Razgled po šolskcm svetu. — Bogata dedsčina dnnajskega Tsen5iliš6a. V Trstu umrli zdravstveni svetnik dr. Brettauer je zapustil svojo bogato zbirko starega denarja dunajskemu vseučilišču. Zbirka je vredna 150.000 K. Princ Fr. Lichtenstein pa je zapustil istemu zavodu svojo ogromno knjižnico, ki so v njej sama dela slovanske književnosti. Večinoma si je izpolnil svojo knjižnico na Euskem. Knjižnica je edina svoje vrste in reprezentuje velikansko vrednost. — Premestitev slorenskega u.iteljišča Iz Eopra v Gorlco je sedaj gotova stvar. Vlada se je postavila po robu laškemu kričanju in žuganju. Namestnik se ni vdal v tem oziru ne odposlancema goriškega mestnega sveta, Bombigu in Batistigu, ne posredovanju župana dr. Maranija. Ta je z dr. F a i duttijem in dr. Bugatom — prvi liberalec druga dva klerikalca — pritiskal na kljuke ministrskih sob, a brezuspešno. V svojih glasilih so objavili vsak najmanjši korak, ki so ga napravili proti premeščenju; o usprejemih in odgovorih, ki so jih dobili na namestništvu in v ministrstvu, pa molče kakor ribe. Na Dunaju je posebno brusil pete po ministrskih stopnjicah d r. F a i d u 11 i. Ko mu je pa vse izpodletelo, je dal nalog fur- lanskira županstvom, naj n e sklepajo veS protesta proti premeščeuju slovenskega učiteljišca v Gorico. — Kako samooblastno postopa klub laških deželnih poslaneev goriških in drži deželni odbor le za izvrševalni organ svojih sklepov spričuje dejstvo : Kakor znano, se je bilo zbralo sedetn laških deželnih poslancev, ki so skovali okrožnico na furlanska županstva, naj ta protestirajo proti premestitvi učiteljišča v Gorico, proteste naj pošljejo deželnemu odboru, ki jih dostavi ministrstvu. Okrožnieo so podpisali vsi poslanei, Faidutti ne osebno, a je dal dovoljenje, da se sme pod njo postaviti tudi njegovo ime. — Kaj pravita k temu tudi slovenska deželna odbornika, ali se res ne upata vsaj prigovarjati tej predrzni laški zahtevi, ako imata že za vsako reč izgovor, da so v odboru Lahi v večini ? — U-iteljice v Galiclji tvorijo 57 odstotkov skupnega gališkega učiteljstva in poučujejo samostojoo na vefi enorazrednicah in dvorazrednicab. Pravico irnajo do možitve, vendar jim v tera primeru odtezajo po 10 odstotkov za Bsubstitutski fond", in to vseeno, če rabijo po možitvi dopust ali ne. — Šolska reforma na Kitajskem. Kitajsko šolsko ministrstvo je prispelo do prepričanja, da so se gojenci novih vadnih šol le preveč navadili, nositi evropsko obleko in je to državi nevarno razvado kratkirn potora prepovedalo. Gojenci so se pa pritoževali, da v dolgi domači obleki ne morejo telovaditi, nakar so jim samo za telovabo dovolili tuji kroj, ali biti mora obleka iz domačega blaga. — Na Južnem Kitajfikem, kjer živi najbolj inteligentno prebivalstvo, so se pa tudi pričeli zanimati za ž e n s k i p o u k. Toda, kdo naj na Kitajskera da za to denar? Mandarini pa so si domislili bogatih nunskih samostanov in jih pozvali, naj dajo del svojega itak priberačenega bogastva za ženski pouk. Nune so se izprva potuhnile in se kratkomalo niso za tisti poziv nič zmenile, dokler jim niso mandarini poslali v enega največjih saraostanov v Kantonu oddelka vojakov in nunam zapretili, da jih vse do zadnje postavijo na cesto če se ne vdajo. Šele nato so nune plačale prispevek. — Udenje časnikarstva. Kakor poročajo iz Darmstadta, ustanove tara v kratkem na tehniki šolo za easnikarstvo. lTn=dnik Meisner iz Frankfurta bo prvi predaval o žurnalistiki.