Postnem! tevod 80 srroSev. mesečna naročnina 1 ffillof GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE TUDI MI PIONIRJI SE ZAVEDAMO SVOJIH DOLŽNOSTI IN BOMO PRISPEVALI SVOJ DELEŽ K OSVOBODITVI SLOVENSKE KOROŠKE IZ-POD TUJEGA JARMA. II. skupina pionirjev na počitniški koloniji v Crikvenict m. Celovec, v sredo 25. Vlil. 1948 Skupno z vso napredno mladino sveta korakamo v boljšo bodočnost Mladinski dan - mogočna manifestacija naše mladine Mladina iz vse Slovenske Koroške se je zbrala preteklo nedeljo, dne 22. avgusta t. 1. na mogočnem mladinskem dnevu v Logi vesi nad Vrbskim jezerom. Mladinski dan, ki je že iz vsega početka obetal nekaj posebnega, je pritegnil tudi številne naše rojake iz Podjune, Roža. Zilje in ostalih delov Slovenske Koroške. Nad tisoč ljudi se je zbralo na Kopitnjakovem travniku, ki so vsi z veliko nestrpnostjo pričakovali, kaj •jim bo tokrat pokazala naša mladina. Predsednik Zveze mladine za Slovensko Koroško, tovariš Lipej Kolenik je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da sicer ni prvič, da nastopa slovenska mladina pred javnostjo, vendar pa prvič, da nastopa s fizkultrnim programom. Mladina Slovenske Koroške, ki je že v veliki narodnoosvobodilni borbi pokazala svojo neuklonljivo voljo, se tudi danes zaveda potrebe borbe za pravice delovnega ljudstva. To borbo pa hoče za svoj narod nadaljevati in zato prekaliti svoj duh in svoje telo, ker samo zdrava mladina more zagotoviti boljšo in lepšo bodočnost. Mladina Slovenske Koroške pa hoče danes pokazati, da je del napredne mladine matičnega naroda, ki pod Titovim vodstvom izvaja veličastne naloge petletnega plana. Slovenska mladina na Koroškem se bori za nacionalno in socialno svobodo svojega naroda, in bo to nadaljevala do združitve Slovenske Koroške v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Nato so naspotili mladi fizkulturniki, ki jih je zbrano ljudstvo pozdravilo z velikim navdušenjem. Krasna je biia slika, ko so v svojih belih, modrih in rdečih fizkulturnih oblekah pritekli na leno okrašeni travnik, še lepša slika pa je bila ob izvajanju fizkulturnih vaj. Odobravanja kar ni hotelo biti konec — nadvse navdušeno ljudstvo je burno pozdravljalo fizkulturnike, ki so jih s svojim prvim nastopom tako presenetili. Vsaka vaja, ki so jo izvajali, je napravila globok vtis na vsakogar in jasno pokazala, da se razvija mladina Slovenske Koroške v zdravo mladino, ki bo sposobna, da privede stoletja zatirano slovensko ljudstvo na Koroškem v svobodo ter mu zagotovi svetlejšo bodočnost. Ko pa so fizkulturniki napisali ime »T IT O«, nato pa napravili veliko peterokrako zvezdo, ki sta jo v sredini krasila simbola delovnega ijudstva, srp in kladivo, burnega odobravanja ni hotelo biti konec. Navdušeni vzkliki maršalu Titu in slovenskim fizkulturnikom, ki so s tem svojim prvim nastopom presegli vsa pričakovanja, so doneli daleč naokoli. Sledili so še nastopi posameznih fizkulturnih skupin, nato pa so igrali mladinci iz Roža proti mladincem iz Podjune »odbojko«. Ob zaključku fizkul-turnega programa je igrala slovenska mladina z zastopniki Svobodne avstrijske mladine (FOeJ) igro z žogo »Med dvema ognjema«. Tovariš Danilo Kup- per je ob tej priložnosti pozdravil zastopnike Svobodne avstrijske mladine, ki so se udeležili mladinskega dneva slovenske mladine in ugotovil, da slovenska mladina na Koroškem v svoji borbi za svoje nacionalne in socialne pravice ni sama, da ima močnega zaveznika v napredni vstrijski mladini. Poudaril je, da bo slovenska mladina to prijateljstvo in antifašistično povezanost še poglabljala in utrjevala. Ob začetku kulturnega programa je govorila sekretarka Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško tovarišica Šporn Anica — Vida o nalogah napredne mladine. Sprva je omenila junaško borbo slovenske mladine proti fašizmu in poudarila, da osvobodilna borba slovenskega naroda na Koroškem še ni končana. »Dobro vemo«. je dejala tovarišica Vida dobesedno, »da bi sovražniki napredka, domači in tuji reakcionarji, radi vcepili v nas stari duh hlapčevstva, pokornosti in ponižnosti in nas tako izrabljali v svoje temne namene. Mladina Slovenske Koroške, prekaljena v borbi za svojo nacionalno in socialno svobodo, noče več kriviti svojih hrbtov, ker ve, da je njena borba nra- vična. Svojo pravico zahteva s ponosno dvignjeno glavo, kajti žrtvovala je zanjo več kakor vsi oni, ki jo nam hočejo danes deliti. Slovenska mladina na Koroškem, nekoč zapostavljena in izkoriščana. stoji danes z vso napredno mladino sveta v enotni fronti političnega, kulturnega in gospodarskega napredka. V neštetih akcijah je dokazala, da brez strahu koraka pod zastavo junaštva in borbe, kajti niti zapori, niti druga nasilja domače in tuje reakcije je ne bodo odvrnili od tega cilja. Kot članica Svetovne federacije demokratične mladine bo mladina Slovenske Koroške nadaljevala svojo borbo za osvoboditev vseh zatiranih narodov in za lepšo bodočnost svojega lastnega naroda na Koroškem, dokler ne bo kot svobodna mladina svobodnega ljudstva združena z matičnim narodom v Federativni judski republiki Jugoslaviji.« Nastopil je tudi pionir, ki je v svojem nagovoru poudaril, da se tudi naši najmlajši zavedajo svojo dolžnosti kot borci za pravice slovenskega ljudstva na-Koroškem in da v tej borbi ne bodo popustili, dokler se ne bodo v svobodni domovini vzgajali v svojem lastnem jo-ziku in kjer ne bodo več izpostavljeni germanizatoričnemu pritisku avstro-šo-vinističnih oblasti. Sledilo je petje naših borbenih partizanskih in narodnih pesmi, ki so jih prepevali pevci iz Sel, mladinski pevski zbori iz Št. Vida v Podjuni, Loge vesi, Hodiš, fizkulturniki pa so še enkrat nastopili v svojih pisanih fizkulturnih oblekah z zbornimi recitacijami, ki so izražale borbeno voljo slovenske mladine na Koroškem. Ob zaključku so naši mladinci sklenili pozdravne resolucije maršalu Titu, Ljudski mladini Jugoslavije in Svobodni avstrijski mladini, v katerih poudarjajo, da kot napredna mladina hočejo ostati zvesti tradicijam narodnoosvobodilne borbe in da ne bodo popustili v borbi proti mednarodnemu imperializmu za srečnejšo bodočnost vsega človeštva, v borbi za ljudsko demokracijo in za trajen in demokratičen mir na svetu. Staro in mlado se je nato podalo v gostilno »Marica« v Logi vesi, kjer je mladina z veselim mitingom zaključila svoj mladinski dan leta 1948. S svojim mladinskim dnevom, na katerem je prvič nastopala s fizkulturnim programom, je naša mladina pokazala svojo trdno voljo in požrtvovalnost. Kljub poletnemu času, ko ima naša pretežno kmečka mladina obilo dela na polju, je vztrajno in vestno hodila na vaje in se tako pripravljala na to mogočno manifestacijo. S svojo požrtvovalnostjo in predanostjo pa tudi dnevno dokazuje, da koraka in da bo korakala vztrajno skupno z vso napredno mladino sveta v pro-tiimperialističnemu taboru naprej po poti, ki vodi v boljšo in svetlejšo bodočnost vseli narodov sveta. Koroški Slovenci smo lahko ponosni na našo mladino, ki se v naši narodnoosvobodilni borbi ne boji žrtev, ki se ne ozira na nakane naših nasprotnikov, temveč ponosno hodi naprej po poti, ki so ji jo začrtali naši partizani. Mladina Slovenske Koroške častno izpolnjuje obveznosti napram svojemu še ueosvobojenemu ljudstvu, kateremu na čelu se bori za svobodo in blagostanje. Takšna mladina je naš ponos — je naša bodočnosti Nova podonavska pogodba zagotavlja svobodno plovbo Ob zaključku podonavske konference v Beogradu je imel šef sovjetske delegacije Andrej Višinski govor, v katerem je odgovoril na pripombe zastopnikov zapadnih sil. Dejal je, da je v go- Končno so bili prisiljeni izdati gradbeno dovoljenje Z zavlačevanjem izstavitve gradbenega dovoljenja za obnovo prosvetnega doma v Žitari vesi je koroška deželna vlada ovirala mladino Slovenske Koroške pri izpolnjevanju obveznosti, ki si jih je zadala na mladinskem plenumu spomladi letošnjega leta in na zboru mladinskih delovnih brigad dne 12. julija t. 1. Slovesno se je naša mladina obvezala pred vsem slovenskim ljudstvom na Koroškem, da bo spravila prosvetni dom v žitari vesi do 15. septembra t. 1. pod . streho, do 29. novembra t. 1. pa ga bo tudi že v notranjosti obnovila. Takoj po zboru brigad so šli mladinci z navdušenjem na delo in končali vse predpriprave na gradbišču. Sestavili so tudi že °rigado, da bi takoj začeli z delom. Na zboru brigad so se obvezali tudi naši študentje, ki študirajo v Jugoslaviji in ki so prišli na počitnice v svojo ožjo domovino, da bodo sefetavili svojo brigado 'n tako doprinesli svoj delež k obnovi naših kulturno-prosvetnih domov. Šovinistične avstrijske oblasti pa so s svojo Protislovensko politiko nasilno prepredle, da bi mogla mladina pravočasno 'zpolniti zadane obveze, preprečile so •JJdi. da bi 3vojo obljubo izpolnila naša študentska mladina. Več kakor štiri mesece je protipo-stavno sabotirala avstrijska birokracija izstavitev gradhenoga dovoljenja, pri pa se posluževala najpodlejših me- tod in poslušala celo nasvete Steina-cherjevega BHS-a. Slovenska mladina pa se ni pustila ustrahovati. Odločno je protestirala proti takšnemu načinu kratenja osnovnih pravic slovenskega ljudstva in razkrinkavala šovinistične avstrijske oblasti, ki so že čestokrat dokazale svoje sovražno stališče napram solvenskemu ljudstvu na Koroškem. Tudi Slovenska prosvetna zveza je ob podpori skoraj vseh Slovenskih prosvetnih društev neštetokrat intervenirala pri koroški deželni vladi glede gradbenega dovoljenja. Tako je bila koroška deželna vlada prisiljena, da je končno dala okrajnemu glavarstvu v Velikovcu naročilo za takojšnjo izstavitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kulturno pro-svetnega doma v Žitari vesi. S tem bo mladina Slovenske Koroške končno lahko pristopila k izpolnjevanju zadanih obveznosti ter obnovila kulturno-pio-svetni dom, ki ga je uničila zadnja vojna. Vsi tisti pa, ki nam kratijo naše pravice in ki nas ovirajo pri obnovi naše Slovenske Koroške, pa naj se pri tem poslužujejo še tako brutalnih metod in podlih obrekovanj kot BHS, naj vedo, da nikdar ne bodo strli borbene volje slovenske mladine in slovenskega ljudstva na Koroškem, ki bo nadaljevalo borbo za svoje osnovne pravice do dokončne zmage. vorih predstavnikov treh zapadnih sil mnogo nepravilnosti, ki jih je treba razčistiti. Poudaril je, da je določeno število členov nove pogodbe iz leta 1921, ki jih je sovjetska delegacija postavila v svoj načrt, kjerkoli je bilo to mogoče in ni bilo v škodo osnovnim načelom, na katerih temelji sovjetski načrt. Zato je smešno govoriti, da je sovjetska delegacija odklonila vse, kar ni v prvotnem načrtu donavske pogodbe. Prav tako je smešno poslušati, da so na tej konferenci omejevali prosto debato. Tu smo razpravljali o važni stvari, je nadaljeval Višinski. Govorili smo dolgo in priznavam, da sem tudi sam uporabil to možnost; tisti, ki je v tej stvari nedolžen, naj prvi vrže kamen name. Na tej seji smo poslušali tri govore predstavnikov zahodnih držav. Slišali smo njihovo trditev, da nova pogodba, ki je bila predložena, nima odločilne veljave. Opozorili smo jih na obveznosti, ki so jih te tri delegacije podpisale 12. decembra 1946. Vprašati moramo, iz kakšnih nagibov nočejo delegacije Francije, Velike Britanije in ZDA podpisati nove pogodbe? Po naziranju teh treh delegacij je glavni nagib ta, češ da pogodba iz 1921, leta še vedno velja in da je brez privoljenja vseh prizadetih držav ni mogoče spremeniti. Delegacija Sovjetske zveze meni, da ta dokaz ne vzdrži krepke kritike, niti po mednarodnem pravu niti v zgodovinskem pogledu ali po mednarodni praksi. Dejali so nam tudi, da načrta sovjetske pogodbe ne morejo sprejeti, ker ne jamči za svobodno plovbo. Dovolite mi, da v zvezi s tem opozorim na prvi člen sovjetskega predloga, ki dobesedno soglaša z besedilom priporočila Sveta ministrov za zunanje zadeve. (Nadaljevanje na 2. strani.) V Ljubljani gradijo nova stanovanja Z razvojem industrije v Ljubljani, z ustanovitvijo novih uradov in ustanov ter raznih strokovnih šol, z dotokom študentov zlasti s Primorske, ki študirajo na univerzi, je prebivalstvo glavnega mesta Slovenije naraslo za svojih 30.000 prebivalcev. Zaradi tega je nastalo stanovanjsko vprašanje že takoj po vojni eno izmed najvažnejših, pa tudi najtežjih. Prve dve leti nista prinesli posebnih uspehov, ker so imeli veliko opravka z obnovo, v tem letu pa so že dosegli uspehe, ki bodo stanovanjsko stisko vidno omilili. Eno izmed najvažnejših stanovanjskih gradbišč je vsekakor obsežno gradbišče v Šiški. Osemnajst velikih stanovanjskih blokov bo dalo 5770 dvo in trosobnih družinskih stanovanj. V dva že dograjena bloka se je že vselilo 48 družin, štirinajst blokov bodo dogradili do 20. novembra, a ostala dva bosta v tem letu dograjena v surovem stanju, na pomlad pa bosta popolnoma dograjena. Da so bili na tem gradbišču doseženi tako veliki uspehi, imajo dober delež Ljubljančani — prostovoljci, ki so dnevno hiteli na delo in s požrtvovalnostjo pomagali strokovnjakom in oblasti do uspeha. V Št. Vidu je tudi že zgrajena moderna stanovanjska hiša, ki jp dala 27 družinam udobna in zdrava stanovanja. Prav tako so pomembna dela na Jesenkovem. V Verhovčevi ulici pa so začeli graditi irov stanovanjski blok, ki bo imel Štiri nadstropja in bo dograjen drugo lete. Na Ambrožovem trgu grade stanovanjske bloke in dečji dom. V stanovanjskem bloku bo 125 samskih stanovanj in 60 dvosobnih in trosobnih družinskih stanovanj, hkrati bodo uredili lep park in otroško igrišče. Na gradilišču dečjega doma bodo letos zgradili prvi trakt, ki bo sprejel 130 otrok, ostala dva trakta bosta dograjena letos v surovem stanju, na pomlad pa popolnoma. Prav tako kakor stanovanjski blok na Ambrožovem trgu bo tudi dečji dom na tem trgu naj-moderneje zgrajen. Strokovni delavci in prostovoljci grade ta dom z največjo ljubeznijo in vestnostjo, zavedajoč se, da je to za najmlajše, ki morajo imeti. kar se da, zdrava in udobna stanovanja. Lep primer skrbi za svoje nameščence in delavce daje ministrstvo za industrijo in rudarstvo, ki bo že letos zgradilo hišo z dvanajst družinskimi stanovanji. Tudi člani sindikalne podružnice 3>Megrada« so si zgradili hišo z dvanajstimi stanovanji. Slede jim člani sindi- kalne podružnice »Vinotrg«, ki so že začeli graditi stanovanjski blok v Franko-panski ulici. Zavedni člani te podružnice bodo že letos s prostovoljnim delom zgradili prvi del bloka, ki bo dal osemnajst dvosobnih in trisob.nih družinskih stanovanj. V drugem delu stanovanjskega bloka, ki bo dograjen prihodnje leto, pa bo šestnajst dvosobnih id trisobnih stanovanj ter več samskih. Pod Rožnikom pa grade študentje sebi študentsko naselje. To bo eden izmfd najlepših delov Ljubljane. Letos bodo zgradili prvi blok, v katerega se bo vselilo 250 študentov. Za naprej je določeno, da bodo zgradili še.pet takih blokov, ki Bodo nudili več kakor tisoč študentom zdrava stanovanja. Imeli bodo kinodvorano, bazen za kopanje, razna igrališča in podobno. „ Delno rešitev stanovanjskega vprašanja v Ljubljani bodo prinesle tudi nadzidave starih hiš. Zaenkrat gradijo v Ljubljani šestnajst nadzidav in bodo na ta način še letos pridobili številna nova stanovanja. To je slika glavnih gradenj stanovanjskih blokov in hiš v Ljubljani v tem ,letu. V tej zvezi je važna tudi gradnja zbiralnega kanala na severu Ljubljane in drugih manjših zgradb. V kongresnem tekmovanju kakor tudi že prej je Ljubljana s prostovoljnim delom dokazala svojo veliko zavest in ljubezen do nove države. Nova podonavska pogodba zagotavlja svobodno plovbo (Nadaljevanje s L strani.) Prav tako pravijo, da nismo sprejeli vrste določb, ki bi preprečevale razlikovanje. Dovolite mi, naj povem, da imamo odredbe, ki se na to nanašajo. Čl. 1. jamči za enakost vseh zastav trgovskih ladij podpisnic pogodbe v pogledu svobodne plovbe in plačila pri-staniških pristojbin. Odredbe, ki preprečujejo sleherno razlikovanje, so v številnih Členih, ki sem jih že: večkrat navajal. Mislim, da je edino jamstvo, ki bi moglo zadovoljiti zahodne sile, udeležba nedonavskih držav v delu rečnih komisij. Toda v to nismo mogli privoliti, ker smo na stališču, da morajo urejati plovbo na Donavi in vseh rekah, ki tečejo skozi več držav, samo države, skozi katere tečejo te reke. Mnenja sem, da nudi sovjetski predlog pogodbe dovolj stvarnega jamstva za svobodno plovbo. Mislim, da to jamstvo temelji na dejstvu, da bo donavska komisija sestavljena iz predstavnikov obrežnih držav. Prav v tem pa so se začela križati mnenja med podonavskimi državami ter Veliko Bri- tanijo, Francijo in ZDA. Nadalje nam pripovedujejo, da je pogodba iz leta 1921 še v veljavi, in da mora ta konfe^ renca nekako odrediti usodo Donave, ali z drugimi besedami: države, ki so odločale na pariški konferenci leta 1921, naj bi odločale o usodi Donave, kakor da bi bile gospodar nad Donavo. Poudarili smo žev da ni prav nobene pravne ali zgodovinske osnove za takšno zahtevo. Ko podajamo svoje stališče, se ne ravnamo po načelu o pridobljenih pravicah, ampak po načelu o pravicah obrežnih držav. Sprejeli ste sovjetski predlog kot temelj za obravnavo, zato smo pričakovali, da ste razumeti tudi njegovega duha. Pričakovali smo, da ga boste pričeli proučevati v smislu mednar. sodelovanja in sporazuma. Žal pa se to ni zgodilo. Sovjetski predlog je postavljen v smislu člena 1., ki je v popolnem skladu s sklepom Sveta ministrov za zunanje zadeve. Čl. 1., ki govori o svobodi trgovske plovbe, je enak za vse zastave in poteka kot rdeča nit skozi, vse člene nove pogodbe. Danes na Donavi ni več stari položaj Naš predlog jamči za mednarodno sodelovanje. Toda večkrat v zgodovini šo izzvale nove sile, ki so formirale nove mednarodne odnose, ogorčen odpor starih sil. Tudi tu smo znova slišali glas starega sveta, ki se sklicuje na pridobljene pravice, na prednosti, ki jih ne morejo priznati niti novi časi niti nove sile sedanjosti. Dovolite mi, da v zvezi g tem navo- Se tesnejša akcijska enotnost socialističnih sil v Italiji . Namestnik sekretarja Komunistične partije Italije Lujgi Longo je izjavil v razgovoru z dopisnikom lista "Momento Sera«, da je in ostane cilj Komunistične partije združitev vseh socialističnih sil. Sporazum o akcijski enotnosti med komunisti in socialisti, ki so ga sklenili pred 14 leti v Franciji, je bil prvi korak k zbližanju socialističnih sil. ki so organizirane v socialistični in Komunistični partiji. Akcijska enotnost socialističnih šil, je nadaljeval Longo, mora v nadaljnjem razvoju voditi do združitve v enotni stranki. Longo je poudaril, da se zavzemajo komunisti samo za združitev onih sil, ki so po svoji socialni naravi in po svojem političnem programu resnično socialistične. Tako imenovano »Socialistično udru-ženje«, o katerem govorijo posamezni politiki Saragatove stranke, pomeni prelom sporazuma o akcijski enotnosti ter kapitulacijo dela delavskega razreda pred reakcionarno, totalitarno in klerikalno politiko demokristjanske stranke. Takšno »udruženje« v resnici pomeni samo še globljo cepitev sil socializma in direktno izdajstvo koristi delavskega razreda. NEZNOSEN POLOŽAJ ITALIJANSKIH KMETIJSKIH DELAVCEV List »Unita« prinaša članek, ki ga je napisal generalni sekretar italijanske sindikalne zveze Di Vittorio ob izbruhu stavke kmetijskih deavcev. V članku pravi med drugim: »Najbolj obubožani in najhujše izkoriščani sloj italijanskih delovnih ljudi se je dvignil. Kmetijski sezonski delavci delajo v najboljšem primeru 150 dni v letu in dobijo za to beraško mezdo, ki ne zadostuje za vzdrževanje njihovih družin niti v času, ko so ha delu. Brezposelni kmetijski delavci ne prejemajo niti podpore niti drugih pripomočkov in pogostokrat stanujejo s svojimi družinami pod milim nebom. De Gasperijeva vlada z nasilnimi sredstvi zatira najmanjši izraz volje kmetijskih delavcev, ki zahtevajo svoje pravice. Tisoči kmetijskih delavcev hirajo v zaporih samo zaradi tega, ker so se brez dovoljenja lastnika »drznili« obdelovati polje. Stavke in demonstracije jasno kažejo, je naglasil generalni sekretar Di Vittorio, da moramo- kmetijskim delavcem pomagati z izvedbo agrarne reforme ter z osnovno socialno in gospodarsko obnovo. ČSR BO POSLALA AVSTRIJI ČEVLJE V okviru trgovinske pogodbe s Češkoslovaško bo prejela Avstrija tudi pošiljko čevljev v vrednosti 11 milijard čeških kron. Skupno bo prejela Avstrija 10.000 parov moških nizkih čevljev, 5000 parov ženskih škornjev iz klobučevine, 27.000 parov moških težkih čevljev in 5000 parov ženskih škornjev iz gumija. Ta količina čevljev je približno en odstotek skupne avstrijske čevljarske proizvodnje jn jo bodo poslali še v teku septembra oziroma oktobra t. 1. S prvo pošiljko pride že v teku prihodnjega tedna ol^oli 32.000 parov tekstilnih čevljev in gumijastih galoš v vrednosti 120.000 dolarjev. Za to pošiljko čevljev {bo Avstrija poslala Češkoslovaški 4000 Ion soli. Usom v e s t i London. —2000 londonskih delavk j« šlo v znamenje protesta zaradi nizkih mezd in slabih delovnih pogojev demonstrativno v sprevodu po londonskih ulicah. Na zborovanju so delavke sprejele resolucijo, v kateri zahtevajo zvišanje plač, katerih najnižji mora biti vsaj 5 funtov tedensko. Budimpešta. — Od 21. do 24. avgusta t. 1. je bila v Budimpešti mednarodna konferenca učiteljev. Konferenco so sklicali na pobudo mednarodne organizacije učiteljev, članov Svetovne federacije sindikatov. Konferenca, kj so se je udeležili učitelji 25 držav, je obravnavala demokratizacijo šole in borbo učiteljev za trajen mir. Beograd. — Od 28. julija do 17. avgusta t. 1, so bila v Beogradu pogajanja med FLR Jugoslavijo in republiko Avstrijo o medsebojnem trgovinskem sporazumu. Ta trgovinski sporazum, ki «ta ga šefa obeh delegacij podpisala dne 17. t. m., bo uredil izmenjavo blaga med obema državama. Rim. — Tri milijone italijanskih, kmetijskih delavcev je stopilo v stavko, da si priborijo novo kolektivno pogodbo. Pariš, — Socialistični občinski svetniki iz Saint-Jean-Boriderfonds-a so izstopili iz protesta proti proti republiški in protisocialistični politiki, ki jo vodita Jules Moch in Leon Blum, iz. Socialistične stranke Francije. Praga. — Predsedstvo češkoslovaškega sindikalnega sveta je sklenilo, da daruje za grške otroke, ki so trenutno na okrevanju na Češkoslovaškem, pet milijonov čeških kron. ( Drobne * v novice dem, kaj pravi veliki vodja Sovjetske zveze Stalin: »So razne družbene ideje in teorije, stare ideje in teorije, ki šo preživele svoj čas in služijo interesom preživelih družbenih sil. Njihov pomen je v tem, ker ovirajo razvoj družbe, njen napredek. So napredne ideje in teorije, ki služijo interesom naprednih družbenih sil. Njihov pomen je v tem, ker lajšajo razvoj družbe in njen napredek, pri čemer dobivajo tem večji pomen, čim bolj točno odražajo potrebe materialnega življenja družbe.« Zdi se mi, da veljajo te velike besede, ki jih je izgovoril vodja Sovjetske zveze, veliki Stalin, v celoti za novo konferenco, kj je zagrajena prav pa teh idejah, ki oniogočajp napredek družbe. Donava ni več t«, kar je bila pred 100 ali pred 25 Jeti. Danes na Donavi ni več stari položaj ali ista družbena struktura. Podonavske države imajo danes drugo težnje in druge potrebe. Zato sklicevanje na pretekle stvari ne more imeti nobenega vpliva na napredek demokratičnih držav, ki morajo iskati in bodo našle možnosti, da ustrezajo potrebam njihovih narodov, ki hočejo živeti neodvisno državno življenje. Zato delegacija Sovjetske zveze, velike in močne socialistične sile, pozdravlja to pogodbo o Donavi, ki bo znova upostavila plovbo po Donavi, svobodoljubno sodelovanje med narodi, ki bo dovedlo do blagostanja podonavskih držav in vseh miroljubnih narodov na svetu.« V Vojvodini so izročili prometu, želez- niško progo, ki povezuje progi Kikinda — Veliko selo jn Kikinda — Miloševo. Proga je 700 metrov dolga. Zgradili so jo člani Ljudske fronte v petih dneh. Vrednost prostovoljnega dela znaša 289.170 din. , V Dalmaciji so lani obnovili in zgradili nad 8.000 poslopij. Letos so do julija obnovili 479 hiš in končali dela pri 130 poslopjih, ki so jih začeli graditi lani. Najlepše uspehe so dosegli v sinj-skem okraju, kjer so obnovili 215 hiš. V Sarajevu so dne 23. julija t. 1. začeli gradili pionirsko progo, ki bo najdaljša med vsemi pionirskimi progami v Jugoslaviji. Dolga bo okrog 14 km. Računajo, da bo proga jeseni že zgrajena. Pionirji, ki bodo prevzeli železniško službo na progi, bodo do 15. septembra t. 1. končali strokovne tečaje. Skozi zagrebško goro bodo skopali predor, ki bo 5.200 m dolg in najdaljši v Jugoslaviji. Začeli so že vrtati krajši, 210 m dolg predor skozi Varoško Rebro. Skozi glavni predor bosta držali avtomobilska cesta in železnica. Predor bo 10.6 m širok in 6.6 m visok. V njeni bosta tudi hodnika za pešce. Računajo, da bo delo trajalo 3 do 4 leta. LR Bosna in Hercegovina je brila med vpjno najbolj prizadeta. Okupator jo uničil 93.800 kmečkih domov, 30.000 mestnih stanovanjskih hiš, 215.000 kmetijskih poslopij itd. V dveh letih so obnovili skoraj vse, kar je bilo med vojno razdejano. Doslej so zgradili med drugim tovarno celuloze, več usnjarn, tovarno porcelana, livarno, številne žage in nekaj elektrarn. Med petletko bodo morali izpolniti še naslednje naloge: zgladiti javnih poslopij v vrednosti 393 milijonov din, stanovanjskih poslopij s površino 995.700 kv. metrov, 1.987 km cest, 3.989 m daljnovodov, 1744 m mostov, za pet milijard industrijskih in rudarskih objektov, 171.411 šolskih poslopij in 103 zdravstvene ustanove. Jugoslavija zahteva povrnitev naropanega premoženja Politično predstavništvo FLR Jugoslavije v Avstriji je poslalo Zavezniškemu nadzorstvenemu svetu za Avstrijo in ravnateljstvu za reparacije, povrnitev in kontrolo premoženja, nolo, v kateri zahteva ustanovitev posebne Zavezniške komisije, ki bi pomagala delegaciji za povrnitev premoženja poiskati potrebne listine. Nota govori o jugoslovanskem premoženju, ki so ga Nemci naropali j n odvedli med okupacijo. Med okupacijo so Nemci demontirali in odpeljali iz Jugoslavije veliko število industrijskih podjetij in jih prodali na ozem- lju nemškega Rajha. Veliki del jugoslovanskih strojev so našli tudi na ozemlju Avstrije. Toda sedanji avstrijski lastniki, kakor tudi avstrijska oblastva že dva meseca onemogočajo delo jugoslovanske delegacije za ugotavljanje premoženja 9 tem, da nočejo dati podatkov o premoženju in da skrivajo to premoženje. Nota zahteva, da je treba posebni komisiji izročiti vse listine, s katerimi razpolagajo avstrijska oblastva in da je {l'e' ba zaslišati vse tiste, ki so bili med okupacijo zaposleni v nemški organizacij* za ropanje strojev v zasedenih država«* štev; m ■:! ■ ; i mmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmumBmammmmmm taljena. V bojih z nemškimi orožniki je zgubil eno oko. Drug tak aktivist jg bil Karel Prašnik — Gašper iz Lobnika pri Železni Kapli. Konec novembra 1942 so ga aretirali gestapovci, pa jim je pod ognjem pištol pobegnil in se v Peci priključil prvi koroški četi, ki je takrat štela šele 11 do 12 partizanov, pa začela potem hitro naraščati. Osvobodilna fronta se je najbolj razvijala v krajih, kjer je najprej nastala, v dolinah in kotlinah Železne Kaple. V nekaj mesecih je bila mreža že zelo široko razpredena. Prišlo je Jo izdaje in konec novembra (30. XI. 42) je bilo aretiranih 60 ljudi. Med njimi so bili stari in mladi, moški in ženske. Med aretiranci so imele ženske večino, kar dokazuje, kako zelo so se v osvobodilno delo vključile tudi koroške žene. Od Pasterkove družine so bile kar tri, dve sestri in žena »Lenartovega« brata Julija. Številne aretacije v tisti dobi osvobodilnega gibanja na Koroškem so hudo vplivale na ljudi. Začetna ofenzivnost je nekoliko popustila.Zaradi ostrih nemških represalij so postali ljudje bolj rezervirani in še mani zaupljivi, da bi ha pohodi varnostnih organov skuša osvežiti načine gestapovskega in SS-ovskega teroriziranja slovenskega prebivalstva ter s tem svoj policijski kader vežba v uslužnosti in pokorščini proti]judski im. perialistični oblasti. v DOBRLA VES Kakor marsikje na Koroškem se godijo tudi tukaj pri nas zanimive stvari. Tako smo pred nekaj časa lahko ugotovili, da si je OeVP osvojila častno mesto ob državni cesti, katero je prej imela zasedeno nacistična stranka. Nadomestila je tablo NSDAP s svojo, katero pa je na začudenje nas vseh prepleskala tudi z rdečo barvo, kakor je bila v časih nacizma samo da ne nosi več kljukastega križa — simbola nacistične ideologije. Mi se čudimo, da si OeVP ni znala poiskati drugega prostora, saj ima pristašev, trgovcev, mesarjev ter drugih, mogočnežev v zadostni meri, ki bi imeli pripravnejša mesta za tablo. Ali pa vsi ti člani »ljudske« stranke nimajo toliko ljubezni do svoje stranke, da hi jj, dali na razpolago potrebnega prostora. Končno pa je tudi mogoče, da hočejo s tem postaviti živ spomenik nacistični stranki. Nas bi to pe, čudilo, kajti veliko število članov OeVP poznamo še iz časov tisočletnega rajha. SPZ naznanja Danes ob 19. uri je v gostilni Einsiedler pod Križno goro redni občni' zbof Slovenskega prosvetnega društva »Bisernica« v Celovcu. Na sporedu so tudi pevske točke ih recitacije. V petek, dne 27. 8. 1948 ob 19. uri bo v OF lokalu pri pd. Mezanu v Slov. Plajberku redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva »Vrtača«. VABILO NA ' ' dan košnje ki bo v nedeljo, dne 29. avgusta 1948 ob 15. uri pri . MLINARJU V CIRKOVCAH Na sporedu so: Tekma koscev, goVori, petje, recitacije, prizori, prosta zabava in ples. Kmečka zveza za Slovensko Koroško OBJAVA Kmečka zveza za Slovensko Koroško sporoča vsem tovarišem in tovarišicam, ki so se prijavili za obisk gospodarskih šol v Jugoslaviji, da se pouk na teh šolah prične 15. septembra. Vsi tovariši in tovarišice naj se pripravijo na odhod in nemudoitoa oddajo svoje potne liste z upitniki na sekretariatu Kmečke zveze za Slovensko Ko-roško. Točen datum odhoda bo pravočasni) sporočen. • ■■ tak način izločili delo izdajalcev. Aktivista Ivan Zupanc in Stane Mrhar sta' prav takrat hudo zbolela in ob samem krompirju prezimita na Obirskem skoraj popolnoma osamljena. Poleg ozemlja okoli Železne Kqpie sta bila še dva odseka, kjer se je že 1942 začelo širiti narodno' osvobodilno gibanje. Prvi je bil v zahodnih Karavankah in naslonjen na'osvobodilno gibanje na Gorenjskem, drugi pa na skrajnem vzhodu in bil naslonjen na Štajersko. V obeh odsekih je bilo delo povezano z bojnimi enotami: na zahodu / za-hpdno-koroško četo, na vzhodu z vzhod-no-ko roško četo ali še točneje — povsod sta četi bili izhodišče in opora osvobodilnega gibanja med civilnim prebivalstvom. Zahodno-koroška četica je v zahodnem delu Karavank nastala iz koroških dezerterjev, ki se niso hoteli dati mobilizirati v nemško vojsko. Vse leto 1942 je bila zelo skromna. Dosegala ni niti 10 mož. Vodil jo je Korošec Anton Ran-zinger. Njeno aktivnost so omejevale izredna maloštevilnost, razbitost ožemita in pomanjkanje opore v prebivalstvu. Bilo je pač še prezgoda j. Četica je bita bolj klic kasnejšega razvoja. (Dalje.) Po načrfu velikega STALINA OBNOVA PRESTOLNICE SOVJETSKE ZVEZE - MOSKVE Že v letih državljanske vojne, ko se jc mlada sovjetska republika herojsko borila z interventi, so izdelovali arhitekti po naročilu Moskovskega sovjeta načrte za preureditev Moskve, načrte novih hiš, delavskih klubov in sol. Med jbnovo narodnega gospodarstva pa so se pojavila tam, kjer so stale prej lesene bajte, v Moskvi nova večnadstropna poslopja. Pridobitve stalinskih petletk so omogočile leta 1935 postaviti vprašanje široke preobrazbe glavnega mesta, ne da bi se omejili na delno izpolnitev nalog v pogledu izgraditve mesta. 10. julija 1935. leta sta odobrila SNK ZSSR in CK VKP(b) na iniciativo J. V. Stalina izdelani generalni načrt preureditve Moskve, zasnovan na velikem pripravljenem, ustvarjalnem in znanstvenem delu. Sovjetsko ljudstvo je nazvalo ta načrt stalinski načrt preureditve glavnega mesta. Zgodovina graditve mest pozna primere preureditve in prezidave velikih mest, posameznih prestolic velikih evropskih držav. Toda preureditev Moskve se razlikuje od preureditve velikih mest v tujini in od vsega, kar so delali in delajo tam, na področju graditve mest, predvsem s tem, da je v osnovi naše preureditve skrb za zadostitev potrebam najširših ljudskih množic. Medtem ko utilitarno gledanje na dela arhitekture v zapadni Evropi in ZDA vedno bolj spreminja to področje umetnosti v izvor dobička in izkoriščanja, v čisto industrijo, si prizadeva sovjetska arhitektura, ko ustvarja udobne industrijske naprave, javna poslopja in stanovanjske hiše, narediti jih lepe, radostne in izraziti v značaju arhitekture ideje naše dobe. Sklep Partije in vlade o generalnem načrtu preureditve Moskve je opredelil obseg del in dal arhitektom vodilne smernice pri iskanju novega sloga arhitekture in pri izpolnjevanju načrtovalnih nalog. Ta sklep je položil temelje vede o sovjetski graditvi mest, opredelil je načela graditve in preureditve mest Sovjetske zveze. V svetovni vedi o graditvi mest pripada stalinskemu generalnemu načrtu preureditve Moskve prvenstveno mesto. Ta načrt je vzor modre izpolnitve naloge glede preureditve mesta, ki ima večstoletno zgodovino. V sklepu Partije in vlade .je bilo rečeno, da so najvažnejši pogoji prezidave »pravilna razmestitev stanovanjskih hiš, industrije, železniškega prometa in skladiščnega gospodarstva, preskrba mesta z vodo, razbremenitev in pravilna organizacija stanovanjskih okrajev z ustvaritvijo normalnih zdravih pogojev za življenje mestnega prebivalstva.« Arhitekturna misel v tujini skrbno išče izhoda iz slepe ulice, v kalero so tam zašli arhitekti, ki so poklicani, da ustrezajo modi in kapricam buržoazne. To, da v pogojih privatne lastnine zemlje ne morejo najti pravilne izpolnitve nalog v pogledu graditve mest, odvrača tuje arhitekte od progresivne poti razvoja arhitekture in jih sili, da se vračajo k minulemu, da brezplodno stopicajo na mestu. Znani ameriški arhitekt Saari-nen na primer v svojih delih o načrtava-nju mest idealizira ... srednjoveško graditev mest. Mi imamo vse možnosti za pravilno izpolnitev nalog v pogledu graditve mest. * Preureditev glavnega mesta, pri kateri je bil ohranjen zgodovinsko oblikovani radialno-obročasti načrt, pri kateri so bili skrbno ohranjeni stari spomeniki ruske arhitekture in ustvaritve genialnih ruskih arhitektov Baženova, Kaza-kova, Grigorijeva, Ahtomskega in drugih, je primer žive povezanosti z naprednimi tradicijami mnogih rodov graditeljev Moskve. Rdeči trg — najlepši okras glavnega mesta je postal v letih sovjetske oblasti z njemu lastnim demokratičnim značajem arhitekturne ureditve, poudarjene s tribunami, ki so namenjene ljudstvu, eden izmed najlepših trgov sveta. Čudovita dela sovjetske arhitekture — Leninov mavzolej in starinske stene moskovskega Kremlja — so se strnila v celoto in zdi se, da drži vsa sovjetska dežela te svetinje na svojih prsih. Moskva je starinsko in hkrati najmlajše mesto. Z veličastno preprostostjo se dviga na zelenem kremljevskem griču stolp Ivana Velikega, zgrajen v 16. stoletju, slepeče se bleste zvezde kremljev-skih stolpov, katerih arhitektura izraža s svojimi proporci, nadstropji in višinami ljudsko hrepenenje po silnem vzletu, po radostnem zaletu naprej, po svetli bodočnosti, ki je postala zdaj stvarnost, življenje samo. Po stalinskem generalnem načrtu preureditve Moskve grade na vse strani od Rdečega trga široke ceste in ulice, ob katerih zidajo nova poslopja. Še ni dolgo tega, ko je bila tržnica trg, kjer so stale tesno skupaj stojnice m trgovine. Zdaj pa ne spoznaš v široki cesti s poslopjem Doma ministrskega sveta in s hotelom »Moskva« prejšnje trdnjave tržičnih trgovcev. Ne spoznaš tudi stare Tverske ulice v 40 m široki ulici Gorkega, ob kateri so zgrajeni novi bloki stanovanjskih hiš, monumentalno poslopje Centralnega br-zojava in kjer stoji preurejeni elegantni in paradni dom Moskovskega sovjeta. Trge — Sovjetski, Puškinov, Majakov-skega. Beloruskega kolodvora — k rase v ravni črti stoječa poslopja ulice Gorkega, ki še bolj poudarjajo arhitekturni pomen te široke ulice v mestu. Na desetine kilometrov daleč se širijo nove krasne ceste in ulice glavnega mesta: Mosajska cesta, Kalužska ulica, .Prva Meščanska in vrsta drugih. Enajst novih mostov, zgrajenih v letih stalinske preureditve Moskve, veže z granitom obložena nabrežja reke Moskve. Ti mostovi, s katerimi je urejen zelo važen problem prometne zveze med posameznimi mestnimi okraji, pomenijo obogatitev arhitekture glavnega mesta. Kanal Moskva — Volga nam kaže, kako lahko postane v pogojih sovjetske države koristna naprava arhitektonsko delo. Kanal Moskva — Volga je olepšal naše glavno mesto. Moskva je zdaj pristanišče treh morij. Zasluženo popularnost uživa po vsem svetu ponos Moskovčanov — moskovska podzemeljska železnica. V Moskvi so zgrajene arhitektonske naprave, ki si jih v mestih kapitalističnih dežel ne moremo misliti: dvorci kulture, delavski klubi, domovi pionirjev. Moskva je dobila nova javna poslopja: gledališča, knjižnice, jasli, porodnišnice. V prvih petih letih preureditve je bil« zgrajenih v Moskvi okrog 400 šol. V letih stalinskih petletk se je povečala zazidana stanovanjska površina Moskve več kakor za 6 milijonov kvadratnih metrov, kar je polovica vse stanovanjske površine Moskve pred revolucijo. Vojna je pretrgala mirno delo narodov Sovjetske zveze in zavrla široki razmah gradbenih del v Moskvi, doda skrb Partije in vlade, skrb tovariša Stalina za potrebe prebivalstva je omogočila, da so se za razvoj najvažnejših panog mestnega gospodarstva neobhodno potrebna dela nadaljevala tudi men domovinsko vojno. Med vojno je bila končana graditev tretjega odseka podzemeljske železnico in graditi so začeli četrti odsek. Gradili so vodovodne in kanalizacijske naprave, nove mostove in ceste. Na iniciativo tovariša Stalina so začeli med vojno graditi plinovod Saratov — Moskva. Zmagoviti konec velike domovinsko vojne je omogočil sovjetskemu ljudstvu, da se je vrnilo k mirnemu ustvarjalnemu delu in da nadaljuje uresničenje genialnega načrta o preureditvi glavnega mesta. Centralno mesto v preureditvi zavzema nova gradnja stanovanj. V petih *e-tih bo zazidanih v Moskvi 4 milijon« kvadratnih metrov nove stanovanjsko površine, t. j. skoraj dvakrat več kakor v petih predvojnih letih. Novost v arhitekturi Moskve bo zgraditev osmih mnogonadstropnih poslopij. Ta važni dogodek je ena izmed mnogih zanimivih arhitekturnih nalog. Že med natečajem za osnutek Dvorca sovjetov se je pokazala potreba, da hi našli v silhueti mesta naravno povezanost med grandiozno stavbo in splošno zazidavo glavnega mesta. Predlog tovariša Stalina o zgraditvi mnogonadstropnih poslopij v Moskvi zaključuje ta manjkajoči člen v arhitektonskem liku bodoče Moskve. Okrogli višinski del dvorca, ki se bo dvigal nad vso zazidavo glavnega mesta, bo po svoji obliki ustrezal radialno obročastemu sistemu načrta Moskve. Nujni pogoj za ureditev glavnega mesta in bodočega trga Dvorca sovjetov so po direktivah tovariša Stalina novi javni nasadi, ki bodo okrasili arhitektur« in povezali posamezne dele mesta v kompozicijo. Iz dvoran in teras Dvorca sovjetov, z balkonov in skozi okna poslopij se ho odpirala na široke ceste in ulice držeče na vse strani, na vso Moskvo in na parke okrog nje čudovita panorama socialističnega glavnega mesta, nepozabna slika zgodovinsko izoblikovane in v letih sovjetske oblasti na novo razvijajoče se prestolnice naše domovine — Moskve. B. Jofan redni član Akademije arhitekture ZSSR. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Olavni urednik: Dr. Franci Zwitter; odgovorni urednik: Franci Ogris, oba Celovec, SalmstratJe 0» uprava: Celovec, VOlUermarkter StraBe 21. Dopisi ae naj pošiljajo na naslov: Celovec (Klagenfurt), Posla tu t 1, Post-•ohlleBfach 272. Tlaka: „Kflrntner Volksverlag O. ra. b. H.% Klagenfurt, lO.-Oklober-StraBe 7. jČesna Ihduddia Lesna industrija v Jugoslaviji se naglo razvija in iz leta v leto narašča. Po vsej deželi se ustanavljajo nova lesna podjetja. Iz lesa izdelujejo vse mogoče proizvode, ki se odlikujejo po mnogo boljši izdelavi kot pred vojno. Zvezna vlada in vlade posameznih ljudskih republik posvečajo mnogo pažnje gozdarstvu in lesni industriji. Proizvodni plan lesa v prvem polletju tega leta je dosegel 89.4 odstotkov, medtem ko je prejšnje leto v istem času dosegel 95.1 odstotkov; toda glede na povečanje nalog v tem polletju je bilo letos prav za prav izvršenega 2 krat toliko kot v prvem polletju 1947 (205 odstotkov). V svetu je veliko povpraševanja po jugoslovanskem lesu. To dokazuje izvoz v prvem polletju 1948. leta. V prvih šestih mesecih tega leta je izvoz znašal 387.4 odstotkov v primeri s prvim polletjem 1947. leta, toda 93.3 odstotkov od vsega lanskega izvoza. Posebno pažnjo posvečajo kvaliteti lesa. Najboljše mojstre za kakovost visoko nagrajajo. Dobre vrste izbranega jugoslovanskega lesa so na zagrebškem velesejmu pritegnile pozornost tujih obiskovalcev. Na sejmu se je jugoslovanska lesna industrija predstavila z rezano hrastovino in bukovino, z železniškimi pragovi, s celuloznim in taninskim lesom, šper-ploščami ter s pisarniškim in stanovanjskim pohištvom in zložljivimi hišami. IŠKO KRANJEC ivvj ivunnjcv* % 2 , KO BO KONEC | Vmes pa je kakor pričaran občepel na javorovi mizi liter jabolčnice ali hruškovnice, tiste zlato-rumene jabolčnice ali hruškovnice, ki je doma samo po štajerski deželi in ki tako zadehti, kakor bi jeseni obstal na prostranem vrtu, kjer leže po tleh zrela jabolka in zrele hruške. Ne zaradi jabolčnice, ne zaradi na koroški način praženih žgancev z mlekom, temveč ne vem že zaradi česa se mi je zdelo, kakor bi se po dolgem, strašno dolgem času, po mukali in blodnjah vrnil domov in utrujen obsedel ter sklenil tako sedeti za vekomaj. Morda me je ta občutek navdajal zaradi toplote v kuhinji? Morda pa le zaradi človeške bližine tistega prijetnega pogovora. ki je bil tako topel, tako blizu človeku, tako domač, da se ti je zdelo, kakor bi nenadoma nekdo z nadvse lepim glasom zapel staro, zelo staro pesem, ki smo jo slišali v otroških letih, a potem pozabili na njo, pa nas zdaj, prebujena po vsem težkem, skuša povesti v nekdanje nepovratne čase. Spodaj v dolini, komaj kilometer daleč so bili Švabi, toda meni, ko smo že govorili o njih, se je zdelo, da so nekje zelo daleč, nekje, odkoder ni mogoče do nas, čeprav bi v resnici lahko vsak trenutek obkolili hišo in čeprav bi človek lahko vsak trenutek obležal pred pragom v svoji krvi. Toda ta domačnost, to večno pletenje teh nedokončljivih stvari, to prasketanje ognja, ta prisrčni pogovor je bilo kakor eno samo čaranje, ki je človeka hromilo in mu skušalo vcepiti v srce prepričanje, da tu ni nevarnosti, da tu ni vojne, da tu ni strašnih Švabov. Zahotelo se je človeku, da bi tu obsedel za vedno. Nenadoma te je obšla nekaka utrujenost, lenobnost'. . . tu ostati, tu v tej topli sobi, pri teh dobrih ljudeh, tu v teh z gozdovi po-’ kritih gorah, tu, kjer tako redko srečaš človeka, tu, kjer še vedno dehti po nečem starem, nepovratnem . . Da, nekoč si redko srečal človeka. Ampak časi so se spremenili in kar se je začela vojna, so tudi sem zašli ljudje. Prihajali so partizani, tisti s skrivnostjo obdani partizani. Partizani so obljudili vse gore in partizani so obljudili tudi Praznikov dom. Tu ni bilo več samote, samota se je umaknila bog ve kam. Celo pozimi, ki je do pasu globok sneg zamel gore, ko nekdaj ob takih časih ni bilo niti gazi, celo v teh zimah zdaj tu ni bilo samote. To zimo, ko sem tam hodil, pa je bilo celo živo: prek p.»-Jetja osvobojena Gornja Savinjska dolina se je za zimo umaknila v gore, v gore je šla spet svoboda in mimo Praznika je vodila pot v te gore. Tam je moral mimo vsakdo. Tam se je vsakdo ustavil. Tam je vedno gorelo v peči, tam se je vedno sušilo perilo- in ta m je bilo konec vsaj najhujše lakote. Tja so prihajali strgani, prezebli, neoprani in zakrpani. Od tam so odnašali s seboj rokavice, nogavice in pulovre; tiste nogavice, tiste rokavice in pulovre, ki so se zdeli meni, da se ne bodo nikdar končali pod prsti Berte in njene sestre. Trideset parov rokavic, sedem in dvajset parov nogavic, dvanajst pulov-rov... Vse to so odnesli s seboj. In s seboj so ponesli smehljaj dveh deklet . . . Da, tudi smehljaj . . . Vse to so ponesli s seboj v gore in v doline partizani, ki so šli tam mimo- Ne, saj te nogavice, te rokavice s® niso mogle- nikdar končati. Nikdar nisem videl končanih in nikdar nisem videl, da bi se klobčič odmotal. Teče, tc* če ta klopčič kakor studenec za njihovim domov, tisti ki večno curlja in nikdar ne usahne. Vsako zimo enako . . . Vsako zini« prsti drobijo z iglo, vsako zimo se klobčič odmotava, vsako zimo odnašajo o tam nogavice, rokavice in pulovre* In še smehljaj. Vsako zimo . . • Vsak« zimo ta strašna, sodobna pravljičnost (Dalje.)