I7DA A IA CHHIlKRO 1ST BEVEhjrO PRIMORSKI DNEVNIK poštnin ji - Cena 30 lir Drastični ukrepi v porušenem Agadiru ja preprečijo širjenje kužnih bolezni Začeli so razstreljevati z dinamitom poškodovana poslopja in izravnavati teren z buldo-zeri - Po potrebi bodo uporabljali tudi napalm - Policija meni, da je zgubilo življenje okoli deset tisoč ljudi - Potres je popolnoma spremenil morsko dno v pristanišču ?• — Na podlagi računov maroške policije deset I- -zrtev P°tresa v Agadiru vrti okoli devet ali Prebivo?8?0 mrtvih- Policija je danes zbrala preživelo no od a v taboriščih, ki so jih postavili 18 km juž-*rtvih •aa nn«? • m°čno poškodo- {iU CntP)a' ?a bi PrePre- rediij i. - epidemije, so od-s on«, Sa- danes dezinficira- S:® '•>*> ^.Oanes so “rugih t°lnJišn°i’ ,da ie v maroških j« i ac mesto"JO letal vse poru' Vi», drugih r,Qšili i?P°d ruše-rii., sm 19 oseb. Uradno »ienih. prh d° sedaj 935 ra-odredil Mulaj Hasan je katere ’7a*1 iutri odprejo ne-®.ei° otr^asne kole, da odvr-gledali od strahot, ki so v.^v o‘1 Potekle dni. 1)11 danes v*?1 sunek, ki je 8ev°> da’; e Potrjuje dom-8eaadno h ^etfes povzročilo Vulir0-ru“anie podmorskemu. p3 v Atlantskem o-0 brod.,,5an,oosko sredozem-?a razislrn,Je bo zaeelo zadev-j^ogoče.anja’ tak°i ko mu ?!. reševahfrP’ ki so dodelje-da so T" delu, so izja-b trupel ai P°k°Pali hUaevina^ v?s dan iskali med !?.a Uo to • • a bi našli even-?*: Ker ie ijodi pod nji- Jhdeiniip oastala nevarnost 2° Wli’ 80 aklanili, da bo-k\s° osta aa elj e vati zidove, taldoze?j se Pokonci, ter z a!'- 2al0,t'zravnavati ruševi-n to deln° aiternativo, ali ta ,nai še Lčacnei° takoj ali 1? ®° še t ar°’ da bi even-danin e koga našli nri .giu, So *°fa našli pri živ-ta?' Mestn s kompromi- dveh 80 razdelili na «o-ki sPadair.Vr.St' ,V Prvo sku-njfr domnl?,„tlsti deli mesta, šil; da. bi uteg- iaki"liudjerUnvti'?ami biti že n-.bjo, ‘ Ostale dele, kjer knievinami ^ sam° mrtvi pod to Uravnave?- do začeli ta-ti °stali not ter zidove, ki ti * d‘Uamit ’ razstreljevati ttločnim°m-,ter jih poliva-jd^stvi dezinfekcijskimi nje*1. k^er 80 se od- Čs’ le dele 3snle izravnava-ih °.v> se ru5-v Polnem teku. Ihak *u meH °’ buldozeri so io8h ^Pla žr?likimi °b,aki tet H. dezint . artev Pa poliva-kon i odnaša^ mi sredstvi n^bšče p al° na zasilno po-»t^isrki ,°d "točnimi sonc-la]; ai>es h*. voiaki jn civili-dela Vas dan »* Prestanka de-!>rinVc'’ ki i d deset tisoč ftta*C? Muiof.0 - P°d vodstvom bstn° "skih Hasana, je 5000 ^ °koklhi°\akov in civi-»iin ani, ki ^ Francozov, A-- Zemski 1° Prišli z letali, "iornarji, španski M,nnir- mornarji in prostovoljci vseh narodnosti. Položaj v Agadiru se slabša. Termometer kaže 36 stopinj nad ničlo v senci in 41 na soncu. Mrliči pod ruševinami začenjajo razpadati in kmalu jih ne bo mogoče več razvrščati na kamione. Zato so zdravstvene oblasti svetovale takojšnje drastične ukrepe, in če je potrebno uporabljati tudi napalm na bolj kritičnih sektorjih, ker je o-genj najboljše sredstvo za prepričitev kužnih bolezni. Obeservatorij za fiziko v Casablanci javlja, da je bil epicenter potresa zelo bizu področja, kjer so pri včerajšnjih ugotavljanjih ugotovili, da se je morsko dno znatno dvignilo. Potres je ustvaril na morskem dnu prave gore, ki so se od 1500 metrov globine dvignili do 40 metrov pod gladino. Potres je zabeležila večina observatorijev na svetu njegova jakost je bila 7. Medtem redno deluje letal- ski most med Casablanco in Agadirom. V 48 urah je prišlo in odšlo nad 400 letal. Na sinočnjem sestanku, ki mu je predsedoval kralj Mohamed, so sklenili, da bodo 25 km od Agadira postavili vas šotorov, da začasno namestijo ponesrečence. Pozneje bodo zgradili mesto z montažnimi hišami 80 km vzhodno od Agadira. Telefonska zveza z Agadirom ne bo vzpostavljena še nekaj dni. Preteklo noč so spravili v o-brat majhno električno centralo izven mesta. Za komunikacije uporabljajo radijske postaje na vojnih ladjah. Močno pa se čuti pomanjkanje vode. Mesto je uničeno do 75 odstotkov. Dostop v pristanišče je sicer mogoč, toda pristaniške naprave so neuporabne. Potres, ki je uničil Agadir, je spremenil tudi dno tamkajšnjega zaliva. Na podlagi merjenja, ki so ga izvršile včeraj francoske ladje, so ugotovili, da je tam, kjer pomorski zemljevidi kažejo globino 1500 metrov, morje sedaj globoko komaj 40 metrov. Z vseh strani prihajajo izrazi solidarnosti za prizadeto prebivalstvo. Predsednik ZAR Naser je odredil nakazilo 50 tisoč egiptovskih šterlingov (85 milijonov lir) za pomoč. Egiptovski polmesec je odredil odhod komisije v Agadir, ki bo poročala o položaju in o najnujnejših potrebah. V Lizboni je krvna banka preteklo noč zbrala ponudbe številnih darovalcev krvi, in davi je objavila nov poziv prebivalstvu, naj da kri za ranjence v Agadiru. Portugalski Rdeči križ j* organiziral skupino zdravnikov in bolničarjev, ki jih bodo odpeljali z letali v Agadir. Predsednik iraške vlade Kasem je ponudil 20.000 dinarjev za žrtve. Poslali bodo tudi skupino zdravnikov z večjo količino zdravil. Tudi Vzhodna Nemčija je obljubila pomoč. V Tuniziji so začeli javno zbiranje prispevkov, Malaja je poslala 30 tisoč malajskih dolarjev itd. Sedaj je v Agadiru okoli 50 zdravnikov, ki zdravijo ranjence. Med temi so Francozi, Američani, Spanci in Portugalci. Druge zdravnike pričakujejo iz Nemčije, Anglije, I-talije in Švice. S pomočjo Rdečega križa je praktično vsa Evropa dala na razpolago zdravnike in bolničarje ter zdravstveni material. V Kopenhagnu je na poziv Rdečega križa 2000 Dancev ponudilo kri za ranjence. U-pajo, da bodo lahko poslali v Maroko plazmo za vsaj tisoč transfuzij. Iz Italije sta odpotovali že dve letali z zdravniki in zdravili, jutri bo odpotovalo tretje. Fiat je dala na razpolago italijanskemu po- slaništvu v Rabatu 10 milijonov lir kot prispevek pri reševalnem delu. Potres ■ Ivi ■■■ v Alžiriji ALZIR, 3. — Nocoj okoli 20. ure po krajevnem času so čutili v Aumale v Alžiriji potresni sunek, ki je trajal dve sekundi. Za sedaj ne poročajo o žrtvah ali o škodi. «»------ Hruščev obljublja nadaljnjo pomoč SZ Afganistanu KABUL, 3. — Na banketu, ki ga je njemu na čast priredil afganistanski ministrski predsednik Daud, je Hruščev izjavil, da bo SZ še nadalje pomagala Afganistanu pri razvoju njegove državne neodvisnosti ter pri razvoju njegovega gospodarstva. Čestital ie afganistanskim voditeljem zaradi modernizacije dežele ter je še zlasti izrazil svoje zadovoljstvo za napredek pri emancipaciji afganistanskih žensk. Hruščev je nadalje obljubil moralno podporo SZ v sporu, ki ga ima Afganistan s Paki-stanom zaradi nekaterih afganistanskih manjšin, ki prebi-vajo onstran meje s Pakistanom. Danes dopoldne je Hruščev obiskal letališče pri Kabulu, kjer so sedaj važna dela za opremo tega letališča kot pomembnega mednarodnega letališča. Ta dela se opravljajo na podlagi sporazuma s SZ in jih vodijo sovjetski tehniki. Hruščev je obljubil, da no-do sovjetski inženirji povečali in modernizirali tudi afganistansko prestolnico. Zvečer je bil Hruščev gost afganistanskega kralja. Predsednik republike proučuje rezultat posvetovanj Gronchi bo danes določil Segnija? Togliatti: Merzagora ni navedel vzrokov Zato ima njegov govor dvoumen pomen - PSDI popušča glede vprašanja dežel? - Značilni pozdravi predstavnikov KPI in PSI na kongresu PRI (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Danes je predsednik republike Gronchi ves dan proučeval rezultat svojih posvetovanj za rešitev vladne krize. Na Kvirinalu je baje sprejel še neka^ tere državnike, o čemer pa ni bilo izdano nobeno poročilo. Zato njihova imena niso znana, vendar se o-menja predsednik poslanske zbornice Leone. Splošno mnenje je, da bo Gronchi moral upoštevati v prvi vrsti predloge predstavnikov relativno najmočnejše stranke — krščanske demokracije. Kot je znano, je njeno vodstvo mnenja, naj bi se poskušala sestaviti vlada štiristranske koalicije KD-PLI-PRI-PSDI in s tem obnoviti stari in preživeli centrizem. Seveda ni težko že vnaprej reči, da bo ta poskus propadel. Kljub temu današnji tisk meni, da bi bil za sestavo take vlade najpripravnejši zopet Antonio Segni in da bo verjetno Gron-chi določil prav njega — če ne že za bodočega predsednika take vlade, pa vsaj za to, MI1IIIIIIII1I1IIIIIIII1IIIIIIIIII1II1IIIII, iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii,i„„„„„„H„„„„„„„ iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim De Gaulle obljublja da hote doseči dokončno vojaško Politični opazovalci tolmačijo njegov govor kot korak nazaj ali pa kot taktično potezo, da pomiri vojsko - Eisenhowerjev nasvet Burgibi - Priprave v Franciji za obisk Hruščeva COSTANTINA, 3. — General de Gaulle je odpotoval danes zjutraj v naj večji tajnosti iz Pariza v Costanti-no, kamor je prišel z letalom ob 9.40. Nič ni znanega, koliko časa bo ostal v Alžiriji in katere kraje bo ot> iskal. Vsekakor pa menijo, da ne bo njegovo potovanje trajalo več kot tri dni. -- Spremljajo ga minister za oborožene sile Messmer, na* čelnik glavnega štaba general Ely ter nekateri politični sodelavci in častniki glavnega štaba. Tri dm bo de Gaulle z letalom in s helikopterjem obiskal številne vojaške postojanke in se razgovarjal s tamkajšnjimi častniki. Namen njegovega potovanja je prepričati se. kakšno je razpoloženje vojske, in spodbujati častnike, naj imajo zaupanje vanj. V vojski so namreč nezadovoljni z govoricami o morebitnih pogajanjih z alžirsko osvobodilno fronto. Baje je načelnik glavnega štaba naklonjen premirju, toda večina častnikov se temu upira. Zato je de Gaulle v svojem govoru skupini častnikov na področju Costantine ponovil, da bo Francija ostala v Alžiriji. Govor, ki ga je imel, in o katerem je poročal posebni dopisnik agencije »France ®A ne nasprotujejo oporiščem ^ijodnonemške vojske v Španiji loh°dnonemški minister Strauss napoveduje nova pogajanja London odobrava ustanovitev «jedrske enote> NATO sl^NN, 3 v Ameriški po- ,!!, v krožWU Dowlin« ie "iegov tuieSa tiska, VltolT eriška Iin mnenju ni-»t»Vjda bi ada nobenega *a „ vi oskrKnasPro^ovala P°-«• b>šk0 vb0°ralnib oporišč !j- o8* NATn * v sPaniih * ■Vtrl^hil i s tem strinja-li f° ba .i* t«di., da so v z'š{ vbolnost? b0_ raz.pravlja- "i d= ^elikilin nemakih opo- ^ Ueb ‘taniji- Dodal °bravr, vsekakor to *anikafVati v okviru Ko ega VBri Je- da 3e za‘ °*ihn ‘"ed W^a?ia Prišlo do l>m. Q Washingtonom in it v ki z„ javi] jan*ken?n^ min>ster pa ’ da l . * orvinni.. I — a* bi Parlamentu iz-<0 . sPtejem £r^meru zahte- NA- 7ip°mnii na-zavze- SLseda Pa je, da JS. zd'. da ie X>TOVala «voj spre-—‘er za ?.a Virt °dred^USs ie izjavil, t, “bor - aU iP P°'zvedovanja, st i>l„LS^a za m°R°ee dobi-z °rU» keni vojsko 1-v«zp «2ve»n °Pskem pro- Nl Ca Špani; republika ni ta Vda-^hister Je>)' ie nada-b!t >Hhp’ da je' n! .a ie dol«° 2ak ° Potrpk enjski Pol°- “da. Prilik Za oblam-it a ll. v°jsk-, nie leto bo &***» *• kiA"1 reakcij- ska *“? 2<>Oo w ater'h hitrost Ht‘rtala; na uro t. j. 4 zvezni bodo lahko Znu republiko ud vzhodne do zahodne meje samo v sedmih minutah. Zato je vsem jasno, da se morajo oporišča za oskrbovanje in vežbanje nemške vojske premakniti proti zahodu in proti jugozahodu.* V britanskem ministrstvu za obrambo izjavljajo, da je sklep, ki ga je napovedal general Norstad o ustanovitvi francosko - angleško - ameriške izredne sile, opremljene z jedrskim orožjem, »izvrsten*. Pripominjajo pa, da bo ta nova armada opremljena samo s taktičnim atomskim orožjem. Vojaški in diplomatski opazovalci so mnenja, da bi ustanovitev »jedrske enote* NATO bila prvi korak, da bi NATO opremili z atomskim orožjem, ki bi ga tako odtegnili nadzorstvu poedinih zahodnih držav. Angleški politični opazovalci poudarjajo, da, če Norstadov sklep res pomeni nekaj takega, bo razen vprašanja vojaškega nadzorstva nastalo tudi vprašanje mednarodnega političnega nadzorstva. «*------- S 7 novimi kardinali jih je sedaj skupno 85 VATIKAN, 3. — Danes so uradno sporočili da bo imel papež tajni konzistorij 28, marca ter bo ob tej priložnosti proglasil sedem novih kardinalov, Kardinalski klobuk bodo ta dan prejeli: Luigi Tra-glia, namestnik rimskega guvernerja, John Alfrink, nad- škof i z Utrechta (Holandska), Rufino Santos, nadškof iz Manile (Filipini), Peter Tatsuo Doi, nadškof iz Tokia, Antonio Bacci. član kurije, Joseph Le-febvre, nadškof iz Bourgesa (Francija) in Laurian Ru-gambva, škof iz Rutaba v Tan. ganiki. Zadnji je med temi najmlajši (48 let), najstarejši pa je Bacci, ki ima 75 let. Število kardinalov je tako naraslo na 85 in pripadajo 29 narodnostim. Največ je seveda Italijanov: 33 (od tega jih je 25 v kuriji), čeprav so tuji kardinali skupno v večini. Francozov je 8, Spancev 5, Nemci so 4, Angleža 2; ostali od evropskih narodnosti so po en Belgijec, Portugalec, Holandec, Poljak, Madžar, Irec in Avstrijec. V Ameriki je 6 kardinalov v ZDA, v Braziliji so 3, v Argentini 2, v Kanadi 2, v Mehiki, Urugvaju, Ekvadorju ter Kubi po eden. V Aziji je po en Sirec, Armenec, Kitajec, Indijec, Japonec in Filipinec. Afrika ima dva kardinala: eden je iz Mozambika, drugi iz Tanganike. Končno je še eden iz Avstralije. «*-------- MOSKVA, 3. — Agencija Tass je nocoj javila, da je Hruščev sprejel vabilo liberijskega predsednika Tubma-na za obisk v Liberiji. Tub-man pa je sprejel vabilo Hruščeva, naj Dride v SZ. NEW YOHK, 3. — Večina ZDA je pod snežno odejo; zraven pritiska izreden mraz. V Texasu je bilo najmanj šest smrtnih žrtev slabega vremena, Presse*, ki je edini pooblaščen da spremlja de Gaulla, je izzval precej presenečenja v Parizu med političnimi opazovalci. De Gaulle je namreč izjavil, da bo potrebno še dolgo časa za rešitev alžirskega vprašanja. Do rešitve bo prišlo samo po dokončni zmagi oboroženih sil. Francija bo o-stala v Alžiriji. »Potrebno je najprej vzpostaviti z orožjem mir in šele po nekaj letih bodo morali Alžirci reči, kaj hočejo. Ne vem. kakšno obliko bo Alžirija izbrala, toda gotov sem, da bo izbrala, da ostane s Francijo, povezana s Francijo, kakor narekuje zdrava pamet», je dejal de Gaulle. Baje je de Gaulle izjavil, da bodo vojaške operacije trajale še dolgo, in da je prepričan v končni uspeh francoske vojske. Nobene besede ni izrekel o morebitnem premirju z Alžirci in prav tako ni omenil samoodločbe. V političnih in diplomatskih krogih v Parizu izjavljajo, da pomeniio de Gaullove besede korak nazaj v primerjavi z njegovimi nedavnimi izjavami med potovanjem po francoskih departmajih. Tedaj je de Gaulle vsakikrat poudaril samoodločbo, govoril je o »alžirskem ljudstvu* in ni nikoli omenil »oborožene zmage*. Opazovalci se sprašujejo, ali gre za resnični korak nazaj ali pa samo za taktično potezo, zato da pomiri vojsko v Alžiriji, zlasti pa visoke častnike, ki nimajo zaupanja v vlado. Prevladuje mnenje, da gre za taktično potezo nasproti vojski. Vsekakor pa so današnje de Gaullove izjave dezo-rientirale politične opazovalce, ker je prevladovalo mnenje, da bo v kratkem prišlo do pogajanj za ustavitev sovražnosti. Pričakujejo, da bo pred svojim povratkom v Pariz ali takoj po svojem povratku de Gaulle razpršil dvom, ki so ga povzročile njegove današnje besede. Ameriški list *New York Times* pa objavlja poročilo iz Tunisa, v katerem pravi, da je Eisenhower med svojim obiskom v Tunisu lanskega decembra izjavil predsedniku Burgibi. da bi začasno premirje v Alžiriji lahko pomagalo za začetek pogajanj. List dodaja, da je bilo francosko poslaništvo obveščeno o tem in tudi člani alžirske vlade. Toda ne z ene ne z druge strani ni bilo nobene reakcije. Tudi v Tunisu se govori, da je Burgiba na predlog Eisen-howeria predlagal francoski in alžirski vladi začasno ustavitev sovražnosti. Toda alžirska vlada je baje sporočila, da bi v primeru začasne ustavitve sovražnosti postal položaj alžirskih borcev nevzdržen, ker v Alžiriji ni točno začrtane fronte kakor v običajnih vojnah. Priprave za obisk Hruščeva v Franciji so se začele danes, s tem da so okoli 250 beguncev iz Vzhodne Evrope, ki so povečini Madžari, poklicali na politično policijo in jim sporočili, da jih bodo odpeljali na Korziko, kjer bodo 15 dni na »prisilnem dopustu*. Računajo, da bo število interniranih na Korziki doseglo okoli tisoč oseb. Žrtev varnostnih ukrepov sta postala tudi dva ruska strokovnjaka, ki sta na poti iz Tunisa v Moskvo hotela ostati en dan v Parizu. Toda policija jima ni dovolila, da bi stopila iz letala, ker je bil njun vizum izdan pred 1. marcem. Te dni so namreč odredili, da ne dovolijo nobenemu državljanu iz držav Vzhodne Evrope priti v Francijo, če niso bili njih vizumi izdani po 29. februarju. Število takih vizumov pa bo zelo majhno. Računajo, da bodo med obiskom Hruščeva razen normalne policijske službe mobilizirali še deset tisoč žandarjev za nekaj dni. Hruščeva bo spremljala tudi skupina sovjetskih policistov, ki jim bo poveljeval general Zaharov. Spremljali ga bodo funkcionarji francoske policije, ki govorijo rusko. V prvem delu devetdnevnega potovanja po Franciji bo Hruščeva spremljal minister za prosveto Luis Joxe, ki je bil poslanik v Moskvi, v drugem delu pa državni minister Jaquinot. Hruščev pa se bo sestal tudi s tehničnimi ministri, kakor n. pr. z ministrom za kmetijstvo, za gradbeništvo in za industrijo. Program obiska je že pripravljen v vseh podrobnosti in policija upa, da Hruščev ne bo želel sprememb zadnji trenutek. Vendar pa bi francoska vlada želela eno spremembo in to je, da bi Hruščev sprejel ponudbo, naj gre z letalom na ogled petrolejskih naprav v Sahari. «»------ Dva nova dnevnika RIM, 3. — V Rimu bo začel izhajati 20. aprila nov dnevnik »Telesera*. Glavni u-rednik bo Ugo Zatterin, njegov namestnik pa Nino Catte-dra. Oba novinarja sta znana Po tem, da ne spadata med napredne. V Palermu pa je začel izhajati danes nov dnevnik iiSicilia Informazioni». List bo izhajal v dveh ali treh izdajah: ob 16. uri z najnovejšimi vestmi z borze in s tržišč, in v prvih jutranjih urah z go-spodarsko-finančnimi vestmi. -—«»----- Iz Pariza v Rim v 73 minutah RIM, 3. — «Boeing 707 In-tercontinetal* družbe TWA je danes preletel iz Pariza v Rim v 1 uri in 13 minutah. Njegova hitrost je znašala 998 km na uro v višini 9000 m. Z letalom je potovalo 88 oseb. «» . Prva predstava v Gassmanovcm gledališču-cirkusu RIM, 3. — Ob navzočnosti ministrskega predsednika Segnija ter več ministrov ter številnih osebnosti z vseh področij je bila danes zvečer prva predstava v Gassmanovem gledališču-cirkusu. V izvedbi Italijanskega ljudskega gledališča (TPI — Teatro Italiano Popolare) so uprizorili Man-zonijevo dramo «Adelchi». Glavno vlogo je imel Gass-man, zelo lepo pa se je poleg njega uveljavila Valentina Fortunato. Gledališče, ki ima prostora za okrog 5000 gledalcev, je bilo napolnjeno. V Rimu bo ostalo gledališče 55 dni. Veleposlanik Berio prispel v Beograd BEOGRAD, 3. — Danes je prispel v Beograd novi italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Alberto Berio. Na železniški postaji so ga pozdravili šef protokola državnega tajništva za zunanje zadeve, opolnomočeni minister Lazar Lilič in odpravnik poslov italijanskega veleposlaništva A-lessandro Ferace z osebjem poslaništva. «»------- Zopet bomba v Argentini MAR DEL PLATA, 3. — V ja pa je bil pozdravni govor predstavnika KPI Colombija. Dejal je, da odgovornost strank ni odvisna samo od «ob-širnosti prostora, ki ga zavzemajo v parlamentu, temveč od njihovega nauka in njihove politike*. »Prvi in drugi Risorgimento, je nadaljeval Colombi, sta imela precejšnji prispevek s strani republikancev: danes je še vedno potrebna borba, kajti republika in ustava nista dve osamljeni stvari, temveč ju je treba oživiti v zavesti države in ju do konca uresničiti*. SocialdemoKrat Martoni je v svojem dolgem pozdravu med drugim dejal, da naj bi se sestavila vlada levega centra, ki bi imela v svojem programu malo stvari, toda te naj bi se do kraja izveale in odločilno prispevale k rešitvi vprašanj v državi. »Naši stranki uporabljajo kadar jih potrebujejo, potem pa ju zaničujejo zaradi njunega malega števila poslancev v parlamentu, ko ne potrebujejo več njune podpore*. Jutri dopoldne bo tajnik Reale prebral svoje poročilo, nakar bo sledila razprava. Drugo važno zasedanje je bilo v Rimu, in sicer CK KPI. Razprave se je udeležil danes tudi Togliatti, ki je najprej ugotovil, da je politični položaj zelo zmeden, zlasti kar se tiče vlade in da vsebuje tudi nevarnost. Dejal je, da je posredi napad reakcije, ki poskuša odgovoriti in reagirati na počasni premik množic na levo, premik do katerega prina ja s pomočjo zapletenega procesa. Prav iz te zmede nasta jajo številne nevarnosti. • Tudi govor predsednika senata Meržagore o slabostih, za katerimi trpi italijansko politično življenje — čeprav je bil pravilen v celoti, je končno dobil dvoumen pomen, ker Merzagora ni navedel nobenega zdravila in je zamolčal vzroke. Vse to pa še ni vzrok, da bi se lahko reklo, da je današnji položaj podoben položaju leta 1922». Nato je Togliatti navedel značilne elemente položaja, ko je zmagal fašizem in globoke razlike med sedanjim in tedanjim položajem. »Najhujša nevarnost je, da se uspeva s pomočjo ponovnih akcij diskreditirati demokratični režim in odpreti pot reakcionarnim pu stolovščinam*. Gleae položaja na Siciliji je dejal, da je bilo ravnanje KPI v bistvu pravilno. Nato je prešel na krizo vlade in dejal: »Mi vztrajamo na programskih točkah, ki izhajajo iz gibanja, ki smo mu priča v državi in iz konkretnih zahtev, ne pa iz formul. Naša akcija je naperjena proti političnemu cinizmu krščanske demokracije, ki je pripravljena na vi e, da se predstavi z različnimi rešitvami samo, da bi obdržala svoj monopol v nevarni in jalovi igri*. Nato je Togliatti govoril o organizacijskih vprašanjih KPI in pri tem polemiziral s tiskom, ki je pisal, »da je Togliatti odstranil Amendolo* in širil podobne vesti. Po Togliattijevem govoru sta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinntniiiiiiitiiiiiriiiiiHiniiHniii,,!,,!,,,,,!!!,,,,!,,! Na Eisenhonverjevem „Boeing-07“ okvara med poletom v Portoriko Letalo je vendar v redu pristalo, čeprav en motor ni deloval - Študentovske demonstracije v zvezi z Eisenhovverjevim obiskom v Urugvaju so se ponovile še predvčerajšnjim zvečer da bi izvršil poizvedovanja, ali_ je tako vlado sploh mogoče sestaviti. Kot smo že poročali, se bo Gronchi do jutri že odločil, v najslabšem primeru pa bo čakal do sobote dopoldne. Pri tem se omenja še verjetnost, da bo morda čakal na izid republikanskega kongresa, ki se je začel danes v Bologni. Na tem Kongresu bo skoro gotovo prišlo do hudih razprtij med strujo, ki jo vodita Reale in La Malfa in ki je sedaj v večini ter zagovarja sestavo nove vlade levega centra, in strujo, ki jo vodi Pacciardi in katere bistvena značilnost je, da bi PRI morala sodelovati v štiristranski vladi obnovljenega centra. Poslanca Macrelli in Caman-gi, ki ne spadata v nobeno strujo, sta zelo zaskrbljena zaradi tako ostrega spora in sta že danes poskušala med obema strujama posredovati. Vendar pa se ne more ob začetku kongresa samega reči kakšen razvoj bo imel kongres in če bo Macrellijeva posredovalna akcija uspela Republikanski kongres so danes med drugimi pozdravili tudi predstavniki KPI, PSI, KD, PSDl in drugi. Socialistični poslanec Cattani je med drugim v svojem pozdravu poudaril da bo sodba, ki jo bo kongres PRI dal o PSI odločilna za izbiro politike v državi v sedanjem trenutku. Govornik je izjavil, da je PSI »pripravljena prispevati s precejšnjo močjo, s katero razpolaga v parlamentu in državi, da se ponovno usmeri politika v izvajanje ustave.* ((Pripravljeni smp, je dejal Cattani. tvegati in' plačati ceno, ki jo tak preokret lahko zasluži*. Glede demokratičnosti PSI je dejal, da je socialistična stranka ((demokratična stranka že od leta 1892, ko je prenehala z internacionalistični-mi in anarhističnimi poizkusi* in da je ta demokratičnost prišla do izraza dokončno na beneškem kongresu, ki je dokazal «nepremostlj:ivo razliko med italijanskim socializmom in leninistično ideologijo, tako da se danes PSI čuti kot učinkovit in odločilen element v republikanski državi, ki jo je pomagala ustvarjati.* Glede zunanje politike pa je Cattani navedel sklepe beneškega in neapeljskega kongresa PSI, ko je prišlo tudi v tem pogledu do preokreta v stranki. «Mi, je dejal Cattani, kot smatramo da je naša naloga bližini bencinskih rezervoar- ] postopna odprava blokov in jev družbe «Esso», ki se na-1 dosega ne samo pomiritve, hajajo blizu centra argentin- j temveč miru, tako se zaveda-ske prestolnice, je včeraj eks- \ mo, da se bo naša naloga plodirala bomba. Reverzoarji j morala izvajati ne proti, tem-se niso vneli, toda v okolici , več znotraj zahodnega ' sveta, so popokale vse šipe. Policija : začenši od stvarnosti v kate-pripisuje položitev bombe pe- ri živimo.* ronističnim elementom. i Mnogo bolj splošnega znača MONTEVIDEO, 3. — Ob zaključku Eisenhowerjevega obiska v Urugvaju je bilo objavljeno poročilo, ki bo nosilo ime »izjava iz Montevidea*. V tej izjavi je rečeno, da U-rugvaj in ZDA obsojajo ((vsako protidemokratično penetracijo* ter se obvezujejo, da bo vsako njihovo delovanje slonelo na svetem spoštovanju pravic in dostojanstva človeka ter na krepitvi demokratičnih ustanov. Eisenhower je odpotoval z letališča Carrasco v Urugvaju s svojim osebnim letalom «Co-lumbine III*. Po polurnem poletu se je ustavil na letališču Ezeiza v Argentini. Med 24-minutnim postankom je imel tudi kratek razgovor s predsednikom Argentine Frondizi-jem v navzočnosti samega tolmača. Nato je nadaljeval polet z nekim «Boeing-07» proti Portoriku. Med poletom je nastala na letalu okvara na enem izmed motorjev. Letalo je pristalo s samo tremi motorji. Pristanek je bil kljub temu povsem normalen in potniki za okvaro sploh niso vedeli razen Eisenhowerja, ki ga je posadka obvestila 15 minut pred postankom. Včeraj zvečer so v zvezi z Eisenhoiverjevim obiskom nastali v Montevideu novi neredi po nekem zborovanju na univerzi. Zborovanje je imelo značaj protesta proti imperializmu. Eden izmed tajnikov organizacije urugvajskih visoko-šolcev je policijo obtožil, da je popoldne hote izzvala incidente in da je metala ročne bombe izdelka ZDA v notranjosti univerze, medtem ko so študentje vpili: «Kriminalci! Kriminalci!*. Enemu izmed go. vormkov so ploskali, ko je dejal, da zdruzuje omenjena organizacija vse študente, ki se bore za obrambo naroda, in ko je napadel imperialistične namene mednarodnega denarnega fonda. Dolgotrajne ovacije so priredili predstavnikom kubanskega revolucionarnega gibanja «26. julija* ter nekemu študentu, ki je dejal, da se pridružuje v imenu zveze argentinskih študentov. Ko so študentje odhajali z univerze, so nastali incidenti s policijo, ki je hotela, da se študentje razidejo. Policija je v ta namen metala sol/ilne bombe, medtem ko so študent, je vpili: »Poberi se, Yankee!» Na nekem letaku demokrščan-ske mladine so bile besede: «Dovolj je napadov proti Kubi! Hočemo Latinsko Ameriko, ne da bi se morali uklanjati.* Na nekem drugem letaku pa je pisalo: «Eisenhower je na strani Batiste, podpira Trujil-la, deluje proti Kubi in je pro- ti nam iz Latinske Amerike. To je, zaradi česar ga zavračamo.* Po poročilu policije so bili trije policaji ranjeni med incidenti pred šolo za arhitekturo, ko je šel tam mimo Eisen-hmverjev sprevod. Pri obeh poooldanskih demonstracijah je bilo aretiranih kakih 50 študentov. Javorški pri Folchiju RIM, 3. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Mihajlo Javorški, je obiskal danes državnega podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu Alberta Folchija in generalnega tajnika Grazzija. Med obiskom so temeljito obravnavali vprašanja, ki zanimajo obe državi in nekatera nerešena vprašanja s področja medsebojnih odnosov. Veleposlanik Javorški je priredil danes kosilo na čast jugoslovanske delegacije, ki je na vabilo italijanskega poštnega ministrstva prispela v Italijo pod vodstvom generalnega direktorja PtT Prvoslava Vasiljeviča. Na kosilu so bili med drugimi italijanski poštni minister Guseppe Spataro, državni podtajnik Da-rio Anto-niocci in drugi funkcionarji ministrstva. CK in kontrolna komisija KPI nadaljevala z razpravo o izkustvih dela v partiji na podlagi treh poročil: sen. Roasia, Cossutte iz Milana in Alinovi-ja iz Neaplja. Pred Togliattijem je govoril še Macaluso s Sicilije, Vidali iz Trsta in Giancarlo Pajetta, ki je poudaril, da pri novi politični usmeritvi ne gre za propagando, temveč iz dejanske stvarnosti, ki je prisilila Segnijevo vlado na odstop. «Meje akcije naših nasprotnikov so bile določene predvsem z našo pobudo, da se razširi enotnost in uresniči s pomočjo drugih političnih sil, s socialdemokrati, republikanci in levičarskimi ka. toliki in da se utrdi sodelovanje s socialisti. Potrebujemo torej gibanje, ki mora zajeti široke socialne sloje, toda v prvi vrsti gibanje delavcev in kmetov.* Nato je govoril sen. Terra-cini, ki se je zadržal zlasti na odnosih med KPI in PSI. Danes se je sestalo tudi vodstvo PSI. Poročal je Nenni o splošnem političnem položaju in o krizi ter o svojem razgovoru z Gronchijem. Po razpravi je vodstvo PSI sklenilo, da bo pripravilo točne elemen. te, s katerimi se bo predstavilo v razgovoru s tistim državnikom, ki ga bo Gronchi določil, da sestavi vlado. Te elemente bo pripravilo tajništvo stranke ob sodelovanju uradov vodstva. V socialdemokratskih vrstah pa je prišlo do določenih dvomov v iskrenost predlogov PSDI za rešitev krize, ker je član vodstva, Preti, objavil članek v nekem florentinskem listu, v katerem govori o težavah pri izvajanju deželnih avtonomij. Dejstvo, da se te težave prav v sedanjem trenutku vladne krize tako zelo poudarjajo, upravičeno navajajo na misel, da morda Preti poskuša ustvarjati teren za dosego možnosti dogovarjanja z liberalci, ki so tako odločni nasprotniki deželnih avtonomij, da so zaradi tega povzročili celo padec Segnijeve vlade. Čeprav je Preti takoj zanikal trditve, da je PSDI spremenila svoje stališče glede vprašanja dežel, vendar je istočasno ponovno poudaril vprašanje težav glede teh avtonomij. V ponedeljek se bo sestala poslanska zbornica. Toda sestanek bo zelo kratek: predsednik Leone bo sporočil, da je vlada dala ostavko. Nato se bodo poslanci takoj razšli in se bodo ponovno sestali verjetno šele, ko bo sestavljena nova vlada. A. P. «»------- Ukrepi na Koprskem za italijansko manjšino KOPER, 3. — Okrajni ljudski odbor v Kopru je ugotovil na današnjem zasedanju, da ukrepi, ki se izvajajo v odnosu na italijansko narodno manjšino, presegajo obveznosti, ki jih je Jugoslavija prevzela z rešitvijo tržaškega vprašanja. Čeprav v nobeni občini v koprskem okraju italijanska manjšina ne dosega 25 odst. prebivalstva, so povsod postavljeni dvojezični napisi ulic, dvojezične table javnih ustanov in organizacij. V okraju so odprli dve italijanski šoli, in sicer gospodarsko srednjo šolo v Piranu in šolo za vajence v Izoli. Ti ukrepi so bili storjeni, je bilo ugotovljeno na seji okrajnega ljudskega odbora Kopra, v želji, da se italijanska nacionalna manjšina »uveljavi kot e-nakopraven činitelj v naši družbeni skupnosti*. 1»------- Incident v deželni za Visoko Poadižje BOČEN, 3. Dr. Magnago, predsednik nemške manjšinske SVP je danes odgovarjal na hude napade fašistov od MSI, ki so ga obtoževali, da je dal protidržavno izjavo dopisniku «Daily Express». Magnago je odgovoril: ‘Mi južni Tirolci, nismo nikoli hoteli biti Italijani in tudi danes ne maramo biti*. Nato je pojasnil, da se smatra za ‘Polnopravnega pripadnika manjšine, ki je narodnostno dovoljena v demokratični državi*. Fašist Mitolo je nato dejal, da besede dr. Magnaga, ki je tudi predsednik deželne skupščine, žalijo dostojanstvo njegove funkcije in dostojanstvo italijanskega državljana. Rekel je, da je Magnago po poreklu Italijan in pri tem uporabljal izraze, ki jih je deželna skupščina smatrala za žaljive. Demokristjan Albertini, namestnik predsednika, je nato fašističnega poslanca uradno o-pomnil. Nato so ponovno povabili Magnaga, naj predseduje. nik Temperatura vcera] Najvišja temperatura 17.4 stopinje ob 15. uri, najnižja 7.2 stopinje ob 6.30. Vlage 73 odstotkov. V sredo zvečer je padlo 3.4 mm dežja. Goriško-bencšbi dnevi Danes, PETEK, 4. marca Kazimir Sonce vzide ob 6.39 in zatone on 17.56 Dolžina dneva D-17- ““i* vzide ob 10.13 in zatone ob 0-°*-Jutri, SOBOTA, 5. marca Bo 20 Še za Seja pokrajinskega odbora 100 milijonov lir prispevka popravilo občinskih cest Stroški za popravilo okvare na mostu v Zagraju bodo manjši, kot so strokovnjaki prvotno mislili Na začetku seje pokrajinskega odbora, ki je bila v torek zvečer pod predsedstvom odv. Culota, so prebrali telegram ministra za javna dela Tonija, s katerim je obvestil pokrajinsko upravo, da so poleg 500 milijonov, ki so jih nakazali že pred časom, določili še 100 milijonov lir za ureditev občinskih cest, ki bodo v prihodnje prišle pod pokrajinsko upravo; s tem so državni prispevek za popravilo teh cest zvišali od 70 na 80 odstotkov. Odborniki so z zadovoljstvom sprejeli na znanje vest o novem državnem nakazilu, s katerim bodo lahko napravili cestnih del za 750 milijonov, od katerih bo 600 milijonov v breme države, 150 milijonov pa v breme pokrajine. S tem v zvezi naj omenimo, da je predsednik Culot na zadnji pokrajinski seji na vprašanje svetovalca Miladi-na Černeta glede popravila ceste Zagraj - Sovodnje -Gabrje, obvestil prisotne svetovalce, da je ustanova že pred časpm sporočila v Rim svojo zahtevo, naj se državni prispevek za popravilo zgoraj omenjenih cest zviša od 70 na 80 odstotkov celotnega stroška, kolikor je najvišja mera, ki jo predvideva zakon št. 126 od leta 1058. V nadaljevanju seje so odborniki pregledali možnosti, kako bi hitreje popravili okvaro na mostu čez Sočo v Zagraju. Medtem ko so v začetku sklepali, da bo znašal približni strošek za popravilo mosta nekaj desetin milijonov lir, so na podlagi podrobnejših ugotovitev, ki jih je bilo mogoče izvesti na kraju samem, ko se je vodna gladina Soče znižala, prišli do zaključka, da bo potrebna veliko manjša vsota; v skladu s tem bo tudi čas za popravilo precej krajši. Računajo, da bodo okvaro popravili približno v enem mesecu. Dela so zaupali podjetju Riz-zani iz Vidma. Glede javnih del je odbor razpisal dražbo, na kateri so podjetju BOEHM iz Trsta prisodili napeljavo centralne kurjave v šolskem poslopju na Senenem trgu, v katerega se bo po ureditvenih delih preselil, goriški licej. Napeljava bo stala manj kot 5 milijonov lir. Sprejeli so nekaj ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in pravno razmerje med pokrajinskimi uslužbenci in ustanovo na podlagi periodičnih poviškov. Več ukrepov so sprejeli tudi v zvezi s pomočjo umobolnim in nezakonskim otrokom. Odborniki so pooblastili izplačilo 180.000 lir tistim živinorejcem, ki so zaklali tuberkulozno govejo živino. Kakor smo v našem listu že pisali, je pokrajinska uprava določila 10 milijonov lir za dvig zdravstvenega stanja v živinoreji. Za to akcijo je določila 1Q milijonov lir pod pogojem, da bo država vrnila polovico stroškov. Z zadnjim izplačilom se je odškodnina za zaklano govejo živino v naši pokrajini zvišala na 5.710.000 lir. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI vabi v nedeljo 13. marca na PISAN SPORED PESMI IN PLESOV ki bo v Prosvetni dvorani z začetkom ob 16.30 Z 41 nastopajočimi se bo predstavila folklorna skupina TINE ROŽANC iz Ljubljane, ki je za gostovanje v Gorici pripravila pester spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Vstopnina: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaška Stojišča 100 lir. Nagel razvoj Nove Gorice vedno bolj krči obseg stare ufrna že#. Tudi tale javna svetilka v obliki tulipana ji je okrnila kos strehe, da lahko stoji na kraju ki so ji ga izbrali urbanisti Medtem ko v nižinah trka pomlad na vrata Prebivalci Učeje odrezani od sveta zaradi 2 metrov debele snežne odeje Vaškemu župniku je uspelo premagati zapreko in priti v Videm, kjer so obljubili, da bodo cesto očistili Medtem ko smo v nižinskih predelih že pozabili, kdaj smo imeli v tej zimi zadnje preglavice s snegom, je v hribovitih krajih videmske pokrajine »bela nevarnost* še vedno zelo veliko vprašanje. Dasiravno je minilo skoraj dvajset dni od zadnjih snežnih padavin, so prebivalci Učeje še vedno odrezani od sveta. V teh krajih je v zadnjih tednih zapadlo okoli dva metra debela plast snega, ki je onemogočila sleherno zvezo med Učejo ter Rezijo in ostalimi kraji. Pred dvema dnevoma so fi-nancarji in domačini pomagali vaškemu župniku, da je premagal ovire in prišel v Videm, kjer ga je sprejel predsednik pokrajine dr. Candolini. Župnik mu je prikazal razmere v tej vasi in zahteval od obla- GORISKE ŽENE bo do letos svečano proslavile 50. OBLETNICO MEDNARODNEGA DNEVA ZENA PROSLAVA 8. MARCA bo v PROSVETNI DVORANI v nedeljo 6. marca ob 16. uri popoldne Na sporedu so poleg priložnostnega govora recitacije, nastop pevskih zborov Doberdob - Vrh; gostovali pa bodo poleg članice SG iz Trsta Mire Sardoeeve tudi veseli fantje Dario in Darko iz Doline! Vsi toplo vabljeni. sti, da priskočijo prebivalstvu na pomoč. Pokrajinska uprava je že odredila, naj se pošlje na kraj plug, da bo cesto očistil, kajti le na tak način bo mogoče pripeljati v vas živila in zdravila, ki jih nujno potrebujejo. Seveda pa ne bo šlo vse tako lahko, ker je prav sedaj nevarnost plazov. Prebivalci Učeje so imeli veliko oporo v osebi župana iz Rezije Enza Lettiga, ki je skupno z oddelki orožnikov in financarjev poslal v vas kruh, zelenjavo in zdravila. Blago so prevažali na saneh, marsikdaj pa so ga morali naložiti na ramena, ker drugače ni šlo. Prebivalstvo Učeje bi s težavo premagalo vse težave, če ne bi prišla ta nadvse potrebna in nesebična pomoč. Zabeležili so precej primerov gripe, ki je zavzela precej ho-do obliko vprav zaradi pomanjkanja zdravil. V primeri z drugimi meseci je bilo v tem obdobju več smrtnih primerov, rojstva pa ni bilo nobenega. Izžrebani novi porotniki 7. aprila bo razprava proti napadalcem iz Ronj Sodili bodo tudi dvema Janieljeeina, proti katerima so lani začasno ukinili postopek ■milimi ....................................................................... mn......................................................................................... Nadaljnja zasliševanja na procesu proti tihotapski skupini IZ TRŽAŠKEGA Kongres bo v Trstu od 18. do 20. marca Obsežne priprave za kongres Nove delavske zbornice-CGIL Sedaj se vrste kongresi raznih kategorij ■ Stališče železničarjev do gospodarskih in sindikalnih vprašanj Izlet SPD v Planico Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira ob priliki mednarodnih smučarskih skokov, ki bodo 27. marca v Planici, avtobusni izlet, Odhod iz Gorice ob 5. uri. Če bo dovolj udeležencev iz Sovodenj, bo avtobus šel tudi v Sovodnje. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj pohitijo z vpisovanjem. Cena vožnje za člane 800, za nečlane 900 lir. «»------- Tragičen padec s kolesa Ob 13.45 so pripeljali v tr-žiško bolnišnico z rešilnim avtomobilom Karla Lavrenčiča iz Doberdoba. Lavrenčič je šel s svojim kolesom proti Tržiču, ko je blizu vasi Selc nenadoma padel na tla. Zdravniki so mu ugotovili razne udarce in rane po glavi in zlom leve roke. Ce ne bo komplikacij, bo verjetno ozdravel v štiridesetih dneh. PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. PeUico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 - Tel, it. 37-838 OGLASI Cene oglasov; Za vsak nun v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 600-70/3 375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst v_______________________ Nova delavska zbornica CG IL se živahno pripravlja za svoj kongres, ki bo v Trstu od 18. do 20. marca. V okviru teli priprav se sedaj vrste kongresi raznih kategorij. Tako se je zaključil kongres močne fdiTeracije železničarjev, na katerem so izvolili okoli trideset članov vodstva. Pomembna je zaključna resolucija, v kateri obravnavajo tako splošna gospodarska kot sindikalna vprašanja in podčrtujejo nekatera pereča vprašanja kategorije. Glede splošnih vprašanj zahtevajo železničarji, da se u-veljavi ustava v javnem življenju in še posebej, da je treba na našem področju u-stanoviti v ustavi predvideno deželno upravo s posebnim statutom. Glede perečih vprašanj kategorije pa se je sindikalna organizacija železničarjev obvezala, da bodo naredili potrebne napore, da se zniža delovni urnik. Zahtevali bodo tudi gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš za železničarje in da se v Trstu odstranijo še vedno obstoječe diskriminacije. Danes se prične na sedežu v Ul. Pondares kongres delavcev in delavk živilske stroke. V ospredju te kategorije je slab gospodarski položaj, saj je znano, da so v Trstu morala napovedati stečaj vsa podjetja, ki so proizvajala slaščice in bonbone. To zaradi tega, ker ta podjetja niso mogla vzdržati konkurence sorodnih goriških podjetij, ki uživajo ugodnosti proste cone. Pričakujejo, da bo mogoče z ustanovitvijo industrijske proste cone v Trstu ponovno oživiti to industrijo In zgraditi tudi podjetje za predelavo alkohola. Govorili bodo tudi o sezonskem delu v tovarnah Dreher in Stock, kjer je zlasti prizadeta ženska delovna sila in o izenačenju plač. V soboto bo na istem sedežu kongres uslužbencev A CEGAT. Iz obsežnega pripravljalnega dela in zlasti na osnovi poglobljene proučitve vseh sindikalnih vprašanj, je razvidna življenjska sila sindikalne organizacije CGIL na našem področju. Ta organizacija je v zadnjem razdobju nedvomno naredila pomembne korake, da se ustvari resnična delavska enotnost, pa čeprav se je premnogokrat morala boriti z nerazumevanjem druge sindikalne organizacije. Januarski obmejni blagovni promet V okviru trgovinskega sporazuma o obmejnem blagovnem prometu so januarja na goričkem področju odobrili 20 uvoznih dovoljenj za vrednost blaga v višini 43,5 milijona lir. Poleg tega so preko carinarnic (a dogana) u-vozili za 50 milijonov lir blaga. Izdali so tudi 33 izvoznih dovoljenj. Naročila žerjavov pri CRDA Venezuela. Brazilija in Argentina so naročile v zadnjem času pri Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA) 44 žerjavov. Gre predvsem za naprave črpalnega sistema za velike siderurgične tovarne, ki jih modernizirajo ali grade na novo v teh -državah. Večji del naročenih žerjavov bo tipa »Alliance*, za katere ima tovarna mostov in žerja-vo'f ladjedelnic CRDA izključ. no zastopstvo za Evropo in severno Afriko. Večino žerjavov — 25 — je naročila Argentina. Nezasedeno mesto svetovalca FZN Občinski svetovalec Fronte za neodvisnost Valerio Bor-ghese se je že pred enim me- secem izselil z družino v Avstralijo. Vendar pa do sedaj še ni podal ostavke na svoje mesto občinskega svetovalca. Menda zato, da ne bi prišel na to mesto dr. Giam-piccoli, ki je imel za njim r.ajveč preferenčnih glasov. Kaže, da je glede tega vprašanja prišlo do sporov, ker bi nekateri hoteli doseči, da se prizna, da je mandat s .letovalca Borgheseja zapadel. Uradno menda ni mogoče ničesar napraviti, ker določa zakon, da zapade manaat samo v primeru, ko se svetovalec ni eno dobo zasedanja pojavil na sejah in še to šele takrat, ko se to uradno zahteva. Sporno je tudi vprašanje, kaj se smatra za »dobo zasedanj*, ker so glede tega razni občinski sveti sprejeli različna stališča. Obtoženi trgovec ker je mislil, da je bil gre za brez skrbi blago POA V posvetovalni dvorani porotnega sodišča v Gorici so izžrebali porotnike, ki bedo prisostvovali razpravam od 1. do 7. aprila. Žrebanju je prisostvovala komisija, ki so jo sestavili za to priliko; v njej je bil predsednik porotnega sodišča druge stopnje iz Trsta dr. Palermo, generalni prokurator dr. Francesco Saverio Santonastaso, odv. Pascoli in Sfiligoj ter zapisnikar Omeri. Žreb je določil naslednje porotnike: geometer Domenico Favi, učiteljica Caterina Di-val, geometer Maurilio Bulian, učitelj Giovanni Fedrigo, dr. Maurizio Sartor, Mario D’A1-tri, Gaetano Bufolino, učiteljica Maria Paolini poročena Longo, Luigi Cossetti in Paolo Feletig. Prva razprava porotnega sodišča bo proti Albinu Sobanu in Arturu Napoliju iz Jamelj, ki sta obtožena, da sita se pustila podkupiti in da sta ilegalno prehajala mejo. Naslednji dan bosta na zatožni klopi Umberto Pellegrino in Giuseppe Grassetti, ki sta obdolžena blatenja in vohunstva. 4. aprila pa bodo sodili Antoniu Benvenutiju in Brunu Menisu zaradi ropa. Razprave se bodo zaključile 7. aprila s procesom proti Alessandru Pacprju, Nazariu Steffeju in Giuseppu Zottiju iz Ronk, ki so z zakrinkanimi obrazi napadli dve ženski iz Doberdoba. njegova last, naj se zS'va® , poveljstvu mestnih slra8\Y| v Ul. Mazzini št. 7. logično, da si ljudje na kakšen način PregnatlGiv jo. Tudi 28-letna uradnica UliC1 brž' D’Aosta št. 27 si je naJVsW. mislila nekaj podobnega- ? pila je v gostilno »Cu _ ni. Ul. Duca D’Aosta in si }e ^ ročila steklenico piva-že pri prvem požirku J® ^ zila, da nekaj ni v red • pljunila je pivo in opazi .ja da so v pivu drobci s Kljub vsemu pa je bila n Tri te Med zasliševanjem obtožencev je prišlo do prepira, in so začeli naenkrat vsi govoriti - Obtoženci se izgovarjajo, da niso ničesar vedeli Včeraj se je na kazenskem so ga financarji vedno spu- sodišču nadaljeval proces proti veliki tihotapski skupini, pri čemer se je na pred-poldanski razpravi zopet mnogo govorilo o papeški podporni ustanovi (POA) Razprava se je pričela z nadaljevanjem zasliševanja trgovca Renza Cubane iz Spe-tra Slovenov, ki je dejal, da mu je obtoženec Basadonna samo priskrbel kupce za sladkor, za kar pa mu ni dal nobene nagrade. Slo je samo za uslugo. Za njim je prišel na vrsto šofer Sergio Pitacco, ki je predsedniku sodišča zelo zmedeno odgovarjal ter se skušal izogniti jasnim vprašanjem. Rekel je, da je vedno odpeljal blago skozi izhod št. 2 v novem pristanišču, kjer so vedno bili navzoči Fichera, Passante in neki «visoki plavolasec)). Vsakikrat je redno ustavil kamion za carinski pregled in po nekaj minutah iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiitiiiiiiimiiiitiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiittiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiitttMiMitiii Izpred porotnega sodišča „Polili£na" begunca priznala rop in napad na staro žensko Oba trdita, da sta zločin izvršila nepremišljeno v pijanosti Včeraj se je pričelo spomladansko zasedanje porotnega sodišča z razpravo proti 22-letnemu jugoslovanskemu beguncu Dragu Vičiču in 18-letnemu beguncu Ljerku Pa-trunu, ki sta obtožena ropa in povzročitve telesnih poškodb. Pred začetkom razprave je sodišče zapriseglo nove porotnike. Rop in napad se je pripetil 5. novembra lani. Takrat je 65-letna Ksenja Cicarelli por. Venier iz Ulice Gatteri 9 nekaj pred deseto uro zvečer zaprla tobakarno na Korzu št. 30 in se napotila z dnevnim izkupičkom v torbi proti domu. Ko je stopila v vežo in hotela prižgati luč, je navalil nanjo neki mladenič, jo udaril s pestjo v obraz, ji iztrgal torbo z denarjem in mrežo s časopisi ter zbežal, medtem ko je začela vpiti na pomoč. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom treh zob in nosne kosti ter podplutbe pod očesom, ji nudili prvo pomoč in ugotovili, da bo ozdravela v kakih 10 dneh. V bližini v Ulici Crispi ie bil takrat Carlo Meriggi, star 33 let, ki je videl bežati dva mladeniča in zaslišal kričanje iz omenjene veže. Zavozil je s svojim avtom za njima, ju dohitel ter enega zgrabil in pridržal. Toda ta se mu je z ruvaniem iztrgal in tudi zbežal. Na kraj je prišla policija, Meriggi je zvedel, da so ženo oropali ter je opisal fanta, ki se je ruval z njim. Policija je odšla takoj vred begunsko taborišče pri Sv. Soboti in ostala tam na preži. Nekaj časa pozneje se je vrnil v taborišče obtoženi Drago Vičič, katerega so policisti takoj osumili in prijeli, ker .ie bil podoben opisanemu roparju. Se isti večer je Vičič priznal in povedal, da je bil z njim Ljerko Patrun, ki je ostal na straži in kateremu je izročil iztrgano torbo, ko st « začela bežati. Patruna so prijeli naslednji dan na glavni postaji, od koder se je nameraval vrniti v Neapelj Pri sebi je imel 73.500 lir, ki sta jih oropala ženski, in 17.5000 lir, za katere je trdil, da so ostanek 100 dolarjev, ki mu jih je poslala teta iz A-merike. Oba obtoženca sta v glavnem potrdila obtožbo in jo samo skušala nekoliko ublažiti. Vičič, ki je na policiji naprtil pobudo za rop Patru-nu, je kasneje na soočenju priznal, da je dal pobudo on sam Včeraj je povedal, da je pisal Patrunu, ki je bil premeščen v Neapelj, naj pri beži v Trst, od koder bosta zbežala v Francijo. Ko je Patrun prišel v Trst, sta se 5. novembra srečala v gostilni pred taboriščem, nato pa sta romala še po drugih gostilnah in se močno opila. Med tem pitjem jima je nenadoma šinilo na misel, da bi bilo treba priti na kak način do denarja. Znašla sta se pred tobakarno na vogalu Korzna s Trgom Goldoni, videla priti iz nje žensko s torbo, ji sledila do doma, v Ulici Gatteri. Patrun je ostal na ulici, on pa je ženski sledil v vežo in jo tam, sam ne ve kako. udaril, pač v pijanosti. Potem je zbežal, izročil torbo Patrunu in se iztrgal Merig-giju, ki ga je hotel pridržati. Skratka, tajil je, da bi šlo za premišljen rop in rekel, da je žensko tistega večera prvič videl. Z denarjem je nameraval zbežati v Avstrijo, kjer da ima očeta. Patruna je spoznal v Trstu v taborišču, kamor sta oba prišla nekaj mesecev prej. Patrun je povedal, kako je zbežal iz Neaplja in kako mu ja Vičič v gostilni dejal: »Gre. va iskat denar*. Povedal je. kako je po ropu zbežal v okol,iš Villa Giulia, kjer je odvrgel prazno torbo in nekaj ur prespal. Kot že prej Vičič, je tudi on dejal, da je »žrtev komunizma*, »da so mu partizani v Zagrebu le*a 1943 obesili mater in očeta* (takrat so u-staši v Zagrebu obešali arti-zane), da so ga v dečjem domu kot »sina špijonov* zasramovali ter da mu je seveda kot Vičiču bilo priznano politično zatočišče. Povedal je tudi, kako je zbežal iz Jugoslavije. Predsednik sodišča je zatem prebral pismo, ki ga je Vičič pisal Patrunu v Neapelj in v katerem mu je napisal, da komaj čaka, da se reši iz tega »pekla* (mislil je begunsko taborišče), od koder »pošiljajo tudi po 100 beguncev nazaj v Jugoslavijo*. Sledilo je zaslišanje Ksenije Cicarelli, ki je, kar se je zdelo čudno, skušala ublažiti krivdo obtožencev in rekla, da se ne spominja, da bi jo kdo udari! ter da nima nobenih posledic, čeprav je med drugim izgubila tri zobe. Nato so pričali še Meriggi, komisar dr. Russo in podčastnik Rieato. Razprava se nadaljuje danes predpoldne. Predsednik, Rossi, tožilec Maltese, obramba: odv. Ulci-grai in Filograna. «»-------- Nesreča na delu V bolnišnico se je moral zateči tudi 59-letni delavec Luigi Bandelli, doma in Tržiča, Ul. Romana 96, ki so ga zaradi poškodb na glavi in prsnem košu ter zaradi možganskega pretresa sprejeli na I. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh- Delavec Emilio Furlan, dom i iz Ronk, ki je Bandeilija spremil v bolnišnico, je povedal, da sta bila oba zaposlena pri popravilnih delih na ladji »Vulcania* v Tržaškem arzenalu, ko je Bandelliju spodrsnilo ter je padel s 6 m visokega odra. —— «»-— Oko si je ranil Včeraj ob 12.40 so sprejeli ščali naprej. Pitacco je priznal, da se mu je na sedežu finančne policije zdelo da je po slikah spoznal financarje Fornarelli-ja, Dorio in Ferrara, ki da so bili v službi na izhodih, ko je vozil skoznje kamion. Toda Fichera in Passante sta zanikala njegove trditve in rekla, da nista bila nikoli na izhodih, ko je vozil skoznje Pitacco. Na drugem zaslišanju na sedežu finančne policije je povedal, da je po naročilu Fi-chere in Passanteja odpeljal šest pošiljk olja v Modeno in dve pošiljki bal jute v Milan. Za vsako vožnjo so mu plačali 50.000 lir in na nekem spremnem listu je bilo zapisano, da gre za blago vrnjeno pošiljatelju. Furlanski trgovec Silvio Fio-retto je povedal, da je kupil od Cubane 573 stotov sladkorja po tekoči ceni 229 lir za stot. Cubana mu je dejal, da gre za blago POA in se mu ni zdelo zato nič sumljivo, ker ni bilo računov in ker ni bilo na vrečah nobenega znaka. Pri tem je predsednik sodišča pripomnil, da bi se moralo blago POA poslati vedno na točen naslov, da pa se pač potem očitno zgubi. . . Odv. Volli je vprašal obtoženca, ali je bil že kdaj prej kupil moko POA brez računov. «Da, res je. Glede sladkorja mi je Cubana dejal, da sem lahko .popolnoma miren’, češ da gre za blago POA,» je odvrnil obtoženec. Tudi obtoženi trgovec Mi-chele Rodaro iz Humina je povedal, da je kupil od Cubane 350 stotov sladkorja, za katere je menil, da so od POA. Cubana mu je nekega dne, ko mu je naročil novo pošiljko, odgovoril, da trenutno ne razpolaga z blagom, češ da je tržaški prelat, ki se je ukvarjal s stvarjo, odpotoval v Rim, da naroči novo blago. Cubana je pri tem priznal, da je skoraj vedno govoril o blagu POA ter trdil, da je dobil sladkor v zameno za drug) blago. Zadnjega je predsednik dopoldne zaslišal Giovannija Ba. sadonno, ki je rekel, da je nedolžen. Našel je nekaj kupcev, da bi napravil uslugo Cubani in jim pri tem vedno rekel da gre za sladkor papeške podporne ustanove. Popoldne so zaslišali trgovskega agenta Nicola Dessan-tija, trgovca na drobno Val-demara Onoratija in trgovca na debelo Bortola Giacometn-ja, ki živijo vsi trije v Trstu, a so prišli iz Istre. Vsi trije so zavračali obtožbe, preklicali prvotne izjave ter seveda skušali tajiti sleherno svojo ktivdo. Med njihovim zasliševanjem pa sta se večkrat oglasila tudi obtoženca Stetla in Fichera, tako da jima je moral predsednik ukazati, naj molčita, ker so začeli vsi govoriti križem. Dessanti je povedal, da mu je Onorati ponudil posredovanje za prodajo kamiona sladkorja, to je od 45 do 50 stotov, za katerega je zvedel, da ga prodaja neki Baroni. Dessanti je ponudil sladkor tr- je dobavil dva stota riža. Dessanti je dejal, da je posredoval samo za en kamion blaga ter da ni vedel, od kod prihaja. Onorati je dejal, da mu je Baroni ponudil 50 stotov sladkorja ker pa ga ni potreboval, se je obrnil na Dessan-tija in ga vprašal, ali bi lahko načel za sladkor kakega kupca.' Tudi Onorati je preklical svoje prvotne izjave in rekel, da jih je dal, ko je bil v «rožcah». Giacometti pa je povedal, da je kupil od Baronija dva kamiona sladkorja ter da je Dessanti, ki je posredoval, zahteval 225 lir za stot, on pa ga je plačal Baroniju po 220 lir. Pri tem pa se je oglasil Fichera in rekel, da je bilo pravzaprav 150 stotov sladkorja, to je trije kamioni. Razprava se bo nadaljevala jutri. v glavno bolnišnico, in sicer na očesni oddelek 3-letnega Damirja Grozdaniča, ki stanuje s svojimi starši v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, govcu na debelo Giacomettiju Fantek ima poškodovano des- ki ga je kupil. Nato mu je no oko ter se bo moral zdraviti vsaj 30 dni. Njegova mati, ki ga je spremila v bolnišnico, je povedala, da se je fantek sam ranil, ko se je z nekim drugim dečkom igral na hribu Pantaleone. Baroni katerega je poznal le navidez, izročil v nekem baru ovitek, v katerem je bilo 45 tisoč lir kot nagrada za njegovo posredovanje Od toga je odstopil 20.000 lir Onorati Prehodi s propustnicami v februarju V februarju je šlo s prepustnicami skozi tržaške blo-kt 368 tisoč oseb in pet tisoč oseb več kot v istem mesecu lanskega leta. Med temi je bilo 157 tisoč Tržačanov in 2U tisoč Jugoslovanov. Kot običajno je na prvem mestu pri prehodih blok pri Škofijah, sledijo Fernetiči, Pesgk, Prečnik pri Komnu in drugi. Nekoliko se je znižal promet s potnimi listi in so zabeležili z njimi 28 tisoč prehodov. Največ je šlo skozi bloke s potnimi listi italijanskih državljanov. slede pa jugoslo. vahski državljani. Javno zborovanje o položaju vajencev Zborovanje je organizirala mladinska sekcija CGIL Danes ob 12.20 je bilo pred tovarno hladilnikov Krentar javno zborovanje, ki ga je organizirala mladinska sekcija CGIL. Govorila sta Felice Le-nardoni in poslanec Franco Raffaelle, predvsem o izboij šanju delovnih pogojev vajencev. Franco Raffaelle je poudaril, da so sedanji delovni pogoji vajencev precej zastareli. Plače so zelo nizke, na delu jih marsikdaj ne naučijo nič in često, ko bi morali dobiti delavsko plačo, so odslovljeni. Rekel je tudi, da se sindikalna organizacija ze lo trudi, da se vsi nerešeni problemi, ki se tičejo vaje-ništva, čimprej rešijo in tako odpravijo dosedanje diskriminacije. Fred tovarno so se zbrali skoraj vsi delavci in vajenci, ki so vneto poslušali govor. SNEŽNE RAZMERE Na Matajurju (Livek — 813 metrov ) je 20 cm snega, temperatura nič stopinj, na Voj-skem je 15 cm snega pri 1 sto pinji nad ničlo «»------ Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izro čili v varstvo naslednje predmete : ' 4 Tri pare rokavic bankovec tri .bankovce tujega denarja dva para naočnikov za vid nptes s potrdili, zapestno uro ter žensko denarnico z vsoto denarja. Kdor smatra, da so predmeti ifmitmmfitiMiiitimiimtitiiifitittiitfrtiitimtfHitimimimmiittiitmitttimttitfimifiiiiiiin V CRDA so že pripravili vse načrte Pred podpisom pogodbe za gradnjo potniških ladij Popravili so ladjo «Stelvio» Predvidevajo, da bodo v kratkem podpisali pogodbo za gradnjo treh potniških ladij v ladjedelnicah CRDA. Gre za 36.000-tonsko ladjo, ki jo bodo gradili v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu in dve 22,000-tonski ladji, kateri bodo gradili v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Pogodbo bi morali podpisati že pred veti v ' stilno, ko je hodila gled3’ to zahajala pred let' te levizijo, ne spominja v ^ da bi jo videl 1. avgus ^jj. naj bi se nezgoda P stre Cisto jasno je. da ni j>i gel steklenice piva, k°ta jajs se okrušil rob. Tega ne jj nobeni dobri gostiln'-sodniku se je moralo zde ^ jetno je g. takšno oprav: ičil°’ Šavlija opros stil pomanjkanja dokazov, je branil dr. Sfiligoj- Sa' vlij« Istega dne se je m° ral f' M sodiščem zagovarjati tud' ^ letni Aldo Girotto iz Trs.a pil, 50 Milano št. 35. Obsojen ,e i da je izdal ček za 49.00 korist g. Guida Cek, k: m bil krit, Je ^jgf* dan 2. januarja letos na * j( Tržaške hranilnice. ObS°j bil na 10.000 lir globe- mu je pogojno opro: ščena- izg"’ »I« Policijske oblasti so iz Gorice dne 14. lu pcVie'8' 58-letnega Giovannija cč Z izgonskim listom s0 pevf poslali v Trst, kjer jr — Čt. ^ stanuje, v Ul. Gozzi rep0'6" veda so mu istočasno Pr .-i, J-ledni11 dali, da bi se v nas letih vrnil v Gorico ^foVoli(' sebnega policijskega ^orjl® nja. Pevera se za to °P u i* ni zmenil. Verjetno sO t0 tž f konski predpisi nekaj ^fi1 jega, saj je bil že kaznovan za takšne in (l ne prestopke. Stražnik' ^ jo 26. februarja letos sre0j pt*" spravili v zapor. Za sV^ ^r kršek je bil obsojen na sec ječe in plačilo sodn škov. Kino v Gor'y CORSO. 17.00: sSe1” j9 ^ FBI«, James Stewar Milles. v barvah. VERDI. 17.00: iiLjudje 'n menitašis, De Sica- . ( VITTORIA. 17.1»: «sta ^ S. Kos°‘”V vstop F blue-jean,s» Tognazzi, mladini povedan. CENTRALE. 17.15' • Q 4' Wass, tat milijon°v,>’bafv«t’ Fischer, J. Andree, v MODERNO. 17.00' « nja iz Libanona* Gr® I- Trži°" Kino v 11 3 / AZZURRO: «Reči neka ne» z Bing Crosbjf- -jef) 1 EXCELSIOR : «BPk Yu! Brynner. , J, ,, PRINCIPE: «KozaW»’.g jT' Barrymore in Gi°r® NAZIONALE: nKojot*- DEŽURNA LEKAn’^ Danes je čez dan n ' odprta lekarna S. zo Italia št. 106, tel Ta del bo tehtal kar 160 ton, ju, toda namesto denarja mu tako da bodo morali upora- Včeraj so odpotovali v Bologno delegati lokalne sekcije PRI, ki se bodo udeležili kongresa stranke, ki traja od 3. do 6. marca. V Trstu so bili izvoljeni; politični tajnik Aldo Pen-nestre, podtajnik Enzio Volli, občinski svetovalec Elio Oeppi, Giovanni Bracci m Carlo Glbssi-Ferluga. Tržaški delegati so pooblaščeni odobriti poročilo vsedržavnega tajnika poslanca Realeja in prr-dložiti resolucijo, v kateri se ugotavlja, da je zaključeno s štiristrnnkarsklm sistemom in da je treba preiti no sre. dinsko-levo usmerjeno poli tiko. 2. t. m. je žena in mama izdihu'18 CATERINA VATI* ■ € Žalostno vest spojPfVo ''ji Andrej, otroka DanfJ® v*1 zvnurej, oiroKa »'L, snahi Ana in Karol'0 joI* nja Sonja ter vsi so> t. Pogreb drage PoK.^J Uf'f? danes 4. marca uh -i-jce boln's° kapele splošne ti cerkvi na KHtinar1, Novo razdobje v proizvodnji papirja Pospešena elektrifikacija sovjetskih železnic Galiuj in letom je tula najbolj znana ruska baletka Jo vidimo ano.va- Njo je sedaj zamenjala Maja Pliseckaja, ki Prl vaji za k Labod je jezero«, ki jo za nastop pripravlja režiser Radunski. '"nun 8 tankom če* specialko Čimprej prodreti na vzhod ne da bi jo poškodovali na yrsti je zato sibirska Adriano Olivetti Z dodatkom raznih kemikalij, plastičnih mas, gumija ali stekla, ga moremo uporabljati v najrazličnejše namene Za časa druge svetovne vojne je industrija papirja v ZDA proizvedla za potrebe vojske tako vrsto papirja za specialke, da so, tudi ko je bil moker, mogli voziti čezenj celo tanki, ne da bi ga pri tem poškodovali. Ta vrsta papirja je predstavljala novo razdobje v proizvodnji papirja. Kakor da papir ni več samo papir! Ce mu dodamo razne kemikalije, plastične mase, gumi ali steklo, ga moremo uporabljati v najrazličnejše namene. V svetu se danes papir uporablja tudi kot zaklon pred snegom, hkrati pa služi tudi kot prevleka za pohištvo. V kostumu iz papirja je moč tudi plavati. Obstaja papir za tapecira-nje, ki se sam prilepi na zid. Hkrati ima tak papir tudi to prednost, da se ne maže in da celo uničuje mrčes. Za pokrivanje poda v kuhinji se uporablja Pa- pir, ki povsem uspešno zamenjuje linolej. Leta 1942 je ameriški inštitut za izdelavo cianamida dal navodila za izdelavo papirja, ki je odporen proti vlagi. Danes imamo v prometu nepremočljive prte, prtiče in razne druge papirnate ((tkanine«, ki jih izdelujejo tako, da papirju dodajo majhne količine plastične mase S posebnim segrevanjem se pridobiva netopljivo lepilo, ki spaja vlakna. Tak trden papir, ki upija vlago, je v širokem obsegu zamenjal tekstil. Perilo in obleke iz papirja so okrepili z rayonom ali z najlonskimi nitmi. Stroj, ki proizvaja to vrsto papirja, ga more proizvesti 120 kv. metrov v minuti. Edinstvena in izredno u-porabna je tudi nova vrsta papirja, ki hkrati zamenju je tako milo kakor tudi vodo To je neke vrste krep papir za brisače, ki so mu dodali tudi dišeči lotion, ki čisti kožo. Ta papir prodajajo v omotu, ki ni večji od škatlice žveplenk, a je hkrati ovlažen in zapečaten. Brž ko se omot odpre in koža osveži s papirjem, lotion takoj izhlapi, in tedaj ga je moč uporabiti kot brisačo. Tak papir uporabljajo sedaj na ameriških letalih in v bolnišnicah. Prevozno podjetje za ceste v državi Michigan gradi ograje iz nepremočljivega papirja, pritrjene na Kovinske kole, ki predstavljajo zanesljiv zaklon pred snež-nimi zameti. Plošče iz papirja, z dodatkom aluminija, vzdržijo visoke temperature. Te plošče uporabljajo za pakiranje zmrznjenih prehrambenih artiklov, toda hrano je moč v njih tudi kuhati in servirati. Imamo tudi posodo iz papirja, ki na ognju ne zgori! Še letos bo verjetno elektrificirana vsa proga od Moskve do Tiflisa UNESCO za rešitev arheoloških spomenikov (Nadaljevanje na 4 strani) .......1. ■»""» ................................. Izredna podjetnost italijanskega filmskega producenta DinoDe Laurentiis ima v načrtu r devet filmov Alberto Sordi se bo pokazal v treh njegovih filmih in v enem tudi Gassman, ki se je povezal z De Laurentiisom za tri leta Producent Dino De Ui “Pen filmi snem kudi eno v italijan-svetu. To se na tiskovni .mer; ie Pred krat- Poieč , m'J in Kateri '11>riev ^ega števila nn- !‘ev>lni UiT^vovali tudi igrale111’ scen°Krafi -n nJ:1- ki ti,-L Program',! *“ s0 v njeg0' m °dnje , 2a letošnje ,n l?o Dp | a 0 zainteresirani. > remT115 Sme *pra- letom 28 ietos”1 Vllu 1 kot njegov pro-'n prihodnje » Vse dosedanje , f” tako po šte- tudi Pl8t»o i;^e!’,ava postaviti na k. ko, k. ‘»dat 111 —- 0n 9 filmov, Pn>duitci;;Samoi>toino ali v C* ;eta nDapravU v letoš-” začetku prt- -“‘iS5 l!erta,„b°dn znašali D Jiftv bo š d teh dčvetih Uelatliib tr^' povsem doma b ,^at>rentii .le Pa 130 Dino “‘Ukeji; s napravil v ko-,M«d ’ . v mjini. do"11’ Iilmski^l-eiSimi ifaiijan-v * De r ‘Sralci, ki bo-m prog--rentlisom delali Alberto ‘ett° Sni.d‘ tpr‘° Gassman. • ki , ga poznamo Petih humoristično imet glavne Prvi Iilm (Vri1 Paslo- -1Jem nosi c!a- Po «e d°fiaia V mučnih V7*V. bo 1 Alb, ,treb 5i ‘Tutti a 0> se a obdeluj caua» e 1943, jan, Ven angleške filmske igralke, med Katerimi Joan Collins, Pascale Petit, Mylene Demongeot in še druga znana imena. Film bodo začeli snemati že v pri hodnjem maju. V okviru vsedržavnih proslav v zvezi z italijanskim preporodom pripravlja Dino De Laurentiis film «1 mille«, ki bo povzel vsebino romana Giuseppa Abbe «Da Quarto al Volturno«. To bo »epično prikazovanje najlepšega obdobja italijanske zgodovine«, %\\ kl_,Posti aja SHo£ - naniza ®'čen0rn ju Upe“t“» poveril v'5a ,a bodn 0 8 Alber'a ftjh.^r , -«»U Carla Gra- ‘talijanskih ali kot je De Laurentiis še rekel »podoživljanje iskrenega navdušenja in zaverovanosti v bodočnost naše dežele, ki je spodbujalo prostovoljce, da so sledili Garibaldiju«. Film bo režiral Mario Camerini, igrali pa bodo v njem najboljši igralci iz Italije in tujine, med katerimi bo tudi Vittorio Gassman. Film bodo začeli snemati v juniju. Alessandro Blasett: bo režiral De Laurentiisov film «Pe-scatori di relitti«. Snov je dovolj znana, saj je roman Cora Brujina z zgornjim naslovom dovolj popularen. Filma ne b0 delal sam De Laurentiis, pač pa bodo v filmu sodelovali tudi Američani in snemali ga bodo v vodah Severnega morja. Scenarij so po romanu izdelali Blasett’ En-nio De Concini, Diego Fab-bri, Gerald Green in Tullio Pinelli. Tudi v tem filmu bodo nastopili tako italijanski kot ameriški znani filmski umetniki, med katerimi tudi Ernest Borgnine in Annette Stroyberg-Vadim, ki se vprav te dni mudi v Rimu. Verjetno bo v tem filmu igral tudi Anthony Franciosa Film bodo začeli snemati čez poldrugi mesec. Nobelov nagrajenec Lager-kvist je 1951. leta dobil veliko nagrado za svoj roman «Baraba». To delo namerava De Laurentiis spraviti na platno. Glavne vloge in režija bodo prepuščene Američanom, scenarij pa že izdelujeta Ivo Perilli in Giuseppe Berto. Film bodo začeli delati v - prihodnjem juniju. »Dva polkovnika« je zgodba, ki jo je napisal Luciar.o Vincenzoni. To bo tudi delovni naslov filma, ki se bo dogajal v vzhodni Afriki ter prikazoval dogodke dveh pol. kovnikov — italijanskega in angleškega, — ki dajeta medsebojni vojni povsem osebni značaj. Polkovnika se sicer drug drugega cenita, kljub temu se drug proti drugemu borita do zadnjega diha — kot pravi zgodba. Režijo tega filma bo De Laurentiis poveril nekemu Angležu, glavne vloge pa si bodo delili angleški, ameriški in italijanski igralci. In tako smo prišli do zadnjega filma, ki ga ima v načrtu De Laurentiis. O tem filmu se ve le to, da ga bo pripravil in režiral Mario Mo-nicelli in da bo obravnaval življenje Italijanov v ZDA. Seveda ni še izdelan scenarij, še manj pa kaj drugega. Preden se bodo lotili konkret- nejših priprav, bodo Monicelli, Age in Scarpelli odpotovali v New York, da bi tu na kraju samem proučili «ambient Brooklyna» in nato konkretno izdelali scenarij. Sicer pa je do pomladi prihodnjega leta dovolj časa za to, kot ima De Laurentiis še dovolj časa za pripravo nadaljnjih petih filmov, ki jih ima v načrtu, in med katerimi bo tudi film o dveh anarhistih italijanskega porekla Saccu in Vanzet-tiju, ki ju je ameriško sodišče po krivem obsodilo na smrt. itaiHo (, a .............- da bo n ‘w-ni ma' j. Ue V °ktobra Md0kunČan v •> ahrenti- Morda ga 1 Reneškh pred‘°*il iu- .vti '!aa na Za*tlVal-Nil, as>ov ,, a i°du» je de- ti Ugega Lau- 111 kon Zgodba « ? ž1vkU 18- stoletja N t88 Trastni?„.Rlmljana 'mi borb v dobi tri ltiš.^stvom N So; Jan ameriškeCa Za- .. . SPvo.J.> a. rdi ki seveda spet se bo boril generala Cu-D° vsebina fil- Sj^Mj jttisei °sti, d* g 0rd' dovclj ji? za m hum0°r ppkazul »voj bod'nljat'e d kl Je tlpi' tal KSvp b' . ž, Sem. ,° izdelan Trastfcvere. “Viai; A------ a° začeli le- v Ameriki ^ «a bodekl Ameri‘ katerem ' ‘*r«l 1 ,“lna Da Lau- mti ' *n° Sorrli. nin • delovni na- za osnovno te- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Lahka glasba; 11.30 Drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar neka,-; 12.45’ V svetu kulture; 12.55 Lahki orkestri; 13.30 Glahba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Radijska univerza: «Potvorjeno maslo«; 18.10 Kor-sakov; »Zla-ti petelin«; 18.40 Kvintet N. Štritof; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Priljubljene melodije; 21.00 U-metnost in prireditve v Trstu; 21.20 Naš juke box; 22.00 La-hajner: ((Skrivnost energije« 22.15 Sopranistka Ondina Otta; 22 35 Večerni ples; 23.00 Kitarist Reinhardt; 23 30 Glasba za lahko noč. Trst 12.10 »Tretja stran«; 14.55 Beethoven: Sonate za violino in- klavir; 15.20 «Jazz Recital«; Stili, dobe. dirigenti. Koper Poročila v slovenščini: 7.38, 13.30, 15.0». Poročila v italijanščini: 6.30, 12.30, 17.15, 18.15 in 20.38. 7.00—7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 do 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 13.40 Kmetijski nasveti: »O setvi lucerne«; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti; 14.40 Zbor RTV Ljubljana; 15.20 Ruske narodne, Izvaja »BerjOzka« iz Moskve; 15.40—16.00 Prenos RL; 163)0 Pojo za vas; 16.30 Današnje teme: «Od kod uspehi našega poljedelstva«; 16.40 Plesna čajanka; 17.30 Basist L. Korošec; 18.00—19.00 Prenos RL- 19.00 Ernest Letuona; 19.30 Petek, 4. innreu lttttO do 22.15 Prenos RL; 22.15 Oktet Dave Peli; 22.35 Brahms. Nacionalni program 11.00 Radijska šola: Rdeči in zeleni semafor; 11.35 Komorna glasba: Leclair; Brahms; 12.10 Vrtiljak motivov: pojo Allori, LatiUa, Torielli; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Program za mladino: »Obljuba«, pripravil Ugo Amodeo; 16.30 »Naš dom«, oddaja za ženske; 16.45 Mednarodna univerza; Glasbenik L. Berstein; 17.40'Glasbena srečanja; 18.30 Enotni razred; »Mikrobi in mi« in »Odisej«; 19.00 Oddaja za delavce; 20.00 Uspeli motivi; 21.00 Simfonični koncert, vodi Gabor Otvos: «Harry Ja-nos«; 23.15 Fantazija motivov. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 «V»iss Pepelkam; 11.0»—.12.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 «Severnica» — moda; 14.45 Pesmi dneva, pojo Celentano, Gal-lo, Lojacono; 15.40 Mednarodni uspehi; 16.00 Miniaturni koncert: »Kvintet Boccherini«; 16.20 Kolesarske dirke po Sardiniji; 17.00 Sest glasov In 8 instrumentov; 17.30 Oder za mladino; 18.35 Magična svetilka; 20.30 »Gran Gala«. 21.45 Pesmi >n Angelini. 22.35 Hindem-ith: Suite iz baleta »Der Daemon«. Slovenija III. program 17.00 Koncert bizantinskih liturgičnih skladb; 18.00 Ocene pesniških prevodov; 18.30 B. Britten: »Rondo, op. 23 št. 1.» In Igor Strawlnsky: «Konccrt za dva klavirja«; 19.00 Filip II. španski in Anglija; 19.30 G. Paislello; 20.00 Vsakovečemi koncert: Haydn, Poulenc, Ravel; 21.30 »La calzolaia arami-revole« v prevodu V. Bodinija; 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor; 8.30 Liszt: Kaj slišimo na gorah; 9.00 Nikolaj Mihaj-lov: Od tečaja do tečaja; 9.20 Ritmi Latinske Amerike; 9.40 V glasbeni šolii J. S. Bacha; 10.10 Od tanga do rock and rolla; 10.35 Jug. solistična glasba; 11.00 Veliki zabavni orkestri; 11-30 Družina in dom; 11.45 Zenski zbor Slovenske filharmonije; 12.00 Trlo Dor-ka Skoberneta; 12.15 Radijska kmečka univerza; 12.25 Naši operni pevci; 13.30 Mariborski godalni ansambel; 13.50 Pianist Jack Dieval; 14.05 Radijska šola- 14.35 Glasbene razglednice; 15*40 Nabokov: Lolita; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Moški Komorni zbor iz Celja; 18.00 Kal-čič: Nalezljive bolezni in cepljenja; 18.10 Veseli planšarji; 20.00 Zabavni zvoki iz Salzburga; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Skladateljske silhuete; 22.15 Dvajset minut za ansamblom Kambiča; 23.10 Črnski pevec B. Ecksttne; 23.30 Schoen-beng in Hindemith. Ital. televizija 13.30—16.05 TV-Sola: Glasba in zborovsko petje, Zgodovina in državljanska vzgoja; 17.00 do 18.00 TV za mladino; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 Pisma in odgovori; 19.45 »Kaj pravite o tem?«: Drevoredi in ceste; 20.30 TV-dnevn-ik; 21.00 »Kralj Lear«, Shakespeare. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. Sovjetska zveza se je v svojem sedemletnem načrtu usmerila tudi na pospešeno elektrifikacijo železnic. V tem načrtu imajo namen elektrificirati 20 tisoč km prog. V minulem letu, ki je že spadalo v to obdobje, so elektrificirali 2000 km prog. Ker se proge elektrificirajo na več področjih hkrati, se ne da reči še, kje bodo z deli prej končali, vsekakor pa se opaža težnja, da bi na transsibirski progi prodrli čimprej in čim dalj. Pred kratkim so dokončali elektrifikacijo proge na odsekih med Zimo in Ceremh-kovim ter med Tajgo in Ma-rimskim na področju Tomska. Ob koncu lanskega leta je bilo v smeri Irkutska elektrificiranih že 4000 km proge. Nadalje so elektrificirali že precej odsekov na progi, ki vodi v Kujbišev in na progi proti mestu Gorki v Uralih. Trenutno najvažnejše delo za elektrifikacijo železnic je na odseku med Slavinskim in Ilo-vajskovim. V letošnjem poletju pa bodo pospešili dela na področju Kavkazkaje in ko bo dokončan odsek med Kav-kazkajo in Belorecenskajo bo vsa proga od Moskve do Tiflisa, ki je dolga 2.300 km, elektrificirana. Tudi na področju Rige, Leningrada in Harkova se veliko dela pri elektrifikaciji železniških prog. Lani so elektrificirali proge med Moskvo in Volokolamskim ter med Moskvo in Malojaroslavcem. S tem so vsi odseki železniške mreže v okolici Moskve na razdalji 150 km elektrificirani. Rekli smo, da so se Sovjeti lotili tega dela s pospešenim tempom, kajti tudi v preteklih letih so elektrificirali nekaj glavnih prog ali njih odsekov. V letu 1957 so elektrificirali 1260 km prog. V naslednjem letu je bilo elektrificiranih 1670 km, iani 2000 km, letos jih nameravajo elektrificirati 2140 km, itd. Vzporedno 7. elektrifikacijo prog pa uvajajo na nekaterih progah Dieslove lokomotive tako da na 5000 km prog vozijo izključno Dieslove lokomotive. Do konca letošnjega leta bo elektrificiranih prog in prog, na katerih bodo vo zile le moderne Dieslove lokomotive, že za 34 tisoč km. Po predvidenih načrtih pa bo ob koncu sedanjega sedemletnega načrta že 100 tisoč km sovjetskih železniških prog. kjer navadna lokomotiva ne bo več v rabi. Ko že govorimo o elektrifikaciji, bomo dodali še sledečo zanimivost: V tovarni «Kirov» v Har-kovu izdelujejo načrte za gradnjo parne turbine, ki bo imela zmogljivost 800.000 kW in bo dala na leto 5 milijard kWh, kar bo za 3 milijarde kWh električne energije več, kot je je pred revolucijo producirala vsa Rusija. Parna turbina bo tehtala 1500 ton in bo delala 3000 obratov v minuti. Seveda gre za sedaj še vedno le za načrte, ki pa bodo že čez tri ali štiri leta uresničeni, kot zagotavlja a-gencija Sovinformbiro, od koder te podatke povzemamo. iz dobe faraonov Glavni direktor UNESCO, dr. Veronese, je na tiskovni konferenci, ki jo je imel preteklo sredo na sedežu ISPI, napovedal, da bo 8 tega meseca iz Pariza pozval države vsega sveta, da bi pomagale rešiti spomenike Nubije, ki jih ograža izgradnja asuan-kega jeza. S tem jezom bodo namreč spremenili Nil v veliko jezero, dolgo nad 500 kilometrov, ki bo pokrilo kamniti testament faraonov, otok Philae in tempelj Ramzesa II. Abu Simbelu ter del sudanskega ozemlja, kjer je mnogo pomembnih arheoloških spomenikov. Ko je dejal, da so se sudanske oblasti in oblasti ZAR že obrnile za pomoč na UNE SCO, je dr. Veronese izrazil svoje prepričanje, da bo poziv iz Pariza naletel na odobravanje 81 vlad, ki so članice UNESCO. Hkrati bo UN ESCO zaprosila za pomoč tudi javne in privatne ustanove in se obrnila na svetovno Pred dnevi je v Švici ne. nadno umrl Adriano Olivetti, predsednik družbe ((Olive tti« iz Ivree, tovarne, ki proizvaja znane pisalne stroje. Adriano Olivetti se je rodil v lvrei 11. aprila 19U1, leta -1924 je diplomiral na politehniki v Turinu, po študijskem potovanju v Združenih državah se je posvetil tovarni *e pisalnih strojev, ki jo je po- javno mnenje. Inženirji UNESCO so proučili načrt nasipov, 'n dru-1 dedoval po očetu. Njegova de-gih naprav, ki naj bi zavaro- jaunost je v celoti povezana s vali pred vodo in ohranili (0 tovarno (ustekleno bonbo-človeštvu umotvore iz dobe nieros, kakor jo je nekdo faraonov. Po prvih cenitvah označil), ki predstavlja prvo-bodo za ta dela potrebovali razreden element v gospodur-ckoli 50 milijonov dolarjev, stoti celotne province. Direktor UNESCO je nato ob- Q njegovem delu in o nje* razložil pobude egiptovske in govt osebnosti krožijo najraz-sudanske vlade za pomoč dru- iičnejša mnenja, zlasti kar za-gih dežel. Obe zainteresirani deva njegovo gibanje uComu-vladi sta pristali na to, da nita» (ObčestvoJ, ki ga je se prepelje v tujino 50 od- ustanovil v Turinu v jeseni stotkov predmetov, ki so jih iet0 1948 in ki je nedavno iz-cdkrili pri novih arheoloških ginilo kot političen činitelj. izkopavanjih. Egiptovska vla- rj0 gibanje je nastalo kot proda bo večjim podpornikom po- test proti režimu, ki temelji darila nekatere templje, ki na strankah in kot epričeva-jih bodo mogli obnoviti izven nje«, ki naj bi dokazovalo, da Egipta. Končno je dr. Vero- \ je moč uresničiti nov sistem nese sporočil, da se je usta- Lpobode in blagostanja za ita-novil ad hoc častni odbor, ki Ujansko ljudstvo. Do te svoje ga sestavljajo nekateri člani zamisli je Olivetti prišel na kraljevskih rodbin, ki se zla- temelju svojih omejenih izku-sti razumejo na arheologijo, šenj, kjer je njegova tovarna, med katerimi je tudi švedski - svojimi nad 6000 delavci, kralj, ki bo njegov predsed- predstavljala okrog njega kom-nik, nato grška kraljica Fri- pleks interesov, ki ga je on derika. brat japonskega cesar- smatral za homogenega. Izhaja, številni državniki, med ka- jajoč iz pravilne ideje o p o* terimi so Einaudi, bivši pred- trebi samovlade, je menil, da sednik nemške zvezne repu- th bodočo državo mogla se-blike, podpredsednik Indije, stavljati številna «občestva» z generalni tajnik OZN in bivši upravno funkcijo, politične direktorji UNESCO. Redki so sinovi ali hčere, ki gredo povsem po poti svojih staršev. Se najmanj je takih med filmskim svetom. Na gor-nji sliki pa vidimo hčer znanega filmskega umetnika Hen-ryja Fonde, Jeane, ki se Je rodila v Hollywoodu pred dvaj. setimi leti in ki se je pred kratkim že uveljavila na deskah nekega gledališča na Broadwayu. Arheološke najdbe v Čedadu Prvi ostanki langobardskih oblačil 120. D: Vaše odgovornosti se bodo povečale, tudi kljub na-I sprotovanju, ki si ga boste na-|«Družba stranke bi izginile, medtem ko bi parlament sestavljali predstavniki «občesteo«. Nekaj p0-aobnega torej, kakor sta si zamislila Fourier s svojim «/a-lanterijems in Tomaž Cam-panella s suojim eSoninim mestom«. Vse te težnje — vsaj kar zadeva njihovo utopistično plat — so propadle, m ni moglo biti drugače. Tudi nje-gova politična kariera (če je sploh mogoče uporabljati ta izraz), se je končala z značilno odpovedjo. Leta 194S je bil član in nato predsednik osrednjega odbora «Comumta», leta 1956 je bil izvoljen za župana v lvrei, kmalu pa je podal ostavko na ta položaj; leta 1958 je bil izvoljen za poslanca kot nosilec neke čudne liste, na kateri so poleg predstavnikov tComunita« bili tudi predstavniki neke kmečke stranke in neke sardinske stranke akcije. Toda pregjri-čati se je moral, da je njegov vpliv segal samo do tja, do koder je segal vpliv njegove tooarne. Komaj leto nato se je odrekel svojemu poslanskemu mandatu (november 1959). ker je u stiku < stvarnostjo, moral ugotoviti, da so se njegovi politično-so-cialni ideali razblinili. Kar zadeva njegovo industrijsko dejavnost, pa je nedvomno dosegel konkretne rezultate. Ni dvoma, da je razvoj tovarne pisalnih strojev v lvrei v pretežni men njegova zasluga, in prav tako gre njemu tudi zasluga za prvi poskus industrializacije italijanskega Juga, z ustanovitvijo tovarne pisalnih strojen n Pozzuoliju. Prav tako je treba priznati, da so pobude Adriana Olivettija pozitivno vplivale na nekatere sektorje italijanske kulture. Njegova dejavnost, ki jo je vršil kot predsednik Državnega zavoda za urbanistiko, kakor tudi kot podpredsednik Komisije za upravo fondov za stanovanjsko izgradnjo, je bila v mnogočem izredno pozitivna. Tudi njegov deželni načrt za Dolino Aoste, ki je bil uresničen z letom 1957, predstavlja pomemben uspeh. Adriano Olivetti je objaihl tudi več spisov; leta 1945 je izšla v dveh zvezkih »Politična ureditev Comunitas, l. 1952 država, Comunita», Pri kopanju temeljev za novo šolsko poslopje so v Čedadu slučajno naleteli na dva langobardska grobova, v katerih sta bila pokopana neki vojščak in neki mladenič, pri tem pa so naleteli tudi na druge zanimive najdbe. Prve najdbe je odkril delavec Aldo Liberale, ki je policijskim oblastem izročil nekatere lepo izdelane zlate okraske, v skupni teži 170 gramov, med katerimi tudi dve veliki zaponki v obliki konjskega gobca. Poznejše izkopavanje je dalo še velik meč, bronasto posodo, konico kopja, rezilo bodala, par Škarij, glavnik iz slonove kosti, zaponko iz pozlačenega brona, končno pa še nekatere manjše v glini pomešane predmete, ki jih arheologi sedaj proučujejo. Cedadski arheologi so kasneje naleteli tudi na grob langobardskega mladeniča, v katerem so našli tudi dragocene predmete, med katerimi tudi kos blaga z vezeninami v zlatu, ostanek razpadlega oblačila. Tej najdbi pripisujejo veliko vrednost, ker gre za prvi ostanek langobardskega oblačila, o katerem niso imeli do sedaj še nobenih konkretnih podatkov. Strokovnjaki smatrajo, da oba grobova pripadata grobišču, kamor so pokopavali pripadnike langobardskega plemiškega rodu. Čedad je bil namreč sedež prve lan- gobardske vojvodine v Italiji, ki ji je načeloval po kralju Alboinu imenovani vojvoda Gisulf. Iz Čedada so izšli tudi zadnji langobardski kralji. Ni prvič, da so v Čedadu odkrili langobardske grobove: že leta 1921 so našli neko grobišče, leta 18 74 pa rakev nekega vojščaka, ki naj bi po mnenju mnogih bil sam vojvoda Gisulf. «»------ Vseafriška konferenca za šolstvo Prvič so se predstavniki šolskih oblasti 15 afriških dežel zbrali na skupno konferenco v Adis Abebi, da bi tu proučili zadeve v zvezi s šolsko problematiko in vzgojo, posebno v zvezi z nacionalnimi in mednarodnimi zahtevami te problematike. Konferenca, ki jo je organizirala UNESCO, s sodelovanjem etiopske vlade, računa, da bodo vse afriške dežele dobile nekaj pomoči za reševanje najnujnejših problemov šolstva. Pred vsem se je veliko razprav ljalo o ljudsko-šolski vzgoji ki ie najnujnejša. HOROSKOP J.A DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Rezultati nekega potovanja ne bodo vidni še tako kmalu, toda vaše potrpljenje bo poplačano. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Ne bojte se priznati svoje napake, kajti cenili vas bodo v vedno večji meri zaradi vaše odkritosrčnosti in razsodnosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Na mestu je previdnost za tiste, ki nameravajo na potovanje: organizacijsko ga je treba pripraviti v vseh podrobnostih. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Ne spuščajte se v neki posel, ki se utegne izkazati za mnogo bolj tveganega, kakor si to predstavljate. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Da bi dognali resnico, se boste spustili v diskusijo z enim svojih najboljših prijateljev. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Majhna nerodnost zaradi neke tehnične napake; toda s svojo popolno organizacijo ji boste pravočasno kos. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.): Skušajte razumeti in odpustiti pomanjkljivosti osebe, ki vam je zelo pri srcu. ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22. 11.): Ne pretiravajte s svojimi kritikami na račun oseb, glede katerih vam je znano da so zelo občutljive. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Na potovanju se boste srečali z osebo, ki je že dolgo niste videli in ki vam je zelo pri srcu. KOZOROG (od 21. 12. do kopali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Naleteli boste na osebo, ki vam bo dala,pametne nasvete. Glede zdravja, pozor pred rev-matizmom. pred dnevi pa je izšla njegova zadnja knjiga «La citta dell'uomo» (Človekovo mesto), zbirka raznih spisoiv, ki ponazarjajo njegov miselni svet. Ta poslednja leta so za A-driang Olivettija pomenila oto- RIBI (od 20. 2. do 20. 3.):|zen zaton; v tovarni ni pred-Neko na videz zanimivo raz- stavljal več tiste gonilne sile, merje se bo izkazalo za praz- kakršna je bil skozi toliko let, no in brez vsakršne perspek- v politiki pa je doživel polom tive. Pri kajenju bodite zmer- svojih idej, ko so se spopadle nejši. [z italijansko stvarnostjo. i — Veš, saj me je meta raau. Ko pu sem ji povedat9 da je moj oče velik bogataš, je postala moja — matu Kolesarska etapna dirka po Sardiniji Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju Priprave italijanskih nogometašev za mednarodna srečanja Belgijec Van Looy zopet prvi v Nuora Ba,llara ia Babart Paal De Roo in Nencini na častnih mestihm s,6la,aa p"aka'partk Aru se vedno prvi v splošni lestvici NTJORO, 3. — Mladi sardinski kolesar Aru je včeraj dokazal, da je vreden prvega mesta v iestvici etapne kolesarske dirke po otoku, kjer se je rodil in kjer tudi živi. Aru je odlično prestal preskušnjo zaradi napada dveh tekmecev in je v odgovor prešel celo v ofenzivo. Malo je manjkalo, da ni sam privozil prvi na cilj v Nuo-ru, s čimer bi še bolj utrdil svoj položaj. Defekt na Messinovem ko- lesu in Benedettijev padec sta otvorila današnjo etapo, ki je šla po najbolj slikovitih krajih. Kolesar Metra, ki sledi v lestvici Aruju samo s 45” zaostanka, je sprožil ofenzivo ko je začela cesta padati in se je vila med oljčnimi nasadi pred vrati Cuglie-rija. Metra si je izbral za pomočnika Casatija, ki je dober ravninski kolesar in ki je si je zadel nalogo, da si zagotovi nagrado prvega letečega cilja v Cuglieriju, kar se je tudi zgodilo. Razdalja med bežečima kolesarjema in zasledovalno skupino se je stalno večala. Pri Sindiji sta imela 2’30” naskoka, na vrhu prve v druge vzpetine pa se je ta povečala celo na 3’1'5”. Prvi poskus, da bi zmanjšali razdaljo, ga je načel prav Aru v spustu takoj po Macomerju. Toda zaprt železniški prelaz in tudi nekaj defektov v zračnicah, je zakasnilo lov. 35 kilometrov pred Nuorom in 65 km po begu se je pripetil kaj čudni dogodek: veter je podrl Metro na tla. Ta pa se je takoj dvignil in se vsedel na kolo ter nadaljeval beg s sodelovanjem Casatija. Toda dogodek je prebudil zasledovalce in posebno Chiodinija, ki je resen favorit za rdečo-plavo majico prvega. Chiodi-ni je zapustil glavnino, v Aru se mu je pridružil in tako sta oba začela zasledovati Metro in Casatija, ki sta bila že precej utrujena. Chiodini in Aru sta dohitela in tudi prehitela bežeča kolesarja in sta sama nadaljevala pot proti cilju. Ko je manjkalo 19 km do cilja, je Aru pustil Chiodinija na cedilu in se je sam odpravil proti Nuoru. Toda so 5 km vožnje, se je sardinskemu kolesarju pridružil Belgije Schroeders, kar je pravzaprav napovedovalo, da tudi odlični Rick Van Looy ni daleč. In res se je ta prikazal 7 km od cilja skupno v Nencinijem in De Roojem, ki je zmagal v prvi etapi in vsi skupaj so nadaljevali proti Nuoru. 2 km od cilja je Aru zaradi ostrega sprinta Van Looya zaostal. Z Belgijcem sta ostala samo Nencini in De Roo. Končnega sprinta se Nencini sploh ni lotil in tako je Van Looy po besnem odporu Nizozemca De Rooja ponovil svoj včerajšnji uspeh. Jutri bo zadnja etapa te dirke po Sardiniji. Kolesarje bo 218 km dolga pot vodila iz Nuora v Sassari. Med potjo je precej vzpetin, ki bodo brez dvoma privabile iz medle sredine mladega Mas-signana. VRSTNI RED V. ETAPE ORISTANO-NUORO (141 KM): 1. Rick Van Looy (Faema) v 4 urah 2’41”, s povprečno hitrostjo 34,862 km (čas za lestvico 4 02 11”); 2. De Roo (Fin-sec) 4.2’26”; 3. Nencini 4.02’42”; 4. Schroeders 4.02’51”; 5. Daems, 6. Kerkhove, 7. Boni, 8. Miesten, 9. Aru, 10. Poblet 4.037"; 11. Carlesi, 12. Sorge-los, 13. Couvreur, 14. Stablin-ski. 15. Battistini, 16. Pambian. co, 17. Gaggero, 18. Impanis, 19. Moser (vsi s Pobletovim časom); 20. Defilippis 4.03’37”; 21 Chiodini, 22. Dante, 23. Fa-vero, 24. Graczyk, 25. Catala- no, 26. Falaschi 4.04’34”; 27 Coletto T. 4.04'55”; 28. Vlajen 4.0679”; 29. Natucci 4.07’05”; 30. Ciampi, 31. Massignan 4.07’ in 11”; 32. Ferlenghi 4.07’25”; 33. Brancart, 34 Monti, 35. Bruni, 36. Casati, 37. Chiti, 38. Me. tra, 39. Coletto Angelo, 40 Bre nioli 4.07’45”; 41. Garau, 42. Guarguaglini, 43 Velucchi, 44. Darrigade, 45. Musa, 46 Da-men 4.0877”; 47. Maule, 48 Ciolli, 49. Guazzini 4.09 07”; 50. Domenicali 4.10’20”; 51. Messi na 4.12’53”; 52 Bui, 53 Fabbri, f NENCINI 54. Grioni, 55. Benedetti, 56. Piemontesi, 57. Piscaglia, 58. Uliana, 59. Musone. LESTVICA: 1. Aru 14.4270”, 2. Pambian-co 14.42’34”, 3. De Roo 14.42’ in 37”, 4. Impanis 14.42’49”, 5. Stablinsky, 6. Nencini 14.43’07”, 7. Daems 14.43’32”, 8. Chiodini 14.4334”, 9. Battistini 14 43’48”, 10 Kerkhove 14.43’5S”, 11. Sor-gelos 14.4471”, 12. Carlesi, Mo. ser, Gagero, 15. Defilippis 14.44 41”, 16 Favero, 17. Colet. to Rino 14.45’36”, 18. Falaschi 14.45’38”, 19. Catalano 14.46’42”, 20. Massignan 14.487 5”. 21. Me. tra 14.48’29”, 22. Casati 14.49’ in 36”, 23 Natucci 14.5070”, 24. Bruni 14.50’30”, 25. Boni Looy 15.00’51”, 29. Gratzych 15.0170”, 30. Poblet 15 01’47”, 31. Couvrer 15.02’32”, 32. Dante 15.03 02”, 33. Velucchi 15.03’ in 22”, 34. Schroeder 15.04’03”, 35. Bui in Benedetti 15.04’05”, 37. Brankart 15.05’28”, 38 Guarguaglini 15 05’48”, 39. Coletto Angelo in Ferlenghi 15.06’50”, 41. Garani 15.07’06”, 42. Chieti, Brenioii in Darrigade 15.0770”. 45 Ciolli 15.07’42”, 46. Guazzini 15.08’32”, 47. Domenicali 15.09’45”, 48. Monti 15.09 49”, 49. Vlaien 15.10’07”, 50. Ciampi 15.10*53”, 51. Damen 15.1205”, 52. Maule 15.12’07”, 53. Fabbri in Piscaglia 15.1278”, 55. Uliana 15.12’28”, 56. Messina 15.13’ in 16”, 57. Grioni 15.13’25”, 58. 1452’54”, 26. Musa 14.53’26”, Piemontesi lS.U-ŽS”, 59. Mu- 27. Niesten 14.55 31”, 28. Van | sone 15.14’53”. Med posameznicami še vedno vodi Heissova (ZDA) VANCOUVER, 3. — Kanad-j kih je uradna lestvica sledeča: ski par Barbara Wagner in Robert Paul sta si zopet priborila naslov svetovnih prvakov v umetnem drsanju. Kanadčana sta na svetovnem prvenstvu zmagala pred parom svojih sonarodnjakov Marijo in Ottom Jelinekom in pred nemškim parom, ki ga sestavljata Maria Kilius in Hans Jurgens, ki sta zasedla tretje mesto. Slednji par je evropski prvak v tej panogi. Med posameznicami vodi še vedno Američanka, zlata kolajna v Squaw Valleyu, Carol Heiss. Njej sledi s precejšnjo razliko točk Nizozemka Dijk-stra, medtem ko je na tretjem mestu zopet Američanka. Po prvih petih obveznih li- 1. Heiss 939.9 točke 2. Dijkstra 904.8 3. Roles 870.0 4. Haanappel 845.1 5. Heitzer 829.3 6. Wendy Griner 820.3 Lepo priznanje za trud Ricku Van Looyu trofeja «Gentib imunim iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiumiimiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiii milnim ■Minimumi milim imun m m milili n iiiiimiiiiiiiiimi Olimpijske vesti Skoraj tisoč prijavljenih za olimpiado Stroge kazni dvema peteroboju: madžarskima tekmovalcema v modernem ne bosta mogla v Rim na olimpiado Nencini je bil zelo blizu zmage. Toda ta je zopet pripadla Van Looyu RIM, 3. — Organizacijski odbor za rimske olimpijske igre je doslej akreditiral 959 novinarjev, ki bodo predstavljali med olimpiado 631 časopisov in tiskovnih agenciji. * * * RIM, 3. — Prof. Amedea Maiurija so imenovali za člana umetniškega sveta olimpijskega odbora. Isto funkcijo bo prof. Maiuri obdržal tudi v odboru za olimpijsko baklo. * * * BUDIMPEŠTA, 3. — Dva iz. med štirih članov madžarske ekipe za moderni peteroboj ne bosta mogla braniti barve svoje države na rimski olimpiadi. To pa zato, ker ju je madžarska zveza strogo kaznovala. Do kazni je prišlo zaradi njune nediscipliniranosti med svetovnim prvenstvom, ki je bilo v Združenih državah Amerike. iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii Zimska univerziada v Chamonixu Uspeh ČSR v umetnem drsanju Sovjetske zveze pa v tekih Jugoslovan Pavčič četrti v teku na 12 km CHAMONIX, 3. — 2e včeraj je bilo na sporedu zimske univerziade tekmovanje žensk v umetnem drsanju, a so ga morali zaradi slabega vremena prekiniti in razveljaviti vse rezultate tekmovalk, ki so že nastopile. Danes se je tekmovanje nadaljevalo. Zmagala je Čehinja Alavahova pred sona. rodnjakinjo Grozajevo in Madžarko Zullnerjevo, Rezultati tekmovanja v umetnem drsanju po prostih likih so sledeči: 1. Alavahova (CSR) 357,1 2. Grozajova (CSR) 356 3. Zullner (Madž.) 340.5 4. Andernova (CSR) 321 5. Gratcheva (SZ) 308,2 Na sporedu je bilo tudi tekmovanje v teku za ženske in moške. V ženski konkurenci so Rusinje prevladovale. Čehinje sicer niso dosti zaostajale, ker sta se predstavnici CSR vsi-drali na 2. in 3. mesto. Med moškimi se je zmaga nasmejala boljšim Rusom, medtem ko je Jugoslovan Pavčič dosegel nadvse častno četrto mesto. Rezultati tekov so sledeči: ZENSKE 1. Fairzrachmanova (SZ) 34’ in 54 ”5/10. 2. Paulusova (CSR) 34'55”6, 3 Sencova (CSR) 36’ in 04”4, 4. Cernikova (SZ) 36’ in 41”9, 5. Krouglova (SZ) 37'06”. MOŠKI 1 Evstratov (SZ) 48’38”7/10, 2. Kozinev (SZ) 48’50”4, 3. Harvan (CSR) 49’24”4, 4. Pavčič (Jug.) 49'28”4, 5. Sourov-cev (SZ) 49’33”5. Kaznovana tekmovalca sta Ferdinand Geza, ki ne bo smel nastopati do 30. septembra letos in Ferenc Toroczyk. Ne Geza ne Toroczyk se ne bosta mogla udeležiti predolimpij. skih izbirnih tekem. «»-------- Kljub uspehom na olimpiadi Arne Heggveitova ne bo več tekmovala? OTTAWA, 3. — Olimpijska prvakinja Anne Heggveit je izjavila, da se bo verjetno že letos odpovedala aktivnemu športu. Kanadska smučarka, ki si je v Squaw Valleyu priborila naslov olimpijske prvakinje v slalomu in naslov svetovne prvakinje v alpski kombinaciji, je izjavila, «da se namerava odpočiti daleč od smučišč in to, ker udeležba na tekmovanjih zahteva stalen in težak trening*. «»------- Za svetovno nog. prvenstvo Določen spored izločilnih tekem BAZEL, 3. — Organizacijski odbor svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo 1962. leta, je sestavil za izločilne tekme razne podskupine, ki so kakor sledi; Evropa — sedma skupina: države afriške podskupine (Ciper, Izrael in Etiopija) bodo tekmovale med seboj. Zmagovalec bo nastopil z Italijo in Romunijo tudi v povratnem kolu. Zmagovalec teh tekem se bo udeležil finalnega turnirja v Cilu Evropa —- deveta skupina: šest držav afriške podskupine bo tekmovalo po sledečem vrstnem redu: Egipt-Sudan, Tunis-Maroku in Nigerija-Ga-na. Trije zmagovalci bodo odigrali še eno kolo, katerega zmagovalec bo moral nastopiti s Španijo in Walesom tudi v povratnem dvoboju. Zmagovalec tega kola bo dobil pravico nastopa na končnem turnirju. Amerika: osem držav sever-neameriške in srednjeameriške podskupine bo moralo odigra, ti sledeče tekme; Severnoameriškš skupina: Mehika-Kanada, ZDA-Nizozem-ski Antili. Zmagovalca se bosta morala boriti kasneje med seboj, Zmagovalec finalne tekme med državami severnoameriške in srednjeameriške pod- skupine bo mora', odigrati tekmo s Paragvajem. Zmagovalo si bo pridobil pravico za sodelovanje v finalnem turnirju svetovnega prvenstva. Mednarodna nogometna zveza ni izdala nobenega uradnega poročila o sestanku, ki ga je imela v nedeljo in ponedeljek. Novinarji so te podatke izvedeli od delegatov. Zato ni izključeno, da bo zveza, predvsem, ker ni spored zadovoljil ameriške podskupine, spremenila svoje prvotno mnenje in to na prihodnjem sestanku, ki bo 4. aprila. TENIS MEXICO CITY, 3. — Mehiška teniška zveza je objavila imena igralcev, ki bodo sestavljali ekipo v tekmovanju za Davisov pokal. Ti igralci so Reyes, Mario Lamas, Antonio in Gustavo Palafox. PARIZ, 3. — Belgijcu Ricku Van Looyu so danes podelili 14. trofejo «Edmond Gentils. To trofejo, ki jo podelijo najboljšemu kolesarju leta, so Looyu podelili s 25 glasovi. 10 glasov je dobil Bahamontes, 3. Darrigade 1 pa Anglade. TRŽAŠKI SAHOVSKI KLUB III. kolo društvenega turnirja Včeraj so odigrali III. kolo društvenega turnirja Tržaškega šahovskega kluba. Rezultati so sledeči: Toso - Gioulis 0:1. Sosič - Periatti 0:1 Bajc - Scrignari 1:0 Filipovič . Caprio 1:0 Derossi,. Cociancich 0:1 Cappello - Jasnig 1:0 Hreščak - Sossi prekinjena v izenačenem položaju. Stanje po včerajšnjem kolu je sledeče: Filipovič in Cappello 3 točke, Hreščak 2 (1 prekinjena), Gioulis 2 (1), Caprio Periati in Bajc 2, Sosič in Cociancich 1, Toso in Scrignari 1/2, Sossi in Derossi 0 (1), Jasnig 0. Zadovoljiva in uspešna igra juniorjev olimpijskih kandidatov in B moštva Juniorji bodo gostovali v Madridu, moštvo B reprezentance bo igr*l® v Palermu, olimpijski kandidati pa v Bernu FLORENCA, 3. — Danes so imeli juniorji, ki so bili povabljeni na skupni trening zaradi sestave moštva za srečanje s Španijo, ki bo 19. t. m. v Madridu, tekmo med prvo in drugo enajstorico. Prva enajstorica, ki je igrala v sivih majicah, je bila sestavljena iz igralcev, ki bodo brez dvoma odpotovali v Madrid. Druga enajstorica v zelenih dresih, se je skušala upirati napadalcem prve, vendar zaman, čeprav sta halfa Rosato in Castano napravila vse, da preprečita hitre prodore proti golu, katerega je branil Bo-nollo. Prva enajstorica je posebno zadovoljila v napadu zaradi hitrosti in gotovosti polkril Rivere in Ferraria, ki sta bila prav gotovo najboljša na igrišču in tudi zaradi hitrosti obeh kril Milaneseja in Bonfida. Na središču igrišča s št. 5 je bil Juventusov igralec Bercellino, ki je že preživel mednarodno preizkušnjo v juniorski reprezentanci. Ta je tudi dokazal, da je vreden majice državne reprezentance. Med «zelenimi» se je izkazal kljub številnim golom vratar Bonollo. 2e takoj v začetku igre so «sivi» prešli v vrsto odličnih oli# Jugoslovanskega velemojstra Gligoriča so povabili na mednarodni šahovski turnir, ki bo od 24. maja do 9. junija v Moskvi. Na turnir so poleg tega povabljeni zastopniki Argentine, ZDA, Madžarske, Bolgari je, Češkoslovaške in šest udeležencev iz Sovjetske zveze. Jugoslovanski velemojster se turnirja ne bo mogel udeležiti, ker bo v tem času na conskem turnirju mednarodne šahovske organizacije v Madridu. Zelo verjetno je, da se bo namesto Gligoriča udeležil turnirja dru. j gi jugoslovanski mojster. Nizozemska drsalka Dijkstra (na sliki) Je morala že v Squaw Val!eyu prepustiti prvo mesto Heissovi (ZDA). Kaže, da se bo zgodilo isto na svetovnem prvenstvu prodorov, ki so se začeli pri Riveri. Bonollo je odlično u-branil strel Rivere, a takoj zatem se je moral skloniti in pobrati iz gola žogo, ki jo je Ferrario poslal neubranljivo z majhne razdalje. Kmalu zatem, to je po 20. minutah igre, je Rivera povečal rezultat na 2:0. V drugem polčasu sta se e-najstorici predstavili v nekoliko spremenjeni postavi. I-gralci v sivih majicah so se takoj znašli in so sprožili napad za napadom, dokler m Bonfada, ki je v drugi minuti igre dosegel tretji gol, podal žogo Ferrariu in mu s tem pripomogel, da je dosegel četrtega. V 18’ pa je Castano na vrsti, da s krasnim strelom iz razdalje 20 metrov preseneti Bonolla, Nogometaši v zelenih dresih so skušali odgovarjati in presenetiti zaledje sivih, ven- dar so bili njihovi napadi brez posebne ostrine. Končno so sivi zopet prišli v napad in Rivera je ponovno potresel mrežo nasprotnikov. Postavi, ki sta zaključili tekmo s 6:0 (2:0), sta šli na igrišče kakor sledi; JUNIORES — prva ekipa (sivi); Capasciutti; Rossetti, Facchetti; Beretta (Castano), Bercellino, Mazzanti; Milanesi, Rivera, Mascheroni (Verone-si), Ferrario, Bonfada. JUNIORES — druga ekipa (zeleni): Bonollo; Maseotto, Baricchi; Salomoni Rosato, Castano (Carpenetti); Panza, Cavallito, Veronesi (Canepe-le), Cartasegna (Ronchi), Lon-goni (Ungaretti). - GOLI — v prvem polčasu: v 8’ Ferrario, v 20’ Rivera. V drugem polčasu: v 2* Bonfada, v 4’ Ferrario, v 18’ Castano, v 24' Rivera. * * * Trening B moštva italijan- iiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiniMiiiiiiiiiifiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiitiiiiiitniiiniiii Svetovno nogometno prvenstvo že povzroča skrbi Predsednik madžarske nogomefne zveze napoveduje zmagovalce posameznih skupin Bo Fiorentina pristala, da bo Hamrin igral v švedski reprezentanci? DUNAJ, 3. — Predsednik madžarske nogometne zveze Sandor Barcs je, kot javlja agencija MTI, pojasnil na neki tiskovni konferenci, da se bodo znašle nogometne reprezentance evropskih držav med finalnim kolom svetovnega prvenstva v Cilu 1962, leta v težkem položaju. • Te države — je izjavil Barcs — ne bodo samo tekmovale prcuti petim mpčnim ekipam južnoameriških držav, temveč se bodo morale boriti tudi s podnebjem, na katerega niso navajene*. Barcs je izrekel tudi mnenje o zmagovalcih v posameznih skupinah, ki naj bi bili sledeči : EVROPA: 1. skupina: Švedska; 2. skupina Francija ali Bolgarija; 3. skupina: Zah. Nemčija; 4. skupina: Madžarska; 5. skupina: Sovjetska zveza; 6. skupina: Anglija; 7. skupina: Italija; 8. skupina: Češkoslova- ška; 9. skupina: Španija in 10. skupina: Jugoslavija. JU2NA AMERIKA: 1. skupina: Argentina; 2. skupina: Urugvaj; 3. skupina: Peru. * * * FLORENCA, 3. — Pred dnevi je tehnični vodja švedske nogometne reprezentance, ki bo moral sestaviti moštvo za svetovno prvenstvo, izjavil, da želi uporabiti v enajstorici tudi nogometaše švedske narodnosti, ki igrajo v italijanskih društvih. Ker je trener omenil tudi Kurta Hamrina, ki igra v vrstah Fiorentine, so vprašali športnega direktorja florentinske enajstorice kaj meni o tem. Ta je odgovoril, da je vse še prezgodaj in da na vsak način pričakujejo s švedske strani uradno prošnjo. Sele nato bo vodstvo prouči- lo zadevo in se tudi izreklo o stvari. BOKS LAS VEGAS, 3. — Svetovni prvak srednjelahke kategorije Američan Don Jordan je podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bo pristal v marcu na dvoboj za naslov svetovnega prvaka z zmagovalcem srečanja med Argentincem Fredericom Thompsonom in Kubancem Kidom Paretom. Pred podpisom so Jordanu zagotovili garancijo 85.000 dolarjev (54.000.000 lir). Kot je znano, je Thompson decembra lani v Argentini premagal Dona Jordana s K.O. že v četrti rundi. Ta dvoboj pa ni veljal za naslov prvaka. * * * Svetovni prvak težke kategorije Sved Ingemar Johansson je izjavil, da je povratni dvoboj s Floydom Pattersonom dokončno določen za 22. junij v New Yorku. Johansson je pojasnil, da se bo po turneji v okolici Gaze, kjer bo nastopal za čete Združenih narodov, preselil v 2e-nevo, kjer bo začel resen trening. Sedem ali osem tednov pred dvobojem za naslov svetovnega prvaka pa bo odpotoval v Ameriko. ske reprezentance in „ skih kandidatov je dovoljil zveznega k«j“Y ji Vianija. Y prvem P°‘c ; enajstorica olimpijski« jj, \ datov, predvsem P,0,, p,- Bulgarellija, Leoncinu*’ ^ meazzija in FavalU)? ^ zaigrala, pa čeprav gla le en gol. V dru*«®,V času pa so se izkazal ^ e a jv Jt Oo)u B moštva. Half lmU1a, P ^ ir neV^i, pa Fogli je ® fr zalagal ospredje z gami in med vsemi alL( pila Angelillo in Ag,| sta pripomogla k hi' k cijam napada. Tudi 'p' ^ dal svoj delež, zaradi ,,, so kadeti zabili kar * od katerih sta bila “ na in neubranljiva. . jjt Ob koncu igre je ial n* vil, da bo verjetno P . ) igrišče v Palermo, : tekma Španija B ' * sledečo postavo: Anzolln, Malatrast, jjf letti; Fogli, Tagliavin^ i chese ali Leoncini; .»jP Sacčhella, Angelillo, " J Corso in Bettini. .. pt Enajstorica olimpij^jgrf1 lidatov, ki bo 9. b-u®'y(rr bo didatov v Bernu s Švico, no sestavljena kot si Calfieri, Noletti, ^(0 Pelagalli, Salvatore, -Fogar, Bulgarelli, pjj) Favalli ali Rivera in gro nogomet FRANKFURT, 3. ’ za nogometni pokal P ^ je enajstorica EintraO ^ magala dunajsko ekip0 z 2:1 (1:0). V- *-a UTRECHT, s. - - ^ tekmi za vojaški n ^ turnir je Holandska P2 Luksemburg s 3:0 (»• J S tankom čez sp«1 jc 3. »a Šči (Nadaljevanje s Tudi v proizvou r kih poletnih klobuk« ^ zatekli k papirju. I*■ j01 8a se prav tako itdet ..sp \ roke obleke ki W prati in celo tud1 hil dni« s«( in celo 5t,je bi] Jadra iz papirja, ki ^ 119 polovico manj od P izkazala z*. i-t • Taka f* fj Vi so se praktična. moč uporabiti tUf',0j)i, c biških ladjah in « n,pit dai nezgorljiveža l)i kp iz izdelujejo zite, kulise in ko*>. ^ f ‘t, tudi delali odeje. Ke011p,pir, ’ tudi tak taK til *• zgori, ne da bi pu_s boj niti najmanjšo pepela, kar je neP ve vrednosti zlaS plomatsko službo. ,fjg f$ B a** — J j jo tudi omot »z ščiti pred rjo predmete. Ob P°‘ P* jr! da povzroča rjaven)*j||F skih delov na m«s S zih in dokih, in ia naprave ovijajo 5 P ki jih ščiti pred r| f f Za enega naj*ef, nipj proizvodnjami karb^V hov v proizvou—-^ se smatra nov >e imenovanega ***" po ja za pisalne str0^.g' ^ _. jem videzu se 1 * likuje od dosedan) ^ bon-papirja, toda 2 « V Dr moč dobiti sedem K J a čistih kopij; Znanstveniki z.nanstvennu “ . o’ • v svetu pričakuješ’ f<( ; v kratkem nastop* „ k s» A je, ko ne bodo uP ji - - ie5V več niti grama proizvajali dober K ga b0 moč upora« različnejše namene l jniene« , — ^ PRETRESLJIVE ZGODBE VII. GLAS IZ 2. VV i 11 in in Hope Hodgson Potem sem zaslišal iz ladijske odprtine Willijev glas. «Kaj je, George?* «Will, pridi sem,» sem rekel. «Pa kaj je?» je vprašal, ko je že prihajal po palubi. Pripovedoval sem mu o čudni zadevi, ki se mi je pripetila. Spraševal me je na dolgo in široko. Potem je za čas pomolčal in nato napravil z rokami zvočnik in zakričal. «Hoj, vi iz čolna!* Od daleč je prišel šibek odgovor in moj tovariš je klic ponovil. Trenutek tišine, potem lahno udarjanje vesel. Will je zopet zaklical. To pot je dobil odgovor; »Spravite tisto luč!* Vrag naj ga nese, če bo to naredil, sem zamrmral sam pri sebi, toda Will mi je rekel, naj naredim, kakor mi pravi glas in Jaz sem skril svetilko za zaklon. «Približajte sel* je zaklical Will. Udarci vesel so se nadaljevali, potem so se znova ustavili kakšnih deset metrov od ladje. «Le bliže,* je zopet zaklical Will, «tu se nimate niče-»ar bati.* «Obljubite mi, da ne boste svetili.* «Kaj za vraga se tako presneto bojite luči,* sem zarohne*. «Ker...,» je začel glas in se pretrgal. •Kakšen ker?» sem ga silil. Will mi je položil roko na rame. «Bodi malo tiho, prijatelj in prepusti zadevo meni.* Potem se je nagnil nad ograjo in rekel: «Slišite, vi tam doli, Se vam ne zdi malo čudno, ko vas najdemo tu, ravno na sredi tega prekletega Pacifika? Lahko si mislimo, da nam na skrivaj pripravljate kakšno presenečenje. Pravite, da ste sam, a kako naj se o tem prepričamo, če vas niti za trenutek ne smemo pogledati. Zakaj se tako bojite luči?* Ko je Will končal z ogovorom, sva zopet zaslišala udarce vesel. Naposled se je zopet zaslišal glas iz večje daljave in neskončno obupan in zanesen. «žal mi je... žal mi je... Nisem vas hotel motiti... Toda lačen sem in tudi... ona je.» Glas je zamrl in sledilo je neenakomerno udarjenje vesi. «Ustavi se!» je zakričal Will. «Nisem te hotel odpoditi. Vrni se! Luč bomo imeli skrito, če ti je že tako zoprna.* Potem se je obrnil k meni. «To je vražje čudna zadeva. A morda se nimava če- sa bati.* V njegovih besedah je bilo nekaj vprašujočega in zato sem mu odgovoril: «Ne, ta nesrečnež je najbrže doživel brodolom in je verjetno zblaznel.* Udarjenje vesi se je bližalo. «Skrij luč za zaslon!* mi je rekel Will. Potem se je nagnil čez ograjo in poslušal. Spravil sem luč in stopil k njemu. Kakšnih deset metrov od ladje, je udarjenje z vesli prenehalo. •Zakaj se ne približate?* je mirno vprašal Will. «Dal sem spraviti luč.* «Jaz... jaz... ne morem,* je odgovoril glas. «Ne upam si priti bliže. Ne upam si vam plačati... živeža.* «Prav, prav,* je rekel Will in malo počakal. «Dali vam bomo živeža, kolikor ga boste mogli nesti.* Zopet je malo počakal. «Zčlo ste dobri,* je dejal glas. Bog naj vam povrne. Besede so bile hripave in glas je obmolknil. •Kje je pa... gospa?* je nenadoma vprašal Will. •Pustil sem jo na otoku,* je odvrnil glas. «Na katerem otoku?* sem se vmešaval. •Ne vem, kako se mu pravi,* je odgovoril. «Ko bi sreča hotela...* je začel in hipoma prenehal. «Naj pošljemo čoln po njo?* je vprašal Will. «Ne!* je rekel glas ogorčeno. «Ne, za boga ne.» Nastal je premor in iz besed, ki so sledile, je bilo čutiti rahlo očitanje. «Spustil sem se do sem, ker sva bila v taki stiski..., ker nisem mogel več prenašati njene agonije.* •Oh, saj sem res pravi brezsrčnež,* je vzkliknil Will. «Počakajte trenutek, kdor koli ste. Grem in poiščem kaj za vas.* Cez kakšno minuto je bil nazaj s polnim naročjem živeža. Stopil je k ograji. «Se lahko toliko približate, da vam dam te stvari?* je vprašal. •Ne... se ne upam,* je odgovoril glas. Zdelo se mi je, da je v tem glasu neugasljiva želja po hrani. kakor da se neznano bitje z nadčloveškimi močmi bori z obupnim poželenjem. V hipu sem razumel, da tisti ubogi starec v temi resnično trpi zaradi pomanjkanja tistega, kar je imel Will v rokah. In vendar ga je tajinstven strah zadrževal, da ni planil do ladje in stvari pograbil. Kot v poblisku sem dognal, da nevidni človek ni blazen, pač pa da se pri zdravi pameti mora boriti z nekakšno kruto usodo. •Pri vragu, Will,» sem rekel in v meni so čustva kar plavala, med njimi pa je bilo najmočnejše sočutje. «Zloži vse to v zaboj, ki ga bova porinila, da priplava k njemu.* Tako sva naredila. Spustila sva zaboj na kavlju čez rob ladje v temo. Trenutek nato naju je kratek vzklik nevidnega opozoril, da je dosegel zaboj. Potem nama je zaklical v slovo in se nama je iz vsega srca zahvaljeval Brez odloga se je oddaljil in enakomerno udarjanje vesel se je zgubljalo v noč. «Kako se mu mudi!* je pripomnil Will malo užaljeno. «čakaj,» sem ga potolažil, «za trdno vem, da se bo vrnil. Gotovo je zelo trpel zaradi pomanjkanja hrane.* •Kaj pa z ženo?* je vprašal Will. Za hip je obmolknil, nato je dodal’ «To je najbolj čudovita prigodba, kar sem jih doživel kot ribič.* «Da,» sem rekel in se predal svojim mislim. ,, Cas je tekel, minila je ura, dve in Will je bil f. menoj s komolci oprt na ograjo. Čudni dogodek n«11 pregnal vsako željo po spanju. Potekala je že tretja ura, ko sva znova zasliši® vesel po mirnem morju. •Ali slišiš?* je rekel Will tiho in rahlo razburjen’ ^ , •Vrača se, se ml je zdelo, da se bo,» sem zamr^L Udarjanje vesel se je približevalo in opazil sen* samezni udarci bolj vsaksebi in odločnejši; to Je £i 61 A »Mv *&A Si v e zaeio, aa se do,» sem zan'*"J9^ ’ n, je približevalo in opazil seib' . p, »o , saksebi in odločnejši; to je f zaužite hrane. Na krajšo razdaljo od ladje je šum hal in iz teme je prišel k nama čuden glas. »Hej, mornarji!* j •Ste vi?» je vprašal Will. .«), * «Da,» je odgovoril glas. «Prej sem tako naglo 009 drugače nisem mogel.* •Kaj pa gospa?* je vprašal Will. •Ona... ona vam je na smrt hvaležna in bo po smrti.* N. t"" St S »J K Will je hotel odgovoriti, a glas mu je bil v zadre*, /j ^ se je in je obmolknil. Tudi jaz sem molčal, SprašeViUj<' ’>sjih kaj naj pomeni tisto neznančevo izpretrgano govo« «l|OŽ vdajalo pa me Je sočutje. " / i 8; Glas Je nadaljeval. .gfi aS •Midva... ona in jaz, sem dejal, ker sva bila de1 j 'lte dobrote..,* 7' K id« Will ga je prekinil, a ni mogel spraviti iz sebe neKa- •Prosim vas, ne... ne zmanjšujte svojega čl°v usmiljenja,* je rekel glas. Obstal je in molčal dobro minuto. Potem je P%jl»J ll” •Govorila sva o tem, kaj se nama je primerilo-da se bova poslovila od tega sveta, ne da bi ko^V^ grozo, ki naju je zadela. Zdaj sva pa oba teh miš1*’rfl’ cojšnja noč nekaj posebnega in da bog hoče, naj v vedujem, kaj sva pretrpela po tistem...* »Kdaj?* je vprašal Will sočutno. J •Po brodolomu Albatrosa.* ^ f. ....... . (Nadeli«*1* N S