstvo z usodo in napredkom hranilnic najtesneje povezano. G. dr. Nedeljkovi« je z njemu lastno ostrostjo in temeljitostjo obravnaval aktualne probleme našega hranilništva, zlasti problem likvidnosti, ki je najbolj pereč, podal konkretno- pobudo za rešitev tega vprašanja in odgrnil dalekosežne perspektive za sodelovanje s hranilnicami drugih slovanskih držav. Kongres samoupravnih hranilnic, ki se je vršil nedavno v Beogradu, pomeni po svojem resnem in pozitivnem delu velik dogodek v naših občnih naporih za obnovo gospodarstva in ureditev kredita. Posebno moram poudariti dejstvo, da se na tem kongresu ni načeli problem »probuja-nja misli štednje« in »vstajenja zaupanja« s praznimi govori in paradami, ampak s treznim proučevanjem vprašanja o tem, kako se bodo varno čuvale vloge, ki jih občinstvo poverja hranilnicam, kakšna bodi njihova pravna organizacija, kako naj se odredi njihov poslovni delokrog in kak položaj naj zavzemajo samoupravne hranilnice na splošno v našem sistemu denarnih in kreditnih ustanov. Lep niz prvovrstnih referatov o omenjenih vprašanjih kaže, da so samoupravne hranilnice poslale na površje mnogoštevilne svoje intelektualne voditelje, ki z velikim, širokim in globokim pogledom segajo v probleme, ki so danes pred nami. Ob tej priliki se je opazilo, da so se samoupravne hranilnice nazadnje vendar opredelile v svojem grupiranju med državnimi in privatnimi denarnimi zavodi. Uvidele so končno jasno in definitivno, da je njih mesto v družbi zi državnimi hranilnicami, ker imajo vse te kot javnopravne ustanove popolnoma druge cilje in naloge v pogledu zbiranja hranilnih vlog. Dočim je privatnim denarnim zavodom, ustanovljenim na kapitalistični osnovi v zaslužkarske namene, zbiranje vlog samo sredstvo, da morejo dajati čim večje kredite poslovnemu svetu, pri čemer se načelno teži za čim večjim dobičkom, se javnopravne hranilnice ustanavljajo v glavnem za to, da malim prihrankom najširših slojev naroda nudijo absolutno varno zatočišče in s tem podpirajo materialni in moralni podvig teh širokih narodnih slojev. Plasiranje zbranih vlog vrše zaradi tega javnopravne hranilnice po popolnoma drugih načelih, stremeč predvsem za čim večjo solidnostjo svojih poslov. Pri tem pa gledajo na to, da s svojimi krediti dose-zajo v prvi vrsti splošno koristne namene (ceneni krediti malih proiavodnikov, financiranje obče koristnih ustanov itd.). Ti temeljni principi polagajo močno demarka- cijsko linijo med javnopravne in privatne banke. Naravno je, da se samoupravne hranilnice grupirajo skupno z državnimi zavodi, da v skupnem delu in skupnih naporih poiščejo rešitev svojih specialnih problemov. Eden od problemov, ki pa je največji in najvažnejši, je skrb za popolno likvidnost samoupravnih hranilnic, kajti zaupanje občinstva nasproti denarnim zavodom se more temeljito obnoviti samo potem, kadar bodo mogli vlagatelji vedno na prvo zahtevo dobiti svojo vlogo nazaj. Zato je treba paziti v prvi vrsti na izbero plasmana. Toda povrh tega je treba imeti za primer hitrih, trenutnih potreb gotovine neko skupno zaledje. Takšno zaledje more biti samo skupna hranilniška centrala, ki bi mogla sprejemati (proti določenim obrestim) vse proste denarne previške poedinih hranilnic z obvezo, da jih na prvo zahtevo vrne deponentu. Ta centrala bi mogla priskočiti dalje poedinim hranilnicam tudi s kratkoročnimi krediti, lombardom vrednostnih papirjev ali drugih vrednosti iz portfelja na pomoč, ako bi se taka potreba iznenada pokazala. Velika in močna centrala, na katero bi se naslanjale vse hranilnice, bi mogla z velikim uspehom izravnati trenutno preobilico gotovine na eni strani in trenutno pomanjkanje na drugi strani. Taka centrala samoupravnih hranilnic bi v naši državi brez posebnih formalnosti lahko postala Poštna hranilnica. O tem se že veliko razmišlja in se pripravljajo tudi konkretni predlogi. Za sedaj samo želim naglasiti potrebo po neki centralni ustanovi, okrog katere bi se zbirale samoupravne hranilnice v namenu, da pomagajo svoji rentabilnosti in likvidnosti, ker bi ostala drugače velika praznina v sistemu teh ustanov. Ce se taka združitev naših samoupravnih hranilnic v vzajemno finančno-tehnično sodelovanje uspešno izvede, se nam bo naglo razširil horizont in nas dovedel k sodelovanju s češkoslovaškimi in poljskimi hranilnicami. Te imajo že več ali manj izvedeno združitev v svoje centrale. Tako bi te centrale mogle poizkušati, da ustvarijo med seboj kontakt. Ako pride pri naš do združitve samoupravnih hranilnic, bodo imele češkoslovaške in poljske hranilnice — to lahko trdim na glas — najnaravnejšega in najzanesljivejšega sodelavca, preko katerega bi mogle ugodno plasirati svoje previške, ako jih bodo imele, in pri katerem bi istotako lahko iskale tudi hitro pomoč, ako bi jo kdaj potrebovale. V tej veličastni zvezi samoupravnih in državnih hranilnic, za katerimi stoje kot absolutni poroki vsi trije narodi, njihove države in njihove občine, slutimo izhod iz te krize zaupanja in gledamo v boljšo bodočnost. Meni se zdi popolnoma jasno, da mora po tej poti priti do dobrih rezultatov. Trdno verujem, da morejo krizo zaupanja rešiti samo javnopravne hranilnice v vzajemnem in složnem delu in da je danes to njihova velika misija v državi. Skupščina 2dcužen\a tcQwuv na 82 milijonov. Samo v decembru pa je znašal promet v efektih nad 103 milijone Din, to je 40% vsega letnega prometa. Slabo stanje italijanskega gospodarstva Sobotni govor predsednika italijanske vlade v novi poslanski zbornici priznava, da je zašla tudi fašistična Italija v težko gospodarsko krizo, iz katere ne ve izhoda. V tekočem proračunskem letu znaša primanjkljaj že 209 milijonov lir in bo dosegel do konca leta dve milijardi. To je skupaj s starim deficitom štirih milijard nad šest milijard ali dvakrat toliko, kolikor znaša ves naš državni proračun. Vlada je znižala vse izdatke, poskuša pa tudi povečati dohodke, kar se ji bo pri trajno deficitni trgovinski bilanci težko posrečilo. Ker ni v načrtu devalvacija lire, ostane le še možnost znižanja cen, sicer je gotovo, da se bo brezposelnost znova povečala. Mussolini sam je v svojem govoru zvra-čal krivdo za svetovno gospodarsko krizo na razorožitvene konference, češ, da so te le še pospešile oboroževanje in preobremenile s tem gospodarstvo vseh držav. Po njegovem mnenju je Evropa v nevarnosti, da si jo podjarmita Amerika in Japonska. Italija je žrtvovala milijarde za to, da je pripravljena na vse eventualnosti. Apeliral je na narod, naj se žrtvuje za zmago fašizma. S tem govorom napovedani ukrepi so že objavljeni v uradnem listu. Prvi razglaša obdačbo vseh vrednostnih papirjev s takso 10 °/o vrednosti, drugi omejuje devizno trgovino in nakup v tujini. Pričakujejo še uredbo o znižanju delavskih mezd. * Beograjska občina se pogaja z društvom švicarskih bank za olajšave pri odplačevanju in obveznostih posojila iz 1. 1929. Društvo švicarskih bank v Baslu je takrat posodilo Beogradu 26 milijonov šv. frankov s pogojem, da izroči neki švicarski skupini izključno koncesijo za gradpjo in eksploatacijo električne centrale. Obrestuje se posojilo po 7 °/o, garantira pa z vsemi dohodki mestnega električnega toka, vodovodov in drugega. Tok plačuje po 1-27 Din za 1 kwh pri minimalni potrošnji 30 milijonov kwh, in sicer po stanju dinarja 912, tako da plačuje že danes dejansko višjo ceno — 1-70 Din. Prav tako je morala občina trpeti vse nove davke društva »Snaga i svjetlost«, ker jih je pogodba odbila. Rešiti je treba tudi vprašanje anuitet, da se olajša proračun mesta. Dosedanja pogajanja so se morala prekiniti, ker švicarski zastopniki niso bili pooblaščeni za dalekosežne iz-premembe. Potvorjene menice so pognale v smrt generalnega direktorja zav. družbe »Assicu-razioni Generali« za Jugoslavijo, Raicevi-cha. v zadevo je zapleten Gjorgje Petrovič, ki je bili že pred leti osumljen goljufi©, a se je takrat s toži tel ji sporazumel. Samomorilec gen. ravnatelj Racevich je bale izdal za nad sto milijonov nekritih menic. Občni zbori Trboveljska premogokopna družba vabi na 61. redni občni zbor, ki bo 20. junija ob 18. uri v Gledališki ul. 3. v Ljubljani. Devizno tržišče. Tendenca nestalna; promet Din 4,023.677'48. Kljub samo štirim borznim sestankom (na binkoštni ponedeljek borza ni poslovala) se je skupni devizni promet minulega tedna ponovno povečal, in sicer v primeri s predzadnjim borznim tednom (2926 tisoč dinarjev) za nič manj ko en milijon 98 tisoč dinarjev. Porast, odn. padec skupnega v poedinih devizah doseženega prometa je razviden iz naslednje razpredelnice (v tisočih Din). (Prejšnji teden v oklepaju.) Devize Amsterdam 21 (0) Berlin 14 (14) Bruselj 38 (-) Curih 509 (344) Din. deviza 233 (372) avstr London 817 (537) inkl. Newyork 892 (148) Pariz 249 (158) Praga 3 (3) Solun 6 (—) boni Trst 36 (14) Varšava 4 (-) Dunaj 1202 (133G) priv. Izmed vseh ide viz izkazuje največji porast Newyork, in sicer za 744 tisoč Din več ko v predzadnjem tednu, sledita London, ki izkazuje za 280 tisoč Din večji promet in Pariz, čigar devizni promet se je dvignil za 91 tisoč dinarjev. Na posameznih borznih sestankih preteklega tedna je bil dosežen naslednji devizni promet: 22. maja 1934 Din ‘244.019-19 London 2!!. maja 1934 Din 2,258.673-18 Nevvvork—Curih 24. maja 1934 Din 149.786-77 Dunaj 25. maja 1934 Din 1,371.198-34 Dunaj—London Narodna banka je invervenirala v običajnem obsegu in dala na razpolago Curiha za Din 40.000, Londona pa za Din 120.000. V bonih grške Narodne banke je bil to pot le malenkosten promet (Din 6000) po tečaju 33-—, dočim je bil angleški funt zaključen v privatnem kliringu samo na petkovem borznem sestanku na bazi dinarjev 251-50 do Din 253-50. španska peseta ni bila trgovana, med tem ko je bila njena notica zgolj v povpraševanju Din>6-40 dne 25. t. m., na ostale borzne dneve pa dinarjev 6-45. Notice avstrijskega šilinga v privatnem kliringu so bile v zadnjem tednu: Din 9'37 do Din 9-50 dne 22. t. m.; Din 9-37 do Din 9-47 dne 23. in 24. t. m., v petek 25. t. m. pa Din 9'35 do Din 9-45. Devizna tečajnica minulega tedna očituje padajočo tendenco pri Amsterdamu, Berlinu, Londonu in Parizu, čvrsto tendenco pri Newyorku in Pragi, dočim je Curih beležil stalno brez izprememb. Devizi Bruselj in Trst pa sta v petek notirali ob torkovih tečajih. 25. maja 1934. 22. maja 1934. - najnižji najvišji Devize Din Din Amsterdam 2312-35 2323-71 Berlin 1341-25 1352-05 Bruselj 79(5-91 800-85 Curih 1108-35 1113-85 London 173-42 175-02 Newyork 3373-55 3401-81 Pariz 225-07 226-19 Praga 141-95 142-81 Trst 28940 291-86 Angl. funt v priv. klir. —•— —•— Avstr. šil. v priv. _ klir. 9-37 9-50 Špan. peseta v priv. Din Din 142-01 289-46 9-35 6-40 226-11 143-87 291-80 251-50 253-50 9'45 ki ir. (povpr.) 6-45 —-— Temeljem gornje tečajnice je v razdobju prejšnjega tedna popustil Amsterdam za 0-84 točke, Berlin za 2-22 točke, London za 0-56 točke in Pariz za 0-08 točke; nasprotno pa je v tem času okrepila svoje tečaje tdteviza Newyorka za 1-39 poena in Praga za 0-06 poena. Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca neizpremenjeno stalna. Dne 22. maja 7% inv. posojilo 70—71, Agrarne obv. 55—56, 8% Blair 51—51-50, 7% Blair 65—66, Seligmanove obv. 37—38, Begluške obveznice 53—53-50, Vojna škoda 305—308. Dne 23. maja 7% inv. posojilo 70—71, Agrarne obvez. 56-50 povpr., 8% Blair 52 povpr, 7% Blair 67—68, Seligmanove obv. 36—37, Begi. obv. 53-50—54-50, Voj. škoda 307—309. Dne 24. maja 7% inv. posojilo 70—71, Agrarne obv. 56-50 povpr., 8% Blair 52 povpr., 7% Blair 67—68, Seligmanove obv. 36—37, Begi. obv. 53-50—54-50, Voj. škoda 307—309. Dne 25. maja 7% inv. posojilo 70—71, Agrarne obv. 56 povpr., 8% Blair 52-50 7% Blair 65-50 povpr., Seligmanove obv. 36—37, Begi. obvez. 54—55, Vojna škoda 309 povpr. V minulem tednu je od torka na petek okrepil svoj tečaj 8% Blair za poldrugo točko v povpraševanju, 7% Blair za pol točke v povpraševanju, a v ponudbi od torka na četrtek za dve točki nalik Vojni škodi, ki je v tem času učvrstila svoj1 denarni tečaj za 4 točke, blagovni pa za eno točko. Tudi povpraševanje po agr. obveznicah je bilo za eno točko čvrstejše, prav-tako po begluških obveznicah, dočim je Seligman popustil za eno točko v ponudbi in povpraševanju. Zaključkov ni bilo. Žitno tržišče. Tendenca še nadalje izredno čvrsta. Od 24. t. m. dalje je cena pšenici ponovno poskočila za 5 par in moki za 10 par pri kilogramu, dočim je cena koruze ostala neizpremenjena. Zaključena sta bila v zadnjem tednu dva vagona pšenice in en vagon koruze. ŽITO: (Cene' za 100 kg franko vagon): Koruza: popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za maj, navadna voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 135-— do Din 137-50. Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 187-50 do Din 190—. bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 190*— do Din 192-50. MLEVSKI IZDELKI: Moka: bačka, nularica, sloven. postaja, plačilo 30 dni Din 285-— do Din 290-—. banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 292-50 do Din 295’—. Lesno tržišče. Tendenca ncizpremenjeno mlačna. Izvoz našega lesa v Italijo — izvzemši tramov, a še to le v najnujnejši potrebi — je skoraj popolnoma prenehal. Velike nade se stavijo v pogajanja, ki se baje prično meseca junija v Rimu. Bilo bi pač umestno, da se naši in to poklicani krogi zanihajo za drugo tržišče. Še najtežje je to baš za Slovenijo, ker je naše blago najbolj odgovarjalo zahtevam in razmeram na italijanskem trgu. Posebno bukovina se je oddajala .v Gornjo Italijo in sicer v dobri monte kvaliteti. Sicer se za bukovino in hrastovino zanimajo tudi druga tržišča; vendar pa je nujno potrebno — ako naj se pri tem tudi Slovenija upošteva —, da se posebno naše manjše lesne industrije popolnoma preurede. Kajti pri teh tržiščih je monte oddaja sploh izključena. Za Švico, Nemčijo, Francijo, Anglijo in Levanto gredo le natančno določene dimenzije, popolnoma suho in le prvovrstno, t. j. kvalitetno blago. Seveda je za produkcijo te vrste blaga v prvi vrsti potrebna strokovna obdelava lesa, ki pa je pri nas brez stroge organizacije in kontrole neizvedljiva. Poudarjamo ponovno, da so poleg centralne organizacije, ki se Ibaje že snuje, za nas še bolj potrebne lokalne organizacije, da se res dosože uspeh! Zaradi mlačnega zanimanja so cene lesa malenkostno popustile, dočim so nova povpraševanja skoraj izostala. (Cena za mJ franko vagon nakladalna postaja.) Smreka, jelka: Din Din Hlodi 1., 1L, monte 100’— 120-— brzojavni drogovi 150-— 170’— iioidonaii merkantilni 135"— 160"— Trami merkantilni 150’— 160’— Škorete, konične, od 16 cm naprej 270 — 300-- škorete, paralelne, od 16 cm naprej 310-— 350"— Škorete, podmerne, do 15 cm 200'— 215-— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 250‘— 280 — Deske-plohi, par., od 16 cm naprej 290'— 310'— Bukev: Deske - plohi, naravni neobrobljeni 350"— 400"— Deske-plohi, naravni, ostrorobi 450 — 550 — Deske-plohi, parjeni, neobrob-Ijeiu 450-— 550'— Deske - plohi, parjeni, ostrorobi 670-— 770;— Testoni “/io, monte 390-— 405-— Testoni */s, monte 320-— 335-— Hrast: Hlodi I.. II. 250’— 260"— Bordonali 800-— 900-— Deske - plohi, neobrobljeni boules 820’— 900-— Deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 700'— 730'— Deske-plohi, ostrorobi (podnice) 750-— 850"— Frizi 500"— 600’— Parketi: hrastovi, za m1 45-— 60-— bukovi, za m2 30-— 40-— Železniški pragovi: 2-60 m. 14X24 hrastovi, za 1 komad 34"— 36"— bukovi, za 1 komad 20-— 22-— Drva: bukova, za 100 kg 9"50 11-— hrastova, za 100 kg 8‘— 10"— Oglje: bukovo za 100 kg 40-— 45-— »canella« za 100 kg 45"— 5#-— Povpraševanja: Borove deske, I., II., 18, 24, 28, 48 in 58 mm debeline, 4 m dolžine. 1 vagon. Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, I., II., III., monte, euhih. Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah, upoštevan samo beli javor. 1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm. Deske smreka-jelka, III., 18 mm, deske srnre-ka-jelka, III., 38 mm, podmera 28 mm. Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte, 27 mm. Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm. Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm. Bukovi hlodi, I. Smreka (komisijska). 40 m*. I.. II. 3 vagoni orehovih plohov, I., II., suhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline. Orehovi surovi, neobr. plohi, osušeni, 40—10Q, od 18 cin širine dalje. Več vagonov desk, III., smreka, jelka, 12, 18, 24, 28, 48 mm; kratice in podmera. Ponudbe: 1 vagon hrastovih dog, 63 cm dolžine. 4 do 4 K cm debeline in razne Širine (prikladne za sodčke od piva). Več vagonov I. orehovega lesa. 1 vagon I. jesenovih in lipovih hlodov. 1 vagon I. javorja od 2 m dolžine naprej. Kolobarji za kurjavo, 20/50. Kovinska 'ndust^ja beleži pri nas velik razmah. Njena proizvodnja obsega najrazličnejše predmete, 'tako da ni stroke, ki ji naša kovinska industrija in obrt ne bi nudila svojih izdelkov. XIV. Ljubljanski vele-isejem od 30. maja do 10. junija t. 1. bo pokazal v zaokroženi celoti vse važnejše izr delke naše domače kovinske industrije in obrta. Videli bomo hladilne naprave, vodne turbine«, beneške žage, orodne stroje, stroje za obdelovanje lesa, poljedelske stroje in še mnogo drugih izdelkov naše domače strojne industrije v najmodernejši konstrukciji. rceva Dr. Pi slaana kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Grgovci in industrijct J Trgcvshi lisi m priporoča ta in meriran/e1 HastelU dma. TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELI K O Aleksandrova cesta 9 Pritličje levo III glavna zastopstva za Slovenila: Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh MARIBORSKI SVINJSKI TRG Bolktt*t-nrod«aia Komanda III. nrmijske oblasti, inten-dantura v Skoplju sprejema do 4. junija ponudbe o dobavi 15.000 zdroba, 15.000 kilogramov makaronov, 10.000 kg ješprenj-čka in 300 kg čaja. Komanda Savske divizijske oblasti v Zagrebu sprejema do 4. junija ponudbe o dobavi 16.400 kg petrolleja. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. junija ponudbe o dobavi 90 komadov šip za okna in 120 ob ločni c za plinsko razsvetljavo. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 6. junija ponudbe o dobavi 3 električnih zvoncev in 1500 kg U-železa NP 12 ter 12 komadov varnostnih žabic. Direkeia drž. železarne Vareš sprejema do 6. junija ponudbe o dobavi 8 ležajev, nadalje železnega žičnega pletiva, medene žice, konopnene vrvi, vrvice v klopčičih ter dne 13. junija o dobavi plinskih cevi. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 6. junija ponudbe o dobavi kavčukastih cevi, bencinskih svetiljk, poljskih kovačnic, čistila za čevlje, vate in praška ca čiščenje srebra, lopatic za smeti in gob za filtriranje vode; do 7. junija o dobavi orodja za krojače in čevljarje, žebljev, podkvic, lesenih klincev, smole, čebel-nega voska, raznih čopičev, pločevine itd.; do 8. junija o dobavi večje množine vijakov in brusnih plošč. Ker tiskarne na Telovo ne delajo, izide prihodnja številka »Trgovskega lista« v soboto, dne 2. junija. RAZNO Na področju ljubljanskega apelacij-skega sodišča je bilo v prvih štirih mesecih 1. 1. plačanih sodnih kolkov za 3-2 milijone Din. Bakrov rudnik Bor, last francoske družbe »Bor Mineš«, je izplačal za leto 1933. 130-odstotno dividendo. Lani samo 60odstotno. V primeri s tem je zanimivo, da španski rudnik, Rio Tinto, ki je največji v Evropi, vobče ni mogel plačati nikakršne dividende. Za regulacijo Savinje je razpisala kr. banska uprava ogled zemljišč na dni 18. do 23. junija. Nov zračni rekord iz Anglije v Avstralijo je postavila Miss Batten s časom petnajstih dni in pol. Hmelj sko tržišče Hmelj v Savinjski dolini napreduje ugodno, ker je po kratki suši padel obilen dež in neznatno škodo popravili. Rastlina je popolnoma zdrava. Trgovci se za hmelj živahno zanimajo ter je cena za lanski pridelek zaradi tega poskočila na 45 do 50 dinarjev za kg. Iz Vojvodine pa prihajajo poročila, da je hmelj tam zaradi suše zastal. Pospešuje se škropljenje in zalivanje. Povpraševanje po lanskem hmelju je močno in se je cena dvignila na 35 do 40 dinarjev za kg. Računajo, da je starega blaga še približno 200 stotov. Za starejše letnike ni zanimanja. Najvišje inozemske cene za hmelj so v zadnjem času: v Nemčiji 86, Angliji 73, Franciji 63, Češkoslovaški 59, Jugoslaviji 48 (savinjski), Poljski 42, Belgiji 40, Ameriki 35 dinarjev za kg. Na svinjski sejem dne 25. maja 1934 je bilo pripeljanih 344 svinj. Cene so bile naslednje: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 70 do 90 Din, 7—9 tednov 120 do 130, 3—4 mesece 200 do 220, 5—7 mesecev 250 do 300, 8—10 mesecev 350 do 450, 1 leto 500 do 600 Din, 1 kg žive teže 6 do 6'50, mrtve teže 8-50 do 10 Din. Prodanih je bilo 169 svinj. 'fn 17 94 lira h barTa> P'«8*'« In ke-uv V y i Ul čili mično gnati obleke, klobuke itd. Skrobl in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, tnonga in lika domače perilo tevarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 8. Telefon St. 22-72. Program ljubljanske radio postaje Sreda, 30. maja: 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma — 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, plošče — 18.00: Komorna glasba, Radijski kvintet — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav) — 19.00: Radijski orkester — 19.30: Literarna ura: Tone Seliškar čita svoje pesmi — 20.00: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice — 22.: Čas, poročila, lahka glasba. Četrtek, 31. maja: 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 9.00: Versko predavanje (dr. Guido Rant) — 9.30: Religiozne speve poje ga. Fanči čadeževa — 10.00: Poročila in religiozne plošče — 10.30: Radijski orkester — 12.00: Čas, plošče — 16.00: Naši ljudski odri (Jože Vombergar) — 16.30: Koncert pevskega zbora »Zora« iz Šiške. Vmes Radijski orkester — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Petek, l. junija; 11.00: Šolska ura: Dne- vi mladinske glasbe (prof. E. Adamič) — 12.15: Plošče — 12.45: Poročila 13.00: Čas, plošče — 18.00: Radijski orkester — 18.00: Izleti za nedeljo (društvo Krka) — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Filozofsko predavanje (dr. France Veber) — 20.00: Baladni večer: 1. Predavanje, Vilko Ukmar. 2. Balade poje Marjan Rus. 3. Radijski orkester — 21.00: Prenos z velesejma —22.00: čas, poročila — 22.15: Beethoven: Eroica na ploščah. Sobota, 2. junija: 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Plošče — 18.30: Intervievv z Nikom Pirnatom — 19.00: 151etnica bojev za Koroško (g. Staudacker) — 19.30: Zunanji politični pregled ( dr. Jug) — 20.00: Ženski tercet poje narodne pesmi. Vmes harmonika solo, g. Stanko — 21.00: Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila, prenos z velesejma. Narodno gledališče v Ljubljani Drama Torek, 29. maja: Družba. B. Sreda, 30. maja: Zaprto. Poljska predstava je odpovedana. Četrtek, 31. maja: Mojster Anton Hit. Izven. Znižane cene. Petek, 1. junija, popoldne: Bratje Karama-zovi. Dijaška predstava. Opera Torek, 29. maja: Zaprto. Sreda, 30. maja: Katja Kabanova. — Sreda. Četrtek, 31. maja: ob 15. uri, v Tivoliju; »Pri belem konjičku«. KLIŠE) I vs€>/i vrsi por Mog rafijah^ ali risbah /*vrjf m/# n aj s o4 id n &j£v kiii €9 ffia ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 ^ VELETRGOVINA A. ŠARABON V L I H B L | A N I priporoča Špecerijsko blago, več vrst žgan la. moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln milni za dišave s električnim obratom Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani TISKARNA MERKUR, L)iibliana Tiska knfige časopise,