scSrP!



d
Prvi slovenski <ioevnik v
Zjcdinjcnih državah. Izhaja vsak dan Lzvzcmši nedelj in praznikov.
v
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4meriki
T*

The first Slovenic Daily- m
the United States. Issued cveiy toy except Sundays and Holidays.


rSLETOlT PISARNE: U79 RECTO*.
Entered as Second-Class Hitter. BottmW 81. 1908, at the Poet Ofi« M Kav York, H. Y„ nad«- the Act of Congnm of March 3. 1879
TELEFON PISARNE: 1279 RSCTO&
HO. 67. — &TEV. 67.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 9, 1907. — V SOBOTO, 9. KJŠGA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Iz delavskih krogov. Strajki in povišanja.
SPREVODNIKI MISSOURI, KANSAS * TEXAS ŽELEZNICE SO SKLENILI ŠTRAJKATL
Zavirati Pennsylvania železnice dohe povečano plačo za 19 centov na dan.
NEMIRI V WATERLOO.
Parsons, Kansas 9. marca. Spre-v««lniki in drugi vulrnabenei Missouri, Kansas & Texas železnice so pri včerajšnjem zfborovanju sklenili pričeti b štrajtkom, ako jim železnica ne privoli v povečanje plače.
Philadelphia. Pa., 9. m vrča. Pennsylvania železnica oficijelno naznanja, da je zaviračem povišala dnevno plačo za 19 centov, tako da dobe sedaj po $2.30 na dan. Tozadevne obravnave med družbo in delavci »j se vršile še v mi no lom cneseeu.
Waterloo, Iowa, 9. marca. Straj-kujoči vsluabenci ulične železnice so tukaj včeraj priredil i velik kravai s (em, da so na vozove, ki so vozili, metali kamenje, sode, /.ai^anice in tramo \<-. Mnogo neunijskih delavcev je bilo ranjenih.
Wilkc-ibarre, Pa., 9. marca. Kadi }*>tnanjkanja materijala* zlasti pa osi za vozove u' ičnih železnic, je tukajšnja American Cur & Foundry Co. začasno odslovila 1200 delavcev. Slednji bodo najmanj teden dni počiva.i.
-o-
OBRAVNAVA PROTI STEVE ADAMSU.
Slednjega bodo odvedli v Caldwell.
Wal a«-e( Idaho, 9. marca. Ste%-e Adama izjavlja, da je pričakoval, da porotniki v pravdi proti njemu radi um<>ra nasclnika Tvlerja ne bodo zjMinili. On neče ili iz jeW-e proti ]»<>ložitvi jatnščine. Prihodnja obrav-nava proti njemu se vrši v oktobru. Splošno se pa trdi da do obravnave nikdar več ne pride, kajti odvedli ga boilo najbrž« v Caldwell, da nastopi kot pru-» v obravnavi proti Moverju. llavw»«*lu m PettLboneju. Ravnikar kou-'-ana obravnava je velja a county $2"»,<HM) in organizacijo Western Fe-dc ration of Miners še večjo svoto.
Bonapaitova izjava in naseljevanje.
ZANIMIVA ODREDBA GLEDE VPRAŠANJA O NASELJEVANJU V SOUTH CA-R O L I N I.
Glavni zvezini pravnik je mnenja, da to naseljevanje ni protizakonito.
NA HAWAII.
Washington, 8. marca. Izjava glavnega zvezinega pravnika Bonaparte-ja glede naseljevanja delavcev v So. Carolini, je taka, da se je prvotno ni pravilno razumelo. Ta izjava nikakor ne preklicuje ali razveljavlja izjavo trgovinskega tajnika, kteri trdi, da je tudi pogodbeno naseljevanje v South Carolkii postavno.
Bonaparte konštatuje v svojej izjavi, da pravih pogodbenih delavcev ne more uvažati niti zasebnik, niti državni uradnik. Iz onega, kar se pa poroča o naseljevanju v South Carolini, pa nikakor ni razvidno, da so naseljenci, došli v Charleston, pogodbeni delavci. Pogodbenega delavca ni mogoče poslati drugače nazaj, nego, da >e dobi med njim in delodajalcem sklenjena poirodba. Naseljence, ki so dospeli v Charleston, S. C., s parni-kom Wittekind, so naselniške oblasti prijele kot pogodbene delavce, toda v to niso bile opravičene, ker pri teh d< s leči h o kakej pogodbi ni govora. Obljubo pa. da bode naseljenec dobil delo, nikakor ni smatrati kakor po-godbo.
Do te izjave Bonaparteja je prišlo vsled tcjia, ker je naselniŠki komisar ■/a državo South Carolino, Watson, v imenn imenovane države delal po evropskih časopisih reklamo za naseljevanje v South Carolini. Končno je potoval -am v Bremen, pridobival naseljence, plačal za nje pot v Ameriko in jim obljubil, da bodo dobili delo na j turu. Denar, s kterim je agitiral med izseljenci in plačal za nje pot, je dobil od zasebnih družb in na ta način je imel na razpolago $30,000. Iiona-parte je razsodil, da na ta način do->le delavce ni smatrati za pogodbene in radi te^a se jih ne sine poslati nazaj.
Honolulu, Hawaii, 8. marca. Tudi tukaj so smatrali izjavo Bonaparteja, tla je naperjena proti naseljencem, kterim kdo drmri plača vozni no, kajti mislilo se je, da sedaj ne bode več dovoljeno dovažati delavce iz Evrope.
Zginola ladij a.
San Francisco, Cul., 8. marca. Jadranka Iie>.-.ie K. je nedavno neznano k;i. i zginola, sedaj jo je pa našel ka-tan parnika Yosemite in sicer prevr-i eno, daleč na morju. Ladijo je pove.Id seboj v bližino brega. Kapitan z_-iil)ljrne ladije, M. Lazarevič, in nje-govi mornarji, so najbrže utonili. Bessie K. je dne 24. febr. odplula iz Coq-ville Riverja, Oregon, v San Franci-aeo.
Bivši predsednik Cleveland na lovn.
Georgetown, S. ('., 8. marca. Bivši predsednik Grover Cleveland, E. C. Benedict in admiral I.anibcrton so dospeli semkaj iz severa. Vsi trije gredo na lov na zemljiščih generala E. P. Alexandra na Ford's Pointu pri reki San tee.
Konec mesta Hobson City.
Oxford, Ala., 8. marca. Mestece Hobson City, kfcero je bilo na juga je-' dino. .la >o v njerobivali sa^ni zamorci, kt«-ri so imeli tudi mestno upravo v svojih rokah, je prenehalo biti samostojno in so priklopili Oxfordu. !
ARCHIE ROOSEVELT BOLAN.
Predsednikov sin je zbolel za legar-jem.
Washington, 8. marca. Predsednikov sin Archie je pred par dnevi zbolel za legarjem in sedaj se počuti slabše. Včeraj dopoludne je bil še prilie-no dober, toda popoludne mu je opešalo ,-rce. Zdravijo ga trije zdravniki iz Washingtona in jeden iz New Yorka. Zvečer so morali dečku injek-tirati antitoksin, kajti njegovo stanje je kritično. Roosevelt je brzojavno pozval svoja sinova-Theodora in Ker-mita v Washington,
M«
desetimi leti ustano-
vili. Število prebivalstva je vedno nazadovalo.
Italija ▼ JamestowntL
Ncapolj, 8. rrarca. Italija poilje k mednarodne j momaričnej paradi povodom otvoritve razstave v James-tow nu tri vojne ladije, namreč kri-žarko Varese in okkrpeiici Benedetto Brin ter Regina Elena.
Žflltp
•toki
ali
KodiiMi]eii
■ ■i i l^ln ter	▼ Aweriko
piiž za pojasnila m voine cene na: PRANI UiseC wTomwkt 9C, «ev Verit, N. ker tu bodel naj poltene je in najbolje postreieu. Fr. Sakser je priznani zastop-llk vseh ir»^o»tnih pirobrodnii dru&
Dnevna nesreča na železnici.
Topeka, Kans., 8. marca. Potniški vlak št. 18 od Chicago, Rock Island & Pacific železnice je zapadno od tukaj-šnjega tovornega kolodvora skočil raz tir. Pet vagonov in lokomotiva je padlo raz nasip. Dvajset potnikov je bilo ranjenih, toda le lahko.
Kakor v dobrih starih časih.
V Spisič-Bukovici na Hrvatskem so obhajali nedavno ksnetsko gostijo, h kteri je bilo povabljenih 250 osob. Pojedla se je 150 kg težka »krava, tri svinje (460 kg), 28 gosi in 7« kokoši. Gostije so sedeli pri 30 mizah ter popili 5o veder vina*
Dečki ubiH učitelja.
Gotebo, Okla., 8. marca. Ker je učtteJj Perry Evans skušal fcaauovati nekega -nepok ornega dečka, so ga v» ostali dedki r šoli napadli ter ga tako pretepli, da je fcmalo na to umri- Nevarne dečke bc zaprli.
škandal odkrit po ookoffl klerku.
VIŠJI POŠTNI URADNIKI BODO MORALI O STAVITI SVOJE SLUŽBE.
Pomožni in postni ravnatelj Madden ni odstopil prostovoljno.
KORUPCIJA
Washington, 9. marca. Na podlagi zanesljivih informacij se sedaj Lahko trdi, da je Edwin C. Madden, tretji pomožni poštni ravnatelj, ki je nedavno resigniral, moral ostaviti svoj u-rad, ker se je tako zahtevalo, kajti v njegovem oddelku so našli veliko korupcijo.
Tudi se zatrjuje, da bodo prihodnji teden morali odstopiti še razni drugi višji uradniki, med kterimi je tudi major James H. Reeve, superintendent za Postage Supplies & Postmaster's Accounts.
Vse to se je, oziroma se bode zgodilo po zaslugi klerka Thomasa Jone-sa, kteri na nikak način ni hotel izjaviti, da o raznih goljufijah njegovih predpoistavljenih ničesar ne ve. Ta klerk je obtožil Maddena, Reevesa in druge kljub temu, da je pri tem sam zgubil svojo službo. Njegove obtožbe končno vendarle niso bile brezuspešne. On je tožil svoje predpostavljene radi zarote in goljufije vlade, napačnih računov o izdatkih, kršitev pogodb, pobiranje političnih prispevkov i. t. d.
Jones povdarja še posebej jeden slučaj iz dobe panameriške razstave, ko se je tiskala posebna zaiamka s sli-ko bizona. Več pol teh znamk se je tako tiskalo, da so bizoni bili na znamkah naopako in nabiralci znamk so plačevali za take znamke po dva centa, po $25. Ko je Madden o tem zvedel, je vse take znamke dal izbrati in jih je sam prodajal.
V Rumford alls, kjer je TTF. S. Postal Card Agency, je Jones pronašel, da se je z napačnimi pogodbami, z vednostjo majorja Reevesa in agenta Edward H. Shooka, ogoljufala vlada za $fh000,000.
Bivši postni klerk Jones je star 60 let in živi sedaj v New Torku, 43 Greenwich St.
Teksanska tragedija, Umor na ulici.
ŽENA JE USTRELILA SVOJEGA MOŽA NA ULICI V CLAY-BORNE, TEXAS.
Ustreljeni mož je bil silno pobožen in in poleg tega tudi peiigalec.
HLADNOKRVNA MORILKA.
Dalas, Tex., 9. marca. V Clayobrne se je pričela velika senzacijonelna obravnava radi umora na ulici. Mrs. Annie Mahony je namreč obtožena, da je svojega moža, Josipa Mahonyja, duhovna baptistov, pred dvema meseci na ulici ustrelila. Duhoven je veljal za eilno pobožnega človeka in je bil član prominentne družbe v Texasu DuJioven je bil po zatrdilu njegove žene velikanski lopov. Sedemnajst let, tako izjavlja žena, je bila ž njim poročena in njemu zvesta, kar se pa o njem nikakor ne more trditi. Njeno stanovanje v Merkelu je duhoven sam zašral, samo da je dobil zavarovalnino; Pri tem je njej pretil, da jo bode umoril, ako bi ga izdala. V Shermanu je imel ljubavno razmerje z gospo No-ney Grorejevo in ko je njegova žena o tem zvedela, jej je ponovno pretil s smrtjo, ako bi o tem povedala svojemu bratu. Ko je končno uvidela, da ni vama svojega življenj«, hotela je iti k svojemu ■'bratu. O tesp mm je telefoni en o sporočila in ko je priči* iz telefonskega ur*da je ogledala svojega moža, kteri je že segel v žep po revolver, da jo -ustreli. Toda tudi ona je bala oborožena in je petkrat ustrelila na duhovna, ki je na mesta mrtev ob-Letai- Jacfaa priča j« prisegla, da je videl, lesko je moriBcm potegnila svojega iSlefoiega sina od imrirajofaga očeta. Deftek je pa pri. tem kričal: "Umri, lopov, nas ne bodel vai '
Žrtev mafij«?
Štiriletni deček.
V DOVERJU, DELAWARE, SO NAJBRŽE ITALIJANI ODVEDLI SINA DOKTORJA MARVIN A.
Vest da je oče razpisal $20,000 nagrade za vrnitev dečka ni resnična.
PRVI ARETOVANEC.
Dover, Del., 9. marca. Štiriletni sinček dr. Marwina, Horace, je že pred par dnevi neznano kam zginol in do-sedaj je bilo vse iskanje -zaman. Dasi-ravno so v tukajšnjej okolici od ponedeljka naprej preiskali vsa polja in travnike okoliee in vse obrežje, dečka še vedno niso našli. Rodbina je sedaj prepričana, da je nekdo dečka ukradel, kajti mi noli petek sta se blizo farme pojavila dva tujca, ktera sta bila na poti proti Marwinovej domačiji. Vest, da je dečkov oče razpisal $20,000 nagrade, ako mu kdo zopet dovedel dečka nazaj, ni resnična.
Wilmington, Del., 9. marca. V Newcastle so prijeli ribiča John Harta iz Camdena, N. J., ker je na sumu, da ve, kam je zginol Marwinov otrok. Ribič je že štiri imesece stanoval v nekej koči pri Murderkill Creek blizo Kitts Hamimock. Minoli ponedeljek je odveslal v svojej šalupi od doma in zvečer ob 8. uri je dospel v Newcastle. Ko je plul mimo Kitts Hammocka, esta bili v šalupi dve osobi, ko je pa dospela šal upa v Newcastle, je bil le Hart v njej. Danes ga bodo zaslišali.
ČUDNA TOŽBA
Profesor J. Wurts zahteva od francoskega parobrodnega društva $90,000 odškodnine.
Odvetniška tvrdka Baldwin & White v New Yorku je včeraj vložila zelo čudno tožbo proti francoskemu parobrodnemu društvu. Društvo tožijo profesor John Wurts od vseučilišča Yale ,njegova žena in obe hčeri ter zahtevajo od družbe malenkost v znesku $90,000. Profesor želi za sebe dobiti le $15,000, njegova žena in hčeri pa vsaka po $25,000, ker potrebujejo denar za doto.
Imenovana profesorska rodbina je v minolem poletju potovala v Evropo in se je od tam vračala na parniku La Gaseogne, ki je 15. septembra odplul iz Havre v New York. V Parizu so družbeni agent je profesorja pridobili za to, da se je peljal (ker je bil suh) v drugem razredu, kteri je ravno tako dober, kakor prvi. Ko je pa rodbina prišla na parnik, je bilo vse drugače. Ljudje izmed medkrovja so se pomešali med potnike druzega razreda in pri obedu so jedli celo "umazani naseljenci* ' pri istej mizi, kakor profesor in njegova rodbina. Vse je bilo pomešano, natančno po geslu in ustavi — egalite, liberie in fraterniteŽ. Radi tega je pa baje profesor opravičen, da zahteva imenovano malo odškodnino.
Štirje delavci ubiti.
Raonoke, Va., 8. marea. Nek tovorni vlak Norfolk & Western železnice je štiri grške železniške delavce blizo tukajšnjega mesta povozil in jih na mestu usmrtil.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa $ 20.45 ............ 100 kron,
za $ 40.80 ............ 200 kron,
sa $ 203.60 ............ 1000 kron,
sa $1017.50 ............ 5000 kron.
Poitarina je viteta pri Mi vsotah. Doma se nikasane vsoto popolnoma izplačajo fcrss vinarja odbitka.
Naie dsname poiOjatve izplačuje c. kr. poftni hranflnj urad v 11. do 12.4M*.
QmwIs aaa poslati jo neje do $25.00 v gotovini v priporočenem aH rofistrovam pismo, sag* noska po DraMtfe Posta} Jfjfyr Order aU pa Now York Bank Draft
Vesti iz Rusije.
ne
€104
Am KR,
OBA PODPREDSEDNIKA NOVE OOSUDARSTVENE DUME STA ČLANA LEVICE.
Socijalno-demokratične resolucije glede amnestije odklonjene.
DVAKRAT OBSOJEN V SMRT.
o
Petrograd, 8. marca. Dolenja zbornica gosudarstvene dume je danes izvolila podipredsednikom N. Berezina, člana »delavske stranke. Berezin je doma iz Saratova. Drugim podpredsednikom je izvoljen Poznamskij, član levice, rodom iz Harkova. Tajnikom je izvoljen Čilnokov, ustavni demokrat iz Moskve. Večina ustavnih demokratov je še vedno nespremenjena.
Riga, 8. marca. Gosudarstvena duma se bode bavLa tudi z že dvakrat v smrt obsojenim eStskim revolucijo-narjem Antonom Luston. Slednji je bil v januarju radi plenitve na nekem posestvu potom vojnega sodišča obsojen v smrt in ustreljen, nakar so ga pustili kot mrtvega 'ležati. Ko so ga njegovi sorodniki hoteli pokopati, so pa 'pronašli, da je še živ, nakar so ga odnesli doaiov, kjer je ozdravel. Kasneje so ga zopet radi omenjene plenitve aretovali in zopet obsodili v smrt. Sedaj je naloga parlamenta, da prepreči izvršitev smrtne obsodbe.
Petrograd. 8. marca. V Mit a vi so včeraj ustrelili 6 mož, ker so napadli oddeleik vojaštva. Dvanajst mornarjev križarke Emir Bukarskij je bilo obsojenih radi upora v Sletno ječo.
Petrograd. 9. marca. Takoj o končanju volitev uradnikov za novo dumo so soeijalni demokratje naprosili (predsednika, naj jim da besedo v svr-ho predložitve naslednje resolucije:
"Duma se zahvalja bojevnikom za i politično svobodo^, ktera je sicer sedaj v rokah sovražnikov, kterim se pa ima duma zahva iti za svoj obsta-nelk. Amnestije ne zahtevamo, ker smo prepričani, da zamore le ljudstvo potom revolucije žrtve svobode oprostiti.''
Soeijalni revolueijonarji, člani delavske stranke in ustavni demokratje so se jednoglaisno izjavili .proti tej resoluciji, ker sa se bali nevihte, ktera bi nastala pri reakcijonarjih. Končno so soeijalni demokratje odstopili od svoje resolucije.
Bakmut, 9. marca. Včeraj so roparji ^brezuspešno napada poštni urad v Pavlovki, kjer je $12,500. Dvajset oboroženih mož je prišlo v urad, kjer so zahtevali od poštnega uradnika, da jim iaroči denar. Slednji se je pa skril za mizo in pričel stre jati na roparje, od Ikterih je dva ustrelil in štiri ranil. Ostali so bežali.
Moskva. 9. marca. Roparji so tukaj napadli blagajničarja ameriške tvrdke Bromley Manufacturing Co. in mu odvzeA $6500.
113 LET STARA
Toliko starost je dosegla, ker je vedno kadila.
Buttler, Pa., 9. marea. "Ako kadim iz svoje pipe in ko se vije dim lepo zraku, tedaj sem tako zadovoljna. da ne menjam z bogovi.?'
Tako je včeraj izjavila v Madisonu, Clarion County, Elizabeta Freemano-va, ktera je slavila svoj ll3. rojstni dan. Od 23. leta naprej ona vedno 'kadi in radi tega pripisuje tobaku svoje dolgo življenje. Včeraj je v pros.avo rojstnega dne ves dan kadila.
Denar v blato.
San Francisco, CaL, 8. marea. Na Commercial in Kearney St se je podrl včeraj s $3000 srebrnega denarja naložen vos zvezinega podzaklada. Denar, ki je bil namenjen sa plačo častnikov in modtva na vojaSkej rezervaciji Presidio, se je zvalil na vse strani v blato in takoj ee jo krog vosa nabrala velika množiea, ktera jo sku-
kteam je sproialjolo vos, je pa množico rasgnala in nabrala vos dotiir $32. Lgodje, ki so do polgnoft po blato, oo o sili is $30.
Iz Avstro-Ogrske. Hrvatje in Fran Josip.
CESAR FRAN JOSIP O SKLEPIH HRVATSKEGA "ZEMALJ-SKEGA SABORA".
Cesar je na Dunaj do šlo hrvatsko delegacijo grdo psovaL
POKOJNINA ZA ČASTNIKE.
■Dunag, 9. marca. Včeraj je cesar Fran Josip ponovno dokazal, da je zagrizen nasprotnik vsega, kar je slovansko. V avdijenco je namreč sprejel predsednika in delegacijo hrvatskega zemaljskega sabora. Došle Hrvate je povodom sprejema surovo o-psoval, ker je hrvatski deželni sabor sklenil, da se morajo oni, kteri so bili v dobi Fejervaryjeve vlade zaprti radi pisanja raznih člankov, pomilostiti. Fran Josip je dejal, da taka zahteva ne pomenja nič druzega, nego napad na cesarjeve pravice glede pomiloeče-nja. —
In kljub temu se Hrvatje še ne iz-pamtujejo ter sanjajo v "Velikej Hrvatski" v okviru Avstrije!
Dunaj, 9. marca. Vojni minister Schoenaioh namerava določiti za generale in polkovnike gotovo starost, pri kterej bodo morali vsi, ki dosežejo •to starost, iti v pokoj. V Avstro-Ogr-skej imajo namreč že nebroj starih in plesnjivih častnifcov, ki naravno niti tolflko niso za rabo, kakor mlajši.
Proti napredku.
Montreal, Que., Canada, 9. marea. Nadškof Bruchesi je pri tukajšnjem mestnem svetu protestiral, ker ima v javnej knjižnici slavna dela pisateljev Voltaire. Rousseaua, Balsaca in dru-zih svobodomiselcev, s kterimi se nazadnjaški škof ne strinja, ker odpirajo njegovim ovnom in ovčieam oči tako, da postajajo škofovi dohodki manjši.
Nepotrebni kitajski kuliji.
"Washington, 8. marca. Vojni oddelek naznanja, da so sedaj, ko se uprava gradnje panamskega prekopa spremeni, razveljavijo tudi ponudbe glede nabave kitajskih kulijev, kterih se ne potrebuje. V slučaju pa, da bi kulije kasneje vendarle potrebovali, bodo o tem javnosti sporočili.

KRETANJE PARNXKOV.
Dospeli so:
Giulia S. marea iz Trsta s 616 potniki. Baltic S. marea iz Liverpool a s 1477 potniki.
Dospeti imajo:
Pretoria iz Hamburga. Brandenburg iz Bremena. Aj-eadia iz Hamburga. Smolensk iz Libave. La Savoie iz Havre. Carmania iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Vaderland iz Antwerpena. Trave iz Bremena. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa. Victorian iz Liverpoola.
Odplnli so:
Lucania 9. marca v Liverpool. Kaiserin August e Jictoria 9. marea
v Hamburg. Kroonland 9. marca v Antwerpen. Princess Irene 9. marca v Genovo. Columbia 9. marea v Glasgow.
Odplnli bode:
Kaiser Wilhe'Jm H. 12. marca v Bremen.
Cheronea 12. marca v Hamburg. Smolensk 12. v Libavo. Armenian 12. marca v Liverpool. Baltic 13. marca v Liverpool. Trave 13. marea v Bremen. Potsdam 13. marea t Rotterdam. La Savoie 14. marea v Havre. Brandenfourg 14. marea v Bremen. Pannonia 14. marca v Reko. Vatderlaad 16. marca v Antwerpen. Deutachland 16. m&nca v Hamburg. Carmania 16. marca v Liverpool. New Toxic 16. mssna -v Southampton, Pomena 16. movea -v Glasgow. Pretoria 10. mama v Hamburg. Nedkar 16. msvsa v Genovo.
Do 19. marca
je še čas za naročbo knjig družbe sv. Mohorja. Kdor rojakov še ni naročen, naj do tja nam pošlje $1.00 in T jeseni dobi 6 ličnih knjig.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Razne novosti
iz inozemstva.
AFGANISTANSKI EMIR, HABI-BULAH KAN, SE JE VRNIL IZ POTOVANJA PO IN-D I J I.
Marokanski ropar Raisuli zopet ušeL ŠTRAJK V PARIZU.
Kalkuta, Indija. 9. marea. Afganistanski emir, Habilbulah Kan, je po dvomesečnem bivanju v Indiji prekoračil indijsko mejo ter odšel domov v Afganistan. V Indiji je imel vsaki dan nove zabave. Do političnih in vojaških predlogov ni prišlo na nijednej strani in 1. 1905 v Kabulu sklenjena pogodba se ne spremeni, vendar pa pričakuje Anglija, da bode Argani-stan na strani Anglije, ako bi si hotela Rusija prilastiti Indijo.
Tange r, Maroko, 9. marca. Roparski vodja Raisuli je ponovno ušel sultanovim vojakom iz utrdb beduinske-ga rodu Beni Aroš. Sedaj se mudi v nepristopnih gorah, kjer je zbral krog sebe mnogo nezadovoljnih rodov. Sultanove čete so baje pričele z napadom na postojanke rodu Aroš, toda pri tem so sultanovi vojaki bili tepe-ni in so zgubili nad sto mož. Zgube Beni Arov so le majhne.
Pariz, 9. marca. Tukajšnji elektriki so včeraj zvečer pričeli nepričakovano štrajkati in mesto je bilo nekaj Časa popolnoma v temi. V glediščih so morali predstave odpovedati.
Pariz, S. marca. Iz Petrograda se brzojavlja, da se je glede vprašanja o Daljnem Iztoku dosegel sporazum med Rusijo, Francijo. Anglijo in Japonsko. Po zaslugi kralja Edwarda pride sedaj tudi do rusko-angleške zveze.
ARE TO V AN EKSPRESNI VLAK.
Drastično sredstvo proti železnicam v Texasu.
Houston. Tex., 9. marca. Včeraj dopoludne so tukajšnje oblasti prepovedale eksresnemu vlaku Southern Pacific železnice dalje voziti. V Teksasu imaju namreč nov zakon, kteri daje oblastim ravico preprečiti, da nadaljujejo vlaki svojo pot, ako se zamude več. nego 30 minut; 200 potnikov je moralo 13 ur čakati, predno so zamogli potovati dalje.
Južne republike.
Washington, 8. marca. Državni tajnik Root je danes naročil našemu poslaniku v Haiti, naj tamošnjej vladi naznani, da Zjedinjene države ne bodo dopustile, da bi haitske oblasti preganjale naše tamkaj živeče državljane in da se mora zakon, ki je naperjen proti inozemcem. rabiti za vse inozemc^ ne pa le za naše državljane. Naši na Haiti živeči državljani se namrpč pritožujejo, da jim tamošnja vlada nagaja in da jih preganja, ker namerava inozemee odstraniti.
Mexico Ciudad. Mexico. S. marca. Iz Vera Cruz in druzih krajev ob Golfu se poroča, da je vihar razbil in potopil mnogo manjih ladij in v kolikor je znano, je nad 40 osob utonilo. Na morju divja že več dni severni vihar. Ladije, ktere so se potopile, so večinoma oskrbovale obrežni promet.
Vihar ▼ Novi Scotiji.
Sydney, U. S., 8. marca. Že 25 let ni bilo tukaj takega viharja, kakoršen razsaja tu in na Cape Breton danes. Promet je popolnoma ustavljen in rame ti so nepopisni. Veter piha s hitrostjo po 75 milj na uro, tako, da nihče ne more na prosto.
Požar v Sault St. Marie.
V Sault St. Marie, Ont., je zgorel City Hall, v ktereani je bil tudi glavni stan gasilcev in mestna knjižnica, Skoda znaša $50,000.


isHHHH

"GLAS NARODA"
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaj« slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^Et^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Takorporirano v državi New York, dne 11. julija 19G5.
Za. leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropa, za vse leto.......4.50
" " pol leta.......2.50
«» » « četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
-GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
issued every day, except Sundays and Holidays, Subscription ytarly $3.00.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30
tov.
Dor>i«;i brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
11 ',,tr i .'j se blagovoli pošiljati po Mnrev < »rder.
P i spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč? naznani, da hitreje najdemo i aslov-n h.i. Dopisom in pošiljatvam nare -ite naslov:
"Gin« INarodn" 109 Greenwich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
neee imeti ^ svojej občini zamorcev. On je gotovo amendiral evangelij, da se sedaj glasi: ''Ljubite se med se-Iboj, toda ne skupno, zamorci in beli!" In njegov izveličar mora učiti: il Pustite o t ročice k meni — aiko imajo belo kožo!"
Dobernidge bolan.
Koncem tedna.
Pesimisti, ki že več let tarnajo radi degeneracije vremena, češ. da nimamo več prave zime. so letos zadovoljni: hvaia Bogu, sedaj imamo zopet vreme, kakor v dobrili starih časih. ..
* * *
Prvotno se je poročalo, da je pokojni governer Higgins ostavil 16 milijonov dolarjev, sedaj se pa trdi, da je zapustil le nekaj nad milijon dolarjev. Slednje poročilo je gotovo resnično, kajti njesrovi dediči so tako — prisegli pri davčnem uradu.
* ♦ *
Pred 20. leti se je član aru*le2ke<ya parlamenta Ashmead oženil v svojej tedanjej starosti 30 let. s tedaj 68 let staro baronico Burdett-Coutts. Tedaj se je mislilo, da ima ona 20 milijonov in naravno se je tudi o Ashmeadu jednako mislilo. Sedaj je dama umrla in ostavila ^400.000. Sedaj ga moramo prositi oproščenja: oženil se je zgolj ljubezni.
• * •
Londonski mestni -vet je podal vsemu -vetu fini "object lesson" glede i>li<*-ne munieipaine uprave. —
("Sum.") "There are others"....
* « *
K<nulov Martin neee več imeti opravka s svojim listom. Basen o —•
kislem jrrozdju...
• * *
Tajnik zveziuega zaklada Shaw., ki je izstopil iz kabineta, izvo.jen je predsedniktmi Carnegie Trust Comp. Po start-m <fbi<*aju: ne radi zaslug, ktere je pridobil za finančni zavod, temveč radi zaslug, ktere je pridobil kot finančni tajnik za "Haute Finance". ..
* * •
Mr. Cortelvou prevzame Shawovo mesto v zvezinein zakladu: že danes lahko stavimo, da postane tudi on po •preteku dveh let predsednik kake na-
eijonalne banke...
» * »
"Revolucija na borzi", javil je včeraj nek angle/.ki časnik. Harri-man bi dejal: "Not yet, but soon"....
* » •
Včeraj so zaprli pri nas pet policajev, ker so od krčmarjev neprestano zahtevali podkupnino. Dobro! Kaj se pa zgodi z ostalimi 7995 policaji?___
• « •
Najnovejše: Messenger-girls, namesto Messenger-boy« — ker se lahko
spoji koristno s pirijetnim...
* * •
Največ >aimomorov se je letos pripetilo v San Franeiscu: 50 na vsa&ih lOO.OOO prebivaleev, proti 23 (na 1(K),(MM5) v New Yonku. To prihaja od t.nI, ker v San Franciscu preveč vpliva na ljudi večna p>»mlad in tudi
življenje a la Paris.
* * «
V	franc«*,kej j*»slanskej zbornici so pr»slanci vla<k> inler]>elirali radi vedno se mnoucw-ih n*par*fcih napadov, ker je policije v službi birokratov in ker so detektivi v zvezi z roparji. Vse to He nam dozdeva tako prijetno in domače. Francoz bi dejal : "tout com-me chez nous". Mi smo pa veseli, da je v največjej evropskej republiki ravno tako, kakor v največjej ameri-&kej___
« • •
V	Berolinu so lani pojedli 45^.000 konj. To pomenja poboljšale dijete proti psom, ktere ao leto po preje pojedli..-
• • •
Duhoven v etike cerkve sv. Andreja v New Yorfcru, Bev. dr. Vmn d« Water,
West Hoboben, N. J.,
March de nanjt 907.
THE PEOPLES VOICE,
Manhattan.
Mister Editer:—
Zvedel sem, da je v Vašem affis vse bolno. Jedrnega boli št omak. drugi ima heart-desease, tretji ima ner-fjims prostrejšn, četrti frenč fits, peti rumetiks, šesti brains-storm, sedmi štreber-desease itd. ad infinitum. — Well, in sedaj Vas moram notifajati, da Vajn danes ne morem pisati, ker sem tudi Jaz bizi s tem. da sem bolan. Že od srede naprej.
Namreč, ali veste, kaj so bronkite? To je, kar imam. In jaz mmogo držim na bronkite ali pa the la grip. Spočetka sem mislil, da je to le grozen kašelj (preje smo tej bolezni tako dejali) v zvezi s prehlajenjem, toda dakter pravi, da so to brorrikite.
Well, mogoče je tako. Ako so bronkite, potem Vam lahko rečem, da so to povsem mizerable stvari; Jaz mislim^ da je to neka srednja •stvar med pneumonijo in plurezijo.
In dakter je osel. Prepovedal mi je namreč piti pivo in vino, tudi kaditi ne smem (do sedaj mi tudi ni diša o) in jesti itak ne morem. Od srede naprej se še nisem dotaknil ni jedne jedi, izimši nekoliko toasta (osmojenega kruha), kterega bi stari najraje vrgel v glavo. Radi (kaši j a je namreč moj vrat, požiralnik in sapnik inkluzif tako graspov, kakor beefsteak a la Tartar in kljtib temu moram jesti graspov toast. Najlepše pri tem pa je, da mi daje dakter kljub temu, da že od srede nisem 'ničesar jedel, neprestano ebsentsalt, sajtiat of magnetizm in Hunyadi Janos (ne Miklos) in take reči, ktere vedno gonijo. Rad bi vedel, kaik smisel ima to. —
čudno je tudi, da ne smem piti in pri tem mi je dakter zajpisal tako medicino, ki ne ostane v želodcu, ako z vsako žJieo medicine ne povžijem po jed en taimbler whiskey a.
In čim manj jem in pijem in ako prav nič ne kadim ter neprestano uživam Hunyadi Janos, tem bolj postajajo bronkite bizi in jolly.
Prava sreča je. da imam staro, kajti kaj naj bi počel brez njenega Ijnbez-ujivega negovanja? Kadar jo pokličem. takoj pride in prične z naslednjim spičem: "In ti se čudiš, da si sidk? Saj ne moreš biti zdrav. Jaz se le še čudim, da še živiš. Ali veš, čemu si se prehladi.? Ker piješ sedaj v mrazu mrzle pijače, ker stojiš na kari na platformi in kadiš in ker
uživaš vroče drinke---"
Tako se to nadaljuje še četrt ure in potem prične stara koimpSejnati in jokati ter se čudi, kaj 'bode z njo in kiduon (ona misli, da bodem sedaj že umrl) in potem odide stara (jokaje, of course) iz sobe, ne da bi me vprašala, česa želim.
Mister Editer, Jaz mislim, dolgo ne more tako iti naprej. Dajte od jutri naprej objavljati dnevne buletine o mojej bolezni. To lahko napravite talko, da izpustite Thawov trajel in raje printate moje siknes-bulletins.
Kot bulletin number on«v lahko na-printate, da je bolnik danes popolu-dne dejal: '' God-damn, sedaj je pa že dovolj! Sedaj sem že sick in tired radi bolezni. What's the use. Tri I ni ne jem, ne pijem, ne kadim, in vendar kašljam, ter uživam medisin. Ako sedaj popi jem jeden bati pive in iadim navigejšn, kakšna (bode konse-kvene? KakSljal bodem vse jed-no!"
liuletin No. 2. Bolnik je popil že tri batlne piva, pokadil dve cigari in ravnokar prižiga jeden cigaret in kJljub temu ne kašlja bolj, nego preje, vendar pa nekoliko ložje.
Bulletin No. 3. Ravnokar je prišel dakter. On trdi, da je imel bolnik .prav, Dakter igra sedaj pinakel z •bolnikom in pije whiskey.
Tako. Mister Editer, je tudi v resnici.
Of course, Jaz kašljam še ravno talko, kakor poprej, vendar mi bodete t pa priznali da je diferenca, ako človek pije pivo in kadi ter kašlja, ali pa, ako ne kadi, ne pije in ne je in — tudi kašlja! The sune to you, Wifck regards,
Yours,
TYil «11111%^ BflQ.
Šovinizem radi Simeo-nove države.
V Bolgarski so zelo okopirani z dvorno potitiko, ki je ta zadnja leta prišla do viška nasprotnosti s politi-škimi težnjami 'bolgarskega naroda. Zato umejemo tudi, zakaj da se je Bolagrska nekako izolirala in kolikor toliko opustila sodelovanje za občo balkansko politiko. Bolgari mislijo, da so dovolj močni v to, da odslej sami jstopajo dalje. Dobra je ta samozavest, to zaupanje v samega sebe, ali obžalujemo, da so Bolgari pre-bahato ubrali široko cesto, da so začeli preveč udarjaiti tudi v šovinisti-ške žice glede najbližje vnanje politike, namreč: glede Macedonije.
Nekako čudno izgleda, da tudi Bolgari znajo tako bujno fantazirati o Simeonovem carstvu, d očim je v življenju med Jugoslovani naj realneje najbližje, ako postopnim, droibnim delom skušajo dosezati stalnega realnega ploda.
Toliko Bolgari, kolikor Srbi in Grki so zaceli osvajati Makedonijo in Staro Srbijo s kulturnim delom. Pozneje so se pojavili "četniki" in sedaj nam je dan na dan obžalovati prelito bratsko kri. Nam je seveda težko absolutno soditi o tem sporu med istokrv-niini ibrati,. kajti, medtem, ko je resnica, da so bolgarski šovinisti pro-vzročili borbo za "Veliko Simeonovo državo", ostaja pa na drugi strani tudi resnica, da tudi Srbi cesto prekoračijo meje samoobrane ter da je tudi med njimi često čuti bojni klic: "Za Dušanovo veliko Srbijo!" Nu, zasledujoči sedanji novinarski boj od ene in druge strani, moramo priznati, da Srbi mnogo resneje umevajo naše iztočno vprašanje in da je njihova pomirljiva propaganda mnogo pri-pravneja za rešenje tega vprašanja. Morda se to godi zato, ker je Sribija te zadnje mesece temeljito proučila z lastnim izkustvom pravo bistvo in tajno vsebino balkanskega vprašanja, v kolikor je to ustvarjeno in vzdrževano od avstrijske diplomacije. VHada kneza Ferdinanda še ni sprovela bolgarskega naroda proti tej diplomaciji, varuhinji Balkana! Nasprotno: tej vladi se je posrečilo, da je svojo misijo odela z — bolgarskim šo 1Z-mam, ki je naperjen proti naravni zaveznici Bolgarske — proti Srbiji. In danes se v Bolgarski ne vprašuje več, kje da leži vzrok in početek našemu brezumju! Zaš.o se je tako daleč, da se za zdrav razum niti ne vprašuje, ko je govora o — Macedoniji! To so j ako žalostna dejstva. Nas teši samo miseln, da je vsaj Sribija na jasnem, v čem da leži njena misija na Balkanu.
Srfbsko novinstvo se vede jako ko-rektnO). rodoljubno. Ugledni in avtoritativni "Trgovinski Glasnik" razpravlja n. pr. v nekem zanimivem članku o sedanji napetosti med Sribijo in Bolgarsko ter izvaja v glavnem:
Srbi v Stari Srbiji se ne puščajo več klati od bolgarskih komitejev. To pa ni po godu bolgarskemu novin-stvu. Ali ko so skozi .eta padale srb-*ike g ave, niso iste bolgarske movine imele niti ene ibesede, da bi obsodile to v imenu bratstva in sloge s Srbijo. Ko so te Žntve klicale do neba in prosile obrambe, ter se na te klice pojavile srbske čete — je bil to velik greh A to so začele padati tudi bolgarske glave, je to nekaj več nego greh — je srbsko neprijateljstvo. In zato — Srbi so krivi! Kriv je tisti, ki se brani, ne pa tisti, ki je izzval spor!
S ika je zares žalostna in ta krvava igra brezumna. Bratje so se začeli pobijati! Ta prizor je strašen po svojem brezumju. To mora nehati. Bolgarska in Srbija sta dolžni, da delata na to. Srbske čete izginejo v isti hip, ko preneha nevarnost bolgarskih čet. Dokler se ne sporazumemo, naj tamosnji živel j vodi iborbo samo s kulturnimi siredstvi. Ne smemo se varati, ta spor ne more nehati, in o prijateljstvu in bratstvu ne more biti niti govora, dokler se Siibija in Bolgarska me sporazumeta glede vprašanja Stare Srbije in Macedonije. Bratstvo se ne ustvarja na kongresih, skupnih gostijah, deklamacijah in medsebojnem komplimen tiran ju v zdravicah. Sporazumljenje in Soga se morata opirati na skupnost interesov.
Na vprašanje, je-li sporazumljenje možnol odgovarja "Trgovinski Glasnik", da ga ni v Srbiji ni jednega politično zrelega človeka, ki bi zahteval Macedonijo do Bodopa in Soluna. Snbi ne iščejo "Dušanovega caretva", oni zahitevajo le Staro Srftrijo in del Macedonije. Ako Bolgari ne iščejo Simonovega carstva, je sporazuan-je-nje možno in hitro izvedljivo. Narod v reč enih pokrajinah ni bolgarski, a nekdanja vladavina med temi deželami ni nikafe. razlog. Tudi Srbi in Grki so že vladaJi tam.
Dalje stavlja "Trgovinski Glasnik" vprašanje, česa je pričakovati, če se Srbi in Bolgari ne sporazumejo? Bolgarska ne more sam« izvojevati Ma cedonije od Turčije in Sribije; isto-tako je <ne more sama Srbija izbojevati od Tur&je in Bodgamke. Ako velesile potociejo nam, ali etore to na svojo, ali na fcneist kteraga svojega
M ~
prijatelja m zaveznika, aH pa — če bodo hotele biti pravične — jo ras-dele med Sobe, Bolgare in Grke. Pa
kar bi dosegli Srbi in Bolgari v tem najsreenejem slučaju, morejo doseči (krajšim in ravne jim potom: po apo-razuanljenju med seboj. Sicer se v medsebojni borbi izmučijo in izrabijo bre»koristno. In čegava je bila zmaga, kakov bi bil rezultat? Nikak! Jedino ta, da bi izcnpLi svoje fizične in financijelne sile in sovražniki obojnih bi se okoristili.
Jasno je torej — zaključuje "Tig. Glasnik" — da ne za jedne ne za druge ni druzega izhoda, nego da se sporazumejo in sporazumno delajo za svojo boljšo bodočnosti
In res: slaba bi bila za Bolgare in Srbe, ako bi jib šele "Evropa" prisilila v sporazumljenje. Samo da bi prišli do takega sporazum jenja tudi onkraj Marice, na Bolgarskem!
E—St.
LASTNI KOVČEK UKRADEL.
V pariškem listu "Matin" pripoveduje neki potni agent nastopno smešno dogodbo:
"iPač smem trditi, da sem pošten človek. In vendar sem dne 17. oktobra 1906 ukraldel kovček. Tega dne sem ob 9. in pol uri dospel na jeden največjih pariških kolodvorov. Podal sem se v dvorano za prtljago, da mi izroče moj kovček. Dvorana je bila prazna. Izročil sem nekemu uradniku svoj list o prtljagi. Pokazal mi je z roko na malo okence.
"Svoj kovček bi rad", sem rekel zelo vljudno.
"Počakati morate še deset minut", mi je odgovoril uradnik.
Slednjič je priropotal po dvorani mal voz, na kterem se je nahajal tudi moj kovček. PodaH sem možu svoj lisitek.
"Stvar me ne briga", je rekel, "počakajte še deset minut."
Ko je minulo 20 minut, sem zgrabil svoj kovček, stavil ga na ramo ter urno šel proti izhodu. Prihodnjega dne sem se podal v urad, kjer sem pokazal svoj list o prtljagi; zbralo se je hit'ro cello krdelo uradnikov ki so postali kar nervozni. Začeli so iskati, pregledaivati, zapisovati, brzojaviti na različne postaje, ki so ifcudi od svoje strani pričele preiskovati. To iskanje mojega kovčeka je trajalo tri mesece. Tri mesece sem užival sladko »sveto. Končno sem prejel pismo, v kterem mi je železniška upirava naznanila, da se je moj kovček izgubil in da me bodo odškodovali. Tedaj pa nisem hotel dalje uganjati burke ter sem naznanili načelniku reklamacij-skega urada*, da ni bilo v mojem kov-čeku druzega nego glava, 'ki so jo, kakor se zdi, izgubile naše železniške uprave.
ŠALJIVI VLOMILCI.
Ob priliki, ko so zdaj zasledili na Francoskem veliko, po celi državi razširjeno, dobro urejeno hudodelsko družbo, se pečajo pariški listi s hudodelci iz (prejšnjih časov, ki so postali po svojih šalab kljub svojim hudo-destvom priljubljeni med francoskim ljudstvom.
Predivsem pa priobeujejo anekdote o vlomilcu Poulaillerju, ki je strahova! ves Paris. Pariški policijski načelnik je razpisal na njegovo glavo 100 pistol in 2000 liver. Nekega jutra po zajutrku mu prijavi sluga vi-komiteja de Viileneuve, Iki je naznanil, da želi govoriti z njim.
Herault ije vprašal grofa: "Česa želite, go«spod grofi"
Odgovor je slovel: "Gre se le za neznatno malenkost, samo za onih lOOOpistol, ki jih vzamem iz vaše blagajne za onih 1000 pistol, kakor veste. Poulailler stoji pred vami in s tem; e zastrupljenim bodalcem vas usmrti, če le nekoliko zakričite."
Nato je zvezal Pouiailler policijskega načelnika|. zamašil mu usta in ga položili v kot, ivlomil v blagajno in zapustil mirno in brezskrbno sobo, norčevaje se iz visokega uradnika, češ. da ga opro&ea spremstva do vrat. Seveda se je smejali ves Paris He-ranSt/u.
Drugikrat se je vtihotapil v hišo nune de Brienne, kjer se je utaboril pod streho in čakal štiri dni preživ-ljaje se s čoko-ado, na ugodno priliko. Ko se je odpeljala de Brienne na ples k madarni de Marsan, se je vtihotapil Poulailer v njene sobe, vlojbid v pisalno mizo, ukradel 2000 louisov in pa listnico z rentmimi papirji. Prihodnji dan je pa poslat' lopov dami listnico nazaj z vljudnim pismom, s kterim jo je prosil oproščenja, ker je mislil, da dobi več in bi ji gotovo ne bil zmešal papirjev za tako ma-lienkost. Končno se je pa ponudil, da ji povrne onih 2000 pistol, če bi prišla visled te malenkosti v kake zadrege. V VersaiLeeu bo se zelo smejali, ko so to brali in odslej nazivali vljudnega vlomilca vedno: ''Chevalier de Poulailler."
Oboroževanje Italije.
Izredni izdatki zaoboraževanje do leta 1917 izkazujejo sledeče postavke: Celokupne potrebščine znašajo 253 milijonov lir, izpiačljive v 11. le-tih. Za topništvo se izda 100 milijonov;, za vojašnice 9 milijonov, za železniško brigado 14 milijonov, za stra-tegične ceste in za nakup konj 9 milijonov; 46 milijonov ima vojna u-prava takoj na razpoHago, in sicer so to prebitki iz državnih proraunov 1. 1901 in 1906. Iz prodaje zemljič in starega orožja se je dobilo 7 milijonov.
Drage starine.
Dela angležke umetnosti in umetnega obrta iz 18. stoletja se danes na Angležkem iščejo in drago plačujejo. Cene so nes.išano poskočile, zato pa se je industrija vrgla na ponarejanje starin. Za bakroreze se plačuje 3— 4krat več kot poprej. Za pohištvo se p ačujejo nečuvene cene. Pisalna miza iz Orrokove zbirke, ki je nova veljala 360 mark, se je prodala za 16 tisoč maik, a kupec jo je kmado prodal naprej za 40,000 mark. Nekdo je imel Hoppuerov portret ter ga je hotel podariti nekemu muzeju, ker ni vedel za njegovo vrednost. Prodal ga je za 240,000 marik.
Zločini na Nemškem.
Leta 1900 je bilo v kulturni Nemčiji 469,819 osob obsojenih, leta 1905 pa je to število narastlo na 520,389 osob.
Slovensko katoliško
Qs
podp. društvo
(7s

svete Bate

Zledtnjene državo Severne Amerika
Sedež: Forest City, Pel
Onm av, lanuarla 1903 v državi PwwssrM^, P o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: ITAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NAHODA".
Kje je JOSIP VENIŠNIK? Doma je iz Rečice v Savinski dolini, Štajer-Isko. Njegovi stariši in sestre že čez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nuekols, W. Va., in 01 d-town, Md. Prosim cenjene rojike po širni Ameriki, če Ikdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 118, Renton, Wash.
(9-23—3)	1
Ižeem prijatelja ANDREJA JANKO-VIČ in MATIJA ZUPANA, oba-dva doma iz Šmarjete, Dolenjsko. Za njun naslov bi rad zvedel: Jacob Fabiančič, 1529 N. 10th St., Sheboygan, Wis.	(9-11—3)
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu % C«icagi, III., kakoar tudi rojakom po Z jed. a^avah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 s. Center Ave., Chicafo., Ill„
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najboiji vina in dišeče smodke so pri anesl na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno Iceg* ljitče in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Iščem brata IVAN REJMAR. Doma je iz Vipave, Planina, Notranjsko. Pred nedolgo bila sva skupaj v Ros.ynu, Wash. Vljudno prosim cenjene rojake, -če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Anthony Rejmar, 501 Globe St., South Lorain. Ohio.
(8-13—3)	T
za tu naslikane krasne
( broše ) s vrezanimi črkami imen jamčimo, da so izdetane iz solidnega nemškega srebra ter dobro pozlačene z 22 karatnim zlatom. Barvo in lepoto obdrže več let jn so vredne 25c ko-.nad; toda da uvedemo drugo naše blago med odjemalce pošlemo Vam jih brezplačno, ko nam naznanite prve črke Vašega imena in priložite 4c za poštnino.
S- M. BURINS <Sr CO. 258-262 Washington St. Brookba, N. Y.
Dept. ZA.
Kje je moj brat ANTON MALO VIČ t Pred 14. meseci bival je nekje v Ohio in sedaj je nekje v Pennsyiva-niji. Prosim cenjene rojake, če je komu znan njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. Mary Malovič, 705 Wamian St.. Indianapolis, Ind.
(S-ll—3
Iščem IVANA PETEK, doma iz Čre-šnovca, fare Semič. Bil je svoje-ča^no pri meni na hrani. Dne 6. julija 1905 ga je noč vzela brez da bi poravnal dolg na hrani $22-45. Svarim rojake, da se čuvajo tty ob-jeilnem prosim, če Ikdo ve za njegov nasov, da mi ga blagovoli naznaniti. — Stephen Jakse^. 4620 Humboldt St., Denver, Colo. (9-11—3)
IŠČE SE
organist s spričevali ljubljanske or-glarske šole. Kje in kalkšni so pogoji, 1X1 ve upravništvo "Glas Naroda".
(7-9—3)
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
R
O
I
J DE WALNUTH
BOLNIKOM NA ZNANJE.
T jMaii po ede« svetu ' stani profesorju
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na aleparstvo nekaterih, zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodik naših
zdravni kov zdravila.	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri
se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	f'
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	.
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Yašo bolezen in mi
.aJIama /-kril oil If/IMVllO. ma VafArili Vinrlptfl cntovo ozdravili, tier naši zdravni-
naša
NABOCAJTE BE "GLAS SABODA", NAJVEČJI IN HAJCEMJBjftl DUE V MULI
drari zdravoik Vam oemore take raraocije dati, kjer nikdo Yam nemo.-e tako dobrib zdravil poslati kakor mil Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje topijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere bo večinoma od hudih posledkov ako se ▼ pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili Kavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sisten^tični način popol^ noma ozdraviti morejo.
* * * ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • • Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mol goče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako daj ■e v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako 8 pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer to knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor n^m ne dopudča da bi vae oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar t javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tndi t stAro domovino zdravila in smo o-dra vili samo t mesecu Novembra S sto 64 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tndi mnogo v.Jj Trozega stana iz stare domovine In to je dober dokaz, da so zdravili neprekoslivi in da so prispeh do največjega človeškega znanja. Tseld kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
HŠEFR NA SLOVENSKI ODDELEK:	g
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York/.
im TarWi.a4MLK.disL
			C*}	
Jugosl	ovan	ska		Katol. Jednota.
-				
trftj ob 6. uri je Sel c doma, ob 2. uri ko priletno gospodično je
Inkorporiraoa dne 24. janu»ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADN1K7:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bo, 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Eibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eyeleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, m, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnegs odbora,
4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, UL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna dvištva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SUSPEND IRANL
Iz društva sv. Janeza Krstnika št, 37 v Clevelandu, Ohio, 25. febr.: Fran Krašovec cert. 22GS I. razred.
Iz društva sv. Jurija št. 22 v Soutlh Chicagu, 113., 25. febr.: Mihael Lozar cert. 1561 I. razred.
Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslynn, Wash., 10. febr.: Tomaž Ple^e cert. 35S0. Anton Skufea cert. 441G, Peter Hu)dak cert. 4418, David Mataja cert. 4751, Rok Klarič cert. 5641. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 184 udov.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely. Minn., 9. febr.: Marija Gašperlin cert. 153, Pavla K.bbučar cert. 5373, Marija Pucelj cert. 257.
Iz društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 25. febr.: Lucija Krašovec cert. 2268.
ODSTOPILL
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 25. febr.: Ivan Storm cert. 2077 I. razred.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 25. febr.: Marija Storm cert. 2077.
ČRTANL
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 25. febr.: Vin-c-enc Tkaiič cert. 4317.
ZOPET SPREJETI.
V društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 25. febr.: Ivan
Šink cert. 4923 IL razred.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
aaaagasrt
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. K o n k u r z.
Frane Cvetnič je otvoril meseca vinotoka 1905 v Trnovem trgovino z mešanim blagom. Z dnem 12. vinotoka 1906 se je nad njegovim imetjem razglasil konkurz. Ker pa njegovo premoženje ne bi bilo pokrilo koukurz-nih stroškov, pričelo se je proti njemu z rubežem postopati ter se doseglo 5903 K 98 v. skupila. Temu nasproti je pa imel Cvetnič 13,000 kron dolga, tako da so upniki v tem kratkem času precej izgubili. Cvetnič je bil zaradi pregreške zoper varnosti lastnine obsojen na tri tedne strogega zapora.
Slab zgled. Jože Sprohar, po-setnik iz Suhorja, je v bližini svoje hiše napadel fanta Jožefa Biščaka in ga z neko trdo rečjo na tla pobil. Na tleh ležečega je potem še njegov sin Rudolf z rokami obdeloval, osobito ga opetovano z glavo butnil ob tla. Povod tepeža je bil prepir v Vovkovi gostilni, ki sta ga malo preje imela fanta Rudolf Šprohar in Biščak zaradi nekega dolga. Sin Rudolf je bil obsojen na šest tednov, oče Jožef pa na štiri tedne ječe.
Pohotni prisiljene c. 18-Ietni Gebhard Pfister iz Duraerberga na Tirolsefcm je bil zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo obsojen na sest mesecev težke ječe.
Tatvin a. Helena Rogar iz Podkorena j«- kot dninariea Tomažu Mer-tlju v Beli peči izmaknila bankovec za 20 kron ,njegovi ženi Roži pa par
čevljev. Obsojena je bila na šest tednov ječe.
Ponarejen denar. Iz Rudolf o vega se poroča: V soboto dne 9. februarja okrog pol ud ne je prišel čelno opravljen človek v gostilno Marije Mu-hič na Brodu ter plačtal četrt vina s pet-kronskiun urebmjakom. Gostilničarka ni opazila ponarejenega denarja ter izplačala. Tujec je še i-s^ti dan pil četrt vina na Potoku v gostilni Ivana Moleka, plačal s ponarejenim denarjem ter dobil drobiž. Natakarica pa je spoznala falzifikat ter ga vrnila dedcu, ki je plačal s pravim denarjem. Obiskal je gostilno Antdr. Škuf-ea, kjer so zopet spoznali ponarejeni
denar. Isto popoludne je poskušal srečo v Gornji Straži pri Vintarju in v Bršlinu pri Dreniku. Tudi tu so spoznali goljufijo. Nato je ptiček od-letel — neznano kam.
Petdesetletnica proge Trst-Dunaj. Dne 1. junija bo petdeset let, kar je bila otvorjena železniška proga Trst-Dunaj. To obletnico hočejo praznovati na posebno slovesen način. Z Dunaja se odpelje v Trst slavnosten vlak. Slovesnosti se udeleže vsa mesta in vsi večji kraji ležeči ob progi. Glavna slavnost se bo vršila v Trstu.
Umrla je v deželni bolnici v Ljubljani Frančiška Meden, ktera se je ponesrečila na Šerkovi žagi v Cerknici. V bolnici so ji odrezali roki in ji je odteklo toliko krvi, da je umrla.
S črnuškega mostu je 20. febr. zvečer skočila v Savo neka dama, potem, ko je na mostu popustila klobuk in rokavice. Ker ji je bila pa kopelj premrzla Je začela 'klicati na pomoč in si tudi sama pomagati. Mimoidoči delavci so ji prihiteli na vpitje res pomagat in jo tudi rešili gotove smrte. Posušila se je potean v neki bližnji gostilni in si tudi ohladila prevroče možgane.
PRIMORSKE NOVICE.
Izredno bogat ribji lov je letos v Kvarneru. Tako bogatega ribjega lova ondi sploh še niso imeli. Nedavno so vlovili 80,000 kg sardelic, ktere so prodajali po 16 do 24 v kilogTam.
Pred
poroto v Trstu se je vršila
razprava proti 421etnemu grajščaku iz južne Tirolske, po imenu Silvio Donati. O-bdolžen je bil bratomora. V Tridentu je bil obsojen pred poroto v šestletno jeeo, najvišji sodni dvor pa je razveljavil obsodbo, na kar se je vršila razprava v Trstu, kjer je bil
l)onati oproščen ter takoj puščen na svobodo.
Izpred so dni je v Gorici. 251etni Al. CctiČ iz St. Petra je bil obsojen na pet. mesecev ječe, ker je ranil z nožem P. Carpra. — Anton Marinič s Krasnega je bil obsojen radi težke telesne poškodbe, storjene Jos. Medveščeku, na 10 mesecev v ječo in poškodovancu ima plačati 450 K odškodnine.
Tatvina .Delavcu Avgustu Brezniku, stanujoče mu v ulici Cordainoli 22 v Gorici, je bil nedavno ukraden kov-čeg, v ktere m je imel obleko, perilo, zlato uro in verižico, zlat prstan, vsega skupaj v vrednosti 724 kron. Zjn-
je prišel domov, pa kovčega ni bilo nikjer. Stvar je hitro naznanil policiji, ki pa je že imela njegov koveeg, seveda prazen. Opoldne ga je našel neki Franc Bernik na poti v Straeiee ter ga prinesel na policijo. Tatovi so ga s silo odprli, pokradli vse iz njega in odšli. Policija išče tatov, a doslej brez uspeha.
KOROŠKE NOVICE.
Samomori. Dne 19. febr. se je u-strelil v domobranski vojašnici v Celovcu pešec Karol Luecker od domobranskega pešpolka št. 4. Samomor je izvršil vsled bojazni pred neko malenkostno kaznijo. — V Frežah se je pa obesil v gostilni Lankmaierja krošnjar Jan Liska, doma iz Trenči-na. Domneva se, da je samomor izvršil v blaznosti, ker se je njegovo vedenje vsem opazovalcem nekako zmedeno zdelo.
Pogorela je na pustni torek deloma protestantovska sirotišnica v "Waieru pri Trgu. Domneva se, da so vsled neprevidnosti zažgali otroci zavoda, ker so skrivaj v podstrešju cigarete kadili. Ogenj so pogasili tako, da je le okoli 5000 kron škode. Lastnik in predstojink zavoda je protestantovski župnik Schwarz.
Zopet acetilenska eksplozija. V Pli-bergu, v gostilni pri pivovarni ni funkcijonirala acetilenska naprava. Prišel je neki kleparski pomočnik kleparja Girardi, da bi pogledal, kaj je temu vzrok. Ko je preiskoval napravo, je prišla gostilničarka z gorečo svečo gledat, kaj da je. Vkljub svarjenju kleparskega pomočnika, je gostilničarka šla vseeno naprej. Ko je pa prišla preblizu neke odprte cevi, je pa z močmim pokom eksplodiral plin. Gostilničarka je bila močno o-žgana po obrazu in rokah, ravno tako tudi kleparski pomočnik.
HRVATSKE NOVICE.
Dalmatinski morski promet. Avstr. "Lloyd" se je dogovoril s trgovinskim ministerstvom glede na izboljšanje prometa z Dalmacijo. Od 28. marca nadalje ustanove novo drugo brzovozno progo v Gruž. Parnik bo odplul vsak ponedeljek in sicer bo vozil v Pulj, Vis, Zader, Spljit, Gruž. Otvorili bodo tudi novo poštno progo med Trstom, Puljem, V i som, Zadrom, Spljitom in Kotorom.
Dva anarhista so prijeli 20. feibr. v Reki. Položila sta vence na grob Kobeka. Imeni obeh sta: Hugo Tomšič in Ernest Simeič.
Spi jet za glagolico. Spi jet je vedno branil pravi narodni pok ret v Dalmaciji. In sedaj, ko preti nevarnost iz Vatikana, glede glagolice, je Spi jet zopet prvi, ki brani stare pravice. Spljetska občina stoji nta tem, da se jednoglasno proti vi proti novi odredbi rimske kongregacije glede staro-slovenskega jezika, in pozivije vse občine na sodelovanje, da se tako vzajemno postavijo za stare pravice.
BALKANSKE NOVICE.
Nova verska sekta na Rumunskem.
Iz Bukarešte se je začela širiti po deželi nova verska sekta, ktere glavni prorok je Čevljar Tot. Sekta ima neprestano tajne seje in so njeni nauki javnosti še neznani. Ve se le, da novi verniki ne spoštujejo nedelje, niti ne časte kipov in slik svetnikov, zame-tujejo cerkvene obrede in cerkveni pouk ter prepovedujejo jesti svinjsko mesto.
"Balkanska Tribuna" in bolgarska vlada. Kakor znano, izhaja že nekaj časa sem v Sofiji nov in obširen neodvisen bolgarski dnevnik 1 Balkanska Tribuna". Ta list brezobzirno napada bolgarsko vlado in se bori odločno za narodove pravice. Zato ga vlada v zadnjem času naravnost divje preganja. Nedavno tega je najela policija celo kopo brezposelnikov in napadla obenem z njimi uredniške prostore "Balkanske Tribune". Skozi okno so letele krogi je iz pušk, dva u-rednika sta ranjena in uredniška soba je zgorela. Člani uredništva in administracije izvršujejo zdaj svoj posel samo na ta način, da leži pred vsakim poleg pisalnega orodja nabit samokres. Glavni urednik lista je poleg tega obsojen na dve leti ječe vsled ža-ljenja veličanstva in istočasno na pet tisoč frankov globe.
Rumnnaki minister za zunanje zadeve, Lahovary, je umrl. Nove turške oklopnjače. Turčija
naroči v kratikem dvoje novih oklop-njač po 14,000 ton in eno šolsko ladjo.
RAZNOTEROSTI.
Štirinajstletna hudodelka. Proti
nagradi 200 kron je zažgala štirinajstletna dekla Rozalin osemkrat svojemu gospodarju Vend. Schoeker-ju. Zastrupila je tudi tri njegove o-troke, izmed kterih je jeden umrl. Dekla Rozalin je izpovedala, da je to storila, ker jo je podkupil kmet Vo-rocs, Schockerjev svak, da bi podedoval njegovo premoženje.
Volkovi so napravili veliko škode v Eifelskem gorovju med divjačino. Iz Arden so udrli v Nemčijo.
Mnogo stranska prerokinja s kartami. V Heibu na Češkem so zaprti prerokinjo s kartami, Sabino Braun. Ne-
ža 42,000 kron, češ,, da ji (namerava ; preskrbeti bogatega moča. Zaplenili so v njenem stanovanja veliko pisem iz nemških in čeških zmest. Dognali so, da je bila že leta 1892 kaznovana za- j radi goljufije z dveietno ječo.
V lvovskem preiskovalnem zapora
je napravilo pod aemljo šest jetnikov rov v ženski preiskovalni zapor, kjer j so praznovali vesel pust. Paznik je to opazil šele drugo jutro in sicer le, ker se en jetnik ni pravočasno povrnil v svoj zapor.
Ogromen bankerot hakatistov. Iz Gdanskega se poroča: Veliko nemško podjetje "Nordische Electricitats- u. Stahlwerke" je napovedalo konkurz. Le-to podjetje je največje izmed tako-zvanih "Gossler Gruendungen", u-stanovljenih v podporo ponemčevanja vzhodnih krajev Prusije, toda že iz-početka je samo životarilo. Četudi je imelo veliko vladno podporo (blizu dva milijona mark), vendar ni ušlo katastrofi. Dolgovi znašajo osem in pol milijona mark, premoženje pa samo 200,000 mark, sicer pa je blagajna prazna. V mestu vlada- veliko razburjenje, ker 500 delavcev je prišlo ob delo. Na srečo med temi delavci ni nobenih Poljakov, akopram je falirano podjetje imelo predvsem naročnike iz Poljske in Rusije.
Investicije za ogrske državne zaveznice. Poročajo: Ministerski svet je glasom došlih informacij sklenil važne odloke o investicijah za ogrske državne železnice. Ministerski svet' je dovolil 60 milijonov kron za nujno nabavo vozov in lokomotiv za ogrske državne železnice. Naročiti se ima 129 lokomotiv, 930 osebnih vozov in 4000 tovornih vozov. Istočasno je poslalo trgovinsko ministerstvo finančnemu ministerstvu dopis, v kterem zahteva velike svote za investicije za ogrske državne železnice. Trgovski minister zahteva baje 4 do 5 milijonov kron.
Zdravilo proti raku? Zopet se poroča, da se je našlo sredstvo proti do-sedaj neozdravljivi rakovi bolezni. V akademiji v Turinu je namreč razpravljal profesor Doiati o ozdravljenju raka, in sicer z vbrizganjem top-sina. Vbrizgavanje se je imoralo ponavljati pol leta, da se je rana popolnoma odpravila.
Oče smrtnonevarno ranil sina. Bruseljski profesor Joly je streljal in ranil svojega malopridnega sina, ki mu je groziL Sin je umrl. Sodišče je obsodilo Jolyja zaradi nameravane telesne poškodbe s smrtnimi posledicami v lSmeseeno ječo in 300 frankov denarne kazni.
ROJAKI SLOVENCI
i naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
Novih
50.0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
- - - - TTTTtXIQ-A- ^ZID^JL-VJ-JE'
katera je ravno izšla od slavnega in obče znanega
D» E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS n. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma" ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R- F. D. 3 Johnstown, Pa.
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrhe in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak: dan od 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
JOHN KRASXER
EUOUD, O.
Priptroia rojakom svoja iavrstua VTJTA, ktera v kakovosti nadfcriljn-jejo na droga ameriška vina.
viae (Concord) prodajate po 6fc gafono; balo Tino (Catawba) po 7ie galono.
NAJMANJŠE NAJU)ČILO ZA VINO _JE M GALON.
BXOIJZVEO, sa kterega m bn-portiral brinje is Kranjske, velja IS steUmte sedaj $13.00. TEOPINOVBO fLM catena DKOŽNIK $2.7f ga Iona. — Najmamje poaode sa iganje «0 4% »tona. Xantta* J« pritoiW tair. Za ohola naročila se priporoma
JOHN KRAKER
SadU. Obla.
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo Čes Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
40« WEST MICHIGAN IT., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarja t staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ni&vredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK HAKIITim OO.
Samo
IOO

iztisov
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za li stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo prona«lo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las, pospešuje ra^t, ohrani Čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVf. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
še na razpolago AMSBJKANSKO-SLO VENSKEGA KOLEDARJA sa to leto. .Kdor rojakov sa še nima, naj seže po njem, dokler ga je kaj ▼ zalogi.	I
Upravništvo "Glasa Naroda".
, j
Soj aid, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
MARKO KOFALTV
249|So. Front St.,-STEELTON,
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše paraike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Ali". IVfarlco Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
PIRUHE
ROJAKI! Se
se sami in] pri| si bodete pri-
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to se-
__veda naj raj še v
gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj-veatneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
t 109 Greenwich Street, New York, N. Y.
Podružnica s
6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše ' postreže ? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
• poStnlno vred.
hranili na denaiju, kakor tudi času.
Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem^Juniot" z 7 klina mi, katere so izfoajboljiega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti.
Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko'nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite-50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa poilje znesek $2, v naprej, tema poiljemo stroj po pošti, poštnine prosto.
Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga tamore pri prijemu takoj nazaj poslatif nakar mu denar povrnemo.
PUUto na
L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y.
1 f" '1
To je listje od črešenj in
"Winnetou, rdeči gentleman
SpM*l Karl May. Priredil sa "GIm Naroda" R.
k V
ji^	(Nadaljevanj«.)
"Dajte! Ali »e ajHwnatef" (* 4iJ*z tndi mislim!" "Torejf "
"Goosefoot iz Virginije ali Marylandal" "Ne!"	r
. "Kaj! Potem se pa motim prvič. To je goosefoot, saj spoznam duh
U okusi"
"Ne, ni!"
"Je pa brazilski Legittimol" i "Tudi ne!"
"Kaj pa je potemt" "Oglejte si smodko!"
Iz vlečem še jedno, jo razvijem ter mu pokažem vrlino pero in sredino. "Ali ste neumni Charlie, da uničujete smodket Kdor ni že dolgo kadil, vam da pet do osem bobrovih kožic zanjo 1" "V dveh ali treh dneh dobim itak nove.
"V treh dneh —t Nove —1 Odkod pat"	_
"Iz moje tovarne."
"Kajt Vi imate tovarno za smodket" "Da" , "Kje pat" j "Tam!"
Pokažem m-u na mustanga.
"Charlie, prosim vas, da mi delate samo take dovtipe, kteri so za kaj!'
"To ni dovtip, ampak resnica."
"Hm! (''e bi ne bili-baš Old Shatterhand, bi mislil, da je v vaši glavi kaj preveč ali premalo!" "Oglejte si tobak!" Res ga pregleda zelo skrbno.
"Ga ne poznam. Toda dober je, irrrsten." Potom vam hočem pokazati še mojo tovarno."
Grem k mustangu, odpnem sedlo, izvleeem malo blazino, ktero raz-vežem.
"Sam poselite!" Privleče celo pest listja. " Charlie, ne imejte me za norca! lentisk."
"Pravilno! Malo divje gorčice in pa površni list, kteri spada med široko!iste, pritlične rastline; te imenujete vi 'verbally'. Ta blazinica je moja tovarna tobaka. Če pridem do kake izmed navedenih rastlin, si natrgam po potrebi. Natlačim jih potem v blazino in denem pod sedlo. Razvija se vročima; listi se pretvarjajo — pa imate mojo umetnost!" '1X evrjetno.''
"Toda resnično! Taka smodka je res nekaj slabega; navaden človek bi jo k večjem potejrnil enkrat, potem pa vrgel proč. Ce pa kdo leta in leta teka po savani, se mu zdi taka smodka prava slaščica- To ste mi vi baš malo prej dokazali!''
"Charlie, vi se večate pri meni!"
"Ne izdajte ničesar, kadar bodete zopet pri ljudeh, kteri niso še bili na zapadu! Drugače bodo mislili, da ste Tunguz, Kirgiz ali Ostjak, kteri maamažtjo svoj nos s katranom in pre vlečejo s smolo!"
"Meni nič mar Tunguz ali Ostjak, samo da mi ugaja smodka. Sploh pa niti ne vem, kje so te vrste ljudje."
Moje skrivnosti ne vplivajo niti najmanje nanj. Svojo smodko vleče toliko časa, dokler jo more držati med ustnicami.
Medtem se nagne solnce; stemni se tako, da morava začeti misliti na
najin načrt.
1 * Zdaj ?'' vpraša Sam.
"I>a."
"Kako pa!"
"Do konj rdičnikov greva skupaj; potem se deliva, oblaziva njihovo šotorišče in so na oni strani zopet snideva."
"Dobro! Če če kaj zgodi, kar bi naju pognalo, da bi se morala zgubiti. se snideva naravnost na jugu pri vodi. Tam se konča pragozd kot j podaljšek nekega gorskega grebena in seže daleč v prerijo. Dve milji od tistega hrbta je mal zaliv, kjer se lahko dobiva." "Dobro! Torej dalje!"
Ni tako gotovo, da bi ne morala bežati; zato je previdno, da se dogovoriva za vse slučaje. I "sit aneva.
Postane tako temno, da sme v a iti stoje preko tiru. Potem se obrneva na levo in korakava ob nasipu. V rokah drživa pripravljene nože za vse slučaje, če bi srečala kakega sovražnika. V preriji se oko kmalu navadi na temo; na nekaj korakov spoznam vsako reč. Mimo trupla belega človeka prideva kmalu do prostora, kjer sem videl prej konje. Še vedno so tukaj. —
"Vi n a delilo, jaz na levo," me pozove Sam in se splazi. _
Zla vijem v polkrogu mimo konj in pridem do prostora, kjer ni nobenega grmovja; na tem prostoru tabore Indijanci. Niso nažgali ognjev; sploh so tako mirni, da slišim čvreanje travniške kobilice. Malo v stran zapazim tri oseV. edine med vsemi, ktere govore neikiaj. Splasdm se do njih kar se da previdno.
Ko pridem šrst korakov do njih, zapazim v moje veliko začudenje nekega belega človeka. Kaj išče ta pri Indijancih? V jetnik ni, to je jasno. Mogoče je kak savanski potcpenec. kteri je zdaj pri rdečnikih, zdaj pri belih, kakor nanese prilika za ropanje. Laho pa je tudi jeden izmed tistih lovcev, ktere vjamejo Indijanci, a jih vzp rej mejo med svojce, če vzame kako rdečo deklico za squaw. Toda potem bi morala biti obleka ; bolj indijanska, kot je. Kljub temi zapazim namreč, da se njegova oprava precej loči od drugih.
T)mera dva sta glavarja; v visokem šopu las imata krokarjeva peresa. Zdi se torej, kot bi bili vojniki od dveh rodov ali iz dveh različnih vasij, kteri so se pogodili, da gredo skupno nad plen.
Ti trije sede na robu planega prostora baš pri nekem grmu; ta mi da lahko toliko zavetja, da se priplazim prav do njih in vjamem, če se da,; kako besedo. Plazim se in čepim kmalu tako za njimi, da bi jih lahko j
dosegel z roko.	j
Prenehajo govoriti med seboj. Nekaj časa molče, potem pa vpraša ^ glavar lovca v tisti posebni mešanici angleških in indijanskih besedij: j "Ali V4* n i j brat povsem natančno, da pride baš s prihodnjim vlakom
toliko zlata?"	^	j
"I)a, jaz vem." odvrne vprašane«. "Kdo ti je povedal?"
• * Jeden izmed mož. kteri stanujejo pri -elezmci. "Ali pride zlato iz dežele Weikur (California)?"
"I)sx."	I
"In pojde k očetu bledoličnikov (predsedniku), kteri bode delal dolarje?"
"Tako je."
"Oče bledoličnikov ne dobi toliko v roke, da bi si skoval pol pennyja! Ali bode dosti bledoličnikov z ognjenim konjem?"
"Te-a ne vem; ffioex pa naj jih bode še toliko, moj rdeči brat jih itak premaga s svojimi potrmrmirni vojniki."
"Vojniki Ogellallah bodo prinesli dosti skalpov; njih žene in dekleta bodo plesale od veselja. Ali bodo imeli jahalci gorečega konja obilo seboj, kar bodo rabili rdeči možje t Obleke, orožja, callioot"
"Vse to bodo imeli in še mnogo več. Ali bodo rdeči možje tudi dali belemu lovcu, kar so mu obljubili?"
"Moj brat prejme vse zlato, kar ga premocre ognjen konj. Mi ga n« rabimo; v naših gorah leži toliko nuggetov, koiikor jih hočejo. ^ Ka-wo-mien, glavar ogeiialah^ki," — pri tem pokaže nase s prstom — "j« spo-znal svojeČasno pametnega, pogumnega bledoličnika, kteri je neked, da m zlato ničesar druzega ko* 'deadly dust' (smrtni prah). Uefcvaril ga je budrtmi duh, da napravlje lj«di za tatove in morilce."
"H* bledoličnik je bii veiik tepec. Kako mm je bilo imet" i r	^	(Dalje prihednjii.)
-Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju za reuiuatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV
Sidre Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 A let.
i ■ * V vseh lekarnah, 25 ^l^in 50 centov, ali pa pri izdelovalen.
JF. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
[JOHN A^ENZEL, 1017 E. 62ad^Street, N. E, Cleveland, OUe izdelovalec kranjskih in nemSkih
H A E^M ONIK.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče, so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Florjana štev. 152 N. H. Z. v Willocku, Pa., se tem potom naznanja, da bode dne 17. snš-ca letošnje glavno zborovanje. Vsaki član je naprošen. da se gotovo udeleži, ker bodo jako važne stvari na dnevnem redu. Postopalo se bode brezizjemno po pravilih.
Jakob Miklavčič, tajnik.
(6-9—3)
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500. ^ [#(!£[- > -; - ^
Jakob Wahcic,
229 SOUTH FRONT STREET.
jSTEELTON, PA.
Nižje podpisana priporo- • Čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
ooooNEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
I07-IW Greenwich St., New York. ^ ' ■ * 2>
Msgr. Seb. Koeipp.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o ila-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece jlji-ve vrednosti, p-avi blagoslov za vse trpeče človt-št o in nikaka sleparija, katerih je dandanes t- nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. ALSENIK, 1143—40th St., Brooklyn, N. V.

NAZNANILO Of PUPO&OAEbO BmR. IVAH PAJK.
P. O. Bo* 18* Ooaemaofk. Pa^ j« s umi v trosi, nla4 čeaar (i tam eraj. rojakom is Oonwugh, Pa^ is okolic« toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v salogi rano-mtoe slovenske knjige po isrirnOi conak
FUUOC SAKSEK GO.
("OIm Naroda.'*)
Opominjajte m ob razni! priUkak naie prekoristn« dražbe it. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani! Kal poloti dar doma aa oltar!	(▼ d)
ROJAKI
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in Mika kvpiti parobrodse listke pri naa, fliiblM «i selesnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY ▼ Pueblo, Črto, pri tik 0. M. Cox ali pri C. A. Wi ta bodeta sa vas bresplaino mam vas prihod ▼ New York brsojavno nasaa-nila. Nas vslnžbenee vas koda aa postaji pravočasno pričakoval te dovoda! ▼ našo pisarno.
To j« sa vas važnega pomena in v lastno korist ter tipamo, da m bodete po satan nasveta ravnali.
FRANK	CO.


v Pittsburgu, Pa. In okolici
Skušnja u£i!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAYILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz aa|b«Q-ših rož In koreni«, ki jih je dobiti ▼ Evropi in Ameriki, ter Iz flacft, neravnefa viae.
Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tacat (12 steklenic) na vse kraie zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naroČila se priporoma JOSIP RUSS 432 Sestfe Seats Pe Ave^ Pueblo, Cole.
Rojaki, toda", aatv^U fta
t Rojakom
1	naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj
.edini pooblaščeni zastopnik za vse posle-
► 4824 Blackberry Alley-
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. nre, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer.
Frank Sakser. «!
I m
Ufai


e prezreti!
j Slika predstavla uro z zlatom pre-% vlečeno m dvonimi pokrovi, velikost | 16", in e
jamčena za 30 let.
Kolesovje je naboljSeea amerikan-skega izdelka EXGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD NA 15 KAMNOV ter stane samo
$13.°°
Za obilne božične naročbe ee zahvaljujem in naznanjam, da ostane le 5e neka časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
SpoStovanjem se priporočam
M. Pogorele^
1IU Heyworth Building Chicago, III.
'rduk« vsebine on je dobiti po •coreH ccei BMirib m imm "6th ilwi in vcCje velikosti 18th sise * sa tospodc


Naslov a kcige. M. Pogorele Box 226 W akefield, Mich.
w,	^
—Ni'' I"
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grin; ,
---- I
Prodaja T»elo viuo po 70c gs Ioa ] „ erno „ 50c. „	i?
Drožnik 4 «r <llono za...... SM.nn
Br* n j even 12 .sf<*ki<'ir<; S 12.00 ali 4 gall. (s<Mlč< k) za.......
2a obilno naročilo se priporoia |
Mafija Cri*illv |
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O. J
RED STAR LINE
Frekomorska ^arebrodna družba „Rudač3 zxiAa"
posreduie redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antweq^iso^ * ★ 4 ♦ ♦ ♦ * Fhiladelpfiifc Aju«:we*peuoir
-jyc

PVS7A&L p^zml i C atedavimi noštnimi parnik? „
VADERLAND 6n -ijaxa 12017 toa.! KRllONLAND..........12760 ton
ZEEUND............U305 ton.! FENNLAND.............I27S0 toa
Pri cenah za, it sdkrovje so vpoStete t «« potrebščine dobrp hrana, najbolj d« pt>etr«tba.
Pot čez Antweinen je j t ona najkrajših a aa yrijetn-jSit za potnike te al v Avstrijo s na Kranjsko, StijtTko. Koroška mmotje. hrvatsko, Daim*ci|o r druge dele Avstrije.
is NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soooto cd 10:30nr dopo Indne od pomoia štev. 14 ob vznožpi Fulton Street. — Iz PHII ^AP^Q PMIJE, vsako 3rugo sredo od pomola co vznožju Washington Streeb Glede vprašan' #Ji kurovania voin\.°h listkov ^e ie obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Po«t Street. SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. I{udi te^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti »veste pri Geo. TravelkaHn 6102 SL Ctair Ave. N-E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
TM ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLGVBLAND, O«
KAZNANILO DT PBJFOGRO&ELO.
th« Cnrencma tn tevfcoa Ervatam t Timni City, Ma. vmw* njsmn, da )• sa taatofeji »kraj in lico ui sMtopaflc
Mr. JOHN KOTAČIČ, 1630 W. 9th St., Ium City, 1ft*. Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Oo.
HABTARBiO. lojikon t Ciloaiatc, okolici imnfjinn, da je g.
PAUL CSLALTZ, U 7tk Street, Calumet, Mich.,
po*Uai&» pobtxaH narofadnn na "Qimm Namda" in ga toplo pripora-
Upravništvo "Glaaa Naroda".
T^lofon 3034.
w wf wmmm WLW.w m w
t
melon 3034.	2
Frank PetkoTŠek |
214-218 Market Street. Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
S A u O O IN, ^
▼ kterem Tedno toči sveže pivo, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ staro domovino zelo hitro in ceno; v
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Isew Yorkn.

1 m ^T a 1 -hi trti m a n>i m




MSTBO-AMERICM LINE
Regularni potni parniki
odplnje 12. mnea. "Eugenia" odplnje 19. marca.
V02IJ0 med New Yorkom, Trstom In Reko.
^ajpnpravnejša in najcenejša jiprolirc dna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko/ Železnica velja do Ljubljane le CO||centov. Potniki dospe isti dan na parnik, ko od dotna gredo.
Phelps Bros. <25, Co., General Agents,
2 Washington St., New Ver k.
I
5 & s^ d w'-c^i«. 3 ^
F>ARISIK:5 PULjVJS^O iVIED
TRSTOM, REKO IN NEW Y8R
If JU M
PARNIKI I HA JO JAKO OBSEŽEN POKRIT PUOSTOIi \a KK0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R V Z K EDA.
V
I
cd] hi je i 7 ISev "Vtika dLe 12. u aita.
odplnje iz Kew Ytika d te 26. n area.
T7LT0NIA. SLA.V0NII in PAV NOMA so parniki Pn da vijaka. Ti parniki so naprav<j^ni po nHjnnvf išem kroj 1 in !• ' il;l;ulni »a tretj i razred. JEL)1LA so do^ra in potaikoui triki it ts d 11 pri wizi ]»ostrež na.
Wn-e listke prodaj-jjo pooblaščeni :i cerfcje in
Co, Ui,
_BOSTON :	AT»irSiIV [>»K 1 :	t h IC / ( C :
State St. Guaranty F v i'c r y. C T I uil ( iril. 21-24 STATE* ST., >t\V YORK.
Gompagnle Generale Iraosatlaotipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA GRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,0<X> konjskih moči*
"La Savoie" „ ,, ,, .................12,UOO	„	25,000	„ „
"La Lorraine" „ ,, ,, .................12,000 „	25,000	„	„
"La Touraine" „ „ „ .................10,000	,,	12,000	,,
"L'Aquitaine" „ „ ...................10,0»K) „	12,000
"La Bretagne".............................. 8,000	„ 9,tKX)
"La Champagne" ........................... *,000	„ 9,00*)	„ „
"La Gascogne" .............................. 8,000	,, 9,000	,,	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odplniejo od sedpj naprej vedno ob četrtkih rb 10. nri dopolndne iz pristanišča št North River, ob Morton St , N. T.
•LA SAVOIE	14. marca 1907. La Bretagne	6. apr. 1907.
•LA TOURAINE 21 marca 1907. *LA SAVOIE	11. apr. 1907.
La Gascogne	23. marca 1007. *LA T O URA T NE 18. apr. 1907.
•LA PROVENCE 28. maroa, 1907. La Gascogne	20. apr. 1907.
•LA LORRAINE 4. apr. 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M«	Kozminski, g^nemlni agent ra zapad. •
71 Deaborn St., Chicago, lit,