STARŠI! ALI STE PRI ODLOČANJU ZA NADALJEVANJE ŠTUDIJA VAŠEGA OTROKA POMISLILI TUDI NA KATERO IZMED VOJAŠKIH ŠOL
Danes predstavljajo vojaške šole enoten, medsebojno povezan vzgojno-izobraževalni sistem, ki je sestavni del vzgojno-izobraževalnega in šol-skega sistema naše države. Gojenci in učenci vojaških šol imajo vse možnosti, da si ob marljivem učenju in študiju pridobijo različpe stopnje vojaško strokovne izobrazbe, vse od srednje, visoke. pa do magisterija oziroma doktorata vojaških znanosti.
Sistem voja$kih šol je tako glede na stopnjo in vrsto izobraževanja kot tudi glede učno-pedagoških in vzgojno-izobraževalnih metod v bistvu podoben ali enak civilnemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu naše družbe, katerega del je, kakor je tudi JLA del naše družbe. Določene razlike so predvsem posledica značilnosti dela v oboroženih silah, ki se podrejajo posebnostim vojaške organizacije.
Organizacija in izvajanje vzgojno-izobraževalnega študijskega procesa v vojaških šolah sta usmerjena k oblikovanju starešin, ki bodo s svojimi strokovnim teoretičnim in praktičnim znanjem, moralno-političnimi ter telesnimi in duševnimi in drugimi vriinami sposobni v vseh, torej tudi v najtežjih razmerah sodobne vojne, uspešno voditi enote naših oborože-nih sil. Uresničujoč zahteve zasnove splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite.
Srednje vojaške šole
Srednje vojaške šole delimo na dve skupini šol, ki sta tako po vsebini in ciljih Solanja različni. Različen pa je tudi status slušateljev teh Sol. Pomembnejfia je skupina srednjih vojaških šol rodov in služb, ki obsega sedem srednjih vojaških Sol, poleg tega pa imamo splošne srednje vojaške šole, ki obsegajo štiri tovrstne šole.
Učenci in gojenci splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol poslušajo učne predmete iz treh glavnih področij izobraževanja. To so:
-   splošni izobraževalni predmeti
-   splošni vojaSkoizobraževalni predmeti
-  vojaški strokovni predmeti
Prvo področje splošnih izobraževalnih predmetov predstavlja v srednjih vojaških šolah skoraj polovico števila učnih ur. Splošna vzgojno-izobraže-valna skupina predmetov je razdcljena na tri podskupine in sicer na podskupino:
-   družbenih predmetov,
-   ideološkopolitičnih predmetov in
-   naravoslovno-matematičnih predmetov.
V prvo spadajo naslednji predmeti:
-   književnost s temelji jezikoslovne in estetske kulture,
-   tuji jeziki (ruski, angleSki, nemški, francoski),
-   zgodovina s temelji vojaške zgodovine,
-   zemljepis s temelji vojaškega zemljepisa
-  vojaška andragogika in temelji vojne psihologije,
-  telesna vzgoja
V podskupino ideološko političnih predmetov spadajo:
-   temelji marksistične filozofije,
-   temelji sociologije,
-  družbeni sistem SFRJ,                                            ,-t
-   aktualna problematika.
V  zadnjo podskupino predmetov splošne. izobrazbe spadajo naslednji predmeti:
-  matematika,                                                        ,-......
-   fizika s temelji strojništva in elektrotehnike,             ¦         .
-   kemija s temelji tehnologije,
-   biologija.
Drugo področje, ki je prav tako kot prvo enotno za vse srednje vojaške šole, je področje splošnih vojaškoizobraževalnih predmetov, ki obsega eno dvajsetino učnih ur. To področje obsega naslednje predmete:
-   splošni vojaški predpisi,
-  strojevo urjenje
-   pehotna oborožitev s poukom v streljanju,
-  vojaška topografija
-  splošna taktika,
-   vožnja motomih vozil.
Tretje predmetno področje je v vojaških srednjih šolah področje voja-škostrokovnih predmetov, ki pa je specifično za posamezne programc šolc ter njihove usmeritve.
Srednje vojaške šole rodov in služb
Srednje vojaške šole rodov in služb predstavljajo osrednji del vojaških šol, v katerih se slušatelji, po statusu gojenci vojaških šol, pripravljajo za enega od poklicev nižjega oficirja. Zunanji izraz tega statusa je nošenje vojaške uniforme v času šolanja ter dejstvo, da se gojencem vojaških srednjih šol rodov in služb čas šolanja priznava kot izpolnjena obveznost služenja vojaškega roka. Gojenci srednjih vojaških šol se torej pripravljajo za konkretno delo v armadi. Po končani šoli pridobijo čin vodnika ustreznega rodu oziroma službe ter so razporejeni v enote in ustanove
kopenske vojske, vojnega letalstva in protiletalske obrambe oziroma vojne mornarice v skladu s šolo oziroma smerjo, na kateri so se šolali. Srednje vojaške šole rodov in služb so:
-  Srednja vojaška šola rodov kopenske vojske v Sarajevu.
-  Tehniška srednja vojaška šola v Zagrebu,
-  Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protiletalske obrambe,
-  Mornariška srednja vojaška šola v Splitu,
-  Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu.
-  Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu,
-  Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu.
Splošne srednje vojaške šole
Splošne srednje vojaške šole so šole, ki imajo značaj pripravljalnih šol za študij na vojaških akademijah, predvsem za študij na Vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu. Edino letalsko splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju je pripravljalna šola za študij na Letalski vojaški akademiji in ima lemu ustrezno prilagojen učni program.
Splošne srednje vojažke šole so:
-  Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman Stane« v Ljubljani,
-  Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu,
-  Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu,
-  Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju. Učenci splošnih srednjih vojaških šol v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu
se v času šolanja pripravljajo za študij na Vojaški akademiji kopenske vojske, slušatelji letalske splošne srednje vojaške šole v Mostarju pa se pripravljajo za študij na Letalski vojaški akademiji.
Slušatelji splošnih srednjih vojaških &o\ imajo status učenca vojaške srednje šole, kar pomeni, da se jim čas šolanja ne šteje kot izpolnjena obveznost služenja vojaškega roka. Učenci teh šol v času šolanja tudi niso uniformirani
Učencem splošnih srednjih vojaških šol, ki ne želijo nadaljevati študija na vojaških akademijah, je omogočeno šestmesečno došolanje, kjer se lahko usposobijo za enega od poklicev nižjega oficirja. Možen je vpis v I., II. ati III. letnik splošnih srednjih vojaških šol.
Šole strokovnib delavcev za vojaškotehnične poklice
Posebno podskupino v okviru srednjih vojaških šol predstavljata šoli, ki usposabljata strokovnjake s srednjo izobrazbo v vojaškotehničnih pokli-cih. Ti šoli sta:
-  Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu in
-  Šola strokovnih delavcev za letalskotehniške poklice v Rajlovcu pri Sarajevu.
Posebnost teh dveh Sol je, da sprejemata učence za vojaško-tehnBke poklice na II. stopnji usmerjenega izobaževanja, kjer se pripravljajo za vrsto konkretnih poklicev, vse do mehanikov za pehoto do orodjarjev za letalstvo. Učence teh šol po končanem šolanju razporedijo na dela v enote armade in imajo status civilnih oseb, zaposlenih v Jugoslovanski ljudski armadi. Ti šoli torej ne šolata in tudi ne pripravljata učencev za enega od poklicev nižjega oficirja oz. oficirja. Posebnost je tudi ta, da se lahko v šolo za vojaškotehniške poklice v vojnem letalstvu v Rajlovcu vpišejo tudi dekleta.
Na omenjeni šoli je možen vpis samo v III. letnik.
Pogoji za sprejem v vojaške srednje šole
Na natečaj za vpis v srednje vojaške šole se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
Splošni pogoji:
-  da so zdravi in sposobni, kar ugotovi pristojna vojaška zdravniška komisija,
-  da niso bili sodno kaznovani in da zoper njih ne teče kazenski postopek,
-  da imajo soglasje staršev - skrbnikov.          :
Posebni pogoji:
- starost do 16 let za vpis v I. razred oziroma leto ali dve več za vpis v 2. ali 3. razred srednje vojaške šole,
-  najmanj dober splošni učni uspeh.
Za vpis na tehniško šolo vojaških usmeritev v Zagrebu in šolo strokov-nih delavcev za letalskotehniške poklice v Rajlovcu pri Sarajevu lahko kandidirajo tudi dekleta.
Učenci, ki se odločijo za vpis na eno izmed srednjih vojaških šol, se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer lmajo stalno prebivališče. Tam dobijo vsa pojasnila v zvezi z vpisom na vojaško šolo.
Učenci, ki so sprejeti v vojaške šole, med šolanjem stanujejo v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdrav-stvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci oziroma gojenci vojaških šol tnorajo po končanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski Ijudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti kandidatov, spiejetih na Solanje in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo so urejene s pogodbo. Z njo so med drugim določeni tudi stroški šolanja (stroški prehrane. stanovanja v inter-natu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti.
SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO