[SH] GLAS NARODA t ČHEH LZain—^^^ I____Iist;8lovaigkihj3eUvcevyAmeriki. j 75,ooo j TELETOM: CHebe« 3-387« Entered m Second 01»» Matter September 21, 1903, at tha Fort "pttSit at New York, H. Y.vunder Act of Oongre- of Btorch 3, 1870 JMJFON: CHeW S-^WTS NO. 274, — STEV. 274. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 22, 1934. — ČETRTEK, 22. NOVEMBRA 1934_VOLUME XLII. — LETNIK XLIL VLADNE AGENTURE SO Z VSO VNEMO NA DELU NOVI KONGRES BO ZA NADALJNJE LETO PODALJŠAL ŽIVLJENJE RECONSTRUCTION FINANCE CORP. Nezaposleni bxlo delali za zvezni relief. — Vzgled je da'a država Georgia. — Farley pravi, da morajo demokrat je uživali zaupanje naroda. — Vlada ima za posojila še dve milijardi dolarjev. Načelnik NRA je proti preostremu postavnemu i vmešavanju. WASHINGTON, D. C., 21. novembra. — Delovanje Reconstruction Finance Corporation* čije svrha je, utrditi slaba mesta v kreditu naroda, najbrž ne bo za vselej ukinjeno dne 31. decembra. — Kongres, ki se bo setsal v začetku januarja, bo brez dvoma podaljšal življenje te velevažne vladne agenture za leto dni. Predsednik je poveril to zadevo posebni komisiji, ki je po temeljitem preudarku prišla do zaključka, da bi bilo prezgodaj ustaviti delovanje R. F. C. Korporacija ima še vedno na razpolago nad dva tisoč milijonov dolarjev, dasi je dosedaj posodila že nad osem tisoč milijonov dolarjev. Predsednik Roosevelt je rekel pred kratkim na konvenciji bankirjev, da bo vlada opustila vlogo j izposojevalca denarja, kakorhitro bodo začele ban-1 ke v polni meri posojati. S *em je hotel podžgati in navdušati bankirje, ki' pa niso sledili njegovemu pozivu. Cc se hoče ta ali ona banka utrditi zamore prodati svoje prednostne akcije R. F. C. Na ta način se je že mnogo finančnih institutov obvarovalo | pred propadom. ! WASHINGTON, D. C, 21. ix>v. — Danes je govoril po radio načelnik NRA, Donald R. Rich-berg. Rekel je, da delovanje NRA v veliki meri o-virajo razna postavna vmešavanja in pa dejstvo, da nekateri preveč zahtevajo od nje. — NRA je v tem kratkem času dosegla vse, kar je mogla. Pravilniki morajo postati bolj prožni in se morajo prilagodili razmeram. Dobro leto trdega dela je za nami, in vsakega razsodnega človeka morajo naši uspehi presenetiti. Cesar nam ni bilo mogoče v. enem letu doseči, bomo prav gotovo dosegli v pri-1 hodnjem letu in pozneje, kajti NRA bo brez dvo-! ma postala trajna ameriška naprava. CHARLOTTE. N. C., 21. novembr. — Ob o-tvoritvi novega poštnega poslopja je govoril generalni poštni mojster Farley ter rekel, da bodo de-mokratje tako dolgo vodili narodno politiko, dokler bodo uživali pri narodu potrebno zaupanje. Istočasno je pozval Farley demokrate, naj tega zaupanja ne razočarajo, ker bi bila v nasprotnem slučaju vlada takoj poverjena v druge roke. WASHINGTON, D. C , 21. novembra. — Vi zadevi reliefa se poraja nov sistem, po katerem bo preskrbela vlada registriranim rjezaposlenim slu- i žbo ter bo denarno podpirala le tiste države in o-| kraje, ki sami nimajo dovolj sredstev na razpolago. Vbodoče bo veljalo načelo: — Nezaposlenih se1 ne sme več podpirati z denarjem, kajti to je prepo-' niževalno zanje. Treba jim je dati delo oziroma! prilike za zaslužek. Država Georgia je v tem pogledu stopila na prvo mesto ter bo služila vsem drugim za vzgled. Miss Gay B. Sheperson, načelnica reliefa v tej državi, je objavila, da bodo morali izza I. januarja 1 935 delati vsi delazmožni nezaposleni, ki sedaj dobivajo denarno podporo. Vsega skupaj bo zaposlenih pri raznih javnih in zasilnih delih petinosem-deset tisoč oseb. O tem problemu bo razpravljal jutri v Bostonu tudi Harry L. Hopkins, administrator zveznega reliefa. Moley za pomiloscenje Toma Mooneya OTVORITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA Kralj Jurij se v svojem govoru zavzema za Ligo narodov in razorožitev. — Parlament bo največ razpravljal o indijskem vprašanju. London, Anglija, 21. nov. — \ slod irost«' uH-irl«- in hudega mraza vožnja kralja Jurija k (»tvorilvi parlamenta ni bila tako slikovita, kot navadno. Kralj««v prestol ni govor je smatrati kot uvod za delo, ki ya ima izvršiti sedanji parlament, zlasti, kar se ti«V Indije. Nekaj minut po otvoritvi parlamenta sta obe zbornici pričeli razpravljati o tradiei-jonalnem odgovoru na kraljev govor. (iotovo pa bo vzelo nekaj dni, preduo bo pričel parlament razpravljati o postavnih predložili. Kralj se jr toplo zavzemal za svetovni mir ter j«' izjavil zbranim članom obeh zbornic, da bo Anglija tndi v bodoče smatrala za svojo poglavitno nalogo, da podpira Ligo narodov. V istem smislu se je tudi izrazil ministrski preds«*dnik Kamsey Mat-Donald. MacDonald je z ozimni na napade voditelja lahoritov (i. l^indsburvja posebno zagovarjal Ligo narodov in razoroži tveno konferenco. Hekel je, da razorožit ven i položaj sicer ne daje mnogo upanja, da pa pri vsem tem ni hrczu|)cn. Ministrski predsednik pa je priznal, da je evropski položaj precej nevozen. Navzlic temu pa bo šla Anglija v začetku prihodnjega leta v Ženevo s trdno odločitvijo, tla sklene mednarodni sporazum, ki bo tako postavil trdno podlago za stalni mir. ) Macl^onabl je rekel, da so j«* Anglija ž»» razorožila; če pa bo treba angleško armado zopet ojačiti. se bo to zgodilo samo na zahtevo narodne obrambe. ! NAMERAVAN ATENTAT i NA BENEŠA I Pariz, Francija, 21. nov. — Y Niči je bil prijet krojač Ladislav Kiss, ki je osumljen, da | je nameraval usmrtiti čelio-j slovaškega zunanjega ministra I dr. Beneša. i ZASTRUPLJENJE Z MESOM j Toledo, Ohio, "21. novembra. Razdeljevanje mesa v konser-,vali med potrebne ljudi je bilo j ustavljeno ]>o celi državi Ohio, j i ko je vsled uživanja mesa * v | okolici Toledo zbolelo 20 ljudi. t ___ , ... Naročite se na OLAS NARODA največji slovenski dr^ngfk * Združenih državah. OBTOŽENČEVE VLOGE ZADRŽANE Zagovornikom ni dovoljeno rabiti njegovih prihrankov za obrambo. — Hoče prodati svoj! «• i* • • življenjepis. Flemington, N. J., nov. Bruno Hiclmrd ilauptmnmi.. katerega mučijo skriti, kako hi plačal svoje zagovornike, razmišlja, kako hi mogel prodati svoj življenjepis, katerega še ni napisal. Za to se je Hauptmann odločil, ko je zvezni davčni urad dognal, da mora na (Ktdlagi vlog v raznih bankah plačati dohod- ninskega davka. Za prodajo življenjepisa posredujeta njegova žena in njen zastopnik Harry Whitney. Vse llauptmanuove davčne zadeve ima v rokah uradnik zveznega zakladniškt>li,000 brezposelnih Francozov zopet dobi delo. Dosedanje določbe glede carine bodo najkasneje v osmih mesecih odpravljene in nadomeščene z večjo carino. Med Združenimi dr/avami! in Francijo sedaj ni nikake tr-l gov.ske pogodb«', vemlar upal sedanja franeoska vlada, da se ( bodo v Washingtonu kmalu i zopet pričehi tozadevna p«»ga-1 jjoija. . ! ------- i MEHIKI PRETI REVOLUCIJA Iz različnik znakov j e mogoče sklepati n a vstajo proti sedanji vladi. — Slične so bile razmere leta 1910. Mexico City, Mehika, 21. novembra — Z ozirom na dogodke, ki so se v torek zvečer do-g«>dili med l^aredo in Monterey, je mogoče sklepati, tla bo prišlo do slične vstaje, kakor-šno je leta 1910 pričel general Antonio Villarreal. | Nedaleč od doma generala Villarreala Lompazos s«> upor-! niki prerezali brzojavne in te-lefonske žice, M«'«l Monterey in Laredo, Tex. Da je bila ta zveza nekaj časa pretrgana, se potrjuje tudi iz Washingtona. Tudi železniška proga je bila na več krajih poškodovana. Kot pravijo nekatera poročila, so se zvezne čete že odpravile na zasledovanje teli vstaških tolp. Kaj pa tiči za vsem tem, sedaj še ni mogoče z gotovostjo dognati. Zagonetno pa je vseeno, zakaj je največji konservativec med mehiškimi častniki general Juan Andren-Al-niazau nenadoma izginil iz gamizije Monterey. Ne glede na to pa je obhajan je obletnice izgona diktatorja Porfirija Diaza mirno I poteklo. ! PROFESOR JE OBJAVIL PISMO NA GOVERNERJA MERRIAMA Profesor Raymond Moley, svetovalec predsednika Roosevelta in načelnik predsednikovega "možganskega trusta", je v svojem odprtem pismu, ki ga je objavil kot editorial v listu "To-day'\ priporočal poiriiloščenje za Thomasa Mooneya, ki se nahaja v ječi že 1 7 let. Profesor Moley povdar-ja, da bi moral governer Merriam Mooneya prej pomilostiti kot pa poseže vmes zvezno vrhovno so- 1 • v v disce. NEMŠKA LETALA VZNEMIRJAJO _ FRANCOZE Francoski minister z a zrakoplovstvo pravi, da imajo Nemci boljša in bolj moderna letala kakor Francozi. Pariz, Francija, 21. novembra. — Virtor Demain, minister ZU zrakoplovho, j«* povedal danes t'ram-osk«-mu narodu. da sa luMoška letala boljša in modernejša nt>y;o franeoska I ter prosil, naj se dovoli za francosko zrakoplovstvo dvesto petdeset milijonov dolarjev. Kdinole na ta način bo mogla Francija tekmovati z Nemčijo. — Odkar je prišel k moči Herman (ioering (Hitlerjev minister za zrakoplovho) —jt. rekel Demain — je Nemčija dobila izborilo zračno hrodov-je, kar tudi sama javno prizna-vo. To hrodovje predstavlja največjo nevarnost, ker sestoji iz modernih zn-dedovnlnih in bombnih letal. — Nemčija ima nad tisoč letal, torej dosti manj nego Francija — toda njena letala v zgradbi in naglici francoska letala visoko prekašajo. — Nemčija laliko spravi poti orožje pet milijonov petstoti-soe vojakov. Tega se moramo neprestano zavedati in imeti pred očmi. DAWES0VA BANKA ZAPRTA Chicago, 111., 21. novembra. Central Republic Trust Company, ki je bila last bivšega! podpredsednika Združenih dr-j žav Dawes a je bila na odredbo državnega bančnega nadzornika Edwarda J. Barretta zaprta, da pregledajo njeno poslovanje. Reconstruction Finance Cor^ pora t ion je 23. junija 10.12 dovolila banki posojilo v znesku' $90,000,000. Banka je v obro-: kih vračala denar in sedaj zna-j sa njen dolg še $57,107,000. Ker Reconstruction Finance1 Corporation ni mogla izterjati zadnjega obroka v znesku 1-t milijonov dolarjev, je bila ban- J 'ta zaprta. 1 Moley pravi, da sta že dve komisiji dognali, da je v procesu proti Moonevu igrala veliko vlogo korupcija in da je bila obsodba krivična. 44Taka sodba ne sine ležati na nobeni državi", pravi profesor. "California se more le na ta način očistiti očitka, da se governer Merriam poslu ž i pravice poiniloseenja*'. Profesor Molev pravi, da mu ji* nek odvetnik nekoč priznal, da sodišče proti Moonevu ni bilo pravično, da je pa MooneV ' nevarnost za mir v Califomiji in da je zato boljše, da ostane Moonev za omrežjem. Zato je mnogo važnejše držati postavo čisto, kot pa nevarnega človeka držati v ječi. j Zvezno vrhovno sodišč«1 se je že odločilo, da poseže v Moo-lievevo zadevo in razni politiki bodo governer ju Merriamu svetovali, da ne vtika svojih prstov v to zadevo. Toda governor ima pravico za pomilo-ščenje in naj se te pravice posluži, preduo nastopi vrhovno sodišče. Moley pravi, da je javnost žo sita tega prerekanja zaradi Mooneya. liadikalci so se že okoriščali s tem "kapitalističnim pravosodjem * \ Ako bo Moonev izpuščen, ga bodo si-leer vlekli na vsa zborovanja, I toda Mooneveva vrednost kot mučeni k bo kmalu obledela. Javnost se bo obrnila k drugim stvarem, in Moonevev slučaj bo kmalu pozabljen. "Pomilostite ga. da ga bomo mogli pozabiti", konča Moley svoje pismo. ZAHTEVA KAZEN ZA INSULLA Chicago, I1L, 21. novembra. Državni pravdnik Forest A. Harness zahteva v svoji obtož-niei kazen za Samuela Insulla ! in 16 njegovih soobtožencev, ker so krivi zlorabe pošte v S sleparske namene. Harness je rekel, da so javnost ogoljufali za $114,000,000. HULL BO DOBIL j N0BL0Y0 NAGRADO ' Stockholm, Švedska, 21. no- J vembra. — Neko poročilo pravi, da bo mogoče Noblovo mi-'rovno nagrado za leto .1934 prejel ameriški državni tajnik Cordell Hull. Nagrado bo po-! delil švedski parlament 10. de-1 cembra Jz Slovenije. Pet milijonov za bedo v dravski banovini. a S PREDSEDNIKOM . . Trgovska zbornica Združenih držav, ta najbolj vplivna in mogočna zveza ameriških i»odjetiiikov vseh vrst in -lojev, dolgo časa ni bila zadovoljna s politiko predsednika toosevelta. Običajno je stala na strani in motrila njegova priza-!evanja ter včasi tiuli narahlo kritizirala to ali ono njc-jjovo početje. Tako je bilo do zadnjih volitev, pri katerih sta dobila ^ red»?Hn»k in njegova politika takšno zaupnico, kakršne .ii ibil v zgodovini Amerike se nikdar nihče deležeu- lz*l voli-tev je prepričal trgovsko zbornico, v kateri >o zbrani največji ameriški kapitalisti, da Rooseveltovo ime. navzlie nekaterim neusj>ehom pri izvajanju "new deala" in NliA ni v zadnjili osemnajstih meseeili ničesar izgubilo, j Kič pa nasprotno — prikrili lo je na svoji privlačnosti. Ravnatelji trgovsko zbornice priznavajo — dasi neradi. — da Im Roosevelt tudi eveltu polno jwfljKH'0- T*► se je> zgodilo s temeljitim preudarkom in dobro »•« • ni«" !H11 ji vosrt jo. S t rawuu pa seveda ni dala žilica. da ne bi krr-iril po iieriškeiu delavstvu. Delnveem je očital, da nočejo pomagali pri obnoviti meriškega gosprtiarstva, dporo in pomoč. Istočasno pa zalite-;» omejitev proračuna rt-er smotreno zvezno gospodarstvo. To se pravi, da skušajo kapitalisti uničiti program iv nabavo in preskrbo ožre največ niilijaiH, do--ini je notranji tajnik pred par dnevi izjavil, da bo ta pro gram še bolj razširjen. Najbrž ibo ostalo le pri obljubah trgovske zbornice, ajti rodila jih je želja, da bi se kapitalisti pobotali z na-protnikoin, ki ima v rokah veliko, da. rfkoro neomejeno moč. T z Ljubljane poročajo (>. novembra: Bednostni fond j«1 v teli časih siromaščine, brezposelnosti in podpor brez dvoma najbolj popularna ustanova. Vsi razpravljajo o njem, »lelavei in delodajalci, brezposelni in po-Iitki. Dejstvo je, da bednostni sklad, za katerega pobirajo davčne uprav«* prispevke vsej banovini in ki je namenjen za podporo bednim in potrebnim vseh slovenskih sre-zov in občin, v celoti ne dose-za niti socijalnega proračuna samo mestne občine ljubljanske. Ta primerjava nam dovolj nazorno pokaže, v koliko more Ix'dnostni sklad izpolniti vse nade, ki jih stavijo nanj bedni in potrebni vseli naših mest in vasi. V tekočem proračunskem letu so dohodki bedroostnega sklada preračunani na znesek 5,050,000 Din. Od tega so posamezne postavke razdeljene takole: za mezde in živila brezposelni m delavcem, ki naj dobe zasilne zaposlitve pri javnih delili. 2,550,000; za zapo-slitev višje kvalificiranih brezposelnih. t. j. brezposelnih in-teligentov 050,000; za pomoč pri elementarnih nezgodah in ujmah 500,000; za prehrano o-|j„ v neinoglim, brezposelnim in njihovim rodbinam, zlasti za prehrano otrok 900,000; za javile kuhinje in humanitarne institucije 450,000. Ta proračun se je v teku leta še za nekaj sto-tisočev zvišal z zaostank iiz lanskega leta. Številna podjetja, ki so od >vojili delavcev pobrala prispevke za bednostni sklad; namreč lani niso odštela teh znakov davčnim upravam odnosno banovini, pa so se letos odzvala ponovnim terjatvam. Na ta način bo mogoče, da se bodo fK»sam**zne postavke še nekaj zvišale in bo iz sklada izplačanih več podpor, kakor Je bilo prvotno ored videno. sti za obče socijalne akcije naj bolj ekonomičen in izdaten. Domače občine pa bi bile se-/ veil a morale poskrbeti, da delavske družine ne bi prejemale po nekaj kg koruze, s čimer niso vedele kaj početi, temveč bi bile morale poskrbeti za mlete v. Znesek za zaposlitev brezposelnih inteligentov je bil pozneje zvišan na 1 milijon. Iz j teh sredstev so dobili zasilno nameščen je po raznih oddelkih banske uprave in po sre-skili načelstvih številni abitu-rijenti srednjih šol in absolventi fakulttet. Po vsem tem je mogoče pričakovati, da l)o banska uprava saj še s takšnima dvema milijonoma priskočila to zimo na pomoč našim pomožnim akcijam. Podpore iz bednostnega sklada so po možnosti deležne! prav vse upravne edinice prve stopnje, vse avtonomne in vse podeželske občire. Razdeljeva-nje podpor in dajatev se vrši pod strogo kontrolo, tako da jili v resnici ne prejema nihče drug kakor brezposelni. Resnica je, da so tudi vse naše kmečke občine prav težko in neposredno prizadete po gospodarski krizi, l.ahko so reč«*, da ni kraja pri nas, ki ne bi bil posvojili delovnih silah navezan na industrijo ju obrt. Zlasti zastoj v lesni industriji Iruirih strokah, ki so da- BLAZNIKBVE Prati ke za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za L 1935 Cena 50c Peter Zgaga NEIZPOLNJENE ŽELJE. ii Glas Naroda9' 216 West 18th Street New York, N. Y. •Jaz sem eden tistih ljudi, ki sem jim le redkokdaj kakšna želja uresniči. (V sem bil kdaj dobrote de-\ ložen, je prišla nepričakova-J no, ko sem se je najmanj na-dal. Kadarkoli sem si pa kaj v glavo vtepel, češ, to se bo zgodilo, to mora biti, sem bil vselej bridko razočaran. Zato se tudi ne vdajam ver upanju in hrepenenju, vedoč, da bom vedno kratkega poteg-jnil. Se vselej ini je usoda pre-I križala račune, in zato se mi j zdi najbolje in najbolj primerno, da ne upam ver. Vse moje življenj«' je bilo jale dela in kruha najsiromaš-nejšim slojem v agrarnem za-ledju, je ta zasekal težke, brezupne rane. Bednostni sklad v današnjem obsegu pa seveda ni v stanu, da bi vse zlo brezposelnosti spravil s sveta. Be-da, ki grozi, da ho to zimo še obeutno narastla, bo prej ali slej morala od poklieanih instanc izterjati druge, zmagovi-tejše ukrepe. SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOLJ RAZVESELITI KOT CE MU POŠLJETE DENARNO POSflJATEV jj^ RO^IČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO ( INb* $ IJ5 .......... Dia. tM 9 IHii« 3M $12*25 Din« WW1 Din« ▼ ITALUO Za S 9 M .......... Lir 1M $18.25 -----------Lir tm *44M .......... Lir 5M .......... Ur Vm fl76.— .......... tir 2900 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOtJ Ba fepteOlo večjih sneskor kot aeon] navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo le bolje pogoje. uruOu v ntmiftiiH doukjim Se tiipleffli $ L- nnl« MtU..........$5.75 fit-— " ..........tlMB fll— " " .........$1«— - < - ......... tzu- - " ..........$41.25 gfff. » — mi u Prejnaaik dobi t sUren kraja isplaOlo t dolarjih. SLOVENK PUBLISHING COMPXNY "Glas NtrodtH m m im umi NKW IOU, N. I. Z vsomi temi zneski pa l»an-ska uprava razpolaga sevtnla strogo določilih, kakor jih ji- sklenilo proračunsko zasedanje banovinskejra sveta. Za mezde in preliraiio pri javnih delih jo bilo izplačanih vsem s rezom v banovini doslej 1 in Im)1 milijona Din. Prvi obrok je bil nakazan že v začetku julija, drupi pa prejšnji teden. Preostanek, ki bo i>o vsej priliki jiarastel še na nekaj več kakor 11KX>,000, IwmIo razdelili v doslednem času. Z41 |x»d-]K>re pri elementarnih nez^o-dah in ujmah, ki se izplačujejo po potrebi, je bilo doslej nakazanih 214,0 dolgoletnem dolu v raznih institutih in raboratorijih izpopolnil Pasteurjevo metodo cepljenja proti steklini, tako, tla jo ujM>rabijo sedaj tudi že v inozemstvu. Dr. Hempt je nedavno izjavil časnikarjem sledeče: V Jugoslaviji je potrebno vsako leto okrog 10,(XM) zaščitnih cepljenj proti steklini, to se pravi z drugimi besedami, da je vsaj toliko ljudi vsako leto ugrizu jeni h od psov in drugih živali. Mnogo pa je takih primerov, ko se ugriznjen-ci niti ne javijo oblastem in se mnogim ta lahkomiselnost maščuje. Mednicina danes še no zna ločiti stekline, zna pa človeka, ki jo ugriznjen, zavarovati pred njo. Najmanjša ranica zadostuje, da preidejo bacili stekline s psa v človeško kri. O lav ni vzrok, da je danes še toliko pasjih ugrizov, vidi dr. Hempt v tem, da imajo ljudje kljub gospodarski stiski še zmerom več psov, kakor jih neobhodno rabijo. Razen tega toni. I)a I>i poginilo čim več prašičev, so jim cigani ponoči dajali mrhovino in jih tako zastrupili. Svinjsko mast so prodajali po f> do 7 Din in kmalu z njo preplavili vso okolico. Oblasti so več ciganov aretiralo. Dva zločina. Te dni sta bila storjena v o-kolici Bosanske in Hrvatske Ivostajnice dva težka zločina, prvi v vasi Citluku, drugi pa v vasi M 'minski. V ("'it Inku je kme«'ki Fant Kvije Vukliš zabodel svojega hrntrnnca I .juhami Vukliša. Zadel je v pljuča, tako da mu zdravniki 110 bodo mogli rešiti življenja. Sprla sta se zaradi zemljišča. V vasi Miuinski je p;i kokošji t;it ustrelil kmeta Peuliča. Samomor je napovedala. V Zagrebu je služila ."il-iet-na služkinja iz Dolnje Lendave Klizabeta Terek. Te dni j«1 ponoči brez sledu izginila. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da bo skočila v Savo. Prod odhodom je spravila svoje stvari v kovčeg in ga pustila v sobici. Svoji gospodinji j* zapustila eno pismo, drugo j«i svoji sestri Malici K očetov i v Dolnji- Lendavi. Svoji gospodinji piše. da gre v smrt. kei n«' more več živeti. Ohvoščemi je bila policija, ki zdaj Tore-kovo išče. Grozen roparski umor. Na preiskavi premožnega ekonoma Lovrenca I loka blizu j železniške postajo Banatski Dospotovac je bil odkrit to dni grozen roparski umor. Neznani tolovaji so pobili s sekim gosj>odarja 0X-let noga I jo v lonca Heka in njegovo oHletno žo-no Ano. Ilok jo sprejel prod par tedni v službo novega lilapca, ki je po zločinu brez sledu izginil. Orožniki so samu dognali, da se piše Joško e prijavili kot pse-euvaje, za katere je treba plačevati zelo majhen davek. Največkrat se pripeti, da tigri zno pes otroke med o in 15 leti, kar je povsem razumlji-vo, zakaj otroci imajo največ opravka s psi. Pasteur jeva prvotna zamisel jo bila. da bi vse pse s cepljenjem zavaroval pred steklino. Ker pa bi bilo to združeno z velikimi stroški, se je znanost raje odločila za cepljenje ljudi. Vendar bi so ta bolezen povsem iztrebila s .-veta. če bi se domače živali cepilo proti njej. Take poskuse delajo že v raznih kulturnih državah. « Cigani zastrupili prašiče. V Apatinu je imel zdravstveni odsek sejo, na kateri se je govorilo o senzacijonalnem odkritju ciganskih lopovščin v somhorski okolici. Cigani so pazili, kje je ]M>ginil kak prašič, ki so ga ponoči odkopali. Meso in slanino so pojedli, mast pa prodajali trgovcem v Somboru in okoliškim kmc- ALI STE ZAVAROVAN! ZA SLtfČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ TAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. tet Mjliljii lifMlmnslw braUko mumlaico, ki plača je NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima srajc podružnice sfcara ▼ vsaki slovenski naselbini t Ameriki. Paslaje t M. državah amertfke UalJ*. Praneieaje nad lUNJNJI. -ZavstaMTtter nevera draitra ■■d—lii|n 8 adraslih esek. Vpraiajte za pojasnila naftegk lokalnega tajniki ali ptflte na:— GLAVNI URAD J. S. K. J. ELY, MINNESOTA v ..........1 ■" ■ ■■■»■ 1 iin. v i j.. ■ ■ - ■ ■■. -- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh itvarek. V tied nate dolgoletne slctdnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno pretkrbeti, da j« potovanje udobno ta hitro. Zato te eaupno obrnite na nas ta v*a pojasnil*. Mi pretkrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne litte, vizeje ta sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odtašajo do tadnjega trenutka, ket predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje» KK-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila n tnantavljn-ma Vam, da boste poceni in udobno potovaU. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. _______ _:____ __ I "Glas Naroda" J ' Owned sad Published tj WBNI0 PUBLISHING COMPANY iA Corporation), PssaK Seksf. Pii^dal_t__L. Bcnadlk. Tress. Place eC baSaea fl( tke corporation end sddreeeee of sbore officers: W. lUk Bum, Bereofk ef kwteUM, New ¥erk City. N. I. "6LA8 NARODA" _CVeice ef tke Peepto)__ Iesaed Brery Dsy Except Soodaji and Hcdidays 1 Is celo lete velja ea I »m Itn la Z> New York sa celo leto......97.00 ................. $0.00 Zs pol lets ................... $8.50 .fa pol leU -..................$3-00 Za Inozemstvo ma cela leto...... $7.00 Je Otrt leta ................. cesti, vodeči okoli mesta. V pritličju j<* imel oče majhno štacuno. Prodajal je moko in žeblje, in so 11111 rekli "žeb-1 jar". Ko stopim nekega novem-berske<• je pomikala T>roti glavnemu trgu. Sredi gruč«' je v«»dil čudno oblečen človek čudno žival, kakršne š«* niso videle moje oči. Ogromna se mi je zdela, posebno, ker je imela dve veliki ^r-bi na hrbtu. Z eno besedo, bila je stara, sestradana kamela, ki jo je vodil po svetu star komedijant. Odpravil sem se za gručo, ki je z vsakim korakom naraščala, kajti Llrijčani smo že po naturi silno zvedavi ljudje. Tako sem se za veroval v prečudno žival, da sem pozabil na svojo nalogo in dolžnost in sem šel brezkskrbno mimo šole kakor mimo obcestnega konfina. Kaj šola in k;ij učenost, ko je vendar pred menoj stopala kamela, živa kamela z dvema grbama, ki je na koinedijanto-Ivo povelje poklekala in vsta-Ijala ter vršila še vsakovrstne druge kunšti. < M časa do časa j<> je kres-nil s krepelcem |>o prednjih nogah, je pokleknila. Z veščim pogledom jf izbiral komedijant med gledalci ter iz-zbral zdaj tega, zdaj onega in mu dovolil, da jo je zajahal. Taknit se je porodilo v 111c-»11*1 tako strastno in brezmejno J hrepi'iienje, da l>i dal — ee bi 1 imel — vse zaklade sveta, da j bi mi bilo dovoljeno kamelo ! za jahat i. I Pozabil sem 11a dom in 11a sta riše, na brate in sestre na j cerkev in šolo — kamela je postala moj ideal — in sedeti na nji — višek vseh sladkosti. Silil selil se v ospredje in se nastavljal vodniku, na mil*» gledal in sem ga, kadarkoli je prisilil žival na kolena, vdano prosil: — Gaspud, jest, jest! (1ii občudovanja vztrajno stal pred svojim idealom — dvo-' grbo kamelo. I Izgubil sem smisel za čas in telesne potrebe, za dolžnosti iu za soljudi. Prav nič nisem vedel, da se je začelo večeri ti, da se je množica razhajala iu slednjič razšla. Sole ko sem sam capljal za kamelo, sem obrnil nase pozornost njenega gospodarja in sem se mu menda zasmilil. Kameli je velel poklekniti, meni je pa pomignil, naj jo za-jaham. Vse je zadrhtelo v meni. Izpolniti se mi je imela največja želja, kar sem jih kdaj imel. Tedaj me je pa kruta usoda zgrabila za vrat in me potegnila vstran. Pravzaprav ni bila usoda, pač pa 1110.1 oče, ki je pripovedoval sosedu: — Presneti paglavec. Skozi okno sem gledal, čakal in štel: sedeminštirideset krat je šel mimo hiše in šole. Od osmih zjutraj do šestih zvečer. Nič ne rečem, vztrajen fant, le škoda, da svojo vztrajnost tako malopridno izrablja. Takrat so mi bile njegove besede nejasne, pozneje v življenja sent se pa neštetokrat prepričal, »hi se moj oče ni motil. O i; KRATKA DNEVNA ZGODBA Srebrnoporočenca I. l\: ŠTIRJE ČETRTKI V ENEM TEDNU Boatriro ji* kar nonatloma zuzHclu, a naj si ho oli.larjco Š«* s taksno popolnostjo — ni liio^cl pohvalili, o j«' (nMaljil o jo izvršila v njej i i stoija dno. ko ji jo njoiia pri jatoljioa Barbara >|Niroeila. da so kmalu porooi. Kaj laketri so no smo zgoditi. Vx-kakor mora tudi ona ponuditi in 1«; p roj kakor njona prijatejjp-a i ta r bara. Hoatrioi ni o»talo »Iru^a, kakor da izImto ženina. in t:» jo bilo hitro storjoiio. Se ti-ii dan j<» igrala tonnis ravno z Allainun, onim izmed svojih flirt ov. In kor jili jo vso «>unk.i spoštovala, ji j«- bilo vso ono: ta ali kak drujri. Izzvati pri mladom elovekti novo priznanje ljubezni j«* bilo njej malen-kost. In ko so jt» bil Allan žo v«*s zamotal v njeno sladke mrože, mu Beatrice r«*ee: — Vse jr» gotovo, «1 rai^i, ni-kako ovire ni, da ne bi jx>sta!a vaša žena... Samo, to se mora izvršiti zelo hitro. Danes je ponedeljek... V četrtek!... Da... kakšna srečal — — Dobro... Priskrbite -i dovoljenje in pridite ob 11. uri pred hišo pastorja, ki stanuj«* v vaši nlici... Torej v četrtek, drain... Xato so je oddaljila, pustiv-ši Alana čisto prevzetega od sreče. Nato je Šla na čaj v Majestic, kjer je imela svojo mizo. Komaj si je bila vsedla, je opazila Lawreiiea, zopet ene tfa izmee ne norčujte iz mene! — Ne, narobe, — mu odgovori Beatrice, — mislim popolnoma resno, poročiti se lio- čell! prej ko lllou'oee. — < lb pamet iiw opravlja -1'*! — Kateri dan ž«-, na |»ri-nier — Kaj, če bi v četrtek, — iiiii odgovori Beatrice. — |*ri »lite nb enajslih ]»red vrata va šejra prijatelja, pastorja Smith-"oiia. .Mislite na dovoljenje! Potem ko je Beatrice zapustila Lawj-fiicra v sega -rečno izueiiadciic^a, -i je reki « : — Ni ravno preveč jiametno, kar počenjam... Dva —•-ian-ka v četrtek, ob i —-1 i uri. da -<• poročim... Lahkomi-eltio -out se ponudila Lawr»*in-eu, ki m: prav za prav nič bolj no una ja od Allana... A končno, mislim. da me t:i dvojna ponudb i ne more prisiliti, da hi vzela kateregakoli izmeti teh dveh. Sicer bom pa še premislila: iu do Četrtka se še lahko odločim za tei^a ali onega. Ta navidezno modrovanje je Beatrici olajšalo ve>t. Misel na četrtek jo je celo tako prevzela, da si ga je želela čim prej. Zaradi večje izbire je šla celo tako daleč, da se je dogovorila še z dvema svojima častilcema, Edwardom in Andrewom, in to ob isti uri, toda pred hišama dveh različnih duhovnikov. Po njenem mnenju je imela zdaj več upanja, da se odloči, da s«' lahko poroči prej kakor Barbara. Toda Beatrica se je motila. V četrtek je prišla, ne da bi se mogla odločiti: v tem neizogibnem trenutku se je čutil i v skrajni zadregi. Prišla je sicer, ker je bila priniorana, in stopala je naprej, ne meneč se za svojo okolico, zatopljena sama vas«4. — Zares, ona ni ljubila nobenega izmed svojih štirih zaročencev in je bilo nenaravno v njenih letih, da bi se poroči- la brez ljubezni. In izza množice misli jo vstajal spomin na Tobiasa, ki je odšel,« ker jo je preveč ljubil. Zdaj ga je razumela. Oh! zakaj je Tobias odpotoval! — Dober dan Beatrice, •— začuje znan glas. Ona je dvignila glavo. Pred njo je stal Tobias. — Dober dan, Tobias, — je govorila Beatrice. — Torej so vrnili ? — Da, že osem dni je tega. — In mi še niste povedali nikakih novic! Ah, čisto ste m«» pozabili. Toda. drugega itak n*1 zaslužim, kajti bila seru hudobna z vami. Ali ste mi vsaj odpustili! — Zakaj ne, Beatrice... o-ženil sem se... In upam, da vi < svoje strani. .. — .Jaz! — zakriči Beatrice, — ,j:iz m* takoj |>ot'očim !. .. Nato je skočila v prvi \oz, ki -e je |iri]M*ljal mimo. in e jo posrerilo sestaviti obleko, ki ne prepušča vročin" < in mraza. Tudi kisline je ne razjedo. Inženjerka imenuj'' svoj kroj "izolirano obleko" in je sklenila, da bo zaradi reklame naplavila javen poskus. Najprej pojde skozi Rokavski preliv, potem bo planila v gorečo grmado, na koncil pa se bo dala še politi z žvopleno kislino. Cena DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo KNQLISn SLOVENE READEH STANE 8AMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STEFE7 NSW YOBR CITY Pred tridesetimi leti, ko je bilo priseljevanje na višku, je dospela v New York mlada Slovenka iz domžalske okolici". Tukaj je našla preeej svojih tovarišie in rojakinj, ki so bile zaposlene v slanmikarski obiti. Slovenske slamnikariee so bile že takrat — kot so tudi še danes - - ua glasu kot najboljše delavk*'. Zaslužek je bil majhen, toda živelo se je. Mladenka je bila lepa in zastavna te** je vzbujala s svojim nastopom pozornost vsepovsod. Dosti se jih je noteza-lo za njeno naklonjenost, med njimi je bil pa le eden tako srečen, da si je osvtj'1 njcnv> srce. I*a še našega rodu ni bil. Iz (V ike je prišel v New York za kruhom. Mlad, izobražen mož ki je svojo izobrazile v tukajšnjih večernih šohili še izpo polnil. Sčasoma se mu je posrečilo dobiti delo v pifprni. Nekateri sorodniki so Vili proti tej zvezi, dru& se jo o»lo-inavali. Mladenki namreč ni manjkalo soi «lstva: Hakovi, < »včevi. Dolar.,evi — kdo bi jih preštel — so kakor ena sama velika družina. Mlada lieVi-st;« p:, ni poslušala in* n;isv«'t«»v in ne ugovorov. poslu>ala je le gla/. ija srca. In tako sta stopila pred petindvajsetimi. leti pred oltar •erkve sv, Nikolaja na Drugi cesti: mlada slovenska >lam-liikarica J. Dolar in mlad knjigovodja I len v .1. Si-liicr t «'i" -i obl jubila z*"es|*..bo. Svat- ba je bila skromna, m doi:o d. k je bil kmalu pozabljen. Leta so ti-kla. Mrs. Si !iier j.-š«* naprej d<*lala v tovarni t»*r s<* slednjič povzjn'la preil- delavke. Njen smisel za modne novosti, spretnosl V delu ill }M»znavanje potreb motlerite^a sveta. Vse to ji je |ni|n.inoi;lo, »la je postala v veliki tovarni njena beseda lnerodajua. Tudi Henry je napredoval ter slednjič dosegel visoko stopnjo v vodstvu tovarne. Njunega zakona usoda ni blagoslovila z otroci blagoslovila ga je pa s srečo, zadovoljstvom in posvetnimi blagri. V njunem slučaju se ni ob-nesel rek. da običajno ni sreče v zakonu, če ga skleneta človeka dveh različnih narodnostih Zgodilo se je baš nasprotno. Po lotili je pos--il Henry pravi Slovenec. Priučil se je slovenske govorice, v slovenski družbi s«' najbolje počuti. POLJSKA IN ATENTATORJI in tako vnetega občudovalca slovenske ]>esmi kakor je on,« je težko najti daleč naokrog. S tem pa seveda ni rečeno, da; je pozabil češčino in svojo če- ( ško domovino. On je dober j Ceh, dober Slovenec in dober, Američan. I Življenje jima poteka mirno in v najboljšem medsebojnem razumevanju. Najbolj stil vesela in zadovoljna, če moreta komu pomagati. Nihče ne bo nikdar izvedel, koliko sta že darovala raznim slovenskim ustanovam in posameznikom. Vsota ne gre v stotine, pač v tisočake in tisočake. Oba sta še "ila. sveža in mladostna, in nihče bi jima ne prisodil let. ki neizprosno bože mimo nas. V nedeljo bosta Mr. in Mrs. Scliier praznovala svoj veliki dan — |M,tindvajseto obletnico svoje ] v »rok c. K tej proslavi sta iskreno pfvabila vse greatornewyor->kv Slovence. V kro-ru svojih prijateljev — vse greatemew-vor^ke Slovence namreč smatrata za svoje prijatelje — želita praznoval svoj »rebrni jubilej. Sleis'ini. ':i ju pozna, jima prisr'n.» čestita k temu vele-liomeiiilmemn dr.ovu ter jima želi, da bi v s« • -Č-i. zilravjn 111 zadovoljstvi ucvkala zlati ju-1 lile j, kar njun/, zla'^. srca v največji meri zaslužita. Pnjatelj. Najodličnejši jmljski publicist senator Koskovski prinaša uvodnik v listu "Kurier Varšavski" pod naslovom "Za obrambo miru in reda*'. Pisec lira v i: | — Jugoslovanska vlada je sklenila odločno borbo s teroristi v tujih dražavah, ki so organizirali znani atentat na jugoslovanskega kralja. Jugoslavija bo v tej borbi za iztrebljenje zarotnikov in atentatorjev našla podporo vsega sveta. Poljska javnost j«* izvedela ; resnico o vsta^kih taboriščih na Madžarskem tik ob jugoslovanski meji. taboriščih, kjer j je P**rčee poučeval, kako se j ravna z bombami in z i cvol-I ver j i. Prav tako je znano, da ! so hili s Perčecin v tesnili ZVc-!zali uiadžars-':i častniki p(»l . kovnik Petričevič, m:ijor Klar in stiitnik Vah rijan Stefan in Million. Teroristi so st> prav 'tako urili v raznih taboriščih v Italiji, v 1» (■-<•!, Borirotaru. \'iceti. Trstu in Zadru. Tam se 'je urilo okoli l<»n leroristov i pod vodstvom bivših častnikov i .Jesenskega in Lahovskega. i Voditelj tolpe je bil Pavelič. I ki je izdajal list "l -ta^a". i Tudi v Berlinu je obstajala te-iroristična organizacija. V^e 1e j orgiinizacije so dobivale - p=> j sretlovanjem Paveliča velikanske zneske. Ni si moči misliti, da t■ t mogli preko takih organizacij GLAS NARODA"! zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor g« hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo« i molče iti na dnevni red. Tem manj. ker svetovna javnost nima in ne more imeti uhijaliiih namenov. SKRIVNOSTNO UMIRANJE Iz I>arcsalamn v Alriki poročajo, da >o učenke afriške dekliške >oh- na jugu jezera jTaganjika začele umirati na | nepojasnjen način. Doslej je ! umrlo :!.'! deklice. Voditeljica I Šole in \ >e druge učenke so pa i nevarno bolne. Vzrok te bolez-j ni in številnim sinrtim j<* baje • ta, ker so deklice uživale masi ! morskeif;i volka. Zaradi tega j je vlaila prepovedabi uporab- i 1 jat i to ma.-t. \ okraj >o posla- : I i zdravnike in policijske urad- ! uike z aeroplaiiom. ! - —-____ 1 tiročit* sr na "C LAS S A RODA" i .. . na jrer tt slovenski dnevnik t Združenih državah mill III I mill lili — 1i III llllllllllllll III II lili I ——■ 11II ■ —I —— »■■■Mil ■ III II IIIHB ■■■! IB........ II...................I II ....... —.......... ^ Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov- ^^ 1 v noznanih pisateljev. Lahko jih priporoča- I mo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih LJUIUullCl bodo zanimale. knjižnica SLOVENKA vajena vsakega dela želi dobiti službo pri pošteni družini v New Vol ku ali na Long Island. Ponudbe z navedbo plače poti: "Slovenka", co Glas Naroda, 2X6 W. 18. St., New York, N. Y. (3x) PRICETEK VELIKIH DEL NA ZAPADU Francoski lcUilec M. Deliuonfisnl Ivan lUizumn. Umlska tlrauia v -1 Št. 4. Poletne klasje S|tisiil Cvetko alti>riau .......75 Štev. J). Problemi sodobne filozofije Spisal nniv. prof. «lr. Fr. \V«*-Imt. 317 Ktrani. hros. ........."0 Št. 30. Andrej Ternouc Spisal Ivan Allm-lil. IMijefma karikatura in minulosti. struni, broširano .............25 Št. 11. Peterčkove poslednje sanje Spisal Pavel Coiiu. IMiruo povest ........................ .35 St. 14. Denar (l>r. Kari Kn^liš). Narodnogospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris. l':UJ strani. broS... JJO Št. 15. Edmond in Jules de Goncourt Spisal Itenee Mauperin.......40 ^t. 16. Življenje Spisal Janko Samec. Pesmi, 111! strani, broširano ............ .45 Št. 17. Verne duše v vicah Spisal Prosper Merimee. Povest 8(1 struni .....................30 Št. 19. Potopljeni zvon Spisal ilerliart Ilauptman. Drama. bajka v i»etih dejanjih. 124 strani, broširano .........50 Št. 20. Gompači in Ko-murasaki Spisal Jul. Zeyer. Japonski ro-niau. Prestavljeno iz eeSčiue. 154 strani, broširano .........45 [Št. 21. Dvanajst kratko-časnih zgodbic, II. Spiral Frbloliu Žolna. T."J strani, broširano.....................25 Šr. 22. Kreutzerjeva sonata Spisal Lrv Tolslr-j............00 Št. 2:i. Antigone (Sopbkl.^p. Žalna ijjru- Pisli-veuil C. <;. Črne maske Spisal i j. Andrejev. Poslovenil Josip Vidmar. S2 str., broš..... ,35 Št. 27. Brezposelnost in problemi — i Fran Erjavpi*). SO str., hros. .35 Št. 2f>. Tarzan sin opic Spisal Edgar It. Burroughs... 1.20 Št. 31. Roka roke Spisal L I.ipovec .............25 Št. 32. Živeti Spisal L. LijKive«*.............25 štev. 4H. Tarzanov sin i Spi-:i 1 I! It. I'urmutflis. Trdo I ri*Zflti(i ...................... 1.20 Št. .")(). Slika De Graye , Spisal «»><:ir Wilde ........ 1.20 | št. 51. Slov. balade in ! romance * Spisal C. . Namišljeni bolnik Spisal Molirre ...............50 51. ;><». To in onkraj Sotle Spisal Kridoliu Žolna ........ ^0 Št. ">8. Glad (Ilaiusiimt ...................90 št. ;"}{>. Zapiski iz mrtvega doma (Itostojevski I. DEL 1.— Št (»0. Zapiski iz mrtvega doma (Dostojevski». II. DEL ____1,— Št. 61. Bratje in sestre (C. Colar)....................75 Št. 62. Idijot Spisal ruski pisatelj Dostojevski. L DEI..................... 90 Št. (>>. Idijot II. DEL...................... .90 Št. 64. Idijot III. DEL ................... .90 Št. 65. Idijot IV. DEL .................... .90 Vsi 4 deli......3.25 Št. (>6. Kamela, skozi u-ho šivanke (Frant linger). Veseloigra .. .45 Št. 35. Vojna z Jugurto (Jaj Salustij Krisp. Poslovenil Ant. Dokler. 12! strani, ^>ro5. .50 Št. 3G. Listki Spisal Ksaver Mt ško. 144 str. .05 Št. 37. Domače živali Spisal Danimir Feigel.........30 Št. 38. Tarzan in svet Edga r It. Burroughs........ 1.— Štev. 39. La Bohemč Spisal Henry Slurger.........JO Št. 40. Misterij duše (I»r. F. ISoestl) ............ 1.— Štev. 48. Tarzanove živali Spisal Edgar K. Burroughs .. .90 Naročile pri: KNJIGARNA "G. N." 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y J GORA LEZE... -s- ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. - / Brez klobuka in jopiča ter bosonog steče .Matej, medtem ko oče zakliče za njim: — Xe pozabi: zelo močne matice! Oe mati ni dobra, tudi vijak 11 ie nt* velja! — S tem opominom jmI ure. Matej ni rabil niti deset minut. Seveda, ko je iz zadnjega gozda stopil na travnik, je bil tako zasop-Jjeii, da je moral nekaj trenutkov jH>čivati. Njemu ravno na sproti, na drugem bregu )»otoka, j«> stala ponosna Purčeler-jeva domačija, ob kateri je vodila vaška cesta. Matejeve oči s<» ves čas. ko je počival, visele na ponosni hiši. Nato pa si z rokavom obriše znoj in se obrne. Ni šel |><> cesti, četudi je bila najkrajša |»ot do kovačnice. temveč gre okoli vrtnih plo tov ter hodi zii mejami mimo hiš. »Slednjič najde stezo, ki je pri kovačuiri prihajala na cesto. Že hoče stopiti na eesto. I*re--tra»<*i se umakne za korak nazaj in se skrije za napol golim £ rmovjetn. Po eesti je prihajala Pureelarca. govoreč s svojim sinčkom. ki ga je nesla na rokah. Matej se ne gane. Njegove roke se stisnejo v pesti. Tako lesno mu je pri srcu, kot bi mu na prstih ležal teža L- kamen. Sedaj je šla mimo. Naglo stopi Matej na eesto. — Karo! i na! — zakliče s liripavitn glasom, in prebledi, ko Karolina obrne obraz. Od njega je bila oddaljena že kakih petdeset korakov, toda takoj ga spozna. — Matej! Ti! Pozdravljen! — Hoče iti k njemu nazaj. Tedaj j»a zakliče Matej: — Nimam časa! Samo povedati ti hočem, da si naj Pur čeler ogleda svoj gozd tam gori. To sem ti moral povedati! 7. Bogom! Z Bogom, Karolina! — Toda Matej! Matej! Mate i ni več slišal. Karolina začudena zmaje z glavo in ko gleda za njim. ni čutila, da ji je otrok kite potegnil skoro čez glavo. ----7. UGANKA KRAUEVIČEVEGA GROBA V kovačniei so doneli udarci kladiva. Žorž stoji pred nakovalom in jezno gleda ia razbeljeno podkovo. Nato pa vtakne še rdeče železo v škaf vode, da je vzkipela voda. Nato pa spusti podkvo iz kleše na tla, kjer je že bilo na knpu dvanajst drugih podkev za |>odkvijo, samo da je izpolnil čas, dokler ni prišlo kako drugo delo. In dela ni bilo. Samo krojač je prišel, da je zahteval svojih štiriintrideset šilingov in Žorž je moral porabiti vso svojo zgovornost, da ga j«' potolažil. — O. Jiog! Ce je človek priden, se mora potiti! — godrnja, ko krojač vendar enkrat izgine skozi vrata. Nekaj ljudi je prišlo k vratom kovačnice in so neverjetno gledali Zorža pri delu in zoj>et smeje odhajali. Nikdo mu ni prinesel dela. Tudi kmeta, kateremu je Žorž prejšnji dan okoval voz. ni bilo na izpregled. — Guni|>ee! In tako zatrdno lili je obljubil delo. Na nakovalu še leži kos železnega droga in ravno dovolj bi bilo za podkev. In železo zgrabi me klešče. — Pa napravimo Se eno! — Železo potisne v žerjavico. Jezno prične pritiskati meh. Tedaj pa se zasmeje in poseže v hlačni žep. Pazno razvije zamazan kos easnikovega papirja, v katerem je bilo navitih trideset vinarjev, katere mu je Vrona položila na nakovalo. Vedno mesa z zamazanimi prsti grošo in jih z veselimi očmi ogleduje. — Te si bom shranil. Samo počakaj, to! — Skrbno zopet zavije papir. Tedaj i>a stopi v delavnico Matej, zasopljen in brez vsake besede. Žorž ga začuden vpraša: — Ti, Matej? Kaj pa hočeš? — Zelo nujno delo imam! — Delo mi prinašaš? — Žorž se zasmeje, da se mu v njegovem črnem obrazu zablestijo zobje. — Včeraj Vrona in danes ti! Le poglej! Sedaj so pa Sim-merauerjevi za mene najboljši ljudje. — Naglo vzame klešče iz žerjavice ter gre proti Mateju. — Kaj potrebuješ? — Vezi. Vijake z močnimi maticami! — Matej j>ove mero. — Vezi? — Žorž se prestraši. — Ali se ie hiši kaj zgo-dilot — O, ne! — Toda, govori vendar! Kako je tam gori? — Ne slabše, kot more biti. Zaradi očeta, mislim, se bomo prebili skozi zimo. — Kaj pa spomladi? — Tedaj pa bo za očeta slabo. Pa boljše, da pričneš z delom! Se mudi. Po dolgem iskanju med majhno zalogo železa privleče Zorž, kar je potreboval. Matej si ogleda železno palico. — Hvala ti, Žorž! Vidim, da si izbral najboljše železo. Pridno prične Žorž delati in Matej, ki ni mogel postavati, mi* pomaga. In ko režeta vijuge v železo in oba vlečeta dolge ročaje, skuša Žorž obrniti razgovor na Vrono. Toda Matej ki je bil sicer zelo redkobeseden, je znal govoriti o vseh drugih stvareh. Slednjič Žorž ozlovoljen preneha izprasevati te r si svojo puhteco jezo prežene z delom. -v i (Dalje prihodnjič. J I V dnevih, ki veljajo obisku dragih grobov, se spomnimo tudi že 150 let v skrivnost zavitega ostanka starega pariškega pokopališča, kamor danes in jutri noliče ne bo prinesel cvetja. Ob notranjem zidu |K>zabljcnc cerkvice sv. Margarete sredi revne ulice Nt. Bernarda v predmestju St. Antoin, stoji pritlikav kame-nit križ. Na njem se čita napol zabrisan napis. L... XVII 178o—17!»."). Pod tem križem počiva deček, ki je umrl dne 20. Preroala III leta Kepubli-ko, t. j. M. junija 17!'.") v velikem stolpu ječe Temple. Zapisan je bil v mrtvaško knjigo kot **Ijouis-<'harle?* i.*ap«*t, lo l«-t in '2 mes<*ea star, rojen v W--saillu. z bivališčem v Parizu, umrl v jeei Temple, sin Ludvika Capeta. zadnjega franco skega kralja in Marije Antoinette avstrijske"*. Nihče ue ve, ali je mali dauphin (kraljevič), ki ga imenuje zgodovina kralja Ludvika XYIl-ga, res umrl v ječi, ali pa je 1 »i 1 pokopan pod tem imenom kak drug deček, ker so to zahtevali namein t-i-kratne franeoske oblasti. — "Iganka Tempi a"* ostane slejkoprej brez odgovora kljub temu, tla so se trudili z njo številni zgodovinarji. Brez dvomu je samo to, da je ž«b*l neki deček, naj je že bil kraljevskega ali samo preprostega rodu. kot težek zločince «|ri-ijc mesece v samotnem zaporn ter notri poleti leta 179."» tudi končal svoje mučeuiško, kratko Življenje. Oblasti m» od kraja skrbno prikrivale njegovo ne nndno smrt. Toda govoriea j«* kmalu razglasila skrivnost. K«» so od|H»ljali ob somraku, dne 10. junija iz ječe malo krsto -črnim pokrovom, je napolnila množica vso ulico in zasledovala sprevod do samega pokopa lišča. Pred kr>to je korakalo osem vojakov z narednikom na čelu. za njimi je šel uslužbenec pogrebnega zavoda. Štirje grobarji so nesli krst o. Spremlja-lo jo je enajst komisarje-Varnostnega odbora. Sprevod je zopet zaključilo osem vojakov s podčastnikom. Razen te-ga sta korakala za vsak slučaj zadaj še dva oddelka vojaštva po 20—St mož. 7Ai\\ od nekdanjega razsež-nega poslopja Tem plea z njegovim ozidjem, utrdbami, prit SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. Predsednik; FRANK HOTKO 507 E. 73rd St.. New York City Podpredsednik: MICHAEL. UREK, 82 Weii-field Street. Brooklyn, N. f Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK., 580 Liberty Avenue. Williston Park. L.. I Blagajnik: AXTON* KOSIRNIK. 101-21 — S5 ltd.. Richmond Hill. L.. I. Zapisnikar: RADO VAVPi/riOH. 22-15 — 28th St.. Astoria, L. 1»! Nadzorni odbor: ANTON CVKTKOVICH. !»t>3 Seneca Ave Brooklyn, N. T FRANK MIŠKINO. 1«'55 (Jrt-enf- Avenue, Ilrooklyri. N. Y. je;;xe.i coukl. 67 S«-lu>!t-s< St r«-.-t_ Brooklyn. N. T Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico aU pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00. Društvo zboruje vsako četrto soboto V svojih društvenih prostorih v American Slovenian Auditorium. 253 Irving Ave., Brooklyn. N Y. klinaiui in vrtvovi ni ostalo ničesar. To«la uliee so še ohranil«' svoja imena, in še zdaj lahko zii s ledu jemo dol^o poi male krsto do eerkve sv. Mar-fiarete. Poročila policijski'! zaupnikov govorijo o množici, ki j«- irb*d;il;i >pr«'Vo«l. Posamezniki. posebno žensk«*, so urlasno pomilovali 44niale«ra t'apeta" in 44tanoval s svojo družino v mali hišici blizu pokopališča. Pokopal je mah'ira jetnika v skupnemu trobil, navadnem rovu oli pokopališkem /.'uiti na tili« i St. Heriuird. To s<» j«- zgodilo ob mivzo^nosti otilasti. A ]m»-no<"i, na satiioin, j«' grobar pripravil nov «^rob ob sanu>in «*er kven«*iu zidu in tja pivne-t-l niabt krsto, ki jo je radi v«vje varnosti i>«>prej vtaknil v staro svinčeno, v«'čjo krsto. Xa tej j«' tudi vrezal z ži-bljem črki- 4L... XYir\ (irobar, ki je bil |m> prepričanju monarhist, si je s telil veliko Upal. To skrivnost je izdala Š«*|i* ve"* let njeurova v«lova, ko so po restavraciji kraljevstva ]»rieeli i-kati grobove žrtev terorja. Sie«»r pa je poizveilovanje po ostankih svojima nečaka kma- BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovicli-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wolilmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in ee je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite še takoj za navodila na: SLOVEWIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. hi ustavil Ludvik XVIII. — Ljudstvo je bilo na tihem še pr«'pri«*aiiot da j«' pravi dauphin sre<'*iio pobegnil v inozemstvo. Kazlični pustolovci so nastopali poti nj«'g«».'ini imenom. Kosti na pokapliščn s. Marira-r«'te pokopanega dečka bi lahko šanio podpirale domnevo, h: j«* pravi 1'raneoski kralj nekje živ in Se bo še povrnil v domovino. Sovražniki Ludviki« XYIU-ga bi dobili povod trditi, da s«' sklicuje vladar na o-stanke "podtaknjenega laži dauphinn'% ker >«• ne posuti varnega na prestolu. Zato je zve«b'la široka javnost resnico o pogrebu Šeb* leta 1S4(>, ko ji* izkoristil župnik llomet zidanje novih pritiklin ob istem ii. Lobanja ji* bila razpolovičena. ker so raztelesili ostanke pred fi«»«;rebom na zaht«»vo oblasti. Kosti so izvirale od slabotne rahitične osebe. Xa lobanji so se ohranili ostanki rd«*čkastih las. Zdravniki ?-o sklenili, d.i so to najbrž ostanki v Templu umrlei^i dečka. Sicer ]»a so nastali dvomi njegovi starosti, ki so ši» narasli pri ]iouovnem predle« I u ko-ti leta 1 S«»-J. Takrat se izvedeiH'i lliso lllo^ii zediniti ^le«le staro-ti pokop-i ne«;a in so naposled izjavili, da kaže okostnjak na mhuleniča otl 14 in celo «lo 1*1 let. Ka ta način je spor o dupbi-novi usodi samo obnovil zadnji pogreb ostankov malega jetnika. T ml i na križu niso zapisali popolnega imena pokopanega, temveč samo ponovili onih par črk, ki jih je nekoč naskrivaj začrtal grobar na svincu. — Ivanka je ostala brez končno-veljavnega odgovora. Obuja samo razburljive sp«uninc na tiramo otroka, ki je postal nedolžna žrtev političnih strasti. < loveška vest se ne umre sprijazniti z neusmiljenostjo, ki mu jo je naklonila revolucija. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« WEST Uth STREET NEW XOSK, N. I. PI&TE nam za cene voznih lietov, rezervacijo KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ* San SHIPPING NEWS 23. novembra: Alajfsiu- v Cherbourg Come Ji Suroin v 1en»a 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: St. I,«oui3, M. A. v Hamburg JO. novembra* Olympic v C Evropa v 15 rem on 1. decembra: Lafayette v ITaYi« Kcx v Genoa 4. decembra: Manhattan v Havre 7. decembra: _ . Saturnia v Trst fe Hamburg v Hamburg j UereiiKaria v Clierluiurg 8. decembra: Cliamplain v Havre 11. decembra: 'Jen. Von atnib^n v Hamhr trn 12. decembra: New York v Hamburg 14. tfecembra: M:i jfstic v Cherliourj Washington v Havre C^m«-
  • noit 15. deecmbra: Paris v Havre ' lir^mi-n v ISremcn 19. decembra: A 'bert H;J!in v Hamburg 21. decembra: Olympic v Cherbourg J 26. decembra: (»•-iit.H«'hland v Hamburg ■ 29 decembra: l_ II.- m /In J Hf/aslu rije KKX. . 1. lice.' ( 'out,, tli SA V< >1 A . . H. «lee_ Vi lahko n/.ivatf tlonrolc M»V1I1 NIZKIH IZI.KTNIŠKIII n:x. .1.1 <>st:iii«*t<* v Kvr<>|>i 1."» • Ini. Za tja in ii:i£ij >aiin> 1 k«>t >ji ••I'tni one vo/nje ilo i vro|»kih i»ri»f «arlti»», kjer je te ilni smrt storila konec njenemu čiiilnemu trpljenju. Poziv! Iida jan je lista je ▼ mit i velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer take prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sačo naj pt oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. H. 9t |(>lxluUcija je ilo«£jiala tako • črnine stvari, tla so morali za-ilevo javiti državnemu pravdni št vu. Ugotovili so namreč, «la je mlada žena podlegla neznanemu strupu. Na njenih rokah so odkrili majhne rane, v njih pa neznatne drobce lesa, ki so se izkazali kot delci trnov. Pri poroki je imela v rokah šopek belih vrtnic. Ta je bil še na domu njenih staršev in ko so i*a preiskali, so odkrili, da ni bil tisti, ki so «*a bili starši naročili. Xcilvonino .u:a je nekdo zamenjal tik pred odhodom v cerkev. Pred dvema letoma se je za pokojnieo trudil laborant v nekem kemičnem zavodu, ki so ua pa njeni starši zavrnili. Policija je osumila te.u:a človeka, da je nevesti podtaknil šopek, ki ^a je bil prepariral z neznanim strupom. Ta sum je tem bolj upravičen, ker je laborant izginil. Policija ga išče na vso moč in upa, da ga bo prijela ter pojasnila zadevo, ki je v varšavski družbi zbudila o-gromno pozornost. 'Glas Naroda' Advertise in 7EMLJEV1D1 STENSKI ZEMLJEVIDI Na mo'noni papirju s platnenimi pr-'gibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI- Dravska Banovina.............'JO ljubljanske in mariborske oblasti .....................::u Pohorje. Kozjak...............'tO CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................13 NOVA EVROPA .................(JO ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............'25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40 Narotilom Je priložiti denar, bodisi t gotovini. Money Order ali postne znamke po 1 ali S centa. Ce ►ošljete gotovino, rekomandi- I rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. llllllll!li™iiilllllllllllll^Jl^jJ]|l||l!l||UL^M