frvo zgodoviosko zasedanje banskega sveta Dravske banovine in — učiteljstvo. • 3 "•"" n '{Iz uradnega poročila »Avale«.) Prosvetna in šolska debata v banskem svetu Dravske banovine. Uničujoča krltika banskega sveta nad učiteljstvom. — Tezke obdolžitve učttelfskega stanu, iznešene le pavšalno, brezkonkretnih navajanj in dokazov. — Izjave pradstavnikov banske uprave. — Učiteljstvo bo o tem še govorilo. VL OTVORITVENEGA GOVORA GOSP. BANA DR. DRAGA MARUŠICA. Vsakdo mora sodelovati — skeptiki so narodni škodljivci. Cas, v katerem živimo, je ogromnega po= mena za bodočnost Jugoslavije in za razvoj našega naroda. Vsled tega moramo z enako ,požrtvovalnostjo, kakor so se zalagali naši heroji na -bojnih poljanah za ostvaritev sto-* l:etnega sna naših največjih veleumov, izvesti do konca to veliko delo, nam v čast, a našim potomcem v ponos, tako da zgodovina ne bo mogla reei da je našla v velikih časih majhne in malodušne ljudi. Kdor stoji ob strani, ne razume sedanje dobe. Apatija in skepticizem podrezujeta žive enerigije naroda, vskd česar moramo na fronti narodne obnove in državnega prepo* roda smatrati ljudi, ki svestno ali nesvestno zavirajo to močno delo, za narodne škod« ljivce. Doba prepirov je za nami. Že morejo biti vsakomur jasne blagodej* ne posledice novih metod in novih potov, ka= tera je inavgurkal januarski manifest. Raz* dori in prepki;, ki so vezali dober del narod« ne energije in ki so nanesli 'toliko škode naši mladi državi, so se končali, nastal je mir ter se že po večini oboin Dravske banovine opa* ža složno sodelovanje, brez ozitra na prejšnje delitve, edino pravilno po gospodarskih in nacionalnih vidikih. Brzi in premišljeni ukre^ pi k.raljevske vlade pripomagajo dnevno k ublažitvi gospodarske krize, ki je svetovna* in ki se — zahvaljujoč se ravno načinu reše« vanja državnih poslov ter sodelovanju ina* roda — be pojavlja v naši državi >v taki ostro« sti, kakor v drugih državah. Po mojem globo* kem prepričanju bi biia prava katastrofa za naš narod, ako bi nas svetovna kriza zatekla v razbrzdanih političnih razmerah, kakršne so bile pred 6. januarjem 1929. Vera v objek^ tivnost državne uprave. katera je bila pri prejšnjih parlamentarnih režimih po pravioi omajana, se je zopet vzpostavil'a ter gleda nairod vsled tega z zaupanjem v bodočnost. Ta absolutna objektivnost državne uprave, kateri je pri njenih poslih edini cilj dobro naroda, in katere ne kalijo več nekdanji ne> zdravi izrastki parlamentarizma, je predpo= go} da -narod čuti, da med njim in njegavim kraljem ni več posiredovalca. Narodna prosveta je najjačje orožje v konkurenčni borbti za življenski obstanek ter smo tozadevno predvideli v okviru omenjenih nam sredstev podpore ki naj našemu narodu fastni želji po izobrazbi, dajo še močnejšo pobudo. Skrb za defektno, osirotelo in zanemarjeno deco. Izdatki za sociallno skrbstvo in narodno zdravje predstavljajo v banovinskem prora* čunu relativno najjačjo postavko. Na polju mladinskega sksrbstva vzdržuje banovina 2 dečja domova, 3 zavode za defektno deco in 1 zavod za vajeniški naraščaj. Zelo živahno delovanje razvija banovina tudi v tem prav* cu, da posreduje za osirotelo deco, ki nima roditeljev in je njena vzgoja iz drugih razlo« gov ogrožena, da najde rednike iz vrst pošte-* nih družin in na ta način zavaruje otrokom edino primerno vzgojo v okviru družine. Gradbeni fond za nove šole in učiteljska stanovanja. Banska uprava je v proračunu banovin« skega šolskega odlbora predvidela znesek po 2,000.000 Din za podpiranje zgradb šolskih poslopij in učiteljsMh stanovanj. Te podpore bodo deležne predvsem obcine, ki bi morale vsled zgraditve šolskih poslopij doklade k direktnim davkom izredno povišaiti Enakemu oilju služi daljni znesek 4,000.000 Din za ustanovitev banovinskega šolskega sklada, ki se bo uporabljal za dajanje posojil za šolske zgradbe, odnosno za bonifikacijo dela obresti takih posojii , ,.- ;..;4jrB) Ali so občine res preobremenjene z dokladami? Najvažnejši oinitelj za širjenje prosvete in izobrazbe po deželi, so osnovne šole. Za» kon o narodnih šolah nalaga občinam dolžnost, da morajo vse povsod skrbeti za primerne šolske z,gradbe, kar pa dovede v neredkrh slučajih do težke preobiremenitve občin&kih financ. Znaoilno pa je, da ni mogoče govoriti o sptošni preobremenitvii občin, temveč so to le sporadični slučaji v okrajih, ki so vsled premajhnega obsega in s tem združene male davčne moči. bili že do sedaj prdtegnjeni k javnim dajatvam v pretirani meri. Konstati« rati je treba. da so diržavni davki vsekakor znosljivi in v primeru z drugimi diržavami zmerni, da pa postanejo te dajatve zelo ob^ čutne, ko se jim pridružijo še banovinske, sreskoscestne, zdravstvene, zbornične in ob« činske doklade. Vslted uveljavljenja novega šolskega zakona in drugih zakonov, ki so na= ložjH občinam nove naloge in bremena, je v nekatorih občinah obremenitev prav težka, vendar je položaj v Dravski banovini že do= kaj ugodnejši, ker znaša najvišji odstotek doklad k državnim neposrednim davkom le pri eni občini 373%, ki se vsTed cestnih, zdravstvenih in banovinskih doklad, doldade zvišajo na 465%. Glavni de.l: občin po številu 904 pa pobira občinske doklade, ki ne prese= gajo 100% in od teh je 448 občin, kjer znas šajo občinske doklade manj kot 50%. Nad 100% občinsko doklado ima v Dravski bano^ vini 120 občin, tedaj l!e 11*5%-. Študijski fond. Pri študijskih podporah se uveljavlja na« čelo, da mora ibiti iste deležen le najboljši in najirevnejši, Tu vrše podpore neke vrste se= lekcijo, da rešimo iz podeželja našc najbolj nadarjene Ijudi ter jih izobrazimo v prid ožje in širje domovine. Za one, ki so že v svojih poklicih ali pa jim je služba zasigurana, se namerava ustanoviti študijski fond iz kate* rega se bodo dajala izkljunčo brezobrestna posojila za spopolnitev študija doma ali v inozemstvu, ako so prosilci trenotno brez sredstev. Tako se bo iz sredstev študijskega fonda moglo v.ršiti v teku nekaj let trajno podpiranje potrebnih brcz posebne obrcme= nitve banovine. Poudarjam to zaradi tega, ker je bilb potreibno, da se v pospeševalni službi zavede odrejen sistem, katerega more tudi javnost kontrolkati. Skrb banovine za Sokola kraljevine Jugo= slavije. Ni mi potreba posebej poudarjati, da sem v proračunu poskrbel tudi za to, da se sokolska vzgoja čim izdatnejše podpira Sredstva so namenjena v glavnem za izobraz* bo vaditeljskega naraščaja. To je potrebno, ker se na podlagi sokotekih načel in s po« močjo sokolskih oirganizacij, katere .naj usta? novijo svoje postojanke v zadnji vasi, vzgo= ji naš narod v zdrravju in »moči, v zvestobi do domovine, požrtvovalnostj, bratstvu in medsebojni ljubezni. Izdatki banovine za prosveto. Izdatki za prosveto zanašajo 13,466.308 Din ali 11% celotnega proračuna. Napram te= kočemu letu je zaznamovati povišek izdatkov za 4,574.890 Din. Poleg v zakonu določenih obveznosti banovine za vzdrževanje zgradb srednjih šol in učiteljišč, tvorijo največji del izdatkov prispevki banovinskemu šolskcmu odboru v znesku 9,032.992 Din, od katerega zneska je namenjeno 6,000.000 Din za pod= pore občinam prj zgradbah osnovnošoiskih poslopij. Ostali znesek pa je namenjen z& splošno povzdigo kukure in prosvete v ba-novini. V odseku za socialno skrbstvo je pred^ videno za vzdrževanje dveh dečjih djmp/ in vajeniškega doma v Ljubljani 1,377.420 Din. • Iz debate o kmetijskem pouku. Lebinger Hinko je vprašal, kje so se \u šili tečaji za učii^eljstvo kmetskih nadaijtvalnih šol? 'Predlagal1 je, da bi se ti tečaji lahko vršili na banovinskem posestvu PonovUie. Pns močnik bana dr. Pkkmajer je pojasiiil, da se jriorejo ti tečaji vršiti le tam, kjer it- nastav^ ljeno ,strokovno izobraženo učiteljstvo, to je v Mariboru in na Grmu. Štrcin Ivan je predlagal, naj se določi večji znesek za potujoče gospodinjske tečaje. Temu predlogu se je pridružili tudi Ko^';* Ant. Kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole In telčaji. Pomočnik dr. Pirkmajer je aato dal p^jasnila glede kmctijske naobrazbe. Ta dzobrazba se vrši na dva načina. in si* cer po sistematični naobrazbi kmetskega na» raščaja in v izpopolnitvi izobrazbe starejših kmetovalcev. Sistematična naobrazba kmets.ke ndadine se vrši v prvi vrsti v kmetskih nadaljevalnih šolah. Njih števil'0 znaša sedaj okoli 200, ki 6e bo pa podvojilo, čim bo na razpolago do= voljno število usposobljenega učiteljstva. Drug način sistematične izobrazbe se vrši s potujočimi kmetijskimi tečaji, ki so dali do= sedaj vedno povoljne uspehe. • Glavni del stroškov za *e tečdje nosi dr« žava, ki plačuje tudi učiteljice. Vendar pa ie za osiguranje obstoja teh tečajev preskrbljt? no z zneskom 90.000 Din v banovinskem proračunu. Splošna kmetijska izobrazba pa se vrši v raznih tečajih, ki se p:*irtjajo po potrebi. Gicde nameravane preureditve z enotniir državnim zakonom je pojasnil pomoinik ba* na, da je kraljevska banska uprava dobiia osnutek tega zakona na upogkd in izjav^. Banska. uprava je predlagala, naj ostane obseg in organizacija kmetijskih šol v Dravski banovini neizpremenjena in naj ostane pri sedanjih šolah, ki trajajo najmanj eno leto. Izrazil je upanje da ibo zakon, ako bo spre* jet, kakor to predvideva načrt vhde, vendar toliko elastičen. da bo dopustil, da se bi>do v Dravski banovini. šole o)j}ranile kot doscdaj. Steblovnik Martin je predlaga!, naj se z uredbo o kmetskem nadaljevalnem ^olstvu določi: 1. najmanjše število učencev, 2. potrebna izobrazba učiteljstva in 3. obvezen obisk kme= tijskosnadaljevalnih šoli. Pomočnik bana dr. Pirmajer jc pojasnil, da je izdelan točen načrt glede kmetsko^na^ daljevalnih šol. Ni pa zakonske osnove, da se kmečka mladina prisili k obveznemu posečanju tek šol. Po pravilniku mora biti naj^ manj 20 učencev za otvoritev take šole. Če se vrši kmetsko=nadaljevalna šola z manjšifc številom učencev. učiteljstvo od banske upra« ve za pouk ne dobi nagrade. Iz inspektorskih poročil izhaja. da imajo te šoLe zelo povoljcn uspeh in da jih kmetska mladina prostovoljno poseča v zelo velikem številu. Gojitev drevesnic pri šolah. Benko Josip je predlagal, naj se podpore iz poz. 1 in 6 delijo v prvi vrsti prebivaltem Prekmurja, ki so utrpeli leta 1928. veliko elementarno škodo in zato naj se jim tudi drevesa oddajo po primerno nizki ceni. Opo« zori naj se tudi učiteljstvo, da posveti gojitvi drevesnic poaebno pažnjo. »Šolski vrtovi morajb služiti koriistim prebb valstva, ne pa ujjiteljstva«. Lipej Fran je predlagal, naj se šolskim vodstvom in krajevnim šolskim odborom na» roči, da strogo pazijo na to, da se vzreja na šolskih vrtovih ne samo sadje in naj se ne izkoriščajo v privatne namene učiteljstva. G: foan dr. Marušič je z zadovoljstvom ugotovil zanimanje, s katerim obravnavajo člani banskega sveta to vpra>šanje. Napake, ki so se dogajale pri sadjarstvu, je treba se* veda odpraviti. Posebna pažnja se mOra po^ svetiti sortimentu sadnega drevja. Banska uprava se zaveda eminentne važnosti sad= jarske panoge za Dravsko banovino. S svo-= jim delovanjem hoče dati pobudo v tem vprašanju. Treba pa je sodelovanje naroda samega. Zlasti vellja to pri pokončevanju sad« nih škodljivcev, ki se da uspešno izvesti Ie s solidarnitn sodel'ovanjem najširših krogov. Šolski vrtovi morajo vzgajati isadna drevesa in &e bo šolskim vodstvom naročilo, da mo« rajo šolski vrtovi brezpogojna služiti koristim prebivalstva, ne pa učiteljstva samega. Stavil bo predlog na ministrstvo prosvete, da se učiteljstvo tako porazdeli po posameznih šo* lah, da bo po možnosti na vsaki šoli po en učitelj, ki se razume na sadjarstvo. G. ban je poudarjal, da bomo le potom kvalitetnega vzgajanja sadnih in poljskih pri» delkov lahko prišli do konkurence na svetovs nem trgu. Na 'tiretji seji banskega sveta, na kateri so bili navzoči iban dr, iMarušič, pomočnik bana dr. Pirkmajer, načefniki prosvetnega tehničnega, socialnega in finančnega oddelka je bil v debatl pfosvetni proračun. Fond za zgradbo novih šol. iPri razpravi o proračunu prosvetnega oddelka je gospod Steblovnik Martin izjavil, da so postavke za Narodno galerijo in gledališče prevelike Priznava pa, da se teh zavodov ne sme omalovaževati in da ne bi kazalo jih ukiniti. Prosi za pojasnila, v kakšne svrhe je po* stavljena postojanka za sitanarino učiteljstvu, ko &o vendar v to zavezane občine. Z veseljem je pozdiravill postavko Din 2,000.000 za zgradbo šol kot podporo občinam in Din 4,000.000 kot prispevek banovinskemu šolskemu fondu. Te podpore naj bi se z d!r» žavnim prispevkom še povečale in bi se po= magalo občirtam pri virienju njihovih zakon* skih obveznosti. Prosil je podpore za šofeke zgradbe v občini Mozirje okolica in Šmartno ob Paki. ¦ UJiteljska stanarina. — »Pridni učltelji so redke izjeme.« — KJčitelje zavidajo za plačo drugi uradniki in ljudstvo. Dallje pravi: Bremena, ki jih nalaga zakon občinam za šolstvo in za učiteljstvo, so tako ogromna in trda, da jih ravno revnejše občine ne zmorejo. Ta bremena imajo za posle« dico veHiko nezadovoljnost. Nezadovoljnost Ijudstva je maperjena v prvi wsti proti župa* nom ki morajo izvrševati zakon. Zaradi nes prilik in težkoč pri teh poslih pa odlagajo mnogi župani svoja mesta. Zaradi dajatev, ki jih prejema učiteljstvo, ga ne zavida samo po* deželsko ljudstvo, temveč tudi uradništvo. Tudi delovni ičas učiteljstVa v primeru z diru« gimi državnimi uradniki ni tolik. Nekateri učitelji imajo komaj po par ur službe na dan. Pridni učitelji so redke izjeme. Podpore Sokolu. Govornik je nato govoril o Sokolu kraIjevine Jugoslavije ter je izjavit, da je postav* ka za podporo Sokolu prevelika. Da ne bo napačnega mnenja, izjavlja, da on nikakor ni nasprotnik sokolske ideje, ker se je sam ta* koj po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugosla* vije prijavil kot podporni čflan Sokola. Mne* nja je, da se mora vsaka stvar sama razvijati. Pogoji pa so dani le v mestih, ne pa na deželi, kjer ni uspeval ne Sokot ne Orcl. Pojavljajo pa se dejiStva, ki niso v prilog Sokola. Govon> nik je predlagal naj se postavka za Sokola zniža in ta prihranek porabi za povzdigo kinetijstva in zadružništva. Za šolstvo v Čabarskem srezu. Dr. Koritnik Bogdan je prediagal, naj se postavka za šol'skc zgradbe in za bano= vinski šolski zakl'ad znatno poviša. Podpora za Sokola naj se še za enkrat toliiko zviša. Pokritje se mora najti v dokladah k direktnim davkom, katerih osnova znaša 80 000000 Din. Ako ostane pri sedanjih dokladah, bo znašal povišek v proračunu 5 000.000 Din, od katerih naj se 500.000 Din da za Sokola kraljevine Ju= goslavije, a ostalo za šolske zgradbe. 'Prosil1 je, naj se občine v čalbarskem srczu, ki so itak bolj siromašne in katerim so sedaj nalo« žena težka bremena po zakonu o narodnih šolah. znatno podprejo, da se bo moglo šoh stvo spraviti na višjo stopnjo, kot je. Ako se to ne zgodi obstoji nevarnost. da bomo zopct dobiM analfabetc. Prosil je, naj se da primer^ no večja podpora za šolo Smrcčje, občina Gerovo. kateri naj se tudi dodeli druga učna moč. Ravno tako prosi za podporo za šoto občina Slivnica. kakor tudi za vse ostale šole, v čabarskem sirezu, ki so v dezolatnem stanju. PToti pavšabiim trditvam in obdolžitvam. Dr. Obersnel Maks odgovarja gosp. Steblovniku Martinu glede Sokola ter je iz* javil, da je sokolskemu pokretu sedaj dana možnost in volja, da se njegov program iz* vrši tudi po deželi. Zato se je tudi v zadnjem času z*čela aktivna organiizacija po deželi. Na deželi naj razvija Sokot vsaj svoj minimalni program. Ni izključeno, da so v tej organizaciji, ki jc tako .razvka in vellika, mogoče tudi osebe. ki v njo ne spadajo. Tem osebam, če se jim kaj takega dokaže, gotovo ni mesta v tej na= cionalni ustanovi. Pavšalnih trditev pa se ne sme izrekati. Kajti v tej organizaciji je toliko idcalnih in požrtvovalnih delavcev, ki morajo tako pavšalno trditev smatrati kot žalitev. Sokol se zaveda v polni meri svoje nalo^ ge. Da bi mogel vršiti svoj program, je po* trebno, da sc izpopolni iz vseh krogov naroda. Državna politika je z zakonom dala Sokolu kraljevine Jugoslavije večje nalloge, ko4 jih je imel Sokol dosedaj, kajti program Sokola kraljevine JugosIavi.Je tvori del naciionalnega in državnega programa. Zato je ludi banovi= na po zakonu dolžna, da podpre delovanje Sokola. Končno ptrosi za povečanje te podpore za Sokola kraljevine Jugoslavije v višini, kot jo je predlagal Savez Sokola kraljevine Ju= goslavije. Katehetske nagrade. Košir Anton je predlagal1, naj bano= vina prevzame na svoj proračun vsaj dve tretjini katehetskih. nagrad. Govoril je o tež« kiih bremenih. ki jih nalaga zakon o narodnih šolah občinam tar je prosil, naj se upošteva spomenica Kmečke zveze. Obrazložil je razne težnje konjiškega sreza glede šolskega vpra= šanja ter je prosil za ustanovitev meščanske šolle v Konjicah. »Učiteljstvo se premalo udejstvuje«. — Pre= več prostih idnl — Proti nameš.anju poročes nih učiteljic. P r e p e 1 u h A 1 b i n je izjavil, da je tre= ba z ozirom na vsesplošno gospodairsko krizo gkdati na štednjo. Naše šolstvo se je po voj* ni zelo pomnožilo. Pomnožilii so se pa tudi Stroški za šolstvo in učiteljstvo. Žalibog pa se opaža, da se naše učiteljstvo premalio udejs stvuje. Neugodieln vtis napravlja, da je na šos lah toliko prostih dni. Banska uprava naj opozori ministrstvo na nezadovoljnost, ki vlada zaradi tega. UČitelj mora uičiti btroka ne samo v šoli, temveč tudi izven šole in se udejstvovati po krajevnih prilikah. Predlagal je, naj se doseže prepoved, da se omožene učitdjice ne nastavljajo več. Glede posamez» nih postavk je proti temu, da se dajejo sub-> vencijc posameznim muzejskim in zgodovin= skim druStvom. Vsa ta društva naj se zdtu> žijo in naj se da podpora centralnomu dru^ štvu. l Podpirajo naj se predvsem podeželski odri in Sokol na deželL Gledc gledališč zastopa načelo, naj so gledališča vzdržujejo sama iz lastndh sred» stev, priznava pa, da so gledailiišča kulturna potreba in da morajo obstojati že z ozirom na zunanji svet. Podpora, namenjena na.rod= nemu gledališču v Ljubljani za podeželske odre naj se nakaže naravnost podeželskim odrom, in sicer potom kulturnih zvez. Crta naj se podpora za gostovanja in za lutkovna gledališča. Podpora za Sokola naj se porabi pred» vsem za akcijo na deželli. Očitki proti učiteljstvu so prosplošni. — Protl zapuščanju službenega kraja s strani učitelje stva. Lončar Ivan je dejal, da so očitki, ki so bili iznešeni proti učiteljem, presplošni, ker je mnogo dobrih učiteljev. Učitelji pa so de« loma sami krivi teh očitkov, ker se prevflJ od» tegujejo svojemu okolišu in ker v svojem času navadno zapuščajo kraj svojega službo= vanja. Govoirnik je prosil za podporo za ob» čino Sv. Katarina. ki mora vzdrževati kar dve šoti. Gajšek Florijan je pozdrav-il po< stavko 6 milijonov dinarjev, ki je namenjena za zgradbo narodnih šol. Prosil je podpore za žusemsko občino. Prosvetne razmere v Prekmurju. Župnik FaflikFrancje govoril o težkih gospodarskih vn nacionalnih prilikah prek« murskega prebivalstva do zjedinjenja. Slikal je zapostavljenje tega prebival'stva v gospo= garskem. posebno pa v nacionalnem in pro* svetnem oziru tor je poudarjal, da je ravno zaradi tega prekrrmrsko prebivalstvo sedaj najbolj potrebno nacionalne podpore ter na* cionalne in prosvetne povzdige in vzgoje. Za= radi tega je nujno potrebno, da sc ohrani v Murski Soboti celotna gimnazija Naprosil je bansko upravo, naj se v 'tem oziru vse stori pri Cent.ralni vladi in naj tudi sama priskoči z zncskom 300 do 400 000 Din na pomoč. Tas ka pomoč je vsekakor potrbena, da se*utrd* in upostavi nacionalna zavest med našim ljudstvom, predvsem v obmejnih krajih. Te* mu ljudstvu, ki je toliko trpelo, naj se da pru lika, da se v miru in zadovoljstvu razvije in aapreduje. Izroča pozdirave vsega prekmur* skega prebivalstva banu, na katerega delo gleda narod s polnim zaupanjem in tudi ban= skemu svetu tcr končuje z vzklikom: »Naj Bog ohrani Njegovo Veličanstvo kralja AIek» sandra in Njegov Visoki kraljevski dom«. Proti nameščanju poročenih učiteljic in učU teljic na deželi. V e r š i č 'I v a n se je pridiružil predlogu, naj se omožene ženske ne nastavljajo kot uči« teljice in naj se nastavitev žensk sploh omeji, posebno ua deželi. Navajal je neprflike, ki jih imajo občine z dajatvami učiteljstvu. BabnikValentinje prosil pojasnila, ali se bodo iz postavke za meščanske šole podpirale vse meščanske šole ali samo tiste, katere so prej podpirale okrajnc blagajne, odnosno okrajni zastopi. Namestitve učiteljstva. — Vzporednice. — Premalo število otrok v razredih. Dr. Roš Franjo jc govoril1 o namestit* vah in premestitvah učiteljev ter priporočal, da se ne pretirava z ustanovitvijo vzporednic ter navaja primer v Laškem, kjer imajo neka= teri razredi komaj 30 otrok. Proti direktnemu nameščanju učiteljstva iz Beograda na služebna mesta, ki niso niti (prosta. Dr. Goričan Alojzij je govoril o nastavljanju učiteljstva ter navedel slučaj, da je prišel u itelj na novo službeno mesto z de» kretom, ki ga je dobil neposredno pri ministr= stvu za prosveto, a zanj ni bilo prostora. Predlagal je, naj se zviša podpora Celljskemu muzejskemu društvu, in to predvsem zaradi važne paleolitične postaje na Oljševi, ki ima že svetovni sloves. To postajo podpirajo se= daj lokalini faktarji, vendar je to premalo. Šolske počitnice. Šerbinek Ivan je predlagal. naj se poleg narodnim gledališčem da podpora tudi podeželskim odrom. Šolske počitnice naj se uredijo po željah krajevnih Solskih odborov in po krajevnih prilikah. Prepad med učiteljstvom in ljudstvom se veča. — Država naj prevzame celotno plače« vanje učiteljstva ali naj občine razbremeni banovina. — Upravitelji naj !ne odpirajo po» šte krajnega šolskega odbora. — Proti name« ščanju poročenih učiteljic. Lebinger Hinko je izvajal nasled^ nje: Občine so z dajatvami uiliteljstvu pre« obremenjene. Te dajatve znašajo skoraj tret» jino vseh občinskih proračunov. Zaradi tega se prepad med učiteljstvom in narodom, ki je nastai po vojni, povečuje, mesto da bi se zmanjšal. S temi dajatvami so zlasti udarjene male občine. Priporočal je, naj bi država plačevala učiteljstvo kakor druge uradnike, ako pa to ne gre, aaj se stavijo dajatve učiteljstvu v ba* novinski proračun. Isto naj se zgodi glede ka« tehetskih nagrad. Prekliče naj se odredba, po kateri smejo šolski upravitelji kot tajoiki krajnega šolske« ga sveta odpirati pošto in hraniti pečat, torej vršiti posle, ki so predvsem pridržani pred-> sedniku. ' Prekli e naj se tudi prepoved poiučevanja nemškega jezika po učiteljth izven šole. Postavke za podpore ,gledališč se mu zdi» jo prevelike, ker je tudi on mišljenja, naj se te ustanovc same vzdržujejo. Te postavke naj bi se raje uporabile kot podpore društvu za humanisitične vede. Prosil je, naj se revs nejše občine ne silijo k zidanju šol (p/imer Liberce). Glede nastavitve poroičenih učite« ljic se je govornik pridružil predlogu goepoda Prepeluha. »Pritožbe proti učitdjstvu so v splošnem upra= vičene«. — Korumpirale so ga prejšnje polU tične stranke. Dr. Sajovic Ivan je poudarjal, da znašajo izdatki za prosvcto 10% celotnega proračuna, kar ni preveliko, ako se upoštevajo naloge. ki jih ima prosveta. Jedro tvori ljud* sko šolstvo. Kar se tiče pritožb proti učiteljem, so v splošnem upravičene. Krive temu so v glav* nem prejšnje razmere, ko je bilo u> liteljsko vprašanje politikum in je bilo učiteljstvo po« razdeljeno v politične tabore. Lek naj bi bile premestitve. — Potrebno več discipline. — Učiteljstvo fee premalo zaveda svoje naloge, treba remeduxe. Dalje pravi: Odpraviti bi se to dalo v marsikaterem slučaju s primerno premestit: vijo. Med učiteljstvom je treba uvesti najprej več discipline. Ono se premalo zaveda svoje naloge in tu treba remedure. Učitelji se ne zavedajo nalog glede gospodars stva. — Šolski vrtovi se zanemarjajo. Nadaljujc: Učitelji se tudi ne zavedajo svojih nalog. ki jih imajo v pogledu narodnes ga gospodarstva. Oni morajo biti predvsem tudi vzorni gospodarji. Da se tega ne zave= dajo, dokazujejo večkrat očitno zanemarjeni šolski vrtovi. To pa tudi kvarno vpliva na mladino, ki se mora že od zgodnje mladosti navaditi dobrega in vzornega gospodarjenja. Glede zgradb šolskih poslopij je mnenja, da bi se v irevnih krajih napravil večji šokki okoliš se najela dolgoročna posojila, s čimer bi se znižale anuitete. Banska uprava pa naj bi prispevala k plačilom anuitet. Postavke za podpore gledališča so umestne, ker jih ni pre= sojati z vidika luksusa, temveč za izraz naše kulture in književnosti. Postavka za podporo Sokolu kraljevine Jugoslavije naj sc zviša. Sedanji Sokol namreč ni več isti, kot je bil prej. Sedaj je državno zaščitena ustanova, ki je prevzel vse moralne dobrine prejšnjega So« kola. Ravno zaradi tega ga je treba upeljati tudi v podeželje, kjer zasleduje moralni in fizični preporod naroda. Na kmetih leži težis šče na nravnem preporodu in brigi za duševne dobrine. Tako pride v poštev predvsem pobi« janje alkoholizma. V narodno mešanih krajih pa je zlasti njegova naloga, da dvigne naš na= cionalni ponos, kar je često zelo potrebno. Govor bana dr. Marušiča. Ban dr. Marušič je konstatiral da se je prišlo do zaključka, da je v celoti proračun banovinskc politike bil smatran kot dober in pravilno sestavljen. Z zadovoljstvom je kon* statitral polno razumevanje. ki ga pokazujejo gg. člani banskega sveta za šotetvo in narodno prosveto. Sokol kraljevine Jugoslavije. Glede postavke za Sokola kraljevinc Ju= goslavije obžaluje, da zaradi finančnih težkoč ni mogel v celoti ngoditi predlogu Saveza So= ko!a kraljevine Jugoslavije. Sokol kraljevine Jugoslavije vrši veliko narodno dclo. Sokol ima predvsem nacionalno, etično in zdravs stveno vzgajati ne samo otroka, temveč tudi ves narod kot tak. Jasno mora biti, da Sokol ne sme imeti nobenih političnih in drugih ten* denc, temveč samo to, da z yso požrtvovals nostjo služi narodu. Sokol je po svoji struk= turi, po svojem svojstvu in principu poklican in sposoben, da poveže inteligenco in prosto ljudstvo v eno narodno vojsko. Postavka za Sokola ni večja, ker je Sokol prostovoljna organizacija; kot prisilna organizacija bi se gotovo ne mogla tako uspešno udejstvovati. Pirincip Sokola je požrtvovalnost njegovih članov. Zato si mora zbirati lastna -sredstva z lastnim delom in trudom. Ta podpo-ra je namenjeiia samo župam, da one podpirajo po samezna društva tam, kjer njih sredstva niso dovoljna, da sc doseže potreben uspeh. Če podpiramo Sokola, izpobiuno veliko vrzel v vzgoji mladine v času, ko je podpore in vzgo« je najbolj potrebna. Sokol naj vcepi mladini ljubezen do domovine, naj jo nauči gospodar« nosti in jo odvrača od pijari ievanja. Telo= vadba Sokob ni samo svrha, temveč tudi sred^ stvo za dasego njegovega cilja. Eden glavnih So primeri, za službo, velik jozen, dober in dolžnost v šoli, tem sem se sam bi delali krivico, ciljev je disciplina. Poleg tclovadbe pa ima še druga sredstva, da napravi iz našega ljuds stva zdrav in krepak narod. »Na drugi strani pa naj se delo učiteljstva tudl priznava in naj se vsestransko tudi podpira«. Glede učiteljstva so mu že znani irazni prigovori, ki so bili izneseni. Učitelj mora biti pomočnik in svetovalec narodu v vseh vpra« šanjih; on naj spremlja učenca od zgodnje mladosti in naj ga vzgaja tudi pozneje kot moža. Učiteljstvo ima poleg duhovništva vse pogoje, da narod izobrazuje. Učiteljstvo pa sc mora v tpolni meri zavedati svojih nalog, predvsem mora tudi znati, da je ono tu zaradi naroda in ne nasprotno. Učiteljstvo pa se mo* ra usposobiti za to svoje delo. Vsak učitelj mora priti v kraj, kjer more izvršiti svoj ma* ksimutn. Usposobile se bodo tudi učiteljice, da bodo delovale v pravem narodnem in so< kolskem smislu. Bremena občin za u iteljstvo so sicer velika, a ono tega ni krivo. Tam, kjer so stanovanja na irazpolago jih mora učite!j=stvo sprcjeti brez zahtevka kakih doplačil, razen ako so nehigijenična ali za stanovanjske svrhe nesposobna. Na drugi strani pa naj se delo učiteljstva tudi priznava in naj se vse» stransko tudi podpira. Med učiteljstvom :n narodom mora vladati solidarnost in zaupa-nje. Ce se to doseže bo uspeh gotovo nepn* merno večji kot dosedaj. Prosvetno stanje v Dravski banovini. Dravska banovina po pravici slovi, da ima smisel za civilizacijo. Mi slovimo kot eni prvih v državi. Naša gledališča so nekak vr« hunec naše kulture. Naše stremljenje mora biti in je, da se take ustanove ohranijo, kar je danes mogoče, ako jih izdatno podpiramo. Znana mu je socialna zavest v 'Prekmur= ju, znano mu je tudi, da Prekmuirje ni moglo biti deležno našega napredka Zato pa mora:1 mo biti hvalcžni Prekmurcem. da so ohranili naš jezik in ljubezen do domovine in da so nam ostali zvesti. Naša dolžnost je, da jih podpiramo, da bodo mogli skupaj z nami ko* rakati k napredku in razvoju. Ako bodo dani zakonski pogoji. bo storil vse kar bo v nje- govi moči. da se ohrani celotna ;gimnazija v Murski Soboti. Za višjo izobirazbo prekmur^ skih dijakov pa so s sfrrani banske uprave predvidene primcrnc podpore za dijaškc ku= hinje in štipcndije, da se jim tako omogoči študij v drugih krajih. V obče je treba. da imamo zaupanje drug v drugega, kakor se to izražava scdaj v dclu banskega sveta. Govor pomočnika idr. Pirkmajerja. Besedo jc povzel g. pomoJnik bana dr. Pirkmajer. Pravi, da Slovenci radi podčrta^ vajo svojo kulturno samobitnost. Ta kulturna samobitnost jc svota duševnih dobrin, katero je treba čuvati ne samo zaradi Stoveneev, temveč tudi kot del kulture naše jugosloven« ske domovine. Iz tega vidika je banska upra= va stavila v proračun za prosveto postavke, ki naj služijo temu cilju. Glede zgodovinskega društva v Mariboru pripominja da zasluži to društvo po svojem delu parkrat večjo podporo, kakor je predvi' denav proračunu, ker upravlja v Mariboru mnogo onih funkcij, katere upravlja v Ljub* ljani Narodni muzej. ki je državna institucija. Narodnemu gledališču v Ljubljani kot gledališki ustanovi ni namenjena nobena pod< pora, ker ga vzdržuje država Ta kulturna irstanova naj bo tudi nekaka matica dramac tične kulturc za vso banovino. Iz te ustanovenaj izhaja tudi inicijativa in pobuda za dra= matično delavnost na deželi in v to svrho naj služi ta podpora od strani banovj.ne Ta pod= pora služi tudi za ustanovitev centralne gar^ derobe in centralne dramatične knjižnice, od katere bodo imcli koristi naši podeželski odri. Marsikateremu gledališču v jMariboru daje banovina podporo enako kot dnžava. To usta« novo moramo podpirati: zato ne govorijo sa-mo kulturni temveč tudi nacionalno vzgojni momenti. Podpore za gostovanja imajo ta cilj. da se gledališča pritegnejo tudi h kultirrnemu delu na deželi. Nedostatki iglede u Hteljstva. — Očitki gredo na račun ustroja, ki ga ne pozna vsakdo. Kot predsedmiku banovinskega šolskega odbora je dejal g. pomočnik, so mi znani mnogi nedostatki, ki so se iznesli glede utu teljstva. Mnogi očitki grddo na račun seda« njega ustroja, ki ga ne pozna vsakdo. Učiteljice. V (banovini imamo 3760 učiteljev; okoli dve tretjini je ženskih moči. Za vso to število si ne smemo ustvariti slabe sodbe. »Velik del učiteljstva J€ ambicijozen, dober in marljiv in dela tudi izven šole.« kjer se kaže nerazumevanje del učiteljstva pa je ambdci* marljiv ter vrši nele svojo temveč tudi izven šole. O prepričal na raznih tečajih in ako tega me fei ugotovili. NameSianje učiteljstva. Zaradi velikega števila učiteljstva je raz^ pored učiteljstva zelo kompliciran in težak. Razpored se predloži ministrstvu in že naj* manjše odstopanje od predlaganega načrta razporeda dovede do velikih neprilik in zmed. 2a bodoče upamo, da se bo pripravil dober razpored učiteljstva že med šolskim letom in ^o po stvarnih vidikih in po kvalifikacijah za delo izven. *šole. Upoštevati pa je treba, da je razpored učiteljev zelo težak, ker se je treba oziraiti na želje raznih lokalnih faktorjev, na socialnc razmere, vezanost zaradi ozenjemti učiteljev itd. Trdote šolskega zakona. — Država naj bi vzeta vsa bremena na sebe. Malokateni zakon je dal toliko dela kot ™kon o .narodnih šolah. Trdote tega zakona se ie in se bo skušalo omejiti kolikor mo,goče. Najpripravnejše bi bilo. ako bi država pr&vzela vsa ta bremena na sebe. Za zakon so bile merodajne prilike v drugih krajih naše države. Staaarina učiteljstvu. Obveznost občine, plačevati učiteljstvu stanarino, ni primerna, temveč subsidarna v onih primerih, kjer pri šolskih zgradbah ni uiteljskih ^tanovanj, ki tvorijo po svojem bistvu sestavni del šolskih zgradb. Zaradi iraz* bremenitve občin v poglcdu stanarine učitdj« stvu je želja banske uprave, da se zgradi čim več šolskih iposlopij, ki bodo imela učiteljska stanovanja. Ravno pospešcvanju te akcije je namenjen v proračunu znesek 6 000.000 Din. Sedanja izkustva so pokazala, da je obreme* nitev občin z dokladami zelo različna. V aplošnem občine nilp preobremenjene z dokladami. V splošnem pa se mora reči, da ohreme* ndtev z občinskimi dokladami ni prevelika. Nad polovico občin v Dravski ibanovini ima* jo občinske doklade iki mc dosegajo 50%. Ako primerjamo naše občinske doklade z dokla* dami v Savski banovini, kjer znaša banovin« ska doklada sicer 20% vidimo, da je tam le 8 občin. ki imajo doklado pod 50%, da je pa preko 30 občin, ki imajo doklade nad 400%. Giavni vzrok razLičnim občinskim dokladam v naši banovini tvorijo stroški za narodno šolstvo. Banovinski šolski fond za zidanje šol in uči* teljskih stanovanj. Znesek v proračunu 4,000.000 in 2,000.000 Din predviden za šolske zgradbe, naj služi v prvi vrsti legalizaciji bremen v področju ba< novine, s tem, da se pomaga onim občinam, ki hočejo vršiti svoje dolžnosti pa bi brez pomoči zaradi finančnih težkoč opešale. Za •dajanjc podpor se bo izdelal točen pravilnik, podpore bodo znašale povprečno 10%, največ pa 25% gradbenih stroškov Iz banovinskega šolskega sklada se ne bodo dajala brezobrests na posojila pač pa je podana možnost za bo* nifikacijo previsokih obresti. Vzdrževanje meščanskih šol. Prispevki banovine za vzdrževanje me* ščanskih šol so zamišl'ejni tamkaj, kjer smo prevzeli obveze od prejšnje okrajne samo* uprave. Izredne podpore za meščanske šole so predvidene do tedaj, dokler ne izide zakon o meščanskih šolah. Šolske polčitnice. — Izdelava prosvetnega, kuls iurnega in gospodarskega programa za svoj okoliš od učiteljstva. Čas velikjh šokkih počitnic je irrejen z zakonom in se da le zakonskim potom spre* meniti. Upoštevajo pa se le lokahie potrebe potom olajšav pri šolskem obisku. Kar se tiče ietošnjih božičnih počitnic, ki so bi!e iziredno podaljšane, pripominja. da so dobili učitelji nalog, da v teh počitnicah izdelajo prosvetni, kulturni in gospodarski program svojega oko» liša. Ta program bo tvoril tudi podlago za na* vodila, ki jih bodo prejelf U Jitelji za udejstvo« vanje. Šolski okolišj. Glede ureditev šolskih okolišev in zgradb šolskih poslopij kjer se porajajo lokalna nasprotstva in spori, skuša banovina na zakon= ski osnovi najti vedno neko srednjo pot. V Prckmurju vlada sedaj sistem eno-. odnosno dvorazrednega osnovnega šolstva. Ker pa je treba ustanavljati večrazredne narodne šole, ni mogoče zadovoljiti tozadevnim prošnjam ki gredo često za tem, da bi vsaka vas imela svojo lastno šolo. Potreba izpopolnitve šolstva za defektno deco v banovini. Obstoji občutna potreba, da se ustanovi zavod za dcfektno deco, Takih otirok imamo okoli 740. Zakon o narodnih šolah nalaga, da mora banovina skribeti za to deco. To vp,ra= šanje je banska uprava že ponovno razprav* ljala, vendar pa zaradi finančnih težkoč zgradbo takega zavoda, ki bi banovino poleg tega še trajno obremenjeval, v prihodnjem letu še ne bo mogoče ustanoviti. Da se temu občutnemu pomanjkanju odpomore. je namc ravana razširitev gluhonemnice, zavoda za slepo deco in vzgajališča. Srednje šole. Glede sredajih šol omenjam, da je bano^ vina dolžna prispevati k vzdržavanju teh zgradb v splošno, če in v kolikor niso po ob^ stoječih pogodbah zavezani drugi faktorji. Pač pa je banovina doltžna, ako so dani za* konskii pogoji, graditi nove srednje šole. Govor načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Lončarja. V nadaljevanju seje, na kateri se je raz* pravljalb o proračunu oddelka za prosveto, je vršitec dollžnosti načelnika prosvetnega oddelka dr. Lončar Dragotin podal podatke, koliko znaša stanarina in stroški za kurivo učitcljstvu tcr katehetske nagrade. Nato je odgovarjal na posamezne očitke, ki so jih iz= ncsli posamczni člani banskega' sveta tar je sporočil' da so se posamezne napake skušale že odpraviti s pobrebnimi navodili in okrož= nicami. Kompetenca banske uprave bi se tnorala nazširiti. Pripominja, da gredo očitki, ki so bili iz= nešeni proti učitelljem zaradi njihove pre« majhne agilnosti tudi na rovaš njihove nestal*1 nosti. Mnogo bi se dalo odpomoči, ako bi se povečala kompetenca banske uprave, zlasti kar se tiče prcmestitev in nastavitev učite* ljcv. Kair se tiče dela učiteljstva samega., se mu zdi. da je zadel član dr. Sajovic pravo jedro. Odhajanje učiteljstva iiz službenega kraja. Glede nepotrebnega vozarjenja učitellj^ stva je bila sedaj izdana okrožiiica, da se sme učitelj odstraniti s svojega službeneiga kraja le z dovoljenjem šolskih voditeljev. To do= voljenje se sme izdati le, če je potovanje nujno in utemeljeno. Otvarjanje novih razredov. — Število otrok v razredu. Prizna, da se godijo primeri, ko se po nepotrebnem otvarjajo novi razredi. Pravifo= ma sme biti v nižjih razredih 50, v višjih pa do 40 učencev, kan- pa ne izk'l!jučuje, da jih je tudi lahko več. ' Proti neutemeljenemu izpadu banskih sveto* valcev na učiteljstvo. Svoje izjave pa ne more končati, ne da bi našel tudi kake tople in dobre besede za učiteljstvo, ker je gotovo velik del učitelj* stva dober in ambiciozen. Ne sme se podce* njevati njihovega težkega duševnega deLa ter pozabiti da opravljajo svojo službo mnogos krat jako težko in pod nezgodnimi in težkimi pogoji ter v slabih prostarih. Kot primer na= vaja nekaj vzgledov jz iPrekmuirja, ki kažejo, da so tudi učitelji, ki skižijo v težkih razme« rah, a vendar požrtvovalno vztrajajo na sv<yjih imestih. Zavodi za defektno deco: slepo, gluhottiemo in izprijeno. Pri proračunu gluhonemnice v Ljubljanideškega vzgajališča' v Ponovičah in zavoda za slepo deco v Kočevju jc načelnik dr. Do!* šak Fran objasnil nastanek teh zavodov, njih razvoj, število gojencev na posameznih za^ vodih ter slikal uspehe in utemeljeval potre* bo, da se ti zavodi ne samo nadalje ohranijo, temveč še bolj razširijo. Lebingcr Hinko ponovno poudarja da je zamisel g. pomočnika bana o preselitvi deš= kega vzgajališča v Ponovičc zelo posrečena. Po možnosti naj bi se tja prenesli še drugi zavodi. Prepeluh Albin je opozarjal, da itna ba= novina zavod za slepo deco nima pa še za« voda za slepce sploh dasiravno imamo dovolj slepcev v naši banovini Obstojata' pa dve privatni d<ruštvi: Podporno društvo slep^ cev in Dom slepih, ki sta si nadeli na'ogo, da si sezidata tak zavod v katerem naj bi se na^ mestila tudi slepa deca. Pripo'ro:al je, naj banovina podpiira ta skupni načrt in naj ga podpre s podporo do 50.000 Din. Dr. Sajovic Ivan jc mišljenja, aii ne bi kazalo koncentrirati vse te zavode na enem mestu. Primerno za to ise mu zdi veleposes stvo Ponoviče. S skupno administracijo bi se tudi mnogo p.rihranilo V 'Ponovičah bi bila goicncem dana prilika, da se vzgoje tudi v poljedelstvu. G. ban dr. Marušič je pojasnil, da se je o tem že razmišljallo in d» je stvar sedaj v študiju. Banski svetovalec Steblovnik reterira glede svojega izpada proti učiteljstvu. Steblovnik Martin izjavlja, da se v svoji kritiki glede učiteljstva mogoče ni pravilno izrazil. Hotel je povsem poudariti, da je premalio učiteljstva, ki bi bilo vešlče, odnosno se hotelo zanimati za kmetijstvo. Enako glede Sokola. Glede Sokola navaja, da on nikakor ni proti idealnim sokolskim delavcem, kateirih delo ne omalovažuje, samo način, kakor se tu in tam dela, rodbinskim očetom ni po voJji. Pri tem misli predvsem na vežbanje v večer^ nih urah. Ako hoče ta organizacija res delati proti pijančevanju in za dobro versko in mo< ralno vzgojo naroda, potem tudi njemu pod« Dora za Sokola kraljevine Jugoslavije mi pre= velika. Apel g. bana na duhovščino glede Sokolstva. Ramovš Jakob izjavlja kot duhovnik, da se v sokolski vzgoji premalo poudarja verski moment. Naš narod je globoko^veren in za= radi itega to težko pogreša. Mi vsi smo za na= cionahii princip in za vzvišene ideje Njego* vega Veličanstva kralja, poudairjati pa mora tudi verske momente, ker bi na ta način od= padli marsikateri ugovori. G. fean dr. Marušič je pripomnil, da si moramo biti na jasnem: Sokol kraljevine Ju= goslavije je nacionalna ne pa verska oirgani= zacija. Sokol mora gojiti požrtvovalnost brats stvo, ljubezen do domovine, verska vzgoja pa je v rokah duhovništva, ki lahko nemoteno vrši svojo vzvišeno nalogo. Kot vsenaTodna organizacija' Sokol najmanj in nikdar ne sme žaliti verskega čuta, Sokolstvo pa je tudi ved* no razumelo svojo narodno poslanstvo. Sokol ima svoje etične ideje in zamisU ki niso in ne morejo biti v nasprotju z verskimi etičnimi načcli Nc more se pa posvetnim Ijudem dati nalogo verske vzgoje, ki je istvar duhovništva. Naša duhovščina je bila vedno narodno za* vedna in zato apelira nanjo, naj bo tudi sedaj šiTokogrudna in naj z razumevanjem sledi težnjam in idejam Sokola, saj oba činitel'ja za= sledujeta cni in isti visoki etični cilj. Druga korektujra govora o Sokolu. Ramovš Franc je izjavil, da je hotel sa« mo poudariti, naj se ne bi ničesar ustvarjalo, kar more pri njem ikot duhovniku ali pri ver^ nem Ijudstvu vzbujati občutek, da se name-rava žaliti verski čut. Tako naj bi izostale telovadbe in javni nastopi ob času ko se vrši v cerkvi služba božja. in pri izltetih naj se da 'otrokom prilika, da se udeležijo službe božje. Druga načelna debata o Sokolu. — V Sokolu ne sme biti politike. Ban dr. Marušič je izjavil, da se bo igle« dalo na to, da «e kaj takega ne bo zgodilo. Ostanki predvojnega in danes ne več sodob* nega JiberaMzma — se morajo iz Sokola kra« ljevine Jugoslavije čimpreje odstraniti. Even= tualne nekorektnosti naj se naznanijo župam ali oblastvom. Dr. Pivko Ljudevit je poudarjal, da je Sokol že od nekdaj stal na stališču, da ne isme žaliti verskega čuta zaradi svetovnosti organizacije in zaradi človečanskih idej, ki jih zastopa. Danes, ko je z zakonom Sokolu poverjena posebna* vzvišena nalioga, mora še posebej zavzemati to stalršče. Mi moramo tudi onim našim državljanom, ki niso iste vere, kot smo mi omogočiti vstop v Sokola; zato moramo biti sbrpni. Apeliramo prcd= visem na človeka, ne pa na verskega pripad= nika. 2e svojčas nismo dopuščali žalitev ver* skih čutev, tem manj se sme dogajati sedaj. Govornik poudarja, da še nismo vsi doumeli visoki čin Nj. Vel. kraljai. Mi smo stordi vse, ka<r je v intencijah zakonodavca. In mi smo sposobni za razvoj. Zahvaljuje se g. banu za načelno izjavo. Mnenja' pa je, da rru>ra vse nekorektnosti odpraviti župa sama, zato naj se take prijave predložijo pristojnim župam. Lebinger Hinko je izjavil; da so se že po vojni vršila pagajanja med Sokoli in Grli za združitev. Ako bi se takrat hotelo, bi se ta združitev že davno izvršila. Pa tudi po za* konu o ustanovitvi Sokola kiraljevine Jugosla« vije se ta prehod ni mogel gkdko izvršiti. Važna je načelna izjava bana, ki bo gotovo marsikatera nasprotja premostik. Tudi šcst* mesečni poskuisni rok za vstop je marsikate« remu ovira Novo vstopivšim čianom naj se da *tudi vpliv na upravo. G. dr. Pivko Ljudevit je pojasnil šcst* mesečno čakalho dobo1. V itej dobi naj se iz» vrši vsestranski pretr&s dotičnega v nac^onal* nem in moralnem oziiru. Je to neka prohibi« tivna mera. kakor je uvedena pri vseh velikih organizacijah. Treba samo medsebojnega za« upanja in to bo združilo vse prave inv dobre državljane za skupno dobiro in plemenito delo.