Poštnina plačana t gotovfciL Leto LXVII1., št. 224 Ljubljana, četrtek j. oktobra 1935 Cena Din L- SLOVENSKI *znaja vsak dan popoldne, tzvzemš* oedelje in praznike — inserau do SO peut rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst 8 Din 3.-, večji inserau petit KESta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovensku Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Diu 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kjiafljeva ulica štev. 6 Telefon: 8122. 3123. 3124. 3125 In 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon1 št. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it 65, podružnica uprave: Kocenova oHca 2. telefon ftt 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. ITALIJANSKI VPAD V ABESINIJO 20.000 italijanskih vojakov je prekoračilo abesinsko mejo, da napravi nova oporišča za ofenzivo Addis A beba. 3. oktobra. AA. Po vesten z meje so zaceli Italijani v krajih, kamor so že prodrli, utrjevati svoje postojanke. Privedli so 50.000 domačinov za gradnjo cest im potov. Doslej se Abesinci še nikjer niso postavili v bran. V vojaško službo so bili vpoklicani že vsi državni uradniki. V posamezne pokrajine so odšle komisije, da bodo nadzirale novačenje. Po mestu se vrše priprave za obrambo pred napadi iz letal. V okolici grade zavetišča za tuje novinarje. Vlada je v zvezi z Djibuti-jem, da nabavi potrebno gorivo za avtomobile in letala. Abesmska cesarica bo v krat kem odpotovala v Sindefebi. da bo podpirala svojega starejšega si" na, ki orgainizira odpor na meji. Verjetno je, da bo splošna mobilizacija v Abesiniji zaradi vpada italijanskih čet na abesinsko ozemlje proglašena uradno že danes. Službeni krogi sodijo, da ho vojna pričela 9. oktobra- -:*v-j£ilo abesinskega cesarja ženeva, 3. oktobra, g. Nota. ki jo je abesinski cesar poslal tajništvu Društva narodov in o kateri poroča o prekoračenju abesinske meje po italijanskih četah, se glasi: Sporočam vam v nadi. da boste o tem obvestili svet Društva narodov in države članice, da so italijanske čete prekoračile abesinsko mejo južno od gora Musa Ali ter se nstalile na abe-»inskem ozemlju, kjer pripravljajo oporišče za napad v velikem obsegu z močnimi silami. Brzojavka ugotavlja dalje: Bližina morja in lahek dohod do prizadetih krajev preko Francoske Somalije daje Društvu narodov možnost, da pošlje tjakaj opazovalce ali Pa si preskrbi informacije o kršitvi obmejnih določb s posredovanjem lokalnih oblasta v Francoski Somaliji. Odbor trinajstih je sklican za danes popoldne k seji, da sestavi rx>ročilo po cl 15. pakta. Zaradi najnovejših dogodkov pa bo moral zadevo proučiti s popolnoma novega stališča. Ženevski krogi priznavajo, da je i talijansko-abesin-&ki spor sedaj na najbolj kritični točki. spopadi Pariz, 3. oktobra. AA- >Pariš Soir« poroča iz Addis Afoebe, da so italijanske čete prekoračile abesinsko mejo pri Musi. Italijani so napadli s tremi kolonami. Njihove čete štejejo 20.000 vojakov. Istočasno poročajo, da so neregularne abesinske čete pri Danakilu izvršile napad. Ker se Jim je napad ponesrečil, so se morale umakniti na abe^nsko ozemlje. Vojna brez napovedi Pariz, 3. oktobra, o. Ii Rima so prispele informacije, da Italija sploh ne namerava napovedati vojne Abesiniji, nego bo splošno mobilizacijo Abesineev smatrala kot iname-nje abesinske ofenaive ter iz obrambnih razlogov prešla v napad. Italijanska vojska bi brez vojne napovedi pričela prodirati v Abesinijo v določenih smereh. Na tak način menijo Italiji zvrniti krivdo za vojno na Abesinre. Italijanski politični kropi zatrjujejo, da bo to tem lažje, ker Društvo narodov orividno pod pritiskom Francije ni hotela pravočasno odposlati j italijan6ko-abe-sinsko ozemlje opazovalcev, ki bi lahko na mestu dognali, kdo je prvi napadel nasprotnike. Italija proti nevtralnim opazovalcem Rim, 3. oktobra- o- »Gi lia« je objavil uvodnik, v ka . ..i že poudarja, da bi bili opazovalci Društva narodov na italijansko - abesinskem obmejnem ozemlju nepotrebni. A bes ini -ja je že davno dokazala, da je napadal -ka. Njeni napadi so se pričeli pri Ual-ualu in prekinili pri GabieliJu. Ženeva sicer teh dokazov ni priznala in zato tudi ne bo proglasila Abesinije za na-padalko. ker to ženevskim gromovnikom ne prija. Italija zaradi tega ni proti Društvu narodov, ne bo pa sprejela njegove pristranske odločitve- Mobilizacija v Egiptu Pariz. 3. ok+obra. o. * Journal poroča Lz Londona da je ministrski svet sklepal včeraj o pomembnih vojaških ukrepih. Večina častnikov, ki so na dopustu, je bila pozvana zopet v službo, vsi na-daljni dopusti pa so bili ukinjeni. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo vlada v kratkem odposlala v Aden močne vojaške oddelke. «Echo de Paris» poroča, da se je angleška vlada bavila v glavnem z vprašanji, kako omogočiti kolektivno akcijo za ohranitev miru. Stopila je v stike z Washing-tonom, Tok i jem, Berlinom ter Moskvo. Dobila je zagotovila, da bodo ostane Ze_ dinjene države nevtralne ter da bo Nemčija na strani Anglije. Le Litvinov je postavil protizahtevo, naj Anglija prevzame g-oteve obveznosti glede vzhodnega pakta in jamči, da bo nastopila proti imperialističnim nameram Nemčije in Japonske napram Rusiji. Angleški dokumenti London, 3. oktobra, o. AngleSka vlada namerava izdati Belo knjigo, v kateri bodo zbrani vsi dokumenti o njeni dobri volji, da se italijansko-abesinski spor mirno reši. Anglija bo skušala dokazati, da je Aa preteklo leto opozorila Italijo na to, da «fc bo protivila njeni okupaciji Abesmlje. V pričakovanju francoske odločitve Francija je baje pripravljena dati angleškemu brodovfn na razpolago vojno loko Toulon Pariz, 3. oktobra, d. Ministrski predsednik Laval je imel v torek daljši razgovor z angleškim poslanikom Clerkom. Poučeni krogi trdijo, da bo francoska vlada odgovorila na angleško vprašanje o zadržanju Francije v primeru kakega napada na angleško vojno brodovje na Sredozemskem morjoi po svoji seji, ki bo bržkone jutri. Kakor trdijo, bo Francija skušala v svojem odgovoru Angliji postaviti vprašanje medsebojnega podpiranja vojaških sil obeh držav na širšo podlago. Diplomatski krogi zatrjujejo, da se francoski mornarski minister Pietri zavzema za sankcije kakor jih zahteva Anglija, češ, da se Francija ne sme zadovoljiti s pasivno vlogo. Zato pričakujejo, da bo Pietri jutri na seji vlade odločno zagovarjal svoje stališče, ki ga bo vlada tudi sprejela. Pravijo da je Laval že v torek v razgovoru z angleškim poslanikom izjavil, da je pripravljen dati angleškemu vojnemu brodovju na razpolago francosko vojno luko Toulon za primer, če bi italijansko brodovje napadlo Anglijo. Novi italijanski predlogi Pariz, 3. oktob. o. V zvezi s konferenco Laval a z angleškim in italijanskim poslanikom v Parizu poroča -tOeuvres, da je italijanska vlada predložila nove predloge. Mussolini je pripravljen zadovoljiti se z abesinskim ozemljem, ki se more smatrati prav za prav kot abesinska kolonija in ga je osvojil cesar Menelik že pred 40 leti, kakor tudi z mandatom Društva narodov nad staro Abesinijo. «Oeuvre3> misli, da italijanski predlogi za Društvo narodov ne bodo sprejemljivi, Angleži pa bodo odklonili vsako pogajanje na tej os- litika lahko izzvala notranjo politično zo. Večina radikalno-socialističnih mtmU strov namerava baje podati ostavko, ker zadržanje Francije v odnosu napram Angliji in Italiji ruši notranjo harmonijo francoske vlade Veliko pozornost je zbudil napad Herriota na desničarske stranke. Rim, 3. oktobra, o. Ves italijanski tisk prinaša poročila iz Pariza, da so angleške zahteve po francoski podpori v Sredozemskem morju izzvale hudo reakcijo v najširših slojih prebivalstva. Javno mnenje je proti vsakemu poizkusu, da bi si Francija nakopala kake vratolomne obveznosti in zapravila italijansko prijateljstvo. Listi pripisujejo temu pojavu velik pomen in pravijo, da bi morale francoske vojne ladje, če bi Francija pristala na angleške zahteve, streljati na italijanske vojne ladje, Italija sama pa bi bila obkrožena z obročem sankcij. Sestanek Lavala z Edenom Pariz, 3. oktobra. w. Ministrski predsednik Laval bo imel drevi razgovor na poti v ženevo prispel v Pariz. Razpravljala bosta o vprašanju skupnega postopanja Anglije in Francije za primer .sanfc^ cij proti Italiji. novi. Težaven položaj Lavalove vlade Pariz, 3 oktobra, o. «Echo de Pariš* izraža bojazen, da bi francoska zunanja po- Iz prometne službe Beograd, 3. oktobra, p. Imenovani so: za generalnega direktorja državnih železnic Dimitrije Naumović, doslej direktor državnih železnic v Sarajevu, za direktorja drž. železnic v Beogradu Nikola Djurić dosle i referent prometnega ministra v p., za upravnika pomorskega in rečnega prometa pa 'Aleksander Petrovič, doslej direktor državnih železnic v BeogTadu. Postani in ostani član Vodnikove dražbe l Revizijonistični blok V Berlinu so razpravljali o osnovanju revizionistiSnega blcka Nemčije, Poljske, Madžarske in Avstrije Brno, 3. oktobra, o. V zvezi z Gom-bosovim obiskom v Berlinu so objavile »Lidove Novinv« poročilo, da so v Berlinu razpravljali o ustanovitvi bloka revizionističnih držav. Blok naj bi s-kle nile Nemčija, Poljska, Italija, Madžarska in Avstrija. V krogih Male aatante ne pripisujejo tej madžarski makinaciji nikakega resnega pomena že zaradi tega, ker so jim znani pogoji, pod katerimi se prav sedaj vodijo pogajanja med Anglijo in Praoca jo za skleatkev evropskega pakta. Splošna vojaška obveznost na Madžarskem Praga. 3. oktobra, o. »Večer*, glasilo 5e-i&oalovaške agrarne »stranke, je objavil iz Budimpešte vest, da nameravajo Madžari v bližnjih dneh presenetiti vet? e»vet z uvedbo splošne vojaške obveznosti. Raje so nabori že izvršeni in bi morali naborniki 1. t. m. nastopiti službo, ker pa je Gombds sklenil sporazumeti se otem s Hitler jem, je bila ■wsa stvar odgođena. Raz\k>loženje v Ženevi za ta madžarski korak sicer ni povoljno, vendar je definitivno sklenjeno, da se splošna vojaška obveznost na Madžarskem uvede L januarja 1936. Mediani opravičujejo to odredbo s trditvijo, da je sedanji vojaška sistem predrag. £e pri letožnj.h manevrih so bdi v> \i zastopnici Nemčije, Poljt>ke in f?:di;e <>b-vesoeni, da bodo prihodnji manevri organizirani na osnovi spltoAne vojaške ob-ouio-Bi »Večer« opozarja Društvo BVi dov naj prepreči madžarske namere ki nikak r niso v irieresu miru v srednji Evropi. Kaj pravijo Madžari Budimpešta. 3. oktobrn A A. Polit :čni krogi pripisujejo ob sku predsednika mad-viadc Goemboesa v Nemčiji velik pomen. Razgovori Goemboesa s Jn s čIvmv nemške vlade ?*o se na politična, vojaška in gospo-ljprešanja, glavno pa je bilo avstrij-v|iraaaiije. Od zadovoljive rešitve tega vprašanja je odvisen načrt tesnega pol tičnega sodelovanj« med Poijako. Nemčijo. Itaiijo in Madžarsko. Gre za rešitev, ki naj zadovolji Nemčijo in 1**1 i jo. Na podlagi teh razgovorov je pn za nesljjv h poroč lih pričakovati, dat bo že v kratkem prušk) do znatne i spremembe berlinske politike napram Dunaja. Glede leta'^kege pakta govore, da ao med Nemčijo, Poljsko in Madžarsko dosegli nekafcSno soglasje, vendar javno** o tem še ne bodo podrobno poročali. Do znava se, da eo govor H ne le o pcenustKv" madžarskih letališč za nemško rn poijskn letalstvo proti nekim drugim dTŽavam temveč tudi o sklenitvi paleta o medsebojni pornooi prot; letalskim napadom. Govore tudi. da so razpravljati o abe sinčke m sporu. Dogovorili so se podrobno os kup nem zadržanju Madžarske. Nemčije in Poljske, će bi vojna v Afrflu povzroči« zapleti jaje v Evropi. Tudi v g ospodarskern pogleda bodo uspehi važni, zlasti za Madžarsko. Sedaj bodo ta pogajanja nadaljevala gospodarski strokovnjaki. Izvoz madžarskih poljskih pridelkov in zvine v Nemčijo bo povećan Govore, da bo od potov*! Goemboea v kratkem zopet v tujino. veefi pa Se niso potrdili. Tybor Eckhardt o Gombosovi politiki Budimpešta, 3 oktobra, p. Voditelj stranke malih posestnikov Tybor Eekhardt, H je že lani v Ženevi zastopal madžarsko vlado, pa je potem preSel v opozicijo, je poročevalcu lista »Az E**t< deri tejaT«, v kateri ostro napada nomb6sos»r> politiko. Politika generala Gtimbosa., ki traja tri leta, je popolnoma jalova in je zato razočarala ne smo flane gornjega doma m poslanske zbornice, nego t^j^i ostale pri stašo večinske stranke V poaameenih Žu-panijah se protesti vladne stranke pojavljajo vedno bolj pog^to. Prrtrebna ja »to splošna izprememba vladne politike. Nikoli ni nobena vlada na Madžarskem im**4* tako malo pristašev kakor Oo^nnSĆMova. Goni bos se drži oblasti !e Se t metodami režimov, ki jim je samo za °t»last > Odgovor na sankcije bo izstop Italije iz DN Italija zahteva, da se popravijo krivice, ki so ji bile prizadete pri mirovnih pogajanjih po svetovni vojni Mitan, 3*. oktobra. AA. »PoPolo d* Italia« je objavil uvodnik, o katerem pravijo, da ga je napisal Museolini. Članek pravi med arugim, da se je Italija v evetpvni vojni prostovoljno pridružila zaveznikom in s tem v odlični meri pripomogla k njihovi zmagi, pri mirovnih pogajanjih pa ji nisp prisodili niti ene kolonije. Italija ne more priznati statičnih, načel, s katerimi 6e opra vičuje ta krivica. Tem manj ne laJiko takp načelo zagovarja sedaj, ko irv^jmvlja svojo že priznano pravico aa~i>rm> Abesiniji. V ostajem so druge drla ve le 6c* to k rat Ppg" azile določbe paleta Dni*t*a mu-od o v. Zakaj se tedaj ni nihče zavrt-uud za sank eije proti njim? italijanski rvavod laiiko to sedaj vprašuje z vso pravico, obenem pa JeMtp tu-d i vpraSa, zakaj mu kra/tljo pra vioo do izvajanja njegovega kulturnega Poslanstva v Abesiniji. Končno «me tudi zahtevati, da se popravijo krivice, ki eo mu bile prizadete, ko so a« delili man dati. Kar se tife stališča napram I>N, pravi clankar. je ženevski ustanovi pač potrebno, da ostane Italija v njenem tabora, ker bi hilo drugače nemogoče sleherno evropsko sodelovanje. Zaradi tega je Društvu nar°dov Italija bolj potrebna nego Drugt*m narodov Italiji. v. oškodovana bo pa le Ženeva* >Corriere della s+*ra« napada Anglijo zaradi njenih predlogov, Franciji na. sodelovanje njunih vojnih mornaric na Sredozemskem morju, češ, da je angleftka nota prozoren protii talijanski manever. Angleški list o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo London, 3. oktobra. AA. <:Star> je ob. javil članek svojega posebnega poročevalca v Beogradu, ki je prvi v seriji Štirih Člankov o sedanji situaciji na Balkanu glede na italijaniSko-abesinakega spora. Clankar pravi med drugim: Vrnil sem se v Beograd po nekaj me--aecih. Vzel sem izvod največjega prestol-xri5kega Usta in dve stvari sta aae presenetili. Poleg uvodnega članke o zasedanju v Ženevi je bfla fotografija Mas. solinijeva, toda ne ona karikatura, ki ga predstavlja tako odvratnega, nego atOca, ki bi jo tolerira! tudi najbolj lojalni fašist. Največji del športne rubrike je zavzemal razgovor s predsednikom italijanskega nogometnega saveza o bodočem sodelovanju Italije in Jugoslavije v mednarodnem sportu. To so znamenja novega zblizanja med Italijani in Jugosloveni m ni mogoče oporekati, da bi ne bilo mogoče ustvariti prijateljske atmosfere v od. noš a jih med obema državama. Tudi trgovina je bila v zadnjih pet letih za. ju-gosloveaaske trgovce precej slaba in zato baš trgovci pozdravljajo zbližan je z Italijo, ki nakupuje v Jugoslaviji blago za svoje vojaške potrebe. Po vseh dalmatinskih lokah neprestano polnijo pajnike s cementom, gradbenim lesom, s senom in živino. Tovarne konzerv so malone prezaposlene in povsod delajo na tri posade. Celo pivovarne v Bosni dobavljajo vetike količine piva v steklenicah za italijansko vojsko v Eritreji. V Ženevi medtem kon. ferirajo delegati in sestavljajo protokol. Sorzna poročila. Ljubijai (Devize z všteto premij 2&Jb%) Amsterdam 2958.85—2&72.VI. — Berlin 1766.63—176© .60. — Bruselj 737.76—74*A1, Gorih 1424.22—1431.20. — London 213 63 -^226.68, —- New Y0rk 4338.58—4374.89, — Pariz 288.03—289.47. — Praga 184.05 _ 18Cwl6, — Trst 366.03—368.11. A*wtrtjaki sttiag v privatnem kl i ringu 8.50—8.60. I nogama*te oorre Curih, 3. oktobra: Beoered T.London 15.005. New York 307.125, Brnaeaj 51 m, Mikan 24.975. Madrid 41.925, Amsterdam 207.75, Beri n 1M.46. Dunaj 57.46. Praga 12.72, Varšava 57.80. Bufcareiat 2J». Spominjaite se GMDf Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«. ©strte*. 3. oTrtobra I9S5 Štev. 224 Naši zdravniki za odpravo telesnega plodu Poleg čisto medicinske na] se prizna tudi rasno-biolo-ika in duševno higijenska indikacija Beograd, 3. oktobre. Včeraj je b* zaključen v Beogradu zdravniški kongres. Zadnji dan so porabili naši zdravniki za obravnavanje položaja naših bolnic. Ugotovili so, da živi bolniško osobje v zelo težkih razmerah, saj dobivajo strežniki in strežnice za svoje delo 300 do 500 Din mesečno. Njhov položaj se mora v interesu narodnega zdravja čim prej zboijsati. Osnutek zakona o bolnicah je naletel na nezadovoljstvo med vsemi po bolnicah delujočimi zdravnik . Zato je bil v sporazumu z njimi izdelan nov osnutek, loi ga proučujejo sedaj v m-ni-3trstvu za socijalno polrHko in mi rod no zdravje. Naše bolnice eo nujno potrebne temeljite reorganizacije. Na vsakega pre-b valca Jugoslavije odpade na leto 12.50 Din izdatkov za bolnice. Skoraj polovica bolnikov gre iz naših bolnic nezlečenih ali pa pomro. Posebno slabo so urejene manjše bolnice. Na 1000 prebivalcev je prišla leta 1933 v nasi držav: ena bolnica. Končno je pr šla na vrsto važna resolucija o uzakonitvi odprave telesnega plodu iz socijalnih razlogov. Pri tem je pr šlo do burnih incidentov. Dr. Valentn Meršol iz Ljubljane je pojasnil svoje razloge, zakaj se ne strinja s to resolucijo. Po njegovem mnenju bi bal tak zakon škodoval '.interesom in moči Jugoslavije. Naenkrat so se pa začuli ogorčeni medkl-rc«. Naspromik: resolucije eo zaceli burno protestirat in duhovi so se silno mzbur li. Bescdv) je povzel upravnik beograjske umobolnice dr. Barbot, ki je odločno zahteval, naj se črta točka 5 iz resolucije. Izjavil je, da so argumenti lažni. Odprave telesnega plodu povzroča moralna depreeija. Naš slovanski narod ne sme dovoliti uzakonitve odprave telesnega plodu. Mi moramo stremeti za tem, da se število porodov pni nas podvoji »i po troji. Duhovi se dolgo niso pomiri H slednjič je pa prišlo do glasovanja, toda protii resoluciji eo glasovali sa mo štirje zdravniki, med njimi tudi dr. Meršol iz Ljubljane, Resolucija, zaradi katere so se zdravniki tako hudo prerekali, se glasi: »Jugoslo-venako zdravniško društvo zbrano na 18. kongresu v Beogradu ugotavlja po vsestranski diskusiji: 1. da število odprav telesnega plodu vedno bolj narašča, zlasti, da je vedno več protizakonitih, nestrokovnjaško o-pnavljenih odprav telesnega plodu, ki so zelo nevarne tako za ženo, kateri se odpravi telesni plod, kakor tudi za narod. 2 Kongres smatra, da je treba široke sloje naroda po^veriti pred lahkomiselnim pojmovanjem odprave telesnega plodu ter o škodijfivih in pogubnih posled cah. 3. Ponavljajoč svoje zahteve po popolni zaščiti porodnic, materinstva in dece zahtevajo zdrevnki naj izdatnejšo socijalno zašjTtto in ekonomsko podporo za porodnice za matere vobče in za noseče žene. Z zakonom je treba zajamčiti zaščito in pomoč za porode, in nezadostno preskrbljeno nezakonsko in drugo deco, ki jc staTŠ: ne morejo preživljati. Jugo*lovensko zdravniško društvo ie prepričano, da se lahko z najvzdarnejšimi pravnimi, socjal-nimi. kulturnimi in ekonomskim* ukrepi pospešuje materinstvo in prepreči regulacija porodov '«i odprava telesnega plodu, zato bo s svoje atran- in v krogu svojih 6'anov delovalo na to, da se za take matere zainteresirajo široki sloji naroda, dobrodelna in druga zasebna in javna društva, zlasti pa državne in javne ustanove. 4. Jugoslovensko zdravniško društvo jc proučilo vprašanje odprave telesnega plodu iz vseh vidikov in nc samo iz medicinskega ter misli, da bi bilo treba podp;Tat" najbolj siromašne sloje naroda in take, pri katerih se ne kaže tendenca za odpravo telesnega plodu na račun in obdavčenje vobče, posebno pa premožnejš h in višjih slojev, pri katerih se ta tendenca kaže. Pomoč bi mogla biti tudi tu socijalna, ekonomska, kulturne in državna. 5. Dokler ne dobimo pod točko 3 zahtevanega zakona o popolni zaš»it; porodnic, materinstva in dece. zahteva Jugoslovansko zdravniško društvo, osvajajoč razloge, ki jtfh narekuje težak gospodarski položaj siromašnega prebivalstva, naj se $Š 71 do 174 kaz. zak. rcv+drajo ter, da se poleg Čisto medicinske indikacije priznajo tudi rasno-biološke in duševno hig jenske indikacije ter socijalno ekonomski momenti. kjer obstojajo. Vse to je treba tako legalizirati in regulirat', da b se vršile odprave telesnega plodu pod optimalnimi atro-kovnjaškimi pogoji sodobne med cine, za siromašne naj bi biti pa brezplačni. Vse odprave telesnega plodu pri dognanih in-d kacijah naj se vrše v bolnicah, ne pa v privatnih ordinacijah in njim sličnih ustanovah. 6 Iz medicinskega stališča je treba zahtevati, da se poveča število babic na kmetih ter število bolnic in bolniških postelj, a tudi v najmanjših bolneah mora biti dovolj pri-like za porode in odprave telećega plodu. V večjih bolnicah pa mora biti na razpolago strokovna pomoč, posebni ginekološko-babiški oddelki ter spe-cajalisti za ginekologijo in babištvo. Povsod naj vlada postrežl jivost. diskrecija in popolna strokovnost. 7. V dosego vsega navedenega zahtevamo ustanovitev centralnega telesa v za-55 to porodnic, mater in dece bodisi v obliki oddelka v ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja ali centra'nega u-o.da odnosno direkcije pod kontrolo 'n subvencijo nrmisrrsrva socijalne politike in narodnega zdravja. Končno je b, kakor s svojo umetnostjo tudi zaslužita, vendar jima je višek priznanja in napeuxst, med gosti odnesel japonski zakonski par šinionto iz Y^kohame, ki se je zdaj prvič ustavil v naši državi. Atrakcije malega Japonca zaslužijo prav gotovo poeebno priznanje, saj so njegovi z lahkot^ izve deni gimnastični nastopi težji od najtež jih, ki jih zmorejo naši najboljši telovad ei. Ljubljančani seveda ne štedijo z zasluženim aplavzom in gibe malega Japon ca spremljaj^ s posebnimi simpatijami, dasi tudi ostali dve plesalki zaslužita po hvalo in priznanje. Od Marijete Poplav-ske bi bilo le morda želeti več prelepili ruskih narodnih plesov in manj artistič nih. dasi so slednji res odlični. O dobri volji, ki jo s svojim jazzom vzbujata Eta in Puba, je skoraj odveč go voriti, saj sta med Ljubljančani že domača in priljubljena kakor prava domači na. Njuna marljivost in glasbena umetnost zasluži prav posebno priznanje. Prepričani amo, da bo vodstvo nebotičnikovih zabavišč vso letošnjo sezono vzdržalo programe na dosedanji dostojni visini, ker «1 bo tako najboljše zajaaneilo uspeh. Ali ste ie po*etili tvrđko FMRNAT na sv. Petna cesti 22 in Poljanski c 1 (Pe-glezen)? Nadi vam vefikp Ubir0 rokavic, nogavic, perila in drugih modnih potrebščin po ado ugodnih cenah. Če pijanec vi ▼ gostilno Oni Jesenice, 2. oktobra. V noči od torka ne sredo je biio vlom* hjeno v gostilno g. Jeneze Mencingerje ne Slovenskem Javorrr ku. Vlomilec, ki so mu bile razmere v gostilni bržkone dobro znane, je s cestne strani utrl š;po na oknu. zlezel skozi okno, ukradel najemnici gr> stilne ge. Ivanki Markeljevi nov radio aparat, vreden okrog 5.000 Dm, tri stekle- nice l kerja, mnogo peciva, pleteno jopico, nahrbtnik in nekaj drobža, potem je pa izginil v noč. Ko jc prišla gospa Markeljeva v sredo zjutraj v gostilno in opazila, da je vse ra merano, je teko j zaslutila. da je bio ponoči v gostilno vlomljeno. Obvestila je orožnike ne Jesenicah in na Javorniku, ki so začeli vlomilca takoj zasledovati. Kmalu je prišla žena železniškega delavce Martfcijaka orožnikom povedat, da je prišel v njeno stanovanje na Javorniku pijan mož s nabaearrim nahrbtnikom. Orožnki so odšli z Mertinjakqvo na njen dom in našli v kuhinji pijanega gosta, ki je brez obotavljanja priznal, de je vlomil v Men* cingerjevo gostimo. V nahrbtniku so našli ves njegov plen. Manjkala je samo steklenica likerja, dve stklenici sta bili pa sko* raj prem'. Tudi nekaj denarja je bil vlomilec že z«pravil. Mož je doma nekje z Notranjskega. Najbrž je imel pomagača, ker ni verjetno, da bi bil sam v tako kratkem času popil skoraj tri steklenice likerja. Vesel večer v naši drami Kranjčeva drama „Direktor čainpa" je sveže, zdravo, odrsko delo, ki je doseglo popoln uspeli Ljubljana, 3. oktobra Sinoči je bilo v naši drami veselo in ista zavest je prešmjala občinstvo, da nam zore, če vsi znaki ne varajo nov, močan dramatik. Jože Kranjc se je menda pred šestimi lefci začel pojavljati v vrsti najmlajšega našega pisateljskega naraščaja z bistro zajetimi, iz sodobnosti črpanimi črticami in veletami; izdal je tudi že svoji knjigi: >L/udje s ceste< in »Po* ob prepadu«, lani pa je iasla v založbi >Dname€ njegova prva »iera v treh dejanjih Katakombe<. Zaslužila bi, da bi jio uprizorili, saj prikazuje nase ljudi iz nižin današnje družbe, iz okolje, ki ga je avtor sam užival in trpel, iz razmišljanja o najbolj resnem in perečem socialnem vprašanju, ki pritiska z vso težo zmerom huje na na# ?as In srrozi omajati družabni in gospodarski ustroj ^sega sveta. Vsekakor so »Katakombe« saroosvoj, izviren, v marsikaterem ozi.ru zelo zanimiv poizkus v lepem razvoju mlade nase dramatske kn ieževnosti. Tud: > IH rektor Campa«. druga drema Jožeta Kranjca, je zajeta iz aktualne sodobnosti in iz mil jeja ki ga avtor iz doživljen jo in neposrednega opazovanja pozna docela. Mlad profesor je Kranjc. in šolski, vzgojni problemi, današni pedagoški sistem ki dvomljive vrednost današnjega šolanja za praktično Življenje, ga navdajajo z ogorčenjem in skrbjo tta bodočnost. Xe pred pol stoletjem smo se, brice« kakor naši očetje in dedje prav tako ogorča-li nad direktorji Ca m pa mi in nad profesorji Ko nizam i in Bernardi. Kakor vidimo, se ni doslej prav nič izpremenilo in so kvečjemu prirasle še pedagoške Kodričke. Zakopani v morje pravilnikov, odredb, zakonov, aktov, disciplinskih sračajev in zgolj forme ln i h zunanjosti, smatrajo direktorji Čampe in njih hiapci, da morata biti v &olab vzgoja in srce dale? narazen, da so jim prve birokratske dolžnosti, potem ledeni razum in prav na kraju čustvo in psihološko poglabljanje v individualne duše gojen k in gojencev. Že nekaj dram smo videli ne našem odru, ki so prikazovale konflikte med takimi Č^mparnti na eni strani in med zastopniki profesorjev nasprotne miselnosti Ln gojencev na drugi strani. Jože Kranjc je postavil proti Oftrnpi socialno čutega in globokega mladega psihologe Križaja. najmiajsege profesorja na ienskem uči tel H Scu. ter gO" jenko Zino SuAiikovo. Zine je dvajset let st*ra nerokonska siroto. Po najbednejSi mladosti je prišle na stanovanje k delavcu Zal ar ju. Le delavci stanufejo afcoli Zalarjevih in vsi so brili pred tremi meseci od tvrdke »Delta« postavljeni na cesto Predsednik te tvrdke pa je diretor Campa. Deset let je garal Zalar; zdaj je t družino brez kruha, a Zalarea ki Z i na pereta. delata in skrbita noč in den as obstanek. V 5ok> hodi Zina. a obenem se muči za kruh delavskim otrokom. Pa 'sačne Zalar organ iz" rat i odbor proti družbi »Delto <. ki je še pred dvema letoma eprevila nad pol milijona čistega dobičke in razdelila atoti»očf» tantijem: Iz soctrtj« in Oflor-cenja proti nenasilni m kapital tertom pomaga Zina Zalarju in raznaSa vabila in letake. Pa je ivtaleiila profe^orca KodriČJca pri Zini med šolskimi zvezki take letake, a v šolski knjifri ceVi — Ijubezeneko pismo? Strašna šolska afera. Zine je nosila v šolo prepovedane tiskovine, gojila prepovedano ljubezensko razmerie in — o strah ln groza? — profesorro Kodričko. ki Ji Je veele letake in pismo, na cesti demonstrativno ignorira ! Dir. Campa seveda divje in žnjtim divjajo ter se rogarjo Zini vsi profesorji razen mladega Križaja in profesorice Mari je. Vzgo ji'telji fanatični moralisti v soli pa so v življenju brez vsake morale. Campa je podel denuncijant in krvosez; ovadil je prijatelja zaradi protidržavne vzgoje in ga vrgel z družino vred v bedo.-oplenil je tovarišico Marijo. e» katero ie ljubimkal deset let. za prištedene prihranke na korist svoje »Pel-tec, pognal ie delavce v obup. zdaj je ovadil še Zino policiji in dosegel, da mahoma odpuste Križaia, ker se je uprl njegovemu na silsrtvu. Križaj pa se mu smeje, saj je pos-tal urednik >Delavekega glasuc in je vzel Z.i-no za Ženo. Njegovo ljubezensko pismo je borej našla Kodirička v Zinini šolski knjigi. Ali Campa. ki je pognal Marijo v smrt. se je uničil tudi sam: žena s sinkom g* ostavi za vselej, ko zve od besno noSTečTri-ce Morije za moževo razmerje z Mar"jo. a starejši sin je aretiran kot sokiri^ee delavskega upom. fvim Campa ie speljal policijo sirm na sled s svojimi denunoijami Zme in Križaja! Delavci demonstrirajo pred Carrrpovim srtanovani^m. inšpektorju je dovolj škandala in anon:mn:h dopisov in vse kaže, cVi ie Camna za vselej doigraL K tej Šolski in vrgofni vsebini pa j« Kranjc tedni še pereče aktunlno vprašanje osebne ^vobn^o. svobodnetra političnega prepričan j-a. Kruto resnično, tragična in hkratu komično prr>dHlapce« m .»Kralja na Petajnovi«\ bo poznal oddaljeno, a vendar saflMSeejS wodstvo. Nič zato ! Kranjcev »Direktor Campac ie sveže, zdra-vv» močno odrsko, rnfeli hog^M1ada si. Še vedno premlada. Prezgodaj te je potegnile življenje v svoje vrtince. Zrel človek jrleda drujrače. presoja preprosteje.« »Premlada? O, ko bi samo vedel, kako sem stara! Koliko sem preživela v tem letu. Kakor v filmu je Šlo mimo mene tisoč razpoloženj in položajev. Ko bi JMveta sto let. ne bi mogla doživeti več.« »Glavno je sedaj, da sva se našla ln si rn. v Mariboru, da nisi doma.« »Razumem, kaj meni?. Že sama misel na dom mi ie strašna. Toda ne boj se, odslej pofctiam le eno samo zvestobo — zvestobo tebi. Sicer pa. ne razpravljaj-va vedno le o tem! Pozabiva vsaj za hip na vse. kaf naju obdaja. Bodi moj. ves moj!« Privila se je k njemu In zaprla oči. In kf) s« Danilo poslavljal, mu je sramežljivo zacepetala v uho- »Šele danes sem postala resnična žena. Zdaj vem, onemu nisem dala ničesar in ničesar ni dal on meni. Po tej uri ne bi več mogla biti brez tebe.« Kakor, da nikoli ni bflo, je Izginilo iz Sidinih misli vse tisto, kar jo je ločilo od razstanka z dr. Frangežem do nove združtve z njim. Da je Ervinova zakonska žena, se je zavedala samo Se kakor v gosti, neprodirni megli. Za njo je bil njen mož nekaj zelo daljnega, komaj v sanjah resničnega, V njej m vse okoli nje je bila le njena velika obnovljena ljubezen. Danilu je pisala vsak dan dolga pisma, vsa polna nežnih besed in toplih srčnih izlivov, in če ji ni takoj odgovoril, je bila vsa nestrpna, kakor razvajen otrok. »Saj me ne ljubi, ne misli name, le igrača sem mu,« je vzdihovala in napol zares verjela tem svojim besedam. Ko pa je prejela njegovo pismo, je postala razigrana, da bi bila vriskala in objemala po vrsti vse, ki bi se Ji približali. Misli na svoj težki položaj in na Ervlna je odganala kakor nadeležne mušice. Na to ni hotela misliti. »Živeti, samo živeti!« si je ponavljala. »Bo že kake Nekako se mora razvoz- lati tudi ta vozel.« Ure, ko je pričakovala Danilov obisk, je preživljala v deliriju popolne zamaknjenosti. Ni vedela, kam naj se dene in kaj naj počne. Navadno je sedla v Mar-tinčev avtomobil in se mu odpeljala nasproti. Za ljudi se ni več brigala. Moč ljubezni, prežeta s popolnim prebujenjem njene strastne ženskosti, jo je omamljala do onemoglosti. V takih trenutkih bi bila zagrešila vsak zločin. Njeni Živci so se napenjali do skrajnosti ta simptomi histerije so prehajali v nova izživljanja, ki to zdravnika včasih plašila, saj mu niso ostala prikrita. Vedel ie. da je leto zakona z Ervkiom zlomilo njeno prejšnje mlado zdravje in napravilo iz nje bolnico, potrebno nežnega i« doteotramega zdravljenja. Toda tistemu, česar se Je najboij bala, se ni moffla izogniti. Ker Ervinu na njegova pisma sploh ni odgovorila, ali pa le z dvema besedama, se je nekejca dne čisto nenapovedano pripeljal v Maribor. Dasi je bilo ie pozno dopoidne, jo je vendarle našel še v postelji. V boječi zaskrbljenosti ;o Je vpraša!: »Si bolna?« »Da,« Je odgovorila in nasla v njegovem vprašanju dobrodošlo rešitev. »Sicer ni nič nevarnega; boli me le sria-va ...« »Kaj pravi adravnik? Zakaj mi nič ne pišeš? Saj veš, kako se bojim...« »Zdravnik me tolaži s skorajšnjim izboljšanjem m mi priporoča mir in zopet mir. Prav zaradi tega ti tudi ne pišem. Pisanje me utruja. In kaj naj bi ti pisala?« »Vsaj to, kako se počutiš.« »Ko bi sama vedela. Včasih mi ni nič, vesela sem in popolnoma zdrava, potem se me pa znova loti vznemirjenost, ali pa melanholija. To se neprenehoma me-nju je ...« »Zđi se mi, da Maribor ni mesto za zdravljenje tvoje boiezni. Oditi bi morala v kak znamenttejši sanatorij, ali vsaj na Dunaj aH v Gradec, kjer bi mogla konzultirati izkušene profesorje imiverzltetne Klinike.« »Tudi ti ml ne bi moKli nuditi boljšega zdravljenja.« »Motiš se.« »Motim ... Cemu mi vedno ugovarjaš?« je dejala nervozno. »Pusti me na miru, saj veš, da moram imeti mir.« »Moj Bog, saj ti vendar ne želim nič drugega, kakor zdravje. Storil bi zate vse. Žrtvoval vse svoje premoženje in še življenje, ako bi bilo treba.« »To so besede, prazne besede. Tako govore moški, delajo pa drugače.« »Sem ti že kdaj dal povod Ta tako sodbo?« »Ne prepiraj se zopet.« »To ni prephran:e. Le iz ijube^ru « (Se bo nadatievaloJ Danes, Gregorin, Jan in Drenove*. Predstava za red č*etrtek. Naslednja dramska noviteta bo v soboto 5. t. m. Vprizori se Skvarkl nov* drama »Tuje dete<. znamenito delo ruske literature. Tako nam prinaša naSa drama v teku enega tedna le tretjo slovensko premijero Delo režira novi član in režiser nas« drame inž. Stupica Sobotna premijera je za red B. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota 5. oktobra: Munon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol Nedelja o. oktobra: Sveti Anton. v>eh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 7. oktobra: Zaprto. KOLEDAR Danes; Četrtek. 3. oktobra, katoličani: Terezija, V i to mir. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Knez Voroncev Kino 'deal: PodinOTski pekel Kino Slopa: Oprostite, zmotila sem se . . . DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Kaljeva cesta 1, Ba-hovec, Kongresni trj» 12, Mr Nada Korno-ta-r, Vič — Tržaška cesta. ž Nenadna smrt pri brivcu Litij«. 2. oktobra Ne vemo ne ure ne dneva ... 71 letni vpokojeni ravnatelj tobačne tovarne g. Ignacij LEsner, ki se je mudil pri svojih litijskih sorodnikih, je odšel k brivcu, da se obrije. Elsner je sedel baš na stolu pri brivcu, g, Ulagi v Gnadru poleg kolodvora, ko je začutil slatost. Nenadoma je omahnil na brivskem atolu. Brivec in v U>knl<-čakajoči gostje so sicer priskočili nesrečniku na pomoči, pa mu niso mogli pomagati — starega gospoda je zadela kaji Prenesli so ga takoj k sorodnikom ki imajo na Glavnem trgu pol»>ci Sokoiskega doma trgovino in hotel CMkago. Tudi vsaka pomoč domačih je bila zaaci>o v počastitev spomina velikeija kraJj« ŽedlnrteJja. — Velika sokolska tombola. Pasrravn<> je sokolska tombola zadnja v letošnjem letu v nasi dorin', je zanimanje za njo v vseh slojih prebivalstva največje. To izredno zanamanje pa so zbudili boga»ti in številni dob^rlri, ki po vrednosti m Številu prekašajo dobitke vseh dosedanj«ih tombol Res )e, da eo srećke po Din 3.—, todu zvišan* vrednoa* dobitkov m povećana možnost dobitka odtehtajo bo cer.o. Tak<» je letos glavna tombola spalnica iz trdegw lesa, ki je vredna preko 3000 Dn. daijc zložljiva spaJna otomana, moSko kok>, 50 litrov vina. 1 pitan prašič, kuhinjska kredenca, 30 košev živil itd. itd. in Se preko 500 različnih bogatih dobitkov Srečke so bile dovoljene Sokolu le v omejenem številu, zato bo spričo Številnih dobitkov tudi število ^ečnrh večje. Dobitki so razstavljeni v m al dvorani sokoiskep« doma, tam pa se dobe rudi srećke, ki bodo prinesle mnogim sreče željnim srećo. petek, 4. oktobra 11.00: fcol&ka ura: Živali v nas'h narod niii pregovorih, _ 12.00: Operne arije na ploščah: (Jagodic Vojko) — 12.45: Vreme, poročila, — 13.00: Oaa, obvestila, — 1316: Slike iz' narave (plošče), — 14.00: Vreme, borza, — 18.00: Ženska ura: ženske vzgoj ne nalpse (ga. Ko« L.) — 18.20: Podoknice na ploščah, _ 18.40: Pereča pravna vpra. sanja: Kmečka z&sčita (dr. VorsiC) — 19.00: Cae, vreme, poročila, »porod, obvestila, — 19.00: Nac. ura, — 20.00: Pr« nos iz Zagreba. — 22.00: Ca«, vreme, po. ročila, ep0red. — 22.15: J§kl — »▼ojlm rojakom, Izvaja Man dol in ističu I ©ek*tet Sobota, 5. oktobra 12.00. Perpetuanm mobil« . . . ! (plo6oe) 12.45: Vreme poročila. — 13.00: Č&&, obve etila. — 12.15: Perpetiiirm moblle...! (plošče), — 14.00: Vreme, _ is.00: Zda: ppjdemo na delopust! — RadljokJ ork« ster, — lfi.40: Vaina zunanjepolitična vpTa sanja. (dr. Kuhar AloJiiJ). — 10 00: Cafl. vreme, poročila, spored, obvestila, — 19.80 Nac. ura, — 30.00: Iz naših dolin ln * na ših planin (Radijski orkester in plo*ce> — 81.16: Prenoe nac. koncerta iz Bapgra da, — 22.00: Ca*, vreme, poročila, spored — 22.1.1: Vsi na ples _ pa prav zares* Poje Drap 2a*ar s spremijevanjem radii skega jazza. Godba v nasi h časih Gospodar razkazuje sroatu stanovanje.— Tu ie nac glasbeni salon. — nm pravi. — Kako V>. saj nimate nobenega mstru menta? — Ze re«, toda tu se najlepše sliši sose dov gramorton. Stev. 224 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 3. oktobra 1835 Stran 3 DNEVNE VESTI — Uslužbenci banske uprave za spomenik kralju mučenku. Kot prispevek za postaj vitev spomenika Viteškemu kralju Alek sandru L Zedinitelju v LJubljani so dar0-rovaJi ueJužbenci kr. dravske banovine v Ljirbijani znesek Dm 21.7S9.— in etcer: Občega oddelka Din 2.726.—, upravnega oddelka Din 2.336.—. kmetijekega oddelka Lfcn i.SiO.—, prosvetnega, oddelka Din —, tetmkmega oddelka Din 5.330.—. ođdL za soc. pol- ln nar. zdravje Din 2.0&6.— finančnega oddelka Din 1.975._ oddelka za trg. obrt in indirstr. Din 1.882.—, glavne pisarne Din l.lt>5.—. Za to plemenito m rodpijubno darilo izreka odbor vvesn da rovaJcem najlepšo zahval o- — Državnim vpokojencem v vednost. Prijave za prejemanje doklad naj se predlože finančni direkciji v oktobrskem terminu po že objavljenih dosedanjih navodilih. Društvo državnih vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. — Plemenski sejmi za se|ekcijon'rano rodovniško govejo živino- Banska uprava Je odredHa na osnovi § 35 zakona o pospeševanju živinoreje in po zaslišanju selekcijskih zvez vseh pasem??kih okolišev, da naj se vrše v letu lIKJfJ sledeči plenn<;n-s.ki sejmi za selekcijonirano rodovniško govejo živino: gorenjska rikasta (pmcgav ska) pasma 15. maja v Kranju, 15. oktob ra v mestu, ormoška eiKasta (pincga vtika pasma) 2. maja v Ormožn, 26. septembra v Ormožu, s-ivopšeniCna Ipomur&ka) pasma 3. aprila rn 4. novembra pri Sv. Juriju pri Celju, svetlolisasta I simentalska) pasma 15. aprila in 22. oktobra v Velikih L*šOaJa., 10. oktobra v Novem mestu, slovenska bela (mari jedvorska) pasma: 3. maja v šmartnem ob Pak i, 25. oktobra v Mariboru, če pade določeni dan na cer-Kveni aH državni praznik se preloži sejem na prihodnji delovni dan. Nihče ni upravičen prirediti razen tu objavljenih še kakšne plemenske sejme. Iste vodi po začasnih sejmskih redih od banske uprave določeni živinorejski strokovnjak. — Izprem^mba rodbinskih imCn. Kr. baaska uprava dravske banovine je dovo-Ifba Janu K^.ubekn Iz Prage, ljubljanske mu občanu izpremeorrbo rodbinskega iune-na Koubek v Jovan. Milivoju Zerieu iz Reroetinea dami občine Sv. Miklavž srez Ptuj izpremembo rodbinskega imena Ze-lič v Blaženič in Ivanu Zelicu iz iste občine tudi izpremembo Rodbinskega imena Zelič v Blaženič — Podražitev kruha v Splitu. Splitski peki so skenil: podražiti z jutrišnjem dnem kruh, ker se je podražila tudi moka. Doslej so prodajali cm kruh po 2.50. pol beli po 3 beri pa po 4 Din kilogram. Podražitev kruha bo zadela najibolj siromašne sloje, ki >>m je kruh glavne hrana. Na drugi strani pa slišimo, da ao se živčen jeke potrebščine pocenile. —lj VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ (šest ali desetmesečni) za odrasle prične na Christofovem učnem zavodu 3. oktobra ob pol ctf^rnm zvečer. Pouk trgovskih pred metov, stenografije, strojepisja, reklame, jezikov. Šolnina za vse obvezne predmete 100.— Din, vpisnina 30___Prfjave in brez plačne informacije na Domobranski c 15. — Novo peapot v KamnliKo Bistrico bo razkazalo osrednje društvo SPD planincem in vabljenim go«tom v nedeljo 6. t, m Radi vozne ceste na levem bregu Bistrice, kjer je močna frekvenca vozil, je moralo SPD v Ljubljani zidati pešpot na desnem bregru Bistrice, ločeno od cestne ga prahu ter obdano od hladnih gozdov. Poleti so se planinci že posluževali te pešpoti ter v eplošnem izražali mnogo pohvale V zadnjem času se izvršila še majhna Popravila ter bo v nedeljo slavnostni ogled Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo zjutraj ob 5.45. Po jutranjem vlaku v Kamnik skupen odhod dp gostilne Prodnik v Stranjah, kjer prične nova pešpot. V domu v Kamniški Bistrici bo planinska sla vnos t Nova pešpot je v jesenskem Ča* su krasen izprehod. — Meštrovic v filmu. V SpJit je prispel te dni filmski operater Marijan Mikac, ki bp izdelal film pod naslovom vMeštrovič.< V filmu bodo prikazana deda Ivana Me Strovica za spomenik neznanemu junaku na Avali in spomenik sam, ko bo dovršen. V uvodu bo film prikazal Dalmatinsko Za goro, Meštrovičev rojstni kraj Otavico, njegov navzolej in nekaj plavnih njego vi h figur. Film bo obsegal tudi druga Me-štrovičeva dela lz privatne galerije dr. Ive Tartaglie. V Cavcatu je posnet navzolej Račičeve rodbine. V Jablanici bodo Posneli sekanje granita za spomenik nez nanemu junaku. Ta film bodo najprej pokazali na Dunaju ob otvoritvi Meštroviče-ve razstave 11. t m. Konjake dirke na Fužinah pri Ljubljanit v nedeljo 6. oktobra ob 14. uri priredi Kolo jahačev in vozačev. Startalo bo 52 konj. Banovinska žrebčarna bo za propagando konjereje predstavila svoje najlepše žreb-ce. — — Stave na konje. — Kmetijska statistika. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo tiskano publikacijo >Poljoprivredna godišnja statistika za leto 1934<, ki vsebuje podatke o površinah ter pridelkih poljedelskih sadežev,, vinogradništva, sadjarstva in živinoreji: dalje o izvozu in uvozu kmetijskih pridelkov in izdelkov, domače živine ter nje proizvodov, divjačine, kmetijskega orodja, strojev in drugih potrerščin za kmetijstvo. Knjiga stane Din 70.—. Interesenti si zamofejo podatke iz te publikacije izpisati pri kmetijskem oddelku kralj, banske uprave »n srezkih nacelstvlh. za kar {e vložiti s 5 Din kolekovane prošnje. — 45.00o.OtH) za nov lelemiški most pri Zagrebu, V kratkem začno graditi pri Zasfrebu nov železniški most, za katerega ie ministrski svet odobril 45.000.000. Rekonstruiran bo pa tudi most c>2 Savo. ki bo v dveh letih razširjen na 9 m. V ta namen je odobren kredit 8.000.000 Din. — Kazen zn um°r sreskega podnačelni-ka. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Osijeku se je vršila včeraj ponovna razprava proti Milanu Filipoviču in Mirku Hahelu Iz Rogaške Slatine, ki sta bila zaradi timora zreškega nodnačelnika Branka Milutinovica že prej obsojena vsak na 15 let robije Milurinoviča je umoril Habel na Filipovičevo prigovarjanje Državni tožilec je vložil priziv in na ponovni razpravi je bil Filipovič obsojen na dosmrt- no rotijo. Habelu se pa kazen ni lzpremc-nila. Oba morata plačati ženi umorjenega MilutinoviČa solidarno 50.000 Din. — Velika revija obrtuiikga dela in stanovske zavesti- Zveza obrtnih društev x& dravsko banovino v Ljubljani bo ime;a v nedeljo ob 9. dop. v Obrtnem domu v Celju občni zbor, na katerem bo naža najmočnejša prostovoljna obrtniška organiiac--ja, ki šteje nad 30 močnih in delovnih edinic, obravnavala med drugim vpra&anje kmetske zaščite glede na obrtništvo, eoci-jainega zavarovanja obrtnikov ter namena, pomena in sredstev obrtniških organizacij. Zvočni kino Ideal ^= Danes ob 4., 7. in 9 Vi zvečer (t senzacija „Podmorski pekel Posnetki pod morsko gladino, kakršnih Se niste videli .' ! Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.—. v nedeljo ob pol 11 uri matineja »ZfcuNA HRKZ PIŽAME« — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca septembra 1935: I. Prispevki podružnic: NoVo mesto 990— Din; Kranj 1.&50.— Din; Celje m. 1.616.5u tl>in; Celje ž. 1.661.50 Din; Maribor ž. U.OOO.— Din; Ljubljana akademika 50— Din; Ljubljana, Šentjakob. — trnpv. m. 50.— Diu; Ljubljana sentpeterska z. 12.50 Din; U. C. M. obrambni sklad: lv. Prekor sek Celje — Din; dr. J. Rebernik Celje 134.— Din. III. Jubilejni sklad. Ana Pod'krajšek, Zagreb, ker se ni udeležiia skupščine 100.— Din; v isti namen Anica Petrov-ec, Gor. Logatec od— Din; Pranja dr. Tavćerjeva, Ljubljana 100.— Din; He lena Bevk, Litija 100.— Din; Terezina Sve tec, Litija 100.— Din; Fran Novak, Ljubljana 50.— Din; Karolina Koprivšek 150.— Ddn; Mdrvoj Sajović, Šiška 500.— Din; J ugoslo vensko učiteljsko udruženje Ljubljana 500.— Din; skupščina zveze tr gov. udruženja v Ljutomeru 700.— Din; Nilka Potočnik, Ljubljana po skupščini v nabiraJniku 210.—- Din; dr. Juro Hrašovec, Celje 50__Din; Iv. Rostan, Ljubi. 300.— Din; Ana Potočnik, Ljubljana 100.— Din; •Iv. Rozman, Ljubljana 51).— Din; Minka Marolt, Ljubljana 100__Din; nabiralni dan ljubljanskih ženskih podružnic dne 14 IX. 1935 — 3.326.75 Din; Zbirka udeležencev mlad. obrt. tečaja v Ljubljani 314.75 DLn; oblastni odbor Nar- odbrane, Maribor 1O0.— Din. Darovi podružnic: Kranj 200.— Din; Domžale 9S.— Din; Črnomelj 150.— Din; Velike Lašče 200.— Din; L. Jurij 0b Pesnici 10.50 Din; Rogaška Slatina 250— Din; Trbovlje 802.— Din; Slatina-Radenc: 304.— Din; Ljubljana^ I. Ljublj. m. 600.— Din; Ljubljana mestna župnija 4.265.— Din; Ljubljana, šentjakobsko trnov, m. 415.—; ženska 1.565.75 Din; Ljubljana šent peterska m 700.— Din; ženska 1.4 54.— Din; Šiška, m 521.— Din; ženeka 192__ Din; Dol pri Hrastniku 600__Din; Celje, rn, 200.— Din; Sv. Trojica v Slov. gor. 108— Din. IV. Razni dar0vi: Občina Slov. Bistrica 500.— Din; občina Marenberg 200.— Din; občina Oaluševci 50.— Din; dr. Jv. Lamut, Ljubljana 150.— Din; Iv. Rozman, Ljubljana 70.— Din; Neimenovan 50__Din. Vsota vseh prejemkov: 29.275,25 Din. — Zborovanje skavtov. V nedeljo. G. t. m. bo 13- redna letna skupščina Drav=ke župe skavtov v Ljubljani. Skupščina se prične ob pol 15 uri v risalnici I. drž. realne gimnazijev Vegov] ulici Istotam bo dopoldne ot lo. uri konferenca delegatov posameznih stegov dravske banovine. "Star ši in prijatelji skavtizma vljudno vabljeni! — Vreme. Vremenska lapoved prav;, da bo nestanovitno vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru Najvišja temperatura je znašala v Beogra dai 30, v Sk->plj>u 27, v Rog-aški Slatini in Sarajevu 24, v Splitu 21, v Mariboru 19, v Zegrebu 18. v Ljubljani 16.6, Davi je ka zal barometer v Ljubljani 753.9, temperatura je znašala 10.6. — Redar sk°čil pod vlak. Včeraj zjutraj je skočil pod vlak občinski redar v Cir-kvenici — Sv. Ivan Josip GrgiČ. Zgodaj je odšel v službo na železniško postajo, ko je pa privozil vlak iz Sombora je skočil pod lokomotivo, ki ga je razmesanla. Bil je zelo vesten in marljiv. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. — Težka nesreča želeiničarja. Pri tovornem kolodvoru v Culincu se je težko ponesrečil zavirač Vinko Novak, uslužben na glavnem kolodvoru v Zagrebu. Padel je iz vlaka in prišel pod vagon tako nesreč- no, da mu jt kolesje zdrobilo obe nogi, ki mu ju bodo morali odresatt. Vprašanje pa je, če bo sploh ostal živ. Naše »prejemnice ao polne tuje navlake! Francoski ksjttevnik A. Maoroas piae o svoji knjigi o Angležih, da spoznate vae njihovo bistvo in odlike, s katerimi ae raz. ločujejo od drugih narodov, po njihovih sprejemnicah Tu, kjer sprejema svoje goste m prijatelje, je Anglež ekslduziven. Na mizi boste našli angleflke revije in knjige, iz katerih mu diha življenje nje. govega naroda. Kako drugače je v naših sprejemni cah: Pri naših Bdravnlklh, zobo. zdravnikih in tudi odvetnikih najdemo vse petno tuje navlake, vse mogoče nemške ilustracije in revije večinoma brez vsake umetniške vrednosti. Kaj si mora misliti tujec, če zaide v tako sprejemnico? če ste v zadregi, kaj je treba položiti na mizo svoje sprejemnice, potem si hitro nabavite album >Xasi kraji«, ki ga nobena druga publikacija tujega izvora v tej ceni in taki kakovosti ne more doseči. Vrhu tega imate vso slovensko domovino s svojimi najlepšimi obrazi neprestano doma. ladanje A stane Din 30.-, izdanje B Din 40— Album je debela velika knjiga s 87 slikami fotografskih umetnikov Ravnika, Planinska, KraSevca in mnogih drugih. — Tragedija očeta 15 otrok. Včeraj popoldne ee je obesil v Snjbotici delavec Josip Szabo, star 52 let. Zapustil je BcDjO in 15 ptrok. \lgnai strah pred bodočnostjo. — Na dan povišanja si je končal živ-Ij«nje. Včeraj dopoldne se je v Brodu ustrelil nadstražnik Stjepan Lončar. Prišel se na promenado in sede] ves zam:sl;en na klop. Kmalu je pa potegnil revolver in *1 Pognal kroglo v glavo- Izdihnil je, še i>re-l no so prihiteli k njemu ljudie. Kai ca j~ Pognalo v smrt. nI znano. Baš včeraj ;> bil povišan v nadstražnika. Zapustil jc tH pi-sma. v katerih pa pravi 6amp, da gre v smrt prostovoljno in da ni r.;>:če odgovoren za ta niegrov korak KINO SLOGA mbljanski Dvor — Telef. 27-30 Danes ob 16-. 10.15 in 21.15 FRANČIŠKA C A AL v muzikalni veseloigri Oprostite, zmotila sem se... l>anes najnovejši FoZov zvočni tednik Iz Ljubljane —lj Najemniki Rdeče hi*e na Poljanah «5o vložili na naslov mestnega načelelva peticijo, v kateri zahtevajo naj se doseia-nje najemnine znižajo vsaj za 30c/c Z na kazilom najemnine bodo počakali do 8. t m., da bo imelo mestno načelstvo doyolj Caea, da reši to kolektivno vlogo. Pred nekoliko meseci je mestno načelstvo* odbilo slično Prošnjo najemnikov Kdeče hiše. češ, da nikakor ni mogoče znižati najemnine ker bi znižanje popolnoma anemij ?očilo amortizacijskega načrta. Med najemniki Rdeče hiše eo v večini državni nameščenci in vpokojenci, ki jih je zadnje znižanje prejemkov občutno prizadelo. V omenjeni peticiji se poziva mestna občina, naj da s svoj^> uvidevnostjo vsem bi Sni m po^-est ni kom dober zgled. —ij Raj pod lipo pri Ziljanih nam je vsem znan po opisu iz ljudskošolskih beril. V nedeljo dne 6. t- m. p°p. ob 15. uri bomo videli v Ljubljani kako se ta veliki ple» koroških Slovencev v resnici izvaja, Plesali £a bodo na Cojzovem grabnu potem, ko bo izvršen drugi ziljski narodni običaj, to je Stehvanje. Stehvanje se vrši na ta način, da jezdeci na neo&edlanih konjih v diru razbijajo barvico, ki je na-taknjena na smrekov kol. Ko je bari^loa razbita, lovijo obroče in nazadnje venec. Kdor vjame na konju v diru venec, ta postane štehovski mojster.. Na Koroškem vlada za te običaje veliko zanimanje, pa tudi drugod, kjer jih danes kažejo. V Ljul -ljani se bo to prvič javno izvajalo v nedeljo, dne 6. t- m. ob 15. uri v Cojzovmii grabnu. Dopoldne oh pol 11. uri pa se bo ELITNI KINO MATICA Danes ob 4.. T.tt in 9. «4 premiera »Ufa-Filma* s BRIGITO HELM KNEZ V0R0NC0V po iatoimenakem romanu Margot Simpson Albert Schbnhals, Han> Knoteck--»Paramountov zvočni tednik« razvito po ljubljanskih ulicah Ziljska oh- | cet. Sedeži za prireditev na Cojzovem grabnu so v pred prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži po 15. 12 In 10 DlA. Stojišča o Din. u— Tekmeci zračnih viiav. Za prihodnji spored pripravlja ZI>K zopet senzacionalni film »Tekmeci zračnih vi&av< je ilelo. k: ga vsa kritika hvali za prvovrsten film. saj je že po svoji vsebini izredn..) zan: miv, ne glede na krasne posnetke m ie tal*kejra življenja. Naša javnost, ki sicer mnogokrat čita o razvoju jadralnega letal etva in o napredku naših mladih jadrai nih letalcev na Blokah, bo lahk,«) videla koliko poguma, vztrajnosti in srčnosti je potreben ta lepi sport. V filmu sodt-iujc tudi mnogo znamenitih nemških letalcev, a za zaloavo bo skrbel tudi znameniti Guzi Lantschner, znan iz filma »Bela opojnost«. Film bo igrala ZKU od 4. ok tobra dalje. Predstava bo jutri ob uri. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. —lj Ivan Moiuhin zopet med nami. Te <1ni nastopi v filmu »Dete Karnevala*.. Film je izvrstna šala pomešana s pikrimi dovtipi in ironiziranjem vsega kar je v zvezi z domišljavostjo in nadutostjo-Smeha in zabave bo več ko dovolj. — lj Klavirski koncerti Ivana Nora so v našem me^tu vedno prvovrstni umetniški dogodek. Noe je eden najodličnejših naših in tudi zunanjih pianistov, ki uriva velik ugled tudi v tujini. Na svojem koncertu v petek, dne 4. t. m- ob 20. uri v Filhaimo-nični dvorani bo izvajal skladbe Bacha, Beethovna. Chopina in Ussta. Vljudno vabimo vse koncertno občinstvo nu ta koncert. Sedeži od HO Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice — lj PKsna šola na Taboru se otvori v nedeljo 6. t.m Ples ho poučeval plesni mojster br. Jože KoMček. 0|H3zarjamo na to. da se bodo pole^j ostalih plesov učil" Cariocca in New Charleston. ki sta letošnja senzacija vseh inozeni>kih plesnih dvoran. Vstop le proti vabilu. Reklamacije va bil vsak dan od 7. do 8. v društveni dvo-raoi. Vabljeni! — lj Plesna šola delavskeca glasbenega društva >Zarja<* v Ljubljani bo v nedeljo dne 6. oktobra 1935 ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice Odslej bo vsako nedeljo od 15. do 19. ure plesna šola >Zarjc«, plesni učitelj g. KoMČek. —lj Transfuzija kryi je že marsikateremu težkemu bolniku rešila življenje. Tran sfuzija je za prirodoslovca e-na najzanimivejših operacij. Jutri bo o tej operaciji govpril v okviru rednih predavanj Prir0-dofilovnega društva g. prim. dr. B. Lav-rič, ki nam bo transfuzijo obrazložil v go-\oru in sliki Tudi kratek film bo Pojasnjeval potek transfuzije, kakor jo izvaja jo na II. kirurškem oddelku v Ljubljani Pod vodstvom našega predavatelja. Predavanje se vrši jutri (o. t. m.) zvečer ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta univerze. (Mani in prijatelji Priro-doslovnega društva pridite v čim vetjem številu! —lj šentjakobska knjižnica v Ljubljani Kongresni trg 7 posluje od 1. oktobra dalj« za zimski oas vnsak delavnik od pol 4. popoldne do pol osmih zvečer, ob sobotah in Ineh pred prazniki pa že od 3. popoldne dalje. Vetop v knjižnico inia vaakdo. — I j Priglasi za abonma se še vedno .-prejemajo v blagajni v dramskem gleda-Vsču v običajnih uradnih urah. —lj Plesni zavod »Jenko* v Kazini pri-»ne i redn'm poukom v ponedeljek 7. t. vi. Informacije in vpisovanje ter posebne ore dnevno od 11. do 1_ in 5. d° 7- ure v Kazini. —lj Vse naše ljubljanske naročnike, ki >o z naročnino v zaostanku, vljudno prosimo, da nam zaostalo naročnino rim prej p»'i po**lo rilo od svt»j«*g» zaslužnega in priljubljenega iupana g. dr. Lipolda. V soboto so se zbrali v ftOhiniaL'i' e»t r a * n epa ravna 1 ol ja lt . Ko** *»ku u ra d n i ki ma riborsk« mesrtne občine, da ee poaJov«e od svojega pri tjubljemega in za naše me*ito tako zaslužnega župana g. dr. Lip»>kia. /.branim maii etratnim relV»re>nU>in *e >e d*«e-danji mosm.i župan m-hvAlil « sodelovanje v dobrobit mes'«, Ju*r pozna DOWOd v obirni meri in se bodo i-udovi požrtvovalnega dela g. dr. Lipolda zrcalili v vst^rm) ure-«*:it'in mestu še dol^a leta. V lepih b**»e-dah je župan g. dr. Franjo Lrr*dd orisal plodove aložnega del« doe^edanj*"*!* občin-sJooga sveta in ums«?tratnih ualužb»Mnv\. Nglo je spregovoril mag~it*tratni ravjia-toVj g. Rodošeik, ki se je v imenu urwdnišlvw zahvalil g. županu dr. Lipoklu za nakkunje-aoat, ker so imeli v njem najboljšn*?« s«fa, ki e»i ga bodo vsi njegovi uslužbenci ahro-nili v najboljšom sponvnu. Končno je iu^aai g. dr. Lipohl še vsakomur no9e4>ej i*ti«jul deaoleo in e*e prijazjio poslovil ter VN4»m obljubil, do jih bo ohranil v najrejt^m opominu. — Sadek še živi ! Poročali smo, da je po-ssfal 24-lelni sodanski pomočnik Franc i>a-delc s Konoika ce*ste žrtev roparja Ko-šttjnca. Sadek pa ni po*ko«lbj podletrel. kakor je to javil zbranim mariborsk i m no\-i-narjom zdravnik e;. dr. VVan.kmdiler, marveč leži mladenič težko ranjro v tukajftnji bolnic:. — Nocoj občinska seja. Nov: župan g. d*r. J u van je ftklical za nocoj občintako »ejt». k: đe bxi ob lb\ un zvečer pričela v mestni posvetovaliiici. Na dnevnem n.*du je za-pri-sega župana, podžupuoa in obči nrikegii b veta ter konstituiranje posameznih odt-ekov. — Praktitni učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v \l:iriboru s<» začm» \ [H'iek S. no.euibra ob 8. uri zjutraj. Pronnje je uradnim potom čimprej vio2.i.i. i'o^bna obvestila kandidatje ne bod»> dobili. — t-igani ukradli 9-letuo dekl'co. Z. \ soboto popoldne je odšla z doma U-letiui šo-la»rka ltozika 6>ttpisk>va, hčerka ines»tne.ga uslužbenca v Ma[.U»iu k OHOJOM b<»tru v Kazvanje. Tja je deklica >.<< r [»mšla, a se je v nedeljo proti večeru odpravila dnnnov. Najbrže je Kx.izika zgrešila pot in zašla v Betnavtski gozd, kjer dom uje jo cigani ta verjetno je, tla **o jo ti ukradli, ker to pr javili policiji, so v &krbk«-m gocz^lu. — \" soboto tretja premiera. V Mfcoflfl ». t. m. b\i v mariborskem Narodnem gk-nlali-šČu že tretja premiera: Uprzorili Ikx1o Cesar von ^Vi".\ovo ]>retre^lji\o dramo »Izdajo pri Novaric v režiji absolventa dunaj>k»-igralske akademije Petri Motel ko! 'jo^ki. — Koša j u ca so Uročili >odišču. dopoldne ao na polici>i ponovno zasIiteU roparja Kosajnca. Priznal je 6 vlomov, ki i'h je izvršil v Avstrija. Plen so si ogledali tudi varnosti organi, ki so prisadi iz (Jradcii. Košajnc je nekje vdrl tudi i damski budoar, ker mod njegovo robo lui.ili mno^j svilonega ženskega p^krila. Po ztisli-š-*vanju so Kosajn dan lovili. Ljud«ka 0O- in:šl:.ja je \x\c bujna. Tako ao na policijo pritiiteli ljudje ln javili, da so pri Treh r bnikih videli zlogki-snega vlomilca l*«}m»-na. Policija je seveda alarmirala v«« »voj aparat toda Pajmana ni bilo nkjor. Prav ta.ko ao okoli poldneva javili tošaftki orožniki, do je Pajman med pivoi v gostilni Babii\ Takoj «>o sli na lov orožnik iz Maribora, policija in košaŽki orožniki, pa Paj-inana npot ni bilo. Vse to je le piod ljudske <3omi51jije, ki vidi v vsaJcem tuycu Pajmana. Toda v»e »ovorice so neosnova^ue, res pa je, da se vlomilec kkuti v mOfriborski oikolici. — Iz ljubosumja ga je saklal. V Sk*ve»n-ski Bistrici se je prif>eim v torek »večer strašen dogodek. Sredi mesta je navalil ma 22-letnega delavca Maksa Bravčdča 2Hetni sedlar Iva Mlakar ter ga brez besede z nožem sunil v srce. Mlakar je obležal na mestu mrtev, ubijalca pa o orožniki aretirali in ga oddali v slov^njebifltriđoe zapore. P>ravL-ič je zaklal svojega Ijube^enflKega tekmeca iz ljubosumja. MALI OGLAS! Za ptsmene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din NajmanjSl znesek 8 Din HUBERTUS PLAŠČE nepremočljive. otroške 165 Din za odrasle 250 Din, v vseh barvah pri Preskerju. Sv. Petra easta 14 -i.L. PRAGA - BABY 1935 Ideaien majhen voz s 4 sedeži, ki porabi 8 litrov bencina na 100 km, nenavadno eleganten, odgovara joč vsem zahtevam Ponudbe pošlje: Zastopstvo Praga avtomobilov, Za-greb.SvaČičev trg 12. Ugodni plačilni mesečni obroki ?796 DOBRO domače kosilo a 5.— Din nudim tik opere. Naslov v upravi >Slov. Naroda« 284S Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din FRIZERKA dobro i»urjeRa želi premeniti službo, gre tudi na deželo najraje na Gorenjsko. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod >Dobra močr. 2850 SAMOSTOJNO NATAKARICO b kavcijo sprejmem takoj Naslov v upravi »Slov. Naroda-*. 2850 STAnOVADJA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din IfiCEM visoko pritlično stanovanje v centrumu mesta Pismene ponudbe n« upravo SKv. Naroda pod >Centrum- 2840 "0- StOVENSKI NAROD Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. Cetrtiak, S. oktobra t8» Stev. 224 Nemčija pripravlja XI. olimpijado liko vnemo se je vrgel hitlerizem na organizacijo otimpi Jade, da pokaže svetu svojo žilavost Hitlerjevska Nemčija porabi vsako priliko, da pokaže svetu svojo voljo do dela. svojo moč in organizacijo. Če polaga toliko važnosti na manjše, samo na poedine svoje kraje in pokrajine omej^e prirpdi tve, bo s tem večjim navdušenjem in zanimanjem segla po tako izredni priliki, kakor je olampijada, da se predstavi svetu v vsem sijaju svojega mladega pokreta. Zato ni čuda, da se je vrgel hitlerizrms tako veliko vnemo Vas na organizacijo XI. olimpijade, da j« vložil v njo ž> toliko truda in denarja in da je pripravljen žrtvovat! še mnogo več, samo da bodo olimpij ske igre v Berlinu v vsakem pogledu na višku Ze se kažejo v glavnem obrisi pri hcdnje olimpijade, čeprav priprave za nj° še davno niso končane prehrane in banovanja. Doslej je poslalo te podatke komaj 12 držav in že iz teh je priglašenih 1.200 tekmovalcev. Nemški olimpijski odbor \e preje, obvestilo, da je bil ustanovljen v eni uajmanj ših samostojnih držav na svetu v Luh-on-steinu olimpijski odb< r. ki ga je mednarodni olimpijski odbor že priznal. IV k o je bila povabljena na olimpijado *udi ta državica. Lichtenstein pa ni edina državica, ki se bo potegovala za olimpijske la-veriko v Garmisch - Partenkirrhenu ir. Berlinu. Med narodi, ki bodo zastopani po svojih tekmovalcih na lerlin^k' olimpijadi, bo zastopana še manjša državica namreč Monaco. Iz Irana poročaj«; nemškemu olimpijskemu odboru, da se pripravlja tam ustano- Model olimpijskega ivona v ateljeju berlinskega kiparja Franza Lembkeja 4S narodov je bilo priglašenih do 1. ar gusta £n XI. olimpijado v Berlinu. Vsi ve-ltki narodi hočejo poslati svoje tekmovalce Le redke so države, ki ne bodo na olimpijadi zastopane, med njimi nekatere male srednjeameriške države in pa Rusija Rusije sploh niso mogli povabiti l.a olimpijado, ker nima nobenega po olimpijskem odlioru priznanega nacijonalnega olimpij skfga odbora. Druge države, ki so bile v enakem položaju kakor Rusija, so na povabilo iz Nemčije takoj ustanovile svoje olimpijske cdbore in posrkbele, da jih je mednarodni olimpijski odtor potrdil. Tako sta biLa naknadne povabljena Kgij t in Island, potem ko sta ustanovila svoja olimpijska odbora. Doslej je prijavljenih 4S narodov, koii-k< r jih ni sodelovalo se na nobeni olimpijadi. Treba je pa pripomniti, da bodo zastopani poedini narodi po izredno m >čnih moštvih. O nekaterih narodih je že '.m: no. keliko tekmovalcev pošljejo na olimpijado. Rekord imajo doslej Američani, ki pošljejo na zimsko in poletno olimpijado 480 tekmovalcev. Italijani jih pošljejo Japonci pa 373. Ta dva naroda ne zaostajata daleč za Američani. Madžarskih tekmovalcev bo približno toliko, kolikor japonskih. Švedi in Švicarji pošljejo približno po 200 tekmovalcev, Poljaki 140, Bolgari 1 lizu 10q. čeprav na olimpijadi v Los A:.gelesu leta 1932 Bolgarija sploh ni bila zastopana in čeprav o njihov ih tekmovalcih in koliko tekmovalcev pošljejo na olimpijado, je -0. juni', 19^0. 01'mpijski odbor [>a mora seveda že [»rej približno vedeti, koliko bo tekmovalca v, da bo mogel pripraviti vse potrebno glede vitev olimpijskega odbora s sedežem v Teheranu. V Iranu, prejšnji Perziji, ima sport že več tisoč let staro tradicijo. V najnovejšem času skušajo v Iranu športni ki navezati na to tradicijo, zlasti na pobudo Angležev in Indijcev, ki so v tem pogledu močno vplivali tudi na sosednjo državo Afganistan Živa pa je ostala perzijska športna tradicija v en; športni pano gi, ki je tudi zastopana na olimpijadi in sicer roket>orbe. iV bo torej Perzija zastopana na berlinski olimpijadi, bo poslala tja v prvi vrsti rokoborce Med prijavljenimi državami sta od Ber-lini najbolj oddaljeni Avstralija n Nova Zelandija, Avstralski olimpijski odLor hoče zbrati za svoje tekmovalce ^K)0 funtov Šterlingov, kolikor potrebuje, da bo mogel poslati na olimpijado 15 tekmovalcev. V januarju, ko je v Avstraliji poletje, mora jo biti tekmovalci že določeni, da bodo mogli najpozneje ob koncu maja ali prve dni junija odpotovati v NeiuCijo Avstralski in novozelandski športniki 1|odo morali *o-rej potovati štiri do pet mesecev in j>ot jih Ik> vodila skozi kraje, kjer se bo podnebje temeljil* menjavalo, saj bodo šli od avstralske 'ime preko tropičnih krajev v nemško UGletje Ko se i>odo pa vrnili. I odo našli doma že [>omlad. Antipodom iz Avstralije in Nove Zelandije je torej treba šteti v dobro, da se ne boje tako dolgega in napornoga potovanja, da se ne strašijo :n>!>« nifa žrtev, samo da bodo mogli sodeov3ti na olimpijadi in po mciili v plemeniti ♦ ln». »\c;e mrČi z drugimi naprednimi narodi Propagandni odsek NI. olimpijade je dal izdelati poseben olimpijski vlak ki vozi zdaj po vsej Nemčiji. Vlak obstoja iz 12 tovornih avtomobilov in svojo pot je nastopil 1. septembra, štirje težki tovorni vagoni, vsak po dva priklopna vagona, bo- do sestavljeni na razstaviščih v vo«©vni park, kjer bo v sredini šotor za filmske predstave. V tem šotoru bo prostora ul 200 gledalcev Olimpijske razstave so že organizirane v Berlinu, Hamburgu. MUn-chenu in Stuttgartu. Kakor te razstave, obsega tudi potujoča olimpijska razstava velike slike, modele. in risbe, prikazujoče zgodovino olimpijskih iger in vse kar je že pripravila Nemčija za XI. olimpijado. Berlinska olimpijada, ki obrača adaj po svojih pripravah nase pozorno«* vsega športnega sveta, ne bo samo velik dogodek in užitek za udeležence same, temveč ji bodo lahko prisostvovale vse velike množice športnikov širom sveta- Radio bo storil tudi tu svoje. Ce so prenosi v Evropi sami razmeroma enostavni, je zveza med poedinimi kontkaenti potom radia 5e vedno pomanjkljiva. Nemške oddajne postaje na kratke valove bi ne zadostovale za prenos olimpijskih prireditev. Zato gradi nemška poštna uprava v Zeesenu pri K6nigswus-terhausnu nove oddajne postaje na kratke valeve, ki bodo imele dovolj anten, da bo mogoč n€moten prenos v vse kotičke sveta. Nemški radio pripravlja za olimpijado dovolj mikrofonov in ojačevalcev, da bodo lahko vsi narodi v istem trenutku sledili olimpijskim igram. S pijanostjo zaslutil bogastvo Romunski kmet N*ster Varga ij Vatre trd-i, da je zaslužil s pijanost o 350.000 le j. Mož pravi, da bi njegova žena ne imela takih sanj in da b' ne b»la zadela v loterij 330.000. če bi se ne bi' napil. Ne* kega dne je priše' pošteno nnkrcin domov kjer ga je žena temu pr-mcni, sp-ejc!:i in in mu dala tudi mrzlo n sta no večerjo. Moža je to zelo razjezilo in začel je žen" pretepati. Zena je hotel;« pobegniti >k >z« okno. mož to je pa pote^n 1 n^zn 'n sicer tako močno, da je udarila z glavo > h rob skrinje in omedlela I/ glave ii le pritekla kri, mož se je pa ob potfledu na kri streznil. Hitel je k vodnjaku p - vod > umi1 ženi £»lavo 'n jo pros l od-»i Vri ja Žeri se je slednjič notolaži'a rvor*o>i je pa ime* la čudne sanje. Videla je. kako neki mož z ženo zakopava zaklad pod hruško ki k> ie hVm istega leta razklala strela Zaklad ie h 1 v zaboju in predno črta ga zakopala. stH v h^Šj toliko denarja. 'Velik požar v Varšavi V noči od l, na 2. ofct. je izttrunnii v živaskem muzeju varšavske univerze sredi mesta velik požar, ki ga je skoraj popolnoma uničil. Goreti je začelo po pr>lnoci v prvem nadstropja, kjer s0 bi e Iraeocene zbirke eksotičnih živali, zlasti mnogo preparatov. Bliskovito se je ogenj razširil tudi ra drugo in tretje nadstropje in ko so prispeli ga-silci i«z vse Varšave na kraj požara, je bilo v plamenih že vse po sloPje. Gasilci poslopja sameea niso mogli več rešiti, pač pa so preprečili, da se ogenj ni razširil na bližnjo knjižnico in bolnico. Bolnicp so morali izprazniti in ob tej priliki so se odigravali dramatični prizori Med bolniki je nastala strašna panika, ne kateri so obupno kričali in reševaici so imeli z njimi mn^go sitnosti, da so jih re šili. Reševanje je trajalo do štirih zjutraj. O^renj je trinadstropno Po-sloPJe PoPolno ma uničil in je škoda ogromna. Varšavski živalski muzej je bil eden najbogatejših v Evropi, saj je imel prekrasno «btrko eksotičnih živali Tako je n. pr. poetska žrtev ognja tudi največja zbirka kolibrijev v Rvr.opi^ zgorelo je pa tudi 60.000 prepari ranih eksotičnih živali. Zaradi sitne vroči ne so popokale na sosednih hišah ilpe. pri gašenju pa je bilo več gasilcev nemarno ^pečenih. Oblast' so uvedle etrogO preiska vo. da ug-otove vzrok požara. Kupujte domače blage! Mary Pickfordova in petoreki Iz Caliendera v Ontarki prihaja ves*.v da je ponudila znana fiknaka i graika Marv Pickfordova v našem denarju blizu pet malt jonov slovitemu kvintetu doonneskrh sestric, če bi se dale petoreke, ki so stare ie blizu 16 mesecv, filmari. Za prvi f-lm jam je obljubila 25-000 dotasrjv, za drug« 35.000, za tretji pa 50.000. Iz Celja Minister javnega zdravja države Oita-rio je pa odgovor 1. da ne more dovoliti, da bi se sklenila ra pogodba, dokler ae zdravnik, k' nadzoruje narodne petoreke, ne prepriča, da b- jim f'lmanje prav nič ne škodilo. Petoreke je namTeč ptrevzada v oskrbo državu, k skrbi za nje strogo po predpisih najmodernejše evgenike. Rontgenov vagon Nemške državne železnico preizkušajo po seben Železniški vagon i najboljšo aparaturo. > katerim lahke delajo preizkušnje na poljubnem Kraju Ta vagon rabijo zla st; kadar preizkušajo dograjena poslopja in druge stavbe posebno betonska poslopja in železniške mostove Najmočnejši apri rat dela i napetostjo 300.000 voltov. Z njim lahko posvetijo tudi -kozi najmoenejše l o-ton.-ke dele ouromnill konstrukcij na novih mostovih V vagonu ao prenosne "ent-«jo:!ove žarnice, ha nepfVnosni transformatorji Pred preizkuša io pritrdi izvežbano o^obje kasete na konstrukcijo mostu in posveti -kozi njo 7 modno rentfjenovo žarnico. V ta namen rabijo žarnice s posebno trdimi rentgenovimi žarki visoke napetosti Ekspozicija je lahko zelo kratka in preizkušnja ?e lahko napravi v Času med prihodom enega in drugega vlaka. Slike j«asno pokažejo, kako je bila konstrukcija vlita in ali niso v betonu luknje. V železnih zvarjenih mostovih fotografirajo glavna kolena, da se ugotovi. aH je bilo delr opravljeno dobro Ti instrumenti niso samo dragocen pripomoček za kontroliranje materijala, temveč tudi nevarno orožje proti malomarnim graditeljem, ki jim pridejo kaj hitro na leto« brez redne gledališke eeaone, pozivamo vse In t ere« en te za abonma, da ae takoj ztlastjo v lenjigaj-nt. >T)o3novmi< na kralja Petra cn StobeosTel z balkona, in si zlomil levo noga v gležnju. V Strmco pri Humn o* Sotli »I je 21 letni deJa.vec MU&n Tepe* pri parffcn » lestve ziLotmil levo rpko- Ponesre čenča se avlravita v ceJjski bolnici. —c Pester noarometeJ apS—sl bo v nede Qo It t a t Celju, ko bodo odigrane tekme za a*hud bla^c4*>*oJuega Viteške*a fcnarja Aie%sandra I. ZedlnHelja. Ob 14. se bo pr4če4a ne GJaziji tekma med f=K Cc rjem m SK Jugoslavijo, pb 15.30 pa me»1 6K Atletiko tn 9K Oltnapom. SrOčanje vneti fttlrth celjskih ho arotovo lo Tunkntvp tn napeto. Za pbe tekmi vlada že sedaj vetDoo zanimanje. Kakor on jemo. bodo nastopila vea moMn v svojih naj močne$Mh pjpstavaih. IVAN MOŽUHIN pride v L)ubliano !! Z Jesenic — Sporr; V nedeljo je gostovala prva £a.rnitura .SK Bratstva v Radovijick k>eT jc nastopila v prvemstveni nogometni tekmi proti Siv Radovljica. Rezultat igre k Ml v prvem polčasu 2 : 1 za Radovljico, t dni gem polčasu pa »o Jeseničani kar trikrat potresli nasprotnikovo mrežo, ne di bi domačini zabili kak gol, tako de je bit končni rezultat tekme 4 : 2 /a Jesenice Igra je bila precej surovo odigrana Doma čini so igrali zoio brezobzirno, glasi vratar ki je bil bržkone novinec, je bil t i.ko neroden ali brezobziren, da je obrca! vsakega gosta, ki mu je pn»»el blizu. Po-*kodoval je kar tri jeseniške igrače, med njimi Loi-zeta Sušnika tako. da bo del j Časa nesposoben za delo. Vodstvo kluba bi moralo takega igrača rK?očiri v tehniki nogometa rn ga tako vrgojiti, da bo /nal nasprotniki! ceniti kot človeka, ne pa kot mrtev pred met, ki ga je treba pregazili samo zato, d* pride lokalni patTijotizem in osebna amhi cija do veljave. Sodnik g. (limperman /. Ljubljane situaciji ni bil kos in ie mtw-kaj prezrl, kar je bilo v škodo gostom in v dobro domačinom. — Na**ogradn}a. G. Steka r Ante. carin ski posrednik na Jesenicah, jc kupil od zdravnika dr. Marčiča na /gornjem koncu njegovega vrta malo stavbno parcelo, na kateri bo še to jesen zgradil enonadstrop no hišo. Prodana parcela je ena na i lepših in morda rudi najdražjih, kar jih je bao kdaj prodanih na Jesenicah. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naaega lopozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka, bratranca in zeta, gospoda RUDOLFA E S T A, mestnega računskega inšpektorja v pokoju, Uakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom najtopleje zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolini gospodu zdravniku dr. Misu za ves njegov požrtvovalen trud za časa pokojnikove bolezni, prečast. gospodu župniku Janku Barletu za tolažilne obiske, čč. duhovščini, čč. sestram uamiljenkam. Nadalje se zahvaljujemo gospodu županu dr. Vladiinirju Ravniharju in gg občinskim svetovalcem, mestnemu u radništvu z gospodom direktorjem Jančiga-jem na čelu, vojaški komandi m častniškemu zboru, Sokolu U, Sokolskemu društvu Radeče, ravnateljstvu in uradništvu O.U.Z.D., Zdnizenim pevcem Ljubljanskega Zvona«, t Slavca« in »Glasbene Matice< za prelepo žalno petje, zastopnikom in zastopnicam organizacij in društev in končno vsem prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 4. t. m., ob 7. uri zjutraj, v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 2. oktobra 1935. Žalujoča soproga z otroci ter ostalo sorodsUo Lion Feuchtwangef: 45 V ttonian Slisđ je namreč ni^il zd;i_i .-\ o,;o moč javno in koketno se je bahal s svojo mojstrsko spretnostjo v dvornem in družabnem življenju. Bil je ponosen na to. da je središče vsega, kar se godi na dvoru. Vsi odlični, v Stuttgart prihajajoči tujci, so se prišli poklonit vsemogočnemu ljubljencu. Pomnožil je svojo služincad tako, da so tovrili njegovi telesni huzarji v rdečih livrejah majhno četo. Bali so se ga »skoraj bolj nego vojvode. Samo zažvižgati mu je bilo treba in že so bili pri njem. Za najmanjši odpor je grozil z ječo. bi* Panjem, vešali.. Vojvodo je imel Siiss popolnoma v oblasti Karel Aleksander se je čutil skrivnostno navezanega na tega moža, ki je prvi veroval v njes: >V0 srečnn zvezdo Tn tako je poln zaupanja postavil vse svoje življenje na ta nezanesljivi temelj poln iskrenega občiulo-vnnja. pomešanega nekoliko z grozo, je opazoval zida, ki je znal iz nič* priča rnti vse. kar se je zahtevalo od njega I (Tenar ženske, voiake. Tn ^lepo se ie držal vseh nasvetov svojega finančnega svetnika. 2e od zgodnje mladosti je gojil Stiss neomejeno vero vase. Navzlic temu so bili pa tudi zanj v njegovem življenju trenutki, ko se je sam zgrozil nad težko nalogo, ki jo je bil prevzel in jo tako igraje izpolnjeval. Stal je sam pred vso Evropi) na svojem nevarnem vrhu. smejal se je, bil je eleganten in samozavesten, niti najbistrejse oko ni moglo opaziti ni njem nobenega drge= tanja Da bi mogel voditi svoj dom po knežje, da bi hnel vojvodo vedno in trdno v rokah, za to je potreboval mnogo denarja, ogromna denarja, vedno razpoložljivega, samo njemu prepuščenega. Zdaj je sla skozi njegove roke uprava cele vojvodine, premoženje dvesto mest in dvesto vasi mu je bilo na razpolago za njegove laipčije. V svojem mrzličnem delovanju je razmetaval denar na vse strani, sukal se ie z njim v blaznem vrtincu Ril je v stikih z vsemi finančniki p]vrope, preko njegovih neštetih, večinoma židovskih ngentov je tekel -vnbski denar skozi najkomplicirnnoiš«* prekope. Detanav* Ijal je plantaže v holandski Indiji, kupoval konje na Berherskem. lovil slone in črne sužnje na afriški obali Nje* £rovo nadelo in pili ki ie delal ZRni. ie bil nagel, vrtoglav preobmt. Ne velik dobiček na poedincih pač pa ogromen dobiček od tega, da ostane od vsega v roki po nekaj. Njegovi zasebni dohodki ao bili ogromni Kdor je hotel kaj doseči na vvurtemberškem dvoru, je skušal pridobiti ga z nagradami in darili. Vojvoda. Id ga bil na to opozoril Remchm-gen, se je smejal Ka i naj zasluži, cigan, od vsakega dobička, ki ga ima, on, imam jaz dvojni dobiček. Njegove kupčije s plemenitimi konji so bile obse* žne, zlasti se je bila pa razširfta njegova trgovina z dragimi kamni. Dragulje je imel že od nekdaj rad. Toda doslej mu je pri vsaki večji kupčiji prekrižal račune Portugalec dom Bar-telemi Pancorbo, mož visoke postave, tih, neprijeten, kakor da ga je sproti obveščala čarobna moč, se je nenadoma pojavljal povsod, kjer je bilo mogoče izvohati res vreden dragulj. Suh. kakor trska je hodil vedno v isti staromodni, preveliki portugalski dvorni obleki Imel jc visok noslov in do stojan^tvo na pfalškem dvoru. S svo jimi diplomatskimi stiki ie obvlado val amsterdamski trg in z njega vso nemško trgovino z dragulji Siiss je napel sedaj ves svoj političrii vpliv, da bi nadležnegra tekmeca odstranil. Zid je | bil boi besno in strastno prebrisani. zoperni Portugalec se je pa hladno, žilavo in previdno umikal in umikal se je korak za korakom. Povsem uničiti ga se Sussu ni posrečilo. Portugalce v a senca je neprestano padala na njegove kupčije. Dosegel je bil pa vsaj to, da so bili največji dragulji najprej ponuđeni zidu, njemu, in da so se dali nekateri najizbranejši dragi kamni do= biti samo potom njega V najemu je imel tudi kovanje denarja, odklanjal je pa zaslužek pri slabem denarju. Po tako običajnem in poštenega človeka dostojnem sredstvu je segel samo takrat, ko je bil neznan in brezpomemben, v času da rms tad teke kovniške pogodbe, ko mu ni preostaja-lo nic drugega Zdaj je bilo širokopo-tezneje kovati dobiček iz povečanega obrata dobrega denarja. In tako je bil denar, ki ga je on koval, najboljši med vsem nemškim kovanim denarjem, pa tudi najbolj priljubljen in cenjen. Mi kalo ga je zlasti to. da bi z dobro kako vostjo svojega denarja zavezal sovražnikom jezike. Vedel je, da bodo njegovi nasprotniki prvi začVli napadati, da bi torej pomenila vsaka najmanjša neprevidnost niegov padec <**e bo pa v tem pogledu dokazana njegova poštenost se bo njegov ugled silno dvignil. Nape to je čakal na obtožbo, skušal jo je po spešifi Grobi Remchinsren podpibovan — V jI v I^nMfrrt. p\j drugih, ki ao se prav tako mal<> razumeli na denarne posle, kakor on sam. si ni znal pojasniti povečanji Suseovega bogastva drugače, kakor -domnevo, da kuje slab denar. Prigovai jal je vojvodi tako dolgo, da je le«ta slednjič odredil preiskavo. Sii«s *e ji pa samo skromno in ponosno .s meh H n! ter predložil pisma agentov, ki *n po trjevali, da je njegov denar še pretežak in da se na njem bore malo znsluži. In tako se je solnčil v m-oji nedotakljiv sti. Nad vso deželo je razprostrl bogato razpredeno mrežo. Užival je in se kopal v svoji moči. Toda včasih je imel občutek, kakor da ne prihaja vsa ta moč od njega. V takih trenutkih ga je spreletaval mraz in dvigal je roke, kakor da se hoče braniti Naenkrat mu je postalo tesno pri srcu. Predmeti okrog njega so izginili videl se je, kako pleše nemo, strašno četvorko, kako ga drži rabbi Gabriel za desnieo, voj* voda pa za levico. Sukali so se. prestopali in se priklanjali Ali ni Ml v verigi nasproti, zvezan z njim po mnogih parih nos: tudi Tzak Landauer? Kako smešen in straže se je zdel v svojem kaftanu in s paesi, ko je tako dostojanstveno in molče hodil okrog, ple*wl in se priklanjal. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof.