©VIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 264.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 10th, 1930.
LETO XXXII. —VOL. XXXII.
Krasen program prvega slovenskega radio koncerta v letošnji sezoni.
V prijetno dolžnost nam je sporočati sestav prvega slovenskega radio programa v letošnji sezoni, ki se otvori v nedeljo, 16. novembra, potom WJAY radio postaje v Clevelandu. Program se začne točno ob 2. uri, clevelandski čas, in se konča ob 3. uri popoldne. Za tem se program redno nadaljuje vsako nedeljo do Velikonočne nedelje, ki pride v prihodnjem letu na 5. aprila.
S slovenskem radio programom so združeni veliki stroški. Letos so trikrat večji kot lansko leto. Toda zanimanje naroda za radio program je ogromno, in baš to je napotilo trgovce, da so se ponovno odločili, da, upeljejo tudi v tej sezoni slovenski radio program, ki bo letos obširnejši in popolnejši od prvega programa.
Kot nam sporoča glasbeni direktor slovenskega radio programa, dr. William J. Lausche, bo obsegal prvi letošnji program sledeče točke:
1.	Slovenski radio orkester.
2.	"Uspavanka," pojeti Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich.
3.	"Zagorski zvonovi," solo, poje Mr. Louis Grdina.
4.	Slovenski radio orkester.
5.	"Oj, luštno je res na deželi!", slovenska narodna, pojeti Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich.
6.	Proizvajanje na klavirju, razne, zelo zanimive točke, dr. Wm. J. Lausche.
7.	Slovenski radio orkester.
8.	"čez Sav'co v vas hodiš," solo, poje Mr. Louis Grdina.
9.	"Po gorah je ivje," Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich.
10.	Slovenski radio' orkester.
11.	"En let in pol," solospev, poje Miss Mary Udovich.
12.	"Hišca pri cest stoji," duet, pojeti Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich.
13.	Slovenski radio oi*kester.
Naj spregovorimo nekaj besed o posameznih točkah programa. Otvori lni govor bo imel slovenski odvetnik, Mr. Frank J. Lausche. V kratkih besedah v slovenščini bo predstavil pomen slovenskega radio za Slovence sirom Amerike v splošnem, potem pa bo predstavil v nekaj besedah naš slovenski narod ameriški javnosti.
Znano je, da posluša slovenski radio program tisoče Ameri-kancev vsako nedeljo. Iz pisem in brzojavov, ki smo jih dobili lansko leto, sklepamo, da se dru-gorodcem naša slovenska pesem krasno dopade, m ne samo mi, Pač pa tudi naši Amerikanci in ljudje skoro vseh narodnosti s slastjo poslušajo slovenski radio Program.
Par besedi o Slovenskem radio orkestru. To je skupina izvornih glasbenikov, ki imajo že dolgoletne skušnje in so proizvajali na največjih postajah glasbene točke, ki so ljudem ugajale. Ta orkester je pod vodstvom dr. Wm. J. Lausche. V orkestru se nahaja sedem mož. Orkester je stalno engažiran za vso sezono. Pričakujemo, da bo ugajal vsem poslušalcem.	(
Glede programa od nedelje do nedelje se bo gledalo, da bo vselej nekaj druzega, vselej dobra sprememba. Vodja programa Garantira, da bomo imeli uspeh, ^udi g. Banovec bo nastopil v enem ali dveh programih z izvornimi točkami, pesmicami, kakor jih zna zapeti le on. V ostalem se bomo trudili, da vam nudimo najboljše.
Lansko leto smo prejeli stotine brzojavk in stotine dopisov Slede hvaležnosti našega naroda radi slovenskega radio programa. pa tudi stotine priznalnih Pisem od Čehov, Slovakov, Nerp-<*v in drugih narodnosti, zlasti
Demokratski petelin je vesel svoje zmage, in tako smo mi!
od Amerikancev, kako jim ugaja slovenski radio program. Računa se, da je vsako nedeljo poslušalo naš program do 100,000 oseb. Zvezna radio komisija, ki ima kontrolo nad radio poslovanjem, je dognala potom uradne statistike, da od vsakih 10,000 poslušalcev eden piše na radio postajo. To pomeni, da smo imeli tekom lanske sezone milijone poslušalcev.
Tudi letos vas prijazno vabimo, da izjavite svoje mnenje o slovenskem radio programu. Le pišite, popolnoma po svojem prepričanju. Pohvalite, kar še vam zdi dobro, pograjajte, kar ni za vas prav,- pa se bomo tako lepo razumeli, učili eden od druzega, da. mora biti končno uspeh. Prosimo vas, da pošiljate dopise na "Ameriško Domovino" in povejte, kako vam je program uga-ial.
Slovenski radio program preskrbi Slovenski radio klub, v ka-terfem so sledeči člani: "Ameriška Domovina," slovenski dnevnik. The North American Trust. Co., prva slovenska banka. Frank černe, poznani slovenski trgovec z zlatnino in radio aparati. Grdina's Hardware, 6127 St. Clair Ave., ki prodaja izvrstno B. P. S. barvo, Slapnik Bratje, slovenska trgovina s cvetlicami. A. Grdina & Sons, slovenska trgovina s pohištvom. Krist Mandel, 15702 Waterloo Rd., slovenska lekarna in trgovina z radio aparati. John L. Mi-helich Co. slovenska potniška pisarna, v Slovenskem Narodnem Domu. August Kaušek, slovenski stavbenik in prodajalec zemljišč, John Potokar, lastnik prve slovenske tovarne za izdelovanje mehkih pijač. Joseph štamp-fel, slovenska modna trgovina na 6129 St. Clair Ave.. Slovenska Dobrodelna Zveza, domaČa podporna organizacija, in Leo Laušin, prodajalec finih Durant avtomobilov.
Te slovenske tvrdke so pripravljene podati vam letos radio program, na katerega boste lahko ponosni, pa ne samo vi in mi, pač pa tudi v%e druge narodnosti. Pripravite torej svoje aparate za WJAY radio postajo drugo nedeljo, 16. novembra, ob 2. uri popoldne. In pomagajte vsi skupaj, da se program točno vrši s tem, da sežete po tiketih, s katerimi darujete programu potrebno svoto, in za katere dobite v resnici vrednostna darila. Tikete dobite pri vsakem gori omenjenih trgovcev, in kdor bi jih hotel prodajati, se lahko zgla-si pri nas, se legitimira in mu izročimo prodajo. Več sodnikov bo navzočih, ko se bodo oznanjali imena onih srečnih, ki bodo opravičeni do daril.
Demokrati izjavljajo, da bodo sodelovali za boljše čase s Hooverjem.
Washington, 8. novembra. Voditelji demokratske stranke so sinoči podali skrajno lojalno in pošteno izjavo, rekoč, da ne bodo skušali spremeniti vse tarifne postave, da ne bodo metali predsedniku Hoover ju polena pod noge, da ne bodo iz strankarskih ozirov se branili potrditi njegova imenovanja, pač pa bodo sodelovali, da se spremeni sedanji težavni položaj, v katerem se ameriški narod nahaja.
Ta izjava voditeljev demokratske stranke je naredila na vso deželo skrajno ugoden vtis.
predsedniški kandidat, in John W. Davis ter James Cox, dva bivša demokratska predsedniška kandidata.
Besedilo gori omenjene obljube demokratov je tako skrbno sestavljeno, da je demokratska stranka moralno obvezana slediti tej obljubi, to je, skrbeti, da se vrne prosperiteta in zaslužek. Demokrati se zavedajo svoje odgovornosti v teh resnih časih in bodo po svoji moči storili vse, da se gospodarski in trgovski položaj zboljša. De<mokrati vse zavedajo, da bodo imeli večino v
Izjavo so podpisali John J. Ras-; cbeh zbornicah kongresa, in bi kob, načelnik demokratske lahko delali po svoje, toda kar se stranke v Ameriki, Juett Shouse, tiče blaginje in koristi skupne-
načelnik eksekutivnega odbora stranke, Joseph Robinson, demokratični vodja v kongresu, kongresman Garner, demokratski vodja, v zbornici poslancev, Al Smith, bivši demokratski
ga naroda, bodo demokrati delovali z republikanci.
Izjava načelnikov demokratske stranke je iz vala splošno zadovoljstvo ter pridobila demokratom novih prijateljev.
Tudi Hoover baje namerava nastopiti, da se upe-Ije alkoholno pivo
Washington, 8. novembra. Zna se zgoditi, da se je predsednik Hoover naučil od volivcev preteklega tedna nekaj narodnega "čuta," in bo baje naprosil kongres, da spremeni Volstead postavo na ta način, da bo postavno prodajati štiriprocentno pivo. To je baje vzrok, da je predsednik v naglici brzojavno poklical prohibicijskega komisarja Woodcocka v Washington, v trenutku, ko se je hotel Woodcock vkrcati na parnik v San Francisco, da se odpelje na Honolulu. Generalni zvezni prav-dnik je povedal, da je bil prohi-bicijski komisar odpoklican v namenu, da pomaga predsedniku p,ri reševanju prohibicijskega vprašanja. Pozneje se je predsednik posvetoval, z zaklad-niškim tajnikom Mellonom in kot še trdi, s<? je posvetovanje pletlo okoli prohibicije. Republikanci baje polagoma uvide-Vajo, da nasprotujejo ljudski težnji, ako zagovarjajo prohibi-cijo. Kongres lahko naredi postavo za upeljavo dobre pive.
Backi!
Da hoče Enakopravnost vleči za nos naše rojake, to smo vedeli. Ampak da bi bil ta list in njegov urednik tako nesramen, da si bo upal blatiti in psovati, tega pa ne bi verjeli. In psuje naš narod samo zato, ker narod pri zadnjih volitvah ni volil tako, kot je hotel "grilček" in njegov boss Maschke. V petek, 7. n o v e m b r a, piše Enakopravnost. ... In celo naši ljubi Slovenci v 23. wardi, ki jih ima Ameriška Domovina na svoji špagi, so šli t r u m o m a na volišče ter volili kot BACKI za t e g a slovitega suhača. Prizor za bogove. . .
Škandal je, da si upa mlad frkolin imenovati naše zavedne rojake in rojakinje — backe! Torej vsi tisoči tistih, ki ne trobite v njegov republikanski rog, ste — backi! Rojaki in rojakinje, zapomnite si dobro, kdo vas je imenoval backe!
Odvetniki svetujejo
Odvetniška zbornica je sporočila governerju Cooperju, naj nikar ne imenuje novih odvetnikov za sodnike v Clevelandu, dokler ne dobi priporočila od odvetniške zbornice. Governer želi imenovati pet sodnikov na izpraznjena mesta, toda ker želi imenovati same republikance, bi odvetniška zbornica v tem oziru rada posredovala.
V bolnico
V mestno bolnico je bil odpeljan poznani rojak Andrej Stare, ki biva na 1075 E. 61st St. želimo mu, dai bi čimprej in dobro okreval.
Eden ubit, dva ranjena na lovu, ko so se upirali are-ticiji lovskih stražnikov
Richard Hanna, star 18 let, stanujoč na 3432 E. 70th St., je bil včeraj ustreljen skozi srce in takoj ubit, in njegov brat George, 23 let star, je bil ranjen na farmi njegovega očeta v Huntsburgu, blizu Chardona. Tretji brat, James, 27 let star, je bil aretiran po lovskem čuvaju Davisu in konštablerjih. Kot pripoveduje lovski čuvaj Davis, je on in konštabler Meredith dobil brate v gozdu blizu Hunts-burga. Bratje so streljali v gozdu. Ko jih je lovski čuvaj vprašal, kaj streljajo, so odgovorili, da streljajo ptiče. Nato je čuvaj Davis jih opozoril, da postava pravi, da se v nedeljo n,e sme streljati. "Kaj vraga pa tebi to v nos gre!" je odvrnil James Hanna. Nato se je čuvaj Daviš ska zal kot zastopnik pbstave in je zahteval njih orožje ter jih obenem hotel aretirati. Temu so se bratje uprli in končno naskočili čuvaja in konštablerja. Slednji je potegnil orožje in začel streljati. Najmlajši brat je bil ubit, drugi ranjen, tretji je bil aretiran, in v boju je bil ranjen tudi konštabler.
Lepe čase obeta Nemčiji bodoči minister
Berlin, 7. novembra. Joseph Goebels, eden izmed voditeljev nemške fašistične stranke, se je izjavil danes pri zborovanju svojih pristašev, da ko pride njegova stranka na krmilo vlade in bo on notranji minister, da se bo poslužil remedure, kot so jo upe-ljali fašisti v Italjii. Rabil bo ricinovo olje, ki ga bo vsilil vsem časnikarjem, ki napadajo fašiste. In če se komunisti v državnem zboru ne bodo pošteno obnašali, tedaj bodo tako tepeni, da ne bodo mogli vstati. Enako postopanje priporoča za osebe, ki lastujejo avtomobile, izdelane v tujezemstvu. Lastniki takih avtomobilov, pravi Goebels, bi morali biti kaznovani.
Republikanski kandidat mora v sirotišnico
Staunton, Va., 8. novembra. — C. K. Rosrer,. poraženi kandidat za kongres v 10. okraju, je danes vložil prošnjo, da se ga ■prejme v okrajno sirotišnico. Tekom volivne kampanje je potrošil ves denar. Pri volitvah je ail od demokrata poražen v razmerju 5:1.
Ako je žganje slabo, rabite žarke
Chicago, 7. novembra. Neki kemični laboratorij v tem mestu je te dni iznašel ultra-violične žarke, ki vam takoj doženejo, ali je žganje slabo ali ne.
ja!
Oh,
»
Pred sodnikom Pearson je stala te dni 21 letna Sylvia Love-man in bridko jokala. Prosila je za razporoko od svojega — 17 letnega moža, ki je študent na višji šoli. Pravila je mlada ženica, da se mladi možiček nič ne briga za njo, ker mora vedno študirati. Pa bi bila rada ločena. Sodnik je dovolil razporoko in potem pa oštel Silvijo, ker se je zatelebala v študenta, ki se mora šele nekaj naučiti na svetu, predno bo vedel, kaj je zakon! Oh, ja, je rekla Silvija, in jokaje odšla iz sodnije.
Naši novi naročniki
Tekom preteklega tedna so se naročili sledeči naši prijatelji na slovenski dnevnik "Ameriška Domovina:" Anton Mužič, Louis Arko, John Stembal, Lorain, Ohio, J. Perkovič, Brunswick, Ohio, Frank Rant, Paul Delost, Matt Molek, Silverbrow, Montana, Anton Vidmar, Rose Peskar, Anna Bukovec, Chardon, Ohio. Vsem novim naročnikom se prav prijazno zahvaljujemo in prosimo še druge naše prijatelje, da se naročijo na dnevnik "Ameriško Domovino."
Slovenec okraden
V noči med petkom in soboto sc udrli nepoznani tatovi skozi ckno v kleti v trgovino slovenskega trgovca Mr. John Strgar-ja, ki ima svojo trgovino na 19807 Cherokee Ave. Odnesli so mu nad $150.00 vrednosti gro-cerijskega blaga, kar so naložili na avtomobil in se odpeljali. Značilno je, da so se roparji lotili tudi kreditnih knjižic in izti*-gali mnogo listov, da bi odvrnili pozornost od sebe. Policija je za petami vlomilcev in je upati, da bodo kmalu v rokah pravice!
Banovsc poje
. < G Svetozar Banovec je dobil povabilo iz dveh naselbin v državi Pennsylvaniji, in sicer iz Steeltona in McKees Rocks, da bi priredil tam koncert. Prireditve so za 15. in 16. novembra. Za koncerte so se zavzela društva K. S. K. J. Ob istem času se bodo kazale tudi Jednotine slike.
Bo demekratinja
Iz Shinnston, W. Va., se nam poroča, da se je teta štorklja na volivni dan oglasila pri družini Stepech in ji pustila krepko in zalo hčerko. Gotovo bo demo-kratinja, ker so tudi tukaj v Shinnston letos demokratsko volili. Mr. Stepech je svoje čase bival v Clevelandu. Iskrene čestitke !
Bo šel!
Apelatni sodnik John Cline, ki je bil pri zadnjih volitvah poražen, bo te dni odložil svoj urad in prepustil sodnisko mesto novoizvoljenemu sodniku Wey-gandtu.
Sprememba postaje
Končno postajališče St. Clair Ave., uličnih kar bo v kratkem premeščeno iz sedanjih prostorov na Ontario St., kot je bilo nekdaj. Mesto namerava narediti mnogo sprememb na Public Square, za kar so volivci pri zadnjih volitvah dovolili 500 tisoč dolarjev.
To je poštenjak
Okrajna blagajna je te dni za csem dolarjev bogatejša. Denar je poslal neki star farmar iz države Iowa s pismom, v katerem pravi, da je pred 50. leti kradel jabolka farmarjem v okolici Clevela.nda» in sedaj želi plačati za ta jabolka, ker ga vest silno peče.
Listnica uredništva
Naročnica. Ako ste bila ameriška državljanka, rojena ali na-turalizirana, in ste se poročila pred 22. septembrom, 1922, tedaj t:te zgubila ameriško državljanstvo. Ako ste se poročila po 22. septembru, 1922, tedaj ste obdržali svoje ameriško državljanstvo. Pozdrav!
Volivni stroji
Volivci v predmestjih Cleveland Heights in v Lakewoodu so s precej veliko večino odobrili predlog, da se pri volitvah upeljejo volivni stroji.
Smrt rojakinje
V nedeljo večer je preminula Mrs. Mary Likovic, stanujoča na 1009 E-. 61st St. Podrobnosti prinesemo jutri.
žrtve avtomobilov
Do sobote preteklega tedna je bilo v Clevelandu ubitih od avtomobilov že 244 oseb v tem letu. Vreme
Hoover nima nobene pripombe o volitvah — grilček pa še vedno prepeva o njih.
£
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10TH, 1930
it
AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
99
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 264. Mon. Nov. 10th, 1930.
Angleščina in časopisje
Zanimivo zgodbo, kako je brala prvo angleško knjigo v Ameriki ,kamor je prišla kot naseljenka, nam pripoveduje in opisuje glasilo tuje-je.zičnega časopisja v Ameriki, "The Interpreter." Opazovali smo tozadevno že več naših mladih Slovenk, ki se učijo angleščine v šolah, in sledeča zgodba je tipičen vzgled med naseljenci, zakaj je angleščina na vsak način potrebna vsem, ki želijo tu ostati in delati. Omenjena naseljenka pripoveduje:
"Ko sem dospela v Ameriko pred štirimi leti nisem znala niti besedice angleščine. Zdelo se mi je, da je skrajno težavno se naučiti tega jezika, mislila sem, da se ga ne bom nikdar naučila. Sklenila sem podati se v šolo za angleščino. Mislila sem, da bom kar takoj znala vse.
"Pa sem hodila v šolo leto in pol, in zdelo se mi je, da znam toliko kot tedaj, ko sem'dospela v Ameriko. Seveda, razumeti je treba, da je študiranje jako težko, zlasti za osebo, ki ima srce polno težav, bolesti in bridkosti. In ravno tako je bilo z menoj. Prišla sem v deželo, kjer mi je bilo vse tuje, vse čudno, neprijazno, kjer nisem poznala šeg in običajev.
"Ko sem skušala dobiti delo, sem mislila, da sem zgubljena med milijoni ameriškega naroda. Hotela sem zaslužiti vsaj toliko, da bi imela dovolj za vsakdanje življen-ske potrebščine. Pri tem me je začelo zanimati okoli mene. Začela sem se zanimati za ameriške šege in običaje.
"Nadaljevala sem s šolo. Učiteljica v šoli nam je večkrat povedala, da je čitanje časopisov velika pomoč v napredku znanja angleščine. Skušala sem slediti temu nasvetu, pa se mi je zdelo, da časopisi mi ne vzbujajo onega zanimanja, ki bi ga morala imeti. Besede so bile pretežke, in ker se je večinoma pisalo o politiki, me je še manj zanimalo. Zanimala sem se pa za knjige in sem dognala, da je oni imel prav, ki je rekel, da je dobra knjiga najboljša prijateljica človeka."
"Toda sčasoma sem tudi sprevidela, da same knjige mi ne morejo odpreti pota v ameriško življenje, kot bi si ga želela. Knjige ti podajajo razvedrilo, dočim te časopisje poučuje o vsakdanjih dogodkih, o vladi, o splošnih razmerah, o delu, o nesrečah, sploh o vsem, kar mora znati človek, ako ne želi, da bi moral v družbi vedno molčati.
"Prijatelji so mi povedali, da če želim ostati v Ameriki, se moram popolnoma prilagoditi ameriškim razmeram, ne da bi mi bilo pri tem potrebno pozabiti svoj lastni jezik in svoje šege in običaje.
"V šolo hodim že četrto leto, in zdi se mi, da stalno napredujem. Da le more človek premagati enkrat oni čut sramu, ko hoče izgovarjati v družbi prve angleške besede, pa je zmaga dobljena. Sprva je nerodno, smejejo se tovariši in tovarišice, ki znajo nekoliko več angleščine, toda to vse mine. Z dobro voljo in vztrajnostjo se kmalu pride naprej, in nekega dne, kar nehote čutim, da lahko govorim, samo če hočem.
"Pri tem mi je mnogo pomagalo časopisje. Ko sem se vrnila četrto leto v šolo, sem učiteljico že lahko prav dobro razumela, začela izgovarjati težje besede, in pri dobri angleški govorici sem dobila tudi boljše delo."
Tako naseljenka. Je resnica, da časopisje mnogo, mnogo pomaga pri vzgoji, pri učenju, pri napredku. Saj je celo danes vsak prosilec za državljanski papir vprašan na sod-niji, ako čita časopisje, in če jih čita, kaj je čital danes ali včeraj v njih. Težko dobi državljansko pravico, ako ne čita časopisov.
"Ameriška I^omovina" je uvedla dve strani angleškega čtiva vsak teden za mladino, pa tudi za one, ki se učijo angleščine. Čitajte vestno. Karkoli se dnevno naučite koristnega, vam bo služilo v napredek v življenju.
vilih morajo namreč vsi uradniki zazveti svoje urade s 1. januarjem vsakega leta.
Naj omenim še to, da vsak delničar (ka), ki bo priporočen (a) za ta ali oni urad potom tega poskusnega glasovanja, se bo o tem poročalo na delničarski seji in se bo skušalo doseči, da bodo prevzeli nominacijo. Torej so prošeni vsi oni, ki bodo priporočani, da bi sprejeli nominacijo, ne pa da bi jo odklanjali. Nadalje naj omenim še to, ker se vedno govori, da so prostori S. D. D., premajhni in da ne odgovarjajo potrebam, da je to tudi resnica. Glede tega se je razposlalo na vsa društva, ki so delničarji, prošnje, da se izrazijo, če so za povečanje prostorov, ali ne. Torej ako ste za povečanje prostorov, so društva prošena, da ukrepajo, koliko bi jim bilo mogoče kupiti nadaljnih delnic. Enako *so prdšeni vsi delničarji in delničarke, da store enako, da ne bomo samo govorili: je premajhno, to se mora povečati. Torej primimo se za svoje žepe, vsak po svoji moči in delo bo gotovo.
Res je, da nam sicer ne preostaja za naš vsakdanji kruh. pa se vseeno lahko odločimo, v koliko nam je mogoče podpisati nadaljnih delnic. In kakor hitro se bodo delavske razmere izboljšale, se bo lahko pričelo z delom.
Mimogrede naj nekaj omenim glede slovenskega radio programa. Kakor že prej omenjeno, da so slabe delavske razmere in bi si marsikdo rad preskrbel radio aparat, pa mu tega ni mogoče, zato se je direktorij S. D. D., odločil, da nabavi radio aparat in ga postavi v S. D. D., tako da bo vsem onim na razpolago, ki nimajo radija doma, pa imajo veselje do slovenskega radio programa.
H koncu pa pozdravljam vse delničarje in delničarke S. D. D. in vas vabim že sedaj, da se go-
tovo udeležite delničarske seje dne 28. decembra t. 1.
G. S.
Cleveland (Collinwood), O.
—No, ker se tako malokrat oglasi kaka ženska z dopisi iz te naselbine, sem se pa jaz skorajži-la, če ga bo hotel g. urednik natisniti v njihovem listu. Saj ne bom nič opisovala, kako slabe razmere so z delom,, ker to že itak vsak dobro ve. če se pa naši možički malo odpočijejo, jim pa tudi nič ne bo škodilo. Naj si pa malo ta rdečega privoščijo, pa bodo pozabili na vse slabosti.
No, pravijo: za slabim pride dobro zato, pa hočem povedati, kako me ženske tukaj v Collin-woodu pri društvu Woodmen Circle št. 110 prav lepo napredujemo, čeprav so slabi časi. Kljub vsem slabim razmeram, pa smo v enem mesecu dobile prav lepo število mladih članic. Vsa čast članicam, ki se tako trudijo za drušvo.
Morda ni še vsem članicam znano, da smo ustanovile pri društvu častno stražo, ki šteje 18 članic, samih mladih deklet in ker je to tako "nekaj lepega pri društvu, zato se prosi vse članice, da se gotovo udeleže seje, ki se vrši v petek 14. novembra, mesto 12. novembra. To pa zato, ker je zgornja dvorana premajhna in bo tudi Mrs. Hippler pripeljala na našo sejo svoj team.
Tako boste članice videle tudi od tega društva team, katerega sedaj poaučuje Mrs. Hippler in Mrs. Novak. Videle boste, kako se tudi druga društva zanimajo, da nam pomagajo do večjega uspeha. Zato upam, da boste vse navzoče na tej seji. Seja se bo vršila točno ob 7:30. Po seji bo vežba in korakanje teama, potem pa, zabava za članstvo. Vse se bo vršilo v spodnji dvorani S. D. Doma.
G. B.
Vesti iz domovine
Iz urada S. D. Dvorane v Newburgu. — Cenjenim delničarjem in delničarkam ter čita-teljem tega lista v naznanje! Letošnje leto, v katerem vlada splošna brezposelnost, je jako kritično. Dasi smo od te brezposelnosti vsi prizadeti, pa Slovenska Delavska Dvorana dobro napreduje, bolj kot kedaj poprej. Da bomo še bolj napredovali, se moramo seznaniti med seboj in zediniti, da bomo skupno delali v procvit našega narodnega hrama. Letošnji direktorij si prizadeva na vse načine, kako bi pripravil vse v splošno zadovoljstvo med delničarji in delničarkami. Po mojem mnenju je edina pot, da si izberemo izmed delničarjev in delničark prihodnji direktorij in oskrbnika takega, da mu bomo vsi naklonjeni. Potem bo gotovo na-
predek, kajti kjer je sloga, tam je moč in siguren napredek.
Torej direktorij S. D. Dvorane je sklenil, da upelje nekako poizkusno glasovanje med delničarji in delničarkami. Razposlalo se bo na vse delničarje in delničarke volivne listke, na katerih bodo štiri vprašanja, namreč : za oskrbnika, za predsednika, za tajnika in blagajnika. Torej delničarji in delničarke, izpolnite te listke po vašem najboljšem mnenju in prepričanju ter iste pošljite, ali pa sami pri-'nesite v S. D. D., kjer je skrinjica. nalašč pripravljena za to Listki naj bodo poslani ali prineseni najkasneje do 14. decembra t. 1. in to radi tega, ker se 28. decembra t. 1. vrši redna delničarska seja, na kateri bo treba izvoliti oskrbnika in bodoči direktorij za leto 1931,- -Pe-pwt-
Smrtna nesreča rojaka v Franciji. Kakor javlja "Jugo-slovenska Slog a," ki izhaja v Merlebachu v Franciji, se je tamkaj smrtno ponesrečil slovenski rudniški delavec Vid-majer, rodom iz Hinja pri Žužemberku. Padla je nanj skala in ga ubila. Ponesrečenec je bil sirota brez staršev in svojcev.
Raba lesenih plugov bo odpravljena. V jugoslovenskem ministrstvu se vrše priprave za izdajo pravilnika, ki bo uredil odpravo lesenih plugov pri obdelovanju zemlje. Kmetijsko ministrstvo bo revnim kmetovalcem brezplačno delilo železne pluge, ki jih v kratkem prejme iz Nemčije na račun reparacij. V nekaterih delih Jugoslavije je namreč v rabi še mnogo lesenih plugov.
Najden zaklad. Te dni se je
po Krškem raznesla vest, da so za vrtom baronice gospe Leopol-dine LazzarinijeVe našli zaklad: velik lonec cekinov. -Bilo je takole: že okrog 60 let je stala za vrtom na posestvu baronice Laz-zarinijeve ledenica, ki je segala do pol metra pod zemljo. Ko so lesena tla dvignili in hoteli staro ledenico sploh odpraviti, da bi jo preuredili, so delavci pod vodstvom hotelirja g. Hofbau-erja kopali temelj za novo ledenico še za približno pol metra globoko. Med kopanjem je delavec Pavel Kogoj naletel na prsten lonec, v katerem je bilo 180 cekinov. Cekini tehtajo 64 de-kagramov. Zlatniki so treh vrst v premeru 2 cm. Prva vrsta ima na eni strani enega, na drugi pa dva svetnika, druga vrsta nosi na eni strani grb v šestero-strani ovalni zvezdi z osmimi vodoravnimi polji na ščitu in desetimi križi, na drugi strani pa podobo nekakšnega vojšča-ka ali kralja, ki ima v eni roki žezlo, v drugi pa vladarsko jabolko s križem. Tretja vrsta cekinov pa ima na eni strani grb, odnosno ščit z vodoravnimi po-
lji in enoglavim orlom v desnem zgornjem kotu, na drugi strani pa kralja s sijajem okrog glave in žezlom v roki.
Zločinska roka požiga kmet-ske domove. V petek 17. oktobra zvečer je naenkrat začelo goreti pri posestniku g. želez-niku v Zaborštu blizu Rake. Domači gasilci, ki so pirhiteli na mesto požara, so z vso požrtvovalnostjo posegli v reševanje, toda, ogenj je bil mnogo močnejši od njih in je v naglici upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Posrečilo se jim pa je, da so z omejitvijo ognja preprečili širjenje požara še na ostala poslopja. Po izvršenem gašenju so se izmučeni gasilci vračali domov, pa so na svoje začudenje opazili svetlikanje v sosedni vasi na Jermanovem vrhu. Usmerili so takoj vozove v določeno smer in k sreči prišli pravočasno do hiše posestnice Marije Ruparje-ve, kateri je pričela goreti hiša. Gasilcem se je posrečilo ogenj udušiti in posestnico obvarovati večje škode. Zelo izmučeni so se po drugem gašenju vračali proti svojemu domu, da se po truda-polnem delu odpočijejo, toda zopet jih je pozvalo k reševanju cžarjeno nebo. V Stari Bučki .je gorelo p r i pasestniku Antonu Mlakarju. Vnovič so oddrclrali na mesto požara in krepko stopili v akcijo. Tudi tu je bilo njihovo delo kronano z usp'ehom, kajti rešili so docela hišo kljub temu, da je požar v neposredni bližini do tal uničil vse gospodarsko poslopje. Preiskava je dognala, da je bil ogenj podtaknjen in so požigalcu že za peta mi.
Smrt pod vozom. Čez Zako vodi vožna pot iz Bleda—Mline na Bohinjsko Belo. Po tej poti spravljajo Blejci drva in steljo z gora. V četrtek dne 25. oktobra je po tej poti peljal težko naložen voz drv 23 leta imlade-nič Janez Piber, vulgo Pibrov z Grada. Da bi se mu voz na ost-
rem ovinku ne zvrnil, je pri prvih kolesih voz podpiral, pa ga ni mogel zadržati. Voz poln drv ga je pritisnil s tako silo k tlom, da mu je prišla glava na koleno. V takem položaju so ga našli mrtvega pod vozom. — Zapušča doma mater vdovo in dva brata.
Umrla je dne 22. oktobra ga. Marija Lebar, roj. Močnik, po-sestnica na Prevolji pri Dobu,
Umrl je dne 22. oktobra v Srednji vasi pri Polhovem grad cu posestnik Lovro Založnik.
V Hošnici je umrl v 47. letu starosti ugledni veleposestnik Karel Kaukler.
Bloke. Z letošnjo letino smo jako zadovoljni. Belega žita sicer ni toliko, kolikor smo ga pričakovali, zato so pa dobro obrodili ajda, fižal in krompir. Grah je letos popolnoma odpovedal, sadja pa sploh ni bilo nič zaradi deževnega in mrzlega majnika. Čebelarji so letos še nekam zadovoljni in pravijo, da je za medom najslajša reč prst, ne pa tržaška figa. — Bloška planota je nekaj nad 700 m nad morjem. Gorkemu jugu zapira pot Snežnik, županšček in Blošček, vrh-tega je planota proti severu čisto odprta. Vsled tega imamo na Blokah samo eno setev. Zemlja je močna in rodovitna, v štirih, petih mesecih zraste vse, kar spravijo v zemljo.
Na razdrtem ognjišču. V Banji Luki že več dni prosjači po cestah Peter Lazarevič iz Prnja-vora. Mož se je po 15-letnem ujetništvu v Rusiji pred kratkim vrnil domov v Prnjavor. — Leta 1914 je bil mobiliziran ter poslan v Galicijo. Doma je zapustil ženo in dva otročiča. V Galiciji je bil vjet ter prepeljan
Če verjamete, al' pa ne...
Ambridge, Pa.
Dragi Jaka!
Kakor že veste, smo imeli tukaj v Ambridge 22. oktobra bir-
v ujetniški tabor. Bili so zanj težki časi, ko so njegovi tovariši kar cepali od kužnih bolezni. Ko so prišli na vlado boljševiki, so Petra zaprli. Obsojen je bil na smrt in letošnjega marca, bi moral biti ustreljen. Pa se mu je posrečilo uiti in zbežati iz Sibirije. Več mesecev se je klatil po Rusiji. Lačen in brez sredstev, živeč le od miloščine, in v strahu pred orožniki se je potikal na poti proti domu, dokler nf prišel domov v Prnjavor. Toda tu ga je čakalo strašno razočaranje ! Prišel je v Prnjavor in hitel k svoji hišici, da bi objel in pozdravil ženo in otroke, ki so med tem gotovo že tako zrastli, da jih ne bo več poznal. Toda o njegovi hišici ni bilo več sledu. Nekaj razvalin in smeti je še našel, drugega nič več. Skoro je obupal, še hujši udarec pa je bil zanj, ko je izvedel, da se je žena z otroci ob prevratu preselila v Banjo Luko. Zopet je vzel — ves utrujen, lačen in raztrgan — pot pod noge in hajdi v Banjo Luko, da tam najde svoje drage. Toda tudi tam ni našel niti sledu za svojo družino. Ves oslabel sedaj berači po banj aluških ulicah, še vedno upajoč, da bo vendarle našel svojo ženo in otroke.
ljudski kralj
Kristijan X., kralj Danske in Islandije ,je praznoval te dni šestdesetletnico svojega rojstva. Njegov rojstni dan je bil velik praznik za vse dansko ljudstvo in na tem prazniku se je pokazalo, kako dansko ljudstvo ljubi svojega kralja. Pa ne morda samo gotove plasti naroda, prav ves narod od najvišjih pa do najnižjih preprostih ljudi, vsi brez izjeme ljubijo in spoštujejo svojega kralja. Na svoj rojstni dan je prejel toliko udanostnih brzojavk od vseh strani, da se je še sam čudil, čeprav se vedno zgodi, kjerkoli se pojavi, da ga množice navdušeno pozdravljajo.
Kristjan X. se ima za svojo priljubljenost zahvaliti svojemu preprostemu življenju. Zanj velja pravilo, da mora biti kralj državljan med svojimi državljani. Ni prav nobenega sloja ali skupine prebivalstva, kjer bi se od časa do časa ne pokazal. Cerkveni krogi ga zelo spoštujejo, kajti prav vsako nedeljo se udeleži službe božje in celo streže pri službi božji. Za študente je še vedno bivši študent, ki ne bo nikoli pozabil svojih študentov-skih dni. Poleg tega pa je on prvi danski kralj, ki je obiskoval univerzo. V športnem svetu uživa veliko priznanje; Najljubši njegov sport je .jahanje in jadranje in velja v teh dveh panogah športa za priznanega strokovnjaka. Prijatelji umetnosti Kil poznajo kot strastnega obiskovalca gledališča, zakaj redko kdaj se zgodi, da bi zamudil kako premiero. Obišče dalje tudi prav vse umetniške razstave in se sploh izkazuje kot mecen in prijatelj umetnikov. Svoje počitnice preživi v svoji vili Klit-gaard pri Skagenu. V bližini te vile je hotel, v katerem se zbira umetniška kolonija in ni ga skoro dneva, da ne bi kralj obiskal umetnikov in se z njimi živahno razgovarjal o vprašanjih sodobne umetnosti. Ne pozabi pa tudi preprostega naroda. Mnogokrat ga je videti v živahnem pogovoru z ribiči in kmeti, ki prebivajo v okolici njegovega letovišča. V Kopenhagenu ga pa pozna prav vsak otrok. Zgodaj zjutraj, ko hite po ulicah delavci in uradniki, je on že na svojem jutranjem izprehodu po mestu in okolici. Kljub temu, da ima
na razpolago avtomobile, se vedno najraje posluži svojega iskrega konja, na katerem jezdi brez vsakega spremstva in to v času, ko je na ulicah največji premet. Na svojem sprehodu se pomeša med ljudi, obstane pred vsako izložbo, kjer vidi, da se drenjajo ljudje. Posebno če priredi kako dobrodelno društvo nabiralno akcijo po ulicah, tedaj to prav gotovo v sredi največjega drenja, kjer se ljubeznivo razgovarja s prodajalkami.
Tako živi danski kralj med svojim ljudstvom. Nikoli ni slišati o slučaju kakega nespora-zumljenja. Samo enkrat se je pripetilo, da je bil kralj drugega mnenja kakor vlada. Bilo je to po svetovni vojni, ko se je En-tenta odločila, da se pridruži Schleswig Danski, kar je vzbudilo med vsemi danskimi sloji veliko veselje. Vendar je vlada to odklonila, boječ se, da, bi imela priklopitev tega, popolnoma nemškega predela, za Dansko še velike politične težave v bližnji bodočnosti. Kralj pa ni bil zadovoljen s to vladino odločitvijo in je prisilil kabinet, da je odstopil. V onih dneh je nastala tudi zanimiva anekdota: Kristijan X. je napram nekemu politiku izrazil mnenje, da je naj-brže zadnji kralj danski, na kar mu je politik odgovoril: "Potem pa prvi predsednik danske države."
Ko je šel kralj na svoj 60. rojstni dan, kakor vedno, v zgodnjih jutranjih urah na sprehod, so ga na mnogih krajih mesta čakale belooblečcne deklice in ga obsipale s cvetjem. Na trgu pred palačo Amalie»b»rg pa je vojaška godba priredila koncert, ki se ga je udeležil kraljevski par in oba sinova, 31 letni prestolonaslednik Friderik in eno leto mlajši kraljevič Knud. Oba kraljeviča sta še neporočena in izgledata kot utelešena samca. Zato ni nič čudnega, če se je na kraljev šestdeseti rojstni dan vsevprek povpraševalo, zakaj se kraljeviča ne poročita, češ, saj sta zadosti stara. To vprašanje je značilno za to, kako se danski narod zanima za svojo vladarsko rodbino, moremo to zanimanje razumeti le, če poznamo ljubezen in udanost vsega danskega naroda do svoje dinastije.
mo, katere se je udeležilo veliko število naše slovenske mladine. Ta dan je bilo res veliko veselja in pa tudi skrbi za marsikatero našo mamico. To se je peklo, cvrlo, pohalo in kuhalo, da bi skoro ne verjela, da zna celo Marjanca Kuhar jeva boljše.
Me ženske smo se res izborno imele. Pogovarjale smo se eno in drugo stvar in je prišel nazadnje tudi tisti Jaka iz St. Clairja na rešeto. To je tisti Jaka, ki piše in druka tiste caj-tenge in ki vedno trubel išče pri ženskah. Me, mušketirke, mu že sedaj prorokujemo, da si bo bolezen na glavo nakopal, če ne bo kmalu g m a h in konec njegovih burk. Najbolj se mi je pa zamerilo, ker je tisto Mar-janco Kuharjevo tako nafarbal, da je ni vzel v Kanado seboj. Jaz sem prepričana, da je ona dobra kuharica, saj to že njeno ime priča. In dobrih kuharic je malo za en krajcar. Špas mora biti, pravi Ribničan, ampak kar je preveč, je pa preveč.
Veš Marjanca, če boš ti kedaj potrebovala mlatičev za moške snope, kar v Ambridge brzojavi. Me mušketirke ti pridemo takoj na pomoč, pa naj bo dan ali noč. Saj pravim, če bi bile vse mušketirke bližje Jaka, bi moral on že zdavnej zvišati svojo zavarovalnino in svoj testament v red spravit. (Bog se usmili mene, reveža! Op. Jakata).
Veš, Jaka, tudi v Ambridge imamo fest punce in bi vam tiste kar na prste lahko naštela, ki imajo svoje boljše polovice iz Clevelanda. Pa tudi nekaj fest pečlarjev imamo, ki mislijo pametni ostati, dokler se ne prekucnejo v zakonski jarem. Well, enihau, me mušketirke se ne bojimo nobenega moškega, saj smo vse oženj ene in vemo, kakšni so dedci, saj imamo vsak dan skušnje,žnjimi.
Ampak to ti pa povemo, Jaka, če boš ti ob kaki priložnosti jagal po zapadni Pennsylvaniji, you better detour Ambridge! Tukaj ne lovimo takih domačih živalic, kot so srne in zajci, ka-koršne si ti lovil po Kanadi. Pri nas im&mo samo levinje in če se teh ne bojiš, potem, seve, si welcome!
Ti, Jaka, si kriv, da jaz danes ne morem likat in z večerjo sem tudi pozna in to je vse radi tiste tvoje kolone, ki mi je bolj pri srcu kot pa peglezen in ka-strola. In joj, če moj mož izve, da sem tebi pisala, sem gvišna, da dobiš kako podporo od moške strani. (Pa najbrže nič kakšno! Op. Jakata).
Lepo pozdravljam Marjanco Kuharjevo in naj se kaj kmalu oglasi. Ravno danes je bil pri nas nek agent, ki je krtače prodajal, pa sem ga kar hitro odpravila., češ, da me ženske ne potrebujemo krtač, ne za ribanje, ne za kako drugo stvar. Potem pa primem v roke'Ameriško Domovino, pa berem, da bo treba nam ženskam kmalu krtače v roke vzet. No ja, saj ne rečem, pa naj bo, tako za praznike. Srečen si, Jaka, da si dedec in da se ti ni treba s krtačami ukvarjati. You are lucky, boy!
Te lepo pozdravljajo mušketirke iz Ambridge.
Opomba! če je dopis kaj vreden, ga priobčite, če ne pa zakurite furnez ž njim, saj tako pravite, da je mraz v Clevelandu!
A
Kakor je razvidno iz tega pisma, se moškemu spolu v Ambridge ne godi posebno dobro pri njihovih mušketirkah. To sklepam i z- tega, ker nekaj omenjajo o "mlatieih za moške snope." Zato se pa tudi nič ne sliši, da bi imeli moški tam kak marjašarski, ali vsaj strelski klub. če pride od tam kateri ta-mošnjih rojakov, ga bomo tukaj malo v roke vzeli in ga podučili, kako se "pana" mušketirke in druge take Amaconke. Fantje, ne podajte se jim, mi smo z vami !
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10TH, 1930
3
dva tedna v kanadskih gozdovih
Piše JAKA DEBEVEC
Zavidal sem Franku ki je Poleg mene tako sladko spal, zato tudi nisem posebno ugovarjal, ko se je parkrat obrnil na Postelji in tako dobil vso odejo zase in se popolnoma zavil vanjo. če bi ne bil tako svečano razpoložen, bi ga bil s krepkim sunkom podučil, da smo v Ameriki in da imamo vsi enake pravice, pa naj bo to pri pivu, ali Pri "plahtah."
Dasi je bilo seno na naših le pščih Bog ve koliko časa tukaj ln bi človek mislil, da se je zare-dila kaka živina v njem (pa ne goveja živina), pa smo bili tem oziru brez skrbi, ker v teh Mrzlih krajih ne more uspevati nobena taka "domača žival." Tudi če bi jo kdo sem prinesel ali zanesel, bi morala gladu poginiti, ker pridejo lovci samo enkrat na leto sem. • Nobene blazine nisem imel za P°d glavo in mi je to jako nerod no hodilo, ker sem ležal na ravnem. Imam precej široka pleča, glavo pa bolj majhno, pa mi Je pri ležanju' \^sela 'navzdol, kakor bi ne bila moja. V takem položaju mi je silila kri v glavo, kot v tistih časih, ko smo fantje "pod lipco stali" pred cerkvijo in. so šumela mimo nas zastavna meniševska dekleta in ■Je ta ali ona vrgla svoj pogled cez nas, in si je vsak fant zapisal ta pogled na svoj konto v kredit. Del fcem komolec pod glavo in glavco lepo nazaj polo-Zll» pa so mi kmalu začeli goma-zeti mravljinci od rame doli, da se mi je zdelo, da marširajo v Parademaršu gori in doli z zastavo na čelu.
Ozrl sem se po mojem dragem tovarišu, ki je bil poleg mene Prevzel kontroht, da bo nažagal klafter drv in sem videl, da sPi pokrit s kapo. "Fant se bo Pi'ehladil," sem si mislil v strašnih skrbeh, ker ga imam rad, in ni zdravo, da človek spi pokrit." Torej sem mu IfepO mio-lagoma vzel kapo z glave in si jo del sebi na glavo. Na ta način sem zvišal lego svoje glave 2a en palec in kri je zopet tekla v normalnem toku doli proti srcu in naprej v palce na nogah.
Spanec je pa bežal od mene, k°t bi bil Bog ve kako slab člo-Vek, pa ki nisem, nak. Ozrl sem Se Po naši "vahti," Jovu, in tu-di tega je premagala dobrodejna toplota. Zvil se je v klobčič, kolikor mu je to dopuščala ozka klop, in. tako lepo je spančkal, kakor kak otročiček. Opazil pa bern, da tudi v spanju ni izpustil ^'oje pipice iz ust — blagor mu, ki se spočije.
"Ali ga vidiš, Poljaka!" rečem sam pri sebj) "kako varje naš ogenj. Torej takemu zaspane-u smo zaupali mi svoje življenj0 in spanje? Njegova sreča, ja nismo sedaj pri vojakih — j;ri tedne "ajncelna" bi dobil in Se "špange" povrhu, čakaj, ti Podkurim!" Previdno vstanem, stopim do ognjišča in izberem neko napol sveže bukovo poleno, .1 ni hotelo prav goreti, pač pa krepko puhalo dim iz sebe. 0 Poleno zgrabim in ga denem p°d klop, kjer je spal Joe, potem !)cl hitro skočim zopet nazaj na 'Sv°jo Posteljo in skozi napol od-, te trepalnice opazujem, kako b° Joe to vzel
najnovejšo iznajdbo
kU od in
na znanje, koleno je bilo v prvem trenut-Presenečeno, da se ga je vzelo njegove tovaršije na ognju, ,llekaj časa dim iz polena ni
.edel, kam bi jo ubral, toda se
Je
Sca,soma zediinl in se povzpel ^'avnost kvišku, kot tisti Abe-]..	ko je koštruna pekel,
J' j^esar sta se potem z bra
Kajnom na moč sprla in je
b
£'avi.	se je ovil okrog
. . ...... ..... .
1)0UJU, Abela česnil s krepelcem ki ■ VHMHP^P^HHHHP si iskal tam izhoda, in ker ^ bilo, je obšel surovo obte-j0 Ploh in planil naravnost v v 0V nos, meneč, da je to nove ,)0S dimnik. Jovu je vzelo sa-
Ust-"1 J° P(>klical na Pomo^ ^ ^ar je imelo za posledico, čel Je Padli* pipa iz ust- Za-30 Prhati, kaši jati in kihati,
da sem mislil, da si bo zlomil tilnik, potem šele se zbudi in plane pokonci. Prva beseda, ki je prišla iz njegovih ust, je bila posebno izbrana za take prilike in se je glasila: Pšakrev! To je poljska kletvica, ki sicer ne pomeni ničesar in ni tako lepa kot je slovenski hudič, ampak za silo je že. Joe je Poljak, dasi rojen v Kanadi, in tukaj se je pokazalo, da mu je še vedno pri srcu lepa njegova domovina, so-bratska Poljska. Zato tudi v skrajni jezi ni "gademal" po amerikansko, ampak je dal duška dimu in svoji jezi v lepi slovanski besedi, radi česar — slava njemu in njegovim potomcem !
Poleg tiste besede je momljal še nekaj sam v sebe, česar pa nisem razumel, vprašati ga pa tudi nisem hotel, ker sem imel svoje tehtne vzroke zato. Pa prime tisto poleno in ga trešči na ognjišče, da so iskre planile po vsej kolibi. Sedaj sem pa imel vzrok, da se prebudim, torej skočim pokonci, potegnem z roko preko oči in začudeno vprašam: What the hell is the matter here?" sem vprašal v jeziku, ki je v tem stoletju v rabi v Kanadi in Zedinjenih državah.
"Oh, nič posebnega," reče Joe, ki si briše solzne oči, "malo sem zadremal, pa je padlo eno poleno na, tla."
"Sem mislil, da je kaj hujšega."
Ves ta dogodek se je odigral med štirimi očmi in vsa predstava se je završila, v času, ko je naša avdijenca spala in sanjala lepe sanje o srnjakovi večerji in pohanih ribah. Stopim iz kolibe na prosto, da pogledam na vreme. Public square pred kolibo je bil ves pobeljen od slane, enako bližnja, drevesa, da je izgledalo kot na sveti večer. Noč je bila jasna, da se je videlo kot podnevi, sicer pa vse tiho, kot v grobu. Prisluhnil sem, če bo zalajal srnjak v gošči, če se bo oglasil kak volk iz globeli, ali če bo vsaj kakšna sova poslala svoj uhu od kake strani. Zrl sem v prostrano vesolj stvo nad menoj in tožil zvezdam svojo lovsko smolo:
Zvezde so prišle že, lunca prišla, jaz pa na moosa čakam zastonj!
Pa ker je že v moji krvi, da nisem nikdar žalosten delj kot eno mniuto in pol, sem tudi sedaj kmalu požrl žalost in jezo, pa sem se obrnil proti nižinskim planotam, se malo odkašljal, pa sem zavriskal "po naše," da je jeknilo od gozda nad mano, vda-rilo ob gozdni greben in planilo v praznoto pod mano. Pa še enkrat in še enkrat — "da bodo hudiči vedeli, če je kje kateri tukaj naokrog, kako je bilo takrat, 'ko so fantje proti vasi šli'. . ." Kar vesel sem bil, da sem sin tistega naroda, ki "pet jih pade, kjer porine, je slovenski oratar." Ej, majhni smo, pa smo gosti, in vsaka slanca nas pa tudi ne pomori. . .
Ponosno in prsa ven, trebuh not', stopim nazaj v kolibo, kjer ravno zaslišim doktorjev glas: "Ali ga, spet ščiplje, Jakata, da rogovili okrog? Saj pravim in stokrat rečem, da s tem človekom ne bom šel več po svetu. Naj mu no eden malo potrka s kakim polenom tja za komat, da bo revežu odleglo in bo lepo zaspal!"
"Lepe so vaše besede, gospod medicinec in v dno srca sem ganjen, da imate toliko obzira do mene! Kar se pa tiče tistega nabijanja po piskru, je pa oder pripravljen in se predstava lahko prične. Saj ne znate drugega kot spati. Le poglejte naju s Jovom. Midva, ki sva oba pesniško navdahnjena, v takih lepih nočeh sploh ne spiva."
(Pride še)
miinn»iminiiimniniminiiiiimimiiin
T. C. Bridges—Ant. Anžič
NA POMOČ!
Novele
Grazia Deledda
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiimiiiii!
Ko sta se vrnila, je bilo skoraj temno. Pekarije sta mogla komaj še videti, pač pa sta slišala, kako so klepali s svojimi čekani, njihove divje oči pa so žarele skozi temo liki rdeče kresnice.
"Hitiva! Veter pojema;" za-šepeta Sam in Jim urno prasne užigalico in prižge šop trave.
Tisti hip pa tam zunaj nekaj zašumi in Jim zasliši kopitljanje številnih parkeljcev.
"Sam, pozor!" zavpije Jim.
Brž na drevo!"
Sam se požene na vejo, prav tako Jim in zavihtita se na drevo baš še pravočasno, da uideta navalu divje črede. Toda Jimo-va bakla, ki jo je vrgel od sebe, je s plamenom zagorela, prav tedaj pa je tudi potegnil veter in pihnil plamen v visoko travo na jasi. Suha šara se pokljaje vname in zagori, rdeč žar plane preko jase in zalije temno listje dreves s škrlatno svetlobo.
"Dobro si opravil!" sopiha Sam, kajti strašna grmada je pekarije tako prestrašlia, da so se cvileč in kruleč razbegnili med drevjem in izginili v mrak.
Ogenj je pometel jaso skoraj kot bi mignil, pa k sreči profesorjevega samotnega drevesa ni dosegel. Kakor hitro je plamen izginil, Jim zavpije in profesor se takoj oglasi, spleza z drevesa in pride hitro preko kadečega se pepela k njima. Jim mu v naglici stvar pojasni, češ, da je smatral za edino pot, iznebiti se pe-karijev, ako zažge travo; dostavi pa tudi, da se ne smejo obotavljati, kajti poriniti morajo čoln v mlako, da ga ne doseže ogenj.
Profesor Jima pozorno pogleda in napravi čuden obraz.
"Le nič ne skrbi, Jim," reče nato ljubeznivo; "moral se boš nekoliko naspati." Nato pa se obrne k Samu in mu pošepeta: "Malo preveč napora je bilo zanj. Ali misliš, da ga bova mogla sama spraviti v tabor?"
"Da, gospod," odvrne S a m. "toda najprej moramo poskrbeti za čoln. Lahko se vname in potem bi bilo vse končano."
Profesor pa kar zazija in za-kliče: "Kaj, tudi ti?"
U5. Huda vožnja
Jim prasne v smeh, to pa ubogega profesorja skoraj stare, kajti zdaj mu je bilo jasno, da se je obema fantoma popolnoma zmešalo.
"Vse je v redu,gospod," reče Jim. "Nič čudnega ni, če mislite, da sva znorela, kajti nisem mislil na to, da vi najnovejše Sa-move iznajdbe še niste videli in ne slišali o njej. Stopite z nama, pa boste takoj vse razumeli !"
Ogenj je šel po vetru skozi gozd in je divjal tamkaj po su-
hi travi, proti vetru pa se je širil le počasi in tako za Samovo umetno vozilo še ni bilo nevarnosti. Profesor je kar obstal in strmel nad čudno prikaznijo.
"Ali mi hočeš morda reči, da boš veter ujel in to stvar gnal?" vpraša nato.
"Stopite gor, gospod," pravi Sam s svojim navihanim muzanjem. "Sapa še vedno precej lepo pihlja. Torej se boste lahko sami prepričali, ali bo voz gnala ali ne."
Veter se navadno obenem s solnčnim zahodom poleže, ta večer pa je bil oblačen in veter je še dosti krepko pihal. Sam potegne jadro gor, veter ga napne in čudni čoln se začne premikati. Ko pa pride neki sunek, se voz nagne in profesor je kar debelo gledal, kako ga je Sam komaj še obdržal, da se je prekucnil.
"Prav žal mi je, gospod, da se ne morem bolje izkazati," reče Sam. "Postaja namreč preveč temno, da bi ga mogel pravilno krmariti. Moral bom jadro nekoliko skrajšati in voziti počasi."
Sam torej voz ustavi in z Ji-mom jadro skrajšata, nato pa so pot nadaljevali, le počasneje. Pa kljub temu in kljub neugodnemu vetru so prišli v tabor prej kakor v eni uri.
Profesor je bil kar ves iz sebe.
"Čestitam, ti, Sam!" reče prisrčno. "Ako bo ta čudni voz nesel vseh nas pet in povrhu še našo prtljago, potem bo še boljši od mul."
"Gotovo bo vozil precej hitreje," mu pravi Greg. "Mislim, da ga na tem ozemlju tudi avto ne poseka. Tako za Gadsdenom ne bomo prav nič zaostali. Kaj misliš, očka? Ali je potem Ji-mu sploh še treba uporabiti radio? Ali ne bo najbolje, ako sklenemo iti s tem čolnom kar narovnost do reke?"
"Da, tudi jaz mislim tako," pravi profesor. "Zato pa zdaj povečerjajmo in zaspimo. Današnji dan je bil precej razburljiv, pa kaže, da bo jutrišnji še bolj zanimiv."
Ko je Sam zjutraj vstal, je v svojo žalost spoznal, da ni nobenega vetra. Kmalu po solnč-nem vzhodu pa je rahel veter razgnal jutranje megle; ko so pozajtrkovali ter vse pospravili, je pa pihal že kaj dober veter. Samu prtljaga zlepa ni bila dosti trdno privezana1;" nato pa se skobacajo na voz in Jim in Sam potegneta jadro gor. Veter ga napne, kolesa se začno vrteti in odpotovali so. Sapa je bila iz-prva bolj šibka, kmalu pa je na-rastla in profesorju je kar srce igralo, ko so milje ginile za njimi.
"Če bo ta veter stalno pihal, bomo lahko vso razdaljo v enem dnevu prevozili," pravi profesor.
"Prav to tudi jaz upam," odgovori Sam. "Bojim se pa tudi, da bomo do večera strašno zbiti in vsi trdi."
To je Sam prav povedal, kaj-
ti sunki so bili včasih jako hu di. Kolesa so bila seveda iz trdnega železa, peresa pa ne najboljša. Baš pred poldnem ugleda Sam pred seboj nekaj udor; hitro torej obrne svoj čoln po vetru in pravi: "Jim, spusti jadro! Ne smemo drveti v to reč, preden si je ne ogledamo!"
Udor je bi ozek pa precej globok in majhen potoček se je vil po dnu. Bili so mnenja, da bi bil to primeren kraj za odmor in kosilo, vendar pa so najprej voz navezali na vrvi, ga spustili dol po pobočju, potegnili preko potoka in po drugem bregu spet na ravno. Nato iia so se dobro najedli in počivali ter znova odjadrali.
46. Ribe za večerjo
Potok je tudi ustavil ogenj in zato so na drugi strani vozili zopet po travi. Potovanje je bilo zato malo počasneje, pa jih zato ni tako grdo treslo. Do treh popoldne so prevozili skoro devetdeset milj.
Ob štirih pridejo do novega potoka; ustavijo se, da se napi jejo hladne vode in malo po-čijejo. Ko zopet odrinejo, Jim kmalu zapazi skupino visokih dreves, ki so stala na gričku malo na levo od njihove proge in profesor predlaga, naj bi kdo stopil na grič, ker bo gotovo vredno pregledati, kaj je pred njimi.
Griček sam pa ni bil dosti visok, da bi se kaj prida videlo, zato vzame Greg s seboj daljnogled in spleza na eno izmed dreves. Bil je pa strašno hitro nazaj in,, vzkliknil: "Videl sem čisto razločno veliko reko, in kar je še več: videl sem Gadsdenov avto!"
"Gadsdenov avto?" je ponovil njegov oče.
"Da; ni pa vozil naravnost proti reki. Dirjal je skoraj v severno smer, vzporedno z reč j o globeljo." ,
"Mogoče se pa globel za avto preveč strmo znižuje proti vodi?" ugiba profesor.
"Ne morem reči za gotovo," pravi Greg, "vendar pa videti ni. Kolikor sem mogel razločiti, je dolina ob reki široka in plitva."
"Ali je bilo kaj dreves tam?" vpraša Sam.
"Da, pa bila so videti majhna."
"Potem pa stavim, da išče primernega lesa," reče Sam. "Za gradnjo čolna potrebuje velikih dreves."
"Tako bo, da," reče profesor odločno. "Sam je pravo uganil, moraš pa seveda biti brodar, da se na to spomniš."
"Potem bomo morali pa tudi mi isto storiti," reče Gi-eg.
"Da, vsaj mislim tako," odvrne njegov oče. "Ne smemo pa preveč hiteti. Nočem, da bi ta človek izvedel, da smo mu blizu."
Jim se zahihita. "Zadela bi ga kap, če bi tudi samo to izvedel, da smo mu sto milj oddaljeni."
"Tako je," mu pritrdi profe-

sor, "in ker misli, da je tako daleč pred nami, z gradnjo čolna ne bo nič preveč hitel." Obrne se h Gregu:
"Kako daleč pred nami je bil avto, Greg?"
"Osem ali devet milj se mi zdi."
"Izvrstno. Torej bomo tukaj pol ure počivali, kajti tudi potem še lahko pridemo pred mrakom do reke."
Vsi so mu pritrdili, da bo tako najbolje in Greg je čez dvajset minut znova splezal na drevo, prišel pa je nazaj z novico, da Gadsdena ni več videti. Nato so spet odrinili in krenili naravnost proti reki. Prej kakor v eni uri so dospeli na vrh nizkega, pa strmega brega in se tam ustavili, kajti Zambo jim je povedal, da bo tu mnogo bolj prijetno, ko v dolini, kjer nastopijo z mrakom gosti roji moskitov. (Dalje sledi)
DNEVNE VESTI
Strašna najdba trupla v peči velikega hotela
Atlantic City, 7. novembra. V furnezu hotela Davis v tem mestu so našli mrtvo in zgorelo truplo Alex Adamsa. Policija je aretirala že šest oseb in skuša sedaj dognati, kdo je 23 letnega uslužbenca hotela potisnil v peč. Truplo je bilo odkrito po nekem zamorskem uslužbencu hotela, ki je prišel do furneza, da odnese pepel. Ko je odprl vrata peči in zagledal gorečo truplo, je stvar hitro naznanil predstojnikom. Policija je prepričana, da je Adamsa nekdo najprvo ubil, potem pa truplo vrgel v furnez. Nemci nam obljubujejo dobro pivo v Ameriki Berlin, 8. nov. Nemški pivo-varji so radi uspehov, ki so jih dobili mokraši v Zedinjenih državah, zelo veseli ter so polni pričakovanja, da bo kmalu dovoljeno izvažati dobro nemško pivo v Amerik o. Predsednik največje nemške pivovarne se je izjavil, da ni več daleč čas, ko se bo smelo pivo uvažati v Ameriko.
Samomor mladenke pri rakvi svojega ljubčka
Santa Ana, Cal., 7. novembra. Pri odprti rakvi svojega ljubljenca, 24 letnega Richard Kuy-kendall, je zvršila 17 letna Hazel Bouchet samomor s tem, da je povžila strup. Kuykendall se je ponesrečil v avtomobilski nesreči zadnjo nedeljo. Hazel je bila zaljubljena v njega, dasi je znala, da je Kuykendall poročen.
* V torek praznujemo sv. Martina. Nekateri ga bodo pa v nedeljo
mali oglasi
Išče se
priletna žena, ki bi varovala 5 let starega otroka na domu. — 16005 Parkgrove Ave. (264)
Odda se
štiri sobe, s kopališčem. Vse nanovo opremljeno. Mirna družina. 1180 E. 60th St. (265)
Hiša naprodaj
ima osem sob, za dve družini. Vse udobnosti, garaža, gorkota, kopalnice, vse v najlepšem stanju. Poleg cerkve in šole. Naslov se pozve v uradu tega lista.
(265)
Pohištvo naprodaj
Jaz, Tony Stepech, imam nekaj pohištva shranjenega pri družini Walter na Holmes Ave. Ker ga jaz ne potrebujem, bi ga rad poceni prodal. Kuhinjska peč na plin, rabljena samo dva meseca, dve postelji, ena kuhinjska miza, nekaj stolov, en dresser, se proda po jako nizki ceni. Kdor bi kaj potreboval in bi rad dobil poceni, naj se zglasi pri družini Walter, 15610 Holmes Ave., Collinwood.	(267)
Hiša naprodaj
po nizki ceni. Hiša je v dobrem stanju, moderno opremljena, ima 6 sob. Poleg je garaža za dva avtomobila in velik vrt. — Zglasite se na 540 E. 120th St. Nobenega posredovanja s kakim agentom.	(265)
Stanovanje
se odda, 5 sob, furnez, kopališče, garaža. Dve porča, zgorej. 6719 Bonna Ave.	(265
Soba
se odda v najem za enega fanta ali dekleta. 6205 St. Clair Ave.
(264
Stanovanje
obstoječe iz treh sob se da v najem, za malo družino. 5806 Prosser Ave.	(264)
Pohištvo!
Mi čistimo, popravljamo in renoviramo vaše pohištvo. Iz starega pohištva naredimo novo. Izdelujemo tudi po vašem naročilu novo pohištvo po zmernih cenah.
Euler Upholstering Shoppe
12108 Chesterfield Ave. blizu Superior. Tie. ERdy 8685. Slovenski zastopnik je Mr. John Cerar, 5819 Bonna Ave.
(Mon. Wed. Fri., Dec. 1.)
JOSEPH J. 0GRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
GRDINA'S SHOPPE
Popolna saloga oblak in va* oprama aa nara-ata li družica
Beauty Parlor
Vadno najmodaraajil šanakl klobuki.
Traarlaa zaprta vsaka arada »a*, akaxt aala lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(M. Thu. S.)
IliHllli:
MOŠKA OBLEKA
vestno sčiščena in zlikana samo za gQ q
Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c
The Frank Mervar Co.
SLOVENSKA ČISTILNICA
5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 123
Odprto do 8. ure zvečer

Prva slika bolgarskega kralja Borisa in'-njegove neveste, laške princeze Giovanne.
Grozdje,
mošt, sodi
Starim in novim odjemalcem naznanjam, da dobite pri meni samo najboljše West Side grozdje, lin mošt in dobre sode, ako želite. Najboljša postrežba in jako zmerne cene. Se priporočam-
Joseph Kozely
4686 W. 130th Street
CLearwater 0187
008900005353234800535323534853485323535353534891484823482348534848
4
AMERIŠKA
r
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"Je še pristavek," je rekel podstarosta.
In začel je nadaljevati:
". . . Vina pa prodajta takoj, če jih ne moreta. rešiti, za gotov denar (tu jih ni mogoče nikjer več dobiti)' . ."
Tu pa je gospod Harasimovič sam prenehal ter 3e prijel za glavo.
"Za Boga! Vina gredo za pol dne pota za nami in so gotovo padla v roke tega vstajniškega prapora ,ki je šel mimo nas. — Škode bo kakih tisoč rdečih cekinov. Svetli knez lahko sam izpriča, da mi je velel čakati, da so se naložili vsi sod je na voze."
Strah gospoda Harasimoviča bi bil še večji, če bi bil poznal gospoda Zaglobo in če bi vedel, da se on baš nahaja v tem praporu. Pri tem se je knez Bo-guslav vendar zasmejal in rekel:
"Naj jim služi v zdravje! čl taj dalje!"
". . . če pa se kupec ne naj de. . ."
Knez Boguslav se je kar prijel za glavo od smeha. "Se je že našel," je rekel, "le posoditi mu bo treba."
". . . če se kupec ne najde, tedaj pa zakopajte vino v zemljo, kolikor mogoče neopazno, da bi več kot dva ne vedela o tem. Toda pustite po eden ali dva sodčka v Orlu in Zabuldovu, in sicer izmed boljših in slajših vin, da bi se ga polakomnili, in primešajte vinu močan strup, da bi vsaj vodniki počepali, zakaj potem se razkropi družina. Za Boga, storita mi to uslugo, a tajno, pri usmiljenju božjem! In sežgita, kar sem pisal, in kdorkoli bi o tem kaj izvedel, pošlji-ta ga k meni! Ali najdejo sami to vino in ga izpijejo, ali kdorkoli, se jim lahko daruje ta pija
V„	»»
ca. . .
Podstarosta je prenehal čita-ti in začel gledati kneza Bogu-slava, kakor bi ča'kal navodil, knez pa je rekel:
"Vidim, da brat krepko misli o' zaveznikih, le škoda, da kakor vedno, prepozno. Če bi bil prišel na to misel pred dvema ali vsaj pred enim tednom, bi jo bili lahko preizkusili. Sedaj pa pojdi z Bogom, gospod Harasimovič, ker te več ne potrebu jem."
Harasimovič se je poklonil in odšel.
Knez je stopil pred zrcalo in začel pozorno ogledovati svojo lastno postavo, pri čemer je-lahno kimal z glavo, zdaj na levo, zdaj na desno, se oddaljeval od zrcala, se mu zopet bližal, sedaj stresal kodre svojih las, gledal po strani, ne meneč se za Kmi-tica, ki je sedel v senci, obrnjen s hrbtom proti oknu.
če bi vrgel vsaj en pogled na obraz gospoda Andreja, bi bil spoznal, da se godi v mladem poslancu nekaj čudnega, zakaj Kmitičev obraz je bil bled, na čelo so mu'stopile goste kaplje potu, a roke so mu krčevito drgetale. Čez hip se je dvignil s stola, a zopet takoj sedel, kakor človek, ki se bojuje sam s seboj in skuša udušiti v sebi izbruh jeze ali obupa. Naposled so se njegove poteze raztegnile in osvežile; očividno se je pomiril z vso silo svoje krepke volje in moči in se je popolnoma premagal.
"Vaša knežja moč," je dejal, "lahko spozna iz tega zaupanja, s katerim me odlikuje knez het-man, da noče imeti pred menoj nikakih skrivnosti. S srcem in s svojim imetjem sem na njegovi strani; pri njegovi in vaši milosti lahko zraste tudi moje pre-l moženje, zato pojdem tudi tja, kamor pojdeta vidva. Na vse sem pripravljen. Toda dasi služim v teh stvareh in se ž njimi
pečam, vendar gotovo ne razumem vsega in tudi ne morem s svojo slabo pametjo prodreti v vse tajnosti."
"Kaj torej želiš, gospod vitez, ali bolje, lepi bratranec?" je re--kel knez.
"Pojasnila vaše knežje milosti prosim, ker bi me bilo tudi sram, če bi se pri takih državnikih ne mogel ničesar naučiti. Sam ne vem, če mi bo vaša knežja milost blagovolila odkritosrčno odgovoriti."
"To bo odvisno od tvojega vprašanja in od moje dobre volje," je odgovoril Boguslav, no da bi se nehal gledati v zrcalo.
Kmitičeve oči so se za hip za-blisnile, toda nadaljeval je mirno:
Stvar je taka: knez vojvoda vilenski krije vse svoje postopanje z blagrom in rešenjem lju-dovlade. Ta ljudovlada mu je vedno na jeziku. Vaša knežja milost naj mi blagovoli odkritosrčno povedati: ali so to samo izgovori, ali ima knez hetman zares le blagor ljudovlade za cilj ?"
Boguslav je mimogrede bist-tro pogledal na gospoda Andreja.
"In če bi ti povedal, da so to sami izgovori, bi ga ti še nadalje podpiral?" -
Kmitic je skomignil malomarno z rameni.
"Moje premoženje zraste lahko od premoženja vaju obeh. Da se le to zgodi, drugo mi je vseeno."
"Ti postaneš še kaj! Spomni se, da ti jaz to prerokujem. Toda čemu ni brat sam nikdar go voril odkrito s teboj?"
"Morda radi tega, ker je nezaupljiv človek, in morda, ker se ni govorilo o tem?"
"Ti imaš bistro glavo, moj vitez, ker je čista resnica, da je nezaupljiv človek in nerad pokaže pravo barvo. To je res!
"Torej so to sami izgovori?'' je vprašal Kmitic.
Knez je zavrtel stolico, sedel nanjo kakor na konja, oprl roke na naslonjalo, molčal nekaj časa, kakor bi premišljal, potem pa je rekel:
"Poslušaj, gospod Kmitic! če bi mi Radzivili živeli v Hispani-ji, v Franciji ali na švedskem, kjer sledi očetu sin in kjer izvira kraljevo pravo iz samega Boga, torej bi mi ne glede na kakšne državljanske vojne, ne glede na to, da izumre kak kraljevski rod, ne glede na kake izredne dogodke, gotovo služili kralju in domovini, zadovoljujoč se le z najvišjimi častmi, ki nam gredo po rodu in premoženju. Tu v tej deželi, kjer pa kralj nima za seboj božjega prava, temveč ga le šlahta ustvarja, smo si po pravici zastavili vprašanje: zakaj naj kraljuje Vaza, a ne Radzi-vil? O Vazi še nič ne rečem, ker njihov rod izhaja iz kraljev, toda kdo nam je porok, da se po Vazih šlahta ne izmisli in dvigne na kraljevski prestol kakega gospoda Harasimoviča ali pa kakega Peglaševiča iz Pasje Volke. In mi? Radzivili in knezi nemškega cesarstva, naj po starem običaju poljubu jemo kraljevsko Peglašičevo roko? Tfu! Pri vseh rogatih hudičih, moj vitez, čas je, da se stori temu konec! Poglej pri tem na Nemce! Koliko ondotnih vladajočih knezov bi se pri nas z ozirom na premoženje zadovoljilo s častjo kakega podstaroste. In vendar imajo svojo samostojnost in vendar vladajo, in vendar nosijo krono na glavi, in vendar so pred nami, dasi bi se jim po pravici bolj spodobilo, da bi nosili konec naših plaščev. Čas je, da se to konča, gospod vitez, čas je izpolniti to, o čemer jč premišljeval ie moj oče."
Tu se je knez oživel, vstal s stolice in začel hoditi po sobi.
"Ne pojde to brez truda in ne brez zaprek," je nadaljeval Boguslav, "zakaj nekateri kratkovidni in mlačni Radzviili nam nočejo pomagati. Veni, da je knez Mihael pisal bratu, da rajši misli na raševino, nego na kraljevski plašč. Naj samo nanjo misli, naj opravlja pokoro, naj sedi na pepelu, naj mu jezuitje stroje kožo; ker se zadovoljuje s stolništvom, naj vse svoje pošteno življenje pa do svoje poštene smrti reže kopune! Opravimo tudi brez njega in ne povesimo rok, ker je sedaj baš čas. Ljudovlado naj vrag vzame, ker je že tako brez moči, ker je prišla tako na psa, da se ne more nobenemu več upirati. Vsi prestopajo njene meje kakor skozi pregradni vrt. To, kar se je tu zgodilo s Švedi, se ni zgodilo še nikterna.svetu! Mi, gospod vitez, lahko zares zapojemo: Te Deum laudamus! Po svoje pa je to nezaslišana in neverjetna stvar. . . Kako ne? Napastnik udari na deželo, napastnik, znan po svoji grabežljivosti in ne le, da ne najde odpora, temveč kdor je živ, zapušča svojega bivšega gospoda in hiti v naročje novemu : magnati, šlahta, vojska, mesta, vsi, vsi. . . brez vesti, časti, slave, sramu. . . Zgodovina ne pozna drugega takega primera. Gospod vitez, sodrga živi v tej deželi, brez vesti in časti. . . In taka dežela naj ne pogine? Na švedsko naklonjenost so se ozirali. Tam v Veliki Poljski šved-je šlahti že vrtajo prste v peteline mušket. In tako bo pdVsod, ni mogoče drugače, zakaj tak narod mora poginiti, mora biti preziran in mora služiti sosedom.
Gospod Kmitic je postajal čimdalje bledejši in je s poslednjimi močmi brzdal izbruh blaznosti ; knez pa je bil ves zatopljen v svoj govor hi se je opajal z lastnimi besedami, z lastnim razumom in je nadaljeval, ne da bi se oziral na posjušalca:
"Gospod vitez, v tem kraju je navada, da potegnejo sorodniki umirajočemu blazino izpod glave, da bi se dlje ne mučil. Jaz in knez vojvoda vilenski sva sklenila, da storiva to zadnje uslugo ljudovladi. Ker pa čaka mnogo roparjev na padec in ne moreva pograbiti vsega, zato ho-čeva, da bi nama pripadel en del in ne najmanjši. Kot sorodnika imava pravico do tega. če ti s to prispodobo nisem dovolj pojasnil in nisem zadel pravo, tedaj ti povem drugače. Ljudovlada je kos rdečega sukna, za katerega se pulijo švedje, Hmi-elnicki, Hiperborejci, Tatarji, elektor in kdor je živ naokoli. Midva s knezom hetmanom sva si pa rekla, da nama od tega sukna mora ostati toliko, da bo zadoščalo za plašč; radi tega nc bova delala zaprek pri puljenju, temveč bova tudi sama pulila. Naj ostane Hmielnicki na Ukra-
jini, naj se švedje z Brandebur-žanom pogajajo za Prusijo , in velikopoljske kraje, naj Malo-poljsko vzame Rakocki ali kdo drugi, ki je bliže, Litva mora pa ostati za kneza Januša, a njega hči mora biti — moja!"
Kmitic je naglo vstal.
"Zahvaljujem vašo knežjo milost, le to sem hotel vedeti."
"Ali že greš, gospod vitez T "Da!"
Knez je pogledal pozorneje Kmitica in v tem hipu je šele zapazil njegovo bledost in razburjenje.
"Kaj ti je, gospod Kmitic?" je vprašal. "Tak si, kakor mrlič!"
"Noge so mi trudne od potb^ vanja in v glavi se mi vrti. Klanjam se vaši knežji milosti, jn pred odhodom še pridem po slovo."
"Ali požuri se, ker tudi jaz pojdem popoldne."
"Najkasneje čez eno uro' pridem." '
Po teh besedah se je Kmitic poklonil in odšel.
V drugi sobi sta sobarja vstala, ko sta ga zagledala, on pa je šel kakor pijan in ni videl niko-gar. Na pragu se je zgrabil z obema rokama za glavo in začel stokaje ponavljati:
"Jezus Nazarenski, kralj židovski! Jezus, Marija, Jožef!"
Z omahujočim korakom je šel čez dvorišče mimo straže, ki je obstojala iz šestih suličarjev. Za vrati so stali njegovi ljudje s stražmojstrom Soroko.
"Za menoj!" je kriknil Kmitic.
In zdirjai je po mestu h go stilni.
Soroka, stari Kmitičev vojak, ki ga je popolnoma poznal, je takoj opazil, da se godi z mladim polkovnikom nekaj nena vadnega.
"Varujte se!" je rekel potiho-ma svojim ljudem, "gorje onemu, na kogar pade njegova jeza."
Vojaki so molče pospešili ko-
Tunel pod reko Detroit, ki veže Zed. države in Kanado. Odprt je bil 3. novembra letos.
rake, Kmitic pa ni šel, temveč naravnost dirjal naprej, mahal z rokami ter ponavljal zmešane besede.
Soroka. je ulovil le pretrgane izraze: "Zastrupljevalca, bese-dolomca, izdajici. . . Zločinca in izdajalca. Oba sta enaka!"
Potem se je gospod Kmitic začel spominjati imen nekdanjih tovarišev. Imena Kokosinski, Kulvič, Ranicki, Rekut in druga so ponavljala njegova usta. Kolikokrat se je spominjal Vo-lodijovskega. Soroka ga je začudeno poslušal in se bal čimdalje bolj, v duši pa si je mislil:
"Nekakšna kri se gotovo prelije. . . Ne more biti drugače. . ."
Medtem so prišli do gostilne. Kmitic se je zaprl v sobo in eno uro ni dal glasu od sebe.
Vojaki pa so med tem brez povelja osedlali konje.
Soroka jim je pravil:
"Nič ne pomaga. Biti moramo pripravljeni na vse!"
"Saj smo tudi," so odgovarjali stari pretepači ter migali 7 brki.
In res se je pokazalo, da je Soroka dobro poznal svojega polkovnika, ker se je naglo pokazal Kmitic v veži, brez čapke, le v srajci in spodnjih hlačah.
"Osedlajte konje!" je zakričal.
"So že osedlani."
"Privežite povezke!"
"So že povezani."
"Cekin za vsakega!" je kriknil mladi polkovnik, ki je vkljub mrzlici in razburjenosti zapazil, da ti vojaki, kakor bi mignil,
uganejo njegove misli.
"Hvala gospod poveljnik!" so se vsi odzvali.
"Dva vzameta tovorne konje in odjezdita takoj proti Denbo-vi. Skozi mesto jahajta počasi, za mestom pa spustita konje v skok in ne ustavita se prej ne go v gozdu."
"Na povelje!"
"Ostali štirje pa nabijte samokrese s sekanim svincem. Za mene osedlajte dva konja, da bi bil tudi drugi popolnoma pri' pravljen."
"Vedel sem, da bo nekaj," je zamrmral Soroka.
(Dalje prihodnjič.)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh-
Fred Pabst, predsednik pivovarne v Milwaukee, ki je potrošil pred kratkim miljon dolarjev, da je pripravil pivovarno, da lahko vsak■ -čas začne z izdelovanjem pive.	■1
- ■
• •
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
ZAČNE SE V TOREK, 11. NOVEMBRA, OB 8:30 ZJUTRAJ
Zopet nudimo 39c in 50c razprodajo, na katero se boste spominjali mesece. Še nikdar prej nismo
nudili tako krasno blago po tako nizkih cenah.
. v ■ j * y i i i J ; l l i r, * i	<	s	* '	i- f	.
29 jard vredni, beli broadcloth, 36 palcev, sedaj 3 jarde za.............................39c
25c vreden nov porhant, 36 palcev, 3 jarde za........................................39c
59c blago za rjuhe, 81 palcev široko, 1 jard za.........................................39c
Do 69c vredno zimsko blago za obleke, 3 jardi za......................................50c
23c vreden, jako fin mušlin, 4 jardi za...............................................50c
49c novo granite blago, najnovejše barve, 3 jardi za.................................50c
Tudi vsa naša zaloga moškega, ženskega in otročjega spodnjega perila, sweatrov, lumber jacks,
blanketov in odej, so jako znižani v cenah na tej razprodaji.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste