pr

GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Do pomiritve v deželi, do resnično bratskega sožitja med slovenskim In avstrijskim ljudstvom je mogoče priti samo na ta način, da se slovenskemu ljudstvu končno prizna popolna enakopravnost na vseh področjih narodnega življenja.
LETNIK VI
CELOVEC, V SREDO, 18. IV. 1951
ŠTEV. 28 (396)
Ne pustimo si razbijati enotnosti
Letni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev
Zadnjo soboto, na spominski dan zločinske izselitve, so naši izseljenci napolnili Ro-thovo dvorano v Celovcu, katero je krasila slika, ki pripazuje SS-ovca, ko izganja družino z domače grude. Okoli 120 zastopnikov posameznih družin, ki so jih pred devetimi leti tirjali v tujino, se je zbralo na letnem zboru Zveze slovenskih izseljencev. Poleg osivelih starčkov in sključenih mamic je sedela mladina, tista mladina, ki je že v svoji rani mladosti občutila na lastni koži zločine podivjanih nacistov, ona mladina, ki je že v otroških letih morala zapustiti hišico očetovo in oditi v hladno tujino.
Zastopniki izseljeniških družin so se zbrali v Celovcu, da se spomnijo onegu groznega dne, ko se jim je na stežaj odprl svet gorja, trpljenja, negotove usode, ko so bili oropani vsega premoženja in tudi tistega, kar je vsakemu človeku najsvetejše — svoje ljubljene domovine, da se spominjajo tistih svojih sotrpinov, ki so v tujini našli grob, in da ponovno povejo, da jim še vedno ni bila popravljena celotna škoda, ki so jo utrpeli vsled nasilne izselitve.
V tem duhu je potekel tudi občni zbor, ki ga je začel predsednik Zveze slovenskih izseljencev tovariš Vinko Grčblacher. Pozdravil je vse navzoče, posebno pa zastopnike slovenskih organizacij Demokratične fronte delovnega ljudstva, Slovenske prosvetne zveze, Slovenske kmečke zveze, Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške, Zveze slovenskih zadrug, Zveze slovenske mladine in Zveze slovenskih žena. Spomnil se je dneva pred devetimi leti, ko so bili izseljeni, in pozval izseljence, da z vsemi silami podprejo svojo organizacijo, kajti — je poudaril — če bomo enotni, bomo tudi lažje uspeli in si priborili tisto, kar nam gre.
Pred komemoracijo je recitiral tov. France Košutnik pesem „Domovini“ od Iga Grudna, nato pa se je tov. Janko Ogris s kratkim govorom spomnil tistih izseljencev, ki so za vedno ostali v izgnanstvu, kjer je tuja zemlja pokrila njihova trupla, in onih, ki so umrli od zadnjega občnega zbora. Z enominutnim molkom so zbrani izseljenci počastili spomin na vse žrtve nacističnega nasilja in v „Baladi“ od Srečka Kosovela, ki jo je re-oitiral tov. Tonče Slaper, je še enkrat v vsej grozoti vstalo pred očmi navzočih nečloveško trpljenje slovenskega naroda, ki so ga okusili naši izseljenci.
Tovariš dr. Franci Zwitter je potem poročal o delu Zveze slovenskih izseljencev ter v svojem govoru zajel tudi vso zgodovino nasilne izselitve ter dosedanji potek poprave škode. Ko je govoril o tem, da oblasti nimajo nobenega razumevanja, da bi dokončno popravile celotno škodo, prizadejano izseljencem, je govornik ugotovil, da na-
Adenauer o Schumanovem načrtu
Zapadnonemški zvezni kancler dr. Adenauer, ki je v Parizu podpisal sporazum o Schumanovem načrtu, je izjavil na kosilu, ki so ga priredili novinarji, da si zaradi daljno-sežnosti Schumanovega načrta ni mogoče zamisliti nove vojne med Francijo in Nemčijo. Adenauer je tudi poudaril, da je združitev industrije premoga in jekla samo prvi korak k ustanovitvi evropske gospodarske skupnosti in da bodo v kratkem začeli proučevati podobne načrte za kmetijstvo in transport. Poleg tega je kancler izrazil upanje, da se skupnost premogovne in jeklarske industrije ne bo omejila samo na 6 držav, marveč da bodo k njej lahko pristopile tudi druge -vropske države.
sprotno netilci narodne mržnje že spet dvigajo svoje glave in skušajo prevzeti reševanje „slovenskega vprašanja*' v svoje roke. Slovenski izseljenci — je poudaril — svarimo pred ponovitvijo politike Maier-Kaibi-tscha, pred načinom, da bi združeni šovinistični germanizatorji kakor nekdaj vzeli reševanje slovenskega vprašanja kot absolutno domeno v svoje roke in opozarjamo, da taka politika nikakor ne more služiti pomiritvi v deželi niti prispevati k zbližanju in mirnemu sožitju slovenskega in avstrijskega naroda.
Do pomiritve v deželi, do resnično bratskega sožitja med slovenskim in avstrijskim ljudstvom je mogoče priti samo na ta način,
Ob koncu preteklega tedna je bival glavni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lie v Jugoslaviji, kjer so mu priredili prisrčen sprejem. Bil je med drugim tudi gost maršala Tita in se nad dve uri razgo-varjal z njim. Priredili so mu številne sprejeme in je ob taki priložnosti poudaril: Danes je bil zame eden izmed največjih dogodkov v mojem življenju, ker sem se sestal z velikim državnikom maršalom Titom. že od nekdaj sem gojil velike simpatije za Jugoslavijo in za njeno borbo za svobodo. Zaradi tega sem izredno vesel, da sem jo lahko obiskal. Borba Jugoslavije za mir, svobodo in neodvisnost je bila vedno draga ne le mojemu srcu, temveč tudi mojemu načinu mišljenja.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na predlog predsednika vlade maršala Tita odlikoval Trygve Liea za posebne zasluge za ustvaritev in utrditev prijateljskih odnosov med narodi Jugoslavije in Norveške in za zasluge v borbi proti skupnemu sovražniku v drugi svetovni vojni z redom jugoslovanske zastave I. stopnje.
Ko mu je izročal odlikovanje, je predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar dejal, da je Trygve Lie kot zunanji minister Norveške I skupno z norveškim narodom dal svoj veliki prispevek v skupni borbi norveškega naroda in narodov Jugoslavije proti skupnemu sovražniku Združenih narodov v drugi svetovni vojni kakor tudi v zmagi, ki je omogočila ustvaritev OZN.
Trygve Lie se je zahvalil za odlikovanje in poudaril:
Udeležba naših narodov v OZN in naši napori za ohranitev miru in utrditev mednarodne varnosti ob prizadevanju, da bi se ustvarilo kar najbolj tesno mednarodno sodelovanje v duhu smotrov in načel Ustanovne listine Združenih narodov bodo ostali trajni in neomajni. Prepričan sem, da se bodo prijateljski odnosi med Norveško in Jugoslavijo razvijali in utrjevali ob obojestranskem prizadevanju, da bi se ustvarilo miroljubno in prijateljsko sodelovanje med vsemi narodi in državami, za čemer streme Združeni narodi.
da se slovenskemu ljudstvu končno prizna popolna enakopravnost na vseh področjih narodnega življenja. Priznati enakopravnost koroškim Slovencem pa se pravi popraviti predvsem tudi vse krivice, ki so jim bile storjene v teku dolgih desetletij. Med največje krivice pa spada brezdvomno zločin izselitve.
Govornik je nato podrobno orisal sedanje stanje poprave škode, ki izseljencev nikakor ne more zadovoljiti, kajti poleg gmotne škode, ki tudi še nikakor ni v celoti popravljena, moramo misliti tudi na vso moralno škodo, prizadejano našim izseljencem in vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Tu-(Nadaljevanje na 2. strani)
Naši državi sta imeli zelo mnogo skupnega v borbi proti nacizmu in fašizmu. Tako Jugoslavijo kakor Norveško je zasedel sovražnik, toda nobena ni bila premagana in sta se obe borili složno s svojimi zavezniki vse dotlej, dokfer nista bili naši državi osvobojeni.
Spominjam se, da so Nemci poslali v zasedeno Norveško več desettisoč jugoslovanskih ujetnikov. Vendar je zaradi razumevanja in prijateljstva med obema državama norveški narod utegnil na mnoge načine pomagati tem jugoslovanskim žrtvam nacistične napadalnosti.
Norveški narod in jaz osebno bomo vselej občudovali in spoštovali neustrašeno borbo jugoslovanskega ljudstva pod vodstvom Vašega velikega maršala Tita za ižbojevanje in zavarovanje svoje svobode in neodvisnosti od kakršnega koli zunanjega gospostva.
Šest kandidatov za volitve zveznega prezidenta
Ker je 16. t. m. potekel rok za predlaganje kandidatov, je torej gotovo, da jih bo nastopilo šest pri volitvah novega zveznega prezidenta dne 6. maja. In sicer bodo nastopile naslednje osebe: general dr. h. c. Kor-ner, dr. GleiBner, dr. Breitner, prof. Ude, Fiala in žena bivšega prezidenta Hainisch-Marchet.
12 milijard za nemške begunce
Reuter poroča, da je *ef tehnične pomoči za begunce — organizacije, ki spada v okvir Marshallovega načrta —, predložil Aden-auerjevi vladi načrt, ki določa izdatke v višini 12 in pol milijarde mark za pomoč 9 milijonom nemških beguncev. Zahodno-nemško ministrstvo za begunce je sporočilo, da je v tej pomoči vsebovana sezidava milijon 200.000 novih stanovanj. Določena je tudi zaposlitev za 600.000 nemških beguncev, ki žive danes v Zahodni Nemčiji, sprejetih v razne države.
Bevin umrl
Ernest Bevin, ki je 9. marca iz zdravstvenih razlogov odstopil kot britanski minister, je umrl dne 14. t. m. Z Bevinom je zgubila Velika Britanija moža, ki je igral vodilno vlogo pri ustvarjanju britanske skupnosti narodov in o katerem celo njegov politični sovražnik pravi, da go bo zgodovina uvrstila med velike zunanje ministre Anglije.
Mirovni predlog Severne Koreje
Odkar je bil odslovljen general Mac Arthur, se je položaj na Koreji spremenil v toliko, da je Severna Koreja nenadoma predlagala ukinitev sovražnosti in mirno rešitev spora.
Medtem ko so to vest sprejele posamezne države z velikim zadovoljstvom, dajo ameriški komentarji sklepati, da so severnokorejski predlogi nesprejemljivi. V glavnem stanu Organizacije združenih narodov so namreč mnenja, da ti predlogi ne pomenijo nič drugega kot pa spretno nastavljeno past, ker so Severnokorejci hoteli samo izrabiti razpoloženje, ki je nastalo po odpoklicu Mac Arthurja.
Iz poročila radia Peking je razvidno, da hočejo države vzhodnega bloka rešiti korejsko vprašanje na podlagi tako imenovanih varšavskih sklepov, ki so jih sklenili na mirovnem kongresu v Varšavi. Takrat so zahtevali ukinitev sovražnosti, takojšen odhod tujih čet iz Koreje, sprejem LR Kitajske v Organizacijo združenih narodov, prepustitev Formoze Kitajski, ukinitev ameriške „inva-zije“ na Daljnem vzhodu in ukinitev vojaških operacij v Indokini.
Že po dosedanjih vesteh iz dobro poučenih krogov je sklepati, da Združene držav* Amerike ne bodo pristale na take pogoje.
Neredi v Iranu
Odkar je iranska vlada sklenila, da bo podržavila petrolejska ležišča, se položaj v državi le vedno bolj zaostruje. Na dnevnem redu so demonstracije, stavke in spopadi s policijo.
V zadnjih dneh je prišlo do večjega spopada tudi v Abadanu, kjer so pričeli delavci področja nafte stavkati v znak solidarnosti z drugimi delavci, ki stavkajo v ostalih iranskih mestih. Policija je streljala v množico, ki je kričala „Smrt Angležem**. Med spopadom je bilo ubitih več oseb, še več pa ranjenih. Da bi napravile red, so prispele V mesto številne čete, ki jih spremljajo tanki.
Tudi perzijski ministrski svet se je zbral na izredni seji in sklenil, da zaradi neredov v Abadanu odstavi guverneja pokrajine Khuzistan, kjer so velika ležišča nafte. Prav tako so se odločili odstaviti tudi druge važne vojaške osebnosti in civilne funkcionarje, ki so službovali ob Perzijskem zalivu.
Zaradi neredov v Iranu so zaskrbljeni Angleži, saj sta bila ob tej priložnosti ubita tudi dva angleška mornarja, ranjenih pa osem angleških civilistov. V spodnji zbornici j« zavzel stališče do nemirov v Iranu zunanji minister Morrison in dejal:
Ti dogodki nam povzročajo globok nemir in to tem bolj, ko se je upalo, da se bo o vprašanju iranskega petroleja razpravljalo v mirnem prijateljskem ozračju. Britanska vlada nadzoruje od blizu položaj in si pridržuje pravico postopati ter varovati življenje in premoženje svojih državljanov. Mnenja smo, da je iranska vlada odgovorna za izgubo tolikih življenj in za toliko ranjenih britanskih državljanov.
DEMOKRATIČNA FRONTA DELOVNEGA LJUDSTVA
obvešča, da bo v okviru
POKRAJINSKE KONFERENCE
▼ nedeljo, dne 22. 4. 1951 ob 8. uri v Rothovi dvorani v Celovcu, Pfarrhofgasse
proslava 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slov. naroda
Trygve Lie obiskal Jugoslavijo
Ne pustimo si razbijati enotnosti
Letni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev	\
bo —, da je ona baje zapovedala dolskim sestram, naj izginejo, da jih strašno preganja in podi iz šole. Toda navzoči so ostro obsodili tako vnašanje zmede v njihove vrste in zahtevali, naj se stvar prej razčisti. Odločno so se izjavili proti temu, da bi gotovi ljudje, ki sicer govorijo, da se borijo za pravice koroških Slovencev, dejansko pa se ne upajo objaviti v svojem listu vabila na občni zbor Zveze slovenskih izseljencev, ki se kot člani Zveze ne upajo udeležiti njenega zbora, sejali v njihovih vrstah neenotnost, jih razdvajali in tirali v politično zmedo. Prav tako odločno so povedali, da hočejo ostati enotni, kot so bili enotni v izseljeni-štvu, kjer jih je ne glede na svetovno gledanje doletela ista usoda, skupno trpljenje.
S posebnim navdušenjem so navzoči sprejeli izvajanja podpredsednika tov. Janka Ogrisa, ki je dejal, da nikakor ne more razumeti, da Ust, ki se hoče imenovati slovenski, nima toliko poguma, da bi objavil v dostojni obliki vabilo Zveze slovenskih izseljencev.
Na prošnjo predsedstva je predsednik SPZ v kratkih besedah orisal dejanski položaj glede šolskih sester in poudaril, da jih nihče ne preganja, marveč jim je CMD nudila vso podporo in so sestre po letu 1945 prosto-
Surovin primanjkuje
Netilci vojne napetosti v Moskvi in v ameriških monopolih delajo močno škodo človeštvu po vsem svetu ter spravljajo v nevarnost celoten gospodarski razvoj.
Predvsem vidno se to kaže v čedalje večjem pomanjkanju in naraščajoči draginji surovin skoraj za vse predmete. Tako je n. pr. morala pred kratkim v Nemčiji ukiniti svojo proizvodnjo avtomobilska tovarna, ki je proizvajala znane „Volkswagen“-avtomobile, ker ji primanjkuje jeklene pločevine. Listi tudi poročajo, da se je v Nemčiji cink podražil za 200 do 300 odst. Minuli dunajski vele-sejm je bil tudi v znamenju podražitve strojev, predvsem kmetijskih, ki so se v času velesejma podražili za 30 in 'več odstotkov. Na dunajskem velesejmu je prišlo tudi do izraza, da težjih % kmetijskih strojev iz inozemstva skoraj ni mogoče več dobiti, ker po-
Vesli i%> Jugoslavije
voljno sklenile z družbo novo pogodbo, ki ni vsebovala prav nič, kar bi sestre oviralo pri njihovem delu; edinole dvorana naj bi bila na razpolago vsaki slovenski organizaciji. Ker pa to očitno ni bilo po volji njihovi prednici v Rimu, so sestre mesec dni po sklenitvi pogodbo spet odpovedale in je CMD samo vzela odpoved na znanje. Zato je tudi vsaka trditev o preganjanju sester zlonamerna in zlagana.
Zborovalci so še enkrat odločno obsodiU tako razbijanje njihove enotnosti ter kljub temu, da vprašanje šole v St. Rupertu le toliko spada v pristojnost Zveze, kot so tudi sestre kot izseljenke njene članice in kot take dobile določeno vsoto denarja, ki ga je Zveza dobila za popravo škode svojim članom, poverili odboru nalogo, da pri šolskih sestrah v Velikovcu ugotovi, kaj je resnica in kaj namerno podtikavanje zlaganih trditev. V duhu enotnosti izseljencev je predsednik zaključil letni zbor ter enotni in združeni so navzoči sprejeli resolucijo na koroško deželno vlado, v kateri ponovno ugotavljajo, da ne bodo opustili svojih upravičenih zahtev prej da bodo zadovoljivo rešene in da bo rešitev tega perečega problema samo v korist pomiritvi v deželi.
manjkanje deviz zavira trgovanj«. Domača strojna proizvodnja, ki je doslej zaradi tega imela cvetečo konjunkturo in se bogatila, pa se nahaja zaradi pomanjkanja surovin v silnih škripcih. Tako je n. pr. z dobavo Steyr-traktorja računati že sedaj šele po poteku 10 mesecev od naročila.
Takšen razvoj koncem koncev v Avstriji ne more samo voditi do pomanjkanja predmetov za široko potrošnjo, predvsem pa za kmetijstvo, temveč utegne izzvati občutno
brezposelnost
Kdo no« odgovornost z« to? Brez dvoma tisti, ki so zatrjevali in *e vedno zatrjujejo, da so rešitelji človeštva in nosilci njegove lepše bodočnosti, dejansko pa jim gre povsod le za lastne dobičke, tako v gospodarstvu kot tudi v politiki.
(Nadaljevanje s 1. strani) kaj je treba predvsem misliti na škodo, storjeno naši mladini na šolskem področju, kakor tudi na škodo, ki jo je naše ljudstvo utrpelo vsled zatiranja slovenskega prosvetnega življenja ter blatenja in zapostavljanja našega jezika.
V svojem govoru je tov. dr. Zwitter omenil tudi vsa prizadevanja Zveze slovenskih izseljencev, da bi svojim članom končno priborila njihove pravice, in dejal:
Kakor vidimo, je Zveza slov. izseljencev storila mnogo, še bolj učinkovito in plodo-nosno pa bi gotovi, bilo njeno delo, ako bi jo vedno in povsod strnjeni in enotni podpirali vsi njeni člani. Zato naj še ponovno apeliram na važnost enotnosti in izseljeniške zavesti. Naj bodo predvsem izseljenci, ki so brez razlike njihovega svetovnega gledanja •kupno trpeli v i/.seljcništvu samo zaradi tega, ker so ostali zavedni Slovenci, tudi danes vzor in vzgled vsemu našemu ljudstvu, kako je treba kovati enotnost in kako je le v enotnosti in združevanju poroštvo za dosego upravičenih zahtev! Naj nikdar ne zamre v nas izseljeniška zavest, naj nikdar ne zamre v nas spomin na črne dni 14. in 15. aprila 1942 in tem sledeče trpljenje — ne zaradi tega, da bi v nas snovali maščevanje, pač pa zaradi tega, da bi iz te zavesti vedno in povsod skrbeli za to, da izgine na naših domačih tleh nacionalna mržnja, ki je prinesla ž« toliko gorja našemu ljudstvu. Iz te zavesti hočemo nasprotno z vsemi silami kovati in ustvarjati bratsko sožitje z avstrijskim sosedom, ne da bi pri tem odstopili od načelne zahteve po popolni enakopravnosti našega ljudstva na zemlji, ki jo poseduje že dolga stoletja
S tem pa bomo vršili tudi visoko poslanstvo, ki ga ima danes sleherni pošteni človek na svetu, da se prizadeva za mir. Konkretno pomeni to na naših tleh skrbeti za pomiritev v deželi, odstranjevati vse ovire za mimo sožitje med slovenskim in avstrijskim ljudstvom na Koroškem in za dobre sosedske odnose med sosednima državama Avstrijo in Jugoslavijo. To je imeti dobro pred očmi, da nas bodo morda resnejši časi dobili bolj pripravljene kot smo bili 14. in 15. aprila 1942.
Ob koncu svojega govora se je spomnil 10. obletnice Osvobodilne fronte ter zaključil z besedami:
Ko sedaj stopamo v leto priprav za čim dostojneje spomin 10. letnice naše izselitve, ne smemo prezreti desetletnice OF, kateri se imamo predvsem zahvaliti, da smo se lahko vrnili na svoje domove in katere nemala zasluga j« tudi do sedaj dosežena poprava nam prizadete škode. Slovenski izseljenci se zavedamo zgodovinskega pomena ustanovitve OF slovenskega naroda 27. aprila pred desetimi leti in se ob desetletnici zavestno priznavamo k pridobitvam narodnoosvobodilne borbe. Iz naroda sužnjev in hlapcev smo postali samozavesten narod, ki se zaveda svoje lastne notranje sile in nikdar več ne bo klonil pred nasiljem, ki bi hotelo obnoviti 14. in 15. april 1942.
Vsi navzoči so z dolgotrajnim ploskanjem povedali, da jim je govoril iz srca, da tudi oni tako mislijo. To je posebno prišlo do izraza v diskusiji, ko so posamezniki ostro obsodili nenaklonjenost oblasti do naših izseljencev in koroških Slovencev sploh. Sklenili so, da bo Zveza slovenskih izseljencev izdala ob 10. letnici izselitve spominsko knjigo, s katero bodo izseljenci opozorili na vse grozote v izseljeniških taboriščih in poznim rodovom ohranili spomin na najtemnejše dni našega ljudstva.
Na svojem zboru so izvolili tudi novi odbor Zveze, la bo v bodočem letu nadaljeval borbo za dokončno popravo škode. Izvoljeni so bili za:
predsednika — Vinko GrSblacher,
1. podpredsednika — Jaka Reichman,
1 podpredsednika — Janko Ogris, tajnika — Rado Janežič, blagajnika — Tinca VValdhauser, v širši odbor pa zastopniki iz številnih krajev in občin.
Gotovi ljudje izven kroga izseljencev so hoteli tudi občni zbor izrabiti v svoje razdiralne namene, da bi v njihove enotne vrste zanesli strankarstvo. V ta namen so se po-služili napačno poučenega izseljenca Antona Grila iz Plaznice ter mu sestavili in napisali resolucijo, da je v ogorčenje navzočih začel | z zlaganimi in zlonamernimi trditvami klevetati lastnico gospodinjske šole v St. Rupertu pri Velikovcu — Ciril-Metodovo druž-
Nad 600 novoelektrificiranih vasi v Sloveniji
Po osvoboditvi je bilo v Sloveniji izvršeno ogromno delo na področju elektrifikacije podeželja Slovenije. Nad 600 vasi je v nekaj letih dobilo elektriko za razsvetljavo in pogon. S tem je bilo elektrificirano večje področje podeželja, kakor v vsem času pred vojno. Pogoj za široko elektrifikacijo podeželja je gradnja električnih daljnovodov. Samo v letih po osvoboditvi so v Sloveniji zgradili nad 1300 km visoko napetostnih daljnovodov. Za elektrifikacijo podeželja so v štirih letih po osvoboditvi zgradili v Sloveniji 271 transformatorskih postaj za napajanje nizkonapetostnega razdelilnega omrežja. Pred vojno so morali interesenti sami nositi visoke stroške za priključitev, danes pa krije, skupnost vse osnovne stroške za omrežje, zato se elektrifikacija podeželja tudi tako hitro razvija.
Bela Krajina, ki je dala toliko žrtev med narodno osvobodilno borbo, je bila prva, ki je dobila električno omrežje. Večja področja so bila elektrificirana v okolici Novega mesta, v delu trebanjskega okraja in v okolici Brežic proti Hrvatski, na področju Rake in Bučke.
Tudi na štajerskem predelu Slovenije so bila izvršena' obsežna dela za elektrifikacijo podeželja. Dravsko polje je skoraj v celoti elektrificirano, dalje so bile elektrificirane številne vasi v Slovenskih goricah, Halozah, v okolici Velenja, Ptujske gore, Majšperka, Poljčan, Gornjega grada in Gornje Štifte, Kotelj ter. St. Lovrenca in Josipdola na Pohorju. Na Notranjskem je elektrificirana okolica Blok, Slovensko Primorje pa je elektrificirano že skoraj v vseh predelih.
Tudi Gorenjska je danes že skoraj v celoti elektrificirana. V Kamniškem okraju je bila
priključena na električno omrežje tudi Tuhinjska dolina. Najbolj Se zaostaja glede elektrifikacije slovensko Prekmurje, čeprav so bila tudi tam izvršena elektrifikacijslca dela na področju Murske Sobote In Dolnje Lendave.
Na vsem področju Slovenije pa sta najbolj elektrificirani področji Gorenjske in Slovenskega Primorja.
V Ljubljani imajo najbolj moderno opremljeno vinsko klet v Srednji Evropi
Iz te kleti, ki se nahaja v Frankopansld ulici v Šiški, teče vino po dveh ceveh naravnost v cisterne na železniški postaji. V klet gre 400 vagonov vina. Podjetje „Slove-nija vino“, kateremu pripada ta klet, je bilo ustanovljeno leta 1947 in v tem kratkem času se je razmahnilo tako, da je ~<ano po svojih kvalitetnih vinih širom po svetu. Vina iz njegovih kleti gredo v Trst, Gorico, Avstrijo, Nemčijo, švedsko, Belgijo, Anglijo, Nizozemsko, Dansko, Švico, Finsko, USA, Mehiko, Brazilijo, Egipt, Nigerijo, Libanon in Transjordanijo. Do leta 1948 je šlo precej slovenskega vina tudi v Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko, zdaj pa je izvoz vina v te informbirojevske države popolnoma prenehal. Lansko leto je prispevalo to podjetje h graditvi socializma v državi 62 milijonov deviznih dinarjev. Zdaj izvaža predvsem buteljčna vina in s tem se vrednost izvoza potroji. Steklenic porabi letno 170 vagonov. Podjetje ..Slovenija vino" ima svoj lepo urejen kemijski laboratorij, kjer vina kemično analizirajo in preizkušajo. Posebnost v podjetju so steklene cisterne, v katerih je prostora za 100 vagonov vina. Po 160 metrov dolgem cevovodu teče vino naravnost v cisterne na železniški postaji. Z novo napravo so že prvo leto prihranili nad 6,000.000, zdaj pa prihranijo že nad 10,000.000 dinarjev.
Novi Delhi. — Kašmirski ministrski predsednik šejk Abdullah je izjavil, da so odkrili zaroto proti sedanji vladi. Obsodil je bivšega ministrskega predsednika Pandita Ramšiai* dro Kakaa, da je dopisoval s pakistanskimi oblastmi in z njimi delal proti kašmirski vladi.
Kairo. — Neodvisni list „A1 Ahram" piše. da so angleško-egipčanska pogajanja na mrtvi točki in da so se s tem zelo zmanjšale možnosti za uspeh teh pogajanj. List sicer ne poroča podrobnosti, zdi se pa, da na egiptovski strani zahtevajo ukinitev pogodbe iz leta 1936 in odhod angleških čet iz Egipta.
Washington. — Sl. julijem bodo v Združenih državah Amerike uvedli nadzorstvo nad dodelitvijo surovin vojni industriji in sploh tovarnam, ki delajo za vojaška naročila. Nadzorstvo bo veljalo predvsem za jeklo, baker in aluminij.
Tokio. — Japonski cesar Hirohito je prosil Mac Arthurja, da bi ga „smel“ obiskati pred njegovim odhodom iz Japonske. To bi bil že dvanajsti obisk cesarja pri generalu Mac Arthurju, medtem ko se ta doslej še ni potrudil, da bi obiskal cesarja Hirohita.
Novi Delhi. — Tudi položaj v nepalski prestolici se v zadnjem času zaostruje. Aretirali so glavnega tajnika stranke „Gorksa Dal“, ki pa ga je množica že dan na to spet osvobodila iz zapora. Policija je streljala in pri tem ubila dve osebi, tri pa ranila.
New York. — Zadnjo nedeljo so se sestali v New Yorku prvič po zamenjavi generala Mac Arthurja predstavniki 13 azijskih in arabskih držav. Na sestanku, ki ga je sklical indijski delegat pri OZN Benegal Rau, so razpravljali o možnostih za mirovno rešitev spopada na Koreji.
Bonn. — Po podatkih v brošuri, ki jo je izdalo ministrstvo za splošna nemška vprašanja v bonnski vladi o reparacijah sovjetske zasedbene cone Sovjetski zvezi, je Vzhodna Nemčija izplačala Sovjetski zvezi iz svojih proračunskih sredstev od aprila 1946 pa do decembra 1950 celih 28 milijard in 325 milijonov vzhodno-nemških mark. V ta znesek pa poleg tega še niso vračunane demontaže tovarn in zasedbeni stroški.
New York. — Skupno poveljstvo v Koreji je obvestilo Organizacijo združenih narodov, da bo Abesinija poslala v Korejo 1069 vojakov in oficirjev, ki so doslej bili v D*ibutiju.
Novi Delhi. — Na podlagi zadnjega ljudskega štetja ima Indija 301,820.000 prebivalcev, kar pomeni, da je število prebivalstva naraslo od leta 1941 za nič manj kot 42 milijonov oseb.
Santiago de Chile. — Gospodarsko socialni svet nadaljuje razpravljanje o tehnični pomoči in o finansiranju gospodarskega razvoja zaostalih držav Delegati držav, ki dobivajo pomoč, so predlagali, naj bi se delo na tem področju pospešilo, delegati industrijsko razvitih držav pa so izjavili, da so zadovoljni z dosedanjimi uspehi, ker je treba v prvih letih ustvariti precej trdne temelje. — Socialni odbor je sklenil, naj se vprašanje o sodelovanju med organizacijo OZN za znanost, prosveto in kulturo (UNESCO) in pododborom za svobodo obveščanja pošlje posebnemu odboru Gospodarsko-socialnega sveta.
Skofiški morilec je svoje dejanje priznal
Tržaške oblasti so 18 letnega slikarskega vajenca Arnolda Segerja, ki je v Skofižah v spanju umoril Mihajela Hafnerja, po domače Cenclna, in so ga v Trstu aretirali izročile na državni meji Vrata—Megvarje av-strijskam policijskim organom. Segerja so zaprli v zaporih deželnega sodišča v Celovcu. Kakor poročajo, je Seger svoje dejanje v celoti priznal.
Z radioaparati dirigirani tovorni avtomobili
Na velikih ameriških gradiščih so poizkusili opremiti tovorne avtomobile, Id prevažajo gradivo z radioaparati, s pomočjo katerih dirigirajo šoferje na različna mesta. Tako upajo bolje izkoristiti razpoložljiv vozni park.
Nemški novinarji bodo obiskali Koroško
Nemški novinarji bodo koncem meseca aprila obiskali Avstrijo in bodo ob tej priložnosti prišli tudi na Koroško, kjer se bodo mudili več dni. Novinarje bo sprejel deželni glavar Wedenig in celovški župan Schatz-mayer. Ogledali si bodo koroške tujsko-pro-inetne kraje in vrsto industrijskih podjetij.
mmMam
18.	april, sreda: Apollonius
19.	april, četrtek: Leon
20.	april, petek: Neža Montep.
SPOMINSKI DNEVI
18.	4. 1860 —- Rojen v Ljubljani glasbenik Ivan
Bartl, ustanovitelj pevskega društva .Zvon" — 1893 — Rojen v Nabrežini pesnik Igo Gruden.
19.	4. 1882 — Umrl angleški znanstvenik in pri-
rodoslovec Charles Danvin. — 1911 — Umrl slikar Ivan Grohar. — 1824 — Umrl pisatelj Georg Byron.
20.	4. 1945 — Skupina III. bataljona koroškega
partizanskega odreda minirala progo Celovec— Dravograd. — 1848 — ..Slovenija" dunajsko društvo slovenskih visokošolcev in izobražencev, je objavila politični program slovenskega naroda: Zedinjeno Slovenijo.
RINKOLE
Po zelo tovariški podoknici našemu Jan-kotu Kajžru v soboto zvečer, je bila v ponedeljek poroka, kjer sta Janko in Rozina sklenila zvezo za življenje. To je bil dan veselja in radosti za Rinkole. Možnarji so že na vse zgodaj pokali, da je grmelo kakor na fronti. Ker je Kajžrova družina velika dobrotnica domače, rinkolške cerkvice je samoumevno, da je hotel imeti sin Janko s svojo izvoljeno nevesto cerkvene poročne obrede v domači cerkvici. S tem je soglašala tudi nevesta Rozina, ki je doma iz znane Mikla-vičeve družine v Vogrčah. Ko so obnovili v Vogrčah Slovensko prosvetno društvo, je bila Rozina prva, ki je nastopila na odru in se zelo aktivno zavzela za društveno obnovlje-nje.
Nad petdeset povabljenih gostov je prisostvovalo poroki. Po obredih je imel »mihelski gospod župnik poročni nagovor, med obredi pa je »mihelski pevski zbor pod vodstvom našega Miheja prelepo prepeval. Nato je bila pri Kajžru na domu razkošna gostija. Vrstila se je zdravica za zdravico in marsikaj lepega in pomembnega je bilo povedano. Poročno slavje je bilo izpolnjeno z vsakovrstnimi že od nekdaj udomačenimi običaji. V vrstah gostov so bili mnogi šaljivci in humoristi, ki so skrbeh, da dobre volje in smeha ni hotelo biti konec.
Proti večeru pa so se začeli temni naklepi krog neveste. Celo gospod župnik, ki toliko pridiga o sedmi božji zapovedi, ki pravi, da se naj ne krade, je ta poročni dan kradel in sicer samo nevesto, komaj poročeno ženo. Kmalu je bilo vse pokoncu in zabrnel je traktor, s katerim se je del svatov z ženinom na čelu podalo iskat ukradeno nevesto in niso prej odnehali, da so jo staknili. K Bidrihu so se skrili, kjer so jih zalotili in tatu občutno kaznovali, z globo 100 šilingov. Take in podobne šale so se vrstile iz zabava je bila imenitna. Bila je svatovščina, kakršne Rinkole še verjetno niso videle.
Zavednemu paru iskreno čestitamo v prepričanju, da bosta oba in naraščaj ostala zvesta rodu, iz katerga sta izšla, do konca.
Poslušajmo radio Slovenija
jugoslovanska ljudska oblast izpolnjuje 18. člen zakona o petletnem planu, ki se glasi:
„Za pravilen razvoj radijske oddajne službe zgraditi močue radijske oddajne postaje v Beogradu in v vseh ljudskih republikah s potrebnim številom relejnih postaj in s tem omogočiti dober sprejem na vsem ozemlju, kakor tudi izven meja naše države",
Z zmogljivostjo 850 KW bo plan kmalu izpolnjen. Leta 1939 je znašala skupna moč vseh jugoslovanskih radijskih postaj 25 KW.
Dne 30. marca je oddajna postaja Radio Slovenija začela z 48-urno neprekinjeno poskusno oddajo na novem oddajniku s prošnjo na Slovence iz predelov, ki dozdaj ljubljanskega radija niso slišali, naj sporoče, če in kako slišijo sedaj.
Iz vseh strani so prihajala poročila, predvsem iz tako imenovanih ..mrtvih zon" In zon zelo slabega sprejema, da je dozdaj sprejem odličen.
Z novo moderno postajo in novimi študijskimi prostori je pridobila slovenska beseda, slovenska kultura enega svojih najmočnejših posredovalcev. Po osvoboditvi je to ena največjih institucij te vrste v Sloveniji.
Jugoslovanski narodi so imeli doslej možnost poslušati glas drugih narodov in oddaje teh narodov, kakor od BBC „Glas Amerike", Moskvo, Pariz, Rias itd. Jugoslovani pa niso mogli z uspehom oddajati tem narodom, ter jih seznanjati z njihovo politično potjo in kulturo. Tehnične možnosti so bile tako slabe, da ljubljanskega radija nismo slišali v zamejstvu. To se je danes temeljito spremenilo. Z resnico o novi Jugoslaviji, o njeni borbi za mir, z jugoslovansko mednarodno politiko, o notranjem razvoju, z delavskimi sveti In ljudskimi odbori, s slovensko kulturo se dnevno seznanjajo vsi narodi v Evropi. Slovenci so se vključili v glas narodov.
Nova slovenska postaja je edina v Jugoslaviji, ki bo imela oddaje v jezikih zapadnih narodov. Stopnja teh oddaj, raven glasbenih oddaj in celotna izvedba je postavljena pred nove preizkušnje. Slovenske novinarje, glasbenike, književnike, sploh delavce na področju izvedbe, kulturne delavce sploh čakajo v zvezi s tem velike naloge, da bodo na višini, ki jo zahteva položaj in vloga Jugoslavije na splošno, Slovenija pa §e posebej.
Nova postaja bo velikega pomena v jugoslovanskem notranjem političnem in kulturnem življenju. V mnogo večji meri kot do-sedaj bo radio lahko postal tribuna delovnih ljudi, ki bodo vedno češče pristopavali k mikrofonu. Z večjim uspehom bo lahko govoril o novih kaleh slovenskega življenja, o delavskih svetih in upravnih odborih in o drugem.
Mnogo širšemu krogu kot dosedaj bo radijski sprejemnik nadomeščal slovensko koncertno dvorano, opero, dramo in živ stik z vodilnimi političnimi in kulturnimi delavci. Krepkeje kot doslej bo nova postaja pobijala glavnega sovražnika, nevednost in zaostalost ter laž, Mnogo Večja bo njiva, na katero bodo
padala semena politične in hroke kulturne izobrazbe. V radijskih oddajah držav in narodov se zrcali njihova politična smer, njihova vladajoča kultura, fizionomija, njhova zmogljivost, njihove novosti. Socialistična demokratska pot Jugoslavije daje vsebino slovenskemu življenju, nove oblike tega življenja, smer, ki kaže iz sodobnih stisk v lepo bodočnost vseh narodov'.
Na okrevanju v Dubrovniku
Hvaležen sem Zvezi bivših partizanov za Slovensko Koroško, Id mi je omogočila, da sem popravil svoje zrahljano zdravje na okrevanju v Jugoslaviji. Prosim, da objavite v našem listu vtise, ki sem jih prinesel seboj, ker tudi drugim bi rad povedal, kako mi je šlo in bi rad s tem tudi nekoliko pri-pomagal resnici na ljubo o novi Jugoslaviji.
Dne 1. marca sem prišel s še dvema tovarišema v Ljubljano. Javili smo se na invalidskem odseku, kjer so nas sprejeli kot brate. Na invalidskem uradu so nam oskrbeli prenočišče in prehrano v hotelu, kjer smo počakali dokler ni zdravnik odredil, da pojdemo na okrevanje, kjer naj bi vsakemu najbolje prijalo. 2« drugi dan nas je preiskal zdravnik in za me določil Dubrovnik, za druga dva tovariša pa Laške Toplice. Nato smo odpotovali vsak na svoje mesto, ki ga je priporočal zdravnik.
Moje potovanje je bilo preko Zagreba, Banja Luke, Sarajeva, Jablanice, Mostarja v Dubrovnik. Ni mi dano, da bi mogel slikovitost pokrajin, skozi katere sem se vozil tako opisati, kakor sem jih doživljal. Dana mi je bila priložnost opazovati slikovitost in pestrost domovine. V Zagrebu na primer sem imel precej časa, da sem si lahko ogledal mesto in sem jo prevozil s cestno železnico, da sem videl čim več. Občudoval sem živahno gradnjo novih hiš, tri do štirinadstropnih, tovarn in posebej še tovarn različnih zdravil. V Banjaluki sem videl, kako gradi mladina progo Banjaluka—Doboj in še gradijo barake za nove delavce, ki jih pričakujejo iz vseh delov in skladišča za material. Tudi v predmestjih Banjaluke gradijo velike, novodobne stanovanjske hiše. Nekega mladinca sem vprašal, če se ne ustrašijo truda in naporov, ker gradnja proge je združena s ogromnimi ovirami in težkočami, nakar mi je poln zanosa odgovoril, da se ne ustrašijo ničesar in še letos hočejo hiti a gradnjo gotovi. Prav tako spreminja Sarajevo svoje staro lice. Vedno manj pa opaziš tudi na obrazih muslimank feredže, to je zagrinjala, s katerim so si zakrivale obraze in danes prosto kažejo svoja zorna lica in ho-
dijo tudi k lasničarjem, kjer si skušajo moderno izumetničiti svoje lase. Na Jablanici gradijo jez na reki Neretvi, kjer bodo zgradili veliko hidrocentralo in preložili bodo tudi cesto in železniško progo. Podobne obnove in nove gradnje sem opazil tudi v Mostarju, V Dubrovniku sem bil prisrčno sprejet od bratov Hrvatov. Stanovanje »o mi nakazali v znanem hotelu Imperial. Hotel Im-perial je bil nekdaj dostopen le gospodi, ljudem z mnogo denarja, navaden zemljan si ni mogel drzniti, da bi si privoščil penzljon
Prispevajte v
tiskovni sklad

v tem hotelu. Danes pa, ko je na vladi ljudska oblast, pa so pod streho tega hotela prostori za delavce, ki so potrebni okrevanja. To sem doživel sam in so mi Dubrovčani pripovedovali. V tem hotelu je stalno po nekaj sto delavcev na okrevanju. Poleg tega pa je v Dubrovniku *e Dom za okrevanje hi zdravljenje posebno za bolne na pljučah in sapnikih, za kar so klimatični pogoji posebno ugodni.
Tudi jaz sem se počutil v dubrovniškem podnebju prav dobro in se mi je zdravstveno stanje vidno boljšalo. Spoznal .sem. kako v svobodni domovini skrbijo za delavce, ker nekateri so celo po dva meseca v tem lepem koščku jugoslovanske zemlje, kjer imajo odlično oskrbo in brano, poleg tega pa imajo za čas zdravljenja tudi neokrnjeno plačo. Prvič sera imel sam možnost, da sem sploh stanoval v hotelu in to v enem najlepših mest Jugoslavije. Dubrovnik je polotok z divnimi prirodnimi krasotami. Južno sonce ga obseva in uspevajo smokve in oranž« ter ga krasijo palme. Zadovoljen sem se vrnil domov in hvaležen sem vsem, ki so mi to doživetje omogočili.	U. F.
Ksavei Meško:
NA POLJANI
27. nadaljevanje
„Res, odpočiti malo, malo ,se razvedriti, brez skrbi se razgledati malo po življenju."
A ni bil vajen nedelje, praznika, trajajočih tedne in mesece. Vajen dela, se je čutil zdaj samotnega in postaranega. Prihajala je žalost.
„Kakor voda v potoku je teklo mimo življenje, in je odtekla najlepša moč. A toliko je imam vendar še, da bi me ne bilo treba potisniti v stran, med nič-vredno šaro."
Prišel je mlad mož tujih navad, tujega mišljenja. In njegovo srce je bilo tuje, ne vajeno tega ljudstva, ne čuteče z njim, ne ljubeče ga. Ljubezen je hotel nadomestiti s strogostjo. Ker ni sejal ljubezni, ni žel ljubezni. In nauk njegov ni pognal korenik, ker mu je primanjkovalo oplodujoče rose.
Ob lepih popoldnevih, ko so bila odprta šolska okna, je šel stari učitelj pri stranskih durih na pokopališče, je sedel na zeleno gomilo ob zidu pri cesti in je poslušal glasove, zveneče črez cesto iz šole. Poslušal je po dolge ure. Sivo glavo je povešal na prsi in se je pogrezal v sanjarije. Sladkost je bila v sanjarijah, sladkost blagih spominov, in brid-
kost, ko je stala nenadoma pred dušo sedanjost, pusta, prazna in brez namena.
Spret drugikrat je šel na izprehod ravno, ko so se vračali deca iz šole.
„Kaj ste se učili, otročiči?"
Vstavil jih je na cesti, če le mogoče, na krajih, kamor se ni videlo iz šole. Bal se je zamere mladega naslednika... „Misli morda, da šuntam deco proti njemu, da mu jo odtujujem."
Povedali so mu, kriče, z živahnimi gestami in z jasnimi očmi.
„Ali razumete vse?"
„Ne, gospod učitelj, ne!"
„Pa pojdem malo z vami in vam razložim."
Sel je, grčav, napol usahel hrast sredi cve točih mladik, in jim je dajal zadnje zaklade ljubečega srca. Smehljala so se mu usta, oči so mu sevale kakor Kristusu Gospodu, ko je govoril:	„Pustite male k meni priti,' zakaj
teh je nebeško kraljestvo" — in ko je blagoslavljal vso trumo, zbrano in radostno okoli njega.
Spet je š«l na izprehod. Ob cesta je oral kmet.
„Kaj seješ, kako seješ? — Ali bi ne bilo bolje tako?"
Razgovorila sta se. Kmet je bil njegov učenec; dal mu je tedaj, kolikor mu je mogel v onih letih, a zdaj, ko ni potreboval več mladostne hrane, mu je pomagal z nasveti v gospodarstvu.
In šel je spet kam po okolici in je zašel med pastirje na občinskih pašnikih. Zgrnili so se ob njem od vseh strani.
„Gospod, povejte nam pravljice."
Naslonil se je ob plot, ograjajoč pašnik, ob drevo, stoječe na meji, sedel je na paro-bek in se je zagledal v mlade oči, lesketajoče od hrepenenja in veselega pričakovanja, in je pripovedoval. Resnično, zvesteje so ga poslušali, nego kadar jim je razlagal v šoli računstvo!
Srečal se je na cesti s kmetom starcem, idočim po oparvkih v trg. Spremljal ga je nekaj časa... „Ali veste še, kako je bilo tisto ... kako tisto... Obračala sta liste ožje | domače zgodovine zadnjih štiridesetih let, m glej, vsi so bili tesno popisani z življenjem: z bridkostjo in z radostjo.
Tako se je zgodilo, da je objela dolina starca pretesno, in ji ni mogel reči: „Z Bogom!" Baš ko se je hotel posloviti, je začutil jasno kakor še nikoli poprej moč matere zemlje. Zato je čakal na nji, da odteče življenje povsem.
Drugo zimo po vrnitvi Minkini je obležal
oče, kovač Luka, vračajoč se iz krčme, v snegu in se je prehladil. Pokašljeval je od tedaj, poležaval je in ni bil več za dela Se piti ni mogel več kakor poprej. In to ga je delalo 5« bolj čemernega in zlovoljnega. Zahajal je pač še na Gornjo Poljano: hotel se je razvedriti, razveseliti se z nekdanjimi drugi; v njihovi družbi je hotel oglušiti ono v začetku rahlo, a vedno glasnejše trkanje na duri srca, ki se je oglašalo tako čestokrat ob samotnih dneh, v tihih nočeh, dolgih kakor večnost. A *e dolgoletni vinski bratci »o umolknili in so se zamislili v njegovi druščini in so ga gledali po strani, z neprijaznimi očmi, čakajoči, kdaj pač vstane in odide iz njihove sredine. Videli so, čutili to. mož, od smrti zaznamovan, grobu zapisan?
Prinašal je žganje domov, da bi pil nemoten in v miru in bi prepodil s pitjem neprijetne misli, vstajajoč« iz vseh kotov, oblegajoče ga od vseh strani. A komaj je nagnil steklenico, ga je posilil kašelj, da j« razlil med kašljanjem dostikrat več, nego je izpii
Čutil je tudi sam, dasi se je branil z vsemi močmi, z jezno silo tega spoznanja: smrti gre naproti.
In glej, čudo, tedaj je žel, kjer ni sejal, pobiral je bogastvo, kjer ga ni razsipaval nikoli; odprla so se mu srca, ki jim ni delil ljubezni nikdar, mehko so mu postiljale roke. ki jih ni stiskal prisrčno in toplo nikoli.
Kakor za bolno dete, ljubljeno in ljubezni
NEKAJ O LETALIH
Ideja letala, ki bi se dvignilo navpično v zrak je zelo stara. V zapiskih Leonarda da Vtncija že najdemo preprosto skico, na katero nam je mojster narisal vijak, ki bi se dvignil navpično v zrak.
Mnogo je že minilo od tistih časov, ko je Lednardo samo sanjaril o podobnih letalnih aparatih. Danes taki aparati že obstojajo in so že posegli v letalski prevoz.
Za običajno letalo, ki mu dajejo vzgon krila, je značilno, da rabi' določeno začetno brzino, da se sploh dvigne. Ta brzina je za različne tipe letal različna. Moderni lovci, ki so zelo težki, saj jih je skoraj sam motor, rabijo zelo velike brzine, da se odtrgajo od tal. Isto velja tudi za bombnike in transportna letala. Da pa doseže letalo tako veliko brzino, mu je potrebno dolgo letališče, ki doseže celo nekaj kilometrov. Ker so poleg tega moderna letala zelo težka, mora biti tako letališče primerno utrjeno in gladko. Zato je na modernih aerodromih vzletna proga običajno betonirana ali asfaltirana. Vse to požira ogromne vsote denarja in zelo otežuje razvoj zlasti potniškega in tovornega letalskega prometa.
Konstruktorji se trudijq, da bi ustvarili tak tip, ki bi se dvignil naravnost, navpično,, s tal in mu ne bi bili potrebni dragi in komplicirani aerodromi.
Vrsta takih tipov je nastala že pred vojno, J« vet pa med njo in po njej. Helikopterji so sicer sila uporabni za dela, kjer je potrebna mala brzina, kot na primer: za škropljenje ali prašenje sadja, reševanje ponesrečencev, turistične vožnje in slično, vendar imajo vsi prav veliko napako — zelo so počasni. Največja brzina, ne presega 200 kilometrov na uro. Ta hitrost je pa za moderen avionski promet že zdaleč nezadostna. Klasičen tip helikopterja, to je letala, ki se dviga in giblje z enim ali več rotorji tudi ne more doseči večje brzine, ker se njegov vijak — rotor suče počasi in počasi potiska velike količine zraka. Poleg tega so rotorji drage in komplicirane naprave, če morajo poleg vzgona skrbeti tudi za vlečno silo.
Zato poskušajo konstruktorji ustvariti nov tip, ki bi združeval obe dobri lastnosti helikopterja in običajnega letala. To se pravi, da ne bi rabil vzletišča in bi imel veliko brzino.
Danes še ne moremo reči, da že obstoja tak idealen nov tip. Vendar vrsta poskusnih in tudi že uporabljajočih aparatov, dokazuje, da ni več daleč dan, ko bodo pristajala velika transportna letala na večjih trgih sredi mest in ne več tako kot dosedaj na nekaj desetin kilometrov iz mesta oddaljenih letališčih. Saj je prav smešno, če pomislimo, da traja vožnja na primer iz Ljubljane do Zagreba z avionom manj, kot vožnja na ljubljansko letališče in z zagrebškega zopet v mesto. To se pravi, da se porabi mnogokrat več časa, da se pride na letališče in z njega kot za vožnjo z letalom.
Konstruktorji skušajo premostiti težave na razne načine.
Prvi taki poizkusi so bili narejeni tako, da je bil običajen helikopter opremljen s krili, oziroma so bila krila opremljena z rotorji.
Tak je aparat, ki ga je skonstruiral Mac Donel Aickfort Corporation. Ta tip ne pomeni nekaj bistveno novega, ker so bili tudi od sedaj mnogi helikopterji opremlejni s krili. Poleg tega ne dosega velikih brzin.
Mnogo bolj zanimiv in originalen je drugi tip, ki ga je skonstruirala Convertoplan Corporation.
Njen HC-6D je turističen avion in ima 2 do 4 sedeže, kar je odvisno od oblike trupa, ki je lahko različno prirejena. Kolesa lahko potegne v trup in v spodnja krilca, kar mu seveda zmanjša upor in je svojevrstna novost pri podobnih tipih. To pa ni glavna novost. Vzporedno krilo je pritrjeno na vertikalni osi in lahko služi kot rotor ali pa kot drugo krilo — po potrebi. Da lahko izpolnjuje svoje „rotorske dolžnosti", ima krilo na vsakem koncu mali turboreakcijski motorček. Ko se avion dviga, delujeta oba turboreakcijska motorja, vrtita krilo-rotor in na tak način dobi avion potreben začetni vzgon. Turboreakcijska motorja porabita sicer velike količine bencina, kar pa ne moti, ker delujeta le nekaj minut, oziroma služita pozneje le kot pomožna motorja. Ko je avion
dosegel potrebno višino postane rotor zopet krilo, to se pravi, da se pritrdi v pravilnem položaju in tako daje potreben vzgon.
Drugi konstruktorji pa hočejo doseči zastavljeni cilj tako, da gradijo letala, pri katerih bi vijak služil obenem za rotor in za običajen vijak.
Tak je ameriški mornarski lovec Chance Youht XF5U-1, ki ga šaljivo imenujejo .leteče cvrtje".
On je nastal zaradi posebnih mornarskih potreb. Mornarica nima možnosti, da bi dala svoji aviaciji velika letališča na razpolago. Tudi na matičnih ladjah je prostor za pristajanje omejen z dolžino ladje, ki ne more biti neomejena. Obenem pa prav mornarica rabi za svojo obrambo lovce, ki bi ščitili ostale ladje. Poleg lovcev rabi počasne avione, ki bi pazili na sovražne podmornice.
Kaže, da je to Jeteče cvrtje", kot nalašč za vse mornariške potrebe. Avion lahko doseže največjo brzino 800 kilometrov na uro in minimalno 30 kilometrov na uro. Dviga se skoraj navpično. Oblika je na prvi pogled smešna. Je leteče krilo, ki ima na konceh dva velika vijaka. Če se postavi navpično, ga vijaka dvigata in takrat leti počasi, čg se pa postavi vodoravno, leti kakor običajno letalo in mu vijaka oskrbujeta potrebno vlečno silo, da lahko dosega tako veliko brzino.
: K I N O = PR E D S TA V E 1
VRBA
v sredo, 18. in v četrtek, 19. aprila
„Kleines Herz in Not" v petek, 20. do nedelje 22. aprila „Staatsgeheimnis“
VELIKOVEC
v sredo, 18. in v četrtek, 19. aprila
„Die Sensation von San Marino'' v petek, 20., v soboto, 21, in v ned., 22. aprila
„Der Bagnostrafling"
BOROVLJE
v sredo, 18. in v četrtek, 19. aprila „Cilda“
v soboto,21. do ponedeljka, 23. aprila „Lassie komm zuriick"

Kdor je tako tipal, je pravilno tipal
England — Schottland	2:3
Schweiz — Deutschand	2:8
Holland — Belgien	5:4
Salzburg — Tirol	5:1
Niederosterreich —- Vorarlberg	3:1
Backpool — Middlesbrough	2:1
Liverpool — Burnley	1:0
Fulham — Arsenal	8:2
VVolverh. Wand. — Stocke City	2:3
Bologna — Milan	0:0
Padova — Atalanta	0:0
Post — Ostbabn 11	T:16
ZADETKI 35. RUNDE
5 „12“ po 66.493 šilingov, 137 „11“ 2426 šilingov, 1713 „10“ po 194 šilingov.
2
S
1
1
1
1
1
1
2
z
x
2
po
Trgovinska pogodba z Norveško
V Oslu so podpisali norveško-avstrijski dogovor, ki predvideva obojestransko izmenjavo blaga v vrednosti nad 20 milijonov norveških kron. Dogovor velja za tekoče leto. Avstrija bo iz Norveške uvažala predvsem surovine za izdelavo margarine, ribe, ribne konzerve, ribje olje in primese za železo. V norveško pa bo izvažala izdelke valjarnic, ko-nopno prejo, surovine za tekstilno industrijo in stroje.
Zvišanje plač novinarjev
Tiskovni urad avstrijske sindikalne zveze
javlja, da je sekcija novinarjev v sindikatu nameščencev svobodnih poklicev sklenila z Zvezo izdajateljev časopisov v Avstriji dogovor, po katerem bodo plače novinarjev zvišane za 15 odstotkov začenši od 1. aprila.
Motorna kolesa in kolesa bodo dražja
Tvrdki Puch in Junior javljata, da sta od 15. aprila cene motornih koles in koles dvignile povprečno za 12. do 15 odstotkov. Motorno kolo Puch 125 ccm — TT model, ki je doslej stalo 4800 šilingov bo odslej prišlo na znesek 5900 šilingov, cena za motorno kolo 250 ccm — model pa je narasla od 7900 na 8900 šilingov. Tvrdke motornih koles utemeljujejo ta ukrep s povišanjem cen jekla in železa.
RADIO' PROGRAM
RADIO CELOVEC
Sreda, 18. aprila
6.10	Pet minut za kmetijstvo, 10.45 Iz žen-| skega	sveta,	11.45	Za podeželjsko	ljudstvo,
j 12.00 Opoldanski koncert, 14.10 Kaj si želite.
Četrtek, 19. aprila
6.10	Pet minut za kmetijstvo, 6.15 Glasba, 10.45 Nasveti za življenjska vprašanja, 11.45 Za podeželjsko ljudstvo, 12.00 Opoldanski koncert,
14.10	Kaj si	želite,	16.00 Znameniti	umetniki,
18.00	200.000 km krog sveta.
Petek, 20. aprila
6.10	Pet minut za kmetijstvo 10.45 Iz ženskega	sveta,	11.45	Za podeželjsko	ljudstvo,
16.00	Pevska ura, 18.00 Kmečka glasba.
RADIO SLOVENIJA Četrtek, 19. aprila:
6.10	Jutranji koncert, 12.00 Lahek opoldanski spored,	12.40	Zabavna glasba, 13.00	Prof. dr.
Bogo Grafenauer: Frankovske vojne in ilirske pokrajine, 14.30 Kulturni pregled, 14.40 Poje Komorni zbor Radia Ljubljana, 18.20 Pogovor i pionirji, 20.15 Koncert po željah, 20.50 Jezikovni pogovori.
Petek, 20. aprila
5.25 Hrvatske'narodne pesmi, 11.30 Šolska ura za nižje gimnazije, 12.40 Zabavna glasba, 14.00 Fantje na vasi, 17.30 Šolska ura za nižje gimnazije, 19.45 Zabavna glasba, 20.00 Tedenski zu-nanje-politični pregled našega stalnega zunanjepolitičnega komentatorja dr. Egona Tomca, 20.15 Želeli ste — poslušajte! 21.00 „Svet v satiri in humorju", 22.30 Slovenske narodne, 22.30 Na valu 327,1 oddaja za inozemstvo v nemščini, 23.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov.
ŽIVLJENJSKA RAVEN
delavca v državah z višjo proizvodnjo je neprimerno boljša kot drugod, kjer produkcija ni na tako visoki stopnji. Statistika kaže, da je treba delavcu v državah, kjer so pogoji proizvodnje ugodnejši veliko manj časa delati, da si more nabaviti enake življenjske potrebščine, kakor delavec v državah z nižjo proizvajalno možnostjo. Za nakup enega kilograma ali enega litra naslednjih življenjskih potrebščin je treba delovnih minut:
	ZDA Angl. Švica			Švedska Avstr.		Ital.
kruh	13	11	11	21	30	38
krompir	4	7	11	11	13	13
mleko	9	16	11	9	22	28
meso	64	84	140	87	190	$00
maslo	70	75	230	140	340	490
margarina 31		24	—	66	110	
sladkor	9	22	25	21	08	100
Za nabavo		boljše	volnene		obleke	mora
ameriški	delavec 36		ur i	n 43	minut	delati,
avstrijski delavec pa			223	ur. Za nakup de-		
lovne srajce mora ameriški delavec delati 1 uro in 19 minut, avstrijski pa 14 ur, letni čevlji stanejo ameriškega delavca 6 delovnih ur in 22 minut, v Avstriji pa je treba delati 38 ur.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieOfach 17.
vredno, sta skrbeli zanj žena, ranjena, užaloščena tolikokrat, in Minka, ponižna in zavržena od njega.
Izpočetka se je budil upor v srcu, ki ni bilo vajeno ljubezni in je ni maralo. A bil je odpor brez moči, odpor otroka, ki bije z rokami okoli sebe, a ne prizadene s svojimi udarci občutne bolečine nikomur. Potem se je čudil. Kakor bi vzšlo pred njim nenadoma novo solnce v čudoviti krasoti, kakoršne ni videl še nikdar v življenju. Stoji in strmi in ne ve, ali se naj jezi, ker mu jemlje nepričakovani, nepoznani čudež vid in ga šče-mi, ali se naj zgrudi na kolena in naj zapla-ka i* globočine srca, pretresenega, osramočenega, ker ni videlo še nikoli do danes te čudežne svetlobe, ki jo gleda ob tem blagoslovljenem dnevu, lepo in svečano in veličastno in sladko, kakor bi strmel v širom odprta nebesa in bi pil njihov blagoslov, njihovo sladkost.
Polagoma je bila premagana vsa njegova uporna moč; kopnela je srditost, porojena iz domišljene krivice, ki bi jo naj bil trpel sam, a jo je prizadeval v resnici le on drugim. Postal je tišji, mirnejši — mož, zaznamovan za smrt, a od ljubezni obujen v življenje.
In zdaj je prihajalo življenje, ki je šlo mimo, ne da bi ga porabil za dobro, ne da bi ga iizkoristil za se in za druge. Prihajalo je ob dolgih popoldnevih, v nočeh brez spanja, in je očitalo, zdaj tiho, glasno drugikrat, da je drhtelo srce, obremenjeno z gre-
hom, da je obupavala duša, revna in ubož-na stoječa pred pragom večnosti.
„Kako stopiš čez prag, o revni mož? Kje imaš zaklad, da se odkupiš z njim pred Sodnikom? Glej, kako dolgo je bilo življenje in kako brezplodno je odtekalo — brezplodno v dobrem, a hudega si nakopičil tako velik tovor ... Revni mož!"
Stokal je v tihih nočeh, med kašljanjem je ječal po tem odbeglem življenju, neporabljenem, izgubljenem. V prihodnost se je ozrla duša in je vzdrhtela: preteklost — prazna, prihodnost — mračna in žalostna.
Stopil je včasih pred hišo, in se je zagledal po cesti, dol po dolini. Stal je tam, kakor je postajala v prejšnjih dneh žena, upajoča, in čakajoča, kakor je postajala včasih še zdaj, ker je pričakovala še enega, s hrepenečim, a z zaupanja polnim srcem: vedela je, ta se ni izgubil, vrne se ob svojem času.
Sta! je ob cesti in je tudi pričakoval in je razmišljal.
„Glej, vsi so »h, ker jim nisi bil oče. Očim si jim bil, brez ljubezni in brez usmiljenja. Zato so š]i in so umrli v tujini..
Vendar je čakal.
,,Eden je če, morda se vrne ta.“
Mokro so se svetile stare, bolne oči, hre->?neče v daljavo.
Morda se vrne...!"
A vedel je: le kratek čas. Zato je zaprosil j nekega dne hčerko:
„Kovačnica stoji prazna in mrzla, a dela je dovolj v vasi. Sedi, Minka, in piši Lojzetu, naj pride!"
Praznik je bil v kovačnici oni dan, ko je pisala Minka povabilo očetovo, ki je bilo obenem že dolgo gojeno hrepenenje materino in vroča želja lastnega njenega srca.
„Dovolj je prostora doma, dela dovolj, čemu hodimo vsi po tujini in se izgubljamo?" — je pisala, ker je poznala dovolj tujino in ker je ljubila že domovino z vsem srcem.
Ž« črez teden dni je prišlo pismo. Lepo je bilo od začetka do kbnea, a najlepša, naj-sladkejša je bila za vse besedica: „Prideml“
Tedaj je odleglo nekoliko bolniku. Odvzet je bil del greha: Lojze se vrne, torej je pozabil vso krivico; drugi spe v miru božjem, s temi se pobota ob drugem dnevu.
Pomladi, ko je ugašalo življenje kovačevo, se je vrnil Lojze, močan, dober in blag, ka-koršen je odšel. Prinesel je precej denarja, ki si ga je prihranil v tujini.
„Vedela sem, da ne zavrže* povsem mojih prošenj, Mati milosti. Enega vsaj si mi čuvala in rešila vsega hudega. Hvala Ti, gospa usmiljenja polna."
Kakor v lepem snu je molila kovačica pred Materjo sedem žalosti. In obraz je rdel in oči so se ji lesketale, kakor se lica in se svetijo v blaženstvu oči belo oblečenih deklic ob svečani procesiji na Rešnjega Telesa dan.
Nekaj tednov po vrnitvi Lojzetovi je umrl kovač, spravljen z Bogom in z ljudmi.
».Odpustite..
Z zadnjo, že komaj slišno besedo je prosil še odpuščenja. In nihče izmed ob postelji stoječih se ni čudil temu; ker velik je bil greh, ki mu ga je bilo treba odpustiti; potok je bil solz, ki jih je želel izbrisati s solzami, polzečimi po licih zadnjo uro. A vsem je bilo lažje pri srcu, da so slišali še zadnjo uro to besedo. Zdaj iz ljubezni porojena, iz srca govorjena prošnja za odpuščenje odtehta grehe stoletij.
„In vam odpusti Bog."
Ginjen je bil glas Lojzeta, stoječega ob zglavju, govorečega in odpuščajočega za mater, za sestro in za se. Zroč smrti v lice, je umeval tem jasneje velike besade Večne ljubezni:
..Odpuščajte in vam bo odpuščeno."
Ko je kropil dva dni pozneje žUpnik grob mrličev in je molil za rajnim: „Mir njegovi dušj" — je pristavil na tihem še; „In mir božji hiši, ki ga je vžila dosedaj tako malo."
Če se je izpolnil kdaj blagoslov, govorjen iz globočine srca, če je bila uslišana kdaj molitev, kipeča v nebo v resnem, svetem trenutku, je bila uslišana ta molitev in se je izpolnil ta blagoslov.
Ker sladek mir božji je kraljeval od tedaj v kovačnici.
(Dalje)