snv. m. Naročnina za državo SHS: nn tr.esec......Din 20 za pol leto..... .120 ia celo lelo .... . 240 za inozemstvo: uničeno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v lugoslavlji .... Din fiO v inozemstvu. ... . 80 v LVtt v mi ffnecrecemura «21 jlevilka s!sne 2 om. Lelo LIR prilogro ^Ilustrirani Cene inseralom: Enostoipna petiina vrsta mali oglasi po Din i'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 43 rum višine po Din 2-50, veliki po Din 3'—• in 4'—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Tri večjem naročilu popust izhaja vsak d-bedno braniti pred škodljivci, naj prihajajo v obliki rjovečih levov ali v hinavskih krinkah v iIkov v ovčji obliki. Ljubezen do države narekuje vsakemu katoličanu, da brani koristn Cerkve in prav tako tudi naši stranki. Nič si ne pomišljamo odločno trditi, da so škodljivci Ceikve zavedno ali nezavedno tudi največji škodljivci države, za katere avtoriteto se navidezno navdušujejo. Nikoli se n. pr. katoličan ne bo bratil z beljševiki, odobravajoč nj hova giozudejsva, kakor smo to videli pri znanem poklicnem spreobrnjencu. V zadnjem letu se je pri nas nabralo toliko žalostnih dejstev, ki kažejo, da mnogi vodilni krogi v naši državi nočejo razume a ti pravih kor.sti države v slepi strasti proti kato-ličanstvu. Povdarili smo že v našem 1 stu. Kiko škoduje v zunanjem svetu naši državi stališče naše diplomacije v vprašanju zaveda Sv. Hiern-nima. Isto moremo trditi ob dejstvu, da sedmo ieto po postanku naše države še nimamo kon korduta s Sv. stclico. Ne bomo povabili, da se je v letošnjem letu ukinil v četrtem leln.ku učiteljišča verouk, da se je skrajšal na eno uro Da teden na meščanskih šolah. Kako muč.m vtis je napravilo na vse katoličane, da so bili zastopniki jugoslovanskih škofov v Belgradu sprejeti, kakor se ne sprejema episkrpat v nobeni državi na svetu! Kaj naj dalje rečemo o sramotnem dejstvu, da se skuša katoliška 11-hevščina izstradati, da bi jo uklonili in napra vili dostopno političnim eksperimentom rajnih protiverskih strank? Ali naj spominjamo tulo brezob-irno sc je prepovedovalo duhovni!. >m ravno v letošnjem letu prestopati šolskii p-ag in da nekatere teh prepovedi še danes liso tik njene? Ali naj omenjamo kako so se duhovniki preganjali zaradi cerkvenih govorov? 7ie to so težka dejstva, ki jih katoličani ne moremo mirno prenesti. Kdor ne brani svojih lastnih prnv c, jih ni vreden. In stranka, ki ne bi branila pravic katoličanov, svojzih volivcev, ki ne bi dei Ia na pravični ureditvi razmer med Cerkvijo in državo ,ne bi bila več prava ljudska *tr .nka. Tudi ne bi bila več prava slovenska "tr.inka, ker je katoličcnstvo ena izmed kom-f^nent naše narodnosti. Ravno g. Radič je teb ra/jner v naši državi v veliki meri kriv. Mirnega sožitja med fcezavo in Cerkvijo ne moremo pričakovati, če "Maister prosvete, ki bi vendar moral paziti h< s»oje 1 esede, na javnem shedu napade, ktk r je to stor.l v Mariboru, škofe same K ■'•.ko nej cd takega moža, ki ne spoštuje pred-'likov Cerkve, pričakujemo, da bo katoliku :n pi&vičen? Povdarjamo, da je njegova utrinka že pet mesecev na vladi in vendar "' i^ivj-čma trpi, Kakor je trpela pod prejšnjo ''P vlado Kako je ta gospod govoril v Krškem j s], venskem duhovniku nočemo spominjati, ker takrat še ni bil minister in ni bil v držav* Ufcui interesu dolžan paziti na svoje besede. Nobeno besedičenje, naj se tedaj pojavlja kjerkoli, ne utaji žalostnega dejstva, da se v naši državi ne spoštujejo pravice katoličanov. Se Jalostnejše pa bi bilo če ne bi katoličani spoznali, da se bije proti Cerkvi in njenim pravicam tih in strupen boj. O čeških katoličanih je rekel preteklo leto predsednik Ma-saryk, da bodo nieli to L'ko pr^jic, kolikor si j iti bodo znali priboriti. Češki katoliki so to besed.) razu i-eli in letos z veličastno zmago 15. novembra pokazali, kako se je tre! a boriti za »veje prav ee. Ni v nas še tiste odločnosti, kakor je v Cehih, nismo še b li doslej tako do tal p' mžani kakor trni, toda ali naj čakamo, da nas popolnoma pritisnejo na tla in da moramo začeti vsi borbo i znova? Odpad duhovnišhvi, ki gu je pospešila svobodomiselna češka javnost, je vzdramli, kar je bilo nn Cešk-jm dobrega Al: naj čakamo na poskuse jugcslo-vnnskeg,. svohoucmiselstva, ki hoče ccp ti du hovšž.nr, od škofov, da na ta način kat ili čanstvu šk uluje? Ce je bilo kdaj na me-itu I licali katoličanstvo vkup, če je bilo kdaj potrebno klicati na obrambo pravic Cerkve je to potrebno danes ko je prosvetni min ster gospod, ki je i/p.oedal, da ni dogmatičen k.*i-stjan. Nobeno gostobesedje in nobene drob-tine nas n bode uspavale. lernben članek dr. Korcšra. BREZ REVIZIJE USTAVE NI IZHODA IZ POLOŽAJA. Bclgrad, 17. dcc. (Izv.) Danes je izšla prva številka novega lista »Slobodna reč«, o katerem se trdi. da stoje za njim ugledni radikali. V prvi številki je napisal dr. K o r oš e c članek o reviziji ustave. Članek je izzval veliko zanimanje v vseh krogih. V tem članku, ki ga l omo priobčili v celoti, navaja dr. Korošec precizirano stališče SLS napram sedanjemu položaju v državi in smatra, da je edini izhod revizija ustave. Kar se tiče zahteve SLS glede revizsje ustave, razlaga dr Korošec zahteve avtonomije. Brez take rešitve ni prave revizije. V REKONSTRUKCIJA VLADE GOTOVA STVAR. — PAŠIe BI RAD NOVE VOLITVE. — ODLOČILNI KROGI SO PROTI TEMU. - SRBSKI LISTI O RADIKALNEM KLUBU. Bolcrad, 17. decembra. (Izv.) Skupščinske seje se niso odgodile samo radi tega ker se nahajamo pred prazniki, ampak radi tega, ker vlada n imela ničesar, kar bi stavila na dnevni red Prvotno je nameravala imeti skupščinske seje do 23. decembra. Glavni razlog bo pa gotovo položaj, v katerem se nahaja vladna koal cija, tako vsled sporov v radikalni stranki, kakor vsled nesoglasij med vladnima kluboma. Politične kroge najbolj zanimajo težke razmere v radikalnem klubu, posebno spor med posane nimi osebnostmi, ki kaže, da bo imel težke posledice. Govorilo se je, da bo prišlo na pr.hodnji seji do osebnega razjasnjc-vanja med posameznimi skupinami. Raznašajo se vesti da bo ZivkoviČeva skupina poskušala izključiti iz rad kalnega kluba več poslancev, med n i mi Vlajka Koe ea in Ljubo Jovanoviča, ki je pri Pašiču izgubil vsak trled. Tem vestem nasproti se govori, da bo druga skupina, ki je v večini, skušala izključiti nekoliko osebnosti iz kluba. Kakorkoli je že, eno je gotovo, da so razmere v radikalnem klubu zelo težavne. Pašič bo moral storiti vse, ako bo hotel rešiti enotn st kluba. Vse i gleda da bo moralo pri tem priti do razčiščevanja no samo v klubu, nego se bo razčiščevalo tudi v stranki. Danes je pravzaprav gotovo, da se bo izvršila popolna rekonstrukcija vlade. Obstoja samo še formalno vprašanje, na kateri način se bo ta rekonstrukcija izvršila. Nekateri krogi so mnenja, da bo Pašič podal ostavko celokupnega kabineta. Nato pa bo sestavil novo vlado. Iznova bo poskušal prodreti s svojo staro zahtevo, da gre na volitve. Ta zahteva je bila dosedaj stalno odbMa in se smatra, da odločujoči krogi nc mislijo, da bi bilo dobro vlado Iti iJoijut aei^s.5 wscshy s s rju Ili r&KMVI U&u#i VPIIASANNJE POSL KEEM2ARJA IN TOV. NA MINISTRA ZA ŠUME IN RUDE. BOVELJSKA DRUŽBA HOČE ZNI7.ATI I)E',AVSKE PLAČE ZA 10?» JONOV KRON V PROPAGANDNE SVRIIE. TR-DE.sr/T MiLI- Belgrad, 17. dec. (Izv.) Narodni posl. Kremžar in tovariši so naslovili na ministra za šume in rude dr. Nikiča radi raznih stvari, ki se tičejo Trboveljske družbe, sledeče vprašanje: »V poslednjih dvanajstinah je vlada hotela ukiniti dosedaj veljavno odredbo, da plačujejo rudniš. podjelja od tone premoga 5 Din za obnemogle delavce. Na pritisk opozicije je vlada predlog umaknila. Prometni minister je hotel priti na svoj račun. Zahteval je od Trboveljske družbe, da mora znižali cene premogu za 15%. Trboveljska družba je uikoj pristala na to zahtevo pod pogojem, da dovoli družbi s 1. marcem 1926. znižanje dnevnih plač za 10 %. Kakor smo izvedeli, je ime'a vlada namen ra to dmžbino zahtevo pristati. Tako bi morali itak že slabo plačani delavci Trboveljske družbe plačati to kupčijo med vlado in Trbo- veljsko družbo. Da bi na zunaj svojo zahtevo 0 zn žanju plač delavcem opravičili, je pričela družba zniževati proizvajanje premoga, vsled česar trpe delavci. S tem postopanjem je hotela družba prevaliti vso krivdo za znižanje premogovnih cen na delavce, ki so ilak najslabše plačani. Z druge strani je znano, da so dobički Trboveljske družbe naravnost ogromni. Največje dobičke dela Trboveljska družba na račun slabih delavskih plač in na račun visokih premogovnih cen Dokaz, kako malo družba varčuje z denarjem, ki pride v njene balagnjne iz ogromnih dohodkov, dokazuje dejstvo, da je družba na svoji seji meseca novembra t. 1. sklenila dali 2 in j ol milijona dinarjev v pro- 1 aganrine svrhe. Kakor sc jc Izvedelo, sc jc ta svota izplačala s tremi čeki Francosko-srbske tanke in i dvema čekoma Jadransko-podunavske ban- za na.-o državno politiko, da bi vodil volitve Pašič in izbral tako radikalno večino, katera bi mogla soma vladati. Splošno mnenje je, da bo Pašič s to zahtevo težko prodrl. Nekateri so celo mnenja, da bi moral Pašič, ako hi vztrajal na izvedbi te svoje zahteve, priti v tak položaj, da bi moral izvajati posledice. O razmerah v radikalnem klubu piše vse belgrajsko časopisje zelo obširno. Zanimivo je. kar piše »Svobodna reč« pod naslovom: »Prikriveni kaos*: »Tako bi se moglo označiti slanje v radikalnem klubu, čeprav zasedaj še re v radikalni stranki. Osebni odnošaji so v klubu do skrajne meje napeti: Nekaj radi strankarske ambicioznosti, kakor je bil spor med Miletičem in Maksimovičem; nekaj iz praktičnih razlogov, kakor je bil spor mod Ninčičem in Radojevičein; nekaj iz prevebke udanosti, kakor je zadržanje Jovanoviča proti šefu stranke; nekaj radi koristoljnbja in sedenja na dveh stolih, kakor to delajo Maksimo-vič. .lanič, Kobasica in Kojič; nekaj iz večne nehvaležnosti, kakor je slučaj Janiča in Kojiča proti šefu stranke, ki ju jc postavil za ministra, kakor j? Beg prvega človeka ustvar i iz, blata; nekaj radi političnih računarjev, kakor je Markovič proti načelniku stranke. Radikalna stranka je izgubila vsako obiležje narodne stranke. Danes j3 izključno stranka podeželskega značaja. Pod razirmi pritiski podeželskih židov glasujejo kme(jo za radikal stranko, četudi se zavedajo, da to ni več njihova stranka. Padec radikalne stranke ja v Paši-čevih rokah. Ako avtomatično in brezsrčno ne postavi vsakega na stran in ne izključi iz i stranke vse tiste, ki v kalni v odi riba rji. pa naj bodo to prvaki stranke ali aktivni ministri, so stranki dnevi šteli.c ke. Zanimivo jo vedeti, kdo je dvignil ta denar od družbe, ki gre na račun delavcev in kontinentov. Govori se, da je dvignil prve tri čeke, lo je pri Frani osko-srbski banki — po svojem zaupniku — kabinetni načelnik ministrstva za šume in rude, torej Vaš prvi zaupni uradnik. Druga d\a čeka, jc, kakor se govori, dvignil neki gospod Decesc, zastopnik dunajske Liin-derbauke. De! tega denarja jc bil namenjen za sanacijo tvornice špirita v Brodu na Savi, ki se nahaja v rokah ljudi, ki so blizu ministra za šume n rude. Dru;;i del denarja je iiil namenjen, kakor se govori za časopisje te stranke. V zvezi s tem je izvedena trgovska transakcija, ki gre na račun konsumentov. Mesto da bi Trboveljska družba premog neposredno prodajala, je osnj-vala podjetje za prodajo premoga, kar je imelo /a posledico povišanje premogovnih cen. Škodo trpijo delavci in konsumenti. Sedaj vlada pritiska, da bi Trboveljska družba prodajo svo-jecra premoga dala novemu podjetniku, ki hi bil strankarsko drugače orientiran. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, dn je vsled oficielnega pritiska eksekutiva Trloveljske družbe 15. t. m. v Ljubljani sklenila poverili prodajo premoga židovski firmi Kaufmann in drug v Brodu na Savi. To bi bil) treba definitivno skleniti na izredni skupščini Trboveljske družbe, kii se vrši 19. t. m. na Dunaju. Kakor čujemo. bo prišel ra glavno skupščino g. Pelančič. novi državni komisar pri družbi. Torej Vaš orgau. To favori iranje tvrdke Kafmann in drug jc tembolj čudno, ker >c firma ž.idovs a. Nr.dalje so govori, da sle Vi. gospod mi-j nister, bili in sle še odvetnik te firme. Potrebno je tedaj da sc ta stvar pojasni. Zato Vas z o.irom na ta dejst a vprašamo: 1. Ali Vam je nr no, dn namerava Trboveljska družba s 1. marcem delavcem znižati plače? Ali hočete to preprečiti? 2. Ali Vam je m:.no, da je Trboveljska družba i plačala, oziroma odebr l:t 2 in pol milijona dinarjev za propagandni fond? Ali Vam je znano, kam je šel ta denar? 3. Ali Vam je znr.no. dh se misli prodaja premoga poveriti firmi Kaufmann in drug? | Ali je res, da ste v zvezi s leni i podjetji? 4. Ali hočete vse te mahinacije preiskati in storiti vse, da se delavci in konsumenti obvarujejo škode? Na la vprašanja zahtevamo ustmenega odgovora. čim se skupščina sestane. Belgrad, 17. dec. 1025. Podpksi poslancev. To vprašanje posl. Kremžarja je izzvalo velikansko zanimanje. Posebno so se za to vprašanje zanimali nekateri radikali, ki sami z veliko nezadovoljnostjo opazuj jo deio ministra za šume in rude. Radičevci so govorili, da se je Nikičev položaj že radi tega zelo poslabšal in da bo moral v kratkem odstopiti. Kar se tiče stvari, se ostro obsoja način Trboveljske družbe, ki meče težke milijone za ra ne strankarske funkcionarje, svoj ni delavcem pa bednega položaja nič ne izboljša, ampak jim samo škoduje. V kratkem bo stavljena druga interpelaciji v tej stvari. S tem bi se imel obsoditi tak način poslovanja Trboveljske družbe. Kakor smo že rekli, tudi mnogi radikali smatrajo, da je treba napraviti pri Trboveljski družbi red. Zato je zanimivo, da je »Politični glasnik«, za katerim, kakor se ve, stoje najvišji cin i tel ji, načel to vprašanje. Frtffč se povsod LMra. Bclgrad, 17. dec. (Izv.) >Politika« prinaša protest suboliških profesorjev juridične fakultete glede izjave Stjepana Kadiča v Mariboru. V njem zahtevajo, da Radič prekliče v desetih dneh izjavo, v kateri je govoril o suboti-ških študentih, in profesorjih. Ako tega ne stori v desetih dneh. ga bodo izročili sodišču. Dal o prinaša »Politika« vesti o velikem nezadovoljstvu, ki vlada v vsej Vojvodini povodom Rao'1-čevih izjav. Srpska književna Matica bo na svoji konferenci inleligentov nastopila proli Radiču. KRIZA NEMŠKE VLADE. Berlin. 17. dec. (Izv.) Dr. Kocb jc danes vrnil predsedniku Hindenburgu mandat za s mi poveš koga domačih, ki zna zložiti lako pesem, kot je v Fajstovih 5. štev., potem nisem več Medved in ti ne Srakar. Star grešnik sem, ampak kolikorkrat to zapojemo, sem ' ar mehak krog srca. Vidiš, to je bistv prave cerkvene pesmi.« »Vse res!« Ampak mi moramo napredovati. Ali hočeš nazaj k Riharju?« »Golovol Napredovati moramo. Toda napredek naj bo zdravi Najvažnejše vprašanje jc pri lem: kakšna bodi cerkvena pesem. Svoj-č*.s sem čital o tem prav lep članek v Glasbeniku. Danes je št prav tako aktualen, a naša srlasbn v popolnem nasprotju 2 njim. Nato je predsednik omenil, da peta točka sporeda, namreč obravnava o izpremebah pravil odpade. Naši delegati so proti tej nakani protestirali. Razvil 6e je zopet hud prepir in Šele po napornem prizadevanju predsednika so se duhovi pomiril. Samostojni so ob sklepu še enkrat postavili Ažniana na oder, da bi še v zadnjem hipu s svojimi predlogi pokril blamažo samostojnih. Sam je čutil, da ne bo šlo več in glas se mu tresel. Kajli ta občni zbor je jasno pokazal, da druiba kljub »redu« žalibog ne napreduje. Soja ravnateljstva Osrednjega zavoda za zavarov. delavcev. Zagreb, 17. decembra. Seja je trajala 14., 15. in 16. t. m. Na dnevnem redu je bilo 19 točk. Najvažnejši toč- ] ld: budžet za leto 1926. kakor tudi odobren jo j računskega zaključka še za leto 1922-23 se ni- i sla mogla vršiti vsled prepičlega časa, ker so i bili že vsi člani preutrujeni radi mučnih in j neplodnih debat nekaterih članov iz belgraj- ' skega okrožja. Iz vseh teh debat se da skoro ugotoviti, i da se hoče zavod premestiti, še predno poteče osemletna zakonito določena doba. Vseh zavarovancev je okrog 435.000, od teh v okrožju Slovenije okrog 70.000, ki so gotovo zavarovani v bolj višjih kategorijah. Tudi poslovanja v Sloveniji je izmed vseh najboljše. Zastanek j prispevkov, katerih ima zavod okrog 130 mi- j lijonov, znaša v Sloveniji le okrog 18 m 1 jo- j nov, od katerih odpade vsaj 12 milijonov na še nedostavljene račune. Po gradbenem programu, ki ga je sestavilo ravnateljstvo pred dobrim letom za dobo bodočih dveh let. j3 določenih 60 milijonov dinarjev za razne stavbe, seveda največ na Hrvatskem, ki bode poleg velike palače za urade ' in ambulatorij, ki so stala pribl žno 20 milijonov, dobila še tudi zdravilišče Klenovk za 12 milijonov in Brestovec za 6 milijonov dinarjev. Torej skoro dve tretjini odpade na Zagreb, dasi je po prispevkih pasiven, na Belgrad pa odpade za dveletno dobo 15 mTjonov d narjev. Za Ljubljano ne ostane mnogo, dasi se najrednejs plačuje. V belgrajskem okrožju ja še ta težava, da se ta nova institucija ne more prav uveljaviti in je poslovanje slabo, ker go nerednosti in še druge hujše stvari na dnevnem redu. Vladni prispevek k zavarovanju znaša le 300.000 Din, ozir. za letes 500.000 Din, kar je obljubljeno tudi zanaprej. Član nadzorstva g. O g r i n je tudi predlagal protest proti temu, da je ministrstvo odredilo, da se uslužbenci ozir. delavci v državni službi, 1 morajo zavarovati brezplačno. Zelo velika hiba zakona je tudi, da j3 osnovano zavarovanje na glavničnem kritju ter da s3 ta denar potem investira v neplodne zgradbe in zdravilišča, kjer vsled zboljšanja valute vedno izgubljajo na ceni. To se bo v kratkem času izkazalo kot velika napaka in bo v kratkem treba že itak visoke prispevke zvišati. Slovenskih uradnikov je v centrali precej lepo število ter se jih precej zapostavlja ter bo v njihovo zaščito potreba nekaj storiti. Še bolj pa se zapostavlja slovenski jezik. Č:m dalje bolj se vidi, kako zelo velika napaka je bila. da se je ta eminentno važni zavod centraliziral. Zato je došel čas, da odločno zahtevamo decentralizacijo. Aparat pri nas dobro funkcionira in je pripomogel k temu, da f« sami lahko dobro združujemo, dočim naj Belgrad, Zagreb, Sarajevo in Novi Sad skrbijo, da tudi tam uspevajo. T~NEDELJO~ DNE 20. DECEMBRA celodncvna procaja praktičnih božičnih in novoletnih daril pri C. J„ Hamann, Ljublj« Dnevne Za pravega* škol. konzistorialnega svet* nflta je bil imenovan g. Josip Vole, stolni kanonik v Ljubljani. Kraljeva milost. Povodom rojstnega dne jc kralj Aleksander podpisal večje število ukazov, s katerimi sc izpreminjajo zaporne kazni v globe, a težkim zločincem se odpušča nošenje verig. Shodi poslanca 2ebota. Dne 20. dec. zboruje SLS v Bresternici pri Mariboru in v Selnici ob Dravi, na Štefanovo pa v St. Ilju. Na vseh shodih govori posl. Žebot. Dne 21. dec. bo zborovanje v Račah, kjer govori tudi posl. F a 1 e ž. t Franc Rop. V soboto, 12. decembra ob 4 popoldne je, kakor smo že poročali, umrl v celjski bolnišnici po komaj štiridnevni bolezni za pljučnico g. Franc Rop, kaplan v Petrovčah pri Žalcu. Rojen dne 29. sept. 1834 je dosegel šele 41. leto starosti. Na praznik Brezmadežne je imel že slovesno sv. opravilo v romarski cerkvi v Petrovčah. Pri tej priliki se je močno prchladil, tako da je začel bruhati kri; spravili so ga v Celje, kjer je radi hude vročine izgubil zavest. Ko se je zavedel, so ga prevideli s sv. zakramenti za umirajoče, a padel je zopet v nezavest in v tem stanju tudi umrl. Oče, ki živi še na domu v Lormanju pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ga je dal z avtomobilom prepeljati k Sv. Lenartu, kjer je bil pogreb v torek 15. dec. ob 10 dopoldne; 14 duhovnikov sobratov in velika množica žalujočega ljudstva so ga spremljali na njegovi zadnji poti, saj je bil dobro znan v vsem lenarškem okraju. Starejšim je bil sošolec, drugi zopet so ga poznali od nove sv. maše, ki jo je pel pri Sv. Lenartu 1. 1909., mlajšim je bil katehet pri Sv. Barbari in Sv. Ani v Slov. gor. V slovo mu Je govoril njegov veliki dobrotnik g dekan in župnik Josip Janžekovič pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki jc v blag spomin pokojnega rojaka pripravil tudi sedmino za duhovnike in bližnje sorodnike. Bodi mlademu pokojniku domača žemljica lahka I Vsem, ki se bavijo z dekorativno umetnostjo. Francoska vlada izda s prihodnjim letom glavno poročilo o uspehu razstave. Za vsako inozemsko državo bo izdala poseben zvezek, tako tudi c jugoslovanski dekorativni umetnosti. Oddelek ministrstva trgovine in industrije je poveril podpisanega, da spiše izčrpno razpravo na podlagi danega progra-' ma. V ta namen potrebuje podpisani, posebno 1 za razpravo o razvoju modernega pokreta, i vpliva narodne umetnosti v Sloveniji, gotove ; biografske podatke vseh naših umetnikov, ki sc udejstvujejo v eni ali drugi stroki umetne obrti. Vsi prizadeti umetniki se naprošajo, da pošljejo tekom 7 dni podatke podpisanemu. Z ozirom na kratek odmerjeni čas, je potrebno, da se v danem roku izvrši. V slučaju, da bodo izpadli tisti, o katerih podpisani nc bo i imel na razpolago potrebnih podatkov, ne bo i to krivda podpisanega, temveč njih samih. — Ing. arh. Krcgar Rado, sred. tehn. šola v i Ljubljani. Cerkveno slavje v Nišu. V nedeljo, dne 20. dccembra 1925 bo v Nišu posvečena nova in prva katoliška župna cerkev v Srbiji. Posvcčcnje bo opravil prevzvišeni g. nadškof O Janez Rafael Rodič iz Belgrada. Pride sem več duhovnikov iz Belgrada in Vel. Bečke-reka. Pozivajo se tudi drugi duhovniki na naše slavje. Imamo nov pevski ccrkv. zbor, kateri se pripravlja dostojno proslaviti naš praznik. — Tudi niške katoliške gospe iz društva »Gospodjinsko društvo za olepšava-nje katol. ccrkve« pripravljajo svoje darove ! za novo cerkev. Naročile so ki") Brezmadežne za 1500 Din in mnogo drugih stvari. Tudi ljubljanske gospe so nam zopet podarile pozlačeno monštranco, kadilnico, čolnič in ve-lum, za kar jim najlepša hvala! Bog plačaj! Odobrena uSna knjiga. Minister prosvete je odobril, da se rabi Stihoslovje (metrika) dr. Nikola O m e r s c kot pomožna učna knjiga na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Knjiga se dobiva v založništvu: Gori-čar in Leskovšek v Celju. ( Mošenjska podružnica Kmetijske družbe si je 13. t. m. izbrala nov odbor. Ozirala se je samo na gospodarstvenost. Novi okrožni zdravnik v Kozjem. Za di-# striktnega zdravnika v Kozjem v okrajnem glavarstvu Šmarje pri Jelšah jc imenoval minister za ljudsko zdravje zdravnika dr. Vinko Kraserja iz Maribora Novi zdravnik že več mesecev ljudomilo deluje v Kozjem. Smrtna kosa. Na Smolniku nad Rušami jc umrl iskren rodoljub in zvest somišljenik SLS g. Luka Hleb, bivši veleposestnik na Hlebovem. Mož je v mladosti mnogo pisal v »Slovenca« in »SI. Gospodarja«. Bil je krušni oče naših turistov. Pogreb se vrši v soboto 19. dec. dopoldne na Smolniku na tamošnje podružnično pokopališče. Osebne vesti. Imenovani so: žup. tajnik Filip Šestič za odsekovnega svetnika pri poverjeništvu za Medjimurje v Čakovcu; komisar v Dravogradu Svctislav P. K a t i č za komisarja železniške in obmejne policije v Caribrodu; Ivan Kosi za ekonom, uradnika in vršilca dolžnosti drž. ekonoma v konjiškem okraju, mariborska oblast. Iz zdravstvene službe. Za zdravnike-pripravnike so imenovani: dr. Josip W c 1 -bank in dr. Vinko Brcnčič v splošni drž. bolnišnici v Ljubljani; dr. Valentin Vari, dr. Makso P o h a r in dr. Edo K r u š 1 i n v splošni drž. bolnišnici v Mariboru. Iz poštne službe. Premeščeni sta poštr.i in brzojavni uradnici Lucija Cuderman iz Ljubljane 1 v St. Vid nad Ljubljano; Frančiška Turk iz Maribora 1 v Celje. Iz finančne službe. Za načelnike okrajne uprave finančne kontrole so imenovani: Ivan Repolusk v Osjeku - mesto, dosedaj v Šoštanju, Ivan Š k e d e 1 j v Ljubljani II, Fran K u k a r v Trebnjem, Fran D o b a j v Gornji Radgoni, Ivan T o r k a r v Krškem — vsi v dosedanjem službenem kraju; Matija Pavlovič v Šoštanju, doslej v Osjeku, Fran Gaberščik v Št. Ilju (v dosedanjem službenem kraju. Prideljeni so: okrajni upravi finančne kontrole: v Mariboru I. Anton Puc, v Celju Dragotin Kos — oba v dosedanjem službenem kraju; v Zagrebu - mesto Ivan R a -pež, doslej v Lukovici; oddelku finančne kontrole v Ljubljani Ivan Florjančič v dosedanjem službenem kraju. Iz Uradnega li-ta. »Uradni list« za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 14. t. m. prinaša izkaz o večjem številu učiteljskih in profesorskih pomaknitev v višje skupine; dalje: Pravilnik o poslovanju dispanzerjev za matere, dojenčke in male otroke; Pravilnik o poslovanju ambulatorijev za zatiranje traho-ma; Pravilnik za opravljanje državnih strok, izpitov o rudarskem resortu; Razpis o pobiranju poslovnine; Naloge za izpitne disertacije uradnikov I. kat. finančnega ministrstva. Za člana kasacijskega sodišča v Belgradu je imenovan Božidar P. Katar.ič. Književno naznanilo. Ivo Sever: Prešeren, Mistcrij Slovenstva. Elegantno kar-tonirano 10 Din. - Založba »Naša Gruda«, ! Gosposvetska 6. Čipke, čipkarski snkanee. papirce, kle-| koljne in vse drt>ge čipkarske potrebščine j kupile najceneje pri Osrednji čipkarski zu-: drugi v Ljubljani. Pod Tranoo. Litcrtrno-amctr-iška kolonija v Zagreba. Zagrebški listi poročajo zanimivo in simpatično vest, da ie zagrebški mestni odbor skle-nil, da sc na mestnem področju najde primerno zemljišče za domove literatov in umetnikov. Posamezne stavbene parccle bo potem ZaMevajfe pri vaših Božičnih naUupih ir.rccno nroizuem Penkala svinčniki od D.13*-0 naprej Naliv držala s 14 ksr. zlatim peresom od DiniEOr naprej mestna občina oddajala reflektantom bodisi po znižani ceni bodisi na račun umetnostnih del. Ta sklep je občinski odbor sprejel povodom prošnje nekega književnika, da naj bi mu občina ob njegovi književniški 25 letnici podarila kos zemlje, da bi si mogel na njej zgraditi hišico. Zastoj v prometu na zagrebškem kolodvoru. Dne 15. t. m. je železniško ravnateljstvo v Zagrebu izdalo odredbo, glasom katere se do 20. t. m. ustavlja vsako sprejemanje pošiljatev za postajo Zagreb glavni kolodvor in kolodvor Sava. Oba kolodvora sta namreč prenatrpana z blagom, ki ga zaradi raznih nedostatkov ni mogoče sproti odpravljati odnosno zacarinjati. Na vsa'; izmed obeh navedenih kolodvorov prihaja dnevno po 300 odnosno 4C0 vagonov blaga. Agrarno vprašanje v Dalmaciji. Agrarni minister Pavle Radič je naročil komisiji, ki ima nalogo, da prouči agrarno vprašanje v Dalmaciji, da čim prej zbere podatke o številu kmetov, ki sploh nimajo svojega zemljišča in kmetov, ki majo le malo svojega zemljišča ter obdelujejo tujo zemljo v zakupu. Finančna kontrola na Jadranu. Finančno ministrstvo je sklenilo naročiti v Nemčiji še 15 motornih čolnov za ojačenje finančne kontrole na Jadranu. — Svoj čas se je poročalo, da je več takih čolnov v polno zadovoljiost finančne oblasti izdelala ladjedelnica v Kraljeviči. Zakaj se novo naročilo oddaja v inozemstvo? Potniški urad v Dubrovniku. Te dni so v Dubrovniku otvorili potniški urad (putnički ured), ki ima svoje prostore na Trgu kralja Petra. Ta ustanova je bila za prospeh tujskega prometa v Dubrovniku nujno potrebna. Vis brez brzojavne zveze. Viharno morje je že pred mesecem dni pokvarilo brzojavni kabel med Koprom in Visom. Kabel še vedno ni popravljen in je brzojavni promet nemogoč. Za delavska stanovanja v Splitu. Splitska mestna občina se pogaja za posojilo v svrho zgradbe 140 stanovanj za delavce in druge brezdomce Hajduk odhaja v Egipt. Splitsko športno društvo »Hajduk« je te dni preko Trsta odpotovalo na turnejo v Egipt. Ob povratku se Hajduk ustavi na Malti, kjer bo tekmoval s tamkajšnjimi društvi. Gmišalj. Prihodnjo spomlad zgrade v lepem morskem zatišju v Omišlju kopališče z 20 velikimi kabinami. Stroški so proračunani i na 65.C00 Din. Razen tega začno v Omišlju i graditi električno ccntralo ?a pogon vode, ki ! se napelje na Krk. V to svrho žc grade velik ! vodovodni rezervoar. Za pogozdovanje krasa. Ministrstvo za 1 šume in rude jc v zadnjem času odobrilo ] sledeče kred.te za pogozdovanje kraških oze-j mclj v naši državi. Za Sušak in Raško 180.0C0 ■ Din; za Kastav 42.000 Din, za Cirkvenico ' 200.000 Din, za Novi £7.000 Din, za Krk 184 rrcrr.*aa^r.or*: v/ ia iu i i 111 m hnn mlin v- Članek je, žal, pozabljen. Neki razloček mora bili med cerkveno in svetno glasbo, srce mora ta razloček čutili; danes pa ga pri nas ni in ga zato tudi ne čutiš. In če nrj pride vpo-štev v prvi vrsti narodni duh, potem treba upoštevati, da smo Slovenci melodičen element in da je pri nas prva zahteva za lepo cerkveno pesem plemenita melodika. Mocler-niki pa zametujejo vsako melodiko in pravijo, da je bilo melodije na svetu že dovolj; zd?.j ej treba nekaj novega. In to novo naj bo harmonija. Pa ne umerjena, kakršne sva se učila midva, temveč skladatelji se ti kar kosajo, kdo bo spravil več disonanc v pesem. Ne smeš zmerno začeli, ne končati, v sredi pa č m več in čim bolj zavitih, nategnjenih harmonij ki jih ne moreš peti, no označiti. In da je še bo'j moderno, pišejo tako, da niti igrati ne moieš.« »Imaš precej prav, toda moderno je le moderno. Človek mora za napredkom.« »Saj ti še ritma več nc privoščijo. Vsak tnkt ima drugo mero. Popoln nered. Prav kot je danes v življenju: moderen je nered, red, čednost je pa iz mode. Poglej, saj si sam toliko prebrisani Izhod vsemu je stvarstvo! Glej. ali se ne sučejo plrneti vedno po islem redii in principu? AH želiš, dn začno tudi nebesna telesa svojeglavnl dirindnj! Kaj ni v."vno ta usmerjenost večnega ritma oni veličastnost, pred katero kloniš glavo? Jeli to ludi samo dolgočasje kakor je modernim umerjeni ritem dolgočasen?« »Ti si od zlodja, Medvedi Trmoglav si, pa starina si. Prav nič nimaš smisla za napredek, za modo, po kateri stremi znaj ves svet.« »Ne, prav res, nič smisla nimam za njo! Tako že ne, kot se drevi svet za njo. Kar jc prav je prav. Glej, letam brez klobuka okrog! Nosim široke hlače, brišem so po angleško. Kaj to ni moderno?« »Nekaj je že toda .. .c »Počakaj! Ali veš, pravzaprav, kaj se to pravi »moderno«? To pride od besede modo. t. j. sedaj. Vidiš- to je za sedaj, za hip, in že to kaže, da ni v !em nič stalnega, ni" trajnega. To je navada za danes jutri ti pa izpodrine to navado dru,r;a. Stari Foerster nas je učil v harmoniji, da so spo-redne kvinte in oktave prepovedane in je to podprl z dokazi iz akustike. Danes? — Danes skladatelji nalašč pišejo sporedne kvinte in se bihajo, da se lepo glasi. Učila sva se. da je blageglasje podlaga harmonije. Danes? Danes ne smeš tega priznati in ne pisali, drugače, si slarokopiten, nemoderen. Dandanes so blagoglasja dolgočasna le izjemno tu in tam upravičena. Ti prevratni principi so preobrnili ves red in vsa pravila, zato je to moderno. Vid;š: moderno je. potrdim ker nc bo dolgo držalo, ker je le za sedaj •* »Medved! Kmalu bi me spreobrnil Pa jo res tako.« »Rušenje reda ie moderno. Kdor se zo-perstavl redu, kdor zanika vse predpise in vse ozire Je moderen Poglej, knj je danes vso moderno I Ce se mož naveliča žene, poželi druge. Ker lega na*a vera ne dovoljuje, pretrga z vero svojih očetov in prestopi v tujo vero ki mu dovoljuje novo zvezo, — to je moderno. Kdor pa ostane pri starem, k "or veruje, da je zakonska vez zvezana nepre-trgljivo do smrti, — ta ni moderen, je nazadnjaški in tarokopiten.« »Je ta ko k »No, če bi l ile prod 30 leti prišle ženske takole na ulico, kot hodijo danes, bi bili s ■ prstom za njimi kazali, morda jih celo po- ' gnali domov. Danes je to — moderno! Svoj- ; čas so se starši za svoje otroke brigali Mati je žrtvovala vzgoji svojih otrok vse svoje moči, — danes je moderno, prepustiti otroke tujim ljudem Moda veže matere na promenade, igrišča itd.« »Zdaj pa vem: moderno je to. kar ruši dosedanji red in bije morali v lice^s: »Skoro da l>o tako. Dobro si jo zadel. Bog razumi te moderniste. Na eni strani silijo v skrajni modernizem, da jih nihče ne razume, na drugi vpijejo pa po ljudskem petju. Meni se zdi. da nam v cerkvi ni treba preveč slika z dirjajočimi modernisti. Zlata srednja pot je najboljša < »Gotovo, gotovo! tudi jaz sem za to, pn vetid.ar.. »No pa vendar? Kaj na opera? Zakaj pa igrajo vse križem: nemške francoske, laške? »Ker slovenske lahko na prs'e sešteješ.« »Ne zato, temveč učiti se hodimo k njim. Ali ni najboljše, dn greš po pitno vodo kar k čistemu studencu? Pa nič ue vprašaš, iz čigavega sveta izvira. Iz čistega, zdravega s tudenca pijo vsi pamelni sosedje. Oni. ' ; se tako bo,e nemškega strupa in ta' o kriče o slovenski narodni glasbi, naj bi rrjši zgrabili za vprašanje: kaj je pravzaprav bistvo slov. glasbe? Kaj je znak slovenske pesmi? Če ni drugega treba kot ime skladateljevo, potem prepiši nemško skladbo, ti a piši nad njo slovensko ime: Horjulski, Ižanski, Šenčurski, pa imaš. Kdo se v raga v cerkvi briga za to I Veš. dokler mi ne povedo: to je zato slovensko in zalo nemško, toliko časa bom pel to, kar gre k srcu in kar poštenim kristjanom ugaja. Slednjič moramo prepustili vendar nekaj sodbe, če že ne vso, tudi poštenemu ljudstvu, ki ima zelo sprejemljivo srce in zdrav okus. Ne?« »Gotovo!« »Glasba je stvar srca. Srce imajo pa vsi narodi. Zato je glasba, pisma z razumom za — šole, ona, ki jo narekuje pošteno srce, pa za — ljudstvo.« »Šiška! zavpije sprevodnik. »Kaj, Šiška?« Medved skoči z voza: »Kje boš pa kosil, Srakar?« »Pri Tišlarju, kot po navadi.« »Tišlarja sta pa dva, oba v Kolodvorski ulici.« »Vedno na oni strani pri debeli gospej, ki tako dobro postreže.« »Dobro!« Pridem tudi !j» < Vse po starem ritmu — Popolna konso-nanca' Cvonk, tisoč Din in za Rab 320.000 Din. Na področju Sušaka se uredi drevesnica. Nov jugoslovanski konzulat so otvorili v remešvaru. Sin ubil očeta. V Dolnjem Miholjcu je ubil kmeta Adama Periča njegov sin s sekiro. Stari Adam je rad pil in je vedno zahteval od sina denar. Ko se jc zadnjič sin branil dati mu denar za gostilno, je oče svojega sina naskočil z nožem, sin pa je zagrabil za sekiro in očeta na mestu z enim zamahom ubil. Vse radioamaterje obveščamo, da prevzemamo popravo njih lastnih sestav na uporabne sestave, dalje popravilo akkumul.a-torjev in slušal po nizkih in zmernih cenah. Ves potrebni sestavni material za radio-apa-rate izredno ugodno. J. Goreč, Palača Ljubljanske kreditne banke. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakuou čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. * Skavti, volčiči, »Sivi volk«, Odhajajo na goro Kolk ln »Sivi volk« še godrnja, Vzemite »Buddha« čaja, kar se da! !z LJubljane. Svet slušateljev ljubljanske univerze sklicuje danes ob 3 popoldne v vseuč. zbornici izredno skupščino. Dnevni red: vpra- i. nje univerze. Hišne posestnike ljubljanske ia okoliške poziva Pokrajinska zveza društev hišnih po-csstnikov v Ljubljani, da sc polnoštevilno udeleže shoda v nedeljo 20. t. m. ob 11 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Shod sklicujejo vse gospodarske organizacije ljubljanske radi nujne in prepo-trebne revizije zakona o taksah, ki zlasti hišne posestnike neverjetno hudo obremenjuje in onemogočuje radi previsokih pristojbin pravi promet z nepremičninami. Prenosne tr.kse pri prodaji dedščine so neprimerno visoke, v nadaljnjem pa jc zakon o taksah sedanjemu času popolnoma neprimeren, je nejasen, zalo je neobhodna in nujna potreba, da se podvrže reviziji. Umrli so v LjubljankS. Melanija Matilda Lilija, usmiljenka, 25 let. — Marija Klenov-šek, služkinja, hiralka, 54 let. — Ignacij Kle-menčič, dninar, hiralec, 66 let. — Marko Go-rišek, obč. ubožec, hiralec, 64 let. Gostilna pri »F_j:noštru« toči izborno dalmatinsko vi::o z otoka Visa po 11 Din liter. Preračun mestne ofcčins Maribor. Maribor, 16. decembra. Občinski svet mariborski fco v januarju 1926 razpravlja! o proračunu. V mestnem proračunu sc zrcali mestno gospodarstvo, meščan in občan jc z njim prizadet po davščinah, do-kladah, in jc jasno, da so potrebne • o njem debate tudi potom časopisja. Primerjanje nekaterih končnih številk nam nudi sledečo sliko: Računski sklep za 1923 izkazuje izdatkov Din 9,792.642.08, za 1. 1924 pa Din 10,476.159.86. Proračun za 1. 1925 j2 izkazal potrebščin Din 18,232 543, preračun za 1 1926 pa izkazuje potrebščin Din 13,644.695. Pokritje jc znašalo v 1. 1923 Din 11,507,525.49, za 1. 1924 pa Din 10.017.C65.70. Proračun za 1 1925 je izkazal kritja Din 10,748.818.50, proračun za 1. 1926 pa predvideva kritji Din 13,482.389.50. V letu 1925 je torej primanjkljaj v proračunu znašal Din 7,483.724.50, dočim pred- Narodno tflettafisče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer Pclek, 18 decembra: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Pet.-k. 18 decembra: V uniorski dvorani: KON-CiiltT V PROSI A V O ROJSTNEGA DNE NJ. V. KRALJA ALEKSANDRA. - V. Novak simfonična pesnitev za soli, zbor in veliki orkester. Izvajajo: gg. l ovšetova. Banovec, Betetto, slo članov zbora Glasbene Malice, operni orkester, pomnožen 3 člani orkestralnega drušlva Glasbene Matico, in nuizika Dravske divizijske oblasti Dirigent N &trilof Sobota, 19. dccembra: OKFEJ V PODZEMLJU. Red A. DRUOA MLADOST. Veseloigra v treh dejanjih s predigro. Češko jo je napi-al Scheii pflvg, na slovenski jezik jo je preložil prof. dr. Fr. Bradač. S io igro je naš gledališki spored zopet obogatel za eno šievilko. Še večt Ce bi hote i igro označili po kakršnikoli vrednosti, bodisi tehnični ali vsi' insld, je to točna višina tistih pretajenk, ki siao jih d< Igo uvažali iz Nemčije po i paten om gospoda Kadclburga in kompnniie: dane3 jih ie trgovska zveza z. gospodi na Češke.n potisnila v stran — samo imena so drrga, vrednost je ista in za gledališča kot ustanovo pomenijo: (100. Pa nič nezgode pri vsem tem, ker sri.o vsi, g~spoda ob-godkih v gledališču prav nič več izgubiti ne mce-biti in da je tako prav, zla3 i ker po zadnjih dogodkih v tfeldališču prav n'č vč izgubiti ne moremo. Take se bomo nasmejali o a tej enodnevnici Btalni naročniki vseh šastih skupin in še marsika- videva v proračunu za 1. 1926 5,162.305.50 Din. Seveda veljajo gornje številke za redni, izredni, kreditni in prehajalni profhel. Redni promet sam izkazuje v proračunu za 1. 1926 Din 9,713.695, dočim je bil za I. 1925 proračunan le na Din 7,764.592. Pokritja pa izkazuje proračun rednega prometa za 1. 1926 Din 8,378.289.50, za i. 1925 pa je izkazal Din 7,978.318. V letu 1925 ie proračun izkazal majhen prebitek, za 1. 1926 pa sc predvideva primanjkljaj Din 1,335.405. Izredni promet izkazuje za 1. 1926 Din k8,758.COO potrebščin, dočim znaša pokritje le Din 4,931.100, torej primanjkljaj Din 3,826.900. Kreditni in prehajalni promet ne vplivata bistveno na občinsko gospodarstvo, zato se s temi postavkami ne pečamo obiimo ter nam jo govoriti o rednem prometu. V proračunu za 1 1926 se, kakor že omenjeno, predvideva primanjkljaj Din 1,335.405, to pa iz razloga, ker so se posamezne postavke pri potrebščinah napram 1. 1925 zvišale, znižale pa'pri pokritju. Tako izkazujejo potrebščine v 1. 1925: splošna mestna uprava Din 2,436.609; v 1. 1926: splešaa mestna uprava Din 2,897.786; v 1. 1925: uprava mestne imovine Din 394.491; v 1. 1926: up ava mestne imovine Din 637.419; v 1. 1925: socialno skrbstvo Din 305.565; v 1. 1926: socialno skrbstvo Din 1,231.918; v 1. 1925: vojaštvo Din 43.111; v 1. 1926: vojaštvo Din 71.733. Pokritje pa izkazuje 1. 1925 z mestnimi podjetji in davščinami Din 6.5C4.768, v 1. 1926 pa Din 6,035.134; šolstvo pa v 1. 1925 Din 35 tisoč 683, v 1. 1926 Din 20.801, Proračun torej predvideva za 1. 1926 znižanje davkov in dajatev napram 1. 1925 za Din 470.CC0, pa zvišanje potrebščin, zlasti pri socialnem skrbstvu in to za Din 926.353 napram I. 1925. Posamezni naslovi rednega prometa nam nudijo s'edečo sliko v 1. 1926: I. Splcšia mestra uprava. Potrebščine Din 2,897.786, pokritja pa Din 213.500, torej primanjkljaja Din 2,679.2t6. Med potrebščinami je — kakor vobče znano — najvišja postr.vka za mestne uslužbcrcc in siccr: za redne uslužbcncc Din 3,214.286 za delavce Din 1,738.159 za pokojnine, vdovnine Din 1,414.682 tedaj skupno Din 1,414 682, torej več kot tretjina vseh potrebščin! Napram državnim usluž-benccm imajo naši mestni matcrijelno boljši, vendar ne sijajnega položaja. Predvsem pride v poštev pri uradnikih I. kategorije 350 Din mesečne fakultetne doklade in funkcijske doklade. To pa pravijo, da odtehtajo pri državnih uradnikih — komisije. Očividno bol.še stališče kot v državni službi imajo ni"ji uslužbenci, zlasti vsled posebnih doklad po rovi službeni pragmatiki. Uradniki II. in III. kategorije pa se čutijo zapostavljene in silijo, da sc tudi pri njih uredijo prejemki sorazmerno z drugimi uslužbenci. II. Uprava mestne imovine. Potrebščine Din 637.419 Din, kritje Din 259.157, torej predvideva proračun sa 1. 1926 348.262 Din primanjkljaja. Mariborska občina upravlja 33 poslopij. Najcmrine za stanovarja, trgovske prostore in dr. so določene za 1. 1926 na 264.369 dinarjev. III. Mestra pod;ctja izi mestne davščine. Potrebščine Din 330.047, pokritje Din 6,035.134, torej prebitek Din 5,7C5.C85. V primeru z 1. 1925 se bo prebitek v 1. 1926 zrnarjša! za Din 514.934. Posamezne davščine in pristojbine pa so predvidene: iržnina na Din 320.CC0, sejm-ske pristojbine na Din 65.C00, 40 odstotna doklada na hišno-najemninski davek na Din 330 tisoč 793.72, 100 odstotna doklada na prirlo')-nino, plačarino, krošnjarino in rcntnho na Din 296.727.93, 65 odstotna ozir. 1C0 odstotna doklada na zemljiški davek na Din 3,922.71, 300 odstotna doklada na drž. trošarino na vir.o ter 5 Din ra 1 1 sadjcvca na Din 1,600.650, občinske doklade na pivo po 50 Din od hI na 550.0C0, na žganje rta Din 100.CC0, obč. do- .iu' mKuavrmm I teri drug Ljubljančan v nedeljo zvečer in še in še. In to samo zato, ker je zelo slaba stvar. V svoji posebnosti nosi 'a igra najprej k i-vično označbo: veseloigra, ker ie prav iz.azita bur-; ka. Pisa elj n;t smešen način rise zaplet'j j-- eveh umetno pomlajenih zakorcev. Trem prijat Tem se je namreč stožilo po mIados'i. Pristopi četrti, medicinski profesor, njihov šolski tovariš Pove jim, da jih lahko pomladi. Dva tvegata operacijo. Od petdesetih let se potnladi a r.a petindvajset. Prvi hoče napraviti s svojo mladost o veselic v družini, pa ga nihče noče poznati in priletra njegova žena se ga še sramuje: drugi, tudi oženjen a življenja žejen, pobegne z prevejano bolniško strežni o. kar ga zavede v kopo neljubih okolno3ti. Tretji, ki se nt pustil pomladiti, r ravnava zapelrje in kot notar uraduje med osebami v burki Ti zapleiljaji, ki jim radi neresne vsebine prav smešno pristoji r> sen okvir, da je namreč mladost samo eni lepa. človeško mogoča in upravičena, so spo*etka zelo diletantsko nastavljeni, pozneje pa zaidejj v tako zmedo, da jih ni drugače mogoče razvijati in rešiti kot zelo npcmetniško. Zamenjave lov pri enih in drugih vratih, skrivanje v omaro, pelcija itd. — tn so sredstva avtorjeva. Gospod N stroy je bil večji mojster in ker poznrmo to tehniko še pri Plautu in Shrkespeaieju v Komediji zmešnjav, nam je ta način kaj malo užiten. S!cer pa je. ta snov, vsa topla samo se v poučnih kotičkih zanimivega časopisja, tam kjer je prostor za obzorje in izobrazbo. Za umetnike kot je Scheinpflug jo mogoče samo v situacijski kemiki Pa tudi nravi umetnik bi iz tega težko kaj dobrcen napravil To, kar jo Druga mladost, je rokodelstvo brez vsake umetniške ambicije narejena po časnikarsko. Ob t j pri i-kl bi vendar pripomnil, dn imamo sami komedijo, ki je bila napisana naravne«' iz sodobnosti in se je zato tudi koj postarala: Detelov Učenjak. Pa Pete-lovo delo je v zvezi z umetnostjo in ne — r-zlaga umetnega pomlajenja, zato je za naše gedališče tudi ncnorr.bno. Igravci so s« morali hitro kretati in preobla- klada k pristojbini pri prenosu imovine iz pogodb med živimi na Din 70.000, 5 odstotna kanalska pristojbina na Din 318.373, 20 odstotna gostaščina na Din 1,408.166, davščina od prenočišč na Din 160.000, na vozila na Din 102.000 in davek od gostov gostiln in kavarn na Din 400.000, prirastkarina na Din 1CO.OOO, obč. doklada na razkošje na Din 40.000 in davek na pse na Din 50.000. (Dalje.) Vprašanje o^nijnega ko;o-flvora v Maritau. Z mednarodno pogodbo je bilo določeno, da sc otvori v .Mariboru skupen obmejni kolodvor. Maribor je po svoji legi in po svojem razvoju edini kraj, ki bi mogel priti v Jugoslaviji res v poštev. Kljub temu pa to vprašanje ne pride preko mrtve točke, ker sc ministrstvo notranjih del boji, da bi prišlo preveč tujih uradnikov na naše ozemlje. To naziranje more imeti svoj izvor edino le na popolnem nepoznanju lokalnih razmer v Jugoslaviji. Osobito v Sloveniji živi na stotine in stotine delavcev iz Avstrije, in vendar se zato ne kali javni mir in red. Ti delavci tudi izpodjedajo kruh našim lastnim državljanom in vendar jih pustijo nemoteno pri nas. Na obmejnem kolodvoru bi pa bili zaposleni ludi uradniki, katerih ne bi plačevala naša država in ne naši državljani, ampak tuja država, in bi pri nas pustili svoj denar. Tudi imamo vzorno politično upravo in vzorno policijo, tako da bi bila kontrola popolnoma lahka. Zato bi bilo pač tem boljše za nas, čim več takih tujih uradnikov pride k nam, nikakor pa in pod nobenim pogojem bi se iz tega razloga ne smele delati ovire za otvoritev obmejnega kolodvora v Mariboru. Obmejni kolodvor v Mariboru je prevažnega pomena ne samo za mesto Maribor, ampak tudi za okolico in za vso državo. V najnovejšem času so začele obmejne občine akcijo, da naj bi bil obmejni kolodvor v St. Ilju. S to akcijo se stvari samo škoduje, nikakor pa ne koristi. Toliko uvidevnosti pričakulemo tudi od naših obmejnih občin, da sprevidijo, da obmejni kolodvor vendar ne more biti v vasi, ampak samo v večjem kraju. Najboljši dokaz nam nudi Avstrija, katera se od svoje strani poteguje, da bi bil obn-c-jni kolodvor na avstrijskem ozemlju. Ne predlaga morda Spilja ali Ernoža, če sta prav oba kraja večja nego Št. Ii j, ampak predlaga Lipnico, dobro vedoe, da more obmejni kolodvor biti samo v kakem večjem kraju. Ako se to vprašanje hitro ne reši in ako bodo lastne občine vprašanje z nova načenjale, se nam bo zgodilo, da obmejnega kolodvora ne bo dobil ne Maribor, ne Št. Ilj, ampak Lipnica. k Maribora. ~ ~ Maribora se ogibajo. Zadnjega pol leta opažamo v Mariboru glede tujskega prometa velikansko spremembo. Dočim so lansko zimo iu v prvi polovici letošnjega leta bili vlaki iz Avstr je polni potnikov, posebno trgovcev in industrijalcev in ravno tako ludi vlaki nazaj v Avstrijo, je frekvenca v vseh vlakih strašno padla. Maribora se danes vse izogiba. Prazni so brzi- in osebni vlaki, prazni hoteli in gostilne. Trgovira si'.no trpi radi lega. Kje je glavni vzrok, da se zunanji svet izogiba Maribora? Kot g-avnega krivca morrnis beležiti nevzdržno razmere pri clni-jtii policiji na glavnem kolodvoru. S potniki iz Avstrije in v Avstrijo se pesiopa tako slrojo, da ni nobeno čudo, ako sc tujci bojijo Maribora. Časopisje v Mariboru jo o teh razmerah že pisalo cele kolone. Delovanje gg. Korača in Montanija se je estro kritiziralo. Celo veliki župan g. dr. Pirkmajer je bil radi dogodkov na glavnem kolodvor u primoran izdati okrožnico, da mera či i, ker je to burka. V s i so bili dobri. G. Regoz je obenem igral pomlajenega očeta in njegovega sina zelo sp olno. Ga. Medvedova pa ie skušala ustvariti res 'značaj pametne žene in je bila s svojo izrazito igro pravzaprav največji zanimivost in edini pravi užitek večera. Igro jc vprizoril g. Ro-goz. Fr. K. ^mfm q3rctarišče v Mariboru. Petek. 18 decembra: Zaprto. Sobota. 10 decembra ob 20. uri: ZAKLETI GRAD. Ab. I). Iuiponi Nedelja, 20 decemtira ob 2». uri: VESELA VDOVA.-. Kuponi (Nastop g. Urvaleka.) Glaska. Pri danaSnjcm slavnostnem koncertu sodelrie poleg opernih solistov gospe Pavle Lovšetove ter gg Bancvca in Betetla tudi še operni zbor, ki pc]e za odrom razne vzklike, kakor jih zahteva skladatelj v svoji psrtituri. Zborovski part pa izvaja pevski zbor Glasbene Ma ice. Z orkestrom vred n,.stopi na koncertu okrog 200 sodelujočih. Prosvetne ^rirecfiive. Vič. V petek dne 18. t. m. ob pol 20. uri zvečer se vrši v Društvenem domu Kr kov-Somškov večer. Predavata gg. Gr jt-ek in Štruke j Sodel je-ta godba in pevski odst k Vab'.'ena so vsa viška, v kartelu združena društva te' R"*nodo.sko olepševalno drušivo. obmejna policija z potuj-.čim občinstvom po. stopati cbz rno in uljudno. G. Korač in Mon-tani sta bila na to kmalu Izmenjana. Za raz. mere na kolodvoru v Mariboru so se začeli za. nimati celo v Belgradu Kakcr smo poučeni, so tri parlamentarne skupine pred dnevi vb žile ponovno interpelacijo v tej zadevi. Ministrstvo je pos!a!o nedavno sicer nekega urad. nikn, da preiskuje celo afero na licu mesta. A kako se je vršila ta preiskava, svedoči najbolj dejstvo, da preiskovalni uradnik ni zaslišal ne ene prizadetih oseb, ki so bile ali same batinane, ali pa so bile priče. Zaslišale se niso ne uradnica tovarne »Mirim« in gospodična Petek, ne vr.jenec Rojko, ne nalakar g. Cvetko, ne batinani trgovci, ne železničarji, ki so bili priči dogodka. Še več! Novi slučaji prihajajo na dan! Sckalure, šikane, l.atine so na dnevnem redu. Poleg tega pa še radi poli. cijsko-carinsk.h >procedur< velikanske zamude vlakov. To so res škandalozne razmere! Čujemo, da trgovski in industrijski krogi pripravljajo akcijo proti leni lazuieram. O zadevi bomo še jasneje govorili. Jabolk, orehov, suhega sadja, peciva, slad-korčkov so presi ccnjene mladmoljube za Bo-žičnico Podpornega društva za revne učence, ki bo to necle'jo popoldne Darove zapresimo do petka 18. t. m. v meščansko šolo, Cankarjeva ulica. Za Bcžičnico so že darovali: usnje Hofimann Blecha za 10 parov, tvrdka Freund za 3) parov, Slovenska posojilnica 1000 Din, dr. Be. Ipavic 50 Din, g. Pcgačnik, Ruše 100 Din, Podmladek Rdečega križa kot izku. piček Mladinskega koncerta 4000 Diu, mariborska mestna občina 40.000 Din. Odbor se toplo zahvali vsem in prosi naualjne pomoči, ker je okoli 700 otrok potrebnih obleke, obuvala m perila. To slane velike vsote. Za nabiranje članarine pošlje letos društvo svojega zastopnika z izkaznicami — ki so car Mariborske iu Cirilove tiskarne v gotovi nadi in s prošnjo, da nikcio ne odreče letnega prispevka našemu karitativnemu namenu. Prosvetni večer Prosvetne zveze se vrši danes 18. t. ni. oh 8. uri zvečer v dvorani Za-družno-gospodarske banke. Predava g. prof. Franc Fink o Slo m š k u in njegovih delih. Vabimo .Mariborčane, da se večera številno udeleže! Kras mestne stalnice. Trije starinski lestenci se prenavljajo, oziroma so že golovi in bodo goreli v polni svetlobi o Božiču v stolnici. Dela izvršuje pasar g. Tratnik. Veliki lestenec, ki izhaja iz 1. 1«38 in katerega je podaril stolnici takratni mariborski ceh, je že postavljen. Vsi trije bodo pripravljeni za električno razsvetljavo in bodo goreli prvič tako razsvetljeni r.a božično noč. Da nc bo zamere .. izpopolnjujemo naše poročilo o sobotnem shodu radikalov v tem smislu, da je na shodu merodajno debatiral o slovenski radikalni ideji in rešitvi Slovencev v radikalni stranki tuui g. magistralni ravnatelj g. Kfichler. Roalciiviran je in preveden s kraljevskim ukazom strojevodja državnih železnic v Mariboru g. Ivan Kotbauer. Mož, iei je zw:n kot poštenjak in ni bil po godu orjunašern, je bil radi grdih deminciacij ra časa Zerjavovega režima vržen na cesto, dasiravno ni ničtsar zakrivil. Na Teznu pri Mariboru so začeli priprav, ljati vso potrebno za zgradbo kolodvora za osebni in tovorni promet. Občine in interesenti prispevajo 200.000 Diu, a ostalo železniška uprava. Prva božičnica v Mariboru. Vzorno delujoča požarna branila v Mariboru in njen rešilni oddelek jc slavil \ sredo, dne 16. zvečer prav lepo b< žično slavje za svoje člane Udeležba jo bila lepa. Prišli so tudi zastopnik policije in mestnega magistrata. V godbenih točkah so sodelovali kapehiiki n ariborskih godb: Ftillenkrus, Gcrm in Skače j iu Siege. Volilni imeniki se začno popravljati na mestnem magistratu s 1. januarjem. Zglasijo naj se oni, ki so dosegli polnoletnost in ki so letos odslužili vojaški rok v svrho vpisa v volilni imenik. !z Ptuja. Umrl je g. H o t k o , ki je bil šofer v Parizu ter je videl mnogo sveta. Pokojni je bil brat tukajšnjega trafikanta Hotka. Pokopali so ga dne 16. decembra. Požar. Ponoči od 15. na 16. decembra je začela goreti streha mestnega pokopališča, Pod streho so rezervoarji za vodo. Stanovalci in sosedje so udušili požar, tako da se je za-branila večja nesreča. Tudi požarna bramba je prihitela na mesto, kjer je bil požar, ia udušila ogenj. »Dr. Lokar«. Pred nedavnim časom se jc pojavil v Ptuju mož, ki se je izdajal za odvetniškega koncipienta dr. Lokarja. Bil jc \ elegantno oblečen, prodajal Slovenski biografski leksikon ter kasiral po 500 Din sub-skripcije. Kakor žc listi poročali, je bil J mož neki trgovski potnik, ki ni imel nobene i pravice prodajali leksikon za Zadružno go-; spodarsko banko, ki je knjigo zaloHila, ani-| pak je bil prefrigan pustolovec, ki ga je za-1 sačila roka pravice. Tudi drugod so ljudje j nasedli pustolovcu. Pomagalo je. Naš list je poročal, da so poštni prostori tako očrncli kakor stare ha-loške kuhinje. Ne vemo siccr, ali jc to pomagalo ali kaj drugega, sedaj so poštne prostore j pobelili, da sc svetijo kakor beli gospoščaki v Halozah. Beležke. Slovenska univerza in kranjsko-štajorski radičovcl. >Nar. Dnevnik« prinaša dopis iz krogov »Zveze slov. kmetskega ljudstva«, razlagajoč njeno stališče v vprašanju slovenske univerze. To se pravi: gg. Pucelj, Prepeluh iu tovariši bi radi opravičili to, kar je neopravičljivo, namreč da so se odtegnili kupni solidarni akciji vseh slovenskih političnih, narodnih, kulturnih in gospodarskih reprezentanc v prilog naše univerze in da na dotičnem javnem manifestu ni udeležena in podpisana »Zveza slov. kmetskega ljudstva«. Z razlogi, ki so jih privlekli za lase. se ne bodo oprali in človek se mora samo čuditi smelosti teh gospodov, da si sploh upajo s takimi izgovori pred razsodno slovensko javnost. Akcijo za univerzo predstavljajo kot strankarsko-poli-tično demagoštvo, pred vsem od strani SLS in poudarjajo, da za njih vprašanje univerze ni ne politično ne nacionalno, ampak izključno samo znanstveno; politična stranka ne "me imeti s to stvarjo nič opravka. Zares stališče, da mu ga ni para! In zraven tudi demagoštvo, da mu ga ni para. Gospodje pišejo namreč: >Mi smo predstavniki le enega dela kmetsko-delavskega ljudstva v Sloveniji in bomo v poltenih vprašanjih hodili pot, ki jo narekujejo interesi tega ljudstva, ki nam je naklonilo zaupanje.« — Kaj se to pravi? Hodite politično katerokoli pot hočete, to je vaša stvar. Toda ljubljanska univerza ni nobena politična zadeva; obstoj ljubljanske univerze narekujejo vitalni interesi slovenskega ljudstva, tudi listega dela slovenskega ljudstva, ki vam je, kakor pravite, naklonilo zaupanje. Ali hočete morda ekzistenco ljubljanske univerze predstavljati kot nekrj, kar nasprotuje interesom sjovenskega ljudstva? Ali mar hočete haran-glrati kmetsko-delavsko ljudstvo proti univerzi kot proti instituciji, ki leži izven interesne sfere tega ljudstva? Nikar tako, gospodje! Če ste se že separirali. če se ze niste hoteli pridružiti obrambni fronti, ki se je sklenila okoli naše univerze, tedaj vsaj ne streljajte zdaj tej fronti še v hrbet. Ali ste res že izgubili poslednji čut za to, kaj je vaša slovenska narodna dolžnost, ali vas je zares že vse s kožo in lasmi pogoltnila hrvaška torba ? Iz Primorske. Promociji. Na vseučilišču v Sieni sta promovirala za doktorja prava Slovenca Josip Dekleva iz Matervje in Edvard Della Savia iz Sv. Antona pri Kopru. Nemci v Sloveniji za primorske Slovence. Odbor političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji je na svoji seji dne 3. decembra sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za narodne pravice tako tirolskih Nemcev kakor tudi primorskih Slovencev in Slovanov in izraža svoje obžalovanje nad zadnjim fašistovskim napadom na tiskarno »Edinost«. To resolucijo je navedeni odbor poslal Pol. društvu »Edinost« v Trstu. Kovice iz Amerike. Slovenci v ameriškem političnem življenju. V Forest City, Pa., je bilo ob zadnj h volitvah dne 3. novembra t. 1. izvoljenih v razne mestne urade pet Slovencev, in sicer: John Dečman za mirovnega sodnika; Matija Kamin in William Fredenšek za councilmana; Frank Telban za registratorja in John Černe ml. za pregledovalca (avditorja) mestnih knj g. Poleg Slovencev je bilo izvolj nih tudi več drugih Slovanov: John J. Franko za župana in Mihael Kutania za člana šolskega odbora — oba sta Slovaka. Vsi navedeni so bili izvoljeni na republikansko kandidatno listo, izvzemši Sredenška, ki je demokrat. — Od prej js v mestnem odboru (councilman) Slovenec Ignacij Pantzar, tako da imajo Slovenci sedaj tri mestne odbornike. Smrtna kosa. V Clevelandu je umrla 67-letna Ana Prišel, roj. Plavanc, ki je zapustila 4 otroke. — V Collinvvoodu je umrla 72 lelna Marija Intihar, roj. Hočevar, doma iz Trga pri Ložu; zapustila je moža in 6 otrok. — V Jo-lietu, 111., je umrla še mlada žena rojika Matija Ramuta, po rodu Irka; zapustila js poleg male hčerke novorojenčka. Slovenska katoliška manifestacija v Ameriki. V nedeljo dne 29. novembra t. 1. se jo vršil v Springfieldu, 111., slovenski katoliški shod, ki se je razvil v pravo manifestacijo katoliške in slovenske misli. Še več — shoda so se v bratski ljubezni udeležili tudi Slovaki, a oboji skupaj so manifestirali za svoje rojake onstran morja, tako da je bil to katoliško-slo-vanski shod. Shod je na ameriško javnost napravil velik vtis. Mesto Springfield je poslalo na shod svoje of;cielno zastopstvo. Posebno sijajen je bil sprevod na grob predsed. Lin-colna; v sprevodu je bilo 70 avtomobilov, ki jih je v ta namen dala na razpolago mestna trgovska zbornica. Zborovanje v cerkveni dvorani »Slovenia« je poteklo ob najlepšem razpoloženju. Sprejeli so rezolucije, v katerih izražajo svojo voljo, do delujejo 7 vsemi močmi ?a svoj napredek v pravem duhu, obenem pa kolikor mogoče sodelujejo z brati v stari domovini in pomagajo posebno še neodrešenim bratom. Poravnajte naročnino! Razpis nagrad »Slovenca". Nagrade naročnikom. Počenši z novim letom hoče lastništvo našega lista nagrajevati tudi točno plačujoče naročnike. V to svrho bo listova uprava koncem vsakega četrtletja potom žrebanja izplačala četvero nagrad po en tisoč dinarjev v gotovini. Pravico do žrebanja ima vsak naročnik, ki ima zadnji dan vsakega četrtletja plačano vso naročnino za dotični kvartal. Prvo žrebanje se vrši v prvi polovici meseca aprila v prisotnosti notarja. Določeni dan aprila oziroma julija, oktobra in januarja dobi vsak naročnik, ki je zadostil zgoraj navedenim pogojem, ua ovojni pasici označeno številko, ki bo odločivna zanj pri žrebanju za eno izmed štirih denarnih nagrad. Ljubljanski naročniki, ki se jim list dostavlja po raznašalcih, dobe številke v naznanjenih dneh zgoraj navedenih mesecev v časopisni upravi. Nasrade nabiralcem. Agitacija za razširjenje katoliškega tiska zahteva v sedanjih razmerah poleg'dobre volje češče tudi mnogo truda in žrtev. Da uprava lista vsaj nekoliko poplača trud, ki ga imajo mnogobrojni prijatelji našega dnevnika v novoletni dobi, ko nam po svojih najboljših močeh skušajo pridobiti kar največ mogoče novih naročnikov, razpisujemo naslednje nagrade: A. Denarne nagrade: 1. Glavno nagrado v znesku 2000 Din dobi oni, ki v svoji domači župniji pridobi v času od 15. decembra 1925. do 15. januarja 1926. »Slovencu« največ novih vsakdanjih naročnikov, ki so plačali vsaj trimesečno naročnino. 2. Drugo nagrado v znesku 1500 Din dobi, kdor v tem času pridobi za naš list dnevnik za prvonagrajenim največ novih vsaj tromesečnih naročnikov na vsakdanjo izdajo, in 3. tretjo nagrado v znesku 1000 Din dobi slednjič tisti, ki bo za drugonagrajenim mogel pokazati pod v točki 1. navedenimi pogoji največji uspeli pri agitaciji za dnevnik »Slovenec«. Vse te nagrade se izplačajo v gotovini. V slučaju, da se oglasi za navedene tri denarne nagrade več enakih tekmecev, se nagrada prisodi onemu, v čegar župniji je bilo doslej procentualno najmanj naročnikov na naš dnevnik. B. Časopisne in književne nagrade: Dalje razpisuje podpisana uprava še naslednje nagrade: I. Časopisne nagrade: 1. Celoten letnik »Ilustriranega Slovenca« 1925. dopošljemo onemu, ki pridobi našemu listu v zgoraj označenem roku v svoji domači župniji enega novega naročnika, ki plača najmanj polletno naročnino na »Slovenca« ali dva taka, ki sta plačala vsaj četrtletno naročnino. 2. Vsem onim somišljenikom, ki nam v svoji domači župniji pridobe nad deset, vsaj za dva meseca naprej plačanih naročnikov, določujemo za nagrado brezplačno pošiljanje našega dnevnika z ilustrirano prilogo vred od 1. januarja do 31. dccembra 1920. 3. Slednjič dobe za celo leto 1926. brezplačno nedeljsko izda.io »Slovenca« z ilustrirano prilogo vred kot nagrado vsi oni naši prijatelji, ki bodo v navedenem roku pridobili najmanj deset novih naročnikov na dnevno izdajo »Slovenca«, ki so plačali vsaj enomesečno naročnino. II. Književne nagrade: 1. Za vse one, ki pridobe 3 do 5 novih, vsaj četrtletnih naročnikov, je določena književna nagrada v znesku 60 Din. 2. Za pridobljenih 6 do 8 novih, za najmanj eno četrtletje plačanih naročnikov, je določena književna nagrada v znesku 100 Din. 3. Slednjič za one, ki pridobe 9 do 10 novih, četrtletno naprej plačanih naročnikov, je določena književna nagrada v znesku 150 Din. Nagrade pod I. in II. odpadejo seveda pri onih, ki bi jim pripadla ena izmed prvih treh denarnih nagrad. Književno nagrado si vsak nagrajenec lahko sam izbere iz zaznamka knjig, ki ga v to svrho istodobno priobčuje naša »Jugoslovanska knjigarna«. Za nove naročnike se smatrajo samo one osebe, v katerih hišah ali družinah doslej niso imeli naročenega dnevnika »Slovenca«. Pač pa se smatra za novo naročilo drugi ali tretji izvod časopisa, ki ga donaroči že doslej ua naš list naročena družina, društvo ali korporaeija. Tekmovalci, ki hočejo biti deležni ene izmed zgoraj navedenih nagrad, morajo po dovršenem agitacijskem delu sestaviti natančen zaznamek vseh po njihovem trudu na novo pridobljenih naročnikov na »Slovenca« in ga doposlati najkasneje do 31. januarja 1926. na našo upravo. Ta zaznamek morajo podpisati tudi novi naročniki ali pa mesto njih predsednik župnijskega časopisnega odseka v dokaz, da je v zaznamku navedene nove naročnike res pridobil podpisani nabiralec sam. Nabiralci, ki bi tacega zaznamka ne poslali do določenega dne, ne morejo priti v poštev pri razdelitvi nagrad. Na ovitku dotičnega pisma naj poleg naslova na upravo napišejo še razločno: Tekma za nagrado. V prijetnem pričakovanju, da Vas bodo te lepe nagrade še bolj vnele za vsestransko delo v korist razširjenju našega lista »Slovenca« med našim ljudstvom, kličemo vsem, ki ste dobre volje: Na delo za naš katoliški dnevnik! V boj za razširjenje lista »Slovenca!« UpraVa »Slovenca«. Zaznamek knjig. Pesnitvei Glaser: Slovenska narodna lirika. Zbirka slo* venskih narodnih pesmi. Din 16.—. Levstik: Poezije. Trije zvezki. Vezani. Din 30. Lovrenčič: Gorske pravljice. Pesnitve s slikami. Din 16.—. Boris-Miran: Strunam slovo. Poezije. Vezano. Din 10.—. Silvin Sardenko: Šotor miru. Idila. Din 12.—s Pripovedni spisi: Alešovec: Petelinov Janez. Povest. Din 20.—. Bežnik: Narod, ki izumira. Življenje Eskimov, prebivalcev skrajnega severa. Din 12.—, Dostojevski: Dele noči. (Roman.) — Mali junak. Din 10—. Erj-vec Franc: Izbrani spisi. Povesti: Na strij« čevem domu. — Zamorjeni cvet. — Hudo brezdno ali gozdarjev rejenec. — Ni vse zlato, kar se sveti. — Huzarji na Polici. Itd. — Trdo vezano. Din 16.—. Jaklič: Vesele povesti: Za možem. — V pustiv je šla. Din 8.—. Josip Jurčiča Spisi. Uredil dr. Iv Grafenauer: 1. zvezek: Jurij Kozjak. —- Domen. — Dva prijatelja. Itd. — Vezano. Din 20.—. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. —» Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir. — Grad Rojine. — Golida. —« Vezano Din 20.—. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. Vezano. Din 20.—. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba. — Dva brata. — Vezano. Din 20.—. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja — Med dvema stoloma. — Vei zano Din 20.—. 6. zvezek: Dr. Zober. — Tugomer. — Vezano Din 20.—. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka — Pravda med bratoma, itd. Vezano Din 20.—. 8. zvezek: Erazem Tatenbach. — Bojim se te. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. Itd. —i Vezano Din 20—. 9. zvezek: Rokovnjači. — Ponarejeni bankovci. Itd — Vezano. Din 20.—. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj, —i Veronika Deseniška. Vezano. Din 20.—. Jurčič: Sosedov sin. Vezano Din 12.—. Kellermann-Velikonja: Tunel. Socijalen roman. Vezano Din 30.—. Meško: Povesti: Štiri smrti. — Pot čez travnik. — Požigalec. Din 8.—. Meško: Slike: Mož z raztrgano dušo. — Drama na morju. — Starca Matije pravica. —> Gorje. — Bedak Martin. Itd. Din 20.—. Šarabon dr. Vinko: Zgodovinske anekdote. —• Trije zvezki po Din 12.—. Tagorc: Povesti: Nekoč je živel kralj. — Vrnitev — Otrok. — Vid. — Živa ali mrtva? Din 12.—. Krj'w a praktično uporabo: Kalinšek, S. M. Felicita: Slovenska kuharica. Sedmi natis. Velika izdaja. Okoli 700 strani. Mnogo slik v besedilu in 33 umetniških tabel v naravi.ih barvah. —■ Din 150.—. Beg: Na^e gcbe. Navodila za spoznanje užitnih in strupenih gob. Z 72 umetniškimi slikami v naravnih barvah — Vezano. —: Din :0—. Dolžan: Knjifa uradnih vlog. Obrazci političnih, vejaških, finančnih in tudi drugih vlog. Din 16.—. Erjavec: Sloverci. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socijalni pregled Vezano. Din 40.—. Foerster: Ojačen beton. Učna knjiga za stavbne šole i stavbne obrtnike. — Vezano. —, Din 12.—. Humek: Breskev in marelica. Navod kako vzgajijmo in oskrbujmo, s slikami in 2 umetniškima tabelama. Din 10.—. Humek: Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o uporabi in o kon-serviranju sadja in zelenjadi, S slikami in 13 umetniškimi tabelami. Din 24.—. Humek: Praktični *ad;ar. Zbirka najvažnejših sadjarski1! naukov. 420 strani z 24 bar-vanimi umetrimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Din 80.—. Humek: Sadro vino ali sadjevec. Navod kako ga izdelujmo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. S Jikami. Din 10.—. Kiintzle: Zdravilna zelišča. Din 8.—. Majlič: Nasveti za hišo in dom. Din 20.—. Novak: Zemljepisni atlas kraljevine S H. S. — Din 48.—. — Obsega 7 natančnih zemljevidov posameznih delov naše kraljevine. Slivnik: Pcrutnirarstvo. Kako vzgajajmo, gojimo in negujmo kokoši in druge domače ptice. S slikami Din 40.—. Pregelj ' Ivan: Srbska začctnica (Cirilica). Din 12.—. Orosnplje. Preteklo nedeljo ie pniouiio tukajšnje Kat. prosv. društvo s sodelovanjem dri higien. zavoda v Ljubljani predavrnje o alkoholu. Predavanju je prisostovalo okoli 150 ljudi. ka'eri so pazno sledili izvajanjem g. Puharja Dasiravno jo manjkal električni tok in so morale izo«tnti skl-oplične slike, je ljudstvo vztrajalo pri predavanju dve uri ter je društvu hvale?no za tako poučno predavanje in želi, dn se taista vrše bolj pogosta Le naprej v korist našega naroda. njegovo kulturno delo med Slovenci. GOVOR PISATET Ja FR S. FINŽGAFJA V LJUDSKEM DOMU DNE 11. XII. 1925. Gospoda! Baš danes, ol) spominskem dnevu, ko je usahnil eden najvišjih vrhov našega kulturnega debla, na smrtni dan Iv. Cankarja, mi je govoriti o možu, i:-: čigar kulturnega dela jo iudi Iv. Cankar srkal sok za ovčje kulturno delo, kakor je sani trdil; govorili mi je o Antonu Martinu Slomšku. Na željo Prosvetne zveze naj bi se omejil zgolj na kulturni pomen njegovega dela; zaradi tega se mi ue bo ukvarjati podrobno z njegovim življenjem, pač pa bom skušal začrtati in opisati ono biazbo, ono široko brazdo, ki jo je zaoral baš naš Anion Martin Slomšek. Njegovo delo jo bilo eniinenlno kulturno. Ob tej besedi se mi zdi. da je vsekako potrebno, da pojm kulture nekoliko pojasnim. ln civilizacija. Marsikateri učenjak sedanje dobe je že pisal o pomenu kulture in je ugotavljal da ljudje le preradi in mnogf_*krnt '/flnicnjflvajo dva pojma med seboj, da jih istovetijo po krivem, in sicer pojm kulture m civilizacije. Prav za prav pa lo ni eno in isto: civilizacija je vsota vseh uspehov človeškega duha, ki si je osvojil prirodne sile in prirodo samo. si j0 postavil v službo zato. da bo njegovo življenje bolj prijetno, manj trpljenja polno. — Po" civilizaciji je človek poslal gospodar vsega tega, kar je izven njegovega srca in njegove duše. Kultura pa ima svoje torišče v človeškem srcu. Njegova naloga je ta, (ia obdeluje srce, da vse notranje življenje človeško uredi ter ga usmeri in usmotri za višje cilje. Kultura človeka osvobodi in ga napravi zrelega, nikoli pa lega ue doseže zgolj veda in znanosl, vsa civilizacija mora biti samo v službi kulture, ki naj bo gospodinja, vse vede naj bodo njene dekle. Vzemimo človeka, ki je res visoko civiliziran; on razkošno stanuje. se imenitno vozi, ima najmodernejše obleke, morda celo tovarne in stroje najboljših sestavov. Mrre- pa biti po svojem srcu sirov, popolnoma nedostopen ra višje ideale in za kulturno delo. Prizadevanje velikih mož njegovega naroda bodisi na literarnem, socialnem ali kateremkoli polju je njemu deveta briga. Sedaj pa vzemimo preprosto ženo s hribov, ki ima osem ali deset otročičkov. Ii ona, ki ni študirala, ki se ni nikoli ukvarjala z vedo. ona ima pravo kulturo srca Morda ima svojo kulturo samo iz vere, morda samo iz katekizma, toda kako ljubi hišo, svojce, otroke, kako jih vzgaja, trpi zanje: ona jo blagoslov. gorko srce hiše. Dasi nima izobrazbe, ima -elo visoko srčno kulturo. Ta pojm si je torej treba točno predočiti. Materin lezik. Mi pa vemo, da je najboljši posredovalec kulture, ki ima dostop do človeškega srca, narodni jezik. Materina beseda, maie-rina govorica je tisti ključ, ki odpira srca, ki vpliva nanje, ki jih boljša, ki seje dobra zrna v dušo. Noben drugi jezik nam ni tako mil. Vsak jezik je tako rekoč izliv narodove duše; ima svoje posebne prislovice, dovtipo in šale, ima svojo pesem in svoj napev, inm sve i o modrost in svojo norost; svoj siil in čisto svoj-sko moč za tvorbo besedi. Iz kultiviranega jezika zveni narodna zrelost. Tako je čutil čisto prav tudi Slomšek, da so mu je treba lotiti dvejnega dela: dola za kulturo srca iu za jezikovno izobrazbo naroda. Slomška je najbolj bolelo, ko je videl, da se Slovenci sramujejo svojega jezika, da ga premalo č a s t e in čislajo. BreSinski spomeniki. Opozoriti Vas moram ob tej priliki na dokument. ki ga tudi mi premalo čislamo in srno premalo ponosni nanj. Ce so ozremo v preteklost naše slovenske literature, vidimo prve svetinje, ki jih imamo v brižinskih spo-menikih. Ti so pisani v jeziku, v katerem je govoril naš narod nekako pred tisrč leti. To je. ncjslarej?! pihani dokument, ki ga nima s arejšega noben drugi slovanski narod, niti ne ruski ne češki. Jaz lo povem, ker se navadno premalo na to misli Kaj so Brižinski spomeniki? Kakor veste, sp je širilo krščanstvo 1: nam s severa; škofje so bivali v Freisingu. Ker so potrebovali vsaj poglavitnih resnic in molitvic v narodnem jeziku, da so mogli ozna-! jati med Slovenci vero,, zalo si je škos Abra-1 .iin br/' one sam zabeležil nekaj molitev in io t:e jc ohranilo. Prepisal sem si očitno spoved, ki se r asi tako-Ie: 0'agclile po nas redka slovesa: Bože, gospod milostivy, otče Brže tebe izpovede v :< moj greli i svetemu Krstu in svetej Mariji I s\ clenui Mihaelu i vsem krilntcem hožijem i svelemu Petru i vsem selom božijem i vsem nutčcnikom bož jem vsem vernikom hožijem i vssm devnm nrnvdnvm i vsem pravdnim i tebe božji rabe. hoču byti ispoveden vseh mojih greh i verujti, da mi je na sem svete byvši ili že na on svet. pnky že vstali s« sodny den. Iir.eti mi je život po sem; imeli mi je otpustck mojih Orehov. Ta dragoceni 6pomenik je poroštvo, da J« živel naj jeaik !e takrat in sicer skoro prav tak kot danes, da je bil dosti gibčen, ker je bilo mogoče latinske besede takole prevajati v slovenščino. Zal, da od te dobe naprej nimamo nobenega spomenika do Trubarja, ki je prevedel vse sveto pismo v slovenski jezik. L. 1551. je izdal katekizem in Abeced-| nik, 158-1 pa ves prevod svetega pisma. Trubar je bil sicer protestant, vendar je bil pozitivno resnično veren in je nad vse ljubil slovenski jezik, kakor sam priča: Mm per ti m vas vseh v tem bo^im imenu zvejstu prosim inu opominjam, da vi narpo-prej visok zahvalite Gospoda Boga za le to dobroto inu ta velik dar boži, kir se ta naš jezik tudi piše inu druka.« Vidite torej dva mejnika naše preteklosti. Od tega časa naprej seveda je bilo ua našem kulturnem polju čedalje več delavcev, ki so z večjim in manjšim uspehom gradili, dokler ni prišlo leio 1809. Tega lela sta se rodila dva moža: eden, ki je zaoral ledino slovensko na široko, in drugi, ki je islo ledino obdelal na globoko in visoko. To sta SI o m š e k , orač na široko, in Prešeren, sejalec na globoko in visoko, veliki genij, umetnik evropski. Ce bi ne bil Slotjišek slovenske grude razoral na široko, Prešernove ne bi bile našle tako pripravljene njive, kamor bi padle. In tako sem prišel do lega, da govorim o A. M, Slomšku. Rojen 26. novembra 1. 1800 na Slomu pri Ponikvah blizu Celja, sin imovitih staršev. Pri hiši je bilo 8 otrok. Kot najstarejši sm je bil določen za dediča posestva; radi tega je hotel oče imeli tega krepkega in močnega fanta doma. Toda toliko časa sla moledovala mati in zlasti kaplan Prašnikar, da ga je oče dal v celjsko šolo. Ker ni bilo lam lakozvanega li-ceja (naše sedme in osme šole), je šel v Ljubljano, kjer je bil prvi semester sošolec Prešernov. Slišal je, da je v Senju mogoče dovršili sedmo in osmo šolo v enem letu; zalo hajd', hitro v Senj. Nato je šel v Celovec v bogcslovnico. Tam so mu pa rekli: »Spričevalo ne velja, ker je hrvaško; fant, ti boš šel še v osmi razred. Moral je še enkrat v osmo, da je mogel ili nazaj v semenišče. Tam je bila ena rajvr.žnejših njegovih nalog, da je ustanovil šolo za slovenski jezik. 1824. je pel novo mašo in poslal kaplan pri Sv. Lovrencu, kjer si je pridobil s svojimi sijajnimi govori, s svojo dobroto in ljubeznio srca vseh. Po dveh letih je moral zapustiti Sv. Lovrenc ;šel je v Celje, od tam v Celovec kot spirilual semenišča. Tam jc bila seveda njegova prejšnja šola za slovenščino mrtva. On jo zopet zbudi in postane on in njegovi Slovenci v Celovcu središče iu žarišče slovenščine. Nato je prišel za dekana in župnika v Vuzenico, kjer je mislil, da cslano do smrti; toda njegovi višji so mu ponudili mesto celjskega opata, čez car mesecev pa mesto za lavantuiskega škcfa (1846) v Št. Andražu 1859 preloži Slomšek škofov sedež v Maribor, kjer je oslal do svoje smrti 24. septembra 1862. Slomšek kulturni delavec. Slomšek je hotel dvigniti kulturo v svojem narodu. V ta namen si je izbral dve poti: pot vere in pot narodna zavesti. On kot goreč duhovnik je bil prepričan, da srca v širokih plasteh človeške družbe najprej najbolje iz-kultivir. vera. Morda bi kdo sodobnikov ugovarjal, češ. cla vera ni nujno potrebna za kulturo človeških src. Toda inctil bi se. Vera ni potrebna za civilizacijo, za ureditev src je nujno potrebna. In če tudi mlačen vernik, ali svobodomislec misli, da je tudi brez vere srčno kulturen, se moli. Tudi on, če ima res srčno kulturo, jo ima vprav iz semen vere, kakor so jo imeli stari narodi, dasi ragani, pa verni. Grk in Rimljan sta stvarjala večna dela kulture, dokler sia bila verna. Ko je nastopil dvom in nevera, je zaživela res silna civilizacija brez srčne kulture — a gola civilizacija je strla Atene in Rim. S tem verskim prepričanjem je šel Slomšek na delo med narod. Ker je le mogel, povsod je donel njegov govor v topli, materini besedi. Kamor ni segal, za tja je pripravljal druge z govorniškimi vajami, cla je izpodrinil slabo slovenščino v krrj;h. kamor so prihajali mladi duhovniki iz graških ali celovških, povsem nemških šol. Če pomislimo, da sc je po njegovem prizadevanju razširilo na tisoče govorov v lepi slovenščini z lec, se moramo zavedali, koliko gorke srčne kulture se jo pro-budilo in koliko narodno zavesti je vzklilo po njih. In ker Slomšku to še ni bilo dovolj, je pisal slovenske nabožne knjige, da bi pridal prav do vseh src. Njegovo »Kerščansko de-vištvo« je bil molitvenik, ki ga je imelo in s ponosom nosilo vsako slovensko dekle. Samo prva naklada v 4000 izvodih je bila v prr mesecih razprodana, kar je še za sedanjo dobo nekaj nedosegljivega. Pa X« vpč. Tedanja povojna doba je zaplevelila našo pesem; kvanta se je sirila. Slomšek nI grozil: Ne pojle! Pel in veselil se je sam, zlagal zdravite in z njimi izpodrival umazano pesem. Tako vsesplošno je bilo njegovo delo na verskem polju. Takrat so bili nemirni časi, divjale so Napoleonove vojne in druge. Po izkušnjah zadnjih let vemo, da se ob takih prilikah popiva, da se pojejo grde in surove pesmi. To jo e pazil tudi Slomšek. Radi tega je sam sestavil pesmi, da jc spodrinOl, kar je bilo pa-:' grdega, dal je veselje toda neomadeževano, pošteno in pravo. To je bilo njegovo delo na verskem polju. Drugo njegovo torišče je bila šola. Do takrat šol po deželi sploh ni bilo. V krajih, kjer je bival duhovnik, je ta zbiral mladim ter jo učil brati in pisati. Slomšek sam je napravil prvo svojo skušnjo pad orehom, ki še danes stoji. Slomšek je pa vedel, da ljudstvo brez šole ni še narod. Trdil je: »Kriva odgoja je slabih časov mali«, j.v župniji, kjer ni prave šole je vedno zima, glava takih ljudi je puščava, srce pa led.« To jo bilo njegovo prepričanje iu na podlagi tega gesla je vse storil za šolo. Kamorkoli je prišel, povsod je ustanavljal šole. Učil je mladino kar v svoji sobi, dokler ni debil primernejšega prostora. Za bolj odrasle miad.no pa je vpeljal tak -zvane nedeljske šole. Mladi ljudje so prihajali prostovoljno, in ne.samo to, goreli so zanj in za njegovo šolo. šole so torej bile, a knjige nobene! P.ši sam! si pravi Slomšek. In res piše Abecednik, Malo berilo, Veliko berilo, piše zgodbe, pripovedke, basni. Najlepše njegovo delo, naravnost ženijalno, ki še danes prekaša marsikatero pedagoško knjigo, je njegova knjiga »B 1 a t h e in N e f h i z a v ne-d e 1 f k i s f o 1 i.« To je knjiga, ki jo beremo z užitkom še danes, če bi današnje matere prebrale to knj.go bi našle marsikatero navodilo, kako je treba otroke vzgajati. To knjigo so imeli v Petrogradu na univerzi, rabil jo je ruski mužik .ruska družina. V tej knjigi je bilo vse, česar je bilo treba mladini za praktično življenje. Razen lega je pisal tudi zabavne knj ge za otroke. Kdo je začel mladinsko slovstvo? Nihče drugi kakor Slomšek. Začel je prevajati Krištofa Schmida in pisal izvirne povestice in prilike za deco. Pisal pa je tudi ja odrasle. Natančno pa je vedel, da ie zelo težko nositi kulturo med nje, ker so ničesar ne btje Ijcjudje hclj kot tega, da bi bili 3prekunštn c. Kdo pa bo to bral? pravijo takoj, če je knjiga le količkaj bolj resna in pa težje umljva Sa.' je danes prav tako. Kar je plehkega, kar diši po šundu, to gre v slast, resna knjiga se pa praši po štacunah. Zato pa je treba — človeku knjigo na mizo tako rekoč, vsiliti. To fci pa meglo storiti samo društvo za izdajanje slovenskih knjig. — Tako jo 23. II. 1845 res vložil prošnjo, da bi se usta nov.la po zgledu »Ilirske Maticc« v Zagrebu »Slovenska Malica«. Kdo je torej zamislil prvi »Slovensko Maticc«? Slomšek. Prošnja je bila sicer od ljubljanskega gubernija odbita toda cn ni nehal. »Če ne dovolile tega, si bomo pa kaj drugega poiskali!« je rekel iu skoro na pisal prvi zvezek »Drobtinic« ter jih vrgel med ljudi. Ta list je vodil tri lela, potem je sodeloval do svoje smrti. Seveda sem omenil le značilnega njegova dela. Vseh njegovih de! pa je, ki jih je spisal ali sam ali pa dal zanje pobudo in jih epilil — krog 50, kar je za njegov čas ogromno!! Slomšek ko! politik. £>1. mšek fe n. bavil s politiko; ven .mr pa je bil velik politik. Doka: zato je dejstvo, da ga je vlada neprestano zrsledovala, za kar se pa on ni prav nič brigal. Nikoli ni bil odlikovan in ko ga je nekoč visok uradnik opozarjal, naj pa i, ker so mu ovaduhi vedno za petami, se je :asmejal in rekel: »Jaz se policajev vse Evrope ne bojim. Sli bomo delali to, kar je prav — pravica nas bo otela.« Njegovo največje p litično delo je pa gotovo to, da ni odlegel prej, dokler ni dosegel dovoljenja prenesli škofovski sedež iz St. Andraža v Maribor in tako združiti vse štajerske Slovence v eni škofiji in te' priklopiti zlasti slovenji živelj na lepem dravskem bregu. S tem je otel kakih 200 tisoč Slovencev potujčenju in kd • ve. fli bi I: i! lanes Maribor naš. če bi n" bilo te Slomškove politike? Ustanovitev družbe sv. Hehorja Ko je Slomšku izp-dlelelo s »Slovensko Matico«, ni misli na književno družbo nikoli opustil. Ko je bil škof v Št. Andražu, je povabil k sebi Janežiia in Binspilerja iz Celovca na razgovor o ustanovitvi take družbe. In res je pridobil oba za to misel. I.ela 1852 je bilo ustanovljeno »Društvo sv. Mohorja«, ki je imelo spočetka le 300 članov, narasilo pa je do 047 (1855) potem pa spet prenehalo, cla je b.lo leta 1895 let -e 263 naočnikov. Tedaj o a -o Celovčani reorganizirali društvo, ga spremenili v .»Družbo sv. Mohorja« iti začelo jo vnovič procvilali. Do danes je ta Slomškova ustanov:, razdelila med Slovenci že nad 20 milijonov knj g. Ob tej priliki bil na željo Prosvetne zveze opohzoril n:*. program, ki si ga je Izdelala Družba sv. Mohorja /a bodoče. Ob tem načrtu so sodelovali naši najboljši slovslveniki in postavili sledeče načelo: Dolžnost Družbe sv Mohorja je, da prav vsako leto izda po eno knjigo, ki naj je sp sana res od strokovnjaka. Te knj ge je treba nar du nekako vsiliti, da se oprime tehtnejšega čliva. (Prav kakor j»; mislil Slomšek I) Ta načrt je sedaj i/gotovljcn in so delavci zanj dobljeni. Knjige bodo sledeče: Prva bo biolegija — življenjeslovje, ki mora prav vsakega taniintiti ob velikanskem napredku le vede v znanstvenem svelu. Za to čez nekaj časa izide somatologija — o človeškem telesu. Nadalje je nujna potreba, da se takoj zaključi »Zgodovina slovenskega na-r di, ki nam je v sedanji narodni državi živa polreba. Za zgodovino mora dobiti naš narod zemljepis vse slovenske zemlje; toda ta mora biti spisan na čisto nov način, kot to delajo sodobni geografi. Tudi to delo ima v rokah strokovnjak. Nadalje je zbor zgodovinarjev izdelal načrt za Občno zgodovino v 4 knjigah: Azija, Grška in Rim, Srednji vek Novi vek. Ta zgodovina pa ne bo natrpana s pustimi številkami marveč bo polagala glavno važnost, da odgovori: Zakaj? Torej evolucija zgodovine. Družba misli tudi na realni leksik> n. Poleg poljudnega znanstva bo seveda skrbela za povesti in za aktualne knjige versko nravne vsebine. Res mora biti dolžnost vsakega Slovenca, da jo član te družbo, če ne zaradi sebe, zaradi ljudstva, da je mogoče Družbi izdajati čim obširnejši tekst. In še nekaj: Je in ostane zgo, dovinska resn ca; tedaj ko je slovenstvo živelo najživahnojše narodno življenje, vselej tedaj je tudi poskočilo število članov. Taka doba je bila doba taborov, doba boja ;:a slovenske šole, doba majniške deklaracije.Je torej ta ljudska univerza tudi jeziček r.a tehtnici naše narodne zavednosti. In dasi so č si težki, tako težki u.so, da bi mi no mogli žrtvovati dveh kovačev ■;a naročnino. Preračun i sem, cla stanejo vse slovenske knjige v tisku (razen časnikov in revij) lelno 12 milijonov. Ogro~;no, jeli? Toda te knjige leže nerazprodr.ne po trgovinah, ker tu denarja — in vendai samo za alkoholne pijače potrošimo lelno 450 mil jenov! Od teh bi se dalo pač nekaj cdščipniti za našo kulturo sploh in za Mohorjevo družbo — za to ljudsko univerzo. isanje nase unžverie. Ker sem pa že besedo univerza izgovoril, si ne morem kaj, da ne bi ob tej priliki s strahom omenj 1 vesti, ki šume po zraku, da bi mi namreč utegnili izgubiti svojo univerzo. l unt erzo. \!i si je mogo"e misnti, da bi nam bratja odsekali to glavo našega naroda in našega kulturnega in duševnega dela? Jaz mislim, da se kaj takega ue more zgoditi. Če se pa bo, tedaj sem prepričan, da bo vsakdo, zadnji hribovec kakor prvi inteligent v Ljubljmi, porabil vsa dovoljenja sredstva, ves up> r, da L p i e m 1 eči' Če bi pa mi Slovenci smrt naše univerze prenesli v leni brez-bri/n »sli, česar irkakor verjeli ne morjm. potem, dragi meji, naj se zgodi to: s sol-.ami lostne sramote kperimo slednjo črko naše slovenske kulture, za katero so toliko trpeli uaši možje in naši geniji, prav od brižinskih spomenikov do danes, ostane pa naj samo naslov ene edine knjigo in la naslov napišemo čez vso Sloven jo od Soče do Sotle s črnimi črkami, ki se glase: Hlapci! Cerkveni vestnik. Na Brezjah bodo 20., 21. in 22 neeembra duhovne vaje. Govori bodo vse tn dni zjutraj ob 7 in popoldne cb pol 4. V nedeljo pa tudi ob de etih dopoldne. Vodil jih bo jezuit p. Viktor Kopatin. Naznanila. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega tfrn-Stva v Vodicah ima svc.j redni letni občni zbor v nedeljo dne £0. dcc. ob treh popoldne v društveni dvorani. ObČn ga zbora se udeleži tudi glavni tajnik Sad in vri. društva iz Ljublj ne g nadzornik And. Škulj, ki bo imel pri tej priliki zanimivo p e-davanja iz sadjarstva in vrlncrstva. Po predavanju sledi poročilo tajnika o podružničnem delovarju v preteklem letu in nato volitev novega odbora. Sklepalo so bo še o drugih važnih zadevah; zato pridite vsi sadjarji, člani in drugi 1 Zelo važno predavan.'o za gospodinjstvo! V društvu • Sočar je ravnateljica Gospodinjske šole, gdč. Jerica Zemljanova imela pred kratliim za današnje čase važno predavanje o ^Pomenu dobrega in razumnega gospodinjstva«. To predavanje bo gdč. ravnateljica penovila v slovenskem je/.iku v »Češki obek v sobrto dne 19. t. m. ob pol 21. uri v restavraciji »Zvezda«. Vs op je prost za vsakega ia vsi, ki imajo na tem intere-, so dobrodošli I Cte-ny češke ot ce a kiajany žadfime, aby piiš i na tulo peknou a du.ežitou plednftšku. — Českd obec v Ljubljani. Žrebanje številk loterije Jugoslovanske Matice se vrši nepreklicno v nedeljo dne 20. t m. in s:cer javno ob 15. (3.) liri popoldne v Narodnem domu (prejšnji restavracijski prostori) Prvi dve izžrebani Številki zadeneta vsaka po eno mo'' rno kolo ostalih 2.") pa vsaka po eno navadno kolo. Srečke po 10 Din so samo se danes naprodaj v raznih ljubjanskih trafikah in v Tiskovni zadrugi dnosno v soboto tudi š<$ v nisarni Jugoslovansko Matice, ftel^nburgova ulica 7.II. Zununjb naročniki naj svojemu naročilu srpčk prilo/.ijo odpadajoči znesek. Srečke, ki ne bodo plačane nnjknsneje do 19. t. m do 6. ure z\ i čer, no bodo veljavne. Fo&veirtavanja. ^'i.idfna j« bila dne 17 t. ni žen ka ura zapestnic. Dobi se v pisarni stolnega župnega urada. N;i la sc je večin vsoti denarja Dobi se v šentjakobskem župnem uradu ZASPMSEK eAIKODRANČEK -iijv^a pve enoS-nic VaSlin »nalčkom za Božič! Proti vnoM^jatvl ?A D> poStnire prosto ri^po-iilia »NASA GRUDA<, Gosposvetska ccsta it. 6. Gospodarstvo. dačami, da z ozirom na prevelika obremenitve s takšnimi dačami ne dovoljuje, ter da na podlagi tega urejuje obremenjevanje davčnih zavezancev z državnimi davki, dokladami in drugimi dačami, ki so v nerazločljivi zvezi s samoupravnimi dokladami in dačami. Izvolite, gospod poslanec, sprejeti uver-jenje o mojem spoštovanju. Minister financ: Dr. Milan Stojadinovič.« Ta odgovor me ni mogel razuveriti. Čl. 97. ustave se glasi: »Samoupravne edinice imajo svoj letni budžet. Gospodarstvo samoupravnih edinic stoji pod nadzorstvom ministra financ in glavne kontrole ter se bo uredilo z zakonom.« Zakon o oblastni in okrajni samoupravi je uredil to zakonsko kontrolo finančnega ministra glede na oblastne finance (čl. 76, čl. 70, 75, 80), dočim glede na okrajne finance v čl. 116. določa, da pravice, ki glede na oblastni budžet pripadajo finančnemu ministru, glede na okrajni budžet izvršuje veliki župan. Potemtakem ni zakon v izvedbi čl. 97. ustave niti glede na oblastne in okrajne finance izdal enakih norm (pravil), a kakšne norme bo t.:x-konodavec izdal glede na mestne in kmetske občine, tega za sedaj ne zna nihče. Zato je g. finančni minister prekoračil svoj delokrog ter je posegel v delokrog zakonodavne oblasti, kc je v čl 3., 4., 5. in 6. pravilnika i*dal p-ed-pise o gospodarstvu občin, dočim ie poobla-i ščen samo za nadzorovanje, in to v mejih, katere mu odmerja zakon. Najdalje pa je šel i g. minister, ko je v čl. 9. svojega pravilnika j pooblastil svoje delegate in oblastnega ravna-' telia v Novem Sadu, da izdajo podrobna na-j vrdila o budžetiranju samoupravnih teles, torej J tudi občin. Jasno je, da se s tem preiudkira i bodočemu zakonu in da se pred zakonsko ureditvijo tega vprašanja želi naredbenim potom finančnih organov posedati v samostojnost in samoodločbo občin ter da se preko zakona otvarja pot za jako ingerenco državnih finančnih organov ra občinske finance. G finančnega. ministra sigurno ni morila skrb za oblestne in okrajne samouprave, katerih on in vsi .ijc-govi ministrski tovariši vkljub č!. 142. ustave niso cživotvorili, marveč ga edino skrbi, da ne bi občina ragromadila blaga. Ta ingerenca ra občine očitno nima namena, da pomaga občinam, da jim olajša težko finančno stanje, v katero so prišle vsled povojnih razmer, pa tudi vsled neurejene in slabe državne finančne politike, marveč ima samo namen, da pritisne in omeji občinske finance. Tudi v drugih državah, najzadnji čas tudi v Češki, so izdani ali predloženi zakonski predpisi o financah samoupravnih teles, toda iz njih sc takoj spozna, da država enako skrbi za samoupravna telesa in posebej za občine, da jim predvsem osigura dohodke za izvrševanje njihovih nalog, kakor sc briga za lastne dr: "avne dohodke. Država vrši razdelitev javnih nalog in razdelitev javnih bremen za osi-guranje izvrševanja teh nalog, a šele v daljni konsekvenci izdaje predpise o gospodarstvu s temi dohodki in o kontroli nad temi financami. Ti predoisi najprej dajejo občinam pravice. potem jim nalagajo tudi dolžnosti, oni jim najprej otvarjajo vire dohodkov, potem šele predpisujejo, kako imajo z njimi gospodariti. Pri nas pa sc je začelo s tem, da se občinam omejujejo dohodki. G. minister je v skr- Nadzor nad občinskimi financami. Pod tem naslovom je objavil »Opčinski Upravnik« v Zagrebu dne 12. decembra t. 1. naslednji članek dr. Jos. H o h n j e c a , ki ga objavljamo v slovenskem jeziku: Gospod finančni minister je izdal 1. septembra 1925 pod brojem D. R. 118.886 pravilnik o odobravanju in izvrševanju proračuna samoupravnih teles o novih krajih kraljevine (izven Srbije in Črne gore). Sodeč, da je ta pravilnik ne samo neprimeren, marveč, da je z njim g. minister prekoračil svojo kompeten-co, sem preko predsedništva narodne skupščine na njega vložil motivirano vprašanje, na katero sem dobil ta odgovor: »Gospod poslanec! Na Vaše vprašanje, ali hočem pravilnik o odobravanju in izvrševanju proračuna samoupravnih teles v novih krajih kraljevine (izven Srbije in Črne gore) umakniti ali postaviti izven veljave, katero vprašanje mi je bilo radi odgovora dostavljeno s pismom g. predsednika narodne skupščine dne 26. oktobra t. 1. br. 3814, imam čast Vam sporočiti, da imenovani pravilnik ne morem umakniti niti ga razveljaviti. Ta pravilnik, kakor se vidi iz njega, sem predpisal v smislu čl. 97. ustave in zakonskih predpisov v njej, ker čl. 142. ustave določa, da se za njegovo izvršenje brigajo predsednik ministrskega sveta in vsi ministri. Ker je v čl. 97. ustave predpisano, da gospodarstvo samoupravnih edinic stoji pod nadzorstvom finančnega ministra, je tudi moje postopanje s predpisom imenovanega pravilnika v skladu z ustavo in z zakonskimi določbami, navedenimi v tem pravilniku, v njem ni niti ene določbe, ki bi bila protivna ustavi ali kateremukoli drugemu zakonskemu predpisu. G. poslanec krivo navaja v svojem vprašanju, da je ustava v čl. 97. očitno imela v vidu samo oblastno in okrajno samoupravo. Ako bi ustavotvorec imel takšen namen, bi to bil izrecno v ustavi rekel. Samoupravne edinice niso samo oblasti in okraji, marveč tudi občine, na katerih počiva država. Smatral sem za potrebno, dokler se ne predloži občni zakon o občinah za celo državo, da dam kolikor toliko potrebna navodila in pojasnila o odobravanju in izvrševanju proračuna samoupravnih teles ne samo v Srbiji in Črni' gori, marveč tudi v ostalih krajih naše države, da bi se s tem dosegla enakust pri odobravanju in izvrševanju proračuna samoupravnih teles, ne pa radi tega, da s tem pravilnikom predpišem neke zakonske predpise, kakor to predstavlja g. poslanec. Istotako nisem z imenovanim pravilnikom »stiskal občin«, kakor je navedel g. poslanec, niti nisem s tem zabranil, da se v zdravstvenem, prosvetnem, prometnem itd. oziru razvijajo in napredujejo, samo ako imajo za to finančne vire. Nasprotno so po čl. 7. imenovanega pravilnika samoupravna telesa svobodna z ozirom na ustvarjanje in razvrščevanje svojih čisto gospodarskih dohodkov v mejah obstoječih zakonskih predpisov. S temi dohodki, ako jih imajo, morejo zadovoljiti svoje zdravstvene, prosvetne, prometne itd. potrebe, in pri tem jih nihče ne bo oviral, marveč jim pomagal, da se to tudi realizira. Dolžnost je in pravo finančnega ministra doznati vsako leto: kako so davčni zavezanci obremenjeni s samoupravnimi dokladami in beh, da njemu ne bo dosti, čeprav je državni budžet dvignil na 13 milijard, tako da na vsak milijon prebivalcev odpade po ena milijarda. G. finančni minister je s svojimi horend-nimi davki, visokimi carinami in brezprimer-nimi taksami izčrpal vso davčno moč davkoplačevalcev, izzval jc krizo naše industrijske in poljedelske produkcije — sedaj pa jo hoče obraniti izkoriščevanja občin! Pri posameznih vrstah davkov sc pobira 200 odstotna občinska doklada kot najvišja dovoljena mera za občinske doklade, in na prvi mah izgleda, da so to v rcsnici visoki odstotki. Stvarno pa je to nedostatpo, kakor dokazuje naslednji primer: V neki občini znaša zemljiški davek 38,000 Din (pred vojno je znašal 24,000 kron). Država sedaj jemlje še 60 odstotne vojne doklade i 500 odstotne izvanredne doklade, vsled česar ta zemljiški davek z dokladami faktičnojznaša 250.800 Din, dočim občina dobiva z 2o'() odstotno doklado na 38.000 Din skupno 76.000 Din in s 300 odstotno dokla lo 114,000 Din občinskega davka na zemljarino, ker se doklada sme odmeriti samo od osnovne priredbe davka, ne pa od povišarja, ki si ga je finančni minister dal splendidno votirati s 560 odstotki. Sedaj zopet nazaj k izvajanjem gospoda ministra! Kakor smo videli, se on poziva r>a čl. 97. ustave ter pravi, da je v smislu tega člena predpisal pravilnik, ker je v čl. 142. ustave določeno, da se za izvrševanje ustave brigajo predsednik ministrskega sveta in "si mi"istri. Da, morajo se brigati, pa kako? Kor ustava v čl. 97. določa, da se bo »s posebnim zakonom: uredil nadzor nad gospodarstvom samoupravnih teles, bi bila po čl. 142. ustave dolžnost g. ministra pobrigati se za izvršenje čl. 97. ustave samo tako, da doseže, da g. predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev v sporazumu z njim prcd'ožita narodni skupščini osnovo takega posebnega zakona. Nikakor pa g. minister ni pooblašč n, da sam mesto zakona izda pravilnik. Čl. 97. ustave nc znači, da mora baš finančni minister in njegovi organi odobravati občinske budžete, celo tudi presojati primernost in potrebo poedinih izdatkov ter prisvajati sebi sodbo o tem, ali je kakšna lokalna potreba zares »neobhodna«. Iz čl. 117. zakona o oblastni in okrajni samoupravi sc vidi, da tista pooblaščenja, ki jih ima finančni minister glede na oblastni budžet, izvršuje veliki župan glede na okrajni budžet. Zakon torej more finančnemu ministru odrediti pravico nadzora tudi tako, da njegova računovodstva računsko pregledajo budžete in zaključne račune ter da Svoje opombe priobčijo oblastnemu odboru ali ¥elikemu županu, on pa potem preišče, ali so tB opombe umestne ali neumestne, in z ozirom na to da ali ne da odobrenje. G. minister torej očitno krivo pojmuje kakor čl. 97., tako čl. 142. ustave. Žal mi je, da moram kot nepravnik ! korigirati pogrešno in neumestno pojmovanje j g. ministra. G. minister velikodušno dovoljuje občinam, | da iz lastnih dohodkov, ako jih imajo, zadovoljujejo svoje zdravstvene, prosvetne, prometne itd. potrebe, samo jim ne dovoljuje, da preko mere, katero on po svoji sodbi na pamet določuje, obremenjujejo davkoplačevalce z dokladami. Istodobno pa sam g. finančni mi-nisler nalaga občinam državne posle, ki občine stanejo denar. Tako dela g. minister notranjih zadev, ki koncem koncev celo svo:o upravo izvaja skoz občine in po občinah. Prosvetni minister nalaga občinam izdatke za vzdrževanje šol in določa učiteljem iz občinskega žepa povišane nagrade. Vojni mirist^r nalaga občinam vodstvo vojne evidence, popis komore itd. Minister socialne politike nava-ljuje na občine skrb za vzdrževanje državnih sodišč za stanovanja, skrb za graditev sirotin-skih stanovanj, brigo za uboge in bolnike, bri-go za siromake. Minister narodnega zdravja zahteva, da občine uredijo ambulance, da delajo proti kužnim boleznim, da nabavljajo d:a-infektorje, da nameščajo in plačajo zdravmk« in babice itd. Dobro poudarja g. minister, da na občinah počiva država, pa ne sme tega tako razumeti, da država vse svoje naloge prosto prevali na občine, vse dohodke pa rezervira za sebe, marveč naj začno z nalogami tudi prenese na občino sredstva, ki so r3-trebna za izvrševanje teh nalog Naj se g. minister pobriga za davčni sistem, po katerem bodo t»idi občinam z zakonom prepuščeni potrebni viri dohodkov, potem šele bo pridobil ustavno, zakonsko in moralno kvalifikacijo, da vrši nadzor nad občinskimi financami. Dr. Jcsip Hohnjec, narodni poslanec. Stanje posevkov v novembru 1925. Po uradnem poročilu poljedelskega niin;strstva je bilo stanje ozimine v mesecu novembru 1925 dobro. Na nekaterih krajih je poplava uničila posevke, da ho treba zemljišče preorati in posejati. Stanje živine je dobro. Krme je dovolj na razpolago. Valufna konferenca belgrajskih bank. V kratkem skliče Zveza belgrpjskih bank konferenco, na kateri bodo razpravljali predvsem o sanae ji naše valute Obrestna mera v Nemč ji. Nemške hranilnice plačujejo za h vista vloge 7Vn % največ. Posoj la pa dajejo po nnjveč 8i/2%. Podobno postopajo tudi privatne banke. Odprava carine za izvoz žita iz ltusije. Iz Moskve poročajo, da je ruska vlada ukinila izvozno carino za žito. Zanimive številke iz ameriškega narod-noga gospodarstva. National Hureau of Econn-mic Research v Washingtonu je izdalo svoje poročilo, iz katerega je razvidno da znašajo plače in mezde nastaVlj-mcev odnosno delavcev največjo postavko med letnimi dohodki ameriških državljanov Skupna vsola plač in mezd je znašala i. 1919. okroglo H4 milijard 770 milijonov dolarjev, l 1920. 41 irrlijard 560 milijonov in 1. 1921. ;54 milijard 700 miljonov dolarjev. Vsota plač in mezd je od leta 1909. stalno rastla (izvzemši 1. 1921., ki je sledilo izrednemu povišku prejšnjega leta), beta 1909. so tvorile plače in mezde 55 odstotkov, leta 1921. pa 58 odstotkov vseh dohodkov ameriškega prebivalstva. Forze. 15-' Otroka kapitana Granfa. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C. Glas je bil poln žalosti in obupa. John Mangles in major sta stekla za Glenaj-vanom. Par hipov pozneje so zapazili ob stezi človeško posiavo, ki se je s težavo plazila naprej in žalostno ječala. Tam je bil Mulrady, ranjen, umirajoč. Ko so ga tovariši vzdignili, so začutili, da jim curlja gorka kri po rokah. Nov naliv se je vsul, hujši od prejšnjih. Veter je zabučal med mrtvim drevjem. Sredi najhujšega viharja so prinesli Glenarvan, major in John Mang e3 ubogega mornarja do voza. Ko so dospeli, so jih vsi obkolili. Paganel, Robert, Wilson, Olbinett, vsi so stopili z voza. Lady Helena je prepustila svojo sobico za ubogega Mulradvja. Major je slekel mornarjev suknjič, ves premočen od dežja in krvi. Takoj je našel rano. Nesrečnež je dobil v desni bok sunek z bodalom. Mac Nabbs ga je spretno obvezal. Ali je ranilo bodalo kak važen organ? Major še ni vede! povedati nič gotovega. Škrlatno rdeč curek krvi je brizgal iz rane. Smrtna bledica in slabost ranjenega mornarja sta pričali, da ga je lopov dobro zadel. Major je rano najprej izrnil s svežo vodo, potem pa je dal nanjo debelo plast gobe in platneno obvezo. Tako se mu je posrečilo, da je ustavil krva- itev. Ranjenca so položili tako, da je ležal na ranjeni slrani. Glavo in prsi so mu položili više, in lady Helena mu je vlila na suhe ustnice par požirkov sveže vode. Po četrturni omotici se je ranjenec, ki jc doslej ležal nepremično, prebudil in zgenil. Oči so se mu napol odprle. Njegove ustnice so mrmrale nerazločno neke besede. Major je nastavil uho in slišal, kako ie ponavllnl: Dne 17. dejenibra 1925. Danes v Ljubljani in v Zagrebu borza ni poslovala. Denar Curih. Heln-rad t(.2(l (9.20), Berlin 123.80 Italija 20.88 (£0.875), Lcndcn 23.1175 (25.125), New-york 518 (518), Pariz 18 773 (18 90). Praga 15 35 (15.375), Dunaj 73.05 (73.08, Bukarešta 2.40, Sofija 3.75, Amsterdam —, Bruselj Dunaj. Devize: Behrrad 12.55. Kodanj 176.20, London 34 84, Milan 28.52. Neuvork 707.95, Pariz 25.53, Varšava 72.25. Valute: dolarji 714, angleški funt 31.31, francoski frank 25.iS, dir.ar 12.18, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Devize- Lira 135.925. Zagreb 59.80, Pariz 121.55, Lcndon 163 60, Newyork 88.70. Vrednostni papirji. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 660 Alp i ne 23(5, Oreintz 126, Trbovlje -101 rOO. 11;v esk. 121, Ley-kam 147 Jugchmka 132. Hipobanki 78 500. Avstr. tvornice za dt^ik 180.500, Mundus 870, Slave* 170, Slavonija 52.200. »Mylord ... pismo ... Ben Yoyce.. .Major je ponovil ranienčeve besede in pogledal tovariše. Kaj je pravzaprav hotel Mulrady? Ben Yoyce je napadel mornarja, pa čemu? Ali se ni zgodilo le z namenom, da ga ustavi, da mu prepreči priti na »Duncana«? To pismo ... Glenarvan je preiskal Mulradyjeve žepe. Pisma, naslovljenega na 'loma Austina, ni bilo več! Noč so prebili v velikem nemiru in v skrbeh. Vsak čas so pričakovali, da ranjenec podlež8 svoji rani. Tresla ga je silna mrzlica. Lady Helena in miss orantova, dvoje usmiljenih seslra, še nista oddal iii cd rbožca. Mislim, da ga še ni bilo ranjenca, ki bi mu tako skrbno stregli jn ga tako usmiljene roke negovale. Napočilo je jutro. Dež je ponehal. Po žalostnem nebu so sc valili še debeli cb'aki. T'a so bila tlakovana z okleščenimi suhimi vejicami. Ilovica, ki so jo potoki deževnice še bolj razmečili, se je vedno bolj udirala, tako da je bilo že težko, približati se vozu; vendar pa ni bilo nevarnosti, da se voz pogrezne še globlje. John Mangles, Paganel in Glenarvan so s2 podali ob prvem svitu na poizvedovanje, da preiščejo okoiico okrog taborišča. Šli so po stezici, ki jo je kazala strjena mornarjeva kri. Našli niso nobenih sledov no po Benu Yoycu, ne po njegovi to'pi. Prišli so prav do kraja, kjer je bil napaden ubogi mornar. Tam jc legalo dvoje konviktov, ki soju podrij Mulradvievi streli. Eden izmed njih'je bil podkovski kovač iz Black-Pointa. Njegovega obraza, ki so ga smrtno muk" strašno spačile, ni bilo moči gledati. Glenarvan se ni hotel podati šo naprej. Previdnost mu je pravila, da se ne srne preveč oddaljiti. Vrnil se ie torej k vozu, zatopljen v težke misli, kako se rešiti iz težavnega položaja. »Da pošliemo še enega poslanca v Melbourne? Ne, na tb ni niti miiiti! — In vendar bo treba. mylord, je odgovoril John Mangles. Poskusil bom, da se prebijem skozi urav bos pre- tam, kjer se mojemu mornarju ni posrečilo. — Ne, John. Saj nimaš niti konja, kako hodi! teh dvesto milj!« In res, Kulradvjevega konja, ki jim je edini še ostal, ni bilo cd nobene strani. Ali je uboga žival poginila pod morilskim bodalom? Ali je tekala preplašena po pustinji? Ali je niso zgrabili in pridržali kon-vikli? : Naj že pride, kar hoče, je dejal Glenarvan, ločiti se nc smemo več. Čakajmo le len dni, štirinajst dni. da upedejo narastle vode rrke Snowy Potem poj-demo poeai, po malem proti T\vofold* kemu zalivu, odkoder pošljemo »Duncanue po bolj gotovem slu povelje, da prijadra za nami. — Mislim, cla je vaš načrt edino pameten, je prikimal Paganel. — Nobene ločitve več, prijatelja moja. Prenevarno je za posameznika, tla se poda sam na pot po samoti. !;i jo po vrhu še ogrožajo z'očinci. Za sedaj pa samo, da Beg da zdravje našemu ubogemu mornarju in obvaruje nas vse! Glenarvan je imel dvakrat prav: prvič, da je prepovedal vsak porarrezen poskus, potem pa še bolj, da jo sklenil počakati na bregu reke Sno\vy, da se mii pokaže prehodna plitvina. Komaj petintrideset milj ga je šc ločilo od Delegeta, prvega obmejnega mesta v Novem Južnem VValesu. Tam bo prav gotovo našel prevoznih sredstev, da dospe čim preje v Twofoldski :'.n!iv. Oclondod bi telegrafično ukazal Duncanu<, naj pride za njimi. Vsi ii ukrepi so bili zelo pametni, pa kaj, ko so jirišli že ntolo prepozno. Da ni Glenarvan podal Mulradvja na lucknovsko cesto, koliko nesreč bi si bil prihranil, da ne govorimo niti o napadu na ubogega vulradvia! Ko se je lord s tovarišema vrnil \ taborijo. ie zapazil, da so oritatel>i boliše volie Zdelo sc je, da jih je navdebnilo upanje. žo boljše, ?c žr boljše! ]e klical Robert, ko jc tekel G^ntrvanu naproti. — Mulrady?... sniEiii 2 b .9 j; to q ti) = 1-1 — o — 00 > J IS 2 c o iz*-* S" B | - f S . o C ° J 00 V N J '5 = o >N O. C > * C «* tc -a 45 £ > 13 N •v -C - := e 2 m 73 S £ t o. G f-- o ^ s o & ft-i is 8 N £ > ~ a |3 O oo ^ —. t* .o M S ca c C3 h s!i=m== Eiiian Katoliški vestnik. ALI BO PAPEŽ ŠEL IZ VATIKANA. časopisje po svetu te dni mnogo piše, da bo p°pež šel iz Vatikana in sicer radi proslave 700 leinice smrti sv. Frančiškega Asiškega. Sveta stoika vse te veati dosledno dementira. Le Vle atholique šL 68. ob tem poročil« prinaša sledečo anekdoto. Leon XIII. je sprejel nekega dne odličnega francoskega katcl.čana Evgena Rendu. >Vaša svetost«, mu je dejal ob tej priliki Rendu, »govoril sem zadnjič z Min-ghettijem (odličen italijanski državnik), ki se Je <:elo čudil, da hočete biti zrprti v Vatikanu. Če bi papež šel po rimskih ulicah, bi bile manifestacije njemu v pordrav tako mogočne, da bi se kralj Humbert na Kvirinalu radi tega tresel.« — »Mogoče,* je mirno odgovoril Leon XIII.. »teda te man festacije bi vzbudi le tudi drugačne nasprotnike in papeževa eseba ne sme biti jabolko razdora za strankarske boje.« Besede, ki so še danes aktualno. FAŠISTOVSKfl KATEKIZEM NA INDEKSU. Kakor poroča Osservatore Romano, je sveti oficij dal v seznam prepovedanih knjig Jašistovski katekizem, ki ga je spisal pater Piero del Vrancc 'n Cbiusi. — Kaj bo pač dej.il k temu Musollini in njegova družba? Gotovo Vatikan ne želi nobenih konfliktov s faškmoni, vendar te mu pa tud no ukloni ter izpolnjuje v dostojanstvenem miru svojo dolžnost, vkljub temu, da s tem nasprotuje najnevarnejšemu oblastniku v Italiji. Fašistovski katekizem ,\e namreč parodija katoliškega katekizma, kakršne Cerkev ne dovoli. KONVERZIJA JUDOVSKEGA RABINA. Judovski rabin J. Korn se je pred kratkim spreobrnil k katolicizmu. V Kansas Citv je imel pred številnim poslušalstvom predavanje o svoji konverziji. V njem je pokazal, da popolnoma razvita judovska religija kaže in meji na katolicizem. »Ker sem bil jud, sem katoličan,« je resumiral svojo izpoved. JEZUITI ZOPET V LITVI. 150 let je bila ta dežela zanje zaprta, selnj pa jim je vlada zopet dovolila vstop. Papež ie dal 50.000 lir za njih zavede. PRIPRAVE ZA KONKORDAT S PRUSIJO. so v polnem teku. Univerzitetnemu profesorju v Breslavi dr. F. Meyerju je ministrstvo dovolilo dopust v zimskem- semestru, da bi mogel sodelovati pri izvršitvi konkordata. Nemška ljudska stranka, glavna tvoriteljica evangelijske zveze, je že zavzela stališče proti konkor-datu. V kratkem se bo pokazalo, kako grozilna sredstva bo uporabil bivši dvorni pridigar g. Doehring. Da so voditelji evangelijske zveze podvzeli boj proti Rimu, to oznanjajo le še v mestu Sorau. Za druge kraje to itak ni nič novega, saj vsi vedo, da se je evangelijska zveza osnovala kot protiutež proli katoliški Cerkvi. Saj so že sredi svetovne vojne, ob nesrečnem ravnanju kanclerja Michaelisa, vsi vedeli, da se bo po vojni boj proti papeštvu še pospešil. Vprašanje v tem je dandanes v Prusiji najbolj pereče, Protestantje očitajo Rimu, da je kriv propadanja krščanske vere in nravnosti, da je kriv premnogih samoumorov, ki jih izvrši predvsem mladina! Sami se delajo pri tem nedolžne, čeprav vsak katoličan dobro ve, da baš radi njih tisoči in tisoči ljudi vzdihiijoio v duševni razdvojenosti. In ta silna podivjanost, s čudovito silo razširjajoče se padanje rojstev, nenavadno število zakonskih sporov in ločitev, se dogaja zlasti v Berlinu. Zato se je zbralo tu 18. nov. 11. do 60 000 članov raznih katoliških društev, ki naj bi oskrbeli sredstev za povzdigo vere in nravnosti. Rimski.duhovnik, kardinal Schulte je v ta namen določil 22. nov. za nabiranje prostovoljnih prispevkov. V posameznosti se pri tem splošnem pregledu ne moremo spuščati. Splošno se kaže v Nemčiji napredek v verskem in nravnem oziru. Naj to potrdi le par številk: v 1. 1923. je od katoliške Cerkve odpadlo k proteslantizmu 9547 oseb, a v istem letu se jih je od teh vrnilo v naročje katoliške Cerkve 2634 in prestopilo še novih 7618. Tako se je število oboj;h docela Izenačilo, če pa motrimo le število onih, ki so odpadli od protesfantizma lnhko trdimo, da katoličanstvo v Prusiji zmaguje nad protestan-tizmom. PREGANJANJE KRISTJANOV NA M0SUL-SKEM OZEMLJU. V popoldanskem javnem zasedanju društva narodov 10. t. m. je genral Laidoner senzacionalno podal poročilo iz svojega potovanja po Mosulu. V obmejnih delih te dežel so se že v poletnih mescih izvršile nekatere nasilnosti napram krščanskemu prebivalstvu, a je stvar ostala javnosti do dobra prikrita, ker so skušale turške oblasti opravičiti postopanje s tem, da so povdarjali izredne razmer te dežel. General Laidoner je poročal sedaj naravnost pretresljive grozovitosti, ki j h počno oblasti s krščanskim prebivalstvom Podatke je dobil večinoma od deportiranih kristjanov, ki dan za dnevom trumonia prihajajo v Irak. Danes jih je tam že kakih 3000. Po izjavi teh izgnancev udirajo turški vrjaki z oficirji na čelu v hiše; ko jim stanovalci izroče orožja, plačajo visoko odškodnino in konečno izroče še ženske, tedaj še opustešijo vso vas in pomore mnogo stanovalcev. Ce jih deportirano, tedaj one, ki r.a potu onemorejo, kar lepo mirno puste, da zmrzujejo in mrjo gladu. General Laidrner pravi, da bi bilo ugotoviti čisto resnico le na licu mesta, a gotovo je to, da a—— —n mi ua ■ —— ljudi tirajo iz dežele s silo, ker sami bi gotovo | ne šli s čisto praznimi rokami v tujo deželo. V Irak pridejo namreč popolnoma brez vseh sredstev. Turški zastopnik Ruchdi Bel, ki se mudi v Ženevi radi mosulskega vprašanja, je odgovoril na tozadevno vprašanje kaj na kratko: da je bil Ladoiner pooblaščen za poizvedo-valca krajev, ki leže južno od teh, da je torej nedopustno, da bi poročal o dogodkih iz krajev, za katere ni bil poverjen. To in ono. SOVJETSKA POJEDINA. V proslavo novega sovjetskega gospodarskega zastopnika v Pragi je sovjetsko poslanstvo v Tu.gi prired.lo svečano večerjo, katere se je udeležilo tudi veliko število zastopnikov češke industrije in trgovine. Jedli ln pili so prav dobre stvari, o kakršnih se našim ljudem niti ne sanja, celo premožnim ne. Jedilni list je bil sledeči: Hors d'Oeuvre Consommč Olio en Tasse Srindre au Beurre, Pommes d. T. Tournedos š la Rossini, garni Dindon roti, tarči Cuissot de Cbevreuil aux Fleurons Airelles ruoges Parfait d'Annnas Sacher h Ia Chantilly Fruits Moča Ru.Vkž Wodka Benčdictine Sauternes Curacao St Julien Crčme de Cacao Chartreuse Cognac Hennessy. POSREČEN NAPAD. Znana državna kaznilnica ,Mountjoy Gaol v Dublinu na Angleškem je bila v pieteklem tednu priča drznega početja, s katerim je bilo 19 irskih republikancev rešenih iz omenjene kaznilnice. Po poročanju »Times« so v petek zvečer okoli 8. ure dospeli pred glavna vrata kaznilnice trije možje, oblečeni kot pazniki, da oddajo 3 težko vklenjene zločince. Ker .o pazniki predložili primerna poverila in listine, ni nadzorujoči stražnik imel nadalj-nih pomislekov in je došlece, ki so se najbrž pripeljali z avtomobilom, spustil na dvorišče. Komaj pa so se vrata za njimi zaprla, je vseh 6 mož potegnilo revolverje in premngali so službujočega vratarja ter ga zvezali. Neovirano so sedaj banditi prodirali proti onemu delu kaznilnice, v katerem so bili zapiti njih prijatelji. Službujočega ključarja so napadli in mu odvzeli potrebne ključe. Nato so oprostili vseh 19 ujetnikov iz njihovih celic. Tolpa je morala imeti gotovo natančen načrt cele kaznilnice, ker je ves napad trajal komaj nekaj minut. Zunaj pa je čakal poleg avtomobila še priklopni voz, s katerim so se vsi odpeljali, še predno je v kazmilnici zvonilo k alarmu. Oproščeni ujetniki so bili člani republikanske stranke, ki so bili že obsojeni radi veleizdaje. deloma pa so pričakovali šele obsodbe. Kljub takojšnjemu zasledovanju se do sedaj še ni posrečilo priti drznim napadalci m na sled. NEKAJ VESELEGA. V času svetovne vojne se je na Ruskem zbrala mala družba nižjih in višjih Častnikov na stanovanju nekega nadporočnika, ki je obhajal ravno svoj rojstni dan. Naravno je bilo, da se je večer praznoval v znamenju dobrega in močnega vina. Kot zaključek zabavnega večera predlaga nadporočnik, da napravi vsa družba majhen izlet na saneh preko ledene plošče jezera. Splošno odobravanje je sledilo temu predlogu. Polnoč je minula, ko so pripeli k sankam šest malih ruskih konjev. Noč je bila silno temna Enemu izmed družbe pa je postalo tesno pri srcu. ko je videl na vozu omahujoče postave Zaskrbelo ga je, kako se bo vse to končalo in vprašal je kočijaža: »Kaj praviš, Ivan, kako bo šla ta vožnja?< — »Brez nevarnosti in dobro.« je odvrnil na-vihanec, »gospod nadporočnik je pijan, jaz sem pijnn, gospodje so pijani vse je pijano, — toda konjički — konjički so pa trezni.. .< LETALSKI NAPADI NA LONDON MED SVETOVNO VOJNO. Na eni nedavnih sej londonske mestne skupščine je bilo ugotovljeno da je London v teku svetovne vojne doživel 25 letalnih na padov, pri kalerih je bilo vrženih 569 eksplozivnih bomb in 355 vžigalnih bomb. Pri teh napadih je bilo ubitih 524 oseb in 1260 ranjenih. S temi napadi je bilo 174 hiš popolnoma porušenih in 619 težko poškodovanih. Vsa škoda, ki so jo v svetovni vojni povzročili Londonu sovrržni letalci, se ceni na 2 milijona funtov šterlingov. CT.ASOVIR pro-la in kuoi PIANINO Mladbrki dom -Kodeljevo, Ljubl.ana. 8403 Mcteoroioniično poročilo. t. nbl sn i 305 m 11 m viš. Ca« opnzo-v an ia Hu roma* ei v mm 1 eimo moici v C Prtitirum iliterrnrH i C NoOo. vetrovi 1'adHvmt v mm 1' .'12. 21 h 746 7 — 64 0-7 megla " i 17.'12. 7 h .46-5 -1-3 C-6 jasno i i 17./12 14 h i 47-8 _ 5 4 1-1 jasno ' - ! 1 ) Specialna mehanična deavn ca zs popravo pisaln h, računskih in drugih strojev LUD9V1H BARAGA lubiiana, Seienburgrva uica St. 6/1 1'ele.on Sle*. OSO Vsaka drobna vrstica Tiln 1'50 eli vsako beseda 50 prar. Nat munjši 3 Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol GOSPODIČNA Išče sobo v okolici Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »SOBA št. 10«. Kmečko dckfe starejša, išče službe, najraje v župnišču. Vajena je vse*a dela. - Ponudbe na podruž. upravo lista v Celju. Sprcj-ne se trg. naofcra*.ena ženska moč za manišo podružnico na deželi, ki ima pol £ učne dobe še tri leta prakse. Pogoji: poštenost ter mora opravljati event. tudi ostala hišna dela. One, ki so službovale na deželi, imajo prednost. - Ponudbe na up-avo lista pod »Ženska moč £333«. Volčja psica naprodaj, lepa. stara 14 mesecev. - Naslov: D M., p. Sava št. 11, juž. žel. Vsak dan namočena Mes je, da denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni .;avr/.en, zaio ker Najbolj hvaležna in času primerna Božična in novoletna darila so MfiS HM OBUTEV II »lii.UL Za mal denai nabavite vse vrste ist h edinole v detajlni trgovini konfekcijske tovarne FranDerendi & Cie, L sriiiana Gradišže 4. Tel. .nteru.b. 219. Er.avCeva t. 2 i se dobi v specialni trgovini RIB — Ljubljana, Gradi-če št. 7. 8228 Zr.radi pozne sezije pri ▼salte ti klobuku 15% popusta v modnem salonu $tuchly4!aške ŽIDOVSKA ULICA. PERZIJSKO rabljeno, veliko ca. 2—3 m, bupiir. — Intcresentje naj sporočijo svoj naslov upravi »Slovenca« s ceno vre l pod šifro: »PtiprOjJa« 8390. Jjr- VSAK DAN sveže cvetja (ma cvetličarna P. ŠIMENC, Sv. Petra cesta 33 - ter se priporoča za izdelavo {op- j kov, vcnccv, raznih koša;te in aranžmajev. - Postrežba ! točna in rnclna. 8226 ima za Vas veliko korist, če to naročite o pravem času in v takem časopisu, ki Sa na deželi največ bero Vsa tozadevna zanesliiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi vedno uspeti! Okrogli les vrbo in topola (jagnet), kupim več vagonov, od 23 cm naprej in 2 do 6 m dolžine. - Ponudbe pod Jeserice št. 8377 na upravo lista. železolivarls popolne strokovnjake, starejše moči z vcičlet. prakso, iSčemo za stalno namešče-njc. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 8333. MHH Najlepše darilo! Kompletno tfornltora 12 hom. hohor no silhl. Proli predplačilu ali pomita ironho no dom. Cerhvenl zvonovi, armature, surovi odlUhl. kuhano maslo in domač omcnlalski sir dobite za praznike najceneje pri ZDRUŽENIM MT.EK \RNAH d. d. v L'ubljani, Maistrova ulica št. 10. 8313 ,B3$ken'd d. za mednarodne transporte v likvidaciji I® M © H A. svoj airventair obstoječ iz vozil, konjev, pisarniških predmetov, orodja za špedieijski obrat ter raznih drugih predmetov v celoti. Prodala posameznih ]..(.dmetov se re bo \ršla. Ponudbe Je stav,ti najkasneje do 28. t. m v diuztenl pisarni Dunajska ee-ta 33. Seznam inventarja ^terinventar sam Je na ogicd od 8-12 in od 14-18^ I) K V A - C E » I N VCelovi ulicj l/ll. - Tclolon .">!> Bukov utiraš ovies hlode za žago kupim vsako množino. - Ponudbe s ceno irr navedbo množine ter termina dobave na naslov Ivan Š1i.KA, tovarna parket — Ljubljana, Metelkova ul. 4. Posestvo UžinVKj nja, f) ha in gosp poslopje, brez kakih popravil, hlev za 8 glav Cena KO 001 Din. Voda, elektr pri hiši; pohg glavne ceste. - Naslov pove uprava lista pod itev. 8223. NaMše in na:cene*$e § in botiCno pecivo dobite v parni pekarni Gosposvetska cesta štev. 7. Podružnica: Marijin trg štev. 3. • > rf P rozor: Direktna prodaja 11 tvornice v Rogaški Stalini i?..- ossaik A&solnfcio zaircsiuvl elegantni J57i«npas^nir tevlil za sneg in galoSe.