GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. JTELKrON: CHelsca 3—3878 No. 51. — Stev. 51. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3879 NEW YORK, TUESDAY, MARCH 3, 1936— TOREK, 3. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. V IfEVILO NEZAPOSLENIH NARASLO ZA MILIJON * / Podaljšanje delovnega časa skoro v vseh industrijah FARMSKA POSTAVA JE PODPISANA Mesto razveljavljene AAA stopi v veljavo postava o obvarovanju zemlje.— Prve konference a farmery! bodo ta teden. WASHINGTON, D. C'., 2. marca. — Natančno 55 dni za tem, ko jo najvišjo sodišče Agricultural Adjustment Act (AAA) razglasilo za protiustavno postavo, je predsednik Roosevelt podpisal postavo za "obvarovanje zemlje", po kateri mogoče farmerjom vsako leto plačevati podporo pol tniljarde dolarjciv. In komaj je predsednik naznanil, da niu je bila postava predložena v petek zvečer in da jo je malo pred polnočjo podpisal, tedaj so že ravnatelj stare AAA Chester Davis in njegovi uradniki sklicali štiri zborovanja farmerjev, kjer bodo podrobnosti nove postave natančno j>ojasiijcne. V Četrtek, petek in soboto bodo zborovanja iv Chicago, 111. in Memphis, Tenn., v pondeljek, to-lek in sredo pa v Salt Lake City, Utah in v Now Yorku. P red-sod ni'k Roosevelt v — Soil Conservation and Domestic Allotment Act —, kakor se imenuje 1o postavo, ne vidi načrta, ki bi odstranil vse far-merske težave, temveč jo smatra za podlago, katero bo mogoče zgraditi in izboljšati, ko l»odo enkrat poznane vse njene slabe in dobre lastnosti. — Predsednik pravi, da bo iz stale AAA izdelan načrt za pomoč farmer jem. ZEPPEUN BO VOZU LAHOM POŠTO RIM, Italija, 1. marca. — Iz j vsljivega 'vira se je zvedeni, vkarsko blokado Goodyear Tire and Rubber Company. 44 Želimo, da jasno razumete, " je rekel podpredsednik delavske organizacije II. B. Biankenship, da ne želimo splošne stavke. Ako pa bodo jutri ali kateri drugi dan oblasti proti stavkarjem nastopile s silo, tedaj bo prišlo do splošne stavke." Šerif James T. Flower je na to odgovoril: 4i Storili "bomo vse, da preprečimo tako na-ilje, kot splošno stavko." Delavska unija pa je obenem naznanila, da je odbor 25 organiziranih delavcev prejel pooblastilo, da izda na vse delavstvo Akrona oklic, da pride delavcem pri Goodyear Co. na pomoč, ako Ibi bila vporab-ljena sila proti mirnim stav-(karskim stražam, ali pa bi tovarna zopet skušala pričeti z obratom. Medtem pa je pomožni delavski tajnik McGradv, ki jo v petek predložil predloge za poravnavo stavke in se nato vr< nil v Washington, oznanil, da bo zopet prišel (v Akron in o-slal v mestu, dokler Itavka ni poravnana. Okoli 14,000 delavcev v Goodyear Co. tovarni je sedaj že dva tedna na stavki, toda do sedaj še ni prišlo do resnih izgredov. Stavkarji natvzlic sod-i;ijski prepovedi še vedno blokirajo tovarne, ugodili >pa so sodni j ski zahtevi, da imajo pred 44 vrati samo po 10 stav karjev na straži. In ta straža zadostuje, da so vsa -vrata tovarne zaprta. MUSSOLINI OZNANJA SVETU VELIKO ZMAGO Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. . RUSKO MNENJE MOSKVA, Sovjetska unija, 1. marca. — Vest, da je japonski ministrski predsednik Oka-ua živ, je vzbudila tukaj upa nje, da bodo obmejni spori z Mančukiio mirno uravnani. Ce bi se fašisti polastili moči na Japonskem, bi bila pogajanja nemogoča. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Dejstva govore o junaštvu italijanske vdjske. Za slučaj strožjih sankcij bo Italija izstopila iz Lige narodov. RIM, Italija, 2. marca. — Mussolini je v nedeljo svojim pristašem in celemu svetu za-fkiical, da italijanske čete kora-za sebe in bodo tudi sama za sebe govorila. Govoril je z balkona Palazza Venezia 25,000 navdušenim fašistom, ki so se zbrali na trgu 'pred palačo, da obhajajo maščevanje za Aduo, in je izvajal naslednje r 44Vaše misli so danes misli zmage. Naši junaki so maščevani. Naše čete korakajo dalje in dejstva govore." Italijani >o prejeli s fronte dobre vesti. Maršal Badoglio je naznanil: "Na eritrejski fronti je bila armada rasi Kassasa odločno poražena in razbita." Dva dneva po zavzetju gore Amba Alaji, do koder so Italijani dospeli pred 40 leti, sta maši, ki je bila opravljena na grobu nepoznanega vojaka, pristostvovala (kralj Viktor Emanuel in Mussolini. 12 (veteranov, ki so »preživeli poraz pri Adui leta 189(5, je bilo navzočih pri maši. Po cerkvenem opravilu je i-rrcl Mussolini govor na balkonu svoje palač«1. Po govoru pa je ljudstvo odkorakalo pred Kvirinal, da se pokloni kralju. Rim zopet z veliko napetostjo gleda na Ženevo, kjer bo odločeno o poostrenju sankcij. Da se Mussolini zaveda zelo resnega položaja, je razvidno :z lega, da je svojim ministrom naročil, da prihodnje dni ne zapustijo Rima. Vlada je naročila vsem večjim listom, da pošljejo svoje poročevalce v Ženevo, da poročajo o razpravah o sankcijah. Kakorhitro bo Liga narodov odločila glede novih sankcij, se bo sestal italijanski kabinet. Ako se Liga odloči za poostrene sankcije, bo Mussolini najbrže naznanil, da Italija izstopi iz Lige in bo obenem zavrgel locarnsko pogodbo. FRANCIJA DVOMI 0 HITLERJEVI ISKRENOSTI Francozi vidijo v Hitlerjevi ponudbi pogojno pretnjo. — "Za kako ceno?" — se vprašuje« jo Francozi. BOLGARSKI ZAROTNIK! MORAJO UMRETI SOFIJA, Bolgarska, 2. marca. — Vojaško sodišče je v soboto izreklo smrtno obsodbo nad polkovnikom Damjanom Velčevem in majorjem Cirilom Stance vem,ker -sta bila voditelja zarote proti življenju kralja Borisa. Prizivno -sodišče mora v sedmih dnevih odločiti, ako bosta morala oba obsojenca umreti. Velčev in Stance v sta izdelala ponesrečen načrt za umor kralja Borisa 3. oktobra, 1935. PARIZ, Francija, 1. marca.— Na Hitlerjevo ponudbo prijateljstva odgovarja francoska javnost z vprašanjem: "Za kako ceno?" Francozi sicer z veseljem jm>-zdravljajo Hitlerjev predlog, da bi Francija in Nemčija mirno poravnali vse medsebojne spore, toda no verjamejo v Hitlerjevo odkritosrčnost, ker ni povedal, kako bi bilo mogoče to doseči. Hitler jo stavil svojo ponudbo ravno v času, ko je Francija sklenila z Rusijo zvezo, kateri je Nemčija glasno nasprotovala. "Kaj moremo odgovoriti vprašuje list "Pari« Soir'\ Kar smo vodno govorili, da varnostno pogodbe, za katero so Francija pogaja pod okriljem Lige narodov, niso obrnjene proti nikomur in nič ne more Nemčijo ovirati, da k pogodbi no bi pristopila. ako hoče. "Vedeti je samo treba, pod kakšni pogoji hoče biti Nemčija naša prijateljica. Nemški kancler bi najbolj pokazal, da io odkritosrčen, ako ri vrne v Ženevo." In v tem smislu pišejo tudi ostali francoski listi. "Journal des Debat s" izjavlja: "Izgleda, kot da Hitler ponuja resnično prijateljstvo, toda ob istem času v resnici pravi: "Ako prijateljstva no sprejmete, se samo pazite!" Resnica je, da nima ničesar dati. Hitler želi samo govoriti, da dobi čas za oborožitev Nom- V « » , , oij p. List "Oeure" pravi: "Kako želi Hitler doseči to zbliža 11 jo. bi radi vedeli. Z naše strani nimamo ničesar zahtevati od Nemčije kot mir. Nemčija pa najbrže želi, da ji mi damo kaj več. Naj nam nove. kaj hoče in naj pride v Ženevo in pove." NEVARNOST V TOKIO ŠE NI IZGINILA Moskva pričakuje nove uspehe japonskim mili-taristov. — Rusija pošilja submarine v Vladivostok. DELAVSKA FEDERACIJA ZAHTEVA ZA IZVEDBO STANOVANJ. NAČRTA NAD POL MILIJARDE DOLARJEV Razveljavijenje NRA je bil najhujši udarec za nezaposlene. — Lani so meseca januarja najele tovarne trinajst tisoč novih delaveev, letos so jih pa 130,000 odslovile. — Vlada naj da posojilo za gradbo delavskih stanovanj. BREZPOSELNI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH WASHINGTON, D. C., 1 marca. — Po zadnjem mesečnem poročilu American Fede-tation of Labor je bilo v januarju letošnjega leta v deželi j2,626,000 brezposelnim UČITELJSKA STAVKA SCRANTON, Pa., 2. marca. — Vsled stavke 67 učiteljev v Jessup okraju zaradi neplačane dolgo -zaostale plače je 2000 otrok brez pouka. Učitelji zahtevajo $50,000 zakasnele plače ter so pripravljeni stavkati toliko časa, da prejmejo plače. MOSKVA, Rusija, 2. marca. — Že na londonski mornariški konferenci je bilo povdarjano, da Rusija povečuje število sub-marinov na Daljnem Iztoku. Tedaj je slišal svet, da jo Rusija v zadnjih štirih letih v Vzhodnem morju in na Daljnem Iztoku število submarinov počet vo rila. Po poročilu iz Loftdona je Ru-ija "v zadnjem času poslala po sibirski železnici 25 submarinov v posameznih kosih v Vladivostok, kjer jih sestavlja- J četudi jo poročilo, da mini- načrtih zaposlenih, sirski predsednik Okada ni postal žrtev morilne krogle, napravilo v Moskvi dober utis, je pri vsem tem rusko časopisje še vedno kot prej prepriča-po, da jo položaj «v Tokio še vodno zelo nevaren in mora biti Rusija vsled tega mi straži. *4Pravda** pravi, da so japonski militaristi navzlic navideznemu neuspehu saj deloma do-egli svoj namen in da bodo imeli še večji vpliv 11a japonsko zunanjo politiko. Sibirska železnica, ki veže evropsko Rusijo z Daljnim Iztokom in teče tik ob meji Man-Čukuo, je bila razdeljena na štiri upravne okraje. Železnica pelje iz S ven! lovska v evropski Rusiji po 2500 milj dolgem ozemlju, zavije južno od HajkaIskega jezera in toče nato ob meji Maučukuo do Japonskega morja. Skoro cela proga ima danes dvojni tir, kar jo največje važnosti za prevoz vojaštva in vojnega materija la, zlasti še, ker >e je v rusko-iapons'ki vojni, ko je bila še enotirna, izkazala za zelo pomanjkljivo. OBNOVITEV ŽIDOVSKEGA PREGANJANJA WASHINGTON, D. C., 2. marca. — Ameriška Delavska Federacija poroča, da je bilo meseca decembra v deželi I 1,397,000 nezaposlenih, meseca januarja pa 1 2,626,000. V enem mesecu je torej število nezaposlenih naraslo za 1,229,000, kar je v zadnjih petih letih največja porast tekom enega meseca. Notranji tajnik lekes, ki je obenem tudi "Public Works Administrator", pravi, da je slo 60 odstotkov vsega denarja, ki ga je izdala PWA, za nakup stavbinskega materijala in da daje PWA v splošnem več ljudem delo kot jih je pa pri njenih Istočasno se je zvedelo, da namerava trgovinski department vprizoriti prihodnje leto štetje nezaposlenih. Zadnje tako štetje se je vršilo leta 1 930. Po mnenju Delavske Federacije je za povečanje števila nezaposlenih odgovorno v prvi vrsti razve-Ijavljenje NRA. — Običajno je meseca januarja več nezaposlenih kot pa meseca decembra, — je rečeno v poročilu, — letos je pa glavni vzrok podaljšanje delovnega časa. Od meseca julija do decembra tse je delovni teden povprečno podaljšal za tri ure, vsled česar je ostalo nad en milijon delavcev na cest*. — Vpoštevati je treba tudi nazadovanje industrijske produkcije v mesecu januarju. Ce obratuje industrija brez kontrole, pomeni vsako nazadovanje njene produkcije zmanjšanje zaposlenosti. Lani so meseca januarja najele tovarne 1 3,000 novih delavcev, dočim so jih letos 1 30,000 odslovile. — Industrije si prav nič ne prizadevajo spraviti nezaposlene zopet k delu ter vse kaže, da v tem pogledu odklanjajo vsako odgovornost. Za lepšo in boljšo bodočnost ni zaenkrat še nobenih izgledov. BERLIN, Nemčija, 2. marca. — Po več mirnih tednih v času zimskih olimpijskih iger, ker naziji niso hoteli žaliti tujih obiskovalcev, se je zopet pričelo splošno preganjanje Židov. Uradni list naznanja, da je bilo po nuerenberški protiži-dovski postavi v zadnjem času odstavljenih 763 notarjev. "Kdorkoli je mislil, da je kampanja prosvete zaspala, se kruto moti," piše Frankische Tages-Zeitung, kateri list izdaja največji sovražnik Židov Julius Streicher. *4Bil je le kratek odmor, ki mora priti od časa do -časa. Temu je sedaj konec in pričenja se nov val." — Za NRA bo na vsak način potrebno ustvariti nekakšno nadomestilo. Ce se to ne zgodi, se bo delovni čas še podaljšal in nadaljni stotisoči delavcev bodo izgubili delo, — Tekom tekočega leta ni pričakovati nobenih izboljšanj in nobenih posebnih izprememb. — [Jeseni bodo volitve in ako bo Roosevelt ponovno izvoljen, bo skušal na ta ali oni način nadomestiti, kar mu je najvišje sodišče ovrglo. Po mnenju vlade in "National Industrial Conference Board" so cenitve Delavske Federacije precej pretirane. Število nezaposlenih ceni Federacija skoro vedno za cel milijon več kot jih je pa v resnici. WASHINGTON, D. C.f 28. fe-bruarja. — Am. Federation of Labor je izdelala nov stanovanjski načrt za ljudi z majhnimi dohodki. Od zvezne vlade zahteva za dve leti pol miljarde podpore v obliki posojila. Po tem načrtu naj bi bila vstanovljena "narodna javna stanovanjska oblast** (National Public Housing Authority) v zvezi s krajevnimi oblastmi, katerim bi pomagala zvezna vlada in jih finančno in drugače podpirala. j • 499 »7B00Z** New York, Tuesday, March 3, 1936 THE LA nr. EST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7L << Glas Naroda" ■mOO PUBLISHING COMPANY (A Oorporattf«) L Bt—Ll Treat. of ibor« officers: New ¥«k Otj, N. SLAB NABOOA-(T4M mt MM Mi) Day Brant ftadiy tad Holiday* Km New York m eelo b pol lete *•■■«••• Za Za pel leta ...... «1410 „„ $8.00 «1410 ISJO Bobeerlptloo«Yearly $«.00 Advert* at am "Qiao Na vaakl dan inmili miMJ Is pnuulkov. t^optei brc« podptea la SK*UJatl po Money Order. Pri aaaf rod) prejfnje MvaliHe ae prioMoJejo. Denar saj m blagovoli kraja narotatkor, proalmc, da ee naznani, da hitreje najdemo aaMornlka. HUB NABODA". SIC W. lttk Street, New lertu N. I, ___j___ NEMČIJA IN JUGOSLAVIJA Čehoslovaški ministrski predse-letner. Leakey, ki se je udeležil neke arheološke ekapedicije v Vzhodno Afriko, poroča, da je pri slovitem Oldowayu, kjer so odkrili ostanke najstarejšega poročnika v ameriški armadm e --i i /• ± i 1 . „ . . . _ . 'arnskeira človeka (iz stare ka- rezervi. Vpisal se je 5. lan. 193o»„ i u \ * i * t * i 1 •• *' mene ome-šane z alkoholom. Ko je na koncu pozval svoje goste, naj povedo, katera vrsta konjaka jim je najbolj ugajala, mu niso mogli odgovoriti. To pa menda ne samo zato. ker so pregloboko pogledali v kozarec. Dejali so. da so bili vsi konjaki, med katerimi so bile tudi stoletne kapljice, tako dobri, da bi morali vsakemu priznati na-jrrado. "NASI NAJLEPŠI KRAJI" Sredi tekočega tedna smo dobili in taikoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlepših krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev. To »zanimivo knjigo bo dobil vsakdo brezplačno, kdor nam pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. Važno za potovanje. Kdor j« namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam samoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno. preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro.. Zato se eaupno obrnite na nas sa vsa pojasni!». 'Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje sa povratna dovoljenja, potme lisie, vise je »« sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, sa najmanjše strOke. Nedršavljani naj ne odlašajo do sačnjegn trenutka, ker prodno se dobi ta Washingtona povratno dovoljenjRE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in tasotavlja-mo Vam, da boste poceni i« udobno potovak SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 16th Sheet New York. N. Y. Prijatelj Jože Koštan, mi je pisal iz PlattSburga, N. Y.: V tvoji koloni je zadnji čas le malo sinešnic, pa vem, da jih imaš dosti pod klobukom, kadar kape ne nosiš. Jaz, nekaj mojih prijateljev in prijateljic hi želeli, da zopet objaviš nekaj tistih, s katerimi si nas pred leti razveselil. Ponovi tisto o Hrvatu, ki je vse poguzmal, »kar mu je manjkalo ter se j»' ob vsaki priliki zahvaljeval: — Oba bova imela el. O tistem Slovencu hi radi slišali, 'ki je v parku pod slamnikom kanarčka pustil. V kateri apotekli se dobi* tiste pilne, ki jih je nekoč žena v moževi postelji našla ' Moški -o radovedni, ženske pa še bolj. Prosim te, objavi še enkrat vse to, da bo nekaj smeha, *prc-dno zima poneha. Žal, da ne morem ustreči. O tistem, kar sem napisal, nimam nobenih rekordov. In če bi jih imel, bi bilo preveč te šare, da bi z uspehom brskal po nji. Približno tristo kolon na leto. V desetih letih tri tisoč, v dvajsetih in še nekaj čez, nad šest tisoč. Če je koga kaj posebno zanimalo, je mogoče spravil, jaz pa pozabim, kar vržem v javnost, da je za nove misli kaj prostora. Večkrat sem se že resno bal, da »bo usahnil vrelec moje domišljije, kar bi ne bilo nič čudnega, kajti nihče ni neizčrpljiv. V takem slučaju pa malo bolj ušesa našpičiin in malo bolj oči odprem, pa je snovi takoj toliko, da ne/vem, kam ž njo. Večer v Downtowiiu, skok v Brooklyn, polurni pogovor z rojakom ali z rojakinjo, uro ali dve na veselici, in človek se jih nabere, da jih je za cele te-e-nega poročevalca, v Brooklyn u se redčijo, dasi bi jih v Brook-lynu največ potreboval, posebno sedaj, ko se vrše tam velike stvari, med temi tudi najdaljša seja iv zgodovini ameriških Slo-\encev. Štirinajst .dni že traja, pa kot sem slišal, niti v nedeljo zvečer še ni bila zaključena. In ne bo nikdar v splošno zadovoljstvo. Navzlic temu ibi pa rad u-stregel rojaku Roštanu. Če pi*ej ne, mu bom sikušal ustreči poleti, ko bo v okolici Sara-nae skočilo v toplomeru živo srebro že ivsaj par stopinj nad ničlo. Zdaj v posrtnem času pa ni pravega razpoloženja za smeh. Mogoče bo kaj bolje pomladi, ko »bo kukavica pela, ali pa takrat, ko bodo ljud je le iz navade preklinjali, dočim kolnejo zdaj iz .potrebe. Burkež nima mesta na pogrebu; ki-slega zelja ne kaže potresati s cukrom. f« OLA3 N A R V D'A " New York, Tuesday, March 3, 1936 T&B LARGEST SIJDVENE VA1LT TV V. JJ. 51. — . :.,.,- - jm___ j FAŠISTIČNA VZGOJA Dne 18. septembra 1935 sta se peljali dve Slovenki z jutranjim milanskim brzmiakom J »roti Trstu. Xa postaji Mest-re je stopil v vozili oddelek, v katerem sta sedeli, |H»tnilc o katerem sta |m> njegovi obleki sodili, da utegne pri (ki< lat i me šeanskiin slojem prebivalstva. Brez pozdrava je sedel njima nasproti k oknu, nato |wt je potegnil iz žepa list 44II Popolo končne zmage v svetovni vojni, češ da je uajodločilnejša za to bila italijanska zmaga pri Vit-toriju Venetu. Ko mu slovenski sopotnici odvrneta, da so — če ne bolj, pa v>aj prav tako — odločilne bile sijajne zmage zaveznikov na zapadni in posebno še na solunski fronti, zamahne omalovažujoče z roko in vzklikne, da bi brez italijanske pomoči an-d'Italia" ter so jo zatopil v či-' talita bila veliko vojno izgubila. Nato pa jame tožiti, kako so jo X;vt;i prišleca, zaveznice pri delitvi plena ]»o-dokler je vlak na (»ostaji stal, zabile in mo«l tem ter nadalj-nonio opazovali. Ko se je pa nim govorjenjem še dvakrat vlak premaknil in jo začel br-, vplete navedbo razmerja mod zeti ]>o beneški ravnini, sta se Številom prebivalstva .Tugosla-joli ozirati po njej in se meri so ; vije in Italije in med velikostjo bo pomenkovati. Sojetnik, ki j prostornine, ki jo «»bo zavzema- jo doslej delal, ko da ju še opa zil ni, se je zdaj pa zdaj ozrl izza svojega časnika po njima. <'»-z kake četrt ure pa mu menda radovednost ni dala miru. Zravnal je svoj časnik, ara vtaknil v žep in so obrnil k sopotnicama z vprašanjem, če sta tujki v Italiji. Xa njuno pritrdilo ju vpraša, če morda Angličanki. iii ko mu to zanikata, če sta Nemki. "Jugoslovan k i sva." odvrne mu mlajša, da ara tako reši na-dal jnjoira ugibanja. Radovedni sopotnik ju s<*daj debelo pogleda, so ozira nekaj časa molče po njima, ko da nekaj premišlja in ju potom vpraša, če znata dobr«» italijanski. Ko .zve, da le za silo, vendar pa toliko, da v-i* razumeta, jima pravi živahno: "Ob, Jugoslovanov va« je o-«'iiinajst milijonov, pa iinat* t« ta. Njegovima sobesednicama se je že zdelo, da bo zdaj pa zdaj prišel z aspiracijami Italije na del Jugoslavijo in sta s; nekako pomirili, ko jo nadaljeval: 44Sedaj pojdemo v Abesinijo in jo bomo kaj hitro zavzeli. vratih pa se še obrne k sopotnicama z besedami: "Čez petdeset let bosta v Evropi zapovedovali samo dve državi: Italija in Nemčija." Izstopil je in se jadrno po-mešal med ostale potnike, ki so vreli proti izhodu. Naši potnici pogledata napis na kolodvorskem poslopju. Ker je vlak že zopet z veliko hitrostjo vozil dalje, vjameta komaj napis: "San Dona d i Piavo." Tu popisani popotni intermezzo ni Bog si ga vodi kako važen in pomemben. Vsekakor pa jo dosti zanimiv, ker nam daje nekaj vpoghnla v fašistično politično odgojo, ki utegne za italijanski narod še postati usodna. EPILOG VOHUNSKE AFERE ti. Oddih, zlasti pa zabave se pomikajo vodno bolj pozno v kajti mi Italijani omilosti-li. Nemci so bili nekaj prej zaradi podobuili stvari ustrelili že Belgijsko Gabrijelo Petitovo. fcJedaj so ustrelili tudi Cavellovo in s tem zbudili zgražanje vsega sveta. Po vojni je francosko vojaško sodišče obsodilo zgoraj imenovanega Guiena na smrt, in sicer zaradi obtožb«*, da je izdal Cavellovo in njenega sodelavca IBaucqua. V revizijskem |*>-stopku so ga pomilostili na .......-r"^let joče. Že ob začetku vojne jo edel Guion zavoljo sloparstev JAJCA PROTI NESPEČNOSTI 180,000 LIR ZA NAPAČNO ŠTEVILKO. Nt k i turinski trgovec je že dolga leta strastno igral v loteriji. Te dni je prišel kakor vsak teder, v neko loterijsko kolekturo, da bi stavil na neka števila, ki bi mu morala po njegovem mnenji brezpogojno prinesti srečo. Ko je prišel domov, je op-izil v svojo največjo jezo, da so jr bil uradnik zmotil in mu napisal na listek med drugimi števili namesto 88 stojo, da ima njihov ideal lepe do-1 jih, iz katerih so doma. Sici- vi,° f9' F nazaj, da bi hodke. fV ima ideal Angležinje lijanke se ogrevajo z« široko-1 ^pako pouiavil, toda lokal je vse to priveske, mu preostaje) irrndno moške brez predsodkov Angležinje polagajo mnogo lagajo veliko važnost na njo manj važnosti na zunanjost Francozinje, možikega, kakor Francozinje. Pod vplivom vojne atmosfe-Nobena Angležinja ne bo vzela re zahtevajo Italijanke od moš-metra, da bi izmerila moškega, j kega hrabrost in odločnost. Bo-pa tudi za barvo njegovih las! jevitost in ognjevit tempera-se ne zmeni. Angleži so skoraj 1 ment sta prvi pogoj uspolia pri brez izjeme gladko obriti in za-' Italijankah. Mož naj bo zaščit to se Angležinje ne ozirajo na nik žene in v tej vlogi so mora brke. Tudi glede obleke niso, dobro počutiti. Glede teh moš-posobno izbirčno. Pri pogoji je kih lastnosti se vso Italijanke pa popolna telesna čistota. An- j strinjajo. Glede drugih si na gležinje so .mnogo bolj stvarno niso edine, tu so razlikujejo po kakor Francozinje, saj zahteva- družabnih razredih ali po kra- samo še, dn je marljiv, soliden Milanke hrepene po zvestih mo-in plemenit, vodno pripravljen,žoh. Kimljanke hočejo irii«>ti pomagati slabim in siromašnim. Posebne nežnosti Angležinj« bistroumno in duhovite, elegantne. Turinčanke d a je j o pri moških nisčejo, pač pa po- prednost elegantnim moškim. jo nazaj, napako ponravi 1 že zaprt. Xj »gova s laba volja pa se je naslednji dan takoj spremenila, ko je v listih bral, da je poleir dveh drugih njegovih števil bilo izžrebano tudi "napačno" število Sf), s čimer jo zadel terno in 1*0,000 lir. in hrabri. Poleg tega imamo najboljše opremljeno voj-ko sveta, ki je poleg teira tudi odlično "izve/bana. Ves narod je z ducejem vred navdušen za to podjetje. Jaz imam dva sinova. ki služita v vojski. Srečna bo-«ta, če ju zadene poklic v A-1 »osi ni jo. Pa še jaz sam. da si imam že petdeset let. «<• bom javil m«*d prostovoljce." Po leli 1»esodah jo jel daljši razgovor, ker sta ol»e sojetnici o) »o za rja! i, da je v-ako vojno podjetje tvegana -tvar. toliko zemlje, kakor ,„i ftali I neti fa^i>t ju je skušal pn*-iani. ki na^ je štirideset mili-]\,ri"*tu ,]u ^l'". l"t,M*,a lUl}'1' spanje najugodnejši čas. S tem prehaja človek v neprijetno stanje, ko no spi. Temveč samo napol !»edi, napol spi. V takem stanju močno trj>e živci, človek postaja vedno lw»1j nervozen in izgublja vesolje -vedi več prič, ki so ga l»aje v**e-krat videle v družili nemških jonov. janov v Altesinijo to ne velja, Xa>i Slovenki >ta takoj spo>VC Al*-sinei, ki so divja- znali, da je mož statistično sla J kl in v ° } H " k ° n®««^««* Im. JK nI kovan. Vendar jima' "1,afn hral,riIM Italijanom*' ne ni zdelo |»otreliiio TH»!-»lnjevatii,irM,° »P«™*"- njego%o pomanjkljivo znanje.j; " S« !«» -K* gh dntu LTa -ede-bo po- IkhI v AlM*sinijo le začetek in da nj«'govo fXMiianjkljivo znanje.« " ' " i"1 J' " - Zato m upriprosto ov 44Xo. da! T.Hla čemu to!^1' l»np<»v«Mlovati. da omenjate?" ml govori italijanski so|M>tnik. " kratkem premolku živahno pripovedovati, da je čisto naravno, da so so Italijani zaradi svoje utesnjenosti začeli ozirati okoli sobe, kje je še kaj prostora na solncu, da si ga osvojo. Pri tem se je povzpel do trditve, da imajo do tega t<*m več pnivice, ker je le njihova hrabrost pripomogla antanti do bed*, Italijani čim ImmIo tam gotovi, zavzeli jki vrsti vs<* angleške kolonije. Vlak, ki je že med tem jel počasneje voziti, zadrdra po nekom mostu in pripovedovalec stopi proti vratom kupeja. Ob KJE JE — STANKO BABUDER? Ogla si na'j se svojemu stricu Rudolfu Novaku, doma iz Britofa na Krasu. Ako sam ne bi Čital te-ga oglasa, naj ga rojaki opozo-re nanj. Oglasi naj se na na-slov: JOHN LIP EC, P. O. Box Hastings, Colo. (3x) vet I no iščejo zdravilo, ki hi ta- vojaških nradnik4iv. Guien jo z kih postranskih neugodnih n-{ vso odloem»stjo trdil, da pri-činkov ne imelo. j |»anjem dve sveži sirovi, j*, ukrenil vs«- potrebno, da -e jajci, kar odgovarja thizi 2 in prr»ce-. obnovi. Svojemu zago-jh»I grama hroma. Tudi za zaj vomiku je izrot'il mnogo gra-Trk priporot"a>> najmanj dve,'»liva, ki njegovo nedolžnost l»a-1.4» |K>trebi pa tudi -e-d sirovih j«, dokazuj»-. Zahteva pa obn..-jajc. f'oz nekaj dni je nesfx^-- vitvi pmres;i je bila že izroč-na inisti konec, in potem lahko člo- vrhovnemu sodišču, vek dobro spi, če zavžije na te- ■ den dvakrat ali trikrat po dve; sirovi jajci. Jajca so pa obenem uAori IV\CAl CD kUCMlU I zelo rela je Itreveth'1 v krasno slovenščino naš najliulj si pesnJk Oton Župančič. CYRAN DE BER<.EK\t\ Heroična komedija v l»etih deiaujik. Trdo vezano .............. ČRNE M ASKE Spisal Lfniiid Andrejev. "t"J str. Cena .... <;i>4n>ka ruska drama je putlana v jako le-im slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih .................... GOSPA Z MORJA. r,. dejanj ................ KAMELA SKOZI (HO ŠIV ANKE. Veselo iirm v dejanjih. V iirri nast««|«i 11 »» do strašnega konca. LJCBOSOINOST Spisal L Novak. 45 strani. Cer- ........ I dejanje te vesel«li^re je oapeto in fHtlno pri-stn«*5!i humorja. S«-»-nerija je skromna, ste-vil-» »»sel" nizko M»t. Našim matim o*lr'»m, ki žele U"i»elega večera, knjižico t«»>Io prii»te ča tu«. LOKALNA ŽELEZNICA. 3. dejanj ........... UIOSKI OI>EK: 3l zv. r» 12 letih. 4. dejanja ............ Jt* MAGDA. S|.|sai Alozij Reroee. S»; strani. Cena...-5i Žal..iffra at>cm ilekleta v dvanajstih i>ri-*<«rih. ~T«. >■ britka. rl«t«»ka «r.<«llici ženske. ki tn^i- pa«!a in o>IiKxšča in utbtra po krivd! m»iža."* MARTA. SEMENJ V RICHMOND« . 4. .Jej .. MOGOČNI PRSTAN. Mibiitski. ir strani ... NAMIŠLJENI BOLNIK. s», ....... OB VOJSKI. I^rokaz v štirih slikah .......... OPOROKA LCKOVŠKEGA GRAJŠCAKA 47 strani, i 'ena .............. Ta veseloigra ztmiega češkega pisatelja Vrh-liekega je uainenjena predvsem manjšim o-drum. PETRČKO*T5 POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel tiolja. SI strani. Cena ...... Božična tera v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 1-4 str. Cena. Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj 72 str. REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ............ R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ....................... ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez. 30 .35 M 30 .60 .45 MOJE OBZORJE. <«angl> .................... NARCIS <(>rudenit hroš..................... NARODNA PESMARICA. Cena .............. POLETNO KLASJE. Cena .................... PRIMORSKE PESMI, M i ruden*, vez. ........ SLUTNE (Alhrei-ht), hr«»š................... l*OHOKSKE POTI (<;ias«T>. hrošrauo........ STO UGANK (Oton Zupančič) ............... VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ ZVONČKI. Zbirka iiesnij za slovensko mladino. Trii o vezano ............................ ZLVIOROG. pravljiee. trda vez............. ŽIVLJENJE Spisal Janko Samee. 1UD strani. Cena...... PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (IZolinnr > ............1.— Orlovske himne. < V«Ml<>pive«-» ................1JS0 Pomladanski odmevi. 11. zv................... .45 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (I^iharnar > 'j. zvezek . -..... Trije moški zbori. (Pavfič) Izdala r in orkester. Izdala <;iasl»-na Mnri>n ........................ Dtr prsni, i I*rel«>vee». Za moški zt««>r in f«ari- tou x»l«> ...................... JtO JK .40 ..50 .35 .75 .45 .30 MALE PESMARICE St. 1. Srknite Kimdw hmme ............... Št. la. Što nrtK Srb i ne tužni ................ Št. 11. Z\rrrr .............................. Št. i;;. Pndoknira .......................... Slavrrk. zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... Lira. Sn>dnješ4»lska. 1. in J. zvezek po........ Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali inožki zln>r. 15 jiesmie. (Pregel).. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljas) — 3. zvezek. Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ............................ G. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; tJe-slo .................. .40 .45 .75 JS0 .15 .15 .13 .15 JS 30 .40 .40 Tantum Ergo (Premrl) Cena: mehko vezano.....ezki 330 Buri pridejo, koračnica .......................20 NOTE ZA TAMBURICE ^icvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk > ............................1.30 Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih pesmi (Bajuk) .........................._ Na Gorenjskem je fletno ......................_ RAZGLEDNICE t Newyorske. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI EOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v »gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite 11a: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. (( .. . -. .... "wlars wjraDDZ* New York, Tuesday, March 3, 1936 TWB LTRGEST NlXTTEITis ffJlLT T9 V. Kje je Eva? tHBUHUBBRMMW ■ ■■MMBHMMMHHB ROMAN IZ ŽIVLJENJA 1 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. PEKEL NA HUDIČEVIH OTOKIH DELEGATKI NA SOVJETSKEM KONGRESU Eva Mantel počasi in s trudnimi koraki zapusti hišo, v kateri je stanovala zadnje mesece. Imela je skromno sobico pri vdovi nekega poštnega uradnika. Stanovanja ni mogla več plačevati in gospa Komer je sama komaj imela dovolj za življenje. Evino sobo je morala oddati v najem komu drugemu in si je kot poroštvo tudi obdržala Evino majhno lastnino. Vsakdo si je sam najbližji! Samo malo perila in že zelo ponošena zidana obleka, ki jo je imela Eva, je bila v majhnem kovčegu, ki ga je morala pustiti in nekatere za druge ljudi nič vredne malenkosti, ki pa so ji bile drage. Najhujše pa je bilo, da je gospa Korner obdržala tudi gosli, ki jili je podedovala po svojem pokojnemu očetu. Zanesljivega poročila o očetovi smrti ni nikdar prejela, kot ga tudi v svojem življenju ni nikdar videla; kajti ko je p rišla na svet, je oče že izginil iz njenega in iz žvljenja njene matere. Mater je moral zapustiti in si onkraj velike vode poiskati srečo. Njenim starišeiu se je godilo zelo slabo, mogoče tako slabo, kot sedaj njej. In oče je svojo mlado ženo pustil v varstvu neke poročene sestre, kateri je šlo malo boljše in je mogla sestri dati streho, dokler ne bo mogla iti za svojim možem. Vse, kar so iiucli njeni stariši na hišnih potrebščinah in sličnega, je bilo vse spravljeno v denar, da je imel oče za pot. Samo svojih gosli ni hotel oče prodati, ker je bil z vsem srcem navezan na nje. Pustil jih je svoji ženi in je odpotoval z obljubo, da jo bo vzel k sebi, kadar se bo mogel saj za silo preživljati. Vsled t«1 ločitve je mati zelo trpela, toda možu ločitve ni hotela še bolj obteževati. Zato se je pokazala junaško in mu rekla, da se bo ž«- preživela, dokler je ne pokliče k sebi. In — zato mu je tudi zamolčala, da se čuti mater, ni lnu hotela delati še dvojnih skrbi. Tako je šel Evin oče v svet in mati je ostala pri svoji edini sestri. Sestra pa je čez nekaj tednov umrla za hripo in njen mož je moral biti vesel, da je Evina mater zanj vodila gosi>o-dinjstvo. Evina mati, Marjana Mantel, je v globoki žalosti nad izgubo svoje sestre hrepeneča čakala na kako vest svojega moža. Prejela je tudi pismo, v katerem ji je naznanil svoj prihod v Florido, kjer je upal dobiti mesto na kaki glazbeni šoli. Za tako mesto je tudi prosil in bilo mu je obljubljeno, da Guyana je daleč, Francija, ki! pošilja tja svoje kaznjence, ima ogromne stroške, ker ne more prevažati kaznjencev niti z vojno ladjo, niti z ladjo kakšne pa-: roplovne dražbe. Potniki bi se v resnici smatrali za ponižane, če bi morali deset dni bivati skupno s kaznjenci. Zato si je omislila "Centrala francoskih kaznilnic" lastne ladje, ki vozijo med Francijo, Guvano in Novo Kaledonijo. Večinoma so to Aranžirane ladje, od črvov preluknjani brodi, polni podgan. Te ladje so preuredili v plavajoče ječe. Na takšni ladji je sto železnih kletk, a v vsaki kletki je prostora za deset zločincev. Kletke so tako napravljene, da se laliko v dveh minutah potopijo pod vodo. Kaznjenci so med vožnjo vkovani v težke verige, ki so še obtežene z železno kroglo. V kletkah vlada popolna tema. Samo zjutraj zarana in zvečer odpro linice za četrt ure. Takrat dobe kaznjjenci malo svežega zraka. Na vsakem hod- trdnjave. Sname jo jim okove niku med dvema kletkama pa- z zato jih ljrivežejo po tmliira.iopostinepaznikizna- deset ,kupaj na verig kj ima bito karabinko. Straža se menja na {)Ml kouliki vidite delegatki iz Kazakstana, ki sca poročali centralnemu izvršilnem odboru o doseženih u spcliili. ^ina. Vsaka besedica, vsak poskus razgovora s komurkoli mesto dobi. In Marjana Mantel je čakala na njegovo sporo- poslabša jetnikov položaj. Ne- čilo, da je mesto dobil. Toda nekaj tednov pozneje pride pismo, v katerem ji ves obupan naznani, da mesta ni dobil, ker so zelo slabo obiskovano šolo medtem zaprli. Svojo mlado ženo je prosil, da potrpi, da si poišče kaj drugega. Da ga ne bi še bolj vznemirjala, mu žena še vedno ni sporočila ,da pričakuje otroka. In tako je molčala dalje. Prihodnje mesece je prišlo še nekaj pisem, v katerih pa ji ni mogel naznaniti nič veselega. Boj za življenje je bil tam še mnogo težji kot doma in je živci od rok do ust in ni mogel misliti na to, da bi pisal po svojo ženo. Žena pa mu je spo- slišno se odpirajo mogočna že lezna vrata v tečajih. Pazniki odvedejo nove jetnike najprej v veliko dvorano, kjer jih preiščejo, slečejo in vpišejo v seznam. Poleg imena jim odtisnejo tudi prste. Ko je to o-pravljeno, napotijo vsakega kaznjenca v posebno celico. Ob šestih zjutraj se oglasi sirena. Pol ure pozneje odpeljejo kaz- 11. marca: Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 14. marca: He de France v Havre 18. marca: Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg 11. marca: Paris v Havre 1!5. ma rca: MANHATTAN v Havre 27. marca: Champlaiu^ v Havre Aquitania "v Cherbourg 1!8 marca: Con te »11 Savoia v Genoa 2. aprila: BREMEN v Bremen 3. aprila; Berengaria v Cherbourg 4. aprila: Normandie v Havre 8. aprila: Washington v Havre (»tok, kakšnih SO(J m dolg in 20U m širok z nekaj kokosovimi drevesi na pustih rebrili ob neznosni vrčini, ki privede človeka na rob blaznosti. Poleg tega ravnajo pazniki z jetniki zelo surovo Glavno kaznilniško j0 aprj]a: poslopje. V katerem je prosto-' Paris v Havre ra za več tisoč jetnikov, je več n* aprila: milj oddaljeno od mesta Ca ven-' Rex T Geuoa •> •> , 14. aprda: ne. j Europa v Bremen Iz tega pekla je pobeg skoro 15. aprila: nemogoč, čeprav se od časa do Annitania v Cherbourg .' IS. aprila: časa primeri, da se kdo ukrade Lafayette v Havre v svobodo. Jetniki, ki snujejo 2*j. aprila: pobeg, navadno ne mislijo na Berengarhi v Cherbourg ovire. Mnogim se sicer posreči, da pobegnejo z otoka, a med njimi jih ni malo, ki postanejo žrtve viharja, ali pa jih požro ročila. da je njena sestra umrla, da si pa zaradi tega ni treba injence na dvorišče, kjer kora- dclati nikakili skrbi, da za svaka vodi gospodinjstvo in si za služi, kar še več potrebuje, z vezenjem. Prigovarja mu, da naj ne skrbi preveč zaradi nje, da bodo zopet prišli boljši časi za oba. Tako junaška, kot se je kazala svojemu možu, pa gospa Marjana ni bila, kajti pričakovala je rojstvo svojega otroka. In njen svak se je v tem času spoznal z neko drugo žensko, ki jo je nameraval napraviti za naslednico Marjanine sestre. Tako je Marjana vedela, da bo v kratkem času brez doma — s svojim otrokom. Tega pa njen mož ni smel vedeti. Ko je bila nato Eva Mantel rojena v porodnišnici, njena mati že dva meseca od svojega moža ni prejela nikakega poročila, vsled česar je bila v velikih skrbeh. Njegovo zadnje pismo ji je naznanilo, da hoče iti v Mehiko z neko skupino umetnikov, ki je potrebovala nekaj godbenikov. Rekel je, da je to majhna operetna dražba in če mu ta služba tudi ne bo prinesla zadovoljjstva, je vendar upal, da si bo zaslužil svoj kruli in bo kako izhajal. In morebiti bo našel srečo; mogoče mu bo dana kaka priložnost, da 1k> igral na kakem koncertu. Nek njegov tovariš mu je posodil g?sli in zdelo se mu je, da mu bo to godalo prineslo srečo. Marjana Mantel je sicer vedela, da je njen mož gosli čudovito obvladal — kolikokrat je poslušala njegove sladke glasove — toda vsled tolikih udarcev usode je bilo njeno srce raztrgano in obupano, da ui mogla več verjeti, da bo njen mož v dal ju i deželi kdaj našel srečo. Komaj je mogla biti vesela - rojstva svojega majhnega dekletca in počutila seje neizmerno trudno in siromašno. Poleg tega je še prišlo, da je bilo v bolnišnici več slučajev mrzlice, ki se je oprijela tudi oslabelega Marjaninega telesa. In umrla je, ko je bil ujen otrok star komaj nekaj dni in mala Eva ni imela nobenega svojega človeka. Svak njene matere pa je bil pošten mož in njegova druga žena se temu ni protivila, da je vzel Evo k sebi. Pisal je njenemu očetu na njegov stari naslov, tla mu je žena umrla pri rojstvu njegove male hčerke, da pa hoče otroka obdržati pri sebi, dokler ga nekega dne ne bo mogel vzeti k sejii. Na to pismo ni bilo nikakega odgovora od Evinega očeta; pismo je bilo kot nevročeno vrnjeno. Nekaj časa nato so je svak gospe Marjane s svojo drago ženo in z malo Evo preselil v Švico, kjer so stariši njegove* druge žene imeli trgovino, katero je prevzel Evin krušni oče, Kari Vogt, ker so se želeli stariši njegove žene umakniti v zasebno življenje. Mlada Vogtova žena je zelo ljubeznivo skrbela za malo Evo in ker sama ni imela otrok, sta jo oba imela kot za svojo lastno hčer. Od njenega očeta ni več prišlo nikako poročilo: izginil je in Kari Vogt je jni-slil, da je kje na kak način prišel ob življenje. Eva je rastla in se je popolnoma smatrala za otroka svojih krušnih starišev, ker so jo poslali v dobro šolo, so jo skrbno vzgoje val i in ji tudi dali pouk v goslih, ker se je izkazalo, da je za^lazho po svojem očetu podedovala veliko nadarjenost. Evi so bile gosli zelo všeč, ki jih ji je takrat pustil, ker so bile edini spomin na njene stari še. (Dalje prihodnjič.) k a jo pol ure drag za drugim v krogu. T\o se kaznjenec vrne v celico, najde tam delo, ki ga ima izvršiti. Od 7. do 10. ure traja delo, potem prinesejo hrano — juhe in črnega kruha. Po jedi počivajo, potem zopet delajo od 11. jutraj do 17. popoldne. Takrat dobe "obed" — običajno porcijo stročja. Kandidati za Cayenne ostanejo v Fresnesu samo dva, največ tri mesece: Kadar se jih nabere dovolj za "convoj" t. j. transportno kolono, jih odvedejo v domači "banjo" na otoku St. Martin de Ee, nedaleč od obrežja na poti v Guvano. Kaznjenca okujejo na tej i>oti v železje. To potovanje je zelo mučno in traja več dni. Navadno prispejo kaznjenci na cilj zelo izčrpani. V La Rocliellu, sprejmejo kaznjence številni pazniki iz V eni uri prispejo zločinci na prirodni rajski otočič St. Martin de T?e. Uro hoda je do pustega in mračnega kaznilniš-kega poslopja. Pot drži skozi cvetočo pokrajino, mimo bohotnih vrtov in čez travnike, skozi bogate vasi. Povsod svo-j morski psi. Jetnika-boguna. ki hodno, vabljivo življenje, zlata U;1 zasačijo, pa kaznujejo z raz-svoboda. . . nimi poostritvami. Jetnišnica v tem kraju je že Xa Hudičevih otokih in v pravi "banjo" kjer vlada že-| Cayenne je prostora za kakšnih lezna disciplina. P.lizu jetnik7000 kaznjcncev. Med njimi so nice je stara citadela, kjer je ,Vsto Arabci, Afričani in Ki-garnizija v ved ni pripravlje- iz Francoske Indokine. nosti. Kaznjenci morajo zdaj i Zdaleč od Tsle Kovale se vle-skozi vrata in troje zidov, ki jih j v do1-11' vrstah grobovi loči med seboj globok jarek ka- kaznjencev. V njih počivajo kor v srednjeveški trdnjavi.'1"^ razlike drag poleg druge-Jetnikom snamejo okove, jiliN* Takšen je navadno konec slečejo in preiščejo. življenja v tem peklu. Na otoku Re je življenje za kaznjence prava muka. Tudi tu vlada zakon molčanja in mira. Delo je zelo trdo in obilno, kazni so hude. Upornike okujejo za najmanjši prestopek v želez j e ob pičli hrani. Končno je življenja in čakanja na tem otoku konec. Neke- tega trusta A. P. Serebrovski, ga dne se pripeljejo pazniki iz kj j«. hiXz zaključil ogled sred-Cayenne. Ti prevzamejo kaz-, „ j(.azj jsklll jn sibirskih zlatih Normandie v Havre 23. aprila : Bremen v Bremen 25. aprila: Con te di Savoia v Genoa OBILO ZLATA V RUSIJI Sovjetski tiskovni urad poroča, da je našla skupina ural-skih zlatokopov v dveh dneh 08 kg zlata. Set" sovjetskega zla- njenee in jih odvedo na ladjo, ki odpluje proti Hudičevim otokom. Na teh otokih se v zadnjih tridesetih letih ni prav nič spremenilo. Mislite si ozek skalnat ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30 GODČEVSKI KATEKIZEM. G1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .2» PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ---- .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... -90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. t>0 strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena --------- .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. G7 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šalolgro "Vse naše"). 180 strani. Cena ...... —............... .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 70 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. rudnikov, pa trdi, da bo Rusija kmalu prvi producent zlata na svetu. tako da ho prekosila juž noafriško unijo. V Rusiji so zlate rudnike hitro mehanizirali. in stalianovska metoda ki je prinesla v premogovnikih tako lepe uspehe, vpliva blagodejno tudi na pridobivanje zlata. Naši inozemski prijatelji se bodo čudili, ko zvedo, da dela v Rusiji sto velikih bagrov in 200 hidravličnih stiskalnic v zlatih rudnikih, je dejal Serebrovski. Po neuradni cenitvi je znašala leta 1934 ruska produkcija zlata nad 200 milijonov zlatih rublje v, po uradnih podatkih je bila pa lani se večja. Dr žavna banka ceni zdaj sovjetsko zlato rezervo na dobro milijardo zlatih rubljev. To je zlati zaklad, ki ima večjega samo še Amerika, Anglija in Francija. Že zdaj je ruska produkcija zlata večja od kanadske in severnoameriške, prekašajo jo samo še južnoafriški zla ti rudniki. Cilj ki ga je posta vil Stalin leta 1933. da se mora namreč ruska produkcija zlata dvigniti za 400 proc., ho dosežen po mnenju Serebrovskega leta 1939. Tujina z velikim zanimanjem zasleduje prizadevanje Rusije, ki hoče postati prvi producent zlata na svetu. 2. maja : Normandie v Ilsvre Europa v Bremen Vuleania v Trst G. maja : Washington v Havre S. maja : Berengaria v Cherbourg 0. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 13. maja: Normandie v Havre 10. ma ja: Europa v Bremen •JO. maja: Manhattan v Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg maja : Cliamplain v Havre Coute di Savoia v Genoa 27. maja: Normandie v Havre 28. maja: BERENGARIA v Cherbourg 29. maja : Rex v Genoa Bremen v Bremen T \ 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havre Saturnia v Trst 11. junija: lie de France v Hatre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte d i Savoia v Genoa 17. junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Cbamplain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: Lafayette v Havre Rer v Genoa Aquitania v Cherbourg 1. julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berenearia v Cherbourg 3. julija: lie de France v navre Conte di Savoia v Genoa 8. julija : Queen Mary r Cherbourg 11. julija: Saturn ia v Trst Cbamplain v Havre 15. julija: Manhattan v Havre Normandie v Havr$ 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen I le de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trst 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastojrikov. kojih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J, Bayuk INDIANA: Indianaiwlis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič. J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) Juliet. Mary Bambich La Salle, J. Switch Mascoutah. Frank Augustiu I North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik MARYLAND: Kanasa City, Frank Žagar Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Cliisholm. Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveletli. Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virgina. Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. Paiiian Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnteha ■ -Little Falls, Frank Masle Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Itesnik, John Slapuik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kuux^c Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugb, J. Brezove« Export. Louis SupanČit Farrel. Jerry Okorn Forest City, Matb Kamin Greensburg, Frank Novak Barberton, Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust ' Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovau WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, JoMfh Kakei WYOMING: Rock Springs. Louis Tauehar Diamoudville, Joe RoUch Vsak zastopnik izda potrdilo xa sto-to, katero Je prejel. Zastopnike toplo priporočamo. - — UPRAVA "GLAS NARODA**