IZHAJA, ink ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. ORBDNISTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St. 3122, S/123, 3124, 3125 in 3126. UPRAVA ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon St- 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. DC6HRATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon št 2492. Leto IV. Ljubljana, 19« maja fgjo štev. 20 Prvi korak k bodoči Vseevropi Francoska spomenica za ustanovitev evropske federacije Senzacijonaina Briandova inicijativa - Drzen načrt - Vsebina spomenice - Značilni pridržki - Vlade evropskih držav naj bi odgovorile do 15. julija Paria, 1& masa. Spomenica, bi .10 .ie vnajiji rriirišster Briand poslal evropskim državam o organizaciji evropskega zveznega sistema, je priloženo tudi no-30Anaio, ki pravi: O priliki evropske konference 9. sep-tterobra 1929, ki se je vršita na povabiik) iFraocije v Ženevi m ki; je že odobrila ne celo moralne združitve Evrope, so priznali pooblaščeni zastopniki 27 evropskih držav, ki so članice Društva narodov soglasno potrebo osnovanja ustanove evropskih narodov v smislu federativne zveze, ki h; med njimi mogla ustvariti sistem stalne skupnosti rn jim nadalje dovoljevala v vseh primerih, kjer bi se pokazala, potreba neposredne Kveze ter ureditve vprašanj, kii bi jih mogla skupno iroteresirati. Zastopnik Francije je dobil takrat mandat obrazložiti vladam najvažnejše točke, na katere naj bi se raztezala njihova proučevanja kakor tudi da zbere rezultate tega obsežnega povpraševanja in združi v poročilu. ki naj bi se predložilo novi evropski konferenc)' o priliki prihodnjega zasedanja Društva narodov. Ta naloga je upravičena v čuvstvu skupne odgovornosti, ki obstoja v vseh evropskih državah spričo nevarnosti za evropski mir, ki se kaže tako v političnem, gospodarskem in socialnem oziru zaradi poraan.lkait.ia resnične zveze materialnih in moralnih sil Evrope. Vprašanja, ki jih .ie francoska vlada uvedla, so bila postavljena v znaku treh glavnih pridržkov: 1. Pred vsem se mora zagotoviti evropsko 'sodelovanje v zvezi z Društvom na rodov, to se pra vi. da se mora izvr-3ti pod pogoji, ki ne bi na noben način oslabili ugleda te korporadje. temveč stremeli za tem. da bi olajšali nieno delo v prid \"sem narodom tudi itzven-evropskim. 2. Ta evropska unija naj bi ne bila v nobenem nasprotiiu s karšmOkoM skupno narodov, ki je izven Društva narodov, bodisi na drugih kontinentih ali v Evropi sami. Ker se bo gradila popolnoma drugače, kaikor svoječasne carinske unije, na.i b svojo delavnost razvijala v parnem prijateljstvu, zaupanju in pogosto celo sodelovanju z vsemi tujini državami. ne glede na to ali so članice a-ti nečlanice Drušitva narodov, ki nastopa ;fo brezpogojno za razvoj svetovnega mii:u. 3. Ustvaritev federaiti vne zveze med evropskima vladami, ne sme ko:tč::o nikdaj na noben način kršiti kater škodi suverene pravice diržav, ki so članice unije. \ prašanja se tičejo naslednjih štirih glavnih točk: 1. Potreba splošnega in eemeiKtarnega pakta za ojačitev načela moralne enotnosti Evrope in za svečano potrdilo solidarnosti, ki naj nasta'ie med evropskimi državami (signatarne države. ki. bi se obvezale za izvrševanje gotove skupine politike za mirno organizacijo Evrope, bi se obvezale, da bi gojile med seboj redne stike na periodičnih ali izrednih zborovanjih). 2. Potreba lastnega mehainizma, ki bi dajal na razpolago evropski uniji za izvrševanje njene naloge potrebne organe, a) Potreba reprezentančnega in odgovornega organa v obliki redno skiice-vane evropske konference, ki; bd obstojala iz zastopnikov vseh evropskih držav, ter iz zastopnikov Društva narodov in ki bi bila v stalni zvezi z Društvom narodov, vodilni organ evropske unije, b) Potreba izvršilnega organa v dbčiki stalnega političnega odb>ra, v katerem bi bilo samo gotovo število članov evropske konference, ia ka bi služil istočasno kot študijski; in izvršilni organ evropske unije. c) Potreba tai-r iške službe, ki naj bi bila morda v početku skromnejšega obsega. 3. Potreba določitve v početku bistvenih smernic, po katerih naj bi se ravnal en ale splošne ideje evropskega odlbora in ki naj bi jih zasledovali pri svojih študijah za izdelavo programa organizacije Evrope, a) Podreditev gospodarskega problema političnemu problemu; b) načrt političnega sodelovanja evropskih držav; c) načrt gospodarske organizacije Evrope. 4. Koristnost prepustitve študija vseh vprašanj izvedbe prihodnji evropski &x*aarenci, aii pa pddiOKkjeazijU esreoo- Aristide Briand Skemu odboru, a) Določitev področja evropskega sodelovanja zlasti na naslednjih poiljih: gospodarstvo v splošnem. produkcijski aparat, prometna pota in tranizit. finance, delo. higijena. duševno sodelovanje medparlamentarni odinošaji, uprava itd.: b) določitev metod evropskega sodelovanja; c) določitev vseh vrst sodelovanja med evropsko unijo in izven unije stoječih držav. Francoska vlada je hotela iz čisto praktičnih razlogov 3m bolj enostavno koncepcijo svojih vprašani. V mislih nd imela po svojem namenu omejitve možnosti bodočega razvoja zvezne organizacije Evrope, pač pa to, da je neobhodno potrebno spričo sedanjega, evropskega položaja in glede na pričakovanje soglasne pritrditve k prvemu konkretnemu predlogu, ki bi bil zmožen spraviti v soglasje vse interese in vse posamezne možnosti ravnati se po osnovih mislih nekaterih zelo enostavnih naziran.i. Ca s bo v soglasju z resničnim življenjem prinesel, da se bodo zagotovila v teku naprestanega razvoja in nelke vrste stailnega ustvarjenja popolna izraba naravnih virov, ki jih vsebuje evropska unija. Francoska vltada naproša vlade, ki jim je poslala vprašanja, naj odgovore do 15. julija, ter izraža upanje, da bodo ti odgovori na podlagi poštenega stremljenja odgovarjali pričakovanju narodov in stremljenjem evropske vesti ter nudila podlago sporazumu in spravi, ki bo omogočia, da se ustvari s prvim po-četlkom zvezne organizadije trajn okvir vropskga sodelovanja, čegar program naj bd se določil na prihodnjem sestanku v Ženevi. Gas m bil nikdar ugodnejši in nunjnejši za položitev temelja za obnovo Evrope. V kratkem osvobojena glavnih materielnih in moralnih problemov, ka izhajajo iz zadnje vojne, bo nova Evropa takoj pripravljena za pozitiven poskus, ki bi odgovarjal novemu redu stvari. Združitev za življenje m uspe-vamge je striktna potreba, pred katero so postavljeni odslej vsi evropski narodi. Narodi so že izrazfli svoje želje, sedaj je naloga vlad, da odslej prizna- | vajo odgovornost, ki jo imajo. j Komentarji francoskega tiska Pariz, 18. maja. Razen nekaterih eks-tremnih nacionalističnih listov odobrava ves francoski tisk Briandovo spomenico. Listi označujejo Briandovo pobudo kot uigadeu, idealističen kakor tudi previden in realno političen korak. S posebnem zadovoljstvom poudarjajo, da Bri-andov načrt nikakor ne zadene dotak-Ijivosti posameznih držav iin cenijo glavno vrednost načrta v tem da vsebuje možnosti za organizacijo varnosti v Evropi. »Temips« in »Journal des Debaits« poudarjata v svojih uvodnikih posebno dejstvo, da je bila Briandova spomenica objavljena istočasno, ko je bil uveiljav-ljen Youngov načrt. »Temps« označuje 17. maja 1930 kot zgodovinski mejnik II let po versaiililski pogodbi, ki je prinesel končnoveljavno ureditev nepara-cijskega vprašanja, popoflmo izpraznitev Poreuja in s tem likvidacijo vofne. Sedaj nastopa nova doba. doba organiziranja miru in varnosti. »Journail des De-bats« piše. da je z izpraznitvijo Porenja konec na vojaških garancijah trtemefie-ne politike versailske pogodbe, ker se prične polivka, ki bo temeljna na psihološki varnosti. Malb verjetno je. da se bo Evropa moraiKčno 7)druži3a in pričete voditi politiko psihološke varnosti, če se ponfsli na zadhfi Mttssoftnijev govor v Firerozi. ki ga označuje Mst kot najbolj bojevitega, k? ga je imel državnik v 20. stoletju, v mirnem času. MussoH-niieve besede zvenijo prav kot ufltrma-turn. Tudi »Temps« ugotavlja v svojem uvodniku vefliko razliko med Briandovo nobudn in Musisolini.ievem govorom, iz katerega veje popoflnoma drug duh kot duh miru in sprave med narodi. Fašistično izzivanje Pariz. 18. maia. »Jounnail des Debats« prinaša člamek Aueusta Oauvaina. v katerem nravj med drucim: Predtsedimiik italijanske vlade ie imel v Pi-reruzi vo.in; eovor. kat se ea še mi slišalo za časa mra v tem veku. Ta govor je v največjem nasfpratstvu z eovorom Rnamla povodom TMistona Nemčije v Društvo narodov. Tedai je Briand daial: doli puške, doli topovi. Mussoljni pa ie v svojem govoru v Firenzi stavili puške in tooove. N?koli se še mi zgodilo, da bd bdi šef kake vlade izrekel tako tazivamiie. (AA). Pohod lakote Kriminalno Ijubavni roman v življenje tf prične izhajati v »Ponedeljku" Zasigurajte si pravočasno začetek In redno nadaljevanje tega senzacionalnega romana s takojšnjo naročnino na »Ponedeljek". Mesečno samo 4 Din. Youngov načrt stopil v veljavo Likvidacija poslovanja med reparacfjsko komisijo in Nemčijo ga objavlja kot zakon. 2. da so ta sporazum ratificirale Belgija, Velika Britanija. Francija in Italija ter 3. da .ie ustanovljena mednarodna reparacijska banka, ki je sprejela dokumente o nemškem državnem dolgu m dokumente o obvezah nemških državnih železnic. Reparacijska komisija ugotavlja, da je Youngov načrt stopil v veljavo in da so prenehate vse zveze med repa-radjsko komisijo in nemško republiko. (AA) _____ Start ,,Grofa Zeppelina" Friedrichshafen, 18. maja. Zvečer ob 17.19 je startal zrakoplov »Grof Zeppe-Mn« za po?et v Južno Ameriko. Na letališču je bik) več tisoč gledalcev, ki so z navdušenjem spremljal1'! odhod. !2.604.000 frurškiiih funtov izdatkov. Finančni minister je imel ob te' priliki eks-■poze. v katerem ie naglas"'!, da ie sedanji proračun uravnotežen in da ie boliši od prejšmiflh. Izdatki za vojsko so za eno trefefino zimamlišani. kajti tti izdatki so znašali v proračunu za leto 1926 39% vsega proračuna, letos na znašajo le 29%. Izdatki za odplačilo državnih dolgov zmašaio 14.83%, za javna dela 14.85%. za ie« ie uvedena radijska poročevalska služba in bodo potniki med v ažurno do Sušaka lahko dobivali vse mednarodne bulUetrne. časopisna poročila, borzne tečaie itd. Zborovat ie železničarjev v Zagrebu Zagreb. 18. maia. Danes se je tukai vršila glavna skupščina oblastne uprave društva jugoslovanskih nacionalnih železničarjev. Podružnica tega združemiia na ozemliu zagrebške Oblasti iima okoli 4800 članov. Skupščin o je otvori! predsednik Jerko Bail-kaš. ki ie predlagal, nai se odpošlje pozdravna brzojavka kralju, kar so zboroval-ci sipreieli z živahnim vzklikanjem. Prav tako sta bil; poslani pozdravni brzojavki predsedniku vlade generalu Živkoviou im prometnemu ministru Radivojeviču. Podana so bila poročila o delu združenja, kakor tudi o delu oblastnega odbora. Končno ie bila izvoljena nova uiprava. v kateri so skoro vsi člani prejšnji«. Ob koncu zborovanja so bili prečit ani razni predlogi, med drugimi, da naj udruženie nacionalnih železmačarfiev stop; v tesnejše »zveze z ostalimi železmJčaT-skimi organizacijami, da nai upravni odbor izdela pravilnik za upravljani?« fonda za zgradbo društvenega doma. čegar imetje »naša 212.696 Din. «i končno. da naj se zagotovi redno vzhaaamtle gflasla »ŽetaznSčar«. Šola kralja Aleksandra v Beograda Beograd, 18. maja. Na najsveSanejšn način ie bila danes posvečena nova osnovna Šola kralja Aleksandra I. v Dečamaki ulica. Svečanosti so prisostvovali kot zastopnik kralja general Voja Savic, zastopniki beograjske občine in mnoge droge ogledne osebnosti. Razstava psov v Zagrebu Zagreb, 18. maja. Slovenski lovci imajo štiri društva lastnikov raznih lovskih psov in sicer društvo gojiteljev prepeliSarjev, društvo gojiteljev brakov, društvo gojiteljev lisičarjev in društvo gojiteljev Jazbečarjev. Člani teh društev bodo razstavili svoje Čistokrvne živali na jesenski raestavl psov, ki bo bržkone meseca novembra letos v Zagre-bačkem Zboru. Predsednik SLD dr. Lovrenčič bo razstavil ob tej priliki tudi svoje istrske brake. Prvi javni nastop mariborskega Sokola I Maribor, 18. maja. Žarišče interesa Sokola m Sokolom naklonjenega Maribora je bil prvi javni nastop Sokola Maribor I. na letnem te-lovadišču v prekrasnem vrtu vojašnice Kralja Petra. Spričo dejstva, da se je društvo ustanovilo pred dobrimi tremi meseci, bi lahko imenovali tak poskus drznost. In vendar se je nastop v polnem obsegu posrečil. Burme ovacije zbrane tisoč glave množice so bile dokaz, kaiko naglo si .ie Sokol desnega brega Drave pridobil simpatije vsega Maribora. Med 2. in 3. uro se je zbralo pred Narodnim domom članstvo obeh Sokolov v krojih in avilu. obenem pa SJdi dijaška in gojenska četa inžen.ierske pod-oficirske šole. Z vojašiko godbo na čeiu, se je formiral mogočen sprevod, ki je točno ob 14.40 krenil iz Tattenbacbove uilice skoz* Glavni trg in državni most ter po Frankopanovi ultci na slavnostni prostor. Za vojaško godibo sta korakali obe vojaški četi, za njima sokolska konjenica s praporom, starešine v krojih, vzorna vrsta, sokolska godba, člani in članice v krojih in civilu pod prapori, naraščaj in deca. Ostalo občinstvo ja je šlo dejoma za sprevodom, deloma z avtobusi, katerih število se je za ta dan pomnožilo, na telovadišče, kjer je bila postavljena tribuna v državnih tirobo.i-nicah. Zvezo Sokola kraljevine Jugoslavije je zastopil polkovnik g. Stevan Kneževič iz Beograda, zastopane pa so bile tudr tukajšnje oblasti in mestna občina. Vsi nastopi so bili izvršeni z vzorno disciplino in so pokazali žilavo delavnost mladega Sokola, ki šteje po svojem tako kratkem obstoju že nad 50 ženske in prav toKko moške dece. kar jc za ta del mesta izredno mnogo. Izvajale so se večinoma vežbe za vsesokol-ski zlet v Beogradu in so zlasti mogočno učinkovale od inženjerske podofioir-sike šole izvajane simbolične va.ie »Osvobojenje <. Vse vaje sta spremljali deloma vojaška godba pod vodstvo«! kaipelnika g. Svobode, deloma godba sokolskega društva Maribor Matfca pod vodstvom kapelnilka br. Šušiteršiča, eno točko na je spremljali na klavirju kaplar-djaik Ur-bančič. Vse nastope je občinstvo neprestano spremljalo* z burnim aplavzom. Važna rudarska konferenca v Trbovljah Trbovlje. 18. mata. Danes ob 4. popoldne se je vršita v Delavskem domu važna rudarska konferenca. ki jo ie sklicala Delavska zbornica. Konference so se udeležile vse strokovne organizacije in sicer: Narodna strokovna zveza. Zveza rudarjev Jugoslavije. Jugoslovanska strokovna zveza in Druga rudarska skupina. Konferenci je predsedovali predsednik Delavske zbornice ČObal. Tajnik Delavske zibor-mice Filip Uratnik je imel daljši referat o rudarskem vprašanju, nakar se je raizMila debata, v kateri so govorili Strme, načelnik drage rudarske skupine. Šef ljubljanske borze dela Žužek, tajnik Narodne strokovne zveze Kravos. tajnik Arh rn drnngi. Ministrom za promet, finance, za socialno politiko in ministrskemu predsedniku je bila odposlana naslednja brzojavka : Predstavniki vsega rudarskega delavstva in vseh rudarskih organizacij, »brani 18. maja v Trbovljah na sestanku, ki ga je skJlncafe Delavka zbornica, prosijo nujno odpomoči, ker gladuje v trboveljskih premogofkopmib re virih 35.000 ljudi. Takojšnja likvidacija krize, odnosno izdatna denarna pomoč ie nujno potrebna. Na sestanku se je predvsem povdar-.iailo, da je treba tratiti večjo denarno pomoč za rudarje, četudi nastopijo ta teden delo. Določeno je. da gre ta teden delegacija vseh strokovnih organizacr.i iiz Delavslke zbornice v Beograd, da predoči tečlki položaj rudarjev posameznim ministrom, ozinoma vladti. Grški novinarji v Beogradu Beograd, 18. maja. Od včeraj se mude v Beogradu grški novinarji. Danes so bili sprejeti v osrednjem tiskovnem uradu predsedništva vlade, nato p« od namestnika vnanjega ministra dr. Koste Kmuanu-dija. Opoldne jim je bil prirejen banket v hotelu Srpski Kralj. Prava izletniška nedelia Živahna tombola nižjih poštnih uslužbencev Požar r logu Ljubljana, 18. maja. Že včerajšnja sobota je napovedovala lepo nedeljo, ki je re« tudi sledil«. V pričakovanju lepega dne se je začela Ljubljana deloma prebujati 2e pred jutranjim svitom. Zdaj je tam, zdaj zopet drugje zaškripal ključ v hifrnih vratih, iaa katerih se je usula na uMco mala ali večja drui-bica polturistovsko oblečenih dam in gospodov. Pri kolodvorskih blagajnah so se gnetle dolge vrste izletnikov tn j* frekvenca na kolodvorih bila dane« vsekakor rekordna, kajti odvoz in dovor, je znašal preko 14.000 oseb. Pri Iem je računati preko 7000 odvoda na Gorenjsko. Seveda so uporabili vlake le oni, ki so se potegnili višje cror na gorenjski svet. DrugI, ki so jo mahnili le na Katarino ali se povzpeli samo na Šmarno coro. *o zasedli Magi-strove in druge avtobuse, ki so švigali po Celovški cesti vsake četrt ure od ranega jutra do poznih večernih ur. Toplo majsko solnce je zvabilo tudi na bregove naših voda, k Savi. Ljubljanici, Sori in drugam že prav veliko število mladine in starejših ljudi, ki so »e izpostavljali solncu v kopalnih kostumih ler že poskušali toploto vode. Dobro obiskan * je bilo tudi kopališče >Oirija< v mostu in celo v Koleziji se je grelo nekaj agodnjih kopalcev. V mestu je bilo v teku dneva prav dolgočasno; polni so bili lo kinematografi in nekaj življenja je bilo tudi na sprehodih v Tivoliju ter pod Rožnikom in na njem. Razume se. da je bilo živahno tudi pri tomboli nižjih poštnih uslužbencev popoldne na Kongresnem trgu. kjer je iskalo sreče tudi mnogo bližnjih okoličanov. Policija je imela ves dan mir. Stražniki so morali intervenirati le na dvorišču nake gostilne na Glincah. kjer so se spoprijeli prevročrkrvni balinoar|i. Ponoči eo spravili stražniki v zapore tudi par nočnih pti-čio, ki so iih našli v Kolodvorski ulici in na Masarvkovi cest. V parku pred Taborom j* kmalu popoldne neznan kolesar povozil 841efnega mestnega ub<"»žica Bernarda Tomažiča, ki se je pri padcu potolkel tako hudo. da so ga morali z reševalnim vozom prepeljati v bolnico, kamor so oddali tudi 31Ietnega mizarskega pomočnik« Franceta Breekvaria iz Bizovika, ki je z večjo družbo napravil izlet z vozom v dobrunjsko okolico. Na ce- Več manjših nesreč Mi pa je po nesreči padel z voza in si pretresel možgane ter dobH še druge notranje poškodbe, zaradi česar je njegovo stanje precej resno. Na igrišču 7« Mladinskim domom na Kodeljevem so dijaki popoldne igrali nogomet, pri čemer je 151etni reslec Stane Zelenko tako nesrečno padel, de si je zlomil desno roko. V bolnico jo popoldne prinesel France Košir iz Mavčič svojega Žletnega sinčka, ki ga je v domači vasi podrl po tleh neznan kolesar. Otrok si jo pri padcu prebil lire, ki 90 mu ga moraii v bolnici zašiti. V akcijo so stopili popoldne okrog 15. tudi mestni gasilci. V logu na Cesti dveh cesarjev je pričela goreti neka šupa. Sosedje «o ogenj takoj opazili in javili požar v mesto. Gasilci so se odpeljali do gor^?^ šuf>e z motorno brizgalno. vendar pa jim ni bilo treba gasiti. OeenDr>* larska princesa« z go. Poličevo. Ribičevo, Balatkovo ter gg. Gostičem. Drenoveem, Povhetom in Pečkom v glavnih vlogah. — Dirigent g. Svetel, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za abonma B. Koncem tedna jtc bo pela Verdijeva »Aida« z go. Kun« čevo, go. Thierrvjevo, gg. Šimencem (kot gostom) in Betettom v glavnih vlogah. Mariborsko pismo ,.Ponedeliku" Prvi kopalci v Dravi — Zanimiva prigoda mariborskega rešilnega moštva v Gradcu — Smrt pod vozom — Otvoritev direktnega avtobusnega prometa med Mariborom in Rogaško Slatino M a ribi t. 18. maja. Izredno lepa nedelja ie na vse zgodai izvabila na stotine izletnikov na planine, na Pohorje, na Kazjak in drugam. Kar pa ie ostalo donia. se ie razlilo popoldne deloma k javnem nastopu Sokola I., deloma k raznim športnim prireditvam, velik del pa — kakor običajno — v okoliške vinotoče. ki so se pojavili v zadniem času. kakor sobe po dežiiu. Senzacija današnjega dneva so bili tudli razni vodm; športniki, ki so danes prvič švigali s svojimi s and o linami po cladijui dravskih valov, in kopalci, ki iih je bilo kljub še hladni vodi že toliko, kakor v vročem poletju. Mariborski otok. kier se izvrši« ejo raznia dela v urnem kopališču, je ime danes tudi svoi dan: celo vrsto posebmikov. ki so pnidmo plačevali predpisano takso za obisk otoka v korist niegovega vsestran-skesra oleošania Edehveisovci pa so ob 9. pri kilometrskem kamnu 1. na koroški cesti startali za svoie otvortveno diiirko. Policijska kronika zaz.inainuie dramatično aretacijo Stanka K., ki k hotel igrati tatu koles, pa ie še preveč neroden. Po Koroški cesti so kolesarji in pešci v velik; množini vpnizorili nani hudo gonjo in za po pravilu, da je mnogo psov zaiičia smrt. seveda tudd uieli ter zmagoslavno odpeljali na policijo. Nekai nenadavdtnega ie doživelo moštvo tukajšnje rešilne postaje, ki ie z rešilnim avtomobilom odšlo v Gradec, kamor ie bilo pozvano, da prepelje v domovino trgovca Ivana Kura/iio. ki se ie nedavno, kakor znano, blizu Gradca na avtomobilski vožnji težko ponesrečil in so mu morali v grašlci bolnici amputirali levonojro. Ko j c naš rešilni avtomobil stal pred bolnico usmiliemi,h bratov v Gradcu, ie mimo privozii voz cestne železnice. Iz drvečega voza ie v tem hip« padla dama srednjih let. Naše rešilno moštvo ie zavedajoč se svoje naloge in dolžnosti takoj stopilo v funkcijo i-zika Monakova. s svojimi 270 kc teže. Od-kot pojde na tumeio na ljubljanski vele:e-seim. Velevažem doeodek v briško prometnem (mm imanv. zopet zaznamovati z današ-wiwn dnem: ori-^rite^- direktiva avtobusnega prometa med Ma^rborr-m in PocaCko Slatino, ki bo brez dvoma znatno d-vicmil sezono v tem našem svetovno znanem kopališču. Skupščina Kola srbskih sester Beograd, 18 maja. Danes ob 9.30 ie bila otvorjena glavna skupščina Kola srbskih sester, ki j; je prisostvovalo 300 delesatini iz vse države, zlasti mnoco iz Dubrovnika. Splita. Knina in Si^-enrie. Po pozdravnem govoru predsedirice ^^ar^ie Oruiič ie bila prečitana pozdrava brzojavka kraljici in kraiiu ter ustamovrteMici društva c. Delfi Smiliamid Po tajniškem poročilu io predsednica omenila roiistvo primca Andre.ia. ki se je rodii let po dnevu Kosovske bitke. Sledila so poročila in pozdravni ?owri gostov, posebno fe IDalmacrje in Slovenije. Gozd kralja Petra v Palestini Zagreb. 18. maja. Danes ie bil otvorien v Makabijevem domu dobrodelni baza- v korist zasaditvi gozdu v Palestini, ki naj bi se imenoval po kralju Petru Osvoboditelju. Pri otvoritvi bazarja je zast opni kralja komandant mesta general Belimarkovič. NavaoŠ so bili tudli komandat armije spn«-rhl Matič, podban Stojanovič. zastopniki raznih korporacij rn mnoge ugledne osebnosti tukajšnje izrealiteke verske občine. Predsednica odbora na prireditev bazarja ca. Horh-singer je pozdravila zastopnika kralja, nakar se je general Beli markovič zahvalil za po?'/trav ter proglasil bazar za otvorien. Preureditev kolodvora v Slov. Bistrici Slovenska Bistrica. 18. ma;a. železniško postajno poslopie ie bilo do-kai tesno in je bilo vedno večje poinani-kanie na primernih uradnih pmstoriti. Sedanj se ie železniško ravn"l-"-^-o n^Viči-1« za pr%nemo razširienje postainesra no-sloipia. Z zidavo nove čakalnice so že Pri-čeffi. Ko bo ta sotova. se bodo stari ča-kabiškii prostori preuredit! za prometino niša pno. NOVI PEVEC »Zakaj pa se tenor tako repenči v gar« derobf?. B. V. -Mi Mnogo igralcev, malo nogometa Grafika v I. a razredu ljubljanskega okrožja — Ponesrečena izbirna tekma za sestavo reprezentance LNP — Presenetljiva zmaga Železničarja iz Maribora nad bivšim prvakom LNP — Atena osvoji teniško prvenstvo dravske banovine — V bojih za Davisov pokal med Jugoslavijo in špansko vodi slednja s 3:0 in pride v tretje kolo Ljubljana. 18. maja. Da-nasn-ia n Medli a ni prinesla vel M",i prireditev na nogometnem pobu. Na isnSu ASK Primorie so se vršile tn nogometne tekme izmed katerih sta le prva in zad-11 i a dosezli zaželieni namen. V Drvi ie Grafika v prvenstvu porabila Slovana :n si s tem priborila prvo mesto v prvenstveni tabeli II razreda. V z.adn>.ii teknili ie (imela Linb liana letos prvič priliko, da vidi na zelenem po!tru mariborske železničarje. ki so se oo triletnem obstoju dvignili v prav simpatično moštvo, ki bo po svoii moči lahko v Mariboru dober tekmec za oba starejša kluba. Nri h ov a zmaga nad bivšim prvakom LNP ie zelo laskava im povsem zaslužena in naj iim hi v bodrilo za nadaljnje uspehe. Grafika : Slovan 6:1 (1:0) Ponovijena jesenska prvenstvena tekma med gornjima kluboma, ki 'e bila syo-iečasno razveljavljena. ie Prinesla Grafiki zasluženo zmago. s katero si ie obenem priborila prestop v I. a razred. Kariiera Grafike re nadvse lena in Po v-s?h ničnih dosedaniih nastopih smerno upati, da se bo udeistvovala tudi med prvorazrednimi moštvi enako uspešno im častno. Dosežena zmaza ie popolnoma zasluzena. vendar izražena številčno previsoko po poteku izre. Vse akciie Drafikc te spremljala tudi sreča, kar v nos orne tu n- redek Primer. NatboHši mož v moštvu je bil Kataviič. ki ie sodeloval deloma kot srednn krilec, deloma na kot crcd?ni napadalec. Tekmo ie odločila boljša krilska vrsta. Slovan, ki ie imel nekai mest zaseden:',i 7 rezervami, ni imel srečneža dneva. \Tai-bol.iši del moštva ie bila ož'a obramba obeh Marchiottiiev. ki sta se zelo trudila, da bi vzdržala neprestani pritisk Grafi-kinaza napada. Tudi ostaii -"o se držali požrtvovalno. vendar ravno napad ni mo-sel v srolib uvel-iaviti svoje dobre volie Ttkimo je sodil z. Psva'ek. A-team: B-team 9:0(5:0) Ze saan rekordni izid tekme, ki nai bi Vrla nekakšna izbirna tekma za letošnjo reprezentanco LNP. kaže. da se .ie moralo zgoditi nekai nenava<>ncza. ker se običaino postavljalo v &zv. A- in B-teame izralc". ki so vsi več ali mam med najboljšimi in si na takšni tekmi — brez. ozira na to. aR ;zrruo v moštvu A a Id B — lahko osvojilo pot v podsaveznu prvenstvo. Neredko se dozaia. da izralci moštva B. torei oneza. ki ie ua oaoiriu jn po rrmenaa odločujoč h funkcionarjev slabšo — posvetijo taki kvalitlkacijska tekmi res vse svoje siile in odpraviio svoieza Javoriziraneza* nasprotnika s porazom. Danes vseza teza ni bilo! Moštvo A ie do se zlo rekordno zmazo. kar oa ni'i najmanj ne pomeni, da bi bilo v današnji uo-sftavi sposobno zastopati podsavezne barve na zunaj. Namesto moštva, ki za .ie postavil podsavezini kapetan ozir. LNP. ic stalo ob določenem termin« na orc-storu 10 mož iz raznih vetrov, ki se najbrž niso več zavedli, da bodo igrali kot nekakšno elitno moštvo LNP. Postava ie biila naslednja: Boris — Janez — Berzles. Voi-kar. Dekieva Poiaonik. Ice. llnterr?iter, Deri-eva (vsi Turi i a) in Pfeifer (SK Celic). 15 rranut oozmeje ie vskočil na levo krilo BaueT (ASK Primorie). po blezuri Pogačnika pred odmorom je izral kot desni krilec Smolnikar (Svoboda). Tudi moštvo B ni nastopilo v celoti, vendar tukai m bio toliko sprememb. Večino te enaisto-rice :e tvorila Svoboda. Železničar (Maribor) : Primorje 2:1 (1:1) železničar: Marine-Wagner, Konrad I-Bauer. Frangeš, Ronjak-Pezdiček II, Bač-nik, Heller, Konrad II, Pezdiček. Primorje: .lamčigaj-Zemljak. Haesel-Juz M. Slami:, Pišek-Juz I. Slapar. Erman. Trček, Uršič. Tudi ta igra ni nudila niti z dateka dobrega in lepega nogometa. Pač pa je po zaslugi Primorjanov v dobrem delu naJikovala i za. zbijanje žoge v stilu srednje-dobrega ! ljubljanskega drugorazrednega moštva, če ! ie še v kolikor toliko res-nem strtu potekla do srečnega konca, gre za to zahvala predvsem gostom, ki so napravili najboljši vtis. Mariborčani so igrah z voljo in požrtvovalnostjo. Vztrajali so do konca v lepi športni borbi. Igrali so ves čas zelo fair in bili v vsem skrajno disciplinirani. Od posameznikov nimajo nikogar, ki bi se dvigal nad svojo okolico, pač pa tvorijo v svoji celoti zelo simpatičen, dobro vigran ansambl, ki sicer ne predva.ia blesteče izre praprežene s fine-sami, pač pa igra enostavno in zelo koristno, toda smiselno in vedno smotreno stremeč proti cilju. V razdiralnem delu obrambe so močnejši nego v izgraditvi napadov, agilna srednja linija pa pomaga enako spredaj kot v napadu. Prišli so često pred nasprotna vrata, samo v zaključenem stadiju so močno oklevali, če bi bili dosegli kakšen zgoditek več, ne bi bil neupravičen. Zmago so povsem zaslužili. Primorjani so razočarali skoro na vsej črti. Še pred štirinajstimi dnevi je bilo moštvo enakovreden partner letošnjemu prvaku, po včerajšnji igri bi pa skoraj sodilo v drugi razred. Obramba je še nekako funkcijonirala in dobro se je potrudil vra* tar; tudi Hassl je v drugem polčasu prišel v staro formo. V halfih je delal nekaj časa edino Slamič, proti koncu pa je popustil. V napadu je bilo neprimerno več dirigen« tov kot napadalcev; če bi zavisel končni uspeh tekme od besednh dvobojev, bi bila primorjanska napadalna vrsta sigurno iz« bojevala sijajno zmago. V ostalem ni mo: štvo razen gostobesenosti pokazalo nič, kvečjemu precejšnjo dozo ncdisciplinira--nosti, ki je kulminirala v tem, da so neka--teri igralci samovoljno zapustili igrišče tPi« šek. Erman). Prve minute gostje močno napadajo ter dosežejo že v 5. minuti vodstvo po levi zvezi. Domači se za par trenotkov znaj* dejo in uprizorijo serijo nevarnih napadov. V 13. minuti pošljejo par ostrih strelov na gol, toda žoga ne najde poti v mrežo; kon« čno jo porine Trček iz gneče v gol. Sledi odprta igra z menjajočimi se mlačnimi na« padalnimi potezami; nekoliko zanimivosti nudi le borba domače obrambe z napadom gostov. V zadnjih minutah par nevarnih napadov Primorja. Uršič pošlje krasen strel v drog, ki ga odbije v polje — in konec. Koti 3 : 3. V drugem polčasu se je spočetka še ne* koliko igralo. V 18. minuti zagreši Hassl roko, sodnik postavi žogo na kazensko čr» to in Heller jo pretvori v zmagonosni gol. Poslej je igra raztrgana. V splošnem na* padajo železničarji bolj kot domačini; le proti koncu močno popustijo kljub temu, da igra nasprotnik samo z devetimi igralci. K orne ji 3 : 2 za goste. G. Scheller je sodil prav dobro: spregle« dal je lc nekaj foulov in par offsideov. Mariborski nogomet Maribor, 18. maja. GAK (Gradec) : SK Rapid 2:1 (2:0) Današnja nogometna tekma med avstrijskim amaterskim prvakom in SK Rapidom je razočarala. GAK iz Gradca je sicer zmagal, vendar pa ni pokazal igre, ki smo io od njega pričakovali. V splošnem je bila današnj-a tekma ena izmed najslabših v pomladanski sezoni. Igrali so na obeb straneh broz volje in ambicije. Sodil Je g. Franki dobro. SK Maribor : SK Rapid 6:1 (4:0). V prvenstveni tekmi mladine je zastaf-ftno zmagal SK Maribor. Sodil je g. Moffer. SK Svoboda : SK Olimp (Cehe) 3:1 (1:0). Prijateljska tekm* med Svobodo io Olimpom •ie Celja se jc končala z wnago -domačinov, ki so nudili prav lepo igro. Sodil ic g. Fišer dobro. Ostale nogometne tekme Zagreb: Concordia : Grad-janški 2:0 (1:0), Sparta : Viktorija 2:1, Hašk : Grotia 8:0, Sokol : Zeljezničar- 1:0 (1:0). Beograd: Šoto : Jugoslavija 2:1 (1:1)!!, So. ko je bil ves čas boljši, posebno pa pred odmorom. Jugoslavija rez. : Soko reernec 6:3. 6:1. Gospodje so igrali v*i pod običajno formo. Ipre v dvoje so bilf> v splošnem boliše kot izre posameznikov. Pri damah ima Atena velik plus v rutini. Celianke pa kažeio velik talent. To velja pocefono za gdč. Sernr^vo, ki ima vkljub temu, da igra Seie eno leto, že zelo lepe udarce, edc. Borlakova pa ima lep izenačen forhand in backband. Atena pride s to zmago v drugo kolo z zmazovalcem Ptuj—Maribor : fakovec— Zlatar. O izri sami bo bore mak) nov®dati. Dobre pol ure so izralc; potrebovali za to. da so se končno odločili za izramje. Nato so se kot posamezniki — kadar je bil kdo volie — lotevali posla in semintia prišli tudi pred vrata. Povsod ie seveda manjkalo volje m veselja. O teh aii onih sposobnostih poedinrh igralcev ali pa celo o kvalifikaciji take ali druzačne sestave podsaveznie re-reprezentance v teh okoliščinah ni mogoče govoriti. Ko je napadalna vrsta A-moštva zapazila, da je vratar Logar v naisiprotnem golu nesiguren. je pričela pošiljati žotre iz vseh pozicij. Pri tem ie bil najbolj agileii Doberlet, ki ie streljal vse od kraja, pri tem često presebično in brez potrebe. S serijo zoJov je sorazmerno padala tudi volja na. sprotnega moštva in tako se je tekma v svMošno zadovoljnost izralcev in gledalcev — končala točno po poteku nrinut. Po dolžnosti beležimo strelec zolov: Doberlet 4. Unterreiter 2. Pfeifer. Dekieva. Volkar po 1. Tekmo ie z lahkoto obvladal g. Deržaj. Gledalcev — kaior je bilo spričo krasneza vremena pričakovati — ni bilo mnozo. Kratek re5k» 4:0. Zadnja igra je bila zarsdi dežja odgodena. DiiMin: Avstralija : Irska 4:1. Filadeltija: Amerika : Kanada 5:0. Amsterdam: Nizozemska : Finska 4:1. Lo"don: Japonska : Indfta 4:1. * I>ep it^peh Uroifa v Avstriji. Duma j, 18. maia. Na današnjih motoeiklistf^nih tekmah jo posebno proslavil jugoslovenski vozač Uroič iz Beograda, ki je prevozil_317.700 ni dolgo progo v rekordnem času 2:52:26 in s tem" izboljšal svoj lastni prejšnji rek.>rd za 12:52.2. Uroič je v^zil v ultralabki kategoriji. Tekmam je prisostvovalo ogromno število gledaloev. IMENITEN LEK »Httro. Franci, kolaček mi ie padel z mi-r^e.« kriči Metka na stolu. »pazi. da za ku-žek ne pozrabi.« — »Nič se ne boj. sem že nanj stopil.« Lev rešil človeku življenje V (Jntariu je med .predstavo napadel besneči tiger krotilca, čigar življenje pa je rešil lev. ki je skočil na tigra. Sli ka kaže krotilca in njegovega rešitelja. Samomorilni poskus Ljubljana, 18. maja. Nocoj pred 22. uro je nekaj korakov od šentjakobskega mosta skočila v Ljubljani« co okrog 20 letna mladenka, oblečena v črno obleko s predpasnikom. Skok v vodo je opazilo več ljudi, od katerih sta delavec Stane Filipič in dijak Ivan Gabršek skočila za samomorilno kandidatko v vodo, jo kmalu našla ter jo prinesla že popolnoma nezavestno na Grubarjevo nabrežje. Pro» fesor Pavlič in neki medicinec sta nesreč* nico, ki je kazala le malo znakov življenja, pripravila z umetnim dihanjem zopet ne* koliko do zavesti. Med tem pa je prispel poklicani reševalni avto. ki je mladenko prepeljal v bolnico. Aakaj je nesrečnica, katere ime je Mag» dalena R., po poklicu služkinja, poskušala samomor, še ni ugotovljeno. Domneva pa se. da si je skušala vzeti življenje zaradi nesrečne ljubezni. Ko so io pripeljali v bob nico, še vedno ni bila pri polni zavesti, vendar upajo, da jo bodo ohranili pri živ« ljenju. Najdbe človeških okostij Skofja Loka. 18. maia. Delavci, zaposleni z dobaviti anioni peska v jamah pri Trat«, so pri izkopavanju naleteli na človeška okostja, ki so večinoma slabo ohranjena. Okostja so ležala pod peskom več metrov zloboko v poševni lezi. Najbob-še ohranjena ie bila neka ženska lobanja, katero ie shranilo škofieloško orožndšt\o. IzJcmpaH so tudi večic število kosti nog in roic. Mmemia o izvoru teh doveških kosti so različna. Zatrjuje se. da izvira vse to iz leta 15S2.. ko ie neusmiljeno davila kuza tukajšnje naselbine. Tedaj so mrliče pokopavali v skupne velike eomik. Druži so zopet mnenjaia. da se polazoma odkrivajo grobovi iz rimskih časov. Baie so uztovfje-ni tudi znak- rimske dobe. Neka i človeških kosti so izkopali že pred petimi leti blizu Trate. Na.tboli ohranjeno okostje pa je bilo izkopano lani. Okostje jeti imelo dobro o-li rani eno lobanio. prsni koš in i ud-e. Gotovo pridejo na sled novim zrobo-vom in se bo dalo tudi ugotoviti, iz katere dobe izhajajo. Zakaj ne obratuje najstarejši rudnik v Srbiji? Planina Rudnik priča že s svojim imenom. da ie božata ra®rtih rud in v resnici so bili tn tudi prvi rudmikij v Srbiji. H skramo primitivnih oodfietri so se rarviii več"li obrati, ki so zaposlovali v velikem številu revno prebivalstvo iz bližnie in daftne okolice Med dolgoletno vojno ie delo seveda počivalo ?n so le otoupacitske čete izkoriščale v mani Se m obsezn zapuščene rudnike. Po preobratu se ie delo obnovilo, naenkrat pa ie večina rndniknv delo ustavila. Nekai rudnikov počiva te 10 let. Prebivalstvo se le že lansko leto ioni predsedništvu vlade pritožilo nrofi za-kRKpnioi rudnika Zlati Mffhaiifo-vič ka. češ. da je nalašč iz soekrcJacffefclh namenov ustavila obratovanje. Na to pritožbo ie vflada odipos#aia na planino RtKMk posebno kom«l0o. lrt ie pregledala rove ter v soboto oo koočaK nem delu odpotovala v Beozrad. Prebivalstvo pričakuje, da bo zopet prišlo do zaslužka. katereza ie tako krvavo potrebno. Ce bi bili rudniki pSanftne P^lrvik v pravfh rokah, bi lahko zaposlffi več tteoč delavcev. Smrt srbske gledališke umetnice V Novem Sad« je umrla po hodi bolonii zledaJiška umetnica Milka Markovič, stara 61 let. Z wo je leizla v znofo velika osebnost sri>ske g1'edaJiške umetnosti. Pokojnica ima tu® velike zatshize kot tnstanmiMeljica srtv sikega odra v srbskih krajfh nekdanje Avstrije itn ko* kulturpna delavka. Na odru se je gdiejstvovala že s 14. letš in ker se ie « vsem svotiim žav#em posve^la umetnosti, le še ndajda zajsloveVa kot iigraTka traejfomih ■\iogr. Vsa njena nekadaima slava oa je to rešila bedne starosta. Zapuščena in pozabljena je zatisnfla trodne oči. One oveste, ki so ji ostati do zadnjega dni je še malo pred smrtjo rotila, nai preprečijo vse zovo-re na njenem pogrebu. Kino »Žena na mesecu« Vsled ogromnega zanimanja za tu gi< gantsko Fritz Langovo filmsko delo se po« navija ta film v kinu »Dvor« še danes zada njikrat ob 4., 7. in 9. zvečer ob najnižjih ljudskih cenah 2, 4, 6 in 8 Din. V glavnih vlogah tega filma, ki nam predočuje raket« ni polet človeštva na luno, nastopajo Wrtly Fritsch, Gerda Maurus in Fritz Rasp. — Čarobno filmsko veledelo priporočamo vaa* komur v ogled. Frigkl: Vozni red Saj se nikoli nič ne z-godi, kadar pride pomlad. Po ulici škripljejo vozovi, preobloženi s peskom, konji pred labkimu, gosposko-knietiisikiirrri zaiprav#ivoki iz okolice, veselo, trdo bijo s kopiti o»b tlak, nekje za hišami roipoče težek avtomobili, rdeče groradasti cvetovi na kosta-niiih se zMjejo v vetru. Nič se ne z»go-di, samo na din o srca leže človeku neka težika, neznana bolečina — zaradi te bolečine najbrž umirajo jetični bolmki spomlad; in se gredo ubijat mladi nesrečni zaljiuibljenci. Krik po življenju je najbrž ta boleči™. krik po neznanem, (rukdar doseženem žrviljenju, ki se v tratah in poljih, v čričkih in pticah, avto-jnob lih i,n ljudeh na križiščih in v silnih gorah nekje daleč za mesdom prebudi in nori mimo nas. Da, kay s>mo nri, kaj more od vsega tega kaniti na nas? Nič se ne zgodi, samo nov voizni red pride vsako poimkid. Toda za človeka, ki ni prehudo razvajen, je tudi to lah-Iko že nekaj dobrega. Ah ie kai lepšega, kai bolj žalostnega na svetu, kaikor so kolodvorske čaikal-nioe? In posebej še trsite majčkene, lesene postajice. kakršne čakajo ob majhnih, pozabljemh slovenskih vaseh in v kakršnih za čakalnice siti prostora ni, in so samo toliko, da lahko ouvaij z rdečo zastavico ob rami vlaka pričaka ob nj'h in da lahlko še kaka široko izpod-rečana, z blatom do pasu oškropljena kmetica iz hribov s svojo košaro oprezno sede na trhlo, polomljeno kiop pod napuišičeiin? Da, ali je kaj lepšega? In ljudje, ki na takih potstajah sitopaij-o v \il-ak? Daileč so doma. morda štiri, morda sedem ur od železnice, sredi noči •morajo z doma, da bi prišli dopoldne do vlaka, nič se ne utegnejo spotoma ustavljati, samo malo rženega kruha pa kako veilo. umrtajeno jaboliko imajo s seboj. samo oib doibreim, mrzlem studencu pod skalo sredi samotne soteske pose-dijo za tremiitelk in se napijo—lisk.ier na sveto, pravijo, ni tako zdirave vode, kakor je tam — in talko gredo in gredo, oprti olb teslkovo palico, ki so si jo kar taiko odlomili v bregiu oib poti, in nazaduje pridejo na kolodvor, da bi se peljali kam še pol ure daileč. In ko potem v tistem dobrodejnem. gostoljubnem čaikalništkem polmraku dosežejo ■klop m sedejo in jim mehka, sikeleča 'utnuijenost iz gležniev počasi stopa v kolena, v boike, v srce in v oči, iinn še na misel ne pride, da naj bi šli do zidu in naj bi na beilem lepaku s prstom poiskali svojo minuto in čas, ne, to jim niti na misel ne pride, samo človeka v tHiiJoraif, ki je slučajno mimo prišel ali Pa izgubljenega, po valjanega, nepo-česanega vagabunda, ki se ves božji dan preseda in preteza na klopi, pa najbrž ne čaka ne vlaka ne ničesar, gredo vprašat, ali bo kaj kmalu privo-zil vlak za Litijo ali kam. To so tisti mali, nerodni,. verni teudje, ki dandanes menda še skoraj edini kupujejo cele vozne listke pri nas. To so tisti mali liudlic, ki nič ne vedo. kako je zemlja okrogla — to je pa že presnnešna stvar, si mislijo, razmišljati o tem. ali ie zemlja okrogla alii kako —in ki so menda prav zato, ker niso nič razmišljali o tem. ustvarili vse na svetu, kar je. samo red. samo ta red so brez njib napravili drugi. Da, to so ljudje, od katerih je vse prišlo, kar je, samo zanje ničesar ni, in ko nevajeni, gledati na vozni red. po navadi eno uro prezgodaj ali pa eno uro prepozno prihajajo na postajo in tako pogostem zamudijo vlak, morajo zmerom spet obupati in jim .ie zmerom spet vse izigublieno. S talklim majhnim človekom je križ: denarja skorai gotovo niim a, da bi počakal do jutri, in vso svojo popotnico je že sne del. brzovtkik pa, ta edini hrzovlak. ki pelie šc noco.i. se sikorai gotovo ne ustav i tam, kamor je človek namenjen — ah, da, brzovlak se ustavlja samo tam. kier so kake ve-Hke reči. Dandanes je že tako — vsakdan je maio večji svet, vsalk dan je raa- ik) težji in strašnejši red na njem. vsak dan ga je malo teže vzdrževati, nič drugače ne gre. kakor da človek malo tripi. Potem so pa ljudje, ki prihajajo na vlak zmerom šele kako minuto, preden gre, in ga po navadi nikoli ne zamude. Oni pridejo lepo, ko se je množica izpred blagajno zdavnaj že razšla, •lagodno, prožno potegnejo svoio uro iz žepa in pogledajo še na železniško na zidu — no, si mislijo, ravno prav sem prišel — moja je čisto točna — si počasi nabavijo vozui listek, si na peronu nakupijo c garet pa časopis, gredo potem počasi ob vlaku in s tehtnim očesom po oknih, skozi katera visijo obrazi dolgočasno čakajočih potnikov, računajo prostor po kupejlh in se nazadnje prav v trenutku, ko je vlakovodja dal signal, spretno za vihtijo v vagon, in komaj dodofbra udobno sedejo, se premakne vlak. To so tjudtie. kii jim srce zaradi vlaka nikoli ne trepeta, oni nikoli nikjer ne ustavljajo in nc vprašujejo ljudi, aH bodo prišli: še pravi čas. to je res, včasi. zeilo poredfkem, se jim tudi pripeti, da kako mitnuto zakasne. toda to jim .ie skora i vseeno, lahko se pelje io tudi z brzini, če se hočejo, laliko pa tudi ka.r tu v hotelu prenoče, kjer so. To sn ljudje, ki nikoli ne nosijo težke prt-'Uage s seiboo, pa se najbrž daJec pedjejo, v kak Zagreb, v Beograd ali kam, satmo kaikšno prijetno, gla^dko. lahko aktovko imajo s seboj, pa svetli pilašč čez roko in iz žepa jim gleda časopis. Da. to je vse — ampak vsak Sovelk sn lahlko misli, da tista aktovka ni kar tako. o, najbrž so kaki papirji v nji, od katetrih slkomaj vse zavisi. To so lfcsdije, ki jim v enem njihovih globokih, važnih žepov tiči tudi vozni red. Potlej, nazadnje pa nas je morda še kaj, ka samo tako kdaj pridemo v avito na postajo, morda pridemo koga čakat ali kaj, pa postojiimo tako malo pred tistimi velUkiimi. belimi, rdeče podčrtanimi lepaki in gledamo, kam kaj vlaki vozijo, nekie je morje, nekoe smo doma, nekje je Berlin, Moskva in Pariz, morda je kje na svetu prostor, kamor bi nam bilo dobro iti — ah, tukaj, kjer smo zdaj. tako. kakor smo zdaj, tako skoraj ne gre več naprej. Nazadnje pa pride, na kogar smo čakali, alii pa tudi ne pride — zmerom se nazadnje vrnemo, od koder smo prišli. Toda, če nam .ie nov vozni red kaj ali pa če nam ni n!č. to je sikorai čisto vseeno — nerazvajen človek se lahko prebije zmerom skozi vse. Da. to .ie zelo pran-, da pride nov vozni red vsako pomlad — tako ljudje polagoma vsaj zvedo, da se morajo od časa do časa vse stvari malo premakniti ia spremeniti. "v' ar' v v = 4 = 1930 Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije. (Nadaljevaruje) Prvič sem to krasotioo videl 1. 1913. Bilo je v Parizu. Lepa Despina se je takrat imenovala »ia baronne de Loun-zšers« in je bila v zvezi z nekim politikom radikalske stranke, ki je bil informiran o vseh načrtih vlade. Ko so se v naslednjih mesecih francoske politične intrige prenesle v Madrid in je španska prestolnica postala središče evropskega vohunstva, se je tam pojavila neverjetno lepa Angležinja Ellinor Hawkinsova, baje vdova po nekem londonskem tovarnarju. Navzlic čudovitim svetlim lasem ter pristno angleški korektnosti in hlanosti sem v tej očarljivi ladv spoznal baronico Louziers in čudno je bilo. da mi nemška in avstrijska tajna služba, ki mi je za Madrid dala s seboi izčrpen seznam mojih nasprotnikov. ni z nobeno besedo omenila Des-pine. dasi mi je kmalu postalo očitno, kako se je ta ženska prizadevala, da bi se približala predvsem nemškim in avstrijskim diplomatom in je sklenila tesno prijateljstvo z mladim atašejem avstrijskega poslaništva v Madridu. Moja takratna naloga je bila, da preskrbam prepis nekega tajnega dokumenta. v katerem Anglija ureja svoje sodelovanje s francosko mornarico v primeru vojne, ki bi jo Nemci.ia zaradi Maroka napovedala Franciji. To mi je seveda v razmeroma kratkem času uspelo in cesar Viljem .ie takoj oficijelno dal razglasiti svo.ie miroljubno čustvovanje. — Despimo boste našli v Rimu —- mi je pri slovesu dejal lord BI um. — Vaše sposobnosti vam nudijo vse možnosti, da si priborite vstop v one kroge, kjer se kreta Despina. O svoji drugi misiji v italijanski prestolnici ste takisto informirani. V Vatikanu agitira zelo močna stranka za posebni mir Italije in mi moramo o tei akciji dobiti najnatančnejša pojasnila. Upam pač. da boste obe nalogi srečno izvedli. Presenetljiv sestanek v Rimu Naslednji dan me je že letalo prineslo v Marseille, kjer sem takoi vstopil v brzovlak, namenjen v Rim. Tjakaj sem dospel tretji dan zvečer. Kolodvor je m udri na ogled one pestre in burne prizore. kakršnih smo v teh vojnih letih povsod bili vajeni. Celotno poslovanje mesta se je tn zdelo zgoščeno. Zidovje je bilo zakrito s kričečimi propagandnimi plakati za vojno posojilo. O-"'l si na niih topove, iz katerih se je razlival zlat denar. Vojaki so (namreč na teh lepakih) mogočno dvigali zastave in povsod so se svetlikali napisi: »Da bomo srečni, potrebujemo Trst in Trident. Da ju dobimo, potrebujemo denar. Podpisujte voino posojilo . . . Soscrivete. so-serivete!« Na ulicah so se dren j a H raznašalci Časnikov in vpili na vse grlo: »Grade vHtoria inglese!« (Velika angleška zmaga). Kupim si dnevnik in na^em v njem nedolžno poročilo od pre:?'iiega dne senzacionalno komentirano. Smešno početje. da bi se dvignilo razpoloženje ljudstva ... Sesti večer po prihodu v Rim sem pričel iskati Despino. tako v ložah gledališča. kakor na družabnih prireditvah. Sai tako bujne rože pač ne cveto na skritem ... Toda lepe Despine ven: dar nisem našel. Celo pri elitni nočni zabavi ob Tiberi sem jo zaman iskal. Končno sem iskanje opustil in se udal očarljivosti grofice Sofanijeve, Rusinje, ki je svojega moža spoznala v Nizzi. Ci-ospod grof pa svoje zakonske sreče ni užival dolgo in njegova vdova je kmalu zaslovela kot ena najopaznejših lahkožjvk v Rimu. — Upam, da me boste jutri pač zopet posetili, mi je deiala ob slovesu. Pri mali večerji bom računala tudi na vas. Ne izdam pa ničesar, da vam ostane presenečenje prihranjeno! Naravno, da sem se s svojim tovarišem udeležil te večerje, ki se je vršila v starinski palači. Prostorj so morali nekoč biti sijajni, stene in freske so mi razodevale minulo razkošje, toda bilo .ie tu le malo pohištva, a še to moderno, ki nikakor ni spadalo v okvir teh starih prostorov. Tudi družba je bila precej pestra, pred vsem se ie tu znašlo par vojnih dobičkarjev in nekai čisto navadnih elegantnih pustolovcev. Uvidel sem prav hitro, da me hočejo loviti kakor zlato ribo. kajti v vseh sobanah so pridno kvartali in hazardirali. Jaz sem se dolgočasil in sem želel čimprej izginiti. Nenadoma se pojavi pred menoj neka dama. Vitka, n.iihajoča se v pasu. način hoje. ki izdaia ori.ientalko. Njen obraz je bil zelo lep, toda suh, da so se svetle oči zdele več.ie. Temni črni lasie so bili lepo obloženi okrog glave. preko katere se je belila ostra prečka in nad čelom se .ie blestel platinast trak. v čigar sredi se ie velik rubin blestel rdeče, kakor živa kri. — Rada bi govorila z vami. lord! mi je šepnila dama. Pogledal sem jo začudeno in domala glasno vzkliknil od presenečenja. Bila je Despina! Vprašal sem se. kako se je vendar ta ženska znala umetno pretvoriti, da bi .ie nihče ne spoznal. V navadnih okoliščinah bi mj pač nikoli ne bilo padlo v glavo, da imam pred seboi baronico Lotriziersovo. odnosno Ellinor Ha\vkin-sovo. — Motite se. signora! odvrnem hladno. — Nisem lord. za kogar me imate. — Pač, mi šepne ona prav blizu ušesa. pri tem pa pogleda raztreseno v sosedno dvorano. — Torej veste to bolje, kakor iaz? — Prav tako. kakor vi. Nikar si ne prizdeva.ite, da bj me vara'i. — mi odvrne enako tiho kakor prej in me pogleda resno. — Poznava se že nekaj let, čenrav nikoli nisva govorila. Poznani vaše življenje, vašo usodo. Mar ne bi govorila odkrito? — Dobro, vi ste torei Miss Ellinor Mawkins? — Ce hočete... sem tudi baronica Uuiziers. odnosno. jaz sem madame ali, bolje, zdai sem Ciina Despina ... Rafalovičeva — mi ie razlagala potem, . ko me ie bila prijela pod roko in me J vodila na vrt. v popolno temo. (Dalje.) o-------- Chicago v boju proti zločincem »Borba med zločinci« — Pomen uniformirane policije -policijska moč — Radio v službi policije (Izvirne informacije našega ameriškega dopisnika) Omejena »Ce hi mogel pnstonati do angleškem policijskem sistemu, bi spravil Ghiicagio tekom ene^a tedna v red.« ie izdavi:] WSMiiam Riussei policijski komisar Chncaea pisati teh vrstic V mislih na je imel neskončno več. ko ie pristavil: »Policiji ie potrebna svoboda po-stoipamtia brez politič. vplivov, zasotovttev neoviranega zasledovanja in pretmia s karz-miiiio. kfi odgovarja zločin«. No. ameriške socialne in juridične razmere se korenito ločiio od angleških. Chicago je svetovno mesto, kier stori polliora pred najtežavnejšimi nalogami. Dogaja« se n. pr. umori pri iavniih nastopih. Lani. na dan sv. Valenitfima ie bilo ubitih osem oseb. ko ie Moranova »Steničia procesija« uprizorila masaker s strojnico.« »Boj zločincev proti zločincem nam prihrani neskončno nunogo dela.« ie za mrmra! predse ooioiiiski ravnatelii. Visok mož šinokih oleč rdečkastega obraza. ki jasno Priča o irskih potezah in katerega bi človek smatral za farmer.ta ali politika. Vendar letžd v teh očeh izraz, ki kaže policista, poznavafočega svoi revir Taikišen ie komisar Russel. Po svoiem bistvu ie vesel in prijazen, posebno izrazita pa ie njegova pojava, ki kaže na staro korenino. Zato mii ni bilo posebno težko raz-govariati se z miim. Njegov tamiik mc ie odvedel v delovno sob in ooliciijski komii-sair me ie sprejel v najbolj židanem razpoloženi'". »Šef.« sem ga nagovoril, »»domnevam, da imate fiuika-i v Ohdcaffu v svoistvu ooHcš-stkeiga ravnatelja najodgovornejšo shužJho na svetu.« »fVoMeto prav imate,« ie odvrnil komisar. »Al site že kdaj poprej vide® Chicago?« »Ne. izvzemiši Looo in Mščhigan Bon le-vard.« sem rekel. aVMifte prijatelj, tudii iaz ga nisem videl, in vendar sem bi'l trideset let policist v tem mest« So toraji v Cihica®u. ki iih ne bom nnkoln' pozinaJ. nikolii vide«. V 209 štiriašikih mffliah prostora se skriva marsikaj.« »tNio. in kako morete potem. »Poslušajte! Ko sem stopil v polnonsko skužbo — to je bilo pred kakimi bridesetii-ra leti — in so mi iaročiili neki okra i — vogal 35. ceste in Halsteada — ie vsak večer zapustilo revir štirideset uradnikov ki so pmbiiaii zločimstva.. V tistiih časi.i ie bilo naiooainerše prometno sredstvo na ml ci kopi in voz na štiri kolesa. Na prometne Policiste siploh n;hče ni nvslil P.tncs i.mam^ Kralj chicaških zločincev slavni multimilijonar Al Capone se je ho-, tel za nekaj časa znebiti svoiih številnih nasprotnikov v zločinskem svetu in se je dal zato zapreti za deset mesecev v ječo. Toda že po par tednih si je »izposloval* jetniški dopust«, ki ga uživa na svojem bogatem posestvu v Palm Islandu v Flori* di. Slika ga kaže na njegovi jahti, kjer se zabava z ribolovom. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki slazijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek * Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492, 3492 pošljt po pošti naslov alS GaGo drago informacijo ticoco se matih oglasov naj priloži v &nan»Sea$i sicer ne bo prejel odgovora I CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujeio. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Pletilje aa of-pimkljnčne iakartae im aajv. stroje 6piejaneim_ Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstne«. 18362 Hotelsko sobarico S£č«m za takojS-en nastop. Ponudbe na oglas. oddeiek »Jutna« pod šifro »Poštf®a •obarica*. 18588 Strojni mizar prvovreten in povsem <=a-mo?tojen delavec dobi nlužbo* v Ljubljani. Ponudbe z zahtevki plače pod »Samo*t o j«n preddelavec« na ogl. odd »Jutra«. 15032 Kuharico «aaioetojr.o. z večletnimi upricevaii, sprejmem za ■večje gospodinjstvo. Ponudbe z navedbo plače na cela«, odidelak »Jutra« pod »Varčna in zanesljiva* 16581 Pek. vajenca % -vso oefarfoo v hdžri fjurej-m parna pekarna Jurij Bavmk, BM. 18587 Kuharico za m o č n a t e jiedi (Mehl-s-poiselkOchiai) sprejme takoj gostilna »Orao«. Zagreb — Be»taianec, Framfcotpanska 18 18805 Učenca za mMicarsko in slaščičarsko obrt sprejme Prane Smk v Kranju- 18518 Va}enea takoj sprejme M. Faji&r. izdelovalnica aiutokafl-oserij. Liubljana. Trnovska ui. 25 18517 Šivilj, pomočnico in vajenko sprejmem t.akoj. Na~lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1&S4" Služkinjo zanesljivo in pošteno za vea hišna, gospodinjska dela. ki je vaj-ena tudi kuhe, rabim takoj. Baragova 12. Bežigrad. 18461 Natakarico mlajšo in čeidno, takoj sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jubra« v Celju pod šifro: »Kavarna in go-18429 Čevljar, vajenca sprejmem. Sinori železničarjem imajo prednost. Ivan Kališnik. Tržič. 18467 Kontoristinjo tudi začetnico, dobro strojepisko in ra&unarioo aprej-mem. Ponudibe na o-gla^ni odidelek »Jutra« po^d šifro »Tafkojšen na«tfwpt 182S8 Kroj. pomočnika za velike koma'i p sprejme takoj Franc Novak. Zgornja Šiška 17. 18557 Pekovski pomočnik želi premen;t.i službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen samostojno« 18338 K«t nakupovalec lesa ali kaj stičnega iščem zapo«lenje. — Ponudbe na ogla«, oddel eik »Jutra« po^d šifro »Nakupovalec«. 18196 Brivski pomočnik dober delavec, ki bi se rad še izpopolnil v brohi striženju, išče službo. Naslov v oglasnem oddelfeu Jutra. 18233 Prodajalka mlajša moč, išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddeiek »JutTa« pod šifro »Mešane stroke«. 18551 Gospodična z meščansko šolo. z nekoliko znanjem nemščine ter vseh gospodinjskih d^l išče službo vzgojiteljice oz. kot pomoč gospodinji. Ponudbe pod »Pridna 11« na oglasni oddelek »J^tra« 18458 Izprašan kurjač išče stalno mert-o k farnemu kotlu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Kurjač«. 18277 Dekle iz dobre hiše, #taro 16 let, bi se rado rauoilo v kuharstvu — najraje v Celju a'i okolici. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 18327 Pletilja dobro izurjena, želi službo za takoj. Naelov v ogla', oddelku »Jutra«. 18558 Mlad drogerist dober prodajalec, išče namestitve. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Drogerist« Moško kolo skoraj novo in ši»o r u otroški voziček pro^ia-m. Naslov pove cgl oddelek »Jutra« 18*90 Mlin vzamem v najem, ali r« z deležem. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutri« v Mariboru pod šifro »Kmečki mlinar«. 18321 Gostilno dobro idočo v7.am«m u.koj v najem — pozneje budi kup,m. Natančna pojasnila prosi I. Haus^hild. Gornii I^aten št. 47 18195 Kroj. delavnico z vsenn inventarjem, po dogovoru odoa v najem M.i-rii'a Soanžeil, Sevnica ob Savi št. 205 18020 Gostilno mlekarno al: izkuh vzamem v najem ali na račun — oziroma grem kot dru-žabnioa Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »10.000«. 18628 v sltiiibii 500 in še več prometnih ooKcaiev, ki mpravba-o siužbo samo v Loooskem re- rju. ki obsega komai nekai kvadratnih li. Zdai ie revir, kier sem služboval pred 3fi leti. opuščen. Situiž;lv> ie prevzeJ drucj rc.^T. ki nipravba oba reviiria skupal. Unrtomrfran-i potici st se ogiJi.i zločinH. Chcaeo razpolaga z \kv formi ranim policajem povprečno na vsako kvadraftro mitfio. fdrno. kaT ie v našii moči ie. da aretira trto kolikor mogoče dosti IHidi. čim irA-emio za kakšen zločm.< »■Kai. mrifo-rrraraTni po#c~^ti se oeiblieio ziKiomov?« »Seveda. Oiim več trrforrrrramh polici-stiov iimanuo na milici, tem mani cnnhrh de-teflctiivov nam ie Dotrebmo tamikažbo svoje stvari in lahtko ra®wmete. de temu mi in ne more bi tri kos uniformirani policai bre7. vozila. Svoie l!hid^ moramo tudi m' prevara ti v avtomobilih. To pa ima svoie meie. Chicago ne razpolaga z dovolVn-rmi denarnimi vsotami, da N razkronil te ptiče.« V Chicagu le stadjoniranlh kakih policistov. Komisar Russel pa mi ni hotel povedati, kolako zločincev živi po miegovi sodibi v mestu. Peia4 ie. da so v Chicagu samo zločinske toloe. V neki razpravi profesoria M. Thrasheria z weslevanske umiverze pa sto. ti navedba, da štejejo član/i teh zločinskih t'nlm v Chica«u kakšnih 25/Mln Imdi. V Chicagu ie teman distrikt železrni.sikih tračno, kianalmv. l3dicde'nic. tvornic, pivovarn in smettišč. ki predsta\1.iaio ogiromen krai podzemskega sA'eta. V nekem labirimtiu uimaza-nih cest in tonskih naselbin v r>pasni bližini I/iopskeea okra »a. v divtni močvirij in tam za odlaeaniie npsnage. ki se razteza v pnllkirngu ok^jii središča Chicaga živi na rKoce poklicnih in nasitaiajočih zločincev. Tam ie ulica »Mala Sicrilrija«. ki ie dol»i-či'la 7.a izdajstvo ali ovaduštvo smrtno kazen. V tem kraiiu naidete »mrtvaški kot« kier ie ob belem dnevu ustrelienih več oa-samtiov. V tem kraju h:vaio Irci. Italijan', Poliaki. fprki. črnci. Židie. največji in maj-bolr izpriieni rzmcčkii človeške družbe, trni vseh plemen. Živijo v barakah oh vodi. Kakšna gneča vlada na tem prostoru, do-kaz-urie deistvo. da pvidc fruikai nuifi:,ia — celo v upravi! Zločiustva so tisti čiuitell. ki do sta vitla jo Cliicago vedno iVjnova na prvo mesto v kriminalni zgiodovinii. Tega žalostnega pr-ventsitva se žal nj mogoče i znebiti. Umori, ki siroto prNbuuam. neverie+ne metode ki \todiijo celo tako daleč, da umori ta ali oni svojega na sprot: v k a iz motocikla. ne izvirajo vedno iiz pro".inb;ciie. Prodaia in tihotapstvo prepovedPTiega alkohola ie iera. ra katero se časi 7astavliaio miiliinni dolar-iev. Tn ie ogromna. zakonu strogn z.a-hranijena kunčija iri v primeru trkinovamin 3'li \ip?da v »moraln« posamezrrh roln ne in^re mihče ape«irat,i na sndbo. ki io ie nad n-fm iz.reMa zločinska tolpa Ta podzemski svet ie država v dfžavi iu notrama nasprots+va se vedno izenačijo brez posredovania policije. Odtod oblast diimanrita. revoflveria in stiroinice. C-e bi se dal odstraniti ta zločinski tip. potem bi se dal Chicago boltiše nadzirati kakor vsako druigo mesto na svetu. Povprečna zločinisitva so namreč v Chicagu na razmeroma nizki stopniii. Na vsak način si zdai lahko .predstavlia-nn. kai pnirenj za obrambo chicaških prebivalcev policijska armada, kj šteie fnWt mož. Teh 6000 Upudt se bori kakor s ori- kaznimn. In te prikazni so živi liiudae. st%'o. ri i7. mesa in krvi! Armada zločincev je neznansko velika. Zločinci oa delwiejo posamič m v tolpah. Doiavvio se zdai ruikat zdai tam. Čm so si opomogli od smrtmh udarcev, k; so iim bili prizadeiani. Poli-ciie ne more ovirati mračna s>ia tega ogtromuega podzemskega sveta, ki segi po s^Toiem vplivu celo tako daleč da P~d-kupuiie sodutike in lahko odkupi svoie ^'Jb-l.ie'nce z denariem. Policiif se stavijo v bran še druge ovire. »Ko sem pred tridesetimi letr stopil v policijsko službo«, ic deiail Pusse!. »smo vsak" dan napravita obhode. Danes ie vsak mož; en dam v tednu prost. Če prištejemo budi kj so na dopustu, ki boluievn in unrrro. pridemo do zaključka, da vrš: svoio služb'' namesto MWi liudi sarrto 5-100 mož. In ti morajo obvladati 209 kvadratinrh miW prostora. Razdelieni so na tri straže po osem ur dne\Tio. novost, ki ie r>oprei ni bilo. 'M teh 5000 mož pa moramo odšuiieio v pis-amah. viš:e uiradnik^. kri mina Ime detektive ter potrebne s'1e za dri striktna Ln mestna poslopja, na sndiščrb. rta pmmetnrivi točkah. Le na ta način bomo prišli do sipoznanria čemu pride v Ovcagti k>r>mai na vsako nflio no en uniformiran stražnik. Chioaška polrciria mora zarec-adelri raz-polagatii z močno armado kiriminslnih uirad-niknv. rVnremiMeni moramo bit1'.« ie dcia1, Russel »z. avtomobili, ki iih imamo kak:h štirideset za siploJJuo utporabo. Ma v s sls v^r velijo račiiutaf^ pet mož rialie mam-o 90 vozil za dristrikte in za lokalne potrebe.. Vsako iOTrned teh v07.il zahteva tud' dva do štiri može onsadke. Problem uniformi ran? poijiicitje v Chfca-jpn ie torei rimo težak in se ne da tako rvrepros+o rediti.•>■ »Ail( nc vest^. teg?-. sem prironmij. ie list »T.ie Chicago NTe\vs-. objavil i mera vseh mnskif-i oseb. ki so notoricn zločrncfi iu kri zavzemaio v zločinskem svetu C1r<-.a-ga vodilna mesta? Čemu ne no^kiKsite. da bi se iih polastiili?c »Kakše:i zmisel na nai ima tskšrn Sari smo -rih poloviti. postav^-' r«rpd sodišče — a kai smo iim? mogl-: d^kazatr? NT:>č! In kai nam ie to kiorstilo? Tudi nič!« Alf? nr mogoče -naiti dnuee reširi-e?« »rH-ri-m^. \'sai tako dol?n ne. dok1?! ^ ne spremenilo razmere. Jaz vobče nisem preveri en. da ne h; bril problem zločina v veSPkih mestih do dan*"s snlon rešen Prepričan sem pa. da ie najneznosnejše razmere ustvarila haš trrfMiibiciia Med tem ko ie Manhattan Isla -d od \"seh strami zaprt, ie Chrcago odiprt. Mesto K'o-ni križišče amerišikega koutinen-ta. sred"-šče drža v. Vseeno ie. kam rre al odkod prihaia zločine — prei ali slei pride v Chicago. Iti prei ali slei pride vsak tudi v roke pravice. Chicago vabi zločince od vseh vetrov k sebi prav tako. kakor vabi veliko žarišče dela k sebi delavce. Kakor se tem nudi delo. tako se zAočkicem v Ohicagu nudi zaslužek. Polovica ron^ev m obešeniakov. ki nam prideio v nest. ie dokazano od zunaj. Zdai se pri zasledovanju zločinske zalege poslužujemo poleg avtomobilov tudi radia. »Potem takem ie bon proti zločincem brezna d en?« »Mi napravimo, kar ie v naši moči. Vsekakor na bi se razmere zelo iapremen le. če bi brila odpravljen prohibici'ia. A tudi prohrilbioi.iii .ne smemo pripisati vse Icrivde za te razmere, fzjprememieni rta čin živDie-mia. spremembe v prometu so zelo važni čiinriteJtii. Mnoge metode, ki so se unvra'^-lijail-e za pobijanje zHtočintstev, so baš zaradn novrih oblik živiliepiia zastarele. Nisem povsem siguren, če smo se v pogledu metod prilagodili novim razmeram. Dejstvo Pa ie. da zJIoanri v Ohicagu natso "iiaiiši od onih v Newvorkn alfi v kakšnem drucem mestu. 7ilto pa ie v tem. da se imenu/ie Chs-cago vedno na prvem mestu. V kakšnem oziru ie Chiica.go slabši od imenovanih mest? Gotovo samo glede boja zoper zločinske tolpe. Ampak kdo se bo spotikal nad tem. če član ene tolpe ubije člana druige tokie? Na ta način si prihranimo nepotrebno razbufrienie m stroške. In stednfčic izhaja iz dejstev-, da so Ci.v-cašlki meščani prav talko vami pred zločini kakor meščani kateregakoli dni oddelek »Jutr*«. 18S;i7 Manjše posestvo 1 lično hišico v prometnem kraju na deželi kupim. — Podrobnejša ponudbe z na-vefbo cen? je vpos'at: na oglasni oddelek »Jutra« pod »Špecerijska trgovini«. 18457 'Z 4 Opremljeno sobo l«» oddam s 1. junijem joopodu opremljeni, ali 1 opreml:cno iu 1 nraznr. — Ogledati med in IS. uro N.v'«v povp oc'»^ni oddelek »Jutra« 18532 Prazno sobo s separatnim vhodom iSče gospodična v centru Ponudbe na urlas odde'ek »Jtrtra« -*>d 'Sta'na soba« 1858." Separirano sobo oddam solidni os«bi v Flo-rijanski ulic5 št 20/1 18555 Fotoaparat Bergheil Voifftla,nder. 10 X 15, z vsemi pritiklinami po zelo nizki ceni prodam radi momentan« denarne stiske. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18607 PiMške potrebščine palice, kolesa, vrvice, muhe, vezane in proste traike ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpreprostejšega najfinejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika, šivalni strogi, motorji, pneumatika, posamezni dela. VeKka izbera. najnižje cene. Prodaja na obroke. Cenite fraako. »TRIBUNA« F. B. L-, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta §t L AČEK I Ljubljana, Aleksandrova cesta U. 12 v oblekah in površnikih najcenejši! ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. V saka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" ezeršek; vsi v Ljubljani