Politični ogled. Obmejne obfcine in volilna preosnova Občiaa fičavaica in Eat. politično draštvo za aeatlenartski okraj je vposlalo državni zboraici proasje, da se Tsa slovenske obSine radgoaskega in cmureskega okraja priklopijo alovenakim volilniai okrajem. Poilanec dr. Eorosec je izročil te zahtave v aaji dne 16. oktobra zbornici ter predlagal, da ae r polnem obsegn tiskajo ia pridenejo sejinemn zapisnikn. Predlog se je sprejel. Občiae in politična draštva, poanemajte! SloTanska zveza ae je v več sejah pca?etovala o pohtičnem položajn ia o dvetretjiaaki večiai, a katero bi ae po želji Nemcer naj zabraaila drcga rszdelitev volilnih okrajev. V volilnem odseku razprava o volilai preoanovi počaai napredoje. Ča se volilna praosnova ne sprari pcd atreho do kocca decembra, ko poteče postavni rok državnega zbcra, namerava vlada podaljsati ta rok za tri meaece. Ihžavni zbor. V leji dne 12. t. m. sta interpelirala poalanca dr. Vonaek in dr. Eorosec železaiskega miaistra zaradi železniskega predora v Savi, ki je premajben, vsled čeaar ne more pri narasli vodi pržirati vse vode, kar povzroči povodenj. — Poalaaec dr. Eorosec je vpralal poljedelskega ministra, zakaj ne odgovori na njegovo iaterpelacj) zaradi nstanovitve podružaic c kr. kmetijske drnžbe štajerske na Sp. Stajerjn. — Zaradi podpore po nimah poskodovanih posaataikov v Sobotfci, Tmjah in Straski gori so vložih cujne prošaje poslanci: Robič, dr. Voušek in dr. Eoroieo. — V torkovi seji dne 16. t. m. se je nadaljevala razsprava o lekarniškem zakonn. — Zaradi dvetretinke večine ae dosedaj m prišlo do Bporazimljeaja med Slovsni ia Nemoi. Zastopstvo manjšin v delegacijah. Nemski potlanee Sylvester je predlagal, da se zagotovi nenaškim maajaiBam na Čtikem in Moravakem primerno zastopstvo v delegacijab. Isto je pa zahteval tndi aaa poslanee dr. Eoroaec za slovensko manj šine ca Štajerskem, Koroskem in Primorskem J.-daaka pravica za vse prosnje. Če hočejo Neaici t) ogodnost uživati, morajo jo privoščiti tudi Slovanom. Državni proražun za leto 1907. Dao 12. t. m. je preložila vlada državni zbornici proračun za"leto 1907. 1% njega posnemamo nekaj najvažnejaih poatavk. Caloletai izdatki ao proračnnani na 1 890:871 352 E, dohodki pa na 1.892 501082 E. Ministrstvo za notraije strari zabteva 77,202 385 kron (za 2,884 170 K reč nego lam). Od toh izdatkov pride na naso deželo: Za vpeljavo plina v okrajno glavarstveno poslqpje v Radgoni 700 kron, z» železni most čez Dravo v Mariboru 120 000 K, za most čez S&vo in Erko pri Brežicah 20 000 E, regnlacija Sare od Brežic do neje 75.000 kron, regnlacija Drave pri Zavrčn 64 500 E, za Dravo od Maribora do Središča 29 000 E, za nradna poglopja v Ptnju 3787 E. Učno ministrstvo zahteva 90,460.266 E. (Lsni 87,260 902 E.) Za gimaazijske aUvbe na Štajerskem 10.500 E, za realčne stavbe na Štajerskem 18 400 E, za obrtne iole na 6tajerskem 8000 E, za ljndgke iole na Štajerskem 20 300 E. Trgovgko ministrstvo zahteva 165,871.640 kron (za 5 581.784 več nego lani). Železniško miniBtntvo 304,079.330 E (zs 65,168 518 E Ye6 od lani). Fioančno ministrgtvo 680,161.299 kron (za 18,459 392 E več od lani). Poljedelsko ministratvo 27,476.193 E, k čemar pride še 5,154.892 E za melioracijski zaklad in 3 759.620 E za zivinozdravilstvo (sknpaj za 2,321.605 E več od lani). Med vzroki za ponsaožitev izdatkov 8e nabaja todi podpora zadrnžnistva. Pravoaodno minigtrgtvo pa 76,834.076 kron (1 435.480 E več od lani). Pokojnine znasajo 79,042.154 E (zs 3,989.604 E več od lani). Davki y Avstriji. Direktnih davkov se je vplačalo v naši državni polovici od 1. jannarja do konca avgnsta 1906 193.428 milijonov kron, za 6 02 milijonov kroa več kakor lani. Na zemljiški davek je odpadlo 26 426 mil. kron (4- 1,300.000 kron), na bisnorazredni davek 4500.000 milijonov kron (— 66.000 kron), na bianonajemainaki davek 53,650.000 kron (+ 1,480.000 kron), na splošni pridobniaski davek 22,900.000 kron (— 405.152 kroa), na pridobningki davek podjetij, ki ae morajo izkazati z javnimi račtmi 38,130000 kron (+ 1,240.000 kron), na rentni davek 5,620.000 kron, u osebno dohodninski davek 33,270 000 kron (+ 1,689.000 kroa); Iadirektnih davkov je bilo odplačanih od 1. jasuarja do konca avgusta 1906 508,349.000 kron, 52,409.000 kron več kakor lani. Vžitninski davek je znaSal 42,870 000 kron (+ 5,149.000 kron), na vino in mošt 8,110000 kron, na pivo 52,940.000 (+ 2,530.000 kron) na meso in klavao živino 10 570 000 kron (—120 256 kron), na aladkor 92,000000 kroi (+ 10,990.000 krrn), na petrolej 14,830.000 kron, na kolke 34 780.000 kron (+ 2,300.000kroa), takae 3,830.000 kroD, pristojbine 86.400 000 kron (+ 16,570 000 kron), davek na vožae lirtke 12,000.000 kroo, lotenja 9,230.000 kron. sol 22,470.000 kron in tobak 111.610 000 (+ 11,280.000 kron). Na Ruskem 8« je gpremenila revolucija v čisto aavadno ropanje in nasilstva: ropi, napadi io nmori se vrate daa za daem in celo pri belem daevn na očitnih cestab. Japonci se bočejo sedaj polastiti rodovitaega otoka Jave. Odkar jim je v vojski proti Rnsom tako dobro alo, jim je greben zelo zraBel. Otok Java lfž' v Vzbodni A*iji in je l*st Nizozenske. Po ja- ponakih delavnicab baje delajo z veliko naglico. Na otoku je že vse polno japonskih ogledahov in agentov, ki potnjejo križem po otokn. V glarnem mestu Jave se dogajajo dan za dnevom dogcdki, ki se jim ne more odrekati važnost im pa namen. Japonski mornarji iščejo prepira z nizozemskimi policisti, 8 katerimi se pretepavajo. V Bataviji ia po drngih večjih mestib izkušajo pridobiti japonski agitatorji javno mnenje za japonsko vlado. Posest Jave je za Japonsko važna, ker otok nadvlada morje in bi po gvojem bogaatvn tndi denarao osamoavojil Japon«ko nasproti zahodnim državam. Ustava na Turškem. Tudi v Tarčiji ae je pojavila gtranka, takoimenovana mladotnrška stranka, ki delnje na to, da bi postala Turčija nstavna država. Ta stranka obstoji večinoma iz mladih Turkov, ki 80 stndirali na naš h solab. Sultan je dosedaj skrbno zadnieval njih delo. Sedaj pa, ko je sultaa zbolel, začela je ta stranka zopet dvigati glavo.