Poštnina piažana v gotovini Leto LVII, v Ljubljani, v soboto, dne 30. novembra 1929 Št. 274 it. 2 Din Naročnina Dnevno izdaja u kril|»lno Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeilsk« izdata ceiole.no v Juge slavili 120 Din. za Inozemstvo 140 o VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 1'30 in 2 D, veCIl oglasi nad 45 mm vlftlne po Dln2-50,veliKI po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pr vežjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelIKo ln dneva po prazniku- ureamsivo /e l Kopuarievi ulici Si. 0/111 Rokopisi se nc vrača/o, netranklraaa pismo se ne spre/emafo j- tireclniSlva telelon Si. 20S0. unravnlštva St. 2328 Informativen list za slovenski narod Uprava te vKopllarievi ui.Si.O * Čekovni račun: Lfuhl/ana Stev. 10.650 in 10.349 za inserate, Sara/evoSl. 7S03, Zagreb St. 39.011, Praga ln llunal St. 24.797 Z$odnv'mska manifestacija Zagrebški občinski svet je v svoji seji 28. novembra, na kateri se je sklenilo, da se dne 17. decembra vsa hrvatska mesta kralju v svečani deputaciji poklonijo, podal izjavo, ki v stvari izraža mišljenje in čuvstva vseh državljanov Jugoslavije, dasi je bila izgovorjena samo v imenu hrvatskega naroda, kojega iskreno lojalnost bi par obupancev s svojimi izdajalskimi inozemskimi zvezami rado dis-kreditiralo. Mi smo globoko uverjeni, da me-rodajni činitelji našega državnega življenja niso nikdar sumili v popolno udanost hrvatskega naroda jugoslovanski državi, ki je njegova lastna, edino prirodna in možna ter njegovo narodno integriteto, svobodo in napredek ga-rantujoča država. Zato ima dr. Rittigova deklaracija v zagrebškem občinskem svetu, kolikor je važna z ozirom na gotove inozemske kroge, ki sodijo razpoloženje v Jugoslaviji po klevetah in iluzijah nekaterih njenih izgubljenih sinov in po svojih lastnih željah, za nas pretežno še drug pomen: da podaja resnična čuvstva našega naroda, kolikor so važna za nadaljno izgraditev naše države in ponotritev ter poglobitev velike zedinjujoče jugoslovanske ideje, na kateri se naša država po 6. januarju polnozavestno, s sodelovanjem vseh zdravih elementov našega ljudstva in kljub vsem mahinacijam notri in zunaj države v radostnem optimizmu razvija. V tem oziru se nam zdijo največjega pomena sledeče besede epohalnega Rittigovega govora: >Nihče ne taji, da visi nad našo zemljo nekaj motnih oblakov. Izvirni greh vseh naših narodnih in političnih neprilik je duševni in plemenski razdor med Srbi in Hrvati. Po svojem socialnem položaju in svečeniškem poklicu sem dolžan reči odkrito besedo pred obličjem vsega naroda. Previdnost je odločila Hrvatom, Srbom in Slovencem eno zemljo in domovino, zajedniški dom, skupno življenje, pa se zato i naša skupna usoda in bodočnost i naše duševne, kulturne in verske razlike ne dajo rešiti po borbi enih proti drugim, ampak po evangelskem načelu spoštovanja in bratstva, solidarnosti in po soglašanju naših skupnih interesov, kakor vidimo to i pri drugih narodih, ki, plemensko in versko ločeni, svoje iz tega izhajajoče duševne, kulturne in politične probleme rešujejo sami med seboj v lastnem svojem notranjem življenju. Ako jugoslovanski narod te svoje etične dolžnosti ne bi uvidel, ampak vztrajal v mržnji in razdoru, bi bila njegova bodočnost neizogibno tragična. Politika se ne vodi z bolestnim čuvstvom, nego z zdravim razborom. Jugoslavija je geslo, ki že v svojem imenu samem vsebuje potrebno duševno in nacionalno solidarnost Hrvatov, Srbov in Slovencev ter soglašanje posameznih partikularnih interesov z občo koristjo celote, ker v svojem edinstvenem državnem imenu ne pozna drugega ko samo enakopravne državljane. Jaz sem celo prepričan, da se edino pod tem imenom da ustvariti temeljni postulat naše velike bodočnosti — edinstvena državna in nacionalna misel. Edinstvo državnega imena pa ne izključuje, da državljani po svojih banovinah zasledujejo po svojih tradicijah svoj kulturni in gospodarski napredek. Zato se proti imenu Jugoslavije ne borijo samo oni, ki lahkomišljeno in z zlim namenom izpocLkopujejo njene temelje, ampak tudi vsi oni, ki menijo, da je ta država njihova domen i in da imajo oni biti v njej privilegirani državljanke To so misli, ki srno jih mi na tem mestu neštetokrat izrekli v svojem listu in zato ne potrebujejo več nobenega komentarja. Naše duševne, kulturne in druge razlike ne morejo in ne smejo biti zapreka našemu edinstvu, ampak se morajo nasprotno dopolniti med seboj v višjo enoto državnega in narodnega so-življenja vseh Jugoslovanov od Jadrana do Črnega morja. Neobhodni pogoj za to je v duhovnem oziru medsebojno spoštovanje, strp-Ijivost, ljubezen, v političnem in gospodarskem pa enakopravnost, v vseh ozirih pa trdno v našo duševnost zasidrano spoznanje, da smo vsi integralen sestaven del celote, da smo vsi potrebni drug drugemu in da se da naša skupnost izgraditi in poglobiti samo po mirnem in bratskem soglašanju vseh naših posebnih želja, iskanj, hotenj in interesov brez vsake prepotence, svojeglavosti in gospodovalnosti enega ali drugega dela. To je tudi jedro vseh izjav našega prevzvišenega vladarja in vrhovnega čuvarja našega edinstva. Naša notranja narodna solidarnost je tudi glavni pogoj, da nas bo tuji svet uvaževal in spoštoval, tembolj ker smo, ko smo trdno odločeni to svojo državno in narodno edinost z vsemi silami proti vsaki sovražni sili, ce treba, do zadnje kaplje krvi braniti, obenem enako moško odločeni slejkoprej odkrito in lojalno z vsem omikanim svetom sodelovati na utrditvi miru v Evropi, na zvestem izpolnjevanju vseh mednarodnih pogodb in obvez in na svojem lastnem mirnem napredku. Zelo dobro bo zato, če si bodo gotovi naši sosedi, ki so obdarjeni z nekoliko prelmjno domišljijo, vzeli manifestacijo zastopnikov hrvatske prestolice k srcu in dali slovo brezumnim nadam, ki jih vzbujajo pri njih gotovi brezopomi elementi. Hrv. občine pozdravljajo zagrebški sklep Mnogo občin že prijavilo svojo udeležbo v poklonitveni deputaciji Zagreb, 28. nov, (Tel. »Slov.«) Z ozirom na sklep sinočnje seje občinskega sveta je zagrebški župan takoj po seji poslal vsem občinam brzojavni poziv, v katerem jih naproša, naj bi se pridružile akciji zagrebške mestne občine in pristopile k poklonilni delegaciji Nj. Vel. kralju 16. decembra v Belgradu. Na ta poziv so nekatere občine že odgovorile, tako n. pr. Vinkovci, Krapina itd. Posebno prisrčno je bil sprejet poziv od splitskega župana dr. R a č i č a , ki je poslal brzojavni pozdrav zagrebškemu županu in se mu zahvalil za ljubeznivi poziv ter specielno izrazil svoje navdušenje za predlog dr.Rittiga. Prisrčen pozdrav je poslal splitski župan tudi umetniku Meštroviču, ki je tudi pri tej stvari sodeloval. Iz Zagreba je odpotoval v Split občinski svetnik PeršiČ, ki ima nalogo, organizirati delegacije iz Dalmacije, ki bi se priključile delegacijam iz Hrvatske in Slavonije. Velike priprave za proslavo I. XII. Belgrad, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanska akademska čitalnica v Zagrebu bo praznovala 1. december na najsvečanejši način z razvitjem svoje zastave. Da bi bile svečanosti bolj impozantne, je akademska čitalnica organizirala prihod gostov iz vseh univerz in fakultet v vsej državi. Tako se bo zbralo jutri v Zagrebu iz Belgrada, Ljubljane, Skoplja in Subotice preko 1000 študentov. 500 jih je odpotovalo nocoj s posebnim vlakom iz Belgrada. Iz Ljubljane jih pride 400, iz Skoplja in Subotice okrog 100. Železniška uprava je dala na razpolago brezplačne karte in posebne vlake. Belgrajčani dospejo v Zagreb jutri ob 9. Prirejen jim bo svečan sprejem. Skupno z belgrajskimi študenti je odpotovala ludi godba kraljeve garde. Ker se udeležijo svečanosti jugoslovanske akademske čitalnice tudi domači slušatelji zagrebške univerze, bo v Zagrebu zbranih na teh manifestacijah približno 7000 študentov. Sušah se pripravlja na I. december Sušak, 29. nov. AA. Letos bodo na Sušaku na posebno svečan način proslavili državni praznik 1. decembra. Mestni načelnik Smokvina je izdal proglas na meščane s pozivom, da razobesijo državne zastave in da v soboto zvečer razsvetlijo okna svojih hiš. Sušak, ki je že doslej prav svečano praznoval 1. december, naj ga letos še posebno svečano proslavi. V nedeljo bodo v vseh cerkvah svečana cerkvena opravila. Zvečer priredi so-kolsko društvo »Sušak-Reka« zabavo s plesom. Podobno bodo proslavili 1. december v ostalih krajih hrvaškega Primorja, na Kvar-nerskih otokih in v Gorskem kotarju. Anketa o reviziji soc. zakonodaje Zagreb, 28. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila v trgovski, obrtni in industrijski zbornici anketa o vprašanju revizije socialne zakonodaje. Prisotne so bile delegacije skoraj vseh naših gospodarskih zbornic, kakor tudi zagrebškega SUZOR-ja in pokrajinskih odborov OUZD; v imenu ljubljanskega OUZD je bi! prisoten predsednik Miha Krek. Anketa se je začela ob pol enajstih in ji je predsedoval predsednik zagrebške TOI dr. Vrbanič. V pozdravnem nagovoru je poudarjal važnost socialne zakonodaje in absolutno nujnost njene revizije. Izjavil je, da je zagrebška zbornica v svrho proučavanja socialnega zavarovanja delavcev pri drugih narodih poslala svojega posebnega delegata dr. Kovača v inozemstvo, ki je preštudiral razne zavarovalne sisteme, posebno v Nemčiji in na Češkoslovaškem. Ta delegat je nato podal svoj obširen referat. Dr. Kovač je nato prečital svoje poročilo. Konstatiral je, da obsojajo pri nas zakon o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev in o inšpekciji dela. S temi zakoni pa je naše gospodarstvo težko prizadeto, zaradi česar so gospodarski krogi že takoj v začetku, ko so dobili ti zakoni svojo moč, začeli opozarjali na težke materijelne posledice teh zakonov za gospodarske kroge. Posebno zagrebška zbornica je od leta 1922. vedno poudarjala škodo omenjenih zakonov in zahtevala že ocl prvega početka popolno revizijo. Končno je njeno prizadevanje rodilo tudi uspeh. Socialno politični minister dr. Drinkovič je namreč pozval vse gospodarske organizacije, da naj podajo svoje pomisleke glede zaprek omenjenih zakonov in jih obenem pozval, da izdelajo načrt za reformo socialnega zavarovanja. Nato je dr. Kovač iznesel načrt zakona o zavarovanju delavcev, kakor si ga zamišlja zagrebška trgovska zbornica. Ker občine ne morejo prevzeti garancije za popolnoma pravilno poslovanje okrožnih uradov, bi se morala v tem oziru uvesti centralizacija okrog SUZOR-a. V vprašanju zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti, zahteva industrijska zbornica sodelovanje od slrani države z najmanj 50%. Dalje trdi elaborat, da se premnogo troši zaradi birokralizma in zahteva tudi tozadevne reforme. Ker so avtonomne organizacije za zavarovanje delavcev pod vplivom delavcev, zahteva zagrebška zbornica enakopravnost zastopnikov gospodarskih korporacij v teh organizacijah. Načrt nadalje predvideva v avtonomnih organizacijah za zavarovanje delavcev, da se mandati porazdelijo po eno tretjino na državo, drugo na podjetnike in tretjo na delavce. Renta za slučaj popolne delavne nesposobnosti naj se zniža vsaj za 7%. Po čitanju tega referata se je prešlo na debato. Komisar SUZOR-a Carnelutti je popolnoma odobraval referat dr. Kovača in usvajal vse njegove predloge. Izjavil je, da je sedanji zakon o socialnem zavarovanju tak, da bi dovedel SUZOR do propasti, ako bi se popolnoma izvedel. To je uvidel tudi socialni minister dr. Drinkovič in je zaradi tega imenoval posebno komisijo, ki bo izdelala načrt za revizijo zakona in tudi novelo k omenjenemu zakonu. Po njegovem mnenju so trditve dr. Kovača o neokretnem birokratskem aparatu opravičene in se bodo uvaževale v novem zakonu. Popoldne se je delo v zagrebški zbornici nadaljevalo. Razpravljalo se je o vprašanjih posameznih zbornic. Nov angleški glas o Jugoslaviji Zanimiv uvodnih v „Manchester Guardianu" — London, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Današnji »Manchester Guardian« prinaša uvodnik od svojega sotrudnika Greama z naslovom »Novi Belgrad«. V svojem članku popisuje Gream svoje utise od nedavnega obiska v Belgradu. Ko vspo-reja svoje vtise iz prejšnjih let, priznava, da se je Belgrad v zadnjih letih zelo moderniziral. Nato pripoveduje Gream o razmerah in življenju v Jugoslaviji. Posebno povdarja prijateljsko razpoloženje Jugoslovanov do vsega, kar je angleško. Opaža pa se precejšnja zanemarjenost angleškega jezika. To pojasnjuje s tem, da je premalo učnih sredstev in učiteljev angleškega jezika. Pisec posebej podčrtava, da je dobil vtis, da se v Jugoslaviji misli, da je angleški tisk neprijateljsko razpoložen napram njej. Gream pa misli, da je angleška javnost le indiferentna napram Jugoslaviji, ker je preveč zaposlen" ■» Ameriko in Rusijo, vsled česar posveča le manj pozornosti za dogodke v Jugoslaviji, ki so v zadnjem času večinoma notranjega značaja. Gream nato piše o spremembah v državi, odkar je na krmilu nov režim in pravi, da je razvoj dogodkov izključno odvisen od kralja Aleksandra, do katerega je jugoslovanski narod izredno udan. V svojih reformah je kralj Aleksander imel največjo podporo v generalu Živ-koviču, ki jc neobičajno aktiven in energičen. Smisel reform gre za tem, da se stvori sinteza sestavnih narodnih delov. Gream na koncu svojega članka opisuje splošen vtis o narodnih karakterističnih znakih in primerja značaj ruskega in jugoslovanskega naroda. Ugotavlja gotove razlike, ki so pa vprid jugoslovanskemu narodu. Konfinacijo slovenskega duhovnika Dne 14. t. m. je prejel župnik v Kortab čg. Karel Essich od pulske prefekture vabilo, naj se čimprej zglasi na prefekturi; klican da je ua odgovor, ker je dal odstraniti italijanske napise s križevega pota v Krkavcih in jih nadomestiti s slovenskimi. Župnik je odšel pokorno v Puljo, odkoder se ni več vrnil. V soboto, dne 10. t. m. je »Corriere Istriano«, glasilo fašistične stranke v Istri, priobčil vest, da je puljska konfinacijska komisija odredila konfinacijo »sedmih živinskih tatov in enega protiitalijanskega duhovnika«. Zaradi tatvine živine so bili konfinirani: Sinožič Marko iz Sinožičev pri Višjanu na tri leta; Voščon Šime iz Sv. Lovrenca Pazenatičkega na pet let; Šime Kalčič iz Žbandaja na tri leta; Terlevič Marko iz Žbandaja na pet let; Todič Martin iz Vr-sarja na štiri leta; Matoševič Anton iz Sv. Lovrenca Pazenatičkega na Iri leta; Saico Martin iz Poreča na štiri leta. Kot zadnji konlini-ranec se navaja v istem seznamu z živinskimi tatovi župnik Karel Essich, obsojen na eno leto konfinacije. »Corriere Tstriano« si brije norce iz konfinirancev in jim želi obilo zabave na otokih 3 ob žvrgolenju sredozemskih galebov«. Župniku Essichu je list posvetil poseben članek, v katerem ne ve o protidržavnem delovanju g. župnika povedali drugega kakor to, da je dal odstraniti italijanske napise na kri-ževem potu v farni cerkvi v Krkavcih. List poudarja, da se je s to konfinacijo šele začela »integralna akcija«, s katero so istrska oblastva odlašala že deset let. »S konfinacijo jugoslovanskega kaplarja v duhovniškem talarju se je hotel postaviti zgled drugim slovenskim duhovnikom, ki da uganjajo perfidno proli-državno propagando. Čas je bil, da se zadenejo krivci moralnega propadanja Istre v živo 1...« Župnik Essich, doma iz Trsta, je bil posvečen komaj pred nekaj leti. Zaradi pomanjkanja duhovnikov mu je bila odločena ena izmed najtežjih fara, čeprav je zelo šibkega zdravja. Iz Kort je upravljal skoro poldrugo uro oddaljene Krkavce, ki so žal predobro znani po tolikih incidentih proti slovenskim duhovnikom, ge je v spominu, kako so fašisti izgnali župnika Silvanija. Fara je ostala potem dolgo brez duhovnika. Župniku Silvaniju je sledil novomašnik Cesar, ki je pa kmalu odšel drugam. Fara je ostala brez duhovnika in upravljal jo je čg. Essich iz Kort. Ta je dal odstraniti italijanske napise s križevega pota, ki so jih fašisti v času znanega terorja v Krkavcih nalepili čez prvotne slovenske. V tem je videla puljska prefektura zadosten »zločin« za konfinacijo slovenskega duhovnika. Na tisoče vernikov je nenadoma ostalo brez duhovnika. Kdor pozna istrske glavarje, se najnovejšemu ukrepu ne bo čudil. Po spravi med cerkvijo in državo pa je skoro nerazumljivo, da je notranje ministrstvo, vsaj italijanski listi tako poročajo, konfinacijo župnika Essicha že odobrilo. Postopanje puljske prefekture nikakor ni v skladu s konkordatom, ki določa da se vsa duhovniška vprašanja rešijo sporazumno med državnimi in političnimi obla stvi. Konkordat torej res nič ne velja? Deputacije pri predsedniku vlade Belgrad, 29. nov. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je sprejel včeraj odposlanstvo prebivalcev andrijeviškega sreza, ki jc je vodil predsednik andrijeviške občine Ra-dulo Bojovič. Predsednik vlade se je zanimal za javna vprašanja v tem srezu, poslušal njihove pritožbe in obljubil pomoč vlade. Min. Korošec se vrnil v Belgrad Belgrad, 29. nov. AA. Danes dopoldne se je vrnil v Belgrad s potovanja po dravski banovini minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec. Za svojega potovanja po dravski banovini je dr. Korošec prisostvoval seji Zadružne zveze v Mariboru. Tu je imel govor o gospodarskih razmerah v naši državi in dejal, da so se razmere poboljšale in da gre stremljenje vseh za tem, da se naše celokupno go spodarstvo konsolidira. Beograd, 29. nov. AA. Danes dopoldne je bila seja glavnega upravnega odbora Narod ne banke. Predsedoval ji je guverner Tgnal Bajloni. Na seji so razpravljali samo o tekočih bančnih poslih. Frivolnost Pred par dnevi smo poročali o žalostnem dogodku, ko je neka duševno bolna ženska v cerkvi sv. Petra skušala vprizoriti atentat na cerkvenega dostojanstvenika, ki pa se k sreči ui posrečil. Vse časopisne agence so takoj po atentatu javile v svet, da gre za obupen čin osebe, ki ni bila deležna one inaterijelne pod-oore, ki jo je pričakovala. Resnično pa nas je presenetil ::Slov. Narod« v četrtek z reklamnim napisom: Ozadje atentata v Vatikanu. Na kanonika Smltha je streljala njegova ljubimka, ker jo je zanemarjal. Vest je »Slov. Narod« datiral kar lz Stock-v holma. In da bi dragocena novica ne prešla neopaženo, jo je kajpada »Jutro« ponatisnilo včeraj na prvi strani kot brzojavko iz Rima in jo osolilo s pikantnimi podrobnostmi. Odkod prihajajo te novice in kakšno je njihovo »ozadje , na in pa pove »Osservatore Romano« pod naslovom »Fntilita-r. (frivolnost). Ugotovili smo že, da so zlasti te dni neki gotovi listi izgubili vsako mero diskretnosti m pokiijo cele kolone o tem, kaj se je zgodilo v Vatikanu in tudi česar se ni. S teatraličnimi napisi se bravcu prepušča svobodno pot fantazije. Vse to pa ima malo opraviti z resnostjo, ki bi tudi najbolj lahkomišljenim listom ne bila v škodo, če jim je res na tem, da informirajo javnost o gotovih stvareh. Tako so incident, ki se je zgodil preteklo nedeljo v baziliki sv. Petra radi omračenja uma neke uboge inozemke gotovi »vatikanski kronisti« željno posrebali in ga obdali z nenavadno fantazijo in šli pri tem tako daleč, da so vznemirili celo gotove osebe, ki imajo v ostalem dovolj povoda, da ne prestopijo vatikanskega praga. Mi nočemo posplošiti. Omenili smo že, da gre zn »gotove« liste le in ne vse, ker treba je z zadoščenjem ugotoviti zadržanje drugih kolegov, ki se drže v gotovih merah tudi na račun, da so nekoliko manj interesantni pred publiko, ki je navajena, da se pase ob frivol-nosti. Upajmo, da bo njihov zgled prevladal. Vsi bi samo pridobili. Zlasti pa dobro ime tiska.« Značilno za niv5 »Slov. Naroda in Jutra« je vsekakor, da sta tudi med tistimi gotovimi« listi, ki jih omenja »Oservato--9 Romano«. Tako sta se enakovredno uvrstila lred par naibolj zagrizenih protikatoliških. docela neresnih listov, med temi ko so celo židovski listi (primerjaj »Neues VViener Journal ) d sodi o članih državne vlade, ki so načelno sprejeli Youngov načrt na prvi hnaški konferenci in jih pošlje v ječo. Ce povzročitelji ljudskega glasovanja hočejo doseči novo, uspešnejšo zunanjo politiko, ne smejo postavljati samo po sebi umevnih ciljev, temveč pokazati morajo boljše metode za dosego teli ciljev. Ce bi ta načrt postal zakon, bi ne samo postali ne*mogofi nadaljnji politični cilji Nemčije, temveč bi bilo porušeno tudi vse, kar se je do sedaj doseglo s trudom. Usoda narodov se ne da več odločevati s poliično hegemonijo posameznih držav ali z obstojem vojaških ali-anc. Nemški interes gre za tem. da te metode zavestno v vedno večjem obsegu nadomesti z drugimi metodami. J novem razvoju, ki se začenja za sedaj še negotovo in samo s poskusi glede vseh odnošajev držav med seboj, mora nemška vlada skrbeli za to, da se pri tem vpošteva nemško pojmovauje in upravičeni nemški interesi. To je pa mogoče samo s skupnim sodelovanjem z drugimi državami. Hugen-bergeva zahteva pa oi Nemčijo popolnoma izolirala z nepregledno škodo. Nemci s porazom niso izgubili svojega ponosa, zunanjo politiko pa vodimo brez iluzij. V finančnem boju narodov je odločilna gospodarska moč. Velja pravilo, pomagaj si sam ln pomagali ti bodo drugi. Šele potem, ko je Nemčija z naporom zadnjih sil in z lastnimi sredstvi stabilizirala nemško valuto, je prišla pomoč t Davvesovim posojilom. Kljub vsem udarcem je Nemčija napela vse svoje produkcijske sile in je danes zelo cenjen odjemalec in zelo iskan prodajalec na svetovnem trgu. Lojalna Izpolnitev prevzetih dolžnosti zahteva od nas, da delamo z vsemi silami. To je tudi edino jamstvo za zo-petni dvig Nemčije. Heroično je bilo življenje in delovanje dr. S t r e s e m a n n a , ki se je boril z lastno smrtjo za ceno osvoboditve in ki je zastavil svoje zadnje sile za to, da je, ne meneč se za sovražnosti in grožnje, zavestno zasledoval pot, ki jo je spoznal za pravilno. Ileroizem pa se sploh ne kaže r kritiziranju, temveč v delovanju. V imenu vladnih strank je podal poslanec centruma Esser izjavo, kjer je Hugenber-govo zahtevo imenoval politiko sabotaže in izzivanja. Naglašal je, da je čudno, da se Hu-genberg sam debate ne udeležuje. Nemški nacionalni poslanec Oberfohrer je ostro kritiziral politiko vlade s stališča nemških nacio-nalcev. Jutri dopoldne ob 10 se bo sestal nemški državni zbor, da v drugem čitanju odloča o Hugenbergovi zahtevi. Tretjega čitanja ne bo, ker določa zakon, da ne more več biti tretjega čitanja, če se zahteva dvakrat odkloni. Razomžltvena konferenca se prične 21.1. Vprašanje ravnotežia v Sredozemskem mortu — naj težavne je I Sovjeti obsojalo na smrt Moskva, 29. nov. (Tel. »Slov.«) V Zapo-rožju sta bila v sodnem procesu proti večjemu Številu vodilnih uradnikov tamkajšnje podružnice državne banke zaradi poneverbe obsojena na smrt namestnik bančnega ravnatelja in vliji kontrolor, dočim je 15 drugih nameščencev podružnice bilo obsojenih na večletne ječo. Polom velike romunske banke BukarešI, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Ena največjih bank v Bukarešti! »Banque Franco-Roumaine« je morala danes zaprositi, da se uvede soduo poravnalno postopanje. Banka je v zadnjem času poskušala ravna pota za sanacijo svojega poslovanja, ki so pa ostala brezuspešna. Cuje se, da ponuja banka poravnalno kvoto 80%. Angleži zapuste decembra Porsnje London, 29. nov. AA. Angleške Čete bodo definitivno izpraznile Porenje v teku meseca decembra. Cegav ie južni tečaj? Newyork, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Poveljnik Byrd je v ponedeljek dopoldne s svoje temeljne baze s trimotornim športnim letalom Btartal na polet na južni tečaj. Državni de-partement obenem sporoča, da zahteva Anglija po izmenjavi not med posameznimi državami od meseca novembra 1928 svojo su-vereniteto uad ozemljem južnega tečaja. Anglija je že pri odhodu Byrdove ekspedicije v posebni noti zahtevala angleško suvereniteto nad ozemljem južnega tečaja, ki meri 5 milj akrov. Ameriški državni departement do sedaj na to angleško noto ni odgovoril, sedaj pa potrjuje njen prejem. Amerika smatra, da ima najmanj enako pravico do južnega tečaja, kakor Anglija do dežele VVilkinsa, Gra-hama in Palmerjn in na Rockefellerjevo gorovje, ki ga je pred kratkim odkril Byrd, kakor tudi na Maybyrdovo deželo. London, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Po predhodnih razgovorih Ilendersona o mornariški konferenci se domneva, da bo problem o ravnotežju na Sredozemskem morju najtežavnejši radi načelnih razlikovanj francoskega in italijanskega stališča glede paritete na morju, ki je postalo še kočljlvejše po italijanski izjavi, da je Italijn pripravljena, odpraviti podmornice. V političnih krogih se računa s tem, da se bo francosko-italijanski sporazum razbil definitivno in da bo pri tem prišlo do nove, za- upne intervencije Amerike in Anglije v Parizu in Rimu. London, 29. nov. (Tel. »Slov.«) MacDonald bo v ponedeljek objavil listo članov angleške delegacije za pomorsko razorožitveno konferenco. Ta konferenca se ima začeti 21. januarja in bo trajala najbrž 8 do 10 tednov. Vršila se bo v palači St. James, ki jo je stavil angleški kralj na razpolago Slavnostne plenarne seje pa se bodo vršile v dvorani angleške zgornje zbornice. intervencija velesil zaradi Mandžurije Pariz, 29. nov. A A. Po poročilu iz Wa-shingtona so Zedinjene države uradno objavile, da hočejo stopiti v stike z Veliko Britanijo. Francijo, Japonsko, Italijo in Nemčijo, da se z njimi posvetujejo glede ukrepov, ki jih zahtevajo komplikacije v Mandžuriji. Načelnik gen. štaba fašistične milice na meji V ponedeljek je prispel v Gorico načelnik generalnega štaba fašistične milice general Teruzzi na inšpekcijo obmejnih mitičnih čet. Načelnika so spremljali bolonjski general Verne in poveljniki miličnih legij v Gorici, Trstu, Vidmu in Puli General Teruzzi je obiskal Log, Bovec. Tolmin. Idrijo, Postojno, Sežano, Trst iri Reko. Ob tej priliki je sežanski občinski načelnik za ukazal razsvetliti Sežano. Optimistična fajav® min. predsednika L$ap£@va Sofija. 29. nov. (Tel. Slov.«) Ob zaključku debate o presfolnem govoru je odgovoril ministrski predsednik Ljapčev na številne napade opozicije zaradi roparskih napadov v Bolgarski. Izjavil je, da so se roparski napadi započeli pod vlado Stambolijskega. Sedanja vlada uspešno pobija roparske tolpe. Tekom letošnjega leta je bilo samo 45 roparskih napadov, vštevši atentate emigrantov, proti 180 napadom lanskega leta. Ljapčev upa, da bodo atentati emigrantov v bodoče postali redkejši, tem bolj, ker se vsa bolgarska javnost vedno ostreje postavlja proti takim napadom. Dalje je Ljapčev še izjavil, da se gospodarski položaj Bolgarije slika v mnogo temnejših barvah, kakor je to resnično. Ljapčev upa, da bo država kmalu premagala krizo. Reparacijsko vprašanje obvladuje sedanji položaj. Bolgarska se lahko smatra za srečno, da Tardieu natančno pozna mirovne pogodbe, kar opravičuje upanje, da pri tem vpošteva bolgarski gospodarski položaj in da se bodo obstoječe pogodbe zboljšale. Poveritev Jasparja BruseF, 29. nov. (Tel. >Slov.«) Belgijski kralj je nocoj poveril Jasparju sestavo novega kabineta. Jaspar si je izprosil čas za pomislek. Da more situacijo dobro presoditi, si je izprosil pomislek preko nedelje, ko se bo sestal kongres liberalne stranke. Odločitev torej ni pričakovati pred ponedeljkom. Nočna dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno. Pop°kod mealeno. V ostalem pa milo vreme. Pariz, 29. nov. AA. »Havas« poroča Iz Newyorka, da je po vesteh iz Nankinga kitajska nacionalistična vlada stavila Sovjetski Uniji predloge o ureditvi vzhodno-železniške-ga vprašanja. A v str, ustavno vprašanje Dunaj, 29. nov. (Tel. 2SI0V.«) Tudi današnja posvetovanja v ustavnem pododboru še niso dovedla do odločitve. Posebno vztrajajo socialni demokrati pri svoji zahtevi, da se mora za zakone, ki jih sklene narodni svet, uvesti ljudsko glasovanje, če to zahteva tretjina narodnih poslancev. Popoldne se je ta pododbor zopet sestal na posvetovanje. Češkoslovaška vlada še vedno ni sestavljena Praga, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Sestava češkoslovaške vlade tudi danes ni napredovala. Nasprotja so se še celo poostrila, tako da splošno vlada mnenje, da še ne bo kmalu mogoče sestaviti vlade. Udržal se je ponovno sestal z voditeljem nemških socialistov dr. Cehom, ki pa je ponudbo odklonil, ker Udržal noče ponuditi boljšega ministrskega portfelja. Tudi nemški agrarci so odklonili Udržalove predloge. Udržal je danes na klubski seji čeških agrarcev izjavil, da bo sestavljanje vlade trajalo še več dni. Francoska proračunska razprava Pariz, 29. nov. (Tel. ?Slov.«) Poslanska zbornica je včeraj na punočni seji začela razpravo o proračunu delovnega ministrstva. Finančni odhor zahteva 1.2 milj a rde kredita za zgradbo bolnic, sanatorijev za pobijanje tuberkuloze in za podpiranje znanstvenih laboratorijev, proti čemur bo nastopila vlada s tem, da bo zahtevala zaupnico, kar bo obenem znak za splošni začetek boja proti vladi. Vlada zahteva namreč, da se izdatki za te namene ne stavijo v reden proračun, temveč da se vodijo izdatki na posebnih kontih. Pariz, 29. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Tardieu je danes na zaključni seji imel odločno filipiko na poslansko zbornico, kjer je prosil, da se proračunska debata čim bolj pospeši. Treba je rešiti še 13 raznih ministrskih proračunov. Med njimi najvažnejše, to je proračune vojnega, notranjega in zunanjega ministrstva. Razen tega ie treba še tudi misliti na to, da bo sledila dolgotlajna generalna debata o proračunu. London, 29. nov. (Tel. >Slov.<) V Tokin je povzročil veliko senzacijo samoumor japonskega poslanika na Kitajskem Sadao Su-burija, ki se Je iz neznanih vzrokov ustrelil v nekem kopališču Južno od Tokia. Sesa ljubljanskega gremija Snoči se je vršila v mestni posvetovalnici seja magistrntnega gremija. Na dnevnem redu so bile razne prošnje in pritožbe. Odklonjena jc bila proSnja Odorika Bergodaca za elektro-instalacij-sko koncesijo, k«r ni krajevne potrebe. Prošnja Franca Grad za avtobusne vožnje Marijin trg _ Sv. Križ je bila odgodena. Francu Golobu te ie odklonila prošnja za dnevno prodajo mesnih izdelkov z vozičkom. Sprejeta je bila izjava Petra JaneZiča, da {« pripravljen oskrbovati grobove na pokopališču pri Sv. Križu. Josip Wester je vložil prošnjo za refundacijo 6% obligacijskega posojila. Wester je podpisal 25.000 Din tega posojila pod pogojem, da mu mestna občina da v novi hiši stanovanje. Wester stanovanja ni dobil in zahteva sedaj povračilo posojila. Prošnji je bilo ugodeno. Delavski zbornici je bila določena najemnina za palačo na Miklošičevi cesti v znesku 250.000 Din letno. Mestna občina je zahtevala od posestnikov Josipa in Matilde Zalte, da odstopijo svet v Gledališki ulici za regulacijo te ulice Oba posestnika pa sta na to pristala pod pogojem, da Jima mestna občina da v zamenjavo ravno toliko sveta ob Gajevi ulici. Gremij je to odklonil in sklenil, da uvede proti obema posestnikoma razlastitveno postopanje. Najemnici kopališča v mestni hiši na Jegličevi cesti Mariji Volk se zniža naiemščina za 1 1929. na 1200 Din, za 1. 1930. na !200 Din, 1. 1931. na 6000 Din in 1. 1932. se najemnina zviša na 12.000 Din. Kopališče je, kakor znano, zelo pasivno, Prošnji Toneta Polišaka, da mu napeljane antene ni treba odstraniti, ni bilo ugodeno iz javno-varslvenih ozirov. Pritožba Josipa Mačka glede kršitve najemninske pogodbe za kopališče na Ljubljanici po mestni občini jc bila odklonjena. Narodni galeriji povrne mestna Občina za popravila Jakopičevega paviliona znesek 3000 Din, Mestni gremij je vzel na znanje odlok velikega župana glede povišanja najemnine za policijsko stražnico v Zalokarievi hiši na Krakovskem nasipu od 24.000 na 30.000 Din, kakor je to zahteval hišni posestnik. Odklonjena je bila zahteva higi-jenskega zavoda glede adaptacije bolnišnice za silo v epidemsko kolono. In sicer iz razloga, ker je mestna občina vezana, da spremeni to poslopje v bolnišnico. Posestnici Ani Merali bo mestna občina plačala popravilo hiše, radi usedanja Sv. Petra nasipa. Izdana so bila ta-le stavbna dovoljenja« Trboveljski družbi za napravo steklene strehe na nieni palači; Josipu Koorivcu za adaptaciio izložbenih oken; Francu Petrci za adaptacijo pri-tllčnih prostorov, dočim je bilo za prizidek odklonjeno; Petru Bolhi za gradbo prizidka; Ivanu Mi-klu za gradnjo enonidstropne hiše v Cimperma-novi ulici; Tonetu Krnliu za gradnjo keramične peči in tovarniškega dimnika v Gerbičcvi ulici; Antonu Brolihti za gradnjo pritlične hišice ob Cesti na Rakovo jelšo; Oražmovemu diiaškcmu domu za adaptaciio podstrešja; Francu Novlianu za gradnjo enonadstropne hiše ob Poljanski cesti; Foni Seliak za adaptaciio kletnih stanovanj; »Jugoslaviji«, spi. zav. družba, za adaptaciio pritličja za lekarno. Slovenski banki zn adaptacijo prvega nadstropja in Marijani Luschin za adaptacijo stanovanj. Uporabna dovoljenja so bila izvina; Ing. Vladimiru Subicu, Ani Šoštcrič, dr Antonu Mavri, Maksu Severiu, Martinu Humku, Riii PodkralJek, Anici Ogrin, Karlu Vidmarju, Josipu Resnikn, Milki Kovač, Francu Košnku, Viktorju M Sterl«. karjti, Lovrencu Kernu. Davorinu Rovšku, Aloj. zlju Furlanu, Alojriju Hrovntiču in Jakobu Brumu. Frnniu Golobu se je dovolilo znižanje kavcijske hipoteke proti plačilu v gotovini v znesku 1000 Din. — Odklonjena je bila prošnja za adaptacijo izložb trgovcev Ivana Piske rja, Antona Turka in Frnnje štrkovič na Dunajski cesti 7. Naša pesem v Franciji Uspehi Glasbene Matice N a n c y, 26. novembra. Mogoče, da smro se na I o pot odpravili z malo deljenimi čuvstvi. Majhni smo, skromni, če le moremo skrijemo še tisto, kar bi večji narodi z velikim pompom pokazali svetu in porabili v svoj prid. Ali smo toliko znani Francozom, da vzbudimo zanimanje za našo pevsko turnejo, ali jih ogreje naša pesem, kakor je pred letom Cehe, Slovake in Poljake? V takem razpoloženju so se vršile vse priprave. In ko smo 23. novembra zvečer nastopili pot preko Jesenic, Avstrije in Miinchena, je bilo v nas lepo, polno vere in samozavesti, da se vrnemo tudi to pot s častnimi uspehi za zbor in narod. 80 članski mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom opernega dirigenta g. Poliča Mirka se je pomesti! v dva velika Pullman vozova z električnim pogonom, katera nam je stavila avstrijska Zvezna železnica za vso vožnjo na razpolago. Izredno uslužnost smo uživali na vsej poti od železniških, carinskih in policijskih organov. V nedeljo zjutraj smo r. zadovoljstvom zapustili trde sedeže naših vagonov ler stopili na živahen mogočen kolodvor v Mttnehenu, kjer nas je pozdravil naš rojak, jugoslovanski vicekonzul gosp. Vršič, ki se nam je z izredno ljubeznivostjo stavil na razpolago pri ogledu mesta in njega bogatih zanimivosti. Ker nani vreme ni bilo popolnoma naklonjeno, smo se poslužili treh tramvajskih voz, v katerih smo si tekom dopoldneva ogledali mesto, ki je bilo radi nedelje in mračnega dneva precej mirno. Po kosilu smo se porazgubili v številnih dvoranah mogočnega nemškega muzeja, kjer smo se čudili nemški preciznosti in marljivosti. Ob 22 smo bili zopet na železnici ter mimo Augsburga, Ulma, Stuttgarta, Karlsruhe, Baden-Baden drugo jutro prispeli na zadnjo nemško postajo Kehl. V prvem jutranjem svitu smo zdrknili čez mogočni renski most in že smo bili na francoskih tleh, v starodavnem Strassbouijiit rojstnem mestu marseljeze. Na kolodvoru sta nas pričakovala univ. prof. Tesničre Lucijan in rojak trgovec Lavrič, Id sta nam bila ljubezniva mentorja ves čas v mestu. Tekom dopoldneva smo si ogledali v avtobusih mesto, zoološki vrt, muzej in nad vse zanimivo gotsko katedralo z mogočnim portalom, znamenito astronomično uro, bajnolepimi barvastimi okni, skozi katere je ravno pri našem ogledu posijalo solnce, da so bili naši vtisi neizbrisni. Tudi stolpu nismo prizanesli, odkoder >e nam je nudil veličasten pogled na mesto. Preko Luneville smo prispeli v mraku v Naiicy. Po kratki, a silno prisrčni recepciji, lci nam jo je priredilo alzaško-lotarinško pevsko društvo »Choralec in »Zveze vzhodnih bojevnikov« (Poillu d'Orient) smo se razmeslili v tri hotele okoli spomenika osvoboditelja in državnika Thierja tik kolodvora. Noč v udobnih hotelih je nadomestila, kar smo zamudili in opustili v vlaku tekom dveh dni in noči. Dne 26. novembra so nas izvabile živahne ulice bogatega Nancyja, ki se po velikosti in številu prebivalstva približuje našemu Zagrebu. Mesto je čisto, z bogatimi Irgovskimi hišami, kjer si zamore človek omisliti pod eno in isto streho popolnoma vse, kar rabi v življenju. In ni drago. Tudi zgodovinske zgradbe so v Nancyju silno zanimive, med drugimi n. pr. grad poljskega kralja Stanislava, kjer se sedaj nahaja sodišče, mestna uprava itd. Izmed cerkva naj omenim samo cerkev sv. Mihela, sezidana leta 1874. v gotskem slogu, kakor katedrala v Strassbourgu. Za to cerkev je prispeval celo avstrijski cesar Franc Jožef. Ogledali smo si tudi katedralo, kjer je ves zbor prisostvoval poroki, ki se je z največjim bleskom ravno isti čas vršila Proti večeru smo se poklonili merit (županu) mesta, ki nas je pozdravil kot drage prijatelje v krasnem govoru t^r poklonil zboru krasno častno medaljo. Zahvalil se mu je g dr. Ravnih ar ter poklonil mestni občini krasen album s slikami Slovenije. V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil župana g. prol dr. Pretnar, kar je izzvalo vihar navdušenja pri navzočih zastopnikih občine. Zvečer se je vršil v krasni dvorani Viktor Poirel prvi naš koncert. Ko smo zagledali pred seboj do zadnjega kotička napolnjeno v obliki amfiteatra zgrajeno dvorano, smo pod z-voki godbe smelo nastopili, dame v narodnih nošah, viharno pozdravljeni Po marseljezi niso hotele pojenjati ovacije dirigentu Poliču in zboru, ki so še stopnjevale po naši himni. Skoro neverjetno, da je segla slovenska pesem ludi Francozom v srce. Ako je ugajala naša moderna, je naravnost užgala naša narodna pesem, katerih precejšen del smo morali ponavljali in dodajati. Šef prosvetne centrale je imel v začetku koncerta ognjevit nagovor na zbor, poklonjeno nam je bilo sveže cvetje, med drugimi od pevskega zbora »Cbo-rale«, slovenskih delavcev, ki so se pripeljali iz okoliških mest na koncert, da poslušajo slovensko pesem, katere že toliko časa niso imeli prilike slišati. Niso se mogli ločiti od nas, spremljali so nas k večerji in v hotele. Tudi slovenski in drugi jugoslovanski akademiki, katerih je tu nad 30. so bili vedno z nami Led je bil prebit, odstranjena lahka bojazen, da nas Francozi ne bodo razumeli, da jih naša pesem ne bo ogrela. S podvojenim veseljem nadaljujemo jutri pol po Franciji, obiščemo naše brate izseljence v Merlebachu in Aumetzu, kjer jim priredimo brezplačno koncerte. Težko ponesrečil, ko je vozil vino Kostanjevica ob Krki, 28. nov. Nocoj ob prvem mraku se je tukaj zgodila težka nesreča, ki jo je povzročilo letošnje vino, posredno in neposredno. Gostilničar Sitar iz Toplic pri Novem mestu je kupil za potrebe gostilne nekaj sodov vina v Sv. Križu pri Kostanjevici. Danes se je napotil s hlapcem Francetom na pot, da s par konji prepelje kupljeno vino domov. Srečno sta s Francetom prišla k Sv. Križu, srečno sta naložila na voz troje polnih sodov in France je pognal konje proti domu. Pri nakladanju vina se je hlapec poslužil prilike in se pridno žalil s pijačo. V nekoliko vinjenem stanju je France poganjal konje proti Kostanjevici. Njegov gospodar je med tem šel na državno cesto, kjer je počakal ua Ta-predov avto, da bi se ž njim peljal do Novega mesta. Cesta od Sv. Križa proti Kostanjevici se nekoliko pred mestom lahno spušča nizdol. Hlapec France je hotel zavreti težko natovor-jeni voz, pri tem pa je prišel pod kolesa. To se je zgodilo dobrih 10 metrov od kosta-njeviške šole, približno ob pol šestih zvečer. Moža ni nihče videl, dva dečka sta slučajno opazila konje, ki so šli brez voznika dalje v Kostanjevico. Dečka sta najprej ustavila konje, potem poiskala voznika, ki je ležal na mestu nesreče z razbito in s krvjo oblito glavo. Pokli- | cali so zdravnika dr. Ivanuševiča iz Ko- : stanjevice, ki je ugotovil, da ima hlapec 1 France zlomljeni obe nogi, eno pod kolenom, drugo v členku. Moža so j prenesli v Kostanjevico, kjer ga je za prvo silo obvezal in obložil zlomljeni nogi zdravnik dr. Ivanuševič. Cez dobro uro se je mimo pripeljal Tapredov avtobus iz Brežic, v njem tudi gospodar težko ponesrečenega hlapca, gostilničar Sitar. Hlapca so naložili v avtobus in ga odpeljali v bolnico v Kandijo, dočim je gosp. Sitar zaradi konj in vina moral ostati cez noč v Kostanjevici. Ponesrečeni France je ves čas prevoza ležal v nezavesti ter se zdaj v bolnici bori s smrtjo. Ima zlomljeni obe nogi in glavo razbito. »SALONIT" cementno azbestni Skrili je najboljši materijal za pokrivanje zgradb Tragična smrt v vodi Vič, 20. novembra. Več tednov je že preteklo, odkar pogrešajo g. Jožefa Klobučarja, ki je stanoval na Glincah, gostilna pri pošti. Odpravil se je namreč pred dobrim mesecem z vozom in parom konj v mestni log, da bi pripeljal domov za zimo potrebne kurjave. Od takrat pa ga ni več domov. Njegova žena jo vsa v skrbeh kmalu naznanila vso stvar pristojni oblasti, nakar se je začelo poizvedovanje in iskanje. Voda v Malem grabnu, ki je tiste dni vsled obilega dežja precej narasla, se je odtelda in po kazali sta se v bližini Ceste treh cesarjev v strugi dve opremljeni konjski glavi in voz, v katerem so domači spoznali, da je to voz in konji, s katerimi je odšel v log oče, g. Klobučar. Po tej usodni najdbi je postalo jasno, da je moral Klobučar po neznanem naključju zavoziti v visoko narastlo strugo Malega grabna, v kateri je našel žalostno smrt. Kljub neumornemu iskanju pa se ni posrečilo, truplo najti do današnjega dne. Danes pa ga je nedaleč od kraja, kjer so našli konje in voz, našel zamotanega v koreninah neke vrbe t,. Lunar Matija, ki se je ves čas neumorno trudil, da bi utopljenca našel, Vsled prevelike vode se mu to doslej ni posrečilo, šele ravno po — potih tednih ga je našel. Klobučar zapušča ženo in par odraslih otrok Umorjen puščavnih Meniha ubila zt 30 dinarjev. V bližini samostana Sv. Andreja pri Skoplju so našli pred kratkim umorjenega tamkajšnjega pravoslavnega puščavnika meniha o. Gelazija. Kot krivce so prijeli tri Arnavte: Afeta Malzama i/, Cai-rana in brata Ujaza in Biljuza Mustafoviča iz Sko-plja. Izprva so vsi trdovratno tajili, a ženi obeh bratov sta izpovedali, da sta se brata vedno nekaj dogovarjala z Alefom Malzamom glede o. Gelazija. Slednjič sta tudi brata podala obširni izpovedbi, po katerih sama nista sodelovala pri umoru, pač pa je umor izvršil Afet s pomočjo Arnavta Fejima Bedže-toviča. lljnz je izpovedal med drugim: Nekaj dni pred umorom je prijel k meni Afet in mi rekel: »Menihu Gelaziju sem dolžan 3000 dinarjev, a kakor se zdi, mu jih ne bom mogel vrniti, ker sem prišel v velike dolgove Pop je zelo bogat in bilo bi dobro, da ga ubijemo in oropamo « Afet je Ujaza pozval, naj pri umoru sodeluje, kar je pa ta odklonil. Cez nekaj dni ga je Afet še enkrat nagovoril, a ker se je Iljaz zopet branil, mu je Afet rekel, da ima že drugega pomočnika — Fejima Bedžetoviča. Dal je Iljazu 1000 dinarjev in mu zapretil. naj molči ko grob. Po uboju je prišel Afet zopet v Skoplje k Iljazu in mu rekel: »Popa sva ubila jaz in Fejim. Bilo je tako: Neko noč ie Fajitn nnn.n zgrabil Ln mu na hrbtu zvezal roke. Odvedla sva' ga nato par sto metrov od celice. Fejim ga je bil in ga odgnal za samostan do neketra erma. Tu mu ie začel nreiskn- vati obleko za denarjem. Menih je pa imel pri sebi samo tri desetdinareke bankovce. Ostali denar, je rekel Gelazije, je ostal pri samostanskem predstojniku Matku. Nato je Fejim predlagal, da bi meniha pustila živega. Toda ker je naju poznal, sva se bala, da bi naju izdal.« Nato sta se oba vrgla nanj in ga umorila z noži. Oropala sta mu 80 dinarjev, tri ure, meniške čevlje in okolu 30 kg sladkorja. Afet je nato da! Iljazu še okolu 20 kg tur-šične moke, 3 kg sladkorja in 10 dinj in ntu zapretil, naj nikomur ne pove besedice. Kajti, če bi kaj izdal in bi bil Afet aretiran, ga bodo pa maščevali bratje in ga ubili. Nato so zaprli ludi Fejima Bed/etoviča. Afet še vedno trdovratno molči. Pogreb pilota Miillerja Maribor, 29. novembra. 1'oslcdnja pot pilota Miillerja je bila veličastna. Pred bolnico, kjer se je v tamošnji mrtvašnici izvršilo blagoslovitev pokojnikovih smrtnih ostankov, ob ulici, koder se je pomikal sprevod, zlasti vzdolž državnega mostu in glavnega trga ter na kolodvoru, se jc zbrala ogromni- množica ljudi, ki je s svojo veliko udeležbo pri pogrebu počastila spomin tragično umrlega pilota tlansa Miillerja. Na čelu sprevoda je svirala vojaška godba turobne žalostinke. Sledili so člani tukajšnjega uioto-kluba na motornih kolesih. Za krsto so korakali člani aero-klu-ba s predsednikom dr. Tominškoin, okrožni inšpektor dr. Schaubach kot zastopnik bana ing. Serneca, bivši oblastni komisar dr. Leskovar, mestni župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, občinska svetnika Žebot in dr. Miihleisen ter predstavniki raznih mariborskih športnih klubov. Nad sprevodom je krožilo ves čas letalo z žalnimi trakovi na krilih. Od pokojnika se je poslovil v mrtvašnici tukajšnji pastor Baron. Nn kolodvoru je pelo društvo »Jadran« žalostinke, predsednik aero-kluba dr.Tominšek pa je imel poslovilno besedo. Iz rokovnjaške kronike Zopet tlvn vlomilca pod ključem Ljubljana, 29. novembra. Kriminalna kroniku Ljubljane in okolice je vedela zadnje čase zelo mnogo poročati o neštetih vlomih. Niti ena noč ni minila, da ni bil kjerkoli okrog Ljubljane izvršen vsaj en vlom. Med prebivalstvom je radi tega zavladalo veliko vznemirjenje in hišna vrata so bila lako dobro zapiranu komaj še pred desetimi, enajstimi leti, v času demobilizacije, kakor so bila sedaj. Vse je kazalo, da terorizira Ljubljano velika vlomilska tolpa, izvrstno organizirana in skrajno previdna. Zakaj vse sledi, ki so jih oblasti mogle za skrivnostnimi vlomilci dobiti, so bile prav neznatne, šele ko je bilo nekaj vlomilcev zasačenih pri delu in ko je nekoliko po-^ magal tudi slučaj, šele tedaj se je oblastem jkj-"srečilo odkriti glavna gnezda vlomilcev in po-loviti vsaj najnevarnejše zločince. Vsi vlomilci sicer še vedno niso za varnimi zidovi, vendar pa so vsaj pregnani iz bližine našega mesta ter najbrže ne bo dolgo, ko bodo tudi oni prijeti. Obenem se je pri aretaciji vlomilcev tudii pojasnilo, da ni šlo tu za večjo vlomilsko organizacijo, ki bi obsegala vse ljubljanske vlomilce in imela vse vlome na vesti, temveč, da je delovalo tu več manjših vlomilskih tolp. ki pa so bile prav dobro organizirane ter še bolj podjetne. kakor bi bila enn sama splošna vlomilska tolpa. Radi razcepljenosti vlomilcev, ki so delali ločeno [K> manjših tolpah, je bilo tudi zelo težko zatreti vlomilsko početje okrog Ljubljane. O največji tolpi, lo je o oni, ki je imela nekako središče pri Devici Mariji v Polju ter je vlamljala po vsem Posavju, v Ljubljani in celo na Ljubljanskem barju, smo že poročali. Ta tolpa je izvršila tudi veliki vlom v Kušarjevo trgovino »Pri dolgem mostu« na Viču. Preiskava proti tej tolpi še teče. Izkazalo se je tekom preiskave, da njeni člani nimajo na vesti samo vlomov, temveč tudi nekaj ropov. Proti drugi vlomilski tolpi pa je bila le dni preiskava že zaključena. Tolpo sta tvorila prav za prav samo dva vlomilca, če odštejemo vse njune skrivne pomagače. Zato pa sta bila ta dva vlomilca skrajno delavna in sta v kratkem času izvršila toliko vlomov, kakor bi jih mogla napraviti povprečno »talentirana« vlomilska tolpa v dobi več mesecev. Oba lopova sta bila aretirana le slučajno, kar je ravno najbolj zanimivo. Po klancu blizu Otoč pod Brezjami je stopala 7. novembra popoldne orožniška patrulja in ogledovala, če je v bližini kaj potepuhov ali ciganov. Nasproti sta patrulji lepo primarširala dva, še kar čedno oblečena možaka. Kakor da se ne bi sploh zmenila za orožnike, sta hotela mimo njih. Orožniki pa so ju ustavili, zakaj možaka sta jim bila le sumljiva. V istem trenutku pa je en potepuh skočil vstran, vrgel proč dežni plašč in aktovko ter jo popihal, kolikor so mu dale noge. Cc prav je orožnik še tako tekel za njim, ujeti ga pa le ni mogel. >amo ostra britvica jamči za prezhibno britje. Britvice Gillette imajo izredno fino rezilo in so zato zanesljive in trpežne. Založite se pravočasno ž njimi! Gilktte Orugegu jjotepuha pa so krepke orožnLške pesti tako zagrabile, da se jim ni mogel iztrgati. Orožnikom je povedal, da mu je ime Franc Petkovšek in da je doma iz Verda pri Vrhniki. Bil je prepeljan v sodne zapore v Radovljici. Jam se je še vedno izdajal za Petkovška. Sodi-šče v Radovljici je pisalo na Vrhniko, odtam so pa odgovorili, da ne poznajo nobenega Petkovška z Verda. Ker je »Petkovšek« vedno poskušal. da bi pobegnil, so ga prepeljali v ljubljanske zapore. S tem pa je bilo tudi njegovega »ineognita« konec, zakaj že prvi paznik v zaporu gu je pozdravil: »O Jože Petrič, si že spet pri nas!« Fant je bil res 27 letni Jože Petrič, doma iz Rogutca in pristojen v št. Jurij pri Grosupljem. Po poklicu, pravi, da je delavec, v resnici pa je eden najbolj prosi u lih vlomilcev, tatov in rokomav-hov, kar jili je kdaj poznala Ljubljana. Dne 19. oktobra je pobegnil iz mariborske kaznilnice, torej se je le (9 dni veselil zlate svobode Odsedeti pa ima še večletno ječo. Petrič dolgo časa ni hotel povedati, kdo je njegov pobegli sokrivec. Ko je pa videl, da bo moral sam odgovarjati za neštete vlome, ga je le izdal, dasi je prvotno trdil, češ, dn ga pozna le površno, da mora biti to neki Žirovnik, doma iz Britofa pri Kranju. V prepričanju — napačnem seveda - da bosta dobila vsak polovico kazni, je končno povedal njegovo ime: Jakob Cimžar, 25 letni delavec iz Orehovelj pri Pre-dosljali. Seznanila sta se v mariborski kaznilnici. Cimžar je odsedel svojo kazen dva mcscc« prej, preden jc Petrič ušel iz kaznilnice. Domenjena, da se jiozneje dobita, sta se takoj po Petričevem begu sestala in nato skupno izvrši a v najkrajšem času vse polno vlomov, ki sta jili deloma tudi priznala. Tako sta izvršila v Škof j i Loki dva vloma in sicer v Pogačnikovo in Javorjevo gostilno. I okradla sta cigaret in obleke v vrednosti okrog 5000 Din. Dalje sta vlomila v Vižmnrjih v go- stilno Marije Štrukljeve, kjer sta odnesla mno go pletenin. V Ljubljani sta poskušala vlomiti v Peičevo gostilno v Koleziji. Prepodil ju je stražnik, ki je našel tam poln nahrbtnik pletenin, izvirajo-čili iz vloma v Vižmarjih. V Zgornji šiški sta vlomila v pisarno Martina Jančigaja. Odnesla sta železno blagajno in dežni plašč. Blagajno sta razbila na železniškem tiru, ali povesil so jima je nos: notri sta našla le 37 srebrnih kron, domnevanih tisočakov pa m bilo nikjer. Dežni plašč, pa je Cimžar izgubil pri Otočah na begu. Ravno tako smolo sta imela, ko sta vlomila v postajališče Žabnico pri škofji Loki. Železniškemu čuvaju sta odnesla le očala in škarje _ Poskusila sta tudi vlomiti v trgovino Ivana t cenika v Žabnici, pa sta ubila le šipo, nakar sta bila prepodena. Na vesti imata dalje vlom pri Antonu Hafnerju na Trati pri škofji Loki Odnesla sta nekaj garderobe. To so vlomi, ki jih priznata. Ali v času med 19. oktobrom in 7. novembrom je bilo od Ljubljane pa do Kranja izvršenih še cela vrsta vlomov in ni izključeno, da imata mnogo teh rav-no Petrič in Cimžar na vesti. Zanimivo je, knko je bii aretiran Cimžar totem, ko je Petrič izdal njegovo pravo ime gn je policijo dolgo lovila. Ujela ga je takole- Cimžar je v predmestni gostilni lepega večera pil za skupiček svojega vlomilskega plena, se napil, pričel razsajati ter se stepel z drugimi gosti. Tedaj je bil aretiran ter je tako sam skočil v policijske zapore. Oba, Cimžar in Petrič, sta znana in skrajno nevarna vlomilca. Poznata vse vlomilske trike in spretnosti, (ako da bi lahko na kaki vlomi sk> visoki .šoli mogla celo predavati o vlomilski tehniki. SiGaii-uv Linimem odpravlja bolečine! Varujte se pred pljučnimi katarji! ink„iA0kQiZapaZite'Tda.VaŠ? pijufa niso v redu> uamažite prsa lakoj s Sloan-ovo Limment mastjo. Ni treba drgniti, kajti mast gre sama v kožo do bolnega mesta, kateremu privodi svežo kri a bolečine iri nepr.jetnosti odstranjuje. Po težkem dnevnem delu al. po zadrzavanju v naravi za časa dežja in drugih padavin je Sloan-ova mast odlično sredstvo za bolne mišice in skrčene sklepe. mišice Rabite Sloan-ovo mast proti revmatizmu, išijasu. bolečinam v kr iu, v bokih, proti bolečinam distorzije in kont ,-zijo in proti vsem boleznini mišic. Generalno zastopstvo Miš kovič in Comp. Beograd, Sarajevska 70 Dobiva se v vseh lekarnah in drogeriiah! Veliko gorja si prihranite, preprečite bolezen in dela-nezmožnosl, če takoj pri nastopu glavobola zauži-jete priznane Zakonito zaščiteno ime jamči za pristnost in vrednost, Pristne samo v originalnem zavoju ..jffohiabjGfcUto". Zgodovinski dan Slovenske Krajine Dol. Lendava, 29. novembra. Dan 29. novembra t. 1. je za zgodovino našega Prckmuria. zlasti pa za njegov vzhodni del važnega zgodovinskega pomena, lega dne so pred 10 leti Mačk; ar i, ki se nikakor niso mogli spoprijaznitl z izgubo Sloveuske Krajine, kjer so mogli nad našim ljudstvom gospodariti po svoji mili volji, z nepričakovanim napadom vdrli na naše ozemlje ter zasedli Dolenjo Lendavo, ki je tvorila za tedanjo dobo važno strateško postojanko. N'a ta način so hoteli postaviti javnost pred dovršeno dejstvo ter novo stanje izkoristiti v svoj prilog. Ali naša vojska, ki' je v onih težkih dneh klpenjn in grabežljivega seganja neprijateljev po našem ozemlju s tolikim pogumom in s toliko požrtvovalnostjo vršila svojo plemenito obrambno nalogo, se je tudi tu z uspehom vrgla na vsiljivega tujca, da naglo pregnala iz Dolenje Lendave in ga vrgla čez državno mejo. Kakor tudi je šla ta obletnica skromno in brez posebne proslave mimo nas. je vendarle pomembna, ker je hrabri čin naše vojske preprečil nakane Madjarov in odprl vzhodnemu delu našega Prek-murja pot do mirnega razvoja v okrilju naše narodne države. — (A. A.) Bcslifo — ne moi! Kam dovaja strast. V Bulatovcu v Srbiji so aretirali tamkajšnjo učiteljico Mioo Stankovič zaradi sokrivde na umoru učiteljeve soproge Angeiiue Milenkovič Učitelj Rado Milenkovič je bil šele pred par leti šiloma odvedel staršem mlado Angelino Sta-nimirovič, hčerko pirotehničnega mojstra v Kra-gujevcu, in jo nato poročil. Rodilo se jima je dete — sinček Vasa. Milenkovič se je pa že čez leto dnt seznanil z učiteljico Mico Stankovič in ji obljubil, da bo svojo ženo ubil- nato pa njo poročil. Začel je strašno pretepali ženo, dokbf je ni 29. okt letos bil toliko časa, da je izdihnila Njena nenadna smrt je vzbudila sum srezkega načelnika v Pro-kuplju g. Krsta Peroviča, kt je poznal učiteljeve odnošnje s Stankovičevo Dal je izkopali truplo pokojne žene in zdravniki so ugotovili, d.i je umrla nasilne smrti. Milenkoviča so spravili v zapor, nakar sta se takoj javili dve njegovi učenki, ki sta bili priča, kako je Milenkovič davil svojo ženo. Učiteljica Stankovičeva se je očividno bala. da je Milenkovič ne bi zapletel v stvar, zato je vložila proti njemu ovadbo, da ji je bil storil silo. Ko so jo pa z Milenkovičem konfrontirali. je priznala, da ji je bil učitelj obljubil, da ženo ubije in se nato poroči z njo. Stankovičevo so nato zaprli. Na smrtni posteVi priznal tatvino M. Sobota, 27. novembra. Leta 1918. je trgovcu Presu v Salovcih nenadoma izginil neki bronasti predmet. Začele so so preiskave, loda zastonj Ukradenemu predmetu niso mogli priti na sled. Tekom dolgih let je šla stvar v pozabljenje. Gospodarju se niti sanjalo ni, d« bi še kdaj videl ukradeno stvar Zato je bilo tem večje njegovo začudenje, ko je sedaj dobil sporočilo, da dobi pogrešano stvar nazaj. Najbolj značilno je, da se je tat sam javil. Bil je t6 neki mož iz Crensovec. Nad deset let si radi ukradenega blaga ni delal težkih dni. Zdaj pa je nevarno zbolel Čutil je, da *e mu bliža smrt. V tem položaju ga je začela vest preganjati. Ukradeni predmet mu ni dat miru. Dolgo ga je mučila misel, kaj naj stori Naposled se je odločil, povedal domačim vse in jim naročil, naj ukradeno stvar vrnejo lastniku. Kakor hitro se je to zgodilo, se je bolnik pomiril in kmalu na to tudi umrl. Koledar Sobota, 30. novembra: Andrej, apostol. Osebne vesti — Poroka. Minulo nedeljo, dne 24. t. m. sta se v Beltincih (Slov Krajina) poročila g. Josip F r i d r i c h, sin voletrgovca- in gospodična 01 s;;a Klepec, hčerka splošno znanega trgovca ,!• ška Klepca Kot priči pri poroki s!a bila g. nadučitelj Sprager in Vilko Klepec, trgovec v Beltincih. Novo-poročencema želimo obilo sreče! Novi grobovi + V Ljubljani je v četrtek zvečer umrla ga. Avgusta W a g n e r. Pogreb I>o danes ob pol 2 popoldne z Miklošičeve ceste 36 — Na Trnovskem pristanu štev. 26 je umrl včeraj g. Oton Drelse, znani in ugledni ljubljanski posestnik itf tovarnar. Pogreb bo v nedeljo 1 decembra ob 3 popoldne. + Na Blejski Dobravi je nenadoma umrl : g. Andrej Kunčič. + 25 Kupš:ncih (pri M. Soboti) je umrl tr- j govski pomočnik, 27 letni Kari Scčko. Pokosila ga j je jetika, katere se je naleze! po prehladu ob ve liki povodnji 1. 1925. N. p. v m.! vse tršega kot ml. Zato se trumoma izseljujejo, zlasti v Južno Ameriko, v Argentino. Toda slovenska zavest pa je pri večini odllfina. Kakor kraški hrasti stoje; dasi so pravični svoji državi, nikdar ne pozabijo, da so olroci slovenske matere in je za nobeno ceno ne zataje. Naš ponos so, naj bodo tudi naša velika ljubezen.* Poslušajte našega ko-leduika: pomagajmo bratom z veliko darežljivo, žrtvujočo ljubeznijo! -- Slovenska straža v Ljubljani (Poljanski nasip 10). •k Trgovine na državni praznik t. decembra. Zveza trgovskih gremijev za dravsko banovino v 'Ljubljani objavlja: Na podlagi razglasa gospoda bana dravske banovine morajo biti na praznik Ujedinjenja, dne 1. decembra t. L vse trgovine v mestih, kaleor tudi na deteti — ves dan zaprle. •k »Ilustracija«, štev, 11 izide danes popoldne. Proli večeru bo na razpolago v vseh ljubljanskih trafikah in knjigarnah. Posamezna številka po 10 Din. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6-1. •k Udeležba vojakov na športnih prireditvah. V poslednjem času se često obračajo razna športna društva na vojaške oblasti s prošnjo, da se dovoli vojakom-sportnikom nastopati na njihovih klubskih prireditvah. Vojaška oblasl nima ničesar proti temu, če vojaki sis ematično goje šport in po daljšem treningu uspešno nastopajo na posameznih športnih prireditvah. Nikakor pa ne more odobravati udeležbe vojakom, ki se za športni nastop niso dovolj in sistematično pripravili, ker bi lo zanje moglo imeti usodne posledice, vojaštvu pa bi samo kvarilo ugled zbog neuspeha. Vsled lega se opozarjajo vsa Športna društva, ki reflek-tirajo na udeležbo vojakov-sporinikov na svojih prireditvah, da se v bodoče s svojimi prošnjami pravočasno obračajo na vojaško oblast in da v svojih programih in časopisih ue objavljajo vi jaškega nastopa, dokler za to niso predhodno dobili dovoljenja kompetentne vojaške oblasti. š S« S U i-kupuje primerna darila za deco in odrasle najceneje v trgovini: M. T i č a r , Ljubljana Oglejte si izložbe in razstavol Mata kronika Več ljubezni do bratov! Iskrena hvala koledniku mohorjevega koledarja za tople besede, ki jih je posvetil našim bratom v tujini! \Ali mati Slovenija mist ua svoje otroke neč in dan, kakor je mislila Ana Tobijeva? Priznajmo si tudi ta greh: Mali Slovenija misli premalo nanje in zato tudi otroci pozabljajo svojo mater .. Velika Nemčija, skrbna Češkoslovaška ves'a za vsakega svojega človeka po vsem svetu. Mnogo store Poljaki, tudi Italijani. Za njimi moramo, tembolj ker smo majhni in jt vsakega tisoča naših ljudi, ki se izgube, zelo škoda.-. O naših primorskih bratih pravi: »Trd gospodarski boj bi jejo tamkaj naši bratje; k Sprememba avtobusne vožnje na progi Kranj—lezersko. V uedeljo dne 1. decembra prične prevažati avtobus, last avtobusne družbe z o. z. Paar in Štraus v Kranju; državna pošta Kranj —Kokra—Jezersko. Avtobus bo odhajal dnevno iz Jezerskega ob 7 ter ima zvezo v Kranju ob 9 z avtobusom, ki odhaja v Ljubljano. Popoldne odhaja avtobus ob 16 iz Kranja, hotel Slara pošta. k Kres v Zabukovici Na predvečer k državnemu in narodnemu prazniku ob 11. obletnici zedinjenja in v proslavo tega zgodovinskega dne zažge v slučaju lepega vremena društvo rudarskih nameščencev direkcije državnega rudnika v Zabukovci pri Celju, dne 30. nov t. 1. v času od 18 do 19 na dobro virlni Bukovci (nasproti Žalcu) kres in spusti lepo število raket. k Francosko brodovje v naših vodah. Dalmacija se pripravlja na slovesen sprejem francoskega brodovja, ki spremlja naša dva nova pod-mornika »Smeli« in »Osvetnik« iz Toulona v naše morje. Brodovje je sestavljeno iz velikih torpedo-tovcev »Leoparde, »Panthere« in »Tiger« ter Še-'"'• »orpedovk. Brodovju poveljuje kon- treadmiral Dubois. Dne 4. decembra dospe franco-, ..dovje v sibenik ler obišče potem tudi Dubrovnik in Koior. V Jugoslaviji ostane do 13 decembra Sprejem v Šibeniku in ostalih naših iukuh bo kar najveličastnejši. Kakšna ho letos zima? Znanstvo o vremenu, vremenoslovje, meteorologija je dognala, da bo letošnja zima 1929—1980 ena najhujših, kar smo jih kdaj doživeli. Trdijo, da so izkustva te vede neoporečna, ker izhajajo iz stoletnega opazovanja in iz matematike. Učenjaki dalje menijo, da se najdejo kakor povsod drugod tudi glede vremeua in toplote posebni ritmi, krivulje, ;:-periodicitetec, ki jih morejo izraziti s številkami. Kakor se jx>navljajo velike zimske in ledene dobe zemlje, tako zavisijo od številk tudi vroča poletja in hude zime — pa uajsi je to dognati iz poteka zvezd ali iz premikanja zemlje in njenih prirodnih sil. Za to zimo pa so napovedali tak mraz, ki še prekaša mraz zime 1928/29, ki je bila ena najhujših. Nekateri raziskovalci trdijo tudi, da sta si značaju poletja in zime podobna, da sledi torej dolgemu, vročemu poletju (kakršno je bilo zadnje) tudi dolga in mrzla zima — nekakšen zakon izenačujoče pravičnosti. Spoštujem znanost, ne verjamem ji pa nič. Prav čudno je, da se človek zateka k obsežni ma-tematuu, govoriči celo o meteorjih in solnčnih pe-gan, ki ima vendar najboljše merivce tlaka, toplote in vremena prav pred nosom: namreč rastline in živali. Ako me vprašate, kakšna bo letošnja zima, vam odvrnem, da vprašajte moje prijateljice živali ln rastline. Podam vam nekaj njih odgovorov. Predvsem pogledam dlako mojih živali. Pa ne grem k lisici, srni ali zajcu, kar do psa, koze, mačke, kanarčka se obrnem. Dognano je, da jim pre;ih rovi globoki in jih je težko najti Tako so napravile lansko zimo Letos so se vgnezdile prav plitvo pod rušo in si pripravile malo zalog. Pravijo, da so prav tako storili hrčki in krli. Rekli bi torej, da bo letos kvečjemu prav mokra, ne pa huda zima. Pa si v tretje oglejmo še ptiče. Tu moramo biti previdni. Zakaj ti pernati otročifii so večinoma lahkomiselni ln jim ni dosti zaupati Pa ne vsi. Žerjavi in štorklje so zanesljivi ptiči — pa so se prav ti letos pozno odpravili od nas. Nasprotno pa ne moremo kdoveknj zaupati lastovkam. Zgodi se, da se precej zakesnijo, če se zima počasi bliža. In zgodi se, da tako odlašajo in se igrajčkajo okrog, da se prepozno zberejo in jih na stotisoče spotoma omaga in obleži na zamrztlh poljih. Tako s o je zgodilo Inni, v tej straSni zimi Letos so ptiči večinoma pozno valili. Lastovke sn leios (kar se malokdaj primeri) trikrat gnezdile. Tudi to je znak — 2e že ne mile — pa pozne zime. t« slednjič: Kaj prsvi drevje in grmovje? Lansko jesen so bili nooki ookriti z debelo ko- žico, letos pa le s tenko in nežno. Mimo tega tudi vidimo, da se je letos ozimina upala čudovito visoko priti iz zemlje. Najzanesljivejše in najbrezhibnejše podatke pa dobimo pri najskrivnostnejSi in najzagonetnejši vseh rož, ki je med rožami to, kar so med mesti Benelke: lahno, čarobno lepo bitje, posvečeno zanamcem in smrti. To je podlesek, asphodela, mrtvaška in smrtna cvetka in duša odhajajočega leta, ki na čudovit način ponovi še enkrat obe barvi zgodnje pomladi: bledo vijoličasto in nedolžno belo — barvi zvončkov in vijolic Eno najvažnejših in najstarejših kmetlških pravil je* mlnda čebulica podleska se zarije natančno lako globoko v zemljo, kakor globoko bo tisto zimo prišel mraz v zc-mljo. Ta čebulica pa seže navadne še malo globlje. Lansko zimo je ležala zelo globoko, letoSnjo pn čudovito plitvo Lansko jesen je tičala 70 do 80 cm globoko v zemlji, lotos pa le 30 do 40 cm globoko. Zatorej — nič se no bojmo! Prlroda je pametnejša ko vsa človeška matematika. (Nemško Th. Lessing.) Osip Dimov: \Ivan Mihajlovič Petrovsklj, bivši mornariški častnik, se je sprehajal in videl, da bo kmalu dve ura in da bo treba iti h kosilu. Ni dolgo tega, ko je slišal hvaliti neko rusko restavracijo, in je šel tja. Kmalu jc sedel v majhni, ozki, n domači čum-nntt, ki so jo bili prnvkai preuredili v krčmo. Dišalo je po sveži barvi, ohrovtu in parfemu. Pa niso gostje dišali po parfemu. marveč natakarice; v tej berlinski gostilni so namreč stregle ženske. Petrnvskij je sedel v nekem kotu in tuhtnt jedilnik. Vzburljlvo je vplival nnnj francoski parfem. Večkrat se zgodi, dn se Človek prt dišavah spomnt kakih dogodkov. In tudi on se Je mahoma spomnil ppirngrnds v zimskem času, neke p!e?rn dvirane, rezkih zvokov mnzurke, plesa in ... Želodčne bolečine odpravi takoj prašek na špici noža v malo vode. V lekarnah in droi;eriiah 1 zuvoj Din 4'— + Direktni voz-Banjaluka—Belgrad za I. in II. razred se uvede s t. decembrom 1929. •k 20.000 D n poštnega denarja je bilo ukradenega na poštnem uradu v škrljevu (Sušak). Denar se je nahajal v vreči in bil pripravljen, da ga odneso na vlak Kdo bi bil tat, še ui znano. •k Sorman slednjič priznal. Andrej Sor-man, ki se nahaja v reških zaporih, ker je ubil svojo ženo in jo razsekal na kose, je slednjič v celoti priznal svoj zločin. Sorman pride najbrže že pred decembrsko poroto. k Miklavž prihaja, čas, katerega se naša mladina najbolj veseli, je pred durmi. Temu bo prinesel krasno slikanico, onemu lepo knjigo Vse to Ima v veliki izberi v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tako: Domače in tuje živali v podobi Din 30, dalje slikani Robinzon starši, Obisk na pristavi, Mali palček iu Martin Krpan vsaka po Din 20 :k Ali ste morda pozabili? Za vsakega, ki goji sobne rastline, je neprecenljive vrednosti knjiga inž. Cirila Jegliča »Naše prijateljiceki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju. Posebno Miklav-. ži ne smejo nanjo pozabiti! Dobi se tudi v vseh knjigarnah. * »Vse dobro pride od zgoraj,« pravi marslkaki šaljivec, ko ga iznenadi ploha Pri skrbnih ljudeh pa pride v takem slučaju ono dobro Iz žepa ali iz ročne torbice I/, male pločevinaste škatljice se vzame malo »Foiman«-»n/o napornem delu čez dan privoščila to razkošje. In prav nič ji ni bilo videti, da Je natakarica. Plačilni! Jedilni list!« je ukazala. Neki elegantni »plačilni« je priskočil. Ko je ona izbirala po jedilniku, je bil on sklonjen nad njo in jo Je vprašal: »Želite milostna?« Ona je dvignila glavo. »Ivan Mihajlovič! VI tukaj!« »Da... tu imam .. večerno službo ...,« je odvrnil »plačilni-, in se otožno nasmehnil »S čim Vum morem postreči?« Naročila je in ko je odšla, je dobil vplačilni« petdeset fenifiov poleg krožnika. Zdelo se mu je, da mu Je tu denar znan. EC3I SAPUiv. 163» Ljubljana Kai bo danes? Ortfaui: Brez ljubezni. Opera: Prodana nevesta. Kino ljubljanski dvor: Mali predujm na blaženost (Dina Gralla). Kino »DruStveni dom« Glince. Tim in Tora kot mornarja, ob 8 zvečer. Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr, Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII. Umetniška razstava n a Dunajski cesii Nekaj novega v Ljubljani bo umetniška razstava naših mladih umetnikov v centrumu mesta. Gospod Josip Z a 11 a , veleugledni trgovec z že-leznino, je pravkar moderno preuredil svojo prodajalno na Dunajski cesti (poleg gostilne pri »Fi-govcu«) in jo je odstopil našim mladim umetnikom, da prirede v njej božično prodajno razstavo slik in grafik. Ker je g. Zalta odstopil lokal brezplačno, bo vstop prost Vsakomur bo torej omogočen brezplačen poset in ogled lepega števila zbranih umetnin, ki bodo naprodaj, Na ta način se bo nudila cenj. občinstvu ugodna prilika nakupa originalnih domačih umetnin, s katerimi si lahko najprimerneje okrasijo svoje domove. Umetnine lahko porabijo za Miklavževa in božična darila ter ne le sebi, ampak tudi svojim prijateljem in znancem napravijo veliko veselje. Težka je izbira pomembnih, trajno vrednih in obenem ne predragih daril. Radi tega so naši mladi umetniki sklenili, da bodo cene razstavljenim delom kolikor mogoče nizke. Organizacijo razstave sta prevzela gg. akad. slikarja Miha Maleš in Olaf Globočnik. Razstave sc udeleže: Mira Pregljeva, Nikolaj Pirnat, Peter Loboda, Olaf Globočnik, Miha Maleš, Fran Pavlovec, Stane Cuderman, Fran Stiplovšek in Janez Mežan. Razstava se utvori na narodni praznik, v nedeljo 1. decembra ob tO dopoldne. Odprta ostane 10 dni, in sicer od 10 dopoldne do 9 zvečer. Kupljene umetnine bo lahko vsak vzel takoj 8 seboj. Velika udeležba občinstva pri tej originalni in vsekakor velezanimivi prireditvi gotovo ne bo izostala! Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Jutri, v nedeljo 1. decembra so ot.vori v ('nlouii pred veliko dvorano ob 0 dopoldne predprodajn vstopnic in traja do 18. 1'redprodaja so vrši potem vsak dan od li do 19. — Cena vstopnicam: družinske v parterju po 15, 12, 10 in 8 Diu; otroške (t. j. za one otroke ki jih obdari Miklavž) po 2 Din; balkonske po VI Din; galerijske po JO in 8 Din; stoji&ča po 5 Din. — De rila za otroke iu odrasle so sprejemajo že v predprodaji. Prosimo in opozarjamo cenjeno občinstvo, elje danes ob pol 4 popoldne izpred celjskega kolodvora poseben avtobus v Maribor. & V imenik kazenskih zagovornikov ie bil vpisan viš. dež. sod. svetnik v pok. g. dr. Ilinko Stepančič. & Vstopnice za prihodnji prosvetni večer, ki se bo vršil v ponedejjek, dne 2. decembra ob 8 . večer v telovadni dvorani Orlovskega doma in na katerem recitira med drugim iz svojih del pisatelj g. Fran. Sal. Finžgar, se dobe od danes dalje pri Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. MUZ1KALN1 POUK PO RADIU. Lani je znani ameriški dirigent Damrosch uredil muzikalni pouk za šole po radiu. Pouka se je udeležilo približno šliri milijone šolskih otrok. Letos se ie nadaljeval pouk po - National Orchestra«. Oddajala ga je postaja WbAF in nanjo priključene postaje. Walter Damrosch je ustvaril pouk po skupinah, tako da je bil prilagoden starostnim stopnjam otrok. Prva skupina obsega učenet drugega do četrtega razreda, druga petega in šestega, tretja sedmi, osmi iti deveti razred, četrta skupina pa je določena za srednje šole, univerze in glasbena društva. Vobče se je poučevala le klasična glasba. Programi Mmlio-Ljuhtjana: Sobota. 30. novembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Esperanto, poučuje g. Herkov. 19 Razvoj narodnega gospodarstva, dr. Vlado Valenčič. 20 Cilraški večer g. Loeskeja. 20.30 Šlagerji, poje g. Prrmlč. 21 Koncert radio-orkestra. 22 Časovna najx)ved in poročila; radio-orkester. Nedelja, 1. decembra: 9.30 Versko predavanje: Pot na Sinaj, govori prof. dr. Slavič. 10 Prenos slovesne službe božje ob priliki narodnega praznika iz stolne cerkve. 11 Koncert radio orkestra. 15 Državna himna. Ob llletnici zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, predava dir. g. Jug. 15.30 Mladinska akademija mestne ženske realne gimnazije: 1. Dva venčka narodnih pesmi. 2. I. dej. »Majke Jugovičev«, 3. Recitacije. 16.30 Reproducirana glasba. 17 Humoristično čtivo, pisatelj Mil-činski, 17.30 Potovanje v Južno Ameriko, pred. Franjo Berden. 20 (Rezerv, za event. prenos). 22 Časovna napoved in poročila. — Plesna glasba miM ratfio slušala »ARIJO! C€Wi TlJNGSStilN Drugi programi i Nedelja, 1. decembra. Belgrad: 12.30 Koncert radio orkestra. 17.05 Popoldanski koncert. 20 Slavnostni večer ob priliki državnega praznika. 22.15 Čas, nato dnevne vesti. 22.20 Plesna glasba. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. 17 Zabavna glasba. 20 Prenos iz zagrebškega gledališča »Nikola Šubič Zrinjski«, opera. — VarSava: 10.15 Prenos službe božje. 12.10 Simfonična matineja varšavske filharmonije. 17.40 Koncert vojaške godbe. 20.30 Ljudski koncert. 23 Plesna zabava. — Budapest: 10 Nabožna glasba. 11.30 Protest, služba božja. 12.30 Opoldanski koncert. 15 Gounod-ova opera: »Faust«. 19.30 Ogrske ! narodne pesmi. 20.45 Spominska akademija ob lOOletnici rojstva pesnika Voeroesmarty-ja. 22.10 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.30 Or-geljski koncert. 11 Koncert dun. simf. orkestra. 16 Popoldanski koncert. 19.15 Komorna glasba. 20.15 »Zaroka ob laterni«, opereta. — Milan: 10.45 Nabožna glasba 12.30 Opoldanski koncert. 16 Komedija. 16.40 Popoldanski koncert. 20.30 »Falstall«, Verdijeva opera, nato koncert. — Praga: 20 Veliki koncert v proslavo jugoslov. državnega praznika 1. dec. — Langenbcrg: 18.15 Kantata J. S. Bacha št. 62, prenos iz Londona. 19.30 »Amelija« ali »Ples v maskah«, opera. 22.30 Jazz na ploščah. — Rim: 19.10 Nabožna glasba. 13 Koncert radio kvinteta. 21.02 Veliki koncert italijanske glasbe. — Berlin: 16.10 Zabavna glasba. 16.30 Komedija: »Hudič ga je vzel«. — Katovice: 10.15 Prenos službe božje. 12.10 Simfonični koncert. 16 Ljudski koncert. 17.10 Koncert iz Varšave. 20 Literarna ura. 20.30 Ljudski koncert. 23 Plesna glasba. — Stuttgarl: 14.30 Popoldanska zabava. 17 Zabavni koncert. 19.30 Klavirski koncert. 20 Večerni koncert. 22.45 Koncert ciganskega orkestra. _ Torino: 19.15 Večerni koncert. 20.30 Verdijeva opera »Falstaff«, nato koncert radio orkestra. _ Mor. Oslrava: 9 Prenos službe božje. 10.30 Glasbena matineja. 12 Opoldanski koncert. 16 Popoldanski koncert. 19 Koncert, nato radio scena: »Miklavžev trg«, pesmi in plesna glasba. 22.15 Prenos, nato plesna glasba. Glas svelovno/nanega Arcophon zvočnik? obsega 7 7» oktav: do nizkih tonov basa. Zato slišite z Arcophon zvočnikom človeški glas z isto popolnostjo kot vsak glasbeni instrument z njegovo posebno karakteristiko zvoka. Pustite si predvajati Arcophon zvočnik \ radio trgovini. lazfeo ON 42 Priljubljeni ljudski zvočnik. najstarejša izkusiva - najmodernejša konstrukcija Za skupne zbornice Ali so slovenske banke za bančne zbornice? V Četrtek se je v Belgradu vršila konferenca profesionalnih bančnih organizacij, na kateri so bilo Zastopane banke iz Zagreba in Belgrada, pa tudi ljubljansko Društvo bančnih zavodov po dr. Franu Pavlinu, ravn. Ljublj. kred. banke. Kakor pravi komunike, je bil soglasno in enodušno ugotovljen tekst zakona o zbornicah den. zavodov. Ta predlog bo predložen vladi s prošnjo, da !?a prouči in čimprej uzakoni. Tako komunike. S tem se je zojiet povečal zbor interesentov, ki so za ločene zbornice: hrvatski obrtniki, rudarski podjetniki in sedaj banke, toda še večji je tabor, ki je za skupne zbornice — in za enkrat se nagiba mišljenju tega tabora trgovinsko ministrstvo, ki je odločilen faktor Toda mogoče se bodo našle stvari, ki bi izpremenile mišljenje v trgovinskem ministrstvu Ob tej priliki se moramo vsekakor spomniti stališča Društva bančnih zavodov, ki ga je zavzelo v letnem poročilu za 1928 glede bančne zbornice ob priliki akcije belgrajskega združenja bank odklonilno stališče. Poročilo pravi, da vprašanje bančnih zbornic še dolgo ne bo zrelo za resno razpravljanje. Ali se je stališče Društva bančnih zavodov med tem izpremenilo? Če se je izpremc-nilo, potem ni bila to dobra izprememba. Slovenski lesni trg Položaj v preteklem tednu je bolj mlačen. Drva, katera smatramo sedaj kot najbolj iskano blago, so bila v minulem tednu predmet malega povpraševanja, medtem ko se forsira od strani produ-centov prodaja svežih in plsuhih drv; krivda leži vsekakor na več dni trajajočem deževnem vremenu. V mehkem rezanem lesu je zaznamovati veliko vprašanje za na živ rob rezano smrekovino, določeno via Sušak v Brazilijo v Južno Ameriko. Dimenzije so sledeče: 75X230, 75x 305, 230 X230, 305 X305 mm, največ 75x230 mm v dolžinah od 4 m naprej (stopnjevaje 10 do 10 cm), lahko pa je tudi samo 4meterska dolžina. Z ozirom na dejstvo, da so naše lesne industrije posebno na Štajerskem po večini še ncokupirane za bodoče spomladansko sezijo, bi bilo dobro, da se poslužijo tega naročila, posebno še iz razloga, da je roba dolga samo 4 metre. Cena se zahteva fob Sušak in tudi v tem ne smejo najti ovire, kajti naši prvovrstni prekomorski špediterji na Sušaku so nam zadostna garancija za pravilen prejem, manipulacijo in vkrcanje robe na parnik in to ob nepretiranih stroških. Časi trgovanja lesnih proizvodov po ceni za samo franko vagon nakladalna postaja bi morali biti v gotovih momentih pozabljeni. Ker smo po večini za izvoz lesa še tako >.neinformirani« ni čuda, da tujec, recimo n. pr.: Dunajčan kupuje pri nas za izvoz izdelano buko-vino, hrastovino itd. ter jo prodaja fob Sušak, Reka, Trst ozir. c i f Patras, Barcelona. Alger, Tu-uis, Oran itd. V bukovi ni je bilo precej povpraševanja v neobrobljenih plohih svežih in suhih, posebno v debelejših dimenzijah (70, 80, 00, 100) in dolžinah 4.60, 5.00 m. Za bukove hlode je še dalje interesent severna Italija. — Zelo veliko vprašanje je prišlo iž Francije za ostrorobo, lepo manipulirano bukovino v debelinah 27, 33, 40, 45, 60, 80 mm v širinah od 40 do 200 mm in v dolžinah od 0.40 do 2.75 m in sicer v mesečni množini od ca. 500 kubičnih metrov. Tozadevne sezname te bukovine bo sukcesivno prinašala službena tečajnica Ljubljanske borze. Cena se zahteva franko Pariz ocarinjeno ali pa franko francoska meja neocarinjeno z navedbo obmejne tranzitne postaje. V hrastovini je zaznamovati vprašanje hrastovih kretnic (Extraholz) do skupaj 1000 kub. m za enkratni prevzem najmanj 100 kub m, in sicer v sledečih merah: dolžine od 2.70, 3.00, 3.30, 3.60, 4.00, 4.20, 4.80, 5.00 m, širina spodaj 30 cm s toleranco do 30% 28 in 29 cm, širina zgoraj 20 cm (brez tolerance), višina 15 cm s toleranco do 30% 14 cm. Cena za tekoči meter, za komad ali za kub. m franko vagon nakladalna postaja ali pa franko vagon Sušak-pri-stanišče. V t ram ar i ji je bi!o zaključenih za Split 125 kub. m, med tem, ko se srednja Italija zanima za trame od 5/6" naprej in od 4 m naprej. Cena franko vagon meja Postojna. Železniški promet. V tretjem tromesečju t. 1. je dosegel železniški tovorni promet rekord: v tej dobi je bilo natovorjenih po podatkih gl. žel. ravn. 495.281 vagonov napram 401.878 vagonom v drugem tromesečju. Največji je bil promet v septembru (rekord) 179.559 natovorjenih vagonov, v avgustu samo 161.982. lani najvišje 156.322 vag v avgustu. Skupno je bilo v prvih 9 mesecih t. 1. natovorjenih 1,211.372 vagonov napram 1,189.764 vagonov v prvih 9 mesecih lani. Povišanje obveznega varčevanja v Kropi. Občni zbor Prve žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici je sklenil s 1. jan. 1930 vpeljati povišano obvezno varčevanje za vse zadružne zaposlence in sicer po 3—7% zaslužka. Dokler pa kdo plačuje delež, ne plačuje varčevanja. Tistim nečlanom, ki jih določi načelstvo, se to obvezno varčevanje nabira za delež in se ne more izplačati razen ob izstopu ali v dokazani nujni in veliki potrebi. Dosedaj je zadruga poleg odplačil na deleže zaračunavala po 1% za obvezno varčevanje; nekateri pa so prostovoljno nabirali več. Lombardna posojila Drž. hip, banke. »Drž. hipotekama banka daje po 8% lombardna posojila na obveznice vojne škode po tečaju 320 Din in lo do izplačila kuponov. Vojvodinske banke so lani imele (vse v milj. Din; v oklepajih podatki za 1927) vStevši Srem 1356.0 milj. vlog (1189.1 milj.); pred vojno so znašalo hran. vloge teh bank 247.2 milj. zl. kron, sedaj po pariteti 10.95 Din po par. Din za krono pa samo 123.7 milj. kron. Izmed vseh postavk so narasli le tekoči računi in gotovina ter terjatve pri bankah. Naš zračni promet v t. 1. jc zaključen: izvršil se je poslednji let. Naši aeroplani so izvršili 526 letov in preleteli nad 0.2 milj. km. Potnikov je bilo 1787. J Nova deln. družba v črni gori. Min. trg. in ind. je odobrilo ustanovitev d. d. »Hotel Imperial v Podgorick s kapitalom 1.5 milj. l)j„ (3000 delnic po 500 Din). Delnica se vplača cela; občni zbor bo 15. dec. Predsednik pripr. odbora je trgovec Špiro Pejanovič. ° Res je sicer, da je danes delokrog trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic velik in da imajo že skoro vse panoge tudi svoje organizacije, toda podjetništvo: trgovstvo, obrtništvo in industrija bodo vedno morali sodelovati, kakor so sedanje trgovske zbornice, da jih tako na kratko imenujemo, sedaj podjetniške zbornice, tako so delavske zbornice zastopnico delojemalcev. Analogno kakor podjetniki bi lahko prišli nameščenci, potem pa vse panoge industrijskega delavstva in bi zahtevali svojo zbornico. To seveda bi pomenilo deljeno postopanje skupnih interesov. Kako bi izgledali uspehi, jo jasno: efekt ne bi bil dosedanji. Toda vse bi bilo razumljivo, če bi se pojavila prav resna, življenjska nasprotja med posameznimi panogami. Tako vidimo pri ljubljanski zbornici, da ni nasprotij med posameznimi odseki in celo kmetijska vprašanja obravnava zbornica objektivno in pomaga celo, ko kmetijstvo nima svojih zbornic. Sčasoma seveda bi se tudi v okviru sedanjih zbornic osnovalo več odsekov, toda nikakor se zbornice ne bi delile. Mislimo, da se stališče Društva bančnih zavodov ne bi smelo izpremeniti, ker pomeni za naše gospodarske razmere, za Slovence cepljenje sil — propadanje, Borza Vsaj dinar za Slovensko Stražo Jugoslavija in svet nogometno prvenstvo Dne 29. novembra 1929. DENAR Tendenca ua današnjem deviznem tržišču je bila v glavnem neizpremenjena, le Trst in Dunaj sta bila čvrstejša. Promet je bil bolj slab in je v vseh zaklj. devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklep, zaklj. teč.) Amsterdam 2278 bi., Berlin 1351.25 bl„ Bruselj 789.86 bi., Budimpešta 988.77 bi., Curih 1094.40 — 1097.40 (1095.90), Dunaj 792.91-795.91 (794.51), London 275.40 bi., Newyork 56.24-56.44 (56.34), Pariz 222.36 bi., Praga 167.05-167.85 (167.45), Trst 296.53 bi. Zagreb. Amsterdam 2275—2281, Berlinl349.75 —1352.75, Budimpešta 987.27—990.27, Curih 1094.4 —1097.4, Dunaj 792.91—795.91, London 275— 275.80, Newyork 56 24—56 44. Pariz 221.36—223.36, Praga 167.05—167.85, Trst 294.505—296.505. Belgrad. Amsterdam 22.75 — 22.81, Berlin 13.4975—13.5275, Budimpešta 987.24—990.24, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 792.91—795.91, London 275—275.80, Newyork 56.24—56.44, Pariz 221.36 do 223.36, Praga 167.05-167.85, Milano 294.40 do 226.40. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.29, Budimpešta 90.125, Bukarešt 3.07, Dunaj 72.48, London 25.13, Madrid 71.30, Newyork 515.075, Pariz 20.292, Praga 15.2775, Sofija 3.72, Trst 26.965, Varšava 57.7675. Dinar notira: ua Dunaju (deviza) 12.585, (valuta) 12.545, v Londonu, Newyorku in v Pragi ne-izpremenjeno. VRFONOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den.. Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 436—436.5 (436), kasa 436-436.50 (435), termini: XII. 43S —439 (438), 7% inv. pos. 85.25—85.50 (84—85.25), agrari 51.25. — Bančni pap.: Union 200—201 (200), Poljo 16—17, Hrv. 50 den., Kred. 95—100, Jugo 83-84 (83), Lj. Kr. 123 den., Nar. 8200 den, Prašted. 905—910, Srpska 157 den., Zem. 28 den., Etno 164 den , Obrtna 36, Katol. 33 den. — Ind. pap.; Guttmann 190, Slavonia 160—170 (160), Sla-veks 95—98, Danica 115—121, Drava 300—330, Šečerana 380—390, Osj. ljev. 180—200, Brod. va". 140-150 (140), Union 145 bi., Isis 19 den., RagS-sea 420 den., Trbovlje 445—455, Vevče 132 den, Nar. šum. 42 den., Piv. Sar. 160—190, Nar. mlin. 20 den., Oceania 180-195, Jadr. plov. 530 den, »Cement: Split 560 den. Belgrad. Narodna banka 8270, 7% inv. pos. 84.50—85, agrari 51.25—51.75, vojna škoda 436 do 436.50 (434.50-437), XII. 438.50-439) (438.50). Duuaj. Don. sav. jadr. 83.49, Wiener Bank-verein 21.60, Creditanstalt 52, Escompteges. 170, Zivno 104, Aussiger Chemische 212, Ruše 31 Mundus 163, Alpine 33.15, Trboveljska 56. Kranj ind. 40.80, Leykam 6.52, Rima Murany 102. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 14 vagonov bukovih drv. Tendenca neizpremenjena. Eksekutivni nakup: 54 m3 (2 vag.) bukovih cepanic, 130 Din m3, fko vag. par. Rimske Toplice. Žito liadi včerajšnjega praznika v Ameriki borze niso poslovale. Na našem domačem žitnem tržišču je ostal položaj popolnoma neizpremenjen, vendar se tendenca čedalje bolj učvrščuje, tako da je pričakovati v kratkem zvišanja cene vsaj za pšenico. Ljubljana. (Vse samo pon., slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica bč. 79 kg 2% ml. tar 242.50-245, bč. 78 kg 2% ml. tar 240-242.50 bč' 77 kg 2% iul. tar. 234.50—237, sr. 80 kg 2% ml tar. 240-242.50, 77 kg 2% ml. tar. 232.50 - 235 slav. 77 kg 2% ml. tar. 225—227.50, rž 72-73 k» V/n „22°7205' moka va£- bl- fko- Ljubljana 365 do_370. koruza bč. nav. vozn. 210—212.50, ml. tar. 205—207.50, nova um. suš. nav. vozn. 195—197 50 ml tar. 192.50—195, času prim. suha kval. gar. 170 do 17o.50, činkvantin um. suš. 245—247.50,' ječmen bc. oz. 66-67 kg 205-207.50, 63-64 kg 190-195, oves bc. 63- 64 kg 195—197.50. Tendenca: za pšenico in rž trdna, za koruzo neenakomerna in za oves stalna . ;!0ln^?r- Pšenica bačka žel. prompt 187.50 do 190 Banaska in slavonska 180—185. Banaška Du-!lav ,in,Jega šlep 192.50-197.50. Banaška Bega 187.50-192.50, pšenica potiska šlep 200 do -,02'5'L~ 0ves bački 135-140, sremski in slavon-ski 137.50-142.50. - Rž bačka 140-150 - Ječmen bački 63-64 kg 115-125, ječmen bački po-?i!?dn.1„i85-1'40' ieCmen baranjski poml. 66-67 kg 150—160. — Koruza bačka stara 145-150, nova času primerno suha 107.50-112.50, nova umetno •susena za april in maj 135—140, za december ča«u primerno suha z garancijo 115—120, za marec 182.50-137.50, v storžih 75-80. - Fižol Tački i 500—510, fižol bački beli izbrani 510-520 fižol bački mešani 310-320. - Pšenična moka in otrobi neizpremenjeni. — Tendenca mirna. — Promet 253 vagonov. Budimpešta. Tendenca vzdržana. Pšenica marec 23.90-23.93, zaklj. 23.92-23.93, maj 24.69 do 24.72 zaklj. 24.71-24.72; rž mar^c 17.06 do 17.14, zaklj. 17.13-17.14; koruza mnj 16.88-16 26 zaklj 16.26-16.27, tranzit koruza mat 15,92 do 15.o5, zaklj. iO.SU—10.83 V več člankih smo se bavili s tekmami za svetovno nogometno prvenstvo, ki jih bodo prihodnje leto izvedli Uruguajci. Da fjp omogočijo te tekme je poklonila državna oblast kakor tudi uprava mesta Montevideo, kjer se bodo te tekme vršile, ogromne vsote. Zgradil se bo velik stadion in posebni hoteli za tujce, da se na ta način prepreči preveliko odiranje tujcev. Z eno besedo, Uruguajci se resno pripravljajo, da izvedejo te tekme, ki se vrše prvikrat Do sedaj se pravzaprav šo ni priglasilo ne eno moštvo srednje Evrope, kar je izzvalo v vrstah južno ameriških športnikov veliko ogorčenje. Napovedali so celo bojkot nad državami, ki svojih reprezentanc ne bi poslale. Ne morejo razumeti, da je za udeležbo na teh tekmah potrebno najmanj dva do trimesečna odsotnost. Teh težav radi tako dolge odsotnosti južno Amerikanci ne priznavajo. Naravno je še mesec dni časa za prijavo k udeležbi. V Južni Ameriki pa živi lepo število naših Ilirija s Hermes Ob zaključku jesenske sezone odigrata jutri prijateljsko tekmo L moštvi Ilirije in Hermesa na igrišču Ilirije. Hermes je postal po neodločni igri napram Pirmorju in visoki zmagi nad reprezentanco Celja jako popularen. Preteklo nedeljo je sicer izgubil napram mariborskim Železničarjem nepričakovano visoko, kar je pa pripisati nekompletnosti moštva in pa malemu igrišču. Hermes, ki je bil v prvenstveni tekmi visoko poražen od Ilirije in je bil to njegov edini poraz v prvenstvu, hoče z jutrišnjo tekmo popraviti svoj neuspeh in nastopi v najmočnejši postavi. Tudi Ilirija nastopi kompletno in jo pričakovati lepe in napete igre. Hermesov notranji trio je znan kot najboljši v Sloveniji, imel pa bo nasproti eno najboljših backovskih dvojic Ve-rovšek-Bergles. Tekma se prične ob 14.45. V pred-tekmi ob 13.45 igrata hazenski družini Ilirije in SK Save iz Sevnice prijateljsko tekmo. Olimpiiski dan v Mariboru Letošnji olimpijski dan v Mariboru izvede tukajšnji M. O. Predpoldne se vrši »Tek ujedinjenjac s startom ob 11 na Koroščevi ulici; določen je naslednji juri j: Vrhovni sod: gg. Ciril Toman, Zdenko Ver-stovšek, Danilo Vahtar; starter: g Vahtar; časome-rilci: gg. Maks Koren in Fischer; sodniki na cilju: gg. Maks Koren in Cizel; zapisnikar: g. Ermenc; kontrolni sodniki na progah: gg. Verstovšek, Hre-ščak Viljem, Koren Franjo, Žmauc; glavni reditelji na progah: gg. Golež in Kirbiš. Vsi funkcionarji morajo biti ob pol 11 na startu. Od domačih tekmovalcev se je zglasilo dosedaj 27 tekmovalcev, od zunanjih tekmovalcev g. Ku-mer in nekateri lahkoatleti SK Ilirije iz Ljubljane. Popoldne se vrši na igrišču SK Rapida ob 13 mladinska nogometna tekma med SK. Železničar: SK. Rapid (sodnik g. Vesnauer). Ob 14.30 nogometna tekma SK. Rapid : SK. Železničar (sodnik g. Bizjak). Olimpijski dan obeta zanimiv potek in je čisti dobiček namenjen za olimpijski fond. Ustanovitev ZSZ. v Mariboru. V torek dne 3. decembra se vrši v kavarni Central seja priprav-ljanega odbora rimsko-sportne podzveze. Kakor do-zna Varno, bo za občni zbor predlagan sledeči odbor: predsednik g. dr. Orožen (SPD. Maribor), jiodpred-sednik g. Golubovič (ISSK Maribor), tajnik g. Vo-glar (ISSK. Maribor), blagajnik g. ing. Koudelka (SK. Železničar); odborniki g Parma (SPD Ruše), Rungodlier (SPD. Maribor), Zamuda (SK. Ptuj), g. Fischer (SK. Železničar) in g. Eylert (SK. Ra-pid.) Svet. prvak Burgley kot sodnik Lord Burghley, ki je dosegel svetovno prvenstvo v teku ua 400 m lese, je izjavil, da ostane športu še nadalje zvest in da bile vse vesti o prenehanju njegovega športnega delovanja netočne. Angleži so trdno prepričani, da bo splošno priljubljeni lord Burghley igral še veliko vlogo na prihodnji olimpijadi v Los Angelesu, Kako velik ugied uživa simpatični Anglež, nam dokazuje sledeča zgodbica Ni dolgo še, kar je bil lord Burghley v svojem okraju imenovan za sodnika. Kmalu nato je dospela neka pritožba, ki pravi, da je vendar nemogoče podeliti čast sodnika tako mlademu človeku kot je ravno lord Burghley, ki se je doslej pravzaprav pečal le s samim športom. Pritožba nadalje namigava, da je morda vzrok te namestitve ugled, ki ga uživa jordov oče, ki je eden najbogatejših veleposestnikov na Angleškem. Odgovor vladnega zastopnika pa se je glasil približno toko-le: Vlada nima nobenih po mislekov pri namestitvi lorda Burghleya kljub njegovi mladosti, kajti on se je povsod izkazal le kot zrel mož. Poleg tega pa bo njegova splošna priljubljenost, ki jo uživa v vsej Angleški radi svojih športnih uspehov in skromnega nastopanja, gotovo pvzročila, da bodo njegove sodbe sprejete brez pri-zivov. LAHKA ATLETIKA. Dr. Peltzer na Kitajskem. Znameniti nemški prvak dr. Peltzer je pred svojim potovanjem v Avstralijo in Južno Ameriko nastopil v Tietsinu na Kitajskem. Tu je našel tudi olimpijskega zmagovalca iz leta 1924 Angleža Liddela, ki je tedaj dosegel prvo mesto v teku na 400 m Danes pa je Liddel misijonar na Kitajskem, vendar pa lahke atletike ni opustil. Dr. Peltzer in Liddel sta tekmovala v teku na 400 in 800 m. Slavni Anglež je v teku na 400 m premagal nemškega prvaka dr. Peltzera. Rabil je 49.1 sek., a dr. Peltzer 49.3 sek. Tek na 800 m pa je dobil dr. Peltzer v času 1,58 min. Najboljši letošnji Iahkoatlefski rezultati na Francoskem. Iz sledečih rezultatov razvidimo, da francoska lahka atletika napreduje in da le skok v daljavo ne zaznamuje napredka. V letu 1929 so bili doseženi sledeči najboljši rezultati (v vsaki panogi prva dva uspeha): 100 m: Oberle 10,7 sek., Sureau 10,8 sek.; 200 in: Mourlon 21,8 sek., Auvergue in Oberle 22 sek.; 400 m: Moulines 48,2 sek.. Jackson 49.2 sek.; 800 m: Ladoumegue 1.53 min., Keller 1.53,8 min.; 1500 m: Ladoumegue 3.55,2 min., Le-simple 4.1,4 min.; 5000 m: Dariigues 15.6 min., Lecferc 15.7,2 min.; 10.000 m: Chapuis 32.1 min., Rerolle 32.29,6 min.; 110 m lese: Sempe in Viel 15,2 sek.; 400 m lese: Adelheim 54,4 sek., Viel 54,8 sek.; skok v višino: Menard 1.90 m, Philippon in Cher-ricr 1.88 m; skok v daljavo: Abzieu 7.06 m, Robert 6.98 m; skok s palico: Ramadier 3.96 m, Winlousky 3.80 m; krogla: Noel 14.86 m, Dreco 13.52; disk: Noel 47.44 m, Winter 46.17 m; met kopja: Oassner 56.60 m, Angeli 56.40 m. Poravnajte naročnino! rojakov, ki so zelo premožni. Predvsem se nahajajo v Chile številni Dalmatinci. Ti so že večkrat sporočili v domovino željo, da bi prišlo kako jugoslovansko moštvo v Južno Ameriko. Stroške bi krili naši rojaki. Hajduk, novi državni prvak, se je pogajal že dalj časa za turnejo po Braziliji, Ar-getitiniji, Chile in Uruguaju. Sedaj je pa prispel iz Splita brzojav, ki javlja, da je Hajduk sklenil turnejo po J«žni Ameriki. Na gostovanje po Južni Ameriki bo Hajduk odšel v mesecu maju. S tem v zvezi ni izključeno, da bo Hajduk, izpopolnjen še z nekaterimi igralci drugih klubov, zastopal Jugoslavijo na tekmah za svetovno prvenstvo. Potrebno bo dovoljenje drugih klubov za igralce, katere bi vzel Hajduk na svojo turnejo. Ker bi sodelovanje naše reprezentance na tekmah za svetovno prvenstvo dvignilo ugled naše države in pa našega športa, je želeti, da načrt Hajduka uspe, zlasti še ako nosijo stroške potovanja naši rojaki v Južni Ameriki. Tek ujedinjenja Akademski športni klub Primorjo priredi leto: v drugič nacionalno športno proslavo državnega ujedinjenja. Letos je imenovana prireditev tembolj pomembna, ker se vrši v popolnoma ujedinjeni državi »Jugoslaviji«. Z ozirom na sam proslavni značaj prireditve je izvolil pokrovitelj g inž. Sernec, ban dravske banovine, darovati za zmagovalca glavne proge krasen prehodni pokal, ki ga je po osnutkih g. arh. Spinčiča izdelala ljubljana tvrdka Fuchs. Tudi ostali plasirani tekmovalci si pribore v trajno posest darila, ki so umetniško izdelana specielno za to prireditev. Plakete so iz Čistega brona, izdelane po načrtu g. Borisa Kalina pri našem domačem podjetju Strojne tovarne in livarne d. d. Tekmovanje samo bo letos tudi mnogo pridobdo na privlačnosti radi sodelovanja zunanjih tekmovalcev, ki bodo nudili naijostrejšo konkurenco ljubljanskima rivaloma Iliriji in Primorju, ki samo ob sebi umevno nastopita z ozirom na značai prireditve kompletno. Zunanjim tekmovalcem prednjačita znana tekača g. D. Stefanovič, član SK. Soko iz Belgrada, naš najboljši maratonski tekač, olimpiorik in večkratni državni prvak na dolge proge ter g Kumer Karol, naš rojak iz Kamnika, ki starta za barvo JLAS. Ma-rathon iz Zagreba in velja za najboljšega tekača na dolge proge v Zagrebu. Ostro konkurenco jim bodo nudili naši tekači šporn, Slapnlfar in Perko. Pišejo nam Iz ŠoŠtanja. Orliči in Orličice priredijo v nedeljo dne 1. decembra 1929 ob treh popoldne v dvorani »Slom-škovega domač dve igri: »Vedež« in »Povodni mož« s petjem in deklamacijami. Ker sta igrici zelo lepi in vzgojni, zato so vabljeni k obilni udeležbi vsi prijatelji naše mladine. V nedeljo imajo tudi Ravenčani svoj dan. Spol-nila se jim je dolgoletna želja: dobili so svojo šolo. Celo leto so delali kuluk za njo, v nedeljo pa bo slovesna blagoslovitev nove šolske stavbe. Solo bo blagoslovil domači g. župnik Pavel Gril ob prisotnosti zastopnikov občine in državne oblasti. Ob devetih bo sv. maša pri sv. Duhu, nato sprevod k novi šoli. šoštanjska mladina kaže tudi veliko zanimanje za gospodarsko izobrazbo. V »Slomškovem do-mut se vrši letos že tretji gospodinjski tečaj. Zadnji je bil samo za dekleta iz tovarne. To vam je bilo življenje. Celi dan so bile v tovarni, zvečer pa so prihitele pridne in vesele kot čebelice v gospodinjsko šolo ter se vadile v kuhanju, šivanju in drugem potrebnem za življenje. In tej njihovi vnemi primerni so bili tudi uspehi, ki so bili vidni na razstavi. — Novi gospodinjski tečaj obiskuje 15 deklet. Začel se je tudi kmetijsko-uadaljevalni tečaj, ki ga poseča 18 fantov. Z Jožice. Da ni preveč pusto in dolgočasno na Ježici, skrbijo naša društva in pa Ljudska knjižnica, ki jako lepo najireduje. Sedaj, ko so dolgi zunski večeri, sezite po knjigah, za mal denar dobite že lepo knjigo. Knjižnica posluje vsako nedeljo in praznik po drugi sv. maši. V letošnji sezoni skoro ne bo nedeljo, da bi se ne uprizorila kaka predstava. Danes priredi glasbeni odsek K. P. D. veseloigro v 3 dej. »Princezinja iz Amerike« in sicer ob 3 pop. Kdor pa misli, da mu bo Miklavž kaj prinesel, naj pride v četrtek 5 dec. ob pol 8 zvečer v društveni dom, kjer obhaja Miklavž god, in bo ob tej priliki obdaril vse dobre in pridne Spored Miklavževega večera je jako dober. Darila se bodo sprejemala v četrtek od 4 dalje. Pristojbina za vsako darilo znaša 1 dinar. Oret se tudi pripravlia na telovadno akademijo za dne 8. dec.. ki bo po svojem^ sporedu ena najboljših. Natančnejši spored bomo ze objavili. Priprave za Silvestrov večer so že^v polnem teku. — Bog živi! Prosvetna zveza Novosti Ljudske knjižnice Prosvetne zveze. Sabatini Rafael: Scaramouche. Roman der franzosisehen Revolution. 440 S 2404 a 2. — Wal-lace Edgar: Das Gesctz der 4. 237 S. 1984 a 33-Der grtine Brand. 301 S. 1984 a 34. - Grey Zane: Betty Zane. Roman. 318 S. 1982 a U; Der verlo-rene FIuss Roman. 302 S. 1982 a 12. — Oppenheim E. Phillips: Nicolas Goade, der Detektiv. 229 S. 2490 a. — Lidiu VVladiniir: Der Abtriinnigo. Roman. 338 S. 2491 a. — London Jack: Nur Fleisch. 271 S 1341 a 20. — Lud\vig Emil: Juli 14. 246 S 2493a — France R. H.: Welt, Erde und Menschheit. 268 S. 388 b. — Siebertz Paul: \Vunder im Weltall. Ein Buch aus Natur und Werk. 422 S 389 b 1; Wunder im VVeltall. Ein Buch vom Werden und Sein. 423 S 389 b 2; Wunder im VVeltall. Ein Buch liber Kul-l"r V?,d Jechnik. 386 S 389 b 3; VVunder im Welt-,.1 IV-.Fo,8e- 387 S. 389 b 4 - Langspeer, HUupt-oeoKo o^ftSelbsldarsle,lun? des Jetzten Indianers. 2rf>8 b. 390 b — Lippert Peter: Von Seele zu Seele. Bnefe an gute Menschen. 272 S 2.495 a. — Werfel Franz: Verdi. Iioman der Oper 570 S. 2198 a 7. — Favvoett L'Estrange: Die Welt des Films. 226 S. 391 b. - Osseudovvski F.: Ilinter Chinas Mauer. } o,,,, a" ~ °£niew Nikolai: Das Tagebuch des Schtillers Kostja Iljabze\v. 270 S, 2497 a 1; Kostja Rjabzew auf der Universitat. 272 S 2497 a 2 — Handel-Mazzetti, E v.: Frau Maria. I. Teil Das Spiel von den zehn Jungfrauen. 570 S. 854 a 13, — Tarassovv-Radionovv: Februar. Romau. 586 S. 2498 a 1. — Sinclair Uplon: Boston. Roman. 798 S. 2461 a 5. Knjižnica Prosvetne zveze posluje na Miklošičevi cesti št. 5 (v Akademskem domu poleg hotela Union) in je odprta vsak dan od 8—12 in od 2—7, razen nedelj in praznikov, član more postati vsakdo, da se le zadostno legitimira. Pristopnina znaša Beležka o lažni kulturi Kultura ima na eni strani obraz vzgoje, m drugi strani pa lice napredka. Vzgoja je izredno blizu določene morale, napredek pa je v bistvu nedoločljivo hotenje. Iz tega dvojnega lica kulture izhaja njena pozitivna vrednost za človeštvo, a tudi njena izpostavljenost kritiki, kajti vse, kar ni do kraja dognano, ampak se nahaja v stanju razvoj«, stoji pod nadzorstvom človeške inteligence. Veljavni pojem človeške kulture se koiati v različnih vejah, ki so se izcimile iz prvotnega in enovitega debla, ki bi ga mogli imenovati hotenje po napredku in hranitev pridobljenih vrednot Nešteti listi, ki poganjajo iz posameznih vej, še bolj neštete žile posameznih listov, tvorijo skoro nepregledni kompleks, ki ga imenujemo kratko mak) »kultura«. Je pa v vsem tem kompleksu od nekdaj točna opredelitev namena, ki posvečuje vse kulturno početje človeka: vse stremljenje kulture je stremljenje po tisti skladnosti, ki jo najbolje vsebuje v svojem prvem pomenu beseda »ž antnost«. Kakor ima vsaka stvar na svetu svojega pro-tivnika, tako ga ima sčveda tudi kultura. S spretno gesto si je ta prekanjeni nasprotnik kulture nadel njeno lastno ime in se poslužuje istih pašnikov, drži se stalno ob njeni strani, podirajoč sproti, kar ona gradi in mefistovsko režeč se v svojo pridobitno pest. Lažna kultura se namreč poslužuje istih oblik kakor prava kultura, vendar je njeno stremljenje usmerieno baš v nasprotno stran žlahtnosti. Zagovarjajoč, kar prava kultura v svojem napredovanju zametuje, se postavlja lažna kultura na stran stare navade in ima hipoma veliko množico za seboj. Vporabljajoč pogum napredne kulture, ki razkriva in razgalja hinavščino človeške laži-moraie, pomakne lažna kultura drzno svojo postojanko na zevajočo rano ter jo razkazuje radovednosti množice, zamolčujoč dobri namen... in tako vselej in vsikdar nasprotuje kulturi... Izkušnja nas uči, da ima na človeka zlo večjo C-ivlačno moč nego dobro. In iz tega dejstva kuje žna kultura svoj dobiček. Ni vselej denar — so tudi drugi pohlepi, ne v najmanjši meri cenena slava — ki vodijo akcijo lažne kulture na svetu. Ta izrazito nemoralna akcija — to moram posebno povdariti — sc ne omejuje na spolzke spolne nečednosti, kakor običajno mislimo o stvareh, ki jih imenujemo »nemoralne«, temveč se naslanja — kar je najmanj tako škodljivo — na vse ostale nizke človeške nagone, ki človeka od žlahtnosti oddaljujejo: škodoželjnost, trdoerčnoat, okrutnost, krivičnost, lenoba, zasmehovanje, nadvladanje, delamržnost, laž-njlvost, prevara, pretvara, domišljavost, bahavost, kivoločnosl itd., itd. Največ tega vidimo v sodobnem filmu. Toda tudi sicer srečujemo na vsakem koraku pojave lažne kulture: v novinah in raznih drugih periodičnih publikacijah, katere mnoge so z izključnim namenom širiti lažno kulturo ustanovljene, v knjigah... Trgovina s tem blagom cvete na vseh koncih in krajih. Najbolj nevarna je pa tista lažna kultura, ki jo ix>znamo pod imenom »zabavna« in ki kaže najnedolžnejše lice licemerca: pod krinko poštenosti in nedolžnosti vabi v najbolj temne in nevarne hodnike nemoralnosti, tiste nemoralnosti, ki je človeško družbo že tako prepojila, da je niti ne zapazi več. To sem povedal, ker se tudi pri nas pod lice-merskimi krinkami poštenosti, nedolžnosti in napredka širi lažna kultura vedno več. Pri nas je plesna prireditev vsaj tako obče priznan kulturen čin kakor ustanovitev akademije znanosti in umetnosti. Pri nas je kolportaža slehernemu plemenitemu čutu upirajoče se plaže najmanj toliko pomembna kakor jx>srečen prevod So-fok'a. Pri nas je sploh takih stvari toliko, da jih vseh našteti ni mogoče. . Poleg tega namenoma izgolovljenega in v promet postavljenega lažikulturnega blaga je pa še neki škodljivec prave kulture: diletant. Kdo in kaj je diletant? s. š. Memento glede Cankarjeve ga spomenika Nov spomenik se stavi na slovenskih tleh. Gre za spomenik enemu največjih duhov slovenskih, Ivanu Cankarju. Podjetje zasluži zares intenzivno pozornost vse naše javnosti. Takle spomenik namreč stoji par sto let. Stnne tudi težke denarje in prav velika škoda bi bila, če bi se tu v naglici, s katero se dela, zgodila neizbrisna napaka. Vrhniški odbor je dennr zbral, razpisal konkurenco, jury je svoje opravila, sedaj pa, kakor vse kaže, ta odbor nik<;kor ne misli vpo-števati strokovnega nasveta glede prostora in izbere osnutku. Umetnostno povsem nekompetentni ljudje delajo tu po svoji glavi, svojem okusu in trmi in treba je vse storiti, da se prepreči nepremišljenost, ki bi škodovala splošno našemu kulturnemu ugledu. Predvsem treba takoj in za vselej jjobiti naivno mnenje, da je takle spomenik zadeva onega, ki je zanj dal ali zbral denar. Nikakor! Spomenik bo stal na javnem mestu in gledali ga bomo vsi, ne samo vrhniški odbori Bri- ffu nas vseh mora biti. da dobi Cankar, ki je ast oas vseh, spomenik, kakršnega zasluži, če Ea že dobi, in na primernem prostoru; če ne, o iiuin vsem žal radi spomenika, ki bo le pomnožil število onih. ki jih že itak težko gledamo. Ali ni tako? Po tukihle spomenikih sodijo tujci višino in naprednost naše kulture. Noben tujec pa ne bo trdil, da očituje vrhniški spomenik okus. oziroma neoktis vrhniškega odlio-ra, nego bo dejal, da smo Slovenci sploh kulturno in umetnostno nezrel narod. Torej proč s procorskiin geslom: Mi smo zbrali denar, ini bomo odločali! Če se naš največji arhitekt in mojster v postavljanju monumentov in nrejevanju trgov energično izreče zoper prostor med neko grdo Kraljestvo božje »Kraljestvo božje«, ki slovenski narod seznanja Z vzhodno religioznostjo in dušo, deluje za zedinje-nje in naši katoliški nabožnosti daje topel, domač, slovenski slog, je stopilo v letnik 1930. Prijatelji največje kulturne ideje, ki jo imamo, cirilmetodijske ideje, bodo prve številke novega letiuka veseli, druge pa bo izvrstna vsebina, prežeta pravega krščanskega duha in ljubezni, čedaljebolj pritegovala v krog onih. ki se trudijo za vjsostavitev krščanskega bratovstva in verske edinosti vseh Slovanov pa za obnovo našega lastnega katoliškega življenja. Letos posebno opažamo to, da so se očetje cistercijanci stišlcega samostana lotili liturgičnega vprašanja in bodo dajali misli za poglobitev našega verskega življenja po bogoslužju. Izredno posrečena ie tudi misel urednikova, da bo objavljal odslej tuai povesti verske vsebine, saj lepa beseda romana ali novele najbolj posreduje srcu verske vrednote. Bogat je in bo odslej 8e bolj Razgled po katoliškem svetu in Vesti s krščanskega vzhoda, ki nam odpirajo pogled v ta veliki svet pa nas ogrevajo za cirilmetodljsko idejo. Ginljivo je »Pismo slovenske matere iz Rusije«. Bogastvo krščanskega duhovnega življenja, nam pa odkrivajo življenjepisi svetih mož, zlasti vzhodnih. Živimo v času, ko stopa čedaljebolj v veljavo predvsem čisto duhovno delo, ponotritev človeka, krščanska verska in kulturna obnova po čim intenzivnejšem duhovnem življenju. Tu more biti »Kraljestvo božje« najboljši vodnik, ki je jedrnat in izbran, tako da služi inteligentu, pa poljuden in preprost, da ustreza najširšim slojem našega naroda. Ni čuda, da se zato naglo širi Ena sama župnija šteje I4D naročnikov, naj jo posnemajo še druge! Po »Kraljestvu božjem« bomo Slovenci spoznali svoje pravo narodno poslanstvo! A. Malova zgodovina slov. naroda ?.e marsikatero velepomembno delo je izdala Družba sv, Mohorja v snopičih. Knkšno zevajočo vrzel v našem slovstvu izpolnjuje Zgodovina slovenskega naroda, katere prvih šest zvezkov je napisal pokojni dr. Gruden In katero delo nadaljuje zn najnovejšo dobo dr. Josip Mnl! Letos je izdala »Mohorjeva družba« 2. zvezek »Najnovejše dobe«, v katerem je deloma opisana doba političnega jerobstva t815—1848. V nadaljevanju dr. Grudnovega dela je ohranil dr. Mol vpeljani način podajanja tvarine bodisi glede ruzdelbe snovi in vidikov obravnavanja, kakor tudi v izbiranju slik. Pripovedovanje je poljudno, zanimivo, živahno in obsega zlasti upravne in gosiiodarske probleme, ki jih ie prinesla politična preureditev Napoleonove Ilirije. Snov je razdeljena na sledeča poglavja: Prehod iz francoske v avstrijsko upravo — Nova ureditev dežele — O nadaljnjem razvoju javne uprave — Osnovne smernice državne politike barako in pred hlevom, ki ga je iz povsem ne-umetnostriili nagibov odločil odlior, če dalje naš profesor Plečnik nasvetu je, če dobro premisliš, edini za spomenik v poštev prihajajoči prostor — potem je stališče odbora, ki se postavlja nasproti vsem v umetnostnih in kulturnih zadevah edino inerodajn'm ciniteljem popolnoma neupravičljivo. Če Plečnik. Jakopič, Sternen in dr. Štele svetujejo kip, ki pomeni v danih razmerah edino primerno rešitev, ne sme odlior iti preko tega in se kapricirati na stvar, ki jo je jury soglasno in prvo izločila iz presoje kof umetniškega objekta sploh! Dovolite: sodite gospodje odborniki to, kar znate, umetnost pa prepustite tistim, ki so za to poklicani. Kdor ne ve, kako zelo obupna je ta, za ves narod tako važna zadeva, naj izvoli citati v »Slovencu« od 26. nov. članek iKakšen naj bo Cankarjev spomenik« od neke neznane šifre »S.« in koj bo videl, da tu čevlje sodi povsem nezmožen nekopitar. Hvaležni bodimo »Slovencu«, da nam je objavil to futnozno »altera pars«! Sedaj vemo, kako in kaj. Vrhničani hočejo imeti Cankarja nič več in nič manj kot somo »podobnega«, pa naj stoji kjerkoli, na čemerkoli, izraža karkoli, ima s pojmom spomenika opraviti kaj ali nič in pri-stojn v organizem trgu in arhitektur kaj ali nič. Moj Bog, kakšno stališče je to! Vzlic vsemu kupu prosvetnih društev, knjig, predavanj — kje smo še! In pa — globoko ste ga razumeli, Cankarja, rojaki! Za vas je Ivan Cankar mahedrava pelerina, muštace in klobuk, kakor kaže to znana razglednica, ki stane petdeset par — takole mi postavljamo spomenik Cankarjevemu duhu, spomenik, pravim! * Morda je še čas. Kdor more naj deluje za to, da sc prepreči, kakor bi Ivan rekel morda, ta »škandal in sramota«! Dr. St. Vurnik. — Kulturno gibanje. V vsej zgodovini našega naroda skoro gotovo ne na jdemo zanimivejšega času nego je bil tisti, ko je naš narod po prvih korakih v svobodno življenje moral spet f»od avstrijsko nasilje in se je pričela rahlo razvijati narodna zavest, obujati se k življenju zavrženi naš jezik ter počasi zadohivati obliko, ki je naposled zmagovito obstala Kulturno gibanje, ki je v tiisti dobi započenjolo, je pomenilo začetek najnovejše dobe v našem slovstvu in na vseli poljih naše omike ter tvori prvi člen verige, ki se jc- odsorej nepretrgoma razvijala in se še dan današnji vse plodovitrjše in vse širše razvija. Koliko snovi za predavanju v prosvetnih društvih, koliko velezanimivega čtiva vsebuje ta zares skrbno in vsestransko preudarno pisana zgodovina! Moliorjanom bo gotovo všeč, pa tudi drugim bo neizčrpen vir na-obrazbe in omike. Iz hrvatskega kulturnega sveta Edini naš glasbenik, član Jugoslovanske akademije, g. dr. Božidar široja, že dobro znan i v tuiem svetu, je davi ob priliki prenosa posmrtnih ostankov škoia Mahniča v cerkev sv. Ksavera napisal Re-quiein. Requicm je zložen na starosto vanski tekst za zbor in orgije. Dasi je pisan priložnostno, je g. Sirota vnesel vanj ve3 svoj temperament in izvanredno poznavanje muzične tehnike, tako da ga je srčno sprejela i publika in pevci. Naravnost preseneča brzina tega Kequiema: i napisan i izveden je bil v par dneh. Delo je izdalo Društvo sv. Jeronima, Zagreb, kjer se more naročiti. Davi je bila vsakoletna glavna skupščina Kola hrvatskih književnikov, društva književnikov na katoliškem temelju. Po vojni je društvo životarilo, toda zadnja leta se je izvedla reorganizacija tako, da je zdaj, prvič jx> vojni, prišlo na glavno skupščino preko štirideset književnikov. V društvu je prijavljenih okoli 120 članov, od katerih je dober del v Za- frebu. Letos se je uredila biografska in bibliografska artoteka vseh članov Na skupščini je prišlo do zelo interesantne razprave o materijalneni položaju književnikov, kakor tudi o honorarjih. Na skupščini se je ugotovil ludi velik napredek katoličkih književnih i poluknjiževnih listov. Tako je »Hrvat. Prosvjeta«, organ Kola Hrvatskih književnikov najbolj razširjen hrvatski književni list; od obiteljskih in zabavnih listov je pa najbolj razširjena »Obiteli«, ki jo je pokrenilo Društvo sv. Jeronima. Izhaja enkrat tedensko in ima že po komaj enem letu okoli 10.000 naročnikov. Vidite i sami, da živimo v času dekoncentra-cije: dočim se v Zagrebu uredniki in izdajatelji književnih listov mučijo s 9vojimi revijami, da ne Di zmrztiile, se budi čedaljebolj naša provinca. Književne tradicije so osobito v Dalmaciji tako močne, da jih moderni kulturni centralizem r.i mogel -ubiti. Veste že, da je v Dubrovniku začela v početku tega leta izhajati revija »Dubrovnik«, ld dcmaša često- .j krat zelo dragocen materijal, posebno iz področja kulturne in politične historije. Ker pa mladi ljudje niso zadovoljni samo s historijo, ampak hočejo ustvarjati književno sedanjost, so v Dubrovniku jxv-krenih še književno revijo »Razvoj«. Težko je uganiti bodočnost lista. Urednik Dj. Storeli ima dobro voljo in ie poleg nekaterih znaih starših književnikov zbral večinoma mladež, ki vidi v književnosti večinoma problem in sicer moten, kar se razvidi tudi iz uvodnega članka, ki se zdi, da je znešen skupaj iz misli fantoznega g. Viloviča. Da le-te niso osnova nobeni pravi umetnosti, se razume. Najboljši doprinos v tem zvezku so pa čakavske pesmi g. Pere L j u b i č a, ki so tako zadete, da jih imaš za pristno narodne. Ljubič si je stekel od vseh modernih hrvatskih pesnikov najširšo publiko; on je najodličnejši predstavnik dialektalne poezije. Evo en zgled te čakavske »bodulske« jx>ezije: Neka san i ja ove kuie sin, s ve mi se čini, malo san tujin. Ne sluša me ni mul tujin san gosjxxlin, boje upravja s njin sestrin mali sin. A kad otvorin dvor, svi dravi mučidu, a kokoše, maske, od mene trčidu. Neka san i ja ove kuče sin, sve mi se čini, > malo san tujin. ' Disky. Bosna in Hercegovina Oblastni odbor Narodne odbrane v Sarajevu je pred kratkim izdal jxj materijalu široko iu krvavo zanimivo knjigo: »Napor Bosne in Hercegovine za oslobodjenje i ujedinjenje.« Sicer že imamo par dobrih študij z istim problemom in o Bosni |x>sebej (dr. VI. Corovič, Borivoje Jevtič, en zvezek »Književnega severa«, Li. Kossier, V. Glušac, Syton Wat-son, V. Skarič itd.), a ta knjiga, ki jo je uredil Pero Slijepčevič, je zgoščeni skupek vseh naporov in hrepenenj, dvomov in iskanj, zatiranj in bolečin, ki jih je zavedni narod Bosne in Hercegovine prestal. Sam urednik je razen zgoščenega predgovora napisal še dva zelo dobra članka (o Mladi Bosni iu o Bosni in Hercegovini v svetovni vojni). Sčepan Grdič piše o prosvetnih borbah B. in H., Srda Dokič o razvoju družabnega življenja. Izredno le-drnata in zanimiva je študija Hamza Huma: Na-cionalizam u bosansko - liercegovačkoj umetnosti. Drugi sotrudniki so še: Viadimir Corovič (Nacionalni razvoj B. i H. u prošlosti), Gojko Krulj (Grad-ska privreda), Doko Perin (o ekonomskem razvoju), Mirko Maksimovič (Crkvene borbe i pokreti). O narodnostnem razvoju pišejo še: Vasilj Popovič (1875-78), Rista Jeremič (1878-82), Nikola Stoja-novič (1903—14). Programsko je torej knjiga obsežna. Posamezna poglavja so obdelana vestno in od izvedencev. Politično, ekonomsko in kulturno rast B. in H nam slika, njeno ideologijo, tajne organizacije, narodno zavednost. Delo je zelo obsežno (36 tisk. pol) in tehnično prvovrstno opremljeno. Koncu je priložen zanimiv ilustriran dodatek in pa verska karta Bosne in Hercegovine. Cena 50 Din. »Napor B. in H. za oslobodenje i ujedinjenje« je vsekakor delo, ki ima precejšnjo zgodovinsko vrednost in ki bo ostalo. Tone P. * Kratka slava. »Berliner Tagblatt« je stavil svojim čitateljem vprašanje: »Katerega od sodobnih pisateljev bodo čitali 50 let pozneje?« Zanimivo je, da se večina odgovorov glasi: »Prav nobenega!« — Potem sledijo Hauptman, Th. Mann (letošnji Nobelov odlikovanec) in Remargue. Med tujci je prvi Shaw in mu sledi Hamsun Slični množinski odgovori so jako zanimivi. Pred 25 leti je stavil »Berliner Tagblatt« isto vprašanje. Tudi takrat je bi! Hauptman prvi, in so mu sledili Tolstoj ln Ibsen. Torej so bili čltatelji prav dobri preroki. Podpira jih tudi sam Thomas Mann, ki je izjavil, da seveda ne bi dobi! Nobelove nagrade, če bi še živel Arno Holtz. Tudi med tujci bi imela vsaj Galsworthy in Gide prav toliko pravice do odlikovanja. — Torej bodo sedanji pisatelji kmalu jjozabljeni. Naj jih to potolaži, če se bodo jezili na kritike! Gorjki v Italiji. Maksim Gorjki je odf»tovaI dne 23 t. m. dokaj nepričakovano iz Moskve v So-rento. Zdravniki so mu priporočili odhod vsled f>o-slabšanega stanja pljuč. Na kolodvor so ga spremili številni ugledni prijatelji: sam Rikov, vojni komisar Vorošilov in celo Jagoda, načelnik Politične uprave. Oorjki je obljubil, da pride kakor lani, pomladi koncem maja zof>et nazaj. V Sorentu bo opravljal Gorjki slejkoprej uredniške posle za mesečnik »Naši dostiženija«, ki beleži vse tehniške, kulturne in druge vspehe sovjetske zveze. Razen tega bo vodil novi mesečnik »Za rubežom«, ki bo redno poročal ruskemu občinstvu o tehniki, umetnosti in književnosti v inozemstvu. Britanska enciklopedija. V Londonu je prišla ta teden v prodajo nova 14. izdaja Britanske enciklopedije v 24 zvezkih s 15000 slikami in 500 zemljevidi. Izdaja pomeni znanstveni dogodek: stala je do 150 milijonov dinarjev in med 4000 sotrudniki -so vsi svetovni strokovnjaki. Ford je prisfieval članek o Industriji, Masaryk o Češkoslovaški, Trocki o Leninu, Fochovi vojni psihologiji. Emil Ludvvig o Viljemu, lord Cecil o Društvu narodov, miss Wills o tenisu, Einstein o prostoru in času, Jules Cambon o varnostnem problemu itd. rVAN PREGELJ i Zbranih spisov I. /veze k Štefan Celja In Njegovi Tolminske novele. Prvak slovenskih pisateljev nam Je v Štefanu Gol f i podal edinstveni sliko trpljenja nnšega naroda v časih grnjščln-skp mogočnosti, ovekovečil slovenskega duhovnikn tistega časa. ki d< življenje za »vole ovčice. in prepletel krepko stavbo ivojega nedosež-negn romana s tragedijo lep«* Tolminke. ki » »voli nežni Izvedb) nima sebi enake — Tnlmlnskp novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi na P n s t In »P u I v e r o n d B1 e t« ter biser nate novelistike: »Gospoda Matije zadnji gost.« (Cena broS i\ vez. 60 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. * HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24 tvezek. — V »Hanki« Imamo Slovenci edini romnn, ki nas spelje v življenje malega lužiški-srbskega plemen«, ki ve* obdan od mogočne«) nemškega naroda, ohranja svo| jezik in svoie šege Broš. 22. vez 30 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Od Soče in Jadrana Boj proti slovenskemu tisku. Na poročilo bivšega komisarja o stanju Zadružne zveze v Gorici, v katerem se skuša naprtiti odgovornost za povsem zavoženo gospodarstvo fašističnih komisarjev nn prejšnje slovensko načelstvo, je odgovoril goriški »Novi list« z natančnimi podatki in dokazal s številkami, da je fašistični komisar zasedel zvezo v času najlepšega razmaha, ko je zveza že prebrodilu težko povojno krizo. Iz odgovora je razvidno, da je komisar |>o enem samem letu uničil zvezo in njen kredit. »Novemu listu« je odgovoril od oblastev imenovanj predsednik zveze fušistični poslanec Caccese. V predzadnji številki »Novega listu« najdemo zopet odgovor na Caccesejev članek. »Novi list« je na |Kxllngi citatov iz polemike dokazal. da je poslanec Caccese trditve »Novega lista« enostavno potvarjal kakor mu je boljše kazalo. Ker si ni poslanec Caccese vedel drugače pomagati iz zudrege, je v svojih zadnjih člankih v »Isonzo« zavedel polemiko s povsem gospodarskega polja, kier gre beseda le številkam in so potvorbe težke, na čisto politično, da lahko z dobro krite postojanke fašističnega poslanca napada odgovornega uredniku »Novega lista« poslanca Besednjaka in list sum. Poslanec Caccese je pograbil za poročilo o gospodarskem položaju na Primorskem, ki ga je priobčil »Novi list« in poiskal iz njega samo tista mesta, kjer je govora o težkem gospodarskem stanju v nekaterih krajih. S tem je hotel j>oslanec Caccese dokazati, da slika »Nov list« Italijo kot deželo revščine in sicer po navodilu iz Ljubljane in Belgradu. Napad proti »Novemu listu« je izšel istočasno tudi v »Popolo di Trieste«, ki se doslej ni vmešal v jKilemiko. Ta Ust ob tej priliki izrečno poudarja, da je njegova zasluga, da so bili vsi dosedanji slovanski listi v Italiji zatrti. S tem je »Popolo di Trieste« tudi že j>o-vedul, kam meri g, Caccese. Uradno poitalljnnčevanjc priimkov gre naglo od rok predvsem v Istri in na Tržaškem. Dekreti kar dežujejo s prefektur in fašistični tisk niti no poroča več o vseh. Če že listi pišejo o tem, nikdar ne navedejo, da so bila rmena uradno popravljena, torej proti volji prizadete osebe; s tem skušajo listi zavesti javnost, da bi mislila, da so stranke same prosile za izpremembo imena. Te dni so bili izpremenjeni vsi Jurca v Giorgi in Cink v Zini. Tako je prejel odlok tudi msgr Josip Jurizza. župnik v Ro-janu, znan kot italijanski irendentist izza avstrijskih časov. Za njegovo delovanje so ga Italijani kmalu po okupaciji nagradili z odlikovanjem »viteza kraljeve krone«. Vse njegove zasluge niso nič izdale in prefekt je menjal tudi ujegovo ime, ki je dišalo preveč p>o slovenskem izvoru. Prav tako je prejel tudi g. Andrej Cink, dekan na Opčinuh pri Trstu, ukaz, da se mora odslej podpisovati Andrea Zini. Kdor se pre-fekturnemu odloku ne pokori, se kaznuje z globo, ki gre od 500 do 10.000 lir. Aretacije. Na dan obletn/ice kotrtnnističnc revolucije so bile ceste v goriški okolici, posebno proti Mirnu in Kronnergu posute s komunističnimi letaki. »Dol fašizem, živel komunizem, živela avtonomija narodnih manjšin!« to so bila glavnu gesla na letakih V zvezi s tem je goriška policija zaprla okoli deset fantov z Vogrskega, Volčjedrnge in drugih bližnjih vasi. Radi Radeckijeve sablje. Novi vipavski komisar Di Palmo je te dni dal preiskati skoro vse hiše v Komnu in v okolici Rezultat te velikopotezne policijske akcije je bila aretacija nekaterih domačinov. Pred sodiščem se bodo morali zagovarjuti: mesar Josip Dugulin iz Gor-janskegu, ker so nušli pri ujem staro pištolo; Josip Tramptiž iz Kostanjevice, ker je hranil staro avstrijsko .sabljo in Karel Trampuž iz Kostanjevice, pri katerem so našli »svetlo niklasto sabljo«. .j Izseljevanja ni konca. Pretekli teden se je odpeljalo s Cosulichovim pomikom »Marta \Va-slungton« v Argentino več sto Primorcev in Primork. Neznosne gospodarske 'n predvsem politične razmere silijo ljudi v svet Kmetijstvo jo že več časa v popolni krizi, nedavno je šlo v konkurz še Brunnerjevo podjetje, ki je preživljalo več tisoč družin v Pod gori in A jdovščini, v krizi 90 tudi Cosuliehove ladjedelnice v Tržiču; nič boljše ni z rudnikom v Idriji Zdaj se izseljujejo v Argentino celo ženske Doma ostanejo sami starci iu starke. Na Vipavskem najdeš vasi brez deklet! Naj omenimo samo Prvačino in Gradišče. Z Gradišča služi sto deklet in žena v Egiptu! Izpodkopnni so moralni in gos|K>darski stebri nekdaj tako čvrstega ljudstva. Število izseljencev v Južni Ameriki no knmlu dosegle 20.000, v Jugoslaviji živi danes okoli 70.000 Primorcev. Na izpraznjena mesta prihaja tujec, podprt od oblastev. Vinska kriza. Na Primorskem je bila letos vinska letina srednje dobra, toda cena je vinu zu celo liro nižja kakor lansko leto. V zgornji Vipavi se vino prodaja po I2"5, na srednjem Vipavskem gre cena od 120 do l?0. kraški teran se prodaja po 240 do 260. istrska vina od 100 do 150. Pri določevanju cene ne odločuje kakovost vina pač pa gospodarske razmere v hiši. Revež mora prodati vino za v^ako ceno. Odkur so fašisti zasedli Zadružno zvezo v Gorici in likvidirali tržaško Zadružno zvezo, hirajo podeželske posojilnice, ki so se naslanjale na omenjeni osrednji organizuciji, in ne morejo jK»nagati kmetu iz trenutne zadrege. Na kmetih so se pojavili vinski mešetarji, ki po svojih zaupnikih zvedo za vsako nesrečo v vasi 111 takoj neusmiljeno izrabijo viničarjevo gospodarsko stisko. Ti mešetarji so poleg drugih oderuhov, ki jim je po zatretju zadružništvu (Kit odprt«, pravo socialno zlo za deželo. Vinarske zadruge še komaj životarijo iu ne morejo sprejemati od kmetov vina. Še celo od lanskega letu je ostalo nekaj vina v kleteh. Izseljevanje krizo še pospešuje, ker s tem konsuni čedulje liolj pada, na drugi strani se priseljiijejo Italijani kot favni uslužbenci in delavci, ki iz varčnosti vinu sploh ne piiejo. Nov policijski ravnatelj v Trstu. Nn mesto ustreljenega policijskega ravnatelja Schillacijn je bil imenovan dr. Orlandella. Kakor znano, je Schillaeii« ustrelil sežunski policijski komisar Sajiola, ki ga je Schillaci ka/ensko premesti! nek um v Italijo, ker da se v Sežani ni obnesel. Pravijo, da je bil Saliolu v Sežani precej priljubljen, ker je skušal vsak incident poravnati doma. Takšno postopanje pn je bilo proti navodilom triaftkega policijskega ravnatelja, ki je bil znan kot »energičen« mož Promocije. Na boloniski univerzi so bil promovirani- Fran Rutar Iz Ljiihinjn in Slavko Grahli iz Kobarida kot živinoz.dravnikn ter Boris Mašera iz Gorice kot jnrist Na tržaški trgovinski univerzi pa so položili izpit doktorja tr fovinskih in gospodarskih ved Josip Janež iz olmina. Ivo Bone iz Sv. Križa na Vipavskem in Joeip Planinšek od Sv. Ivana pri Trstu. Nova cerkev. V nedeljo jc goriški nadSkof poavetil novo cerkev v Sv. Petru ori Gorici. — V solzah in krvi..* Najstarejši rokopis Dantejeve Nebeške komedije V knjižnici v Frankfurtu hranijo rokopis Dantejeve Nebeške komedije, o katerem so najnovejša raziskavanja dognala, da je to sploh najstarejši rokopis slavnega dela in zato tudi najbližji izvirniku. Rokopis obsega tudi najstarejši prems izvrstne ocene Jakoba učila Zana. Howard Carter, nekoč vodja ekspedicije, ki jo našla Tutankhamenov grob, je sedaj začel iskati Jud, grob Aleksandra Velikega. Po poročilih nekaterih zgodovinarjev je pokopan v Aleksandri]! v krati iz čisteka zlato. Evropska javnost ima toliko lastnih perečih slabi, da ji za notranje razmere v drugih delih sveta, posebno pa, denimo, v Afriki, ne preostaja dosti zanimanja. In vendar se utegne tudi v notranjih razmerah oddaljenih delov sveta porajati bodoče njeno prekletstvo. »Osservatore Romano« z dne 27. nov. t. 1. piše: Ali še obstoja suženjstvo? Gotovo ne v obliki kakor v prejšnjih časih, toda motili bi se, ako bi mislili, da je dejansko že popolnoma izginilo. Tudi najbolj civilizirani človek je prej ko slej, kadar gre za njegove koristi in ga ne uz-dajo višji pogledi, za svojega bližnjega volk: homo homini lupus. In ni treba iti bogve kam iz sedanjih središč industrije in trgovine, da to opazimo. Ce se pa ozremo v daljne dežele, v pokrajine Azije in Afrike in na njihove človeške množice, potem na prvi mah opazimo, kako beli človek še vedno, v neslutenem obsegu, zlorablja šibkost toliko ubogih bitij in ravna z njimi kakor z živalmi in še bolj nečloveško. O tem poroča Albert Londres v svoji knjigi »Dežela ebe-novine: kako se dela s črnci«, izišli v Parizu. Neki misijonar priznava, da mora biti večina tega, kar poroča pisatelj, resnica, ker mu jamči za to njegova lastna izkušnja. Kar poroča Londres o gradnji železnice Brazzaville — pripominja list »Vie intellectuel- Neki misijonar iz Južne Afrike pripoveduje, da dobivajo delavci nekih bogatih družb zlatih in diamantnih rudokopov po 2 funta šterlingov mesečne plače; od tega morajo dati nad en funt za prenočišče, tako da jim ostane za hrano le nekaj šilingov. Posledice: 1. 1926 je umrlo 947 novorojencev od tisoč. Strašne številke! V tem pa naglašajo upa pol na poročila, da se dohodki iz rudokopov stalno mneže, da izvoz I leto za letom narašča, da železnica napreduje Da, toda za kako ceno! Dejansko, režim, ki dela na ta način, nima nič človeškega več na sebi: in bila bi hinavska krutost, ako ga ne bi obtožili pred obličjem sveta, umikajoč se za ograjo pretveze, da se ne sme motiti red. Tak »red« je groza v božjih očeh Tako tedaj kljub vsemu proslavljanju civilizacije in naše prosvitljene dobe še vedno obstoja suženjstvo, vsekakor v manjšem obsegu nego nekoč, toda zaničevanje za človeško stvar je isto in ista je pretkana krutost preganjalcev. Oh, kako kličejo kri in solze, ki napajajo premnoga kapitalistična podjetja, na maščevanje pred Bogom in ljudmi!« Ročna granata kot kladivo Grozna nesreča se je pripetila v Št. Pavlu v Labudski dolini. Pri posestniku VVcinbergerju je služil za pastirja 14-letni Karel Huber. Gospodar je dečku naročil, naj v podstrešju zabije par žebljev, na katere naj potem priveze vrvico za obešanje perila. Ko deček ni mogel najti kladiva, mu je gospodar rekel, naj vzame eno ročnih granat, ki so ležale v podstrešju in naj kar z njo zabije žeblje. Gospodar je to brez dvoma rekel v šali, toda deček je izvršil naročilo dobesedno. Ko je zabijal žebelj z granato, je ta nenadoma eksplodirala. Nesrečnemu fantu je odtrgalo obe roki. Poleg tega ima po celem životu strašne rane. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. V ^a,zi!iki-SV-. Petra V Rimu je poizkusila, kakor smo že poročali, neka Šve-dinja na škofa Snutha. Zadnji hip je napadalki izbil orožje fa rok kanonik princ Jurij Bavarski (na sliki v krogu). Glej tudi članek na 2. strani lista. „ Ob odprtem grobu Clemenceauja. le« — vzbuja grozo. Nesrečni črnci, ki jih prisilno nabirajo za zgradbo te železniške proge, umirajo zbog slabega ravnanja z njimi v masah! Cele trume črncev, ki jih ženejo biriči, zapuščajo svoje vasi, da se nikdar več ne povrnejo vanje. Slabo hranjeni, brez pravega zavetja, neprestano izpostavljeni biču svojih stražnikov, cepajo po poti in po kleteh kakor muhe. Transporti bi se mogli imenovati pogrebni vozovi, piše Londres, in kleti, v katerih prebivajo črnci, skupni grobovi. Oddelek iz Gribin-gui je izgubil 75 odstotkov ljudi; oddelek iz Li-kouala-Mesaka je štel 1200 mož, a vrnilo se jih je domov 429. Iz Ousa ob Sarngi je odšlo na delo 174 mož; od teli je 8 dospelo v Brazzaville, 69 pa v kaverne. Cez tri mesece je ostalo živih le še 36. V enakem razmerju je žela smrt med drugimi oddelki. V tem pa po vaseh gospodari laJcota, ker so ostale doma samo ženske, otroci in starci. Dežela 9e razljuduje. Ob železniški progi v dolžini 140 km leži pokopanih 17.000 črncev!... In tragedija se nadaljuje ... Koliko človeških življenj bo stalo ostalih 300 km železniške proge, ki jih je treba še zgraditi? to najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. Proti prenosu nalezljivih bolezni ustne dupline in tSrla vporabljajte okusne ANACOT pastilje dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadniem času imitirajo ANACOT-pastilje Mrtvaška maska Clemenceauja. Solnčni koledar na Kitajskem Nankinška vlada je izdala odlok, datiran 8. oktobra t. 1., ki določa, da se s 1. januarjem 1930 uvede za celo kitajsko državo solnčni koledar. Vse listine, ki bi se po tej doba še datirale po dosedanjem luninem koledarju, bodo neveljavne. Sol kot gnojilo Dolgo so smatrali sol kot rastlinam škodljivo; toda pokazailo se je, da more sol pod gotovimi pogoji zelo pospešiti radovitnost zemlje. Neuporabna je sol za ilovnato in peščeno zemljo, v večini drugih slučajev pa se je zelo obnesla. Za poizkušnjo so posuli večje ozemlje s soljo, in sicer 174 kg soli na hektar. Povišek pridelka je znašal 348 kg na hektar. Anekdote o Clemenceati-ju Ko je Clemenceau 1. 1906. postal minister za notranje zadeve, se je hotel sam prepričati o marljivosti svojih uradnikov. Zato je nekega dopoldneva okrog devetih s šefom svojega kabineta stopil nenadoma v veliko dvorano, kjer je po navadi delalo okrog dvajset uradnikov. Toda v dvorani še ni bilo nobenega človeka. Odšel je nato v drugo dvorano, pa tudi tam ni našel nikogar. Šele v tretji dvorani je našel nekega uradnika, ki je spal za svojim pisalnim strojem. Ko ga je šef kabineta hotel zbuditi in opozoriti na navzočnost ministra, je Clemenceau dejal: »Nikar ga ne zbudite, sicer bo še on odšel.« Clemenceau je bil zelo duhovit človek in kot tak je tudi cenil tujo duhovitost. Nekoč jc imel priliko slišati govor mladega odvetnika, ki je bil izvrsten govornik. Govor mu je ugajal, pa je potem prišel k govorniku, rekoč mu: »Zelo dober začetek, mladenič, pristopite bliže k mojemu srcu!« — Toda mladi človek se nekoliko oddalji in pravi: »Gospod, bojim se, da bom tam začutil praznino!« — Ko je kasneje postal Clemenceau ministrski predsednik, je bila prva njegova briga ta, da je nastavil mladega odvetnika kot uradnika v ministrstvu. Ko so nekoč Clemenceau-u očitali nesposobnost njegovih ministrov in posebno še nesposobnost njegovega sodelavca, se je na sijajen način oprostil teh očitanj. Nekega dne je slišal Charles Benoist, kako Clemenceau ošteva nekega svojega ministra, in kar čudil se je tej strogosti. »Ah,« je vpil Clemenceau, »ta človek je ; popoln tepccl« »Tem hujše za vas, ker je to vaša krivda.« »Kako to? Mar je moja krivda, če je tepec?« »Ne, toda vaša krivda je, da je minister. Povejte mi, zakaj ste ga postavili za ministra?« Po kratkem presledku je Clemenceau veselo odvrnil: »Poznate morda koga, ki bi bil še bolj neumen?« | Clemenceau je zvedel, da bo neki starejši general, ki ga ni baš preveč cenil, poročil krasno mlado dekle. »Izvrstno,« je dejal. »Zdaj bo moral vzdržati ogenj z dveh front.« Nedavno ga je obiskal znani pariški profesor dr. Voronov in se mu ponudil, da poskusi tudi na njem svojo pomlajevalno metodo. »Dobro, dohro, doktor,« je dejal Clemenceau, »pridite takrat, ko se postaram.« mu ge Dunajski »Das kleine Volksblatt« je objavh naslednjo mično zgodbo: Robert Preussler, so-cialnodemokratični namestnik deželnega glavarja v Solnogradu, ljubi dobro kapljico. Tega mu ne smemo šteti v zlo. Svojo dobro kapljico pije v kleti sv. Petra. Tudi to ni nič hudega, če socialnodemokratični očetje pošiljajo svoje otroke v katoliške šole, sme tudi socialnodemokratični namestnik deželnega glavarja piti svojo dobro kapljico v globoki, klerikalni kleti. Zgodilo se je pa med dvema čašama dobre kapljice, da je bila 12. novembra v Solnogradu republika v nevarnosti. To nevarnost so odvrnili z nastopom številnih ljudskih množic. Preussler je napisal v listu »Die Wacht« navdušen članek, v katerem mu je pa izpod peresa »ušel« naslednji stavek: »... in opat od Sv. Petra, čigar kislo vino je ta dan teklo kar v potokih...« — Naslednji dan je Preussler po svoji navadi zopet prišel v globoko, klerikalno klet in sedel k hladnemu sodu Ko mu je natakar prinesel obligatno merico vina, je Freussler doživel nekaj posebnega: Poleg merice vina se je nenadoma pojavil krožnik s sladkorjem in lepo žličko, s katero naj bi natresel sladkor v vino. Oba sta se mu sladko smejala: »Vzemi me, vzemi me, kisli pivec, in osladkaj svojo čašo. Robert Preussler se je najprej kislo smehljal, končno pa srčno smejal. In prav dobro mu ugaja slejkoprej »kisli«. Pod sovjetskim bičem Trinajst ruskih begnnoev — 12 mlajših mož in ena žena — je v življenjski nevarnosti prekoračilo rusko-finsko meja Pripovedujejo strašne stvari iz let, ki so jih prebili v sovjetski ječi na otoku Solovecki v Belem morju. Šele pred dvema tednoma so jih privedli nazaj v Rusijo, da bi tam, nedaleč od finske meje, delali utrdbe. Tu so sklenili zbežati. Pobili so stražnike in se polastili živil ter ene puške Po večdnevnem be-ganju po gozdovih so prišli na Finsko, kjer so zaprosili varstvo oblasti. Pripovedovali so, da životarijo jetniki na otoku Solovecki brez zdravniške pomoči in skoro brez hrane v bornih konicah. Za najmanjši prestopek jih strahovito mučijo, posebno žene nepopisno trpe od surovosti paznikov. Februarja meseca letos je sto jetnikov, ki so pripadali neki verski sekti, povzročilo jezo nekega paznika, ld jih je takoj obsodil na smrt Peljali so jih na polje, kjer so jih prisilili, da so izkopali lastne grobove. Nato so jim odrezali roke in noge in jih vrgli v grob, kjer so v strašnih mukali umrli... In to je obljubljena dežela komunistov. Ona: »France, ampak ti se pa tudi za nobeno stvar ne zanimaš.« On: »Kako moreš kaj takega reči. Preteki« noč sem do jutra premišljeval, kakšnega spaJca si dala sinoči med golaž.« Ko je na mirovni konferenci neiki tuj delegat hvalil veliki razum Clemenceau-a, mu jc ta odvrnil: »Ne, nisem pameten! Če bi bil pameten, ve-ste, kaj bi tedaj storil? Umrl bi danes zvečer. Tedaj bi gotovo imel najveličastnejši pogreb. Toda, če počakam do pojutrišnjem ...« Zaninnva teiuna. Kaznašalke klobukov pariških ivrair .~ _____,. , . . , ... riz od Montparnassa do Montmto. '^...ovam, te* skozi Pa- Ljubljansko gledališče Drama: Zaftpiek ob 20. Petek, 29. novembra: Zaprto. Sobota, 30. novembra: BREZ LJUBEZNI. Izven. Nedelia, 1 decembra- Ob 15. uri JANEZEK NO-SANCEK. Mladinska predstava Izven. — Ob 20 ŽIVLJENJE JE LEPO. Izven. Opera: Zetefeb ob prti 20 Petek, 29 novembra: EVGEN1J ONJEGIN Red D. Sobota, 30 novembra: PRODANA NEVESTA. Slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, Mariborsko gledališče Sobota, 30. novembra ob 20- POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLOR IANSKI Svečnnu predstav«. Gostovanje aospe Vike Podgorske in g. Hlnko Nučiča. Navadne dramske cene. Kuponi. Nedelja, 1. decembra: Ob 15 WORMSKI OROŽAR. Kuponi. - Ob 20 PISKROVEZ. Kuponi. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, I. decembra ob pol 4. »DIVJI LOVEC.« Narodni, igra s petjem v štirih dejanjih. P, i. občinstvo opozarjamo, da si z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada za nedeljsko predstavo, poskrbi vstopnice že v predprodaji. ki se vrši v Ljudskem domu 1. nadstr. Cerkveni vestnih Meščanska Marijina kougregacija pri sv. Jožefu Ima v nedeljo, 1. decembra t I ob sedmih zjutraj »kupno sv mašo In obhajilo, ob enajstih pa skupni shod in sprejem novih članov Iz društvenega življenja Ljubljana ima danes ob 20 skupno vajo. Udeležba nujna. V Šcnlpeterskcm prosvetnem društvu po danes zvečer ob pol šestih zanimivo poučno predavanje za mladino. Predavanje pojasnjujejo skiop-tiine slike. Starši se vabijo, da pošljejo svoje male, ali jih sami pripeljejo v društveno dvorano. V nedeljo, dne 1 decembra bo uprizorila frančiškanska -»Marijina kongregacija* ob pol 5 v dvorani »Rokodelskega doma« igro »Otrok presv. Srca Jezusovega«, — K obilni udeležbi vabi — odbor. Poselska zveza bo imela v nedeljo, dne L decembra ob 3 popoldne shod v prostorih dvorane »Pri Jerneju«, Sv. Petra c. 85 Poročalo se bo o delu za služkinjski doni. Vabljene vse služkinje. Glasbeni odsek Kat. prosv. društva na Ježici {iriredi v nedeljo 1. dec. ob 8 popoldan »Prlncezo s Amerike«, komedijo v 4 dejanjih. Pianistka .ladviea Poženelova nam na svojem koncertu prinaša poleg skladb Bacha. Couperina, Beethovna, D'IndyJa, Schuberta in Scbumanna tudi Scarlaltijevo Burieseo v g-molu. Domenico Scar-latti (1085—1757) rodom Italijan, skladatelj čigar umetnost vsebuje vse vrste najrazličnejših elementov. Tako n. pr. se v omamenliki približuje francoski tehniki; povsod jasnost, jedrovitost, deli-katna inspiracija in kar je najbolj karakteristično: Scarlatti je neusahljiv v variantah In s tem slednjim tvori njegova umetnost tndi mejnik v zgodovini Instrumentalne glasbe. — Koncert se bo vršil v pouedeljek, dne 2. decembra ob 20 v dvorani Fllharmonične družbe, Vstopnice so v predprodaji T Matični knjigarni. Ljubljanski obrtniki se opozore ua ustanovni občni zbor »Obrtniškega društva v Ljubljani«, kl se bo vršil v soboto, dne 30. t m. ob 20 v restavraciji »Zvezda«. Po občnem zboru se bo vršil družabni večer za zborovalce in njih obitelji. na katerem nastopi obrtniški pevski zbor in znani pevec-humorist g Danilo Bufinr s kupleti. Predavanje v »Pravniku«. V soboto, dne 30. novembra t. 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. univ. rektor dr. Metod Dolenc': »Prnktični prikaz določb zoper življenje in telo po novem kazenskem zakoniku«. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani. soba štev. 79 in vabi k oblini udeležbi — odbor. Društvo »Soča« priredi v soboto ob pol 9 v salonu restavracije pri »Levu« predavanje o Ltt-iiških Srbih. Predava g. Vekoslav Bučar. Darovi Našim misijonarjem odhajajočim v Indijo so Se naknadno darovali: služkinja 110 Din, gospa iz LJubljane 100 Din. kmet iz Poljan 150 Din, N. N. Iz Mengša 100 Din, Pušnjak iz Sv Vida pri Ptuju 80 Din, župn Rozman 100 Din, več oseb iz Mengša 600 Din, gospa Schulz 100 Din, Al. Stražar iz Podgorja 100 Din. 8 služkinje iz Ljubljane 1000 Din. Poleg lega je daroval župni urad iz Dragatuša en Srn plašč ln en kelih. Najlepša hvala vsemi — Misijonska pisarna, Semeniška ul. 2-11. Ljubljana. MALI OGLASI Vsaka trobna vr«l)ca I-SO O In aU vsaka besedtt So »ar, No|aiao|il oo a O .o f M5 S S' Z « ol §*S|as gs S " , S ; J: -ti S »JS a o •jr ? oo > S «1 * v , —, < » aJ I Sr3 -J • ► o«-' * o«> g) «o Is2»^z _ N a -a m t l 2 5 ~ N i O-= i a^S^is (J —, C 4» t** 9» S 3 -o^ I Sc jrQ 3 t jo Pierre V Ermite: rt Ženo z odprtimi očmi »Ah ... že?« »Zdi se mi, da ste si mogli do danes že ustvariti svoje mnenje o nji.. »Kaj naj rečeni? Ljubko dekle, dobro v/gojeno, pobožno.. »Ali mi dovolite, da Vam povem vse, kar mislim, in ria govorim odkritosrčno z Vami?« »Ali Ti dovolim? ... Ničesar se tako ne bojim kot, če se mladenič skriva in molči. Če se zaupa .. me ne skrbi... Poglavitno je, da izvem pravočasno za budalosti, ki jih namerava počeli. Katera na primer roji tebi po glavi? »Upam, da ni ravno budalost. Dovolj sem star za ženitev... Oziram se za modro ptico... In glejte, zdi se mi, da sem jo danes našel.« »Ta bi naj bila Rolanda You ...?« Prav imate, baš Rolanda You ...« Ta bi naj bila Rolanda Jou ...?« Prav imate, baš Rolanda Jou ...« Preudari: Kolikokrat si jo videl vsega? »Kaj vem — desetkrat!« »Desetkrat?« »Morda enajstkrat... V Parizu se vršijo zaroke šo na krajšo roko in ob drugačnih okoliščinah. Danes sem preživel polnih pet ur v njeni družbi. In pet ur — to je čas, da se o marsičem porazgovoriš.« »Pa sta se res razgovorila?« »Vsaj skušal som ji dopovedati marsikaj...« »Pa kaj je dejala?« »Saj veste, mladenka ... prava mladenka ... običajno sploh nič ne reče, a ni težko umeti...!« »Torej si umel? — Kaj?« »Da... zdi se mi, da ji nisem... kako naj rečem? ... povsem indiferenten ...« Gospod voditelj premotri svojega učenca. »Glej ga... Zakaj se nisi polotil elektrotehnike?« »...?« »Zdi se mi, da ravnaš kar moči na kratko. Za geslo bi si mogel izbrati Julija Cezarja: Veni... vidi... vici... Vkljub temu Ti svetujem, da si premisliš! ... To ni kar tako, dragi moj, — ženitev!... Ne prenagli se!... Veš, da ga ni, ki bi v neumnosti prekašal zaljubljenca... zdi se mu, da je res vse tako, kakor si želi... da je vse tako v resnici, kakor vidi... Mnogo je tvojih tovarišev, ki sem jih komaj rešil abotnosti... »V mojem primeru gre baš za nasprotje abotnosti.« »Odkod pa veš?« Roger Maude je tedaj počasi iztegnil roko: »Gospod voditelj, na splošno se Vaše naziranje docela sklada z mojim prepričanjem. Idealni zakon je tisti, kjer potrjuje razsodnost kar izpoveduje ljubezen.« »Tako je.« Modri latinci so imoli pregovor: Omne tulit punetum qui miscuit utile dulci. »Kaj to pomeni?« »To pomeni, kar si pravkar sam dejal: koristno in prijetno... ljubezen ln razsodnost.« »Torej?« »Torej misliš, da bi bil zakon med leboj, ki si Parižan, doma na Montmartreu in nepoboljšljiv ponočnjak, in njo, drobno cvetko tega otoka — da bi bil, pravim, ta zakon razsoden? »Izredno razsoden, trdim!... Tako bi bil razsoden, da se mi, malone ustavlja, storiti tako zelo razsoden korak ... Kajši bi videl, da bi n{• bi) tako... Zdi se mi, da tu sploh ni mogoče govoriti o kaki ženitvi iz ljubezni, nego o navadni kupčiji. Gospod voditelj se je ves presenečen spustil na klop. S kretnjo je povabil tudi Rogerja, naj sede »Tamle sedi... in razloži mi, kako misliš --ampak resno. Nikar si ne domišljuj, da mi smeš na-tvesti karkoli, ker smo v Noirmoutieru ...« »Nič takega!... Ženitev z Rolando You je ženitev, ki prekipeva, ki se ravnokar potaplja v raz sodnosti. Takoj Vam lo matematično dokažem: ... Jaz, Roger Maude, živim v banki in od banke. Trgujem torej od jutra do večera z vrednostnimi papirji, z več ali manj umazanimi papirji, ki imajo ob devetih zjutraj drugo vrednost kot opoldne, in spet drugo ob štirih popoldne, ko je po raznih mu nevrih konec borze. Ali me razumete?« »Razumem.« »Dobro! Predstavljajte si: Oženil sem se z l?t lando.« »Pardon! Ne prehitro!... Z gospodično Rolantln prosim... Počasi, počasi In preudarno, prosim.. »Torej oženil sem se z go-spo-dič-no Rolando.. Brez ozira na svoj položaj v Parizu, ki je papir n a t, to se pravi negotov in vsikdar v nevarnosti, ! Smom 4-1« i-f/vl'.lr>n »xa1/»*IV 1 S/lnntMA U'Xa /lnlrvX «/l IIAnL »«•««"» iu ouiitiru puiui.uj) imcuiuu umu, nair^C uu »oni človeških neumnosti in vseh človeških boiisč, na tem otoku neprekosliive lepote.« Najboljše in najkoristnejše MIKLAVŽEVO DARILO za šolsko mladino je otroška pisalna miza. Nudite otrokom veselja do ufenju Ohranite iib zdrave s telesno nego NOVA OTROŠKA PISALNA MIZICA ki se uravnava /.a vse starosti otrok od 6. do IS, leta ustreza vsem lira viloin o pravilnem držali Iu telesa pri uiSen.lu ter ie obenem praktično shramba la »so Šolsko potrebščine Mizice izdeluje Irdka I. REPŠE Ivornlco pohištvo, Ltubltono Dvorni trg I. ■Billf 3B« Specijatistinja za steznike M.STUZZI LJUBLJANA II. nadstropje Tavčarjeva ulica štev. 4 — vogal Dunajske ceste Prevzema in izgotavlja po meri vsa v to stroko spadajoča dela, TREBUŠNE PASOVE, PRECIOZA, kakor tudi modele, predpisane po zdravnikih kar najvestneje. . Popravila se radevoljno prevzemajo \vtomobilistl I Motociklisti? BEZDIMNI BARUT Prepričajte se o prvovrstnosti BEKA-PATRONE preizkušene po Waffentechnische Versuchstation, Neumannvvalde - Neudamm v Nemčiji. — Začetna brzina šibre 319 mtr. s., posip 75*7(7„ S. Kočonds. Zagreb, llica 40. Tetef. 20-51 Naročila po pošti se rešujejo isti dan. Loco naročila dostavljamo na dom, po najnižji ceni prodaja Gospodarska zveza Opozarjamo na ,Mali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte sega ob vsaki priliki! Kupim polnojarmenih 60—80 cm, z lokomobilo od 40 HP dalje, kurjeno z žaganjem in lesenimi odpadki — vse v dobrem stanju. — Ponudbe je poslati pod »LOKOMO-BILA« na upravo »Slovenca«. Oblastno koncesionirnna f Šoferska šola » Oo)ko Pipenbacher LJUBLJANA, tiularjeva ulica 9. Šofer m somovozoc Spisal inž, Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140"— jugoslovanska knjigarna v Ljutblfani. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena mamica, stara mamica in teta, gospa Avgusta Wagner v četrtek, dne 28. novembra ob 10 zvečer, previdena s tolažili sv, vere, bogu-vdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 30. novembra ob pol 2 iz hiše- žalosti, Miklošičeva cesta št. 36, na pokooališče k Sv, Križu. V Ljubljani, dne 28. novembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče itd., gospod SIMON NHRRT posestnik danes ob 1 po polnoči, previden s tolažili svete vere, Bogu vdan, v starosti 70 let, v celjski bolnici po kratki in mučni bolezni umrl. Pogreb dragega očeta se bo vršil v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. ob 4 iz hiše žalosti na Brestovcu na domače pokopališče k Sv. Trojici pri Rogaški Slatini. Brestovcc, Sv. Križ, Sv. Vid, Grosuplje, 29, novembra 1929. Žalujoči otroci: Mimika Stcmberger roj. Narat, Cliicago, Vinko, Janko, Tonček, Joško, Rozalija, Fatii, Milica. Joško in Friško, zeta, in vsi ostali sorodniki. 82B 'uZOB TO I IVER PISALNI STROJI ZA PISARNO IN POTOVANJE SO IZREDNO PRAKTIČNI -- NA ZALOGI PRI LUD. BARAGA LJUBLJANA ŠELENBURGO V A 6 - TEL.29-80 ?' Mi-j- ..ii .(V. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod tovarnar in posestnik dne 29. novembra po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo dne 1. decembra 1929, ob 3 popoldne izpred hiše žalosti, Trnovski pristan štev. 26, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 29. novembra 1929. MARA DRELSE, soproga OTMAR, sinček in vse ostalo sorodstvo. Brez posebnega naznanila. // Mestni pogrebni zavod v Ljubljani m s— OBLASTNI ODBOR AERO-KLUBA MARIBOR sporoča svojemu članstvu, prijateljem in vsem sočustvujočim, da je njegov prvi in vzorni tajnik, gospod V dr. Ivo Sestan odvetnik v Mariboru dne 28. t. m. ob 14Vi izdihnil svojo dušo, kot plemenita, pretežka žrtev svojega visokega stremljenja, neupogljive volje in vedrega poguma. Ob njegovi rakvi objokujemo z vsem narodom prezgodnjo izgubo tako uspešnega, neumornega, podjetnega in nesebičnega mladega delavca za napredek naroda. Pogreb se bo vršil v soboto ob 15.30 iz mrtvašnice javne bolnice na kolodvor, od koder sc truplo prepelje v Središče ob Dravi. V Mariboru, dne 28. novembra 1929. mm ■.: "' v.''- . M^ifr ■ t ;-•<«1 - ■ • : - ' • > .■V'*" ,'V ..;■ . ■ ti* •'•••.v-.. 7/ imm V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nenadoma umrl naš nadvse ljubljeni in nepozabni sin, brat, stric in svak, gospod Andrej Kunčič danes ob 5, previden s sv. zakramenti, v najlepši mladeniški dobi. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo dne 1. decembra t. 1. ob 15 na tukajšnje pokopališče. Blejska Dobrava, dne 29. novembra 1929. Žalujoči starši, brata, sestre in ostali sorodniki.