PoStn n» plačana v gotovini Maribor, sreda 3, aprila 1935 MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK mm tfradmstvo In uprava: Maribor, Ooapoakaul.lt/ Talolon uradalitva 3440,upravo 24B8 tahaja raaan nadaija in prašnikov vsak dan ob 10. url t Valja maaeSno prajaman v upravi aB po polti 10 Oln, dostavljen na dom 19 Din / Oplaši po ceniku > Oglasa aprajama tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani > Poitnl čakovnl račun 1L 11.400 ,JUTRA" K obnovi gospodarstva Nizu gospodarskih in finančnih ukre-P°v, ki jih je izvršila v smeri gospodarje konsolidacije vlada g. Jevtiča, se je Pridružilo te dni nekaj novih, deloma iskalnega značaja, ki pa imajo nedvom-n° glohok pomen za razvoj našega celokupnega gospodarskega življenja. Saj je gotovo eno: kakor so mnoge dav-°ue in druge fiskalne obremenitve, s katerimi je označi! naše gospodarstvo bivši finančni minister, globoko zarezale v me 50 in kri našega naroda brez ozira na stan in premoženjsko stanje, tako je gotovo, da pomeni vsaka olajšava v pogledu teh obremenitev korak k izboljšanju gospodarskih prilik, pa naj bi bil še tako teajhen. Z novo uredbo o taksah je v!a-fia, na predlog g. fin. ministra Stojakoviča, ukinila plačevanje državne 1,1 banovinske takse na motoma vozila, se je izkazalo, da so prav te takse, teztneroma zelo visoke, bile eden glavah razlogov za stalno padanje števila Motornih vozil v državi. Saj kaže stati-stika, da je število registriranih motor-11 ih vozil padlo od 1. 1928 sem od 18.000 Ua 13.000 v 1. 1934. Obenem so ukinjene tudi takse na dvokolesa, fijakerje in poJ-fijakerje. Lani upeljana voznlnska taksa za potniški avtobusni promet, ki je povzročila velik padec potniškega prometa na avtobusnih progah, se je z novo uredbo znižala na onih avtobusnih progah, ki se smatrajo kot konkurenčne železnicam, °d 15 na 10%, na avtobusnih progah, ki so samo deloma konkurenčne, od 15 na y% , dočim je na progah, ki sploh niso konkurenčne, ukinjena. Državna trošari-na plinsko olje je z isto uredbo zniža-lla od 100 Din na 20 Din. Kdor pozna razmerje davčne obreme-n'tve prebivalstva s strani države na eni ter samoupravnih organov (banovine, cestnih odborov, občin itd.) na drugi stra ni’ ve, da je državna fiskalna obremenitev prebivalstva sorazmerno mala v primeri z obremenltvo s strani navedenih "rganov. Zlasti so v nekaterih banovinah dajatve na osnovi banovinskih proračunov v ostrem neskladju z gospodarskim stanjem. G. finančni minister je te dni izjavil novinarjem, da to ni v skladu z že-|io vlade po razbremenitvi prebivalstva te pravični razdelitvi davčnih bremen in te doklade v velikem delu banovin previsoke. V banovinskih proračunih za 1. J935-36 sicer g. fin. minister ni mogel ^rugega storiti, kakor da je varoval na-'telo, da se doklade ne smejo povečati uupram dosedanjim, ampak znižati. S tega vidika je v večini banovinskih proračunov izvršil potrebne korekture glede v'Šine banovinskih doklad. Obenem pa te Predložil vladi v odobritev uredbo o banovinskih trošarinah, ki je že stopila v veljavo in bo služila deloma tudi kot pod HSa za novi zakon o banovinskih finan-jteh, ki ga vlada pripravlja v zvezi z za-I °iom o dekoncentraciji državne uprave j'1 banovinskih samoupravah. S to ured-? le predvsem ukinjeno jiobiranje bano-tes|(e trošarine od premoga, električne ®n5rgije in nafte, dalje od motornih vozil, Cceni lesa, kalcijevega karbida, ki služi -?a izdelovanje kemičnih preparatov itd. vujajo se pa skupne banovinske troša-ri'te za celo državo, in sicer na riž, ka-kakao, čaj In kalcijev karbid, ki ne pUži za izdelavo kemičnih preparatov, j- finančni minister in vlada sta se po-^tevila na stališče, da so zlasti banovin-trošarine na premog, nafto in elek-r'čno energijo močno podraževale industrijsko proizvodnjo. Vendar pa vsebuje ta uredba tudi do-KSbo, mimo katere ne moremo mime Poljska odklonila vzhodni pakt Svojih dvostranskih nenapadalnih pogodb ne zamenja za dvomljivi kolektivni sistem - Vzhodni pakt s tem pokopan VARŠAVA, 3. aprila. Posvetovanja med Edenom in poljskimi državniki so se pričela včeraj dopoldne, nadaljevala ves dan in se danes zaključila. Lord Eden je najprej informiral poljskega zunanjega ministra Becka o sestankih v Parizu, Berlinu in Moskvi, nakar je Beck obrazložil stališče Poljske do splošnega položaja in posameznih vprašanj. Ugotovilo se je že spočetka, da razlike naziraiij med Anglijo in Poljsko niso tako velike, kakor se je zdelo. Glavni predmet je slej ko prej tvorilo vprašanje vzhodnega pakta, katerega Poljska v zasnovani obliki odločno odklanja in se mu pod nobenim JJOgojem ne pridruži. Pridružiti bi se mu mogla samo tedaj, ako bi ga akceptirala tudi Nemčija. Med Nemčijo in Poljsko pa ni nobenih tajnih sporazumov ki bi bili naperjeni proti Rusiji ali komurkoli, saj veže Poljsko nenapadalna pogodba tudi z Rusijo. Tudi zveza s Francijo ostane nedotaknjena, toda Poljska se noče udeležiti vojne, ki bi nastala med Nemčijo in Rusijo. Glede baltiških držav meni, da morajo ostati neokrnjene in bo nastopila proti '"sakemu, ki bi hotel spreminjati se danje stanje. Poljska priznava brez pridržkov nedotakljivost Litve in obsoja vse nemške težnje :a vzhod Evrope, posebno v Ukrajino, ki bi mogle spraviti Poljsko samo v največjo nevarnost. LONDON, 3. aprila. Londonski listi poročajo o varšavskem sestanku, da Poljska v nobenem oziru ni spremenila svojega stališča do vzhodnega pakta. — Beck in Pilsudski sta ponovno naglasila Edenu, da bi nap-avlla Poljska slab posel, ako bi svoji dragoceni nenapadalni pogodbi z Nemčijo in Rusijo zamenjala s problematičnim kolektivnim varnostnim sistemom, o katerim nihče ne ve, če in kako bi se obnesel. Pilsudski je to stališče naglasil tako ostro, da je upanje na uresničitev vzhodnega pakta padlo na minimum. Vsi upi se stavijo sedaj na La-vala, ki bo (d) priliki potovanja v Moskvo obiskal tudi Varšavo. Ako tudi njemu ne usj>e pridobiti Poljsko za vzhodni pakt, potem je usoda tega načrta zapečatena in je uničeno vse, kar se je nanj gradilo. Listi razpravljajo s tem v zvezi o možnosti realizacije Hitlerjevega predloga Simonu in Edenu o sklenitvi dvostranskih nenapadalnih paktov za dobo 10 let, na kar bi se vsi ti pakti lahko avtomatično združili v kolektivni varnostni sistem. Mussolini ne zaupa v Streso MORALA BI SE NAJPREJ ZAVREČI UTOPIJA O RAZOROŽITVI, KAKOR JO JE ZAVRGLA ITALIJA. MILAN, 3. aprila. Mussolini je objavil v »Popolo d’Italia« članek, ki je vzbudil veliko presenečenje. Nasprotno od onega, kar se je doslej trdilo, da že obstoja popoln sporazum med tremi zapadnimi velesilami, naglasa Mussolini sedaj odkrito, da konferenca v Stresi ne bo dosegla onih ciljev, ki so se pričakovali, ker se bo treba postaviti v okvir političnih, diplomatskih in vojaških razpoloženj, ki prihajajo danes do izraza v Evropi. V takem razpoloženju bo težko napraviti dokončne sklepe. V Stresi se sestanejo zastopniki Francije, Anglije in Italije, toda ne sme se pozabiti, da te tri države doslej niso pokazala enotnosti v svojih direktivah. Tudi napram koraku Nemčije niso bile soglasne. V Stresi bi se moral najti enoten temelj za postopanje vseh treh velesil napram dogodkom, ki bi mogli slediti. Prevzeti bi se morala odgovornost za vse nadaljnje korake, pri tem pa ne bi smele odločati malenkosti, ki sedaj uplivajo na politiko agleške in francoske vlade. Ti dve vladi se v svoji miroljubnosti ne bi smeli ozirati po nekih strujah in ne bi smeli paziti na to, kakšni bodo na primer rezultati občinskih volitev v Franciji in ali bo položaj uplival na zmago ali poraz laburistov v Angliji v posameznih okrajih. V Stresi bi se morale enkrat za vselej zavreči nevarne utopije o razorožitvi, ki jih je Italija zavrgla že leta 1922. Ako bi se v Stresi to zgodilo, potem bi rodila konferenca zares koristne rezultate. V nasprotnem primeru se ne bo razlikovala od drugih neštetih konferenc, ki niso rodile prav nobenih praktičnih posledic. Rešitev le v kompromisu LONDON, 3. aprila. Lord Allen of Hartwood, ki je nedavno obiskal Nemčijo, je imel v Manchestru govor, v katerem je dejal, da je napačno misliti, da je sedanji mednarodni položaj resno neva-sedanji mednar. položaj resno nevaren. Allen trdi, da dopušča sedanji položaj več nade v sporazume, kakor jo je bilo prej. Glede Nemčije je dejal, da v svojem zadržanju napram njej zapadite velesile ne smejo do skrajnosti vztrajati na določilih versailleske mirovne pogodbe. ker bi to privedlo do sporov in spopa dov, nasprotno se pa tudi ne sme dopustiti Nemčiji, da bi delala kar hoče, ker bi to povzročilo splošno oboroževalno tekmovanje. Treba je najti kompromis v sredini. Španska vladna kriza PARIZ, 3. aprila. Iz Madrida poročajo, da je Lerroux vrnil mandat, ki mu je bil poverjen za sestavo nove vlade. Ler-roux je vrnil mandat zaradi tega, ker je voditelj katoliških agrarcev Gil Robles duše. člen 4. uredbe predvideva, da se morajo skupne banovinske trošarine izročati Državni hipotekarni banki, kjer se iz njih sestavi fond skupnih banovinskih trošarin. Vsaka dva meseca bo fin. minister zbrano vsoto razdelil banovinam, odnosno upravi rnesta Beograda, ki sicer sorazmerno s številom prebivalstva na osnovi zadnjega ljudskega štetja. Smatramo, da ta določba ni upravičena, in bodo nekatere banovine, med njimi tudi dravska, pri tem mnogo utrpele na svojih dohodkih, ke. ne bodo dobile iz tega fonda onih zneskov, ki se bodo v do-tičnih banovinah za račun teh splošnih banovinskih doklad res tudi vplačali. Tudi ne bo mogoč realen banovinski proračun dohodkov iz naslova teh trošarin. Ta določba pomeni obenem, namesto nameravane razširitve banovinske samouprave tudi v finančnem pogledu, znatno utesnitev samouprave, in zastopniki naroda, ki bodo v bodoči narodni skupščini imeli odločati o zakonu o banovinskih samoupravah in financah, si bodo morali temeljito premisliti, ali naj tudi to določim sprejmejo v ta zakon! V ostalei.. pa ni dvoma, da bodo tu navedene reforme o fiskalni obremenitvi močno uplivale na nadaljni razvoj našega gospodarskega življenja, sai dobro vemo, da pomenijo olajšave na enem področju istočasno tudi razvozlanje težav na mnogih drugih področjih. Ako v zvezi s temi ukrepi še tu podčrtamo u-krep ministra za kmetijstvo, ki je kneno- zaliteval za svojo stranko večino portfe-ljev, ali pa sploh vse. Ako se ta zahteva ne sprejme, potem je Robles predložil, naj se parlament razpusti. Ker Lerroux teh pogojev ni hotel sprejeti in tudi ni | hotel sestavljati vlade brez sodelovanja Roblfesa, je predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade vodji kmetijeev Velascu. PAKT ŠTIRIH Z RUSIJO? PARIZ, 3. aprila. Francoski listi pišejo, da se razvija položaj v smeri novega pakta štirih velesil, v katerem bi sovjetska Rusija nadomestila Nemčijo. Ni izključeno, da bo sir Simon še pred J.ava-lovim odhodom v Moskvo predlagal sestanek zastopnikov osmih ali devetih evropskih držav. AMERIKA V PRIMERU VOJNE. WASHINGTON, 3. aprila. V senatnem odboru se je v debati o proizvodnji orožja in municije naglasilo, da bodo morale Združene države v primeru vojne jirepovedati vsak izvoz orožja in municije. NADALJNJE ODPOŠILJANJE ČET. RIM, 3. aprila. Iz Neaplja je odplul v Afriko parnik »Campidoglio« s 1500 vojaki gavinanske divizije. Parnik vozi tudi orožje in municijo. TISOČ KILOMETROV NA URO. RIM, 3. aprila. Govoreč o sodobnem letalstvu, je dejal državni podtajnik general Valle, da dandanes ne pomenijo niti morja niti gore ovir za moderna letala. V višini 10 km bo v kurjenih in hermetično zaprtih letalih mogoče doseči br-zino 1000 km na uro. val poseben odbor strokovnjakov, ki ima nalogo proučiti vzroke nesorazmerja med cenami kmetijskih proizvodov in konsumnih predmetov, ki jih kmet mora kupovati, in ukrepe, ki bi mogli uplivati na povzdigo cen kmetijskih pridelkov in jih stabilizirati na višini rentabilnosti kmetijstva — potem pač ne moremo dvo miti o dobri volji in dobrih namenih sedanje vlade, da stori vse, kar je mogoče za obnovo našega gospodarstva. Želimo samo, da bi ne bilo 1 dovolj dobre volje in da bi ne ostalo samo pri lepih namenih. Izdane fiskalne olajšave in razni dru gi že poprej storjeni ukrepi (znižanje o-brestne mere, zemljiškega davka itd.) nas utrjujejo v najboljših upih. v— s— Stran 2. MarifcorsSI »V e 2 er o i £« Jafo. V Mariboru, dne 3. IV. 1935. ——— Dnevne vesti Namesto pomladi nov sneg NAGLA VREMENSKA SPREMEMBA MUHASTEGA APRILA. Vsi smo slutili, da nam divji vetrovi, ki so besneli zadnje dni, ne bodo prinesli nič dobrega. Burje, k: je razsajala v naših krajih nismo vajeni. Naglo je padal barometer, temperatura pa se je dvigala. Vse je kazalo na spremembo vremena, da pa bomo dobili sneg, tega nismo pričakovali, čeprav so prihajale vesti o snegu in mrazu iz drugih krajev. Pod vplivom toplih in vlažnih tokov z zahoda, ki so te dni prodrli na kontinent, je temperatura narasla in se je nebo pooblačilo, s severa pa je pritisnil istočasno mrzli val in se pognal celo preko Alp proti jugu. Mrzli severni toki so objeli vso Skandinavijo, Poljsko, Nemčijo in Avstrijo ter prodirajo dalje proti Balkanu in povzročajo nagel padec temperature in padavine v obliki dežja, ponekod pa v obliki gostega snega. Ljudje že od nekdaj ne zaupajo aprilo-vemu vremenu, ki je muhasto m se na njega ne smemo nikdar zanesti. Kmetje sicer pravijo, da je aprilov sneg gnoj za njive iti travnike. Utegnil bi pa povzročiti tudi občutno škodo v sadovnjakih, kjer je popje že pognalo in v vrtovih, kjer že gleda iz zemlje zgodnja zelenjava. Veter je sinoči utihnil in nebo se je prevleko z gostimi oblaki, ki so se ves dan podili po nebu. Okrog 7. ure je pričelo po malem dežiti, kmalu po polnoči pa je pričelo snežiti kakor sredi zime. Sneg je padal v debelih in gostih kosmih vse do belega dne in pokril zemljo nad 5 cm visoko. Ker je bil južen, je obležal na telefonskih in električnih žicah, ki niso mogle kljubovati njegovi teži. Na mnogih krajih jih je potrgal in je bilo tudi naše uredništvo skoro ves dopoldne odrezano od sveta. Na ulicah in cestah pa je nastala brozga, ki so jo meščani davi zelo grdo gledali. Kljub snegu pa živo srebro^ dopoldne ni zlezlo pod ničlo. Zato je pričelo deževati in bo najbrže dež polizal že danes ves sneg. Zima, ki smo jo dobili v aprilu, bo torej zelo kratkotrajna. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesno-sti, nespanju,'srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna Franc - Jožefova grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se Franc-Jožeiova voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljeuju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. Franc-Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Še enkrat Vas opozarjamo, da gotovo posetite' akademijo Sokola Maribor I., ki bo v soboto, 6. tm. ob 20. uri v telovadnici inž. podčastniške šole. Spored obsega same elitne točke in bo nudil mnogo užitka. — V nedeljo,. 7. tm. se akademija ponovi popoldne ob 16. uri. Članstvu Sokola Maribor I. Opozarjamo vse pripadnike našega društva, da je njihova sokolska dolžnost udeležiti se akademije v soboto, 6. t. m. ob 20. uri oz. v nedeljo 7. tm. ob 16. uri. Zato naj ne manjka nihče! Nabavite ali rezervirajte si takoj vstopnice za KRIK SVETA KINO UNION telefon 23*29 Iz sodniške službe. Od okrajnega sodišča v Čakovcu je premeščen za okrožnega. sodnika v Titi dr. Viktor Breznik. Iz politične službe. Z dekretom notranjega ministra je imenovan za pristava pri okrajnem glavarstvu v Ptuju okrajni pripravnik Konrad Rozman. Napredovanje v profesorski službi. V višjo položajno skupino je napredoval prof. Marij Hvala na realni gimnaziji v Murski Soboti. Kriza. Proti trgovcu Janezu Žnuderlu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je bilo u-vedeno poravnalno postopanje. Konkurz nad Posojilnim društvom pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pa se je razveljavi!, ker so se upniki pobotali. Ljudsko gibanje v marcu. V mesecu marcu je zagledalo v Mariboru luč sveta 73 otrok, smrt je pokosila 71 oseb, večno zvestobo pred oltarjem pa si je priseglo 47 parov. V stolnem župnišču imajo zabeleženih 47 rojstev, od teh je 2° fantkov in 18 punčk. 6 smrtnih primerov, in sicer 2 moška in 4 ženske ter 3 poroke; v frančiškanskem župnišču so zabeležili 6 rojstev, od teh 4 fantke in 2 punčki, 14 smrtnih primerov, od teh 9 moških it; 5 žensk ter 18 porok; v magda Jenskem župnišču so zabeležili v krstno knjigo 26 rojstev, in sicer 10 dečkov in 16 punčk, 47 smrtnih primerov, od teh 22 moških in 25 žensk ter 25 porok; v pravoslavni župniji sta bila rojena dva otroka, smrt je pokosila 1 moškega, poročil pa se je l par; v evangelski župniji sta bila rojena deček in deklica, umrla pa je 1 ženska. Razpisane ustanove Antona Kotenca. Za šofsko leto 1934-35 so za dijake visokih iti srednjih šol razpisane ustanove trgovca Antona Kolenca v Celju. Prednost imajo marljivi potrebni prosilci, ki so s pokojnikom v sorodstvu ali svaštvu, potem domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci ne glede na spol. Ker je obrestna mera padla na 2°/«, razpolaga kuratorij z mnogo nižjimi zneski kakor prejšnja leta. Prošnje naj prosilci vložijo do 16. t. m. izključno pismeno na naslov ^Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju.« Osebne inter veneije so popolnoma izključene. Aerodrom v Banjaluki. V Banjaluki bodo še letos zgradili civilni aerodrom in bo do znašali stroški za ureditev približno milijon dinarjev. Aerodrom bo zgrajen na Banjaluškem polju, ki je že poprej služilo potrebam letalstva. Mariborski Novinarski klub. Drevi ob 19. uri važna seja v kavarni »Bristol«. »Staribor«. Jutri v četrtek 4. aprila ob 20. uri sestanek v gostilni Narodnega doma. Nedeljski počitek v brivsko-frizerskih salonih je v nevarnosti, zato vsi pomoč niki in pomočnice na. protestni shod v četrtek, dne 4. aprila ob 20. uri v Delavski zbornici. Odbor. Zborovanje mariborske sekcije »Žeoev *ke zvpm* K 5. ga 6. t®, qo. ofe 2. uri zjutraj v spodnjih prostorih kavarne v »Grajskem kinu« važno zborovanje mariborske sekcije Ženevske zveze. Na občnem zboru bodo poročali delegati cen tralne uprave iz Beograda in Zagreba, u-deležil se ga bo tudi najbrže delegat iz Curiha. V interesu vseh nastavljencev in uslužbencev mariborskih, kavarn, restavracij, hotelov in gostiln je, da se izrednega občnega zbora udeleže polnoštevilno. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju. o-slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna Franc Jožefova grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Pride ..Visoka iola** Narodna strokovna zveza ima v nede ljo, dno 7. aprila 1935 svoj letni kongres Celju. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel min. soc. politike in narodnega zdravja g. dr. Marušič, ki se bo kongresa tudi udeležil. —• Obveščamo o tem vse člane in prijatelje pokreta z vabilom, da se udeleže tega kongresa. Polovična vožnja po železnici je zasigurana. Cena do Celja za Ul. razred je tedaj v obe smeri Din 21.— in Din 5.— za izkaznico. Kdor pa želi potovati z avtobusom, se tega lahko postoži za ceno Din 25.— v obe smeri. Odhod z avtobusom bo v nedeljo, dne 7. aprila 1935 ob 6.30 zjutraj. Zbirališče bo v Sodili ulici pred palačo Delavske zbornice. Vsa pojasnila daje tajništvo Narodne strokovne zveze v Mariboru, Sodna ulica 9 III. nadstropje. Obed v Celju stane S—10 Din. Ljudska univerz av Mariboru. V petek 3. aprila nadaljuje univerzitetni profesor g. dr. Izidor Cankar započeio interesantno predavanje: »Kako gleda likovna u-metnost na svet«. Naše občinstvo se opozarja na redko lepa izvajanja g. prof., ki zna odkriti toliko globin in lepot umetnostnega ustvarjanja. Slehernik, ki ima le malo zanimanja, za umetnost, bo sledil z napetostjo njegovim izvajanjem in bo obo gatel na znanju o prelepem estetskem sve tu. Tudi oni, ki niso prišli k prvemu predavanju, bodo mogli slediti drugemu, ker je zase zaokroženo. Seveda pojasnjujejo predavanje mnoge skioptične slike. Iz »Nanosa«: Danes ob 20. uri govori g. prof. Bizjak o temi »Kaj nas uče grobovi narodnih mučenikov«. Člani društva in prijatelji iskreno vabljeni. Po predavanju važen razgovor o akademiji, ki bo v petek v Narodnem gledališču, ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, prosimo obiskbvalce, da si jih rzervirajo do četrtka zvečer v društvenih prostorih v Gradu. Odbor. Program v »Veliki kavarni« presega vse dosedanje. O hipnozi in okultizmu bo predaval v četrtek znani domači strokovnjak gosp. Svengali v Studencih. Predvajal bo^ tudi več poizkusov s področja teli ved. Začetek ob K20 uri. Pristop imajo samo odrasL XgMaiflAni. Pomemben večer v Narodnem gledali-šču. V današnjih materialističnih časih se ne more mladini odrekati idealizma in po žrtvovalnosti. Omladinci m adega emigrantskega društva »Nanos« so po daljšem študiju pripravili slavnostno akademijo, ki bo 5. trn. v Narodnem gledališču. Preko 60 ©mladincev nastopi v Grudnovih zbornih deklamacijah »Pesem ireden tistov« in v »Naskoku« ter v Jalnovi drami »Bratje«. Poleg tega-nastopi kot recitatorka prvakinja mariborske drame Elvira Kraljeva in društveni mandolini-stični zbor pod taktirko talentiranega j Ivana Mladovana. Umetniško vodstvo vodi Franjo Žižek. »Jadran« priporoča svojemu članstvu, da se v čim večjem številu udeleži akademije bratskega društva »Nanosa« vpe tek, dne 5. aprila v Narodnem gledališču. Žalni koncert Ipavčeve pevske župe v nedeljo 7. IV. ob 15. uri v unionski dvorani. Prodaja vstopnic pri ge. Brišnikovi. Mirkovo kantato »Blagovestnikom« za moški zbor, bariton in orkester bomo slišali na koncertu Ipavčeve župe 7. aprila popoldne v »Unionu«. Izvajali jo bodo združeni moški zbori sledečih v župi včlanjenih društev; »Drave«, Glasbene Matice Ptuj, Jadrana, Jelke iz Sv. Lovrenca na Poli., Lune iz Košakov, Poštnega roga, Sokola Laporje pri Slov. Bistrici in »Zarje« s Pobrežja, vseh okoli 2C0 pevcev. Baritonsko vlogo bo pel priljub* ljeni Autoii Faganeli. Orkester bo isti kakor za Zajčev »Oče naš«. To skladbo bo dirigiral župni zborovodja Albin Horvat. Pevskim društvom, ki sodelujejo pri duhovnem koncertu Ipavčeve župe 7. IV, je odobrena polovična vožnja na železnici. Spored koncerta »Grafike« v soboto, dne 6. aprila v veliki kazinski dvorani obsega razen umetnih in narodnih pesmi tudi nekaj solospevov in uverturo iz »Pikove dame«. Dobrodelna tombola Pomladka Rdečega križa v nedeljo dne 7. aprila ob 14. uri na Trgu svobode! Ljubitelji mladine, segajte po tablicah! Radio Ljubljana. Spored za četrtek, 4. t. m. Ob 12; plošče; 12.50; poročila; 13; čas, plošče; 18; plošče; 18.20; predavanje; IS.50: srbohrvaščina; 19.20; čas, jedilni list, program za petek; 19.30; nacionalna ura; 20; večer domače glasbe; 21.15; radio-orkester, vmes harmonika in plošče, v odmoru čas in poročila. Kaznovana dobrota. Pri ptujskem o-krajnem sodišču je bil uslužben kot paznik v sodnih zaporih neki 291etni I. L. Lani je v svoji službi dovolil nekemu kaznjencu, da se je smel odstraniti za nekaj časa iz zapora. Prišli pa so pazniku na sled in se je moral zaradi tega zagovarjati danes dopoldne pred malim ka zenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki ga je v tajni razpravi obsodil na 4 mesece zapora ter na izgubo državne službe. Paznik pa se je obenem mora zagovarjati zaradi greha, ki ga je bi baje storil nad neko žensko. Tega greha pa ga je sodišče oprostilo. v. . Narodno gtecaaiišee REPERTOAR. Sreda. 3. aprila ob 20. uri: »Hofiuiaimove pripovedke«. Red C. Četrtek, 4. aprila ob 20. uri: »Koncert tria Brandlove«. Red B-Petek, 5. aprila ob 20. uri: Akademija »Na nosa«. Sobota, 6. aprila ob 20. uri: »Kvadratura kroga«. Premiera. Red A. V četrtek, 4. tm. koncertira priznani trio Brandlove. Ta komorni trio uživa po vsej srednji Evropi, kjer je koncertiral, velik sloves. Sestavljajo ga dame F-Brandl (gosli), V. Gara (čelo) in M. Rusy klavir), ki je vsaka zase virtuozinja na svojem gasbilu. Koncerte tria Brandlove odlikujejo vselej izbrani vlsokounietniški sporedi, inteligentna interpretacija, homo gen zvok. — Četrtkov koncert, ki veljajo zanj dramske cene, je za red-'B. Zanimivost bo za Maribor premiera veseloigre »Kvadratura kroga«, saj je to prvo delo sovjetskega avtorja na mariborskem odru. Delo je napisal Valentin Katajev. Razen svojevrstnega, za nas no vega sižeja, zanima predvsem svobodna koncepcija dejanja, o kateri pri zapadnih autorjih, ki že popolnoma šablonizirajo svoja dela, ne more skoro več biti govora. Katajev je s tem delom, ki je obšlo že vse (tudi jugoslovenske) odre, ustvaril delo, ki ima kot fina satira svoje vrednosti, obenem pa izvrstno zabava. Režiser in inscenator te uprizoritve je inž. arh. B. Stupica. KINO GRAJSKI KINO Od danes dalje ljubezenske avanture svetovnega vijolinista Kino Union. Danes originalni rusko-sovjetski film »Gospoda Goiovljevi« z hu-dožestveniki. Sledi »Krik sveta«. ,;PAGANINI" Svetislav Petrovič, Elise llliard, Theo Ljn-ku niti celih deset stavkov. Popovič raz kavlja tu na dolgo in na široko o srbsko-hrvatskem književnem jeziku in literata-r’> o r.a:t?.nku in razvoju od srednjega v®ka dalje do novejše dobe, slovenski knjižni jezik pa omenja le enkrat samkrat lv oklepaju), od slovenskih pisateljev pa ta Trubarja in Prešerna. Pa še o Trubarju Pravi, da je zbral okoli sebe sodelavce iz jlrvatske, Dalmacije in celo iz Srbije in ta izdajal knjige v vseh pisavah (latinici, Slagolici in cirilici), ne pove pa, da ni tu yažna pisava, ampak to, da je sam pisal ta izdajal knjige v slovenščini in je pisanje knjig za Hrvate in Srbe le podpiral, dočim s° jih pisali drugi. Ako se pišejo pri nas doma v Jugoslaviji take razprave pod skupno jugoslovansko firmo, Bog ž njimi, v zunanji svet pa ne bi smele. Tam bi bilo treba pisati tako, da bi, če že absolutno hoče ustvariti nekaj »jako celek«, bila prikazana res vsa jugoslovanska literatura, poleg srbskohrvatske, torej tudi slovenska. Sicer je pa postalo že sistem, da nikjer, kjerkoli in kadarkoli se pišejo za tuji svet informativne razprave o jugoslovanskih stvareh, ni nas Slovencev, ali pa smo odpravljeni z nekaj besedami, ki so vrhu tega še večinoma netočne ali celo popolnoma napačne. Ako znanstveniki v Zagrebu in zlasti v Beogradu slovenskih zadev ne poznajo — in jih do silno redkih častnih izjem tudi zares prav nič ne poznajo — potem naj bi bili vsaj tako pošteni, da bi to priznali in naprosili kakega Slovenca za sodelovanje. Pisati pod jugoslovansko skupno firmo in pri tem misliti samo r.a Srbe in Hrvate, ni jugoslovansko, ker razbija, namesto, da bi združevalo. »Češkoslovaško-jugoslovanska revija«. Prva letošnja dvojna številka, ki obsega 56 strani, prinaša sledeče sestavke: Pavle Popovič »Jihoslovanska literatura jako ce lek« (prevedel Antonin Beringer); dr. G. Ružičič »Svaty Sava« (k 7001etniei smrti); dr. Jos. Volf »Ohlas jihoslovanskvch udalosti v Plzni v j. 1848—49«; dr. B. Gušič »Ze stare Hercegoviny — na Durmitor«; D. Stranska »Lid pod Durmito-rem a v Dinarskych hordeh«; J. Urban »Durmitor, turisticky klenot Jiugoslpvie«; Jihoslovane za hranicemi«; »Do noveho ročniku« in razne zapiske itd. v drobnem tisku. Zvezek krasi tudi pet fotografij z Durmitorja. Kultura kujižinh jezikov. V zadnjem času se posveča pri vseh slovanskih narodih velika skrb kulturi knjižnih jezikov. Srbohrvati, Bolgari, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Belorusi in Rusi imajo v ta namen vsak svoje strokovno glasilo, brez njega smo pa še Slovenci, Slovaki ir. Lu-žiški Srbi. Baje se pripravlja pri nas že podlaga za revijo »Naš jezik«. Vodnikova družba. Pretekli petek je bil v Ljubljani občni zbor Vodnikove družbe, ki slavi letos prvo desetletnico svojega obstanka. Knjižni referent dr. Ivan Lah je poročal, da izda družba letos kakor navadno štiri knjige, in sicer: »Vodnikovo pratiko« (koledar), ki jo bo uredil dr. Pavel Karlin; Iva Šorlija povest »Petdeset odstotkov«, vzeto iz so dobnega malomeščanskega življenja; Pavla Breznika fantastično reportažo »Temna zvezda« in Davorina Rav- ljena potopis »Pot k mrtvim bataljonom«. Odbor je prejel za 'etos petnajst rokopisov, ki pa po večini niso prikladni za družbo, deloma zaradi prevelikega obsega, deloma pa zaradi vsebine in obdelave. Referent je ob tej priliki ugotovil zanimivo dejstvo, da se naši pisatelji le preradi gibljejo vedno v enem iu istem svetu. Od povsod slišimo vedno isto pesem: ljubezen do grude in trpljenje delavskih revirjev. Saj je v tem obojem dvoje osnovnih vprašanj našega življenja, vendar si želimo včasih tudi kaj drugega, širšega, novega, morda tudi bolj optimističnega, krepkega po obliki in vsebini, Ako bo mogoče, bo izdala Vodnikova družba letos tudi še peto knjigo, ki bo namenjena mladini. Družba ima sedaj 14.4S4 članov, od tega v bivši mariborski oblasti 4903. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor z Rastom Pustoslemškom kot predsednikom. Darufte za spomenik Viteškega kralia Aleksandra I. Zedlnitelja v Mariboru® ?lraTt 3. «arflfers£i »VeSernfS« Jnir* "' ■■ Aiphonse Datrtet: GREH ROMAN. vprašal učitelj sem slišal zvo-sino šele sredi 46 Kaj je danes?« je Jean. »Ko sem prihajal, nove ,male župnije’, pa tedna...« »Gotovo kakšna obletnica onega starega norca...« je odgovorila gospa Fe-niganova in zmigala z rameni. Jezila se je na Meriveta še zaradi onega pogovora ob zadnjem kosilu, ker ga je dolžila, da je s svojim besedičenjem ubil Richar-dovo naklonjenost do Else in razporoke. Tako mu je tudi zdaj, ko jo je stari dobričina. prihajajoč ves črno oblečen in s črnimi rokavicami na rokah iz cerkve, kjer je počastil enaindvajsetletnico smrti svoje ljubljene, spoštljivo pozdravil, odzdravila zelo hladno in suho. »Oproščanje vseh podlosti, odpuščanje vseh zločinov, to se torej oznanja tam notri.« I11 pokazala je s somčnikom na cerkvico ob cesti »Pa bi še,hotel, da vstopim, da sodelujem pri tej župniji... Nu, hvala lepa! Naj se moj sin, ako že hoče, pridruži tej župniji ,doljrega petelina’ — ta beseda ji je nenadoma ušla — jaz pa ne bom nikoli v svojem življenju položila noge na tlak te cerkve.« »Ah, gospa Feniganova!...« je vzdih- nil čelist, ker se je naenkrat spomnil spet svojega žalostnega poslanstva. »Kaj bo, ako ne morete pregovoriti svojega sina? Hoče le ubijati, moriti...« »Naj potem prične pri svoji ženi, se je bo vsaj rešil!« »Gospa...« »Kako? Tudi vi jo branite? Kaj vam je vsem dala piti ta grešnica? Ah, da, vi, vaša glasba, vaši dueti! To je kakor Richardov... pum, pum, pum, in potem ta lahkomišljenost, ki je po vašem le dobrota, slabost... o. vsi moški si tako radi domišljajo, da nekoga ščitijo... Ah, ta beračica, ki mi je vzela sina... ko ni bila tu, da bi jo zgrabila v svoje pesti ...« »Usmilili bi se je, ko bi bila tu, gospa, ker ste tako zelo dobri in je tako nesrečna.« je dejal učitelj Jean, škileč izza očal, ko da čaka na udarec, ki ga bo zadel iz jeznega pogleda gospe Feniga-nove. Toda ni ga dočakal. Ponosna ženska je prekinila pogovor s kratkim poklonom, se obrnila in naglo vrnila po cesti proti Uzellesu. Cerkvena vrata so bila odprta. Kaj se je tako naglega in protislovnega zgodilo v duši gospe Feniganove, kakšna podzavestna sprememba občutij jo je napotila, da je prestopila ozki cerkveni prag? Gotovo so jo zapeljale besede starega Meriveta ubogemu, nesrečnemu bitju: »Vstopite in pokleknite tam — v tem je vsa skrivnost sreče!« Dejal je to s tako gotovostjo; in ko je potem stari norec šel po svoji poti, sta se izražali iz vse njegove pojave neka pomirjenost in spokojnost. In ona je vstopila. Prišedši.z dnevne svetlobe, ji je polmrak cerkve zaslepil oči. Ošinila je s pogledom velike, hladne stene, na katerih so se odražale barve pisanih oken, ki vsa bi’a zaprta, razen onega zadnjega nad oltarjem, zelo širokega in visokega, skozi katero se je videl košček modrega neba in let golobov. O, to nebo. tako globoko, tako privlačno!... In četudi nehote, je vendarle pokleknila in njene ustnice, ki so pozabile že druge molitve, so pričele šepetati molitev otrok: »Oče naš... In odpusti nam naše grehe, kakor jih tudi mi odpuščamo ...« In kakor studenci so privrele solze genotja iz te trde skale. Kakor da se je odklenila in odprla njena duša, je sedaj naenkrat zagledala v njej sebe ir z enim samim pogledom presodila in obje^ vse svoje življenje. »O, Richard je imel prav.« Ponos in potreba po gospodovalnosti sta vodila in kvarila povsod vse njene korake: da V M a r i b o r u c . *l\ .v' a ihhi-ht » njen mož in njen sin. katerega je vendai tako ljubila, oba sta trpela zaradi nje. In morda bi bila tudi ona. uboga Lydija, živela srečno v zakonu, ko bi bila imela nežnejšo taščo. A za to bi bila gospa Feniganova morala imeti mnogo potrpljenja. usmiljenja in odpuščanja. Vsega tega se je zdaj zavedala, kakor tudi vsega tistega, kar bi bila morala poizkušati. To bo gotovo težko delo, ko pa jo je Bog sedaj tako navdahnil, jo bo gotovo vodi! tudi dalje. »Oče naš, ki si v nebesih...« Globok vzdih v njeni bližini jo je opozoril, da ni sama. Njene temne privajene oči so opazile nekaj korakov pred njeno klopjo grdo revno žensko v umazani obleki, ki je kleče molila, poleg sebe je pa bila položila na tla zveženj s črnim dežnikom. Ona prejšnja gospa Feniganova, ona. ki je šele malo prej stopila v kapelico, ni marala beračev; usmiljenje ji je bilo nekaj ponižujočega in razen v ponedeljek, ki ga je bila že po tradiciji določila za milodare, ni dala nikoli nikomur ne denarja ne kruha. To je bil eden členov njenega osebnega zakonika, in to je bil tudi večni predmet njenih prepirov s sinaho, kadar sta se s kočijo kam peljali. O, ko bi bila mogla Lydija tam iz onega zakotja, kjer je skrivala bedo svojega greha, videti svojo neupogljivo taščo, kako se je sedaj približa’a beračici in jo prijazno vprašala; Neka švedska revija je razpisala anketo, pri kateri so sodelovali možje in žene, stari in mladi. Namen ankete je bil izvedeti, kakšne žene si žele možje, in obratno. Številni odgovori so ustvarili precej jasno sliko, kaj je ideal žene in kaj ideal moškega. Žene pravijo: Najslabše, kar je na svetu, je lepi moški, ki se zaveda svoje lepote. Najlepša in najboljša lastnost moža je energija, najslabša pa popustljivost. »Moški mora biti pameten vsaj toliko, da se lahko z njim spregovori pametna beseda, biti mora močan in krepak. da lahko svojega nasprotnika pošteno premikasti, kar je dandanes čestokrat nujno potrebno. Najslabši lastnosti moža sta nevoščljivost in radovednost. AH je na svetu kaj gršega kot radovedni možje? Da, domišljave!.« »Najlepša lastnost moža je možatost, najslabša samoljubnost.« »Pri možu občudujem najboij možatost, krepost in sposobnost popolnoma osvojiti žensko bitje. Ne morem trpeti mehkužnih moških, takih, ki so podobni ženskam. Če hi bila moški, ne bi nikdar razsipavala denarja, pač pa bi vselej skrbela za to, da imajo otroci in žena z menoj najlepše veselje.« Moški pa pravijo: »Če bi bil ženska, ne bi bil nikoli zloben in škodoželjen. Nikoli ne bi cit a! ljubavtiih romanov. Bil bi odkrit in bi povedal resnico v obraz, četudi bi bolela. Nikdar ne bi bil ogorčen nad slabostjo moških. Tudi ne bi mož, po mogočnosti takih, ki imajo svoj avtomobil. V bogastvu ni sreče. Ameriški tisk se je pred kratkim razpi , . , . , , , sal na dolgo in široko.o poroki bogate ba- rove. Bil bi vselej iskreno vljuden, ker j ronjce in milijonarke Barbarc Hutonoves knezom Ale.vinom. S tem zakonom je pri šel knez do milijonov, ki jih je nujno potreboval, mlada Američanka pa do kne- Kakšno ženo si želi mož? ANKETA NEKE ŠVEDSKE REVIJE. nikdar polagal posebne važnosti na da- visoko cenim disciplinirane ženske.« »V mojih očeh mora biti ženska telesno in duševno krepko razvita; imeti mora rada otroke in jih pametno vzgojiti. Nikdar ne sme ženska zahtevati več od moža, kakor premore. Žalost in veselje mora deliti z njim vselej in vsepovsod. Največja 'napaka ženske pa je ljubosumnost; grda njena navada je tudi sebičnost in pa sovraštvo do otrok. Tudi je neprijetno, če ima rajše svojo mater in je do nje bolj obzirna, kakor do svojega zakonskega moža.« »Če bi bil ženska, bi nikdar na javnem prostoru vpričo moškega ne kadil cigaret. Nikdar bi se ne gledal v ogledalo, ne bi se kodral las in nikdar bi se koketno ne smejal. Tudi bi se nikdar ne barval las. Po večerih ne bi nikdar sedel v kavarnah in restavracijah. Bil bi največji sovražnik bedaste mode. Nikdar bi ne dovolil nobenemu moškemu, ki bi me prvič spremljal domov, da bi me poljubil. Nikdar bi ne napravil z neznanim moškim avtopartije. Tudi bi ne bil nikdar ljubosumen, čeprav bi svojega moža zalotil v objemu lepše ženske.« Take ženske si torej šele Švedi in Svedinje take moške. Če bi bila pri nas razpisana podobna anketa, bi si možje vsi do zadnjega želeli ženske, ki so mlade. lepe in kar je najglavnejSe, take, ki! imajo dosti pod palcem. Ženske pa bi si želele postavnih in dobro situiranih da kneginja je namreč vložila tožbo za ločitev zakona. V svoji tožbi navaja, da ni našla v svojem možu tistega, kar je pričakovala. ževskega naslova po katerem tako hrepene vse bogate Američanke. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da ne milijoni in ne kne ževski naslovi pa niti oboje združeno v enem ne napravi zakona srečnega. Mla- Zaročenca med seboj. Moj papa je bil silno vesel, ko je zm del. da si pesnik! »Tako! To tudi mene žeio veseli.« , »Veš, dragec moj, prejšnji moj ljubček je bil boksar in to'ni bilo papaiiu, ki ga je hotel vreči skozi vrata, povšeči. iDominiaite te CMD Posest LEPO STAVBIŠČE na prodai. Vprašati špesovo sdo 11. 1380 Posolilo HRANILNO KNJIŽICO ca 4000 Din, dobrega zavoda, sprejmem v polni vrednosti proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe pod »Višji uradnik« na upravo »Večer ni k a«. 1373 Prodom POMLADANSKO HLAGO za kakoršnokoli obleko kupite nalcenejše pri Srečkotu Pihlarju, Gosposka 5 1189 Sobo odda OPREMLJENO SOBO separirano, oddam. Aleksandrova 10-L 1375 OPREMLJENO čisto sobo oddam takoj za Din 160.—. Grajska ulica 2, Mir. 1374 Sodo išio IŠČEM PRAZNO SOBO zračno in solnčno. s poseb-nhn vhodom, v sredini mesta. Imam popolnoma novo pohištvo. Naslov v upravi »Ve-černika«. 1369 Cement, apno, betonsko ielezo, nosilci, u m a I i t“ plošče 1310 (kot »Heraklit") najceneje pri tvrdki samostojna gospa odda opremljeno sobo. Dušanova id. 2. 1349 ! SOBO S HRANO iščem. Naslov pustiti v upravi lista. 1371 Službo dob) IŠČEM ZA TAKO.! natakarico-servirko, prvovrstna moč, pridna, poštena, delavna. Hotel »Novi Svet«. Ma ribor, Jurčičeva 7. 13» vrtno orodlo vseh vrst, mreže za ograje. Oglejte si našo zalogo in cene. Soomnite se CliD soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo mi ln j Izdelano na podlagi olivnega olja. ladaea konmvoH »kvt.ra. v fcjuMari; predstavnik Izdajatelju i- urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavo* S.TANKO DETELA v Maribom