Bohinj - Prednost Liski in Ciki - Prišle bodo, v nedeljo, pod stene Komarče in Pršivca v Ukane bohinjske Luske in Cike v čredi s planin, za planšarji in njihovo »basengo* in se pustile občudovati obiskovalcem letošnjega kravjega bala. (ds) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 71 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z Kranj, petek, 16. 9. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol.tednik, od januarja 1960° trikrat tedensko, od januarja 1964 kot- poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO JESENICt Letošnja krvodajalska akcija, ki jo je v jeseniški občini pripravil v delavskem domu občinski odbor Rdečega križa, je bila uspešna, vendar je darovalo kri manj krvodajalcev kot leto prej. Za odvzem krvi se je prijavilo 1664 prostovoljnih krvodajalcev, kri pa so odvzeli 1624 prostovoljcem. Več odvzema je bilo v zadnjih dneh akcije. Med krvodajalci je bilo največ delavcev jeseniške Železarne. - D. S. KRANJ Letos mineva 35 let od borbe drugega bataljona Kokrškega odreda v Udin borštu. Vsako leto je v spomin na ta tragični dogodek v krajevni skupnosti Naklo pri spomeniku v Stra-hinju spominska svečanost. Letošnja slovesnost bo v nedeljo, 18. septembra, ob 14. uri pri spomeniku žrtvam v Stra-hinju. Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Kranj vabi nosilce Spomenice 1941, predsednike krajevnih organizacij ZB NOV in ZVVI iz kranjske občine, borce in druge, da se udeležijo spominske svečanosti ob letošnjem jubileju. TRZIĆ Ker odhaja sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur na šolanje v partijsko politično šolo Josip Broz-Tito v Kumrovec, je konferenca ZKS na zadnjem zasedanju imenovala Lovra Cerarja za namestnika sekretarja komiteja ZKS. Lovro Ce-rar bo opravljal to dolžnost do volilne konference. V tržiški organizaciji ZKS bodo čim prej tudi izpopolnili delovno mesto tehničnega sekretarja. Konference, ki se je sešla v ponedeljek, 12. septembra, je predlagala Janeza Piškurja za sekretarja tudi v prihodnjem mandatnem obdobju, v komite pa je na novo predlagala Staneta Tonklija, Martina Šetinca, Franca Nemca, Janeza Furlana, Jožeta Arbitra, Rudija Hafnerja, Milinka Despotoviča, Marjana Gradi-šarja in Milana Tribušona. - jk Podvinska jabolka že naprodaj Podvin — V nasadu Resje pri Podvinu so v torek, 13. septembra, obrali prve količine jabolk, predvsem kokos oranžno reneto, zlato parmeno in grafenfttein. Druge sorte bodo začeli obirati kasneje. Množična prodaja pa se je začela včeraj, 15. septembra, in bo trajala do druge polovice oktobra. Cena jabolk se za zdaj giblje od 5,5 dinarja do 2,5 dinarja, kolikor velja kilogram plodov slabše kvalitete. Za organiziran odkup prek sindikalnih organizacij pa je cena za kilogram sadežev Še nižja. -jk SPREJEM ZA ŠKOFJELOŠKE ŠPORTNIKE - Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar je v sredo zvečer sprejel na Loškem gradu športnike iz škofjeloške občine, ki so v preteklih tekmovalnih sezonah dosegli dobre rezultate in uvrstitve in so s tem tudi prispevali k ugledu in uveljavitvi Škofje Loke. Predsednik je na sprejem povabil tudi športne funkcionarje. Ob tej priložnosti je izročil darila Borisu Strelu, Maksu Jelencu, Dragu Frelihu, Alešu Pušniku, Zdravku Bogataju, Poloni Oblak, Nuši Tome, Jožetu Kuratu in Janezu Milavcu. Na fotografiji predsednik Tone Polajnar in eden najboljših jugoslovanskih kolesarjev zadnjih let Drago Frelih. (jk) — Foto: F. Perdan Obnova se je začela Občani v kranjski občini, ki jih je julija najbolj prizadel potres, so sredi tega tedna dobili pre- potrebni cement Najnovejši modeli že v prodaji bogata izbira otroške, ženske, moške konfekcije v Globusu IvKMFMvJ jn prenovljeni TINI Kranj v- Živinorejska prireditev v Savskem logu Kranj — Podjetje Merkur Kranj je sredi tega tedna začelo dobavljati cement tistim občanom almifci Radovljica nudi v industrijskih prodajalnah Linhartov trg 3 in Jalnova 2 v Radovljici ugoden nakup v času velikega sezonskega znižanja. v krajevnih skupnostih v kranjski občini, ki jih je julija najbolj prizadel potres. Tako so dobili cement prizadeti v krajevnih skupnostih Bela, Trstenik, Predoslje in Gorice, ki bodo zdaj lahko gradili nadomestne objekte oziroma sami opravili manjša popravila. Predstavniki Nadaljevanje na 16. str. Kranj — Živinorejskoveterinarski zavod Gorenjske Kranj in kmetijske organizacije Gorenjske bodo priredile v nedeljo, 18. septembra, v Savskem logu v Kranju veliko razstavo plemenske živine lisaste in črno-bele pasme. Prireditelji bodo na ta način proslavili 25. obletnico organiziranega delovanja živinorejske osemenjevalne službe. Na razstavi, za katero vlada veliko zanimanje in bo ena največjih v zadnjem desetletju na Gorenjskem, se bo predstavilo več kot 100 živali, ki so jih izbrali strokov- njaki Zivinorejskoveterinarskegt zavoda, pospeševalnih služb ir selekcijskih postaj."Živali bodo pričele prihajati na kranjsko sejmiSčt v Savskem logu od sedme ure zjutra. dalje. Ob pol devetih se bo priček ocenjevanje živine, uro kasneje pt bo otvoritev razstave o razvoji osemenjevalne službe na Gorenj skem in podelitev priznanja naj zaslužnejšim sodelavcem službe. 01 pol dvanajstih pa se bo pričela reviji najbolje ocenjenih živali in pode litev nagrad. -j* Pohod železarjev na Triglav — Letošnjega osmega pohoda železarjev na Triglav in na škrla-tico, kije bil 10. in 11. septembra, se je udeležilo 347 železarjev iz osmih organizacij združenega dela slovenskih železarn. Na poti jih je spremljalo lepo vreme, na Triglavu pa jim je spregovoril generalni direktor Slovenskih železarn Gregor Klančnik, ki je opisal razvoj gorenjskega planinstva. Železarji so se nato še zbrali v dolini Vrat in se pozneje polni prijetnih in nepozabnih doživetij razšli. Na sliki: na vrhu Triglava. X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 Praznik slovenskih planincev Pri turističnem planinskem domu na P inž i na severu Gorič-kega je bil tradicionalni zbor slovenskih planincev. Proslava planinske zveze Slovenije, ki ima že nad 90.000 članov, je bila hkrati uvod v praznovanja 200-letnice prvega vzpona na Triglav in 85-letnice ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Letošnje praznovanje v Pomur-ju je bilo obenem tudi priznanje planinskim društvom na tem področju, ki so — čeprav pretežno ravninska — enako prizadevna kot vseh ostalih 140 slovenskih planinskih društev. Balkanski medicinski teden Pod pokroviteljstvom predsednika Tita se je v Beogradu začelo srečanje več sto znanih zdravstvenih delavcev balkanskih držav. Temi tega srečanja, ki mu pravijo balkanski medicinski teden, sta dvojni: rakasta obolenja in pa depresivna stanja. Znanstvenike je pozdravila članica ZIS in predsednica zveznega komiteja za zdravstvo in socialno zaščito Zora Tomič in pri tem poudarila potrebnost zbliževanja in poglabljanja zdravstvenega sodelovanja na tem geografskem področju. Zagrebška okrogla miza V okviru mednarodnega zagrebškega jesenskega vetesejma se je v začetku tega tedna začela okrogla miza dežel v razvoju: predstavniki 40 dežel v razvoju, 5 mednarodnih organizacij in predstavniki 130 naših organizacij združenega dela bodo obravnavali pomembno temo o poslovnem in tehničnem sodelovanju. Ekonomski in tehnološki prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami se še vedno poglablja, zato je vsestransko mednarodno sodelovanje dežel v razvoju izjemno pomembno pri premoščanju sedanjih razlik med obema svetovoma. Jugoslavija trenutno sodeluje v različnih oblikah z več kot 80 deželami v razvoju, v 26 deželah v razvoju pa dela precejšnje število naših strokovnjakov, medtem ko se na naših univerzah šolajo študentje iz približno 80 dežel v razvoju. Naša država pa se zanima še za tesnejše povezovanje in sodelovanje z deželami v razvoju. Dijaški dom odprt V Kopru so v začetku tega tedna odprli dijaški dom, prvega iz programa srednjeročnega programa gradnje domov za učence in študente. Stari dom v Kopru je bil popolnoma odslužil in ni bil več primeren za bivanje, saj so dijake morali preseliti v hotele. V novo zgrajenem je prostora za 480 dijakov. Letos naj bi v Sloveniji odprli še tri nove dijaške domove, za katere se denar zbira z združevanjem sredstev: v kratkem, se bodo odprla vrata doma šole medicinskih sester v Ljubljani, dijaškega doma v Mariboru, do konca leta pa še doma v Velenju. Do leta 1980 naj bi v Sloveniji zgradili 23 dijaških in študentskih domov za 7500 dijakov. Cement iz nove tovarne Konec tega tedna bodo v Anhovem odprli na novo zgrajeno cementarno, ki naj bi že prihodnje leto poslala na trg 750.000 ton cementa. Novo cementarno so zgradili v 36 mesecih, trajalo pa bo še nekaj časa za usposobitev naprav za predelavo klinkerja v cement. Kasnejše zmogljivosti anhovske cementarne bodo še večje: že leta 1980 naj bi cementarna poslala na tržišče več kot milijon ton cementa, s proizvodnjo stare cementarne pa bo količina cementa presegla milijon tristo tisoč ton. To so kajpak lepi obeti, ki pa trenutno najhujšega pomanjkanja cementa, kar ga pomnimo, seveda še ne morejo ublažiti. Z novo cementarno postaja anhovski Salonit največji proizvajalec cementa v državi. JESENICE Danes, v petek, 16. septembra, bo redna seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo obravnavali osnutke samoupravnih sporazumov o združitvi v Temeljno banko in Združeno Ljubljansko banko, ustanovili koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov ter o razmerah v Društvu invalidov Jesenice ter o predlogu za analizo položaja Romov v jeseniški občini. D. S. Na zadnji seji občinske konference SZDL, ki je bila v ponedeljek, 12. septembra, so obravnavali delovanje delegatskega sistema v občini. O delegatskem sistemu so spregovorili zelo kritično, obenem pa so ocenili dosedanje evidentiranje kandidatov za volitve v občini. Do junija letos so evidentirali le 106 možnih kandidatov, ponekod pa z evidentiranjem sploh še niso začeli. D. S. KRANJ Na deseti redni seji se je včeraj, 15. septembra, sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o stališčih glede financiranja programa zdravstvenega varstva in o letošnjih nalogah na Gorenjskem. Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v sredo, 14. septembra, sestal koordinacijski odbor za proslave. Razpravljali so o letošnjih proslavah in o družbenem dogovoru o organiziranju proslav. - Včeraj (15. septembra) pa se je sestal tudi koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje. Razpravljali so o pripravi ocene družbenopolitičnega izobraževanja v minulem in letošnjem letu. " a. z. RADOVLJICA Danes (16. septembra) opoldne se bo na 94. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Na dnevnem redu je obravnavanje analize izvajanja družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica za letos; nadalje obravnavanje predloga za spremembo sklepa o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Poddobrava-Begunje in informacija o pripravah za prenos kmetijskih zemljišč v družbeni lasti na kmetijsko zemljiško skupnost. Razpravljali pa bodo tudi o dohodkih in izdatkih občinskega proračuna do avgusta letos. A. Ž. ŠKOFJA LOKA V ponedeljek, 12. septembra, je bila v Škofji Loki seja predsedstva škofjeloškega' občinskega sindikalnega sveta. Prisotni so na njej spregovorili tudi o osnutku statuta in poslovnika skupščine občine Škofja Loka. Nanj so dali precej pripomb. Med drugim so menili, da je v statutu in poslovniku potrebno dati še večji poudarek delu družbenopolitičnih organizacij v organih skupščine in tesnemu sodelovanju med skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami ter da bi delegacije za zbor združenega dela odslej izbirali po panogah (tekstilci, gradbeniki, kovinarji) in ne po teritorialnem principu. V sredo, 14. septembra, je bila v Škofji Loki seja občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije. Člani odbora so najprej spregovorili o dosedanjih prizadevanjih pri uresničevanju zakona o združenem delu, predvsem na področju dohodkovnih odnosov ter o ustanavljanju izobraževalnih skupnosti za kovinsko predelovalno industrijo. Ugotovili so, da samoupravni akti v mnogih delovnih organizacijah še vedno niso usklajeni z zakonom o združenem delu, zato bo potrebno z usklajevanjem še kako pohiteti, da pa tudi naloge pri ustanavljanju izobraževalnih skupnosti, ki bi morale biti izvršene do 20. maja letos, še vedno niso uspešno opravljene. Zato bo akcijo potrebno pospešiti. Člani odbora so na seji soglasno podprli tudi predlog zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, da se v spomin na 10. oktober 1910, ko se je mladi delavec Josip Broz včlanil v zvezo delavcev kovinske industrije Hrvatske in Slovenije, 10. oktober proglasi za »dan kovinarjev«. Ob koncu so prisotni sklenili še, da se najboljši orodjarji, varilci in strugarji iz škofjeloške občine udeleže tekmovanja delavcev kovinske industrije, ki bo od 22. do 24. septembra v Novi Gorici. -jg J Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice izredni razpis Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice, Jesenice, Tomšičeva št. 5 razpisuje za potrebe TOZD naslednja prosta delovna mesta: - UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj - PU ali P; - UČITELJA ZA MATEMATIKO za določen čas za nadomeščanje delavke na bolovanju s polovičnim delovnim časom Pogoj - PU ali P; - UČITELJA ANGLEŠČINE IN KNJIŽNIČARJA za določen čas s polnim delovnim časom od 24. 9. 1977 dalje za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoj - PU ali P; - SOCIALNEGA DELAVCA za določen čas od 15. 10. 1977 dalje za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu s polnim delovnim časom Pogoj — socialni delavec; - UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 15. 10. 1977 dalje za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu s polnim delovnim časom Pogoj - PU ali P; - UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Pogoj - PU ali P; - UČITELJA ZA RAZREDNI POUK za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj — U z diplomo učiteljišča ali PA za razredni pouk; pouk; - UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Pogoj - PU; - VZGOJITELJICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj — vzgojiteljica - VARUHINJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: varuhinja Stanovanja ni. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov v VIZ Jesenice. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom z navedbo dosedanjega dela naslovu do 23. 9. 1977. Nove možnosti sodelovanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo Na obisk v Jugoslavijo je prispel podpredsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Wilhelm Haferkampf BEOGRAD - Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselio Djuranović Je v torek, IS. septembra, sprejel v Beograda podpredsednika i i vrtne komisij« Evropske gospodarske skupnosti Wilhelma Haferkampfa. Naj presednik in eden najvišjih predstavnikov Evropske gospodarske skupnosti sta raspravljala o preteklih in sedanjih odnosih med Jugoslavijo in skupnostjo ter o uresa 16«vanju skupne izjave o sodelovanju, ki je bila podpisana lani decembra. Obisk is Bruslja je brez dvoma pomemben zaradi trenutka, v katerem se odvija. Septembra prihodnje leto poteče sedanji sporazum med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Dobra uresničitev le-tega utegne veliko prispevati k podpisu novega, ki pa mora predstavljati višjo kvaliteto v odnosih Jugoslavije s Evropsko gospodarsko skupnostjo. Podatki o uresničevanju sedanjega sporazuma kažejo, da seje uvoz iz držav, članic Evropske gospodarske skupnosti, povečal sa skoraj M odstotkov. Raste tudi na* izvoz v omenjene dežele, vendar stopnja rasti ni tako visoka. Torej smo se vedno priča precejšnjemu nesorazmerju. W ilhelm Haferkampf je skušal pojasniti in oceniti vzroke takšnega nesorazmerja, na katerem ne bo več mogoče dolgo vztrajati. Gost je povedal, da v samih državah zahodnoevropske gospodarske skupnosti proizvodnja skokovito narašča, kar otežuje prodajo na domačih trgih. Krepko vpliva tudi nezaposlenost. Kljub temu pa predstavnik Evropske gospodarske skupnosti ne vidi razloga, da ne bi jugoslovanskega izvoza v omenjene države povečevali. Opozarja pa, da imata le Zvezna republika Nemčija in Nizozemska večji izvoz od uvoza, v drugih pa je slika obratna. Težnje po večjem izvozu so torej močne. Čeprav problemov ni mogoče rešiti preko noči, so poudarili na beograjskih pogovorih, so vendarle možnosti za trdnejše in enako vrednejše sodelovanje Jugoslavije z državami Evropske gospodarske skupnosti. Delavska stranka volilni zmagovalec OSLO — Norveška delavska stranka je dosegla na nedeljskih volitvah eno najprepričljivejših zmag po vojni, vendar še ni zanesljivo, če bo ostala na oblasti. Končno štetje glasov je pokazalo, da so tudi socialni demokrati dobili precejšnje število glasov, uspešns pa je bila tudi koalicija meščanskih strank. Premier Odvar Nordli je sicer izjavil, da ne vidi razloga za spremembo vlade, vendar se to utegne zgoditi, sicer bo pritisk na vladajočo stranko prevelik. K ljub temu je to za delavsko stranko velik uspeh, saj je dobila 43 odstotkov glasov, kar se še ni nikdar pripetilo v njenem obstoju. Hkrati pa nedeljske volitve na Norveškem kažejo, da se je porušilo ustaljeno politično ravnotežje. O trdnosti in obstoju sedanje vlade odločajo liberali, ki so dobili v parlamentu ali stortingu, kot mu pravijo Norvežani, le dva poslanca. Če bodo nastopali samostojno, vlade ne bo treba spreminjati, če pa bodo podprli meščansko koalicijo, pa bo imela le-ta eno poslansko mesto več od delavske stranke. Zadovoljni Palestinci BEJRUT - Palestinska osvobodilna organizacija je ugodno ocenila stališče ameriške vlade, da morajo biti na ženevskih pogajanjih o miru na Bližnjem Vzhodu prisotni tudi Palestinci. Američani so ob tej priložnosti pozvali Palestinsko osvobodilno organizacijo, naj prizna resolucijo varnostnega sveta št. 342 in sprejme obstoj izraelske države kot stvarnost. Izraelci k tej izjavi dodajajo, da nimajo nič proti udeležbi Palestincev v Ženevi, vendar slednjih ne bi smela zastopati Palestinska osvobodilna organizacija. Palestinci bi morali biti člani jordanske delegacije. Vodja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat ugodno ocenjuje omenjeno izjavo. O njej se je pogovarjal tudi s sirskim predsednikom Asadom, dobil pa je tudi osebno poslanico ameriškega predsednika Carterja. Tudi v Veliki Britaniji menijo, da je treba Palestince upoštevati pri ženevskih pogajanjih. Pogovor rasistov PRETORIA, NAIROBI - V prestolnici južnoafriške republike PretorUi sta se se sls voditelja dveh rasističnih režimov Rodezije in Južnoafriške republike Smith in Vorster. V pogovorih je sodeloval tudi rodezijski podpredsednik David Smith. Voditelja sta izmenično spremljala tudi ministra za vojsko in ministra za gospodarstvo. Ker o pogovorih ni določnih in preverjenih vesti, so omenjena srečanja še boli skrivnostna. Ali so napoved za vojaško posredovanje izven meja ali pa so del priprav, če bi mednarodna javnost gospodarsko in politično osamila omenjeni državi. Kaj lahko pa so pogajanja v taki sestavi tudi znak, da državi ena drugi kaj preveč ne zaupata. To še posebej velja za južnoafriškega predsednika Vorsterja, ki se je tesno naslonil na Veliko Britanijo in Združene države Amerike. Resnica je, da se je oboroženo osvobodilno gibanje v obeh državah razmahnilo in da oba režima iščeta zaveznike, ki jih bodo tiho in trajno podpirali, obenem pa skušali pod krinko mirnega reševanja nesoglasij brzdati osvobodilna gibanja. Romunski predsednik kritizira BUKAREŠTA - Generalni sekretar Komunistične partije Romunije Nicolae Ceausescu je kritiziral propagandni aparat in slabosti idejoopolitičnega dela. Pripombe so letele na domači tisk in radiotelevizijo, grajal pa je tudi razlike v plačah. Centralni komite dobiva letno zaradi tega vprašanja okrog 150.000 pisem z zahtevo, da je treba uresničiti sklep 11. kongresa romunske partije o zmanjševanju razlik v plačah. Generalni sekretar je neposredno kritiziral tudi sekretarja, odgovornega za tisk in televizijo, ki je obenem tudi predsednik sveta romunske televizije. Obenem s to kritiko je predsednik Ceausescu ocenil tudi celovit gospodarski in družbenopolitični položaj v državi in terjal večjo vlogo svetov delovnih ljudi, ki so ena od oblik samoupravljanja v sosednji Romuniji. J. Koinjek Okrožni odbor škofjeloških aktivistov in krajevni odbor Zveze borcev Lenart vabita vse medvojne aktiviste škofjeloškega okrožja, ki je obsegal sedanje območje občine Škofja Loka in obine Ljubljana-Šiška, člane zaščitne čete in kurirje na 1. srečanje, ki bo povezano z odkritjem plošče padlim članom gospodarske komisije in razvitjem prapora okrožnega odbora. Srečanje bo v nedeljo, 18. septembra 1977, ob 10. uri pri domačiji »Zakrašnik« pri Lenartu. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj sprejema prijave za — poklicno gostinsko šolo za poklice kuhar in natakar Pogoj za vpis: dokončana osnovnošolska obveznost, zaposlitev ter ustrezna praksa. Šolanje traja 18 mesecev. — tečaj za privatne gostince Pogoj za vpis: dokončana osnovna šola Tečaj traja 4 mesece. Rok za prijave je do 15. oktobra 1977. Obisk sindikalne delegacije Skofja Loka - V dneh od 22. do 24. septembra bo obiskala škofjeloško občino sindikalna delegacija iz s Škofjo Loko pobratene občine Smederevska Palanka v SR Srbiji. Na ponovnem snidenju, lani so bili Škofjeločani gostje Palančanov, se bodo predstavniki Škofje Loke in Smederevske Palanke dogovorili za Še tesnejše sodelovanje ter si izmenjali dosedanje izkušnje pri delu. Med svojim obiskom bodo gostje v spremstvu gostiteljev obiskali delovne organizacije Gorenjska predilnica, Termika in Alples, popeljali se bodo v Dražgoše in na Stari vrh, ogledali pa si bodo tudi bolnišnico Franjo ter znamenitosti Cerknega in Idrije. Istočasno bodo Škofjo Loko obiskali tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta iz Omiša, ki prav tako navezujejo prijateljske stike s sindikalnimi delavci iz Škofjeloške občine. -jg Ob slabostih tudi dobrega ne kaže pozabljati Iz razprave na ponedeljkovi seji konference občinske organizacije ZKS Tržič, ki se jo je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kej žar Tržič - Za razpravo na ponedeljkovem zasedanju občinske konference ZKS Tržič je značilno, da je bila kritična, vendar je ugotovila napredek partijskega organizacijskega in idejnopolitičnega dela v zadnjih Štirih letih v tržiški občini. Govorniki, med katerimi je bil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kej žar, so opozarjali na nujnost ocenjevanja dela vsakega komunista posebej in na pripravljenost organizacije in posameznikov sprejemati koristne predloge, ki jih ne kaže jemati kot »grajo«, temveč kot pomoč za lažje uresničevanje nalog. Tržiški komunisti so na konferenci ugotavljali, da naloge prepogosto sprejemajo formalno in jih tako tudi uresničujejo, £ri razreševanju kadrovskih pro-lemov pa prepogosto prevladujejo manj pomembni in celo osebni elementi ter ocene. Močnejše in družbenopolitično pomembnejše morajo postati kadrovske službe, izobraževanja komunistov pa ne gre ocenjevati zgolj skozi število ur in število udeležencev najrazličnejših izobraževalnih oblik. Na tržiški partijski konferenci so ugotovili, da delegatski sistem prepogosto šepa in da med pristojnostmi in nalogami skupščin in izvršnih svetov ter skupščinskih zborov še ni prave razmejitve. Tako so vsi preobremenjeni z delom in nalogami. Žgoča vprašanja, ki bi pogosto terjala temeljitejšo obravnavo, zato ostajajo od časa do časa neupravičeno ob strani. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov, ki so pomembna družbenoekonomska usmeritev samoupravne družbe, se ne razvija, kot bi želeli. Imamo sicer že pozitivne primere, vendar so le-ti še daleč od naših želja. Marsikje šele »diši po njih«, je dejal med drugim sekretar medobčinskega sveta ZKS Ludvik Kej-žar. Prav tako nam povsod ne uspeva vzpostavljati soodvisnosti med storilnostjo in osebnimi dohodki. Premalo je zagnanosti, želja in hotenj po investicijah in skupnih vlaganjih in preredko se uveljavljajo nove in izvirnejše oblike dela Zveze komunistov. Vendar po sodbi ponedeljkove Priznanje Alpetouru Bovec — Na Žagi pri Bovcu je bila v sredo, 7. septembra, svečanost ob otvoritvi nove šole. Mladi šolarji so po lanskem potresu dobili lepo novo šolo. Svečanosti ob otvoritvi šole, zgrajene s pomočjo širše skupnosti, se je udeležil tudi predstavnik delovne organizacije Alpetour — Škofja Loka — Tozd Potniški promet Velimir Pešič. Delovna organizacija Alpetour Škofja Loka je namreč po lanskem potresu omogočila bivanje in nadaljevanje pouka učencem šole z Žage iz Bovca na Pokljuki. Nova šola (montažna), ki so jo v petih mesecih postavili delavci podjetja Marles, ima tri učilnice, prostor za varstvo otrok, večnamenski prostor in stanovanje ter druge prostore. Denar za to šolo so prispevali republiška izobraževalna skupnost, slovenske izobraževalne skupnosti iz posameznih občin ter učenci in učitelji iz vse Slovenije. Na svečanosti so podelili tudi priznanja za solidarnostno pomoč ob lanskem potresu. Delovni organizaciji Alpetour Škofja Loka — TOZD Potniški promet je občinska skupščina Tolmin ob tej priliki po- delila plaketo in priznanje. Slovesnosti ob otvoritvi nove šole pa so se udeležili tudi predstavniki kranjske občinske skupščine in osnovnih šol Preddvor ter Cerklje. A. Z. 8*U*»Žm£»NA OBČIM«? TOUMtM ?ill-ŽJVANJE f U t* It konference ZKS v Tržiču ob kopici slabosti ne kaže pozabljati na dobre plati delovanja in uveljavljanja Zveze komunistov. Tudi o njih ni treba sramežljivo gpvoriti, saj so bili prav komunisti pobudniki za številne uspele akcije. Še posebno so se uveljavili tam, kjer delajo složno vse družbenopolitične organizacije. V tržiški občini so disciplinirani uresničevalci nove ustave in zakona o združenem delu in vedno glasnejši zagovorniki, da se mora občinska skupnost odpreti in se povezovati navzven. Znani so primeri prenašanja znanja in tehnologije na manj razvita področja države. Takšni primeri podriranja občinskega plotu že prinašajo sadove, kar potrjuje, da je bila usmeritev pravilna in predvsem dolgoročna. Po njej se kaže zgledovati! J. Košnjek Enotna štipendijska politika Škofja Loka — Člani predsedstva škofjeloškega občinskega sindikalnega sveta so na svoji zadnji seji spregovorili tudi o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Tako kot v delovnih organizacijah, kjer so pripombe na osnutek zbirali do prvih dni septembra, tudi člani predsedstva niso imeli nanj bistvenih pripomb. Zavzeli pa so se za kar se da enotno štipendijsko politiko. Tudi v škofjeloški občini namreč ugotavljajo, da kadrovskih štipendij še vedno ne dobivajo tisti, ki bi jih morali, zato se vse bolj ogrevajo za to, da se sredstva za kadrovske in solidarnostne štipendije začno združevati. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti štipendije za tiste kadre, ki jih v občini primanjkuje. Žal tudi tu nastajajo težave. Delovne organizacije namreč še vedno nimajo izdelanih načrtov o potrebah po posameznih vrstah kadrov v prihodnjem obdobju. Morda je prvi korak k boljšemu delu na tem področju enoten razpis štipendij za vse delovne organizacije v občini, ki ga je letos prvič posredoval zavod za zaposlovanje. Žal pa je treba pripomniti, da se delovne organizacije tudi v to akcijo niso vključile v celoti. Tako se še vedno podeljujejo štipendije za kadre, ki jih v škofjeloški občini ne potrebujejo. -jg /O ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KRANJ POSLOVNA ENOTA KRANJ Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj, poslovne enote Kranj objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1 snažilke — za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 2. snažilke — za nedoločen čas z delovnim časom krajšim od polnega Poleg splošnih pogojev se za zasedbo navedenih delovnih mest zahteva nepopolna osemletka. Na obeh delovnih mestih se zahteva dva meseca poizkusnega dela Prijave s kratkim življenjepisom in spričevalom zadnjega zaključenega razreda osemletke sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, Prešernova cesta 6 do 24 9. 1 977. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. Iskra Elektromehanika Kranj, o. sol. o. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o. objavlja prosto delovno mesto: vodje knjigovodstva Pogoji: višješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Tovarne merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, 64244 Podnart. Ostale informacije se dobijo v splošnih službah tovarne. Devet grobov okrog Zakrašnikove kmetije Lenart nad Selško dolino — Na Zakrašnikovi domačiji, borci se je spominjanjo kot domačije »Pod kostanji«, pri Lenartu nad Lušo v Selški dolini bo v nedeljo, 18. septembra, ob 10. uri tovariško srečanje aktivistov O F škofjeloškega okrožja. Aktivisti, borci slavnih partizanskih enot, mladina, domačini in drugi obiskovalci se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi strašnega dogodka, ki se je pri Lenartu odigral med zadnjo vojno vihro. 12. junija 1944 je namreč sovražnik v neposredni bližini Zakrašnika pomoril devet članov okrožne in okrajne gospodarske komisije. V spomin na dogodek bodo na Zakrašnikovi domačiji odkrili spominsko ploščo. Dogodke v junijskih dneh leta 1944 pri Lenartu je v svoji knjigi »Zločin pri Lenartu« opisal tudi pisatelj Jože Vidic. Objavljamo odlomek iz njegovega dela: Naslednjega dne po umoru Hermana Jelusiča v Žetinije Selško dolino preplavila novica, ki je hudo vznemirila prebivalce, posebno aktiviste osvobodilne fronte. Iz bunkerja je pobegnil Gabrčanov Rade iz Rovt v Selški dolini. Rade je bil vse do aretacije vzor dobrega, zavednega in discipliniranega partizana. Imenovan je bil celo za komandirja varnostno-obveščevalne službe za Selško dolino. V njegovi skupini je bilo pet, šest vosovcev, ki so preganjali domače izdajalce. Še do danes ni pojasnjeno, kdaj se je Rade obrnil na sovražno stran. Odkrili so ga po naključju in aretirali. Zaprli so ga v bunker v Martin/ vrhu, kjer so ga zasliševali. Ko v bližini ni bilo preiskovavcev, je Rade izkoristil brezbrižnost stražarjev in pobegnil. Ljudem še danes ni jasno, kako je lahko pobegnil, če je bil zvezan. In kako je zvezan lahko ubil dva stražarja? Nekateri menijo, da ga je vezi osvobodil partizan, agent gestapa, ki ga naši niso odkrili. Le-ta naj bi tudi pobil oba stražarja. Vest o Radetovem dezerterstvu je porazno delovala na prebivalstvo in partizane na tem območju. Rade je namreč vedel za skoraj vse skrivnosti v Selški dolini. Gospodarska komisija se je hitro preselila, preselila se je bolnišnica, okrožni odbor OF, vosovci, čevljarska delavnica in še druge delavnice ter organizacije. Ljudje, ki so sodelovali s partizani, so čakali, kdaj bodo pridrveli Nemci. Toda deset dni ni bilo zaradi Radetovega bega nobenih posledic. Gospodarska komisija se je spet vrnila na staro mesto k Zakrašniku. Zvečer je deževalo in aktivisti so šli spat v stare bunkerje. Poslednjič! Medtem ko so borci v deževni noči spali po bunkerjih, se je sovražnik že bližal Lenartu. Vodil jih je Gabrčanov Rade, nekdanji vosovec. V največji tišini so se sredi gozda, 150 metrov pred Zakrašnikovo hišo, ustavili pred bunkerjem okrožne gospodarske komisije. Odprli so pokrov in v bunker so grozeče odmevale besede: »Je kdo notri?« Besedam je sledil molk: kratek in moreč. Eksplozija bombe, ki jo je sovražnik vrgel v bunker, je naznanila začetek tragedije. Sorodolski je bliskovito skočil ven, toda že po nekaj metrih seje prestreljen zgrudil na tla. Za njim je planil Lipe, ki je smrtno zadet obležal poleg njega. Jumbo, ki je bil ranjen od bombe, je le s težavo prilezel ven. Ustrelili so ga že pri izhodu. Člana gospodarske komisije Franca Šmida in Janka Kemperla so uieli. Brž ko so pri Zakrašniku slišali strele, so skočili pokonci in se razbežali na vse strani. Franc Tušek, gospodar kmetije, je odšel v hlev in začel krmiti živino, tudi za ceno življenja ni hotel zapustiti hiše. Pri Zakrašniku je spalo nekaj ljudi, ki so v hiši našli zatočišče pred sovražnikom. Tako je v sobi spala 47-letna Frančiška Kalan iz Pevna pri Škofji Loki. Spala je vedno oblečena, da bi v primeru nevarnosti lahko hitro zapustila hišo. In res je prva zbežala skoz prednja vrata, kjer pa je bila smrtno ranjena. V sobi sta spali še dve mladi dekleti, sestri Minka in Štefka Mrak iz Virloga pri Škofji Loki. Zbežali sta skozi zadnja vrata mimo hleva naravnost v gozd. Pod Zakrašnikovo hišo sta bila v posebnem bunkerju Ana in Anton Gosar, mož in žena, po domače Hrenova iz Škofje Loke. Oba so ubili. Pretresljiva je usoda zakonskega para iz Maribora. Viktor in Boža Lednik sta prek zveze prišla s Štajerske k partizanom v Selško dolino. V Mariboru in okolici je bilo tedaj preveč izdaj in sta zato menila, da je na Gorenjskem bolj varno. Zvečer sta prišla do Zakrašnika, Prenočila sta v bunkerju gospodarske komisije. Zjutraj so oba ubili. V partizanih sta bila samo deset ur. V Rovtu je padel Viktor Simončič iz Železnikov, ki se je zjutraj srečno umaknil, a je še istega dne padel v zasedo. Nad Zakrašnikom je bila Potočnikova kajža, kije imela partizansko ilegalno ime Pod češnjo. Le dvseto metrov od te hiše je imel Rade svoj bunker, ko je bil še komandir vosovcev. Svojega bunkerja ni izdal in je ostal nedotaknjen. Potoč- nikovo kajžo Pod češnjo so zažgali in še danes so tam le ruševine. Potomci iz te hiše živijo v Kranju. Od domačih so pri Zakrašniku živeli: oče Janez, star 74 let; mati Marjeta, stara 63 let; sin Franc, star 38 let, ter njegovi sestri 21-letna Albina in 34-letna Frančiška, Poleg njih pa še Silva, 12-letna hčerka Zakrašnikove Antonije. Na dan tragedije je Zakrašnikovo mama umirala. Kljub temu so družino izgnali, živino pa odpeljali. Že pred Škofjo Loko so mamo vrnili k znancem v Lušo, kjer je čez dva dni umrla. Od hiše so odpeljali konja, devet glav živine in devet prašičev. Le pes in koklja s piščanci so ob strelih preplašeno zbežali v gozd. Hišo so izropali. Iz kleti so odnesli 30 litrov žganja in ga začeli piti, tako da so pijani motovilili in rjoveli okrog hiše. Izdajalec Gabrčanov Rade se je ob tem le smehljal; med vojno menda nihče ni storil prebivalcem Selške doline toliko hudega. Po vojni je zbežal na Koroško, toda naši so ga zajeli in obsodili na smrt. Po devetindvajsetih letih sem sklenil, da to zgodbo bolj podrobno opišem. Gabrčanovega Radeta sem spoznal februarja 1944 v Rovtu. Nekaj dni pred tem mi je neko dekle odneslo pismo na civilno pošto v Škofjo Loko. Sestri Miri sem pisal, naj me pride obiskat v Selško dolino. Javil sem ji, naj se oglasi pri Melovih v Lenartu. Tu bo že zvedela, kje nas bo dobila. Melov Ivan je bil z menoj v partizanih od decembra 1943. do svoje smrti aprila 1945. Računal sem, da pismo lahko pride v roke nezaželeni osebi. Zato sem pismo začel z besedami: »Draga prijateljica ...,« podpisal pa sem se z ženskim imenom. Kdor bi dobil pismo v roke, bo sodil, da prijateljica piše prijateljici. Dogovorjenega dne smo pri Gdelu v Rovtu čakali sestro. Okrog tople peči se nas je stiskalo sedem partizanov, med njimi je bil tudi Rade. »Sestre ne bo,« smo dejali in odšli na pot proti Blegošu in Primorski. Pri Gdelu je ostal le Rade. V bližini je imel bunker, v katerem so bili vosovci. Nismo se še oddaljili 500 metrov, ko smo s hriba pred Gdelovo hišo opazili dve ženski in partizana, ki so nam mahali in nas klicali nazaj. Prišla je sestra Mira in njena prijateljica Hlebanova Mara iz Zabreznice. Tako sta tudi ti dve spoznali Radeta. Srečanje je bilo za sestro skoraj usodno. Poleti 1944. so Nemci Miro zaprli v medvoške zapore. Nekega dne je na hodniku srečala Radeta. »O, a tudi ti si tukaj,« je dejal in odšel naprej. Sestra, kije že slišala, da je Rade pobegnil od partizanov, je bila v hudih skrbeh, če jo bo izdal. Čudno, toda Rade tega srečanja ni omenil gestapovcem. Po toliko letih sem spet obiskal Zakrašnikovo kmetijo pri Lenartu v Selški dolini. Močno me je presenetilo, da na hiši ni spominske plošče. Praznik visoške krajevne skupnosti Telefon in zastarela šola v Olševku največja problema — Prizadevni gasilci z Luž — Jutri zvečer na Visokem kulturno-glasbena prireditev Visoko — Danes praznuje krajevna skupnost Visoko, ki združuje 1600 prebivalcev Visokega, Olševka, Luž, Hotemaž in Milj. Praznovanje se je pričelo v nedeljo, 11. septembra, ko je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij ter društev. Na slavnost so povabili tudi nad 70 let stare krajane, tako da se je na srečanju zbralo skoraj 150 ljudi. Ta teden potekajo športna tekmovanja, ki jih organizira Športno društvo Grintavec iz Olševka. Zaključena bodo v nedeljo, 18. septembra. Zanimiva prireditev se obeta jutri, 17. septembra, ob 20. uri v zadružnem domu na Visokem. Športno društvo Grintovec je na prireditev povabilo napovedovalca Marjana Kralja, folklorno skupino iz Preddvora, Savski oktet, sestri Sitar iz Šenčurja, Francija Ekarja, ki bo pripovedoval o Ledinah, mlade harmonikarje in ansambel Rumb, ki bo po prireditvi igral tudi za ples. Pri organizaciji prireditve sodelujejo še Veletrgovina Živila, Chemo, cvetličarna Barbka, frizerska salona Kunstelj in Tinček, hotel Bor iz Preddvora, Agrotehnika iz Ljubljane itd. Organizator pripravlja žrebanje vstopnic. Visoška krajevna skupnost je sama že razrešila številne probleme in uspešno izpeljala številne akcije. Ena takšnih je tudi gradnja novega gasilskega doma na Lužah. Gasilci z Luž so letos že dobili nov gasilski avtomobil, brez dinarja družbene pomoči pa jim je uspelo spraviti pod streho še nov gasilski dom. Gasilci so še posebej hvaležni krajanom za pomoč in predsedniku društva Janezu Kuharju za uspešno vodenje akcije. Problemom pa še vedno ni videti konca. Krajevna skupnost s 1600 prebivalci ima le 8 telefonskih priključkov. Skupnost je pripravljena združevati sredstva, vendar kljub prošnjam do danes še ne ve, koliko bi ureditev telefonskega omrežja veljala in za kakšne ukrepe bi se kazalo odločiti. S problematiko izgrajevanja telefonskega omrežja so VisoČani že seznanili izvršni svet kranjske občinske skupščine in oddelek za ljudsko obrambo. Caka tudi zastarela osnovna šola v Olševku, ki bi morala biti nared že letos. Poslopje bo treba popraviti, sicer bo škoda iz leta v leto večja. Krajani bi radi pojasnila, kako je z urejanjem telefona in šole v Olševku. Sicer pa so v krajevni skupnosti prepričani, da jim bo kmalu uspelo modernizirati trgovino na Visokem, urediti detajlno urbanistično dokumentacijo in modernizirati električno omrežje v naseljih visoške krajevne skupnosti. Tako kot v preteklosti so tudi pri teh akcijah pripravljeni občani sodelovati in poma- gat1' J. Košnjek Asfalt tudi v dolini Hrastnice V nedeljo, 11. septembra, so se krajani vasi, ki gravitirajo na dolino Hrastnice pri Škofji Loki, zbrali na zboru krajanov, za katerega pravijo, da je imel največjo udeležbo od vseh, kar pomnijo. Slo je namreč za asfaltiranje njihove ceste. Na tem zboru so se soglasno odločili, da gredo. y to investicijo in tudi obveze so že sprejeli. Za okrog 6 km asfaltirane ceste od Puštala do Hrastnice bo treba spraviti skupaj kar 450 starih milijonov din in Sovodenj — Delavci Cestnega podjetja iz Kranja se te dni pospešeno pripravljajo na začetek polaganja asfaltne prevleke na približno sedem kilometrov dolgem cestnem odseku Trebija —Sovodenj. Cesta med Trebijo in Sovodnjem ter dalje proti Cerknem je bila že vrsto let v izredno slabem stanju. Kljub številnim posredovanjem in prizadevanjem domačinov se problem dolgo časa ni premaknil z mrtve točke. In to kljub temu, da je že zdavnaj ugotovljeno, da je dobra cesta nujno potrebna zaradi vse bolj razvijajoče se industrije na tem področju, širita se Termopol in obrat Jelovice v Sovodnju, pa tudi zato, ker je to praktično najkrajša in najboljša prometna vez med Gorenjsko in Primorsko. Zdaj je cestišče do Sovodnja že razširjeno in utrjeno. Prihodnji teden pa naj bi bil na traso že položen tudi asfalt. Pri tem pa je treba pripomniti, da cesto že urejajo in asfaltirajo tudi iz smeri Cerknega proti Kladju. Tako je res mogoče pričakovati, da bo Gorenjska tudi prometno kmalu bolje povezana s Primorsko, (jg) — Foto: F. Perdan NA DELOVNEM MESTU 33-letni Janez Bohinc, jeseniški natakar, je že šestnajst let za točilnim pultom restavracije Kazina in zatorej Jeseničanom prav dobro znan. Ni pa poznan le kot natakar, ki je zvest že toliko časa eni delovni organizaciji, jeseniški Železarni, temveč predvsem zato, ker ga na delovnem mestu prav nikdar ne bo spremljala slaba volja ali naveličan obraz, počasnost ali nespretnost. Z vsemi enak in do vseh prijazen in ustrežljiv, hitrih gibov, pripravljen prijetno pokramljati, dati gostu vedno prav, sposoben, skratka prav takšen, kot ga je gostu le želeti in za katerega boste prvi hip rekli, da je »rojen« za poklic. Takšen je Janez, ki je zjutraj prav tako ustrežljiv kot zvečer, ko se včasih napoveduje delo tudi pozno v noč. »V Kazini na Jesenicah sem začel že kot vajenec in ta do danes ostal. Seveda mi ni žal, delo je delo, za gostinski poklic pa sem se bil odločil in v njem nameravam tudi ostati. Pri nas ne prihaja do večjih problemov in težav, zato ne, ker se pač vsi, ki smo zaposleni, dobro med seboj razumemo. In prav to je najbolj pomembno, saj vsi opravljamo svoje delo kakor pač vemo, da je najbolje in tako se gostje lahko dobro počutijo: prihajajo v lepo urejene in snažne prostore, dobijo dobro hrano in so hitro postreženi. Sam gostinski poklic seveda terja precej napora, po ves dan si v službi, na nogah in posebno v sobotah skoraj brez oddiha. Moti včasih dim ali pa neprijetni gosti, vendar sem prihajajo večinoma stalni gostje že leta in leta, zato so kakršnikoli nesporazumi dokaj redki. V zgornjih prostorih Kazine sva zaposlena dva, ki delava v izmeni, upam pa, da bodo prizadevanja gostinskih delavcev nasploh za ureditev delovnega časa uspela. Tako kot so trgovci deloma že prosti naj bi bili tudi gostinski delavci, saj je ponekod zares nevzdržno, da morajo delati vse sobote in nedelje, vse praznike. Zato je tudi zanimanja za ta poklic vse manj in prav bi bilo, ko bi jim ustrezno uredili delovni čas. Sam se seveda ne p rito rujem, tu se dobro počutim in tudi lokal Železarne v nede- ljah zapiramo. Vidim in vem pa, kako zares morajo delati gostinci drugod, ko delajo od zore do mraka. Z en a je zaposlena v trgovskem podjetju Zarja, imava dva otroka, z varstvom ni težav. Z osebnim dohodkom sem zadovoljen. Zanima me šport, tako domači, jeseniški, kot tudi slovenski in jugoslovanski.« Janez Bohinc je tudi delegat samoupravne delavske kontrole pri delavskem svetu in predsednik komisije za kulturo in šport v temeljni organizaciji. Nespametno bi bilo trditi, da je prav brez vseh težav in nikoli slabe volje, a prav presenetljivo bi bilo, ko bi se na svojem delovnem mestu jezil, godrnjal, se pritoževal. Ze šestnajst let je eden najbolj sposobnih jeseniških natakarjev z vsemi odlikami, ki jih terja njegov poklic. D. S. NATAKAR JANEZ BOHINC odločeno je, da bo vsak delavec prispeval 3 mesečne plače, vsak upokojenec 3 pokojnine, vsak kmet pa v poprečju okrog 30 kubičnih metrov lesa, pač glede na višino katastrskega dohodka. Vsak zavezanec pa bo opravil še 25 udarniških ur pri pripravljalnih delih. Glede na redko naseljenost tega področja na eni in na izredno veliko investicijo na drugi strani, bodo krajani za pomoč prosili tudi vse tiste, ki so kakorkoli povezani s cesto: obrnili se bodo na vse delovne organizacije, kjer so delavci iz doline Hrastnice zaposleni, na krajevne skupnosti, kmetijsko zadrugo, vodno skupnost, turistična društva, komunalno interesno skupnost, lovsko društvo itd. Cesta je prepotrebna obnove ne samo zaradi vaščanov; tu preko je pomembna povezava Škofje Loke s Polhovim gradcem in Ljubljano ter s potmi, ki so razvejane po škofjeloških hribih. Cesta je tako velikega gospodarskega, turističnega in tudi vojaškega pomena. Resnično je treba pohvaliti iniciativo krajanov, predvsem pa njihovo pripravljenost, da bodo toliko prispevali. Na nekatere hiše bo odpadlo tudi 5 do 6 starih milijonov. In to še ne bo edina investicija posameznih krajanov. So kmetije, ki so morale že od ceste do domačije napraviti 3 do 5 km svoje poti, ki so jo kopali in gradili na leta in so investirali za vodovod nekateri tudi do 10 starih milijonov din. Kljub vsemu so tokrat še pripravljeni prispevati in odločili so se za princip solidarnosti vsi za enega, eden za vse. Prispeval bo namreč enako tisti, ki je le 50 m od poti in tisti, ki je najbolj oddaljen in do njega asfalt ne bo prišel. Imenovan je že gradbeni odbor, ki je tudi že pripravil vsa potrebna gradiva za ta sestanek krajanov. Z delovno akcijo bodo pa pričeli takoj, saj bodo imeli veliko dela s širitvijo poti, regulacijo vode, s kanalizacijskimi deli, ureditvijo nekaj hudournikov itd. Asfalt mora biti položen že v prvi polovici prihodnjega leta, pravijo krajani in glede na to, kar so pripravljeni dati sami, upravičeno upajo, da jih bodo podprle vse družbenopolitične, organizacije in da bodo sedaj tudi drugi občani imeli razumevanje zanje, kot so ga v prejšnjih letih imeli oni, ko so prispevali za izgradnjo Škofje Loke ob njihovi 1000-letnici, vpisali za ceste, plačevali razne samoprispevke, čeprav ni šlo nič direktno v njihovo korist. Pa tudi ta cesta ne bo samo zanje! D. Dolenc Obnavljanje podružničnih šol Radovljica — Izvršni odbor izobraževalne skupnosti Radovljica je na zadnji seji razpravljal tudi o obnovi šolskih objektov v občini. Za najnujnejša dela je izobraževalna skupnost letos namenila 250.000 dinarjev. Tako so streho na osnovni šoli y Gorjah že obnovili oziroma prekrili, vendar so denar za ta dela zbrali iz tako imenovane združene amortizacije. Zdaj pripravljajo tudi obnovo šole na Bohinjski Beli, ki jo je lani prizadel potres. Obnovili pa bodo tudi šolo v Srednji vasi v Bohinju. Jeseni pa je predvidena tudi obnova šole v Ljubnem, za katero bodo tudi občani prispevali del stroškov. Razen tega pa je v programu še obnovitev strehe v šoli Lipnica in izgradnje športnega in otroškega igrišča pri osnovni šoli v Begunjah. JR Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Tovarna elementov za avtomatizacijo Kladi var Žiri objavlja naslednja prosta delovna mesta VODJE KNJIGOVODSTVA Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj ali srednja ekonomska izobrazba ter 5 let delovnih izkušenj 2 SAMOSTOJNIH KONSTRUKTERJEV Pogoj: izobrazba — strojna fakulteta, 3 leta delovnih izkušenj 2 KONSTRUKTERJEV Pogoj: višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri, 3 leta delovnih izkušenj TEHNOLOGA Pogoj: višješolska izobrazba strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj TEHNOLOGA II. Pogoj: srednješolska izobrazba strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj REFERENTA ZA ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj in izpit za zunanje trgovinsko poslovanje ADMINISTRATORJA Pogoj: dvoletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj ORODJARJA Pogoj: K V orodjar, 1 leto delovnih izkušenj KOVINO FREZALCA Pogoj: KV frezalec ali K V orodjar, 1 leto delovnih izkušenj 2 STRUGARJEV Pogoj: KV strugar, 1 leto delovnih izkušenj SKLADIŠČNIKA MATERIALA Pogoj: trgovinsko kovinska šola, 2 leti delovnih izkušenj ELEKTRIĆARJA Pogoj: KV električar, 1 leto delovnih izkušenj VOZNIKA VILIČARJA Pogoj: končana osemletka, tečaj in izpit za voznika viličarja ter izpit B kategorije, 1 leto delovnih izkušenj 10 NK DELAVCEV Pogoj: končana osemletka VRATAR - RECEPTOR Pogoj: končana osemletka ČUVAJ Pogoj: končana osemletka Vsa objavljena prosta delovna mesta so za nedoločen čas. Interesente vabimo, da pošljejo pismene vloge ali se osebno zglasijo v splošnem sektorju v 15 dneh po objavi oglasa. A Cestno podjetje v Kranju razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. valjar BOMAG BW 75, letnik 1967, izklicna cena 56.000 din 2. zastava 750, letnik 1972, izklicna cena 4.800 din 3. zastava 750 kombi, letnik 1972, izklicna cena 3.000 din 4. zadnji diferencial za UNIMOG 411, izklicna cena 14.000 din 5. razni rezervni deli za vozila FIAT 125, CITROEN, MORIŠ in FAP V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo 23. 9. 1977 ob 11. uri v menzi podjetja, Jezerska cesta 22. Ogled je možen 23. 9. 1977 od 6. ure dalje. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene. Gorenjska kmetijska zadruga Temeljna zadružna enota Naklo o. sub. o. objavlja prosto delovno mesto vodje obrata mlečne proizvodnje Pogoji: - srednja strokovna izobrazba kmetijske ali veterinarske smeri - 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju takih ali podobnih delovnih nalog - poskusno delo 3 mesece Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema Gorenjska kmetijska zadruga, Temeljna zadružna enota Naklo do zasedbe. Revitalizacija starega Kranja V prihodnjem tednu bo steklo dokumentiranje arhitekture v starem mestnem jedru Kranja. V skupni akciji s ciljem izdelave revi-talizacijskega načrta nastopajo DOMPLAN, Zavod za spomeniško varstvo v Kranju in predvsem Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana Univerza, ki bo pod vodstvom docenta dr. Petra Fistra z večjim številom delovnih skupin študentov te fakultete opravila velik delež v zastavljenem delovnem programu. Kranj je po svojem urbanističnem in arhitektonskem izrazu eno najzanimivejših mest na Slovenskem. To velja predvsem za staro mestno mestno jedro na skalnem pomolu, ki je bilo stoletja nekak vzornik v oblikovanju mestne slike za širše območje. Čeprav je bil pomemben tudi notranji razvoj mestnega tkiva in čeprav so v mestu tudi spomeniki najvišje kvalitete, je predvsem mesto kot celota z izredno vrašče-nostjo v pokrajinsko sliko bilo tisto, ki je potegnilo vsakogar. Staro mestno jedro je bilo zasnovano po srednjeveških merilih, renesansa in zgodnje 17. stoletje pa sta celoto dopolnila z utrdbenim sistemom in tudi dokončno izoblikovala njegovo zunanjo podobo. V baroku in 19. stoletju so se preobrazbe odražale predvsem v posameznih stavbah, z zgraditvijo železnice pa se je pričela urbanizacija tudi izven pomola, na področju nekdanjih meščanskih pristav. Za ekonomsko, metodološko in strokovno utemeljen pristop k načrtovanju revitalizacije starega mestnega jedra je potrebno zbrati podrobne podatke o vseh stavbah in površinah v mestu. Za dokumentacijo se uporabljajo topografski kartoni, ki dajejo pregled nad vsemi sestavinami urbanega tkiva. Poleg arhitektonskih posnetkov stavb so v njih ovrednoteni tudi materialni pogoji, spomeniško-varstvene kvalitete detajlov in celot, lastništvo in drugi podatki. Ohranjevanje vseh teh kvalitet in hkrati ustrezni sanacijski posegi v stari stavbni fundus ter komunalno opremljenost tega mestnega predela, iskanje novih namembnosti stavbam ali posameznim delom stavb, vse to in še več so naloge, ki jih narekuje začeto delo. Izsledki in ugotovitve prve faze dokumentacijskega dela za revita-lizacijski načrt starega Kranja bodo Še pred koncem leta na razstavi prikazani občanom. Staro mestno jedro Kranja, je del širšega mestnega organizma kot celote in zato je pomemben tudi nov pristop k oblikovanju smernic za revitalizacijo, ki se kaže v odnosu do človeka — prebivalca v starem mestnem jedru. Cilj revitalizacijskih prizadevanj je »človek v humanem okolju«, kar v tej akciji pomeni pritegnitev prebivalca v starem delu mesta in občana nasploh, da sodeluje kot aktiven sooblikovalec okolja v katerem živi. Z. 0. Splošna bolnica Jesenice razglaša prosto delovno mesto za: 1. ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA IZ KIRURGIJE 2. INSTRUMENTARKO ZA KIRURGIČNI ODDELEK Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.: dokončan obvezen zdravniški staž in opravljen strokovni izpit pod 2.: dokončana višja šola za medicinske sestre in opravljen strokovni izpit. Stanovanj trenutno ni na voljo. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanih pogojih pošljejo v Splošno bolnico Jesenice najkasneje do 3.10.1977. Ansambel Avsenik je v torek, 13. septembra, nastopil na koncertu Gasilskega društva Kranj-Primskovo, ki bo 1979. leta praznovalo 100-letnico obstoja. — Foto: F. Perdan GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja, V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akad. kiparja Ceneta Ribnikarja, v galeriji Prešernove hiše pa razstava slikarskih del Vinka Hlebša. Razstavi bosta odprti do 22. septembra. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. LOŠKI MUZEJ Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. KONCERT NA JESENICAH Jesenice — V soboto, 17. septembra, bo v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah celovečerni koncert slovenskega učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Koncert, ki bo ob 19.30, Pripravlja Zveza kulturnih organizacij Jesenice. — D. S. VPIS ABONMAJA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Do 16. septembra vpisuje Prešernovo gledališče abonente, ki si žele organizirano obiskovati predstave v sezoni 77/78. Abonenti bodo videli Sest novih uprizoritev domače gledališke hiše in gostujočih gledališč. Cene abonmajskih vstopnic so 20 % nižje, študentje pa imajo pri vpisu 50% popusta. Kolektiv PG vabi vse ljubitelje gledališke umetnosti k vpisu abonmaja. M. L. Koncerti ansambla Avsenik, ki bo prihodnje leto praznoval 25-letnico, so vedno in povsod dobro obiskani. Tako je bilo tudi na Primskovem. — Foto: F. Perdan Ansambel . Avsenik na Primskovem Primskovo — Gasilsko društvo Kranj-Primskovo bo 1979. leta praznovalo 100-letnico obstoja. Člani društva se že zdaj pripravljajo na svečano proslavitev tega jubileja. Predvidevajo, da bo osrednja svečanost čez dve leti v Savskem logu v Kranju. V okviru priprav na to praznovanje pa so v torek, 13. septembra, zvečer v domu na Primskovem, pripravili koncert ansambla Avsenik. Prireditev je potekala tudi v znamenju letošnjih praznovanj in svečanosti ob jubilejih partije in Tita. Sicer pa je bil to tudi eden od številnih koncertov ansambla Avsenik, ki bo prihodnje leto praznoval 25-letnico obstoja. A. Z. Filmski delavci, producenti in direktorji mednarodnih filmskih festivalov iz evropskih in izvenevropskih dežel so ta teden v Kranju razpravljali o problemih kratkega filma v svetu. Vprašanje je seveda, če bodo odločitve sprejete v Kranju lahko bistveno spremenile ponekje zelo neugoden položaj kratkega filma v primerjavi z drugimi filmskimi zvrstmi; kakorkoli že, splošna ocena sodelujočih je bila, da je kranjsko srečanje nadvse pomembna manifestacija prizadevanj za uveljavljanje kratkega filma. — L. M. — Foto: J. Zaplotnik Pogovor s predsednikom mednarodne konference kratkega filma James Quinn: Pomembno filmsko srečanje v Kranju Po treh delovnih dneh je včeraj popoldne VIII. mednarodna konferenca kratkega filma sklenila svoje delo v Kranju. Filmski delavci, producenti kratkih filmov in pa direktorji mednarodnih festivalov iz evropskih in izvenevropskih držav so na tokratnem srečanju v festivalskem Kranju razpravljali o vrsti problemov, ki se pojavljajo tako ob produkciji kratkih filmov kot o njihovi poti do gledalcev. Predsednik mednarodne konference kratkega filma g. James Quinn, sicer direktor britanskega filmskega instituta in predsednik britanske komisije za izbor filmov za inozemstvo, je rad povzel tridnevna dogajanja na kranjskem srečanju. »Gospod predsednik, kranjsko srečanje filmskih delavcev je bilo po splošnem vtisu zelo pomembno; v čem je ta pomembnost?« »Res je: znano je, da je filmska industrija v svetu v zelo težkem položaju, prihodnost je negotova in neznana. Proizvodnja kratkih filmov pa je posebnost zase: v različnih deželah ima različno vrednost, povsod pa je tako, da kratki z igranim filmom niso v enakopravnem položaju. Dober kratek film, ki dobi festivalsko nagrado, še nima zagotovljene poti na filmska platna tako kot recimo igrani film. Zato je pomembno, da se producenti in direktorji festivalov srečujejo na sestankih naše organizacije, ki je trenutno edina te vrste namenjena reševanju problemov kratkega filma v svetu. Konferenca pa je seveda posvetovalni organ, ki svoje sklepe in rešitve filmskim delavcem le priporoča.« »Kratek film je posebna zvrst, ki pa se ne ceni enako po vsem svetu: kaj vi osebno menite?« »Mislim, da ima kratek film, trdim pa, da so podobnega mnenja tudi drugi člani konference, posebno vrednost, kot je igrani film ne more imeti. Njegova izraznost je namreč dosti bolj razumljiva in zato pomeni ta zvrst tisti most v sporazumevanju med ljudmi, kot je ne more imeti skorajda nobeno drugo avdio-vizuelno sredstvo.« »Če je taka vrednost kratkega filma znana in splošno priznana, zakaj potem toliko težav na poti do filmskega občinstva?« Problemi, o katerih govorimo, niso značilni za vse dežele. Če predsednik konference Revija »Oskarjevih« filmov Kranj - Domače kino podjetje je tokrat že drugič v tem letu pripravilo prijetno presenečenje za ljubitelje dobrih filmov. Od 19. do 25. septembra bo namreč v kino dvoranah kranjskega Centra in Storžiča, Tržiča in Kamnika revija kinotečnih filmov, ki so bili nagrajeni z najvišjim filmskim priznanjem. Tako si bomo imeli priložnost ogledati Bergmanovo dramo Deviški vrelec, Upor na ladji Bounty režiserja Llovda s Char-iesom Laughtonom in Clarkom Gablom v glavnih vlogah, poetično tragedijo mlade ljubezni Razkošje v travi z Warrenom Be-attvjem in Natalie Wood, Narednika Yorka, film o največkrat odlikovanem ameriškem vojaku v prvi svetovni vojni. Primer dobre komedije, zabavnega in nezahtevnega filma, ki pa vendarle nosi svojo vrednost in izpoved, je vsekakor film Gigi Vin-centa Minellija, v katerem sta se odlično ujela Leslie Caron in Maurice Chevalier. Enkratno vzdušje, ki ga ne pozabijo, pa je ustvaril VVilliam Wyler v filmu Viharni vrh, posnetem po romanu angleške pisateljice Emily Bronte. Zadnji v reviji Oskarjevih nagrajencev je film Največja predstava na svetu, kjer se odlične artistične točke prepletajo z osebnimi usodami junakov. Filmi so sicer stari že nekaj desetletij, a zaradi visoke umetniške ravni ostajajo privlačni tudi za današnjega zahtevnega gledalca. H. J. James Quinn, mednarodne kratkega filma vzamemo Veliko Britanijo, kjer razmere najbolj poznam, lahko rečem, da mi nimamo težav saj iria kratek film pri nas tradicijo; tudi v drugih deželah, kjer je kratek film že tradicionalna zvrst izražanja, ima ugoden položaj. Drugje spet pa kot recimo v Italiji, pa zadnja leta hitro pada število kratkih filmov posebno v primerjavi s komercialnimi filmi: TV ae za kratek film ne zanima, če pa se, potem ne posega po novejlih. V takih razmerah seveda ni čudno, če tudi gledalci niso naklonjeni kratkemu filmu. Podobne probleme imajo tudi v nekaterih drugih deželah in prav o tem je tekla te dni beseda v Kranju.« »Ali so potem že nakazane možnosti kratkega filma za naprej?« »Rešitve seveda niso možne čez noč, niti ne moremo najti čarobne formule, ki bi imela mednarodno veljavo. Srečanje filmskih producentov in predstavnikov mednarodnih festivalov pa je vedno tribuna, kjer se rojevajo nove ideje v korist kratkega filma v vseh deželah sveta. Ta konferenca pa je zaenkrat • ina priložnost, kjer filmski delavci skušajo najti skupen jezik tako za skupne kot nekoliko manj skupne filmske probleme.« Če je kratek film še posebno pomembno sredstvo obveščanja v razvijanju mednarodnega razumevanja in zaupanja, ni potrebno ponovno poudarjati, da je bilo srečanje v Kranju tudi pomemben prispevek k temu, še posebej zato, ker Kranj postaja vse bolj mesto pomembnih filmskih dogodkov; pred leti je bila tu ustanovna konferenca filmskih delavcev Jugoslavije, ne gre pozabiti tudi sestanka izvršnega odbora UNESCO za šport, filmsko ime pa ie mesto dobilo zaradi sedeža mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov. Pravkar končana konferenca le še potrjuje to veljavo. L. M. 1 c Na otroških glavah so spet uši J Trdoživost nezaželenih Ni sramota, če uši dobimo, sramota je, če jih ne odpravljamo oziroma smo pri tem malomarni — Če bi le starši hoteli, se v treh tednih na Gorenjskem in še marsikje drugje o ušeh sploh ne bi več pogovarjali Potem ko smo pred desetletji poprosili z vsemogočnim praškom DDT mrčes po vsem svetu, smo skoraj verjeli, da bo pred to nadlogo mir. Pa ni. Trdoživi mrčes se ohranja in kdo bi si mislil, od časa do časa namnoži v velikih količinah kljub pogojem, za katere bi prisegli, da so za njegov razvoj neugodni. Vendar pa kaže, da kemija ni spremljala oblikovanje trdoživosti pri nekaterih vrstah mrčesa, zato od časa do časa ta nadloga opljuskne človeštvo, ki sedaj živi v brez dvoma drugačnih higienskih razmerah kot pred desetletji. Ze lani smo se zgrozili, ko so se ponekod po Sloveniji po otroških glavah pojavile naglavne uši. Vesti o tej nadlogi pa so prihajale tudi iz nekaterih evropskih držav. Ob besedi naglavna uš nas strese, ker smo vse doslej uš povezovali le s slabimi higienskimi pogoji bivanja, z bedo, revščino, spominja nas na taborišče, na vojni čas. Zato je sedanji pojav uši na otroških glavah tako nezdružljiv z našo predstavo o tem, kdaj in kje sploh tak mrčes lahko srečamo. V ŠOLAH DRASTIČNI UKREPI Potem ko smo lanski pojav uši na otroških glavah že skoraj pozabili, pa so konec avgusta v vrtcih spet dvignili preplah: otroci, ki so se po počitnicah vračali v vrtce, so bili ušivi. Dovolj je že, da jih ima en sam otrok v vrtcu, pa že obstoja možnost, da jih dobe še drugi. Zato je Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko takoj ukrepal. O modno hišo Jesen in zima prinašata nove modne tendence in novosti, ki bodo domiselno popestrile in dopolnile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom toplih oblačil ne pozabite obiskati Modne hiše v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smede-revu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester in aktualen asortiment ženske, moške in otroške konfekcije. Izbirali boste lahko med športnimi in elegantnimi modeli, primernimi za vse starosti in postave, za najrazličnejše priložnosti. Modna hiša vas pričakuje. Uspešna sezona Škofja Loka — V počitniškem domu škofejloškega občinskega sindikalnega sveta v Strunjanu na slovenski obali je v letošnjem poletju letovalo 82, v počitniškem domu na Rabu pa 68 družin. Podatki kažejo, da je zanimanje za preživljanje dopusta v domovih občinskega sindikalnega sveta iz leta v leto večje. Zanj se odločajo tudi delavci z nižjimi osebnimi dohodki, saj je treba reči, da so cene v domovih v Strunjanu in na Rabu kljub stalnemu naraščanju drugih cen še vedno dokaj nizke. Kljub temu pa je kolektiv v Strunjanu tudi letos uspel z racionalnim delom ustvariti -nekaj dohodka. Denar nameravajo uporabiti za nadaljnje urejanje in popravila doma. Pred kratkim so že pospravili streho in žlebove. Nekoli težje je na Rabu. Tu imajo namreč Skofjeločani iz leta v leto večje težave z lastnikom stavbe. Kljub podpisani pogodbi namreč le-ta ne izpolnjuje svojih obveznosti v celoti. « Levo naglavna uš, desno gnide prilepljene na las (vse večkrat povečano). pojavu ušivosti so obvestili vse šole in vrtce na Gorenjskem ter jih prosili za sodelovanje. Vsi otroci so dobili pisana navodila, ki naj bi se jih držali starši, če bi na otroku odkrili ušivost. Marsikateri starši pa tega niso vzeli preveč zares. Načelo — »meni se to ne more zgoditi, to se dogaja drugim«, je v takem primeru kaj slabo načelo. V šolo so poslali svoje otroke čeprav so le-ti imeli v laseh uši: verjetno tega niso storili namenoma, pač pa, ker preprosto otrok niti niso pogledali, niti niso bili dovolj vztrajni, da bi otroku mrčes po navodilih z ustreznimi sredstvi učinkovito odprvili. »Na eni od kranjskih osnovnih šol smo zato morali bolj odločno ukrepati proti nekaterim nevestnim staršem,« so povedali na Zavodu za socialno medicino in higieno. »Skupaj z vodstvom šole smo starše opozorili, da otrok pač ne bo smel prihajati v šolo, če bo imel uši, kar pomeni, da se starši niso pobrigali, da bi jih otroku odpravili. Ne pomaga niti zavzetost učiteljev samih, ki so nekaj časa vestno pregledovali glave učencem, vendar pa je predvsem dolžnost staršev, da se za otroka vsaj toliko brigajo, da ga vsak dan, dokler je nevarnost, da prav vsak otrok prinese domov uši, tudi res pregledajo.« Nekateri starši namreč mislijo, da bodo že v šoli ukrepali, da bo njihovega otroka že vsak dan pregledala patronažna sestra ali sanitarni tehnik. Na Gorenjskem pa je v osnovnih šolah vsak dan okoli 24.000 otrok! Najbolj enostavna preventiva je, če starši vsak dan otroku glavo pregledajo, pa ne le enemu otroku, pač pa vsem otrokom v družini. PREPROSTI HIGIENSKI UKREPI Če je otrok že prinesel na glavi uši, se je treba pač tri tedne, dva ali trikrat na teden držati navodil o odstranjevanju: le-ta so napisana, dobile so jih vse šole in vrtci ter so jih razdelili otrokom. Najsi izberemo nerazredčen kis, pitroid prašek ali mazilo proti ušem ali mešanico petroleja in jedilnega olja (pol na pol), mrčes bo odstranjen le, če bomo vztrajni. Enkratni nanos kisa ali posipanja s praškom ne bo uspešen. Iz morebitnih gnid bodo zrasle nove uši, zato je tako važno ponavljanje. Poskrbimo tudi, da bo posteljnina iz blaga, ki se lahko pere na visoki temperaturi, takšno naj bo tudi perilo. Ni odveč tudi z raznimi kemičnimi razpršili »obdelati« oblazinjeno pohištvo v stanovanju. ŠE DRUGI UKREPI Razen opozarjanja in navodil pa bo Zavod organiziral občasne preglede na posameznih šolah, sicer pa računajo na to, da bodo starši to preprosto nalogo, namreč pregled las na svojem otroku, opravljali sami. Ze lani so tudi opozorili brivsko frizerske salone, naj bodo bolj kot sicer pozorni na to, da lahko stranke pustijo mrčes v frizerskem priboru. Zdaj bodo ta opozorila obnovili ter svetovali tudi nova sredstva za razkuževanje frizerskega pribora. Glavnike in krtače namreč ni dovolj le oprati, saj uš zdrži v vodi 24 ur, pač pa ji gre do živega le kako kemično sredstvo. Vprašanje je tudi, če je smiselno voditi otroke tudi v kopališča, vsaj dokler se naglavna uš še množično pojavlja na otorških glavah. Treba pa je vedeti, da tudi odrasle glave niso imune proti ušem. Če smo rekli, da se ušivost množično pojavlja, seveda s tem ni mišljeno, da je uš najti skoro na vsaki glavi: lani so na Gorenjskem prijavili zdravniki sto primerov ušivosti, zdajšnji ponovni pojav pa naj ne bi dosegel niti te številke. To pa je seveda odvisno od pripravljenosti vseh, ki imajo otroke, pravočasno in učinkovito ter na preprost način varovati zdravje svojega in s tem tudi sosedovega otroka. L. M. Tako sta trebušasta, da bosta komaj šla noter... SODČKI IZ LESNINE Tole sredo ko smo se mudili pri Lesnini na Primskovem, na tistem koncu, kjer prodajajo gradbeni material in stavbno pohištvo, smo nepričakovano srečali možakarja, ki je veselo nosil trebušaste sodčke v »katrco«. No, kaj takega, smo si rekli, od kdaj pa sodčki v Lesnini! Pa smo ga hitro povprašali, kako je s tem. »Da imajo sodčke naprodaj v LESNINI, sem zvedel po naključju. Ne vem kako to, da na kakšen način ne povedo, da so tu. Pa taki sodčki! Iz Slavonije jih pripeljejo, tam je pa doma dober hrast. No, samo poglejte, kako lepo je skupaj dan in dobro okovan. Tale dva sta že osem mesecev tule v skladišču čakala, pa se jima nikjer ne pozna, da bi bila osušena. In povem vam, za takole ceno vam ga ne naredi noben privatnik!« Zvedeli smo, da je naš sogovornik Maks Frlic iz Sp. Besnice pri Kranju, da je kmet, ki se veliko ukvarja s sadjarstvom in tudi doma stiska mošt in kuha sadjevec. Enega od obeh sodov bo imel še za mošt, saj je, kadar sadje dobro naredi, teh vedno premalo pri hiši. V enega pa upa, da bo natočil metliške črnine, ki jo bo dobil od prijatelja iz Semiča. Skupaj sta partizanila, pa ga vabi, naj pride dol s sodčkom... Pri direktorju LESNINE - TOZD LES Primskovo Roku Gašperšiču smo potem še zvedeli, da so lani na poletnem sejmu samo poskusno začeli s prodajo sodčkov, kadi za namakanje sadja in cvetličnjakov: tudi ti so iz trdnega slavonskega hrasta. Malo reklamno je bilo takrat vse skupaj. Pri Lesnini so namreč hoteli enkrat za spremembo dati naprodaj artikel, ki bi ga lahko človek takole pod pazduho odnesel, kajti pri gradbenem materialu in stavbnem pohištvu res skoraj ni stvari, da bi jo lahko dobesedno odnesel... Pa so jim pri Drvno industrijskem kombinatu Džurdže-vac v Slavoniji ponudili v prodajo sodčke. Prvi kamion je bil razprodan že v dveh dneh. Prvi kupec je bil šofer, ki jih je pripeljal z železniške postaje, ostale so pa pokupili kar poslovni, partnerji, komercialisti na sejmu itd. Ko so odgovorni ljudje pri Lesnini videli, da bo tako blago dobro šlo, so naročili nove pošiljke. Oglašali so se privatniki s Štajerske, Dolenjske in Primorske, in povpraševali po sodih in kadeh. Veliko so prodali. Nekaterim so opremili kar cele kleti. Sedaj imajo nekaj sodov od 30 do 400 litrov, kadi in cvetličnjakov še na zalogi, vendar se lahko pri Lesnini naroči te tudi po želji. Cena v maloprodaji pride od 10 do 12 din za liter prostornine. Poceni in kvalitetno. Firma ima namreč že 100-let-no tradicijo v izdelovanju hrastovih sodov. Od tujcev jih pa najbolj poznajo Kubanci, ki že 20 let pri njih naročajo sodčke za rum. Spalnice, kuhinje, dnevne sobe po konkurenčnih cenah prodajalna Kranj, Cesta JLA 6, (nebotičnik) Kredit do 50.000 din odobrimo takoj — polog 20 % Preden se odločite za nakup si oglejte našo izbiro. S paše na bal Bohinjski planšarji in planšarice se s čredami vračajo v dolino, za nedeljo jim na vsakoletnem kravjem balu pripravljajo sprejem — Še pet plan-šarjev in planšaric na bohinjskih planinah in vzorno delo pašne skupnosti Bohinj — Danes je v vaseh bohinjskega kota, še posebno pa ob kristalno čistem jezeru toliko blagodejne tišine in miru, toliko osvežujoče čiste planinske sape in toliko pomirjajoče naravne lepote, da bi si ob prvem opojnem vdihu kar zaželel, da bi tako tudi ostalo ... Vendar je spokojna idila le trenutna varljiva impresija, kajti Bohinj ni le jezero pa Ukane pa Savica, Bohinj so ljudje in predvsem ljudje. Tisti, ki v Srednji vasi kopljejo iz skope zemlje krompir, tisti, ki opremljajo zasebne sobe in kuhajo penzionska kosila in tudi tisti, ki mrščijo čelo nad številkami obiska. Vznejevoljeni in melanholični so postali, kajti turistični naj bi bili, ostajajo pa daleč zadaj. Brez novih postelj, dvoran in vsega tistega, kar danes zahtevni gost želi, pač ne morejo biti turistični ali predvsem turistični. Pa vendar so turistični delavci kljub vsem težavam ostali zvesti številnim tradicionalnim prireditvam, folklornim, četudi so vse odvisne od muhastega vremena, saj jim strehe nad glavo ne morejo postaviti. Med njimi privabi izredno veliko obiskovalcev kravji bal, prizadevno in zavzeto organiziran svečan sprejem planšaric in planšarjev v Ukan-cu, kamor priženejo črede in svojo »basengo«. Ob organizaciji ima nemalo zaslug tudi pašna skupnost Stara Fužina-Studor. skupnost sto- petdesetih članov, ki je deloma tudi s prostovoljnim delom letos očistila vso jezersko obalo, namestila na planinah električne pastrije, ograje, poskrbela za pašnike in seveda za to, da bo pet pravih planšarjev, ki so še v planinah, kar najbolj dostojno vkorakalo na prireditveni prostor. Le-ti bodo prinesli tisti povsod cenjeni, pravi bohinjski sir in druge izdelke, odrezati pa se namerava tudi sirarna, ki navadno na kravjem balu proda okoli 800 kilogramov ementalca. Začelo se bo v nedeljo, 18. septembra, ob 10. uri, ko bodo postavni fantje gorenjske godbe izvabljali iz instrumentov vesele in poskočne, nato se bodo v narodnih nošah vrteli člani dveh bohinjskih folklornih skupin ter mladinske folklorne skupine, slišala se bo pesem pevcev iz Bohinja. Starosta planšarjev oče UKC se bo z nagovorom zahvaljeval planšaricam in planšarjem za srečno vrnitev in ne bo pozabil kmetov, ki skrbijo za dobro mleko in pristni sir. Radovljiški ansambel Gorenjci bo igral za ples in za dober tek ob kmeški kuhinji z žganci, kislim mlekom, klobasami, kislim zeljem, zaseko. Če bo le vreme držalo, bo pod stenami Komarče in Pršivca po pričakovanju organizatorja, Turističnega društva Bohinj-Jezero nekaj tisoč obiskovalcev. D. Sedej Na sončni strani Velebita KINO Kranj CENTER 16. septembra amer. barv. akcij. TRIJE NEUSTRAŠNI ob 16. in 18. uri, ob 20.15 revija filmov petih celin — sovjetski dan 17. septembra amer. barv. akcij. TRIJE NEUSTRAŠNI ob 16. in 20. uri, XXI. OLIMPIJSKE IGRE MODERNE DOBE MON-TREAL 1976 ob 18. uri, premiera alžir. barv. voj. PLAMEN NAD ALŽIROM ob 22. uri 18. septembra amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 10. uri, XXI. OLIMPIJSKE IGRE MODERNE DOBE MONTREAL 1976 ob 15. uri, amer. barv. akcij. TRIJE NEUSTRAŠNI ob 17. in 19. uri, premiera ital. barv. LJUBI ME, A OPRAVI DOBRO ob 21. uri 19. septembra amer. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 16., 18. in 20. uri 20. septembra amer. film NAREDNIK YORK ob 16., 18. in 20. uri 21. septembra amer. film UPOR NA LADJI BOUNTY ob 16., 18. in 20. uri 22. septembra amer. barv. film GIGI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 16. septembra amer. grozlj. MLADI FRAN-KENSTEIN ob 16., 18. in 20. uri 17. septembra amer. barv. vestem BRATJE MAŠČEVALCI ob 10. uri, amer. barv. fant. TAJNI PLANET OPIC ob 16., 18. in 20. uri 18. septembra franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 14. in 18. uri, franc. barv. pust. PAZI SE, LA TOUR ob 16. uri, premiera turškega barv. akcij. PLEMENE-CA ZEMLJA ob 20. uri 19. septembra Šved. film DEVIŠKI VRELEC ob 16., 18. in 20. uri 20. septembra amer. barv. vestern BRATJE MAŠČEVALCI ob 16., 18. in 20. uri 21. septembra aliir. barv. voj. PLAMEN NAD ALŽIROM ob 16., 18. in 20. uri 22. septembra turski barv. akcij. PLAME-NECA ZEMLJA ob 16., 18. in 20. uri TrtiC 17. septembra amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 16. uri, amer barv. komed. CIRKUS Z JERRYJEM ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. fant. TAJNI PLANET OPIC ob 15. uri, amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 17. in 19. uri 19. septembra amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOEINGA 747 ob 18. in 20. uri 20. septembra amer. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 18. in 20. uri Polomljena klop pred križiščem za Jezersko in Preddvor ni v ponos turističnemu kraju — Foto: Perdan Kamnik DOM 17. septembra franc. barv. pust. PAZI SE, LA TOUR ob 16. uri, premiera ital. barv. erot. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. dok. TA ČUDOVITA BITJA ob 15. uri, ital. barv. erot. komed. LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST ob 17. in 19. uri 19. septembra franc. barv. pust. PAZI SE, LA TOUR ob 18. in 20. uri 20. septembra Šved. film DEVIŠKI VRELEC ob 18. in 20. uri 21. septembra amer. barv. RAZKOŠJE V TRAVI ob 18. in 20. uri 22. septembra amer. film NAREDNIK YORK ob 18. in 20. uri Radovljica 17. septembra angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 18. uri, amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 20. uri 18. septembra angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 16. uri, amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 18. uri, franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 20. uri 19. septembra angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 20. uri 20. septembra amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 20. uri 21. septembra franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 20. uri 22. septembra amer. barv. krim. DILLIN-GER ob 20. uri Bled 17. septembra amer. barv. pust. MOŽ V DIVJINI ob 18. uri, amer. barv. drama ISKALA JE SREČO ob 20. uri 18. septembra amer. barv. risani NEUSTRAŠNI POPAJ ob 16. uri, angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 18. uri, amer. barv. pust. MOZ V DIVJINI ob 20. uri 19. septembra franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 20. uri 20. septembra angl. barv. pust. GROF MONTE CRISTO ob 20. uri 21. septembra amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 20. uri 22. septembra franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 20. uri Jesenice RADIO 16. septembra franc. barv. krim. NEDELJSKA ŽENSKA ob 17. in 19. uri 17. septembra amer. barv. pust. ROLLER-BALLob 17. in 19. uri 18. septembra amer. barv. pust. ROLLER-BALL ob 17. in 19. uri 19. septembra nem.-jug. barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 17. in 19. uri 20. septembra nem.-jug. barv. vestern KRALJ PETROLEJA ob 17. in 19. uri 21. septembra amer. barv. vestem OSAM-LJENEC Z ZAHODA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 16. septembra danska barv. komed. ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI ob 18. in 20. uri 17. septembra nem.-jug. barv. vestem KRALJ PETROLEJA o b 18. in 20. uri 18. septembra nem.-jug. barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 18. in 20. uri 19. septembra amer. barv. pust. ROLLER-BALL ob 18. in 20. uri 20. septembra amer. barv. pust. ROLLER-BALL ob 18. in 20. uri 22. septembra franc. barv. krim. NEDELJSKA ŽENSKA ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 17. septembra amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI WALDO PEPPER ob 19.30 18. septembra amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 19.30 Kranjska gora 17. septembra amer. barv. vohun. TRIJE KONDORJEVI DNEVI ob 20. uri 18. septembra franc. barv. krim. UGRABITELJ MICHELLE JANSON ob 20. uri 21. septembra nem.-jug. barv. vestem KRALJ PETROLEJA ob 20. uri Kajenje: navada, slast in strup Kajenje preveč in prepogosto omamlja mladino. Po prvih dimih je nekaterim slabo, drugi celo bruhajo, nekateri pa ne čutijo tako izrazitih težav. Postopoma jim cigarete prijajo v družbi, na izletih pa tudi na športnih dnevih in ioli v naravi. Cigareto prižigajo zaradi radovednosti, večkrat iz dolgočasja ali morda zato, ker je prepovedan sad najslajši. Kaže, da se število mladih kadilcev ne manjia, pač pa- narašča, kar se sklada s porabo tobaka, ki se je v zadnjih letih znatno povečala. Po podatkih iz nedavnega vprašalnika je navada jutranjega kajenja na prazen želodec značilna za tiste, ki so se že pridružili kadilcem, bolj razširjena, kakor jutranje umivanje z mrzlo vodo do pasu ali kot jutranja gimnastika. Namesto da bi se dan mladih pričel z utrjevanjem in krepitvijo organizma, se začenja z zastrupljanjem. V iolo prenekateri učenec »prikadi«, tako kakor delavec v tovarno. Niso redki primeri jutranjega »zborovskega« kaSljanja in pokašljevanja, kar je značilno za strastne kadilce. Ni razveseljivo, da v kajenju ne zaostajajo dekleta, da se njihovemu kajenju pridružuje še Učenje in lepotičenje. Rade bi postale sodobne dame. Dejansko si kvarijo dihala, pretirano kajenje jim po malem kazi obraz in povzroča bolj hrapav tobakarski glas. Tako se mlade kadilke pridružujejo starejšim. Kajenju se večkrat pridruži še uživanje kave in raznih alkoholnih pijač. V takih primerih dva sovražnika hkrati napadata in složno slabita zdravje naši mladini. Preteklost pripada starejšim bodočnost pa mlajšim. Splošna ljudska zmogljivost se ne kaže v količini pokajenega tobaka, popitega ruma in žganja, temveč v gibalnih in zdrava t veno-higienskih navadah. Te navade obogatene s športnimi in kulturnimi, pa naj bi krasile mladi rod. Kdo naj vodi boj proti kajenju? Boj proti kajenju je skrb vseh. Potekal naj bi v primernem prepričevanju, včasih pa tudi s prepovedjo. Kajenje naj bi bilo prepovedano v uradih, zbornicah, na konferencah. Neprijetna vonjava po ugaslih ogorkih se širi po prostorih, da imajo zadah po beznici ali po neprezračenem gostinskem lokalu. Najbolje je, da se mladi sami izognejo kadilskim skušnjavam in navadam, kakor sledi: Svoj prosti čas sem po vzoru prijateljice preživljala v zakajenih lokalih. To mi ni povzročalo nobenega užitka, mnogokrat so mi celo rekli, da ne kadim pravilno in so se na moj račun norčevali. Potem sem se zamislila in spoznala, da kadim bolj zaradi drugih in ne zaradi sebe. Menjala sem druščino, vrnila sem se k športu, plavanju, k drsanju in teku. Večja aktivnost in družba športnikov nekadilcev, sta mi omogočili, da sem postopoma opustila kajenje: ' Boj proti kajenju ne sme biti občasen, temveč trajen. Pobudniki tega prizadevanja pa so tisti, ki jim je kajenje tuje, in tako z osebnim zgledom usmerjajo mlade med nekadilce. Jože Ažman Meni je crknila baterija, tako da sem v travi izgubil žlico, za nameček pa sem se pri plezanju čez ogrado nataknil na neko ostro skalo in si raztrgal hlače, Bojan pa je pozabil srajco, ki jo je bil prejšnji večer dal sušit na bližnje drevo, ker je bila mokra od potu. Bolj po sreči kot pa po pameti sva se skozi naliv in temo pritipala do neke na pol podrte kolibe, ki se jo je še držal ostanek nekakšne strehe in tod sva preživela ostanek noči. Prižgala sva svečo in si sredi ruševin in trhlih tramov uredila zasilno ležišče iz gnilih desk, ki sva jih iztrgala z drugega konca strehe, tam, kjer nama dež ni mogel škodovati. Najini spalni vreči sta bili vlažni, tudi obleka, ki sva jo imela na sebi, vendar sva vse skupaj posušila s toploto najinih lastnih teles in kljub na moč neudobnemu ležišču kmalu trdno zaspala. TRETJI DAN Bili Sinokos — Crni Sinokos — Stap — Bristavac — Križ Spala sva kot dva polha. Kdaj pa kdaj sva poškilila ven iz vreče v svetlo jutranje sonce, ki je kukalo skozi luknje v strehi najine kolibe, potem pa sva se spet obrnila proti zidu in dremala naprej. Še potem, ko sva bila že budna, se nama ni mudilo iz vreč. Jaz sem šival hlače, ki sem jih bil ponoči raztrgal pri plezanju čez ogrado, Bojan pa je z užitkom in hkrati z obžalovanjem vlekel dim iz svoje zadnje cigarete. Ko sva pregledovala najino zalogo hrane, sva ugotovila, da sva preskrbljena samo še za zajtrk in skromno kosilo, za večerjo pa že nisva imela kaj dati v lonec in za vsa naslednja kosila in večerje tudi nič. Ker sva po izkušnjah prvih dveh dni ugotovila, da z nabavo hrane pri pastirjih na planini ne bo nič (preprosto zato, ker pastirjev skorajda ni več), nama ta dan ni preostalo drugega kot to, da poiščeva kakšno civilizacijo. Seveda nama niti na kraj pameti ni prišlo, da bi sestopila k morju. Naredila sva ambiciozen načrt, da bova do večera prišla do vasi Brušani na cesti Karlobag— Gospić, ki ležijo na liški strani Velebita. Nameravala sva iti po markirani planinski poti čez Stap, Jelovo Rujo in Ravni Samar. Preden sva nadaljevala pot, sva se povzpela do kamnitega »okna« nad poljem, ki je bilo sestavljeno iz dveh pokončnih in ene prečne kamnite čeri. Seveda sva se tod tudi slikala. 4 Ko sva šla mimo ograde, v katero sva se prejšnji večer zavlekla spat, je Bojan snel z veje svojo srajco, ki jo je bil tam pozabil. Še zmeraj je bila tako mokra, kot takrat, ko jo je dal sušit, samo da zdaj ne več od znoja, pač pa od dežja. Tudi jaz sem šel iskal svojo izgubljeno žlico, vendar brez uspeha. Videla sva ljudi in konje, ki so tovorih hrano čez prelaz sem na polje in naprej gor na druga polja. Šla sva nazaj po poti, po kateri so oni prišli. Na vrhu prelaza se nama je odprl čudovit razgled na morje in na otoke. Razgled je bil malo nejasen zaradi motnega vremena, toda kljub temu sva razločno videla most, ki je razpet čez Ljubička vrata povezoval otok Pag s celino. Sestopila sva navzdol v naslednjo vrtačo, misleč, da bova prišla na Crni Sinokos, kjer se bova oskrbela z vodo in od tam nadaljevala pot na Stap, Jelovo Rujo in naprej do ceste. Vodo sva res dobila, toda to ni bil Crni Sinokos, pač pa neka druga iks ipsilon vrtača. Ljudje, na katere sva naletela v vrtači, so naju napotili nazaj v breg. Čudili so se, čemu sva delala tak ovinek, ker bi iz Bilega na Crni Sinokos lahko prišla po znatno krajši in lažji poti. Seveda sem bil te zablode kriv jaz, ker se nisem na Bilem Sinokosu pozanimal za pravo pot, pač pa sem po svoji lastni nespameti kar na slepo rinil v napačno smer. Na skalnati poti proti Črnemu Sinokosu sva naletela na prvo strupeno kačo na tem najinem pohodu čez Velebit. Bil je gad — ali »poskok«, kakor mu pravijo tukajšnji domačini. Brž ko naju je začutil, se je zvil med skalami in nama izginil izpred oči. Iz previdnosti sem potem jaz s cepinom v roki vseskozi hodil nekaj korakov pred Bojanom. No, tistega dne nisva srečala nobene kače več. Ko sva po velikih ovinkih pri tavala na Crni Sinokos, sva končno spet zagledala planinske markacije, ki sva jih bila izgubila že Krejšnji dan na Velikem Rujnu, larkacije so kazale pot za Stap, Debeli kuk in Visočico. Pot je bila slabo vidna in zaraščena ali pa je sploh ni bilo. Plazila sva se po kamenju od oznake do oznake, večkrat sva se izgubila, morala sva se vračati nazaj in iskati markacije, kar nama je jemalo veliko dragocenega časa. Ponekod sva morala celo plezati in preskakovati jarke, ki so zevali med posameznimi skalami. Poleg tega nama je začelo nagajati vreme. Ko sva po dveh urah napornega vzpenjanja dosegla Stap, je začelo deževati. Stap je visoko kraško polje, ki ga — kot tudi vsa druga polja tod krasijo podrti in zapuščeni pastirski stanovi. Za naju je bilo v tem de- Kamnito okno nad Bilim Sinokosom ževnem vremenu še posebej neprijetno to, da so bili vsi stanovi brez streh. Od mnogih stanov so ostali samo še zidovi, ali pa še teh ne. Vse naokrog okoli Stapa se strmo vzdi-gujejo številni skalnati vrhovi, od katerih so nekateri prav nenavadnih oblik. Vzhodno nad Stapom se dviga veliki in gladki greben Babica, v katerem dominira Simonovima stapina (1125 m), podobna velikanskemu prstu, obrnjenemu v nebo. V oči nas zbode tudi kamniti blok na Čučavcu, ki je naslonjen na tla v zelo labilnem položaju, tako da imamo občutek, da ga bo prvi močnejši sunek vetra spodnesel in se bo zvalil v dolino. Ker na Stapu nisva uspela najti strehe nad glavo, nama ni kazalo drugega kot iti naprej in čimprej doseči planinsko zatočišče na Jelovi Ruj i. Da bi bila smola še večja, niti nisva vedela točne poti do tja. Na Stapu so bili sicer smerokazi, a vsi so bili usmerjeni na bližnje vrhove Čučavac, Debeli kuk in Ču-čalj zob, in nobeden tja, kamor sva bla namenjena midva. Še najbolje se nama je zdelo, da bi šla po gozdu v smeri za Debeli kuk, toda po kakih četrt ure hoje po gozdni poti se je tako močno vlilo, da na nadaljevanje poti ni bilo več mogoče misliti. Vse, kar sva mogla storiti, je bilo to, da sva med nekaj bližnjih dreves v naglici razpela mojo šotorsko plahto, sedla na nahrbtnike in čakala, da se vreme izboljša. NOVA FREKVENCA RADIA TRIGLAV Jesenice — Lokalna radijska postaja Triglav Jesenice, ki oddaja vsakodnevni večurni program za jeseniško in za radovljiško občino, je pred kratkim spremenila frekvenco ultrakratkega valovnega pretvornika na Katarini. Prejšnja frekvenca je bila 96,8 megaherza, ker pa so nastala motnje — ta frekvenca se je pokrivala s frekvenco radia Zagreb, so delavci RTV Ljubljana spremenili frekvenco na Katarini. Nova je 87,7 megaherza. Obenem pa imajo tudi močnejši signal. Radio Triglav — Jesenice oddaja vsak dan od 16. do 18. ure in ob nedeljah, ko začne s programom ob 11. uri. - D. S. »ZASTAVA 101 SUPER« - Sredi avgusta so v zavodih Crvena zastava začeli izdelovati nov tip vozila zastava 101. Motor je za 46 KS močnejši kot pri standardnem avtomobilu, ima pa še nekatere druge tehnične in lepotne izboljšave. Maloprodajna cena bo v Srbiji znašala 85.051 dinarjev brez transportnih stroškov. Do konca leta nameravajo v zavodih izdelati 9000 vozil. Poleg tega pa Crvena zastava pripravlja še proizvodnjo zastave 1Q1 mediteran, ki bo stekla konec septembra, medtem ko je v zagrebškem obratu Že stekla proizvodnja fiata 132 - 2000. (H. J.) Spodnji Brnik—Vopovije — Gasilsko društvo Spodnji Brnik— Vopovlje je organiziralo v nedeljo, 11. septembra, veliko tombolo, katere izkupiček so gasilci namenili obnovi doma; v katerem bodo imele prostore tudi druge družbenopolitične organizacije in društva. Vrednost dobitkov, med katerimi so bili glavni stoenka, zastava 750, barvni televizor, pomivalni stroj in motorna kosilnica, je presegala 200.000 dinarjev. Glavni dobitek, stoenko, je sreča namenila Cirilu Verbiču iz Zgornjega Brnika (na fotografiji). Ivan Sardi iz Most pri Komendi je zadel zastavo 750, Ivanka Stupica iz Šentjakoba barvni televizor, pomivalni stroj Irena Rozman iz Križev, motorno kosilnico Marija Vrtnik iz Hraš, hladilno škrinjo pa Tilka Kern iz Repenj pri Vodicah. — J. Kuhar Na naših cestah vse pogosteje srečujemo tudi domače »črne vrage« na težkih hondah, suzukijih, kavasakijih, guzijih .. .B. B. I stran - G/as DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 16. septembra 1977 A RTA ODGOVARJA Alenka iz Kranja: Imam 9 let staro deklico. Ker se je začela šola, potrebuje obleko, pod katero bo lahko nosila bluze in puloverje. Blago imam že doma m ga košček tudi pošiljam v pismu. AB je primerno za tako obleko? Marta: Blago lahko uporabite za polobleko in ga kombinirate z vzorčastim blagom, kot vidite na skici (spredaj životek, trak na dolžini in žepi). Polobleka je na naramnice, spredaj s kratkim životkom in pasom, ki se zaveže zadaj, kjer se obleka tudi zapenja na dva gumba. Pod pasom je nabrana in sega čez kolena. Približno 15 cm od roba pa prišit trak iz rožastega blaga je Ce vam življenje grenijo nadležne žilice ki sodijo k lepotnim napakam, kamor uvrščamo vedno zardela lica in nos, se nam s to nadlogo nikakor ni treba sprijazniti. Kuperozo, kakor kozmetičarke imenujejo prekomerno razširjene žilice, lahko z ustreznimi ukrepi znatno omilimo. V večini primerov ne moremo dognati vzroka za nastanek žilic, ki prose-vajo skozi kožo na obrazu. Za kuperozo najpogosteje trpijo ženske, ki imajo motnje v krvnem obtoku. Vlažne, mrzle roke ter pomodrele ustnice, nohti in konice prstov kažejo na nezadostno prekrvavitev organizma. Osebam s to nadlogo škodujejo dolgotrajne sončne kopeli, oster mraz in vetrovi. Stanje poslabšujejo tudi izparine pri kuhanju in pranju ter kozmetične parne kopeli obraza ali izmenični vroči in mrzli polivi. Znatnejše količine alkoholnih pijač ter preobilni obroki hrane povzročajo navale krvi v glavo in s tem širjenje kapilar. V lažjih primerih omilimo kuperozo s kozmetičnimi pripomočki, redkeje svetujemo posege z električno iglo, vtem ko strokovnjaki lupljenje povrhnjice ali peeling, odsvetujejo. Z brušenjem občutljivih slojev kože tvegamo poškodbe obraza. Nastale brazgotine bi obraz kazile bolj kot razširjene in počene žilice. Diskreten make up ali ustrezna krema za obraz so vsaki ženski dosegljivi pripomočki za prekrivanje žilnega pleteža na izpostavljenih delih obraza. Tega ne boste našli v navodilu Priporočljivo je, da po petnajst do dvajsetminutni nepretrgani uporabi sesalnik izključimo za minuto ali dve. Tako se električni motorček ne bo pregrel in življenjska doba vašega sesalnika bo znatno daljša. DRUŽINSKI POMENKI Moda za moške V jesenski in zimski sezoni 77/78 prevladujejo oprijete obleke z elegantnimi ožjimi W reverji. Obvezen dodatek moški 4fe obleki je telovnik, hlače so od kolen navzdol rezane ravno. w Med deseni je največ pepita in £ kara v sestavi z enobarvno tka- a nino. Nasploh igra v moški ^* modi vodilno vlogo sestavljanje d dveh ali več vrst tkanin. Pri g» barvah velja za osnovne rjava, beige in črna, pri materialih pa ^fi prevladuje žamet, volnene tka- A nine z reliefno površino in čiste . volne v mehki flaneli. Nadevane paprike s kislim mlekom POTREBUJEMO: 10 zelenih paprik, osoljen krop, zelenjavno juho, 8 dkg surovega masla, 20 dkg čebule, zelen peteršilj, česen, gobe, 1 dl mleka, 15 dkg riža, 2 jajci. ZA OMAKO POTREBUJEMO: 5 dkg masti, 3 dkg moke, zelenjavno juho iz sezonske zelenjave, paradižnik, sol, 2 dl kisle smetane, kislo mleko ali jogurt. PRIPRAVA NADEVA: Na maslu prepražimo dobro sesekljano čebulo, zelen peteršilj, česen in malo svežih gob ter dodamo mleko. Ko so gobe dovolj dušene, primešamo riž, ki smo ga zalili z malo zelenjavne juhe. V pokriti posodi jed dušimo, dokler se riž ne napne. Nato nadev po potrebi dosolimo in popramo. Ohlajenemu primešamo še obe jajci. IZPELJAVA: Papriki, ki smo jo imeli položeno v mrzli vodi, odrežemo pokrovčke, izločimo peščevje ter nadevamo. Pokrite s pokrovčki naložimo v kozico drugo poleg druge, nekoliko zalijemo z zelenjavno juho in dušimo. Mehkim pridenemo pripravljeno omako in ponudimo s krompirjem. Gobe — pripravljene na strupeni način Ali ste vedeli, da tudi otipavanje strupenih gob lahko resno ogrozi naše življenje? Najnovejši primer zastrupitve z gobami zaradi dotika naj bo gobarjem v opomin, da strup lahko zanesemo v usta z rokami, če smo prej prijemali strupene gobe. Posledice so podobne onim, ko bolnik strupene gobe zaužije. Torej si velja zapomniti zlato pravilo: Izogi-bajmo se gob, ki jih ne poznamo. Če se bomo posredno ali neposredno zastrupili z njimi, nam vsa zdravniška znanost ne bo več dosti koristila, kajti leka za strupene zapeljivke ni. Za one, ki se gobjim čarom ne morejo upirati, objavljamo izvleček recepta, ki ga je za naše pomenke posredoval nepomirljiv nasprotnik gob: ».. .in ko ste pripravili gobe natanko po predpisih kulinarične umetnosti, jih servirajte na najfinejšem porcelanu, ki ga premore vaše gospodinjstvo, stopite z njimi do toalete in gobjo specialiteto nemudoma stresite v straniščno školjko. Krožniku lahko prizanesete.« ni z osmrtnicami. In naj se vam ne pripeti tako kot gobarju, kateremu Če boste ravnali v skladu z navo- je neki šaljivec na listek s sporo-dilom, imate malo možnosti, da bi se čilom »šel sem po gobe«, pripisal: znašli v naši črni kroniki ali na stra- »Počivaj v miru!« ŠOLSKIH KLOPI Zakaj Zakaj je poletje že minilo, :akaj se sonce je za oblake skrilo? Zakaj čriček več ne poje, zo je vedno tako lepo tbiral strune svoje? Zakaj je cvetje ovenelo, akaj, ko vedno je tako lepo cvetelo? Zato, ker bliža se že zima n snežna odeja zemljo malu bo pokrila. iarija Jenko, 4. a r. osn. šole kivorina Jenka, Cerklje Koledar 10. SEPTEMBRA 1891 ae je rodil slovenski pisatelj Janko Kac (Grunt, Pisane zgodbe, Moloh, Na novinah) 1962 je umrl eden najpomembnejših { slovenskih jezikoslovcev novejle- Ja časa Fran Ramvš (Kratka zgo-ovina slovenskega jezika, kon-zonantizem in Dialekti) 17. SEPTEMBRA 1859 je bil rojen hrvatski pisatelj Vjen-ceslav Novak 1890 ae je rodil slovenski pisatelj France Bevk 18. SEPTEMBRA 1809 je umrl znani slovenski jezikoslovec in organizator slovenskega slovstvenega življenja Anton Jane«* 19. SEPTEMBRA 1993 je umrl Janez Vaj k ard Valvasor 1917 je umrl slovenski pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski (Gospodin Franjo) 30. SEPTEMBRA 1770 je bil rojen slovenski pisatelj Matevž Ravnikar 1803 je umrl nemiki pisatelj Jacob Grimm 1878 je bil rojen ameriški pisatelj Upton Sinclair 21. SEPTEMBRA 1832 je umrl angleški pisatelj Walter Scott 1900 se je rodil slovenski pisatelj in zbiralec ljudskih pripovedk Lojze Zupane 22. SEPTEMBRA 1903 je bil rojen slovenski književnik Vinko Košak 1917 se je rodil slovenski pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik L Sejem bil je živ Vsako prvo nedeljo v septembru prireja tovarna Peko iz Tržiča tradicionalno šuštarsko nedeljo. Ta dan je Trg svobode z obeh strani zaseden s stojnicami, na katerih je razstavljena vsakovrstna obutev. Tudi letos so obiskovalci lahko od osme ure naprej kupovali najrazličnejšo usnjeno obutev, torbice, plašče, suknjiče. V paviljonu narodnoosvobodilne borbe je bila celo modna revija obutve za letošnjo jesen in zimo. Ob 14. uri je bila velika javna tombola. Zaradi tombole je bil obisk še večji. Mi smo kupili tri tablice, a na nobeni izmed njih niso bile obkrožene vse številke. Zato smo ostali praznih rok. Po končani tomboli smo si šli ogledat razstavo ptic. Na razstavi smo videli največ papagajev, veliko pa je bilo tudi drugih ptic. Simon Košir, 6. b r. osn. šole heroja BračiČa, Tržič »♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Dekle, žena Vsak izmed fantov mojih let je že verjetno pomislil, da si bo moral nekoč izbrati dekle, ki mu bo najboljši življenjski prijatelj. To sem premišljeval tudi jaz. Minulo soboto se je poročil moj bratranec. Vidim ga, kako je vesel, a obenem zaskrbljen izgovoril »da«. Rekel je, da je z eno samo besedico prevzel nase veliko odgovornost. Od sedaj naprej ne bo skrbel le zase, ampak tudi za ženo in prav kmalu še za otroke. Upam, da bom tudi jaz nekoč lahko rekel svojemu dekletu »da«. Tako bo to dekle postalo moja žena in potem mati najinih otrok. Koliko pa je moje mišljenje o tem pravilno, bom deloma lahko rznal že tiste sobote, ko bom v resni obleki rekel »da«, deloma pa kmalu zatem. Franjo Jenko, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Mak Žari, žari, žari sredi polja. Visoko se k nebu dviga. 2ari, žari, žari. Žari, žari, žari. Tam padel je nekoč junak v borbi krvavi. Žari, žari, žari. Žari, žari, žari rdeči mak, naznanja, da padel je nekoč junak. Zari, žari, žari. Barbka Čebulj, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur L ■ J Srečanje z jelenom in košuto Bilo je prve dni avgusta. Takrat smo začeli napravljati drva na Mežaklji. Nekega dne, ko smo se vračali domov čez planino Kisovec, smo videli jelena in košuto. Košuta se je takoj skrila v gozd, jelen pa je tekel še približno sto metrov pred avtom, nakar je tudi on izginil v goščavo. Jelen je bil precej visok in kožo je imel lepo svetleče-rjavo. Imel je lepo in veličastno rogovje. Košuta je bila manjša in enako lepa. Košute nismo videli tako natanko kot jelena. Jelen in košuta sta name naredila velik vtis. Videl sem ju prvič, zato je bilo doživetje še toliko lepše. Ropert Cundrič, 6. b r. osn. šole bratov Žvan, Gorje Še do 23. septembra imate čas, da pošljete prispevke na nagradni razpis pod naslovom Moje počitnice! IZ PAVLIHE »Kaj, ipet ▼ lolof Saj sem bil včeraj!« Prvi sestanek 7. septembra smo imeli prvi sestanek novinarskega krožka. Zmenili smo se, da se bomo dobivali dvakrat na teden, in sicer ob torkih in sredah zjutraj. Ob torkih se bodo sestanka udeležili učenci petih in šestih razredov, ob sredah pa učenci sedmih in osmih razredov. Član tega krožka je lahko vsak, ki oddaja svoje spise, pesmi ali kako drugače sodeluje v novinarskem krožku. Poročali bomo o življenju na šoli in o drugih pomembnih dogodkih v našem kraju. Beti Smolej in Alenka Bedina, 8. a. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Marko Gorjanc iz Stražišča pri Kranju ima dvanajst let. Hodi v 6. razred osnovne šole Lucijana Seljaka. Zares rad nabira tudi gobe. Pred dnevi nam je prinesel pokazat polno košaro gob, ki jih je nabral v gozdu v Kokri v kranjski občini. Bil je skupaj z očetom in tudi starejši brat Janko mu je pomagal pri iskanju. S »pomočjo« očeta in brata je nabral prek pet kilogramov gob. Seveda je bila najbolj vesela mama, ki je precej gob že vložila za zimo. Petek, 16. septembra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas — 9. stran Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 u 12 13 14 15 16 m r 18 | |19 to 21 «22 ■ 23 24 25 mL ■ 27 28 29 m 30 31 32 33 1 L 35 ■ 36 37 ■ 39 40 41 _ ■ 42 43 ■ 44 45 46 ■48 49 50 51 52 53 54 VODORAVNO: NAGRADNA KRIŽANKA 1. vrhnje oblačilo, 6. tekmovalna disciplina alpskega smučanja, vožnja na smučeh po hribu navzdol, 10. kratica za telegrafsko agencijo ZS, 14. francoski skladatelj famoznoga tanga »Bolero«, Maurice, 15. igralci taroka, 17. zimska padavina, 18. najvišji vojaški čin, 19. himalajska koza, 20. kratica za circa, približno, okoli, 21. Ober, 23. naziv dveh prelazov na Velebitu, 26. rimsko število sest, 26. če, 28. književni mecen in prvi znani rimski založnik Tit Pomponij, 30. grški zdravnik v 2. stoletju iz Kapadokije, Krleževa drama, 32. španski pesnik in kritik, Pedro, M. Odisejeva domovina, Jonski otok, 36. slovenski umetnostni zgodovinar in kritik, Fra—. M. grški kipar iz Aten, pri Homerju trojanski junak, 40. bistroumnost, nadarjenost, 41. mladič pri govedu, 43. Cimosovo vozilo, 46. kratica na pesmi, Dr. Živagova ljubezen, 58. skup stopnic, 60. vrtinec, jar, 81. smukec, talkum, 62. mesto in središče istoimenske province v južni Španiji, 63. ime Grčije kot rimske province. NAVPIČNO: 1. majhne prsi, 2. gorski prelaz na zahodu Kitajske ob kašmirski meji, 3. starorimski pozdrav, 4. navada, običaj, 5. kratica za člen, 6. antikviteta, 7. vprašalnica ali, 8. žensko Ime, Uršula, B. avstralski medvedek vrečar, 10. znak za kemično prvino titan, 11. nemški meščanski filozof, Georg, 12. z besedami izražena misel, 13. država v jugozahodni Aziji z glavnim mestom Damaskom, 16. glasbeni instrument, na katerega piska klarinetist, 18. znamenit roman Maksima Gorkega, 22. ime slovenskega pesnika Vodnika, 24. čista teža, 22. zlasti primorska tovorna žival, 29. nemški filozof, utemeljitelj kriticizma, Imma-nuel, 31. teža embalaže, 33. mesto v južni Franciji na podnožju Sevenov, 34. slovenski impresionistični slikar, Matej, 36. neobvladan nagon, močno čustvo, 37. obloga sten v stanovanjskih prostorih, 39. ime ameriškega režiserja filma »Vzhodno od raja«, Kazana, 41. radioaktiven kemični element, srebrno siva kovina, znak Th, 44. ime slovenskega skladatelja Kogoja (»Mrtvaški ples«), 45. ime slovenske slikarke Kobilce, 48. vdolbina v steni za razne predmete, 50. muslimanski bog, 53. nasprotje od gor, 55. ata, 57. pisana tropska papiga, 59. kratica za Prešernovo knjižnico, 60. ljudska pritrdilnica. Rešitev nagradne križanke z dne 9. septembra: 1. odprava, 8. ostrog, 14. partner, 15. karotin, 17. Ate, 18. astrolog, 20. Ga, 21. živi, 23. tri, 24. IS, 25. pan, 26. vodenika, 29. terna, 31. zenit, 32. LP, 34. Mito, 35. tona, 37. ki, 38. topol, 40. idila, 42. Slavonec, 45. JJK, 46. os, 48. ime, 49. ažio, 51. EA, 52. Artemida, 55. Nal, 56. kvantum, 58. rejnina, 60. arkada, 61. Aksakov. Prejeli smo 107 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dohi Franc Jarc, 64000 Kranj, Zano-va 17; 2. nagrado (60 din) Pavlina Rotovnik, 64202 Naklo 121; 3. nagrado (50 din) Zdenka Kern, 64220 Škofja Loka, Poljanska c. 48. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka,20. septembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD Nosečnice, ne pijte alkohola! Strokovnjaki bostonske univerze opozarjajo, da so ženske, ki se v nosečnosti ne morejo odreči alkoholu, izpostavljajo velikemu tveganju, da bodo rodile poškodovane otroke. Izračunali so, da sta samo dve od sedemindvajsetih žensk, ki so med nosečnostjo uživale alkohol, rodili zdravega otroka. Alkohol prihaja naravnost v otrokovo kri, pravijo strokovnjaki, ne vedo pa, kolikšna količina alkohola je že lahko nevarna. Urednik »El Paisa« za zapahi Madridski javni tožilec zahteva za urednika španskega dnevnika »El Pais« dva meseca zapora in globo v znesku 50.000 pezet (približno 12.000 dinarjev), ker je objavil članek o kontracepciji. Kazenski zakonik namreč prepoveduje vsakršno javno poročanje o abortusih ali kontroli rojstev. Mož pravice tudi pojasnjuje, »da članek jasno opisuje načine, kako se izogniti nosečnosti in z vulgarnimi besedami propagira kontrolo rojstev«. Atomske odpadke v morje Ameriška znanstvenika Čari Turekian in Peter Rona iz ameriške uprave za oceanografske in atmosferske raziskave menita, da bi jedrske odpadke lahko varno spravljali v globeli na morskem dnu, kjer bi lahko nedotaknjeni ležali do 250.000 let. Čeprav bodo potrebne še popolnejše raziskave, sta znanstvenika prepričana, da sta našla pravo rešitev. Dragi triki Producenti petih »vojnih« filmov, kijih trenutno snemajo v rimski Citta-novi, seje moralo zateči k dragim filmskim trikom. Zakon, kije pred kratkim začel veljati v Italiji, namreč prepoveduje uporabo strelnega orožja pri snemanju filmov. Producenti so se pritožili ministrstvu za notranje zadeve, pa ni nič pomagalo. Težave Francove vdove Vdova španskega diktatorja Franca je pred kratkim zapeljala v križišču skozi rdečo luč, se zaletela v drug avto in ranila voznika. Seveda seje okrog njiju takoj nabrala množica radovednežev. Nekdo je gospe Franco zaklicai. »Spoštujte druge, dovolj je bilo, da ste štirideset let vozili skozi rdečo!« Svojevrsten »rekord« Ostremu očesu londonskega moža postave je bila vožnja 23-letne medicinske sestre Heather Mc Leod sumljiva pa jo je napotil na krvno preiskavo. Izkazalo se je, da je imela pogumna voznica v krvi toliko alkohola, kolikor ga doslej v Veliki Britaniji še niso namerili nobenemu šoferju. Nevarna igra Iz nekega angleškega mesteca prihaja vest o kaj čudni igri treh fantičev. Najstarejši (13 let) je prepričal svoja 6- in 7-letna prijatelja, naj vtakneta glavi v zanko in se pustita obesiti. Prej jima je še zvezal roke. »Ko sta začela postajati škrlatno rdeča, sem ju odvezal,« je pripovedoval policajem mali junak. Fantka sta k sreči živa in zdrava, lahko pa bi bilo tudi drugače... (Verjetno tudi v Angliji gledajo napete kriminalne filme za otroke!) ŠAHOVSKI KROŽEK Posebnost stranske linije Kmet ob robu deske, na liniji a ali h, ne more razviti celotne svoje moči, rob šahovnice pa znatno zmanjša tudi manevrske možnosti kraljev. To koristi predvsem materialno šibkejšemu nasprotniku (gl. diagram 61). Diagram 61 Crni remizira v obeh primerih Niti v prvem niti v drugem primeru, ki jih prikazuje diagram 61, zaradi pat položaja v kotu šahovnice, ni mogoče izsiliti pretvobe kmeta v figuro. Poglejmo najprej rešitev pozicije na diagramu 61 A. Splošno pravilo zatrjuje, da v končnici s kmetom več beli zmaga, kadar ima kralja na šesti vrsti (gl. diagram 59 B). Pri robnem kmetu to ne velja. 1. Kb6 Kb8 2. a6 Ka8 3. a7 pat (gl. diagram 62 A) V položaju na diagramu 61B pa beli lahko izbira ali bo patiral nasprotnikovega ali svojega kralja. Če igra 1. Kg6, dobimo po Kg8 2. h6 isti razplet kot v primeru A. Druga možnost je naslednja. 1. h6 Kf7 2. Kh8 Kffl 3. h7 Kf7 4. beli nima poteze — pat (gl. diagram 62 B). V tretji potezi bi beli lahko igral 3. Kh7 in po Kf7 ponovno 4. Kh8. Igra bi se končala neodločeno zaradi ponavljanja potez. a b c d Diagram 62 A Črni na potezi — pat B Beli na potezi — pat l • a h dr. Srdjan Bavdek IZBRALI SMO ZA VAS 1 V Zarjinem KEKCU na Jesenicah smo poslikali tole ljubko dekliško polobleko BARBI. V velikostih od 2 do 6 let jih imajo: Barve: zelena, oranžna, modra, rjava. Cena: 210 do 230 din (36. zapis) Obelisk na levem bregu Save, tik ob otoškem mostu, spominja na tragičen dogodek, ki sem ga omenil v prejšnjem zapisu. Na prednji strani poldrug meter kamnitega pomnika je vklesano: Pri tem mostu sta darovala svoja življenja partizanska kurirja Zorko Ambrožič, roj. 17. 6. 1920, padel 5. 7. 1942. - Franc Pretnar, roj. 11.2. 1921, padel 24. 11. 1942. Torej gre za Zorka, ne za Zvonka, kot je bilo navedeno v prejšnjem zapisu. — Treba pa bi bilo popraviti tudi vklesan zapis in upoštevati dvojino (. . . svoji življenji...). LESEN MOST Ko sem oni dan stopal čez otoški most, sem imel občutek, da je to ostanek časov, ki jih ni več. Čez tako deročo Savo, ki ji gre tu že ime srednjega toka, bi vsekakor moral voditi trdnejši most — sedanjemu, ki že očitno trohni, res ne kaže zaupati kakega težjega vozila. Ostal je še tak, kakršen je bil v romarskih časih — zdaj pa so Otoče na desnem bregu že velika vas in potrebujejo boljše mostovne zveze. Danes že gledamo na Otoče kot na dvodelno vas: staro naselje okrog cerkve sv. Antona Puščavnika na desnem bregu Save, nove Otoče s tovarniškim obratom »Iskre« na levem bregu. JERNEJ IZ LOKE Tudi tu je pustil svojo sled ta marljivi loški slikar 16. stoletja. Na zunanjem serkve-nem zidu je slabo ohranjena njegova freska, ki kaže trpečega Jezusa pod težkim križem. Zanimiv mož je bil ta Jesrnej iz Loke: še gotiško usmerjen pobožen mož je s svojimi deli kar zasipal bližnjo in daljno okolico. Segel je tudi v Soško dolino (Bovec, Volarji pri Tolminu, Sv. Daniel pri Volčah, Krestenica pri Kanalu idr. (in celo v Beneško Slovenijo (Landarska jama, Kavar). Gorenjska, pa je sploh vsa polna njegovih fresk: Sv. Peter nad Begunjami, Sv. Ožbalt in Sv. Jernej nad Škofjo Loko, Suha, Četenja ravan, Valtar-ski vrh, Vrba, Sv. Janez v Bohinju, Otok pri Podvinu idr. S tem naštevanjem sem le hotel dokazati, kako delaven možak je bil ta davni naš slikar, naš bližnji rojak. Vhod v otoško cerkvico (ki je sicer le podružnica fare Srednje Dobrave) je zanimiv zaradi vklesane letnice nad vrati (1480) in ker je kar trojno gotsko obokan. Cerkvena notranjščina je sveža in snažna — zapuščenosti ne kaže. Podobe križevega pota so iz Layer-jeve delavnice. Na žegnanjski dan (17. januarja) so včasih prinašali svetniku v dar ne le denar, pač pa tudi prekajene svinjske krače »za srečo pri živini«. Sv. Anton Puščavnik ima na podobah ob sebi prašička — odtod tudi njegov priimek (vsak na Gorenjskem) »kračman«. V Otočah so od pomladi do jeseni zvonili vsak dan ob dveh popoldne v zahvalo za rešitev od »požrešnega črva, ki je več let pustošil polja in travnike«. TEKSTILNA ZADRUGA Odpuščeni delavski zaupniki nekaterih kranjskih tekstilnih tovarn (po zatrtju znane tekstilne stavke, ki je zajela vso Slovenijo v poletju 1. 1936) so si kot samopomoč ustanovili manjšo tekstilno zadrugo, ki je najprej obratovala (od 1. 1937) v Tominčevi šupi v Straži-šču, kasneje (1, 1939) pa si je sezidala novo poslopje v Otočah. Zdaj je staro poslopje le majhen del razmeroma velikega obrata tovarne Iskra. Tu izdelujejo elektro merilne instrumente. Nova tovarna, ki je v primeri s prejšnjo tkalnico res moderna stavba, zaposluje kar precejšnje število domačinov in okoličanov. Lepo pa je, da nova tovarna ni pozabila na mučne in trudapolne začetke starega tekstilnega obrata, ki je predstavljal v naših razmerah že v letih pred drugo svetovno vojno začetke delavskega samoupravljanja in samoodločanja. Na čelni strani sedanje otoške tovarne je vzidana bela marmorna plošča s pozlačenim napisom, ki nakratko pove historiat predvojne tovarnice, da so jo ustanovili glavni organizatorji tekstilne stavke Ivan Tominec, Valentin Teran in Rudolf Papež. Vsi trije so padli v NOB, z njimi pa še 12 drugih tovarišev, članov nekdanje otoške tekstilne zadruge. POT NA DOBRAVE Nenavadno je povedati za dejstvo, da so bile in so še Otoče tudi najbližja železniška postaja za Kropo. Seveda le za pešce. Kajti takoj iz Otoč se pot vzpne v hrib (včasih je imel poleg poti svojo gostilno znani Cebingelj, moder in razborit možak). Pot je vedno bolj napeta, nekaj časa celo stopničasta — ko pa se strmina prevesi v bukov gozd, dobi pot šele svojo pravo lepoto. Posebno pomladi, ko prične bukovje zeleneti, je pot od Otoč prek Srednje Dobrave v Lipnico pravo estetsko doživetje: iz široke savske doline čez zelene dobrave v ozko Upniško deber... A le dobre pol ure peš hoje. Z dobrav, kjer so se naselile vasice Zgornja, Srednja in Spodnja Dobrava, je en sam prelep pogled na gore, na Karavanke in Kamniške planine. Mar je prav tu Jakobu Aljažu vzklila ljubezen do gora? Kajti ta sloveči »triglavski župnik«, ki ga ne slavi le večno lepa pesem »Triglav, moj dom ...«, ki ji je bil avtor (besedilo in melodija), pač pa tudi Aljažev dom in Aljažev stolp vrh naše najvišje gore — je tu, na Srednji Dobravi župnikoval v letih 1880-1889, torej celih devet let! In zre na planine, ki so se v nebo pognale kot val — a v naletu je ta val obstal — visoko nad ravnino. Pri Zarjinem KEKCU, specializirani otroški trgovini na Jesenicah smo poslikali tole mično dekliško obleko, model BLANSA: iz čiste volne je, poživljajo jo pa usnjeni pasovi. Rokav je sicer dolg, se pa lahko zapne z jermenč-kom in nosimo kratkega. Na voljo so velikosti od 4 do 12 let, barve pa rjava, drap, zelena in modra. Cena: 400 do 480 din Za posebno ugodno ponudbo velja v ALMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici prodaja ženskih shetland tunik: v prehodnih dneh se bo dobro podala namesto jopice na krilo, posebno še k jeansu. Vprašajte za model MALTA. Barve so siva, beige in drap. Cena: 206 din 1. Lep moški plašč za jesenske dni iz svinjskega velurja smo poslikali na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. V rjavi barvi so, velikosti pa od 48 do 56. Cena: 1941,87 din 10. 81 ran — Glas RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED Petek, 16. septembra 1977 radio 17 sobota Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Pridelovanje semena vrtnin 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam 14.06 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo Acher Bilk 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 V svetu pravljic in fantazije 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - E. Pertl: Milinka 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Milana Ferleža 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert 22.30 Sobotni nočni koncert 23.56 Iz slovenske poezije 18 nedelja 17 TV Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar -risanka 8.10 Modri plašček - otroška serija 8.40 Dogodivščine morskega konjička — serija 8.55 Pisani svet 9.25 Sodobna medicina: Življenje v vaših rokah — 935 Cesta in mi 9.55 Po sledeh napredka 10.25 P. Gejdoš: Nemirna ljubezen — nadali. 15.30 Nogomet Beograd: Vojvodina — Srenoa (Bg) bzomik 17.50 K lic divjine - film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Popotovanje v dvoje — ameriški film 21.35 Moda za vas 21.45 T V dnevnik 22.06 625 22.45 Vlak - zabavna oddaja 23.10 Evropsko prvenstvo v košarki — posnetek srečanja Belgija : Jugoslavija Oddajniki II. TV mreže 19.10 Ostende: evropsko prvenstvo v košarki — prenos srečanja Belgija : Jugoslavija 20.50 Taborniki - feljton 21.20 Glasbena oddaja 22.20 24 ur 22.30 Športna sobota 22.45 Kronika Bitefa TV Zagreb 9.20 10.25 15.30 17.25 17.35 17.45 18.45 19.30 20.00 20.50 22.40 22.65 TV v šoli Ljudsko zborovanje v Robaju Nogomet Beograd : Vojvodina T V dnevnik TV koledar Otroški spored Glasbeni klub TV dnevnik Humoristična oddaja Past — celovečerni film TV dnevnik Festival kajkavske popevke Krapina 77 18 nedelja TV Ljubljana 9.30 Poročila 9.35 Za nedeljsko dobro jutro: Cez tri gore — Mi smo pa v Selah doma 9.55 625 10.35 S. Karanovič: Na Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Težave z resnico 8.44 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Rias Berlin 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra: Inšpektor Jones pripoveduje 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd 23.05 Literarni nokturno — J. Jurčič: Spomini na deda 23.15 Plesna glasba za vas 0.06 Jesenske noči 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Pastora 1 in rapsodija 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.45 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Petpedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.46 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.06 Večerni glasbeni studio 20.36 Dve Mozartovi sonati v F-duru 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. France Adamič 21.15 G. Verdi: odlomki iz opere Lombardi 23.00 Vaši priljubljeni skladatelji za klavir 23.55 Iz slovenske poezije 19 ponedeljek Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Ringa raja vrat na nos — nadaljevanka 11.30 V iskanju življenja — serija 12.00 Poletje na otoku Mirabelle — serija 12.30 Kmetijska oddaja (Bg) 1330 Poročila 13.56 Križem kražem 14.05 Čudeži živalskega sveta 14.30 Okrogli svet 14.46 Igre brez meja 16.15 Rokomet Celje: Železničar (Niš) -prenos 17.30 Moda za vas 17.40 Poročila 17.45 Kdo išče zlato jamo - film 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 S. Stojanovič: Več kot igra — nadalj. 20.60 Tukaj je Jugoslavija 21.36 T V dnevnik 21.50 GloriaGavnor - zabavno glasbena oddaja 22.00 Nogomet Velež. Partizan — reportaža (Sa) 22.30 Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.40 24 ur 21.05 Izgubljena čast Katarine Blum — celovečerni film TV Zagreb 9.50 10.00 10.55 12.30 13.40 14.10 15.00 19.30 20.06 21.10 21.40 22.00 22.30 19 Poročila Otroški spored Jubilej 12. proleterske brigade Kmetijska oddaja Gledalci inTV Robin Hood — serijski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik I. Ivanac: Nikola Tesla — nadalj. Popotovanja T V dnevnik Reportaža Velež : Partizan Športni pregled ponedeljek TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Pravopis, Od cveta do ploda, Električna napetost (Zg) 10.00 TV v šoli: Srbohrv., Risanka, Zemljepis (Bg) 11.05 TV v šoli: Za najmlajše (Sa) 15.06 TV v šoli -ponovitev (Zg) 17.10 Vrtec na obisku: 9.20 Pesmica za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Higiena v shrambah in skladiščih 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.06 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno - P. Vovk. Šepetajoča usta 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.06 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.06 Od baroka do moderne 19.45 Pet Rossinijevih uvertur 20.35 RistoSavin: Sonata za violončelo in klavir, op. 22 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Naša romantika 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro Na kmetiji 17.25 Čudeži živalskega sveta — serija 17.50 Obzornik 18.06 Iz sveta oblikovanja 18.30 Dogovorili smo se 18.46 Mladi za mlade (Zg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Sabolovič: Strel - drama TV Zagreb 21.35 Kulturne diagonale 22.15 TV dnevnik 22.30 Evropsko prvenstvo v košarki — posnetek srečanja Jugoslavija : Nizozemska Oddajniki II. TV mreže 16.55 Ostende: evropsko prvenstvo v košarki — prenos srečanja Jugoslavija: Nizozemska 18.30 Test 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 22.10 Iperion - celovečerni film TV Zagreb 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.46 Potovanje okrog sveta 18.00 Reci mi, reci 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 R. Kelmendi: Zrcalo - TV drama 21.10 Mozaik - kulturna oddaja 21.55 Misija Ismeta Kozice — dok. film 22.10 TV dnevnik TV Ljubljana 8.30 TV v šoli. Nemščina, Jesen, Matematika, TV vrtec, Papirnato mesto (Zg) 10.00 TV v šoli: Glasbena vzgoja. Risanka, Pnrodoslovje (Bg) 14.30 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.55 Dogodivščine morskega konjička — serija 16.10 Crna puščica — serija 16.40 Obzornik 16.55 Ostende: evropsko prvenstvo v košarki — prenos srečanja Jugoslavija. CSSR (EVR-Lj) 18.30 Risanka 18.35 Jugoslovanski (rimski test 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.35 Novele Grahama Greena - nadalj. 21.25 Beethovnov konkurz: L. van 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Zunanja zgradba drevesa 9.30 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Poletni promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Konec septembra moramo zaključiti s krmljenjem za zimsko zalogo 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Tone Janša 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - W. Shakespeare- R. Flatter: Horacijevo poročilo 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb 23.05 Literarni nokturno — V. Desnica: Pravica 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dizieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Odmev industrijske revolucije na Slovenskem 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Kiosk s ploščami 17.40 Z ansamblom Dečo 2gur 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.06 Od dueta do ansambla 19.30 Znanost in družba 19.45 Iz hrvaške operne literature Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 vC-duru 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 16.45 17.15 17.35 17.45 18.00 18.15 1930 20.00 21.30 21.50 22.20 23.20 TV v šoli TV dnevnik TV koledar Majhna čudesa velike narave Beli delfin Dokumentarni film TV dnevnik Posnetek predstave z Bitefa 24 ur Muppet 8how — zabavno glasbena oddaja Skrivnosti morja Kronika TV Zagreb od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali 20.50 Akcije: Turizem 21.00 Bele trave - celovečerni film 22.30 TV dnevnik TV Ljubljana 8 50 TV v šoli: Kje je Jugoslavija, Istra, Antigona (Zg) 10 00 TV v šoli. Predšolska vzgoja, Risanka, Prirodoslovje (Bg) 17 15 A. Ingolič: Udarna brigada 17 M Zakladi Britanskega muzeja 17 55 Obzornik 18 10 Spekter 18 45 Violina, igre v ritmu 18 15 Risanka 19 80 TV dnevnik 20 00 Film tedna: Mouchette — francoski film 21 20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21 25 Včeraj, danes, jutri: Nevarne igre — l.del 22 00 TV dnevnik 22 15 Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 17.16 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino Oko 23.00 24 ur 22 Četrtek 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Koncertna srečanja 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 21 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Za poj m o pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Velike rezerve za izboljšanje kakovosti vina v uporabi kvasovk 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — H. von Kleist: Pisma Mariji 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Minute s skladateljem Ivanom Ščekom 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — V. Reisel: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Drobne glasbene umetnine 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Serenada 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Zunanja zgradba drevesa 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Večerni concertino 20.00 Musica noster amor 20.35 Poje sopranistka Birgit Nilsson 21.30 Frideric Chopin: Scherzo št. 2 v b-molu 21.40 Sodobni literarni portret: Josip Brodski 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.10 Pri skladatelju Dvoržaku 23.55 Iz slovenske poezije 22 četrtek Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Odmev industrijske revolucije na Slovenskem 9.35 V družbi malih slovenskih vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Pomen hitrega obveščanja o strokovnih in znanstvenih dosežkih v živinoreji 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoar j a sopranistke Vere Lacič in basista Dragiše Ognjanoviča 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — Lirika skozi čas 21.40 Lepe melodije 22.20 Sonata in sonatina 23.05 Literarni nokturno TV Ljubljana 9.00 T V v šoli: Hrvatska, Dežele in ljudje, Sodobno naselje (Zg) 10.00 TV v šoli: TA TEDEN NA TV Sobota Jack London je klasik pustolovske literature. Po njegovih zgodbah z dalj nega severa radi segajo filmski producenti. KLIC DIVJINE je bil že večkrat ekraniziran. Tokrat bomo gledali novejšo verzijo o zlatokopih z daljnega Cloudvka na Aljaski. POTOVANJE V DVOJE pa je film, ki bi ga lahko označili kot romantično komedijo o zakonskem paru, ki po dvanajstih letih ugotovi, da zakon ni več tak kot bi moral biti. Duhoviti dialogi in poznavanje življenja, vsakdanjosti ter širok, strpen odnos do problemov predstavljajo kvalitete, zaradi katerih je film pri gledalcih toplo sprejet. — V glavnih vlogah sta zaigrala Audrev Hepburn in Albert Finnev, režiser pa je Stanlev Donen. Ponedeljek TV drama STREL je suka vasi s tipično mentalitetu in izrazitim razkolom med starim in novim. Naključen strel iz puške sproži cel plaz prepirov, podtikanja in obtoževanja med vaščani. Na dan pridejo spori, ki se vlečejo še od pradedov, od majhnih in nepomembnih pro-blemčkov pa do nacionalne nestrpnosti. Vrednost drame je prav v razkrivanju človekove zaostalosti in odkrivanju predsodkov, hkrati pa pokaže, kako dva prijatelja te ovire premagata. Sreda Z doživljaji malega Borčka in njegovih igrač v nadaljevanki UDARNA BRIGADA želimo tudi najmlajšim gledalcem predstaviti dogajanja iz NOB na njim dostopen način. Borček je s svojimi starši izgnan v Srbijo, saj je njegov oče zaveden slovenski učitelj. Deček je premajhen, da bi mogel razumeti, zakaj so morali od doma, zakaj se je moral ločiti od svojih igrač in vsega, kar je imel rad... Oddajo SPEKTER sestavljajo tudi znanstveni in tehnični filmi. Današnji prvi film bo govoril o raziskavah viharjev v morskih globinah, drugi o razvijanju novih in boljših prevoznih sredstev, tretji o poskusih za optimalno izsuševanje različnih vrst tal in pridelkov, medtem ko bomo v zadnjem prispevku spoznali audiovizualne pripomočke, s katerimi se bodoči zdravniki usposabljajo za natančno razpoznavanje najrahlejših sprememb zvokov srca. Robert Bresson, veteran med francoskimi režiserji, ustvarja sicer zelo redko in počasi, vendar pa vedno preseneti. Tudi MOUCHETTE je bil deležen velikih priznanj. Predstavlja 14-letno Mouchette, ki živi v nemogočih razmerah z očetom pijancem in umirajočo materjo. Vsi jo prezirajo, prijateljic sploh nima. Da bi bila nesreča še večja, jo neke noči zvabi pijan drvar Arsen in posili v gozdni koči. Brone življenja v sramoti je še težje. Vsi v vasi s prstom kažejo nanjo in rešitev vidi nazadnje le v begu iz življenja. Režiser s temnimi, sivimi toni izpričuje pesimizem, pogojen v zabitosti podeželja, kjer se nič ne dogaja in ljudje živijo iz dneva v dan prazno življenje. Petek V okviru oddaj SODOBNA MEDICINA smo vam pripravili dve oddaji o astmi pri odraslih. 2e Hipokrat je poznal to bolezen, ki jo znanstveniki po 2400 letih še ne morejo prepričljivo definirati. Oddaja je posneta v Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku. V prvem delu bomo spoznali klinično sliko astme, pregledali bomo normalna dihalna pota, kjer poteka ta bolezen, spoznali se bomo z nekaterimi že znanimi vplivi nanjo oz. škodljivostmi, ki jo povzročajo. Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 11.00 TV v šoli: Minerali (Sa) 15.25 Nogomet Olimpija : 'H-+}duk — prenos 17.20 Maček Filemon 1735 Obzornik 17.50 Modri plašček — otroška oddaja 18.25 Skrivnosti morja — serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje — nanizanka 20.30 Pogovor o... - Z. Milčec: Morje v tetrapaku 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 J u les Massenet: odlomki iz opere Don Kihot 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z osmega festivala baročne glasbe v Mariboru 1976 21.45 IvoPetrič: Meditacije za violino, violončelo in klavir 22.00 Glasbeni klub 23.55 W. A. Mozart: Simfoniia v B-duru, K. 45-b, »Kavalir« 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Gozd 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Tri basni 14.17 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Stop pope 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.06 Ples do enih 1.03 Nokturno 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Dva baročna koncerta 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Gozd 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora: 200 let prvega pristopa na Triglav 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 16.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Radijska igra -C. Malaparte: Koža »Proces« 19.58 Minute z baročnimi mojstri 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.30 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 7,80 din, cvetača 14,40 din, korenček 8,80 din, česen 25,66 din, čebula 6,50 din, pesa 5 din, kumare 4 din, paradižnik 6,60 din, paprika 6,20 din, slive 8,40 do 13,20 din, jabolka 7,45 din, hruške 1235 din, grozdje 11,65 din, limone 20,45 din, ajdova moka 18,30 din, koruzna moka 5,78 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din skuta 2636 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 5,40 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 3,40 din KRANJ Solata 10 din, špinača 18 din, cvetača 18 do 20 din, korenček 8 do 10 din, česen 26 do 28 din, čebula 10 din, fižol 16 do 22 din, pesa 6 do 8 din, kumare 5 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 6 do 8 din, slive 14 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 14 din, grozdje 15 din, buče 8 din, žganje 56 din, limone 26 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, orehi 150 din, jajčka 2 do 220 din, krompir 4 din TRZIC Solata 10 do 12 din, špinača 15 din, cvetača 20 do 25 din, korenček 12 din, česen 30 do 35 din, čebula 10 do 12 din, ižol 14 din, pesa 10 din, kumare 8 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 10 din, slive 10 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 12 do 16 din, grozdje 14 do 15 din, lubenice 8 din, limone 24 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din 1, smetana 24 din 1, skuta 26 din, sladko zelje 6 din, jajčka 2 din, krompir 4 do 5 din (Politični sistem — ključno vprašanje našega razvoja) 21.45 Miniature: Živost vsega — D ore K lemenčič-Maj 22.10 TV dnevnik Opomba: Na evropskem košarkarskem Crvenstvu v Liegeu os ta danes polfinalni tekmi ob 17.25 in 19.25. Vključili se bomo v prenos tekme, kjer bo igralo jugoslovansko moštvo. Oddajniki II. TV mreže 17.20 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Mali odred 18.15 Izobraževalna ' oddaja 18.45 Odgovor za vse 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 77 20.50 24 ur 21.10 Dokumentarna oddaja TV Zagreb do 20.50 isto kot na odd. II. TV mreže 20.50 Nevarna srečanja — nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 22.10 Baletna oddaja TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Pravljica, Pot od doma do šole (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 15.00 17.15 17.30 17.55 18.10 18.45 19.06 19.15 19.30 19.55 20.05 21.15 21.50 22.40 TV v Soli -ponovitev (Zg) Križem kražem Morda vas zanima: 35 let jugoslovanske vojne mornarice Obzornik Srečanje oktetov 77 - 2. del Sodobna medicina: Astma — 1. del Cesta in mi Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar P. Gejdoš: Nemirna ljubezen — nadalj. Razgledi: Kako vrednotiti delo Policijske zgodbe -serijski film TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.15 18.45 19.05 19.30 20.00 21.00 21.15 TV dnevnik TV koledar Kapetan Mikula Mali Družbena tema Dnevnik 10 Kulturni pregled TV dnevnik Kulturna oddaja 24 ur Koncert z dubrovniških poletnih prireditev TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Izvolite, kar naprej 21.00 Serpico — serijski film 21.60 Liki revolucije: Todor Vujasinovič 22.35 TV dnevnik 2230 Filmski pregled z evropskega prvenstva v košarki V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Bled — Labodi so že nekaj let svojevrsten okras tega turističnega kraja na Gorenjskem. Blejski turistični delavci so si prizadevali, da bi jih vzgojili v »domačih gnezdiščih«; in v precejšnji meri jim je to tudi uspelo. Danes je na Bledu, v okras tega turističnega kraja, že trinajst labodov. Na sliki: Udomačeni labodi na Bledu. - B. B. POHOD NA RATITOVEC Železniki — Planinsko društvo za Selško dolino iz Železnikov bo v nedeljo, 18. septembra, pripravilo množičen rekreacijski pohod na 1666 metrov visoki Ratito-vec. Udeleženci pohoda, ki naj bi postal tradicionalen, bodo na vrhu v koči prejeli izkaznico. Za dvakratno udeležbo na pohodu bo planinsko društvo iz Železnikov vsakemu podelilo bronasto spominsko značko, za štirikratno srebrno in za šestkratno udeležbo zlato značko. Plaketo društva pa bodo prejeli tisti, ki se bodo organiziranega pohoda udeležili desetkrat. -jg Škofja Loka — Planinsko društvo Škofja Loka praznuje letos 70-letnico svojega obstoja. V počastitev tega jubileja bodo loški planinci v nedeljo, 18. septembra, ob 10. uri na 1391 metrov visokem Blegošu odprli novo planinsko postojanko. Dostop z avtomobili je mogoč do Črnega kala, od tu pa je do novega doma približno uro in četrt peš hoje. V bogatem kulturnem programu ob otvoriti bodo nastopili vokalni kvartet »Spev«, tamburaški orkester »Bisernica« ter recitatorji. (jg) — Foto: M. Mrak Naklo — Karate klub v Naklem, ki ima okrog 60 članov (v teh dneh pa bodo vpisovali tudi nove) se je odločil za posnemanja vredno akcijo. V soboto so namreč v krajevni skupnosti začeli zbirati staro železo in papir. V nekajdnevni akciji so očistili vsa smetišča v krajevni skupnosti in tudi krajani so jih bili veseli, saj se je tako marsikdo rešil stare šare. Denar, ki ga bodo dobili od te akcije, bodo člani karate kluba porabili za organizacijo raznih tekmovanj in drugih prireditev. — A. Z. — Foto: J. Zaplotnik Bohinj — Vzdrževani makadam k Savici — Delavci Cestnega podjetja Kranj dobro vzdržujejo štiri kilometre dolgo makadamsko cesto k slapu Savice v Bohinju. Gostišče Savica obišče od 20. aprila do 10. novembra, ko je odprto, zelo veliko ljudi od vsepovsod. Gostišče so pred leti obnovili, uredili restavracijo, v kateri vam postrežejo z okusno hrano, opremili kiosk s spominki, tako, da je tudi do dva tistoč gostov ob nedeljah in praznikih zadovoljnih z izletom v ta lepi kot Bohinja, (ds) — Foto: F. Perdan Ribičev laz — Zdaj zdaj bo padla — Tik ob glavni cesti v Bohinj še za silo stoji, čeprav najbrž ni daleč dan, ko se bo prednja stena sesula naravnost na asfalt. Zapuščena je, majava in čudno je, da se ni še zgodila nesreča, da vanjo niso zašli otroci. Kdo je vendarle odgovoren za to bohinjsko sramoto? — Foto: F. Perdan Radovljica — V središču Radovljice, pri avtobusnem postajališču, so posebno med turistično sezono vse večje prometne težave. Središče mesta je lepo urejeno, hkrati pa je v tem delu mesta tudi največji promet. Tako je bila tudi letošnja poletna radovljiška razglednica v znamenju zares živahnega prometa. — B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Gotovo so bili vsi naši dosedanji izleti za izžrebane naročnike pestri in zanimivi; toda ta, ki ga organiziramo za soboto, 24. septembra, bo udeležence še posebno zadovoljil. Saj si bomo na poti ogledali slovito cerkvico s starimi freskami v Hrastovljah in trdnjavico Socerb nad Trstom. HRASTOVLJE Slovenska Istra! Ali jo dovolj poznamo? Oni del ob morju pač; Ankaran, Koper, Izolo, Strunjan, Piran in Portorož. Kajti tu letujemo, tu je naše, slovensko morje. Resda, le kratka obala - toda naša! Vasi, tudi večjih krajev ne, pa v osredju slovenske Istre kaj prida ne poznamo. Pa vendar tudi tu žive naši zavedni rojaki. Zato se bo to naše potovanje dotaknilo vsaj ene od značilnih slovenskih istrskih vasi - to bodo zgodovinsko in umetnostno znane Hrasto vi je. Gručasta vas leži v kamnitem dolinskem koritu; okrog in okrog pa jo obdajajo vinogradi in sadovnjaki. Kot da bi domačini rodovitne in sončne bregove ščitili - zato zemlje ne pozidavajo. (To veselje, graditi hiše in tovarne na rav na njivah, imamo le na Gorenjskem') Vinogradi rode H žlahtna vina: muškat, re- Ijevino in malvazijo. Ponos vasi pa je star cerkvica, zgrajena še v 12. stoletr )bdana z visokim taborskim obzidjem iz 16. stoletja. Znotraj r ca po- slikana s čudoviti fre: jih je ustvaril sloveči umet iez iz Kastva 1. 1490. So pa bile skrite dolgo let pod ometom (»pohujšljive« podobe je bilo treba prekriti...), šele 1. 1951 jih je po naključju odkril domačin kipar Pohlen. Danes veljajo hrastoveljske freske za enega od največjih umetnostnih zakladov na naših tleh. Poslikane so prav vse cerkvene stene, strop in celo stebri. To je nekaj edinstvenega. Kajti takrat, v 15. stoletju, ljudje niso znali ne brati ne pisati. Zato so duhovniki cerkvene stene radi dali poslikati. Tako so si ustvarili nekako nazorno biblijo, pravcato slikanico za preproste vernike. Bila je to »biblija ubogih ...« Duhovnik je svojo pridigo lahko oprl na podobe, ki so vanje zrle oči vseh prisotnih. In tako nam tudi dobro ohranjene freske v hrastovelj-ski cerkvici na svojstven način pričarajo stvarjenje sveta in človeka, izgon iz raja, prizore iz pasijona in mrtvaški ples, ki je znamenitost prav posebne redkosti. Mrtvaški ples ponazarja enakost vseh ljudi spričo neizogibne smrti. Le-ta je edino pravična, nihče ji ne more ubežati. Pa najsibo sam papež, kralj ali škof, ubog menih, bogat trgovec ali skopuh, mladenič ali be-težen starec; celo otroka se smrt ne usmili. No, na lastne oči bomo vse to videli in se ob podobah še marsikaj pogovorili, posebej še o stari pisavi, slovanski glagolici na cerkvenih stenah. Ko pa bomo stopili v bližnjo trgovino po razglednice, bomo še zvedeli, da je hiša stara že čez 500 let in da velja kot uradno zaščiten zgodovinski spomenik nekdanjega stavbarstva. Prihodnjič še nekaj besed o So-cerbu, gradiču tik ob meji. Z obsežnim razgledom na Trst, celoten Tržaški zaliv od Savudrije pa vse do Tržiča ob morju in do Gradeža. (Konec v torek) C.Z. KAM NA IZLET Bled bo v svojih čudovitih jesenskih barvah vabil na ogled in obisk. Morda si bomo privoščili le sprehod okrog jezera in malo posedeli na klopici in pogledali za labodjo družino ali pa se posladkali z blejsko kremovo rezino. Radi bi vas pa opozorili na izredno lepe izlete v okolico Bleda in bližnje hribe kot so Osojnica, Kozarca, Kuhovnica in Straža, od koder imate enkraten pogled na jezero. V Vint-garju zagotovo že dolgo niste bili. Ce se boste odločili zanj, se pripravite na hojo, kajti za avtomobile je prepovedan. Lahko pa z Bleda delate tudi prijetne enodnevne izlete na Jelovico — sem gor pridete prek Radovljice, Lancovega na Ta-lež, Martinček in Rovtarico ali pa prek Bohinjske Bistrice. Na Pokljuko pa pridete z Bleda preko Gorij, Zatrnika in Mrzlega studenca. Najbolj na severu pa je Mežaklja, do katere pridete z Bleda prek Spodnjih Gorij in planine Ravne. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — zn.sol.-o. v Kranju, Cesta JLA 2 objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta: ZA tozd KMETIJSTVO KRANJ 1. prodajalca rezervnih delov in reprodukcijskega materiala v OE Mehanični servis Šenčur ZA tozd AGHOMEHANIKA KRANJ 2. tajnice za določen čas, nedomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: KV prodajalec kovinske stroke ali KV delavec kovinske stroke z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, vozniško dovoljenje B kategorije, natančnost pri delu, smisel za kulturno postrežbo in red; pod 2.: ekonomski tehnik ali administrator, znanje strojepisja, najmanj 1-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu, natančnost pri delu. Na obeh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. ,. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. in razpisuje po sklepu odbora za izobraževanje in socialno varnost KŽK Kranj 1 štipendijo na šoli za živinorejsko veterinarske tehnike za TOZD Kmetijstvo Kranj. Kandidati za štipendijo morajo vložiti »Prošnjo za štipendijo« na obr. DZS - 1,65 in predložiti dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu splošno kadrovskemu sektorju podjetja v 15 dneh od objave razpisa. TOZD ZD Kranj razpisuje prosta delovna mesta za L zdravnika — pediatra 2. 2kurjaČev Kandidati morajo izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še: pod 1.: zdravnik specialist — pediater z opravljenim specialističnim izpitom in 1-letno delovno dobo; pod 2.: poklicni delavec kovinske stroke z izpitom za kurjača visokotlačnih kotlov in 1 leto delovnih izkušenj. Osebni dohodek od ca. 5.900 do 6.200 din. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Združeni zdravstveni dom Kranj, kadrovska služba, Gosposvet-ska 10. TOZD ZD Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto medicinske sestre v dispanzerju za medicino dela. Poleg z zakonom določenih pogojev se zahteva srednja medicinska šola, opravljen strokovni izpit in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati za navedeno delovno mesto naj pošljejo vloge z dokazili na naslov: TOZD ZD Škofja Loka, Škofja Loka, Stara cesta 10. VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD KRANJ RAZPIS za sprejem otrok v novi vrtec na Planini Komisija pri VVZ Kranj razpisuje 240 prostih mest v novem vrtcu na Planini. Prijavnice za vpis otrok dobite v enoti Janina. Izpolnjene prijavnice prinesite osebno ali pošljite priporočeno od 3. 10 do 31. 10. 1977 na naslov: Komisija za sprejem otrok, Kebetova 9, Kranj (vrtec Janina). Prijavnice za ostale vrtce za šolsko leto 1978/79 borne 10. 1. do 10. 2. 1978 tudi v vrtcu Janina. Prijave za sprejem otrok v vrtec na Planino naj izpolnijo tudi s tistih otrok, ki so bili letos ali prejšnja leta odklonjeni. Komisija za sprejemanje otrok pri VVZ Kranj ZAHVALA Mnogo prezgodaj nam je zahrbtna bolezen iztrgala iz naših src ljubljenega moža, atka, sina in brata Ljubota Urbiča Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili v tako velikem številu in ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala dobrim sosedom za tako marljivo pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu v tako velikem številu cvetja izkazali ljubezen, nam izrekli sožalje in kakorkoli stali ob strani. Prisrčna zahvala TOZD Mesoizdelki Škofja Loka za izkazano pomoč, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred ter pevcem za poslovilne žalostinke. Vsem še enkrat najtoplejša hvala. Neutolažljiva žena Zofka, sinova Ljubo in Zoran, mama in ata ter sestri Valči in Cvetka z družinama in ostalo sorodstvo. Šenčur, Sevnica, Gelsenkirchen, USA, Hrastnik, Ruše, 12. septembra 1977 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega brata in strica Jožeta Poklukarja iz Zgornjih Gorij se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti vsem sorodnikom, sodelavcem Železarne, sosedom, gasilcem, godbenikom, govornikoma, g. župniku in vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: brat, sestri in nečak z družino. Zg. Gorje, 14. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete, tašče, babice in prababice Ane Rozman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Bajželjnu za njegov trud pri zdravljenju. Posebna zahvala vsem sosedom, predvsem družini Jerše za nesebično pomoč, pevcem za zapete žalostinke in č. gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni! Zg. Bitnje, 9. septembra 1977 ZAHVALA Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša omica, sesra in teta Mina Oman roj. v Žabnici Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki je na kakršenkoli način pomagal v času njene bolezni in smrti. Žalujoči ostali! Stražišče, Zabnica, Bitnje, 14. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Marije Pernuš roj. Ovsenik Kodrčeve mame iz Srednje Bele se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Posebna hvala dr. Žgajnarju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem pa za lepo poslovilno petje. Žalujoči: sinovi Francelj, Andrej, Lojze, Janez, hčerki Marica, Francka, brat Janez z družinami in ostalo sorodstvo. Srednja Bela, Preddvor, Kranj, Cleveland, Predoslje, Ljubljana, 10. septembra 1977 MALI OGLASI prodam Ugodno prodam 10 kv. m obdelanih marmornih PLOŠĆ. Informacije telefon 21-808 v soboto dopoldan 6389 Zaradi selitve prodam KAVČ ANITA raztegljiv za 2 osebi, pomivalno mizo, 8-litrski BOJLER in plinski štedilnik SLOBODA. Gre-gorc, Jahače v prelaz 2, Kranj 6397 Ugodno prodam avtoradio BE-CKER EVROPA, kinoprojektor in platno 100X 100. Ul. Gorenjskega odreda 14, stanovanje 10, Planina 6399 Prodam nov avtoradio BLAU-PUNKT z ANTENO in zvočnikom. Mlaka 113, Kranj 6426 Prodam GORILEC in PEĆ za centralno kurjavo do 30.000 cca. Telefon 23-263 6427 Prodam SVINJO z mladiči. Mi-klavčič, Grenc 1, Škofja Loka 6428 Prodam dva PRAŠIČKA po 30 kg. Berčič, Stara Loka 52, Škofja Loka 6429 Prodam malo rabljeno rotacijsko KOSILNICO FELLA v dobrem stanju. Markun, Bašelj 24, Preddvor 6430 Prodam večjo količino suhih BUKOVIH DRV. Naslov v oglasnem oddelku. 6431 Prodam večjo količino GAJBIC za jabolka in krompir. Posavec 19 a, Podnart 6432 Prodam PŠENICO, traktorske in konjske BRANE in SNOPOVEZAL-KO.Lahovče 42, Cerklje 6433 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, sedmo tele, dobra mlekarica. Pod-ljubelj 90 6434 Poceni prodam skoraj novo PLINSKO PEČ in mali HLADILNIK. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Radevič Josip, Gradnikova c. 89/7, Radovljica 6435 Prodam TV COLOR selektomatic, ekran 66 — nov, brezhiben z garancijo, za 17.000 din in anteno za vse programe. Telefon 74-367 6436 Prodam termoakumulacijsko PEC ELIND 3 KW. Bogataj, Fran-kovo naselje 71, Škofja Loka 6437 HRUŠKE MOŠTARICE in TEPKE ter JABOLKA oddamo na drevesu v Stari Loki 2, Škofja Loka. Zglasite se prosim v popoldanskem času. 6479 Odbor za medsebojna razmerja podjetja Poliks Ziri razpisuje prosta delovna mesta VEČ PRIUČENIH VARILCEV Obstoja tudi možnost pri-učitve. Delo je stalno, možnost dobrega zaslužka. Informacije na upravi podjetja tel. 69-320. Prodam PRAŠIČE za dopitanje. Predoslje 92 6438 Prodam težko KRAVO simental-ko, dobro mlekarico, 9 mesecev brejo. Ljubno 84, Podnart 6439 Prodam 600 kosov — pregradni blok 12, 200 kosov STREŠNIK Novoteks, rdeče barve. Petrnel Franc, Globoko 2, Radovljica 6440 Prodam eno POSTELJO. Kol-manko, Jenkova 10, Kranj 6441 GARAŽO na Zlatem polju prodam najugodnejšemu kupcu. Telefon 26-126 od 16. ure dalje. 6442 Prodam KONJA. Ilovka 5, Kranj 6443 Prodam DESKE za napušč. Visoko 31, Šenčur 6444 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Ažman, Zg. Otok 4, Radovljica 6445 Prodam več kub. m smrekovih, borovih PLOHOV, 25 mm DESKE in šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 49, Cerklje 6446 Prodam KRAVO s teletom, dobra mlekarica. Nasovče 27, Komenda 6447 PUJSKE,ostare 7 tednov, prodam. Kržan, Selo 23, Žirovnica 6448 Prodam PUJSKE 6 tednov stare. Selo 14, Žirovnica 6449 Ugodno prodam PULT z ultra pasom, visečo OMARICO, STENO za obešanje obleke, rabljen DIVAN ter leseno STENO. Zupan, Planina 26, Kranj 6450 Ugodno prodam kasetni RADIO SCHAUB LORENZ in športni VOZIČEK. Telefon 21-970 popoldan. 6451 Ugodno prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK - italijanski. Kešpret, Kokrica, Betonova št. 12 6452 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW. Mišanovič, 31. divizije 46, K ran j , 6453 Prodam nov pletilni STROJ. Zasavska cesta 52, Kranj 6454 NOVO - NOVO - NOVO RAZSTAVA POHIŠTVA odprta ob NEDELJAH od 9. do 17. ure v LESNINI na Primskovem Prodam malo rabljeno PEČ EMO. Pavlin, C. JLA 46, Kranj 6455 Prodam KROMPIR igor za ozimnico po 2,20 din. Naslov v oglasnem oddelku. 6456 Prodam POHIŠTVO dnevne sobe. Kokrica, Grosova 18, Kranj 6457 Prodam 320-litrski SOD, HLADILNIK, sadike LIGUSTRA. Naslov v oglasnem oddelku. 6458 Prodam 1600 kosov strešnikov špičak (155 kv. m). Krišelj, Visoko 76 6459 Prodam mlado KRAVO simen-talko po teletu. Zasip 50, Bled 6460 Prodam lep italijanski otroški VOZIČEK ter nov FOTOAPARAT PRAKTIKA. Pagon Ivan, Šempetr-ska 30, Kranj 6463 Ugodno prodam 6 KW termoakumulacijsko PEČ, PEC na olje ter električni ŠTEDILNIK. Kalan Jože, C. Staneta Žagarja 16, Kranj 6462 Prodam pomivalno MIZO, BOJLER - 30-litrski, šivalni stroj, 3 kroparske kletne ograje, gumijasto vodno cev - 30 m, TELEVIZOR in RADIO. Poizve se 17. in 18. 9. od 9. do 12. ure. Mlakarjeva 17, Kranj 6464 Poceni prodam staro SPALNICO, komplet s prenovljenimi žimnicami. Naslov v oglasnem oddelku 6465 Prodam PUNTE in BANKINE. V oglje 21 6466 Prodam KONJA, starega 6 let, sposobnega za vsa dela, zamenjam za kravo ali bika 500 kg, MOŠTNI-CE in SOD za gnojevko — hrastov. Trstenik 2, Golnik 6467 Ugodno prodam ŠOTOR (420 X 390). Informacije na telefon 23-419 vsak dan od 14.15 dalje. 6468 Prodam 500 kg KROMPIRJA igor po 3,00 din in 200 kg drobnega krompirja po 1,00 din. Radovljica, Zale 17 6469 Prodam PUNTE. Naslov v oglasnem oddelku. 6470 Prodam 1 leto stare KOKOŠI, dobre nesnice. Strahinj 38, Naklo 6471 Prodam SODOVE za namakanje sadja. Sr. vas 16, Golnik " 6472 Prodam SVINJO, 70 kg težko. Podbrezje 61 6473 Modularno OPEKO - okrog 2400 kosov, BETONSKO ŽELEZO 8 in 6 mm, prodam. P od reč a 3 6474 Prodam trajno žarečo PEČ EMO. Kepic, Dvorje 64, Cerklje 6475 Prodam dva PRAŠIČA nad 50 kg težka. Srednja vas 29, Šenčur 6476 Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK in čistilec zraka TIKI. H rastje 117, K ran j 6477 V petek popoldne, 16. 9., in v soboto ves dan bom prodajala 1 leto stare KOKOŠI nesnice. Pavlin, Pivka 45, Naklo 6478 Prodam POSTELJO in dve GUMI od Z 101. Naslov v oglasnem oddelku. 6480 Prodam italijansko, dolgo, belo POROČNO OBLEKO št. 42. Ogled od 15. ure dalje pri Belcjan, Zupančičeva 5, Kranj 6481 Prodam obnovljeno 3-tonsko dia-tonično HARMONIKO. Cerklje 126 6482 Prodam KONJA, starega 7 let, sposobnega za vsa kmečka dela. Vi-dic Franc, Partizanska 8, Bled 6247 Prodam AKVARIJA - 100 in 30 litrov z vso opremo in 8 vrst rib. Dolenc, Zevnikova 5, Orehek, Kranj 6564 Ugodno prodam 4 kub. m HRASTOVIH DRV. Voklo 79, Šenčur 6565 Prodam termoakumulacijsko PEČ. Bobovek 10, Kranj 6566 Prodam dobro ohranjeno KROŽNO ŽAGO - CIRKULAR z vgrajenim elektromotorjem. Ogled vsak dan po 15. uri. Čulibrk Slavko, Podbrezje 57 6567 Prodam DNEVNO SOBO. Oman, Zupančičeva 20, Kranj 6568 Prodam novo TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG 3 KW. Kranj, Stražiška 29 Izdaja ČP Glaa, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava Usta: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka »1S00-S01-12S94 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-885, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 28-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, oena sa 1 številko S dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 411-1/72. vozila Prodam VW 1302 S, letnik 1972. Suha 17, Škofja Loka 6404 Prodam FIAT 750, letnik 1973. Ogled popoldan. Agnič Ivan, Zg. Bitnje 194, Zabnica 6407 Prodam VW KOMBI BUS in VARIANT najboljšemu ponudniku. Ogled pri Košir, Moste 58, Žirovnica 6483 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Pantelić, Galetova 6, Kokrica, Kranj 6484 Nova sprednja leva VRATA za fiat 124 prodam za 600,00 din ter globok OTROŠKI VOZIČEK za 400,00 din. Naslov v oglasnem oddelku. 6485 Poceni prodam AMI 8 BREAK, letnik 1972. Zabret Albin, Topole 5, Mengeš 6486 Prodam SPAČKA za 8.000 din. Kranj, Partizanska 44 6487 Ugodno prodam FIAT 850 ali menjam za star neregistriran fiat 750. Ivan Zavrl, Pšenična polica 12, Cerklje 6488 R 12, letnik 1974 prodam. Kranj, Kalinškova 13 (ob Jezerski cesti proti Britofu) 6489 Po nizki ceni prodam R 4, starejši letnik, vozen, registriran do marca 1978. Borojevič, Ravne 12, Tržič 6490 Za FIAT 850 šport prodam glavo, ventile, izpušno cev, hladilnik, 4 kolesa. Kranj, Staneta Žagarja 40 6491 Prodam novo MOTORNO KOLO TOMOS avtomatik. Informacije telefon 26-338 6292 Prodam karambolirano KAROSERIJO za 125 P tudi po delih, letnik 1976. Informacije tel. 44-563 6493 Prodam karamboliran avto ZASTAVO 1300, letnik 1972, z novim IR strojem, prevoženih 30.000 km. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Hrovat Janez, Nova vas 3, Radovljica 6494 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Sitar, Sp. Otok 3, Radovljica 6495 Prodam VW 1600 variant, letnik 1970. Šolar, Dražgoše 36, Železniki 6496 125 P, letnik 1977, prevoženih 3400 km, ugodno prodam. Poljanska 33, Škofja Loka 6497 Kupim FIAT 127, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 6498 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971. Zminec 60, Škofja Loka 6499 Prodam enoosni TRAKTOR s priključki, plug, kosilnica, prikolica z diferencialom. Cadež, Hotovlje 2, Poljane nad Škofjo Loko 6500 Prodam osebni avto LADA STANDARD, letnik 1976 - november. Krasnič, Gubčeva 5, Kranj, Planina 6501 Prodam VW hrošč, dobro ohra-njne. Mlaka 28 - Golniška cesta, Kranj 6502 Ugodno prodam MOPED T 12, prevoženih 15.000 km, dobro ohranjen. Likozar, Voklo 97 6503 Kupim VW 1200 - 1500, od letnika 1965 dalje — karamboliran. Potrebujem samo šasijo. Kavčič Matjaž, Stara vas 12, Ziri 6504 Prodam JAWO 350 kub., vozno. Cerklje 268 6505 Prodam DIANO - 6, letnik 1969 za 1100 din. Titova 102, Jesenice, telefon 82-737 6506 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1970, in RENAULT 4, letnik 1975. Zg. Bitnje 164 6507 Prodam dobro ohranjeno LADO, letnik 1973, prevoženih 45.000 km. Ogled v popoldanskih urah. Edi Ti-šov, Cankarjeva 1 a, Koroška Bela, Jesenice 6508 Prodam avto RENAULT 16 TL v zelo dobrem stanju. Stara Fužina 56, Bohinjsko jezero. 6509 Prodam AMI 8 v nevoznem stanju. Predoslje 85 6510 PEUGEOT 204 BREAK, 5000 po generalni, karamboliran, ugodno prodam. Ljubo, Srednja vas 57, Šenčur 6511 Ugodno prodam VW 1300, letnik 1966. Stare, Sorlijeva 21, Kranj 6512 R 4, dobro ohranjen, letnik 1975, oranžne barve, prodam. Prevoženih 33.400 km. Telefon 061-325-431 6513 Prodam VW 1200, letnik 1964. Informacije dopoldan 24-968 6514 Prodam ZASTAVO 750 de luxe in 101, oba letnik 1975 ali zamenjam za starejšega. Hotemaže 46 6515 Zelo ugodno prodam nov PONY EXPRESS PUCH in belo POROČNO OBLEKO št. 42. Naslov v oglasnem oddelku. 6516 Prodam PONY EXPRESS. Visoko 91, Šenčur 6517 Prodam AMI 8, letnik 1971. Britof 34 6518 Prodam osebni avto AUDI 50 LS, letnik 1977. Urankar, Polica 17, Naklo 6519 Prodam SIMCO 100 GLS, prevoženih 56.000 km, malo karambolirano. Telefon 23-274, Kranj 6520 Zaradi odhoda v JLA ugodno prodam osebni avto DYANE 6 CV, letnik 1969, registriran do aprila 1978, generalno popravljen in popolnoma obnovljen. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 6521 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1972, možno tudi na kredit. Peter-nelj, Fužine 12, Gorenja vas, telefon 69-322 6522 Prodam ŠKODO. Suha 30, Kranj 6523 Prodam R 8, letnik 1970 po delih. Košir Janez, Kovor 74 6524 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Ogled od 15. do 17. ure. Brilly, Tomšičeva 24, Kranj 6525 Prodam avto RENAULT 4 TL special, KATRCO, 8 mesecev staro, ali menjam za FIAT 1300, letnik 1976 do 1977, po možnosti de luxe ali 101 ali LADO. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 6526 Prodam avto AMI 8, karamboliran. Informacije na telefon 24-332 6527 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Olševek 32 6528 Prodam osebni avto WART-BURG de luxe. Krnižar Marija, Koroška c. 16, Kranj 6529 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled vsako popoldne. Markovič Viki, Ljubno 42, Podnart 6530 Prodam AUDI 80 LS, letnik 1974. Šenčur, Velesovska 4 6531 Kupim KOMBI KESONAR. Telefon 24-891 6569 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, tudi na ček. Orehovlje 13, Kranj 6570 Prodam avto FORD EXCORD, letnik 1970, 85.000 prevoženih km. Ogled možen v soboto popoldan. Sašo Praprotnik, Koroška Bela, Viktorja Svetina 6, Jesenice 6571 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVO 1300. Ogled vsak dan popoldan. Košir Viktor, Preska 13, Tržič Prodam PONY KOLO HAJRAJ-ZER s prestavami in naslonjalom ali zamenjam za specialko. Naslov v oglasnem oddelku ali na tel. 25-841 Ugodna priložnost! Prodam pol-tovorni avto HANOMAG, nosilnost 1745 kg — prekucnik z garantiranim prevozom. Cena ugodna. Ogled vsak dan. Kastelic Marjan, Prebačevo 53, Kranj 6575 Prodam tovorni avto MERCEDES 1418 kipei poltraumbus z novejšo kabino. Informacije po telefonu 064-74-084 vsak dan od 14. ure dalje. 6576 OMDR pri osnovni šoli Josip Broz-Tito Predoslje razpisuje naslednje prosto delovno mesto: snažilke končana osnovna šola, poskusno delo 2 meseca Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas. Prošnje pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje. Prodam NSU 1200, letnik 1970. Pavlic, Zupančičeva 29, Kranj 6577 kupim REZAN LES IGLAVCEV, najraje 18, 40 in 60 mm ter hlodovino, kupim. Marolt, Ljubljana, Cesta dolomitskega odreda 66, telefon 061-64-351 6333 Kupim dve samski POSTELJI, enake barve, dobro ohranjeni. Naslov v oglasnem oddelku. 6532 Kupim kasetni MAGNETOFON. Oman, Luša, 4, Selca nad Škofjo Loko 6533 Kupim klavirsko HARMONIKO, 96-basno. Medarovski Boris, Beto-nova 23, Kokrica, tel. 25-251 6534 stanovanja Zaročenca iščeta ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Poštena — takoj« 6573 Na stanovanje sprejem dve dekleti. Naslov v oglasnem oddelku 6535 STANOVANJE dobita takoj dve dekleti doma iz Selške ali Poljanske doline za par ur tedensko pomoč v gospodinjstvu. Zglasite se prosim v Stari Loki 2, Škofja Loka v popoldanskem času. 6536 V Radovljici ali Lescah nujno iščem SOBO ali manjše STANOVANJE. Nudim dve leti predplačila. Ponudbe pod »Poštena« 6537 Par brez otrok išče najemniško STANOVANJE v Radovljici, Lescah ali na Bledu. Ponudbe pod »Redna plačnika« 6538 SOBO oddam samski ženski — Slovenki. Ponudbe pod »Pri Kranju« . 6539 Študenta brez otrok iščeta SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Instruirava. Ponudbe pod »Predplačilo« 6540 Samski fant nujno išče prazno SOBO ali SOBO in kuhinjo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 6541 GARSONJERO ali enosobno stanovanje, neopremljeno, išče mlada družina. Ponudbe pod »Nujno« 6542 Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO iščeta dva odrasla (Slovenca). Plačava eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 6543 posesti POSESTVO 24 ha (15 ha gozda) s hišo v vasi Lazeč, Loški potok zamenjam ali prodam za novejšo hišo z vrtom v okolici Ljubljane, Vrhnike ali Gorenjske. Amalija Vesel, Kamnik, Ljubljanska 3 a. 6544 Oddam PROSTOR za manjšo obrtno dejavnost. Zivanovič Marija, Struževo 55 a, Bife, Kranj 6545 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage in ljubljene žene, mame, sestre, tete, babice in tašče Marije Janša roj. O ste rman iz Luž 42 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem za vso pomoč ob težkih trenutkih njene smrti. Nadalje se zahvaljujemo za izražena sožalja, za vse vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Stanku Potočniku za njegovo veliko požrtvovalnost ob njeni težki in hudi bolezni. Nadalje se zahvaljujemo dr. Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje, Bolnici Golnik, Kliničnemu centru v Ljubljani, ZB, Socialistični zvezi Visoko. Zahvala za vse denarne prispevke, ki so jih nakazali za rakov institut namesto vencev, kakor tudi za spremstvo na njeni zadnji poti. Tov. Cigliču za poslovilni govor ob odprtem grobu. Vso zahvalo č. g. župniku šenčurskemu za pogrebni obred. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem zvonarjem kakor tudi Matijevi mami za vso pomoč v času njene bolezni. Vsem, ki ste jo obiskali v času njene bolezni — iskrena zahvala. Globoko žalujoči: mož Franc, hčerki Marica, Mihaela in sin Franci z družinami, brat Joža, sestra Milka. Luže, 12. septembra 1977 Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske in Kmetijske organizacije gorenjske regije vabijo na razstavo plemenske živine lisaste in črno-bele pasme ob 25-letnici osemenjevalne službe na Gorenjskem Program: 7.00 Dogon živine 8.30 Pričetek ocenjevanja živine 10.30 Otvoritev razstave in podelitev priznanj delavcem v osemenjevalni službi 11.30 Revija najbolje ocenjenih živali in podelitev nagrad. Razstava bo 18. septembra 1977 v Kranju na razstavnem prostoru gorenjskega sejma v Savskem logu. Prodam HIŠO ali zamenjam za drugo. Fern Marija, Šempetrska 15, Kranj 6546 zaposlitve Šiviljstvo KLAKOCAR, Sr. Bela 41, Preddvor, išče mlajšo sodelavko, ki ima veselje do šivanja, po možnosti iz okolice Preddvora. Telefon 45-016 6422 Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok, starih 2 leti in 8 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku. 6547 Iščem dobrega KNJIGOVODJO za kovinsko obrt. Ponudbe pod »Dobro« 6548 Iščem DELAVCA za delo na predelavi plastičnih mas. Vprašati po telefonu 60-922 6549 prireditve HOKEJSKA SEKCIJA s Kokrice prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! 6349 TVD PARTIZAN LJUBNO prireja v nedeljo, 18. septembra 1977, ob 15. uri veselo VINSKO TRGATEV pred domom Partizana. Zabaval vas bo ansambel MURKA s pevci. Na zabavi bo še bogat srečelov, pokušnja vin in kegljanje za pony kolo. Na jesensko prireditev vabljeni! 6550 VIA TURISTI obvešča, da v soboto PLES odpade. PLES bo naslednjo soboto, 24. 9. 1977, ob 18. uri v dvorani na Visokem. Pela bosta OTO PESTNER in VESNA 6551 GOSTINSKO PODJETJE ZELENICA TRZlC in ansambel TRGOVCI prirejata vsako soboto v DOMU TVD PARTIZAN v TRŽIČU družabno-plesne večere. Dobra glasba in gostinske storitve. Pričakujemo vas! 6552 V dvorani PRIMSKOVO pri Kranju je vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra ansambel TRGOVCI 6553 obvestila ROLETE in ŽALUZIJE vseh vrst naročite ZASTOPNIKU ŠPILER-ju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610. Lahko pišete, pridem na dom. 6355 Popravljam KMETIJSKE STRO JE in TRAKTORJE tudi na domu. Pečnik Miro, Pševska 1 b, tel. 21-016 Stražišče, Kranj 6356 Sodoben način čiščenja preprog, tapisoma, itisona. Čistim tudi družbenim ustanovam. Kličite tel. 22-043 VRTNO MREŽO iz pocinkane žice izdeluje DOLENC, ŽIČNO PLETILSTVO, Zevnikova 5, Ore-hek, Kranj 6554 Črno-bele FILME ter SLIKE izdelam v dveh dneh. Gašparič Avgust, Ilovka 3, Kranj 6555 ZŠAM TRŽIČ bo organiziralo v oktobru 7-me8ečno večerno šolo za strokovno usposobljenost poklicnih voznikov. Kandidati morajo predložiti fotokopiji vozniškega dovoljenja in zaključnega spričevala (najmanj 6. razreda osn. šole) in zdravniško spričevalo. Prijave sprejema Jože Goričan, Tržič, Ro-čevnica 35 do 1. 10. 1977 6578 ženitve VDOVEC, 45 let, s hišo in vrtom, povprečno službo, miren, dobrosrčen in skromen, želi spoznati žensko z enakimi lastnostmi za skupno življenje. Starost od 30 do 50 let, otrok ni ovira. Javite se pismeno ali osebno na naslov: Ovsenek Ivan, Kovor 31, Tržič 6556 izgubljeno Izgubila se je SERVISNA KNJIŽICA, št. motorja 0157933, št. šasije 270744 na ime Bogataj Maks, Vir-maše 93, Škofja Loka 6557 Izgubil sem rotacijsko, tricilindr-sko diesel ČRPALKO na avtobusni postaji v Kranju, 12. 9. 1977 popoldan. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti visoki nagradi. Celar Stane, Jezerska c. 48, Kranj 6558 čestitke Mihaelu Čander s Kokrice, Dež-manova 16, iskreno čestitajo za 70. rojstni dan, obenem pa želijo še na mnoga leta v krogu družine: žena Rezka, hčerke: Dragica, Slavica, Nada in sin Branko z družinami 6559 zahvala Zahvaljujem se Gorski reševalni službi Jesenice in Mojstrana, posebno pa še reševalcema Jožetu Kunši-ču iz Planine pri Jesenicah in Borisu Prvanji iz Koroške Bele, ki sta mi z veliko požrtvovalnostjo rešila življenje v petek, 9. septembra 1977, v Triglavskem pogorju. Iskrena zahvala tudi meteorologom in osebju doma na Kredarici. Stanko Sušnik, Sp. Besnica 6560 ostalo OČIVIDCA ob moji nesreči, ko me je zadel avto na Gaštejskem klancu, 11. maja letos, prosim, če se oglasi pri meni Škofjeloška 56, Kranj, Stražišče 6561 DAROVALEC ŠOPKA, POZOR! Ker je v vrtcu več tovarišic, vas prosimo, navedite, kateri je namenjen. Hvala za lepo cvetje. 6562 Popravek V zahvali za pokojnega Jožeta Rozmana, objavljena v Glasu 13. 9. 1977, smo pomotoma navedli kraj Mošnje. Pravilno se glasi MOŠE. 6563 Odbor za MDR osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas razpisuje prosto delovno mesto snažilke na PŠ Poljane za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. LOTERIJA 'i din 1 0 i * -S 4) Z t* "O *> o al ■V 5 • •■S -a v IJ S jO o o II ss C/3 B a "O 00 • *> "O 0 20 93015 1000 00200 1000 03545 5000 39070 1000 406105 10000 468770 10000 083800 10000 16 30 007630 10000 66 50 36 50 91 40 326 80 61 40 5106 500 11 70 4986 500 18231 1000 91186 1000 49971 2000 79826 1000 218021 10000 207276 10000 524661 10000 335566 10000 02 493966 10000 40 543856 10000 932 80 482856 10000 1662 400 309376 400000 509292 10000 7 20 33 40 57807 1000 023 200 83097 5000 51953 1000 142767 10000 72813 1000 51253 1000 21583 1000 28 30 085903 10000 48 50 958 80 34 30 278 100 52234 1000 1918 400 05334 2000 06238 1000 79254 2000 289488 10000 62194 5000 287604 50000 39 30 539744 100000 81439 1000 72109 1000 65 30 52189 2000 35 30 232179 10000 245 100 088599 10000 Po mučni bolezni je dotrpela naša nepozabna Francka Snedic Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 17. septembra 1977, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Tupaličah 34 na pokopališče v Preddvoru. Žalujoči: Marinka z družino, Ančka Polajnar in njeni sorodniki V Tupaličah, 15. septembra 1977 NESREČE NI POČAKALPRED PREHODOM Jesenice — V nedeljo, 11. septembra, okoli 22. ure se je na magistralni cesti pred jeseniško železarno pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Boris Hrovat (roj. 1944) je vozil proti centru mesta: prav tedaj pa so iz železarne čez prehod za pešce vsuli delavci. Voznik Horvat ni počakal pred prehodom, pač pa je peljal kar naprej in tako zadel Ivana Ambrožiča (roj. 1930) z Jesenic. Ambrožiča so huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. V OVINKU PREVEČ PO SREDINI CESTE L učine — V nedeljo, 11. septembra, popoldne se je na lokalni cesti ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Albina Zupana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, zasuli njegov prerani grob s cvetjem in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala sodelavcem, kolektivoma tovarne obutve Peko in'Mercator, kvintetu bratov Zupan ter razredničarki in sošolkam ekonomske srednje šole iz Kranja. Posebna zahvala tudi duhovnikom za prelep pogrebni obred in ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Mira, hčerka Zdenka, sinova Albin in Miro z družino, hčerki Vera in Metka z družino in ostalo sorodstvo. Kovor, 14. septembra 1977 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama, stara mama, prababica, tašča in teta Antonija Florjančič roj. Černivec Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 17. septembra 1977, ob 15. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči otroci: Janko, Ruda, Marjan, Slavko, Tončka, Mila, Štefka, Iva, Mara z družinami in ostalo sorodstvo. Kranj, 15. septembra 1977 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Katarina Udir roj. Rozman p.d. Mlinarjeva iz Sp. Besnice Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 17. 9. 1977, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Zg. Besnici. Žalujoči: sin Slavko z družino, hčerke Kristina, Anika, Minka in Nežka z družinami in ostalo sorodstvo. Sp. Besnica, 15. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda Alojza Prosena se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in vence in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbi iz Kranja, gasilcem iz Šenčurja, AMD iz Šenčurja, govornikom za ganljive poslednje besede ter g. župniku za njegove besede in poslovilni obred in nosilcem praporov. Iskrena hvala sodelavcem delovnih organizacij Merkur Kranj, Iskra — števci Kranj in Elektro Kranj za darovane vence in cvetje. Še enkrat vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ste ga imeli radi — iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Helena, Anica in sinova Tine in Janez z družinami ter ostalo sorodstvo. Šenčur, 15. septembra 1977 Lučine—Goli vrh pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Kristan (roj. 1944) je peljal proti Lučinam. V desnem nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal po sredini ceste voznik kolesa z motorjem Jenko Tone (roj. 1956) iz Brebovnice; zaradi tega sta voznika trčila. Motorist je padel in obležal huje ranjen. SPREGLEDAL SMEROKAZ Žirovnica — V ponedeljek, 12. septembra, nekaj po 21. uri se je v križišču lokalne ceste in dovozne poti v Selu pri Žirovnici pripetila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Erman (roj. 1952) iz Lipnice je vozil proti Žirovnici. V Selu je nameraval zaviti v levo, zato je vključil levi smerokaz. Tedaj pa ga je začel prehitevati voznik motornega kolesa Dušan Justin (roj. 1957) iz Doslovč, ki je spregledal namero avtomobila pred njim. Zaradi tega je trčil vanj in padel ter obležal v nezavesti. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. OTROK PADEL PRED AVTO Hotavlje - V torek, 13. septembra, ob 11.30 se je na lokalni cesti v Hotavljah pripetila prometna nezgoda. Štiriletni Niko Stražinar iz Hotavelj je nenadoma pritekel na cesto prav tedaj, ko je mimo vozil voznik osebnega avtomobila Franc Malovrh (roj. 1951) iz Hotavelj. Avtomobil je otroka zadel. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. MOTORIST V PEŠCA Škofja Loka - V sredo, 14. septembra, nekaj pred 20. uro se je v križišču Ceste talcev in regionalne ceste pripetila težja prometna nezgoda. Jože Tušek (roj. 1905) iz Škofje Loke je prečkal regionalno cesto, da bi prišel do svoje hiše: ko je bil že na sredini ceste, je iz smeri mesta pripeljal voznik kolesa z motorjem Franc Troha iz Škofje Loke ter trčil vanj. V nesreči huje ranjenega Jožeta Tuška so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. CESTA NI BILA PROSTA Bohinj - V torek, 13. septembra, ob 17.30 se je v.Srednji vasi v Bohinju pripetila prometna nezgoda. Franc Cvetek (roj. 1919) iz Srednje vasi se je na kolesu pripeljal s stranske na glavno cesto z odprtim dežnikom ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. V tem je izza ovinka pripeljal voznik osebnega avtomobila Valentin Štendler iz Srednje vasi, ki je Cvetka zadel, da je padel. S pretresom možgan so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. Pogrešanega našli mrtvega V ponedeljek, 12. septembra, so v grmovju nad vasjo Dovje našli mrtvega Karla Šifrerja (roj. 1904), upokojenca iz Dovjega. Pokojnega so domači pogrešali že od 16. avgusta. Zadnje čase je bil zelo potrt zaradi smrti nečaka in soseda, pil je in tudi govoril o svoji bližnji smrti. Domneva se, da je pokojni Šifrer umrl zaradi prevelike količine zaužitega alkohola in podhladitve. Gorska nesreča V ponedeljek, 12. septembra, so jeseniški gorski reševalci morali proti Debeli peči, ker so dobili obvestilo, da se ing. Simon Gogala (roj. 1952) z Bleda ni vrnil s plezalne ture. Gogala je bil odšel od doma v soboto, 10. septembra, do Kovinarske koče v Krmi, nato pa je sam vstopil v vzhodni raz Debele peči. Reševalci pa so na žalost alpinista našli mrtvega: ugotovili so da je preplezal okoli 150 metrov, nato pa je omahnil v globino, kjer se je ubil. Reševalci so truplo pokojnega v torek, 13. septembra, prenesli v dolino. Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - 2 VARUHINJ za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu), Pogoj: dokončana šola za varuhinje Nastop dela je 1. 10. 1977 - ČISTILKE za otroški vrtec v Kropi za nedoločen čas. Nastop dela je takoj. Razpis velja 15 dni po objavi. GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. VOZNIKA VILIČARJA 2. STAVBNEGA MIZARJA 3. KURJAČA 4. BRUSAČA Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 25. t. m. v kadrovski oddelek Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Razpisna paritetna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa !■■■■■■ TOZD Konfekcija ■ v sestavi delovne organizacije Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, n. sol. o. razpisuje v skladu s 45. členom in 46. členom Statuta TOZD Konfekcija ter v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič - za dobo 4 let - delovno mesto individualnega poslovodnega organa TOZD Konfekcija vodja TOZD Konfekcija Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba; — najmanj 5 oz. 8 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih; — organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja; — ostali pogoji, ki so predpisani z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič za vodilna delovna mesta. Pismenim prijavam morajo kandidati priložiti: — dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev (zadnje šolsko spričevalo, potrdila o dosedanjih zaposlitvah); — okvirni program smeri razvoja TOZD Konfekcija. Prijave je treba poslati v zaprti ovojnici in z oznako »za razpisno komisijo TOZD Konfekcija«, na naslov: Kadrovsko družbeni sektor, BPT Tržič v 15 dneh od dneva objave razpisa. Cerkljanska »olimpiada« Cerklje — Športniki iz Cerkelj in okolice se *e pripravljajo na tradicionalni športni teden, ki bo vključen v praznovanje krajevnega praznika krajevnih skupnosti Cerklje, Brniki, Zalog, Poženik in Šenturska gora. Cerkljanska »olim- piada«, kot bi lahko teden športa tudi imenovali, se bo začel v ponedeljek, 26. septembra, in bo trajal do torka, 4. oktobra. Največji del športnega programa pripravljata kegljaška in košarkarska sekcija, pridružili pa se jim C Občinske rokometne lige Danes Storžič : Preddvor Kranj — Dokončno so se dogovorili, da se Ustanovita A in B občinska rokometna liga. I V skupini A bo sodelovalo 10 ekip iz kranjske % tržiške občine, in sicer: Sava, Gorenjski •ejem, Zabnica, Križe, Storžič, Preddvor, * Krvavec, Duplje, Besnica in veterani Tržiča. I skupini B pa bo igralo 8 ekip iz kranjske in škofjeloške občine, in sicer veterani Zabnice, Veterani Dupelj, veterani Jelovice, Stadion, Veterani, Bazenarji, Gumar in Huje. Za omenjeni ligi bodo uradne ure vsak ponedeljek med 18. in 19. uro v prostorih rokometnega kluba Sava v Stražišču. Tekmovalno komisijo bodo vodili Mitja Krampi, Marko Hafner in Miro Bašar, disciplinski sodnik pa bo Franc Porenta. Kot kaže pa rokomet počasi zamira v Radovljici, na Jesenicah in v Kranjski gori. S tekmovanjem v športno-rekreativni ligi so rokometaši pričeli že včeraj z otvoritveno tekmo Jelovica (veterani) : Stadion, danes pa bo odigranih kar 5 srečanj. V nedeljo bodo igrali edino Veterani z Bazenarji. Tekma bo ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Zaradi poznega pričetka tekmovanja bodo * torek in sredo odigrali 9. kolo skupine A, kjer j>o najpomembnejše srečanje med Krizami in Savo. Pari 1. kola skupine A: Sava : Gorenjski sejem, (danes ob 19.45), Storžič : Preddvor (ob 19.30) in Tržič (veterani) : Besnica (ob 17. uri v Križah). V 9. kolu se bodo sestali: °b 19. uri v torek Krvavec : Gorenjski sejem, v Bredo ob 19. uri Duplje : Tržič (veterani), v sredo ob 17. uri Besnica : Storžič in Preddvor '■ Zabnica, oh 19. uri pa Križe : Sava. Pari 1. kola občinske B lige: danes ob 19. Uri Zabnica (veterani) : Duplje (veterani) in ob 18.30Gumar: Huje. TRŽICANKE V VOD8TVU V soboto in nedeljo so odigrali 2. kolo v mladinski republiški ligi - center. Rokometašice Tržiča ne poznajo ovir in so v soboto zlahka zmagale v Kranju, Preddvorčanke pa so v zanimivem srečanju odpravile Alples. Derbi 3. kola bo jutri ob 16.30 v Križah, kjer bodo igrale Tržičanke s Kočevjem. Izidi: Kranj : Tržič 3:20 (2:10), Olimpija : Kamnik 10:5 (7:2), Preddvor : Alples 16:12 (8:6). Pari prihodnjega kola: Kamnik : Preddvor iutri ob 18. uri, Tržič : Kočevje jutri ob 16.30 in .jubljana : Kranj jutri ob 17. uri. Alples je prost. VISOKA ZMAGA JELOVICE V 1. kolu republiške rokometne lige za mladince so rokometaši Kranja izgubili pomembno srečanje z ribniškim Inlesom. Važno zmago pa so zabeležili rokometaši Tržiča v srečanju z ekipo Kamnika. Izidi: Kranj : Inles 18:20. Tržič : Kamnik 22:18, Jelovica : Olimpija 24:7. Pari 2. kola: Kamnik : Inles jutri ob 19. uri, Olimpija : Kranj jutri ob 18. uri, Slovan : Jelovica iutri ob 17. uri, tekma Tržič : Prule pa bo v nedeljo ob 10. uri v Križah. ZVEZNI IN REPUBLIŠKI ROKOMETNI LIGI Jutri bodo v II. zvezni rokometni ligi — sever odigrali 3. kolo. Ob 16.30 bo v Železnikih pomembno srečanje med Alplesom in ljubljansko Olimpijo. Trener rokometnega kluba Alples Jože Rakovec je pred tekmo povedal: »Alples in Olimpija sta se vedno brez točk. Če bodo nase rokometašice ponovile igro iz Varaždina, kjer so igrale s Koko, lahko računamo na prvi prvenstveni točki. V lanski sezoni smo Olimpijo obakrat premagali.« Rokometaši Jelovice, ki vodijo v II. zvezni rokometni ligi — sever, pa bodo jutri igrali v Senju. V 3. kolu slovenske rokometne lige — zahod bodo rokometašice Preddvora v nedeljo ob 11. uri igrale v Preddvoru s selekcijo Zasavja, ki je brez točke na predzadnjem mestu na lestvici. Trener rokometnega kluba Preddvor Božo Crijevič pravi: »Zaigrali bomo borbeno in dinamično, aaj gostij ne poznamo. Le s tako igro lahko upamo na uspeh.« Rokometaši Tržiča igrajo v 3. kolu s selekcijo Gorenjske. J. Kuhar Avto-moto šport doma in na tujem ~J Tine Mulej drugi, Branko Mežnar peti V Dragojni vasi pri Črnomlju je bila v nedeljo dirka za državno prvenstvo v moto-krosu v razredih do 50 in 125 ccm. Pred več kot 8000 gledalci je dirko dobro organiziralo AMD Bela Krajina. V razredu do 50 ccm je nepričakovano zmagal domačin Stukelj. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Tine Mulej iz Radovljice, njegov klubski tovariš Pernuš pa je bil četrti Rezultati: 1. Stukelj (Črnomelj) 45 točk, 2. T. Mulej (Radovljica) 43, 3. Polajžar (Orehova vas) 42, 4. Pernuš (Radovljica) 32, 5. Hafner (Tržič) 30, 6. Grošelj (Trbovlje) 22, 7. Satošek (Črnomelj) 22, 8. Vuzem (Radovljica) 20, 9. Razumič (Tržič) 18, 10. Sumi (Radovljica) 15. Vrstni red za državno prvenstvo: 1. Polajnar (Orehova vas) 92, 2. Stukelj (Črnomelj) 79, 3. Pernuš 76, 4. T. Mulej (oba Radovljica) 73. V razredu do 125 ccm Tržičan Mežnar ni imel sreče, saj je v prvi vožnji naredil napako in tako ni prišel do točk, v drugi pa je zanesljivo zmagal in v skupni uvrstitvi zasedel peto mesto. Zmagal je Predan iz Orehove vasi, z drugim mestom pa je prijetno presenetil Radovljičan Upnik. Rezultati: 1. Predan (Orehova vas) 47 točk, 2. Lipnik (Radovljica) 38,3. Cuš (Ptuj) 30, 4. Mirkovič 28, 5. Mežnar (Tržič) 25, 6. Koštomaj (Orehova vas) 25, 7. Samec (Zabok) 24, 8. Mulej (Radovljica) 22. Vrstni red sa državno prvenstvo: 1. Predan (Orehova vas) 161, 2. Mežnar (Tržič) 149, 3. Cuš (Ptuj) 97, 4. Koštomaj (Orehova vas) 75. V Zelini pa je bila dirka naših desetih najboljših motokrosistov v razredu do 250 ccm. Po pričakovanju je zmagal veteran Leno Soštarič >z Karlovca pred Šinkovcem iz Orehove vasi. Z drugo vožnjo in petim mestom je prijetno Presenetil Kranjčan Kreč. Rezultati: 1. Soštarič (Karlovac) 2 točki, 2. Šinkovec (Orehova vas) 4, 3. Živoder (Garešnica) 6, 4. Lampe (Slovenija avto) 8, 5. Kreč (Kranj) 14, 6. Sipek (Zabok) 14, 7. M. Vesenjak (Orehova vas) 16, 8. Habjanič (Ptuj) 22, 9. S. Vesenjak (Ptuj)22,10.Spurej(Ptuj)26. -fp RadovljUki motokrosist Tine Mulej, drugouvrščeni na nedeljskem tekmovanju v Dragovanji vasi Pet gorskih hitrostnih preizkušenj na Loka rallvju L ŠKOFJA LOKA - Avto-moto društvo Škofja Loka bo organiziralo v soboto, 24. •eptembra, zanimivo avtomobil i stično prireditev Loka rally, ki bo veljala za državno in republiško prvenstvo. Loška Prireditev bo imela kar pet zanimivih gor- Sindikalno tekmovanje v tenisu KRANJ - Teniška igrišča na stadionu »tanka Mlakarja so bila v zadnjem tednu Prizorišče letošnjega sindikalnega občin-•kega teniškega prvenstva za moške in »•neke. Za naslove se je potegovalo SS *lanov in 8 članic. Pri ženskah je bila «delešba pičla, saj igralke delajo tudi v •vek izmenah, zato se jih tega zanimivega tekmovanja ni moglo udeležiti več. V moškem delu tekmovanja so bili Jgralci razdeljeni v dve kategoriji: v A skupini so merili moči močnejši, v B pa preostali igralci. IZIDI - POLFINALE, SKUPINA A: Por ! Maruši« «:1, 6:4, Zezlina I JanškOvec 6:4, •:7, 7:«; FINALE: Por : Zezlina 4:6, 4:6; ■KUPINA B - POLFINALE: Kuster : P. ffatko 0:1, 6:0, Skofic : Zupan 6:4, 6:4, POLFINALE: Kuster : Skofic prekinjeno *«i-adl detJa in mraka; 1 ŽENSKE - POLFINALE: Znidar : Fur-