1111)11 fl (H. MJ 1 IflSV, ft. 1 my M» m» ou 4 S. tirno*. foMbiMMr GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. rrnmiiiiiiuainBfcM D> largest lioTniu MU ta tfee UmitU &TWJ ČAJ m*pI ui Lagal Holidays I M000 |iU«4 4 TELEFON- 2876 CORTLANDT. Entered a? Second Cla« Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y^ under the Act of Congre?« of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT« NO. 235 — fiTEV. 235. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 7, 1919. — TOREK, 7. OKTOBRA, 1919. VOLUME XXVIL — LETNIK XXVIL OTVORANJEINDUSTRIJALNE Delo in kapital KONVENCIJE TKI VELIK F UNIJE IZJAVLJAJO. DA SE NE BODO VDELE ŽILE KONFERENCE, KOJE NAMEN JE KONČATI SPLOŠNI NEMIR V INDUSTRIJI. Washington, 1>. 6. oktobra. — Odposlanci kapitala, deln in spliMii >fa <>!)( iiut a »o m' sestali dane*. tla razpravljajo o razmc i a li v imtiifctiijaU t t najdejo pot. kako izboljšati jih. Bolezen pred ".♦•»■nika WiUoiiii. ki j•• -klical to konferenco. je imela za posledico •i:» je koniciv in-a brc* vsakega dolirei^g« načrta. Kabine* se j*- "»»-sla! danes ziutraj. da se dogovori glede omiov-nega protrrt lua pred. olvorjenjem konference tekom popoldneva. Zgodaj xju*iuj m bilo .v* jasno. •'•»• bodo navzoči zastopniki bratov ščin želcznie*irjev in knrjačev in I'nited Mine Workers je objavi-a, b s»e bi"- zavzema za ustanovljen je sveta, *ii bo sli- hoteli prdoSti stav- veeiaa ostalih vdeleieneev na in- «-e:i pokojn« it.u Vojno delavskemu svetu z dodatkom določbe, da ke na čas. po končani konferenci. "Ustnjalni konterenei. če moremo me s silo uveljaviti >vojr sklepe. Vojni delavski svet ni imel tiru Železničarji, uslužhcui v tozadev- s'»atrati izjave- listov za nekak 'j' polnomoči kot ono javnega mnenja pri izsiljenju svojih ukre- nih napravah, pa so se uklonili termometer javnega mnenja. Ti I' o v m čep r» ' je pri/, čina stvar, da je poziv na javno mnenje ved- prošnji predsednika. Preinogarji l>M*ni izraz mnenja kapitala je vsi '» učinkoval te|r'»m vojnega časa, je vendar malo vrjetno, ;een poziv obveljal tudi v mirnih časih. crle«b' katere ha industrijalna konferenca da bi so izjavili. da bodo zastavkali v I,ovan v izjavi Trgovske zbornice Združenih držav z oziKmi na in pričet ku novembra. < V ne l»o na brez šla konferenca rešitve, ki bi bila dustrijalni mir: — Pravico delavcev z- lenkostt n. Sodeč po splošnem javnem nint nju prizadetih strank, namreč a i la, kapitala in splošnega občinstva, ni pričakovati nikakega posebnega uspeha od te konference, (iotove panoge iiianstrije so že K na zadeva, dvoma glasovala, je ona Li«re naVodov. Delavska skupina konferen- splošno zadovoljiva, bo pomenja-ce se v vsakem oz i ru zavzema za odobrenje mirovne pogodi »e kotilo to pričetek velikih stavk, vspri-i* sedaj Zastopniki drugih skupin pa so mnenja, da j ? treba rešiti] čo katerih je sedanji nemir ma vprašanje odobren ju mirovne pogodbe v najkrajšem ča>u in naj ,i»* mnenje j^lede vsebine pogodbe še tako razdeljeno. Večina članov konferense njih imena navajamo na drugem i est n > je dospela ' Washington še danes zjutraj. John I). Rocke-"l« Mer mlajši je do*p*>I v Washington že pretekli več^f. Samuel (jom- pers in njegovi tajniki si» bili v Washington že tekom preteklih I ur dni. l^ejansLi je ope/.-ti le eno sporno točko, ki ločuje vrste kupi t;.I'Ktov m delavcev. To vprašanje s«- tiče takozvanega "Open'* ali * ('losed ' š "|>a. ("e bi i.e obstajal tozadevni -por. bi predsedniku Wilsouu spim. i.e bilo trebi sklicati tozadevne konference. Vse druge zahteve delavcev ko imprinter dobre plače, dober ameriški življeuski stan-«i.i»-. 1. «b»br<' 'lelavske «»o«roje. kompenzacijo za delavce in krajši de-le\i«i -— so sprejeli kapitalisti kot nekaj, čemur se ni mogoče izogniti. i('c,:rav bi se radi! Priznanje unije in "closed"" šopa. — to je glavna stvar, za katero se gre. Kakšno rešitev je izdelal predsednik Wilson za ta problem? K.ipitril in d>*lo pričakujeta hrepeneče odgovor na to vprašanje. Na-črt s,- j«« I<'-»;t. tla bo predsednik Wilson predsedoval tej konferen- ii ter se pog.ijal z i*bema strankama, ne da bi se brezpogojno izročil v roke tej ali oni stranki. Splošno prevladuje prepričanje, da bo predsednik, ki bo na-< »lov a l kour. renči, I" takozvani "mož iz slame" ki bo sklical kon-Jereneo, drž;.I lep in okrogel govor, sprejemal predloge itd., »la pa bo resnični zastopnik predsednika Wilsona Thomas l)avis iz Chiea-»;h. torej mu/., ki bo skušal udejstviti načrte predsednika, ne da bi' jwtkazal pri tt m svoje rc'ce ali se vmešaval v zadeve v splošnem. Delo je razcepljeno med radi- Mr. Jot.i s je mož take vrste k«»t je polkovnik House. Molčeč kalee, ki bi hoteli odpraviti pri-;'. misterijozen, ne.be topen in uspešen. \'se, kar bo storil Mr. Jo- vatno last, strmoglaviti sedanjo liei, bo stori, na na kojega nazadnjaška '" ****** " bnojM« rf Inanjsi„a še vedno nasprotuje or- l'.»;te in osebnih sest .nkov. Bankers Club v Ne Vorku je bil sre- -aniziranemu delu. Xa drugi stra i. s e tozadevnih sej. Posledica teh posvetovanj je bila, da so *kle ui pa stoje Stevilni delodajalci, ki rili kapitalisti uajprvo poslušat! zahteve delavcev {!), prelil) b »- (zahtevajo popolno unijonizacijo d? predlo/. 1» kak d .locen načrt za uravnavo sedanjih deLl nkih Uela ter temelje svoje glavno u-t.porov in /a uravnavo nemira, ki prevladuje v vseh ii_duMrijah J)anje na boljže p0?0je na skupne praM, tla n::na gos,>oda na razpolago aobenega načrta, če (komiteje in svete, krajevne in narodne, ki naj bi pospešili boljše organizacijo se prav tako jasno priznava kot katerikoli drugi element v družbi. Eden najbolj odličnih nasprotnikov organizacije ali pravzaprav narodne unijonizacije. je sodnik (iarv. načelnik United States ko napravo bi se lahko razširilo Steel Corporation, kojega priče- tako. da bi obsegala vse naprave vanje preti senatnim komitejem industrije v celem narodu, \ prizorile korake v splošni smeri nam priča o nazorih onih deloda ^s<" industrie v eni občini in nato jem lj i ve ter se prila meram v različnih industrijah. John 1). Rockefeller mL. je na naslednji način gotovi! svoje na-ziranje glede vprašanja, kako hi bilo mogoče najboljše izdelati in uveljaviti tako zastopstvo-. — Prepričali, sem, da je naj- (Iz govora dne l. 'jt*nja celega vprašanja plač na drugo podlago, septembra.) — Delavski program, katerega je sprejela m'rovna konferenca kot del mirovne pogodbe, predstavlja enega največjih uspehov novega dneva, v katerem bodo interesi dela na sistematičen in inteligenten način zavarovani in pospešeni. (Tz govora dne 1. sept.) — Treba je ugotovitve principa, ki naj bi vladfl celemu razmer-boljša oblika zastopstva ona, ki ju med delodajalci :n uslužbenci. Ta princip naj b: temeljil na tlo-jc zgrajena od temelja navzgi- bri zavesti ter kril vprašanja delavskih plač ter dohodkov kapita-ki vključuje vse uslužbence. Ta la, prilik" za napredovanje ter priznanje zaslug. (Iz govora dne 1. ko zastopstvo naj bi se pričelo z septembra.) — Treba je trdnega sklepa z ozirom na sredstva, potom katerih bi bilo mogoče prestaviti tc principe v dejstva. V tem oziru bi bil . ♦reba izločiti vsako ugibanje in teoriziranje. (Iz govora Pri \ seh razpravah glede visokih življenskih stroškov s*? splošno predre osnovni faktor tega dejstva. Ta faktor je pomanjkanje produkcije. To (kiinštuo i ugotovilo je izdal danes Magnus W. Alexander, poslujoči ravnatelj National Industrial Conference Board, ki je imenoval p delegatov na industrijalno konferenco, sklicano od predsednika Wilsona. Konferenca bo razpolagalo s številnimi protisredstvi proti vi-bokim živi jonskim stroškom, — je rekel Mr. Alex?-.nder, — vendar j a ni mogoče najti nobenega zdrgvilskega sredstva (cure), dokler s,- ne lotimo osnovnih vzrokov celega položaja. Združenim državam primanjkuje življenskih sredstev, a imajo dosti denarja, da jil. nakupijo. Tekmovanje med kupci spravlja cene v višino. (To je res nekaj popolnoma novega, kar nam je povedal ta gospod. To ve vsak otrok, ki zna štet: do deset). — V splošnem ljudje ne vedo, da je bilo opaziti po podpisanju premirja ve.iko zmanjšanje produkcije. Skozi dve leti je bila vojna velik bodprtelj in to kljub številnim oviram, ki so se stavile industriji na por. Tvorni*.c dežele so neprestano odpošiljale svoje izgo tovljeno blayo. razmerje med kapitalom in delom ter uredili vprašanja glede plač, delavnih ur itd., — z edino izjemo uprave same. Štiri glavne točke. Štiri glavni prineipiji, glede katerih se bo vršila debata in ki bodo zastopani v vsakem sklepu, do katerega bo prišla konferenca, so naslednji: 1. Kolektivno pogajanje. 2. Zastopstvo dela pri upravi naprav ter pri vodstvu. 3. Osemurni delavnik. ' 4. Minimalna plača. Nezaposlenost, delitev dobičlra jalcev. ki so prepričani, da vodiN narodu in konečno vse industri-unijonizacija neizogibno k uved-!je v vseh narodih, bi Closed šopa. To naziranje pa j Ta načrt soglaša v splošnem z je očividno v manjšini in vsled te- načrtom Whitley-a v Angliji, ka-ga je pričakovati, da se bo kon- terega je priporočil angleški par-ferenea v Washington!! izrekla v lamentarni kcunitej leta 1917 kot prilog organizaciji delavcev. 'standard akcije za bodočnost. Nate bo storila to. bo sledila v ^ bil uveljavljen v številnih tem vzgledu Angliji, kjer so vse j industrijah Anglije. Naša deloda-vojno-časne delavske konference: Mska indnstrijalna komisija, ki sprejele organizacijo kot zaželjiv Je Poiskala delavske razmere v princip. D emokr&tizaci j a. Angliji, je poročala glede tega naslednje: 1. — Ustanovi naj se skupne in-dtistrijalne svete, sestoječe iz zastopnikov delodajalcev in uslužbencev. ki naj se pečajo s splošnimi vprašanji, tikajočimi se in- Nadaljna točka, namreč ona vdeležbe delavcev pri upravi naprav ter splošnem vodstvu, je brezpogojno zvezana s prvo toč- j dust rije po celi deželi ko. Tako zastopstvo je nemogoče, razven če je delo organizirano na popolen način. Glasilo se je, da bo predsednik Wilson zagovarjal princip zastopstva delavstva pri direktorijih posameznih naprav. V svojem go-voru v preteklem maju je rabil 1 »,ravi- * H ^ llii> "in,aj° nekoliko nejasno frazo o -demo- I,C Uesede -,e(ie vprafianj, s kate-lcratizaciji 2. — Okrajni sveti, sestavljeni ra isti način, naj se pečajo z zadevami krajevnega značaja. — Delavski komiteji, istota-ko sestavljeni iz zastopnikov dela v vsaki napravi naj se pečajo z razmerami v vsaki posamezni lia- CK-emurni delavnik. ne vrednosti denarja je omenje- Osemurni delavnik je našel od«. v t('J iz-iavi važen tlel pro-brenje kongresa glede vseh iisiu/. 1 h'n,a delavskih plač. Številni za-bencev vlade in meddržavne trgo '(ia -i*' treba mininnilno vine ter glede vseli zadev dela. k i: F,ai"MJ prilagoditi nakupni sili do-stoje pod kontrolo kongresa. —! l-irja. če bo minimalna plača sploh Predsednik Wilson j«- odobrit jt'veljavljena. "New Republic' osem urni del^\nik v svojem go-fs,av,ja »aslednuji predlog / ozi-voru v preteklem maju. American |rom ua premirje v industrijalnem federative« of I h bor se je v s v o L'°jn: jem pcror':lu v decembru IfHs ' — Kljub temu paj je najti pojavila za to reformo z naslednji-j na podlagi katerega bi delo mi besedami: lahko sklenilo premirje. To je sprejem principa od strani delodajalcev, da ne smejo biti plače, — Dnevni delavni čas naj bo o mejen na osem ur. Vsako prek- srno delo naj bo prepovedano. lSOdee P° "aKl,P"1 s,tl dolarja, majše kot so bile leta 1(113. l>ri- znajte, da je treba toliko plače kot je je treba za naknp življenskih potrebščin, soglasno z naraščanjem ali padanjem cen. V takem slučaju se delavcu ne bo tre l.a bati pomanjkanja, če bi cene .. , _________, .rasle in tudi delodajalcu bi ih» uih okoliščin, /.a katere pa bi bi-1, . , , , ..,.,. , 1 I no treba bati se poloma, ki bi lm nakupni siti dol; koliščinali. » Narodna indnstrijalna konfe-rer-.-a v Angliji se je izjavila za 48-urni teden tekom preteklega februaija. Predlagana je bila tudi določba, tikajoča se izvanred-i > treba posebnega dovoljenja. Splošne določne tega poročila je posledica padanja denarne vred nosti ter plačevanja visokih plač, industrije" in vsled tega so nekateri radikalci domne vali. da je s tem sprejel teorijo o vladi sovjetov. Fraza pa je bila rimi se pečajo okrajni in narodni sveti. Zadeve, s katerimi naj se pečalo ti delavski sveti, naj bodo one sanitacije v napravah, pričet- določena z naslednjimi besedami: jka .in konca dela' 6asOV ^POČit-— Priznati je tfeba pravico o > ^d. nega, ki dela, da se vdeleži na Novi duh. kak organični način vsakega sklepa, ki se direktno tiče njegovega Celo vprašanje zastopstev L blagostanja ali dela, katerega igra skupnih komitejev je stvar nove v industriji. simpatije in novega spoznanja Ta ideja je izpostavljena raz-1 družabnistva med delodajalci in ličnim razlagam, vendar pa kaže- j delavci, ki zagovarjajo ta načrt, jo vsa znamenja, da se nagiba na Z ozirom na to novo naziranje so stran sistema skupnih svetov gle-j zanimiv izjave električnih delav— de uprave posameznih panog in- cev, izražene v dogovoru z delo-dustrije kot pa na stran popolne dajalci: socijalizacije industrije kot jo1 — Bistveni interesi javnosti, zahtevajo radikalci. 'delodajalcev in uslužbencev so Zastopnik delavcev v direkto-riju ima kaj malo ugleda pri šte- sedanja vlada v Angliji odobrila! ter bodo najbrž postale postava Nacijonalizacija se tekom sedanje zime. , , w Nacijonalizac-ija je separatno Minimalne place. . . ... . . , \prasanje velike važnosti, o kate-V tem angleškem poročilu je ,.Pm so b0 brez dvoma vroče He-tr.di vsebovana točka glede mi- batiralo na sedanji industrijalrn nirnalne plače. V principu je odo- konferenci. Načrt Plumba ho t voli ril minimalno plačo tudi pro- ril brez dvoma središče razprav gram Trgovske zbornice Združe-' ~ ozirom na železnice. Nadalje bo 1'ih držav in sicer z naslednjimi prišle vpostev tudi zahteve besedami: premogarjev, ki so bile formulira- — Plače je treba prilagoditi na-jne na zadnji konvenciji v Cleve- landu, ki je zahtevala naeijona-lizaeijo vseh premogovnikov. V Angliji predstavlja to vprašanje bistven del zahtev delavcev in slično ulogo bo najbrž igralo isto vprašanje na sedanji delavski konfereei v Washington!!. kupni sili denarja ter .pravici vsakega človeka, tla zasluži primerna sredstva za življenje, vspričo primernih delavnih ur. Upravičen je tudi do poštenega tloma ter u-živanja socijalnih prednosti. Vprašanje menjajoče se nakup na nove cene ^-'laih radikalcih, ki so prepričani, da je mogoče le malo pridobiti potom takega zastopstva. Veliko bolj vrjetno je, da se bo- Poiiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatvko, t Slavonija, Bosno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in so lan jim razmeram , • • tt • l j • primerno tudi hitro. neločljivo spojeni. \ si bodo ime-, ... ___. , , , - , , . Jamčimo ali garantiramo sa vsako poSfljater, toda sa kake m» h dobiček od neprestanega mirne. ^ ramnde v i2pUžilu ne moremo prev^tTnikake obveznoatL ga vršenja industr.jalnega pro- poS,jcmo y itmro d0m0rin0f naprimer: •resa in posvecenja vseh sredstev 10Q | 2.S0 I 1,000 kron za splošni blagor. 3qq j^jj____^ ? ^ — Ozek stik in simpatetični in- jjqq in-on 15 do različne stranke združile in ze-j teres med delodajalcem in uslnž- . Osnačene cen« .0 veljavne do dne, ko se nadomestijo z dm* amue glede principa zastopstva, v j beneem bo imel za posledico bolj g-imi _ skupnih delabskih komitejih ter ši delavni sistem, ki bo pospeše-j' Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Ord« skupnih narodnih kontrolnih sve-ival produkeijo ter izboljšal raz di pa po Hew York Bank Draft, ter delo mladoletnih so nadaljni.tih V tej deželi se še ni storilo do- merje med delodajalcem, delav ' TVEDZA ftilK liTln problemi, o katerih se bo gotovo Isti glede izdelanja tega principa.jcem in splošnim občinstvom. i« Cm^M ^^ BB| . — --- , ■—------- ■Vm U« I« m? 5,000 kron 10,000 kron 9 25.00 $125.00 $250.00 GLAS NARODA. 7. OKT. 1319 GLAS^NA^ODA ■ : KLOVZHIO PUBLZSHZHO POKFiVl ^ .nr r FRANI IAKMH LMI« MNIDII. Al rauj lUBODA« to I Za po 94 M Za tetrt MU aa SSi " New Ter* M M i Evrope sa celo leto Nt* York M M New Tork M M • LA« NARODA (-Votes tn« Peopt®"^ rt dar «z< <>pt Sunday« aad Subscription jrearty • t / Ad i M Mn( aM Dopiaf km pod plea la eeebnoetl aa ne prlobčnjeje. benar aaj aa bla*ove« podlXJatl po Money '>r6er. kraja naročnikov proximo. da aa nam tudi "•LAI NAHODA* _ Boroucfc of Manhattan. Now TM Qtf< Sr. a» Telefon: mn Cortlaadt. krat. Gospodje, kot so Ferenehak, Golden, Sector, Weinberg mje družeč, ljudje niso tako bo-' Zuckermann, so vaša najvišja instanca. Poslušajte njihove svet* j-1* * }) nimajo take?a uspe-Izpolnite tisto, kar vam svetujejo, pa bo dobro za vas. ikot so ' Nesebični so, ker v sedanjem času najhujšega dela in najve- Tuk~j llirtaimvi5i k-Ntpe- čjih naporov ne zahtevajo zase niti enega centa olače. ^tivno pecdajalno, katera je nam . .. , „ - \sem v ponos m ki prav dc-bro na- W svoje moči so posvetili brezplačno ideji za izboljšanje nez- j podnje. Gotovo pride še tak. ki nonsih razmer newyorskih slamnika rjev. Vsa čast jim! / - Hoover-jev govor i prav,: meni j.' vseeno. Ali to ni i r» »ima Lahko se spominjale, kako je nas pritiskala ki oliiala (kompanijska prodajalna. Tore, je! naša dolžnost. da vsi podpiramo I svojo kooperativno prodajalno, ki je nam v našo lastno korist. Xa društvenem polju prav de- (si Jugoslovanska a — Karol. Jednofa Ustanovljena leta 189S - Inl.orporir&na leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN j „ . . _ . . , t.v„ju =,,„» VV-, »LAVNI ORADNIKIx \ 1 alo Alto, klebncffa ker so strajki dandanašnji na; ai.1>iti" ^ 1 ^ i rdi za 1 1 " ' Ka operacijski :uizi zaveznikov je ležal pan-germanski bolnik, t e«a so operirale lia uspešen način ter se lahaja sedaj v stanju re- konvaJescsii'?e. Hoover pa priznava, da ta konferenca ni bila to, kar l>i mora- ORRGO.H HRESČAK. 407-8tk At«., Johnatown. Pa. JadnoUno irlaaUo: QLA8 NARODA. smo do zaključka, da priredimo veselico iu vinsko trgatev v sobo- . ... . 1t i.t , • , . si\:iri tikajoe se uradnih zadev kakor lu.li denarne poSiljntve naj pp po- to .1. Oktobra v moonrun.sk 1 dvo- Majo na_i;lavnepi tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotne«.! lll-i zvečer Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa. zdravnici »pHCtvala. se naj c pf>siljujo na vrhovnega zdravnika. rani. Začetek <>!> T. zanimiva je pa s stališča, ker so prizadeti — slo-| .... I« nj^ovih izvajanj j, razvidno, ,1« se zavezniki niso bo- Vsl^nina un z„ !a t0' *'.a b' 1"'_::'La na sve'" I"'avita '1« W bili svobodni tu jske pa 25f. Ton j so vljudno v^^^'SK ;arji. 'li najmanjši d o seda) zatirani narodi. Zavean:ki so se borili, da premagajo Nemce, da zdrobijo ne m t V itoliška Jedriota se priporoCa vsem .lupr»elf>vanom za obilen pri-e po "National Fraternal Congress" lestvui. V blagajni lin.i . i . - . . (tristotisoi dolarjev"). Bolnišk;h podpor, odčkodniu in posmrtnin ie vse cenjene rojake ill rojakijlie a ,ze natl P°ldrugi miljon dolarjev. JeUnota šteje okroB S tisoč rednih Olanov A , . , ' - . . UC> ln ol.-ro« i tisoo otrok v Mladinskem oddelku. da se \ polnem številu vdelezite . Društva Jednote se nahajajo po raznih .sleven.skJih naselbinah. Tam kjer Jih New Wku je spl«wa si am ni karala stiajk. je \sa miliUriaem, ki y postajal vedno bolj nevaren zanje. Borili so te veselice. Spomnimo se na ubo- v^°vitev novih. Kdor en pos.uu cian. naj se zBiasi pn taj- ii.-iir, _______; i ♦ ■• ' , . ... 'V . . ... D1Ku b,J'ž"e«a društva J. S. K. J. \ Za vstanovitev novih druStev se pa obrnite na ...... JU industrijo, ne pa za to, da ge otroclee. ki nimajo ne obleke, i giavz.ega tajnika. Novo društvo se lahko vslanovi Z S tlani ali članicami. ne obuvala in ne košček kruha ti ... i pozna razmere, jasno, da štrajka najmanj sedem-: se za to, ,-1; odpravijo mednarodne krivice, katere ie zagrešila Nemčiia vit0mUJd ^ j dosti. Ali pomaslimo. da vsaka PHti sem. ° k«m«-a. __Zavezniki so rekli- j mala pomoč bo dobrodošla, saj /a "i.ni ali d'-vCtimi leti je bilo primeroma dobro. Zaslužilo) — Kar smo , , . \,.|i! .. si.-er v dolarjih. t«nla 1 reba je pomisliti, da so | ht. varno še nekaj povrh. Internacionalne krivice, ki \-e stva i i.ajnianj sto odstotkov cenejše. Plača je osta-jli Nemci, morajo postati solnčnočiste pravice v naših rokah. lohanu svojo ženo. ker je Dne septembra j nagrabili mi tekom stoletij, to ostane naše ter za-j*1™ pre-'n;°r : Revežem ^ . - .. inomagaj rad. -revež tudi tvoj v -S wlul razporoko. I "es-kal ji je K. SO J H, zagresi-t jir!|t Spoinnil sem s(? tudi na bilž.;glavo čez pol s sekiro, da je bila v - ±1 v-,. T. - Ias 1 roka"- j piia.selb'"ie kakor Cliff Mine na ,n4 Stu mrtva. Potem se ie še? lilo j'.ir .'entt.v ve., v,-asih par ven.cv manj. ; Jso tla«!, Poljake ...-miki Avstrijci Sloven«. Čeke in ; h „.,V, -h,„\„„V R„„ ml. 'v te-' <'»»« .............. I/ 4;,pit::li.1 j. kapitalist i-r pUsIa. najprej za svoj last,., .'" --ladzar, Slovake, Hrvate m fcVbc. i„rill j,, d...,i ,ilVednih rojakov i,. S^l'" i" tako vosc-l in pt ijaz-n na ,„r. .> ).o delavec znottcl živeti ali ne. | J! J "JTT"^'" »1,;,1"arourt Hons,,, kot da M iz s|..,la irredenta *to malo mu je mi odpraviti, ee iiočemo, da zavlada na svetu večni mir. je naraščala cene ^o pa ostale pri starem. Slednj v d,h ." da je z ozirom na veliko draginjo delavec ko-j-;IM Je treba vzeti, ker ne znajo postopati z afriškimi domačini. m krtih in za krop. ' bilo storiti nekaj za izboljšanje razmer, treba je bil* e. da m zasluži že % saj draginji odgovarjajočo svoto la se vele ležite te veselice; P1"^1- -S«'veda. tega pj-ijazuv- Nemci so tlačili črnce v svojih afriških kolonijah. Te kolonije cilakem slučaju smo tudi mi ved- ?a ^'ovečeta s., takoj z.iprli. Tržaški izgredi pred sodiščem. Trst. j:., avg. — Kii žensk a "nz-pruva proti mleleženeeiii na i/.«rre-,!'h* in 1. avg. se uade.ljuje \ ."-e: dj. _'4. avg.. n 1 ► i I.-» razprava proti uslužbencu cestne železni« e I\;im SUlavniku, ki je olnlolžen. d:i je btijskal svoje tovnriše k 'ho pripravljeni priskočiti na po-' i>u končan, ta majhen do- ^»vl« m sc upiral pozivu karabU r.oti rešitev je bila organizacija, zarije -o se oprijeli vm. razen par žensk v gorenjem dc-i hodijo % delavnice veliko bolj radi lepih in radodarnih r kot pa zaradi slamnikov. k škodljivce m' slamnikarji niso ozirali, ampak so jih eno jučili i/ sv oje srede ter jih ne priznajo -a svoje tovariše nia čawi. kako se tetlaj protivili bos Sedaj pa so vzeli zadnji med zavezniki, Italijani, pol miljona moč. Za tečno ]>ostrežbo in izvi-st in |»oz€lravijaui vs,. rojak.- iu n.-rj.-v e ie vrvila tudi proti d, lav- »eč interna.ijonalna krivica, temveč čista pravica, kajti Italjanij ni odbor Torej ne pozabile na/ih:s N;Už('lil11 u-j-eha Hmzičii. ob naše paj, da pripomorejo resnici in pravici do zmage, temveč zato, da po- j "aselbine. je gotovo vzn k. . kako priljubljen je in ckonomsko-trgovsivi. '-leni. zvečer se pa vsaki rad malo |,jj v t. naselbini. <>n ie pr\ : Pobijnso t«> karabinerske surovi-Oregon citv, Oregor.. ne!""; nadalj«- pniti zidarjema O «b'la\ skih r::! !ii«-rab n<- i>i< • 1 - t r • t ^kibinti in .I«->'nu Miklav-rem ka.i .lo^ti pnr<«'ali. ] >«-1 >■ ;«• en. obdol/efiinia, .« vojni vrne v Jugoda,':.;o I-epa b*. z;i po-1 r« /J.o iu sploh za vm '/.• j I ' jo Iii.pruviti mejo med temi in onimi š«»pi, v namerni, mkljaj prve skupine delavnic nadomestijo z zalogo v dm- vst liino mu hitrega povra'!'a 7 1 --• I_i so polovico nuzaj v Oregon • "it y bom«» /e poka/ali Tržačanon . k l<» sum! |'ro<- / Italijo! Mi ho emo Vvstrije!" Sklavnik in Miklave«' «•1 a bila oproščena. Itruzič in Ski-lati pa obsojena vsak na tri me-•>< ec zapora Potovanja preko demarkacijske črte. .1 < »e Sel a. COL. HOUSE SE JE LJAL. ODPE Org Pre Str tri ga anijutorji, med katerimi zavzema Slovenec Mr. Ferenehak pusto, so pa pravočasno spoznali ta peklenski namen, ostajala je edina pot — štrajk! aik je bil res proglašen ter še vedno traja. Koliko časa b<> i|.d i« o«l\ isno «nl poguma in zvestobe delavcev napram svoji or ni zaei ji. S« demnajst tisoč slamnikarjev štrajka v New Yorku. Umevno je da se tudi v New Yorku, kot povsod drugod ob takih prilikah, poslužuj* jo delodajalci skebov. Svoje moči rekrutirajo iz vrst oraah Ijiveev in odpadnikov in mislijo žnjimi nadomestiti organizirane de-lavee. < e bo skebov samo toliko koliko jih je dosedaj, je jasno, da ne bodo ničesar, prav ničesar opravili. Bati se je pa, da se bodo našli tudi v naših vrstah ljudje, ka j tere b«>do zaadepile priliznjene Wsede, mamljive obljnbe ter hinav-. Brest. Francija, li oktobra. ranje ter piva prodrla nemško fronto. Ce bi ne bilo Amerikaneev bi bili Nemci tekom preteklega leta v Parizu, kajti Francija, izmu- - , . ^ 5'°". -na štiriletnega 'ooja. bi se ne mogla še nadalje ustavljati. ' T "'"'m' r r . ; - i . ..... J iiial 1 nIh- < »nroauv dela ilHMl |in«li 1 n.sla je mirovna konferenc;, m ameriški delegati so storili vse • , . i ■ ' i i ■ ♦ a -1 -u -- i - - m od teh jih ima JOTO delni-."- to kar je bilo v njih da pripomorejo resnici m pravici do zma- v;trne. ostal;-h ;:<>jK) na hlfH n, H|(l kajt, dezeJa, katero so zastopali, ni zasledovala nikakih sebič „, jtj vo„ ker je (josti rj|.kl>v i|( uih ciljev ter je pnsln na konferenco brez vsakih predsodkov. i Macedoncev, ki bi lahko zavzeli Hoover tam nam pričuje, da so pridi-ovali amriški dele-ati - prostore st^vkarjev. Zdaj, ko predsa»dlllk< n? Wilsonom vred gluhim ušesom, kajti lia konferenci i stavka vs'-pov^»d. je konipanij« bilo dosti delegatov različnih narodov, "kojih politični ideali so rmešnjava na svetu še veliko večja kot je bila. ako iiavka |/r:de, kom})a-___ v si cd česar je bila trdi vojevajia zaman največja vojna v svetovni I^^S?1«- J'* ''—^ teI _ DENARNE POSlUA TVE V zgodovini. intajo strojne puške in druge pri- _ ISTRO NA. GORIŠKO IN Tr-ža.šl.i li«»ti ]»iš»'jo : < J lasom Uri- retlbe vrln Vitega pov« Ijns.šf v,i z »i':'- :;! juliju t. 1.. ki jo je p?"icib-čil uradni "Osservatore Triesti-!i«»"" \ -voji 17s<. Številki / «bie t>. {avgvstit. za pr»-krtrač<*nj«> zemstvo. ki ga izdajajo pristoj- Ilouse. predsednikov zaupnik in »- x n;m,Hn,>lvo- •"•lau ameriške mirovne delega-!"" z - ' "dna 1JHC. f),lP<-l.ial se j,- s parniko,n!V -''ibj-'ci liem.-iji izdaja potne e I J** Northern Pacifh .a prigovarjanja. Rojaki« ne sedite bosom nalimaniee! w Vabijo vas samo vsledtega. ker hočejo sebi storiti dobro, ne pa vam. Kajt-i, ko bo zmagala organizacija, in organizacija mora zmetati, bi pred 6. uro v tovarn. Po- izvršujemo denarna izplačil« potrebi ., kaka listina o ist« .etno-p:ej jih ni !>ilo pred 1). uro ^tiah popolnoma zanesljivo in sedanjiir -ti. kakor potni list za inozemstvo * imajo vseeno. razmeram primerno tudi hitro p( ;di tu'ccstvo. projurstiiic* fsalva- , Tudi na banket sta vabljeni vsi, Tukaj imamo vsi svoje hiše. c€jj jgtr^ na Goriškem in tudi ns ei-ndotT-. ali pa posebno dovoljc-Kot je že znano, se tukaj kateri hočete preživeti par veselili' Plača za navadnega delavca je 4:i Notranjskem po ozemlju ki je »a .i' pov-ljnište\ kai ahiiu-rjev, ki ustanovilo novo pevsko društvo ur ,ned svojimi prijatelji. Le v i centov na uro. Dela se v?ak dan. seder o po italjanski armadi. j jim itačd iu jej«> čn tniki. Potne li Jamčimo ali garantim&mo st Dopisi Forest City, Pa. lia'io, se tuk o pevsko društ _ _ !pod imenom Slovensko katoliško veseli družbi .se more človek pra-fkdor pa hoče še v nedeljo delati. pevsko in dralalično društvo Xa-,v»Li10 zahvaliti za prejete dobrote| tudi iahko dela. rSako pošiljatev, toda za kake mo ■ravo na v lo določeni dan. tukaj splo- Akc kdo več. 2 prej. Društvo si je izbraio p; ime. sito znan Društvo jiriredi na Thanksgiv iog Day koncert a predstavo. Čeravno je še v povoj:h. vendar tu- spoja ;ali na osmi ulici, pa jih v nedeljo ni bilo tam. Poskrili rl'j1^* Ke- pa je lepa slovenska navada. da ae vsaka novorojena stvar na en ali drug način slovesno proslavi, zato bo tudi to društvo po zaključka koncerta priredilo slavnostni banket v Mr. Muhičevih sna -ad tukaj, naj goče zamude v izplačilu ne more chicken day". se oglasi. Pozdrav! mo prevzeti cikake obveznosti Clan. Večletni naročnik. 50 lir............$ 6.00 100 lir............$ 11.40 South SJ. Paul, Minn. 500 lir............$ 56.50 Slovencev nas je tukaj malo in JOOO lir............$113.00 -t" za tuzenistvo izdajaj«« župani, vidirati jih pa morajo civi'ni komisarji. DESET UBITIH V MOSKVI. Helsingsfors. Finsko. H. oktobra. — Deset oseh je bilo mrtvih Moon Run, Pa kajšnji Slovenci lahko pričakujejo Delavskih razmer ne morem d«-i Slovence _ _ ......................... omenjeni večer veliko poštene za- sti opisovati, ker so podobne dru s0 smo raztreseni ter Denar nam poslati je najbolje'in sedemindvajset nevarno ranje. bavc. Igiut premogarskim naselbinam 11H' dobro ne razumemo. Ako po Domestic Postal Money Ordttjnih. ko je pri nekem pogrebnem Društvo pa tudi pričakuje od Nas je tukaj precejšnje ate vilo Jim človek pove, da je Avstrija ali pa po New York Bank Draft sprevodu eksplodirala bomba. — tukajšnjih rojakov splošue pod-(Slo vencev. Tu je okoli 25 sloven propadla, pravijo, da nikakor n« T V RDELA FRANK SAKSER, • j Kdo j«- povzročil katastrofo, se še pore in upa, da se v obilnem šte skih družin, katere so si postavile. morejo verjeti in da bodo pL-ali M (lortlandt «t_. Haw V or k. It ▼ 1 ni moglo dognati, vilu udeleže te prireditve. Natan- 'svoje domove. Veliko je pa tu Ji A" staro domovino Avst rija, pa ne ^ čen program sporočimo prihod- t>c ko t dihurji, kot da bi jih bilo sram pred svojim lastnim smra-jjoii. * < H koncu še en pošten nasvet vsem newyorskim štrajkarjem: — Vatrajajte! Naj ne klecne koleno sredpotal Blizu ate cilja, tako blizu, da ga boste v d oglednem času dosegli ž roko, ee boste vfttrajali. Nikomur drugemu ne smete zaupati, nikopar dragega ne smete poslušati kot edino može. ki vas zastopajo. jfeslojMijo po&CBPj tfi K j® izkazalo ne enkrat, pač pa gto- prostorih. Da je rojak Mr. Muhič dober kuhar, to vemo vsi, da pa ima če vse bolj žlahtne reči. se boste prepričali amenjeni vsčer. nas v kompani>skih 41 blokih'', iu Jugoslavija, potem pa, da gredo n imamo dve slovenski prodajalni rajši na Nemško, a nobeden, kar p za vsako postrežbo. Danes je v.st jih jc tukaj, nemško ne zna. Aii f drugače, kakor je bilo pred pet- ni to čudno? Par jih poznam, ki najstimi leti, ko so nas "»praaevuli bossi, ko smo »li na delo: "Ali si odjemalec kompanijske prodajalne t Čemn nisi, zakaj pa ne? Čc ne boš od sedaj naprej hodil kupovati v kempanijako prodajalno, nimam reč dela zate, kadar zgo-toviš sedanji prostor, ^redo večkrat v drug store in ku- ^ pijo nemški časopis, pa gledajo v B njega debelo, ker brati ga tako ne i p znajo. š Kar se dela tiče, ni prav slabo. Deda se vsak dan. seveda samo 8 ur, zasluži se pa od 45 eentov na- Ali danes prej na uro. Sedaj 15. oktobra bo 1 Moški in ženske K« napravite napak«. Zakaj al na preskrbtte naj- A In na]-p lzku&nj« v zdravljenju tiso^ev in tisočer bolnikov ^ lahko za- & njem najbolj temeljito »dr»vljenj« ln veliko resnic ne pomoči za rač denar. Brezplačna zdravniška preiskava potom Govori vaJ materni jezik. Uradne ure od 9. do S. V nedej^o od 10. ■tarejSt-pa. naj./OfitenejSeira, najlskuSenejSera ln naj- Zk boljiega zdravnika v začetku. Dr. Molila Ima S9 le E Izkušnje v zdravljenju tisočev ln tiitočev bolnikov fR bolnih na najrazličnejše načine. Vsled tega J« poeta p najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem ee lahko aa- m afgurate za avojo bolezen. Brez »krbl boste dobili pri I Dr. 4tk Affc, 2nd Floor. PITr8BUBaH. PA. Nasproti slavne poite. •troja. | de a - - GLAS NARODA, 7. OKT. 1919 Novice iz Jugoslavije Volitve v konstituanto 11 Naš zapad. i'lp. \ F. letnik se bodo spr« jili . _ „ . --.i- «• vsake skušnje u'enci in učen- * od t~m naslovom ljubljanski . , * . .« _;»» kl v*aj z zadostnim uspe- Naprej pme: , , , . ,. . ... . : * liom dokončali četrt: razred kake lamka konf. renca počiva. ah ,r< dl,ie ali natancnejše rečeno, rešuje vpra sko in ^ star] u ,et ali bodo *anja, k. »o ne samo kolikortolik.. bto slHjhu\i do 31. decembra t. 1. postranska za nas. ampak tudi xe* Vpi.niua v pripravljal.« tečaj ka-«1» manj lahka. Najtežji problem, kor tl|di v , lctmk 2u katerega se j< sukala sve- šolnina je mesečno kron za lovna |H>htika v zadnjih doetlet-,()seho in se n|ora pl^.ati vedm> jdi, jadrai«; i problem, ki j- bU 2a U|(!WB vnaprej, nekako težišče in ohtežilua ore-* Prva stvar, ki so jo napravile skoro vse v revoluciji nastale dr-1 žave, je bil razpis volitev v konstituanto. Nobena zunanja nevar-1 nost in niti največji notranji nemiri niso zadržali odločujočih sku-1 pin od tega koraka Da se volja in želje ljudstva nemudoma ugoto-ve, so smatrali za svojo najvažnejšo in prvo nalogo. To jim je bila podlaga in izhodišče vsega državnega prenavljanja, to jih je v vesti oprav .e* lo, da so sklepali in odločevali o usodi ljudstva. Brezi konstituante bi bilo celo javno življenje velika laž. Ljudje, ki ne predstavljale pravzaprav nikogar, bi se predrzno sklicevali na i ljudstvo, katero jih oje že zdavnaj izpljunilo. Stranke, ki so v res-; niči le stavka iz papirja, bi ropotale, delale šum. strašile in m? pro- i t. ne i rale v javnosti, ko so v resnici le prazna vreča, ki dela prah skušnja političnih zvez evropske- ^ ljubljanske gledališke pisarne se IJpndstvu pod nogami. Volitve v konstituanto so napra- ga ravnovesja in je instinktivno pognal Italijo v evropsko vojno,. Pr,javr v * ta problem je bil že večkrat na .Jrn,aj° ,,d L s"l>t- v^ak čet, a vedno z.*»et odlož. n vsled ,,au mI 10 d 1 12 ure *l<>I**Hne v svoje zamotana,. Ta j.r».Vem Vllw,rl mojstru Pehanu Mami, ker je odpadlo vsled njega al' M^""vem »a^tmku. — Kavne samo toliko in toliko itiiljan- »»«*ljstvo Narodne oj»ere potresih divizij, ki so že pripravljali *a zl>°r<* sodelo za nje Nem, i barake v Alzaciji, va,,i® P™ v* Jlh rah in ha,elu unipak tudi oprmtil stotnoče otrnk -kl Wl delovali, kafre neonkih čl, ki bi bile prikova- U"r !a,l^ko ,ct" l>ri "P"znritvah. Sprejemajo so otroci v dobi od S. do 1*2. leta. veselega značaja v svrho izobrazbe S**frežiser je g Pitesr. — Ker je uprava Narodnega gledališča za to sezijo umetniški i>ersoral kakor tudi orkester izpopolnila ter angažovata številnejše o-ebje. se jc zaključilo *ia ii odbora Slovenskega gledali-škeun kon«M>rcija, da se morajo vsled večjih gaž in stroškov cene abon^ment sezije 1919—lft^) zr« 2*)% na vseh sed«wih zvišati. Ži lost ni položni pomožnih slug pri okrajnih sodnijan. ločitve. Kaj pomeni za obmorsko ''Napreju" pišejo: Dannadan državo dejstvu, »e odrezana ml Pričakujemo pointžid sl„-e pri o-morja, tega se danes v nenorraal-fkraJn,,, ^"'J«*« da nas nastavijo nil. časih malokdo xaveda - a 1h, ^ —^■■U.ail. kmalu vsak Občutil. I »oživimo lah-■ P Proanno. I)a smo Fh> ne na ita!janski meji, problem nemški "Drang naeh tKt»'ii", jemlje celo Jadransko in Sredo-/črnsko morje m ure še dalje proti vehodu. In tu je nekaj čudnega iWnn tvori za ve sile razen Italije ta problem bolj vj>rnšaiije »vetov ne-t;a prestiži, je ves svet jmjIu debat o trm vprašanju. Pri ras pa ne pomeni jadma rešitev iz naše narodne sramote. Ker .ie Slov. Narod v naše iznenadenje tudi mnenja, da so "edini izhod volitve potem ni nikakega zadržka, ila se takoj razpišejo. Toda načrt zh volitve v konstutuntao, ki ga je izdal demo-' bratski miuisler dr. Kramer, se glasi drugače: "Volitve se vrše pet mesecev potem, ko ta zakon stopi v veljavo. Zakon stopi pa v ve-j ljavo mesec dni po demobilzaciji. Mesec dni po volitvah se skliče ustavotveorna skupščina"'. C'e bi tedaj jutri demobilizirali, bi imeli konsituanto v sedmih mesecih. Ker se vpoklici nadaljujejo, sel Zaman ^o demobilizaeija izvršila kdo ve kdaj; sedem mesecev za tem kdol ve kd»j bodo pa volitve. Tako si tedaj predstavlja "demokratska" b^FH* * 11^— 'igarettes KAMEL CIGARETE su koje treba da pušite One su tako prijatne i kusne. Kada pušite samo jedan put vi če te primetiti dasu po najbolje i naj kusnije i $o otim če te biti jedan koji čete pušiti samo Kamel Cigarete. 18 cents a package Kamel Cigarete nisu cigarete kao sto ste ji do sada pušili. U njima se nalaži naj bolji duvan Turški i Domači i posle pušenja ne možete ni primetiti da ste pušili. I sa ovim čete sami sebe zadovoljiti i druge cigarete nečete pušiti osim Kamele. Pušite samo uvek Kamele Cigarete one vas neče ni kada desaditi sa njihovim »jJ^Jv pušenjem, jer duvan koje je u njima jam či da je od naj boljeg kvaliteta. Ocenite Kamel Cigarete sa ma kojim drugim cigaretama j cenom u čelom svetu. R. J. REYNOLDS TOBACCO CO. WINST0N-5ALEM, N. C. krat1 pričakrje kotleti. Nič Holjie ni v narodnem o»iru Mnvenci shio In ^m^ri^H . u si m | < i rihe ki s., jo vrvli na ;>n'no,,,Jt upravičeni zahtevati to. isiranka takojšnje volitve v konstituanto. Mi pa ^rečemo: Pot režij i-1 da t.»m ee-..'ta:o.:a razvnino iz tega. da mi oprav- vost ljudstva je danes že pri kraju. Namesto škandalov, ki jih u-liamo prav težko službo kot srnini j ganja liberelno mščanstvo v zvezi s socijalno demokratičnim me sluge. Pni m ni i in poMi letamo po gčanstvom ]>o naši državi, hoče resno delo, hoče ureditev valute, „i .......... . hribih in planinah od kmeta d°'povzdigo gospodarstvu in zanesljivost javne uprave. Razpišite mu >1' rn,o snraviti „r,vi . r kM!'M,.i,• sl tr^,,no m obleko.,liemudomi volitve v ustavotvorno skupsčino! pa nimamo <»<1 te«a drugega kot . >» \ v.]., tmriwl'io dušo do ' elja- • i .. * 1 ' t i>Io\enec .) J prezno upanje. Kaka starost nas._____ rnzmana. mora rrri i- ___i: t . , . . .... ... ol . . bili. bkoro vsi, kar nas je Kovinarjev. smo dobro izurjeni delavci, za kar je priča*ou in naše delo K« vMii smo »-nega, pa imamo dru- KAJ JE MADAMA DE THEBES PREROKOVALA IZ DLANI KAJZERJA VILJEMA. za vi * e i? pod državo eel narrv«! da manjka uajl i! " *' 1 čaka T Draginja je tako zelo veli- Ulko )/c]0 Slovenci, poskrbite rr» '^T, iT^. ^ \nm ^ iu ,,<^leJte lwdi v riului- - l^v in obleko, kako odškodnin', j^o revirje, saj veste, da je od ru- kfik ud anrpdk nikakor ne gin-kvečjemu rep. Zato si mora biti «>lovi iisl.i nnr >d na janafin — «••■ ihki' re* i'Nt;»'i tiamil —. da iti h knueem mirovne konterenee re lu
  • vps nnr'"rd. ii'ticuno uiti te tolažbe, da nam kdaj Tie bo treba beračiti pri kmetih Presodite vendar, ljudje bož-u kakšna plača da je 78 K nie- tlarjev odvisen ves promet, trgovina /ite U< \sa Zn ana francoska kiromantinja niad;:ma d- ,T!ieb-;s jc glasom Psychic Mag:i/.iiie"\ n ivember ska številka PM l gospodu Pavlu I.«j_'a: dinu, sot rudniku lista "•l>i-t:t Parisien", pove«la!a nastopno: "Približni, pred desetimi b*ri i.ii Ameriška vojska ~ topilnica narodnosti selld ,.ak kdru* Tu nutnii ge^ja še večjega jiedanta nad se-in vsa industrija. Poka-jboj. Naj ddovodja dobro pan, da|jo |K.ka llcuUka tlauia vlMlil Kr • svojo ljubezen do naroda. Ijii-jna**e potrpljenje ne prekipi ce?.;«rOV ineda uli»e'c iz mavca en, ki vam baje raste že iz grla mero!. . i. i i i •• i i i i i i picucccMtl posnet t k desni *eviM> in l>om drairinjska doklada; itl ^lOVeosko ljudstvo se bo :». 1 I stvar.ienje ogromne ameriške vojske v minuli vojni je prineslo dokaz. mnogo tujcev, rojenih v inozemstvu in tukaj nasta-l*jenih, ali pa mnogo naslednikov ijikili ljudi, ki so bili drugače sposobni za »ojašči io, niso razumeli zadosti angleški, «l;i l»i mogli postati dohn vojaki. Kakor hitro je vojna uprava odobrila to dejstvo, lotila se je ,(>_ tlela, ki bi t,opravilo ta poniaiijkljaj, iu v mnogih večjih taboriščili čim so bili pozvani v I(.| ]>o Združenih državah, so hili taki * *i{M I Pa brez |w*eu. I \e»t. da ne bo najl»ol je, 'Iransko M>lll[klM'l lie bo — ff«»r« li/ski n I šanj, ni {v^masratin nitj s tpe-'avdnŠMij«* niti * "-m.mi i, kajti da naa kotiferen-i združila, o tem dvomiti otroi'aiem Vzemimo si za Irdjaii** •vatnt«* i'i Ii;i S-'i»*-«!fkl«mirmn ja tu* r. vitlih narvMl mora imeti za-bre* Za|iaila ni nannl ru| Na konfer^tteo ie sploh da se ne misli, kajti ja-^orašanie m> vnl»*d s\oj»» •anosti n.ijbrže niti re<šilo nmoak racsekalo nalik mil \o/lu. Zato mora d orijeti prid.io tdt »rati prav piončiti in »»»šiti. /•»aven' Meter lrv velja danes na te!n lahko pok„zalo med kultur-d"/eli Ki K. ki'a koruzne nmke!ujm sxvtom K. be'a moka fi K. mast K. , . K it.l. C'e ima človek J"1'1^ ^m ^ ,„,o dvema o*ri.ko-1* 1,1 ciniku je usluzben u, k. nrelevlien Jugoslovan. Pred t prfniNlijo in za i/l»oljšanje naše ga žalostnetra k.»j ukrtnejo. liter ndeka diua ga je zavrnil z besedo, ki >pa.«» bih- poprej zmo-ilm- za poje-J6VU. so 110S[]0 v,.),, zanimive znake, dilio sknp:iu'. so izginjale, čim bolj duh Ann-rike in nj«-uih slav- Dne avg-usta je pli;!o po VečjŠi»oka in glolioka glavna črta jeh'il. tradicij prešinjal njihovo dušo in um tednov trajajo-}! stavki do sporaz- pokazovala človeka izredne iuteli-] Šolski poduk je zamenjaval z vojaškim vežhanjem. tako da unui med tiskaruarji m stavci De-pjciu-e. obenem pa Midi vihravejso se učili obenem hiti dobri vojaki in dobri Amerikanci Njihova poviša nje doni:šljavK-'ti in neizmernega V, volja in ,po ohnosl /a jio.lnk je presegala vsako pričakovanjp uči-nosa. \ dvugi tre;n . doi;: telj. 1». ki so začeli s leni jako prijetnim eksperimentom. ii" j- bila okrenjcua proti mese-t k"^. j i - - ■ ■ > > 1 1 se je \ojna končala, je vajna uprava sklenila, da se mora nadaljevati s takim: šolami. Kadi t«-ira no bile ustanovljen«' šele . . ,pod imenom prla svojo obsežno listnico 1 r je, lav-i st> tlosi-gli svojih mezd. 1. septembra, se začelo delo po vseh tiskarnah in so i/.šJj tega une tudi časopisi. Stanovanjska beda v Z-i^rebu jc čevemu griču, kar znaei bbtznosl. Ivo sem to nove lalj •• dama ;:!-! Keeruit kdm-at ioual < ■nt« kjer taki rekrut i ki tudi zelo velika. S stanovanji se vorlži da je pit še vedno vsega. \e samo d t rimo, da se ve-j ne spozabi, saj ve. -e zastonj trudim«* oblc'-i in obuti: kaj i; a redi krčmar z ljudmi, ki se s. be in s\ oje otioke. ne samo. da i pretnpajo v kremi. Saj tudi ni po-si moramo pri ovojem težkem de- žal il rudniških knrja'cv, kakor-;n mornar . o tolik v pritrgovati vsled drjjgi šni smo danes vsi. ■mtrrw'a. da se o-ačne v najkrajš. m llio n^ hrani, da iz-Uda Pnietek ponka na pomorskih šolah. Mii «^er z a IM'M. ■Mill k ia pomorskih šolah v mo '/>■ kot mrliči. — ne, ampak sc- Itakru m Dubrovniku. V šeb' s,. ^ |;||s niu-j ^ s tem da nBm h.nlo prejemali vsi .Iriavljam dr- pirpclrt.bnih živil še dobiti ni mo /a%e Srbov, Hrvatov in Slovnice v. yu^ avgttst jc že minul. pa še ^eflaj ni ne sluha ne duha Darovi sa invalid« ^ sladkorju, o beli moki in drugih 7h invalide in potrebne svojce p^Mrtrcbnih stvareh. Tudi kon-nadlili junakov naše koroško-šta-,/um linr.a „ir-. sa-. Res. malo volje ier,ke fneite so darovali: oln^ina kažejo gos t m>-lje pri deželni vladi Ribnica nt Pokorju V^ K. i »brina (j^ i,| tudi nani prcskrl>eli slad-^ktštaij 10<> K. Zadruea m ;„ jH.;0 moko. Seveda kadar *d arje v Ptuju 100 K. u.-itelj K. ^ /a kako povzdigo produk-mo sedaj. Ker pa izprevidiino, da tako ne more ili dalje, smo prisiljeni or wtoh.n.i-j l.:spehi so tako krasni, je s lo hotonijr 1'vedfo to smo mislili že pr>zabiti Ker se st. ^ <>hve/no eejiljenje. Potrebno • e na m.'i«'B *:iHnii ."hs ktn uucn. . • ■ > ma<; prerol ku svetovne vojne. Marsikaj je pogodila. O tem so svoječasno poročali tudi naši listi, toda v :>o-tvorjeni, zri Avstrijo iu Nemčijo ugodili obliki. priliko izučiti se tekom vojaščine za dobre in izdatne poklice, do čim dobivajo med "in plačo, hrano in obleko. LISTNICA UREDNIŠTVA MONAKHISTIČNI ZNAKI. e pa začc*a zadnji čas ista surovost zopet povračati moramo povedati, da tako ne bo šlo. Odkar smo organizirani, smo imeli veliko dc bro obiskanih shodov, katerih se udeleži tudi delovodja. Tudi oi. srn vari ter razlaga kaj smo že vse pridobili, odkar smo organizirani. Posebno ose ni urni delavnik mu jc v veliko nadlego, kar se izkaže pri vsaki priliki; na primer, če proši delavec, ki zasluži nekaj več. za kako stvar, mu odgovori: Saj delate osem ur in vte organizirani1 Razno orodje trna dobro zaprto in "-eš ril. deeeniHra t. I ter imajo igod- pre/^anke že izza vojne sem vee.ga n.ve dati na razpolago. no npr* evalo dovriene ljudske kot preveč siti! — Torej če ste'potrlo bi se, ker ga ne znate ra- Berlin, Nemčija, 3. oktobra. — -e poskrbeti, da se bolezen ne Vlada bo izdala obširen dekret, ne*e tudi v naše krj.je. [ M. A. K., Clausill?, Okla. — Po našem mnenju bi bilo mogoče, vseeno oa vprašajte na }><;: i Poštnina bi stala nekako l i ee;i tov o^l funta. J. H., Harville, Mo. — Da. v Osemletni deček odlikovan z služnim kržcem. za- Te dni je prinesel francoski list "Journal OflFiciel" poročilo, »la jo bil osemletni deček Koger Bnvoux ollikovan z zaslužnim križcem. Najzanimivejše pri tem je to. da Nemčijo lahko pošljete po pošti'^ odlikovali deč« KAKOL JE PRODAL SVOJE PABOBRODNE DELNICE. s katerim se bo ukazalo izbrisa-;.* i-je vseh monarhistrenih znamenj i 11 grbov vrste, nadalje na pečatih, gum-|imclo nomf,na llose.,no p;1< kci „. bih in drugih predmetih, kjer je! povedano, iz katere-1 m-msk« g.» kraja je dospelo. ca za cm. ki ga histfcnih napisov,!"1 S,pr;:eir;k0t ""T f,IR:°v ^ « leta 1914., torej ka- >v na hišah vsake* * ,L 'Z ; "" ^ triletno dete. V uradnem ,„- TkAČu t i b MB1.i?d fU,lta- ~ IlSn,° bl Za hst n<; danilu se glasi: "Roger Bavoux Oljnati škriljavec. ^^ je kot triletno <:etc branil pozdraviti nemške vojake, ko so pH-•>i»'li nemški ml del ki do Saint Die, dokler ga niso k temu prisilili nemški častniki Ko je pozneje p ril; o raka 1 43. prapor frinceskih °k^°bra. I>,N |bilo dosedaj videti različne krosi avstrijski cesar Karol. je, kot t , .. 1.1- . .. .... I ne 111 orle. Nemška vlada lioce poroča italjanski list. prodal svo- ^ je delnice Podonavske parobrod- izbrisatl Vsa zuna»ia znamenja ne družbe, neki angleški paro-1 nekdanjega monarnističnega reži-! brodni družbi. ma ter izbiti Jiudem iz glave mi-J Italjansko časopisje je mnenja. da je to najboljši dokaz, da na- ... i - - - -iianiiuiei /.no iiijiicir/j <-ma so maicga itogerja nainreJ hI, . ' U V8e r b V i,eVilnih likriljnv«. kar nu.li ,:, „r,,-hzinli t.-y.av kamor ho- X ravno je namreč,'da so stroji, četno. Vodna cnerjrija j«- porabita katere nam je dernohilzaeija vr b* ram. kjer •»<• nahaja. »la v neredu v naročje, med seboj Ta slaba »tran vodite energije j:«ko različni. Napetost je enkrat je vzmk. d« .)>■ narodno gospodar 1»0 voltov, enkrat 220 voltov, po-i stvo sv»ta primeroma /elo pozno tem .100 voltov in zopet ."»00 vol-1 .t to\ itd. Stroji so za enakomerni pričelo misliti ita ta van i vir na ravne energije. Začetek velikih T,»k. drugi zapet za vrtilni tok. \odmh naprav pade pravzaprav Stroji so za 42 peri jod. veliko jih šele v k«*»iee pretek b-tra stoletja, j«' na drugi strani za 50. Bujno j ko je tehnika vzela na pomoč na i "*iiko nam kaže sestava tega zapn-j mlajšo svojo panogo. elektro ščericga materijala. I tehniko. Največjega pomena za elektri ♦ Vodna energija v svoji izvirni čni obrat države pa tmli za do-ohliki ni prenosljiva. Prenosljiva mačo elekt rot eh nično fahrikacijo pa j*- električna energija, v kate ii. pa za dobavo potrebnega mate- WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sodeč: Denver, Colorado, SLAVNI ODBOB: Predsednik: JOHN PEKEC, 4450 Wuh. St., Dearer, Odo. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, Leadrile, Cole. Glavni tajnik: FRANK 8KRABEC, 4b04 Wash. St, Denver. Colo. Zapianlkar: ROBERT ROBLECK. Sta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ. 4485, Logan St, Denver, Colo. Zaupnik: FRANK ZA1TZ, 514 W. Cestnat St., Load rile, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAEL KAPSCH. 508 N. Spruce St, Colo. Bprl^a, Cola GEORGE PAVLAKOVICH. 4717 Grant St, Denver, Goto. POROTNI ODBOB: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwlnd Are., Pueblo. Colo JOHN KOCMAN. 1203 Mahren Ave., Pneblo. Colo. FRANK CANJAB, 600-001 — 45 Ave.. Dearer, Colo. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYTZ, BR. Box 132, Pneblo, Colo. ?ltAXK MARTIN JAK. Box 259, Ely. Minn. PETER GESHELL. 4464 Wash. St, Dearer, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BURKETT, 4487 Washington St, Denver, Colo. GLAS NARODA. 82 CortlanOt Street, New York, N. T. Tm denarne nakanlee In vae uradne «tv«rl ae poSUJaJo na gl. U) •tka. pritožbe na predsednika gL nadaornega odbora, preplrne Mdevo pa aa predsednika glavnega porotnega odbora. m« ro in/inir i dansko sejo J. R. Z. točno oh 2. j i - ri popoldne. Navzoči so vsi de- , legat Te in delegatinje. Prva točka dnevnega reda popoldanske seje je: poročilo glav-! nega tajnika Anton J. Terbovca. ki poroča sledeč^: žje vodnih sil. kaže. da ho morala elekt rotehllil tovarna le ne zahteva gre samo za eno zalogo more delati iravi ne pride na noben na-|pn.ia*nim I,a vprašanja delegatov KAKO JE M0G0CE BREZ|!IZGUBE ISTO KOLIČINO MAZ0LE UPORABLJATI ZOPET IN ZOPET ZA GLOBOKO PEČENJE 1V/TAZOLA se ne bo prižgala in ne bo izhla-^ pela, dokler je ne boste segreli visoko nad temperaturo, ki je navadi potrebna za kuhanje. Krompir ali ribo zamorete speči na veliko manjši temperaturi in nič Mazole se ne bo izgubilo. Mazola se ne navzame niti od ribe. niti od češnja duha ali okusa. Ko ste pekli čebulo ali češenj, lahko uporabite isto Mazolo za okusen kek. V njem ne bo popolnoma nobenega duha o čebuli ali česnju. Najboljša zabela za vsakovrstno salato je Mazola, namesto veliko bolj dragega olivnega olja. Okus Mazole je tako prejeten, da je splošno znan pri ljubiteljih italjanskega olivnega olja. Corn Products Refining Co. 17 Battery Place NEW YORK CITY Politični p prinesel .Ingo- od reza I od vir« od virov prem strijc. potem pa ttoleja s katerim si je naše kmet-sko ljudstvo. kakor 111« 1 i velik del tncščanslva raz.svetlje\alo svo ja stanovanja. P« »man i kanja petroleja nas sili ravnotako. kol |k> manjkanjep remoga, k nagli izrabi vodnih sil. kaze nam izdatno pomoč |e s št rani elektrotehnike življ Vsakdanje t. kakšno vel tični preobrat dieh našega življenj v»od v a i > nega Vsep, pro je manj teh ii enery vrsta > ee.lll dajo pripr turon ho di eb ma«-1 stor. ra že i vi. j»« kaže jasno tetico vpliva poli-* \ M-danjih prvih dostojnega državna gospo* I a rs v o. Sloveniji rastejo vimIihIi naprax. večjih iti takorekoč iz tal. Veliko •ktov je že st«>pih» prav » proti uresničenjn. 1'ela dnih naprav manjših in Že V delu, |MIVMn1 m' žilic naprave. |miv» Pob*g veleindiiotrije ekststi-več po»Ljetij. ki se pečajo Z ičnimi naprax ami. Za do-potreho imamo t<»rf*j že pre-davnih moči. ib temu mora elektro-inži-i je v dolgoletnem delu pregled čez elektrotehni- ''" c• ti kaj drugega v poštev, kot vr- tilni tf»k :>0 perijod. <'ela Slovenija mora torej vpeljati vrtilni tok plačati abnormalen materija*,! ro perij0(J kot neobhodno potreb-velikod ražji pa so tudi vsi nor ,.„ |astnost SVojih central. Le tam. malni fabrikali tovarne, katera1 kjPr prav majhn(1 vodne sile za-ima nepotrebne stroške v tem. da lit,.vajo j^lnakomcen tok. naj vsemogoče napet«, j ho 4lovoljena izjema. To«'boj zvezane z velikanskim < »ektričiiih napravah je po brid- omrežjem, vidim kot neobhodno kili izkušnjah imrednosti uvide- l»«»trebo red v vseh delih tega orli. tudi država nekdanje Avstrije «i»«izma. Povsod i mora biti upo-Jescni leta 15*17 je začela misliti! '»bna ista žarnica. ]iovsmi isti na to, da izda zakon o elektrie "IO,,,r- r,*la «b-ž.ela mora postati nih napravah, v katerem bi hi la Pravzaprav ena sama elektrarna dolžnost poseči z železno roko \ me>. dokler je čas. Postaviti mola zakon, ki veže na eno samo nizko napetost, ki veže kjer je mogoče na vrtilni tok. ."»0 perijod. Dolžnost vlade je skrbeti za to da ne nastane kaos. kakor je svoj čas nastal v nekdanji Avstriji. Veliko lažje je napako preprečiti. kot napako popraviti. Dolž no>t vlade je seveda mzventeca podpirati elektrotehniko na domačih tleh z vso močjo. Pri dav- dnotna napetost iu jednotnn/^ Pa nastane iz vsega tega evito |>erijod vrtilnega toka pred pisana. V proučevanje težkega proble-ndustrija iu!,,,a- lxaT,'ra napetost da naj po-stanv normalna je p«i nalogu vlade avstrijsko elektrotehnično dru štvo takrat sestavilo poseben ko-n>ite in vii-er iz vrtdilnih mož električne industrije države. V ta komite je bil poklican tudi pisec teli vrstic. Po dolgih študijah se je komite < hI ločil za glavno nizko napetost 220 voltov in in sicer v oni kombinaciji vrtilnega toka. ki dovoljuje žarnicam 220 voltov, Predno grem dalje, naj ome-;mi strankami v Ameriki, z namenim. da o gotovih stvareh ne bom i oni. da se skliče nekak jugoslo-mogel javno govoriti iu poročat i, I vanski kongres in pokaže skupna bom pa podal svoje nadaljnje po- fronta j»roti zunanjemu sovražni-ločilo o teh stvareh, ko pride čas ku Jugoslovanov. Končno je ven-za to. tako da bo c. delegacija tu-io tikalo samo najvažnejših predmetov, kajti od druge konvencije do danes je izvrševauni odbor obdr-idar več zlezli iz blata. Nas /al 2-"> *ej. poleg mnogobrojnih vodile malenkostne ljubosumno-lonferenc raznih odsekov in glav- sti. ampak ker smo hoteli, da se nega urada. skupnemu zunanjemu sovražniku Druga konvencija je izvolila iz-i pokaže močna fronta, smo bili to-vrševalni odbor, sestoječ iz enajst d"rantni. dobro vedoč. da naši re-članov, ki se je konstituiral med publičanski stvari ne morejo ško seboj. Jaz sem bil izvoljen tajni-i d it i. medtem ko bi napačne meto-kom. br. Auein blagajnikom in.jiie lahko izpostavile celokupne br. (iodina zapisnikarjem. Pred-i narodne interese našemu najhujše--ednika nismo volili, ampak lih 'mu sovražniku. Danes se vidi, da s«-jah no se člani eksekutive vr j je bila naša taktika na mestu, da stili in predsedovali sejam. j je naša organizacija rastla po ste. Takoj po drugo konvenciji, sejvilu. moči in vplivu, medtem ko je vršila konvencija S. N. P. J., j so nasprotniki ostali osamljeni in na katero* je imela naša konven- j"h danes živ krst med narodom eija velikanski uspeli. To se vidi ve čne posluša, niti ne pozna, in sedaj, ko j*> glavni urad apelirat, kakor se je izjavil eden njihovih na S. X. P. J., da priskoči na po- J samozvanih veljakov, vlada med nu»č osirotelim otročičem v stari . njimi samimi največja razprtija domovini, katera organizacija je in že stoje z obema nogama v gro takoj sklenila, da pošlje slovenski bu. Razumeti je. da nismo iskali resira ameriško javnost iu mero-dajne faktorje, obenem pa «la pa ralizira bogat.» financirano inten zivno ifaljansko propagando. Imeli so priliko izvedeti, ila je to delo imelo uspeh. Poklicane in stance so bile popolnoma infor jsentimentn na drugi strani plota j in da prav nezaupno gledajo na I zdražbarja. I Naša organizacija ni izstavljala nobenih "kart za garantirano i lojalnost" in se ni poslu/vala ta-|kih blnfov. kakor se nam je po mira ne o resničnih narodnih raz- j v elo od gotovih ljudi, pa tudi ile-merah v Jugoslaviji in zlasti v luuicijacij se ni poslueževala za spornih krajih iu zložen v tem o m-c.Imvo tbisege svojih namenov, žiru z bogatim* materijalom. Imeli smo slučaj v Sheboyganu, Eksekutiva ni položila križem Wis., kjer so kraljevaši tožili narok, ko je spoznala te sadove. Ce somišljenike pri vladi in delo Razumela je od vsega začetka, da {dajalcih, da so boljseviki itd. Tii-je nevarnost za jugoslovanske krat je bila bila v Sheboyganu pravice velika, in je nadaljevala stavka usnjarjev. Takoj po obve-akeijo • zaradi tega ves čas in z stilu, kako so bili zatoženi, je iz-vsemi sredstvi. Omenim naj med vrševalni odbor poslal br. fJodina tem zlasti veliko ilehi. ki je uro na |i,.e mesta, ki se je opremil >. »lilo peticijo za zaščito ju gosi ova n raznimi vladnimi dokumenti in skih pravic v Phimorju. Ta peti pismi o«1 raznih vladnih depart-eija s približno oO.Oon podpisi jf mentov in tam vladne, kakor tu-bila od naše deputaeije izročen;: di kompanijske uradnike infor-vladnemu oddelku za zunanje za- mira I in poučil o resničnem polo-deve. Deputaeiji se je na svojo že- /aju. Ti faktorji so sprevideli, da mr. ki pridobil ko, takoj v prvih dnevih d«»mačcj elektrotehnike, svariti pred u*o-depolnimi napakami, ki se prelah ; ko urine jo pri izrabi vodnih sil. Te/ke izkušnje drugih narodov «"in normalno nizka napetost Ju mora držati mlademu nerodnemu 'goslavije. Ogromna večina žarnic, tu pre.I *0 voltov. Za nor tnalno število perijod vrtilnega >tati Vedn.? »>re<1 i volto.v. Ogrtmina večina motorjev za vrtilni tok je ist<»-tako določena za 220 voltov, ozi-i/ roma za .'ISO voltov. Nekdanje vrhovno vralstvo avstrijske armade %e je vrhutega pod neumestnimi naredbami kal našega narodnega bogastva, kt ram daje velike upe in ki bo brez dvoma pomagal dravi »lo udobnosti iu blagostanja. Zahteve železni&rrjev v Nemčiji SO TVlavei državnih železnic ve- j tvoj cas odlor do, da uporablja rrc-ilo:>ili vladi zahtev o po nadalj-_ vaepovnod v vojaške namene kot „CM mezdnem po^iaaniu ki naj bi jo j r. apet obt za luč 220, kot nmpetoat) 30%. -----"s. ja S. N. P. J. sprejela resolucijo, j in pravilnost te politike so potr-v kateri je izrazila ne samo mo- (lili tudi nazori merodajnih ante-ralno, ampak tudi gmotno podpo- riških krogov, od katerih se je ro J. R. Z., katere podpore pa do moglo zanimanje za Jugoslovane sedaj naša organizacija še ni po-i pričakovati le tedaj, če pokažejo trebovala. I Jugoslovani sami " dovolj močno, Kmalu po naši zadnji konven- aktivno zanimanje za svoje inte-ciji je vse izgledalo tako,'kakor|rese. da bo prišlo do premirja in tedaj1 Bil je čas. ko se je sesla mirov- je skušal priti izvrševal ni odbor v smislu sklepov lanske kouven-eije do* nekakega sporazuma z o- na konferenea in je tudi predsednik Wilson odhajal nanjo. Na- Ijo pridružil tudi neki član Narodnega Viječa. da pokaže složno mišljenje v tej stvari. Pri tej priliki je podal tudi izjave o našem republičanskem programu, nagla šajoč doslednost naše organizacije v tein vprašanju in zmagovito prodiranje republičanske ideje med jugoslovanskim ljudstvom sploh. Depntaeija j<- opazila veliko zanimanje za našo akcijo i r, <-bljuho. da ho peticija brez od loga poslana v Pariz, in poobla stilo, da se to objavi. Obljuba se je izpolnila in odgovor predsednika Wilsona na našo peticijo je izrekel, "that the claims of the -Tugo-Slav peoples are being very sympathetically considered". Ko pija tega pisma jc bila priobčena v naših glasilih in orginal se nahaja v našem arhivu. Dne 15. oktobra je bila priobčena izjava ameriške slovenske duhovščine, zborujoče v Jolietn. v kateri so v javnosti direktno napadli našo organizacijo. Eksekutiva je na vse to primerno odgovorila in kasneje se je izvedelo. da je bil znan menih tisti, ki je častilo duhovščino namenoma nalagal in z lažjo dosegel, da je slovenska duhovščina sprejela v svojo izjavo ono znamenito toč- ša organizacija je takrat napela ko 7. Danes se lahko reče, da je stalimi jugoslovanskimi politični-- vse moči, da informira in zainte 'večina slovenske duhovščine po so se kraljevaši posltižili podlih in lažnjivih sredstev, da očrnijo in oškodujejo poštene ameriške državljane, ki se bore za nresni-čeji je pristno ameriških idealov, katerih republičansko prepriča nje nima prav nobenega stika s stavko. Nekaj podlega se je zgodilo tudi v Nevvbnrghu. Eksekutiva j* tudi tukaj takoj storila podobne korake in preprečila, da ni kom-pauija odslovila od dela naših somišljenikov. Takih denuncija-ci.i se je izvršilo vse polno v tekli preteklega leta in vselej in povsod jen ašao rganizacija storila potrebne korake in pojasnila zadevo. Isto bi se lahko reklo glede permitov našim glasilom. (Pride še.) ( AMERIŠKE BOJNE LADJE BODO ZAPUSTILE SPLIT. Rim, Italija. 5. oktobra. (Poročilo Ass. Press.) — Rearadmiral Ph. Andrews, poveljnik ameriškega škvadrona v Sredozemskem morju, je naročil, naj ameriške ladje za puste pristanišče Split. Če se bo na dalmatinski obali zgodilo še kaj takega, kot se je v Trogiru, bodo smatrali Amerikan -ci zadevo kot napad na Združene drave. mm* , • Položaj ob Piavi Med težkimi vprašanju, ki se juh italjauska vlada ne upa po-»rlt-dali v »h i, rti najlažje vprašanje. kako vstvariti kolikortoliko sue razmere v (»'krajinah, ki jd» je zardel in uničil tekom vojne m* v rain i k Bohinjki '11 R.sto del rarlit»o" opisuje v stvoji št«, vdki od IN. a v mi sta pod naslovom "Žalostna krvoiitja v piavskih pokrajinah v ho bridko realnost. Navaja slučaje pobojev iu pokolov med voiaatvoM iu prebivalci, slika obupno »tanje vračajoč ill begune* v iu mogočnost vojaške uprave. " Kesto »fel Carimo'* je mnogo pre vre razburit li»t, da >e ne bi zavedal posledic, ki bi lahko nastale v-Jed njegovih oe razvila v c-lt Kvropi in menda tudi drugod med vojno si rast ,. -i i/< nja. komodarga življenja in lenobe ter pijančeva- -uja. Iti udabuega /»vijenja »>e človek mnogo težje odva«li kot pri i vadi K d jsi vii. da i i r/„t va ni mogla pomagati, ljudstvo samo pa tu-tli nr. in m poleg tega prineslo s seboj lastnosti, ki so potrebne /a uik-I samopomoč. se pr'druzile še druge težave iu neprilike. Itahji m imel pred i ti med vojno vojak tistega ugleda uied Nered ledk iti ta- ____a iiu* čajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki St zalo teiko zdrava Valed tega ne odlaiajie. Bodtt- si-Stku popra rita ta^ » za- Severa'* (Sereroro Zdravilo za obiati ia jet-ra) za zdravljenje takih bolezni kot ▼neti« Iodic ali mehurja, zastajanje vode ah goste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca. oteklih oo« in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v seeh lekarnah. Gvtm 75c in k davka, ali $1.26 in Se davka. w. r SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA HENRY J. SCHNITZER STATE BANK SKA RAJ8TAJLEJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VBE KRAJE S POLNO GA. RANCIJO PRODAJA VOZNZ LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGI-NALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU KI iele potovati v staro domovine, ki iels poslati denar aH kateri ir.a-.lo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj se obrnejo na nato banko, ki služI svojim rojakom že preko 35 1st v popolno aadivoil-stvo. pošteno lit sigurno. VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi materinskem jez>KU. Henry J. Schnitzer State Bank 141 Washington Street n«w vsakdo takoj v Pismi iz stare domovina Rojak Josip Sta rišem Furlan je umrla 21et na 'ičerke Frances. Marija Spehek. soproga znaue-ga .Mr. Spehka je nevarno z?>o-lela. V (Ilenrille bolnišnico so odpe Ijaii z bolniškim vozom Zakr.ij-šek-Kauš« k Mr-. !>avlm. stanu jo-na .">!•< »P Prosscr Ave. vetma v Oregon; mislili, da mene tudi ne 1h> nazaj jrity. <>re»on. je dobil iz Prcbače- Zdaj Te pa va vb leče pismo: j /dravim in tel j. Tvoj blat enkrat lepo »estio t« r njeno Dragi bi«t: Nejprvo. ko Ti kaj zopet enkrat pisem po dolgem «'asu. \*as vse prav lepo pozdravim in Ti nekoliko omenim, kako se mi jc golilo med.tem časom. Ivan Setina. IjiK'sttom kakor u. pi ^ Prusiji. saj je imel za seboj sam«, tradiri-j zdravi. ! !,ili ]u,di \ j„ je vej,Ji «1 manj, t porazov ho pa je Italija dobila "najveejo J'*> p Clavan. 124.» K. GP. St.. jej.^h. bitk«. s v •• t. ■ v ne zgo*bvrin-bitko ob Pia vi. je ita I jamskemu vojaku i dobil čvrstega sina. Frank Pu«cl j je dobi! iz Sodra-žiee sledeče pismo: •laz sem bil potrjen l.">. aprila in [Dragi !»rat ' sem šel precej notri'. Potem sem j Tvoje pismo smo prav z v. !ikii i Vlaenim Kru^iot', 1720 K. 41st|l.il 2 m«--.■« a v Ljubljani in neto veseljem prejeli. Veseli m«. «!a s,-.ie udaril svojo ženo. da je! smo >e peljali v (Jalkijo. Tam sem' nahajaš še vrlim pri zdr;* v in. lioi: we enio oko. Sodnik Silbert bil en mesee v rc/e-vi. :: junija Te ohrani še uadaljc. Z. lo sem b.1 toliko easa za; rc'i. daisem >el i ki na fronto ra\ no na sv. J1" tudi ve-el !;.■ mi piši š « i >e /-« nske popolnoma j»<. Ib-^-ij- ga Telesa dan. Tak-at so1 SiuieiLepo oluc|t!a mi kaj prše. ker bi < rad žujiin i r::n i»!i-ev. P>. iutiija so nas llusi lopis. vj.!. kajti še vedno sem mu naenkrat zrasel i»rel»~n in hotel je zavzemati staliwe m-kdanjega Detektiv K<-hn!i"k je aretinil ujeli (M> 1 on )>:!<• }r btle hvaležen /.a prvotni pouk. Mi p« njega pi'-k-za* /nika Narod pa je instinktivno entil. da ni|(i,r'J Andreas Tarteff. ki ima ka- veliko ijeiili. kak;* t :soea. Potenijini Ti poilj i naslov. Tudi od Iri-* se tako Umi -»i m di vojaštvo, i ti begniiei so poleg tega imeli pa.'V;m,° "a Sr- ("biir Ave. mi Ae.itio pred lemi ».»« Halja nske "zmagovite armade" po Kohari iI dekle Katarino Kraj. v z v Rusijo, smo bili i4 dni v bi-jtudi veekrat kaj poslal Loraiua. Ohio, kateri je obljubil riikah. >"uto s„ nas dali v Kijev bil v Linbljani. ko sem -••^12 lia teden ;da.-e. To«la že tretji|Taiii so ram vse m-brali. še d.-iiai tli.ii ie nrisilil lirk dekl »Iu in ko mi se vrniT. >o jim razvaline vse to vnovič pričarale preo »ej. Whote 7a<-e|i to razdejanje pripisovati nezmožnosti vojašiva. odnošajih iu«mI vojaštvom iu pre- pt % i kam-n pod tike Ti: je bil bivab'i. Kmalu |>a je pr-»e driiiri Sonniuo. utož stare šole. ni mogel in m hotel razumeti moilernih idej. >tal je na stališ,'.|i. da dobi di .ava .samo i., kar bthko brani z orožjem. Zato ni hotel deiuobiiizi-1 najhnjri bedi. Hvaležen 1** ko Se' 11 j nahajal j Boljševizem v Švici Vodstvo soeijalue demokracije a Švici je razpisalo za čas od i. do 14. seiiiembra splošuo glasovanje v stranki za pristop k Leninovi tretji iutemaetouali. Ta sklep je kotiee dolgega, bojev polnega razvoja soeijalisti "-nega gibanja le dežele. t"e pomislimo, da je nosil delavski pokreJ teh krajev izza najstarejših časov na sebi vse znake politične prcvdarnoMi iu velike treznosti, če pomislimo, da je Švica ljudvlada .v popolnoma demokracijo iu malo razvitimi raz-ru.nimi nasprotstvi, mora ta temeljita sprememba ljudske dušr. napraviti nt nas globok vtis. Splošni gospodarski in politični polom. ki ga je prinesla svetovna vojna na kulturno človeštvo, je go-t'»\o mnogo pripomogel k temu. da >-e soeijalua tla Švice danes prienejo majati. ofiei.jelni stranki trpke besede: "Prisina strankina luiržoazija. ki -e drži telesa na-š" proletarski bojne stranke kakor mrčes in sla|>i njeno revolucionarno moč. obstoja •/ ljudi, ki ? 111 je stranka dvignila h gospodarski stopi-ji mešč-jn-tva. in i/ ljudi, ki so j»:*istopili k stranki proletariat a le radi fga. da bi v,, sami ne pogreznili v proletarijat. lo so sodr-tiri. ki ii;i je dobro uspela volitev več kakor vse revolucije zgodo.-ie. To S. 1. Udje. ki so mislili, da je izmišljotina Wolff u iu 11 a vas. da je vpeljal Lenin \ Rusiji za vse državne uslužbrnee « nako plačo ln vendar je to šele pravi socijalizem. SoeijaJizem j«i cospodarska enakost in zato je sovražnik socijalizma \sak. ki vleče dobičke iz obs!o»ce neenakosti in zasluži več. kakor.zahteva to (iružidina si" 11 uja mera. Strankino bur/.oa/.ijo moramo odpraviti. Pretežna večam našiti zastopnikov je popolnoma nesposobna, da bi luis peljala v resničen revolucionaren l>'».j. ker preveč zasluži". I/, tega mišljenja. k; j.- polnilo že letu 1M17 švicarska delavstvo, se porodi; težki it miri meseca novembra 1U17 in v poletju 191S Zneriehu m !>aslu in istočasno z nemško revolucijo splošna stavka v državi. T« je imela za cilj revolucijo ter diktaturo proletarijata i.i se je ponesrečila le zato. ker se vojaštvo ni hotelo pridružiti nsta-seni Ta lit'iispt h soci '*il isti čilega delavstva ni preplašil. Vrirlo se je agitacija .n dehn.ih' z vso močjo za zrevolucioiiirauje armade. na j kameri ga i.i znal spraviti .laz^-iridi ujemu. Pa tudi :il pred p.irlamenlom boljševika. j.' bil Fritz Irug naein služi svoj denar Sle-, ga nekoliko spodaj imel la ga ni-1imel naslov da bi se spomnili I :i.j'pltlen. naji^ipiilarncjši mož nfcd švicarskim delavstvom. Izredno je aretac! s,, dobili. <>1 tam smo šli v bar ! na -vojega nečaka Andreja. ka ^pos,>ben in energilče i. kakor :ovsko gutiemijo s^l s.-mi de!n ter: Vas pozdravlja vs- skupaj.'-jNewburgu in a let.^ '.1» učein-v.Jk imkemu u-ndu Tam nas j.- bib < m je tudi -rečno pr>el iz oetiet ' di!a Slovenska " . .............. • I lelovadno tlrušl... S naz-ia- \ VOJU-, a u pa k Je skušal armado ie pomnožiti m itali-jnja da b. z..:*-t prišlo po» Vvati j tndja rati ob kotleti jauski listi S4, se po *siio trkali, da ima Italija najmočnejšo arma- telovadni .?i kliški naraš;-;:i do ua svetu. Ker pa je vedel, da se vojaška isciplina ne bo utrdila med casoui. ko bo % .n je iitnl veliko nega fabriko za.piši-š iu živine m pr>ei potovanja iz vojne mi ti li od A miri pre« pa je voja- je. je stopil na čelo boljševiškeniu _rib;.nju Svjee. Plod njegovega tlela so sklepi izrednega strankinega zbor«) v iiaslu. 17. avgusta I. I.i. ki določajo, da mora st«»piti donmv. fivii arska ««ie>jalna «b-mokiacija iz »Iritge socijaluo demokratične -i- i - • •. ... , ■ - , .i, ... ^ 1 'M "" i in^erna«-iona! * in se priključiti tretji, ki je komunistična iu jo vo- t clo- spirit, ram se in bd malo vee kot j ka. Da. ta človek mi pa ne g»v iz'. . vadba se bo vršila pod vodstvom eno leto. Potem nas pa \pra spomina kako sva včasih iih-sm1' ' .Mohori.-a na s.-^ali. kat-ii ima kakšno »brt. Vsi leta čakali ni Florjančiča strašila..- , .. , , .. ....... .rkih in četrtkih smo se pr......j oglasili. 0,1 tam sem N;i stan-.van.iu uivmo več skupa i.1 .,,',.ln° " 1 ga vidim. Kakš«Mi rev ž ie.j^'- Tretja internaciji uala stoji na stališču, da mora delavstvo, kot v - • "ji b «i'. hiši na vogalu 1'nioii rublje na nu*«e«*. poleti pa ">. To je |>ost:d j,. to ^.Veda p«, svoji listni največji produktivit: stan. zdrobil gospod*!vo pakitalizina. spravi iA\e. in -U St. v Newburgu. 1st »- bil majhen zaslužek, r^ trgan |n> krivdi. Prišel je domov .aztirsf.it« w vojske iu spremeniti svet v ogromno delavno zadrugo, jtnko se .!:u-!iia Fr P« skar nraVtak.. k«»t eigan. Delati je bilo no tako llo tt)t.ni r:iy,|eial to oi l.-'Kol sredstvo služi J.ni: i dobro zrna "_ra komun ist ičn« Buhl, Minn. M. M j arjaimvic. star 12 l-t. bo najbrž., izgubil vid desnega oč. s,t. IMwu Hall »araže j^ našel lattono. katera mu je v r«»kah ••k^d«»dir..la ter ga jmikodovala ua očeh. Eveleth, i4inn. Na dvoriš m Liiie.»ln š de s.; RUgab otro.i. V g u gabile i je bilo »edeiu otrok. k«» se p«M|rla. Že lc/ni drog je padel ua elavo «! vet letnega ninčka rf»jaka Žni.laKiča. Josipa, da je dečku pftčila lobanji in je bil na ni-stu mrtev. Ostali otr«i*i entail n- pošikodovnui. Joliet, 111. Mr> Piul .Mik- b-tič je prestala v bolnlšim-i. nevarno «»j»er^cijo. k.-,r r..s prav prisrčno v--s,''i. Mr '. *o"ge Sv« t ličič. ki •< nil dolg* je kupil Herkertovo jfn»-enjo u. m- šarijo na Rubv Sti-eet. k j« r hoče po^tteči vsem sloveiskim iu lrrvaiskim «^lj«iualccm kar •najbolje in aaj točneje. Virginia, Minn Tukaj sta umrla -M is. .Foftič. 'i i |e pre te| je na ju grtslovanski misiji v Ameriki, j«' izjavila na rovauKi tukaj, da ima obširen načrt za prklobi-tev loO.lHKi od strani Amerikan-|'-ev za jMxf.poro jug«»slovaiiskim si še meni razdejal to obleko. kar j«' imam. I pam pa tudi ,'az. da postane «lnigačcn. ko pride nazaj. Saj se mora spreolirniti. če bi bil i,- kamena Seb*nov llolte Košir sta že «bmia. Lpam. «|.i se ima ž«- kol.-a po Ameiiki. T«»- rej tudi Vama svetujem da ne si-d-1 varnemu krojaču Tam se mi je pa ,ila Jomov Jvill^ti luor.,- znašal«, prcnio/e- lll:.|(, b«»l.i^ g. lilo. llil sem me- denarja, da lm.š skromno izlia-rustva S.JT2!UO. dne pri „je,„. On j- iut-l de v t; ja, ^ p.K,akajta da ,..1>;ilK.n. ju,,,,;, 1M!» oa ž«- ^167.!»4o.:«:!. T- h.Vn'., B, prav rad vidri, da b, jaz ,.staiIOV, iu ,e,)a|. nni[l >a v raiavu^t krasen uspeh. Dru- tam .»stal. «l.i bi se s katero poro- Vtnll|(, pl.avij(, <{a ,M>dl| ({a!i Va)ii;l |st\o ;«• ustanovljen«., da pomaga čil. <;nuo to je bilo. k«-r je bil ne bil .lud. gotov o I »i In še \seen«» mi je bilo hov.-ga lastnega doma. Za v« »d. ki že v. čkrs.t /.al. zakn; sem nazaj je pod strogim državnim nadzor- j prišel, ker sem moral pr«»ei j «ia;:a." | t.vom. ima svojo pisarno na t»ML! k v«>jakom. Samo '2 ni"s«—,i si »n dobil d< ;uis4a dobil služI po -uti v svojem lastL«>m b:i dobro. kr.teri ni hotel. ,';e bil pa j lomu na v2. e«sti 't.:uu. V mestu je bi-o malo bolj- i S',)vwis!-;«» Siavbinsko in Poso-'š«. d'bdi sni«, za ruske vojake, jihio Društvo \ <'b\elatidu prav |1(1eli smo vsak >au rubelj in se «b»I.ro n:ipn*duje iu uspeh, ki ga sami hranili. Delat ni bilo tak. i,. d<» dobili pismo v katerem pišeš, da jim po šil.ia.š 'Jo K a denarja nls«) «e|« vojuo ni«"- dobili. Le poišči tam, »"-. ►o šlo. Tja v Stari trg -mi tu«li Samo 2 tn-«^ m m ^,,.,,-n <>(, ^.ma Baraga , . , - p*4eni sem zof»etj Zadnjič. S, m Ti pis;,I. da sem zntni slovens*-"i izdelovalec šel z marškom|»aii:jo naprej. r.-M.ldohi| shl>1>, v St. Clair Ave. ne«.|H»jnih pijač g. Potok ar je z«>- j u!;o rotam in vdovam. Na«l .">ij«)ti»uet m »v s roj za t«.če:>! je vojna j»obrala očeta ali mat- t Bivrabik, Minn, i Nihče ne skrbi za te «sir«.t«* ki so V llfl,'iaH rudniki, j- zasulo -lii- popolnoma p ^uščene samim s.-letre/a Srba |) T. Vičiuič. Poko-,bi. Mrs. Jeftic je obiskala v Ame-pan je v Uitbertn. Zapu;"*a žen«) riki več vplivnih in med bem- m bo Mrs. Jeftic v raznih tovarnah apelirala na milosrč- k«*- j*' lasloval alkobolwo pija* o. «» prosila, da ter je kmalu nato umrl. O• , v vsak« tovarni vsak k- aas« trle žganje ter uničile. Ker 2 t r"'ltov ^ e .ie ZgtH.e bankeioteu, pr.iti te- »'»-"^'»vanske si^.te iu vdove. _ mu vložili upniki pritožbo iu s.*l- Jrfl,V roi«'n* Amenkanka nik Martin v _ ___ jc razsodil, da uis-. imele oblasti in Ui^ziujo. k«it bi bila n.jena *e J:iirn«lwaiika, deluje za naš na- Mrs Margareta Kus.k je bda rmH jfl Frj||lk PetrovHč. sta-rbsoHui« radi pr«wlaje alkoholne olnss Avf. v r^ in ^ ^ ^ PoUohlik j.. bi! 1(ola!I ka/m. pr« ti -->.■«• se y priu^Ma. Iia4, -j Wil že,la mu j, UIIirla ^ če,, da se mora vri ti nova obuv fe v ,iruiilli ^tanejo 4 nava. ker m bilo dokazano, da je otroci zn kHtere ^ bo zavzel iW prohibkujska postava v St. I»»ii* hrosrf,ni roiak A,lton Vehar. Po-eouutv veljavna Sodmk je t«> «hI- kojni je bi, VHsj klonil. da leži dokaz v prej- fara Horjul V Ameriki je bival šnjUi o4podbah. 1H M N||j v aiirtl! V tuktiuji Lincoln High School pri družini Jožef Globokar v se ;e pričel brezplačen vei-e/ni Newburgu se je zn kratek ča« nvi;k poučevalo se I »o v k n jiff a- z^sij mali Jožef Anton. K-r pa vori*Ati, stenografiji, strojepisju. je revček priš«l prezgo«laj ua mcbauaču« m r«anju elrkiriki. ši- y. kuialu jm> pri- vanju. angleščini ln.iošti sporo lovaršija. Z našim župnikom pa -d nisv.i ka je etozn«. «t»ag:i 4« MI K m. pa prav ni- „., mke zafo je še slabi. IVosim T« , ako bi Ti|,lotr| MM,t>Ls.lti Z;l jtt4ros,.lv.j bilo mogoče za «mio obleko črnega ■ m Ol- je pr vzH grm-erijo iu mesariiojblaga sem noslati in kakšne «ev-«k1 John Videinška na 1"»2. eestijij«^ Tukaj s«, vse nekam pregnali, v folliiiwoodu. Nekateri so med je SiLvterči janec. Prav veseli me, ko se spomi inateie s p«Kli»or«». sai s«, jo zelo . , K, .. . .. potrebni, pa denarja ši- nismo do \ i <"'«'.«-jek J » sept. pono i je..kupaj s,fravdi. mi smo pa /i-vezi. hM T« pa -,i. kot je bilo včasih, distiiktuem s.kIsšč-1 I* SH,» t«- / h!» "kra.leu na irliei rojak Lovro| Mi.ti So vs , obb ko izdali, ker z:1,,., ailip.|k /a ' >ro Rent iz Masnimi. Ohu. R.,,«k ,e brata so precej izvedeli, da je P«-j,allit. n i-0 t>; T„ ,„ v%n^u .,ote| pravkar doš.-l iz omenjen, ga kra- del Zame pa šele čez 2 leti. ^».posnemati v tem oziru da bi s. ja. k«- -*«» ga na ulici vstavili oan-|___-_— litje, ki s^» mu vzeli afclsO v g«»t«»- vini. prstan uro in plačilno kn.ii- Milwaukee Wis. žico dmštva št 1-^ SSPZ P-.r.>čil .se je rojak Paul Stefan kar Ti i5>,:n tufli n lVn Jane. ^"Vensk, naselbini bodo z Miss Jo-^phine Czeskiewiez. L„. NajU.n^ bratske pozdrave-pa organizirali vojaki, ki so , hizili v Mar> t>r. stara :tG let. iz rmiml^.ita V5dva z Ivano. Bog Va aimniski armadi. Vsakega bivšega Orov-e toži -flletn^oM Mieha.l i ■ 1 • 1 1- ™ . . , .. . , . „ , T4,zi -p.ieTiK.ga .viicnatii 1U ohrani v zakonski src«-: T«- p«»- vejara dolžnost, da zglasi. P-hI- — - ^^ -- ■ • ' posnemati v tem oz;ru kaj spomnil na svojo 1 r a t«-r! Danes ne morem pihati več. liru-gič zopet. Pozdravi gotovo vse Tomsševiča. 100 — 10 St.. za dva;zdravij4, Ufia,,j pisi se b.»d«> po*>irali pri: Frank tisoi: dolarjev edškednine za Mrvnr, T::hl K. T,7». St.. Fi an!.: bolečine. Dolži ga. da ji je dne 0 Lau^he. G12I * St. flair Vve . in junija 1018 obljubil, da jo bo po-J.lin Mibeli di. .»314 St. (Tair A »"€.1^1 31. julij« i«u*. česar pa* ni Tvoj brat Lojze Pueelj Fairport, Ohio. Utoni, akoravno sta že nekaj te-' Oospa Marija Sebenik je biladnov skupaj živela. To m a še vk s«*1 ob perodu etroka prepeljana vj zagovarja, da ji je samo rekel, da bolnišnico. Njej so reAili življenje.! jo ne bo prej (poročil, dokltr n» otrok pa je umrl Ta slu-'aj se je'izve, če je že njegova žena re-} pri nji čada j zgodil že v tretjič. 4 ..........-.ji-ari mrtva stari domovini. .. .'_ . .•1 .. • Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. V-k.^ (MIO^ Varajte m ponaredb Pazite se špekulacij s farmami Opažati je velik«, špekuliranje potom prodaje in nakupa farni v državah 'akozvane jitne |iasme in tmli .Irugje. K.sno vprašanje p-j eeli s»va-i je. da b bo« I o poljedelski iz«lelki ostali na s«>«laiiji ^-.šini «•«'11. Depart m. nt of Agrikulture paz.no zasleduje iu preiskuje sedanj-* gibanj«.....i z namenom. da bi mogel pr«aso«liti njegov d »zdevni izi.k Za erkrat a izdaj.' ilepartment farmer jem sledeči epom in: Veliko ilosedan."'špek«ilativnega delovanja je pripisati dej-<-'vi,. da s«» u,ogli špekulanti ujeti nekoliko famierjev ^ tem, «la so kupili njihov« farme ob manjši eeni, kakoi-šna je t.ibi upravičena z i>:.«rom na ••eu«» v sos.-duih pokrajinah. Radi tega boilite previdni, i:k«> prodajate špekulantu, ki kupuj«* da bi zopet prodal. Ak«> je iarina b«»l j vredna zanj. je bržkone bolj vVedna tudi za vas. Ako p. »•-«•« 1 ujet e larmo ii: hočete tmli naprej knmtovati. boilite g«»tovi ]»red prodajo, da si nuiretu z izkupilom prodaje nakupiti ravno ta ko «!ohr«» faimo. Ak«> ž«'!»ie kupiti farmo. morate ugotovili, da j......na. ki jo plačate, popolnoma opravičena po dozalevnem čistem «b»h<»«lku far-1.1» kadar bo«lo razmere postale zop«*t normalm>. Pazit«- ua t«». <1 -i kupec vaše farme bode v stanu izpolniti svo-ii plačila d«< prvega marca, ako se um ne posreči, da bi j«» zopet prodal. Vol;--- j«» dob-o radi sigurnosti. zahteva začetno plain« v got ovil '. Oil go\;; rja joče tr«-tini pro«lajalne cene. Bodite jak«» previdni, ako sami špekuliate. Zlasti ne kupujte, ako imate začetkoma plačati le malo gotovino, pričakujoč, «la bo-st«. zopet pr«»«lali in dobili potrebna sreilstva za poravnavo svojiii ,»« godbenih dolžnost:. Morda ne boste mogli prodati. Tak "boom" s farmami lahko se prekm-ne kar na enkrat. POJASNILO Kadar rabite ure ali kaka druge ziitnine ali prava trpežne glasne Columbia gramofone in krajske plošče. obrnite se na vašega rojaka IVAN PAJK, 24 MAIN STKEET. C0NEMAUGH, Pa Dobili boete pošteno blago in se ne boste kesali za vaš denar. PIČITE MU PO CENIK. ■r, J T- «---■ JW J « " • "■■TT- " ■ ■ —"TT* GLAS NARODA. 7. OKT 101?) GOZDNI ROMAR FKAVOOSKI SPISAL GABRIEL RUT. I* "Olaa Narod*" prevadal G P. (Nadaljevanji«.) Iodostrijaba delavska konferenca Ta teden «e snido v AVasb-jstva ter take zastopnike splošnega ington k velela inioiuu jiosvetova-(občinstva, ki s«» vešči v tnn pranju industrij :dna delavska kon Te- -anju. Ti naj skupaj ;><»svetu-lenea katere se vdeleži |»et člunov, jejo o življenskih vprašanjih, t:-lz'uanili «h1 National Chamlier of kaji.čih se n«c«n iudustr:jali eg i (Nadaljevanje.) ''oteiiience. pet od Na*:o;ial Indus- Jiiv!ji nja iu radi tega vsega občm- trial < onfe renče Itoard l.~> za stop- siva; naj pretresajo že pre>zkuše-Don št-'»n je ijruil zaveso šotorja ter pokazal s prstom na oik..v od American Federation d „ imt«»de, da se spravi kapital in Mižiijegor-. 'Labor. trije u»3toj>niki investicij- v ožjc sodelovanje ter naj hI;/ - a teh ;'•» rt — je rekel z zamišljenim izrazom. — nam skill hank in 1"» zastopnikov jbčin- jneiiKitiijo vse pcmcnibne okulno-lahko poja n. odsotn >kt Kučilja. -' a. Predalnik Zdni-enih držav v Uanje industrijalu» situacij-.: Nato p.i j. r. a i/p.cmenjenim izrazom : b«> imenoval teh 15 zastoj.ni-'z namenom, da «k1o »»stali 1Mt5jro^ _ ka]- praktičen nači.. s. \.(|ii«., .nlvrnil Diaz.— Holj k«it ke«laj preje zaupa-1 *!a,u izbrani »»d svojih organiza-j .^Mlebivanja na i>odla*'i resnične svojem!! n.n'tlinkii, ki tuje. ka«lar spijo ter sc bori k»Jt zadnji med e,J-njimi. (M n v ^-ii de« i iti sveta. rek«'l l*»»ii .->lefaii. ki J« Id zel«. «»lM'u:ljiv /u '»v.d«». — m vam rečem, da nisem še nikdar poveljeval tako odlogom« Ijmleta kot >«» ti tukaj. llot»*l bi. «la bi jilt bib> petsto me*to še«4«fes«*tih, kajti v takem slučaju bi bilo izvraenje >kupji»»sti iutercsiraiiib., kar bo \ kvii-t vsemu ljudstvu Ua/.sipnosii voj i • — pravi prod r«-»buk v tem pismu — s«> preliudo ovirale naravni t«»U našesa iiulu- laojih m ti v — X t ikrat x lrr l>on : i'a ine mm — To ljnje — MyUhhK Mrki k t.' O JO S«sib • el. Priklo I la iku rtk»«n s«• načrti, o katerih govori vaša visokost pr ka. e "cm. k j •»t^frn za h li po sebi m.mem. T"k«u«i »»ds«»t«ios-ti pre»lse hitro o;....... s 1 da skli-u^e t«, konferenco z ,,m4' ** položaja ter »la se sflakomii« ga le raditega, ker mi izkazuje čast. »lnineiiom, »h: s«, doseže — :iku mo- prepreči gosp»M?arska u-.guba vd.-d — kak skupni temelj za ->p«» n« pre.-tanih stavk in za-nrel i j v •-./■um iu akcijo / >zir«n!\ na pri- mnogih važuili industrijalnih '».»»I • . ... . h«-duji razvoj indttstrijalnih raz jelji!:, poud-irja nujnost za liinc- tn« r. I!.'(li tega želi zaslišati za- njavo misli v laki konfjremd, ka stopnike delodajaleev iu delav- ki-jšn« sem skl'eal. k»*l lliaz reser\irano. — vendar pa ine sina a oh Vi "pa lic tal s i- mogo«'-«. prijatelj l»iaz. — j«' rekel Don Stefan sineli-»:krat k«» ■-••in vitb-1. sem bil prepri«"*aii, da bo vaše srce i Hijim. H«».«ena sva zato. «la se razumeva. ! . « je m.< ' živahni razum svojih rojakov. 1'stvaril si j«* ,dcle 1 lo,i Štefana ter le čakal. «la Imi slednji i»rvi ]»ri-1 se je rr 'itega ter molčal. it- drugič potisnil na stran zaveso svojega šotora ter rntom na »-bzorje. n «lue v u* marš, — j«* rekel, — in jntri bomo taborili »»»lih gor«* »u., — je rekel |>iaz, — saj s«i komaj oddaljene šest Problem Radgone |ta iii kar pokriv •lil hotel reči i vrhove, a veste rekel Mehikanec. — je rekel Don Štefan, kaj prikrivat Ona Dnu Sf r« Mire 11 na azkriti ski o e| špam «»li \ retletl polteni »rušil, ga j Spanec — |>«»h etn vam, z Ljubljanski ^Slovenec" piše: ! 1. Do n«Hlavnega mesto i.i imel« niti vinarja dolga in ga menda š»* Ileal te v r:i«lgons!:«*ga nujnega . . , ... ..v. dane. nuna. vorasiiiua ni tako lank«> !zve v*. l:ak«»r s»- to komu pn *,»ovrs- ., ■ - - • J i mh Ins m tn-iii presojanju dozdeva. .M«'st*H-«- . . J . • to dveh v«le«»br:'.t"v « v.'l;l;ib o tirezTH»itieml.no, s: uits.i marši-, . , , -, . .-, • . - pekam v C rešuje vein pri Uornji ido. ki na - le v statistiki zadnjega ; ' , . Vi i fan je vrgel na Mehikanca pogled, s katerim jc hotel lj-.dsk. ga štetja da šteje 2 de :j >" v I5'»recili na Murskem «I no njegove «luše. v trenutku, k«» je hot»*l pustolovcu. tisoč prebivalcev, ima slovensko i i.i.ro je «b»sedaj tako skrbno prikrival, se jejinn.šiio 'seveda oo uta'mcui št«--, Radgor.a je izvozua t«;čl:a Slov. I.r• j• r ali. «' •• j* «»ni, kateremu bo zaupal skri\nost. fj i! i!«!, a <*-e jw.g!eda v geograf- • g«u*.e» Mursk«-ga polja in Prek |.--_»o\, - • zaupanja. » knjigo, v di pri imenu mest«'murja. V poštev pti«lejo: goveja k* -it k o prip<»nibo. da se [»♦•, njo n e -'živina, konji, svinje, perutnina. . r;> večinoma z v insko trgovino, jogromne množine žita iu vina, suit. t»> pove mnogo. Ce igra tu vin- rov«» maslo. sa'lj»\ jaj« a. I • trgovina veliko ul«»go. j«' me- Ker bo nic^to oiltrgatto «»«l vs«>li >io gotovo v tesneui g»»spodar 'teh ^ro«»»odarskih d«»tokov, je za d "in stiku z južnim vip.»roduuu | pisamt gotovi smrti, i/cniljem Slov. goricami, ka.' i «»braz Di./a, na katerem ui bilo umgo.'-e citati noben« ie pomiri', je nadaljeval: •r«». Proti t-m goram korakam«* od Tubaea naprej. Po-ikaj sem v le . ita:i moje misli. Ona megla. kat«*re zjutraj solncej Ihi razi»r*i!«», prtkiiva zakla«le. katere je Kog uagromadil tan g.«.od prieetka stvaritve. St»»letja in stoletja jih vodi »ležcvni-na\/ niktlar kot :.« ti e p« mbe pol« \ i.-no m Indijanci se jih niso nikd'ir doktaknili. .hitri /ak' :«li naši T»» je «-ilj. katerega zasledujemo. No, Diaz, in dete ra kolena «la s«- zahvalite nebesom, ki s«> vam bila ta Vse omenjene jugoslovanske po krajine isad.-ne v živo le izguba prometne zveze z ostalim svetom. •.....n.i. ilnol.......I« tu.h v radg:..i- ž,.,,.,,,^-., I>nM?!l H;H\ , aVstrilsk,.,u ozemhu. ral»»i vsled koin- »ot r ju jejo r«*sii:Č!ia »lejstva : V>i stari t ph**ii in«-š.-jini, ki ima-; i!l«i."-ilno !»«• -.U--HI mestnem i ' e ■ - ■ ■ !.........j - -- v c i,a posestva v gornjci.nlgou-J(>rej /a ^^ l.en, in l5Ut«»im rsk« ni .»kraju. Po- Mt./aMCs!jivosti 1;,juh vse ptr Ne, j«- re^e| |»taz pripro*4o. — laikom nos t me ni nik«lar i'.|la »lo icgj, di« 1 kljulHMdl nevarnostim. katere sem iskal iz tc/eljn«. i< V. »lelorn >\«»jih r«»k bi lahko zaslužil to. kar si skii-^ prulob'll drugi n i lažji, a n.aiij got«»vi način. Indijanci so opu-li m«»ja ;M»|ja, ni' i»r«»pali živ in«» ter pom«»rili očeta iu brate. Le jaz sem ušel. Od onega časa naprej sem pr»»klinjal »Iržavn ki ne .na v.inn.ili naše b«e*ate provinee. Iinlijaiiccm s»»m na-»lal b«»j na živlieiije m ^mrt. jih ubil trikrat v««č kot s«» nas Ii oni t»-r pro« I'»I n;; «lu»-ate sinov t «-li psov v suž«njst v«. Mene /•liu«»si. ne pa lakomnost iu če bi dobil kaj t«'h zapor.:. za l«». da se osvctiiu na«l tim daljnim kon 1: lani \ h« kt.ir.iih okrogle >1 i> .»I• scžiio^-*i nj h««vih ;ve>cstev v g«»injeradg<»nskeni »»kra^u: p»iizaeijani za n;is brez njiv t avnit.i . vrtovi . . pjLŠniki .. gozdovi .. \ mogrudi 2» , b .. } .. 11"» prijatelj «»a to . V«hU te o->\ • Ma.lov, bi frrrmom. 1 >obr»» k«. _ Ali w ii»»ngr«^.u ? — Bog .UI. i D«»n Štefan l><"«'ilami razodel i Ion Stefan skrbi D:.iz. - j«' r«-k«'l Spanec t«*r podal Diazit ro-i\ ečje o«" Italije, ki ga morete dvigniti proti la bi bito saiuo t«». a j«* š.- »Iosti drugih stvari, je / v.scljem potJuša! pustolovca, ki s svojimi d . .*« pr««ti tedaj obstoječ«*inu r«'«lu. K«*r s«* j«> io *.->nrav il na ta pogovor, se je Mehikanec kma- li zapletel \ protisl« v ja ter pričel izgubljati na »»zeinljit T»»r"j kralj, k-a I j Karoi L. — j«* r»*kel Diaz. — a treba nam l»o premagati številne težkoče. Mai.i kol mislite m. je odvrnil Spanec. — Na vsak način Ihi ztalo odpravilo te.težkoče. Jutri ga bomo nabirali s polnimi ro-kumi ter zgradili kra.l jevini zlat most. Diaz se ;» nat:> mlstranil iz š«»tora ter se napotil proti mestu. I« j. i je hotel *pati. «la m» »hI j »oči j«' (hI naporov dneva ter črpa novih miH-i za uas'ednji dan. Don št« fan je st »pil pred šot»»r ter s»» ponosno ozrl na obzor ve. Vse težkiH-e s«» b le premagane. Prekanil jc neprestano pozornost Iudijai'»*«v iu r s ponon jo Diaza, ki j»* stopil sedaj popol-l.ema na ni»-govo stun. — Vnlii», — je -ck«'I Španec Diazu, — iz one megle b*» vstalo »ovo kralj"s»\o in .iašt imena pripadajo sedaj zgodovini. S«*«laj me t>krbi le še «*na stvar, namreč kako izdajstvo KutHlja, kajti on je bil. ki nil j»' prodal skrivnost, ki zakriva one gore. Diaz s" je poz«»r*io «»zrl na ravnino, ki se je »ležala pre»l njih li parni. Opazoval j»* p»'k»> t«W>ko v daljavi. — Ah. — je rek»l. — Vidim jezdeca, ki prihaja v galopu. Gay t i ros je ali pa Kučiljo. — Dal liog. da i»i bil slednji. — je rek^l Spanec. — To je člo-vek, katerega imam rujše v dosežui razdalji svoje roke kot pa daleč pro«'. — Mishit;. «la sp«./navam njegovega belca. — je rekel Diaz. Po pre»"ku ene minute sta v resnici spoznala Kučilja. ■— K orožju, k «»-ožju! — je kričal K»»čiljo. — Imlijanci so tukaj. Ko je «1. ! ta atarpi. je planil s svojim konjem v odprtino, katero »o nai»r*vi»e *tr«že v vtrdbi. _ Kiie:l/o! Indijinci! I)vc imeni slabega pomena, — je rekel IV»U Štefan. 2-27 ha NajviV- je viuograd«»v. ki «»br«>-lil«» Iet4io naiiiianj 4H«»—fitnju hi * .i a. < "»• cenimo \ ino ;h» današnjih cc:iar ♦»<•<» K i;1. »Mlračuuamo jM.li.vico »-d izvrstm- Kakovosti pridelka se veliko ve.*je bog^stv«) le x inograde o'»«lcluje.i»» slo-c »ki vili čarji, uiti enega N"in -a ni pomena •fug<»«b>vija ^toji *pred veliko go-sj>«xlai"sko važno ualo>g»» — tudi č« lindgmia prjpa«!«* nam —. da v kratkem 1-jisu izvede Ž»rlezniško >\c;^o «mI Maribora čez Slov. gorici'' iu Prek umrje do Mon«»štia na severnem r«>!»!i .lugoslavij«-. S tem l i oiii»»č li -vaške rc^Hiblike i i med n:ijseve"-n«'jšo naše »Ivžave. i »• bi Ka»lgou<» \pb*tli v t«» pi omet no črt»>. bi im«--la prav sijajno l»o«loenost. toda z.isl-pljeni Ha»lgou.*aiii so t;ik«» za ven »va ii i v trad:cij<»n«'lni tole pro-III. ta in svt»je sv«>!hkIo1 jub;e. »I* ue mislijo čisto nič na svojo na-d 59 na 1:M. honuinisti»"*ni mandati pa j»a »id 10 na iT. Veja ...........................^Uka stranka, ki j. imela .!<• soda« ~ i polovici, vseera bulivarskega narla- NAfil ZASTOPNIKI, ] uieuta v rokah, je ohranila le en Kad bi izvedel za svojega brata FRANKA Jl-RCA, doma iz K«»-dd;a pri Ko/ini na Priinorskeui. Zadnjič je bil v San Franciseo. ('al . sedaj pa ne vem zanj. Prišel sem pred par dnevi iz starega kraja, kjer sem bil kot ame liiki vojak in sedaj ("mt a nem tu v Clevelandu. linam mu za po-vedati marsikaj starega kraja in zato jirosim cenjene rojake. al:o kdo ve za njegov naslov, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Antbonv Jurea, 1407 E. 41. St., Cleveland Ohio. (2-8—10) kateri bo pooblaSSeni pobirati nmrofi □tno za dnevnik "Glas Naroda". Vsak tastopmk Uaa potrdUo m sToto, katero je prejel ln Jih roja kom priporočamo Naročnina sa "Glaa Naroda" Je:' Za celo leto f4.00; aa pol leta $2.50 «a Četrt lete S1.25. 8ao Franciaro, CaL: Jakob LotHo Denver, Colo.: Loula AndoUek k> frank Škrabec. Pneblo. Colo.: Peter Call«. Jobi ierm. Frank Janesb ln A. Kocberar Salada, CoU. U ekolica: Loau Ooatello. Somerset, Cote.: Math. Kernel?. Indianapoltn, lud.: Alois Radman. Clinton, lnd.: Lambert Bolskar. Chieaeo. I1L: Joa. Boatlč, Joe. Bllab los. BevA«* Joliet, HL: Frana Bamblcb. Inai Laurich ln John ZaleteL Maseontah, IlL: Fr. Angustln. Ln Salle, IlL: Matija tump. Livingston, IlL: Mich. Clrar. North Chicago, IlL in afcoliea: Aai (Cobal ln Math. Ojcrin. So. Chleaso, IlL: Frank čern* SprineflekL IlL: Matija Bart>orlA. Wnokegan. IlL: Frank PetkorAek. Franklin, Hans. In okoli«: Frani Leakovlc. Frontenae, ku*.: Kok Firm. Rlngo. Kana.: Mike Peneia. Kitzmiller. Md. In okallen: Fran* Vodopivec. Chisholm, Minn.: Frank Gorto, Jti Petrlch. Calumet. Mleh. In akoUen: M > Kobe ln Pavel Shalta Detroit. M i eh.: Paul BarteL Aurora, Minn.: L PernAek. Ely, Minn, in okoUen: Frank Goals i<»s. J Peshel ln. Anton Poljanec. K velet h. Minn.: Loots Govts Gilbert. Minn, lo okotles: L Teaai Hlbhing, Minn.: Iran PonSa. Virginia, Minn.: Frank Hroratleh. St. Lonis. Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls. Moot.: Math. Uzth Klein. Mont.: Gregor Zobec. Govanda, N. ¥.: Karl RternlMa. Little Falla.-N. I.: Frank Masia. Barberton, O. In akoUen: Frank Po Je In Alb. Poljanec. Collinwood, O.: Math. Slapulk. Cleveland. O.: Frank Sakaer. Cbaa Karllnger, Frank Meb ln Jakob Boa oik. Lorain, O. In akoUen: Loots Balan J. Kum.se ln M. Ostanek. Niles, O.: Frank KofforSek. Yoongstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Ore.: M. Jostln. Allegheny, Pn.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakJe. Besemer, Pa.: Louts Hribar. Brougfatsn. Pa. la skollsn: Antes (pavec. Bardine, Pa. !■ ok odea: Jobs Demšar. Conemangh, Pa.: Iran Pajk. Vie Bovandek. Claridge, Pa.: Anton Jorlna In Am Kozoglor. Dunlo, Pa.: Joe Oohabea. Export. Pa.: ixiuls SupančlA Forest City, Pa.: Mat. gffmi« Farell. Pa.: Ant. Valentlnac Greensburg, Pa. la akailen: Frank Novak. Hoetotter. Pa. la okoOoat Fran! Jordan. ImpcriaL Pn.: TtL Peternel, Johnstown, Pn.: Frank Gabrenja la John Polanc. Lnzeme, Pa. In sfcalloni OooLnik. Manor, Pn. la okotlen: Fr. Moon Rnn, Pa: Frank MaCek la Ft PodmilSek. Pittsburgh, Pa. te okotton: U. B Jakobieh, Z. Jakshe, Klarlch Mat. li L Magister. Ralph ton. Pa. la Mil * Marth Koroocheta. Pa. h okoHea: J. Poadls« - msfi Rad bi izvedel za naslov svojega brata I VAX A LOOAR. p«.«lo-uiaee Car iz Vrbiee pri Ilii-ski liisti-ici na Notranjskem P.iva že ve»"- let v državi Mie'ii^an. Pr«.s;:u eenjene roj.ike, ec k«lo i/a njegov naslov, da mi javi, ee j>a .sinu »"•:!;«, na.j s« takoj svojemu bratu: Jo-soph Lo^ar. llox Mar\s, P-«. . 16-S—K»j Spodaj jiodjtisana iščem 1 KAN KA ZI PANČ1Č, doma i/. Stav ee vasi >t. 4 ori Žužemberku :ia Dolenjskem, ter JANKZA V!-DK i/, vasi Milnma pri št. Jcr-ne.'u na Dolenjskem. Imam za obii važne stvari iz staieira kralja. /ato naj se mi javita. — Ivanka Novak o može na Ker.iin, l"Ji) K. :JJ. St.. L.uain, Oblo. i (i-S 10) Kada bi izvedela za pravi na.:lov Mr. MIKE STKKJJF.NTZ Pre] j«' bil v Lorainu, Ohio in zdaj biva v Clevelandu, Ohio, in inii. naslov 99:J K. 14. St. Na ta naslov sem mu pisala že tri nisma, pa >o mi tlo>la nazaj, ker to baje ni njeg.^v pravi nawlov. Cenjeno rojake prosim, čo kdo ve za njegov pravi naslov, da ga mi blagovoli naznaniti, ako pa sani čita ta le o«.las. naj se mi javi ter ozna«*'i pravi naslov. Miss A-jnies Kaueh, «• o Mr. Kohn. Box "Jl^. Nanuot. Rockland Co., N. V. ((»-8—10) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. »h. Ivisd bi i'Vedd za svoia dva jalelja ANTONA CKSAII. ma iz Hnišiee, p« it a Pod g rad. Primorsko, in za .lOŽF.fA C K K iz Ilrr.iiee st. 4."». Prvi se ic n.i-hajal pre-1 petimi leti v Van oouverju, M. C., Canada, drugi mislim, da se nahaja v državi Ohio ali v Pennsvlvaniji. Prosim eenjene rojake po Z»lruže-Ii državah in Cana-t -Milwaukee. Wis. <4 7—10) Kada bi izvedela za JOHNA V ''IC. podonunV Vrtnarje\ Pred S. meseci je bil nekje v M«i»ita-ni. sedaj pa ne veni, k)<* ><■ nahaja. Doma j«' iz va.si Celje št, :}»"> -j»ri lli:-ski Ii>triei. Pr, da so o"-e umrli »Ine 1. aprila 1918. Pr« sini rojake po zapadli, ako ka-t«'J-i ve njegov naslov, da mi ua naznani, za kar se že vnapivi zahvaljujem; ako pa sam čita4 ta oglas/ so mi oglasi. — Carl Blatnik, 7612 Union Avenue, Cleveland, Ohio. (4-7—id) Rojakom v Cleveland, ln sploh r državi Ohio naznaiiiamo, da jih bo v kratkem obiskal nai potnik Mr, JAJntO FLKiKO. ki j« pooblaščen pobirati naro4 nine in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojaka pracimo, 4a gredo na rok«. TTim^nliWo ftlaa Naroda Pn.: JaraeJ Ke j Sonth prlvfck. 8teelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Crock, Pa. la okolica: Vraak ! Sehlfrer. Wed New tew. Pa.: Joaln Joeaa White Valley. Pa. In okoIico: Jurij Pi* vi«. WlDnck, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah ta okolica: -J. Kaatei* Btaek IHwuj Wakt G. J. Po renta. Coketea. W. Va.: Fr. Korlan. Davia, W. Ta la ahollcai Job* Brao*ch. Korenchar. MUwankee, Wla.: Aaitwo Via. Jo Tratnik In Ang. OoUandor. Whik »yiaa, Wla.: John Btamptel b H. SretUn. ROJAKL NAROČAJTE SK ** "GLAS NARODA". NAJVRČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK T ZDS Dr: LORENZf^ 644 Penn avenue Pittsburgh, Pa. ■DIHI SLOVENSKO •OVOREtil ftPECUAUST — ..MoJa stroka |n sdrarljenjo akutnih la kronlfinlh bolcant Jaa mm Bo adraTlm nad 23 let ter Imaia akntejo t vseh boleaalb la kar mam alorenako, aato ras morem popolnoma rasnmetl In spa* ■ad raio boleaea, da ras oadrarlm ln vrnea moč la rfndi pridobi] pooebno akninjo pri adravljonjn moiklk a mene. moja skrb pa fe da vaa v grlu, lspadanje las, boleBno t kosteh, staro rana, MiN kolssnl. oslabelost, bolesni v meh n rjo. Ledleah. Jetrab la »dodan, rermatlsem. katar, alato fllo, nadnho Itd. ■Ono no Ml V ponedeljkih, ereOsft In petMa sO i. «rs S. poooMan. V torkih, Uetrtklh In sobotsa si «. a» Sjwtraj n t m »Ilir. oa nedeljsh pm Oe M. ore pMolins. e-»o »oM ne sarovlm. PfKIH mini. No maki Ime la naslovi Dr. L0RENZ, 644 Pun m., Pittsburgh, Pa.