1 1 8 6 3t'
-Kartoražne!-""!"J|!:jpK
tOVBmfr-----------"Ir --JF
c c | j ^	cccccccddddddd ° “ u c* _ d d
ddddddddddddeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
april, maj 1975
leto 1
Glasilo KARTONAŽNE TOVARNE izdaja SDS v nakladi 2200 izvodov. Izhaja dvomesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Dušan Pesek, tehnični urednik Leon Furlan, oblikovalec Andrej Kovačič. Tisk Kartonažna Ljubljana, Čufarjeva 16.
IZ VSEBINE:	stran
S PROSLAVA 30. OBLETNICE OSVOBODITVE ........... 2
S TEKMOVANJE EKIP PP ................ 4
S PREDSTAVLJAMO ...6
•	NOV SAMOUPRAVNI-
SPORAZUM...... 7
•	4. SEJA DELAVSKEGA SVETA ZP SPI 8
•	USTANOVITEV TOZD
IN OZD........ 8
•	ZLATI ZNAK.....9
•	AKCIJSKI PROGRAMI
DOS...........9
•	REZULTATI Šl PA-
PIRNIČAR JEV.. 14
S NAŠE GLASILO.....10

Proslava ob 30-obletnici OSVOBODITVE
Proslavo je o tvoril Žitko ing. Marjan predsednik sindikalne koference KTL
Uvodni govor je imel mladinec Lilek Jože
Glavni direktor Zupančič ing. Franc je orisal važne dogodke raznih obdobij v razvoju KTL
Po končani proslavi je bil zbor pred KTL. Povorka z zastavami .........
in transparenti je krenila proti trgu osvoboditve kjer je bila
ob odkritju spomenika osrednja proslava ob 30.- obletnici osvoboditve.
Na naši proslavi je prvi spregovoril mladinec tov. Lilek Jože in njegov govor objavljamo v celoti:
30. obletnica osvoboditve
»30. obletnico osvoboditve proslavljamo v izjemno razgibanem in pomembnem času, tako glede našega notranje-političnega in družbenega življenja in razvoja nasploh, kot glede mednarodnih dogajanj in okoliščin, v katerih nastopa Jugoslavija kot pomemben in samostojen dejavnik.
30. obletnica osvoboditve pomeni zmago socialistične revolucije Jugoslavije, ki je odprla pot delovnim ljudem in delavskemu razredu vseh narodov Jugoslavije in lahko danes s ponosom rečemo, da je pokazala tudi mednarodnemu delavskemu gibanju oblike samoupravne socialistične demokracije, zgrajene na družbeno-ekonom-skih odnosih socialističnega samoupravljanja, suverenosti in enakopravnosti narodov in držav ter socialističnega internacionalizma in komunizma.
Pravilo, ki ga potrjuje zgodovina, da se mora revolucija vedno znova vračati k svojim izvorom, smo potrjevali tudi mi v našem socialističnem razvoju. Sedaj, ko proslavljamo 30. obletnico, brez dvoma s ponosom ugotavljamo, da smo z uspehom uresničevali in poglabljali vsa temeljna izhodišča naše revolucije.
Naj v teh uvodnih besedah poudarim samo sledeče: z novo ustavo SFRJ in ustavami socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, smo kot rezultat našega revolucionarnega razvoja ustavno pravno konstituirali oblast delavskega razreda, ki v celotnem sistemu družbeno-ekonomskih odnosov in političnem sistemu zagotavlja vsakemu delavcu in delovnemu človeku, da na podlagi svojega dela neposredno odloča o pogojih in rezultatih svojega in družbenega dela povsod, kjer se odloča o osnovnih vprašanjih njegovega življenja in razvoja svojega naroda.
To, za kar so naši borci — aktivisti juri šali in umirali ter zmagovali, kar je še pred kratkim zvenelo kot program, se danes uresničuje pred našimi očmi. Že doslej smo v razvoju in praksi socializma spreminjali svet okoli sebe in sami sebe. Z uresničevanjem nove ustave, ki sprošča ustvarjalnost in pobudo neizčrpnih energij množic delavskega razreda in delovnih ljudi, se potrjuje ta preobrazba, ki bo z vsakim korakom v uresničevanju ustave potekala še hitreje.
V tem velikem naporu smo zgradili, utrjujemo in neprestano poglabljamo SZDL kot uresničevalko tradicij OF, ki se danes kot fronta vseh socialističnih sil z ZK kot vodilno idejnopolitično silo razvija in ustvarjalno uresničuje v novih pogojih razvoja proizvodnih in družbenih sil doma in v svetu.
Za časa narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije smo častno in slavno izpolnjevali svoj dolg delavskemu interna-cionalizmu in solidarnosti z vsemi naprednimi silami v svetu in smo na tej osnovi zmagovali in končno tudi zmagali. Prav tako izpolnjujemo svoj internacionali stični dolg danes z graditvijo sistema samoupravne socialistične demokracije, in diktature proletariata, ter z doslednim zavezništvom, z naprednimi silami v svetu, z vsemi, ki lomijo zaostanke kolonializma, z vsemi, ki so tako kot mi nosilci revolucionarnega boja za nove mednarodne ekonomske odnose, za zagotavljanje ne samo politične in mednarodno pravne, ampak tudi ekonomske enakopravnosti proti ustvarjanju kakršnihkoli imperijev,
NADALJEVANJE NA 3 str
Nekateri so proslavili praznik z udeležbo na pohodu „Po poteh tovarištva in spominov” (10 km)
Žetone za plavanje (CKT) dobite pri TANCIG Borutu DE-20 interna št. tel.: 71 vsak četrtek od 13-14 ure.
Udeleženci pohoda na 25 km (Oražem, Bricelj, Železnik) si nabirajo moči pred startom.
'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'k'kick'k'k'k'k
30-OBLETNICA OSVOBODITVE
NADALJEVANJE Z 2. sir.
ki hočejo tako kot nekoč po rimskem geslu »deli in vladaj« uveljaviti svojo oblast in z vsemi sredstvi vse in vsakogar podrediti svojemu interesu.
Mednarodna praksa neuvrščenih držav ter razvoj odnosov v svetu kažeta, da je le z doslednostjo vseh naprednih sil v svetu v boju proti političnim silam imperializma in hegemonije mogoče ohranjati mir ter zadati tem silam prav take uničujoče udarce, ki so pred 30. leti pokopali Hitlerjev nemški imperij in takoimenovani nacionalsocialistični novi red v Evropi.
Tako smo si Slovenci v Novi Jugoslaviji zagotovili vse pogoje za naš nacionalni in družbeni razvoj in dosegli, da lahko vsem, ki so v uresničevanju našega nacionalnega cilja ostali izven naše domovine, pomagamo, da postanejo v državah, katerih državljani so, enakopravni in zaščiteni pred nacionalističnimi pritiski, da bodo v resnici lahko most v sodelovanju med sosednjimi državami.
Vse rezultate, ki jih danes dosegamo, smo hitreje dosegli z razvijanjem novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega družbenopolitičnega sistema, ki smo ga v povojnih letih dograjevali in izpopolnjevali in ustvarjali odnose v družbi, ki so nam omogočili vse te uspehe. To so brez dvoma rezultati, ki govorijo sami zase.
Proslave 30. obletnice osvoboditve, kakor so organizacijsko zamišljene, so brez dvoma priložnosti, da se v vsakem območju, v vsaki občini pa tudi kraju te in še druge splošne družbene in politične značilnosti našega razvoja še bolj približajo delovnim ljudem v vsej njihovi konkretnosti, kakor jih oni sami občutijo v svojem delu in življenju. Pri tem sta se bolj kot materialni dosežki v razvoju vsakega kraja pomembna zavest in spoznanje delavcev, kmetov, izobražencev in vsakega delovnega človeka o vseh pogojih in možnostih, s katerimi razpolagajo tako v združenem delu, kot v krajih, kjer žive in se razvijajo, o njihovem deležu v doseženem razvoju in odgovornosti, ki jo v novem sistemu socialistične demokracije sami prevzemajo in nosijo, da aktivno posežejo in odločajo o bistvenih vprašanjih svojega in celokupnega družbenega življenja in razvoja.«
REZULTATI
ekipnega strelskega tekmovanja z malo kalibersko puško, z dne 8. maja 1975
1. Gruden Bogdan	141
2. Legan Roman	126
3. Badovinac Peter	107
4. Križman Peter MOŠKA EKIPA I,—456	82
II.—296	
1. Ivanuša Mihael	90
2. Bricelj Milan	72
3. Žitko Marjan	72
4. VVagger Janez	62
III. —265	
1. Vobič Roman	94
2. Bonča Slavko	75
3. Peklaj Tone	67
4. Jambrovič Brane	29
IV. —155	
1. Nečemer Slavko	77
2. Friškovec Franc	48
3. Huter Milan	22
4. Orehek Beno	8 I. S.
IZID
PRVEGA IZBIRNEGA, EKIPNEGA TEKMOVANJA med TOZD LJUBLJANA, RAKEK in TRŽIČ V KEGLJA NJU, dne 12.4. 1975 Vrstni red ekipno moški: 6x1 00 luč.
s podrtimi keglji
1.	TOZD LJUBLJANA	2564
2.	TOZD RAKEK	2257
3.	TOZD TRŽIČ	1877
Vrstni red ekipno ženske: 4x50 luč.
s podrtimi keglji
1.	TOZD RAKEK	594
2.	TOZD LJUBLJANA	524
Vrstni red pos. moški na 1 OOluč.
1.	Černe Drago s 497 podr. keg.-Lj
2.	Opara Jože s 477 podr. keg.-Lj
3.	Peroša Karel s 442 podr. keg.-Lj
Vrstni red pos. žen. na 50 lučajev
s podrtimi keglji
1.	BeberJoža 169	-Rakek
2.	Mave Štefka 155	-Rakek
3.	Hočevar Francka 184	-Rakek
KOŠARKA
PTT: KARTONAŽNA - 40 : 1 7 NOGOMET
LJ. MLEKARNE : KTL -0:0
Ena težjih točk pohoda -vzpon na Urha
Naši so dohiteli predhodno ekipo.
Vse zainteresirane obveščamo da se ustanavlja tudi odbojkarska sekcija. Podrobnejša navodila bo dal tuv. Caf.
velik del sredstev za izvedbo tekmovanja, poklonilo ekipam praktične nagrade, III., II. in I. uvrščeni ekipi pa podelilo pokale in diplome.
Po pozdravnem govoru predstavnikov prirediteljev in pokrovitelja je dr. Simo Opačič predsednik ocenjevalne komisije tekmovalcem pojasnil način tekmovanja in dal navodila.
V prvem delu so vsi tekmovalci najprej izpolnili testne pole, ki so vsebovale trideset vprašanj s področja prve pomoči, civilne zaščite ter o nastanku Rdečega križa. Nato so zapustili tekmovalni prostor, katerega je tehnična komisija pričela pripravljati za drugi del, to je oskrbo poškodovancev.
Poškodbe po realistični metodi so pripravili zdravstveni delavci na manekenih (učenci OŠ in taborniki).
Nato so ekipe na tekmovalnem prostoru oskrbele 28 poškodb, ki so pogoste doma, na delovnem mestu, v prometu, v elementarnih nesrečah
in vojni.	NADALJEVANJE NA 5. str.
Občine Ljubljana-Center
Svet za ljudsko obrambo skupščine občine Ljubljana jSenter, Občinske organizacije Rdečega križa, Uprava za ljudsko obrambo skupščine mesta ljubljana in mestne organizacija Rdečega križa so priredile 19. aprila 1975 v dvorani na Taboru tekmovanje ekip prve pomoči.
Na tekmovanju, ki je potekalo v znamenju praznovanja 30-letnice osvoboditve in 100-letnice Rdečega križa Jugoslavije, je pokazalo svoje znanje 14 ekip prve pomoči iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, mladine RK in tabornikov. 78 tekmovalcev se je borilo za naslov občinskega prvaka v skladu z razpisom tekmovanja. Vse ekipe sestavljene iz 6 članov so obiskovale 90 in 45-urne tečaje ter obvezni dopolnilni pouk. Ekipe so bile opremljene z dvema torbicama prve pomoči in
I. del tekmovanja: Izpolnjevanje testov
Ekipe PP so dvorano napolnile skoraj do zadnjega kotička
same so si izžrebale poškodbe, ki so jih morale oskrbeti in osvojiti čimvečje število možnih točk.
Pokrovitelj letošnjega tekmovanja je bilo trgovsko podjetje NA-MA iz Ljubljane, ki je finančno prispevalo
Dopisujte v naše glasilo
Komisija je pričela z delom, tekmovalci so si gasili žejo Pokali pa čakajo........
aktualno -predstavljamo-samoupravljanje-tozd-medsebojna razmerja - delovni odnosi - vprašanja - odgovori * sindikat-ZK- ZSM-
EKIPA KTL Z VODSTVOM
Glavni direktor KTL ing. Zupančič v razgovoru s svetovalcem za LO tovarišem Vodnikom
AKTIVNO DELOVANJE ENOT CIVILNE ZAŠČITE IN TE V DELOVNI ORGANIZACIJI KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA
...KONČNO-PODELITEV POKALOV...
TEKMOVANJE SANITETNIH ENOT CZ
Odbor RK Skupščine občine Ljubljana Center je organiziral dne 19. 4. 1975 tekmovanje sanitetnih enot oziroma ekip CZ.
Tekmovalo je 14 ekip. Sodelovale so ekipe krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela občine Ljubljana Center.
Ekipa Kartonažne tovarne Ljubljana je zasedla 9. mesto, kar pa je relativno dobro. Udeleženke so
Medtem so tekmovalci do razglasitve rezultatov stopili v avlo na kozarček soka. Ko je komisija opravila svoje delo je spiker pozval udeležence, da se vrnejo v tekmovalni prostor, kjer je predsednik ocenjevalne komisije razglasil vrstni red ekip.
I.	mesto in pokal je dobila ekipa prve pomoči KS Stara Ljubljana,
II.	mesto je zasedla ekipa Avtotehne,
III.	mesto pa ekipa turističnega podjetja KOMPAS. Razdeljeni so bili pokali in praktične nagrade, diplome bodo poslane naknadno.
Predstavniki prirediteljev in pokrovitelja so se v zaključnem govoru zahvalili vsem tekmovalcem za sodelovanje, zaželeli prvo uvrščeni ekipi veliko uspehov na VI. republiškem tekmovanju ekip PP, CZ in RK, ki bo 8. junija letos v Slovenski Bistrici. Gostom, predstavnikom DPO, strokovnih služb, predstavnikom republiškega, mestnega odbora in občine pa so se zahvalili za pomoč pri izvedbi tekmovanja z željo, da se vidijo zopet prihodnje leto.
D. PESEK
Od leve proti desni Zmagovalci: KOMPAS (III), AVTOTEHNA (II), KS-Stara Ljubljana
namreč prvič tekmovale, medtem ko so ekipe drugih, bodisi krajevnih skupnosti ali gospodarskih organizacij že večkrat bile udeležene na takih ali podobnih tekmovanjih. Jasno je, da tu ne gre samo za znanje, marveč predvsem za izkušnje, ki pa se pridobijo z večkratno udeležbo in s praktičnimi vajami.
IRENA USENIK
aplavz za zmagovalce
Vse enote CZ in TE našega kolektiva so se aktivno vključile v delo splošnega ljudskega odpora, z nalogo, da čim bolj uspešno proslavijo 30-obletnico osvoboditve mesta Ljubljane in našega naroda.
Najbolj aktivno je začela sanitetna enota, katero vodi tov. Usenik Irena. Po planu dela je že 25. marca obiskalo dopolnilni strokovni tečaj za sanitetno enoto (6) šest-članska ekipa. Dopolnilni pouk je bil namenjen kot priprava za tekmovanje enot »Rdečega križa«.
Rdeči križ občine Ljubljana-Center je 19. aprila 1975 organiziral tekmovanje enot prve pomoči. Našo 6-člansko ekipo je na tekmovanju vodila tov. Žilavec Marija. Več o tekmovanju poroča tov. Pesek. Naslednja naloga sanitetne enote je bilo sodelovanje na skupni vaji vseh enot civilne zaščite v Krajevni skupnosti — Tabor.
Skupna vaja KS je bila planirana za 26. aprila ob 6.00 uri zjutraj. Za omenjeno vajo je bilo treba ravno tako pripraviti močno ekipo s tem, da predhodno opravi dopolnilni pouk. Za skupno vajo je bilo odrejenih 12 tovarišic —obveznic CZ iz sanitetne enote. Dopolnilni pouk je bil planiran v KS za 25. 4. ob 15.00 uri, žal pa se je pouka udeležilo samo 8 tovarišic, 26. 4. ob 6.00 uri pa se je vaje udeležilo vsega skupaj 7 čl. ekipe sanitetne enote, 5 pa jih je neopravičeno izostalo.
Ekipo, ki je sodelovala na skupni vaji KS je uspešno vodila tov. Salihovič Jožica in njena je zasluga, da je ekipa uspešno opravila
ZASTOPNICE KTL
delO. NADALJEVANJE Z12. str.
Predstavljamo....
.......TOZD
Do leta 1965 se je konfekcioniranje papirjev in predelovanje polne lepenke nahajalo v osrednjem objektu sedanje KTL, ki pa je iz dneva v dan postajal tesnejši, saj se je tehnologija vedno bolj izpopolnjevala in širila. Zato je bila nujna odločitev o nakupu stavbe na Kotnikovi 19, ki je bila dtitedaj last »Žita« Že takoj po formiranju obrata, ki je združeval proizvodnjo prevlečene in grobe embalaže ter konfekcioniranje higienskih papirjev z nazivom DE 40 (kot 4. obrat, ki se je osnoval v Ljubljani) je obrat zaposloval 1 69 ljudi, ki so v prvem letu svojega dela proizvedli okoli 4.000 ton raznih proizvodov. Delo je bilo pretežno ročno in fizično, zelo težko, posebno pri predelavi lepenke, vendar je obrat vsako leto svoje uspehe povečeval in iz leta v leto več ustvarjal, kar je razvidno tudi iz tabelaričnega prikaza:
Prvo zasedanje Delavskega sveta novoustanovljene te meljne organizacije združenega dela
PAPIRNAl KONFEK CIJA
Proizvodnja papirnih zvitkov za računske stroje in blagajne na strojih Goebl.
Proizvodnja registra-torjev ob tekočem traku TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA
	Leto	Izdelano kg	Verižni indeks	Število zaposlenih
	1969	4.640.020	100	173
	1971	5.354.870	115	226
	1973	5.532.279	103	194
predvideno	1975	5.900.000	107	245
S tako velikim obsegom fizične proizvodnje in številom zaposlenih se je obrat skozi vsa leta uvrščal med večje v KTL. Zato tudi ni presenetljivo, da je bila vse skozi v obratu prisotna želja po izboljšanju tehnologije in izboljšanju delovnih pogojev. Z dohodkom, ki ga je obrat ustvarjal pa so se takšne želje kolektiva kaj hitro tudi ustvarile. Z izboljšanjem pogojev dela so bili ustvarjeni pogoji za razbremenitev posameznika s fizičnim delom in njegovo vključitev v proces razmišljanja in upravljanja. Z realizacijo ustavnih dopolnil in akcijskih programov zveze komunistev in sindikata smo v letu 1974 pričeli ugotavljati in pripravljati pogoje za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela. Tako so se delavci DE-40 na svojem zboru, 27.1.1975 odločili organizirati kot TOZD Papirna konfekcija, s sedežem v Kotnikovi 19, Ljubljana, ki v okviru poslovnega predmeta delovne organizacije KTL opravlja naslednje dejavnosti:
-	proizvodnja izdelkov iz higienskih papirjev, predvsem paketiče toaletnega papirja in serviete,
-	predelovanje papirja v zvitke za računske stroje, blagajne, teleprinter aparate ipd.,
-	proizvodnja različnih registratorjev in map za pisarniško poslovanje,
-	predelava sive lepenke v različno transportno embalažo,
-	izdelava kombiniranih kartonskih izdelkov z acetatno folijo.
Na osnovi sprejetega statutarnega sklepa in razpisa volitev smo 26.3.1975 prvič volili svoje organe upravljanja. Izvolili smo svoj prvi Delavski svet in za prvega predsednika Prav tako smo izvolili komisijo za me medsebojna razmerja in komisijo samoupravne delavske kontrole. Že na prvi seji delavskega sveta je le-ta sprejemal pomembne odločitve, tako je imenoval komisijo za gospodarska vprašanja in prvega direktorja naše TOZD. Za prvega direktorja TOZD
Papirna konfekcija je bil izbran, odnosno imenovan Tomislav Cukrov ing. organizacija dela, ki je do sedaj vodil obrat tekstilnih utensilij v TOZD Kartonažna Ljubljana.
Ne na koncu moramo omeniti še naše družbeno-politične organizacije, predvsem sindikat in zvezo komunistov, ki sta se ravno v začetku letošnjega leta organizirala kot osnovni organiza-
ciji in se navzgor povezala s konferen renco OOS odnosno v svet OO ZK v KTL. Vendar ni šlo le za organiziranje, temveč tudi za bolj poglobljeno in bolj odgovorno delo članstva, saj so člani OO ZK in IO OOS kar najbolj aktivno sodelovali tako pri konstituiranju TOZD kot tudi kasneje v predkandidacijskem postopku pri volitvah v organe upravljanja.
LADO BAČNIK
• smnmnMB *
NOV SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Skupna komisija za delitev dohodka in osebnih dohodkov naše panoge že dlje časa pripravlja predlog novega samoupravnega sporazuma, ki naj temelji na republiškem zakonu (Uradni list SRS, št. 26 73) in upošteva tudi ustavne spremembe, spejete v lanskem letu.
Nov sporazum zajema tako imenovani celoviti dohodek, to je vso novo ustvarjeno vrednost. Sem sodijo zakonske in pogodbene obveznosti, dogovorjeni osebni dohodki, dogovorjena skupna poraba, dogovorjena minimalna akumulacija in ostanek za sklade. Stari sporazum je zajemal samo tisti del dohodka, ki je ostal delovni organizaciji, ne pa tudi tisti del, ki ga je delovna organizacija odvajala kot del svojih obveznosti.
V novem sporazumu je opredeljen doseženi —celoviti dohodek tako, da od celotnega dohodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo po predpisanih stopnjah. Od tako oblikovanega deseženega dohodka se najprej pokrijejo zakonske in po-
godbene obveznosti, dogovorjena sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, pa tudi dogovorjena minimalna akumulacija. Morebitni ostanek — pozitivna razlika se deli po merilih novega sporazuma na ustrezni del za povečanje dogovorjenih osebnih dohodkov in na del za sklade delovne organizacije.
Značilnost novega sporazuma je obvezna minimalna akumulacija, kar zavezuje udeleženke, da morajo za razširjeno reprodukcijo zagotoviti sredstva v višini najmanj 3 % od povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Če je udeleženka iz doseženega dohodka pokrila zakonske in pogodbene obveznosti, dogovorjeno osebno in skupno porabo, kakor tudi omenjeno minimalno akumulacijo, se šteje, da je bil s tem dosežen normalni poslovni uspeh. Če pa doseženi dohodek zadošča le za pokritje zakonskih in pogodbenih obveznosti, dogovorjenih osebnih dohodkov v višini 80 %, dela sklada skupne porabe za regresiranje letnih dopustov in odpravnino
SE NADALJUJE NA 8
ODBOR za medsebojna razmerja KTL
Na zadnji seji Odbora za medsebojna ‘razmerja KTL (23. 4. 1975) je predsednik tov. VVagger Janez ugotovil, da so sklepi prejšnje seje v glavnem izvršeni, nato so prisotni člani zapisnik potrdili.
Po daljši obravnavi predlogov tov. Odlazka, glavnega direktorja Zupančiča, Rajgla in Lotričeve je odbor določil vrednost točke 6,35 din za mesec april. Oblikoval je tudi predlog za SDS, da se regres v višini 1.000,— din izplača do 15. maja 1975. Nato je bila predmet živahne razprave cena oskrbnega dne v počitniškem domu v Riesi za leto 1975. Člani odbora so se odločili za cene navedene v pismenem pred-
logu z nekaterimi manjšimi popravki. Precej neenotni pa so bili prisotni glede kriterijev delitve prostih kapacitet. Prejšnja leta je bil v veljavi krožni sistem, s tem da je imela vsako leto prednost ena temeljna organizacija združenega dela. Končno je bilo sklenjeno, da se bo letos delitev kapacitet izvršila proporcionalno glede na število zaposlenih v TOZD.
Po potrditvi sklepov komisij za medsebojna razmerja temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti Skupnih služb o določitvi in spremembah cen oziroma grup dela, je bil izvoljen iniciativni odbor za organizacijo proslave 30-letnice osvoboditve.	D. P.
Premajhen počitniški dom v FIESI
m,
fko n.
Tovariši, samo dva suha se lahko še prijavita za letovanje v našem počitniškem domu...! -
SKUPNI DELAVSKI SVET
Delavski svet Kartonažne tovarne Ljubljana je imel 3. redno sejo dne 14.4.1975.
Po potrditvi zapisnika 2. redne seje je tov. Jeločnik ing. Stane podal poročilo o rezultatih poslovanja za obdobje januar-februar 1975 za za delovno organizacijo in za temeljne organizacije združenega dela, od katerih ima najboljši rezultat Papirna konfekcija. V nadaljnji razpravi so sodelovali še odlazak Hinko, Irt Gregor, Žirovnik Milan, Lotrič Vida
in Teršar ing. Branimir. Podali so nekaj mnenj o proizvodni problematiki, zmanjšanju naročil, konkurenci, gibanju cen, dobavnih rokih in o problematiki izgradnje skladiščnih prostorov v TOZD Papirna konfekcija. Nato je po razlagi tov. Rajgla in na podlagi ugotovitve, da so DS-i posameznih TOZD že sklepali o spremembi predračunske vrednosti plana investicij za leto 1975 (116,1 71.000.-din), delavski vsvet le-to potrdil.
Delegati SDS - KTL
s svojim predsedstvom.
To. Lotrič Vida je podala informacijo o spremembah samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, katere je sprejela skupna komisija podpisnic na svoji seji dne 27.1.1975. SDS je nato potrdil novo vrednost točke (1,25 din) za določanje višine štipendij organizacij združenega dela in skladov pri SIS
Tov VVagger Janez je podal predlog odbora za medsebojna razmerja in SDS je potrdil naslednjo zasedbo vodilnih delovnih mest:
SE NADALJUJE NA str. 11
REKLI SO O SAMOUPRAVLJANJU .....
Samoupravljanje danes zanima cel svet, razvite in nerazvite, približujejo se mu z vseh strani, nihče ni ravnodušen in značilno je vprašanje, kako bodo breme samoupravljanja nosile na svojih plečih mlajše generacije. Ne govorim slučajno - breme, resnično ga občutim kot veliko breme, ker razvojno (zgodovinsko) gledano, je to prodor jutrišnjega dne na nek popolnoma nov način.
Ta bitka za osvoboditev delavskega razreda in dela stoji pred vsemi mladimi generacijami na svetu. Zgodovina nam je tu v Jugoslaviji to breme prvim natovorila na pleča in nedvomno je jasno, da bodo morale mlajše generacije to težko breme vse bolj prevzemati in ga mnogo resneje prenašati. Vsa filozofija borbe je vsebovana v tej nalogi: kako nositi in kako reševati probleme samoupravljanja. To pomeni — biti v svojem času....
(VELJKO VLAHOVIČ - Intervju v Politiki, 15.9.1974)
sindikat-ZK-ZSM-varstvo dela-SLO - družbeni standard-vesti-kadrovske novice-intervju-anketa-šport -SLO - družbeni standardi
ČETRTA SEJA DELAVSKEGA SVETA ZP SPI
Četrta seja delavskega sveta združenega podjetja slovenske papirne industrije je bila 10. februarja 1975 v Ljubljani.
Dnevni red je vseboval:
1.	Poročilo o delu kolegijsko poslovodnega organa
2.	Obravnava in sprejem predloga sprememb in dopolitev samoupravnega sporazuma o združitvi slovenske papirne industrije
3.	Poročilo razpisne komisije za predsednika poslovodnega organa
A. Razno
Tov. Zupančič je prebral pismeno poročilo o dosedanjem delu ko legijsko poslovodnega organa iz katerega je bilo razvidno, da je delovanje sedanjega KPO razdeljeno na obdobje, ko so bila na treh sejah obravnavana vprašanja s področja organizacije SOZD, združevanja nekaterih funkcij, samoupravni sporazum, kadrovske zadeve, prevzemanje funkcij zbornice, Papirografika in združevanje s Papirlesom, poslovne prostore in drugo.
V glavnih obrisih bi bile pripombe sodišča na naš sporazum naslednje:
-predmet poslovanja ne sme biti seštevek dejavnosti posameznih OZD, ampak mora biti razvidna delitev dela med SOZD in OZD, premalo pa so določena tudi pooblastila SOZD.
-določena mora biti tudi odgovornost delovnih organizacij za obveznosti, ki jih je prevzela SOZD glede pravnih poslov s tretjimi osebami in precizirano mora biti zastopanje SOZD po individualnem ali kolektivnem organu z omejitvijo ali brez n je.
Po daljši razpravi je DS sprejel poročilo na znanje in zadolžil KPO, da do naslednje seje pripravi konkretne predloge o:
-	organiziranosti skupnih služb ZP
-	vključitvi Papirografike v ZP
-	prevzem zborničnih funkcij v ZP
-	prečiščenem predlogu SS o združitvi, pripravljenem za registracijo
-	odnosih oziroma sodelovanju z zajednico Beograd
-	o imenovanju strokovne skupine za izdelavo akcijskega programa za leto 1975 in srednjeročnega plana razvoja panoge za obdobje 1976 - 1980
-	o predlogu prenosa zborničnih funkcij na gospodarsko izvršil-nj odbor ZP Slovenija papir.
Glede novega dopolnjenega SS o združitvi je bilo sklenjeno, da se ga pošlje v pregled okrožnemu gospodarskemu sodišču, po verifikaciji pa delovnim organizacijam v 30-dnevno razpravo.
Po poročilu tov. Cukrova, predsednika razpisne komisije je DS sklenil, da se tov. Zupančiču do nadaljnjega podaljša mandat v.d. predsednika KPO, po opravljeni registraciji SOZD pa se razpis ponovi.
Naslednja seje delavskega sveti bo na Ceršaku.	D p_
• • e SAMOUPRAVNI SPORAZUM • • •
NADALJEVANJE S 7. sir.	tGf SfeCiStGV
za razširjeno reprodukcijo v višini "L,5 % od povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, se šteje, da je udeleženka dosegla samo minimalni poslovni uspeh.
Osnovno izhodišče novega sporazuma je v tem, da so sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb odvisna od višine ustvarjenega dohodka, ki se glede na doseženi rezultat razporeja po sporazumu določenih merilih.
Dogovorjeni osebni dohodki se izračunavajo tako, da se kot izhodišče vzame 60 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu in ta znesek pomnoži s številom pogojno nekvalificiranih delavcev. Pogojno ne-
skupina	naziv skupine		indeksno razmerje
I.	najožje usmerjena delovna mesta	10U
II.	ozko usmerjena delovna mesta	118
III.	specializirana, priučena delovna mesta	129
IV.	delovna mesta širokih profilov	167
V.	specialna delovna mesta	181
VI.	delovodska delovna mesta	209
VII.	delovna mesta profila tehnik	224
Vlil.	delovna mesta profila inženir	270
IX.	delovna mesta profila diplomiran inženir	344
X	direktorji delovnih organizacij	400
Kakor vidimo, je razmerje med delovnimi mesti 1 : 4, ker pa velja samo za formiranje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke. Delitev tako izračunanih sredstev pa je lahko v drugačnem razmerju, ker se izvaja po določilih samoupravnih aktov vsake udeleženke posebej. V primeru, da ima udeleženka uveljavljeno drugačno metodo vrednotenja delovnih mest, sme to svojo metodo uporabiti, vendar le-ta ne sme odstopati od metodologije analitičnega ocenjevanja delovnih mest po panoškem sporazumu za več kot 10 % navzgor ali navzdol.
Dogovorjeni osebni dohodki se smejo povečati samo v primeru, če po pokritju dogovorjenih obveznosti ostaja neka pozitivna razlika. Merila za delitev te razlike so v sporazumu tako opredeljena, da gre pri skromni razliki večji del za osebne dohodke in manj za sklade, pri znatnješi razliki pa manjši del za osebne dohodke in precej več v sklade delovne organizacije. Taka delitev pa je tudi v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki naše republike.
Sporazum določa tudi najvišji in najnižji osebni dohodek za normalni delovni čas ob normalnem poslovnem rezultatu. Ne glede na to pa najnižji OD ne sme biti manjši od 60 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, kot ga prikaže Zavod za statistiko za preteklo leto. Najvišji OD je gibljiv v odvisnosti od števila zaposlenih delavcev in doseženega povprečnega OD teh delavcev.
Nov sporazum v celoti upošteva določila veljavne sindikalne liste za 1975. leto. Nekatera med njimi, ki zadevajo izdatke iz poslovnih stroškov, kakor dnevnice za službena potovanja doma in v tujini, kilometrina, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, povračilo selitvenih stroškov, regres za prehrano med delom ter odškodnine izumiteljem, racionali-zatorjem in novatorjem smo uveljavili že v starem sporazumu po skrajšanem postopku z veljavnostjo od 1. marca tl. dalje. Vsa druga določila sindikalne liste 1975 pa se obravnavajo v normalnem postopku sprejemanja novega sporazuma in bodo veljala od 1. januarja 1975 dalje,
kvalificirani delavci pa se ugotovijo tako, da se dejanska kvalifikacijska struktura pomnoži s količniki kvalifikacijskih skupin, kot so navedeni v samoupravnem sporazumu.
Predlog novega sporazuma razvršča vse delavce v deset kvalifikacijskih skupin in določa tudi razmerja med njimi. Skupine in razmerja so opredeljena na podlagi analitične ocene delovnih mest, kakor jo je uveljavila Papirnica Vevče. Udeleženke sporazuma so se strinjale, da s pomočjo vevškega modela analitične ocene formirajo skupine in indeksna razmerja tipičnih delovnih mest v naši panogi takole:
kolikor ne bi v samem sporazumu določili drugačnega datuma uveljavitve posameznih določil.
Predlog novega sporazuma določa še organe za izvajanje (zbor udeleženk, skupna komisija), njihovo pristojnost in naloge, pa tudi ukrepe proti kršiteljem, ki sporazuma ne bi spoštovali.
Pred sprejetjem novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bo treba predlagana določila uskladiti s pripombami in zahtevki vseh udeleženk, upoštevati bo treba tudi mnenja pristojnega sindikata in komisije za presojo, potem pa ga bodo v enakem besedilu podpisali pooblaščeni delavci vseh udeleženk. Tako sprejeti sporazum bomo končno posredovali sekretariatu za delo SRS, da ga vpiše v razvid samoupravnih sporazumov.
I. S.
\\\\\\\\\\\\\\
Koliko pa tisti stane?
I--------------------------------
' USTANOVITEV TOZD IN OZD
j Podjetje Kartonažna tovarna Ljublja-i na je ustanovila Vlada LR Slovenije,
| dne 4.11.1 946 in je pod tem ime-1 nom poslovalo vse do skenitve sa-i moupravnega sporazuma o združitvi [v delovno organizacijo.
[V drugi polovici 1972 in 1973. leta iso v delovni organizaciji potekale |živahne razprave o ustanovitvi TOZD jv duhu ustavnih amandmajev. Na i podlagi analize pogojev so delavci j posameznih delov delovne organiza-i cije v katerih je zaokrožen tehnolo-■ ški postopek in se lahko ugotavlja j uspeh poslovanja in deli dohodek, i sprejeli sklep o ustanovitvi naslednjih TOZD:
j- TOZD KARTONAŽNA LJUBLJA-i NA n. sub. o. v Ljubljani !- TOZD KARTONAŽA RAKEK i n. sub. o. na Rakeku J- TOZD LEPENKA TRŽIČ n. sub. o. j v Tržiču
!- TOZD VAL KARTO N LOGATEC i n. sub. o. v Logatcu
ZLATI ZNAK ZSS-1975
Vida Lotrič čestita na lanskoletnem srečanju jubilantov
Zlati znak sindikatov Slovenije je 19- maja 1975 prejelo 6 sindikalnih organizacij ter 65 sindikalnih delavcev, med katerimi je tudi članica našega kolektiva Vida Lotrič.
VIDA LOTRIČ, rojena 17.6.1924, tekstilni tehnik, Sef kadrovskega oddelka OZD Kartonažna tovarna Ljubljana
Od leta 1943 do leta 1945 je bila v koncentracijskem taborišču 'Rauensbruck in Buchenwald. Že kmalu po osvoboditvi se je vključila v aktivno delo v sindikatu. V letih 1957 do 1961 je bila članica izvršnega odbora sindikalne podružnice in kasneje predsednica; bila je tudi članica predsedstva republiškega odbora sindikata in članica centralnega odbora sindikata delavcev tekstilne, usnjarske in gumarske industrije Jugoslavije. Od leta 1961 do 1963 je bila tajnica republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije ter članica centralnega odbora tega sindikata za Jugoslavijo. V letih 1963 do 1969 je bila predsednica komisije za kadrovska in socialna vprašanja pri republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter članica centralnega odbora tega sindikata, V letih 1969 do 1972 pa je bila tajnica republiškega odbora sindikata in članica zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Istočasno je delovala tudi v komisiji za mednarodno sodelovanj e zveznega odbora.
Delala je tudi v samoupravnih organih. Bila je predsednica delavskega sveta Predilnice Litija v letih 1957 do 1958, v letih 1958 do 1959 predsednica upravnega odbora predilnice, v letih 1957 do 1961 je bila še predsednica zdravstvenega doma. Opravljala je še nešteto drugih dolžnosti, med drugim je članica občinskega odbora SZDL Ljubljana-Center.
Sedaj je član republiške delegacije v zveznem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, članica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, članica delegacije, za zbor združenega dela občine Ljubljana-Center ter predsednica delavskega sveta Kartonažne tovarne v Ljubljani.
Urednik
(povzeto iz brošure o podelitvi zlatega znaka sindikatov Slovenije v letu 1975)
AKCIJSKI
OOS
Na občnih zborih OOS, ki so potekali v mesecu januarju 1975 so v TOZD in DS SS sprejele OOS svoje akcijske programe, s katerimi želijo sindikalno organizirani člani kolektiva kot politična in organizirana sila nastopati na vseh tistih področjih, kjer lahko s svojim družbeno političnim delom pozitivno prispevajo k uresničevanju zahteve nove ustavne ureditve, da naj o sredstvih in rezultatih svojega dela odloča le neposredni proizvajalec. Aktivnost naših osnovnih organizacij sindikata se mora odražati predvem v uresničevanju določil nove ustave in sklepov 8. kongresa ZSS, 7. kongresa ZSJ in kongresnih dokumentov ZKS in ZKJ.
Pri bežnem pregledu akcijskih programov se vidi širok spekter področij dela in tem, ki so se jih lotile osnovne organizacije sindikata in katerih aktivnost se bo odražala predvsem:
- na oblikovanju in izboljševanju odnosov in organiziranosti dela ter nadaljnji krepitvi in razvijanju samoupravljanja v TOZD in DS SS v aktivnem sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju protiinflacijskih programov,
PROGRAMI
-	v podrobnem informiranju (14. sklep 8. kongresa ZSS), v želji za dvig stopnje informiranosti, vskrbi za razvoj informacijskega sistema in nenehnem posodabljanju načinov medsebojnega obveščanja.
-	v analizi in spremljanju izvajanja samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih in uveljavljanju določil sindikalne liste,
-	v sodelovanju z delegati in razvijanju delegatskih sistemov na vseh nivojih,
-	v skrbi za družbeni standard in socialno varnost delavcev ter stanovanjsko izgradnjo,
-	v spodbujanju in razvijanju različnih oblik kulturno prosvetnega delovanja ter organiziranju oddiha in rekreacije delavcev.
Nosilci in izvajalci nalog so: OOS,
IO OOS, komisije za kulturno dejavnost in komisije za športno rekreativno dejavnost.
V akcijskih programih so bili postavljeni tudi roki za izvedbo in razvidno je, da naj bi bila večina nalog izvršenih že v letu 1 975, nekaj pa v letu 1976.
Programi so bili dobro zastavljeni, kako se bodo izvajali, bomo pa videli v bližnji prihodnosti.
ŽITKO ing. MARJAN
POROČILO PREDSEDNIKA
V nekaj besedah bi vam nakazal potek dosedanjega delovanja naše OO.
Aktiv je dokaj mlad in prav zaradi tega smo zagrešili precej začetniških napak. Bili smo premalo informirani, pa tudi premalo organizirani med seboj. Zato je že na sami ustanovni konferenci prišlo do nekaterih nesoglasij, ki so nas spremljala dalj časa.
Letni plan za leto 1974 je temeljil predvsem na izgradnji družbenega prostora, vseboval pa je tudi športna udejstvovanja v okviru OK in aktiva samega. Glede družbenega prostora se je nekaj govorilo, naredilo pa nič. Tudi področje športa je ostalo nedotaknjeno. Vzrokov je več. Samo vodstvo športne komisije je delovalo brez kakršne koli organiziranosti. Mladinci nismo bili dovolj zainteresirani za izvedbo oziroma udeležbo na športnih igrah. Delovali pa smo tudi brez dotacije. Edini vir dohodkov je bila članarina. Največ težav pa smo imeli zaradi izmenskega dela. To bi bilo na kratko o lanskoletnem delovanju.
Letos v prvem tromesečju pa se je dejavnost precej popestrila. Najprej smo izvedli evidentiranje članstva. Evidenti-
ranih je bilo 33 članov. Ker so bili nekateri evidenčni listi zelo slabo izpolnjeni, smo sklenili, da se napišejo novi, oboji pa spravijo v arhiv.
Tudi sprejem mladine v OO ZSMS ne bo več kampanjski. Kandidate za sprejem bo potrebno pripraviti za delo, ki ga bodo kasneje opravljali. Dali smo iniciativo za izgradnjo družbenega prostora in izvedli preko svojih predstavnikov politično akcijo za sodelovanje drugih forumov. Upam, da se bodo uspehi kmalu pokazali.
Pripravljeni pa smo v veliki meri pomagati, da se ta prostor čim p rej izroči svojemu namenu.
Izdelali smo pravilnik OO, ki je v skladu z OK ZSM Tržič. Predlaga nekatere spremembe in daje smernice za bodoče delo.
Tudi konferenca je zahtevala svoje priprave. Naj omenim le izdelavo ovrednotenja letnega plana za leto 1975. To ovrednotenje ni narejeno na osnovi izkustev ali statističnih podatkov, ampak na osnovi predlogov članov predsedstva. Predvidevali smo, da bi rabili približno toliko sredstev, če bi hoteli izpeljati zamišljeni plan. Mogoče je ta vsota nekoliko previsoka in marsikoga spravi v razmišljanje. Vsi skupaj pa upamo, da se
NADALJEVANJE NA 12 stran.
V soboto 24. maja 1975 je bil v obratu družbene prehrane KTL sprejem novih članov v ZK.
-Prizor z lanskoletnega sprejema
9
-SLO- družbeni standard - vesti - kadrovske novice - intervju - anketi
MLADINSKA KONFERENCA
Letno mladinsko konferenco (29.3. 1975) TOZD Lepenka Tržič je otvoril dosedanji predsednik OO ZSM tov. Serec Marjan. Po potrditvi dnevnega reda je bil za delovnega predsednika izvoljen tov. Štrukelj Franc, ki je nato vodil sejo. Sledilo je poročilo dosedanjega predsednika in blagajnika OO ZSM. V razpravi je sodeloval tudi direktor, ki je prisotne seznanil z nekaterimi negativnimi pojavi, opaznimi v zadnjem času„ Tov. Serec je nato povabil prisotne mladince, da bi se številneje včlanili v Gasilske enote. Tov. Štrukelj pa je izrazil razočaranje nad maloštevilno udeležbo članov OO ZSM in vabljenih.
Glede finančnega plana OO je tov. direktor dejal, da se bodo sredstva zagotovila v okviru možnosti. Poročilo pripravljalne komisije je podal tov. Štrukelj. Najprej so člani OO dali soglasno razrešnico dosedanjemu predsedstvu in nato izvolili:
za predsednika OO		Nadzorni odbor:
sekretar		Lapanja Miro
blagajnik		Šukalo Jovanka Dobrin Darko
Konferenca mladih delavcev:	— Šlamberger Ludvik	— Bertalanič Drago
predsednik	— Behek Nada	— Bandelj Brane
sekretar	— Dragišič Milka	— Beganovič Zlata
člani		—	Dragišič Milka —	Aleksič Živko
poverjeniki:		— Bertalanič Franc
za LO:		— Murn Andrej
za IPD:		— Aleksič Živko
za KPD in informacije: za šport:		— Šega Alojz
asm mm
Dne 7.4.1975 je bila 14. redna seja DS-a TOZD Lepenka v Tržiču. Po potrditvi zapisnika prejšnje seje je tehnični vodja podal poročilo o rezultatih gospodarjenja za I. kvartal 1975. Ker zaradi objektivnih vzrokov ni bil dosežen plan v mesecu marcu, je bil sprejet sklep, da naj nabavna služba OZD in TOZD ukrepa glede pravočasne in zadovoljive dobave osnovnih surovin in repromaterialov.
Za tem je tov. Štrukelj prebral zapisnik SDK, ki je ugotovila primanjkljaj posameznih delov garnitur in ostalega orodja v papirnem in le-penčnem oddelku. Nato je bil na predlog razpisne komisije na delovno mesto direktorja imenovan tov. PERKO ing. KRISTIJAN za 4-letno mandatno obdobje. Direktor se je zahvalil za zaupanje in izrazil željo, da bi z usklajenim in odgovornim sodelovanjem vseh uspešno realizirali naloge, ki izhajajo iz letnega gospodarskega načrta.
Tov. Lotričeva je predlagala dodatno točko dnevnega reda, direktor pa je podal informacijo o povečanju predračunske vrednosti plana investicij KTL za leto 1975 v višini 116,171.000 din, katero so prisotni sprejeli in potrdili.
V točki »Razno« je DS najprej odobril predlog sofinanciranja nabave stroja za razmnoževanje informacij, nato pa delegiral tov. Štucina za podpisnika sporazuma o temeljih kadrovske politike območja občine Tržič. Vse prošnje za sofinanciranje so prisotni glede na razpoložljiva sredstva kategorično odbili.
Nadalje so člani DS razpravljali o kriterijih za podelitev državnih odlikovanj oziroma občinskih priznanj. Predlogi DPO in IGD Lepenka o dodelitvi dotacij za 1975. leto pa bodo predmet obravnave prihodnje seje delavskega sveta.
Š. F.
eIeIeIeIeI NAŠE GLASILO SeISeIS
Pred nami je prva številka nažega glasila. Pri izdaji je bilo nekaj težav, ker se ni dosti dopisnikov, mnogi bodo pa šele sedaj izvedeli, da smo priželi izdajati glasilo. Zato bo sedaj izhajalo obSasno (dvomesečno), s 1. januarjem 1976 pa bi postalo mesečnik.
Tov. Šlamberger se je nato vsem lepo zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo skušal po svojih močeh pritegniti vse mladince k aktivnemu sodelovanju, tako da bo dejavnost OO zaživela v pravem smislu. Zahvalil se je tudi dosedanjemu predsedstvu in članom za njihovo delo.
VESTI IZ TRŽIČA ...	Š L
... V ponedeljek, 14. 4. smo imeli mladinsko tekmovanje v okviru občine v kegljanju. Bilo je v Zvirčah. Našo OO so zastopali: Lapanja Miro, Šega Alojz, Bertalanič Franc, Serec Marjan in Žuran Franc.
Dosegli smo 3. mesto ter se tako uvrstili med trojico najboljših katerim bodo podeljena priznanja ob dnevu mladosti, ki jih podeljuje OK ZSMS Tržič.
... V sredo, 16. 4. pa smo imeli tekmovanje v namiznem tenisu, ki je bilo v Križah pri Tržiču. V tej disciplini so našo OO zastopali naslednji mladinci: Mum Andrej, Dobrin Darko in Lapanja Miro. Dosegli smo 2. mesto.
... V petek, 18. 4. je bil sprejem mladincev v naše IGD. Ob tej priložnosti se nas je včlanilo 5 mladincev in mladink, tako nas je zdaj vključenih 8 mladih gasilcev, v kratkem pa se bodo še najman 3 člani vključili v to društvo. Obenem smo imeli 1. gasilsko vajo, preizkusili smo aparaturo, ki nam je na razpolago in lahko rečem, da smo vsi zelo zainteresirani za izvajanje dela, ki nam ga nalagajo te naloge.
... V soboto, 19. L pa je OD ZSM Tržič organizirala prostovoljno akcijo ob dnevu čistoče — urejevanja okolja Tržiča, na lomski cesti pa je bila mladinska delovna akcija, katere so se udeležili tudi mladinci naše OO.
Te akcije se je udeležilo okrog 50 mladincev naše občine. Obenem pa je bila ta akcija priložnost, da se mladi nekaj več pomenimo med seboj, izmenjamo mnenja, izkušnje in vprašanja ter jih potem prenašamo v svojo sredino.
... V ponedeljek, 21. 4. na rokometnem igrišču v Tržiču se je začelo mladinsko prvenstvo v malem nogometu. Barve naše organizacije so nastopali mladinci: Lapanja Miro, Serec Marjan, Mum Andrej, Jurkič Slavko, Pusič Juro in Bertalanič Franc.
Igrali smo s Pekom in bili izločeni iz nadaljnjega tekmovanja, kajti tekmo smo izgubili s 3: 1. Edini gol za naše je dal Serec Marijan v 6. minuti. Žal, izpadli smo, ampak nič čudnega, saj so »Pekovci« vsi imeli novo obutev (mi pa samo drese).
... V petek, 25. 4. na 3. redni gasilski vaji so se nam pridružili še 3 člani mladinske organizacije.
V četrtek, 8.5-1975 je predsedstvo 00 ZSM TOZD Lepenka Tržič imelo 1. izredno sejo, na kateri je potrdilo določitev brigadirjev in brigadirk (Bertalanič Franca in Dragušič Milke) za mladinski akciji v Halozah in na Brkinih.
Po sklepu, ki je bil tudi sprejet na tej seji smo mladinci dne 9. maja zakurili kres nad Tržičem.
Alekstič Živko
Zanimanj e je upadlo tudi zato, ker je od sprejetja in realizacije sklepa o uvedbi informativne službe preteklo skoraj eno leto, ter je vse skupaj utonilo v pozabo.
S 1. aprilom 1975 sem pridobil lastnost delavca v združenem delu DS SS Kartonažne tovarne Ljubljana in sicer na delovnem mestu vodje informativne službe,ki pa je žele v fazi ustanavljanja z neurejenim statusom. Takoj sem pričel z izdelavo tez in projekta za ureditev statusa informativne službe. Sem spada organizacija poslovanj a, organizacijsko-kadrovska shema in zasedba delovnih mest, pravilnik, poslovnik in opis delovnih mest s pogoji za njihovo zasedbo. S konstituiranjem bo informativna služba kot spložen pojem dobila konkreten in pravilen naziv "Oddelek za medsebojno obveščanje in samoupravno komuniciranje V združenem delu". Ker pa je to proces daljžega časovnega razdobja sem se odločil, da vmes preidem na izdajanje glasila in žele kasneje uredim formalno-prav no plat (izdajateljsko razmerje, vsebinska zasnova, registracija itd.), ker bo glasilo samo vzbudilo zanimanje in pritegnilo sodelavce k urejanju glasila oziroma uvajanju^ informiranj a na sploh. Ker je glasilo samo eden medijev informiranja, z izdajanjem glasila problem informiranja že ni režen, kajti če pozabimo na razvoj ostalih medijev in s tem na dviganje stopnje informiranosti, tudi glasilo ne bo doseglo tiste ravni kot si jo želimo, ker so vsi mediji v nujni medsebojni povezavi in odvisnosti.
Dogovorili smo se tudi o zasedbi Iniciativnega, Informativnega in Urednižkega odbora, ker pa se bo javil že kak prostovoljec, ki se je že ukvarjal z in-^ formiranjem ali pa ima veselje za delo na tem področ ju in ker bo do potrditve na SO verjetno prižlo že do nekaterih sprememb, poimenske zasedbe že ne bomo objavili.
Z dopisom sem se v prvi polovici meseca aprila obrnil na TOZD oziroma direktorje, ki sem jih zaprosil, naj izberejo informatorja V TOZD, ki bo vzdrževal stike z informativno službo in sprejemal navodila za delo. Iz poročil informatorjev in ogleda samega bi ob jasni sliki lahko v načrtu predvideli sredstva in potrebe za TOZD na področju informiranja, ker pa je bil odziv slab in poročil že niso izdelali, bo katera TOZD morda prikrajžana.
NADALJEVANJE NA II str.
aktualno -predstavljamo-samoupravljanje-tozd-medsebojna razmerja - delovni odnosi - vprašanja - odgovori - sindikat -ZK- ZSM-
OSNUTEK AKCIJSKEGA PLANA ZA LETO 1975
(mladinci TOZD Tržič)
JANUAR:
1.	strelska ekipa
2.	šahovska ekipa
3.	nogometna ekipa
4.	ekipa za kegljanje
5.	akcija (družbeni prostor)
FEBRUAR:
1.	smučarsko tekmovanje
2.	akcija (družbeni prostor)
MAREC:
1.	športne igre v okviru podjetja in v okviru OK
2.	udeležba seminarja v Bohinju
3.	akcija
APRIL:
1.	športne igre (nogomet) — KTL
2.	akcija
MAJ:
1.	športna tekmovanja v okviru OK
2.	tekmovanja za Dan mladosti
3.	akcija
— Oho, zanimivo! ste tudi vi verjeli nasvetu »naredi si sam«!?
JUNIJ:
1.	sodelovanje v igrah vseh TOZD-ov
2.	akcija
JULIJ:
1.	(sodelovanje v igrah vseh) (čas dopustov)
AVGUST:
1.	športno tekmovanje v okviru OK
2.	športne igre v okviru kolektiva
SEPTEMBER:
1.	tradicionalni športni turnir v okviru OK
2.	nadaljevanje iger
3.	akcija
OKTOBER:
1.	športne igre v aktivu
2.	akcija
NOVEMBER:
1. program za Dan republike
DECEMBER:
1.	tekmovanje v okviru OK
2.	kritična ocena za leto 1975 in izdelava plana za naslednje leto
Dopolnitev akcijskega programa za leto 1975
1. idejno politično delo
Kot vidim 2. udeležba v družbeno političnem reklamnemu življenju tovarne, občine ter v samoupravnem sistemu
• •• glasilo e#•
NADALJEVANJE Z 10. sir
Torej v rokah imate prvo številko "našega" glasila. Bežen pogled nam pove, da je to predstavitvena izdaja in nima še objavljene vsebinske zasnove in ostalih formalnosti, niti nima svojega imena. Ime boste izbrali vi, dragi bralci, ker je to "vaše" glasilo in bo v prihodnji številki objavljen nagradni natečaj za ime glasila našega kolektiva.
Ker šelim vzpostaviti živ stik z vami in vam glasih čimbolj približati, bodo poleg aktualnosti in strokovnih objav našle mesto tudi rubrike: samoupravi j ar nje, TOZD, medsebojna razmerja, delovni odnosi, vpra Sanja in odgovori, sindikat, ZK, ZSM, varstvo dela, kadrovske novice, križanke, reki, humor, itd., ne bomo pa smeli pozabiti tudi na nekdanje sodelavce -. upokojence in če bo prispevkov dovolj, bodo tudi onL imeli svojo rubriko ali svoj kotiček. Tako bo odvisno od pridnosti, koliko si bo vsak posameznik ali dejavnost ukrojila prostora. Vsi prispevki (pismeni, likovni, itd.) bodo tudi honorirani. Skušali bomo u-poštevati tudi predloge, ki nam jih boste poslali.
Vas pozdravlja
Vre d n i k!
SLABI POGOJI-USPEŠNA VAJA
V soboto, dne 29. marca 1975 je bila izvedena topografsko orientacijska vaja za pripadnike TE-KTL. Ko se je enota zjutraj ob 7 uri zbrala na zbornem mestu, je že močno snežilo. Vendar so kljub zelo neugodnim vremenskim razmeram krenili v ožji rajon Podutik-Dolnice. Po prihodu na
določeno mesto je poveljnik TE-KTL podal borbeno predpostavko in zapoved. Razdeljeni po grupah so pripadniki TE-KTL proučili dobljene naloge in krenili na izvršitev.
Snežilo je vedno močneje in sneg je močno oviral izvrševanje nalog. Vidljivost je bila zaradi močnega sneženja minimalna, tako da se je bilo zelo težko, nekje pa celo nemogoče, vezati na določene orientacijske točke. Določanje smeri je bilo zelo
otežkočeno, toda zavest pripadnikov TE-KTL in vojaška disciplina sta pripomogli, da so vse grupe prišle na svoj cilj ob določenem času in s tem izvršile svojo nalogo.
Ta vaja nam je dokazala, da za pripadnike TE-KTL ni nikakršnih ovir, ki bi preprečile izpolnitev nalog s področja SLO.
To je bila poleg streljanja prva taka vaja, ki pa ne bo ostala edina. Dobro se namreč zavedamo, kakšne naloge se postavljajo pred našo enoto. Samo z nenehnim učenjem in vežba-njem na področju SLO bomo v vsakem trenutku sposobni stopiti na branik naše socialistične domovine in z orožjem v roki dokazati napadalcem, da tujega nočemo - svojega ne damo!
za TE-KTL FRlSKOVEC FRANC
TE-KTL na topografsko - orientacijski vež bi. Tov. Gerbec Janez v vlogi komandirja oddelka na topografski karti določa mesto svoje enote.
4.	Direktor TOZD Kartonažne Ljublj-na
-	tov. Sedej Janez
5.	Direktor TOZD Papirna konfekcija
-	tov. Cukrov Tomislav
Hinko obrazložil, da se je iztekla čakalna doba na vezano vlogo in je možno takoj najeti še 3,500.000 din kredita za stanovanja, ki bodo vseljiva avgusta in oktobra 1976. leta.
SKUPNI DELAVSKI SVET
1.	Pomočnik glavnega direktorja -tov. Irt Gregor
2.	Direktor tehnično razvojnega sekt.
-	tov. Teršar ing. Branimir
3.	Direktor kadrovsko upravnega sekt.
-	tov. Steklasa Zvonimir
4.	Šef organizacijsko plansko-ana-litskega oddelka
-	tov. Jeločnik ing, Stane
NADALJEVANJE S 7 st-
SDS je nato seznanila tov. Lotričeva z izidi volitev za delovna mesta direktorjev TOZD kot sledi:
1.	Direktor TOZD Kartonaža Rakek
-	tov. Kavčič Franc
2.	Direktor TOZD Lepenka Tržič
-	tov. Perko ing Kristijan
3.	Direktor TOZD Valkarton Logatec
-	tov. Haložan Vinko
Glavni direktorje v imenu kolektiva čestital vsem izvoljenim direktorjem v DS SS in TOZD ter jim zaželel obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
Po informaciji tov. Irta, da je bila 23.1.1975 v Ljubljani ustanovljena Poslovna skupnost jugoslovanske industrije celuloze, papirja, kartona, lepenke in embalaže je SDS odobril pristop KTL v to Poslovno skupnost. Podpisnika pogodbe sta glavni direktor direktor tov. Zupančič ing. Franc in Irt Gregor. Nato je tov. Odlazek
Na koncu je glavni direktor podal nekaj informacij v zvezi z novo lokacijo tovarne v Senovem. Delegati so bili enotnega mnenja, da KTL ne nasprotuje izgradnji tovarne, vendar se mora preje izdelati analiza tržnih in surovinskih pogojev. Na razgovore med predstavniki Videm-Krško, Senovem in KTL bo odšla pod vodstvom tov. Irta delegacija v sestavu: Haložan Vinko, Kavčič Franc in glavni direktor tov. Zupančič ing. Franc.
DP.
sindikat - ZK- ZSM - varstvo dela - SLO - družbeni standard - vesti - kadrovske novice - intervju - anketa - SLO - družbeni standard - vesti
NADALJEVANJE S 5. str
Cela ekipa je na vaji marljivo in disciplinirano ter strokovno delovala in je bila zaradi tega tudi od vodstva Krajevne skupnosti pohvaljena.
Ekipa, ki se je udeležila skupne vaje je bila v naslednjem sestavu:
1.	vodja ekipe
2.	nam. vodje
3.	čl. ekipe
4.	čl. ekipe
5.	čl. ekipe
6.	čl. ekipe
7.	čj. ekipe
—	Salihovič Jožica
—	Lapčevič Kristina
—	Kovše Vera
—	Narobe Joža
—	Škufca Fani
—	Blatnik Vera
—	Ivanovič Borislava
Neopravičeno so izostale iz vaje:
1.	Glavan Marta	iz	DE-10
2.	Kotar Gizela	iz	DE-40
3.	Prošek Silva	iz	DE-40
4.	Sankovič Stanka	iz	DE-40
5.	Mičič Cvijeta	iz	DE-40
Odbor za SLO in štab civilne zaščite TOZD Kartonažne Ljubljane izreka ekipama, ki so sodelovale na TEKMOVANJU in SKUPNI VAJI pri KS polno POHVALO in PRIZNANJE.
Kolektiv naše tovarne je potrebno obvestiti, da je dne 25. 4. 1975 iz sestava Sanitetne enote odšla dobrovoljno v sestav mladinske delovne brigade na Kozjansko iz občine Ljubljana Center tov. Gru-jičič Jovanka iz DE-10. Imenovana bo v brigadi sanitetni referent. Ob njenem odhodu v brigado smo ji zaželeli mnogo uspeha in da primerno predstavlja v brigadi naš delovni kolektiv.
Tehnično reševalna enota z manjšimi problemi nad.aljuje strokovni tečaj, ki se je začel 16. 4. in se bo končal 18. maja, ko bodo končali in polagali izpite. Pri tem jim želimo mnogo uspehov. Ta tečaj se vrši v predavalnici tovarne. Poleg ostalih enot, ima v planu tudi naša Gasilska enota, da 13. 5. izvrši suho vajo, med tem želijo preizkusiti še: met cevi na 100 m, pregled hidrantov, način organizacije izklopa električne, plinske idr. napeljave. Vajo pripravljata in organizirata tov. Roš Boris, čl. štaba CZ in vodja enote Strgar Janez. Našim gasilcem želimo pri vaji mnogo uspeha in upajmo, da bomo kmalu navzoči pri naslednji vaji, ki naj bo pri objektu tovarne KTL.
NADALJEVANJE Z 9. str.
Za opravljanje skupnih zadev temelj nih organizacij združenega dela pa so delavci ustanovili delovno skupnost skupnih služb s sedežem v Ljubljani.
Delavci so dne 22.10.1973 na svojih zborih sklenili samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Kartonažna tovarna Ljubljana n. sol. o., na drugih zborih, ki so bili med 5. in 10. avgustom 1974 pa sprejeli spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, spora zum o razdelitvi sredstev na TOZD, statut delovne organizacije in statute svojih temeljnih organizacij združenega dela.
Delovna organizacija je pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani v
Delovna organizacija KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n.sol.o. je bila uradno registrirana dne 22. aprila 1975
Uredništvo
MAJSKI MINI - kronološki - KVIZ spominskih dnevov
mesecu novembru 1974 vložila ustrezno dokumentacijo za vpis v register gospodarskih organizacij novo ustanovljenih TOZD in organizacije združenega dela v smislu novih pred pisov. Na samoupravni sporazum o združitvi delovne organizacije, statut delovne organizacije in statute TOZD sodišče ni dalo bistvenih pripomb. Na pobudo družbeno političnih organizacij je bila ob koncu preteklega leta ponovno izdelana anali za pogojev za ustanovitev novih TOZD v obstoječem TOZD Kartonažna Ljubljana n. sub. o.. Na podlagi te analize in vsestranske raz prave so delavci delovne enote 40-Papirna konfekcija sprejeli sklep o ustanovitvi TOZD z imenom: PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA n. sub. o. v Ljubljani
S tem je narejen velik korak v razvoju samoupravljanja v delovni organizaciji, vendar delo na tem področju še ni zaključeno. Nadalje bo treba posebej proučiti organizacijo samouprave v TOZD Kartonažna Ljubljana in natančneje opredeliti pristojnosti samoupravnih organov TOZD in delovne organizacije.
Dr. MAJCEN
I. 1. maja so na prvem kongresu II. internacionale razglasili prvi
maj za mednarodni praznik dela. To je bilo leta___________?
Svečano pa so prvič proslavili 1. maj leta_________?
II. 2. maja so čete IV. armade in 9. korpusa NOV Jugoslavije končale tridnevne boje za osvoboditev Trsta. To je bilo leta ?
III. 2. maja je umrl slavni italijanski slikar, znanstvenik in izumitelj Leonardo da Vinci. To je bilo leta_______________________?
..SMOTRA" 9. maja 1975
NADALJEVANJE Z 9 str
nam ta vrednost le odobri. OOS pa se že vnaprej zahvaljujemo za izkazano finančno pomoč.
Tudi športna dejavnost se je razmaknila. Pripravljamo se na športne igre v okviru dneva mladosti in na kasnejše igre v okviru KTL. Organizirali pa bomo tudi igre v okviru samega podjetja. V tesnejši stik smo stopili s predstavniki za LO OD. Naš interes je, da bi čimbolj sodelovali na vseh področjih udejstvovanja.
Menim, da smo prebrodili začetno krizo in da bomo zapluli v mirnejše vode. Želim še to, da bi čim bolj uspešno sodelovali z drugimi DPO v tovarni,
da bi realizirali letni plan, ki smo si ga zastavili, in uspešno sodelovali v okviru OK.
Za konec pa še nekaj podatkov:
Poleg ustanovne konference, smo imeli še 2 zbora mladincev, eno sejo pripravljalnega odbora za konferenco ter sedem sej predsedstva. Udeležba je bila dobra. Zapisnike smo pošiljali na OD, tov. direktorju, predsedniku OO in en izvod za arhiv.
Seje so bile na predlog predsedstva, obravnavali pa smo tekočo problematiko. Udeležili smo se 2-dnevnega seminarja v Bohinju in seminarja LO v naši občini. Na vse dopise smo odgovorili do predlaganega roka, če je bilo to v naših močeh.
Serec Marjan
IV.	5. maja je bila v Ajdovščini sestavljena prva narodna vlada
Slovenije s predsednikom Borisom Kidričem. To je bilo leta___?
V.	Maja 1945 je kapitulirala nacistična Nemčija. To je bilo
(katerega)________maja?
Ljubljana je bila osvobojena______maja.
V Jugoslaviji pa so se boji nadaljevali do_______maja.
Upamo, dragi bralci, da majski mini kviz ne bo pretežak. Trije izmed uspešnih reševalcev bodo presenečeni. Rešitve pošljite do 10.julija na naslov:	Informativna služba
Kartonažne tovarne Ljubljana Čufarjeva 1 6
RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA 00 ZSM — LEPENKA Tržič
Na 7. razširjeni seji predsedstva 00 ZSM Lepenka Tržič, ki je bila 25. 3. 1975 so prisotni poleg obravnave tekoče problematike sprejeli tudi dotacijski načrt in nekaj sklepov za DS.
Komisija je sestavila letni plan za dotacijo OO ZSM Lepenka v višini 13.239 din. Predlog bo obravnaval še DS — TOZD Lepenke. Določena je bila tudi ekipa za pripravo in ureditev prostora za letno konferenco, kjer bodo verificirali tudi novi Pravilnik o delu 00 ZSM. V načrtu pa je tudi prostovoljna delovna akcija.	n g
(Ne)aktivnost mladinske organizacije v KTL
IZJEMA
SO
MLADINCI
TOZD
LEPENKA
TRŽIČ
- Nikar, boš še naše mladince zbudil!
PRAVILNIK
O ZAŠČITI TAJNIH PODATKOV LO IN UKREPIH ZA NJIHOVO ZAVAROVANJE
I. DOLOČITEV IN OZNAČEVANJE VRSTE TAJNOSTI
1.	člen
Tajni podatki ljudske obrambe, ki so z zakonom in drugimi predpisi pristojnih organov, ter s pravilnikom in drugimi splošnimi akti organizacije združenega dela določeni kot tajnost, pomembna za ljudsko obrambo, se ne smejo nikomur sporočati in tudi ne smejo biti dostopni, razen v primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi.
2.	člen
S tajnimi podatki ljudske obrambe so mišljene listine, materialna sredstva, objekti, ukrepi in drugo pomembno za ljudsko obrambo. Njihovo odkrivanje nepoklicnim bi utegnilo škodovati ljudski obrambi.
S tajnimi podatki ljudske obrambe z delovnega področja organizacije združenega dela so mišljeni tisti podatki, ki so kot takšni določeni s tem pravilnikom ali drugim njenim splošnim aktom.
3.	člen
Za vsak podatek, ki se nanaša na ljudsko obrambo v organizaciji združenega dela in za katerega se po presoji ugotovi, da pomeni tajni podatek ljudske obrambe, se določi vrsta tajnosti.
Na vsaki listini, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka tega člena, se na določenem mestu napiše predpisana označba (vrsta tajnosti).
Listine, ki se nanašajo na tajna materialna sredstva ali objekte, imajo označbo tajnosti, ki je določena za materialno sredstvo oz. objekt, na katerega se nanaša.
V	elaboratih, načrtih, študijah, analizah in podobno ter v tehnični in drugi dokumentaciji za materialna sredstva in objekte imajo vse listine in priloge takšno označbo tajnosti kot podatki.
4.	člen
Tajnost podatkov se določa v času, ko se začnejo določeni ukrepi, zadeve in naloge (v nadaljnjem besedilu: čas nastanka podatkov).
Tajnost podatkov ljudske obrambe lahko določi direktor, izvršilni organ ljudske obrambe oz. upravljanja ali strokovna služba ljudske obrambe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
Svetovalec za LO: Vodnik Jože
Zaradi masovnejše publikacije predpisov s področja SLO smo nameravali izdati Pravilnik o zaščiti tajnih podatkov LO in ukrepih za njihovo zavarovanje kot prilogo glasila, ker pa po izkušnjah vemo, da bi bil Pravilnik v večini primerov zavržen, smo se odločili za drug način.
V	vsaki številki bomo objavili nekaj členov Pravilnika, ker sodimo, da teh nekaj členov ne
OBISK z RTV
Novinarka RTV tov. Doberšek se je 22. aprila 1975 v naši tovarni pogovarjala s tov. Nečemerjem, Bazajem in Ivanovičevo.
Tov. Nečemer Slavko, namestnik sekretarja ZK je spregovoril predvsem o strukturi in delu komunistov. Povedal je, da je v delovni organizaciji KTL114 komunistov od 1700 zaposlenih
bo predstavljalo oviro, da bi se seznanili z njimi. Tako bo nekaj le ostalo v spominu. Prizadev-nejši bodo morda te vrstice celo izrezovali.
Bomo videli?
Pozdrav!
Urednik
BAZAJ ISTREF pri delu
in da je 24 članov ZK mlajših od 30 let, 46 pa je neposrednih proizvajalcev. Pred sprejemom v ZK se ponavadi organizirajo razni seminarji, kjer se kandidati seznanijo z osnovnimi pojmi marksizma. Pri tem priskočijo na pomoč domači strokovnjaki ali zunanji sodelavci (DU, obč. komite itd.). Zadnji čas potekajo priprave za proslavo 30-letnice osvoboditve, kjer bodo dali svoj delež tudi mladi komunisti (pomoč pri organiziranju proslave in del programa).
Prešernova družba ima kot družbena organizacija namen in nalogo razvijati socialistično zavest in dvigati politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. To svojo nalogo opravlja PD z izredno nizko ceno svojih publikacij, kar pa lahko dela le ob izdatni podpori vseh družbeno političnih in gospodarskih faktorjev. Kljub vsej pomoči pa bo nizke cene lahko obdržala le ob čim večjem številu naročnikov.
Njeno akcijo, da bi dobro ip poceni knjigo lahko nudili čim večjemu številu bralcev in ki so jo s svojimi pismi že podprli SZDL Slovenije, ZS Slovenije in repub.sekr. za kulturo in prosveto, podpiramo tudi mi.
Program Prešernove družbe obsega letno njižno zbirko s Koledarjem, Ljudsko knjigo in Obzornik.
Redna letna knjižna zbirka:
-	Prešernov koledar 1976
-	Beno Zupančič: PLAT ZVONA, roman
-	Milena Mohorič: HIŠA UMIRAJOČIH, roman
-	Fran Milčinski: PTIČKI BREZ GNEZDA, mladinska povest
-	HIGIENA IN KOZMETIKA, priročnik
Zbirko bodo člani prejeli broiirano za 70 din, vezano pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija bodo prejeli še knjigo:
-	Miško Kranjec: POVEST 0 DOBRIH LJUDEH
Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1965
Vse nadaljnje informacije dobite na naslovu:
PD Ljubljana, Borsetova 27	I.S.
Tov. Bazaj Istref je novinarki povedal, da je bil preje zaposlen v Iskri, sedaj pa je že 4 leta v KTL. Lansko leto je bil sprejet v ZK. Nato je povedal, da je pred 6 leti slučajno prišel iz Prištine na obisk in se zaposlil. Sedaj je strojni ključavničar in je z delom ter z delovnimi odnosi v KTL zelo zadovoljen. Starše in sorodnike obiskuje že bolj poredko, ker si bo v bližnji prihodnosti osnoval družino v Ljubljani.
Borislava Ivanovič iz Bijeline je tudi prišla na obisk k sorodnikom in ostala v Ljubljani. Vsa 4 leta bivanja tu, je v službi v KTL. V začetku je imela malo nevšečnosti zaradi jezika, ker pa so jo takoj sprejeli medse, je tudi te začetne težave hitro prebrodila. Z delom pri stroju kot z osebnim dohodkom je zadovoljna. V prostem času hodi v kino in na ples, občasno tudi obišče svoje domače. Na vprašanje ali se misli tu stalno naseliti je odgovorila, da se še ni odločila.
Intervjuji bodo objavljeni v sobotni oddaji radijskega programa v mesecu maju. Dogovorili smo se, da nas bodo o točnem datumu emisije naknadno obvestili, nakar vas bomo skušali informirati preko razglasnega sistema.
RS.: Obvestili nas niso, del intervjuja s tov. Bazajem sem slučajno slišal v soboto 26. aprila 1975 ob 15. uri.
_______________________D. P.
PREPREČEVATI NEZGODE
Nezgodi oziroma poškodbi pri delu se lahko izognemo s preureditvijo nevarnega delovnega mesta. Veliko pomeni tudi spoznavanje, to je, da se kot posamezniki učimo pravilno ravnati.
Rubrika PREPREČEVATI NEZGODE bo zato predstavljala ukrepe, ki jih lahko izvedemo z ustreznimi tehničnimi rešitvami na gradbenih objektih in strojnih napravah ter ukrepe, ki narti omogočijo varen način dela.
ŽAKELJ DOMINIK
JkrJ~j.	Izu
VARNOST JE:
BRATI SAMOUPRAVNI SPORA- * ZUM O VARSTVU PRI DELU • NA STREHI - PRIVEZAN	•

xsX.

KVALIFIKACIJE ZA ŠIP ŠPORTNE IGRE PAPIRNIČARJEV -------------------- SLOVENIJE
Lepa akcija s tekme PTT : KTL
Na zbirnem tekmovanju (9. aprila 1975 na OŠ Ledina) za sestavo namizno teniške ekipe (reprezentance) KTL, ki bo zastopala delovno organizacijo na SPOMLADANSKIH PAPIRNIŠKIH IGRAH (18. in 19. aprila 1975 v KRŠKEM) so tekmovalci zasedli naslednja mesta:
1.	DRAŠLER
2.	RUS
3.	PESEK
4.	PLEVČAK
5.	BRICELJ
6.	MURN
7.	VOBIČ
8.	LAPANJA
9.	DOBRIN
Obveščamo vse igralce košarke in namiznega tenisa, da so redni treningi v sredah na OŠ-L EDINA in sicer:
NAMIZNI TENIS: 16-18 KOŠARKA: 17,30- 19,30
Tov. PETRIČ je bil upravičeno odsoten. Reprezentanco sestavljajo trije igralci in eden kot rezervni igralec; zato so se v ekipo uvrstili:
-DRAŠLER TOZD Val karton Log. -RUS	TOZD Valkarton Log.
-PESEK DS SS Ljubljana -PLEVČAK TOZD KTL (DE-10)
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC 000000000000000000000000
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
000000000000000000000000
)OOOOQAAAAA£uiUUiaAaAPOOOO(
-----“^^^^^^^“"0 00 0
oooooooooooooooooooooooc
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
oooooooooooooooooooooooc
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Igralci v time-avtu pazljivo poslušajo navodila
Rezultati
XVII. ŠPORTNIH IGER PAPIRNIČARJEV SLOVENIJE 18. in 19. APRIL 1975 V KRŠKEM
SPOMLADANSKI DEL S PANOGAMI: kegljanje, šah, namizni tenis, streljanje.
XVII. športne igre papirničarjev Slovenije so se vršile 18. in 19.4.1975 v Krškem v organizaciji sindikata tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Na igrah je sodelovalo 9 organizacij združenega dela in sicer:
1.	Tovarna lesovine in lepenke Ceršak
2.	KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA
3.	Papirnica Količevo
4.	Tovarna celuloze Medvode
5.	Papirnica Radeče
6.	Tovarna lesovine in lepenke Prevalje
7.	Sladkogorska Sladki Vrh
8.	Papirnica Vevče
9.	Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško
NADALJEVANJE NA 15 str
NADALJEVANJE S 14 sir.
REZULTATI PO POSAMEZNIH ŠPORTNIH DISCIPLINAH:
Med posamezniki so bili najboljši naslednji 3 tekmovalci:
1. KEGLJANJE: moški
Tekmovanje je bilo izvršeno na kegljišču kegljaškega društva Krško. Tekmovalo se je po pravilih kegljaške zveze Slovenije. Na 100 lučajev mečemo na 2 stezah vsaka po 50 lučajev (25 polno, 25 čiščenje). Ekipa je štela 6 tekmovalcev z 1 rezervo.
Tekmovanje je potekalo v redu. Tekmovalci so pravočasno prihajali na kegljišče in nastopali točno po predvidenem času. Zastojev pri tekmovanju ni bilo, prav tako tudi ne pritožb na organizacijo in sojenje, zato lahko smatramo, da je tekmovanje v celoti uspelo in so doseženi rezultati realni in nesporni. Tekmovanje je potekalo v športnem vzdušju.
Uvrstitev ekip na osnovi seštevka podrtih kegljev je naslednje:
1.	Vevče
2.	Krško
3.	Medvode
4.	KTL LJUBLJANA
5.	Sladki Vrh
6.	Količevo
7.	Ceršak
8.	Radeče
9.	Prevalje
2449 kegljev 2424 kegljev 2325 kegljev 2293 kegljev 2292 kegljev 2260 kegljev 2236 kegljev 2208 kegljev 1981 kegljev
1.	Avbelj Ivo	Vevče	439	kegljev
2.	Markelj Tine	Vevče	428	kegljev
3.	SkinderJože	Krško	424	kegljev.
KEGLJANJE: ženske
Tekmovanje je bilo izvršeno na kegljišču v Čateških toplicah. Ženska ekipa je štela 4 tekmovalke z 1 rezervo.
Uvrstitev ekip je naslednja:
1.	Krško
2.	Prevalje
3.	KTL LJUBLJANA
4.	Radeče
1355 kegljev 1275 kegljev 1148 kegljev 981 kegljev itd.
Pri ženskah so prve 3 plasirane posameznice naslednje:
1.	Turk Milena	Krško	362	kegljev
2.	Arh Zofija	Krško	339	kegljev
3.	Pirc Krista	Krško	338	kegljev
Dobro usmerjena krogla vodje kegljaške ekipe tovariša BONČE ....zadetek v polno.
2. NAMIZNI TENIS:
Tekmovanje se je odvijalo v veliki telovadnici osnovne šole »Jurij Dalmatin« Krško Tekmovalo se je po pravilih namiznoteniške zveze Jugoslavije. Ekipa je štela 3 člane in 1 rezervo. Predtekmovanje se je vršilo po skupinah. Nosilci skupin so igrali v finalu za 1—3 mesto, drugo uvrščeni v skupini so igrali za 4—6 mesto in tretje uvrščeni iz posamezne skupine za 7—9 mesto. Tekmovanje je potekalo v redu, sporov in pritožb ni bilo.
Uvrstitev ekip je naslednja:
ženske
1.	Količevo	1.	Sladki Vrh
2.	Krško	2.	KTL
3.	K T L	3.	Radeče, itd.
4.	Sladki vrh, itd.
Ker je bilo prijavljenih manjše število ekip, so ženske tekmovale vsaka ekipa z vsako.
NAMIZNI TENIS KTL:ČERŠAK
3. ŠAH
Tekmovanje v šahu se je vršilo v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja Krško. Prijavljenih je bilo 7 ekip, ki so tekmovale medsebojno vsaka z vsako po pravilih šahovske zveze Jugoslavije z razvrstitvijo po Bergerjevem sistemu. Vsaka ekipa je štela 6 igralcev in eno rezervo. Tekmovanje je potekalo v redu, sporov in pritožb ni bilo.
Uvrstitev ekip je naslednja:
1.	Količevo
2.	Krško
3.	KTL
4.	Sladki Vrh
25 točk
24.5	točk
22.5	točk
21 točk itd.
Naša šahovska ekipa proti ekipi KOLIČEVO (desno)
4. STRELJANJE: moški
Tekmovanje v streljanju je bilo izvršeno v mali telovadnici osnovne šole »Jurij Dalmatin« Krško. Tekmovalo se je po pravilih strelske zveze Jugoslavije z zračno puško serijske izdelave na razdalji 10 m stoje. Vsak tekmovalec je imel 5 poizkusnih strelov in 30 strelov za meč. V moški konkurenci je bilo prijavljenih 9 ekip. Tekmovanje je potekalo v redu, brez pritožb in sporov.
Uvrstitev ekip je naslednja:
1.	Krško
2.	Količevo
3.	Ceršak
4.	Radeče
5.	Sladki Vrh
6.	KTL
737 krogov 695 krogov 695 krogov 686 krogov 665 krogov 626 krogov, itd.
Med posamezniki so bili najboljši naslednji 3 tekmovalci:
1.	Kenda	Radeče	251	krogov
2.	Grmek Slavko	Krško	250	krogov
3.	Žibert Marjan	Krško	249	krogov
NADALJEVANJE NA 15. sir
STRELJANJE: ženske
Pri ženskah je bilo prijavljenih 6 ekip, vendar so tekmovale le 4 ekipe. Propozicije tekmovanja so bile enake kot za moške in tudi mesto tekmovanja je bilo isto. Tekmovanje je potekalo v redu, pritožb ali sporov ni bilo.
IZIDI
ZBIRNEGA TEKMOVANJA V KEGLJANJU dne 8.3.1975 V SKLOPU TOZD LJUBLJANA, PAPIRNA KONFEKCIJA IN DS SS
Uvrstitev ekip je naslednja:
1.	Radeče
2.	Ceršak
3.	Sladki Vrh
4.	K T L
679 krogov 642 krogov 549 krogov 501 krogov, itd
Najbolje so se uvrstile naslednje 3 tekmovalke:
1.	Kožar Joža	Radeče
2.	Petrov Betka	Ceršak
3.	Kravogel Marinka	Radeče
244 krogov 222 krogov 221 krogov
V imenu kolektiva čestitamo vsem našim udeležencem za uspešno sodelovanje, zmagovalcem in posameznikom za dosežene rezultate, vsem ostalim pa želimo več uspehov in športne sreče na prihodnjih igrah papir-ničarjev Slovenije.
Ur. odbor
Izidi moški na 50 lučajev
Od 44 tekmovalcev so zasedli naslednja mesta:
	s podr-	
	timi keg-	
	Iji	
1. Černe Karel	247	DE-50
2. Starin Janez	229	DE-10
3. Bonča Slavko	215	DE-10
4. Opara Jože	204	DE-50
5. Peroša Karel	202	DE-80
6. Stojko Štefan	202	DE-30
7. Dragojevič Miloš	202	PA-KO
8. Mrzlikar Tone	195	DE-50
9. Mulh Anton	186	DE-30
10. Bačnik Lado	182	PA-KO
Izidi ženske na	50 lučajev	
REZULTATI STRELSKEGA TEKMOVANJA, KI JE BILO 14. 4. 1975
1. LEGAN Roman	DE-30	162	1.	Blatnik Vera 2.	Šebenik Majda 3.	Klander Marta	175 168 168	DE-10 PA-KO PA-KO
2. GRDEN Bogdan	DE-50	157	4. Mejač Darja	125	DE-20
3. OBLAK Stane	Rakek	141	5. Vobič Zalka	120	PA-KO
4. ILENIČ Tone	Rakek	139	6. Grujčič Jovanka	97	DE-10
5.	KRIŽMAN Peter
6.	BADOVINAC Peter
7.	MURN Anton
8.	LUKEK Jernej
9.	OAPRA Jože
10.	FRIŠKOVEC Franc
11.	KOVAČEVIČ Dragan
12.	NOVAK Silvo
13.	TODOROVIČ Cveto
14.	STOJKO Štefan
15.	BUČAR Janez
DE-30
DE-10
DE-30
Rakek
DE-50
DE-10
DE-30
DE-40
DE-40
DE-30
Rakek
125
117
111
110
100
93
92
87
81
78
44
REZULTATI
2. Žirovnik Milan TOZD PA-KO 0,68
s podrtimi keg-
IZIDI
EKIPNEGA TEKMOVANJA NA ZBIRNEM TEKMOVANJU dne 8.3. 1975 MED DELAVNIMI ENOTAMI
Izidi 6x50 lučajev moški
1.	DE-50 s 1156 podrtimi keglji
2.	DE-10 s 1129 podrtimi keglji
3.	DE-30 s 1041 podrtimi keglji
4.	PA-KO s 997 podrtimi keglji DE-20 ni všteta, ker se je tekmovanja udeležil samo eden predstavnik te enote
5. tekmovanja smučarjev KTL na Sorški planini 15. marca 1975 VELESLALOM-ŽENSKE
3.	Radon Florjan TOZD Tržič 0,72
4.	Ivanuša Mihael TOZD Lj. 0,74
5.	Marinko Lado TOZD Lj. 0,75
1.	Potočnik Polona TOZD Lj. 0,60 VELESLALOM-MOŠKI 1. starostni
2.	Šebenik Majda TOZD PA-KO 0,64 razred
3.	Kristan Jelica OSS Lj.	0,66 1' Železnik Vekoslav TOZD Lj 0,61
2. Batistič Janez TOZD Rakek 0,62 VELESLALOM-MOŠKI 2. starostni 3. Bricelj Milan TOZD Lj.	0,64
razred	4. Kolar Vojko TOZD Lj.	0,65
1. King Ivan TOZD Tržič	0,64 5. Štucin Jože TOZD Tržič 0,66
..KOLIKOKRAT SEM Tl ŽE REKEL, DA PUSTI MOJ PULOVER PRI MIRU!"”
REZULTATI 2 MESTNO SINDIKALNO TEKMOVANJE V TEKU NA SMUČEH
BOHINJ 12.4.1975
REZULTATI
TEKMOVANJA 5. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER DELAVCEV CELULOZE IN PAPIRNE INDUSTRIJE, dne 5. aprila na VELIKI PLANINI
Veleslalom - ženske Od 16 tekmovalk, so zasedle tekmovalke KTL naslednja mesta
7.	mesto Šebenik Majda	0:34,35
8.	mesto Potočnik Polona	0:35,20
11. mesto Kristan Jelica	0:59,04
Veleslalom - moški 3. starostni razred Od 9 tekmovalcev, so zasedli tekmovalci KTL naslednja mesta:
ŽENSKE 2. kategorija
1.	Potočnik Polona	KTL	12:58:7
2.	Rojc Louhi Lena	Lj. ban.	13:12:6
3.	Kristan Jelica	KTL	15:13:4
ŽENSKE 1. kategorije
1.	Hočevar Milena	IUV	31:33:0
2.	Potočnik Štefka	Geod.	34:05:5
zav SRS
3.	Mišič-Kolar Ruša Lj. ban. 35:48:8
MOŠKI 2. kategorije
1.	Svet Bogdan	Bioteh.	23:00:7
fak.
2.	Brezovšek Viktor	Grad-	23:26:6
les
3.	Stupar Janez	Inštitut	23:50:7
J. Štef. itd.
MOŠKI 1. kategorije
1.	Strasser Ivan	DES	30:35:0
2.	Deras Franc	PEP	31:48:4
3.	Van Janez	Centr.	32:30:7
teh. knj.
4.	mesto Radon Flore	0:53,00
5.	mesto Žirovnik Milan	0:59,86
Veleslalom - moški 2. starostni razred
Od 26 tekmovalcev, so zasedli tekmovalci KTL naslednja mesta:
7. mesto King Ivan	0:52,97
16. mesto Štucin Jože	1:07,62
Veleslalom - moški 1. starostni razred Od 45 tekmovalcev, so zasedli tekmovalci KTL naslednja mesta:
9. mesto Železnik Vekoslav 0:44,47
10. mesto Batistič Janez	0:44,52
13. mesto Bricelj Milan	0:45,68
15. mesto Kolar Vojko	0:46,84
24. mesto Tancig Borut	0:52,14
Naši so se uvrstili:
17. Bricelj Milan KTL	36:50:9
31. Železnik Vekoslav KTL	43:44:8
itd.
I. deska KTL (CIZELJ)
1975
meseci	delovne sobote					
	1.	2.	a	4	5.	skupaj
januar	4					1
februar		8				1
marec	1			22		2
april		12				1
maj			17			1
junij		14				1
julij		12				1
avgust		g				1
september		13				1
oktober						0
november			15			1
december				27		1
skupaj:	12					
— Doktor, mislim, da rabim očala?!
Ljubljanski tekači v Bohinjski Bistrici
Čeprav se dolgo časa ni vedelo, kje bo letošnje sindikalno prvenstvo Ljubljane v smučarskih tekih, se je organizator — komisija za šport in rekreacijo pri MZTK — končno le odločil za izvedbo tekmovanja v Bohinjski Bistrici. Sprva je bilo tekmovanje napovedano na Soriški planini, vendar so ga zaradi slabih prometnih zvez preselili v Bohinjsko Bistrico, kjer je bilo istočasno tudi tekmovanje za Godčev memorial in zato ni bilo velikih težav s pripravo prog.
Ob izredno lepem vremenu se je tako v soboto, 12. aprila, zbralo 81 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 ljubljanskih delovnih organizacij. Preteči so morali 10 km, kar pa je bilo glede na snežne razmere precej naporno. Sneg se je seveda na toplem soncu izredno hitro topil, tako da je bila smučina izredno težka. Tekači — rekreativci tudi niso bili najbolj vešči mazanja smuči, ki je v takem snegu še posebej zahtevno, zato je bilo kar precej tistih, ki so svoje smuči napačno namazali. Kljub temu odstopov ni bilo, saj so tekmovalci vse pomanjkljivosti nadomestili z veliko borbenostjo. Ta je najbolj prišla do izraza pri vzponih, ko je predvsem tistim s slabo namazanimi smučmi, pošteno spodrsavalo.
NADALJEVANJE NA 17 sir
aktualno -predstavljamo-samoupravljanje - tozd- medsebojna razmerja - delovni odnosi - vprašanja - odgovori sindikat - ZK- ZSM
NADALJEVANJE S 16. sir
Kljub temu pa so bili vsi tekmovalci, pa tudi devet pripadnic nežnega spola, kolikor jih je sodelovalo na tekmovanju, z uspehom tekmovanja izredno zadovoljnih, saj je bila tudi organizacija tekmovanja v rokah »trim servisa«, na zavidljivi višini. Želeli bi kvečjemu nekoliko večjo udeležbo, saj se v Ljubljani gotovo precej več delovnih ljudi ukvarja s smučarskim tekom, kot pa jih je bilo na samem tekmovanju. To nam nazorno kaže nadvse množična udeležba na različnih tekaških maratonih v Sloveniji.
Rezultati:
Ženske I. raz: Hočevar — IUV, Potočnik — Geodet, zavod SRS, Mišič — Ljublj. banka;
Ženske II. raz: Potočnik — Karto-nažna, Rejc — Ljub. banka, Kristan
—	Kartonažna;
Moški I. raz: Strasser — DES, Beras — P EP, Van — CEK, Kuntar
—	Iskra Tela, Pogačar — Astra, Kovač — O, S. J. Moškrič;
Moški II. raz: Svet — Bioteh. fak., Brezovšek — Gradles, Štupar — Inst. J. Štefan, Slabanja — Smelt, Udovič — Litostroj, Sršen — Litostroj;
Moški—kategorizirani tekmovalci: Cvajner — IMP, Mrak — Elektro-medicina, Pustovrh — Tekstilna tov. Medvode;
Ekipno: IMP 12 točk, Ljubljanska banka 13 točk, Litostroj 16 točk.
F. KMETIČ
REZULTAT I
tekmovalnega pohoda "PARTIZANSKI na 25-000 m dolgi progi
MARŠ" za moške ekipe
tek. št .
0 rganizacij a
Kraj
tekm.št. čas
Atletski klub Velenje
Balek Milan, Tešanovič S p a s o j e, Anic Peter
Velenje 2025
Atletsko društvo Kladivar Celje
2059
Kralj Pete r
I z to k, Ribič
Mi 1 ovac Franc
Atletski klub S 1 oboda
Cafuk Marijan, Furijan Branko, Furtič Mija
Varaždin 2022
1:48.12
1:50.20
1:56.22
66. KARTONAŽNA TOVARNA
Ljubljana 21 08	2:44.20
Med sindikati se je KARTONAŽNA TOVARNA uvrstila na 7• mesto.
Zadnji rezultat - košarka Iskra Commerce :^Kartonažna
8 : 34
KLJUB MEGLI — DOBRA VOLJA!
Velika planina, 4. aprila 1975 —
Zimske športne igre delavcev celulozne in papirne industrije Slovenije Megla in veter brije po pobočjih Velike planine, drobne snežinke se vsipljejo izpod neba. Vse to ni preprečilo navdušenim smučarjem, da so prišli na Veliko planino merit svoje znanje in moči. Po otvoritvi pred hotelom Šimnovec, so se smučarji — tekači s sedežnico odpeljali do Zelenega roba. Na Zelenem robu je divjal pravi snežni metež, vidljivost pa je bila samo nekaj metrov.
Grupa tekmovalcev, organizatorjev in časomerilcev se je napotila proti domžalskemu domu, kjer naj bi bili teki.
V metežu in megli je grupa večkrat zašla in tavala po Veliki planini. Po večurnem iskanju poti se je grupa vrnila nazaj v hotel Šimnovec. Teki so odpadli.
Naslednji dan je megla še vedno ležala na Planini toda vetra ni bilo več. Proga za slalom na Furmanu je bila zavita v meglo. Samo nekajkrat je veter razkadil meglo, da se je videla cela proga za veleslalom.
Vsak tekmovalec se je po svojih močeh trudil, da bi čimprej prišel z vrha med vratci do cilja. Nekaterim je to uspevalo bolj drugim manj.
OBVESTILO
Na željo igralk iz Logatca obveščamo vse zainteresirane, da se ustanavlja tudi ženska košarkarska ekipa KTL. V vsaki TOZD naj se igralke prijavijo pri svojem športnem rererentu, ki bo prijavnico poslal tov. BRICELJ-u TOZD Kartonažna Ljubljana, kjer se bo nato sestavila ekipa.	I. S.
RAZPIS
TEČAJEV ZA ORGANIZATORJE REKREACIJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH V LETU 1975
V skladu s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki se nanašajo na oddih in rekreacijo delavcev, kakor tudi potrebe intenzivnega usposabljanja kadrov, razpisujemo v letu 1975 tečaje za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah:
1.	desetdnevni tečaj v Poreču od 16. do 25. maja (I. del)
2.	desetdnevni tečaj v Poreču od 30. maja do 8. junija (i. del)
3.	desetdnevni tečaj v Poreču od 19. do 28. septembra (I. del)
Vsi trije tečaji imajo enak program in učni načrt z zaključnim izpitom. Drugi del tečaja (aktivnosti pozimi) bo meseca decembra oziroma v začetku zimske sezone.
Vse potrebne informacije dobite po telefonu RS ZSS: (061) 310-033, int. 259 ali 212.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Sektor za telesno kulturo in rekreacijo
KADROVSKE NOVICE Prišli v marcu:
TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA
KOJIČ DRAGAN TOZD KARTONAŽA RAKEK BRECELJ Milena TOZD LEPENKA TRŽIČ AKALOVIČ Mijo TOZD VALKARTON LOGATEC GRDADOLNIK Jože NAGODE Štefan KROUPA Franc ALBREHT Janez PETROVČIČ Branko GOSAR Vinčeslav NAGODE Franc
Odšli v marcu:
TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA
RATER Marjan DRAGAR Irena KRDŽALIČ Mirjana
TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA
GATARIČ Milica STAGAR Dušan
TOZD KARTONAŽA RAKEK IVANČIČ Jelena TOZD LEPENKA TRŽIČ
KING Miloš
REKI
Tistemu, ki zna pisati aforizme, se ni treba razpisati v člankih.
KARL KRAUS
Nobena stvar ni tako nekoristna, kot splošen izrek.
MACAULY
Večina zbirateljev stihov in izrekov je podobna ljudem, ki jedo češnje ali ostrige — najprej izbirajo najlepše — na koncu pa pojedo vse.
Nicolas-Sebastien R. CHAMFORT
Za formiranje okusa in presoje ni nič prikladnejšega od prepisovanja najboljših odlomkov in beleženja globokih misli.
A. MAUROIS
Ljudski izreki so kot bankovci v obtoku; da bi dobili polno vrednost, jih mora nekdo podpisati.
FOURNIER
Smola modrih izrekov je v tem, da jih pišemo za druge, le redko za sebe.
ABELDUFRESNES
NADALJEVANJE Z 12 strani
Na razglasitvi rezultatov v Kamniški Bistrici so zmagovalci prejeli kolajne, zmagovalna ekipa pa pokal. Vsi smo se razšli dobre volje z željo, da se ob letu zopet vidimo.
M. B.
IZREK
Prvi izrek je vsemirje v kapljici vode.
MARTIN KESSEL Pregovor je duhovitost enega in modrost mnogih.
G.POLLARD
Aforizem je koncentrirana misel in je v miselnosti, kar je v literaturi pesem.
JOSIP VIDMAR
Omeniti je potrebno, da je le končno sestavljena kurirska ekipa. Sestanek kurirske ekipe je bil dne 25. 4. Na skupnem sestanku smo seznanili vse z nalogami kurirske mreže, način organizacije in pozivanjB itd. Kurirsko službo — ekipo bo vodil tov. Pajsar Tone iz DE-20. V enoti Reda in varnosti je potrebno iz vsake DE odrediti še 4 do 5 članov za organizacijo obhodnih patrol, notranjega reda itd.
Poleg enot CZ pa že leto dni z uspehom aktivno dela TE, katero vodi tov. Firškovec Franc. V lanskem letu je končala šolsko in bojno streljanje v letošnjem letu je bila dne 29. 3. na strokovnem topografskem pohodu v okolici Ljubljane, dne 25. 4. so organizirali predavanje iz topografije.
Predavatelj je bil tov. ing. Žitko Marjan. Takšne vrste predavanja in pohodov imajo še v planu. Posebno je potrebno omeniti, da se je iz TE prijavilo 10 pripadnikov pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« dne 10. maja in na 10 km dolgi progi.
V kratkem smo podali informacijo o delu naših enot CZ in TE. Omenili smo v glavnem najpomembnejše naloge, katere so bile planirane oziroma izvršene v letu praznovanja ob 30-obletnici osvoboditve ter jim še v naprej želimo mnogo uspeha in aktivnosti v splošnem ljudskem odporu.
Za odbor SLO in štab CZ
Vodnik Jože
križanka
NAVPIČNO
1. slika ali kip golega telesa, 2. plavolaska, svetlolaska, 3. pomemben genoveški admiral in državnik na pre-VODORAVNO	lomu 15. in 16. stoletja (Andrea), 4.
1. mesto v starogrški pokrajini Trakiji, tropično drevo z zelo trdim in drago znano po nekoliko omejenih prebival- cenim lesom, 5. oglašanje jelenov 6. cih, 7. lepa dolina ob izviru Soče, 13. kratica za »akademski klub«, 7. že vrsta pokrivala, 14. zmanjšani plas- umrli slovenski zamejski pesnik in pi-
tični prikaz zemeljske površine, 15. dan v tednu, 16. ime slovenskega karikaturista Roglja, 17. kemijski znak za telur, 18. mestece v Dalmaciji severozahodno od Zadra,
19. ročka za bencin, 20. kratica humanitarne organizacije, 21. vzvišena, slavilna lirska pesem, 22. posušena riba polenovka, 23. kradljivec, 24. kemijski znak za bismut, 25. glavno mesto Egipta, 26. domača plemenska žival, 27. veznik, 28. brusni kamen, 29. zanos, pretirana čustvenost, 31. dvom kot osnovno načelo mišljenja, nezaupanje v kaj, 33. nemški filozof, eden glavnih predstavnikov marburške novokan-tovske šole (Paul), 34. zvezna državna eota v Švici, 35. glasilo komunistične partije SZ.
satelj (Ivan-Zamejski), 8. stalni dohodki od kapitala in zemljišča, 9. antično mesto v južni Italiji, kjer je delovala eleatska filozofska šola, 10. kemijski znak za nikelj, 11. akord iz štirih tonov, 12. zelo močno kratkotrajno čustvo, 16. mesto in pristanišče v Iraku ob reki Šat-el-Arab, 19. vzdevek manj znanega slovenskega pesnika Pagliaruzzija, 21. prihod v goste, 22. italijanski pesnik, avtor slovitega epa »Osvobojeni Jeruzalem« (Torguato), 23. drugi sovjetski kozmonavt (German Stepanovič). 25. krščanski potomec starih Egipčanov, 26. ime jugoslovanskega filmskega igralca Živoji-noviča, 29. dvojica, 30. belgijsko kopališče na obronkih Ardenov, 32. glav ni števnik, 33. začetnici slovenskega slikarja in odličnega ilustratorja.
HA-HA-HA
Erna svoji prijateljici: Pomisli, danes je moj mož dobil anonimno pismo.
— Od koga pa, vpraša začudeno prijateljica.
Mlad fant pride k očetu, da bi ga zaprosil za roko njegove hčerke: Ne kadim, ne pijem, ne igram kart...
Oče ga nekaj časa gleda, nato pa pravi: Ne, vam pa res ne morem dati svoje hčerke.
— Toda, zakaj pa ne?
— Zato, ker ne bi prenesel, da bi mi potem kar naprej postavljali svojega zeta za zgled ...
— Zakaj si pravzaprav' še vedno jezna name, žena?
— Pozabila sem že zakaj, toda eno ti povem: oprostila ti ne bom nikoli!
Brez besed
Stranka se pritožuje prodajlki: Ko sem kupila pri vas ta pulover, ste mi zatrjevali, da je iz čiste volne, na etiketi pa piše »Cisti bombaž«!?
— Ze mogoče, toda to na etiketi je samo prevara za molje.
*
Miličnik ustavi na cesti veseljaka s harmoniko: Spremljajte me!
— Zelo rad, tovariš miličnik. Kaj pa boste zapeli?
— No, Tonček bodi priden in reci aaa, nagovarja mamica svojega malčka, da bo stric doktor lahko vzel svoje prste iz tvojih ust.	*
Gospa Repkova se huduje nad svojim možem:
— Včeraj si bil zopet popolnoma pijan!
Mož: To pa ni res, ti se motiš!
Zena: Sam si rekel, da si.
Mož: Saj vendar ne moreš vse verjeti človeku, kar reče, ko je pijan.
REŠITEV REBUSA NAM DA TRI GESLA FRANCOSKE REVOLUCIJE
_ Bodite pozorni, kako vam - S lahko postrežem, go-obleka posebno pri gumbih lepo spodična? Z bencinom ali z vodo stoji!	za rožice?
— Zena, ti sploh ne znaš biti več romantična. Zakaj tudi ti ne prideš pogledat čudovitega sončnega zatona?

— Delaj tako kot jaz: Ne umivaj se in izgledala boš prav tako lepo zagorela.
— Kar odkrito mi povejte, doktor. Resnico bom prenesel! Kdaj bom moral zopet v šolo?