AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 292
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 14, 1937
LETO XL — VOL, XL,
Korist ameriškega državljanstva
Zadnji teden je bile zopet par sto delavcev pri raznih podjetjih Y Clevelandu odslovljenih od dela, in to pot iz vzroka, ker niso ameriški državljani. Podjetja so izjavila, da morajo v prvi vrsti gledati, da dobijo državljani delo in šele potem se ozirajo na druge ljudi.
Mi dobro vemo, da kadar nastane vprašanje kruha in zaslužka, tedaj je nemogoče vpraševati po državljanstvu, kajti končno sta oba enaka, državljan in nedržavljan, ker niti prvi, niti drugi ne; moreta živeti brez dela in zaslužka. V tem se ne bi smelo delati nobene razlike. Toda na svetu pride tako, da včasih zmanjka dela, in tedaj se vsaka država v prvi vrsti potegne za svoje državljane in skrbi, da imajo ti prednost pri delu, do-čim pridejo v poštev na drugem mestu nedržavljani. To je bridka resnica, kateri se nikakor ne moremo ogniti.
Na drugi strani je pa bridka resnica, da je v 99 slučajih izmed 100 položaj tak, da je tujezemec v Ameriki sam kriv, da ni ameriški državljan. "Ameriška Domovina" je tekom zadnjih 30 let prosil, rotila, svetovala in pomagala ob vsakem času in povsod, da olajša rojakom pridobitev ameriškega državljanstva, V vseh ozirih smo šli rojakom na roke, prosili jih, učili jih, vlekli jih iz zagate in sitnosti, samo da smo jih naredili sposobne za ameriško državljanstvo.
Tisoče in tisoče pametnih in razsodnih rojakov nam je sledilo. Danes smo ponosni na približno 20,000 naših rojakov, ki so v Clevelandu in v okolici ameriški državljani. Tudi ti so mislili prvotno kako vražje težko je postati državljan, kar pa ni res. Samo malo dobre volje, posluh in malo pomoči, pa se pride do cilja.
Samo v letu 1935 je 822 naših ljudi v Clevelandu dobilo ameriške državljanske papirje, lansko leto 499, letos pa že 568, torej v treh letih skoro 2,000 novih naših državljanov v Clevelandu. Ljudje so se pobrigali, mi smo Pomagali, pa je bil dosežen Uspeh.
Danes ponovno prosimo in po-zivljemo naše ljudi, da se pripravijo za državljanstvo. Vas je več kot tisoč v Clevelandu, ki nimate niti prvega papirja. Pa vendar se ga tako lahko dobi. Sledeče Potrebujete: znati morate za dan Prihoda, mesec in leto, kdaj ste Prišli v Ameriko, kje ste šli na Parnik in kako je bilo parniku iftie. Ako dobro ne veste, bomo
pomagali.
Nadalje, pojdite se slikat, v &eros Studio ali k Bukovniku. Slike morajo biti narejene natančno pod predpisih vlade, in 0lnenjena fotografa že vesta kako in kaj. Slike ne smejo biti več kot 30 dni stare. Potem pa Pojdite v poštni urad A. Kollan-<*ra v S. N. Domu in zahtevajte ^oney order za $2.50. Mr. Kol-ianderl že ve, kako se napravi. Ko imate money order in foto-grafije, pridite ob sobotah ob 1.
popoldne v naš urad in mi storimo ostalo.
Oni rojaki, ki so prišli v Ameriko pred' junijem mesecem, leta ne potrebujejo money or-!rrov, samo slike morajo imeti.
°kazati pa morajo kakšne sta-
listine, dokumente, društvene ^jižice, poročne, krstne liste otr°k, potrdila za najemnino, itd.
iz katerih je razvidno, da so od leta 1906 v Ameriki.
Tri tedne potem, če je vse v redu, ko vam mi spišemo prošnjo, dobite poziv, da greste na sodnijo, kjer dobite uradno listino — prvi papir. In ko ste imeli prvi papir dve leti, vložite prošnjo za drugi papir. O tem pa dobite vselej natančna pojasnila v državljanski šoli, ki se vrši ob četrtkih v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Torej, delo je lahko, koristi velike, pomagajte si samim sebi, da ne boste vedno preganjani.
-o-
Carniola Tent, 1288
Društvo Carniola Tent št. 1288 T. M., je izvolilo sledeče uradnike : predsednik Jos. Babnik, podpredsednik Jos. Sušnik, John Tavčar, tajnik, Felix štr umbel blagajnik, Ivan Babnik zapisnikar. Nadzorniki: Anton Zupan, Jos. Drobnich, Vinko Klemenčič. Bolniški odbor: Frank žnidaršič, Matt Kern, Vinko Klemenčič, reditelj Frank Kovačič. Zastopnika za Klub društev'SND: John Tavčar, Felix štrumbelj, za konferenco SND Vinko Klemenčič, za konferenco SDD Viktor Kline. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani št. 1 SND.
Novi odbor
Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ je izvolilo ves sedanji odbor in sicer duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. Ponikvar, predsednica Helena Mally, podpredsednica Marie Gornik, tajnica Marija Hočevar, 21241 Miller Ave., bia-gajničarka Frances Mačerol, za-pisnikarica Julija Brezovar, vra-tarica Frances Kasunič. Nadzornice : Frances Novak, Mary škulj in Dorothy Strniša. Joha-na Mišmaš in Mary Hren zastopnici skupnih društev fare sv. Vida Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perme, dr. Perko in dr. škur. Seje vsak prvi ponde-ljek v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida.
Pevski zbor Ilirija
Vse starše pevskega zbora Ilirija se opozarja, da se vrši v sredo večer skupni sestanek ob 7:30 v cerkveni dvorani. To boNv korist in zabavo otrokom, ki so pri zboru Ilirija, kajti prirejena bo; božična zabava za vse otroke. Dolžnost staršev je, da gotovo pridejo in so prav vljudno vabljeni.
Delavci in Burton
60 delavcev, ki so prideljeni mestnemu oddelku za čiščenje cest, je prišlo včeraj prosit mestno vlado, da jim da vsaj toliko, da si kupijo kruha. Vsi so povedali, da delajo že štiri tedne za mesto, pa niso dobili še nobene plače. Mestni blagajnik je dal vsakemu delavcu $10.00 na račun.
Skočila z mosta
Komaj 31 let stara Mrs. Delia Balzow, 12121 Saywell Ave. je včeraj skočila s Superior-Detroit viadukta. Truplo je priletelo spodaj na tračnice Erie železnice. Doma je pustila pismo, v katerem pravi, da gre v smrt, ker ima neozdravljivo bolezen. Na istem mestu je tekom letošnjega leta skočilo v smrt že dvanajst oseb.
V bolnišnici
V Glenville bolnišnico se je podala Miss Bertha Gregorač, 1177 E. 74th St., kjer se je podvrgla operaciji. Obiski zaenkrat niso dovoljeni.
Mestni councilmani so brez denarja
Odkar so državni pregledoval-ci knjig dognali, da so mnogi councilmani dobili preveč plače cd mesta ali plače, do katerih nikakor niso bili upravičeni, je mestni blagajnik dotičnim coun-cilmanom zadržal njih sedanjo plačo, že od novembra meseca noben teh councilmanov ni dobil plače, No, in božič prihaja, councilmani so pa suhi. Sinoči so torej naprosili dotični councilmani, ki dolgujejo mestu denar, predsednika zbornice, da imenuje poseben odbor, ki naj pronaj-de ,kako bi ti councilmani prišli do denarja. V odbor so bili imenovani : John M. Novak, Edward Pucel, Geo. Travnikar in Emil Crown, vsi naši ljudje. Proti tem ni nobene pritožbe, da bi kaj preveč dobili. V četrtek je sklicana tozadevna seja, ki naj pro-najde, kako naj ostali councilmani, po številu 24, pridejo za božič do denarja.
-o-
Društvo Žužemberk
Samostojno društvo Žužemberk je izvolilo sledeče uradnike za 1938: predsednik Fr. Jerič, podpredsednik Andrej škerl, tajnik in zapisnikar John Ubic, 1426 E. 53rd St., blagajnik Jos. šlogar, pomočnika pri blagajniku : John Zaverl in Andrej škerl. Nadzorniki: John Kastelic, Joe Šlogar Jr. Zastopnik za SND in Klub društev: John llbic. Zdravnike dr. Oman in dr. Perme. Seje vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani št. 3, S. N. D.	,/
Sawyer in Gongwer
Veliko razočaranje so doživeli včeraj v glavnem uradu demokratske stranke, ko je Charles Sawyer, nekdaj ni podgoverner države Ohio izjavil, da mora biti konec bosizma v demokratski stranki v Clevelandu. Razočaranje je prišlo, ker je Gongwer, načelnik stranke, sprt z governer-jem Daveyem in je nameraval podpirati Sawyer j a za governer-ja, a Sawyer je sedaj tudi napadel Gongwerja. Mr. Sawyer je tekom svojega govora ostro obsodil bosizem v politični stranki, ki je samo za profit posameznikov, ki stranko izkoriščajo. Izjavil je, da če bi imela stranka voditelje kot je sodnik Frank J. Lausche, bi bila vselej zmagovita.
Iz Floride
Robert Sternen pošilja iz Miami, Florida, mnogo pozdravov svejim znancem in prijateljem v Clevelandu. Njegov naslov je: Robert Sternen, 1325 S. W. 7th St., Miami, Fla. V Floridi ostane do konca aprila meseca.
Božična številka
Božična številka "Ameriške Domovine" izide v torek, 21. decembra. Kdor izmed cenjenih trgovcev želi še naročiti božični oglas, naj to stori najkasneje do petka 17. decembra. Enako tudi naročila za božične pozdrave in za pošiljatev božične številke vašim sorodnikom in prijateljem. Na pozneje došla naročila se ne bomo mogli ozirati.
Klepec okraden
Louis J. Klepec, 9714 Marah Ave., ki dela na gasolinski postaji na Moreland bulevardu, je bil včeraj na postaji oropan 2a $40. Devet drugih ropov se je ob istem času pripetilo v mestu. Koledarji
Kdor hoče, koledar za prihodnje leto ga lahko dobi ako se zglasi pri Frank Zakrajšku na 6016 St. Clair Ave.
Predsednik Roosevelt grozi japonskemu cesarju
Washington, 13. decembra. Predsednik Roosevelt je danes osebno diktiral mogočen protest v imenu ameriške via-1 de, ker so Japonci bombardi- j rali in potopili ameriško top-1 ničarko Panay. Obenem zahteva predsednik absolutno opravičilo in popolno odškodnino za povzročeno škodo.
Roosevelt je obenem zapo-vedal, da mora biti njegov protest osebno predložen japonskemu cesarju, kateremu so japonski vojaški poveljniki odgovorni za svoja dejanja. Bilo je prvič, da se je predsednik Roosevelt osebno podal v japonsko-kitajski spor.
šangaj, 14. decembra. Preiskava je dognala, da je bilo 92 oseb mrtvih ali pa se jih pogreša po bombardiranju, katerega so Japonci povzročili preteklo nedeljo na ameriško lastnino. Angleške in ameriške bojne ladje iščejo pogrešane, ki se morajo nahajati ob bregovih Jangtse reke. —--o—_
Društvo Kras št. 8 SDZ
Društvo Kras št. 8 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1938: predsednik Louis Jerkič, podpredsednika John E. Lokar in Anton Stefančič, Rajnik Joško Jerkič, 844 E. 154 th St., blagajnik Ivan Kapelj, zapisnikarica Jennie Koželj. Nadzorniki: Lawrence Leskovec, August F. Sve-tek in Mary Kobal. Zdravnik dr. Anthony Škur. Zastopniki za S. D. na Holmes Ave. Ignac Medved, Henry Kodelju in Jennie Koželj. Seje se vrši vsak 2. pe-i tek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 7:30 zvečer.
"Kanarčki"
Glavna letna seja Mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" se vrši v torek, 14. decembra ob pol 7. uri zvečer za "Kanarčke" in ob pol 8. uri za vse starše in podporne člane. Vljudno so pro-šeni starši, da posetijo to sejo in da izvolijo odbor, kateremu boste radi sledili. — Tajnica; Rooseveltova drevesa
Predsednik Roosevelt je dal na svojem posestvu v Hyde parku posekati 1,000 mladih božičnih dreves, ki bodo razposlana raznim revnim družinam.
Zahvala
Šivalni klub Slovenskih žen na St. Clair Ave. je daroval $3.00 v pomoč odboru Jugoslovanske šole moderne umetnosti. V imenu odbora se zavednim ženam iskreno zahvaljuje — J- Okorn, bla-gajnik.	.
šesta obletnica
V četrtek ob 6. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša zadušnica za pokojno Jennie Stražišar ob priliki 6. obletnice njene smrti. Prijatelji vabljeni. Direktorska seja v torek večer se vrši redna direktorska seja direktorija S. N. D. na St. Clair Ave. — Tajnik.
Zadušnica
Za pokojnim Mihael Kolarjem se bo brala sv. maša v sredo ob 6 uri zjutraj-v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni. ^
Mr. Jack Košir
Pri Mr. Kogovšku na 15606 Holmes Ave. naj se zglasi Mr. Jack Košir, ki ima na omenjenem naslovu pismo denarne vsebine.
Papež obžaluje vojno med Kitajci in Japonci
Rim, 13. decembra. Tekom konsistorija sv. kolegija kardinalov je papež Pij XI močno obžaloval spopad med Kitajci in Japonci kot nepotreben in okruten, in enako je obžaloval barbarsko početje vlad v Rusiji in v Nemčiji. Konsistorij je bil sklican, ker namerava papež imenovati nove kardinale. Glede Španije se je sv. oče izjavil, da pričakuje, da bo kmalu konec bratomornega klanja.
Nacionalisti v Španiji so začeli z ofenzivo na treh frontah. Socialisti v obupni borbi
Pokojni Anton Darovec
Kot smo poročali je v nedeljo zjutraj preminul eden prvih slovenskih pionirjev, ko je smrt pobrala dobro poznanega Antona Darovca, ki je stanoval dolga leta na 19114 Shawnee Ave. Zadnjih trinajst let je sedel v malem vozičku in trpel hude bolečine radi kostnega revmatizma, ki ga je dobil tekom prvih let, ko j« dospel v Ameriko. Težko je opisati vse trpljenje, katero je moral prenašati. O tem vedo le oni, ki so prizadeti. Pokojni je bil doma iz Dolnje Straže pri Novem mestu. V domovini je bil kovaški mojster, pri hiši se je reklo pri Dragonarjevih. Pokojni je bil star 70 let. Prvič je bil poročen v domovini. V Ameriko je prišel maja meseca leta 1899. Prva njegova dela so bila v tovarnah za železo, pozneje je opravljal mizarska dela, zadnjih 13 let pa ni delal več. S težavo je rabil berglje ali pa sedel v dvokole-Snem vozičku. Od prVe soproge žive še sledeči otroci: Anton, Julija, poročena z Mr. Jos. Samsa, in Jennie poročena z Mr. Gole-tom. Drugič se je poročil v cerkvi sv. Vida pred 29. leti z Mrs. Mary Kraje, doma iz Lipovca pri Ribnici. Pokojni je bil tudi član j društva Slovenski Dom št. 6 S. j D. Z. in tudi ustanovnik tega; društva. Sosedje poročajo, da je bil zelo miroljuben človek, varčen in dober gospodar, eden prvih naseljencev v Nottinghamu. Pogreb ranjkega se vrši v sredo ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Kristine pod' vodstvom A. Grdi-na in: Sinovi. Pokopan bo na sv. Pavla pokopališču. Prizadetim sorodnikom izrekamo naše glo- j boko sožalje, naj ranjki po tolikem trpljenju v miru počiva pri Bogu!
Državni agenti
Tekom pretekle nfedelje je dospelo v Cleveland več državnih agentov komisije za kontrolo: opojne pijače. Hodili sO po go-1 stilnah in skušali dognati, če kdo prodaja opojno pijačo ob nedeljah. Policija je pa na zapadni strani zaprla dva gostilničarja, ki sta točila še ob 4,- uri zjutraj žejnim opojno pijačo.
Šole zaprte v' Conneatu
Iz mesta Conneaut, Ohio, se poroča, da so tam zaprli vseh sedem javnih šol za nedoločen čas. Vzrok je pomanjkanje denarnih sredstev. 1, 800 otrok se nahaja na domovih in 68 učiteljev in učiteljic je brez zaslužka. Važna seja
Člani društva Slovan, št. 3 SDZ imajo v sredo 15. decembra glavno sejo ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Vabljeni so vsi člani, da so gotovo navzoči.—Tajnik.
V bolnišnico
S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Huron Rd. bolnišnico Mr. Paul Martič, 14511 Sylvia Ave. Nahaja se v sobi št. 408. Želimo mu skorajšnjega zdravja.
Hendaye, Francija, 13. decembra. Iz glavnega stanu španskih nacionalistov v Irunu se poroča, da so včeraj začeli nacionalisti z dolgo obetano ofenzivo. Udarili sc zaeno na treh frontah, pri Toledo, pri Teruelu in pri Brunete.
Kot trdi poročilo nacionalistov so slednji udarili hitro kot blisk in da se je obramba madridske armade takoj izjalovila. )'Socialisti se ne morejo ustavljati našim napadom," se glasi poročilo nacionalistov.
Ofenziva pri Toledu in pri Brunete ima za namen prodirati
proti Madridu, glavnemu mestu, kih projektilov.
dočim se vrši ofenziva pri Teruelu v; namenu, da zasedejo nacionalisti začasno glavno špansko mestq Valencio.
V okolici Zaragose imajo nacionalisti zbranih 270 vojnih letal, najvišje število, katerega so se tekom civilne vojne še posluževali. Pri prvem napadu so nacionalisti razbili 25 vladnih letal, dočim so sami zgubili samo eno.
Obenem je bilo včeraj tudi mesto Madrid bombardirano. Nacionalisti so tekom tridesetih minut poslali v mesto nad 500 tež-
Predsednik in kongres sta pripravljena pomagati ameriški trgovini, da preneha kriza
Washington, 13. decembra. Med predsednikom in med voditelji kongresa je prišlo do sporazuma, da se naredijo takoj gotove postave, namenjene v pomoč ameriškemu businessu. Predsednik je privolil razne zahteve industrij in obenem pripomnil, da bo vlada storila vse, kar industrije zahtevajo, toda industrija mora držati besedo in zaposliti nemudoma milijone brezposelnih.
Naj prvo se bo izvršila revizija davkov ne nerazdeljene dobičke veleindustrij. Slednje to v prvi vpslji zahtevajo. Kongres1 ima tozadevni predl6ge že v delu' in bo sledila revizija davkov takoj v prvih tednih meseca januarja, ko &e kongres snide k rednemu zasedanju.
Na to pride na vrsto zahteva ameriških železnic, da vlada
dovoli, da zvišajo cene za prevo-znino blaga in ljudi, železnice zahtevajo letno $517,000,000 več dohodkov. Zaslišanja se že vršijo in bo padla odločitev 20. februarja.
Ob istem času je pa kongres na delu, da preuredi davke tako, da zvezna blagajna ne bo preveč trpela radi zgube davka na nerazdeljene dobičke. Treba bo najti pota in sredstva, da se dobi $400,000,000 novih davkov.
To bodo skušali narediti tako, da bo davek splšono razdeljen, ne | da bi ta ali oni občutil, kot n. pr. 25 centov pri galoni žganja, pri delnemu zvišanju eolnine na nekatere predmete, ki predstavljajo "razkošje," itd. Obenem nameravajo tudi zvišati davek na bogate dedščine, kar zna prinesti nadaljnih $100,000,000 na leto.
-o--
Skoro 90,000,000 ljudi je prvič glasovalo v Rusiji. Volitve so bile le potrdilo od diktatorja Stalina priporočenih oseb
Moskva, 13. deembra. Skoro 90,000,000 Rusov je preteklo nedeljo prvič od obstoja sovjetske Rusije glasovalo. Kot je bilo pri-, čakovati je bil Stalin enoglasno izvoljen za nadaljnega diktatorja sovjetske Rusije. Proti-kan-didata ni bilo.
Izvoljena je bila tudi vsa lista 1143 mož in žensk, ki bodo tvorili nekak ruski parlament. Izvoljeni so bili vsi pn^i,»katere je priporočil centralni odbor komunistične stranke.
Po cestah so na dan volitev igrale godbe in vihrale rdeče zastave. Ljudje so nekako kot v paradi korakali na volišče. Ob polnoči je radio naznanil "zmago." Vlada pravi, da so volili skoro vsi, razven onih, ki so bili bolni.
Na clan volitev je kazal toplomer 15 pod ničlo. V mnogih vaseh so moški prebivalci vzeli s seboj harmonike, s katerimi so se zabavali v volivnih prostorih. Ponekod so ljudje celo plesali po cestah.
Volivci so glasovali samo za dva kandidata; enega za sovjetsko zbornico" unije in enega za sovjetsko zbornico narodnosti, kar odgovarja nekako senatni in poslanski zbornici kongresa v Zed. državah.
Nova zbornica se zbere v sredini januarja in bo poslovala namesto sedanjega centralnega eksekutivnega odbora.
Na dan volitev je dala sovjetska vlada umoriti štiri visoke bivše boljševiške uradnike, kot n. pr. načelnika ruske vojne zračne fictile, bivšega načelnika tajne policije in druge. Vsi so bili spoznanj, krivim, da so se "zaro-tili" proti Stalinu.
K molitvi
članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so pro-šene, da pridejo v sredo ob dveh popoldne k molitvi za pokojno sestro Frances škufca, 961 E. 143rd St. V četrtek naj se pa udeležijo pogrebne sv. maše.
Pogreb Mrs. škufca
Pogreb Frances škufca se vrši v četrtek ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 961 E. 143rd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom Frank Zakrajška. Glavna seja članice društva sv. Neže *št. 139 C. K. of O. imajo v sredo 15. dec. glavno letno sejo ob navadnem času in v navadnih prostorih. Važnost letne seje je tako velika, da ne bi smela nobena članica izostati. Ena bo dobila tudi lepo darilo.
Električna darila V prodajalni Jos. Kalan in sin, 6421 St. Clair Ave. dobite polno izbero raznih finih električnih daril za božič.
* Enajst oseb je v nedeljo umrle radi vročine v Rio de Janeiro, Brazilija.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN BOMB — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 81 Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5JS0. Za Cleveland, po poAtl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00
Za Evropo, cclo leto, $8.00. _Posamezna Številka, 3 cents,
SUBSCRIPTION RATES: 0.8. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.8. and Caiuula, $3.00 for « month«; Cleveland, by mall. $3.60 lor 0 months
Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.60 per year. W.00 lor 6 months. ■uropean subscription, $8.00 per year._ Single copies, 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1800. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March *d, 1871
__No. 292, Tues., Dec. 14, 1937
Kam koraka Jugoslavija?
Nam ne more nihče očitati, da nismo iskreni prijatelji naše rojstne domovine, ki je po svetovni vojni dobila ime Jugoslavija, kjer so se združili bratje treh jugoslovanskih plemen — Srbi, Hrvati in Slovenci. Pobijali smo od začetka pa vse do danes in bomo še naprej pobijali vsakoi separatistično idejo, ki ima za smernico razcepiti Jugoslavijo in jo spremeniti iz močne, značajne države v slabotno državico, ki bi bila podvržena neprestanim intrigam sosednjih držav.
Dasi smo ameriški državljani in smo si Ameriko izbrali za svojo nevesto, pa smatramo in tudi globoko čutimo v naših srcih, da je Jugoslavija .še vedno naša častitljiva mati, kateri smo dolžni ljubezen in spoštovanje. Pri tem ne pride v poštev vlada, kakoršnjo imajo v Jugoslaviji. Dežela, rodna tla, hišice naših staršev, grobovi naših očetov, mater, sester in bratov, mila slovenska govorica, naš slovenski značaj in enako, to je, česar ne moremo in ne bi smeli nikdar pozabiti.
Pa vendar pozabimo dostikrat. V tem pogledu smo mi Jugoslovani na napačnem potu. Nikdar skoro ne bomo videli" pri nasprotniku ali pri sosedu kaj slabega, toda kar je količkaj slabega pri nas, to nosimo dosledno na sonce in topimo in solimo, da mnogokrat razumnega človeka glava boli. Vse preveč poudarjamo naše napake in zla, brez katerih ni noben narod na svetu, vse premalo poudarjamo naš značaj, naše vrline in čednosti, katerih je jugoslovanski narod tako poln, da se zdi, da je bil od Boga Stvarnika izredno nadarjen.
To smo navedli za uvod današnjega članka, da ga ne bo nihče smatral, češ, da smo zavzeli drugo stališče, kot smo ga imeli vse od rojstva Jugoslavije pa do danes in katerega se bomo še zanaprej držali. To naj velja za naše ameriške naseljence kot našim bratom in sestram v domovini. Ljubezen do Jugoslavije nam narekuje, da spregovorimo besedo in rečemo, da koraka jugoslovanska vlada zadnje čase v napačno smer.
Če je kak narod demokratičen po razumu in duhu, je to jugoslovanski narod. Od Kosovega polja in od Gospesvete in vse do današnjih dni so bili Jugoslovani demokrati v vseh ozirih, v narodnih, kulturnih in v političnih. Visoke gospode niso nikdar ljubili, visoke politike in mešanice, ki prihaja z njo, so sovražili — skratka, Jugoslovan; je bil vselej odprtega značaja, priprost in po mišljenju enako demokratičen kot more biti sleherni svobodoljubni Amerikanec.
V pomoč revnim
Euclid, O. — Zima je tukaj, približuje se rojstvo Kristusa, ko se vsi krščanski narodi vesele in slave njegovo rojenje. Veliko je nas, kateri ne moremo dati našim otrokom onega, ki je potrebno za ta dan, da bi imeli kaj boljšega na mizi, ali kakih igrač. Zato je Slovenski demokratski klub iz Euclida sklenil, da se kaj pomaga revnim za božične praznike in sicer z božič-
starejši paša samo enkrat podleže, mu že preti nevarnost, da ne izgubi le tiste samice, ampak da mu vsa čreda preide drugam. Premagane samce porinejo prav na skrajni rob črede in nič drugega ne morejo storiti, ko da skušajo kako samico izvabiti iz tujega harema, ali pa da počakajo prihoda tjulenjskih telic, to so po dve leti stare samice, ki pridejo prvikrat na parjenje.
Samci, ki imajo manj ko pet let, se v velikem ovinku izognejo starejšim, sicer bi jih divji
nimi košarami, otroškimi igra-: mogočniki na kosce raztrgali. čami in če mogoče s kako oble- j Radar pridejo tjulenjgke te-
lice, se začnfe šele pravo družab-Dragi rojaki! Vsi, ki morete nQ življenjena Pribilovskih oto-
ka j pomagati, pomagajte! Klub vam bo hvaležen in hvaležni vam bodo naši potrebni rojaki. Na 18. decembra priredimo v ta namen veliko prireditev, za katero bo vstopnina po 50 centov. Dajmo kupiti kar več vstopnic, da s tem pomagamo revnim. Naj vsak član proda najmanj deset vstopnic in tudi ostali rojaki, kolikor jih morejo. S tem bomo precej pomagali revnim našim družinam. Društveni dom je dal v ta namen dvorano brezplačne. Zato pa tudi ostali pomagajte, kolikor morete. Bodite zagotovljeni, da oni, ki jim bomo storili kaj dobrega za božične praznike in jih s kakim darom razveselili o božiču, vas ne bodo pozabili.
Zato vam pa kličem, da se odzovete in v soboto 18. decembra zvečer pridete vsi v društveni dom na Recher Ave. Pozdrav!
James Robich, direktor Doma. --o-
Kože tjulenjev z Alaske stroji neka posebna ameriška tvrd-1 ka, ki te kože tudi barva in striže na poseben, preizkušeni način, ki je skrivnost te tvrdke. Predelavanje ima 125 točk. Ko prestane koža vseh 125 točk predelave, je tjulenjevo krzno zares izredno mehko, lahko kot svile in trpežno. Prodaja ga samo država.
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Srnjak v podzemeljski železnici
kih. Preizkušeni družinski očetje in že odpravljeni starci in podjetni fantje jih hitijo pozdravljati in ljubkost mladih lic se izraža le tako, da se čudovito krotko in skromno vedejo z njimi. Slednjič se le odločijo, da pristopijo h kakemu haremu. Gorje ga pa, če bi potem samica hptela oditi iz harema! Samec se kar bliskoma privali za njo, jo surovo zgrabi za tilnik in jo zažene z glavo navzdol nazaj v harem. Na Pribilovskih otokih ni nobene "sporazumne ločitve."
Tjulenjeva samica vsako leto spovrže po enega mladiča. Ker traja brejost 362 dni, so skoraj vedno breje in uravnajo ves čas svojega prihoda na otoke tako, da pride čez pet dni nato mladič na svet.
Kadar pride samec iz vode, da si izbere samic za harem, tedaj tri dolge mesece ne žre, ne pije in ne spi prav nič, ampak posveča vse tri mesece svojo pozornost samo in edino le svojim samicam. Tjulenj je prav tako pozoren ko tiranski gospo-
J--j dar. Vse tri mesece se preživlja
Tjulenj z Alaske, čigar koža ■ izključno Te s svojim oljem in ko daje posebno dragoceno krzno,! je konec te dobe parjenja, je tako zvani "rjavi sealskin," živi tako mršav in obnemogel', da po na otokih Pribilov v Beringo- več dni samo spi, preden moro vem prelivu, ki spadajo k Ala-1 itj v vodo in si iskati hrane.
Skrivnostno življenje tjulenjev
Opazili smo, zadnje čase, da se jugoslovanska vlada ne približuje narodu, pač pa sc mu je začela odtujevati. Ako so brzojavna in druga poročila, ki jih dobivamo za priobči-tev, resnična, tedaj se nahaja naša majka Jugoslavija na potu, ki vodi proč od narodnega demokratičnega duha Jugo-iljeno lovili in pobijali, da se je slavije in ki vodi v reakcijo, v absolutizem, v diktatorstvo, j to velikansko število skrčilo na
ski. Ko so Zedinjene ameriške države leta 1867 kupile Alasko od Rusije, so ondi živele velike črede tjulenjev, skupaj krog štirih milijonov, vendar so jih v naslednjih 25 letih tako neusmi-
kakoršnjega imajo danes v Nemčiji, Italiji in v Rusiji.
Vse od zaključka svetovne vojne je bila Jugoslavija iskrena prijateljica demokratičnih držav, kakor so predstavljane po Angliji, po Zedinjenih državah in po Franciji. S temi državami, razven Amerike, je imela Jugoslavija iskrene prijateljske stike,#ki so vselej zadostovali, da garantirajo Jugoslaviji samostojnost in podedovano demokratičnost — skratka, Jugoslavija je bila zaveznica in prijateljica demokratičnih držav.
100,000 glav. Tedaj šele je neki mednarodni dogovor zaščitil tjulenje, tako da jih je zdaj na tem otočju 11/2 milijona.
Življenje alaskovega tjulenja (seal-a) je romantično in skrivnostno. Tjulenji prihajajo le po enkrat na leto na Pribilovske otoke, da se ondi razplodijo in spravijo mladiče na svet. Njih prihod je skoraj do dneva iz leta v leto isti. Da si pa tjulenji vprav Pribilovske otoke izberejo za svoj "randi," je pa odtod, ker so otoki neprestano, od pomladi do jeseni, zaviti v naj-gostejšo meglo, kar posebno
rjovenje tjulenjev daleč ven na morje, tako cla sleherni mornar-takoj spozna bližino otokov Pribilov.
Zadnje čase se je to spremenilo. Ministerski predsednik Stojadinovič, kateremu se sicer tudi ne more očitati, da bi imel zle misli o bodočnosti Jugoslavije, mora imeti danes — slabe svetovalce, kar se tiče svetovne politike. Jugoslavi ja se ozira, kar'se tiče njene današnje vlade, proti Berlinu in proti Rimu. V Rimu je Mussolini, neizprosen sovražnik našega naroda, v Berlinu je Hitler, dedni morilec slovanstva. V Parizu so od nekdaj naši največji prijatelji, in mi v Ameriki sej ustreza načinu življenja tjule-trudimo, da ustvarjamo prijateljstvo Amerike napram Ju-jnjev. Ladje, ki plovejo mimo, goslaviji.	I radi megle ne zapazijo otokov,
vs • c, ,	r-.. . . r-. i- n r-.-.	! vendar slišijo ljudje na ladjah
Kaj isce btojadinovic v Rimu, kaj v Berlinu? Trojan-'
skega konja, katerega so Grki poslali v Trojo svojim sovražnikom v darilo, da so s tem darilom5 pozneje uničili Tro-jance0 Današnja jugoslovanska vlada nima ničesar iskati v Berlinu in v Rimu, nasprotno, njen svetovni ugled zginja, ko se pridružuje sovražnikom demokracije. Vse okoli nas nam kaže, da gremo naprej. Jugoslavija mora naprej, toda ne z Mussolinijem in Hitlerjem, pač pa z ameriško demokracijo. Več svobode daste narodu, bolj je zadovoljen in raje posluša pametne postave. Bolj zatirate narodno zavest, tembolj puntarski je narod. Vsa zgodovina nam to jasno i vendar so med njimi paše, ki je
kaže. Mi iskreno želimo, da sledi Jugoslavija demokraciji :njih last po 75 do 100 "žena-" V njej je njena sijajna bodočnost.	' Samci pridejo že nekaj te-
dnov pred samicami na otoke. Ko priplavajo še samice, se začne izbira harema. Gorje ga podjetnim "fantom," ki hočejo kako samico spraviti iz harema ! Samci so venomer le s tem Policijski komisar v New Yorku zahteva, da morajo iti vsi zaposleni, da branijo svoj ha-polici«ti v pokoj, ko dosežejo starost 68 let. Znani kolumnist Jack rem. Tu so odrasli, podjetni Raper od Cleveland Pressa vabi zdaj te policmane v Cleveland, tjulenji 5 in 6 let stari (tudi Temu se bodo z vsemi štirimi uprli clevelandski raketirji, ki ima- družinski očetje so vmes), ki jo zdaj lepe čase.	ogražajo kak harem in če kak
Tjulenji z nezmotljivim nagonom poznajo svoje mladiče in so strahotno dobri plavalci: po 100 kilometrov preplavajo v eni uri in plavajo zdržema prav dolgo časa. če odplavajo "matere" po 250 kilometrov daleč v morje po hrano in se nato vrnejo na otok, spoznajo svojega mladiča med stotisoči raznih mladičev. Če pa je kaka samica v morju ubita, tedaj pogine tudi njen mladič na otoku, ker mu | nobena druga samica ne da niti kapljice mleka.
čim so prvi znaki zime tu, zapustijo tjulenji Pribilovske otoke in jih ni" nato več mesecev videti. šele malo časa pred tem, preden se odpravijo na pot V arktične pokrajine, se zberejo na južnokalifornijski obali, ne da bi se v Californiji prikazali na kopno. Le tisti čas, ko so na Pribilovskih otokih, so tjulenji na suhi zemlji, sicer nikoli in# nikjer ne in še zdaj ni natančno dognano, kod se potikajo v drugih mesecih. — Lovci na tjulenjevo krzno smejo pobijati samo samce brez družic, na kar vlada Zedinjenih držav strogo pazi. S kožami samic sploh ne
Iz Berlina poročajo, da je nedavno na berlinski podzemski železnici nastalo naenkrat veliko razburjenje, železniški uradniki in drugo osobje podzemske železnice so morali namreč vso noč loviti srnjaka, ki je zašel v predor podzemske železnice. Srnjak je namreč ušel iz berlinskega živalskega vrta ter je najprej hotel iti domovat ter se past na neko predmestno pokopališče. Tu pa ga je menda že kdo prepodil, nakar je odhitel proti notranjemu mestu, čeprav je bila že temna noč in so po vseh prometnih plicah gorele slepeče luči, se je vrli srnjak prav dobro izogibal drvečim av-Lomobilistom. Ko pa se je tega naveličal, je kratkomalo po bližnjih ulicah skočil navzdol v predor podzemske železnice. Ker je bilo tukaj tudi preveč slepeče svetlobe, jo je ucvrl dalj skozi predor, in sicer naravnost proti notranjemu mestu, železničarji so morali seveda drveti za njim. Kajpada je bil vrli srnjak precej bolj uren kakor pa železničarji. Ker mu pa železničar, ski možje le niso dali miru, se jim je skril pod vagon podzem-ike železnice, misleč, da ga tam nihče ne bo iskal. Pa se je zmotil. Prišli so možje in ga opaziL li. Nato so tiho prinesli vrvi in ga ujeli v zanko. Drugo jutro so ga vrnili živalskemu vrtu docela nepoškodovanega. Imel je pač srečo, da je ušel v Berlinu, sicer bi bil morda kje na samoti prišel prezgodaj v kuhinjski lcnec..
-o—
Kače so navalile na mesto
Samci-tjulenji so velike živa-J kupčujejo, ker so vse samice
li, 2 do 2.5 metrov dolgi, petkrat so večji ko samice in so mimo tega poligami. Samec ima harem s 40 do 50 samicami,
tjulenjev z Alaske radi razplojenja.
zaščitene
Oglas« v Ameriški Domovini imajo uspeh.
V južni afriški provinci živi velika večina samo takšnih ljudi, ki stikajo za diamanti in zlatom ter si skušajo na ta način olajšati življenje. Vendar pa morajo, kakor za kazen, včasih preživeti malo strahu. Tako se je zgodilo zadnjič prebivalcem glavnega mesta južno afriške province Kimberleya. Letos v teh krajih kar ni hotela nastopiti dež?vna doba. Suša je bila neznosna in pojavile so se v velikanskih množinah razne strupene kače, ki jim vročina vsekakor bolj prija kot pa ljudem. Kače pa se hočejn tudi preživeti in tako so zadnjič navalile proti mestu Kimberle.vu. Prebivalstvo je prevzel nepopisen strah. Velikansko kobro so našli celo na nekem postajališču cestne železnice, drugo, nič manjšo, pa na vrtu samega ravnatelja zlatega rudnika. Njegov edini sinček se je g; al na vrtu in ni niti malo slu-il. da se plazi nekaj metrov proč od njega velikanska strupena kača. Pravijo, da so delavci ravno v zadnjem trenuutku še preprečili, da kača ni pogoltnila otročiča. Dosti so imeli opravka, cla so jo1 pobili. V Kimber-leyu so v strahu pred številnimi kačami zaprli vse šole. Bil je izdan na prebivalstvo tudi poziv, da ne smejo puščati otrok somih,na cesto. Nad kače se je morala spraviti celo policija. Pred kačami pa niso v nevarnosti samo ctrcci, pač pa gotovo ne dosti manj tudi odrasli, ki z največjo previdnostjo odhajajo iz svojih stanovanj na delo v rudnike. Onim pa, ki jim ni treba delati, pa so zdi bolj varno same doma.
Napravili smo sedalo, ter ga pritrdili z srobrotom, da je bila naša "ujšknca" ali gugalnica gotova. Da je ob taki napravi marsikdo telebnil na tla, ko je bila naša gugalnica najbolj v akciji, o tem ni treba poudarjati. Ampak kaj smo se mi zmenili, če se je ta ali oni udaril na koleno ali magari na glavo.
Ko smo se tega naveličali, pa hajdi kozo biti, ali pa žogo, ki je bila pa seveda lesena in smo" jo kar sami stesali in izrezali. Po vsem tem smo se spravili pa k potoku nad ribe in žabe, ki niso imele nikdar miru pred nami. Marsikdo je pri tem lovu štrbunknil v vodo, ali si je pa premalo zavihal hlače in se je kar naenkrat znašel do pasu v vodi. Potem pa hajd sušit se k ognju, živina pa v škodo. Naša živina mi je navadno ušla na zapadno stran, na podpeško polje, Mazeleve in Trojerjeve v Zakotek, Pršinove so jo ubrale gori v Laz, tem ali onim so se pridružile Anškove. Ob tej priliki smo seveda pozabili na ribe in žabe, pa tudi na mokre hlače, ter šli lovit živino. Pri sem smo se prav previdno ogibali, da nas kdo ne zasači ter nam ne navije ušes ali pa jih nam nameče z brezovko po zadnji plati, kar smo pač zaslužili. Najbolj nevarno je bilo pa, ako jo je živina ubrala domov in je pri tem bilo treba prekoračiti železnico. In pripetilo se je, da je bila živina ravno na progi, v tem so se pa zaprle "rampe" ali za-tvornice in nevarnost, da živino povozi, ni bila majhna. Takrat smo pa drveli čez drn in trn, ter od daleč vpili nad živino. Sreča za nas je bila, da so Vrbčev oče, ki so bili tam za železniškega čuvaja in so zapirali zatvornice, cesto preprečili nesrečo. Par-krat je povozilo Trojarjevo živino ter so bili enkrat kar tri, ži-vinčeta namah ubita od brzo-vlaka, ampak ne po naši krivdi. Nek star možak, ki je služil takrat za pastirja, je šel, pa je privzdignil zatvornico ter pognal živino na progo. Ko je šel, da privzdigne še drugo zatvornico, je pridrvel brzovlak ter povozil živino. Zato so potem oče določili domačo hčer Ančko, da je bolj pazila na živino. Na tistem križišču je nekoč povozil vlak nekega Mrlaka, ki je svo-ječasno spremljal v Ameriki škofa Barago.
često se je pripetilo, da smo živino enostavno izgubili v grmovju. Mi smo se spravili nad srake in šoje ter iskali razne ptiče, pri tem pa živino izgubili. Potem smo pa pričeli moliti, zdaj sv. Martinu, pa sv. Trem Kraljem, kajti bali smo se šibe, ki je bila neizogibna, ako se ni pravočasno našlo živine, ali pa jo je kdo drugi zasačil v kaki pšenici ali detelji. V takem slučaju je bil ta ali oni v kleščah, ker šiba je bila neizogibna.
Nekoč smo pa hoteli, da napravimo za našo slavno vas tudi korist in sicer veliko korist. Na vasi je zdaj pri tej, zdaj pri oni hiši zmanjkalo kokoši, katere je odnašal lisjak. Pa napravimo pastirji slovesen sklep, da mi bomo ugnali tega lisjaka.
Slovesno, kakor Liga narodov v Genevi, smo pastirji protestirali proti lisjakovemu početju, ter smo sklenili, da ga uničimo. Ta posvetovalni zbor .je bil gori med našo Korbco in Pršinovim lazom, kjer smo napravili tale načrt. Da gremo pred lisjakovo luknjo, ter gori nad luknjo zakurimo velik ogenj, da z dimom in ognjem uničimo lisjaka. Nabrali smo suhega brinja, potem dosti raznega dračja, katerega je bilo dosti na razpolago, pa se podamo pred lisjakom "dom." Nekaj jih je pazilo na živino, trije
smo šli pa tja nad lisjaka. Eden je kuril, kot bi gorel kres, dva sva pa z gorjačami čakala, kdaj lisjak plane iz luknje, da ga kar tam na mestu pobijemo. Čakamo, kurimo, lisjaka od nikoder. Niti na znanje ni vzel, mrcina. Jaz sem menil, da lisjaka ne bo. Pršinov Lojze je pa ugotavljal, da se je skoro gotovo že zadušil od dima, ki smo ga kadili v luknjo. Da bo pa bolj gotov, smo še naprej kurili ter končno kon-štatirali, da smo lisjaka že končali. Prav veseli smo bili, da kar ponosni smo bili, da smo ugonobili kurjega roparja. To veselo novico smo, kajpada, P°" ve d ali vaščanom, da sedaj lisjaka ne bo več. Ampak to nase veselje ni trajalo dolgo. Nekaj dni po tem dogodku je že zope^ rogovilil po vasi ter pograbil P1'1 nas nekaj kokoši in pa še petelina povrhu. Nekaj časa smo se jezili in trdili, da je najbrže to kak drug lisjak. Končno sflio pa le nekako indirektno dosegli, da je mrcina dobil svoje p'3' čilo.
K nam gori v naše griče Je često zahajal dr. Ivan Tavčar, bivši ljubljanski župan in pa P1" satelj. Tam je imel nekaj časa syoj lovski revir, ki je obsegal Šivcov grič, žalosten grič, V0' tem sv. Jožef ter okolico. Tako pridejo neko jutro ljubljanski jagri: dr. Tavčar, Ivan Hribar. Šraj in še več drugih. Stari Ci-brc in pa Adam, ki sta bila neJ kaka gozdarja, sta najela vec gonjačev, da gremo pojat zajce in jih gonit pred puške lovcev-Ker smo mi najbolj poznali teren Šivcovega in Žalostnega g''1" ča, smo imeli med gonjači pi'v° besedo. To smo se drli gori P° griču ter vpili: U, ta, ta, ta 1,1 tolkli s palicami po grmov/11. Bistriški Blekir je pa trobil na lovski rog, ter komandiral Pse' ki so skakali po grmovju. Kal prepodimo tistega lisjaka, ki .1° je ubral doli, kjer je imel ravfl® dr. Tavčar svoj lovski "štant ter čakal, kdaj mu priženef10 kakega zajca, pa smo mu Prl" gnali lisjaka, katerega je bil Pa dr. Tavčar še bolj vesel. D1' Tavčar pomeri in sproži. Lisj11^ se za hip ustavi ter pogleda nazaj. V tem pa zagrmi Tavčai-jeva dvocevka drugič in lisj*1^ je obležal. Tako smo poma£al1 ugonobiti lisjaka.
(Dalje prihodnjič) Španski vladni zrak0" plove? silno poraženi
Gendave, Francija, 13. decembra. Cela flotila španskih vlad' nih zrakoplovcev je bila poraz na po nacionalistih. Socialisti nameravali napasti nacionah-s nad aragonsko fronto, toda cionalisti so jih pravočasno op;1
žili in uničili dvajset najbolj"1
so
vladnih zrakoplovov, docim nacionalisti zgubili le enega-
J
KRIŽEM PO JUTROVEM
r» mmmtkmm Utlrvlk« K. Kar*
Tekma z volkovi
Prepričal sem se tistikrat, da moj obraz že po naravi ni posebno duhovit. Kajti, da bi se naredil čisto neumnega, tega pa res ne znam. In prav neumen je moral biti moj obraz, čisto bedast, sicer bi si mi ne upala natvezovati takih abot-nosti. Škipetarja sta nas morala vendar videti, če sta res čakala kje v gozdu —.
Zlezli smo v hrib. Gozd se je zredčil, jezdili smo še kakih sto korakov, pa razjahali in privezali konje.
Sitna reč! Nameraval sem se jima v ugodnem trenutku izmuzniti in se vrniti k tovarišem. Za vsako ceno sem moral svojega konja spraviti globlje v -gozd.
Poiskal sem gumb, odpel konju podprsni jermen in se delal, kot da ga mislim rahleje zapeti, pa sem mu neopaženo djal koničasti gumb pod sedlo na golo kožo in jermen še močneje nategnil ko običajno. Učinek moje zvijače se je moral kmalu pokazati.
Aladžija sta medtem poiskala primeren prostor za zasedo. Videlo se je med drevjem po cesti nazaj, sama pa sta bila skrita za skalami. Odložila sta puške in si odpela tudi čakalne. Uganil sem, kaj nameravata. Prepričana sta bila, da mi s kroglami ne moreta do živega, pa sta me mislila napasti s čakani. V metanju ča-kana so Skipetarji zelo spretni. Pa nisem se bal tega orožja. Čakan je podoben indijanskemu tomahawku in v metanju tomahawka je bil moj učitelj neprekosljivi Winnetou.
Prisedel sem, tiho smo se pogovarjali. Cisto tako sta govorila in se obnašala, kot da res hočeta pomagati svojim prijateljem tujcem. Kaj bom rekel in storil, ko se bo pokazalo, da sta pravzaprav sama tista ro parja, to jima je bilo seveda vseeno. Lahko sem v Skopi ju pripoved al o "škipetarskem udaru" pa se dal radi svoje neumnosti in lahkovernosti za norca imeti, če sem hotel.
Gumb je medtem že deloval. Halefov konj je bil nemiren, prhal je in brcal.
Aladžija sta se jezna ozirala po njem.
"Kaj pa je tvoji mrhi?"
"O nič," sem dejal nedolžno.
"Nič—?Nemiren je, izdal naju bo!"
"Zakaj ?"
"No. Škipetarja ga bodeta Cula. Saj divja in skače ko obseden! Vse nam bo pokvaril!"
Mislil je seveda reči, tujci ga bodo čuli—.
"Lahko da bo še huje divjal," sem povedal ravnodušno.
"Se huje—? Zakaj?"
"Ne trpi tujih konj blizu sebe. Ne morem mu te muhe odvaditi. Vedno ga moram privezati v stran od drugih konj."
"Pa ga priveži globlje v gozdu!"
Vstal sem.
"Stoj!" me je prijel. "Pusti odejo in nož tukaj! In tudi saš odloži!"
STANOVANJA V NAJEM
Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje ima vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v naj bolj-Sem stanju.
1397 Addison Road, 6 sob, spodaj
887 Ansel Road, za 2 družini, 4 sobe vsaka
548 E. 123 St., 8 sob
3839 St. Clair Ave., za 1 družino
15937 Whitecomb Ave., hiša za 1 družino, 5 sob Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co. 6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063
Hm—! Bala sta se, da jima kje ne popiham!
"Cemu?"
"Utegnil bi nama uiti," je odkrito priznal. "Odloži turban!"
Lepa reč—! Videla bi, da nimam glave gladko obrite, kakor je predpisano za vsakega p r a v o v ernega muslimana in posebej še za takega pobožnega šerifa —. *
"Kaj ti na misel prihaja!" sem se naredil užaljenega. "Ali sme šerif razgaliti dostojanstvo svoje glave? Poznam naše predpise in natančno vem, kaj smem in kaj ne. Nikdar ne bom onečastil svoje glave in dovolil, da bi mi vetrovi odnesli dušo."
"Pa pusti vsaj nož in odejo! Pojdi sedaj!"
Odvezal sem konja in ga peljal više v gozd. Tam sem ga za silo privezal pa skokoma in v najhujši naglici zdirjal črez drn in strn po! strmini. Za ovinkom sem se spustil na cesto. Tam me nista videla, iztrgal sem list iz dnevnika in napisal:
"Jezdite posamič drug za drugim! Očko in Omar počasi, Halef pa v najhujšem diru! Dva tisoč korakov onstran soteske počakajte!"
Z žepnim nožičem sem pritrdil list na debelo drevo ob cesti. Morali so ga videti. Seveda je utegnil tudi kdo drug priti mimo. Ni bilo 'pomoči, morebiti pa je le pustil list pri miru. Sicer pa so morali to variši vsak trenutek prijezditi.
Dve minuti sem se zamudil s pisanjem in spet sem hitel in hlastal po gozdu v strmino nazaj h konju. Vzel sem mu gumb izpod sedla in konja trdno privezal.
Nisem še bil gotov, pa me je že prišel iskat Aladži.
"Kje tičiš tako dolgo?" me je nahrul.
"Tule pri konju," sem povedal duhovito in ga neumno gledal.
"Vidim. Pa se moraš tako dolgo muditi?"
Njegov glas mi ni ugajal. Rezko sem odgovoril:
"Bom mar tebe vprašal, koliko časa se smem muditi? Sam svoj gospod sem."
"Odslej ne več! Najin si in etoril boš, kar ti velevava!"
"Tako—? Si mi zapovedal, l:ako dolgo smem ostati pri konju?"
"Ne kvasi neumnosti, osel! Poberi se pa pojdi z menoj!"
"Če se mi zljubi!"
Njegovo zapovedovalno obnašanje mi je presedalo. Morebiti se mej odgovor ni čisto ujemal z vlogo pobožnega šerifa, pa da bi hrul v mene, kakor v pobalina, tega pa res nisem mogel dovoliti.
"Tebi se ne sme nič zl j ubiti, razumeš!" se je zadri. "Ce ne greš nemudoma, ti pomagam !"
Stopil sem trdo k njemu.
"Čuj, ne dovoli si preveč! Za osla si me zmerjal —. Če že ne spoštuješ mojega šerifske-ga pokolenja, pa zahtevam, da spoštuješ vsaj mojo osebo. In če ne, pa te bom k spoštovanju prisilil!"
Kar osupnil je.
"Kaka predrznost!" je zav-pil. "Človeče, tvojo smešno osebo naj spoštujem—? Tebe, ki se te samo dotaknem, pa boš od strahu omedlel!"
Zgrabil me je za nadlaket in me stisnil tako krepko, cla bi slabotnejši človek na ves glas zakričal.
Pa smehljaje se sem mu zrl v obraz.
"Bi moral že drugače prijeti, recimo takole—in takole—!"
(Dalje prihodnjič)
Pozimi leta 1844 sem se mudil v Mainu, najsevernejšem delu Združenih držav Severne Amerike, in sem imel dovolj prostega časa, da sem ga lahko posvetil velik del divjim zabavam v tej še tako malo obljudeni deželi. Nobena izmed njih pa me ni bolj mikala ko drsanje. Samotna in globoka jezera v tej severni državi, ki ob strašnem mrazu tamkajšnje zime po več mesecev popolnoma zamrznejo, nudijo ljubitelju te zabave najboljšo priliko zanjo. Čestokrat sem si nataknil svoje zarjavele drsalke in zletel po bleščeči se rečni gladini, da mi je srce kar močneje utripalo. Na enem teh izletov pa se mi je pripetil dogodek, katerega se še sedaj z grozo spominjam.
Zapustil sem hišo svojega prijatelja vprav preden se je zmračilo, cla se z drsalkami spustim kos poti po krasnem .Kcnnebecu, ki teče tik mimo vrat. Večer je bil lep in jasen. Mlaj je sijal na poledenele smreke, ki so obrobljale breg — prava vilinska slika. Vsa priroda je bila tod v tisti tišini, v katero se včasih tako rada pogrezne: voda, zemlja in nebo se je zdelo kot potopljeno v najpokojnejši mir.
Preletel sem morda dve milji po reki navzgor, ko sem prišei do kraja, kjer se je stekal v reko majhen potok. Zavil sem vanj, da preiščem njegov tok. Stoletni borovci in jelke so se] bočili nad njim in tvorili vedno zeleni obok, ki se je bleščal in iskril v zimski obleki; vse je bilo temno pod tem obokom, toda bil sem mlad in brez strahu, in ko sem pogledal v to umetelino podobo večnega pragozda, mi je srce od veselja utripalo. Moj divji hura je zadonel po gozdu in prisluhnil sem zvoku, ki je vedno znova odmevali;-i dokler se ni spet vse pogreznilo v molk. Le sem in tja je kakšen samotni ptič oplazil s perotmi vitko jelko.
Mogočni knezi gozda so stali tod, ko da. bi jih ne moglo upogniti nič razen časa. Mislil sem o tem, kolikokrat se je pač skrival za temi drevesi indijanski lovec, kolikokrat je
puščica z njegovega loka zadela jelena ob tem potoku in kako se je marsikaterikrat moral razlegati njegov divji klic zmage. Opazoval sem sove, kako so plahutale nad menoj, in zadrževal sem sapo, da bi slišal njihovo skovikanje v daljavi.
Iznenada pa je zadonel glas, ki se mi je zdel, da mi prihaja k nogam iz ledu. V začetku glasen in grozen, se je konča-val v eno samo enolično cviljenje. Prebledel sem. Nikdar poprej ni slišalo moje uho takega zvoka; imel sem ga za nekaj nadzemskega, za hrušč, ki ga poraja kakšen prebivalec pekla — tako neizrekljivo divje mi je zazvenel v tej globoki samoti. Zdajci sem zaslišal, kako pokajo veje na bregu, kakor da lomasti žival; kri mi je udarila v glavo v tako silnem navalu, da me je zapekla koža, in čutil sem vsaj olajšanje, da imam opraviti s stvarmi pozemskega izvora, ne pa z duhovi, kakor sem si bil skraja predstavljali Moč volje se mi je povrnila in ozrl sem se okoli sebe po sredstvih za obrambo. Mesec je sijal skozi odprtino, po kateri sem bil stopil v gozdno temo, in ker se mi je zdelo to najboljše sredstvo za svojo rešitev, sem planil notri kot blisk. Razdalja je znašala komaj tri sto čevljev in težko bi bila lastavica prekosila hitrico mojega bega. Ko pa sem obrnil oči na breg, sem lahko opazil dva temna predmeta, ki sta po bliskovito šinila po gošči, tako hitro, da sta me skoraj dvakrat prekašala. Po tej hitrici in krat-
kem laježu, ki sta ga od časa do časa novaljala, sem nenadoma spoznal, da sta dva, mnogo strahu povzročujoča siva volka!
Nikdar poprej nisem naletel na katero teh živali; po tem pa, kakor so mi jih bili opisali, sem imel malo veselja, da bi se z njimi seznanil. Njihova neukročena divjost in ne-utrudljiva moč, za katero se je zdelo, da je del njihove narave, prestraši vsakega popotnika, ki ga zaloti noč. S svojim neutrudljivim galopom, ki lahko upeha sovraštvo psa in lovčev ogenj, zasledujejo ljudi, da jih samo smrt lahko loči cd njih. Gi'movje, ki je obrobljalo brag, je letelo ob meni naglo kot blisk, ko sem švigal mimo na svojem begu. Skoraj bi bil dosegel izhod iz drevesnega obloka, le še sekundo, pa bi bil prilično na varnem, ko se je pojavilo krdelo novih zasledovalcev tik pred menoj, na bregu, ki se je dvigal približno deset čevljev visoko. Nisem imel časa, da bi bil premišljeval; sklonil sem glavo nizdol in zdrčal dalje. Volkovi so poskočili; toda glede moje hitrice so se vračunali, skakali so za menoj, dočim je drvel plen, ki je bil predmet njihovega upanja, venkaj na gladino reke.
Nagon me je vodil po poti domov Lahki snežni kosmiči so se mi drobili na železju drsalk in že sem mislil, da sem svojim zasledovalcem prilično odnesel pete, ko mi je njihovo divje tuljenje povedalo, da so mi spet za petami. Nisem se ozrl, čutil nisem niti veselja niti bojazni, le misel na dom, na vesele obraze, ki so čakali, da se vrnem, na solze, če bi me ne mogli več videti, tovme je venomer prešinjalo, in tedaj se je vsa sila mojega duha in telesa obrnila samo in izključno k temu, da uidem. Marsikak dan mi je minil na drsalkah, nikdar pa si nisem bil mislil, da mi bodo kdaj edino sredstvo, da se rešim. Vsako minuto mi je pravil lajež mojih zasledovalcev, da so mi tik za petami. Prihajali so bliže in bliže; slišal sem korake njihovih nog na ledu in mislil, da lahko čutim njihov globoki dih. Sle-
V mini Bluefield, W. V a. je skočil s tira vlak. pri čemer sta bili ubiti dve osebi 73 pa jih je bilo ranjenih. Reševalci so morali v snežnem viharju, ko so reševali ranjence.
herni živec in sleherna mišica vsega mojega telesa je bila skrajno napeta.
Tisti trenutek sem se ozrl, prestrašen po neznani senci, naokrog, in opazil, da se mi je pridružil neki drugi drsalec. Tudi glede njega se je zdelo, da ga pode; toda niti jaz niti on nisva imela toliko sape, da bi zinila besedo. Drevesa ob bregu so se zdela da plešejo v nejasni svetlobi, in že se me je začela prijemati cmotica. Gonja je bila neznosna, glasovi mojih zasledovalcev pa so bili taki, da so vzbujali grozo — tedaj pa me je nenadoma neprostovoljen obrat zanesel iz smeri. Volkovom tik za nama, ki niso bili v stanu zdržati ali se obrniti, pa je spodrsavalo, da so padali in drčali še dober kos proge naprej. Iz krvavih gobcev so jim viseli jeziki, njihovi beli zobje so se iskrili, temne pisane prsi jim je pokrivala pena, in ko so švignili mimo naju, so jim žarele oči in so tulili od besa in gneva. Nenadoma se mi je porodila misel, da ta slučajni dogodek smotreno izkoristim, da jim uidem — to se pravi, da bi se jim venomer izmikal, kakor hitro bi se približali, ker jih tvorba njihovih nog ovira, da bi tekli po ledu drugače kot v ravni črti. Tedaj sem imel ravno toliko sape, da sem svojemu neznanemu spremljevalcu sporočil ta načrt, katerega je takoj odobril. Temu primerno sva ravnala. Volkovi pa čim so postali spet gospodarji svojih nog, so se znova obrnili preti nama. Gonja se je na progi 50 čevljev dolžine po toku reke spet obnovila. Takoj so nama bili spet za petami, ko sva opisala lok in pustila svoje zasledovalce, da so zdre-vili mimo. Z enim samim pogledom sva se sporazumela o skupnem manevru. Divje tuljenje je pozdravilo najin obrat in volkovi so spet s svojimi kraki spodrsnili po gladkem ledu, oblikujoč popolno sliko nemoči in onemoglega besa. Tako sva pridobila približno 300 čevljev pri vsakem obratu. Dvakrat ali trikrat sva manever ponovila in volkovi so bili od trenutka do trenutka bes-nejši, pa tudi bolj upehani. Bila sva rešena. Nahajala sva se sedaj nasproti hiše in krdelo pastirskih psov, katerih pozornost je povzročil hrušč, se je divje zapodilo iz svojih koč. Volkovi so opustili svoj blazni tek in se, videč, da jim je ušel plen, spustili v beg. Opazovala sva jih, dokler niso njihove temne postave izginile za bližnjim gričem.
Zdaj šele sva si lahko nemo podala roke. Hitela sva v sobo in sedaj mi je moj hitro pridobljeni prijatelj pripovedoval, da je zdravnik in da je hotel k bolniku, ko so ga nenadoma napadli volkovi in ga pognali za menoj. Bil je mnenja, da mi dolguje rešitev življenja, dočim sem si jaz priznal, da sem čutil z njegovo prisotnostjo znatno olajšanje zaradi prestanega strahu in se j znova opogumil. Dovolj, bila j sva rešena.
Yorka, niso resnična. Potopljen je bil samo en parnik in trije pa zadeti. V državnem oddelku ameriške vlade molčijo o dogodku, dokler ne dobijo uradnega re-porta iz Kitajske, toda videti je že, da to pot Zedinjene države ne bodo zadovoljne samo z navadnim japonskim opravičilom. V kongresu že zatrjujejo, da mora ameriška vlada zahtevati "popolno zadoščenje," javno opravičilo in povrnitev vse škode, nadalje slovesen pozdrav ameriški zastavi in druge podrobnosti.
Henry Ford je daroval 1,127 akrov zemlje za delavske hiše
Detroit, 13. decembra. Zastopnik Ford Motor Co. se je danes izjavil, da je daroval Henry Ford 1,127 akrov zemljišča v mestu Dearborn. Svet je namenjen, da se zgradijo na njem moderne hiše za delavce. Darovana zemlja je vredna najmanj $1,-500,000. Delavec, ki bo gradil hišo, bo potreboval kupiti le material in plačati za delo, dočim je zemlja prosta. Najmanj 5,000 novih hiš se lahko postavi na tem zemljišču. Vsaka hiša bi imela pri tem dovolj obširen vrt. Govori se tudi, da namerava Ford sam začeti z gradnjo hiš za svoje uslužbence, ki bi se naselili v teh hišah in plačevali malenkostno najemnino, ki bi zadostovala, da se pozneje plačujejo davki in izvrše potrebna popravila. Nadalje pravi poročilo, da bi Henry Ford izdeloval sam potrebni material za gradnjo hiš, katerega bi prodajal za ceno, kot njega velja.
Direktor javne varnosti
Direktor javne varnosti v Clevelandu Eliot Ness, desna roka župana Burtona, o katerem pišejo, kako je delaven, je bil od zadnjih volitev, torej v petih tednih, že sedemkrat odsoten iz Clevelanda po tri ali več dni. Pohaja na razne bankete v drugih mestih in državah, kjer dela propagando za Burtona pri republikancih. Burton upa dobiti republikansko predsedniško nominacijo v letu 1940. In na mestne stroške si pripravlja udobna tla.
MALI OGLASI
za praznike
Obiščite in si nakupite potrebno in primerno opravo za moške, fante in otroke, in sicer suknje, obleke, Hlače, jopiče, klobuke, čepice, srajce, kravate, ovrat-ne rute, spodnjo obleko, nogavice, rokavice, pasove in sploh vso moško, fantovsko in otroško opravo v znani domači in zanesljivi trgovini
FRANK BELAJ
6205 St. Clair Ave.
Išče se ženska
za hišna opravila na farmah. Zglasi naj se na 929 E. 207th Street.	_ (293)
V najem
se dajo dve sobi, kuhinja in spalnica za dve postelji. Vprašajte na 1007 E. 63rd St.
(Dec. 14. 16. 19.)
DNEVNE VEST!
Otroke ki s„ bili zadeli od paralize. učijo plavati, ^se junije bolj gibljejo in do-Ut70Ke, hi. so	»riveždo, da leži na vodi hi posebna učiteljica ga ud,
bivajo nazaj mojo moc. Otrotgt pun* ,
kako naj giblje z udi.
Zedinjene države ne bodo zadovoljne z navadnim
japonskim opravičilom » *
Washington, 13. decembra. Razmere med Zedinjenimi državami so danes bolj napete kot so bile kdaj v zadnjih letih, ker so japonski topovi potopili ameriško topničarko Panay, katero so obstreljevali. Ameriški državni oddelek šs nima vseh podatkov kako se je stvar pripetila, ker ameriški poslanik v šangaju še ni uradne poročal. Prvotna poročila, da so Japonci potopili tudi tri parnike, ki so bili last Standard Oil družbe iz New
MOŠT IN SODI Ako želite res dober mošt in sode po nizki ceni, tedaj se z klešite takoj pri
FRANK GABRIEL 1210 E. 60th St. ali pa na 1383 E. 53rd St.
(Dec. 10. U. 14.)
PIANE se prodajo po zelo j nizki ceni; dobro ohranjene. I Norwood Appliance & Furniture I Co. 0104 St. Clair Ave. j	(Tues. Thurs. X)
dobTr" r e m o g
i	VO ZMERNI CENI
L. R. Miller Fuel Co.
1007 E. (ilst St.
ENcliiioU 1032

C

Železna cesta
ROMAN
"Neale!" je šepnila. "Fres-na sem videla!" . "Kdo je to?" je začudeno vprašal Neale.
"Eden iz Duradove tolpe."
"Aha!" je vzkliknil Neale in potegnil Allie v stran. "Ali se ga bojiš?"
"Do smrti ga ne bom pozabila. On je eden tistih štirih razbojnikov, ki so zažgali Slin-gerlandu kočo in so me odvedli."
Neale se je zdrznil, kakor da ga je pičil modras, in krčevito privil devojko k sebi. "Tudi jaz sem ga videl. Bil je s tistimi klateži, ki so nas posetili v Slingerlandovi dolini .. . Velik, širokopleč, z rdečim obrazom in hudobnimi očmi."
"To je Fresno. Najbrže je taboril s svojo tolpo pri kopačih."
"Saj ne ve, da si tukaj, Allie. Nič se ne boj."
Allie se ga je oklenila; spet je začutila neizmerno grozo, s katero jo je navdajala misel na to svojat. Pomiril jo je, delaje se brezskrbnega, kar pa
JZta hozič
boste najbolj razveselili svojce s predmeti, ki so potrebni v kuhinji in stanovanju ter imajo trajno vrednost.'
ELECTRIC
ALARM CLOCK CURLING IRON CORN POPPER COFFEE MAKER COFFEE
PERCOLATOR CARPET CLEANER HAND CLEANER HEATER HOT PLATE HEATING PAD IRON
KITCHEN CLOCK
MIXER
TOASTER
REFRIGERATOR
THERAPEUTIC
LAMPS WAFFLE MAKER
Vaše mladoletne sinove pa razveselite z električnim vlakom.
Za božično drevesce imamo izbero lučič, brez žic ali z žicami.
Posebnost pa je ravno sedaj: znatno znižane cene na GRAND kuhinjskih pečeh. Naročite jo sedaj, da se vam jo prav inštalira ter da bo potica in božično kosilo pripravljeno na novi GRAND.
Se priporočamo
JOS. KALAN IN SIN
TRGOVINA ŽELEZNINE
6421 St. Clair Ave.
vogal Addison Rd.
VLOGE v tej posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
nikakor ni bil, in ji je zabičil, naj se ne gane iz tega varnega kotička. Nato se je vrnil na svoje mesto v sosednji izbi.
Dan je naglo mineval. Ob-legovalci so čakali in odlašali, kakor bi se igrali. Neurejeno streljanje je trajalo vse popoldne. Včasih je stekel kak predrzen delavec s postojanke na postojanko in Sjuzi so ga obsuli z besno salvo; prav tako so branilci brezumno streljali na vse, kar je bilo podobno Indijancu. Do pravega boja pa ni prišlo.
Kmalu se je pokazalo, da čakajo Sjuzi teme. V sivem večernem somraku je zletela z loka užigalna puščica in je na-lik padajoči raketi začrtala v zrak krivuljo sršečih isker. To je bilo znamenje; peklenski krik se je vzdignil vse naokoli. Pokanje indijanskih pušek je utihnilo. Ko je nastopila noč, so se z vseh strani zaiskrili majhni plamenčki; Sjuzi so se pripravljali na obstreljevanje tabora s točo gorečih puščic.
Anderson se je posvetoval z Baxterjem, kaj bi bilo storiti. "Obkoljeni smo," je rekel jasno in kratko. "Rdečekožci nas mislijo ugnati z dimom. Prekleto žaltava bo."
A že je bil zrak mahoma poln sršečih ognjenih prog in trakov. "Hura!" kopačev je izzivajoče odgovarjal bojnemu kriku divjakov. Ploha isker se je usipala na tabor. Sjuzi so bili prestali streljati iz pušek; zvok njihovih glasov je kazal, da so se v zaščiti teme splazili bliže k zaslonu.
In zdajci je vzplamenela onkraj barikade žarka svetloba; eden izmed šotorov se je bil vnel. Indijanci so zmagoslavno zatulili. Neale in njegovi spremljevalci so se potuhnili v senco. Od plamenov gorečega šotora se je užgal sosednji šotor. Toda nobenega Indijanca ni bilo na izpregled. Tuljenje je utihnilo. In tisti mah je Neale začul gluho udarjanje puščic. Skoro obenem je vz-plapolala streha inženjerske barake, napravljena iz platna, razpetega po lesenem ogrodju. V naslednjem trenutku je objel plamen streho kladare. Po-zorišče je bilo razsvetljeno kakor za belega dne. Spet so je-le pokati puške. Spretni Indijanci so sipali svinčenke in puščice v prostor za barikado in na stene poslopja, med tem ko branitelji niso imeli kam pomeriti.
Anderson, Neale in Baxter so se mrko posvetovali. "Sodim, da je igra izgubljena," je rekel izvidnik. "Spravite ženske venkaj."
Neale se je splazil ob barikadi do vrat. Na tej strani poslopja je bila gosta tema, toda sence so' se počasi zred-čile. Stisnil se je k steni, umi-kaje se zrnom, ki so žvižgala mimo njega. Videti je bilo, da so dobili Indijanci za kla-daro ojačenja. Neale se je splazil dalje in je pogledal izza vogala. . Goreči šotori so razsvetljevali ta konec bojišča. Videl je kopače, kako so begali sem ter tja in streljali, nekaj Aa tej, nekaj na oni strani koče; mnogo ljudi se je prerivalo med vrati in okoli oken. Neale se je brzo umaknil k oknu na temni strani koče in je zlezel noter. Vrata v tem prostoru so bila odprta in skozi odprtino je Neale videl besnenje požara na strehi inženjerske barake. Slišal je vreščanje žensk; očividno so tudi
one hitele iz koče. Neale je stekel v izbo, v kateri je bil pustil Allie. Zaklical jo je po imenu. Nič odgovora; toda naraščajoči hrup pred okni je pregluševal njegov glas. V izbi je bilo tema. Neale je tipaje dospel ob steni v kot za ognjiščem. Allie ni bilo nikjer. Izba je bila prazna. Ko se je sklonil in segel nizko ob tleh, je z rokami zadel ob vrečico, ki jo je bil pustil v Alli-činem varstvu. Najbrže jo je bila vrgla od sebe, ko je bežala iz goreče koče. Toda Allie hi bila možna tega; bila bi držala vrečico, dokler bi imela le še količkaj moči in zavesti. Neale je pretaknil vse kole. Metež pred oknom je postajal čedalje hujši. Slišal je prasketanje lesa nad seboj; kla-dara je gorela kakor goba. V zadnjem prostoru je bil že spopad. Možje so se borili, kričali in metali drug drugega ob tla. Neale ni videl ničesar ra> zen senc zajetnih postav in bliskanja strelov. Nekdo je s se kiro razbijal vrata.
In zdajci je ponehalo prasketanje, hrup požara in bojni krik, ali pa je vse to utonilo v novem, grmečem trušču. Neale je planil k oknu. Plameni gorečih šotorov so ugašali. Toda na robu svetlobnega kroga je videl vrsto jezdecev, ki je dre-vila na pozorišče.
"Vojniki!"
Počasi se je zdanilo. Jutranja luč je razodela marsikaj. Sjuzi so bili izginili, ne da bi ostavili kako sled, po kateri bi bilo moči oceniti njihove izgube. Inženjerska baraka, kla-dara in šotori so bili pogoreli. Oprava, posteljnina, živila, o-rodje, pristroji in vse dragocenosti razen listin, ki jih je bil reijil Neale, so bile izpre-menjene v pepel. Vojniki, osvoboditelji delavskega tabora, so bili obsojeni na post, dokler jim vlak ne pripelje novih zalog. Mnogo kopačev je bilo ranjenih, nekaj težko, a nobeden do smrti. Devet ljudi so pogrešali; med to devetorico je bila tudi Allie Lee.
Udarec je bil strašen, a vendar se Neale ni zrušil pod njim. Mnenje sočutnih prijateljev, da je Allie na vrat na nos planila iz goreče koče in pala Sjuzom v roke, se mu ni zdelo verjetno. Vrnil se je s kopači v njihov tabor; in nič se ni začudil, ko je opazil, da je karavana voz, ki je počivala nedaleč od tabora, ponoči izginila brez sledu. Sledil jo je do sosednjega tabora, a tam so se kolotečine izgubile na razvoženi cesti. Drugi dan je jahal prav do Bentona. Toda vse njegovo iskanje in povpraševanje je bilo zaman. Žalost, gorje in obup so navalili nanj, toda niti v sanjah ni pomislil na to, da bi se vdal v' usodo. Vse, kar mu je bila Allie povedala, je oživelo v njegovem spominu; šele zdaj je dojel resničnost njenih besed. V misli, da je prišla spet Durandu v roke, je bila vendarle senči-ca upanja in tolažbe: tako vsaj ni bila prepuščena lopovom, kakršen je bil Fresno. To upanje, naj je bilo še tako obupno, je imel kolikorkrat mu je ostala med delom le urica odmora.
In tako je Neale za dne opravljal svoj trudapolni posel na progi, pozno popoldne pa se je vozil z delavci v Benton. Ce je bila Allie Lee še živa, je
morala biti v Bentonu. * * *
Neale se je naselij pri svo jem prijatelju Larryju. Izpr-va je hotel zamolčati cowboyu najnovejše dogodke: kako je našel Allie Lee in kako jo je že v drugo izgubil; in ko ni več kazalo odlašati priznanja, se je le nerad izneveril prvotnemu namenu.
Larryju je šla novica do živega. Najbolj verjetno se mu je zdelo, da je pala Allie Lee
spet Indijancem v roke. Vendar pa se je divje togotil na ljudi Fresnovega kova, na vso to razbojniško in obupanjaško svojat, ki je bila v Bentonu tako mnogoštevilna.
Neale je prosil cowboya, naj bo oprezen, naj se ne prenagli, ampak naj čaka, da stvari do-zore, in naj mu bo s tem v oporo, namesto, da bi s svojo vročekrvnostjo še pomnožil težave.
"Zdi se mi, dečko, da je Allie izgubljena," je mrko rekel Larry.
"Ne, Larry, ne! To ni mogoče. Če bi bila mrtva — ali pa — oh, saj bi moral čutiti!"
A Larry se ni dal uveriti. Poznal je okrutnost življenja na meji in vedel je, da skoro ni upati njene rešitve.
"Mislim, da si ogledam tega Fresna, če ga dobim v pesti," je zagodrnjal. In še globlje
Tudi v Angliji so se začela dekleta trenirati po zgledu Rusije, Nemčije in Italije, da bi tj času potrebe lahko tudi zgrabile za orožje.
Harry L. Hopkins, vrhovni načelnik WPA je nagovoril 400 županov v Washing tonu, ki so prišli prošnjo, da, se WPA dela nadaljujejo po deželi.
35 LET
nego dotlej se je vrgel v brezumni vrtinec bentonskega življenja.
Nekega večera je Neale našel cowboya doma, ko se je vrnil z dela. Čuden je bil videti Larry, ko je stal sredi sobe v sivem somraku in držal pas s samokresom v rokah. Neale je navil svetiljko in je posveti! nanj.
"Alo, Larry! Kaj ti je, da si tako bled? Žalost te je pogledati."
"Iz tiste plesalnice so me hoteli vreči," je rekel Larry.
"Kje?"
"Pri Stantonovi."
"Nu, pa so te vrgli?"
"Ho, ta bi bila lepa. Odšel sem mirno, sam od sebe. In kak večer jim izpraznim bezni-co."
Neale ni vedel, kaj naj misli. Mišice na cowboyevem obrazu so bile nekam ohlapnile; stisnjene ustnice so mu vzdrh-tevale in roke so mu trepetale. Natcj je resnobno in mrko zar mahnil s težkim revolverskim pasom, kakor da se ne more odločiti, da bi ga odložil, pre-
den leže spat.
"Red, menda nisi" zgrabil za samokres!" je vzkliknil Neale.
V SPOMIN
prve obletnice smrti naše preljubi jene in nepozabne hčerke in sestrice
FRANCES PRAH
ki je umrla 14. decembra 1936.
Še vedno nam teko solze, misli nam k Tebi hite; ljuba sestrica in hčerka, veseli se med angelci zdaj.
Žalujoči ostali: Frank in Frances Prah, starši.'
Annie, sestrica. Cleveland, O., 14. dec. 1937.
^HIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIimiMllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIII's
I Zadnji mesec |
A
kampanje
ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI
KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki
KAMPANJSKE NAGRADE
Za sedanjo kampanjo so določene sledeče nagrade:
ODRASLI ODDELEK
i-1- «	_
Za vsakega novega člana(ico), ki se zavaruje za $ 250 se plača $1.50	S
Za vsakega novega člana (co), ki se zavaruje za $ 500 se plača $2.50	5
Za vsakega novega člana (co), ki se zavaruje aa $1000 se plača $5.00	S
Za vsakega novega člana (co), ki se. zavaruje za $1500 se plača $6.00	5
Za vsakega novega člana (co), ki se zavaruje za $2000 se plača $7.00	S
—Poleg tega Jednota plača tudi $2.00 za zdravniško preiskavo—
£
MLADINSKI ODDELEK	S
2
Za vsakega člana (co) pristoplega(o) v razred "A" ali "B," navadne 5 življcnske zavarovalnine (Ordinary Life Certificate) se plača $1.00.
Za člane pristopile v razred "P" 20 letne "Endowment (Twenty g
Year Endowment Certificate) zavarovalnine se plača sledeče nagrade:	5
£
Za $ 250.00 zavarovalnine........................$2.00	.S
Za $ 500.00 zavarovalnine........................ 3.00
Za $1000.00 zavarovalnine........................ 4.00
- S
Fiipcmba: Zgoraj določene nagrade se plačajo šele potem, ko je	S
novo pristopili član plačal 6 rednih mesečnih asesmentov. Do nagrad	s
so upravičeni posamezniki, ki bodo nove člane (ce) za pristop pridobili-	S
Pele? zgeraj navedenih nagrad se bo plačalo društvenim tajni-	S
kom in tajnicam še posebne nagrade po $5.00 za vsakih 10 članov in	5
članic nad številom članstva, ki ga je društvo imelo 1. aprila 1937.	S
VAŽNO! Tekom sedanje kampanje se v mladinski oddelek spre-	S
jetna člane in članice brez zdravniške preiskave in to v vseh državah,	s
razen v državah Connecticut, New York in Ohio. V teh treh drža-	s
vah morajo biti prosilci zdravniško preiskani, za kar Jednota plača	; 50c za vsako zdravniško preiskavo.
?IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIII(1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI'II»T

BOŽIČNA DARILA
Najbolj pripravno darilo je darilo za dom—ker je najbol j trajajoče in najzadovoljivejše. Oglejte si našo popolno zalogo pohištvenih daril in novosti.
Najbolj zmerne cene—lahKa odplačila—iVelikj* izb era
Mi vam bomo z veseljem svetovali in priporočali pripravno darilo.
A. GRDINA & SONS, Inc.
6019 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2088
15301 WATERLOO RD. KEnmore 1235
Z,asiortj 1938 Koledarji Zastonj