135. številka Ljubljana, v petek 15. junija. XVI. leto, 1883. Isbaja vsak dan «ve#er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ak o-ogerske dežele za vse leto Irt f>ld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., %» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ijjubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za taje dežele toliko več, kobkor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne netit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če bc dvakrat, in \\ 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo hi upravniBtvo je v Ljubljani v Prana Kolmaua hi&i „Glodalifika stolba". D pravni fttv u naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Volitev v Tržičf. (Izviren dopis iz Kamnika.) Še nam trepeče srce radosti, ko pri jemljem za pero k temu poročilu. Kako tudi ne bi, saj je bila borba tako huda, izid tako dvomljiv, tako negotov! A pravična stvar je zmagala in trditi smemo, da je bila višja moč z nami, kajti tudi srečna naključja pripomogla so nam do tako slavne zmage. — Kdor 8e ni volil v Tržiči, ta ne ve, kaj je volilni boj, še manj pa, kdor ni volil v tacih razmerah, kakor smo volili pred dvema dnevoma mi. — A tukaj nekoliko posameznosti). Dan pred volitvijo opazovalo se je v Kamniku živo gibanje. Delalo se je na vse kriplje, vender dolgo časa ni bilo posebnega upanja. Opoludne še smeli smo se zanašati le na 45 glasov. Marsikateri, ki je prej obljubil, da pojde volit, majal je z glavo, tembolj, ker je došel iz Radovljice telegram, da je grofu Thurnu že zagotovljenih 00 glasov, in ker se je tudi v Kamniku hudo delovalo zoper našega kandidata, ne samo od nemSkutarske strani, ampak tudi od strani, od katere hi tega nikdar ne bili pričakovali. Malo pred \ oludnem dobil je Kecel brzojav, v katerem se je prosilo za obilo udeležbo in ob jednem telegrafovalo se je od Radovljiške duhovščine na kaplana Kamniškega v jednakem smislu. Popolu-dne odpeljal se je Kecel s svojo gardo, z dvema adjutantoma namreč in štirimi ženskami bolj nižje vrste, s— A vse te čudne razmere neso nas zrno tile. Pričelo se je še živahneje delovauje — in zvečer trdilo se je, da je 100 glasov naših. Sladka nada se nas je polastila, a tudi strah, da nam od teh 100 glasov ne vzame polovico noč. — Ob dveh zjutraj hoteli smo odriniti. Mnogi neso se ulegli k počitku, a tisti, ki bo to storili, bili so že ob 1-popolunoči pregnani iz postelje. Sedaj je bilo uporabiti vse moči. Zdaj pa zdaj se je klicalo: tega še ni, tega ne bo, ta se je skesal itd. A naš strah do malega ni bil opravičen. Pri Franu Rodetu smo se zbirali in kmalu se je videlo, da so Kamničanje mož beseda. Manjkalo je samo treh, jeden je bil v resnici bolan, dva pa sta prelomila častno besedo, najbrž po pritisku svojih višjih. — Mej nami bilo je 20 žensk, ki se, obljubivši iti z nami, neso strašile truda na dolgem potu. Čast jim za to! Tako oddrdral je voz za vozom proti Kranju. Tu zaužili smo zajutrek in ugibali smo, kako bo pač izpalo. Zvedeli smo marsikaj, kar nam ravno ni dajalo poguma, a vrniti se, o tem ni bilo govora. Od tu dalje odpeljali smo se skupno na 43 vozen, ker nas je volilce še nekaj druzih spremljalo. Tržičanom smo vsakako imponirali s svojim prihodom. A tu bi se nam bila precej v začetku kmalu napravila zme šnjava, kajti bili smo sprejeti od strani Triičanov z zagotovilom, da bodemo volili sami, da se jo odpovedal grof Thurti in da jo je Kecel s svojo izborno družbo popihal, ter se podal na Brezje na božji pot (V). Na božji pot Kecel ni šel, a popihal jo je res. Grof Thum telegrafira*. je namreč v istini, da se odpove. Pol ure pozneje prišel je drugi telegram iz Radovljice: „držite se hrabro, mi pridemo mnogobrojno". — A Keclu sedel je takoj strah na srce in, ne da bi bil le počakal na boj, ukazal je svoji hrabri armadi: „izginimo" ! Škoda, da ni imel veteranske uniforme na sebi, ki mu tako dobro pristoji, veteranci bili bi videli, kako pogumnega glavarja da imajo. A oni telegram, ki je pokopal nasprotno stranko, bil bi tudi nam kmalu pogubonosen Tudi naši volilci so prehitro verjeli in le opreznosti nekaterih posameznih se je zahvaliti, da so vse volilce, kateri so se bili v nadi, da nobenega boja ne bo, raztresati začeli, spravili skup. Buti se je bilo, da bi se komu niti potrebno ne zdelo iti glasovat, mene, da je zmaga itak gotova. Vender, ko se je vsacemu posameznemu povedalo, da je nevarnost velika, da pridejo Kadovljičani in da sia se tudi za Keclom že odpeljala dva voza, ter da se je za njim tudi telegrafovalo, tedaj smo se zopet združili in drug na druzega pazili, da se nobeden odstranil ni. lladovljičani nasprotniki so res kmalu prišli, a prej bilo jih je nekaj tukaj, ki so hoteli glasovati z nami. To nam je bilo nepričakovano. Skopaj ne« verjetno se nam je zdelo in bali smo se, da ne bi omagali, tembolj, ker je prišla iz Radovljice tudi duhovščina, ki jo bila za nasprotnega kandidata. A kmalu smo se prepričali, da nam stoje nasproti značajni možje in vrle žene. Skoraj razžaljeni ho bili, ko smo izrazili bojazen, da ne bi uplivala duhovščina pri njih. ,Duhovščino poslušamo v cerkvi, kadar nas božjo besedo uči, a svojega naroda izdajati nas ne bode nikdar naučila, mi stojimo za dra. Samca," — tako so trdili, tako so storili, — hvala in slava jim! Bilo je čez 10. uro, ko se jo pričelo glasovanje. Oddala je komisija svoje glase, vse za Thurna, le dva od nas, ki sta bila tudi vmes, za dra. Samca. Potem je glasoval Tržič — ves za Thurna, jeden sam glas pal je za dra. Samca. Zaničljiv smeh videli smo na obrazih Tržičanov. Prišli so na vrsto Radovljičani; slišal se je le grof Thurn imenovati, samo 12 bilo jih je za nas; to so oni, ki so prej besedo dali, z nami voliti. — Grof Thurn imel je 81 glasov, a dr. Samec 13. Kaka razlika! Trži« čani delali so že ironične opazke in pripravljali so že stare piskre, zvonce in piščali, da bi nas bili primerno domov spremili, kakor se spodobi za izobraženi Tržič. — A sedaj pride Kamnik na vrsto io 98krat ponavljalo se je ime: dr. Samec! Kaka osupnenost polastila se je nasprotnikov že tedaj, ko je bilo 81 proti 81 ! Udje volilne komisije zapuščali so vsak trenutek sobo ter dajali zunaj ukaze, in pričelo se je mej Tržičani strašno agitovanje. Najbolj odlikoval se je pri tem župnik Špendal, to je tisti, ki je javno izpovedal, da o Ida raji glas Dež-manu, nego dr. Samcu. In tla je to istina, je tudi LISTEK. P i 11 o n e. (Danski spisal Viljem Bergsoe, poslovenil 1. P.) (Daljo.) „„Večkrat kak malenkosten slučaj prouzroči veliko spremembo v človeškem življenji, to skusil je tudi Pillone. Na trgu bival je majhen knjigotržec, v njegovem oknu ležale so nekatere stare knjige z obledelo pisavo. Deček si je izbral ta del trga za njegovo vsakdanje stališče, ker je tu bilo Bolnce naj-gorkejše in je dobil od odhajočih gostov umazane gostilnice kak košček kruha, ali kak grano. Ali živemu dečku bilo je dolgčas, ker nikogar ni bilo, ki bi se bil hotel igrati ž njim, pri oblasteh varstva prositi pa tudi ni maral. Zdaj se je iz dolgega Časa podil po ulicah s psi brez gospodarja, in tolažil glad s tem, da jim je iztrgal plen iz gobca, potem si je pa poiskal košček oglja v kakem smetišči in risal ž njim po ploščah in belih hišnih zidovih."" nnKo je nekega dne na zid risal črke, ka- kerSne je videl v knjigoprodajalčevem oknu, začutil je, da ga je neka rok« potapljala po rami. Bil je nekdo, ki je bil prijazen ž njim od očetove smrti, a deček bil je tako boječ, da je kar hotel pobegniti. Bil je stari pisar, katerega je Pillone dobro poznal, mož, ki je sedel doli pri luki pod slamnato streho in pisal ljudem pisma po deset tornes. Hotel je zdaj razširiti svojo obrt, in ker je videl, da ima deček sposobnosti za to umetnost, ki je v Aninih ji po pravici veljala za jako težavno, rekel je Pil-lonu, da ga hoče posvetiti v njene tajnosti, in Pillone sprejel je to ponudbo z veseljem — saj je bil v erci jako ponosen na to, da se bo učil pisati !ttW „„Kako različno bilo je življenje, kise je zdaj odprlo živemu dečku od onega, ki ga je Imel do zdaj ! Mislil bil bi, on ne bo imel dovolj potrpljenja dan na dan s svojimi žilastimi prsti delati te črte in kljuke, katere je zahteval njopjov malo pedanti-8en učitelj, ki dajo pisavi lepoto in gibčnost. A Pillone delal je tako neutrudljivo kakor Čebela: čutil je, da je v tej tajnostnej umetnosti skrita strašna moč, da bo ž njeno pomočjo lahko gospodoval nad svojimi sovrstniki. In gospodoval — bila je prav za prav ta besedica, ki je napoluevala dečkov duh ; od se je učil, kaj se pravi biti sužen!"" „„Od Btarega pisarja prišel je v pisarno Amal-fijskega beležnika; ko je spremil jedenkrat tega po opravkih v Neapolj, dobil je službo pri najslavnejšem odvetniku v tem velikem mestu. Zdaj je bil pri svojem cilji. Zdaj ni bil več zaničevan sin kozjega pastirja, ki je 8 pastirsko piščaljo v roci hodil od hiše do hiše in se globoko pripogibal za vsak grano; bil je gospod, nosd je črno obleko in stanoval je v palači; a to ni bilo zanj Se zadosti, hotel je biti še več."" „„V Amalfiji prebral je že vse knjige, kar jih je imel stari knjigotržec v svojej prodajalnici, življenje svetnikov in polzke romane, zgodbe mučenikov in velikih vojskovodij, narodne pesni in pravljice — zdaj so pa prišli Tasso, Petrarca in Metastasio na vrsto; — to bil je svet luči, čudnih podob, velikih dejanj, basniških pošistij in človeških src s svojimi najresuičnejšimi in najgiiiiljivejsimi čuvstvi. Kako ga je veselilo, da se je uau'il čitati in obžaloval je, da jih vidi vsak dan na ti-oče, katerim so ti pesniki mrtev /.»klad, za kateiega Se no vedo.uu . dokazal. Letal je kot besen, in vlačil je vkup stare in razcapane ženske in umazane može. Jeden priprostih volilcev, videvši to, vzkliknil je: „Danes izdala je duhovščina našo uarodnost in našo ....!" — Kmalu bilo je toliko Tržičanov skup, da smo morali obupati. Od nekaterih se nam je pač zdelo, da prihajajo po dvakrat, a poguma nasproti tujim ljudem nesmo imeli, da bi jih bili ustavili, ker bi se bili vender le lahko motili. Bilo je že precej čez poludne; Kecla, katerega smo mi in Tržičaui pričakovali, ni bilo. Šel je bil po drugej poti, nego je bil povedal, in nesta ga dobila za njim hiteča vozova. To je tisti slučaj, ki nam je pripomogel do zmage. Dcus bene vet tit! — Zahtevali smo sklepa. Predsednik komisije vpraša: „nobenega več tukaj V" „Nobeuega!" je bil odgovor. Drugič, tretjič, četrtič ponavljal je predsednik vprašanje : „nobenega več tukaj?" — odgovor bd je vselej: „nobenega !J — „ Tedaj je volitev sklenjena," — in komaj je predsednik to izgovord, zadonel je iz več kot 100 grl gromovit „živio"! a mej tena drvila sta se še dva vohlca v sobo, — prepozno! Čez trg hiteli smo takoj proti svojim vo^em, ne čakajoč iazglašeua lesultata, ker smo ga itak znali in donela je na ušesa poparjenim Tržičanom ponosna »Naprej zastava Slave!" Poslovi vši se od vrlih Il-tdovljičauov, odpel,al i smo se takoj proti Kranju, kjer smo imeli skupni obed. Tukaj preskrbeli smo se z zastavami in oko!u štirih odpeljali se skupno proti domu. Po vseh vaseh, kamor smo prišli, vihrale so trobojaice, pokali so možnarji in doneli Aiviokbci. A glavna stvar biln je v Kamniku. Podrobnostij vender ne bom opisoval, omenim le toliko, da so nas sprejele Kamniške gospice, društvi: požarna hramba in „Lira", da so grmeli možnarji, da se je bila preskrbela godba in da je vse mesto vihralo v zastavah. Vse je bilo zuoaj, vse je vriskalo od veselja, ko je vseh 43 voz okiu Čanih z zastavami pelialo se do konca mesta m po tem po drugem potu zopet nazu j ni glavni trg, tja pred hišo slavnega Kecla, kjer so pevci ob lajajoč voz novoizvoljenega poslanca zapeli tri pesui, kjer je donela na ušesa nasprotnikom vesela godba, kjer so ognjegasci dvignili dr. Samca iz voza, v katerem bo ga obdajali šopki, darovani mu po Kamniških gospi cah. To je bila ovacija, a dr. Samec jo je zaslužil! Le na štirih krajih vejala je žalost: v Župniji, v Kecljevi žganjariji, v posameznih samostanskih ce licah in v famo/nej pisarni dr. Piruata! Kako čudna verižica je to, ki se je sklenila nasproti ogromoi večini Kamniškega prebivalstva! Kako radi bi verjeli, ua mej temi štirimi faktorji ni bilo sporazum-Ijenja in skupnega delovanja, ko bi to še bilo mogoče po tem, kar smo na svoja ušesa slišali in na svoje oči videli! — Vprašamo duhovščino; Kdaj je naš narod zaslužil to, da se združite z njegovimi nasprotniki? Naj bo! Vsa duhovščina ni taka in upamo, da se bode ta zopet vrnila na tisti pot, katerega bi nikdar ne bila smela zapustiti ! Knmničanje pa so lahko ponosni sami nase in ponosna je lahko nanje cela slovenska domovina. Slava! Volitve v veleposestvu. Ob 10. uri dopoludne so se zbrali kranjski veleposestniki v dvorani deželne hiše. Vseh vkupe priSlo jih je 47, od katerih pa je vsak Še imel pooblastilo od druzega veleposestnika. Pri volitvi vo- maščevalo. Resnica, o katerej neso hoteli Nemci ničega slišati, katere neso hteli pripoznati, prodrla si je sama pot. Slovani neso bili tako slabi, kakor so to opisovali ustavaki, ter so uporabili to svojo silo ; in zato obupavajo zdaj Nemci, mesto da bi možko delovali. Prej neso videli sovražniku, zdaj pa re-š tve ne. . . Da ne maujka pri tem tudi napadov na sedanjo večino, je samo ob sebi umevno. V sredo sestal se je v iiižeavutrl)ikem deželnem zboru voljeni posebni odsek, kateri ima obravnavati predlog dr. Dinstla, glede upliva šolske novele na blagostan dežele. V občni debati lilne komisije je bilo oddanih 94 glasov, od katerih so dobili gg. baron Apfaltrern in tovariši 48, kan- j pogrevali so se že znani napadi ua to novelo in na didatje naše stranke 46 glasov. Potem se je pričelo glasovanje. Pri volitvi je Apfaltrernova večina v volilnem odboru uporabljale svojo oblast z ono brezobzirnostjo, katere je vajena iz Auersperg-Lasserjnvih časov. Ko je videla, da narašča število konservativnih volilcev, začela je ometa vati njihova pooblastila, dasi so bila popolnem postavno narejena. Pri jed-uem je Apfaltreru ugovarjal, da ne more brati podpisov, pri drugem, da ni legalizovano itd. — Nasprotno pa ho smeli voliti celo mrtvi, da so le njihovi glasovi bili nemško liberalni. Gg. grof Thurn in Sav in še k nesta našla milosti pred očmi Apfal-treina in se morala umakniti Dežman-u in Sehrey-u. Vsled tega sta grof Tbura in Savinšek, ki sta se mislila zdržati volitve, prišla in glasovala — za nemškutirske kandidate, Je mesto Deschman a in Schril. Oglašalo se je vsled tega več protestov in v deželnem zboru bode razsojevati o postavnosti te čudne volitve. Ob Va3. uri je bilo glasovanje končano in potem se je volilni akt za */« ure pretrgal. Ob 4. uri popoludne še ni bil znan cfieijaln rezultat, vender je toliko gotovo, da so konservativni veleposestniki za par glasov zaostali. Politični razgled. % 0 i r«i nj e red loži ti poročilo o tej zadevi. Šlezijakl deželni zbor, ki se je bil sešel dan 28. maja, dokončal je že svoje obravnave. To zasedanje je bilo joko mirno; samo jedenkrat se je motila tišina navadnih deželnozborskih opravil, ko se je po vzgledu nižeavstrijskega zbora tudi v Šleziji šolska novela privlekla v razgovor deželnega zbora. Deželni odbor šlezijski ima nalog razmotri-vati upliv šolske novele in ima v prihodnjem zasedanji o tem poročati. V u a bij** države. Po telegrafičnem poročilu „Pol. Corr." iz albanskega Skadra z 9 t. in. vladalo je zadnje Ini ondu pomirja. Razgovori Hafiz paše z Hotti in Castrati ostali so brezuspešni. U t/en rodov Šala in oši, kateri so se s slednjimi zvezali ter poslali jim podpore, ostali so drugi eorci nevtralni. Tudi Hifiz paša dobil je podporo Telegrafska zveza mej Ska-drom in Tuzi ni še popravljena. — O zadnjih bojih dobila je „Pol. Corr." naslednje poročilo: Hifiz paša šel je bil na povelje Porte, da izvede odstop zemlje Črnejgori, dne 2. t. m. s 6 bataljoni, gorsko baterijo in 2 Kruppovima topovoma v Tuzi. Pred vojaštvom šli so trije mozlimski in trije kristijanski pouedovatelji, da bi pri Castratih izposlovali svoboden prehod. Ko so se Cistrati temu upirali, pričel se je ljut Hoj, ki je trajal od poludne do večera. Pomorsko bro-dovje razdejalo je mej tem s streli vas Castrpti. Dne 3. t. m. ponovil se je boj in je trajal od juura do pozne večeri. Izgube na obeh stran-h neso znane. Šala in Ž »ši nameravajo napast, uarnizijo v Skadru. Norveško državno sodišče nastavilo je obravnavo proti zatoženemu ministru pi vosedniku Sel-mer-ju, na zahtevanje akcijskega odbora, ki ga je postavil odelsthing, in pa odvoknta najvišjega sodišča Dahl-a, na dan 7. avgusta, ter je ministra z odprtim pismom povabilo na ta dan pred-se. Še le tedaj bode državno sodišče ukrenilo o tem, je-li se ima proti vsem ministrom, kakor so sami želeli, Bočasno obravnavati, ali pa proti vsakemu posebej. — Iz Stockholma se poroča, da je kralj prevzel odstop državnega ministra grofa Posseja ter imenoval prejšnjega državnega soveta Thyssebja državnim ministrom. Drugi členi državnega soveta ostanejo na svojih mestih. Dopisi. Iz Varšave 12. junija. [Izv. dop.] (Poža r gledališča Rozmaitošči) In bilo je okolu de- „„Poieg teh študij pa ni pozabil družili, ki so mu imele prinesti čast in silo. K<> je utihnil dnevni hrup in so se zaprle pisarne, uči: se je pravomanstva s tako marljivostjo iu s takim veseljem, da je kmalu preskosil vse svoje tovariše. A km Ju so so mu pristudili postavni paragrafi in ta zvita razlaganja, ki so baje za to, da se more zlušiti oreh, ter za se obraniti jedro iu pripraviti uaspotuika, da se spod takne ob lupine. Bil je v odvetuiškej praktiki priča marsikake zvijače, marsskakega krivega dokazovanja in pogostne porabe oblikiniu pomot nasprotnikovih, H čimer se je zatrla kakor solnce jasna pravica, in zvalila se krivica na udove in sirote: vse se mu je zdelo podobno boju z ostrupljenimi puSicaud ali pa za-vratnira napadom ; iz temne pisarne izza zaprašene pisalne mize in visoko naloženih aktov gledal je s skrivnim hrepenenjem prekrasno uniformirane častnike, ki so korakali na čelu svojih oddelkov h kraljevej palači." " „„Ko so se mu prignusile zvite spletk arije pravdarBtva, skušal je svoj duh za odškodovanje drugače izobraziti. Vodil se je v slikarstvu in godbi ; parkrat je celo v veliko veselje svojih tovarišev nastopil kot igralec in pevec na gledališčuem odru. To vse bilo je njemu samo za kratek Čas, pa t i moglo zadovoljiti njegove goreče duše. Njegove sanje plavale so vedno v romantičuih barvah pred njegovo dušo, sanje, da bi gospodoval, če tudi le čez jedno samo pest vojakov; da bi vladal in zapovedoval, izvrševal velika dela, postal slaveu general, poveljnik v San Elmo — to je vse, s čimer se je bavil njegov duh po noči in po dnevi. A kako to doseči? Saj je bil sin kozjega pastirja in roparja!"" „„Poleg teh častilakomnih sanj, ki so mu ropale mir, ovladalo ga je pogosto neko otožno čuvstvo, ki ga je zamoglo narediti mehkega, kakor otroka. Nikdar ni pozabil tega nežnega, čudovitega, otročjega bitja, ki je ua ječinem dvorišči plesalo po glasovih njegove pastirske piščali. Ona je že zdaj morala biti odraščena dekica, lepa kakor ta; katero je videl v sanjah, katerih ni bil nikdar pozabil. Kolikokrat je mislil na njo, ko je v tihotapskem čolnu ležal na straži, ali pa s kakega osamelega grebena oziral so na vse Btraui, in so bučali valovi pri ujegovih nogah! Kako bi se zdaj začudila, ko bi ga zopet srečala iu videla, kako se je spre- menil ! Silno je hrepenel po tistem trenutku, ko bi se to zgodilo; kajti čutil je, da le ona more postati kraljica njegovega srca. A v kakih okoliščinah se bosta zopet videla? Od prvega dne, ko je prišel v Neapolj, prehodil je vse ceste in ulice, pa nikjer ni mogel najti nikakeršnega sledu. Tudi je boječ obiskal San Elmo in šel na dvorišče ujetnišnice, kjer je tekla prva ki i od njegove roke. Stari ječar bil je že mrtev, o njegovej hčeri, „lepej Filomeli", pa neso vedeli druzega, kakor da je odšla k svojim sorodnikom v gore. Poprašal je pri sorodnikih po njej in zvedel, da je zopet odšla v Neapolj — pa nihče ni vedel kam.au „„Bilo je na pustni večer. Dolga Toledska cesta bila je cel dan polna veselih, šumečih mask, ki so se zbirale okrog Karlovskega gledališča, kjer je imela biti velika maskerada. Gledališče bilo je svitlo razBvitljeno, zunaj so pokali švigalci mej tolpo, pri njih zapazil si Pillona, kot vodjo neke gru'e mask, ki so hoteli obhajati poslednjo pustuo noč do svitloga jutra. V teatru zbralo se je vse, kar je bilo mladenčev in krasotic v Neapolji, in sredi teh bleščečih mask plazil se je Pillone sam okrog, ločen vete ure zvečer, ko smo so zbrali pri „szklanki hrbate in keliszki vodke", in bolj jezični razpravljali so že na dolgo in široko veselje in trpljenje Človeškega življenja, — kar se začuje z ulice upitie in krik: „gledališće RozmaitošČi (Variete) se pali!" Co? coš? — in osupnjena umolknila je vesela družba, da bi bil stari Virgil kar zapel: vsi so molčali in usta široko odprta držali! — Bila ni šala. Krvavo žareče svetilo se je nebo. vsaka stranka imenovala pet kandidatov, ki bi se potem jednoglasno volili brez volilnega boja. Svoj sklep so pismeno naznanili v kazini zbranim volil-ceni nasprotne stranke, katerib je bilo tudi kacib 21 skupaj. Čez dolgo časa je bil grofu Hohenwartu dostavljen odgovor, v katerem se odbije vsaki kompromis Slovensko konservativni volilci so potem sklenili vse kandidate iz svoje srede postaviti, le g. grofa Thurna in g. viteza Savinšeka so vzeli v kandidatno Gosti dim se je leno dvigal v kvišku in sredi mej listino, ker sta ta dva gospoda izrekla se za kom- njim mrgolel je že roj iskrni; — le trenutek Se promis. Pismo, v katerem se je kompromis odbil, — zagrmelo je — ostrešje prodre velikanski plamen, podpisala sta gg. barona Apfidtrern in Seh\vegel, po visok kakor nasproti stoječi stolp rotovža. domače Balohov Jože. Kdo popiše strah, obupuost ter kričanje n j. tisoče — (K volilnemu gibanju) piše se nam z in tisoče broječe množice. Nihče se v prvej osup Vrhnike: NemŠkutarje naše Vrhnške je zopet za- nosti ni domislil, da se ta večer v gledališči Roz- srbelo po pregrešnih udih, da so morali preobrniti maitošči ni igralo. Hvala Bogu, da se ni! Prizori nekoliko kozolcev nemškutarski tragikomediji na čast! a la Ringtheater bili bi neizogibljivi, če ne še Na prste bi jih človek lahko seštel in še bi preosta-Btrašne)i. 1 jalo nekaj prstov — ali veuder so čutili potrebo, Varšava ima pet gledališč. Rozmaitošči je izpostaviti se v Postojini, vsem pametnim ljudem za jedno manjših, ali jako priljubljeno iu razprodano smeh. In našla se je tudi Marta, jezična nemškuta, vsaki večer; poslopje je bilo staro in na veliko kateri tudi je „le eno potrebno": kubavnica pa ši-opero tako prizidano, da se je spojilo ž njo po- j vanka, — ali ona niče biti Marta, zato peljala se polnem v jedno palačo. Uhod bil je le jeden; po je s svojim soprugom, da je pornazdila svojo rado- 20—30 lesenih ozkih stopnicah prišlo se je do prvega nadstropja in tu je bil še le parterre; do galerije — zvaoe „paradiž", bil je pot pa že kar trnjev kakor sploh do paradiža, nehote je vsklikidl: me voila, kdor je gori dospel. Mostovži vsi ozki, nizki in leseni; lahko je misliti, koliko bi se jih bilo rešilo v takem položaji. Tu bi se bilo tudi lahko reklo: „Lnsciate ogni sperauza, voi ch' entrate." Gledališča samega na sebi je torej prav malo škoda, balo se je vse le za opero. Že je pokala razbeljena opeka in večkrat objeli so ostrešje ognjeni jeziki — k sreči bila je noč tiha in mirna; da še več — o polunoei ulije se Bilna ploha na plmntečo tramovje in pevska hiša bila je rešena in ž njo morda pol Viišave. Kako se je požar zanetil, ne ve se gotovo. — 24 ur poprej — in jaz bi menda Vam ne Hporočal o tej nesreči! „Memento, pogorelo boš!*' tako naj bi se bralo za naprej na vsacem gledališči! — T. Bruno. Domače stvari. — (K p r i h o d u N j. V e 1 i 6 a n s t v a.) V slavnostnih dnevih pride v Ljubljano tudi deputacija hrvatska klanjatsepresvitlemu cesarju. Deputacijo, obstoječo iz dveh nadškofov in šestih magnatov, vodil bode ban hrvatski, grofPejačevič. — (Volilna shoda veleposestnikov.) V Hotel Europa se je na vabilo g. grofa Hohen-warta s: noči zbralo 21 veleposestnikov konservativne stranke. Sklenili so z ozirom na blizu jednako število glasov obeh strank v veleposestvu ponujati nasprotni stranki kompromis, po katerem naj bi vednost ter oddala glas „ftir den scbonen Edi" v Postojini. Srečna taka žeua, ki ima moža tako mrzlega in tako malo ljubosumnega! Pa kako je bila ta narobe-Marta zavzeta za lepega Postojioskega Edvarda! Narodnega volilen, ki je bil prisedel na njeu voz, opikala je s svojim jezičkom, a potem pahnila ga na cesto, ker ni tako ljubil, kakor ona I Ubogi mi, če bi bile vse ženske tako ljubeznive! — Napreci je dal tudi „der vvilrdige n^rle des vviirdigen onkels Dežman", da je volil Deu-a, ki bi tudi v uradniškem njegovem imenu oponiral sedanji cesnr ski vladi. Doktorsko svojo učenost je baje pozabil bil doma, ker sicer bi bil Bvojemu prijatelju, Golo-bovemu Froncu, dal svet, naj se vrne, če tudi sredi pota, domov in naj ne hodi v Postojino na uro gledat. Tako pa se je zgodilo, da Golobov Fronc voliti ni smel ter je oditi moral p spomina vredno blamažo! Tako se je smešila Vrhnišku neniškutarija zadnji torek. Smešno pa je že to, kar mislijo ti politični zapečkarji, da bodo oni rešili nemštvo na Kranjskem, sedaj ko so že druge bolj žlahne miši zapustile ladijo, katera se ima potopiti ta trenutek „sine crux, sine lux"! č. — (V zvezi z razstavo živine in poljedelskega orodja) v Ljubljani bode tudi pokuševalnica (kosthalle), na tak način, kakor je bila pri zadnjej razstavi v Gradci. Kdor se hoče udeležit1, na) se oglasi do 20. t. m. za potrebni prostor ali pri kinetijskej družbi ali pa pri trgovinske zbornice tajniku gosp. Murniku. V tej pokuševalnici točilo se bode vino, pivo, a tudi jedila bodj se dobivala. — (Upravni odbor društva „Narodni doni") nas je naprosil, naznaniti v.sim onim gospodom, ki jim je postal svoje srečke v razprodajo, od^svojih prijateljev in mučen od svojih skrivnih mislij: da bi kedaj gospodoval, dosegel slavo in po tem kronal kraljico svojega srca.Uu „„Zdaj ga je nek pisan harlekin potipljal prijazno po rami; pokazal mu je v kot, kjer je šumel vodomet in so pomeranče delale senco s svojim temnozelenim listjem, potem je pa odšel s porogljivim smehljanjem." ■ „„Pillone stopil je bliže in pogledal čez listovje. Pri bogato obloženej mizi sedeli sta dve osobi : mlad mož, oblečen kakor se nosijo Benečanski ple-menitaši, leno naslanjajoč Be nazaj in pokušajoč peneči šampanjec, kateri je držal v roci, in mlada dekle v modrej svili; z biseri proprežen pajčolan viBel je čez njen* lepa pleča. Bliščeče dragocenosti bliskale so se na njenih prsih, masko bila je snela, in na njenih visokouakupičenih zlatorumenih laseh, ki so bili vsi prepleteni z biseri, zibala se je živo rudeča roža z demanti, podobnimi rosnim kapljam." u „„OmabujoS stopil je Pillone bližje in pri-pognil veje na Btran. Ni bilo več dvombe — tako se imata zopet videti! Bogati zapravljivec, razuzdani sin nekega mogočnega plemenitaša bil je, pri komur je sedela. Pillonu je brce otrpnelo kakor led, ježilo se mu je, vzplamtela je v njem divja želja po ina ščevanji, šel je domov, vzel bodalce seboj in vrnil se na maskerudo, kjer je šumel šampanjec. . . .' „„Dve uri pozneje obstal je prekrasen voz pred gledališčem. Beneški mladeneč in njegova spremljevalka usela sta se v voz in v diru oiipu Ijala proti Giordino generale, pa nikdo se ni zmenil v pustnej noči, da Be je beloopravljeni pulcinello obesil zadaj kakor sluga na voz. Pripeljali so s pred veliko palačo, pulcinello skočil je doli in urno odprl voz. Mladeneč je prvi stopil ven, nekaj s^ ji zabliskalo in mladeneč ležal je v svojej krvi na tleh Pulcinello je hitro zaprl voz, zgrabil vajeti, skoči na kozla in puhnil kočijaža doM; čez nekaj minut je že zginil voz po poti, ki drži v Posilippo.0" „„Drugi dan neso v Neapolji dru/.ega govorili, kakor o umoru nadepolnjga knežjega sina. Ta dan bilo je jedno mesto pri/no v pisarnici slavnega odvetnika Capparellija, in od tega časa bil je Pillone to, kar je: kralj tihotapcev in viadir gora!"" (Dalje prib.) da naj jih blagovole pridržati, razprodajati in neraz-pečune mu Se le 15. decembra t. 1. vrniti. — (C. kr. poljedelsko ministerBtvo) je nakazalo 1000 gld. za podporo tistim občinam, ki si hote napraviti vodnjake in napajališča za živino. — (C. kr. kmetijska družba kranjska) iidala je imenik svojih članov z 1. 1882, oziroma, ker nečemo nikogar obrekovati: „Mitglieder-Verzeichniss der k. k. Landwirthscbaltsge8ellschaft in Krain 1882." — (Iz Šmarija pri Jelšah) poroča se v Tribune", da je sodnijski pristav Gerčer pisalec vseh hujskajočih člankov v celjski „Nahtvahterci", da je glavni agitator za nemški „Schulvereiu" in da celo diurniste okrajne sodnije po-ilja okolu v „Schul-vereinovih z..devab. A gosp Gerčer zna tudi dobro računiti. Župnik od sv. Štefana imel je od neke z otroci obilo blagoslovljene udove terjati precejšnjo kupnino. Ker ni dobd plačila, hotel je pri omenjenem gospodu uložiti tožbo A g. Gerčer, namesto, da bi bil tožbo vzel v zapisnik, ukrenil je boljše. Prevzel je terjatev župnikovo v svojo last proti temu, da mu je župnik za cesijo odjenjal 40 gld. Uboga udova plačala je v treh dneh — tol.ko dobila je odloga — terjatev iu g. pristav Gerčer utaknil je 40 gld. dobička v lep. pTnbilne" obrača se zaradi tega do predsednika okrožne sodnije v Celji in pričakuje, da bode v takem slučaji postop il z brez-ozirno strogostjo. — (No ve orgije v sv. Jakoba cerkvi v Ljubljani.) V sredo ob (i. uri poskusil je gosp. Fbrster nove orgije, katere je dobila po prizadevanji g. župnika Rozmana sv. Jakoba cerkev in katere je izdelal naš domači umetnik g. mestni odbornik Goršič. Kakor je izjavil gosp. Forster, so orgije res mojstersko delo, vreden vrstnik izvrstnih or^elj, katere je g. Goršič izvršil za frančiškansko in trnovsko cerkev v Ljubljani in /a Ribniško farno cerkev. Orgije imajo 24 spremenov (registrov) in 1332 piščal. Posebno krasno izpeljana j« mehanika orgelj; glas je mogočen, tako da sme g. Goršič ponosen biti na svoje delo. V nedeljo 17. junija se orgije ob U. uri slovesno blagoslove in potem se služi velika maša, pri katerej bodo pevci sv. Jakoba cerkve pod vodstvom gosp. Bela rja peli ma^o od Kemptiierjii, Ollmtorium od Stekleta in gr.tduale od Fi i rs ter j ii. — (Umri) j? Ladi.slaus Possek pri Loeab. Rajni bil nam je strasten nasprotnik in mnogokrat trčili smo ž njim vkupe na volilnem bojišči. — (Shod Slovencev) Ptujskih in Mari-ribor8kih je prihodnjo nedeljo 17. t. m. pri sv. Barbari pri VVurmbergu — če bode vreme lepo. — (V Globokem) pri Brežicah zmagali so pri občinski volitvi narodnjaki. — (V Slo ve uje m Gradci) izvoljen je načelnikom krajnemu soškemu svetu ravnatelj Josip B a rl e. — (Šolska mladina o š e s t s t o I e t n i ci presvetle r o d o v i n e II a b s b u r š k e n a K r a n j-sk e m 1 2 8 3— 1 883") zove se skladbi (dve pesni z napevoma), ki je prinla na BVitlo v M i lice vej tiskarni v Ljubljani in je namenjena učencem in učenkam ljudskih šol zu predstoječo slavnost 800« letnice. — Besede 1. pesni so g. A. P r a p r o t n i k a, 2. pesni g. F UD teka; uglaabll ju je g. L. Belar.— Oblika je ročna, tipe not velike in umevne, tisk |L.j, — prodaje se iztis po 4 kr., 100 iztisov stane 3 gld. 50 kr., 500 iztisov 15 gld., 1000 iztisov pa 26 gld. — Priporočamo jo tedaj gorko slavnim krajnim šolskim svetom iu šolskim vodstvom. — (Akad etnično društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi v soboto IG. junija svojo redno /.borovo sejo s sledečim dnevnim redom: l. Verificiranje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnost, h) Zabavni del s šaljivim berilom Itd. Lokale: FriedFs Restaurant zum alten Stubenthor L Wollzeile 40. Zičetek ob »/a 8. uri zvečer. K tej seji vabi najuljudnejše odbor. Izid Volitve v veleposestvu. Ob \'a5. se je skrutinovanje končalo. Izvoljenih je osem uasprotnih poslancev s 53 proti 47 glasom. Grof Thurn, Scbrev in Dežman imajo vsi jednako Število glasov, tedaj se začne mej njimi nova volitev. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. junija. „Fremdenblatt" kon-statuje, da je finančni minister z ozirom na dosedanje dohodke davkov, in kolikor se jih je nadejati v drugem semestru, ne le v stanji spolniti svojo obljubo, da pokrije oni del primanjkljaja za 1883, ki ni pokrit po rentni emisiji z gotovino v blagajnicah, temveč, da se niti poslužil ne bode po finančnem zakonu 1883 danega mu pooblastila, da izda blizu 16 milijonov nominalne razdolžne rente (Tilgungsrente). Ker je znesek razdolžne rente blizu jednak onemu znesku, za kateri se je 1883 izdala pokrivajoča renta (Bedeckungsrente), tedaj sledi iz tega, da državno gospodarstvo za 1883 ne kaže nobenega primanjkljaja. Zader 15. junija. Pri deželnozborskih volitvah v mestih in trgovinskih zbornicah v Dalmaciji izvoljenih je pet avtonomašev, pet narodnjakov. Izid dveh volitev še neznan. Celovec 14. junija. V Rožeku prouzročili so otroci, ki so z žveplenkami igrali, velik požar. Cerkev v Rožeku in pri sv. Lamprehtu in 28 hiš je pogorelo. Škoda ceni se na 100.OOO gld. Velika beda, ker je to v jednem letu že tretji požar. Budimpešta 14. junija. Sodnijski notar Nikolaj Gyurky ustrelil se je z revolverjem. Bil je preiskovalni sodnik zlasti v senzačnih slučajih, zadnjikrat v zadevi Maylatha. Samomoru povod bili so jako sitni razlogi. Bil je zadolžen in podkupljiv. Preiskava, katero je imel on preteklo leto zaradi velike tatvine pri Landauer-ji bila je ustavljena. Zdaj pa se je pokazalo, da so takrat sumničeni res krivi. Gyurky-a podmitili so baje tatovi. Pariz 14. junija. Pomorskemu ministru došla poročila konstatujejo, da se pogajanje v Tonkingu povoljno vrši ter zanikavajo, da bi se Kitajska pripravljala za vojno. — List „Tcnips" dobil je iz Šangaja depešo, ki slove: Lian Tsang izjavil je proti Tricon, da Kitajska neče napovedati vojne Francoske). Tricou opomnil je na to, da se bodo redni kitajski vojaki, ki bi se zasegli v Tonkinu, smatrali roparjem ter postrelili. Mrleoi-ologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas Opa-ZOVanja Stanji* barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrio a v min. 11. junija 7. zjutraj 2. pop. zvečer 784*69 nun. 7.'i:J-4S mm. 784*59 mm. 4- l.v.-ec + 240» C + 1U4' 0 si. vzb. si. zali. si. zali. jas. d. jas. j»B. 000 mm. dežja. rt 3 7 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 730-12 umi. 786*98 rra. 786*66 nun. + 12*40 c + 22-4" 0 -|- 17*4 r. si. V7.ll. hI. jz. brezv. obl. d. jas. jas. 0 00 um. dežja. p •—i vi 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 78800 min. 787*59 mm. 788*64 mm. + 14 *6°0 4- 84*8° C 4-18*0" (J si. vso. hI. jz. hI. jz. jas. jas. jas. 1-20 mm. dežja, j * t 7. z j u t ruj 2. pop." 9. zvečer 741-2(1 mm. 740*51 mm. 789*50 m. 4- 15*6« 0 4- 91'6°C 4- 18 2° C hI. bur. si. bur. hI. j z. obl. obl. obl. 000 mm. dežja. 1 B. V Avstriji sploh : Zračni pritisk je ostal večinoma zelo nespremenjen; razdelitev je bila Se precej jeduakomerna; razloček mej maksimom in niinimoin preeej velik. Temperatura se je za spoznanje znižala ter bila skoro povsod blizu normalna: ekstremi bo bili vender že precej večji. Vetrovi ho postali precej močnejši iu tudi zelo spremenljivi. Jednako spremenljivo, vender največkrat deloma jasno, je bilo nebo; precej nestanovitno, če tudi ne preinokrotno, vreme. dne 15. junija. (Izvirno tclegrafično poročilo.) Papirna renta..........78 gld. 65 k- srebrna renta .... .....79 „ 10 /.lata renta..... . 99 . 05 „ 5°/0 marčna rent«......... 93 Akcije narodne banke....... 838 Kreditne akcije...... . . 298 London . ..... . . 120 Srebro ... ....... — Napol. .......... 9 C. kr. cekini. ...... . 5 Nemške marke ..... 58 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 12 ) Državne srečke iz 1. 18(54. 100 „ 167 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . 99 Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 » n *7....... 88 „ papirna renta 5°/0..... 87 6°/t štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 Zemlj. obč. avstr. 4Va70 zlati zast. listi . 118 Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice 102 Priir. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke......100 gld. 170 Rudolfove srečke.....10 „ 19 Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 110 Tr»mmway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . 217 Poslano. 50 05 52 6H 45 30 90 05 75 20 90 50 50 (4-10) najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkaftiB llek proti trajnom kašlju pluoevine I islatfoa bolesti grkljana I proti mehumlm kataru, *" KK* " (PASTILLEN) -k~i Hinke Mattonija (Karlovi vari u Češkoj). Razpis tajniške Podpisana nadžupanija razpisuje s tem mesto občinskega tajnika z letno plačo 450 gld. in 50 gld. za kurjavo in uradnijsko pripravo. Zahteva se v ppvej vrsti popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi, a poleg tega po inogočosti italijanskega in nemškega. Razpis trnja do lO. Julija t. I. Nadžupanija Dolina pri Trstu, dnč 7. junija 1883. (397—3) Nadžupan: I.iini|><*. Deželna v' slatina. Uspešni lek za želodčne bolezni. Naj-prijetnejša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Bor-deaux-steklenicah po 1 in */a litra. Dobiva se v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gTg*. bratih Mayer na Dnnajl, Josipu Hoffmann-u v Budapefttl, Ertl-u & Krepesch-u v Gradol ln pri vodstva v Slatini. (109—5) •J Vnžno za gostilničarje! ^ Podpsani naznanja, da ima v zalogi i ledenice (Eiskasten) ^ vsake velikosti, v katerih se dado dobro braniti je ^ dila in pijače. (170—13) 4 Jan. Podkrajšek v Ljubljani. J Pivovarna bratov Kosler-jev. | 4 Izvrntno i |iiiai€iio pivo v zabojih po 25 i" 50 steklenic se dobiva iz (83—19) ALOJZIJ MAYER-jeve J zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. | Vsi oni, ki so se oglasili, da bodo ob ljudski veselici postavili kako stvar, se prosijo, da pridejo v soboto 16. junija 1883 ob 7. uri zjutraj na prostor veselice, kjer se jim bodo odkazala stajališča. (403—2) Eksekutivni odbor za ljucl^Ko veselico. V novic bistveno znižane cene! izvrstne kakovosti po pravi engros-ceni, iz znane razpošiljalne trgovine Kobi-rt 14.-i|i-li<>rr. Hamburg*« v vrečicah po 43/4 kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zamotan jem po poštnem povzetji: Avst. vr. Rio, močen..........gld. 3 25 Domingo, okusen.......„ 3.60 Santos, jako močen, lep.....„ 3.75 Java, svitlozeleii, droben, močen . . „ 4.10 Cuba, temnozelen, jako droben, močen „ 4.45 Java II., zlatorumen, jako droben, omle- den.....*.......„ 4.20 Java I., zlatoruuien, jako fin ... . „ 460 Perl-Mocca, lin, zdaten.....„ 4.76 Ceylon, morirozelen, plemenit. ... „ 5.30 Ceylon, Perl-, izredno fin ... . „ 5.40 Monado. jako finega okusa .... „ 5.85 Mocca, pravi arah., lepodišeč ... „ 6.45 Priporoča se zmeB: Cevlon, Perl z Javo 1. — Vse čibarno \rste kave so prerešetane in izbrane, tedaj proste prahu in črnih zrn. — O reelnosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan najpohvalnejša (153—13) priznanja. Neposredni kup — največja varčnost! NAJBOLJŠI vo\R ZA CIGARA ^ JE C LE HOUBLON Franooak fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI M! Pravi je ta papir za cigareto samo tedaj, če ima vsak list znamko LHJ HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znninko in signaturo. CAVVLEV & HKNWYtiMplfle r«briktn(an,PARI3 I t—i 5 T3 _J. rt i * . -=2 N 2 " 2 9 I % I *\* i** s n c*. o- =f S;- a — A ** M H " O o?! E; £. P i. p" * %T B n cc pi5