Poštnina plačana v gotovini
Stev. 268
V Ljubljani, petek 28. novembra 1940
Cena Mn 1*-
Romunija in Slovaška pristopata k trojni zvezi
Pristop Bolgarije in njen morcb tni nastop proti Grčiji pa sta odvisna od stališča Turčije, ki izvaja obsežne vojne priprave
Bukarešta, 22. novembra, m. V rodilnih romunskih političnih krogih zagotavljajo, da bo Romunija danes uradno pristopila k trojni zvezi. Voditelj države Antonescu in zunanji minister Sturza bosta v Berlinu podpisala listino o pristopu Romunije k tej zvezi.
Bratislava, 22. novembra, m. Transcontinent Press: Slovaški tiskovni urad poroča, da je nemška vlada povabila predsednika slovaške vlade in zunanjega ministra dr. Tuko, naj pride na obisk v Berlin. Dr. Tuka bo odpotoval v Nemčijo v soboto 23. novembra.
Ni dvoma, da bo dr. Tuka pri tej priliki podpisal pristop Slovaške k trojni zvezi.
Bukarešta, 22. novembra, m. Vse bukareštan-sko časopis>e se bavi z razgibanim političnim delovanjem Nemčije in Italije. Nekateri časopisi sodijo, da se bo trojni zvezi v kratkem pridru-£ar*ia- Dopisnik »Curventula« poroča iz t>on]e, da tamkajšnji politični krogi zatrjujejo, Bolgarija kmalu spremenila svojo obramb-?° ”ey^raInost v spopadu med Grčijo in Italijo in da bo bolgarska vlada v kratkem poslala grški a“i posebno spomenico, v kateri bo obrazložila svoje ozemeljske zahteve.
Seveda je stališče Bolgarije in tudi njen pristop v trojno zvezo odvisen zlasti od Turčije. Tur^ čija ne daje nobenih političnih izjav in ne sili v nobena pogajanja, temveč ostaja zvesta svojemu znanemu stališču da se bo z vsemi silami uprla kakršnim koli poskusom, naperjenim proti njenim koristim. Zaradi tega je izdala obsežne obrambne ukrepe ter zbrala na svojem evropskem ozemlju polmilijonsko armado, ki j© pripravljena nastopiti proti vsakemu bolgarskemu poskusu, ali
poskusu kake druge vojne sile čez bolgarsko
ozemlje.
Berlin, 22. novembra. (DNB.) Upravitelj romunske države An*onescu bo bival v palači Bel-ievue z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Danes popoldne bo Antonescu sprejet pri Hitlerju. V soboto popoldne bo Antonescu obiskal Goringa in Hessa. Prirejenih bo več sprejemov na čast romunskim gostom, ki bodo Berlin najbrž zapustili v nedeljo.
Napovedi o konferenci Jugovzhodnih evropskih driav
Politični in gospodarski posvet driav, ki jim je kaj do miru
Budimpešta, 22. nov. m. Predsednik madžarske vlade grof Teleky in zunanji minister Csaky sta se s svojim spremstvom vrnila z Dunaja v Budimpešto. Na postaji ju je sprejela velika množica ljudstva.
26. dan vojne med (talijo in Grči.o
Velike bitke v Albaniji
Grki poročajo, da je njihova vojska pred Argfrokastrom pri Ohridskem jezeru, ko je prebila vse italijanske obrambne postojanke
In
Nekje v Italiji, 22. nov. Stefani. 167. italijansko vojno poročilo pravi: Na grškem bojišču, zlasti pa Da odseku pri Korči, so neprestani sovražnikovi napadi naleteli na močan odpor naših čet in so bili °dbiti. Naše letalstvo je bombardiralo sovražnikova oporišča v Prevezi, vojaške objekte pri Trikali in Pri Korči. Izgubila so se štiri naša letala.
Atene, 22. nov. o. Reuter. Uradno poročajo iz •Aten, da so hudi boji na vseh odsekih bojišča v Albaniji. Pri Korči (ki leži 30 km v notranjosti Albanije) so grške čete zajele 15 poljskih topov, med temi sedem težkih, večje število strojnic in mnogo živeža. Grki so izvedli nov močan protinapad in prodirajo od Korče proti jugoslovanski meji k mestu Pograd ob Ohridskem jezeru. Na jugu so Grki prebili več italijanskih postojank, na vse mestih Grki obkoljujejo italijanske čete. Grške čete so se približale Argirokastru na 10 km. Angleško letalstvo zelo pomaga grškim četam in dovaža živež prodirajočim Grkom z letali. Grško in angleško letalstvo bombardira in obstreljuje umikajoče se italijanske čete.
Na srednjem delu bojišča so Grki prebili naj-"ujlš® ita.liianske postojanke ter pt>>dirajo proti zahodu. Prvi njihov cilj je Argirokastro. Čete, ki so prišle do Ohridskega jezera, bodo skušale napredovati prot. Elbasanu in prestolnici Tirani, ki ezita sredi albanskega ozemlja. Italijanski oddelki se na vsem bojišču umikajo, čete, ki so v pokrajini okoli Argirokastra, skušajo doseči pristanišče Santi Quaranta, toda bati se je, da jim bodo Grki, ki prodirajo ludi od juga ob obali, umik odrezali, Grki napredujejo na vsem bojišču od morja do Ohridskega jezera in imajo dozdaj v oblasti desetino albanskega ozemlja Zveza med zahod-
nimi in vzhodnimi italijanskimi divizijami je z grškim prodorom na sredini bojišča pretrgana. Na vsej, dve sto klometrov dolgi fronti, niso Italijani obdržali niti enega utrjenega položaja. Albanske čete v italijanski vojski v velikem številu prehajajo h Grkom in pravijo, da se širi upor med civilnim prebivalstvom. Včerajšnjim letalskim napadom na albanska mesta je poveljeval vrhovni poveljnik grške vojske general Papagos sam.
Atene, 22. novembra. Atenska agencija: Poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 25 pravi: Grške čete so v Epiru po končanih bojih napredovale v smeri proti severu. Pri Korči so grške čete dosegle nove uspehe in ko so prekoračile višine pri Korči prodirajo sedaj v smeri proti za-padu. Grška letala so bombardirala letališče v Ar-girocastru, ter zbiranje sovražnih čet za fronto. Italijansko letalstvo je bombardiralo dve mesti v Epiru in Tesaliji. Bilo je več človeških žrtev.
Včeraj opoldne je bil predsednik vlade grof Teleky sprejet v daljšo avdijenco pri regentu Hor-thyju. Prihodnje dni bosta sklicala zunanjepolitična odbora v senatu in poslanski zbornici skupno sejo, na kateri bo zunanji minister grof Csaky poročal o dunajskih razgovorih in o pristopu Madžarske k trojni zvezi. Madžarska politična javnost z gotovostjo pričakuje, da se bodo morda ie v najkrajšem času zastopniki jugovzhodnih evropskih držav, ki jim je kaj do ohranitve miru in ustvarjalnega sodelovanja, seili na konferenco, na kateri bodo razpravljali o nekaterih važnih gospodarskih in političnih vprašanjih.
Belgrad, 22. nov. m. Danes je odpotoval v Budimpešto belgrajskl župan Jevrem Tomič, ki bo vrnil obisk budimpeštanskemu županu. Z županom Tomičem potuje tudi več občinskih odbornikov. — V Budimpešti bodo ostali več dni.
Romunska kraljica v Belgradu
Belgrad, 22. nov. m. Davi ob eni je prispela v Belgrad Nj.Vel. romunska kraljica Helena v spremstvu dvome dame gospe Kataldžičeve. Na donavski železniški postaji je kraljico Heleno sprejelo Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Pri sprejemu so bili navzoči tudi maršal dvora Boško Čolak Antič s pomočnikom Bobičem-Djalskim, dalje general Leko, romunski poslanik Viktor Cadere s soprogo, adjutant Nj. Vel. kralja Kataldžič, dvorna dama gospa Lozaničeva in upravnik mesta Belgrada Drinčič. Kraljica Helena se je prisrčno pozdravila s svojo sestrično kneginjo Olgo. S postaje sta se odpeljali na dvor, kjer bo romunska kraljica Helena gost kneza Pavla in kneginje Olge.
Kratek oddih v nemških napadih na Anglijo
Berlin, 21. nov. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Nemški vojni čolni so v številnih borbah s premočnimi britanskimi oboroženimi silami potopili od začetka vojne ogromno sovražnikovih vojnih ladij s skupno tonažo 11.300 ton, med katerimi je tudi šest rušilcev in dve podmornici. Ladijski prostor, ki so ga bojni čolni potopili sovražnikovi trgovski mornarici, je dosegel 212.000 ton. Šele zdaj je bil prvikrat uničen en
Po Birminghamu - šesturno angleško nočno bombardiranje Duisburga
Berlin, 22. nov. DNB. Uradno poročajo: V noči med 20. in 21. novembrom so britanska letala izvedla napad na nemška letališča v zahodni in severni Franciji. Noben cilj ni bil zadet. Tudi napadi na več krajev v jugovzhodni Nemčiji so ostali brez znatnejšega uspeha. Samo v neki livnici je bila zadeta delavnica ter plinska centrala. Povzročena škoda je bila v najkrajšem času popravljena. Dve nemški letali se nista vrnili.
London, 22. nov. Reuter. Angleška letala so v povračilo nemških napadov na Coventry in Birmingham izvedla v noči od srede na četrtek enega naj-
hujsih napadov na mesti Duisburg in Ruhrort. Sest ur je prihajal val za valom angleških letal in bombardiral železniška križišča, postaje in ladje na Renu, ki dovažajo premog iz ruhrskih premogovnikov. Prva letala so zmetala bombe manjšega kalibra, ki so povzročile požare in tako razsvetlile važne objekte, na katere so druga letala metala bombe težkega kalibra. Do petih zjutraj je bilo mesto izpostavljeno neprestanemu bombardiranju. Bombardirali so doke, velika skladišča, železniške postaje in druge pomembne stavbe. Po poročilih letalskih oglednikov so povzročili Angleži ogromno škodo in veliko požarov, ki so še drugi dan divjali.
Prestolni govor angleškega kralja:
Velika Britanija je enodušna v ideji svobode, pravice in varnosti
Anglija ne bo odložila orožfa do končne zmage
London, 22. nov. Reuter: Angleški kralj Jurij VI. je včeraj otvoril zasedanje obeh zbornic z naslednjim prestolnim govorom: Člani spodnjega doma, moji narodi in zavezniki so prežeti z isto odločnostjo nadaljevati vojno, dokler ne bo zagotovljena svoboda. Šele potem bodo mogli narodi zopet sodelovati v svobodi in socialni pravičnosti. Prepričan sem, da zmaga ni odvisna samo od oborožene sile mojega imperija in mojih zaveznikov, ampak tudi od civilnih obrambnih sil, od vztrajnega in marljivega dela mojih narodov. Oni prenašajo danes potrpežljivo vojne nevarnosti ter hude preizkušnje. Nepremagljiva sila moštva trgovske in vojne mornarice je zasijala v novem blesku našega starega pomorskega izročila. Odpor naroda je naletel na začudenje pri prijateljskih silah. Odnošaji moje vlade z vlado Združenih dižav ne morejo biti prisrčnejši m v tem trenutku z največjim zadovoljstvom slični, da količina vojnega materiala, ki prihaja iz
Združenih držav, stalno narašča. V teh odločilnih dneh človek občuti veselje, ko ve, kako eno-dušni smo v ideji svobode, pravice in varnosti.
V gornjem domu je bil prebran drugi prestolni govor, ki se glasi: Že več kakor eno leto dni moje oborožene sile na morju, kopnem in zraku branijo svobodo. Nemčija je podjarmila številne svobodne narode, ki so živeli v miru. Srečen sem, da imam priliko tukaj sprejemati vlade zasedenih držav. Vesel sem, da njihove oborožene sile nadaljujejo borbo skupno z mojimi oboroženimi silami. Vojaški poraz je hudo zadel Francijo, ki je bila primorana zaprositi za premirje. Italija je izkoristila nesrečo Francozov ter se postavila ob stran napadalca, sedaj pa je napadla Grčijo. V tem boju pozdravljam svojega vojaškega druga, kateremu bo moj imperij dal vso svojo možno pomoč.
Grki so pripravljeni, da uspešno store svojo dolžnost, moja država pa prevladuje v teh
nemški bojni čoln ob priliki napada na angleško vzhodno obalo v boju z več angleškimi rušilci.
V noči med 20. in 21. novembrom je nemško letalstvo razen že objavljenega velikega napada na Birmingham nadaljevalo s svojimi maščevalnimi poleti nad Londonom. Drugi napadi so bili namenjeni pristaniškim napravam pri weimouthu, Nordhamp-tonu, Bernmoutbu in drugim vojaškim objektom. Včeraj se je delovanje omejilo na nasilne ogledni-ške polete zaradi vremenskih razmer.
London, 22. nov. o. V zadnjih 24. urah so bili letalski napadi na Anglijo zelo omejeni. Le posamezna letala so napadla mesta na jugu Anglije in v sredini države. Podnevi so Angleži sestrelili en nemški bombnik, sami pa so izgubili eno lovsko letalo. Ponoči so nemška letala vrgla več bomb v več mestih v vzhodni Angliji in na nekatera mesta v južni Angliji. Povzročena škoda je zelo majhna. V današnjih jutranjih urah pa se je delavnost nemških letal povečala. Smrtnih žrtev ni veliko.
Tretji angleški napad na Taranto
London, 22, nov. o. Reuter: Včeraj je angleško letalstvo izvedlo nove napade na Tirano in Drač ter povzročilo velika razdejanja na vojaških objektih. V Draču so bombardirali pristanišča in pa ladje, ki so trenotno bile tam zasidrane. Druge skupine letal so bombardirale Taranto in neka druga pristanišča v Italiji. Podrobnosti o obeh napadih dosedaj še ni.
Brezobzirno bombardiranje Aleksandrije po italijanskih letalih je dozdaj povzročilo stotine žrtev med civilnim prebivalstvom tega egiptovskega mesta. Zaradi tega v Egiptu vedno bolj raste odpor proti Italiji. Ti brezobzirni napadi so v ostrem nasprotju z uradnimi zatrdili, da se Italija ne vojskuje proti Egipčanom, temveč samo proti Angležem, zato naj Egipt čimprej napove vojno Italiji, piše egiptski dnevnik »Al Balakc.
krajih po dragocenih zavezniških pogodbah z Egiptom in Turčijo. Z zadovoljstvom sem zvedel odlok vlade Združenih držav, da nam odstopajo 50 rušilcev. Prekrižanje nemških načrtov za napad na Veliko Britanijo, odločna obramba Egipta in Sudana in posrečen napad na italijansko bro-dovje, vse to potrjuje našo moč in naše zaupanje v končno zmago. Današnja vojna ni samo vojna dveh narodov, ampak je spopad dveh temeljnih idej. Mi ne bomo omahovali in ne bomo odložili orožja vse dotlej, dokler ne bomo dosegli ciljev, ki smo si jih samim sebi postavili.
Vesti 22. novembra
S pristopom Madžarske k trojni zvezi se vpliv Anglije omejuje samo še na nekaj otokov v Evropi. Bliža se pa dan, ko bodo tudi ti otoki, ki so po pristopu Madžarske čisto osamljeni, izginili. V novi red bodo morale pristopiti vse evropske države, razen Švice in Švedske. Grčija, ki se je uprla splošni volji Evrope, bo morala sama nositi posledice. Ker je za tako ureditev tudi Rusija, bi poseg Amerike v sedanji boj pomenil napoved vojne vsemu svetu. Tako in podobno modrujejo italijanski, nemški in madžarski listi ob omenjenem dogodku.
Petrolejske naprave pri romunskem mestu PIoc-štiju so zaradi potresa tako poškodovane, d'i najmanj dva meseca ne bodo mogle obratovati, poročajo iz angleških virov.
V italijanskih krogih zavračajo angleške in druge
vesti o tem, da bi bilo zaradi vojnih operacij v Albaniji odstavljenih 50 italijanskih generalov in višjih častnikov.
Samo dva odstotka prebivalstva ▼ angleškem mestu Coventryju sta se priglasili. za preselitev drugam, ko so po zadnjem nemškem napadu oblasti izdale razglas, naj bi se ljudje, ki niso zaposleni v industriji in obrambi preselili kam drugam.
V očeh svojih malih sosed se zdi Nemčiji nekaj
strahovitega, velikanskega. Z naših otokov, za katerimi stoji vsa ogromna sila svetovne države in prijateljska pomoč Amerike, pa je ta nemška silovitost videti kaj preprosta. Zato smo prepričani, da bomo končno mi zmagali, je govoril angleški zunanji minister lord Ha-lifax včeraj v gornji zbornici.
Angleški letalski maršal Owen Tudor Boyd je moral pri poletu iz Egipta zasilno pristati na Siciliji. Njega in njegovo spremstvo so Italijani ujeli.
Bolgarski poslanci so včeraj v zbornici hudo napadali vladni predlog zakona o varstvu bolgarskega naroda. Poslanci so trdili, da je ta zakon proti Judom in proti mednarodnim združenjem bil sprejet na pritisk od zunaj, čeprav bi se Bolgarija morala zavedati, da se je že enkrat dala zavesti v neprevidne korake ter v svetovni vojni doživela polom, ker so se samozvani rodoljubi postavili v službo tujine... Zakon še ni bil sprejet, ker mu nasprotuje menda celo večina vladnih poslancev.
Ameriški odbor za pobijanje tuje propagande, ki
mu predseduje senator Dies, je izdal poročilo, v katerem pravi, da je poročevalska družba Transocenn glavni organ za nemšk<> narodno socialistično propagando v vsej Ameriki. Agencija pošilja ogromnemu številu listov v Severni in Južni Ameriki vsak dan za deset tisoč besed propagandnih poročil. Enake obtožbe veljajo za poročevalsko družbo Transradio. Zdi se, da bo delovanje obeh v Združenih državah prepovedano.
Na včerajšnji seji turške narodne stranke je predsednik vlade imel važno poročilo o zunanjem političnem položaju in poročal o izrednih obrambnih ukrepih, ki jih bo treba spričo sedanjega stanja na Balkanu sprejeti.
Poboj sovjetskih generalov leta 1937, s čimer je rdeča vojska izgubila vse svoje vodstvo in kakih 40.000 častnikov, je neposredno povzročil bivši predsednik Češkoslovaške dr. Beneš, ki je Stalinu poslal obtežilno gradivo proti generalom. To gradivo, ki naj bi dokazalo, da je vse sovjetsko vojno vodstvo v nemški službi, je Benešu spravila v roke sovjetska tajna policija. Dokaze za to navaja general Krivicki, vse do zadnjega vodja sovjetske vohunske službe v zahodni Evropi, v knjigi »Bil sem v Stalinovi službic, katero bo začel priobčevati naš list. Nemška narodna manjšina v Romuniji je s posebnim zakonom, izdanim na zahtevo Nemčije, dobila značaj posebne avtonomne narodne skupine, ki bo imela svojo politično organizacijo in poseben pravni položaj. Nemška skupina bo poleg romunske zastave smela izobešati tudi nemško državno zastavo.
V Rimu so včeraj slovesno pokopali voditelja italijanske splošne in tajne ter politične policije Artura Bocclionija. Pogreba se je udeležil tudi pokojnikov nemški tovariš Himm-ler. Utrditev fašizma v Italiji je v veliki meri zasluga Bocchinijevega dela in varnostne organizacije.
Kakšen bo mir med Francijo in Nemčijo, tega
sam ne vem. Francoskim željam je delno ugodeno, treba je razumeti, da je Francija bila silovito poražena. Hitler me je sprejel z vsem spoštovanjem. Tako izjavo o svojih pogajanjih z nemškim kanclerjem v Lyonu je dal francoski državni poglavar maršal Petain.
Angleški poslanik v Turčiji je včeraj obiskal turškega zunanjega ministra ter imel z njim dolg in važen posvet, ki je veljal spremenjenemu položaju na Balkanu ter skupnim ukrepom Turčije in Anglije glede tega.
Huda letalska bitka v severni Afriki
Nekje v Italiji, 22. nov. Stefani: 167. uradno italijansko poročilo pravi o bojih v Afriki:
V severni Afriki so naše letalske sile zabeležile nove, sijajne uspehe. Naš lovski oddelek je opazil velik sovražnikov lovski oddelek, ki je bil številčno močnejši od italijanskega, in ga silovito napadel. Zbitih je bilo sedem sovraini-kovih letal. Tri naša letala se niso vrnila. Naši letalski oddelki so bombardirali železniško progo Aleksandrija—Kairo in Aleksandrija—Marsa Ma'truh, letališče Bir el Bata južno od Marsa Matruha, taborišča sovražnikovih čet vzdolž teste Marsa Matruh—Dirkenais. ■
London, 22. nov. o. Reuter: V sredo je prišlo na severnoafriškem bojišču do velike bitke med angleškimi ter italijanskimi letali. Oddelek 15 angleških letal je napadel skupino 60 italijanskih. V boju je bilo sestreljenih 8 italijanskih letal, 3 pa tako poškodovana, da niso mogla priti v oporišča. Ostala italijanska letala so pobegnila. Angleško letalstvo ni izgubilo v tej bitki nobonega stroja.
Delo in načrti Jadralne skupine v Celju
Celje, dne 22 novembra.
Snoči ob pol 9 je bil v dvorani hotela Evropa izredni občni zbor mestnega odbora Aerokluba »Naša krila« v Celju. Udeležili so se ga poveljnik 39. pp. g. polkovnik Tomaševič, zastopnik mestnega župana magistralni direktor g. Šubic in delegata odbora gg. Kovačič Anton in referent za jadralno letalstvo v Mariboru Košak.
Občni zbor bi moral biti že meseca januarja, a so ga večkrat preložili. Oblastni odbor je zaradi neaktivnosti razrešil dosedanji odbor z g. Posavcem na čelu, imenoval pa za komisarja gg. Sadarja in Vičarja, ki sta dobila nalog, da stopita v stik z Jadralno skupino in s Podmladkom in uredita ves inventar in drugo do izrednega občnega zbora, katerega je nato sklical Oblastni odbor.
Zborovanje je vodil komisar g. Vičar. Po pozdravih je obrazložil pomen izrednega zborovanja, nato pa predal besedo g. Kovačiču, da je spregovoril v imenu Oblastnega odbora in izrekel celjskemu mestnemu odboru pri bodočem delu več uspehov kakor v preteklem letu. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno nov odbor s polkovnikom g. Tomaševičem na čelu.
G. polkovnik Tomaševič je imel na zbrane vzpodbujajoč govor o važnosti letalstva v današnjih časih in pozval ves odbor, da gre z veseljem na skupno delo.
S posebnim veseljem je bilo sprejeto poročilo referenta Jadralne skupine g. Mejavška. Jadralna letalska skupina, ki je bila ustanovljena leta 1936, je začela s skromnimi začetki in s skromnimi sredstvi. V poslopju mestne osnovne Sole si je mladina z vztrajnim delom dogradila prvo šolsko jadralno letalo tipa Zogling. Iz Maribora so nato vrnili letalo g. Ropasa in tako je dobilo Celje dve I
letali. Spomladi 1. 1938 je vzletelo v zrak že tretje letalo šolskega tipa. Tega leta je Jadralna skupina izšolala že 10 pilotov jadralcev, iz katerih je že isto leto izšlo 5 vojnih pilotov Uspeli letalski miting je doprinesel nekaj finančnih ugodnosti in koristi. Jadralna skupina si je moderno opremila svojo delavnico, kjer so dobili stroje in električni tok. Nato so kupili še avto za prevažanje in startanje ptičev ter zgradili transportni voz za letala. V začetku lanskega leta so pričeli graditi letalo visokih sposobnosti »Inko« s konstrukcijo inž, Kuhlja. To letalo se nahaja sedaj v gradnji in bo v kratkem času že vzletelo. Poleg tega grade še eno letalo za šolanje. Delavnica je sposobna s svojim inventarjem za gradnjo letal najtežjih konstrukcij. Pri gradni imenovanih letal so porabili za 35.000 din materiala ter imeli 40.000 delovnih ur.
Posebno razveseljiv je načrt za bodoče delo jadralne skupine. Skupina bo zgradila letalo najboljše sposobnosti, nabavila si bo zaprt transportni voz, letalo prehodnega tipa, obenem pa si bo skušala urediti tudi letališče. V ta namen bodo razširili delokrog in tudi delavnico. Preskrbeti bo treba 100.000 din, da bo izvedba tega programa omogočena. Ne smemo preko dejstva, da je celjska jadralna skupina vzgojila 8 C, 15, B in 22 A pilotov, od katerih si je 5 priborilo diplome vojne pilotaže in trije diplome civilne motorne pilotaže.
Ob zaključku je apeliral zastopnik g. Košak iz Maribora na novo izvoljeni odbor, da se z vso vnemo loti dela, zlasti naj bi posvetil vso pozornost mladini in propagandi.
Po zborovanju so si vsi šli ogledat delavnico jadralne skupine. Priznati moramo, da je delavnica v čast skupini in v ponos.
Požar sredi Braslovč
Škode je 300.000 din
Celje, 22. novembra.
Davi ob pol šestih je nenadno izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja in pekovskega mojstra Resnerja v Braslovčah. Ogenj se je hitro razširil in brž zajel vse poslopje. Ker je bilo gospodarsko poslopje blizu stanovanjskih hiš, ki so v trgu druga poleg druge, je bila velika nevarnost, da se požar razširi tudi nanje. Le požrtvovalnosti gasilcev se je treb# zahvaliti, da so ogenj omejili in tako preprečili nesrečo morda za ves trg.
Kako je ogenj nastal, doslej še ni ugotovljeno. Škodo, ki jo je povzročil, pa cenijo na 300 tisoč dinarjev.
Tvrdka Mesten zvišala vtem delavcem mezde
Celje, 22. novembra.
Ze’ *so se delavci, ki so zaposleni pri tvrdki Westen v Celju, razveselili, ko so zvedeli, da jim je podjetje zvišalo mezde za 2.50 din na uro. Najmanjši zaslužek znaša zdaj od 6.50 do 10 dinarjev na uro, poleg tega pa je tvrdka Westen dala tudi draginjske doklade za otroke, in sicer po 50 dinarjev za vsakega.
Litija
Čudno vprašanje. Predilnica Mautner, d. d. v Litiji, je pred nekaj dnevi iz svoje tkalnice v Pre-n:i>oklu prejela razne ostanke (flanelo) za revno tovarniško delavstvo po tovarniški ceni. Ravnateljstvo litijske predilnice je dne 19. novembra t. 1. ob 9 dopoldne na svojo oglasno tablo pred tovarniškim ix>slopjem nabilo razglas naslednje vsebine: »V konzumu so na razpolago ostanki blaga (flanele) po tovarniški ceni brez pribitkov. Opozarjamo delavstvo, da je strogo prepovedano prekupčevanje tega blaga. Kdor bo kršil to prepoved, se mu bo prepovedala prodaja vsega blaga v konzumu, ker so omenjeni ostanki namenjeni izključno le našemu osebju. Blago se prodaja samo za gotov denar in ne na kredit!« Ko so pa predilniški delavci prišli v konzum po omenjene ostanke, so jim tam povedali, da je že vse blago razprodano! Kdo je pokupil torej te ostanke? Delavstvo prav gotovo ne, ker je iz razglasa komaj zvedelo, da jih v tovarniškem konzumu imajo na razpolago! Baje so pokupile omenjene ostanke gospe in uradništvo predilnice, čeprav je bilo namenjeno izključno le delavstvu. No, saj za revno delavstvo je včasih že samo obvestilo zadosti! Tudi bi se dalo mnogo govoriti o tem, da se bodo navedeni ostanki prodajali le za gotov denar. Kot živež, tako je tudi obleka nujna življenjska potreba, in ne vemo, zakaj bi se flanelnih ostankov delavstvu ne dalo na kredit? Najbrž ne zato, ker so bili že prej razprodani ... 1
Nezavednost. Prejšnji teden se j« v litijskem hotelu »Pošta« naselil za nekaj dni grafolog F. T. Karmah in je sprejemal obiske. Ves trg in okolico je preplavil s plakati in raznimi spisi. Seveda je bilo vse pisano v srbohrvaščini. Prvotno smo mislili, da je tujerodec, končno pa smo zvedeli, da je gospod Slovenec, doma iz lepe zelene Štajerske. Ce ze ni zaveden gospod grafolog zato, ker je Slovenec, pa naj bi bil vsaj zato, ker se preživlja z žulji slovenskih rok in s slovenskim kruhom!
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
»Polnoč«. (Kino Matica.) Amerikanska komedija nemogočih neverjetnosti, katere doživlja v Parizu mlada Amerikanka, ki brez beliča prijadra tja. Ker je komedija zasnovana realistično, ne groteskno, ji teh neverjetnosti ne moremo opravičiti in si kvečjemu mislimo, da se taka epopeja zaljubljenih in družabnih zmešnjav zdi pač Amerikancem možna v dobri, stari Evropi. Prazna reč, pri kateri se morda petkrat zasmeješ zaradi posrečenih ci-tuacijskih pogruntacij. Več o tej filmski reči ni vredno govoriti.
Murska Sobota
V kinu je hotel ustreliti lisico. Pred kratkim so se zbrali lovci in odšli nekam na Goričko streljati zajce, lisice in drugo slično divjad. Lovska sreča se jim je široko nasmejala, saj so ustrelili več deset zajcev in tudi sloka je bila zraven kot lovski ponos. Med zeleno bratovščino so bili tudi novinci, ki so šele prvič ukusili lovsko strast Novinci so dokazali, da spadajo že med poklicne lovce, ker so marsikaterega zajca obrnili. Ta lovski uspeh novincev in lovcev so nato v Soboti primerno proslavili. Žejo, ki ni bila majhna zavoljo celodnevne hoje, 60 pošteno ugasili.
Tako okrepčani so se napotili v kino, kjer je nekatere premagala utrujenost. Med predstavo je neki šaljivec, ki je sedel zraven onemoglega lovskega brata, zaklical: »Štefan lisica!« Štefan še ves navdušen, ki je najbrže sanjal o lovski sreči, je planil pokonci in zamalo, da ni podrl spredaj sedeče kino obiskovalce. Ko je Štefan prišel k sebi, je uvidel, da se mu je lisica zmuznila, sam pa se je preplašen znajdel v kino-dvorani. Ljudje so odhajali iz kinodvorane kar zadovoljni, ker so za isti denar videli film in burko.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 22. nov.
Prakt čna novost na reševalni postaji
Na ljubljanski reševalni in gasilski postaji so pravkar dokončali kartoteko vseh ljubljanskih ulic. I kakšen namen naj bi imela? Vse ulice so v tej kartoteki razdeljene po abecednem redu in vsaka ima svoj poseben karton. Vse ulice z isto začetnico so potem zbrane v posebnem predalčku. Da bi se bilo ob nesrečah, ognjih in požarih mogoče čim boljše orientirati, kje je do-tična ulica, je na hrbtni strani kartotečnega lisa napisana najkrajša pot, po kateri je mogoče priti od gasilskega doma do omenjene ulice, v kateri se je dogodila nesreča. Na isti strani so tudi označeni najbližji telefoni, katerih se je mogoče poslužiti. Pa tudi prometne ovire, ki so na prej določeni progi morebiti postavljene, kopanje za napeljavo vodovoda, poprava ceste itd. so naznačene, tako da vozač avtomobila takoj ve, kje mu je paziti na te cestne ovire in po kateri drugi ulici mu je voziti. Na drugi strani kartotečnega lista pa je narisan točen tloris vsake ulice. Na tej strani se tudi točno more videti, kje se nahaja glavna in kje stranska vodovodna cev za primer požara. Pa tudi vsi najbližji hidranti so na tej strani točno označeni, tako da je mogoče brez večjega iskanja pokreniti tudi večje akcije gasilcev, če bi to obseg požara zahteval. Iz omenjenega tlorisa je mogoče tudi videti, kakšna vodovodna napeljava je v dotični ulici napeljana. Ali so v ulici položene cevi z 80, 100, 400, 600 ali 800 mm premera. Vsekakor bo ob uporabi te kartoteke gasilcem in reševalcem mnogo olajšano delo, ko jim bo potrebno odslej vzeti v roko le kartotečni list ulice, pa bodo vse težkoče odpravljene, vsaj kar se voženj, iskanja hidrantov in telefonov tiče.
Prof. lirak razstavlja
Morda se bo kdo našel, ki bo dejal: »Naši upodabljajoči umetniki so prečudni! Zunaj naših meja se bijejo milijoni ljudi, umirajo tisoči, oni pa gredo mirne duše svojo pot in ustvarjajo. Izgleda, kot da za njih ostali svet ne obstoji.« Pa je edino tako prav! Seveda se nam morajo smiliti propadajoči milijoni, pa kaj, ko jim pomagati ne moremo. Zato je edino prav, da gremo po poti, ki nam jo kažejo naši ustvarjajoči umetniki. In hvala Bogu, da je v njih toliko volje, da ustvarjajo in pa da nam od časa do časa nudijo priliko, da si ogledamo njihova dela.
Eden neustrašnih, poln hotenja, je naš stari znanec g. profesor Karel J i r a k, ki razstavlja že dva dni svoja dela v umetnostnem »Salonu Kos«, v prehodu Nebotičnika, ki je za to razstavo na novo prirejen.
Profesor Karel Jirak, ki živi stalno v Mariboru, razstavlja enajst olj. Iz Maribora (»Zimska krajina«, »Mariborska stolnica«, »Liikarice«) nas vodi v čudežno lepe Slovenske gorice. Prepričani smo, da se bo marsikdo čutil prerojenega ob pogledu na prelestni motiv »Iz Slovenskih goric«, na občuteno podano »Južino« ter na zasanjano »Krajino v jesenski megli«. Krepki sta »Mariborska stolnica« in »Zimska pokrajina«.
Karel Jirak bo razstavljal svoja dela do 5. decembra. Ljubitelje lepe umetnosti — posebno pa ljubitelje Slovenskih goric — opozarjamo na to zanimivo razstavo.
Nekatere nesreče
Zelo dobre volje je moral biti brezposelni trgovski pomočnik K. I. in od vinske kapljice prijetno omamljen, ko niti sam ni vedel, kam je s svojo pestjo udarjal. Čisto je zamenjal gladko mizo s prav tako gladkim steklom, le da je steklo bolj nevarno kakor pa miza. Ob prevelikem navdušenju ali pa morda tudi iz jeze je
Člen iz verige razpečevalcev ponarejenega
denarja
Nepojasnjena zgodba zamenjanega 500 dinarskega ffalzff.kata
Maribor, 20. nov.
Mariborsko okrožno sodišče ima že dobrih 15 let vsako leto opravka s ponarejevalci bankovcev, ki prihajajo vsi iz znane »ponarejevalske šole« znamenitega ponarejevalca Potočnika, katerega je že pred mnogimi leti pobrala smrt v zaporih mariborske kaznilnice. Vsi ljudje, s katerimi je Potočnik svoječasno sodeloval, so se od njega nalezli ne samo ponarejevalske strasti, temveč so si pridobili od genialnega ponarejevalca tudi precej tehničnega znanja, katerega so potem še satni izpopolnili. Nešteto je bilo že takih afer, ena največjih pa je zadnja, pri kateri gre za ponarejene 500 dinarske bankovce. Vodja te družbe je znani Franc Majcen, ki sedi sedaj v mariborski jelnišnici ter čaka s svojimi številnimi tovariši na sodbo. Ločeno od njegovega procesa pa se razvijajo še sodne afere Številnih drugih ljudi, ki so bili neposredno ali samo jsosredno v zvezi s ponarejevalci. Med te spada tako imenovana veriga razpečevalcev, ki so bili jxmarejevalcem neobhodno potrebni, ki so ve-
deli, da gre za ponarejen denar, pa so ga vendar zaradi velikega dobička razpečevali. Sem spada tudi afera 37 letnega posestnika Ignaca Kristoviča iz Rač, ki je prišel danes na zatožno klop pred mali senat zaradi ponarejenega 500 dinarskega bankovca.
Kristovič si je dne 22. septembra t. 1. v Mariboru izposodil od Kende Franca 20 din. Naslednjega dne je vrnil svoj dolg z bankovcem za 500 dinarjev, katerega je Kenda zamenjal v trafiki Miš-Ijenovič. Vrnil je Krisfoviču 480 din, 20 din pa si je za svoj dolg obdržal. Trafikant je bankovec poslal v glavno zalogo tobaka, kjer so ugotovili, da je ponarejen. Tako so jx>tem izsledili Kristoviča, ki pa se je zelo sumljivo zagovarjal. Dejal je, da je sedel v Beraničevi gostilni, pa je opazil, kako je padel ta bankovec nekemu tujemu človeku iz žepa. Skrivaj ga je pobral ter si ga prisvojil in potem z njim vrnil svoj dolg. Sodišče pa mu tega ne verjame in je prepričano, da je Kristovič člen verige razpečevalcev teh 500 dinarskih falzifikatov.
Razprava ob času poročila traja.
omenjeni K. I. udaril v restavraciji Vesel p< steklu, ki se je pod udarcem zdrobilo in je pr tem razboritež dobil poškodbe na roki in s« ga morali reševalci prepeljati nemudoma v bol nišnico. Morda se bo, čim se bo streznil, od ločil, da se bo v drugo raje lotil mize, .ne pi stekla.
Včeraj popoldne se je na trati na Livad igral delavčev sin Ogorelec Boris. Pri igri s to varisi pa je tako nesrečno padel, da si je pr tem zlomil desno nogo. Tudi ta se je moral za teči v bolnišnico.
Prav tako so bili reševalci poklicani nj Aškerčevo cesto v neko zidarsko barako ob nov stavbi, kjer je ležal Perme Ludvik. Perme j< imel opravka na novi zgradbi, pa mu je pri delu padel na glavo malo težki predmet in ga poškodoval. Njegove poškodbe so težjega značaja, vendar je upanje, da ga bodo zdravniki rešili večjih posledic.
Prav bojevit pa je bil neki absolvent trgovske šole v neki ljubljanski kavarni, ki se mu je glava ob dobri kapljici orela, da je bilo kaj. Pri tem pa je postal ne samo dobre volje, ampak tudi nevaren. Bojevitež ni tokrat posegel po predmetih, ki so med našimi pijančki v navadi, po stolu, steklenici ali čemer drugim, ampak je potegnil iz žepa samokres in pričel streljati. Pri svoji nerazsodnosti je s strelom iz samokresa ranil v nogo gostilničarja in mesarja Marinška Franca. Strel mu je prizadel precejšnjo rano_ in poškodovanec je moral v bolnišnico po pomoč.
Nekaj manjših tatvin
Izpred mlekarne v Slomškovi ulici je neznan tat odnesel lOlitersko posodo za mleko, ki je v današnjih časih vredna najmanj 250 din. — Tat, ki se je vtihotapil v kuhinjo železničarja Ivana Božica na Vodnikovi cesti, je bil pa prav predrzen. Božiču je namreč odnesel listnico, v kateri je bilo 700 din denarja. — Da mu bo koristen tudi voziček, je vedel tat, ki ga je odpeljal izpred trgovine na Celovški cesti Frančiški Škrlj. Škrljeva ima s tem 250 din škode. — Iz kavarne Keršič v Šiški pa je neznan tat odnesel Francu Košniku 280 din vreden črn moški dežnik. Rabil ga bo, ker deževalo bo še tudi. — Kar z dvema dežnikoma se je oskrbel že neki drugi tat, ki ju je odnesel Stupici Ivanu z Vodnikove ceste.
Odprta ali zaprta okna pri letalskih napadih
Med poročili o zadnji vaji za obrambo pred letalskimi napadi je bilo izraženo tudi začudenje, zakaj morajo biti pri letalskih napadih v Ljubljani okna odprta, v Belgradu so pa morala biti zaprta okna. Čeprav so bili Ljubljančani že sami prepričani o pravilnosti ljubljanske naredbe, da morajo biti okna odprta, saj Ljubljančani mnogo čitajo o letalskih napadih in tudi o težavah zaradi pomanjkanja šip po napadenih mestih, vendar moramo še posebno poudariti, da je ljubljanski predpis odprtih oken edino pravilen. To dokazujejo že izkušnje sedanje vojne in tudi Ljubljančani vedo, da zračni pritisk ob eksploziji rušilnih bomb piobije vse šipe zaprtih oken tudi do 300 m daleč. Okna brez šip bi bila pa zlasti pozimi silno neprijetna, kar so morali ,p*>sef>no izkusiti Finci. Res, zaprta in zatesnjena, okna branijo plinskim bojnim strupom dostop v stanovanja, toda doslej v sedanji vojni sploh nikjer še niso padale plinske Efttnbe, vsak dan pvpjide ogromna množina rušilnih bomb, ki razbijejo vse šipe. Pri prvenstveni uporabi rušilnih bomb nam pa še tako trdno zaprta okna z razbitimi šipami prav nič ne morejo pomagati proti plinom. Sicer pa je odpiranje oken ob letalskem napadu določeno tudi v najnovejšem pravilniku o zaščiti pred letalskimi napadi V. del, I. »Služba opazovanja in naznanjevanje nevarnosti letalskega napada«, čl. 3., t. 6 (Službene novine št. 166-LV z dne 23. VII. 1940, str. 1327). Tri plinskih napadih moramo torej imeti okna odprta ter dobro zagrnjena!
Radeče
Avtomobilska nezgoda. V torek pojjoldne se je dogodila blizu Njivic pri Radečah avtomobilska nezgoda, katera se le zaradi previdnosti obeh šoferjev ni končala s hudo nesrečo. G. Jakša Robko je vozil po cesti v smeri Radeče—Njivice s težko natovorjenim avtomobilom, last podjetja »Bratje Piatniic«. Na ozkem ovinku blizu vile ga. Podvinec pa mu pripelje nasproti drug tovorni avtomobil, last »Gozdne uprave Jalna«, katere lastnik je znani baron Codelli. V zadnjem trenutku sta oba šoferja avto močno zavrla; pri tem pa je zaradi mehke cesti, ki nujno kliče po popravilu, zaneslo zadnji del avtomobila iz jatne v vrtno ograjo, katero je sunek skupno z električnim drogom porušil. Lastnik elektrarne g. Ravnikar, in gospa Podvinec, ki sta materialno najbolj oškodovana, pa sta takoj sklenila z lastniki avtomobilov poravnavo tako, da ne bo imelo sodišče s stvarjo nič opravka. Ob tej priliki opozarjamo radeškega zastopnika okrajnega cestnega odbora v Krškem, naj začne z akcijo za čimprejšnje popravilo te razrahljane ceste. Ali moramo res vsako stvar, ki vpije po popravilu, prej plačati s krvjo ali celo z življenjem!
Van Vyke Mason
ajh z Zlate ceste
»Lahko noč, go»poda.«
Ko sta ponovno sedla v avtomobil, se je poročnik Wray obrnil h Catleenu:
»In kam greva sedaj, inšpektor?«
»Sedaj bova nekje popila skodelico kave, potem bora pa po telefonu poklicala policijsko postajo v New Bruns-wyku.«
»Ali pričakujete kakega posebnega obvestila?«
»Ne. temveč mislim, da se bo nocoj Se nekaj pripetilo. Bojim te, da bo tekla kri, še preden se bo zdanilo.«
Njun avtomobil se je ustavil pred majhno kavarno, ki je bila še vedno odprta, čeprav je bilo že pozno ponoči, Catleen je šel takoj k telefonu in od tam poklical policijsko postajo v New Bruna. wyku. Bil pa je razočaran, ker mu je dežurni narednik Lynch izjavil, da se oi dogodilo nič posebnega. Se vedno niso prišli na sled Dori Dalrey in tudi njenemu stanovanju v Grcenmountu se ni nihče približal.
Cez 10 minut »ta šla policista k ka-
varne. Ko sta prišla ven, je nekdo, ki je bil v bližini 6krit, sprožil na njti revolver. Catleen je v zadnjem hipu skočil na stran tako, da je krogla zadela poročnika Wray-ja, ki je zastokal in se opotekel,
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Ves izmučen in nenaspan se je Catleen spet sam vrnil v svojo pisarno. Tam je sedel za piealno mizo in pregledoval poli cijeke fotografije.
Drznost te razbojniške bande je že prekoračila vse meje. Najprej so mu ubili narednika Mac Nallyja in sedaj so mu ranili še poročnika Wrayja. K sreči tega niso ubili. Kljub težki rani v prsih bo ozdravel zaradi svoje močne konstitucije. Catleen je imel pred očmi še vedno strašno sliko, kako se je poročnik Wray vea krvav in izmučen naslonil na zid in kako ga je preplašeno gledal « svojimi modrimi očmi.
Brez dvoma je Morrisova banda za. čela s Catleenom borbo na življenje in smrt. Oni člani, ki ao ostali živi pri boju
pred njihovim središčem v New Bruns-wyku, so ga zasledovali. Morda celo zdaj kdo čaka nanj pred policijsko direkcijo. Catleen je bil mnenja, da Morris ni bil pravi šef te bande, ker bi se oni, kakor je bila navada, brez vodje razpršili ca vse strani.
Kdo bi bil pravi vodja tc bande? Inšpektor Catleen ni mogel dati 6ebi zanesljivega odgovora.
Ponovno se je podal na delo in nadaljeval a pregledovanjem fotografij. V kartoteki za zločince je bila grobna tišina in zato pripravna za razmišljanje. Catleen je prižgal pipo.
»Poskušajmo rešiti sedaj ves ta kaos najrazličnejših problemov,« je brundal polglasno. »Borim se proti vsej bandi. Je-li Morris bil pravi šef te bande? AH je šef morda oni človek v halji kemika? Kakšno delo je oo kot kemik imel v tej bandi?«
Dr. Lose mu je rekel, da bo dal Ro-gerju B im tonu morfija, če bo spet nasto. pila kriza. In ona mala, lepa bolničarka je imela pripravljeno injekcijsko iglo e morfijem... Ona je na en mah hotela ubiti dve muhi: odstraniti Rogerja Buo-tona in se maščevati dr. Loseju na ta način, da bi sum za umor zvalili nanj. In trebt je priznati, da je prav malo manjkalo, pa bi dosegla svoj cilj. Kdo pa bi imel največjo korist, če bi Dori Dalrey uspelo izvršiti avoj namen? John Bunton in največ ona sama.
»Ne bi se čudil, če bi kdaj odkril, da je bil tudi dr. Lose v zvezi s to bando«
je rekel Catleen na koncu razmišljanja.
Po vseh dosedanjih vtičih je začel polagoma graditi teorijo zločina.
»Ali je umor Rogerja Buntona v kakšni zvezi s to bando? Očividno je, ker so Doro Dalrey mučili zato, ker je nekoga izdala, Ta neki je bil najbrž Morris. — Komu ga je pa izdala? Želel bi, da bi jo zopet našli.«
Catleen je vstal in 6e začel nemirno sprehajati po sobi. Odločil se je, da bo pregledal fotografije največjih zločincev,
To delo mu je kmalu prineslo uspeh. Dokaj lutro je našel sliko Roberta Chaplina, katerega poteze so bile izredno slične potezam onega Morrisa, kakršnega je Catleen videl, ko mu je snel masko z obraza. Catleen je pregledal vse fotografije, drugo za drugo.
Naenkrat je njegov pogled obstal na neki cliki. Fotografija s številko 101.771 je predstavljala človeka, ki ga je poznal pod imenom Paul Greaber.
Iz kartoteke je vzel karton pri sliki št 101.771. Tu je našel obširen življenjepis nekega dr, Adolfa Homerja. Homer! To ime je slišal že v Greenmontu pri Dor« Dalrey, ko mu je ob začetku napada rekla:	,
»Če so to ljudje iz Homerjeve bande, potem ne imejte z njimi nobenega usmiljenja.«
Policija je imela o tem Homerju precej podatkov.
»Dr, Adolf Homer, poznan tudi pod imenoma dr. Alfred Hunt in dr. Albin
Hudley. Ujet prvič 7. novembra 1929 v Nevvarku. Obsojen tedaj na dve leti >eile' ki jo je odsedel v Frentonu. Aprila 193-je bil ponovno ujet v Hobockanu v državi New Yersey. Tokrat izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. Glej tudi karton O. Myrha št. 12919 in G. Canova št. 43705! zadnji se nahaja poslednjih pet let v zaporu v Atlantic Cityju.«
Catleen je bil zelo zadovoljen s tem odkritjem. Blagroval je samega sebe, ker je obiskal Doto Dalrey< namesto da bi nadaljeval brezciljno iskanje orožja, 6 tta-terim je bil izvršen umor.
»0'Mytha.... Terence Denis 0’Myr-ha.« Catleen je vzel drugi list kartoteke. Ni se preveč začudil, ko je videl, da je Terence Denis 0'Myrha in Terence Kelly ena in ista oseba.
»Torej Greaber, Kelly in tovarišija,« je pomislil Catleen. Ali je tudi ona zapeljivka, Dora Dabrey, spadala v to družbo? Brez dvoma je čutila nasproti tema dvema veliko mržnjo in tudi onadva nista mogla nje trpeti. V katero skupino je torej treba njo uvrstiti? Catleen je bil mišljenja, da je lepa Buntonova bolničarka predstavljala v resnici osebo, okol* katere 6e je vrtela vsa ta afera.
Tedaj je prišel neki policijski narednik in mu sporočil:
»Gospod inšpektor, kličejo vas na telefon.«
Na telefonu je bil narednik Lynch « policijske postaje New Brunswyk.
'	[Dalje sledi.)
tu in tam
Dunajske ljubavne zgodbe
(Wltner
Geschichten)
Belgrajsko-jugoslovansko nemško združenje je
praznovalo že 10 letnico svojega obstoja. Na občnem zboru je bil izvoljen odbor, kateremu nače-ljuje kot predsednik dr. Trivunac, dekan filozofske fakultete v Belgradu. V odboru sta tudi ministra Dušan Pantič in Danilo Vulovič, zastopniki vseh belgrajskih časopisov, in pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič. Nemški poslanik v Belgradu von Herren in župan Jevrem Tomič pa sta bila izvoljena za častna predsednika.
V Belgradu je bila pred nekaj dnevi konferenca zainteres. ustanov o mletvi krušne moke. Konferenco je sklicala zveza mlinske industrije, predsedoval je direktor direkcije za prehrano dr. ČosiČ, zastopani pa so bili tudi Prizad, Prevod, urad za nadzorstvo nad cenami, trgovinsko ministrstvo in drugi. Največ so govorili o najboljši tehnični izvedbi mletve enotne moke, dalje o zagotovitvi potrebnih količin pšenice mlinom in o preskrbi prebivalstva s hrano.
Arhijerejski sabor srbske pravoslavne cerkve
se bo v ponedeljek zbral v Belgradu pod vodstvom patriarha Gavrila. Udeležili se ga bodo vsi episkopi, med njimi tudi episkop dr. Nikolaj Veli-mirovič, ki 6e doslej ni udeležil nobenega sabora iz opozicije do vodilnih krogov srbske pravoslavne cerkve. Na dnevnem redu zasedanja bodo najbolj nujne zadeve, zlasti pa zasedba izpraznjenih episkopskih mest in vprašanja gmotnega značaja. Zasedanje bo trajalo teden dni.
Zetska banovina bo najela bržkone za 110 milijonov dinarjev posojila, da bo mogla vsaj delno pokriti najnujnejše potrebe, zlasti kar se tiče prehrane prebivalstva Banovina bo morala narediti večje zaloge živega in zato rabi obratni kapital. Na seji banovinskega odbora JRZ so govorili tudi o avtomobilskem prometu v črni gori in izrazili mnenje, da se omejitve glede podeljevanja bencina ne bi smele dotakniti Črne gore, kjer je avtobus edino prometno sredstvo.
, Skupščina krščanske zajednice mladik ljudi je
bila v Pačirju ob obilni udeležbi delegatov vseh jugoslovanskih skupin in zastopnikov madžarske organizacije. Od tam sta prišla profesor dr. Ko-račon in grof Ladislav Teleky, oba člana reformatorske cerkve. Zanimivo je, da je imel uvodno 'n idejno predavanje o nalogah zajednice škof reformatorske cerkve v naši državi Šandor Agošton, govorila pa sta tudi oba madžarska delegata, nakar je govorilo tudi več Srbov in pravoslavnih bogoslovcev. Skupščino so začeli in zaključili s petjem reformatorskega »očenaia«. Potek skupščine dokazuje, da je krščanska zajednica mladih ljudi prvenstveno organizacija za širjenje reforma-torstva med mladino.
Neprijeten lov na nevarnega zločinca so dodeli ljudje v vasi Poždeplje pri Han Pijesku v Bosni. Tam okrog se je že dolgo klatil slavonski razbojnik Gjuka Grbac in kradel kakor sraka ter ropal. Orožniki so ga dolgo zasledovali, toda spret-ni ropar se je znal vedno previdno umakniti, kadar je čutil vroča tla pod seboj Toda nazadnje je 'e padel v past, ko se je začel skrivati okrog vasi Poždeplje. Zapazili so ga kmetje in se spustili z njim v boj. Ko so ga ujeli, se je ropar branil. Boj
'“"l^bil precej krvav. Nazadnje pa so ga le ukrotili zvezali. Potem so ga oddali orožnikom.
1 «,4 V, Združenju jugoslovanskih dramskih av-
'JD/SOrifjv je nastala kriza. Že na občnem zboru v Belgradu sta se pojavili dve struji, ki sta se Precej težko obtoževali. Največ očitkov je bil deležen referent prosvetnega ministrstva za mednarodne zveze Velmar Jankovič, ki je nazadnje z zborovanja odšel. Potem se je polemika nadaljevala v časopisju, nezdravo stanje pa se je naselilo tudi v društvo samo. Sedaj sta odstopila novi predsednik Nikolajevič ^in tajnik dr. Stefanovič. Nikolajevič se je v časopisju zahvalil za svoje mesto in rekel, da ooštopa zato. da bi dal mesto za novega predsedniku ki bo spet uvedel slogo. Zahvalil pa se je tudi vsem tistim, ki so na občnem zboru glasovali zanj, posebno pa slovenskim književnikom.
Oče in sin sta se v vasi Biskuplje pri Velikem Gradištu krvavo stepla zaradi ženske, h kateri sta oba hodila v vas. Kmet Mihajto Bogič je bil velik ženskar in je rad nadlegoval zlasti inla* de vdove. Po njegovih potih je hodil tudi dvajsetletni sin Dragoljub. Dogodilo se je, da sta oba začela laziti za mlado vdovo Milico. Da bi sina spravil iz konkurence, ga je oče prisilil, da je vzel neko bogato dekle. Toda Dragoljub je navzlic temu hodil k vdovi v vas. Očeta je to ujezilo in stalno je prihajalo do prepirov v hiši. Pri taki priložnosti je sin zgrabil sekiro in očeta do smrti pobil.
Okrog 500 metrskih stofov hmelja je ostalo "eProdanega v naši državi. Od te količine odpa-ei° skoraj tri petine na slovenski hmelj, ostalo Pa na vojvodinski. Kot kupci so se letos pojavili Atnerikanci, toda težave so nastopile z Narodno Banko, ki je zahtevala plačevanje vnaprej, Ameri-kanci pa plačujejo le na dokumente. Obenem so se že itak velike neprilike s prevozom skozi Sredozemsko morje povečale še z izbruhom vojne med Grčijo in Italijo. Edina pof skozi Solun je ostala zaprta za trgovski promet. Po drugi strani pa je nastopila v Ameriki Sovjetska Rusiia, ki je Zasedla tiste dele Poljske, kjer raste hmelj. Tako bo skoraj ves hmelj ostal doma. Zato tudi ni čudno, da je hmelj edini kmetijski pridelek, katerega cena je letos padla, med tem ko so se vsi ostali pridelki podražili. Lani so ponekod boljši slovenski hmelj plačevali po 90 dinarjev kilogram, letos pa je cena le malokje prestopila mejo 30 dinarjev.
Predstavniki jugoslovanskih turističnih organizacij bodo odpotovali v kratkem na obisk v Budimpešto in si bodo tam ogledali madžarsko turistično organizacijo in nekatere turistične kraje S tem bodo vrnili obisk, ki so ga madžarski turistični strokovnjaki naredili pri nas letos poleti. V jugoslovanskem zastopstvu bodo predstavniki turističnih organizacij in uradov iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada.
Krvavo sta se stepla na hodniku sodišča v Kragujevcu odvetnik dr. Rašič in bivši narodni poslanec Dragoslav Pantovič. Pantovič je bil obtožen zaradi suma ponarejanja menic. Njegovega tožnika je zastopal dr. Rašič, ki se je v svojem govoru večkrat zaletel in z grdimi izrazi obkladal toženca. Pred sodniki sta se večkrat sporekla in nazadnje je sodnik odvetnika kaznoval s 500 dinarji denarne kazni Ko pa je sodišče izreklo oprostilno razsodbo za Pantoviča, je Rašič vrgel Pan-toviču v obraz nekaj psovk in to je dalo povod za telesni obračun. Pantovič je mahnil odvetnika s palico po glavi. Navzlic temu pa je Rašič skočil v nasprotnika, ga podrl na tla in začel s pestmi mikastiti. Navzoči gledalci so ju komaj ločili. V Kragujevcu je obračunavanje med dvema kraiev-nima veljakoma vzbudilo veliko senzacijo.
Premiera odličnega filma — mojstra Geze Boiwary-ja
Film o dražestnih dunajskih dekletih, ki rade ljubijo, toda ne izgubijo svojega ponosa.. o lahkomiselnih mladeničih, ki se igrajo s srci neizkušenih deklet... in o kosu zgodovine znane dunajske kavarne „Fenstergucker“. — V glavnih vlogah; Hans Moser, ki mu kritika priznava to njegovo kreacijo kot najboljšo, vedno simpatični Par/l HSrbiger, in šarmantna Marta Harell
KINO UNION. tel. 22-21	Predstave	ob	16.,	19.	in	21.	uri
Omejene pravice hišnih lastnikov
Kdaj sme gospodar odpovedati ?-Zavrnjene odpovedi - Driavni
zaklad in javni uslužbenec
Ljubljana, 22. novembra.
Uredba o omejitvah odpovedne pravice hišnih gospodarjev je bila objavljena 17. oktobra in je takoj stopila v veljavo. Ta uredba primerno omejuje pravice gospodarjev v pogledu odpovedovanja stanovanj. Stara praksa je bila taka, da gospodarju pri odpovedih, ki jih je vložil na okrajne msodišču, ni bilo nikdar potreba navajati razloga za odpoved. Gospodar je samo navedel obseg najetega stanovanja in termin, do katerega je moral najemnik stanovanje izprazniti. Ta praksa je sedaj odpravljena.
V sodnih odpovedih mora sedaj gospodar natančno navesti razlog za odpoved. Zato je zadnji čas sodišče zavrnilo že mnogo odpovedi, ki niso navedle razloga. Zakaj mora biti naveden razlog? V prvi vrsti zato, da sodišče samo premotri in presodi, ali je navedeni razlog merodajen po novi uredbi za odpoved. Uredba pravi kratko, da je odpoved utemeljena v gotovih primerih, tako n. pr. ko najemnik že 1 mesec ni plačal stanovanja, ko gospodar sam rabi dotično stanovanje za sebe ali svojce (hčere in sinove), ko je najemnik zakrivil kako nemoralno in nedostojno dejanje, ko je najemnik bil kaznovan zaradi prestopka klevete gospodarja, to le, ko ni gospodar sam izzval kak incident za kleveto. Dalje sme gospodar odpovedati stanovanje strankam takrat, ko se je odločil hišo podreti, to pa le pod pogojem, da mora nato sezidati novo hišo. Gospodar dalje ne sme odpovedati stanovanja najemniku, ko je na vojaških vajah in to še 30 dni potem, ko je vojni obvezanec bil odpuščen. V naslednjem navajamo nekatere poučne primere, da se bodo znali gospodarji in tudi najemniki ravnati pri sodnih stanovanjskih odpovedih.
Neki gospodar je odpovedal stanovanje najemniku, ki ni plačal najemnine za mesec november, ko je drugače vsak mesec redno plačeval. Gospodar je 15. t. m. hitel na sodišče najemniku stanovanje odpovedat in je navedel v razlogih: ^Odpovedujem, ker stranka po pismeni pogodbi ni plačala najemnino za mesec november.« Sodišče je odpoved zavrnilo, ker ni bil po-
dan po uredbi o omejitvi odpovedne pravice zakonit razlog, ki je veljaven, ako je najemnik v zaostanku s plačilom najemnine najmanj za 1 mesec. Po navedbi odpovedujoče stranke pa ni ta pogoj podan, ker mesec november še ni potekel.
Sodišče Je odobrilo odpoved hišnemu gospodarju, ki je navedel, da je bila v stanovanju najemnika opravljena kazenska hišna preiskava in da najemnik kvari ugled hiše.
Zanimiva in prav poučna je odpoved, ki jo je podal državni zaklad kraljevine Jugoslavije. Na nekem zavodu je bilo odpovedano stanovanje služitelju, ki je bil dodeljen k drugemu zavodu. V razlogih je navedla odpoved: »Stanovanje potrebuje zavod za svoje uslužbence, ki imajo po uredbi o prejemkih v naravi pravico do brezplačnega stanovanja.« Ta odpoved je bila zavrnjena. Sodišče je rešilo: »Odpoved se zavrne, ker okolnost, da potrebuje zavod stanovanje za svoje uslužbence, še ni zakonit razlog za odpoved v smislu uredbe o omejitvi odpovedne pravice.
Sodišče pa je gospodarju ugodilo, ki je predlagal sodno odpoved poslovnega lokala nekemu najemniku. Ta je uporabljal poslovni prostor v druge namene, kakor je bil določen. Prostor je najemnik rabil za pse in kokoši.
Za vojake-rezerviste primer odpovedi in deložacije. Neki gospodar je 23. aprila letos odpovedal stanovanje nekemu najemniku. Odpoved je sicer postala pravomočna, toda kmalu nato je odšel najemnik k vojakom. Deložacije gospodar ni mogel izvršiti. Ko se je najemnik vrnil od vojakov, je gospodar hitel na sodišče in predlagal takojšnjo izpraznitev najemnikovega stanovanja. Gospodar je zatrjeval, da je poteklo že 30 dni, odkar je bil najemnik odpuščen z vojaških vaj. Sodišče se je informiralo pri merodajni vojaški oblasti in ugotovilo, da rok 30 dni še ni potekeL Gospodarjev predlog je bil gladko odklonjen.
Toliko v splošno informacijo gospodarjem in najemnikom! Od 17. oktobra naprej so sedaj stanovanjske odpovedi prav redke.	I
Kaj je krivo? Resnična potreba ali prepredenost
Vremensko poročilo
Odločilni ukrepi policijske uprave so v zadnjih mesecih precej temeljito onemogočili dogajanje prizorov, ki smo jim bili priče še pred pičlim letom. Po najprometnejših ljubljanskih ulicah smo od ranega jutra pa do poznega večera srečavali zanemarjene otroke, ki so nadlegovali mimoidoče z uvelim cvetjem. »Samo en dinarček, gospod!« To je bil le izgovor za prosjačenje, saj cvetja itak nihče ni jemal. Ti otroci so se toliko razvadili, da so bili že nesramni, in so človeka, ki ni hotel nič slišati, kar brez nadaljnega nahrulili. Ker so obredli vse beznice, so se izpridili. Že v nežnih letih so morali slišati kup umazanih kvant, pijane propalice so v zakotnih vinotočih segale po mladoletnih dekletcih, da so se jih komaj branila, fantiče so silili piti. Kaj čudnega, če se je mladina tako hitro pokvarila. Spočetka so morda res prinašali domov dinarje, ki so jih bili čez dan priberačili. Toda surovi oče ali nemarna mati sta jih doma morda kakšen dan, če niso prinesli toliko drobiža, kakor prejšnji večer, pošteno nabunkala. In tako so prišli na misel, da se itak ne splača vsega nosit idomov. Rajši oni pojedo kakšno torto ali si privoščijo sladoled in drage bonbone kakor da bi jih oče ali mati pretopila v »šnops« in vino — za plačilo pa hi bili še tepeni! Kje pa? Postali so iznajdljivi, sto izgovorov so našli, kadar so prinesli domov le prav malo denarja — in povrhu tudi predrzni, češ, pa Vi pojdite beračit, če znate boljšel Zdaj že tudi udarci niso več zalegli. Bilo jim je vseeno, če so tepeni ali ne, če so doma slišali dobro besedo ali slabo. Zgodaj so postali »samostojni« v žalostnem smislu. Marsikdo med njimi je že prav kmalu zabredel tudi v kriminal. Na svojih pohodih po mestu so morda v kakšni beznici naleteli na kakšnega zločinca, ki si je dejal, da mu bodo pri izvedbi njegovega načrta prišli kar prav. In nagovorili so enega ali drugega, mu kupili to ali ono reč ter mu namara dali še kakšnega kovača za aro. Večkrat smo že brali, da je policija zasačila kakšnega mladoletnika, ki je kradel staro železo, odvijal žarnice in podobno. Ta mladina je polagoma popolnoma, skorajda res nepopravljivo propadla. Prav zgodaj jo je že jel zasledovati paragraf, že v nežni mladosti so bila njihova imena vpisana v policijske registre.
Da bi preprečila nadaljnji razpas zoprnega kvarnega beračenja po lokalih, je ljubljanska policija z nekaj energičnimi akcijami in racijami v kratkem času, ko se je lotila te naloge, spet napravila red in iztrebila pojav, ki je postajal že nadležen. Dandanašnji vsaj v središču mesta zlepa že ne srečamo otrok, ki bi po gostilnah prosjačili in nadlegovali goste e cvetjem
Skriva o se in oprezujejo na vse strani
Tu in tam še kdo zaide naskrivaj tudi v kakšen lokal sredi mesta, pa se dobro prepriča, če ni v bližini kakšnega stražnika. Naglo obrede goste in urno spet izgine. To pa v večini primerov niti niso mestni otroci ali otroci s periferije. Večina so kmečki fantiči, ki so jih poslali starši, naj bi kaj postrani zaslužili. Ni dvoma, da so nekateri med njimi od doma v resnici reveži, gotovo se pa tudi dobe taki, ki jim doma ničesar ne manjka, imajo pa svoje posebne zahteve prav kakor mestni otroci, ali pa jih tudi na gotov denar lakomni premožni starši pošiljajo v mesto, češ, fant, nekaj bo tvojega, kar boš nabral. Ti fantiči so prav za prav začeli v mesto zahajati šele v zadnjem času, prej so prinašale cvetje le kmetice in še to spomlad. Razpostavile so se po vsem mestu na oglih in ponujale teloh, trobentice itd. Potem pa je fcil vse leto mir spet do prihodnje pomladi in novega cvetja.
Otroci s periferije, ti mali berački, pa zdaj čakajo večinoma mraka. Ob tem času si upajo v mesto in se postavljajo po odročnih ulicah, kjer prosijo tiste, ki hodijo jest v kakšne večje kuhinjo. Podjetnejši si upajo tudi bliže, prav k središču mesta. Tam izrabljajo trenutek, ko daleč naokrog ni videti nobenega policaja. Urno švignejo, ogovore nekaj mimoidočih, dobijo kuk dinarček ,in brž spet planejo v zavetje, za ogel bolj
skromno razsvetljene ulice. Ko se vrvež na Ulicah začenja polegati, jo naglo odkurijo proti domu. In tako delajo večer za večerom.
Gotovo so med njimi taki, ki so pomoči res potrebni, taki, ki žive doma v največji stiski, so pa tudi prepadenci, ki na lahek način prihajajo do denarja in ga porabijo za sto drobnih neumnosti. Najhujše je, ker je težko ene ločiti od drugih. Resnični reveži se navadno ustrašijo tako, da ne spravijo besede iz sebe, in že so v očeh postave krivi. Prepadenci pa znajo tako milo govoriti in se tako prepričljivo lagati, da bi se morali tudi kamnu smiliti. V sodbah in mnenju o enih ali drugih pa se ljudje tako radi motimo.
Na Štajerskem gre vino naglo >z kleti
Slov. Konjice, 21. novembra.
Živahna vinska kupčija je sedaj pri nas na višku. Od blizu in daleč prihajajo kupci, ki kupujejo skoraj vsi večje količine vina. Nekaterim vinskim trgovcem preskrbe vino njihovi agenti, nakar pridejo po njega sami, največ s tovornimi avtomobili. Cena je že kar visoka: vino mešanih vrst plačujejo do 8 din, boljše sortirano pa do 10 din, producenti pa cene že povišujejo. Te dni je bilo iz naših kleti izvoženega preko sto hektolitrov vina. Kakor kaže, bodo vinogradniki zlato kapljico kmalu spravili v denar; za sebe bodo ohranili le manjšo količino za praznike. Moramo reči, da letošnja vinska kupčija presega vsa pričakovanja. Ako bi bilo vseh zadnjih dvanajst za vino slabih let takih, bi pri nas kmetijstvo vse lažje dihalo.
*
Do božiča brez večjih sprememb vremena. Mnogi ljudje, ki se na vreme nekaj razumejo, trdijo, da utegne nastopiti prihodnje dni toplota, celo vročina, ki bo povsem v nasprotju z letnim časom. Pravijo celo, da bomo še vse leto slišali grmeti.
Kmetijska tečaja, ki jih med drugim organizira Kmečka zveza za Slovenijo, bosta tudi v Slovenskih Konjicah dne 4. in 11. decembra t. 1. Opozarjamo na to našo kmečko mladino, ki je danes bolj kot kdaj prej potrebna strokovnega pouka.
Kraj	0) if © % h a * X	Temperatur a v O1		c ► Is v-«: X	•o X S ■Sc -7 o	Veter (smer, jakosti	Pada- vine	
		33 Šs °g	• ** S s £				a	vrsta
Ljubljana	770 5	10-6	64	91	9	0	—	—
Mariboi	768-7	5-2	2-6	90	3	0	—	—
Zagreb	767-5	13-0	70	90	7	0	0-4	dež
Belgrad	766*t	13-0	9-0	90	10	s,	0-4	dež
Sarajevo	767-4	19-0	100	90	5	0	—	—
Vis	763-4	14-0	14-0	90	10	SE*	—	—
Split	7636	19-1)	17-0	90	7	SE*	0-2	dež
Kumbor	764-5	23-0	18-0	90	6	ESE,	0-3	dež
Rab	7o4'7	19-0	u-o	60	5	0	—	—
OuttrafniK	764-0	22-0	18-6	80	10	SE,	20	dež
Vremnska napoved: Delno oblačno, zmerno hladno vreme.
Poziv slovenskih atletski
Po nedavni obširni spomeniei srbskih atletov, v kateri se ti zavzemajo za čim boljše vodstvo srbske, hrvatske in slovenske atletike, bodo sedaj še naši slovenski atleti poslali v Zagreb Hrvatskemu atletskemu savezu spomenico, ki je v glavnem takšnale:
Ker ni bilo naših podpisov na prej omenjeni spomenici, smatramo za svojo dolžnost, da tudi mi javno zavzemamo svoje stališče o dogodkih v našem atletskem športu. Tudi v naši slovenski atletiki so bile do nedavnega skrajno slabe in neurejene razmere. Naši delovni klubi so znali te razmere sami urediti brez katere koli pomoči, ki je tudi niso iskali, in v trdnem prepričanju, da je to izključno samo zadeva slovenskih klubov. Na isti način naj se uredijo in odstranijo nezdrave razmere tudi v hrvatskem in srbskem savezu. Mi slovenski atleti stojimo na stališču, da nam nikakor ni dovoljeno vmešavati se v delo organizacij, ki niso naši nadrejeni forumi. Posredno se nas pa vseeno tičejo razmere, ki so v ostalih narodnih zvezah. Kajti pri tem gre za interes vse jugoslovanske aletike.
V tem pogledu pa so tudi vse naše simpatije na strani onih, ki zares želijo pomagati in delajo za napredek hrvatske in srbske atletike.
Naravnost smo pa prizadeti z onim delom spomenice, ki govori o kazni naših hrvatških tovarišev, ki so nastopili pri letošnjih balkanskih igrah v Carigradu. S to kaznijo ni izgubil samo hrvatski atletski savez, ampak ves jugoslovanski šport najboljše hrvaške atlete. Napačno je smatrati, da je I nastop hrvaških atletov velik političen greh proti I
Koledar
Danes, petek, 22. novembra: Ceellfja.
Sobota, 23. novembra: Milivoj, Klemne.
Obvestila
Nočno službo Imajo lekarne: mr. SuSnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Goepoevetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 81.
Ljubljana proslavi drevi ob 8 t frančiškanski dvorani 140 letnico Ikofa A. M. Slomška. Narod, ki svojih velikih mož ne zna ceniti, jih vreden nil Prosvetna zveza posveti narodnemu buditelju A. M. Slomšku nocojšnji prosvetni večer s sledečim sporedom: 1. A. M. Slomšek: Zapuščena sirota, Solarček mlad, poje otroški zborček; 2. Recitaeija; 8. Venček slovenskih pesmi, poje tercet sester Finkovih; 4. dr. Vinko Brumen: Ob 140 letnici škofa A. M. Slomška, predavanje s ski-optičnimi slikami. Cenj. občinstvo, zlasti mladino in vzgojitelje vljudno prosimo, da se tega večera v obilnem številu udeleže. — Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj.
Na predlog odbora za pobijanje draginje je mestno poglavarstvo ljubljansko prepovedalo prekupčevanje na vseh ljubljanskih živilskih trgih in tudi na drugih krajih od ranega jutra do 13. S tem je točka 8 tržnega reda za mestno občino ljubljansko prilagodena uredbi, ki je izšla v »Službenem listu« kos 78 ,dne 30. sept. 1939., mestnemu uslužbenstvu pa je naročeno v tem pogledu najstrožje nadzorstvo po vsej Ljubljani, torej ne samo na živilskih trgih, temveč tudi po cestah na mestni meji ter na periferiji, zlasti pa pred kolodvori.
Koncert basista Schiffrerja bo drevi ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice: Matična knjigama.
Moški odsek Prosvetnega društva Trnovo ima
drevi ob 20 svoj prvi sestanek, na katerem bo imeh zanimivo in aktualno predavanje g. Ivo Peršuh. Vse člane vljudno vabimo, da se sestanka zanesljivo udeleže. Bog živi! — Odbor.
Slikar Božidar Jaka« bo v nedeljo ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu odprl razstavo svojih novejših del. Razstava bo obsegala portrete in pokrajinske motive iz ljubljanske okolice, Bele Krajine, Prekmurja in Madžarske.
Plačevanje zavarovalnih prispevkov za trgovske pomočnike. Da ne bo prišlo pri Poko ninskbm zavodu za nameščence v evidenci, statistiki in knjigovodstvu glede trgovskih pomočnikov do pomot, prosi zavod službodajalce, naj pošiljajo prispevke za svoje trgovske pomočnike ločeno od prispevkov za svoje druge nameščence pod člansko številko, ki je napisana na vsakem zavarovalnem odloku trgovskega pomočnika.
Predavanje. V petek 22. novembra bo ob 20 predaval v naši društveni predavalnici g. inž. Stanko Dimnik o »Mehaniki potresne sile pri zgradbah«.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer
Petek, 22. novembra ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Premiera. Izven.
Sobota, 23. novembra: »Lepa Vida«. Izven,
Nedelja, 24. novembra ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20: »Romeo in Julija«, Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA — začetek ob 8 zvečer
Petek, 22. novembra: Zaprto.
Sobota, 23. novembra: »Carmen«. Izven.
Nedelja, 24. novembra ob 15: »Grof Luksemburški«. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: Baletni večer. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Petek, 22. novembra: Zaprto.
Sobota, 23. novembra ob 20: »Cyrano de Ber-gerac«. Zadnjič. Znižane cene.
atletov Hrvatski zvezi
vsej hrvaški zajednici. Zagotavljamo vas, da so hrvaški atleti v Carigradu izpolnili svojo dolžnost in so Slovencem in Srbom bratsko pomagali v športni borbi z ostalimi narodi. Oni pa so kljub temu ostali dobri Hrvati, ki niti zdaleč niso zakrivili prestopka, zaradi katerega naj bi nosili na sebi pečat hrvatske narodne sramote.
O tem še ni padla zadnja beseda. Apeliramo na HAS v imenu vseh slovenskih atletov, naj prekliče svojo kazen in uvede novo postopanje. Po pravilnem gledanju bo HAS prišel do drugih zaključkov in s tem bo popravljena krivica, storjena hrvatskim atletom. V hrvatske in jugoslovanske vrste pa se bodo spet povrnili borci, ki so mnogo napravili ne samo za hrvatski, ampak ves jugoslovanski atletski šport.
S tem bo HAS varoval interese ne samo hrvatske, ampak vse jugoslovanske atletike,
To je v glavnem izvleček spomenice, ki jo bodo poslali slovenski atleti Hrvatski atletski zvezi. Na čelu podpisnikov te spomenice je ing. Milan Stepišnik. Slede se drugi podpisi atletov iz Ljubljane, Celja, Maribora in Jesenic. Slovenski atleti bodo po vseh zbranih podpisih objavili v naših časopisih spomenico v celoti.
Inicijatorjem in podpisnikom te spomenice čestitamo. Napravljena je bila pravočasno. Na nedeljskem občnem zboru Atletskega podshveza v Zagrebu bodo o tej slovenski, nadvse dobronamerni spomenici lahko še kaj pristavili in uredili svoje domače razmere.
NISMO EDINI
I—— Roman
podeželskega zdravnika iJ
Leni pa je ves dolgi, neskončni dan prebila v solzah in obupu, kakor še nobenega v svojem življenju ne.
Razburjenje po ulicah Calderburrija se ni hotelo poleči. Tudi Oerald je splošno razburjenje izkoristil, toda po svoje. Ker je bilo tudi v stričevi hiši vse pokoncu zaradi vojne, sta nadpastor in njegova šena pozabila, da morata paziti na nečaka, kakor jima je bila zabičala Jessiea. Gerald je lahko ujel čas, ko se ni nihče menil zanj, se izmuznil ii hiše ter neopaženo zdrvel proti domu. Kakor ga je sicer zanimal vsak hrušč in trušč na cesti, se danes ni utegnil meniti za procesije kričečih in razgrajajočih ljudi, temveč se je stiskal k lidovom in naglo hitel proti domači hiši. Dve stvari sta mu bili na srcu: da bi še enkrat videl in objel svojo drago Leni in da bi izmaknil nožiček, ki mu ga je mama pred nekaj dnevi vzela ter ga varno spravila na najvišjo polico v očetovi omari, za tiste stekle-ničice.
Ko je prišel domov, je malo pogledal na vse strani, če ga nihče ne vidi, potem pa je planil po stopnicah naravnost v Lenino sobo. Leni je sedela pri oknu in se ni nič ozrla. Ko jo je fantič zagledal,
*e ji je vrgel okoli vratu, da se je skoraj prestrašila, in vpil:
»Leni, Leni, spet sem tu!«
Leni je takoj imela oči vse solzne, ko ga je videla ob sebi, objemala ga je, ga stiskala k sebi, ga poljubljala, kakor da je njen otrok, zraven pa pogledovala proti vratom, če se ni že morda vrnila domov gospa, ki je morala nenadno na izredno sejo »Vojske re-šenjac.
Tudi doktorja Newcome ni bilo doma in tako je dekle lahko prebilo nekaj trenutkov samo s svojim ljubljencem. Nista «<» moela prav za prav nič zgovoriti. Pol časa sta se pozdravljala, drugo po-
lovico pa poslavljala. Leni sc je bala, da ju ne bi kdo zalotil in je začela Geraldu govoriti:
»Tako, zdaj sva	se videla.	Zdaj	pa moraš lepo nazaj	k	stricu
in se ni treba nikjer	ustavljati.	Ce te	ne bo nihče vprašal,	ni	treba
praviti, kje si bil.c
Zdaj je dečko začel jokati.
«Ne ne, ne grem. Saj sem komaj prišel. Moraš mi še kaj povedati!«
Leni mu je naglo dopovedala, da je bolje, če ju nihče ne vidi. Toda Gerald je hotel vedeti, kam pojde ona in če jo bo še lahko obiskoval.
Na to je bilo težko odgovoriti, saj še sama ni vedela, kaj bo z njo. Toda ni hotela	pokvariti	teh lepih trenutkov s tem,	da	bi se
z otrokom zadržavala	in dala Jessici	priliko za novo jezo.	Zato je
Geralda potolažila:
»Dobila bom novo službo kje blizu. Kadar bo gospod doktor šel k bolnikom, te bo spet pripeljal k meni, pa se bova igrala, kakor sva se dozdaj. Toda danes ne utegneva več. Moraš iti k stricu, da se ne bodo jezili, ker si ušel.«
»Pojdem, če mi daš roko, da se bova res še videla.«
Leni je bolelo srce, toda ni mogla drugače, kakor da jo fantiču stisnila roko, potem ga je pa kar odnesla do vrat in ga postavila ven. Naglo je spet zaprla, zakaj že jo je posilil jok. Bilo ji je, kakor da se je poslovila od edinega, kar je v tem mračnem življenju imela. Ostala je spet v sobi in čemela skozi okno.
Gerald se je splazil po stopnicah in spet oprezoval, da ga ne bi kdo videl. Potem je smuknil v očetovo ordinacijsko sobo, kjer je bi) skrit njegov nožič. Poskušal je odpreti omaro s tal, a je bil premajhen. Moral je privleči stol in zlesti nanj. Ker je bil razburjen, ni mogel takoj odkleniti. Poskušal je precej dolgo in se skozi bal, da ga bo kdo zalotil. Razburjenje je zraslo tako. da so se mu roke močno tresle, ko je nazadnje omaro odprl. Naglo je zagrabil za steklenice, pri tem pa je dve podrl. Ena je padla na tla. V njej so bilo neke kroglice. Razbila se je in kroglice so sc sesule po tleh.
Fantiču je udarila vročina v glavo. Ni mislil na drugega, kakor na kazen, ki jo bo dobil za to novo nerodnost in za prepovedano
delo. V strahu se je oziral okoli in iskal izhoda. Potem je planil k razbiti steklenički, si jo stlačil v žep, pobral še črepinje in se pri tem urezal. Raztresene kroglice pa je spravil kar v drugo steklenico, ki je stala v omari zraven razbite.
Ko je bil že pri vratih, je začel tipati po žepih in je videl, da je pozabil pobrati tisto, zaradi česar je vdrl v ordinacijo: svoj nož. Hitro je skočil nazaj do omare, ga pobral, ga spravil v najbolj varen žep, potem pa se naglo iztihotapil iz hiše. Ko je bi) zunaj, si jc oddahnil. Srečno je opravil, ne da bi ga bila mama ujela. Dobil jo nož in Leni. Stekel je spet do strica in je bil vesel, ko je videl, da tam niso nič zapazili, da se je bil za celo uro zmuznil iz hiše.
Kmalu, ko je Gerald odšel, se je vrnil doktor Newcome domov. Tudi on je takoj šel v Lenino sobo. Bil je precej razburjen in izmučen, toda vesel. Ko je stopil v sobo, je kar brez pozdrava naglo deljal:
»Leni, posrečilo se mi je dobiti potni list za vas. Tu imate vse.
Dal vam bom tudi denar.,.«
Dekle se je hotelo zahvaljevati in je iskalo besedi:
»Ampak, gospod doktor, saj ste ...«
Zdravnik ji ni pustil do besede:
»Zdaj ne utegneva govoriti. Brž ko se bo zmračilo, bodite pripravljeni. Odpeljal vas bom na prihodnjo železniško postajo. Z naše v mestu ne smete odpotovali, ker vas poznajo in bi vas najbrž prijeli. Kaj hočete, zdaj ste pač naša sovražnica.«
Dekle je začudeno gledalo in vprašalo:
»Sovražnica? Kako neki. Saj nisem nikomur nič storila?«
»Vem, vem. Vse to je res neumno, a se ne da nič spremeniti. Vojna je. Ne ostane vam drugega, kakor da Be pripravite. Ko se bo zmračilo, bova odšla.«
Odšel je iz sobe iskat denar. Cer. nekaj trenutkov se je šc vrnil. Leni je bila s prtljago že gotova. Vsega njenega imetja jo bilo za majhen sveženj. Bridko se je nasmehnila, pokazala sveženj in dejala:
Anglija je v Ameriki naročila 26.000 leta!
Razen tega je ameriška industrija dobila od Velike Britanije velika naročila strojnic, topov, pušk, municije in tankov
Oktobra letos je Amerika poslala Angliji 500 letal. Ta mesec pa bodo Združene države povečale ievoz letal v Anglijo. V Newyorku so mnenja, da bo znašal njihov izvoz v Anglijo do 800 letal na mesec.
Predsednik Združenih držav je pred kratkim v Bostonu povedal, da je ameriška industrija letal dobila nova naročila od Anglije, in sicer za 12.000 letal. Do sedaj je ameriška industrija vzela v delo vsa angleška naročila, ki znašajo skupno 26.000 letal. Roosevelt je pripomnil, da je ameriška indu-
strija prejela od Anglije tudi velika naročila ea strojnice, topove, puške, municijo in tanke. Še posebej pa je naglasil, da ta ogromna naročila ne bodo ovirala ameriškega oboroževalnega načrta. Več tovarn bo povečalo svoj obrat, posebno pa tovarne letal. Razširjenje obratov pa ne bo oviralo izdelovanja letal Na ta način bodo postale Združene države naj večja industrijska 6ila na svetu. Na koncu svojega govora je Roosevelt posebno podčrtal, da bo Amerika tudi glede na letalstvo postala najmočnejša država na 6vetu.
Sledovi, ki jih je v romanski prestolnici in skoraj po vsej Romuniji zapustil zadnji siloviti potres, še dolgo ne bodo zabrisani. V Bukarešti imajo še zdaj dela z odstranjevanjem razvalin. Slika kaže prizor izpred bloka »Carlton«, odkoder s tovornimi avtomobili odvažajo podrte zidine
Kakor zdaj poročajo z nemške uradne strani, je preseljevanje nemškega življa, ki je bil naseljen v Besarabiji in severni Bukovini, končano. Obenem navajajo tudi številke, ki naj povedo, koliko je teh Nemcev bilo. Pravijo, da je dozdaj prestopilo nemško mejo 90.050 Nemcev iz Besarabije in 45.301 iz severne Bukovine. Iz teh številk se vidi, da se je vrnilo iz Besarabije celo še več Nemcev, kakor pa so pred nedavnim poročali. Rekli so namreč, da je v Besarabiji bilo 89.000 takšnih nemških pripao-nikov. ki se nameravajo vrniti v domovino, vo, Ker je preseljevanje nemškega življa iz omenjenih krajev končano, je svoje delo požgem opravila tudi posebna nemška izseljeniška komisija, ki je bila sestavljena svojčas z namenom, da preselitev izvede. Te dni se bo tudi ta komisija vrnila v Berlin
Besarabija in severna Bukovina pa nista edini deželi, odkoder naj s« nemški živelj odstrani. V poštev bi za zdaj prišle predvsem še južna Dobrudža, južni ael Bukovine in varšavska pokrajina na Poljskem. Preseljevanje Nemcev iz južne Dobrudže in južnega c.ela Bukovine se nadaljuje po načrtu. Tudi se bodo li Nemci na svoji poti v pravo domovino za nekaj časa ustavili v taborišču v Zemunu, ka-mar se bodo pripeljali z ladjami iz Zirnaroda po Donavi, iz Zemuna dalje pa bodo odšli po isti poti, kakor pred njimi njihovi rojaki iz Besarabije Tudi preselitev iz južnega cela Dobrudže bo izvedena v najkrajšem času. To smemo sklepati že iz nemškega uradnega poročila, ki pravi, da je večina Nemcev iz teh krajev že na poti.
V zadnjih tednih se je dalje končalo preseljevanje Nemcev iz lublenske pokrajine na Poljskem. Na vrsto pride /daj še varšavsko okrožje Vzhodno od Visle biva še vedno 6000 Nemcev, ki bi za izselitev prišli v poštev in ki se bodo vrnili v rajh istočasno. Sicer pa
Končni cilji sedanjega preseljevanja: Vsi Nemci brez primesi naj bodo zbrani v mejah novega, povečanega nemškega živi j. prostora
njihova pot ne bo tako dolga, saj napovedujejo, da si bodo našli svojo novo domovino v okolici Gdanska v zahodni Prusiji. Tudi to preseljevanje poteka s pospeškom in bo končano še letos.
To je torej ene vrste preseljevanje, ki naj ima za posledico, da bodo počasi v mejah nemškega ra jha zbrani vsi Nemci, ki so zdaj raztreseni po E^vropi, tako da jih tujci ne bodo mogli več zatirati in jih ovirati pri njihovem svobodnem udejstvovanju. Treba pa je omeniti še neke aruge vrste preseljevanje, namreč preseljevanje pripadnikov drugih narodnosti i j. Nemčije, tudi v njihovo domovino v sedanjih mejah. Ker obstoje med Nemčijo in sedanjo Petainovo Francijo še dokaj dobri odnosa ji in se je za svoje ljudi v Nemčiji Petainova Francija z vso vnemo zavzela, ker jim skuša olajšati čimprej težke dni ujetništva, bodo vsekakor za izselitev prišli varjetno še najprej na vrsto Francozi, ki danes še žive v Nemčiji ali v nekaterih tistih krajih, ki si jih je v sedanji vojni s Francijo Nemčija podvrgla. Ker Nemčija vedno odločno poudarja — to se je zgodilo tudi zdaj ob priliki, ko je Madžarska pristopila k trojni zvezi —, da bodo narodi imeli tudi v novo urejeni Evropi pravico samoopredelitve, bo morda Gana možnost tudi pripadnikom še katerega drugega naroda, ki zdaj žive v mejah Nemčije, da se bodo lahko izselili, prav tako, kakor se zdaj selijo Nemci iz raznih držav spet v okrilje rajlia.
Če vzamemo na splošno, je to postopek, ki nnj končno privede do tega, da v Nemčiji pripadniki raznih narodov ne booo več pomešani z nemškim življem, pač pa da se bo nemški narod v tem oziru popolnoma »očistil«, povrhu pa mu bo danega na razpolago — kakor so pokazali dogodki zadnjih let — tudi dokaj več življenjskega prostora.
Vesele vesti z Dunaja
Z Dunaja nam te dni sporočajo podatke, kako je prav za prav z letošnjim pridelkom koruze po državah jugovzhodne Evrope. To je namreč vprašanje, ki v seaanjih težkih časih ne more zanimati samo tistih držav, ki goje koruzo, pač pa tudi gospodarske kroge drugod. Podatki, ki so jih z vso vestnostjo zbrali na ■ Dunaju, so prav za prav razveseljivi, saj bodo ' jugovzhodne evropske države po njih pridelale letos precej več koruze, kakor pa so prvotno mislile, da jo bodo. V poštev prihajajo, ozir. dunajski podatki se nanašajo na pet jugovzhodnih držav, in sicer Madžarsko, Jugoslavijo, Roi>'m nijo, Bolgarijo in Turčijo. Prej so mislil, da letošnjega pridelka koruze v teh državah ne bo več kot 12 milijonov ton, iz zadnjih dunajskih podatkov pa se vidi, da bodo koruze pridelali tod kar 13.6 milijona ton, torej kar za celih 1,600.000 ton več!
30.000 obnovljenih starih vodnjakov
Dela posebne vrste so se pred nedavnim oprijeli ljudje v krajih okoli španskega mesta Ciudad Real. Dežela tod trpi precejšnje pomanjkanje vode in zato tudi ne roai toliko, kakor bi sicer lahko, ali vsaj toliko, kolikor bi tamkajšnji, še dokaj skromni ljudje radi videli, da bi. Toda, kje dobiti potrebno vodo za namakanje? Spomnili so se, da je tam po deželi veliko število starih vodnjakov, ki so jih ljudje že davno opustili in so bili oOzdaj zasuti. Teh vodnjakov je — kakor zdaj pišejo — kar okoli 30.000. Nemaravajo jih zdaj obnoviti. Vsa dela so se že začela in jih vodi špansko kmetijsko ministrstvo. Naredili so tudi še nek drug račun: pravijo namreč, da bodo iz teh obnovljenih vodnjakov lahko stalno namakali 40.000 hektarov zemlje, kmetje pa da bodo pridelali na svoji zemlji za 190 milijonov pezet več kot pa morejo zdaj.
Veliki narodi, ki bodo letos pr redili smuške tekme
V dokaz, kako se šport v Evropi kljub vojni razvija, poudarja Nemški poročevalski urad dejstvo, da bodo vsi veliki narodi v prihodnji zimi priredili običajne smučarske tekme. Pri navajanju teh velikih naroaov pravi: Nemčija bo najprej priredila tekme za državno prvenstvo s tekmovanjem iz severnih držav. Te tekme bodo od 24 do 26. januarja v Svinemild. V Garmisch Partenkirchenu bodo tekme v smuku od 15. do 16. februarja. Italija bo priredila prvenstvene tekme v smuku, ki bodo od 2. do 8. marca v Selvi. Finska bo priredila tekme v Joensu in Kuopiju oa 14. do 16. marca. Datum za tekme na Norveškem še ni točno postavljen. Finsko in Norveško štejejo torej tudi med velike narode
Svojevrstno tehniko ima pri skakanju s palico japonski atlet Majeda. ki se mu je zadnjič uosre-č.lo skočiti 4.25 m visoko.
RADIO
Program radio Ljubljana
Petek, 22. novembra 7. Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih evokov (plošče) do 7 45 11 Šolska ura: Velika tor-pedovka »Ljubljana« (g. Viktor Pirnat) — 12.30 Poročila. objave — 13 Napovedi — 13.02 Mojstri operete (Rad ork.) — 14 Poročila — 14.10 Turistični pregled: Katere naloge nas čakajo v letošnji zimi — 18 Zenska ura: Razvoj socialnega zavarovanja s posebnim ozirom na ženo (gdč. Marija Penca) — 18.20 Komorni trio (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22 15 Koncert Radijskega orkestra. — Konec ob 23.
Drugi programi
Petek, 22. novembra; Belgrad:	20.15 Simf.
konc. — Zagreb: 20 Plesna gl — Beromiinster; 20.35 Igra o Džjngiskanu — Bratislava: 20.30 Večerni konc. — Budimpešta: 19.20 Madžarske melodije — Praga: 19 20 Večemi konc. — Sofija! 20.50 Opera — Sottens; 1905 Zab gl. — Stockholm: 19.30 Vojaška godba
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49 18 m); 19 40 Poročila v slovenščini — VUF (19.69 m!: 0 30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19 69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
V 10 letih 12 milijonov ljudi v USA več
Med največje države na svetu spadajo, vsaj po številu prebivalstva, prav gotovo Združene ameriške države, posebno še, če upoštevamo tudi njihove kolonije in druge čezmorske posesti, ki jih imajo raztresene vsepovsoa’. Zadnje ljudsko štetje je bilo v USA letos 1. aprila, Tedaj so našteli v deželah, ki spadajo pod oblast Združenih držav, 150,362.326 ljudi. Za sedanjo Sovjetsko Rusijo torej še vedno zaostajajo za kakšnih 30 milijonov ljudi, v primeri z Nemčijo brez zasedenega francoskega ozemlja pa so za približno 45 milijonov prebivalcev na boljšem. Ali z drugimi besedami:	USiA
imajo približno enako ljudi kot Nemčija in Italija skupaj.
Zanimivo je vedeti, ali število prebivalstva v Združenih ameriških državah kaj hitro raste. Kako je s tem, se najbolje vidi, če primerjamo številke zadnjega ljudskega štetja z onimi iz leta 1930. Pred desetimi leti so USA imele 138,439.069 ljudi, letos aprila pa, kakor rečeno, že nad 150 milijonov. V desetih letih je bilo torej približno 12 milijonov prirastka na prebivalstvu, kar vsekakor ni malo. Če bo šlo vsaj tako naprej, bodo USA imele čez 40 l«i že 200 milijonov ljudi.
Po enem zadnjih nemških napadov na angleško prestolnico je fotoreporter vjel zgornji žalostni prizor iz gorečega Londona
Za Jugoslovansko tiskamo ? Ljubljani: Jote Kramarii ~ Izdajatelj: Int Jote Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 ~ V ponedeljkih le Jutranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din. ia Inozemstvo 26 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 6 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredniitvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana «. Telelon 40 01 do 40 03 ~ Podruinlce: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo tnesio. Trbovlje.