Poštnina pavšaTIr sna. Leto in.v štev. 234 V Ljubljani, torek dne 3. okroDra 1922_Panalnla it«v. itane 1 Piw Igtiaja ob 4 «|utf»|. Stane mesečno 10-— Din sa inozemstvo 20*— . Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernovi uL št 54. Telet it 36 Podružnice: Maribor. Barvarska u&ea St t TeL št 22. Celje, Aleksandr. temia. Račun pri pošta, čekov, zaroda štev. 11.842. Ljubljana, 2. oktobra. Vlada bo jutri podala ostavko. Kriza je odprta. Parlament in njegovi odseki ustavijo svoje delo, vse pripravljene odločitve so odložene, v življenju naše države nastaja zopet zastoj, ka-tereg? posledice v zunanji in notranji politiki, v gospodarstvu in upravi so nepreračunljive. Odprta še ni nobena pot, Id bi neposredno vodila iz zagate. Računati moramo, da lahko kriza tra-ia cele tedne . • s Nezaposleni in ambicijozni politiki "ter demagoški kričači, ki neprestano ponavljajo, da je treba strmoglaviti »režimi, in katerih želje je zagrebški koneres spravil v posebno formulo, bodo, ko zaslišijo vest o demisiji vlade, zadovoljno zaploskali. Narod jim ne bo pritrjeval. Narod krize ne želi, ker ve, da vsaka kriza slabi ugled države. Zagrebški kongresisti seveda niso podrli vlade. Izbruh krize je marveč protiudarec baš tistih političnih krogov, ki jim je jugoslovanska orijenta-cija demokratske stranke trn v peti. Na somborskem kongresu radikalne stranke je izbruhnilo kot odziv udeležbe nekaterih demokratskih voditeljev na zagrebškem kongresu staro sovraštvo proti demokratom in velesrbska koncepcija, katere klasično tlo je v Vojvodini, je porazila politično treznost. V Somboru so bili najbolj glasni ljudje, ki sanjajo še vedno o tem, da bi naj Velika Srbija, ki bi obsegala vse pokrajine izvzemši severno Dalmacijo in čisto Hrvatsko ter Slovenijo, tvorila kompaktno celoto, ki bi vladala nad hrvatskim in slovenskim delom države. Tako 60 postali Velesrbi izvrševa-telji zagrebškega »jugoslovanskega kongresa*. Pri nas se ustvarjajo krize, ne da hi si povzročitelji mnogo belili glavo, kako se jih bo likvidiralo. Opoziciji zadošča veselje, da je »vlada padla*. Ambicija vzplamti, politična fantazija se razpase, ko pa pride na tapeto politična matematika, potem računarji pobegnejo. Skličite danes vse zagrebške kengresiste ter jih vprašajte, kakšno vlado si upajo sestaviti. Odgovora ne boste dobili Ko bo kriza trajala teden, dva, tri — bodo začeli kričati: pobotajte se in grditi, da so same osebnosti krive da se vlada ne more sestaviti! Njihova zadnja modrost je: nove volitve. Kdor le količkaj pozna položaj v naši državi, v6, da nove volitve ne prinesejo bistvene spremembe v sestavi našega parlamenta. Narod in država pa se do novih volitev ne moreta uspavati v narkozo, ne dasta spraviti v Trnjulčino deželo Oba hočeta živeti tudi če se parlament razpusti in sestavi »volilna vlada*. Kje so tisti Jugoslovani, ki bi hoteli, da radikalci sami prevzamejo vodstvo države za pol leta, do sestanka nove narodne skupščine? Javijo se naj državniki, ki bi pri današnjem stanju zunanjih, gospodarskih in socijalnih vprašanj si upali zasukati državno krmilo v opazno vodovje novih ustavnih bojev in smatrati novi parlament le kot pripravno skupščino za revizijoni-stične poskuse, za katere se še ni našla Eobena formula, ki bi smela računati na odobritev večine naroda! Kot štrankarjem nam srotovo laska, da se imenuj?'ime odličnrsra demokratskega moža, gosp. Ljube Davidoviča, kot tistega. ki stoji v ospredju. Trezni smo dovolj za spoznanje, da bi bil njegov poskus, sestaviti vlado, le obnovitev decembrskih dogodkov. Poznamo ga na drugi strani predobro ter vemo. da bi se nikdar ne spustil v eksperimente, katerih izid bi mogel imeti žalostne posledice za našo domovino. Za take eksperimente so morda pripravljeni politični špekulanti, katerim je morda vse eno. ako jutri s svojimi racum bankrotirajo, ne more se pa v nje spuščati patriiotičen človek. Ne skrivamo svojega nazora, da je koalicija z radikalci za demokrate težavna ' stvar. Zavedamo pa se ravno tako. da bi moglo njeno definitivno prekinjenje povzročiti kaotične razmere in v vsakem oziru poslabšati naše notranje stanje. Kaj pomeni že sam izbruh krize za naše zunanje interese, to je razvidno iz vesti, da hoče minister zunanjih zadev Ninčič ugovarjati demisiji, ker zadene ž njo v se dan,ji napeti situaciji lahko nepopravljiva škoda. V demokratski stranki se bo vsled ostavke vlade nesporno ojačila struja, ki zagovarja prehod demokratov v opozicijo. Mi smo odkrito na strani onih, ki soglašajo s tem načrtom le, ako se najde kombinacija, ki omogoča redno vodstvo državnih poslov tudi brez podpore naše stranke. Opozicija naj se združi ter napravi pogodbo z eosD. Protičem. ali sa « vsai zaveže. Vlada poda danes demisifo G. PAŠIČ ODLOČEN K DEMISIJI. - PROTEST ZUNANJEGA MINI STRA. - KAKO JE MOGOČE REŠITI KRIZO. - KRALJ IN REVIZIJA USTAVE. Beograd, 2. oktobra. (Izvirno.) Vče- raj in "danes ni blio seje ministrskega sveta, ker je bil ministrski predsednik Pašič včeraj v postelji radi bolezni v nogi. Danes se je posvetoval z radikalskimi ministri ter drugimi prvaki svoje stranke radi dogodkov na somborskem kongresu radikalne stranke. Konferenca je sklenila, da Pašič predloži ostavko vlade ter je odobrila Pašičevo utemeljitev tega koraka. Tudi demokratski ministri so imeli danes posvetovanje radi seje ministrskega sveta, ki se bo vršila jutri. Na tej seji bo ministrski predsednik Pašič predlagal ostavko celokupnega kabineta. Demokratski ministri so sklenili, da predlagajo takojšni sprejem demisije, nakar bo Pašič izjavil kralja, da so pogoji za koalicijo z vlado kakor je bila imenovana o Božiču omajani in vsled tega vlada prosi, da se razreši. Predsednik narodne skupščine dr. Ri-bar, pride jutri v Beograd in bo takoj po demisiji kabineta pozvan h kralju. Kakšne predloge bo stavil, še ni znano. Ni pa nobenega dvoma, da se bo nahajal v silno težkem položaju, ker je bil ude-ležnik zagrebškega kongresa, katerega glavna zahteva je bila, kakor znano, prelom koalicije odnosno padec režima. V političnih krogih se smatra, da obstojata samo dve soluciji: Ali se koalicija obnovi s skrajšanim delovnim programom in se nato razpišejo volitve ali pa se stvori volilna vlada, ki takoj razpusti parlament in izvede volitve. Kolportira se vest, da bo sestava vlade poverjena g. Davidoviču, ki naj poizkusi novo kombinacijo brez radikalcev. Taka kombinacija je danes nemogoča, ker iz matematičnih razlogov še nI mogoča nobena večina brez radikalcev, dalje pa tudi za to, ker je notorično, da krona stoji neomajno na stališču ustave in ne dopušča nobenih poizkusov o tem, da bi se vlada poverila komurkoli, ki glede ustave in njene provedbe nima jasnega in nedvoumnega stališča. Zato je najverjetnejše, da bo kralj znova designirdl g. Pašiča z nalogo da obnovi koalicijo. Stališče demokratskih ministrov. Beograd, 2. oktobra. (Izvirno.) Demokratski ministri so imeli danes sestanek, na katerem se je vršil razgovor o soluciji krize. Povdarjalo se je, da morajo ali takoj slediti volitve, ali pa se morata obe stranki brez pridržka odločiti za gospodarski in socialni program, ki bo rešil uradniško, invalidsko in draginjsko vprašanje, obenem pa državi brez strahu pred nepopularnostjo z Izenačenjem neposrednih davkov dal možnost finančnega ravnotežja. Vpliv na zunanjo politiko. Beograd, 2. oktobra. (Izvirno.) V krogih radikalne stranke se čuje, da bo na jutrišnji seji ministrskega sveta minister za zunanje zadeve dr. Ninčič protestiral proti demisiji, čez da bi kriza vlade v tem trenutku škodovala bistvenim interesom naše države v zunanjepolitičnih vprašanjih. Turki izpraznufefo nevtralno cono UGODEN PREOBRAT V ORIJENTSKI KRIZI. - SESTANEK GE^E-RALOV V MUDANJL - OPTIMIZEM V LONDONU IN V PARIZU- Carigrad, 2. oktobra. (Izv.) Iz angle-1 Nova grška vlada baje k temu ni pri-škega glavnega stana se doznava, da so: pravljena. Francija dalje ieli, da umak-začele turške čete zapuščati nevtralno ne Anglija svoje čete, kakor hitre se cono. Izpraznile so svoje pozicije pri ča- umaknejo Turki, tako daleč iz azijske Radikalski odgovor na zagrebško resolucijo naka in na morski obali in se umaknile proti vzhoda. London. 2. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih krogih presojajo položaj danes zopet bolj optimistično, ker se je Kemal-paša odločil upoštevati angleške zahteve in umakniti turške čete iz nevtralne cone. Sporočil je tudi, ne da bi stavil kake pogoje, angleškemu vrhovnemu poveljniku generala Harringtonu, da se je pripravljen udeležiti sestanka z angleškim in francoskim delegatom, da se določijo pogoji za premirje. Ta sestanek se bo vršil najbrž ie jutri in sicer v Mudanji. Za Anglijo se bo udeležil general Harrington, za Francijo pa Franklin Bouillon. Bržčas se ga udeleži tudi odposlanec grške vlade, ker se bo razpravljalo tudi o izpraznitvi Tracije. OPTIMIZEM TUDI V PARIZU. Pariz, 2. oktobra. (Izv.) Na zunanjem uradu je prevladal danes splošen optimizem. Angleški poslanik je obiskal dopoldne ministrskega predsednika Poinca nšja, mu poročal o položaju in trdil z gotovostjo, da se bo mogla .jutri pričeti konferenca generalov v Mudanji. Trenutno še ni znano, ali se bo Grška udeležila teh pogajanj. Francija ?eli, da se povabi v Mudanjo tudi kak grški general da bo mogoče razpravljati o od Turkov zahtevani izpraznitvi Tracije. obali Dardanel, da ne bo ogrožen prost prehod skozi Dardanele. V splošnem pre vladuje mnenje, da je glavna nevarnost za nadaljnje konflikte odstranjena. Glavna zasluga za ugoden preokret v krizi se pripisuje v pariških krogih posredovanju francoskega delegata Bonil-lona. FRANCOSKI POGOJI KEMAL-PAŠL Pariz, 2. oktobra, (Izv.) Listi prinaša-jo pogoje, ki jih bo stavila francoska vlada Kemal-paši. Med drugim zahteva Francija, da zasede Tracijo takoj močna zavezniška posadka, ki bo prevzela tudi vso upravo. Najmočnejša posadka bo določena za Carigrad, manjše enote bodo razvrščene na strategično važnejših točkah. Po preteku enega meseca bo prevzela upravo po6ebna mednarodna komisija, kateri bo dodeljeno tudi kema-listično orožništvo in jo obdržala do mi-rovnega sklepa, ki bo odločil o nadaljnji usodi Tracije. Kemalistične čete bodo vkorakale ▼ Tracijo šele, ko jo prisodi mirovna konferenca Turčiji. ANGORSKA SKUPŠČINA ODOBRAVA1 KEMALOVO POLITIKO. London, 2. oktobra. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da je angorska narodna skupščina odobrila Kemalovo postopanje in sklenila, da odide posebna komisiia na konferenco v Mudanjo. GLAVNA SKUPŠČINA V SOMBORU. — POSVETOVANJA V BEO GRADU. Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Včeraj se je vršila v Somboru z napetostjo priča- kovana glavna skupščina radikalske stranke za Vojvodino. Skupščine se je udeležilo okrog 1000 ljudi, težišče pa je ležalo v predkonferencah, ki so se vršile v soboto popoldne in zvečer ter v nedeljo zjutraj. Prisostvovalo jim je okrog 300 delegatov radikalskih organizacij Iz Vojvodine ter ministri Ninčič. Miladino-vič in Trifkovič. Debate so bile silno burne. Vojvodinci so se razvnemali posebno za dve zahtevi: za osamosvojitev strankine organizacije v Vojvodini in za razdor koalicije z demokrati, katerim so očitali izdajstvo nad Srbstvom ln pa — komunistične tendence. »E, to in ono v Zagrebu je tisto, kar je omajalo situacijo. Mi še nismo ničesar sklepali in imamo še mnogo govoriti*. Ko je odhajal ministrski predsednik Pašič, je na vprašanje, ali je kriza, odgovoril salomonski: »Kada postoji jedno ministrstvo, uvjek mora, da ima krize*. Na vprašanje ali bo podal ostavko, je odgovoril: »E, to vam neču kazati*. Minister za gradjevine Vukičevič je bil bolj zgovoren in je rekel, da gre za strankarske stvari in da se je poslušal referat ministrov, ki so bili v Somboru. Situacija da je resna, ako se k temu lo-da še kongres v Zagrebu. Vlada prehaja v novo periodo dela in zato se pripravljajo sklepi, da se skliče glavni od- Mednarodno posojilo Avstriji SPOMENICA ZVEZE NARODOV - POGOJI ZA POSOJILO. Ženeva, 2. oktobra. (Izv.) Informacijski urad Zveze narodov }e izdal spomenico, v kateri opisuje stanje in pogoje pomožne akcije za. Avstrijo. Spomenica zahteva od Avstrije zagotovitev socialne in politične varnosti, ureditev dohodkov, budžetno reformo, uvedbo kontrole za emisijo bankovcev in vpoštevanje splošnega gospodarskega položaja v državnem poslovanju. Spomenica vsebuje dalje svečano iz- javo Anglije, Francije, Italije ln Češkoslovaške, da bodo varovale teritorialno posest in neodvisnost Avstrije. Praga, 2. oktobra. (Izv.) Češkoslovaški korespondenčni urad poroča iz Ženeve, da je peta komisija danes nadaljevala srvoje delo. Ministrski predsednik dr. Be-neš je podpisal protokol, po katerem se bo Češkoslovaška udeležila z 20 odst. na avstrijskem posojilu s 650 milij. fratv-kov v zlatu. Is razarave o uradniški orasmatiki Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Na svoji današnji seji je pododbor zakonodajnega odbora pričel podrobno razpravo o 7. poglavju uradniškega zakona. V čl. 81 so bile črtane besede: »ko postane sta Velika železniška nesreSa Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Včeraj zve« Ser se je pripetila na kolodvoru Pečen-jevci med Skopljem in Nišem velika železniška katastrofa, pri kateri je bilo več kot 50 žrtev. Pred skladiščem je JUlUlliailt-Ut; ua ^ p'"'"' V smislu teh debat je bila nato včeraj bor stranke. Dan sestanka bo določilo na glavni skupščini, na kateri je govoril predsedništvo stranke. On smatra, da bi tudi minister Miladinovič, sprejeta reso- 5e moralo to zgoditi čim preje*, lucija, ki določa ustanovitev glavnega od- j bora radikalske stranke za Vojvodino v , Posvetovanje parlamentarnih šefov. Novem Sadu in obsoja koalicijo z de- j Becgrad. 2. oktobra. (Izvir.) Jutri se mokrati ter zahteva nove volitve Mini-, bo vršila v predsedništvu narodne skup- ster Miladinovič je v svojem govoru oči- j §gine seja šefov skupin, katere se bo nj nare<5bi> zamenjale z besedami: »pri iSkoplja v Niš. Stroj in štirje potnišSi tal Pašiču, da je bil na Krfu preveč po- udeležil tudi ministrski predsednik Pa«5ič iponovljeni naredbi*. Cl. 84 in «5 se sprej'vaproni so bili popolnoma zdrobljeni. V pustljiv napram Jugoslovanom. Iz česar ,-n predsednik narodne skupščine dr. Ri- meta neizpremen;ena. V čl. 86 je bil pr- osebnem vlaku je nastala velika lanika izvira današnje zlo za Srbe in Srbijo. j bar. Razpravljalo se bo o zunanjem po- _ . - . ložaiu. Beograd, 2. oktobra, (Izv.) Konferenca radikalnih ministrov, ki je bila loloče-na za predpoldne, je bila odgodena za popoldne in se je vršila od 16. do 19. in pol v predsedništvu vlade. Prisotni so bili vsi radikalni ministri ter Ljuba Jo-vanovič. Po končani konferenci je prvi odšel Ljuba Jovanovič. ki pa ni hotel da ti novinarjem mkakih pojasnil. Dr. Nin _ _ _ čič je lakonično iziavil da so razprav- S^VHOSt Ijali o strankarskih stvareh m da ne i — - more ničesar reči. Minister Miletič je j omenil, da se je sprožilo vprašanje som-borskega kongresa, da pa se je največ vorilo o zagrebškem kongresu. Mile Poslanci pozvani v Beograd. Beograd, 2. oktobra. (Izvirno.) Predsedništvo narodne skupščine ie nujno pozvalo vse poslance v Beograd, ker je verjetno, da se bo skupščina sestala prej vsled važnih zunanje- in notraniepolitič-nih dogodkov. ¥ LibeHfah Dravograd, 2. oktobra, (Izv.) Včeraj se je vršila v Libeličah nad Dravogra- b .v.™ u ..^f,—-—c----- ----- dom, ki do bile v soboto v zmislu skle- tič smatra, da je vlada omajana vsled pa razmejitvene komisije službeno pre --: -. -..i._r\/1 C I n D d V — - v* ■ - »Vl.ntMM t-a!!1-o nnrni^ nr IC Ul i niic uujv^V. ------— ---- - len*. V cl. 82 so se črtale besede: »da stalo nekoliko vagonov polnih matena-se službi posveti z vsem svojim bit- ia. V nje je zavozil s polno paro vlak iem* V čl. 83 so se besede: »pri povolj- J št. 141, ki je vozil orožniški oddelek H ni naredbi* zamenjale z besedami: »pri iSkoplja v Niš. Stroj in štirje potniški " 'vaponi osebnem vlaku je nastala velika lanika. Orožniki so deloma poskakali skozi okna. med tem ko se je iz razvalin vozov čulo strašno vpitje in klicanje. I* bližnjih vasi so takoj prihiteli ljudje na pomoč. Izpod razbitih vagonov so potegnili 10 mrtvih. 20 težko ranjenih in okoiž 30 lahko ranjenih. Od 20 težko ranjenih sta na potu dva umrla. Kdo je iezgodo zakrivil ni znano, sumi pa se, da je zakrivil nesrečo kretničar, ki je pozabil postaviti tir za prihod osebnega vlaka v kolodvor. Danes je minister eaobračaja odpotoval na lice mesta. prisostvovania demokratskih poslancev na zagrebškem kongresu. Na vprašanje nekega novinarja je odgovoril Miletič. da je radikalni poslaniški klub enoten v odobravanju dela vlade. Ko se je orne nilo. da se je v Somboru govorilo proti sedanji vladi, je Miletič rekel, da je bil to le hrup treh budal, ki ne pomenijo ničesar. ker niti niso poslanci Na pripombo. da so bili na kongresu tudi radikalni ministri, in da so potem tudi oni na zborovanju glasovali za resolucijo, ki govori proti vladi, je odgovoril minister: da bo podpirala radikalski kabinet, pa bomo demokrati prosti težkih odgovornost z veseljem krenili na levo. Kriza nas upropašča. Gospodje, ki so jo pripravljali in jo bodo pozdravljali, naj predložijo konkreten, izpeljiv načrt, kako jo je treba rešiti. Sicer jih zadene obtožba, da se v težkih časih igrajo z življenjskimi interesi naroda in država dane nainm oblastem, velika narodna svečanost v proslavo osvoboditve. Prijazna koroška vas si je nadela praznično obleko. Vse hiše so bile v zastavah in zelenju. Proslave se je udeležila velika množica iz bližnje in daljnje okolice. Tudi mnogo Mariborčanov je prispelo; pridružili so se Dravogradčanom in oko ličanom ln z njimi skupno, z godbo na čelu odšli v Libeliče, kjer jih je pozdravil domači, a med avstrijsko okupacijo izgnani župnik Vogrinec. Guštanjski župnik dr. Cukala je poudarjal v svojem nagovoru slovesen trenutek, ko so se Libeliče zopet združile s svojo domovino Jugoslavijo, posl. dr. Kukovee, ki je prispel z demokratskega sestanka v Prevaljab. pa je orisal lepo in veliko bodočnost ki jo ima Jugoslavija v nasprotju s propadajočo Avstrijo. Naduči-teljeva hčerka Milka Močnikova je ganljivo deklamirala primemo pesmico. Slav nost je zaključila cerkvena slovesnost ki ji ie sledila lepa narodna zabava vi odstavek črtan, drugi odstavek pa ->e je priklopi! k členu 85. V čl. 88 se je v drugi vrsti črtala beseda: »mu*. Zaradi Člena 80 se je vnela živahna razprava. Nekateri člani pododbora so bili za to, da se ves drugi odstavek črta, drugi pa so zahtevali, da veljaj ta odstavek samo za one uslužbence, ki po členu 53 ustave ne morejo biti narodni poslanci. Vsi člani pododbora so bili torej proti vladnemu predlogu in zastopnik vlade minister Trifkovič je zato izjavil, da mora o mišljenju pododbora poročati vladi in jo vprašati, ali prista-ne na zahtevo pododbora. Zato se je glasovanie o členu 89 odložilo, iz istega razloga pa se je odgodilo tudi glasovanje o členu 90. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne. Polis?so-rMska# . pogajanja Varšava, 2. oktobra. (Izv.) Cičerin je nadaljeval svoje razgovore z zastopniki poljske vlade, med drugim p trgovinskim ministrom radi sklepanja trgovinske pogodbe. S poljske strani se poroča, da so pogajanja potekla zadovoljivo. Glede splošne razorožitvene konference v Revalu je zastopala Poljska stališče, da je treba počakati zadevne odločitve na ženevski konferenci. Poljska je protestirala tudi v mnogih slučajih radi nezadostnega izpolnjevanja riških dogovorov s strani Rusije. Tem očitkom pa se je Cičerin izogibal in opravičeval svojo rezervi-ranost z izgovorom, da je vsled svoje dolge odsotnosti iz Moe-kvp preslabo informiran* KAKO SE PORABI DONOS POVIŠANE POŠTNINE. Beograd, 2. oktobra. (Izvir.) Finančni minister je sklenil, da se ima pri poštnem proračunu onih 70 milijonov dinarjev, ki se bodo pridobili vsled povišanja poštnih ln brzojavnih pristojbin, izločiti za povišanje dnevnic poštnemu neukaz-nemu osobju 20 milijonov dinarjev, za povečani kredit za orožništvo 20 milijonov dinarjev, za povišanje plač častnikom pa 30 milijonov dinarjev. NOVI ČASTNIKL Beograd, 2. oktobra. (Izvirno.) Jutri bo podpisan ukaz o napredovanja gojencev vojne akademije, s katerim bo naša vojska dobila 312 novih podporočnikov, in sicer 60 v topništvu, 20 pri konjenici, 15 v gardi, 70 pri tehničnih četah ln 147 pri pešpolkih. POVRATEK DR. BENEŠA. Praga, 2. oktobra. (Izvirno.) Ministrski predsednik dr. Beneš se }e vrnil danes ziutrai iz Ženeve, Nova valutama politika KONFERENCA POMOČNIKA MINISTRA FINANC V LJUBLJANI« Ljubljana, 2. oktobra. Danes se je (pršila v posvetovalnici »Trgovsko-obrtoe zbornice* v Ljubljani konferenca, ki jo je sklical pomočnik ministra financ gosp. Plavšič. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena po zastopnikih vseh gospodarskih krogov. (Gosp. Plavšič je v dveurnem ekspos£-ju slikal zgodovinski razvoj današnjega gospodarskega položaja, zlasti zgodovino valutarnih in deviznih odredb ylade ter končno v glavnih potezah naznačil vsebino naredbe, ki jo namerava vlada še tekom tekočega meseca izdati, da ž njo nadomesti vse dosedanje devizne in valutam« ukrepe. Pomočnik ministra financ je dejal, da treba odkrito priznati vse dosedanje .velike pogreške, ko je vladala v gospodarstvu nemorala in ko se je vse Vprek goljufalo državo, vlada pa mnogokrat tudi ni odkrito ravnala. V bodoče naj si pogledajo v oči vlada in interesentje. Govornik je prišel med Interesente, da v sporazumu ž njimi prilagodi novo naredbo, ki naj bo pravična na vse strani, dejanskim potrebam. Naredbo pa hoče potem izvesti 55 vso strogostjo, brezobzirnostjo in energijo. Glede valute se je izrazil g. Plavšič, da bi lahko bila danes višja, p, gospodarstvo ne prenese prevelikih in prenaglih skokov. Kadar bo mogoče dvigniti dinar na 8 in pol švic. cent, bomo skušali nekaj časa obdržati to stanje. S tem le lahko računa še tri mesece, drugo leto pa se bo dvignil kurz našega denarja tako, da se bo skušal zenačiti s češko krono. Razgovori s češkimi finančniki, zlasti tudi z bivšim ministrom financ dr. Rašinom so dovedli do popolnega sporazuma in odločeno je, da se v Mali antanti na podlagi izenačenja dinarja in češke krone uvede enotna finančna politika. — Vesti o vojni so izmišljene in govornik se poživlja na izjavo samega kralja Aleksandra, ki je poudaril, da o vojni nemore biti govora. Izvajanja gosp. Plavšida eo udeleženci konference pozdravili z enoduš-nim odobravanjem v prepričanju, da je vlada s sistematično in smotreno finančno politiko vendar enkrat ukrenila pravo pot. Po referatu gosp. pomočnika se je oglasilo k besedi več gospodov, ki so izražali svoje zadovoljstvo nad njegovim finančnim načrtom ter izražali še svoje želje. Govorili so dr. M umik, Smrtnik, dr. Pavlin in drugi. Konferenca, ki se je začela ob 16., se je končala ob %20. uro. Iz sele cellskega mestnega občinskega sveta Celie in upravno sodišče. — Občinska stanovanjska hiša. V Celju, dne 2. oktobra. Ob 8. uri otvori mestni župan dr. Hra-Sovec sejo občinskega sveta. Na predlog pravnopersonalnega odseka se sklenejo posebne doklade mesečnih 1400 K za oženjene in 800 K za samce vsem od 1. maja t. 1. do končne ureditve službene pragmatike upokojenim občinskim uradnikom. Pobiranje izrednih progresivnih davščin na najemnino v svrho zidanja nove stanovanjske hiše bo vršila mestna blagajna. Definitivno se namesti prov. pisarniški pomočnik Radoslav Bač. Zanimivo je poročilo finančnega in gospodarskega odseka o zgradbi nove stanovanjske hiše poleg okoliške šole, ki bo obsegala 17 večjih in manjših stanovanj. Stroški so preliminirani na 10 milijonov. Polovica potrebnega kredita je že zasi-gurana. Ostalo se dobi najpozneje takrat, ko bo hiša že pod streho. Dela se oddajo potom razpisa. Z načrti, nadzorstvom ter s konečnim obračunom pa se poveri ljubljanski arhitekt Costaperarija. Stavbeno nadzorstvo bo izvrševal finančni gospodarski odsek. Pogodba za Kummerjevo posestvo, ki Jo je sklenil dr. Golič ob prevratu v imenu društva Einigkeit z nemškim občinskim odborom za dobo 20 let, je pokrajinska uprava za Slovenijo na predlog občinskega sveta razveljavila, ker bi bila mestna občina pri tem občutno oškodovana. Posestvo se da v najem za dobo 5 let potom javne dražbe. Mestna občina bo storila vse potrebne korake, da odkupi vojaška uprava .vojaške objekte, ki so še last mestne občine. Nasprotno se bo mestna občina z vojaško upravo takoj pogajala za odkup nekdanje vojaške bolnice na Ljubljanski cesti. Občina se zaveže za slučaj, da zida društvo za zaščito dece lasten dom, preskrbeti v mestnem okolišu brezplačno stavbišče. Občinski svet ie vzel stvarno v pretres tudi nastanitev upravnega sodišča, kojega sedež je zakonito določen v Celju. Dr. Božič kot predsednik finančno-gospodarskega odseka ob opetovanem splošnem povdarjanju kritizira »popolnoma neutemeljeno gonjo nekaterih ljubljanskih časopisov* proti sedežu upravnega sodišča v Celju. Splošno da je tudi znano, da gotovi domači visoki funkci-jonarji v nasprotstvu z jasno določbo zakona, skušajo spraviti upravno sodišče iz Celja. Mestna občina celjska je pripravljena ustvariti vse potrebne predpogoje za upravno sodišče s sedežem v Celju, tako glede uradnih prostorov '{mestna hranilnica), stanovanj za sodnike in uradnike, kakor tudi glede knjižnice. Ker je edinole justično ministrstvo kompetentno, da stavi glede nastanitve upravnega sodišča svoje zahteve na mestno občino celjsko, sklene občinski odbor poslati na to ministrstvo sledečo Vlogo: 1.) Mestna občina celjska jemlje z zadovoljstvom in zahvalnostjo na znanje 'določbo člena 48., zak od 17. maja 1922., da je Celje sedež upravnega sodišča za Slovenijo in Prekmurje. 2.) Mestna občina celjska izjavlja, da Je pripravljena storiti vse, kar je potrebno in v obstoječih razmerah možno, da se upravno sodišče namesti v Celju. Posebno velja to glede uradnih prostorov ter stanovanj za osobje. Občinski svet prosi, da ministrstvo pravde sporoči tozadevne želje in eventualno odpošlje svojega zastopnika v svriio ustmenega razgovora o teh željah ministrstva. Zupan se pooblašča, da ta sklep naznani s primerno obrazložbo ministrstvu pravde in drugim merodainim činiteljem. 3.) Mestna hranilnica se naprosi, da gre mestu glede nastanitve upravnega sodišča na roke s tem, da da na razpolago potrebne prostore. Vsi sklepi so bili med splošnim odobravanjem soglasno spreieti. -P Demokratski zaupniški sestanek v Prevaljah se je vršil v nedeljo, dne 1. oktobra. Poročal je posl. dr. Kuko-vec, ki je orisal naše politične razmere. Nato se je izvolil pripravljalni odbor za demokratsko organizacijo za Koroško s sedežem v Prevaljah. V odboru sta posestnika g. Štefan Kralj z Dolgega Brda in Frano Lahovnik iz Prevalj ter gosp. notar dr. Dušan S e n č a r iz Prevalj. Čez nekaj tednov se bo vršil ustanovni občni zbor organizacije. + Cinizem pod vislicami. Pred mariborsko poroto je bilo obsojenih pet zločincev na smrtno kazen. Večje število porotnih razprav je končalo s težkimi, večletnimi obsodbami. Vsi zločinci so cvetke, ki so zrasle ob nežnem negovanju duhovščine v najbolj pobožnih krajih klerikalnega paradiža. Brezmejno uživanje alkohola, preše-stvo, roparski umori, detomori in druga nemoralna dejanja grasirajo danes med našim dobrim ljudstvom, saj je duhovščina med vojno, ko je nagnala slovenske fante in može v strelske jarke, nudila doma ostalim vse prej nego dober vzgled. Mnogi duhovni gospodje so bili denuncijanti. verižniki, prešestniki. Med njimi 60 še danes eksemplarji, ki se tudi moških niso izogibali, kakor je to dokazala sodna obsodba župnika Magajne. Ko so klerikalci prišli v Jugoslaviji do politične moči, so nemoralne in pred sodiščem kot take žigosane ljudi zopet postavili na županska in druga vplivna mesta, kar dokazuje slučaj župana Vehovca v Žužemberku, župana Lav-renčiča v Sodražici, župana Korbarja v Hrušici in še nešteto drugih slučajev. Ko so klerikalci do dna duše skvarili ljudstvo ter s politično agitacijo po prižnicah, spovednicah in žup-niščili ter z nemoralnim življenjem napravili ostudno mlakužo, pa se po-vzpnejo sedaj v svoji nepoštenosti še tako daleč, da delajo za zločince, ped mariborsko poroto na smrt obsojene, odgovorno Sokolstvo, ministra Pribiče-viča in dr. Žerjava ter — protikleri-kalno agitacijo! Vedno vpijejo, da demokratov v Sloveniji sploh ni, kadar se pa klerikalne razbojnike pred sodiščem obsodi, pa obračajo oči hinavsko proti nebu in obdolžujejo za svoje zločine — politične nasprotnike in seveda vlado. Dr. Koroščevo glasilo, mariborska »Straža*, ki servira svojim lahkovernim bralcem take zločinske laži (v posebnih uvodnikih!), le dokazuje, da bi bilo pred vsem potrebno, da bi tudi njo pred poroto zadela zaslužena kazen smrtne obsodbe. Dokler bo slovensko časopisje pod poslansko imuniteto lahko pisalo take lopovščine, kot jih piše pod zaščito poslanca Pušenja-ka »Straža*, bodo razbojništva še rasla. Da bi bil cinizem klerikalnega revolverja popolen, zahteva «Straža* takorekoč pod vislicami raznih morilcev »avtonomijo Slovenije* — kot edini tek proti umorom in dragim zločinom . . . -j- Narodni socijalci nočejo pod klerikalno komando? V nedeljo se je vršil v Ljubljani sestanek zaupnikov NSS, na katerem se je razvila ostra debata radi bodočih občinskih volitev. Gosp. Tavčar je predlagal, da naj NSS nastopi samostojno, ker le tako je mogoče, da ostane stranica zvesta svojemu programu. V tem slučaju sicer ni pričakovati večjega števila mandatov, pač pa da bo NSS ostala tako čista in neomadeževana. Ako bi se NSS vezala, bi dobila več mandatov, a zatajiti bi morala glavne točke svojega programa. Koalicija s klerikalci bi bila za NSS usodepolna za disciplino v stranki in bi lahko postala celo usodepolna za njen obstoj. Predlog g. Tavčarja ni bil sprejet. V nadaljni debati so poedini voditelji NSS skušali pridobiti zaupnike za zvezo s klerikalci. Priprosti pristaši NSS pa z izvajanji svoiih voditeliev v veliki večini niso bili prav nič zadovoljni. Porota se nam, da so odločeni izvajati kon-sekvence, ako bi jih vodstvo še naprej tiralo pod klerikalno komando. Pravijo, da so v koaliciji le tlako delali Klerikalci so se hoteli polastiti Mestne hranilnice in so se sploh drenjali na mestnem magistratu tamkaj, kjer so mislili, da bodo kaj profitirali. NSS so prepuščali le prazne časti. Posebno ne morejo priprosti pristaši NSS poza^-biti, kako so klerikalci nastopili v občinskem svetu proti Sokolu I., kakor tudi sploh zavzemajo proti Sokolstvu skrajno sovražno stališče. S posebno predrznostjo so zahtevali klerikalci, da pridejo do odločilnega vpliva v mestnem šolskem svetu in v kuratoriju dekliškega liceja. Pripravljali so se že, da začno uprizarjati proti naprednemu učiteljstvu pravcato gonjo. Tudi sicer 60 zahtevali klerikalci, zlasti v odsekih, vsa važnejša mosta, župana so pa neprestano nadlegovali, da jim je delal koncesije. Klerikalci so delali bolj skrivaj, da so slepili javnost, zlasti pa metali pesek v oči socialdemokratom in pristašem NSS. Klerikalni eocijali-zem tudi ni vreden piškavega oreha, ker stoji SLS pod vodstvom duhovščine, ki je vse preje kot socijalna. Ni še pozabljeno, da so klerikalci streljali na delavce na Zaloški cesti in da so zagrešili prelivanje nedolžne krvi samo zato, ker so hrepeneli po njej in ker niso bili 6posobni izgredo s pametjo preprečiti. Kakor je videti, je odpor v NSS proti klerikalcem velik, kar je razumljivo za vsakogar, kdor količkaj pozna nepoštenost in neiskrenost klerikalne politike. — Zanimivo je, da sestanek zaupnikov NSS ni storil nobenega sklepa. Razgovori o taktiki stranke se bodo nadaljevali. -f- Duhovitost pa taka! Urednik zagrebške »Riječi*, posl. Wilder, je naj-brže po poreklu Čeh. Na tem nič hudega ni, gosp. Wilder je bil v Zagrebu vedno med prvimi, ko se je šlo za narodno delo in boj, ampak ker mu nasprotniki drugače ne morejo do živega, mu očitajo — njegovo češko poreklo, nazivajoč ga »severnoslovanski urednik jugoslovanske Riječi*. Ko bi si dovoljeval take duhovitosti samo fran-kovski »Hrvat*, se še ne bi temu čudili, ampak »Slobodni Tribuni* to res ne pristoja, ona je menda vendar toliko slovanska, da bo priznala vsaj na Hrvatskem rojenemu človeku pravico do javnega dela, čotudi je morda po poreklu — Ceh. Nekdanji madžarski Zid Frank je bil proslavljan kot »voditelj hrvatskega naroda* in tudi danes je dosti Židov, ki najbrže niti hrvatsko ne govorijo kot »za silo*, ampak najbrže so blokaši, torej — patrijoti, čisti hrvatski patrijoti! _ umetniško no®, 13 bo po ra.moTi programu in dekoracijah nekaj, česar Maribor sploh še ni videL »Naša Otadžblna*. Ust za opisova-nje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Revija izhaja v Karlovcu. Pred seboj imamo 6., 7. ln 8. štev, ki tvori nekako celoto zase. Lepi zvezek je opremljen z 19 krasnimi slikami, med njimi slike kraljeve dvojice, pogled na Bled, grad Suvobor, ožine Vintgarja, slike zdravilišča Topusko itd. Tekst izpolnjujejo opisi najlepših jugosL krajev. Trojna številka stane 15 Din in se dobiva po ljubljanskih knjigarnah. Abonma za št. VL do KIL je 28 Din. V slučaju aboni-ranja do konca leta stane torej ta tro-številka 12 Din. Že izišle številke L do V. se dobe v uredništvu »Naše Otadžbi-ne», Karlova«, Rakovačka ul 27 (prof. Dušan Jakšič). Sokolstvo Jezdni odsek Sokola Ljubljana javlja bratom, ki se žele učiti jahanja, oziroma izpopolniti, da 6e vrši prva vaja v sredo dne 4. oktobra. Zbirališče bratov točno ob 5.45 v maneži Nušakove vojašnice (Trnovo). Oprema škornje ali ga-maše, brez palic in ostrog. Zdravo! Šport sosfTO^alT tefenl, f« poraz Sparfe povzročil veliko razočaranje. Nedeljske kolesarske tekme v L/ob- Ijant se zaradi slabe poti niso mogle vršiti in so preložene na prihodnjo nedeljo. Pač pa se je vršila dirka šoštanjskega kluba »Ilirija* na 62 km dolgi progi iz Št. Petra v Sav. dol. na Ljubljano, kamor je dospel prvi g. Franc Scheiblauer v 2:21:5. Službena objava LNP. Ugodi se prošnji S. K. Primorja za preložitev prvenstvene tekme z S. K. Ilirijo. (Razloge sporoči LNP. pismeno obema kluboma. Ured.) Sporna zadeva med Ilirijo in Rapidom (Maribor) nastala vsled odhoda slednjega z igrišča, kar je imelo za posledico financijelno škodo Ilirije, se reši na ta način, da odda Ilirija Rapidu čisti prebitek, oziroma slednji Iliriji primanjkljaj čistega inkasa tekme. Termin za izvršitev je 14 dni. — Naprosi se ZNP. da povrne prizadetim klubom financijelno škodo, ki so jo utrpeli vsled dvakratne prestave termina reprezentančne tekme med Zagrebom in Ljubljano. — Predlog Športne zveze, naj LNP. spremeni svoj sklep, tičoč odigranja ene tekme v prid Športne zveze, se vsled pozne se-zije odbije. Tajnik I. — Statistika italijanskih stavk. Leta 1921. so bile v Italiji 11.004 stavke, stavkalo je 634.564 delavcev. Zamujenih šihtov je bilo 7,772.870. Od teh stavk jih odpade na tekstilno industrijo 175, na kovinsko industrijo 125, na zidarstvo 123, na kamneno industrijo 58, na javna dela 37 stavk, političnega značaja je bilo šest stavk, katerih se je udeležilo 55.800 delavcev. 232 stavk je bilo mezdnega značaja, 392 stavk je bilo protestnega značaja. Za delavstvo se Je dobro končalo od teh samo 240 stavk, slabo pa 508. Te številke jasno pričajo, kako silovito je Italija socialno in gospodarsko slaba. — Vrnitev ruskih beguncev. V okrilju Zveze narodov v Ženevi so se začela te dni pogajanja z zastopniki ruske vlade glede amnestije za ruske begunce, ki bi se radi vrnili domov. Dr. Nansen Je dosegel, da bo izdala sovjetska vlada odlok o amnestiji, ki bo veljal za vse tiste Ruse, ki podpišejo posebno izjavo, da po povratku v domovino ne bodo rovarili proti sedanji vladi. — Avstrijski bankovci. V drugi polovici septembra se je v Avstriji pomnožil obtok bankovcev za novih 183 milijard, tako da je sedaj v prometu že za 1.7 bilijonov bankovcev. Avstrija koraka torej krepko za Rusijo. Ljubljanska drama. Torek, 3. oktobra: Zaprto. Sreda, 4. oktobra: R. U. R. Izv. Četrtek, 5. oktobra: R. U. R. B. Petek, 6. oktobra: »Romantične duše*. Sobota, 7. okt. »Romantične duše*. C. Nedelja, 8. oktobra: »R. U. R.» Izv. * Mariborsko gledališče. Torek, 3. oktobra: »Revizor*. B. Četrtek, 5. oktobra: »Satan v ženski*. * Ljubljanska drama je otvorila svojo letošnjo sezono s Cankarjevimi »Hlapci*, ki so doživeli pred razprodanim gledališčem popoln uspeh, umetniški, pa tudi oni drugi, ki ga je Cankar hotel. Šestova režija je bila skrbna. Nekateri igralci so bili pretihi, v^ splošnem vsi na svojih mestih. O drami in njeni vprizoritvi spregovorimo še obširnejše. Sofoklejev «Kralj Edip» v slovenščini v prevodu prof. A. Sovreta je ravnokar izšel » »Novi Založbi* v Ljubljani. Cena broširani izdaji 16 Din, vezani 22 Din. O knjigi še izpregovorimo. Umetniški paviljon v Mariboru. V Mariboru se je pričela akcija za zgradbo umetniškega paviljona. Da se pospeši zbiranje potrebnih sredstev za gTadnjo, je umetniški klub »Grohar* sklenil, da priredi v to svrho dne 20 ia" iaria 1923 Damske lahkoatletične tekme za prvenstvo Slovenije za leto 1922. V nedeljo popoldne so se vršile v okvirju Športnega tedna na igrišču Ilirije damske lahkoatletične tekme za prvenstvo Slovenije, ki so izredno dobro uspele. Število tekmovalk je bilo nepričakovano veliko, zanimanje tudi med občinstvom precejšnje. Vse tekmovalke so pokazale veliko ambicije in dobre volje, da je bilo za vsakega športnika veselje gledati, s kako požrtvovalnostjo so skušale druga drugo prekositi v plemeniti borbi za dosego prvenstva. Z uspehi smo vsekakor lahko zadovoljni, saj se nekateri približujejo svetovnim rekordom. Glavni rezultati so: Tek na 60 m: (12 tekmovalk) 1. San-tel (Pr.) 8 sek., 2. Zupančič (D.), 3. Sirca (Primorje). Tek na 100 m: (10 tekmovalk) 1. Vidmar (J.) 14.6, 2. Petrič (II), 3. Škof (J.). Tek na 200 m: 11 tekmovalk 1. Vidmar (J.) 32, 2. Zupančič (11.), 3. Sirca (Prim.). Štafeta 4 X 60 m: {5 štafet) 1. Primorje L 35 sek., 2. Ilirija I., 3. Primorje II. Skok v višino z zaletom: (5 tekmovalk) 1. Cimperman (Prim.) 127.5 cm, 2. Šantel (Prim.) 125, 3. Bloudek (I.) 115 Skok v daljavo: (8 tekm.) 1. Šantel (Prim.) 4.52 m, 2. Cimperman (Prim.) 4.17, 3. Bambič (II.) 3.96. V obeh točkah sta se odlikovali gdč. Šantel ln Cimperman, ki bosta z vztrajnim treningom dosegli še lepe rezultate. Met krogle: 12 tekmovalk 1. Erbežnik (J.) 6.65, 2. Cimperman (Prim.) 6.58, 3. Zupančič (II.) 6.51. Metanje diska: (12 tekmovalk) 1. Cimperman (Prim.) 21.66, 2. Bloudek (II.) 19.14, 3. Petrič (II.) 16.77. Metanje kopja: (10 tekm.) 1. Cimperman (Prim.) 20.81, 2. Zadnikar (Prim.) 20.76, 3. Erbežnik (J.) 16.90. Skoraj pri vseh tekmovalkah smo pri metanju zapazili, da so nastopile brez vsakega treninga. Pri disku sta glede forme zadovoljili le gdč. Cimperman in Bloudek. Tekmovanje dam je pokazalo, da imamo dobre moči, ki nam dajo upanje, da bomo dosegli lepe uspehe. Skupna klasifikacija v damskem tekmovanju je nastopna: 1. Primorje 51 točk, 2. Ilirija 22 točk in 3. Jadran 17 točk. Domače nogometne tekme. Poljska : Jugoslavija 3 : 1 (1 : V-Nedeljska tekma med jugoslovansko in poljsko reprezentanco v Zagrebu Je končala z zasluženo zmago Poljakov, ki so pokazali nekaj lepih kombinacij ter se odlikovali z Izredno brzino, dobrim plasiranjem žoge, pokrivanjem in odločnostjo pred golom. Najboljši del poljskega moštva so bili krilci, zlasti levi krilec, ki je najboljši igralec vsega moštva. Igra našega moštva je razočarala. Razven obrambe (Vrdjuka, Šifer in Ferderber) je vse odpovedalo. Najslabši so bili krilci. Napadalna vrsta je bila popolnoma raztrgana. Perška kot vodja napadalne vrste se je zelo trudil, vendar pa ni našel podpore pri svojih partnerjih. Zmago so odločili predvsem poljski krilci. Poljaki so imeli večji del igre v svojih rokah, zlasti v drugem polčasu. Edini gol za nas je zabil Vinek v 40 minuti iz krasnega pasa, ki mu »a je dal Perška. Sodnik Retschurv z Dunaja izboren. Publike nad 10.000. Prvenstvene tekme II. razreda V nedeljo so se vršile v Ljubljani nastopne prvenstvene tekme II. razreda: Jadran : LASK 9 : 1 (5 : 0). Svoboda Moste : Sparta 2 : 2. Slavija ie proti Svobodi Ljubljana odstopila ter izgubila tekmo zato v razmerju 3 : 0. Važnejše nogometne tekme v inozemstvu. Dunaj: Radi deževnega vremena sta bili na Dunaju le dve prvorazredni prvenstveni tekmi in sicer Admira : Sim-mering 6 : 3 (2 : 1) in WAC. : WAF. 1 : 0 (0 : 0). Budimoešta: VAC. : MTK 2 : 1. Publika je vsled tega, ker je sodnik po mnenju občinstva nepravilno diktiral enajstmetrovko proti MTK, dejansko napadla sodnika. Praga: Senzacija nedelje je bil občuten poraz, ki ga je doživela praška Sparta proti I. F. C. Nurnberg, ki je zmagal s 3 : 0. Med 15.000 eledalci. ki SO pri- Rodbinska tragedšla V pijanosti ustrelil ženo, hčerko težko ranil. V Ljubljani se je odigrala včeraj zjutraj tragedija, ki tvori zopet novo žalostno poglavje v debeli historiji alkoholizma med nami. Na Starem trgu št 24 je stanoval v I. nadstropju 591etni Ivan Leskovic, bivši deželni dacar v Mengšu, sedaj upokojen užitninski preglednik, s svojo ženo Katinko in hčerko Ireno. Leskovic je vdan alkoholu, pa je prišlo radi tega na domu večkrat do žalostnih prepirov, ki so grenili življenje celi rodbini. Tako je bilo tudi v noči od nedelje na ponedeljek. Okrog 2. zjutraj je prišel Leskovic pijan domov in se je začel prepirati z ženo. V jezi je pograbil kovinast svečnik ter ž njim večkrat udaril ženo po glavi. Ko se je ta branila, je pograbil vojaško pištolo steyrovko ter na ženo ustrelil, a jo zgrešil. Sedel je nato k mizi, napisal tam kar s svinčnikom nekak testament in dvoje pisem, prvo na sodnijo, drugo na svojega brata. Pobral je pismi in odšel iz stanovanja, da jv odda na pošto. Čez dobro uro se je vrnil ta začel vnovič razgrajati; zagrabil je zopet revolver ter oddal še en strel v ženo, ki jo je to pot žal tudi zadeL V tem je skočila iz postelje hčerka, da bi očeta pomirila, a ta je sprožil revolver tudi na njo. Ne-srečnica je omahnila, pobesneli oče pa je stopil k njej in sprožil z grdo kletvico revolver še drugič. V tem pa je besnost očividno minila, kajti ko je opazil, da je v krvi ležeča hči še pri življenju, jo je dvignil, ji podložil blazine in jo pokril. Hči ga je prosila, naj gre po zdravnika in duhovnika, on pa je menil, da se ne mudi. Stopil Je k mizi, vzel revolver in ga nameril na sebe, toda revolver je bil že brez patron. Odložil ga je, se sklonil nad ženo, ki je ležala že mrtva na postelji, jo prosil odpuščanja in jo po-ljuboval. Glasno ie molil za njo. Proti jutru ie odšel iz sobe jo zaklenil in se napotil iz mesta. Tako popisujeta v soglasju žalostni dogodek Leskovic in njegova težko ranjena hči. Okrog 7. ure zjutraj ie prišel, kakor vsak dan, sin Ernst, ki je sicer stanoval za sebe, a bil pri stariših na hrani, da bi zajtrkoval. Našel je vrata zaklenjena. Ko jih je s silo odprl je našel na postelji mrtvo mater, na tleh pa hčerko borečo se s smrtjo. Poklical je sosede in obvestil policijo. Težko ranjeno sestro so prepeljali v bolnico. Izgubila je mnogo krvi, strel skozi prsa je nevaren, toda, ako ne nastopijo komplikacije, je upanje da ostane pri življenju. Sosedje izjavljajo, da so v noči iz Le-skovčevega stanovanja sicer čuli ropot in nekake zamolkle udarce, niso pa razločili nikakih strelov. Leskovic je prišel okrog 8. zjutraj v. Rožno dolino k svojemu znancu g. Jevš-niku. Bil je zelo pobit in je Jevšniku potožil: »Francelj, mojega življenja bo kmalu konec*. Na Jevšnikova vprašanja je menil: »Moja žena in hči sta zame mrtvi*. Izročil je na to prijatelju šop ključev in mu naročil, naj gre odpreti njegovo stanovanje. Jevšnik ključev ni hotel sprejeti, nakar jih je Leskovic pognal po tleh. Vzel pa je ponujeno vir-žinko in jo začel s slastjo kaditi. Odšel je v smeri proti viškemu pokopališču. Jevšnik pa je v zli slutnji odšel na Glin-ce in javil tam službujočemu stražniku, kaj je doživel. Ta je javil dogodek ravnateljstvu, kjer so bili medtem že obveščeni o tragedlii na Starem trgu. 2 stražnika sta odšla, da poiščeta Leskovica, ki sta ga okrog 11 res dobila v vrtov-škem gozdu pri Viču. Leskovic si je krčevito vpiral revolver v prsa, ko pa je zagledal stražnika, ga Je spustil na tla in jima zaklical: »Vstrelita me.* Pusti' se je mirno aretirati. Leskovic je tipičen psihopatičen pojav. Na policiji, kier ga je zaslišal g. okrajni nadzornik Habe, je odločno odklanjal domnevo, da bi bil storil svoje dejanje v pijanosti ali duševni zmedenosti, ali da bi bil sploh abnormalen, ampak Je izjavil, da je izvršil svoje dejanje v polni zavesti in da hoče zanj odgovarjati. Ko ga je g. Habe rahlo prijel za ramo._ se je Leskovic nervozno odmaknil in dejal: »Ne gladite me, pogladil me bo rabeli z vrvjo pod vratom...* Oddali so ga v zapore deželnega so-dišJa. Domače vesti * Cenjene naročnike in one dopisoval-t«, ki se obračajo na nas z vprašanji, prosimo, da priložijo za odgovor vselej poštnino, ker pri dragih poštnih pristojbinah ne moremo ml trpeti teh stroškov. Uprava "Jutra*. * Spomin na prihod srbske vojske v Rotor. Kotorska mestna občina je te dni odkrila spominsko ploščo v spomin prihoda prvega oddelka srbske vojske v Kotor. Pri tej priliki je kotorska mestna občina poslala polkovniku Svetislavu Simovidu, ki je bil na čelu tega oddelka in ki se nahaja sedaj v Nišu, naslednjo brzojavko: »Polkovnik Svetislav Simovic v Nišu. Občina kotorska je odkrila danes spominsko ploščo za večni spomin prvega prihoda oddelka osvobodilne srbske .vojske v Kotor. kateri oddelek ste vodili Vi, ter pozdravlja Vas, hrabrega komandanta, in Vaše heroje, oficirje in vojake, katerim naj bo večna hvala ln slava. Predsednik občine: Gjuro Vukotid,* — V imenu oficirjev in vojakov desne kolone n. jugoslovanskega polka je gosp. Simovid izrekel brzojavno zahvalo kotorski mestni občini. * Romantika samostana Dečani. Ka kor poročajo beograjski listi, se nahajata v samostanu Dečani dve že skoraj okameneli sveči, kateri je samostanu darovala carica Milica leta 1390 In »kateri naj prižge tisti, ki bo maščeval Kosovo.* To bo izvršil kralj Aleksander povodom kronanja kralja in kraljice ali pa ob priliki vstoličenja patrijarhije v Peči. * Fašisti oteli redakcijske prostore listu «La voce del popolo». Reška fašistična »Vedetta* poroča, da so fašisti prošlo sredo rekvirirali redakcijske prostore glasila bivšega predsednika reške svobodne države, Zanelle, »La voce del popolo* v prisotnosti sodnih oblasti. Lokali so rekvirirani za reške fažiste. ' . * Pomočnik za prehrano. Ministrstvo za socialno politiko je sistemizi-ralo mesto pomočnika za prehrano. * Himen. V Ljubljani se je prošlo so-aoto gospod inž. Vladimir Starš, indu-Sitrijalec in sin graščaka na Kolovcu g. Feliksa Stareta poročil z gdč. Jelko Naglas, hčerko ugledne ljubljanske rodbine Bretl-Naglas. Obilo sreče! * Razpisana službena mesta Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo uradnega zdravnika za okrajno glavarstvo Slovenjgradec v 9. činovnem razredu ter mesto lekarniškega asistenta pri splošni bolnici v Ljubljani. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Urad nem listu* pokrajinske uprave za Slo venijo. * Pogreb predsednika Kavčnika. Vče taj popoldne se je vršil ob mnogobrojni udeležbi pogreb umrlega predsednika višjega sodišča Ivana Kavčnika. Sprevod je pričal o splošnem spoštovanju, ki ga je vžival pokojni kot odličen pravnik in organizator našega pravosod-stva ter kot vzoren značaj ne le v našem pravniškem svetu, temveč v najširših krogih naroda. V sijajnem spremstvu ki se je razvrstilo za s prekrasnimi venci obloženo krsto smo med drugimi videli načelnika pravosodnega oddelka v Ljubljani drja. Janka Babnika kot zastopnika ministrstva pravde ter justične uprave, predsednika Stola sedmorice v Zagrebu Smechia z generalnim odvetnikom Ohretičem, namestnika Hribarja s podnamestnikom Baltičem kot zastopnika politične uprave, komandanta divizije gen. Dokiča z mnogimi člani oficirskega zbora dv. sv. drja. Senekoviča z mag. ravnateljem drjem. Zamikom za mestno občino, šefa finančne delegacije drja. Šavnika, osirotelo višje sodišče je zastopal podpredsednik Rogina z vsemi člani sodišča, dolgo vrsto zastopnikov sodišč sta vodila predsednik dež. sodišča v Ljubljani Papež in okrožnega sodišča v Celju dr. Kotnik: univerzo je zastopal prorektor prof. Krek z mnogimi profesorji, odvetniško zbornico podpredsednik dr. Zirovnik s številnimi odvetniki iz Ljubljane in z dežele, notarsko zbornico predsednik Hudovernik, Pogreba so se udeležili šefi vseh državnih uradov med njimi načelnik dr. Ska-berne, policijski ravnatelj dr. Guštrin in poštni ravnatelj dr. Debeljak z mnogimi uradniki, poduradniki in uslužbenci. Tru plo so položili na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku. Odličnemu možu ostane svetel spomin v analih domovine, za katero je žrtvoval vse svoje veliko znanje, vse svoje plodonosno delo. * Poslovilni večer 4. artlljerijskemu polku. V soboto je odšel iz Maribora 4. težki artiljerijski polk v svojo novo gar-nizijo Zagreb. Kolo jahačev mariborskega Sokola je odhajajočemu polku priredilo v Narodnem domu poslovilni večer; Povabilu so se odzvali ves častniški zbor polka s polkovnikom Stevanovidem na čelu, častniški zbor artiljerijske pod-oficirske šole, komandant mesta in razni dragi povabljenci. Na večera je sodeloval oktet Glasbene Matice ln dijaški orkester. Vrsto napitnic je otvoril načelnik kola jahačev br. Novak, ki je v svojem govoru naglašal zasluge polkovnika Stevanoviča za kolo jahačev, njegovo naklonjenost sokolstvu. važnost in potrebo skupnega delovanja vojske in so-kolstva, zahvalil se je nadalje kapetanu Armiču, ki je z največjo požrtvovalnostjo vodil vaje kola jahačev ter končno izrazil željo, da najde polk v ,svoji novi gamiziii prav tako dobrih prijateljev. kakor jih je imel med sokolstvoin v Mariboru. Sledile so burna ovacije vsemu oficirskemu zboru. Nastopila je še cela vrsta govornikov in vladalo je veliko navdušenje. Lepi poslovilni večer je doprinesel nov dokaz prisrčnega razmer J?, ki vlada med vojsko in sokolstvom. * Češka obec je priredila v soboto v Narodnem domu svetovaclavsko zabavo. Velika dvorana se je napolnila čeških gostov. Pozdravil jih je preds. Ružička, Nato so sledile razne atrakcije, nar. plesi in godba Vmes je vzbujal veliko smeha nastop muzikantov in kuplet o strašnem morilcu Landruju. Tudi Gašper je prišel s svojim teatrom na žegnanje. Nekaj originalnega so bile »Žive karikature*. Zabava je bila prav lepa; žal da © bilo malo naših gostov. * Sprememba v vodstva Jadranske banke. Poročajo nam: Upravni svet Jadranske banke je poveril vodstvo zavoda dosedanjemu ravnatelju Kreditnega zavoda g. A. Tosti. S tem so baje v zvezi še drage spremembe v višjem urad-ništvu banke. * Dij. štipendije za inozemstvo. V ministrstvu prosvete se bodo te dni določili dijaki štipendisti za Češkoslovaško. V kratkem se bo objavil konkurz štipendij za dijake, ki želiio študirati na Angleškem. Po odločbi ministrstva prosvete bodo imeli prednost oni kandidati, ki so že dovršili študije v naši državi, ali ki so študirali že dosedaj na Angleškem. * Ruski študentje v Ljubljani so priredili v nedeljo v Nar. domu kabaret in ples s sodelovanjem Primork. Kabaret v areni je nudil izbrane točke iz »Devete dežele*. Po kabaretu se je napolnila vel. dvorana, kjer se je razvila zabava, Z ozirom na blagi namen, da se pomore ruskim dijakom, občinstvo ni štedilo prispevki in upamo, da je prireditev tudi v tem oziru uspela, * Mariborski «Straži» v odgovor. Od Velike Nedelje nam pišejo: Precej časa je preteklo, predno se je porodil v res-nicolfubnih in na pravi katoliški podlagi delnjočih možganih dopisnika od Velike Nedelje stvor, katereea je blagovolila častita »Straža* v 112. številki z dne 29. septembra 1922 pod naislovom »Iz poglavja o Sokolih na deželi* ponuditi svojim vernim bralcem kot svoje pristno reklamno blago. Želim mnogo ^ sreče in dober tek, velezaslužnemu avtorju-laž-njivcu »Straži* doposlanega dopisa pa moj pomilovalen posmeh. — Rado Preindl predsednik »Sokola* pri Veliki Nedelji. * Sami ste nas tako učili! Iz učiteljskih krogov nam piše naš naročnik. »Slo venec* se je pred par dnevi strašno hu doval nad ukazom višjega šol. sveta, ko je le-ta prepovedal imeti v učiteljskih knjižnicah »Slovenskega Učitelja*, tajništvo SLS je nekaj dni pozne.je objavilo v istem listu plamteč poziv na vse kraj. šol. svete, ki so še v rokah SLS, da*naj ne dajo niti belača za »Učit. Tovariša*. Prijatelji, počasi! To, nad čemer se sedaj tako silno zgražate, ste sami vpeljavali v času strahovlade tro peresne deteljice L. P. S. Takrat je v seji nekega okrajnega šol. sveta črtal vaš strastni priganjač, znani okrajni šol. nadzornik ob soglasnem pritrjevanju vseh navzočih klerikalnih udov — nasprotovala sta edino le zastopnika uči-teljstva — prav hladnokrvno iz proračuna za okraj. učit. knjižnico vsote, ki so bile namenjene za naročitev »Ljublj. Zvo na*. »Popotnika* in »Učit, Tovariša*. * Domača industrija. Z Jesenic nam pišejo: Na jeseniški osnovni šoli se poučuje že nad leto dni v posebnem popoldanskem tečaju takozvano žensko ročno delo »toledo*. Ta tečaj je spravil v življenje neumorno delavni nadzornik za pospeševanje ženske obrti g. Iv. Vogelnik. Odsek za pospeševanje te obrti vzdržuje tudi potrebno učno moč in hčere tovarniških delavcev, ki se udeležujejo tega tečaja, so prav hvaležne imenovanemu g. nadzorniku, ker jim sedaj pade marsikak dinar v žep, kar jim lajša težko življenje. Da se di tudi na deželi kaj doseči v blagor ljudstva, nam dokazuje ravno ta tečaj. Svoja dela je tečaj imel deloma razstavljena na razstavi koncem šol. leta in ob času vsesokolske-ga zleta v Ljubljani na razstavi, ki jo je priredil odsek za pospeševanje ženske obrti v svojih prostorih v Ljubljani. * Mariborska skupina Zveze Indtistrij-cev ima dne 4. oktobra v mali GStzovi dvorani sestanek, na katerem bodo razpravljali o železniškem tovornem prometu in drugih aktualnih vprašanjih, da se skupina pripravi na glavno skupščino Zveze. * Poštni paketni promet. Poštne pristojbine za navadne pakete se niso podražile. pač pa. so 6e zvišale pristojbine za pakete proti povzetju. Za povzetje so sedaj v veliavi naslednje pristojbine: do 25 Din se plača 1 Din 20 par, od 25 do 50 Din 1 Din 70 par, od 50 do 100 Din 2 Din 50 par. od 100 do 300 Din 3 Din 50 par. od 500 do 1000 Din 5 Din 50 par. * Nove vrste cigaret. Uprava državnih monopolov bo v najkrajšem času izenačila izdelovanje tobačnih izdelkov v vseh {sedanji. Ueoafljo se pa ta Trdo, kakor da je iz lesa, je stopila Pita goepej Poržicki nasproti, jo prijela za roko in jo poljubila. »Ali bi ne hotela nekoliko pokram-Ijati z menoj?* »Ako ukazujete, rada.* »Ničesar ti nimam ukazovati. Ali povej mi, zakaj si vedno tako resna? Moj sin mi je povedal, da Bi huda na svojo mamico, odkar ste bili na izletu. Ali je to res?* Pita je molčala. V njenih očeh se je pojavilo začudenje, da bi se kdo brigal za njene srčne zadeve. »Molčiš? ... Ali pomisli, drago dete mar ti ie Bog zato dal življenje, da delaš bridkosti svojim najbližnjim in sebi?* Ljubeznjivo jo je pritisnila k sebi in jej nežno gladila laske. Bog daje hčerke materam,* je nadaljevala, »njim v radost in uteho, kakor daje tebi cvetke, metulje, ptičke. In pomisli, kako bi bilo tebi, ako bi te cvetke bodle in pekle, metulji grizli in ptički kljuvali. Prenehala bi se ha vi ti ž njimi. Tvoja mama pa mora prenašati tvojo jezo in nevoljo, dasi jo sroe boli . *. Tvoja mama je to, ki te ljubi »Taka dobra deklica, kot je Pita,*1 — je nadaljevala Poržicka tw vzela dekletce v naročje — »mora biti dobra in odkritosrčna do svoje matere. Povedati Jej mora vse, kar teži njeno srce. kar je mislila ves dan, kar jej je bušilo v glavico . . . Zakaj Pita ne dela tako?* Odrinila jo je nekoliko ter Jej glodala v oči. »Ker mama tega noče,* Je šepetal otrok tiho. Tuska je slišala ves pogovor skozi priprta vrata. Milo se jej je storilo in silno neprijetno jej Je bilo. Hotela je končati ta prizor, zato je urno stopila na verando. »Bližje znanje sklepava,* je dejala smehljaje Poržicka, bližajoči se Tuski. »Ali težka je! Kako je mogoče , • .» »Ne! Ne!* »Pita, pojdi doli!* Poslušno je Pita zdrknila s kolen gospe Poržicke. »V sobi je tvoje mleko, a prosim te, izpij vse!* je ukazala Tuska. »Pita Je sicer jako spodobno, pametno dekle. Vaš gospod sin pa jo je tako razvadil, da je ne poznam več.* »Tem bolje.* »Kako mislite to, gospa?* »Otrok mora biti res otrok, to je, biti mora otrok po svojem vedenju, čustvovanju, smehu, temperamentu. Drugače pride predčasna starost. In to je 6trašno.» «Moja deca je drugače vzgojena.* »A to Je slabo - « • slabo . . .» Poržicka je vjela Tusko za roko. »Stara sem, in imam zato pravico malo poučiti vas ... Za pamet in takt je še dovolj časa. Dovolite otrokom, da so svoji! Ljubkujte jih, kaznujte . . . pred vsem pa jim dajte, da žive iz polnih pre. Tako sem jaz vzgojila svojega sina.* »Vaš sin ...» je izpregovarila Tuska s čudnim nasmehom. »Moj sin je srečen in jaz .,. ž njim,* jo je prekinila mati. »Da, oba sta srečna.* Umolknili sta. Nekaj nevidnega, š» nerazumljivega je leglo med ženi Vendar se Je zdelo, da je vse razumevajoča mati uganila marsikaj. Poržicka je dolgo gledala Tusko, naposled je prijela njeno roko in jo potegnila k sebi. In kakor je prej z dobrohotnimi besedami poizkušala pridobiti 6i hčerkino srčece, tako je sedaj mehko in prisrčno prodirala v nežno tajnost Tuske, ki je počasi in brez volje naslonila 6vojo glavo na ramo gospe Poržicke. Od polja, poraslega z ovsom, je vela globoka tišina in vršenje muh in hroščev. Vroč poletni dan se je kakor plameneč ptič spustil v dolino zako-pansko. Vse naokoli tiho; samo včasih je za hipec jeknilo oddaleč, kakor bi se kdo smejal, kakor bi kdo plakal. V Piti in Tuski se .je počasi, kakor pod snegom začelo gibati otrplo srce-Počasi — počasi. (Dalje prihodnjič.) Objave * Jugoslovensko akademsko društvo cTrigUtv», podružnica v Lhibljani, opozarja tovariše »Triglavane* z ozirom na prlčetek predavanj v zimskem semestru na ljubljanski univerzi na sledeče: Men-za se otvori šele okoli 20. oktobra v akademskem kolegiju, zato nikar ne prihajajte, Ce nimate važnih razlogov, še prej za stalno v Ljubljano, temveč pridite le k inskribciji in se potem vrnite do otvoritve menze nazaj domov. Univerzitetna uprava še do danes nima nikakšnlh navodil iz Beograda radi državnih štipendij, vendar le pričakovati, da jih do in-skribcije dobi, zato prinesite k inskribciji s seboj vse listine, ki bodo eventuel-no potrebne kot priloge k prošnjam za drž. štipendije: ubožni list, zrelostno spričevalo, kolokvijska in izpitna spričevala, zdravniško spričevalo, za tovariše, katerih bratje in sestre še obiskujejo kako šolo, bo potrebno potrdilo šolske oblasti o njih obisku, nadalje re-yerz, da bo prosilec dvakrat tako dolgo služil v drž. službi kot uživa štipendijo (pri mladoletnih morajo ta reverz podpisati stariši), event. še krstni ln domovinski list. Ker ie pričakovati, da se bo reševanje prošenj in izplačevanje štipendij precej časa zavleklo, priskrbite si za 2 meseca kje drugje gmotnih sredstev, posebno z ozirom na dejstvo, da Je P. D. J. A., ki ne dobi več državne subvencije, že 5. septembra i L zatvorilo men-zo ln bo moral letos vsak tovariš plačati celo hrano v menzi, ki bo stala okrog 38 K dnevno. Prošnje za sprejem v akad. kolegij bodo okoli 10. oktobra rešene. Tovariši, ki so bili že lani defini-tivno sprejeti in so izpolnili pogoje glede učnih uspehov, bodo se z dovoljenjem ravnateljstva smeli že prej vseliti hrano bi dobili do otvoritve menze v »Domovini* za 40 K dnevno. Natančnejših navodil glede menze, drž. štipendij in eventuelnih drugih podpor začasno ne moremo dati; kakor hitro bo to mogoče, bo odbor pravočasno tovariše v časopisih obvestil. Ker mora po društvenih pravilih biti vsak »Triglavan* član «Sokola», opozarjamo »Triglavane* kakor tudi tovariše, ki nameravajo vstopiti v »Triglav*, da se morajo izkazati s člansko izkaznico ozir. s potrdilom o sprejemu pri domačem sokolskem društvu ali pri enem izmed ljubljanskih so-kolskih društev. * Francoski teča] za dečke in deklice Od 8. do 12. leta otvarja Cercle francais. Učiteljica, rodom Francozinja, bo vodila pouk v teh kurzih, ki bodo obsegali le S do 10 obiskovalcev. Na teden 2 ari. Članarina 40 Din mesečno. Prijave sprejema in pojasnila daje šolski sluga g. Gril, Beethovnova ulica 7, pritličje levo. • Za sokolski dom na Iga sta darovala novoporočena g. F. Rojko in ga. Pavla Rojko roj. Štrumbelj 400 K za katere se društvo bratsko zahvaljuje. Le tako se bomo mogli prosto gibati v že skoraj dograjenem domu. Posnemajte! Zdravo! • Sokolsko društvo v Vojnika priredi ? nedeljo, dne 8. oktobra t 1. v posojil-nični dvorani v Vojniku vinsko trgatev z uprizoritvijo burke v 2. dejanjih s petjem »Pogodba*. Prosta zabava, volitev krasotic, amerikanska ženitev, šaljiva pošta in ples. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. • Društvo stanovanjskih najemnikov zo Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja jutri, dne 4. oktobra, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. * Obvestilo službodajalcem. S 1. julijem t 1. ie bil uveden novi zakon o zavarovanju delavcev in služinčadi (razen kme«jske). Podjetniki in službodajalci prih£tiajo često v zadrego, ker ne vedo, kje dobe potrebne informacije in tiskovine. (Opozarjamo s tem vse službodajalce, da dojbe tiskovine za bolniško in nezgodno zavarovanje pri poslovalnici Okrož-ceza urada za zavarovanje delavcev, v katere področje spadajo. Tam dobe tudi vse potrebne Informacije. Cim bo mogoče, se bodo tiskovine dobile tudi pri občinskih uradih ln prodajalnah tobaka, kar se bo pravočasno razglasilo. Navadna pisma delodajalcev okrožnemu uradu in njegovim poslovalnicam v zadevah bolniškega in nezgodnega zavarovanja so poštnine prosta. Na naslovni strani kuverte je spodaj na levi zapisati: Službeno! Po § 191. zak. o zavarovanju delavcev poštnine prosto! Za službena priporočena pisma se plača samo priporočilna pristojbina. * Lov krajevne obilne Kovor se bo v četrtek dne 2. novembra 1922 ob 11. uri na uradnem dnevu v Tržiču v občinski pisarni potom javne dražbe oddajal v zakup za dobo petih let, t. J. za čas od 1. decembra 1922 do 30. novembra 1927. Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati na okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. * Cirkus Henry v Ljubljani nam sporoča, da Je zastopnik uprave cirkusa odpotoval v Berlin po nove atrakcije, kakršnih se v Ljubljani še ni videlo. Publika lahko pričakuje najlepši uspeh. Program se naknadno objavi. Največja senzacija v Evropi! Odgovorni urednik Fr. BrozovIC. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani. Vremensko Ljubljana, S. oktobra 1922. poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Darujte za Ciril>Metodovo družbo! Dr- Tičar zopet redno ordinlra 3332 od 2. do 4. Igriška ulica št. 6. najmanj peteromestna, se faboj hupi. Ponudbe pod »Kontrolna blagajna* na anončno družbo Aloma Companj, Ljubljana Kongresni trg 3. 3394 Stavbeni prostor večji, ob Dunajski cesti, blizu železniškega tira, pripraven za tvornice, skladišča ali druga industrijska podjetja, se proda. Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 3. 3386 Baterije za žepne svetlljke razpošilja galanterijska trgovina Drago Rozina, Maribor, Vetrinjska ulica 26. 3391 Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb , Beograd Dunaj J , Praga . Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 763-4 761-8 762-7 756-3 762-1 763-6 766-1 766-8 Zračna temperatura 6-3 13-7 9-5 90 4-0 80 30 6-0 Veter brezvetra ser. sap. »» zapad n sev zap. brezretra Oblačno 0—10 megla pol obL jasno oblačno več obL reč jasno oblačno Padavine mm 1-0 4-0 1-0 1-0 1'0 V Ljubljani barometer višji., temperatura nizka. Solnee vzhaja ob 6 00, zahaja ob 17-38 «■)•)• d* SO busdl DKk S-—, ntklh Hdtl|ijlh S bMadl 1 Din. — Trgonk) aglut, dopl.or.nl«, t» prrniltatam d* fiO b.«.dl 6 Oln, »sikih >.d.l|.|I)> 6 b««.