PRIMORSKI DNEVNIK ^"ina m fiSVSSr - Cena 35 lir Leto XVm. • Št. 195 (5279) TRST, torek 4. septembra 1962 KATASTROFALEN POTRES V BLIŽINI IRANSKE PRESTOLNICE Itt ■■■ ■ J *: ' Nad 20.000 mrtvih in ranjenih ter mnogo vasi porušenih Prvi izredno močan sunek je trajal 60 sekund ■ Na prizadetem področju, ki zajema 34.000 kvadratnih kilometrov, ni ostal niti kamen na kamnu - Vsa vojska mobilizirana za pomoč ....m. Pretresljiv pogled na razdejanje, ki ga je prizadejal potres TEHERiAN, 3. — Kakor je bilo že včeraj na kratko javljeno, je bil v soboto zvečer v Iranu izredno močan potres. Toda šele včeraj se je zvedelo, da je imel katastrofalne posledice. Prvi močan sunek je trajal 60 sekund in sledili so mu drugi šibkejši in krajši sunki. Kakor so' javili nocoj v uradnih krogih, znaša število mrtvih in ranjenih nad 20.000. Potres je porušil veliko število vasi. Epicenter potresa je bil med Gazvinom in Hamadanom, o-krog 160 km vzhodno od Teherana. Prvi sunek je imel moč 9—12 stopinj Mercallijeve lestvice in je nastal v soboto zvečer ob 20.20 po srednjeevropskem času na področju, ki zajema skupno 34.000 kvadratnih kilometrov. Nenadoma so bile prekinjene vse zveze s tem področjem, toda vojska je nemudoma poslala na področje padalce, opremljene z radiotele-grafskimi postajami, ki so takoj navezali stik s prestolnico. V prestolnici so takoj odredili najnujnejšo pomoč. Mobilizirali so vojsko ter izpraznili vsa skladišča. Cele kolone vojaških kamionov so začele voziti na prizadeto področje živila, šotore in o-premo za bolnišnice. Z vseh strani so prihajale vojaške karavane na določeno področje, od koder so vodili vso pomožno akcijo. Predsednik vlade je vso noč prebil v svojem uradu in osebno vodil akcijo za pomoč. Sah je po telefonu pozval predsednika vlade in mu je ukazal: .(Ravnajte kakor v primeru vojne: niti en šotor ne sme ostati v skladiščih, niti en vojak ne sme ostati neaktiven.« Danes zjutraj je predsednik vlade s številnim spremstvom odpotoval na prizadeto področje in skupno s številnimi strokovnjaki prepotoval vse razdejano področje. Ko se je vrnil v Teheran, je odredil, naj odide na področje še drugih tisoč vojakov, da sodelujejo pri reševalni akciji. Razen tega je vojska dobila ukaz, naj pospeši spuščanje živil, zdravil, ................................MII............IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII.......I.....Illlllllllllllll.........Illlllllll..............................................................................IIIIIHIIllllllllllllllllll.il........Milil »eji Belovi vojaki napredujejo proti Alžiru hdstvo je preprečilo spopade pri Bogariju y°jaki četrte vilaje so se umaknili iz alžirske kazbe - Ben Bela je rjavil, da bodo njegovi vojaki zasedli prestolnico «za vsako ceno» Streljanje francoskih vojakov na prebivalstvo v kazbi /; S? *&šerti ~~ Danes ob 14.20 so čete, ki podpirajo politični A V.6f k ,®. kraj Bogari brez bojev. Ta kraj je velike važno- 7 J sicer ii,','*« n- e.euseaniK alžir- V ‘emu jieda ie iziavil' ?, to francosko po- ’ S° nekateri e vojske »upora- lMi\ES A\ bSil>abes,!,lrtvih in ranjenih f ve*? I Perziji. To Je t v.kl Je ie v nec|e- , WV.i.V eni ®5 Evet- vse se Je J ©h^iiio fa!ni kratki minu. fplfl J rrzvala vse države A&1) ^»^■ Per,iTi)reJ Priskočijo «#2 Vil*1 i iskani3 pa Je vsa ino" ® OU* Zein /e, mrtvih in ra. »H hr,žrUs ttžav"o. ker so 0 niP VtiNročii^ VSsi na nedo-> if» Na stotine IJu- u^jt" a<*1 pomanjkanja 11 V ve5c slrof,,OKromne elemen. , \ l| konfalse zdijo vse o-> U ^ ai omembe vred- 9 "novice iz Al. idi' l!Vu>: *cVferakn?l0ŽaJ najbolje A C'ete ti^nja Ben Belova SSVoeSte’ prve in pete VC proU Alžiru, ki Sl **liM°do"IS, z-a vsako ceno. *: a/ton ls"n SHUŠali to prepre- X Ck ViUsti|i'i|dr ,pred sil° ne « s#1* °diuC|e,e četrte vila- 0 k jo Za3 a!žirske kaz. a#J^k*lli»a,erih*Sntl 1 Ilen Helovi 1 . brfcj '’aPredovanje se bratom®^ voj- P česar sta efA gr2 ofia ‘akPJPro- 7 SU"-!za ^ ^Njn"aj bi.bile inšpek- A/V Prišlo do kom- / X6r le iu krai Bogari brez bojev. Ta kraj je vfuj iJučno središče na poti v Alžir. Nocoj pa so čete V ^terjl ^Praznile alžirsko kazbo, ki jo sedaj nadzorujejo k tonJ?1 Poveljuje Jocef Sadi. Evakuacija se je izvršila v W’vie rai®va brez incidentov. K SrJ se v tem delu — 1 ri \ tin &ali vojaki četrte /j KLphflo Bel?vi vojaki, ne / . ? >t0v o do kakršnih koli rJStii ’J-beidente v tem delčke no* včeraj povzročile ’ ^ do!? , *je, ki so stre-ESsko ače Prebivalstvo. .5?- toda°Velistvo Je to br.le Sa Predsednik / v V*1 'n nai hi Z?M0<,nJaki pa ! /V l?a se Ji -b,le obvezne. Ay> i!^iV'r»i° konfe 1/a 8' septem. A'Ji k' eio*dr 'renca 0()|ožena 7/, \.CsVou ia.Ve odločno na- bili sinoči orožje proti našemu prebivalstvu«. Ben Heda je odločno protestiral proti temu napadu, ki krši evianske sporazume. V Oranu je Ben Bela danes na tiskovni konferenci izjavil, da čete šeste, prve in pete vilaje sedaj korakajo proti Alžiru in da bodo »zasedle mesto za vsako ceno*. »Če nam bodo skušali to pieprečiti, izjavljam, da ne bomo popustili pred silo,« je dodal Ben Bela. Že prej je tudi politični urad objavil uradno sporočilo, v katerem obtožuje Francoze, da so sinoči streljali v kazbi. Poročilo dodaja, da je evakvacija čet četrte vilaje vedno bolj nujna in da je treba Alžir takoj demilitarizi-rati. Izjavil je dalje, da so v alžirski kazbi sedaj čete, ki jim poveljuje Jacef Sadi, in čete tretje vilaje, ki so se sporazumele s Sa-ciijem. Vojaki četrte vilaje so po sporazumu s Sadijem odšle v vojašnice. Glede Zveze alžirskih delavcev je' Ben Bela izjavil, da je ta zavzela stališče, »ki ga ne moremo dopustiti«. »Nekateri že nastopajo kot nasledniki oblasti, toda jim je ne bomo dali.« Na tiskovni konferenci je Ben Bela izjavil, da je zapustil Alžir zaradi sklepa političnega urada. Dodal je, da se bo verjetno vrnil v prestolnico prihodnje dni; to pa je odvisno od razvoja položaja. Zatem je Ben Bela izjavil, da bi hotela četrta vilaja ustanoviti državo v državi. »Ce bi se vse vilaje obnašale na tak način kakor četrta, bi bilo treba ustanoviti alžirsko federacijo, o čemer pa sploh ni govora. Dalje je Ben Bela izjavil, da četrta vilaja nadzoruje vso osrednjo upravo v Alžiru in tudi policijo in radio. Razen tega si prilašča tudi pomoč ki jo mednarodne organizacije pošiljajo v Oran, Constantino in drm?a alžirska mesta. Alžirska vojska šteje sedaj okoli 150.000 mož, «in dežela, kakor je Alžirija, si ne more dovoliti take vojske,« je dodal Ben Bela. Zatem je Ben Bela ugotovil, da se ne predvideva še široka demobilizacija, ker bodo morali vojaki prispevati h graditvi nove Alžirije, s tem da bodo delali pri graditvi raznih tovarn, pri kmetijstvu, pri zidanju hiš za begunce ki se vračajo v domovino itd. Zanikal je, da bi v Alžiriji sploh obstajalo vprašanje enotnosti: gre predvsem za vprašanje avtoritete, ki je bila poverjena političnemu uradu, kateremu se je četrta vilaja uprla. Dalje je Ben Bela izjavil, da na podlagi informacij, ki jih ima, ni prišlo do spopadov med četami četrte vilaje in četami, ki podpirajo politični urad. Včeraj so prihajala iz Bogarija poročila, da je tam prišlo do bojev. Pozneje pa so sporočili, da so vojaki sicer streljali, toda ni bilo spopadov, Več tisoč prebivalcev tega mesta je namreč spopade preprečilo. Ljudstvo se je zbralo v ogromnem številu med enotami obeh vilaj in tako preprečilo prelivanje krvi. Danes so čete političnega urada napredovale za 15 kilometrov dalje 'od Bogarija proti Medei. Med spopadi je baje padlo osem vojakov, okoli 15 pa je b'J°. I:a" njenih. Prefekt v Medei je izjavil, da je v mestu mirno, toda bojijo se izbruha bojev, ker se vojaki četrte vilaje nameravajo braniti. Predstavnik četrte vilaje je izjavil, da so od davi v teku boji v Maseni, 20 kilometrov od Orleansvilla. Baje je padlo več vojakov. KOPENHAGEN, 3. — Danes je bila ustoličena danska vlada, ki ji predseduje dosedanji zunanji mi. nister Jens Otto Krag. Dosedanji predsednik vlade Kampmann je nam-reč danes uradno odstopil za- Avtobus s 30 potniki v globok prepad BEOGRAD, 3. — Včeraj sta se zgodili v Črni gori dve nesreči. Blizu Danilovgrada na cesti Nik-šič-Danilovgrad je avtobus, ki vozi na progi Beograd-Budva, s 36 potniki zgrmel v 150-metrski prepad. Življenje je zgubilo pet, poškodovanih pa je bilo 25 potnikov. V Titogradu pa je požar uničil kožni oddelek in oddelek za nos, grlo in ušesa mestne bolnišnice. Zaradi pravočasne intervencije osebja bolnišnice in gasilcev ni bilo žrtev. Vzroke nesreče Sele raziskujejo. Na železniški postaji v Ormožu na progi Ptuj-Cakovec je prišlo sinoči do trčenja med tovornim in potniškim vlakom, pri čemer je bilo šest potnikov laže ranjenih. Do nesreče je prišlo zaradi nepozornosti prometnika, ki Je brez preverjenja dal potniškemu vlaku znak, da je tir prost. šotorov in vsega potrebnega s padali, Vlada je danes razglasila narodno žalovanje. Vse radijske postaje so dobile ukaz, naj ukinejo glasbene programe za 24 ur ter naj oddajajo verze iz korana in molitve za mrtve. Že včeraj so začeli prihajati v Teheran avtobusi in kamioni, polni ranjencev, ki so jih namestili nalašč pripravljenih bolnišnicah. Ves Iran je bil mobiliziran za pomoč žrtvam najhujšega potresa, kar jih pomnijo v Iranu. V številnih vaseh ni ostal tako rekoč niti kamen na kamnu. V mestih, kjer imajo bolnišnice, so mobilizirali zdravnike in bolničarje, medtem ko so ranjence odvažali s helikopterji in kamioni. Na žalost pa ni bilo mogoče priti na vse kraje z vozili, ker so ti na goratem področju. Zato so v te kraje poslali padalce, ki so se spustili iz letal. Iranske oblasti izjavljajo, da je število žrtev tako visoko ne samo zaradi izredno močnega potresa, temveč tudi zaradi tega, ker je ta nastal ob uri, ko so ljudje Že spali Razen tega so hiše na tem področju zgrajene ne preveč trdno in brez temeljev. Kakor rečeno, je prvi najmočnejši sunek trajal 60 sekund; drugi šibkejši in krajši so se ponavljali skoraj 6 ur, tako da so uničili, kar je še ostalo pokonci. Begunci, ki so prišli s prizoo-tega področja, so izjavili, da se je zemlja tako tresla, «da r.i bilo mogoče ostati pokonci«. Iranski «Rdeči lev« (Rdeči križ) je javil, da je bil davi v Ramadanu nov potresni sunek, glede katerega pa ni drugih podatkov. Tudi v Teheranu so v soboto čutili prvi močan sunek, tona v mestu, ki ima 2 milijona prebivalcev, ni bilo žrtev m tudi ne posebne škode. Vse majhne vasi v bližini Gazvina, pa so razrušene. Danes so v Teheranu javili da je mnogo ljudi, ki so jih preteklo noč prepeljali v teheranske bolnišnice, umrlo zaradi hudih ran. Iz vsega sveta prihajajo sožal-ne brzojavke in pomoč. Reševalna akcija se nadaljuje brez pre-stanka. Velike težave imajo reševalci zaradi pomanjkanja vode na prizadetih krajih. Izviri so se posušili, podzemeljski vodovodi pa so se porušili. Zaradi pomanjkanja cest prenašajo vse najnujnejše v nedostopne kraje z mezgi. Na desettisoče ljudi spi na prostem v hudem mrazu. Na tem področju pade nočna temperatura tudi pod ničlo. Tehniki, ki so spremljali predsednika vlade pri inšpekciji na prizadetem področju, so ob povratku v Teheran izjavili, da so videli strahotne prizore. Večina ranjenih, ki so jih pripeljali že prvo noč v Teheran, ni mogla govoriti. Mnogo jih je bilo v nezavesti in se sploh ne zavedajo, kaj se je zgodilo. Drugi pa so imeli stalne privide in so pripovedovali strahotne reči. Tudi v Teheranu se je ljudi oprijela panika. Mnogo ljudi je zapustilo stanovanja in spi na prostem izven mesta. Mednarodna zveza društev Rdečega križa je pozvala vse države članice, naj nujno pošljejo pomoč v Iran. Nizozemski Rdeči križ je že poslal prve količine plazme, šotorov in odej. Ves Iran je mobiliziran, da po svojih močeh pomaga prizadetim krajem. Na vsem področju, ki zajema površino okoli 34.000 kvadratnih kilometrov južno in jugozahodno od Teherana, na tisoče ljudi neutrudno išče svojce, ali kakor okameneli sedijo med ruševinami svojih vasi, medtem ko zdravstvene skupine mrzlično de- lajo, da bi preprečile širjenje epidemije. Zenske in otroci butajo z glavami ob skale iz obupa zaradi izgube svojcev. Število vojakov TABRIZ O A Babul Hamadan ,raq v f """ ^r^staian \ ODizful^S^^I L .......,s in civilnih prostovoljcev, ki so jih poslali na prizadeto področje, znaša več tisočev. Iskanje mrtvih in ranjenih je zelo težavno, ker so številne razrušene vasi na goratih področjih, ki so skoraj nedostopna. V prizadete kraje prevažajo vodo z avtocisternami. Teheranski radio je javil, da bo šah obiskal prizadeta področja ju. tri ali pojutrišnjem. Bolnišnice v Teheranu so že prenapolnjene z ranjenci, medtem ko na stotine ljudi umira zaradi pomanjkanja vode. Na področju Danisfahana, ki je bilo najbolj prizadeto, so nastale v zemlji široke razpoke, v katerih so se takoj pojavili vrtinčasti blatni tokovi. Nocoj je iranska vlada objavila uradno sporočilo, v katerem pravi, da bodo v dveh ali treh dneh vsi ponesrečenci lahko dobili učinkovito pomoč. Sporočilo dodaja, da se pošiljanje živil, šotorov in zdravil nadaljuje. Ameriško poslaništvo je dalo na razpolago vso opremo za vojaško bolnišnico in dva helikopterja. Družba ((Rdečega leva in sonca« sporoča, da so do sedaj potegnili izpod ruševin 4.000 trupel, 5.000 ljudi pa je dobilo zdravniško pomoč; ne daje jia nobenih podatkov o številu žrtev. Uničenih je bilo 200 vasi, od katerih 70 na področju Kazvin. Vas Danesfahan. ki je štela 4.000 prebivalcev, je skoraj do tal porušena. IIIIIIIIIMIIinilHIIIIIIIIIMIIIHIHinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlllllllllia Sinoči panika v Teheranu zaradi neodgovorne novice TEHERAN, 3 — Celotno prebivalstvo Teherana, ki 3teje dva milijona ljudi, je zbežalo nocoj v največji paniki na ulice in iz mesta zaradi sporočila radiotelevizije ameriških oboroženih sil češ da se okoli polnoči pričakuje nov potresni sunek. Na tisoče avtomobilov s celimi družinami in s kovčki ali culami je drvelo iz mesta, medtem ko je na tisoče ljudi namestilo postelje na prostem. Teheranski radio, ki zaradi ža. lovanja ne oddaja, je pozneje o-pozoril, da ni nevarnosti, in d3 se ljudje lahko vrnejo domov. Jutri bodo uvedli preiskavo v zvezi t omenjeno neodgovorno novic >. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZGOVORI TAJNIKA OZN Z AVSTRIJSKIMI DRŽAVNIKI U Tant meni, da ne bi koristilo predložiti berlinsko zadevo OZN Važna vloga OZN za ohranitev miru - «Kriza zaupanja v OZN je samo prehodna» DUNAJ, 3. — Tajnik OZN U Tant, ki je prišel preteklo noč iz Prage na Dunaj, je davi obiskal kanclerja Gorbacha, zatem pa se je razgovarjal z zunanjim ministrom Kreiskym in s podtajnikom Steinerjem. Govorili so o mednarodnem po- radi slabega zdravja. ....n,,,,..................„.....................................................................IH.....iiiiiiiiiii.u............. DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA Kmetijski delavci v Ferrari bodo stavkali do sobote Danes prispe v Italijo podpredsednik ZDA Johnson - V četrtek bodo poslanci razpravljali o nacionalizaciji električne industrije ■ Nova stavka kovinarjev? RIM, 3. — V zvezi z jutrišnjo sejo vlade je Fanfani poklical k sebi notranjega ministra Taviani-ja, ministra za državni proračun La Malfo, zakladnega ministra Tremellonija in ministra za javna dela Sulla: proučili so zadnje podrobnosti dveh ločenih ukrepov, od katerih zadeva prvi popravilo škode, ki jo je povzročil potres 21, t. m., drugi pa je splošnega značaja in zadeva revizijo in prilagoditev sedanje zakonodaje glede posledic potresnih sunkov. Na jutrišnji seji vlade bo La Malfa poročal o gospodarskem načrtovanju, medtem ko bo Sullo poročal 0 škodi, ki so jo povzročili nedavni potresni sunki v Južni Italiji. Jutri pride na obisk v Italijo) pedpredsedriik ZDA Lyndon John-j son; razgovarjal se bo s Piccio-I nijem in Fanfanijem, sprejel pj| ga bo tudi predsednik republiko Segni V četrtek bo obiskal Neapelj, v petek ga bo sprejel papež Janez XXIII., nakar si bo ogle-dal center za raziskovanje veso 1 j a; še isti dan popoldne pa bo zapustil Italijo. Razgovori z itali- janskimi državniki bodo zadevali razorožitev, prekinitev jedrskih poskusov in vstop Vel. Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Poslanska zbornica bo ponovno zasedala v sredo in bo razpravljala najprej o nekaterih vprašanjih poslancev v zvezi s potresom; razprava o dogodkih v Bariju (ki je zelo pri srcu desnic') bc kasneje, dasi je vlada dala vedeti, da je pripravljena odgovoriti takoj na interpelacijo P°* slancev glede teh dogodkov. V četrtek bodo poslanci začeli z razpravo o zakonskem osnutku, al predvidevu nacionalizacijo eleK' trične industrije; predvideva ®e’ da bodo ta ukrep dokončno otl0" brili — kakor so se bili verili — najkasneje do 21. ali * • t. m. , Na področju Ferrare se je nes začela ponovno stavka ko1®* skih delavcev, ki so jo progi8-" le vse tri sindikalne organizac j (CGIL, CISL in UIL). Na v»en velikih in srednjih kmečkih P sestvih so prekinili s kepanj _____ ___... sau- sladkorne pese in obiranjem ja. Tovarne sladkorja so zim anjša- le delovni urnik, ker morajo predelovati le sladkorno peso, ki so jo dostavili neposredni kmetovalci in spolovinarji. Vsi dosedanji poskusi ravnatelja deželnega urada za delo, da bi dosegli poravnavo spora, so bili zaman. Stavka se bo zaključila prihodnjo soboto. Predvideva se v kratkem nadaljevanje stavkovnega gibanja italijanskih kovinarjev, ker indu-strijci vztrajajo še vedno pri svojem stališču in nočejo pristati na novo delovno pogodbo, ki predvideva med drugim tudi znižanje delovnega urnika ob nespremenjeni mezdi in pravico sklepanja dopolnilnih delovnih pogodb na rav ni vsake posamezne tovarne, v kateri je proizvodnost dela nad flržavnim povprečjem. Novo stavkovno gibanje kovinarjev napoveduje današnje sporočilo glavnega odbora sindikalne organizacije kovinarjev CGIL v Milanu, v kate-rem se poudarja med drugim »neogibna potreba takojšnjega nadaljevanja sindikalne akcije« s krat ložaju in o sodelovanju Avstrije v OZN- Razen tega je zunanji minister Kreisky poročal U Tantu o sedanji fazi južnotirolskega vprašanja. Kakor poroča »Die Presse«, je Kreisky rekel U Tan-tu, da sta »z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem govorila samo o postopku, toda vprašanje je še vedno odprto. Ce bo na jiodlagi dela komisije devetnajstih prišlo do sporazuma med italijansko vlado in južnimi Tirolci, bo zadeva rešena t di za Avstrijo, drugače bo še vedno odprta«. Pozneje se je U Tant udeležil kosila, ki mu ga je priredil predsednik republike Schaerf. U Tant bo odpotoval v New York jutri zjutraj. Danes popoldne je imel U Tant tiskovno konferenco, na kateri je izjavil glede svojih obiskov v Moskvi, Varšavi in Pragi: »Moje ideje in moje stališče glede mednarodnih vprašanj se niso mnogo menjali. V Moskvi smo obravnavali važna vprašanja, ki se tičejo Berlina in sovjetske želje po sklenitvi mirovne pogodbe. O tem smo obširno govorili, toda moje mnenje se ni menjalo«. Vprašanje: »Ali se vam zdi potreben obisk v Berlinu, da pregledate položaj?« Odgovor: »Nisem gotov, da bi moj obisk v Berlinu pripomogel, da temeljito spoznam vse jilati položaja. Moj obisk bi bil zanimiv, toda nič več. Zadeva ni po-vezana z OZN in ne vem, kakšno resolucijo bi lahko predlagali Združeni narodi«. Vprašanje: »Ali se je govorilo o možnosti, da se berlinska zadeva predloži OZN?« Odgovor: »O tem se je govorilo, toda v sedanjem trenutku bi bilo prezgodaj in nekoristno predložiti zadevo OZN«. Na dodatno vprašanje o tem je U Tant izjavil, da se berlinsko vprašanje tiče štirih velesil in da ga morajo one rešiti. »Ne vem, kakšen praktičen rezultat bi lahko imela razprava o Berlinu v OZN. Tudi če se odobri resolucija, je treba potem videti, ali se bo lahko izvajala. Ce se resolucija ne bi izvajala, bi se s tem ne samo izgubljal čas, temveč bi se mednarodna napetost še po ostrila«. Vjirašanje: »Med razgovori, ki ste jih vi imeli na Vzhodu, se je morda govorilo o odnosih med evropskim skupnim tržiščem in vzhodnim blokom? Kakšne per-spektive so za svetovno gospodarsko konferenco?« Odgovor: »Politiki držav, ki sem jih obiskal, so mi povedali svoje mnenje o skupnem tržišču. Po mojem mnenju, če se skupno tržišče razvija s širokimi pogledi in s tolerantnostjo do zunanjega sveta, je dobra organizacija, če pa ima vojne namene, je slaba organizacija. O svetovni gospodarski konferenci se bo govorilo na prihodnjem zasedanju skupščine OZN, toda ni moč vedeti, s kakšnim rezultatom«. Vprašanje: «Pretekle dni smo brali, da vas je madžarska vlada povabila na obisk v Budimpešto. Cernu se niste sedaj ustavili na Madžarskem po obisku v drugih vzhodnih državah?« Odgovor; «Dobil sem vabilo, toda obveznosti mi niso dopuščale, da bi ga sprejel, ker moram biti navzoč na prihodnjem zasedanju skuoSČine OZN V Npw Vnrlrn « ko stori proti velikim državam, ki se ne držijo resolucije Združenih narodov?« Odgovor; «OZN ni neka država, nima vojske in ne orožja. To'da je nekaj več kakor navadna moralna sila. Kot koncentracija svetovnega mnenja večine držav sveta se ne more ignorirati. Ne more pa sprejeti drastičnih ukrepov. Je posredovalni činitelj in mora biti učinkovito orodje miru. Nekateri so mnenja, da mora biti CZN samo forum za diskusijo, medtem ko drugi trdijo, da se mora zavzemati, da prepreči vojne in vzdržuje mir. Jaz sem za drugo mnenje.« V uvodu svojega letnega poročila skupščini OZN pravi U Tant med drugim, da bi morala biti glavna skupščina «res parlament človeštva v tem razdobju naglih sprememb v sredi stalne nevarnosti splošne jedrske vojne«. U Tant poudarja, da je bilo lansko leto kritično razdobje v življenju te organizacije. V zvezi s Kongom pravi, da se mora tamkajšnje stanje čim hitreje izboljšati, in ugotavlja, da se obeta sprava. Zatem obžaluje U Tant, ker se glede razorožitve ni napredovalo, in očita Franciji njeno odsotnost iz Ženeve. Večina uvoda je posvečena vlo- Tant, da je moč programe še povečati, in dodaja: «Sedanja razdelitev sveta v bogate in revne dežele je hujša in bolj eksplozivna kakor delitev sveta na razne i-deologije.« Na koncu omenja U Tant «krizo zaupanja v OZN«, ki pa bo po njegovem mnenju samo prehodna. Sovjetska pomoč Kubi MOSKVA, 3. — Agencija Tass je sinoči javila, da je »sovjetska vlada skrbno proučila zahtevo kubanske vlade za pošiljatev orožja zaradi groženj napadalnih elementov proti Kubi. O tem je bil dosežen sporazum«. Kakor je znano, je bila te dni v Moskvi delegacija, ki jo je vodil minister za gospodarstvo Guevara. V zvezi s sporazumom za gospodarsko pomoč, ki je bil podpisan leta 1950 med SZ in Ku. bo, so se sedaj dogovorili, da bo SZ zgradila na Kubi jeklarno. SZ se obvezuje, da bo predložila načrte za graditev te tovarne v prvi polovici prihodnjega leta. Razen tega bo SZ obnovila tri obstoječe jeklarne na Kubi, tako da se bo njih proizvodnja zvišala. V okviru tehnične pomoči se je SZ obvezala, da bo poslala na Kubo specialiste za kmetijstvo, za namakanje in za hidravlične gi OZN kot svetovnemu organi- I naprave. Večje število Kubancev zrnu in podpori nezadostno razvi- pa bo prišlo v SZ na specializa-tim deželam. Glede tega meni U 1 cijo v kmetijstvu. Nadaljuje se akcija nevtralnih delegacij na ženevski konferenci ŽENEVA, 3. — Odločna akcija nevtralnih držav se je nadaljevala tudi na današnji seji razoro-žitvene konference, da bi še pred odložitvijo dela našli kompromis glede prekinitve jedrskih poizkusov. Toda za sporazum je premalo časa do 8. septembra. Zato se nevtralne države držijo možnosti, da bi določili rok za prekinitev jedrskih poizkusov in da bi do tedaj tristranski pododbor nadaljeval delo. Burma, Indija, Etiopija, Nigerija in Brazilija so danes poudarile, da je prekinitev jedrskih poizkusov glavno in najnujnejše vprašanje, katerega je moč tudi najlaže rešiti. Brazilski predstavnik je izjavil, da bi bilo dovolj samo nekoliko dobre volje in maj. hen napor in zadeva bi se rešila. Po mnenju nevtralnih držav bi bila najboljša rešitev pogodba, ki bi prepovedala vse jedrske poizkuse, Njihova spomenica nudi dobro podlago za razgovore. Predstavniki Brazilije, Burme in Etiopije so poudarili, da se je moč o spomenici pogajati, ker ni to dokument, temveč samo načrt, ki se lahko spremeni v pogodbo. E-tiopski predstavnik je izjavil, da je ta dokument že mnogo zbližal obe stališči. Zahod je sprejel načelo domačih nadzorstvenih postaj pod mednarodnim nadzorstvom, medtem ko je SZ sprejela ustanovitev mednarodne nadzorstvene komisije. .Spor je še gle. de inšpekcij: SZ vztraja, naj bodo prostovoljne, Zahod pa zahteva, naj bodo obvezne. Etiopski delegat se je vprašal, ali ne bi bil mogoč nekak začasni sistem, tako da bi določili neko število inšpekcij samo za omejeno razdobje. Indijski delegat je Izrekel prepričanje, da bi bil do 1. januarja mogoč popoln sporazum, samo če bi se lotili dela z dobro voljo. Burmanski in brazilski delegat sta izjavila, da bi delen sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov pomenil že velik korak naprej, če bi potem pripeljal do popolnega sporazuma. Indijski delegat se je vprašal, ali ne bi že sedaj u-stanovili mednarodno nadzorstveno komisijo. Ta komisija, ki bi jo sestavljali znanstveniki in .eh-nfkl, bi morda pomagala k sporazumu Popoldne je govoril ameriški delegat Dean v zvezi s pogodbo o splošni in popolni razorožitvi, za njim pa sovjetski delegat Kuznje-cov o prepovedi jedrskih poizkusov. Povedal ni nič novega, tem-več je ponovil že znano sovjetsko tezo. Odgovoril mu je ameriški delegat Dean in dejal, da ZDA ne morejo sprejeti popolnega sporazuma brez nadzorstva in tudi ne moratorija. Po kratkem govoru romunskega delegata se je delo konference odložilo na sredo. Jutri se bo sestal tristranski pododbor. JL Avstrijsko gospodarstvo in Evropsko sknpno tržišče Avstrija je predložila formalno zahtevo za začetek pogajanj s Skupnim trgom 28. julija letos v Brusiju. Avstrijski predstavniki so v Bruslju priznali temeljna načela Skupnega trga ter iz. javili, da so pripravljeni za daljnosežno usklajanje gospodarstva in ekonomske politike svoje države s Skupnim trgom, vendar je Avstrija vztrajala tudi pri ((posebnih pogojih«, ki bi bili v tem, da obdrži pravico do ((določene svobodne akcije« v zunanji trgovini ter pravico izstopa, če bi bila politika te organizacije v neskladju z njeno nevtralnostjo itd. Ta avstrijska akcija je pove-zana s stanjem avstrijskega gospodarstva in posebno še z njegovo odvisnostjo od posameznih držav ali skupine držav v zunanji trgovini. Indeks industrijske proizvodnje se je, vključno s sezonskimi činitelji, počasneje večal v začetku leta 1961 manj pa je naraščal v preteklih mesecih, pri čemer so bila vidna večja odstopanja po posameznih področjih. Proizvodnja potrošnega blaga se je močno povečala. Industrija nekovin in industrija kapitalnih dobrin pa sta zabeležili počasnejšo ekspanzijo kot v prejšnjem razdobju, zaradi pomanjkanja delovne sile in ker so bile zmogljivosti v veliki meri izkoriščene. V tretjem tromesečju preteklega leta je industrija železa in jekla zabeležila nižjo raven proizvodnje kot leto poprej, predvsem zaradi oslabitve zunanjega povpraševanja. Medtem ko je javno povpraševanje ostalo na visok' ravni, je bilo tudi nekaj indikacij o zmanjšanju pritiska na razpoložljiva sredstva. V tretjem tromesečju preteklega leta se je brezposel. nost zmanjšala za približno 2%, število prostih delovnih mest pa je znatno preseglo število nezaposlenih. Ob upoštevanju sezonskih fluktuacij pa je opazno, da se je pritisk na trgu delovne sile nekoliko ublažil, čeprav je bila brezposelnost konec lanskega leta manjša kot leto prej. Naraščanje javnih Izdatkov za blago in storitve se je nekoliko omejilo, inozemsko povpraševanje po nekaterih pomembnih izvoznih vrstah blaga, predvsem po železu in jeklu, pa se je nekoliko ustavilo zaradi delno spremenjene ravni zalog v nekaterih državah EGS, ki so najpomembnejši trgovinski partnerji Avstrije. Lani so cene močno naraščale zaradi pritiska povpraševanja in stroškov. Novembra 1. 1961 so bile povprečne urne plače delavcev na Dunaju za 11% nad ravnijo urnih plač, ki je bila dosežena leto prej, kar je nedvomno izviralo predvsem iz napetosti na trgu delovne sile, Pritisk cen je še okrepila tež-nja naraščanja uvoznih cen, kar je deloma povzročila revalvaci-ja zahodnonemške in nizozemske valute (uvoz iz teh dveh držav znsša približno 45% celotnega avstri:skega uvoza in dosega 10 odst. bruto narodnega dohodka). Splošna plačilna bilanca, ki je 1. 1960 prvič po 1. 1955 izkazovala primanjkljaj, se je 1. 1961 izboljšala, tako da je bil v vsem preteklem letu zabeležen občuten presežek. To zboljšanje je mogoče v precejšnji meri pripisati znatnemu porastu dotoka ka-pitala. Razeta tega so se močno povečali dohodki od turizma, trgovinska bilanca pa je kljub močnemu pritisku notranjega povpraševanja zabeležila po prvem tromesečju preteklega leta zboljšanja ter se je izvoz večal hitreje kot uvoz. Blagovni uvoz je 1. 1961 naraščal počasneje kot v predhodnem razdobju in v drugem polletju je bil samo za 1,3% nad ravnijo uvoza v letu pred tem, pri čemer pa je bilo zabeleženo realno samo neznatno povečanje Uvoz predelanih proizvodov, tako kapitalnih dobrin kot blaga Stroke potrošnje, se je še nadalje večal hitreje. Uvoz živil pa je bil 1, 1961 realno omejen zaradi us-spešne žetve 1. 1960. Tudi uvoz surovin in polfinalnih izdelkov >0 je zmanjšal zaradi spremenjene ravni zalog gotovega blaga. Tudi porast izvoza je postal 1. 1961 bolj zmeren. Vrednost izvoza v drugem lanskem polletju je za približno 7% presegala raven, doseženo v drugem polletju 1960, medtem ko je v ustreznih razdobjih 1. 1959 in 1960 to povečanje znašalo 18%. Pomembni izvozni proizvodi, n. pr. železo in jeklo, pulpa in papir, so kazali težnjo po zmanjšanju, medtem ko je izvoz strojev in nekaterih drugih končnih proizvodov, še dalje ostal na visoki ravni. Da bi zaustavila inflacijski pritisk, je avstrijska vlada znižala carine in še bolj liberalizirala u-voz, 1. januarja letos so se vse carinske dajatve, ki so za več kot 10% presegale zunanjo carinsko tarifo EGS, zmanjšale za 10%, razen carin za kmetijski uvoz in proizvode, za katere veljajo določila Evropske skupnosti za premog in jeklo. Sočasno je bila izvedena nova liberalizacija tr-govine, od 50% na 70% v območju GATT in od 90 na 93% v območju OECD. Blagovna izmenjava z Evrop-»ko ekonomsko skupnostjo in Grčijo se je povečala za 8,5% ter dosegla vrednost 39 milijard šilingov, nwdt«m ko j« blagovna izmenjava z državami članicami EFTA, vključno Finsko, zabele, žila zelo močan porast za 16,37» in dosegla vrednost 9,7 milijarde šilingov. Ta veliki porast je nastal predvsem zaradi porasta trgovinske izmenjave s Švico (za 23,3%) in Dansko (za 27%). Te težnje pa je spremljalo upadanje trgovine s čezmorskimi državami, v prvi vrsti z Iranom, Malajo, Južno Afriko, Kanado, Argentino in Združenimi državami Amerike. Značilno je, da je ob teh pogojih prišla na drugo mesto v avstrijski trgovini s čezmorskimi državami Avstralija, takoj za ZDA. L. 1960 se je uvoz povečal za 23,7%, lani pa je znašala stopnja porasta samo 4,97». Povprečno povečanje je bilo preseženo pri ZR Nemčiji, Franciji, Belgiji in Grčiji. V skupini držav Evropskega združenja proste trgovine pa je bilo preseženo pri Švici in Vel. Britaniji. Švedski in Portugalski, Danski in pridruženi članici Fin-ski. Kot je razvidno, je prišlo do sprememb predvsem v blagov. nih skupinah. Zaradi stabilnega povpraševanja se je konsolidiralo področje tekstila, železa in jekla, sadja in zelenjave, čaja, kave in kakaa. Do zmanjšanja pa je prišlo na področju premoga in koksa, rud in železa ter starega železa, kavčuka, koruze in pšenice. Povečanje na področju surove nafte in derivatov, posebno gorilnega olja, popolnoma ustreza zmanjšanju na področju premoga in koksa. Visoka konjuktura ugodno vplivala na sektor strojev in električnih aparatov, kovinskih izdelkov in vseh instrumentov precizne mehanike. Pričakovanje, da se bo zmanjšal uvoz motornih vozil, pa ni bilo uresničeno. Tako so lani poleg avtobusov in traktorjev uvozili iz inozemstva 8141 tovornjakov in 74.265 potniških avtomobilov. Zelo se je povečal tudi uvoz u-metnih vlaken (za 17,4%) ter medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Za razliko od 1. 1960 je bil lani zaznamovan velik razmah izvoza, tako da se je prvič povečal bolj kot uvoz. Za sedaj še ni mogoče z gotovostjo trditi, a-li bo ta težnja ostala še v bližnji prihodnosti ali pa bo uvoz naraščal bolj kot izvoz. Ugoden razvoj avstrijskega izvoza je dobršen del posledica večjih dobav. Švici in skandinavskim državam. Samo izvoz v Dansko se je v preteklem letu povečal za 31,8%. Pozornost vzbuja to, da je Švica zavzela na listi uvoznikov avstrijskih proizvodov mesto pred državami Bene-luxa in Skandinavijo. Z druge strani pa Združene države Arne-rike uvažajo iz Avstrije še nadalje obleko, magnezit in izdelke iz stekla ter so na tej listi pred Sovjetsko zvezo. Posamezne blagovne skupine kažejo nekatere značilnosti. Največjo stopnjo porasta beležijo električni aparati, stroji, nekovine, obleka in obutev. Manjši porast pa je mogoče opaziti pri tekstilu, magnezitu in električnem toku, katerega izvoz je lani dosegel vrednost 2,53 milijarde kWh, medtem ko je 1. 1960 dosegel 2,43 milijarde kWh. Zmanjšanje izvoza celuloze je znašalo 7,2 %, nadomestile pa so ga večje dobave papirja in izdelkov iz papirja (+ 6,5 %). Na lesnem sektorju ni bilo vidnejših sprememb, kar je nedvomno povzročilo v alpskih deželah majhen nemir, ker gre 92,6 % avstrijskega izvoza v vrednosti 2,30 milijarde šilingov Evropsko gospodarsko skup- lokomotive, 1251 motornih vozil in 61.866 motornih koles. Zmanjšanje je bilo zabeleženo pri izvozu kovinskih izdelkov in preciznih instrumentov (za 34,7 odst). Kljub bojazni gospodarski spor z Italijo doslej ni močneje vplival na porast izvoza žive živine in na stabilnost plasmaja mlečnih izdelkov (— 0,6 %). U-poštevajoč ta nasprotujoča si dejstva, je bilo gibanje raznih blagovnih skupin posledica nekoliko povečane ponudbe, ki obsega sedaj med drugim tudi izdelke iz kavčuka (+ 15,3%). Te težnje pa niso niti malo vplivale na izvoz železa in jekla, od katerega je v preteklem letu odpadlo 40% na debelo in tanko pločevino. Simone Signoret in Laurence Olivier v angleškem filmu iiKruto lete« BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL OD SOBOTE DO PONEDELJKA «lvanovo detinstvo» (SZ), «Kruto leto» (VB) ter japonski film «Blazna lisica Povprečna prva dva, boljši tretji - «Milanska zgodba» je film mladega režiser- ja Eripranda Viscontija, nečaka slavnega Luchina - Vmešavanje karabinjerjev BENETKE, 3. — V preteklih treh dneh so se zvrstile na beneškem festivalu s filmi v konkurenci SZ, Anglija in Japonska. Sovjetska zveza je pokazala svoj drugi film na tem festivalu. Za starejšim režiserjem in profesorjem na akademiji za kinematografijo Gerasimovom je prišel na vrsto zelo mlad režiser, vsaj za sovjetske pojme zelo mlad, kjer je treba pred samostojnim nastopom znatnega študija in je torej nemogoče napraviti film pri dvajsetih letih (kot v primeru Ber-toluccija). Režiser Tarkovski, avtor filma • Ivanovo detinstvo«, ima 31 let in omenjeni film je njegovo prvo celovečerno delo. Priznati je treba, da je Tarkovski napravil še kar lep film s tem svojim Ivanom, ki doživlja svoja še otroška leta sredi vojne. Deček vidi pred seboj tudi lepe ure, ki jih je do-živel v svojih prvih letih, a do. živel je že tudi toliko groze, da je ne more pozabiti in jo mora maščevati. Režiser je vložil v film tudi mnogo poezije, a vendar v njegovem filmu ni nič takega, kar bi razodevalo, da gre za režiserja, ki je zrasel v novem, ne več stalinskem vzdušju. Letošnji festival je v nedeljo imel na sporedu že drugo Lolito: film se sicer imenuje »Kruto leto« in partner male Shirley ni tip kakor Humbert pri «Loliti», toda Shirley je mnogo bolj pret-kana, napadalna in nevarna kot pa Lolita. Ta Shirley je mlada študentka, ki se na vso moč za. ljubi v svojega profesorja. Ta pa še zdaleč ni dostopen za ljube, zenske zahteve mlade zapeljivke Režiser Peter Glenville najbrž sploh ni imel ambicij, da bi delal film za beneški festival, napravil pa je dober komercialni film. Posebni ljudje vodijo računa na festivalu tudi o tem. Sicer vedo dobro, če je kak film zares umet- nost, vključno tudi Grčijo. Z druge strani pa so te tradicionalne zveze dokaz, da bodo Italija, Zah. Nemčija in Nizozemska tudi v prihodnje vezane na dobave avstrijskega lesa. Med transportna sredstva, ki jih je Avstrija dobavljala preteklo leto, spadajo traktorji in niško dober ali ne; vedo pa tudi ali bo občinstvu ugajal in torej po tem presojajo njegovo vred. nost.) Vsakdo bo namreč rad videl Laurencea Oliviera ter Simone Signoret, kar navdušila pa bo marsikoga mlada začetnica Sarah Miles. Japonci so se letos predstavili s filmom »Blazna lisica«, katerega avtor je star, še predvojni znanec beneškega festivala. Njegov film »Zemlja« je leta 1939 tako-rekoč odkril japonski film. To je režiser Tomu Uchida, ki je tudi s svojim najnovejšim filmom potrdil, da je v njem še vedno u-stvarjalna moč. Ne more se pa reči, da je bilo občinstvo po pred. stavi posebno navdušeno, čeprav je — mogoče bolj na račun navzočih igralcev — prijazno ploskalo. V italijanski kinematografiji se je pojavil še en Visconti: imenuje se Eriprando in je nečak slavnega strica Luchina. Njegovo ime je napisano kot ime režiserja filma »Milanska zgodba«, ki je bil na sporedu informativne sekcije v teh dneh. Mladi Visconti je pokazal znatno sposobnost in nje-gov film je polna dvorana občinstva lepo sprejela. K uspehu je mnogo pripomogla odlična igra glavnih igralcev Enrica Thibau-ta, Romola Vallija, Lueille Mo-ralehi in še posebno nove igralke Daniele Gaubert. Med filmi v informativni sekciji lahko omenimo švedski film »Model« (režiser je Arne Mattsson, znan po uspelem filmu »Plesala je eno samo poletje« ter po dru-gih neuspelih) ter madžarski film »Obsedenci«. Z nekoliko boljšim koncem bi lahko bil ta film prav dober, kakor je bil odličen film istega režiserja — Makka — »Hiša pod skalami«. Za beneški festival je gotovo neugodno, da je v času, ko se je pred njim zvrstila že cela vrsta drugih pomembnih filmskih festivalov. Marsikateri film se je že uveljavil in tudi prejel nagrado nekoliko prej v Cannesu, v Luzernu, v Berlinu in drugod. Lep film, vreden da bi ga pokazali med filmi v konkurenci, je francoski film »Tako veliko srce« Francoisa Reichenbacha, toda ta film se je že odlikoval na švicarskem festivalu in prišel je v Benetke le še v informativno sek-cijo. Kljub nekaterim dobrim filmom na sporedu se festival pomika naprej dolgočasno. Od časa do časa vznemiri ozračje kaka vest, ki festivalu samemu ni v čast, čeprav organizatorji festivala niso vsa-kikrat krivi. Po nekoliko čudni epizodi z rezanjem francoskega filma »Živeti svoje življenje« je sedaj prišla še bolj presenetljiva vest, da so se v filme na festl valu začeli vmešavati karabinjerji. Tako so prijavili avtorje in producente filma »Mamma Roma* zaradi spolzkosti filma in baje bodo prijavili tudi mladega Viscontija. Ni še znano, kako se bo vse to izteklo, gotovo pa je, da bo zelo slaba reklama za beneški festival, če se bo izteklo po že. ljah karabinjerjev, ker bo to po menilo konec svobodnega odloča nja festivalske komisije, kaj na pride na spored festivala in kaj ne. Danes popoldne je občinstvo kar toplo sprejelo film francoskega režiserja Sergea Bourguignola »Nedelje v Ville d’Avray», ki se tudi poteguje za nagrado med »prvimi deli«. TIRRENIA, 3. — Ko je Sophia Loren zvedela za zgornjo vest, je dejala, da je to zanjo najlepša vest, še lepša kot tista, ki je javljala, da je prejela «Oscarja» za vlogo (iCiociare«. Igralka je zvedela za vest med zadnjimi posnetki za film «Jetniki v Altoni«, Carlo Ponti pa med delom za načrt proizvodnje. Oba.lva sta p >-kazala neprikrito zadovoljstvo Igralka je bila na delu od sedmih zjutraj in je i.elo končala okrog dveh. Potem je šla počivat v vilo, ki jo ima najeto že nekaj tednov. Delo pri filmu, ki n. k;lt« nikoli prekinjeno, se bo zaključilo 5. septembra. Tudi odvetnik Mario I uzzati, je skupaj, z nekim mer,kan'kim odvetnikom zastopal koi’sti Cai-la Pontija, je izrazil svoje zadovoljstvo ob tej vesti, čeprav rnu je bila zadeva že prej zngna. Dejansko je agencija Ansa sporočila to vest že v petek, toda potem je bila od nekod zanikana. Danes pa je dobila ponovno potrditev. Maurizio Sarra je pod voao delal s fotografskim aparatom ko ga je napadel morski pes. B;1 je eden izmed najbolj znanih -tali-janskih podvodnih fotografov in je sodeloval pri neki fotOgr bila, ki so ga razdejale bombe rogatiških četnikov. Od petih o-ficirjev, ki so bili v avtu, so bili mrtvi dva kapetana in neki poročnik. Drugi poročnik je bil laže ranjen in se mu je uspelo, rešiti tako, da se je kril z revolverjem. Petega oficirja, majorja, pa so našli v gozdu nekoliko stran od ceste. Četniki so ga ranjenega odvlekli tja in ga ubili. Skupina iz Beograda je po radiu poklicala najbližjo vojaško enoto. Vojaki so kmalu prispeli in se zagnali v gozdovje med so se oklepali štora f(:, ,,, drugo pa držali puško i a* _ 1_MnnOO izmed Jlf k t s kopitom. Mnoge >znicci pjrf Ji ^ deroča reka pograbila suj. nila na dno, mnoge J* j4 zaj na breg ali pa J"1 t pl* lu strani naplavila naravn straže. .of|lj * Vi Neskovič pa je vse f pz bro organiziral in sprJIVfi(ii'** drugo stran Drine. W črt je bil, spočiti se >‘f Jio t ^ ud' iris' m!“r »s,), il, spočiti se , F » ^ tem pa oditi naravnost ,sl)||' % no goro. Četniški komnf|»#.l pi) okraju, kjer je prešel ( ^ niso branili iti naprej- ^ bilo do tega, da imajo • (Jitj, na grbi, lahko pa bi s ji ' J J' ve - tudi zgodil Draža res kako uspel f li ^ Draža se je kazal takoj g ||( hodu Drine dokaj brez ^ kor da tukaj zanj JR ^ Ni nosti. Ko pa je slišal "»tj,8 gostejše streljanje za ,inle fi S se je le odločil, da spr je r Jltkj nejše spremstvo. Talt0 ..'raj*11, za spremljevalca rdeč t(,» V in krvoločnega Planinc^ r>f j četnikov. Dne 24. Draža zgodaj zjutraj o8* uyil* Srbiji. Vendar je takoj »- . . . jpet" 1 tif,, da so mu preganjale1 ,t|„ petami- „ . 28 t V noči med 27. in ,)«* L brom je Draža večkrtj^č^l priti čez cesto C segel Ravno «V C' da bi dosegel n»,“- „ il*,ji«iH traj 28. septembra Jier ji ;;rDub«ico v gozdu bij* {eZ f«. IJ)1(e nesla v bil dan hiše. Iz Dubnice se J^Vjvid ,[ n' mun priklatil v vas Ir LJ prav tako preždel čez lp 1 bi« im* hiše nekega kmeta. bl)|!,W R? Preganjalci so mu Sokocem in Rogatico. A brez uspeha. Četniki so jim bili že utekli globoko v hosto. Draža pa se je v svoji želji, da bi kmalu prišel v Srbijo, preselil najprej na Šjemeč ter se z Radomirom Neškovičem domenil, da ga ta spravi čez Drino. To v tistem času ni bilo lahko. Na Drini pa nikjer ni bilo čolnov in splavov, kraji, kjer bi lahko preplavali reko, so bili nedostopni, brodovi in mostovi so bili močno zastraženi. V obupu in preplahu so četniki potiskali v reko večje štore ali hlode, potem pa se prepustili valo- dalje za petami. ^ Ko je Draža spreV10C ’ l* j bo prišel na Ravno «°‘. *«*, i. *■ ustavil v vasi Taoru P («l riču in poslal deseto* spremljevalcev v SrbiJ pf' Naslednjega dne S° D/ S' / 'f* i pet njegovih osebnih jn ^ ^ poročnik Jovo Planin pfit*, ^ li govih dvajset ^etnik° resP, od ceste. Planinčič 1 ^r|j*V i1’; zad«i ( 8 ljudje so na skriten1 .* I V !' netili ogenj. daj držala sreča z neprevidnim vzklikonl j)ed1; ki četnike na nevarnost. V ko je Draža z nekat® ((t M je Draža z nekar-. ff' O je Planinčič s . kril umik. (Nadaljevanje v v~ Pasolinijev t ki ne nav q0'" (P Zaradi neljube J !it| S v nedeljo izostaj v Tieueiju 0 F* r r ka Josipa Tavc| Prizor iz filma ((Milanska zgodbam, ki ga J« zrežiral Eriprando Visconti NEVERJETEN DOGODEK V MILANU Samomor 72-letne matere in priletnega sina ter hčere strsko podan dernatosti zelo ueinKd«.. lini ga je najbrž da V vsaj na koncu PlaS‘f N1U smisel celotne z®° ^spel. ^ >1% koncu P'al„ N1, je tako čustveno *»* f bo, ki je bila zarot*« prizadeto in nepris' ln3\/ ročanje o nekaterih aspektiv furlanske®8 ji življenja. , Pasolinijev »Sen je torej na splo5n° ^ ,- / vprav zaradi tega s s,ebld»b<> ii imenu napravil * j,jav ,.>' ko se je odločil z8(^ torja «N..ilneg.e- ^ Skrbno so v kuhinji zamašili vse špranje in dimnik, nato pa spustili plin, ki je vse tri zadušil ■ Sklep o samomoru je moraI biti sprejet že prej MILAN, 3. — Laura Silvestroni je bila lastnica trgovine električnega materiala na Korzu Bue-noes Aires. S sinom Remom in hčerko Dino je stanovala v isti žal na tleh, poleg njih pa na dobro vidnem mestu dve pismi, v katerih so trije samomorilci ob-razložili vzrok samomora. Nesrečneži so se za samomor stavbi. Ko je danes zjutraj okrog1 zelo dobro pripravili: z bjmba- 8.30 njen trgovski pomočnik pozvonil. da bi mu lastnica dala kot P° navadi ključe, s katerimi bi bil odprl trgovino, mu nihče ni odprl vrat. Prišla je tudi go-spodiojhha pomočnica Silvestroni-jeve, k' so ji sosedi povedali, da nihče izmed treh družinskih članov nl odse' 'z stanovanja. Pomočnik in pomočnica sta zaradi tega tah0) °bvestila policijo in gasil®'®’ ^i so vdrli v stanovanje in našli 72-letno Lauro, 55-letnega Rena no so še druge napake, ki \o r..-;- n • . . h , „ —* ■ «'—*••- spevale, da se zakon razveljavi. | nih °bIe ’ Remo pa je le- ... in 52-letno Dino v kuhinii mrtve. Laura in Dina sta sede-li v naslanjačih oblečeni v polet žem so dobro zadelali vse špranje ob vratih in oknih, odpiLmo dimnika so pokrili z brisačo, da ne bi plin uhajal, nato pa so odprli plinsko cev in čakali na smrt. Sosedje si ne znajo obrazložiti samomora družine, ki je že 20 iet živela zadovoljno in v precej u-godnih gmotnih razmerah. Toda zdi se, da se je za tem mirnim življenjem skrivala zaskrbljenost zaradi hude bolezni matere, ki je bolehala za arteriosklerozo .n njenih posledicah na možganih, tako da je morala jemali pomirjevalna sredstva. Zaradi tega je hčerka Dina ni mogla nikoli pu-stiti same, Ze včeraj zvečer je Remo Silvestroni prišel pred večerjo v bližnji bar igrat karte kot po navadi. Med kartanjem je prišlo do majhnega prepira in Remo se je nenadoma dvignil ter dejal: »Sicer pa je nocoj zadnji večer, da sem igral. Ne bomo se videli več«. Okrog polnoči se je pojavil na balkonu svojega stanovanja in st pozdravil z nekim sosedom. Njegova sestra Dina pa je včeraj darovala nekomu kovček svojih oblek. Prejšnjo soboto je Remo v vseh trgovinah, kjer je nakupoval blago, poravnal vse neplačane račune. Vsebina pisem še ni znana, kljub temu pa se trdi, da omenjata pismi tudi nekake finančne težave. sti pa smo več v čisto du. V posameznih P s»• mI1 odeva sicer »Sen n odličnih pripovedni iH | Ni pa prave p°veZ pr»i"‘ ,i t nimi heterogenimi a jf. sestavljajo zgodbo. i* m,.itlrtl(t OplS .11 j že mojstrski op ti. Vsak, tudi nojC LI. V S« IV, •••— .. a111 b1! sestavljalec u\*a dobnega pripoved'” m bil vesel. Prav ,a* V« V podana je epie.ods■ , ljubezenskem raZ, se .p- A Al njeni odločitvi, giti'’5 jfi / 1 I življenje zapre v . Je v *'J štel. bi lahko v* e, /f \ 1 štiri podobne Pr‘,ini)e*'„ji> X rih zablesti P«*0,£j J?{Jt J njena umetnost di ‘ 6 J' stalni čistosti. Z c* ’ f ,0 meznih odlomkov ,) It no prebrati vS° užitek, ki nam j . ,, f P1[ rlP-.» J' Al obilno V K raztrganost ostal^^il JA ^ ga tkiva. Navzlic Kjj, i 't,' mmo, kot smo ze^ , nečesa« na sp1 u „„a 5 „(<,.- ® na sp‘%aVa 'VVKii del0 in ,je. rnef pp>.: t Pasolini ni V , KB .......- . , kjer je počival pr®*10 let. jOSl? J ? \ j s NAČRTI IN TEŽAVE V SOVJETSKI ATOMSKI PRAKSI Elektrika iz atomskih central c dražja kot ona iz ter mocentral f, Us* ^8(,e se nova rešitev, ki bi proizvodnjo pocenila - Viške atomskih odpadkov Sovjeti ne mečejo v morje, ker bi to nekoč moglo škodovati ", , 5|jVn ’ v začetku septembra. ;1' j* ;a ,na|°8e sovjetskega na-■ ***r»et v^^anle jpd;.jk3 sile i5"' Ji (lolr,^ e. namcue so v obdela J*ie ..enih metod zn izkori-i'1 Ni ‘."'J*® energije ter v F > ZBii Jib°lifiih rešitev, kako „ Nn« „ 3 Proizvodna cena e-' s k** v a(nerSije, ki bi jo proiz-D"T Cf„ia>mskih centralah. ' Nj.:, neserijskih atomskih Ji, kj centralah v Sovjetski ■ , . A£s J tu skrajšano imenu-"'rf (, Aljo . tud’ v posameznih lij Jih c ’ k' jih že dokončujejo 1 't, J letu ° dokončali v letoš->o'aJe električna energiia »Naje ia il0t ona- ki io v termičnih centra- V \ ieja j0vietski znanstveniki k .1. 8 ho električna ener- i ‘ rielclu i "»eniiacna ener-. šelta.J . že zgrajenih tipov 'V J* °elta)zgrajenih tipov 1,1 j Jhjfijj rih central, ki so še 'V 'iste*16^3 1101 v termo‘ '* * itaii=o,._. pre-na boljšim izkori-ov jedrskega go- optimalnih rešitev 11 i ll a i,a , zmogljivosti, če se ’ fu ua ac'^eta central s Dre-3 L7> ba,Pr°izvodnjo goriv S at' 'n z bolišim izh (((J \ °dPadk j > i ,llveni|tf,ro*,lemov naletavajo ' tPolo*uiw.na vrsto tehničnin Jijtv . h težav. Za rešitev f/ u re2ultati>1Ipdoslej doseženi y 4 Z7-na '-f napredka V kj' kot"/* vZ različnega ma-C* C°e beril|j. Cirkonij in X 8etike'je material. ° J Sd,"' le v obdelavi - za / ^ših CevProizvodnjo izredno ^ ^Jtjeujg r®’obdelavi metod sjsz Jz velikimi tehnični- snovi in drugi velikimi tehnični-Pač pa morda še V! P^bah’ ki iih na teh l lis, °rajo radioaktivna 6 }(' j -siVlj a Si X° i'6 namreč, da gra-Pflj ‘n legure pod učio- JlC i| ■' Predvsem nevtron-’j Cketuu„ ’ menjajo struktu- !f J* la*. Cn0. — prit4*} ^ •***ttioSr°’ f‘zikalne in eleic-/,i 'kj^itm'!; ^at0 nekaj sovjet-frf4 k šajij dela na tem, ka-«* 1Lt*dioait?OVI> ki bi imele ve-i iNah. 'Vn° odpornost ;n iJts. ne za ..... k,Stav"!.za izdelovanje nuj- bil' dou' ■ - • 'zpostavljeni viso- 'n delov reaktorjev, St'1 d°i i'S k Jhper,.,, A Uram in deformaci- pj imai* P*« ih. Od )0 radioaktivno od- \° l«žavob0,'Uih kovin' y t .Vi. 0 predstavlja tudi v SPadC01ite,na radi°aktiv- V k' nastajajo v Vi tban.. Vaniu* orana. S'V ^ *ko (ji' Veniki delajo na I P®jbolj koristno in 'i I>*|i' v i. ?egu izkoriščali te lir Xu,vudU5trii>. zdravstvu ' f *|jJd turti ’ VzP°reflno pa re A/ s:C0s ‘*m- kak° h. j-h 'c ■/ \ h ztia|":,ods,ranievall. Po ‘ i Ji; 0dakiJ se višek ra d io- A v s°vie,sKi 0 / 'V^Ster« ! nmrje, kot io i" ri.-Ji tn m druke jedrske faztiiK l>g'° v bodočnosti nevarnosti za člo- ‘V regktorja / N|1’''lrskea,''rg!je z 'zg"' V/ 4 posrednega razbijanja jedrskega goriva n. pr. urana 235, brez kakršnega koli izkoriščanja nevtronov, ki se pri tem ustvarjajo. Takšen način je sicer res najmanj ekonomičen, v strogem pomenu besede, zato pa omogoča, da se izdelajo energetske naprave, ki so manjšega obsega in tudi ne tako težke. Trije takšni reaktorji so vgrajeni v atomski ledolomilec «Lenin». Ker ledolomilci morejo pluti tri leta, ne da bi se medtem oskrbeli z novim gorivom, pri čemer podaljšujejo navigacijsko obdobje na Arktiki, ti činitelji neposredno povečujejo njihovo ekonomičnost. Sovjetska zveza ima v načrtu gradnjo še nekaj atomskih ledolomilcev, vzporedno s tem pa tudi majhne atomske centrale na skrajnem severu, ki naj bi omogočile pospešen gospodarski razvoj teh področij. V Sovjetski zvezi se dela tudi na tako imenovanih reaktorjih s počasnimi nevtroni, ki izkoriščajo nevtrone, ki se sproščajo ob razbijanju urana za proizvodnjo novega jedrskega goriva. Prva a-tomska električna centrala na svetu je bila zgrajena leta 1954, kot tudi vse AES v drugih deželah ter tudi atomske centrale, ki so v gradnji, razen ene, izkoriščajo proces razbijanja urana s počasnimi nevtroni. Niaakega dvoma ni, da bodo atomske centrale, zgrajene na tem načelu, pocenile proizvodnjo električne energije, kajti hkrati ustvarjajo določeno količino novega jedrskega goriva-plutonija. Toda v teh reaktorjih je koeficient stranske proizvodnje jedrskega goriva mnogo preveč omejen, da bi v širšem obsegu omogočil konkurenčnost električnih energiji, ki bi jo pridobivali s klasičnim gorivom. Zato sovjetski atomisti polagajo veliko upov v koreniti rešitvi problema, ki je v tej nuklearni sintezi in v izkoriščanju razbijanja urana za razširjeno stransko proizvodnjo jedrskega goriva. To pa je možno v reaktorjih, ki delujejo s pomočjo naglih nevtranov. Takšna atomska centrala bi omogočila, da bi se ves uran 238 spremenil v novo jedrsko gorivo. Proučevanje reaktorja z naglimi nevtroni se je v Sovjetski zvezi začelo že leta 1954, ko je bil izdelan manjši reaktor te vrste prvenstveno za jedrska fizična raziskovanja. Pred štirimi leti je bil zgrajen reaktor z naglimi nevtroni in z zmogljivostjo 5.000 kilovatov. Od tedaj ta reaktor neprestano deluje. Sedaj pa je bil izdelan tehnični načrt za AES z reaktorjem z naglimi nevtroni in z zmogljivostjo 50.000 kilovatov. Ce pa se vzamejo v poštev proračuni znanstvenikov, po katerih bi reaktor z naglimi nevtroni in z zmogljivostjo 100.000 kilovatov v šestih letih podvojil količino plutonija, ki je bil v začetku vanj vložen, in bi to omogočilo gradnjo atomskih central z zmogljivostjo 100 milijonov kilovatov, ki bi dajale na leto 1000 ton prirod-nega urana, se postavlja vprašanje, ali ne gre uresničevanje teh velikih načrtov vendarle počasneje kot bi se v naši dobi to moglo pričakovati? Na ta dvom nas navaja tudi mnenje znanega sovjetskega a-tomskega strokovnjaka Aleksandrova, da bo šele konec našega stoletja bistven del sovjetske energetike vezan na električ-ne centrale, ki bodo delovale na načelih naglih nevtronov. R. B. ★★★★★**★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ZANIMIV SIMPOZIJ V OPATIJI * * * * * * MoAnla v 4u avl V Piranu snemajo film «Naš avto«, pri katerem sodeluje tudi Bar-kovljanka Nora Jankovič, članica tržaškega Slovenskega gledališča. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitHiiiiiuitiMiiMiififiinmiiiuniiiiiiiiHiiiiHiiiiiuiiiiitiuiiitifiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiMiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiniiiii Z DOBRO VOLJO IN MLADOSTNIM OPTIMIZMOM Po sledovih stare grške kulture Kipar, inženir in arhitekt Fidias - Prijazen in naglušen lastnik mlekarne - V atenskem arheološkem muzeju, kjer je veliko kopij starih del . i,.* 'mo hoteli na Akropolo. Visoko za utrjenim obzidjem so se videli obrisi Farteno-na. Na vrhu razbitega stopnišča smo se ustavili pred Propileja-mi. Veličastno stebrišče v tradicionalnem dorskem s ogu. ki je zgubil vso strogo trdoto linij v atiški harmoniji, je že Perikle-ju pomenilo zmagoslaven vhod do Atetrne-a svetišča Potem smo zagledali Parfeoon Svetišče ima še vedno, kljub razdejanjem in ropanjem, vso lepoto, ki mu je daje harmoničen red njegovih proporcev, čista spojitev strogo geometrične konstrukcije z živim, spontanim navdihom. ki ni vezan na po tradiciji določena pravila. Kot da se je arhitektura spremenila v skulpturo, z neprestanim menja- """'■min....................umnimi,.....................................................................mm, do 20.4.) Neg, spor ?'V \ »»f .... ,y. 1» rj. V. Sfeu.. (NN j? 2aravs,am° na osnovi rit V IS » H So J? Zela dohro Xrni N<- mešaj- k'!; ^K^o^^Plsmf^ral; ».Jezo neposrednega xrog dooro vanjem svetlobe spreminja učinek, ki ga je napravila na gledalca. Iz zgradbe same diha bistvo grškega duha: harmonija resničnega in idealnega, minljivega in večnega, čutov in duha. Strasti in čustva živijo v kamnu in ohranjajo svojo vrednost zraven nesmrtne vrednosti razuma in ideje. V tem ravnotežju, katerega mera in simbol je človek, je veličina grštva. Zravčn Partenona stoji E-rehtheion, tempelj obeh bogov, ki sta tekmovala za gospostvo nad Atenami: Posejdo-na in Atene zmagovalke. Ele. gantna asimetričnost njegove konstrukcije, ki je razčlenjena v tri dele, se prijetno loči od celovite zasnove Partenona. Na južni strani nosi lopo Kariatid: šest ženskih figur nadomestuje stebre. V originalni rešitvi ču-tirno vso rafiniranost novega duha, ki je zajel Grčijo. Malo svetišče Atene Nike ob Propi-lejah je prav tako prelep primer jonskega stila. Na arhitektonske elemente je bila navezana izredno bogata kiparska dekoracija, ki ni mogla biti delo enega samega umetnika. Vendar je čutiti iz okrnjenih, razdrobljenih ostankov nekdanjih reliefov, fci jih nekaj lahko vidimo v muzeju na Akropoli, močno osebnost genialnega umetnika, ki je usmerjal in urejal delo, da mu je dal lasten pečat enotnega plastičnega izražanja. Fidias, Karmidov sin, je bil kipar, Inženir in arhitekt, eden najbolj popolnih umetni-ških duhov sploh. Iz vseh nje-govih figur diha polno, a vendar umirjeno življenje; mladi konjeniki, siloviti in nežni obenem, spadajo med najlepše stvaritve antičnega umetnika. Preden smo zapustili Akropolo. smo stopili do razglednega stolpa. V mehki svetlobi zahajajočega sonca so se vsenaokrog širile Atene, veliko, popolnoma belo mesto, ki ga sekajo v geometrično točno zarisanih črtah široke avenije. Hitro se je mračilo, iz restav-racij je začelo dišati po pečenih ribah, natakarji so stali pred vrati in nas z brbljajočim, vsiljivo sladkim glasom vabili noter. Zgubili smo se v stari del mesta, med mrke hiše ob tlakovanih ulicah brez luči. Padli smo v intimen vrt, na katerem so tamburice igrale »Pirejske dečke*. Sedli smo za mizo pod zidom, ki ga je zadušil bršljan, pili retsino, grško vino, in gledali črno mačko, ki se je motala med nami. Ko smo se vračali, so Atene zt živele v noči, brez hrupa, v mirnem razkošju. Po širokih a-venijah so skoraj neslišno valovali dolgi inozemski avtomobi- HOROSKOP /J;K?" ’j*4.vujer"■*- fA "Kr~ ; i£'’■> s?™«™ VV XX *n»nje zah'teva prscejš-t/ t) i.*l»bXeti „ Oflpoveduj. / X H*.,e potr. ugodnejšega kali. ker so konstruktorji izrazili željo, da se to zaenkrat še n« stori. Umetna roka je povsem natančno izvajala vse ukaze n> sli: zgrabila je jajce in ga zdrobila, takisto steklenico sadnega soka ter zatem z njim napolnila kozarec, katere je prinesla k j-stom, prijela je svinčnik in s njim pisala, pa še zgrabi'.-* za kovček. Ta roka ni toga in trda, kot so običajno bile klasične proteze, in njeni gibi so zelo lahkotni in mehki. Z njo se lahko rokujejo, pri čemer je nu-r* stisk vselej prilagojen stisku oo-nujene roke. • Upajmo — pravijo niem is* umiteljl — da bomo v teku leta odpravili še vse obstoječ? pt? manjkljivosti, da bomo '.sdalja izdelali roko, ki ne bo težja ud 400 gramov, kakor tudi. da bi v najkrajšem času dosegli njeno serijsko izdelavo*. NOVE KNJIGE Dolenjski zbornik Zborniki večkrat niso preveč posrečeni. Nedavno so to le več alt manj priložnostno zbrane zbirke raznovrstnega gradiva, v katere mnogi avtorji prispevajo samo zato, da izpolnijo neizo svojo obveznost. Večkrat vsehu-jejo tudi gradivo, ki ga sicer ne morejo drugače porabiti. So pa navadno tudi neenotni, razbiti. Na drugi strani pa imajo zborniki tudi mnogo dobrih, pozitivnih strani. Predvsem so viebin-sko pestri in zanimivi in bud« zanimanje tudi pri bralcih, ki sicer poljudnoznanstvene izdaje ali brošure ne bi ttzeli v roka. Zborniki so, nadalje, kot nalašč za objavljanje raznih sporni r,-skih tn dokumentarnih sestavkov, ki bi sicer v samostani knjigi ali reviji težko zagledali beli dan. Zborniki so, navadno, tudi dokaz, da ne moremo govoriti o kakem kulturnem mrtvilu. Vse to velja tudi za prvi Dolenjski zbornik, ki ga je nedavno izdala Dolenjska založba v Novem mestu. Ta zbornik te vsebinsko pester, raznolik, seveda pa tudi vsebinsko neenoten. Radi ga bodo prebirali široki krogi bralcev, zlasti tistih z Dolenjskega, katerim je tudi namenjen. Dolenjski zbornik 1961 ima tudi nekaj zgndovn-skih sestavkov z dragoce-itmi zbranimi podatki. f redvtem pa je izid zbornika dokaz kulturne aktivnosti te slovenske pokrajine. V svojem predgovoru h knjigi je podpredsednica novomeškega okrajnega odbn-u inž. Vilm-z Pirkotnč lepo napisala, da je Dolenjska v povojnem obdobju kazala videz premalo razgibane pokrajine, ker je kilo pač treba zaceliti rane vojne in krepiti materialne osnove za razvoj tega področja. Veliki napori p.i »o dali tudi ie prve rezultate, med katerimi je tudi ustanovitev Dolenjske založbe in začetek Izhajanja Dolenjskega zbornika. Zbornik ima namen osvetliti dogajanja na Dolenjskem področju ter s tem omogočiti boljše spoznavanje teh pokrajin. To svojo nalogo Dolenjski zbornik tudi izpolnjuje. Njegova vsebina je vsekakor pestra. Med pomembnimi zgodovinskimi sestavki, ki bodo pomenili predvsem dragoceno gradivo za prikaz naprednega političnega gibanja na Dolenjskem, je omeniti uvodni sestavek •Leto 1911 na Dolenjskem». Enakega značaja sta Pirkovičev spil sPred-straže ilegalnega Novega mesta* m sestavek o Kozjanskem bataljonu. O sedanjih problemih šolstva, kulture in zdravstva govori poseben članek. Tudi prispevek o razvoju gospodarstva na tem področju je aktualen, listali sestavki pa so s kulturnega področja in posegajo v literaturo. etnografijo, jezikoslovje m arheologijo. Vsi prispevki so pisani zanimivo in vsakomur razumljivo, opremljent so tudi * številnimi slikami in raznimi podatki. Tako vsebuje prvi Dolenjski zbornik tudi zanimivo branje kot tudi dragoceno gradivo in bo zato gotovo naletel na ugoden sprejem med tistimi, katerim je namenjen. Pomenil pa bo gotovo dokaz živahnejšega kulturnega snovanja na tem področju. Sl. Ha. Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.2, najnižja 20.3, ob 19. uri 24.3, zračni tlak 1017.6 stalen, vlage 59 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.4 stopi- Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 4. sep Wa „ ,atoW 1(1 Sonce vzide ob 5.28 in 1 yjo> 18.39. Dolžina dneva l3 “b ji.lt vzide ob 10.25 in zatone Jutri, SREDA, S. sep Lovrenc m PO NEPRIČAKOVANEM PADCU V JULIJU II avgustu rekorden promet v tržaškem pristanišču Po zaslugi prometa v avgustu, je bil tudi promet v prvih osmih mesecih večji kot lani v istem razdobju ■ Struktura prometa nespremenjena Po nepričakovanem padcu pristaniškega prometa v juliju, je letošnji avgust zabeležil rekordni promet, saj so skozi tržaško pristanišče prepeljali po morju skupno okoli 540 tisoč ton. Napredek je pomemben zlasti če upoštevamo, da je celotni pomorski pristaniški promet dosegel lanskega avgusta 394.478 ton in je torej promet letošnjega avgusta za dobrih 140 tisoč ton višji od lan-•kega. Pomorski pristaniški promet (pri čemer je vštet promet Javnih skladišč, lesnega skladišča, ILVA, žaveljskega industrijskega pristanišča itd.- je prav po zaslugi avgusta presegel v prvih osmih letošnjih mesecih promet iz istega lanskoletnega razdobja in letos dosegel okoli tri milijone in pol ton ter bil za 160 tisoč ton višji kot lani. Izkrcali so 2 milijona 555 tisoč ton in vkrcali 955 tisoč ton. Promet v avgustu je bil izreden in je predstavljal rekordno številko prepeljanega blaga, saj so do sedaj samo dvakrat_ presegli v enem mesecu 500 tisoč ton. Vendar pa gre povečanje prometa predvsem na račun ponovno c-kiepljenih pošiljk masovnega blaga: nafte, premoga in žitaric n se struktura v avgustu prepeljanega blaga ni izboljšala. Tako sestavlja skoro polovico celotnega pristaniškega prometa nafta in derivati, saj je promet s tovrstnim blagom dosegel okoli 250 tisoč ton. Občutno je narastel promet z železno rudo, katere s,o v pristanišču izkrcal: okoli 70 tisoč ton za avstrijske in češkoslovaške potrebe. Poleg tega so izkrcali 30 tisoč ton premoga, po večini za potrebe Italsider in 10 tisoč ton lapora za Italcementi. Vse torej kaže, da bo prišlo do okrepitve prometa tržaškega pristanišča in so tudi predvidevanja za september ugodna. Tako pričakujejo, da bodo izkrcali obsežne koiičine žita, da se bodo povečali dovozi rude za Avstrijo in CSSR, medtem ko promet z nafto tako stalno narašča. Vendar pa kako vostno izboljšanje ne bo tako pomembno, kot je količinsko, ker js še vedno v veljavi določen za-stoj pri prometu raznega blaga, ki prinaša pristanišču največ zaslužkov. , .... . Tudi promet Javnih skladisc je bil avgusta rekorden, saj je za 52 odst. presegel promet istega meseca lanskega leta. Letos je promet Javnih skladišč dosegel v avgustu 195 “tisoč ton, od česar odpade 126 tisoč ton na pripeljano in 69 tisoč ton na odpeljano blago. Občuten je bil delež premoga in rud, saj so tovrstnega blaga prepeljali 34 tisoč ton, promet z žitaricami je dosegel 34 tisoč ton, z lesom 11 tisoč ton in z raznim blagom 71 tisoč ton. V Javna skladišča so v prvih osmih mesecih pripeljali 823.000 ton, na ladje pa so vkrcali 551.000 ton in je torej skupni promet dosegel 1.374.000 ton, medtem ko je znašal v lanskem letu 1.399.000 ton. Promet prvih osmih mesecev je torej še vedno za 1.8 odst. nižji, kot je bil lani, vendar pa se je ta deficit občutno znižal v pri- merjavi z julijem, ko je bila razlika 7.3 odstotka. TEČAJ O PROMETU Avstrijske železnice v prometu SET Na tretjem mednarodnem tečaju o prometu v državah Skupnega evropskega tržišča sta včeraj govorila prof. Vonk, uradnik ministrstva za promet iz Pariza, in dr. Krempler, visoki funkcionar avstrijskih železnic. Prof. Vonk je govoril o prevozih po rekah in kanalih, ki imajo v večini primerov deželni značaj, vendar pa je treba obravnavati v evropskem okviru tudi to prometno sredstvo, ki ima za gospodarstvo pomemben učinek. Predavatelj je navedel podatek, da je znašal promet po notranjih vodah v državah SET 1960. leta 453 na prostranem žaru pekli celo piščance «alla diavola», ki so šli iju-dem zelo v slast, ker so bili tudi poceni. V nedeljo je poslanec Vittorio Vidali govoril množici o bližnjih občinskih volitvah in o programu KPI zanje. Končno je bil na festivalu tudi slikarski natečaj «ex tempore«, pri čemer so podelili prvo nagrado Klavdiju Palčiču, drugo «ex aequo» pa Dariu Croz-zoliju, Renzu Possenelliju in Liviu Schiozziju. Varnostni ukrepi za preprečevanje požarov milijonov ton blaga, medtem ko je istočasno železniški promet dosegel 687 milijonov ton. Navedel je tudi, da sedaj proučujejo gradnjo kanalov Ren-Rodan in Ren-Donava in da bo uresničitev teh načrtov znatno spremenila prometne pogoje Evrope. Komercialni ravnatelj avstrijskih železnic dr. Krempler pa je govoril o temi «Avstrijski železniški sistem v vidu bodočega sodelovanja v Skupnem evropskem tržišču«. Uvodoma je ugotovil, da na svetu, ki je razdeljen na dva bloka, ni mogoče ustvariti resnično svetovnega gospodarstva. Avstrijske železnice pa se vseeno trudijo, da bi ustvarile čim svobodnejši promet, pa čeprav tega ne bo mogoče narediti takoj. Zato se bodo tudi samo povezale s SET. Avstrijske železnice so že ustvarile pogoje za svoje vključevanje v sistem Skupnega evropskega tržišča z novimi železniškimi tarifami od 1. januarja 1961. leta. V tej zvezi je predavatelj navedel, da so znižali tarifo «ad valorem« in sedaj obstaja samo pet tarifnih postavk ter je bil znižan odnos med višjim in nižjim tarifnim razredom. Uvedli so tudi tarifno postavko za prevoz do 20 ton in zvišali tarife za prevoze do 5 ton, kar je povzročilo znižanje števila manjših pošiljk. Udeleženci tečaja so si včeraj ogledali naprave rafinerije «A-quila». Tržaško županstvo sporoča, da je notranje ministstvo odredilo, da je treba sprejeti razne varnostne ukrepe, da se, kolikor sploh je mogoče, preprečijo gozdni požari in njihovo širjenje. Zato se občani ponovno opozarjajo na nevarnost in na škodo, ki jo povzročajo požari. Hkrati je treba poskrbeti, da ne bo poleti na škar-pah cest, ki gredo skozi gozdove, nobene suhljadi. Nadalje se ne smejo sežigati strnišča, dračje in suhljad na gozdnatih področjih ob vetrovnih dneh ter manj kot 50 m od gozdnatega roba, razen če se prekoplje zemlja okrog področja, ki se namerava sežgati. Končno se ne sme v gozdovih prižigati ogenj niti kaditi. Novi gen. konzul FLRJ prispel v Trst Včeraj dopoldne je prispel v Trst novi Jug. gen. konzul Rudolf Jan huba, prvi na levi, ki se je pripeljat na obmejni blok pri Fernetičih točno ob 11. uri. Generalnega konzula sta na jugoslovanski Stranj sprejela konzula Aleksander Oluič in Srečko Kovačič, na italijanskem bloku pa sta novega ge. neralnega konzula FLRJ pozdravila poveljnik obmejne policije dr. Pattarino in inšpektor carine. — Novi generalni konzul se je rodil v Trstu 1. 1914. Študiral Je v Jugoslaviji. Od 1. 1937 do 1939 se je udeležil španske vojne, narodnoosvobodilne borbe pa od 1. 1941 dalje. Po vojni Je bij od 1. 1945 do 1947 tajnik jugoslovanske delegacije v Italiji, nadaljnji dve leti pa svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu nakar se je vrnil v Beograd v ministrstvo za zunanje zadeve, pozneje pa je bil di. rektor Slovenskega poročevalca in Oela. Rudi Janhuba je odlikovan s številnimi visokimi odlikovanji in je nosilec partizanske spomenice 1941. V prihodnjih dneh bo prispela v Trst tudi njegova družina. Novemu jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu želimo, da bi se v našem mestu čim bolje počutil, še zlasti pa mu želimo mnogo uspehov pri njegovem delu Razpis štipendij za srednješolce Šolsko skrbništvo razpisuje na. tečaj za štipendije, namenjene dijakom srednjih šol. Natečaja se lahko udeleži vsak dijak, ki je izdelal letnik. Seveda odloča na koncu boljši uspeh in potrebnost. Natečaja se lahko udeleže tudi učenci, ki bodo letos šele vstopili v prvi razred srednjih šol. Nazionale 16.00 «Vladar■ > ? t,n rij« (1-1 dominatore ««,ofi r Podrobne informacije lahko dijaki izvedo na šolah, kjer bodo tudi vložili zadevne prošnje, medtem ko bodo tisti, ki so šele dokončali osnovno šolo in bodo letos hodili v prvi razred srednje šole, vložili prošnje pri dosedanjih di daktičnih ravnateljstvih. Stipedije znašajo po 60.000 lir letno v prvih treh letnikih nižje srednje šole ter strokovnih šol; za vsak letnik so na razpolago tri štipendije. Za prvi in drugi letnik višjih šol (gimnazije, znastvenega liceja, učiteljišča, trgovske akade. mije) znašajo štipendije po 110.000 lir, za ostale višje razrede pa znašajo štipendije po 150.000 lir letno V razpisih, k> so na posameznih šolah, je tudi predpisano, kakšni dokumenti so potrebni. PROŠNJE PA JE TREBA VLOŽITI DO 15. SEPTEMBRA. LJUDSKI KONCERT Danes dopoldne se začenja v Galeriji Protti prodaja vstopnic za prvi ljudski simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Ferdinanda Guarnie-rija in s sodelovanjem pianistke Marcelle Crudeli. Koncert Do v petek ob 21. uri v Avditoriju v Ulici Teatro Romano. Program obsega: Rossini — Svilena lestva (Simfonija); Jachino — Nemirna ura (za godala) — novo za Trst; Menottl — Koncert za klavir in orkester (novo za Trst); Soštakovič — Simfonija št. 9 oP. 70. ...................................................................................mu......................................................mil.............................. ZAKAJ NARAŠČAJO CENE SADJU IN MESU Tridnevni festival «L’ Unita» V soboto, nedeljo in včeraj je bfl v občinskem vrtu na Pončani pokrajinski festival glasila KPI «L’U-nita». Zlasti v nedeljo je v vrtu kar mrgolelo ljudi, saj jih je bilo na tisoče. Na festivalu so bile razne prireditve in nastopi. Med drugimi so nastopili tudi »Veseli rudarji« iz Trbovelj, ki jih vidimo na sliki. Ves čas festivala je deloval srečolov, v nedeljo pa so ob navzočnosti velike množice izžre- Špekulanti se okoriščajo s posledicami izredne suše Čeprav morajo kmetje prodajati živino pod ceno, se meso v mesnicah ni prav nič pocenilo POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH JUNAKOV Rod Eastmancolor. Vessel. v:soKi! Fenice 16.00 »Izziv na. . ri» (Sfida nell’Alta Excelsior 16.00 »Zločin faaV j ča» (II delitto non ■ JH pala>a Brasseur. Prepovedano IjfJ Grattacielo 16.00 «Dvoji«> „ jPJ (I due della legione). e chl. hitkt»11 Arcobaleno 16 00 «Krlk !,Luo&' j lo della battaglia). Tec 1 Jeff Chandler. I„ Supercinema 15.30 «Pfln ka» (II principe e_ 'jjjoitfd*J Teehnicolor. Marilyn - Mijm 16.30 »Zadnja ^««'1 carovana)- Alabarda (L’ultima caruva****/-Richard Widmark. 'T Aurora 16.00 «MostoV J (I ponti di Toko jjpK**J (i ponti ai toko • fip“n Garibaldi 15.00 «Polnočna merletto di mezzanotte). a lor. Doris Day. p|yl(j| Cristallo 17.00 «PovelJniK f),|gP na« (11 comandante de on). Teehnicolor R®1*. Capitol 16.30 «Maščevanj' La vendetta de' neit(!l jev« (La jv, v// vua v ------“ . U C" afl ri). Teehnicolor. Milene^ J Impero 16.30 21.45 -- — stava sveta« (II PlU * tacolp del mondo). Massimo 16.00 »DamaS«"*'^ lov« (Le scimitarre ,(uli(. j Teehnicolor. Toshiro cipj Moderno 18.00 «Dedič (L’erede di Al OafKineL row. Prepovedano m .jiDFJ istorla 17.00 «Veter, ki " a). ‘1 vihto« (Vento di temp nicolor. Astra 16.30 «Preku-pčeva|clsi(ll)(*3 pura« (I trafficanti Vittorio Venelo 16 00 §* ne 1962-63; »Sedem J1*’m. (1 sette peccati Viady. prepovedano 11 I Abbazia 16.00 «Možje n J (Marlti a congresso)- puliji Marconi 16.30 »Spacecman j „ contf0 pirjem« (Spaceman 1 \ ts____ TT4c.ni I piri). Ken Utsui. Ideale 16.30 »Nežna Je e la notte). Skedenj'20.00 »Stanllo tlnapadu« (Stanlio e scossa). KINO v°nšče z višine kakih 6 metr . Pri padcu je zadobil smrtne poškodbe. Zdi se, da je bil na mestu mrtev. Tragični konec še mladega mo-škeg« so ugotovili nekaj pred 8. uro včeraj zjutraj Ponesrečenče-v0 truplo pa so odkrili njegovi Najlažje poškodbe je dobil Knez, ki se bo moral zdraviti od 7 do 9 dni. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč. Pobil se je po desnem komolcu in levem gležnju. ‘i1 S pridržano prognozo so sinoči sprejeli na I. medicinski oddelek 20-letno Mariograzio Vidot-to por. Godernič, ki živi pri svoji materi v Ul. Montecchi 8. Mlada ženska si je iz nepojasnjenih vzrokov hotela vzeti življenje in je v ta namen zaužila večjo količino uspavalnih sredstev. — Z zamudo je prišel v splošno bolnišnico tudi 35-letni Romeo Bembi iz Zgornje Kolonje 442. Bembi se je ponesrečil že preteklo soboto v poslopju št. 36 v Ul. Coroneo. Ko je nesel po stopnicah vedro z raznim materialom, se mu je nenadoma spodrsnilo ter je padel. Zdrknil je po stopnišču ter si zlomil desni gleženj. Predvčerajšnjim zvečer so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo meseca dni zdravljenja. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. in 3. septembra se je Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 18 oseb. . t 0’ predvaja danes •• ob 19.30 uri U'l®: Nežni zločin Mljor| (II deLinquente (Ljudski 6< Igrajo: JERRY ------------- GLASBENA MATIC* ^ Vpisovanje v žodhf1 Matice bo v dneh " ,|jl .! septembra v šolski P 1 R. Manna 29/1, te1, do 12. ure. , „jr v>s Poučujejo se kla^' j vsi ostali orkestf j o#**1 menti. Pričetek pouka v 10. septembra lSo*" Prosvetno društvo * pte«1®/ m ^ " i®- sp ‘ redi v nedeljo -dnevni Izlet na Pprt>pl|S t 5 v Kranjsko 8oro,r,,orm»clLl1 li Vpisovanje In 1"'°*. s«r ,0. f tvenih prostorih, U*- ,j0 J>' vsak večer od 20.30 sobote in nedelje. SPDT priredi v bra izlet na Ma"garp3 9' ’ vpisovanje v Ul. uev _ nin urah. „ Jj. Prosvetno društvo juptc^lVj priredi v nedeljo * x . v Ljubljano, na »leu S»9‘/ mu Jezeru In k slaF dru5t vanje vsak večer štorih. BV*}* Namesto cvetja npr0s^rt t- 1 torije Verša - Ma“"„ «i Zvonko in Marče>° Mjti^kJ1/ 3000 lir za DUaS1® idijf pr J Ob desetletnici • uje družina TonC'*^ -jašk0 Matico, 2000 zn <3* za ^ ■ ašk0 Matico, 2i*~ ,ir P A ij Tončič in 2000^^^;: fL£MSS0, PREPROGE za |0A tekači, zračne * ,„* VJ morje ln *xl**ej_ Ijit ^ pust 20 ods«. le s. tel. 05919. ,, ’ ZAVESE ealla vef!'[. I3 }. kuienčnih cenah. i)|ltajn)j vespagenzia. ce^o Cltev ..... stornim sedežem. predplačila. vel-k» ,»* m MOTO raDUene m MOTO rau.j— .,l/l ji Dlačevanja. ji. "tjll ^ .PLASTIKA. •T«a)V^,'^ Št. 4 rmdh toro.ee p«rSyS&S ne. namizne P11.., starši, ko so prišli iz hiše. V kotu dvorišča so opazili sinovo truplo, ki ni več kazalo nobenega znaka življenja. Takoj so obvestili policijske oblasti. Na kraj nesreče so prišli agenti javne varnosti iz Boršta in pozneje tudi znanstveni oddelek tržaške kvesture. Prišel je tudi pomočnik državnega pravdnika dr. Balla-rini, ki je po preiskavi dovolil, da so odpeljali truplo v mrtvašnico v Ricmanjih, kjer je na razpolago sodnijskim oblastem. UMRLI SO: 61-letna Gabriela Ga-spercic por. Pltlch. 57-letni Luigi Penco, 5l-ietni Riccardo Alessio, 72-letna Maria Bidoli por. Ierco, 58-letna Maria Pockar por. Rutar, 56-letni Alessandro Rlosa, 83-letnl Glo-vanni Saln, 67-Ietna Carmela Sera-fini vd. Saponaro, 72-letna Giuditta Burolo por. Bassanese, 77-letni Mi-ehele Pettirosso, 36-letna Adriana Stanta por. Broad. 36-letna Antonia Baruzza por. Penso, 31-letni Alojz Stubel, 81-letna Amalia Vittorello, 77-letni Francesco Petronio, 52-letna Fmilia Greblo por. Iacaz, 70-letna Giovanna Zannier, 79-letna Maria Zanetovlch por. Ughi. za Posodo,C oi->"V nurje, vreče za gUII,e vse iz plastike . cenah. Obiščite nočna služba lekarn Blasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni, Ul. Settefontane 2; AlTAngelo d’oro Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul. P. Revolte}1!« 42. ■wboto delu izgubil Vladimir Pogreb drategiz hi5e danes ob l”-1' „ji)l Ul. Pieta- Žalostno V ,y V' I Ml DNEVNIK — 5 _ 4. septembra 196J v ZVEZI S PODRTJEM GLEDALIŠČA TEATRO NUOVO bodo obnovili in odprli l^ostore gledališča Rossetti? ■' i(j9 Un *a stroške za obnovo je bil predložen družbi lastnici sedaj zapušče-lij PosloPjo - Italijansko Stalno gledališče naj bi gostovalo v Avditoriju? iffj !» alTt5® p.ot Proti Trgu (iloriiko-benešbi dnevnik ZAHTEVE ZDRAVNIKOV IN LEKARNARJEV j® j* ali ; P> t 'S J bo Pa začetek Ul. Fabio co T®jo .‘*?ko videl kako s N« sej*? naPreduje «rad-, JNorn deza ^AI na obsež-c# ."fon? ,med Ul. F. Severo, .j J* ob a?6 j Ul. Giustiniano » 5 Nu0vnS61aniem gledališču katerega del so Ž R»t SZffZ", ij4?r‘tiernks bo tudi vključe-i» V Nn0 i”°, adaPtacijo, sedaj L*bo" ?°, neuporabno tu-kn?aCela normalna gle-K - certna sezona. Prav u PNin Postavlja z največ-Ai i ,Wjin.t?ra5anje, kaj bo J1^ ,'(daliSiSklrn Stalnim dramil '>žbo6m. kaj s Kon-m'k^ojft • ki sta imeli do k* PraJ>reds*ave oz. svoje ^ it ;ial0vL’V tem gledališču. 1> 5 r,fasnn )e v letošnji se- 1 K>iiansk,-ro-eno' kar zel° A S?, »a-»- f10* Aon *? vprašanjem je že ne..(j J* elM^novno stopilo v A N Vrbiče .Rossetti. v n1 septembra. Čeprav 'jjji , no "r>.iIn . do skrajnosti zaradi v ka- ** kulturne mestu. kro- SfS?1teJ* *e p, dJ£.i* V(..,?*edališče v Trstu ']t,A Z. »t. J*1 v, easu sezone že ' f k Nreč’ ki ie lastnik po-,4^’. d,nt.ka*e P.rav "0- b> ga obnovila, i* Cf|l leti bl 1 preveliki, saj % f?*']*®!, govorilo celo, da iNteti c0®, kaže drugega, j ^'Hoženi aj so baje bili S '«! tvena rtnovi proračuni It \tOznno ®’ toda čas naed- lij.V tej® pa se nag’° Pri' :;>vl V. zvezi se slišijo / Vlasti Predlagajo inter-v ' Pri družbi-lastnici V°5ke vPrašanje spravi I j I Ne ? seveda mrzlično A *■«» brez svojega stal- Sl Članski0*!!®, rešitve, da i^Onr! V ^ meščanstva iZ, sv°jeSa stal" 't fljih gledališča, ki se ■ i O Pri rt? že lepo uve-H&V i??1'0 velik krog * t ?Wakor tudi, da ne CVrt! ,za visoko kva-NN nurtu1 Uh 'e svo" •k"* ,l.nUdlla vcnlzn loto lUdl’ da ne (|^°kcert«n ,za visoko kva- \A * A J »jS ?niu je nu^no sko- ^ m* .................... leto tem <1 druV?lla vsako V U i»kanba> In pri J IS l9?u je nujne e i ?!itev kot edino možna ,/ Jj?.0manT~ Avditorij v Ul. j V ^fatnsu' Tako vodstvo u !ir00epiega gledališča kot biC,r kis®, družbe se te T.llths ®eytto otepata, saj ji ostaUhaHSkeRa ot?ra •*1\, lal'n najnujnejših / # « Bolnišnice še vedno urejuje zastareli zakon iz leta 1889 Zdravniški asistenti in lekarnarji napovedujejo tudi stavko, ki pa ne bo oškodovala bolnikov Del poslopja aTeatro Nuovo« na vogalu ulic Giustiniani in Cicero-ne so že podrli pomožnih prostorov, pa tudi njegova kapaciteta je premajhna. Razen tega pa v Avditoriju gostujejo skozi vso sezono in tudi izven nje vse mogoče kulturno-pro-svetne ustanove v mestij in med njimi tudi Slovensko gledališče, razne slovenske prosvetne ustanove itd. Ce bi Avditorij moral sprejeti v goste tudi italijansko Stalno gledališče in Koncertno družbo, ki imata zelo pogoste a-bonmajske prireditve, bi bile avtomatično prikrajšane, če ne celo izločene, vse kulturne ustanove, italijanske in slovenske, ki so do sedaj imele svoje prireditve in predstave v Avditoriju. Zaradi tega na vprašanju obnovitve gledališča Rossetti nista zainteresirana samo Stalno gledali- "'niiniHi, miinuimitiHmiMM, Milimi ^^gGODA NA MIRAMARSKEM DREVOREDU ^rej avto, nato motor ^°*ila priletno žensko V J1 ttrj eniu lncidentu poškodbe ponesrečenke niso posebno hude W N «^n'1”®*8 Predvče- sprejeli na Kot smo na kratko omenili že v nedeljski številki našega lista, je od 1. t.m. v teku po vsej državi sindikalno gibanje asistentov in pomožnih zdravnikov ter lekarnarjev po bolnišnicah. Ti zahtevajo izboljšanje in modernizacijo zdravstvene službe po bolnišnicah ter so postavili pristojnemu ministrstvu konkretne predloge v tem smislu. Ako do 14. t.m. ne bodo dobili zagotovila, da bodo ti predlogi sprejeti, bodo 15. t.m. proglasili stavko. Preteklo soboto popoldne je bi-la v goriški civilni bolnišnici o tem vprašanju tiskovna konferenca, na kateri je pomožni kirurg dr. Tullio Cominardi obrazložil vzroke, zaradi katerih so zdravniki prisiljeni stopiti v akcijo. Predvsem je poudaril, da urejuje javno zdravstvo še vedno zakon iz leta 1889, ki je bil namenjen za dobrodelne in podporne zdravstvene zavode in za takratne razmere, ki so bile tako zelo različne od sedanjih. Res so bile k temu zakonu vneseni leta 1938 in 1951 nekatere spremembe in dodatki, ki pa so v bistvu pustili vse pri starem. Pri tem se zdravniki upravičeno vprašujejo, kakšne bi bile razmere po naših bolnišnicah, če bi bile tako zastarele kot je zakon, ki urejuje zdravstvo. Najbolj kričeč primer anahronizma predstavlja položaj asistentov in pomožnih zdravnikov po bolnišnicah. Dr. Cominardi je poudaril, da sprejmejo v službo asistenta, ki je zmagal pri natečaju, samo za dve leti in mu potem to dobo podaljšajo samo enkrat še za dve leti. Pri pomožnih zdravnikih se delovno razmerje lahko raztegne največ na šče in Koncertna družba, temveč i osem ,n P° *em s* morata K— '.j ure 75-letna A V '° 9Ultvd. Reschitz iz J4 ■^(tj.V°zi’lakaate50 sta zap0' T tS u.- ayto in motor. Nalari,?e že priletna *« i š»Nini ?lramarski dre-iPhavn. Poslopja št. 78. kora '4 ! 1N0 rv°z>l naproti 57-. J V septe °?.sutta >z Dre-J. Nje s?P?ra 46. Zaradi '?()! wi?? žetakul°va zgrudila W enu naslednjem hi- 'i »' s, MiliQlt.rat Povozil 19-J S ° >z Ul. dellp Mi- 8«S j: ^ S §iub p6’ial tik^P ' Ul. delle Miza Cos-jo 4. ur k.i(i Jeve^JP- Po desnem ‘ , .(X lo ? kolenu. V bol-z Wk?KP?peliaU z rešil- fž , NvNdefek^ S° j° "a 'UJL V1l«nja k s Prognozo - ie v popoldne j?yežini, kjer se n?,1 46-letni Ma-1 ' ftfli ‘3 ?®n» 4. Na mo-!»% Netna Je peljala z I. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. f P , V Utem Carla Rupini, !• z |KlN1N jePSa?,PiU' Na I. P k ‘eln ‘,nu vozilom. S?i prej v zid Nj0 t? s® j'ed jn Potem pri ‘Ji 18 Sattl pobil po A flbJl1« s0PtLrokah in no. t, fiNa tudi krva- d J i iU, 'n poblla nekoliko 1 R Sl]61««« P" raznih dru- m&Sšif k^ vS. K'.Pridržan pro- jL >b 20°clt',?nlJ®Va ............... **adca !jNi?večer9 ?®st.‘ ie pred- Jy“iLh^o ioU 2330 sko" Sa t , Prometno ne-\' S Pri L?'a Tulla od * !h n !• Pri pad- lJ*v? kornJ,no?' se pobil Jt gl?® cih. po levi š fasNist gbJU,- Neki za-Poi?1 terBa le nekoliko Z avtom trčila v ustavljeni tovornik Predvčerajšnjim okoli 17. ure se je zgodila pri Cedazu v Bar-kovljah prometna nezgoda, pri kateri se je laže poškodovala 32-letna Nives De Lorenzi iz Ul. Ba-iamonti 16. 2enska se je peljala s svojim avtom Fiat 600 proti mestu, ko se je neki tovornik, ki je bil pred njo, nenadoma ustavil. De Lorenzijeva ni bila toliko prisebna, da bi v hipu zavrla svoje vozilo. Z veliko silo je trčila v tovornik ter se poškodovala po čelu in po desni roki. Ozdravela bo v sedmih dneh. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK, kjer so ji nudili samo prvo pomoč. Padel je v jarek za popravljanje lokomotiv Predvčerajšnjim ponoči se je precej hudo ponesrečil 35-letni železniški strojevodja Ennio Palaz-zo iz Ul. Castagneto 13-11. Okoli 0.30 ure se je napotil proti skladišču za lokomotive na glavni postaji. Po nesreči pa zaradi teme ni opazil jarka, ki služi železničarjem pri popravilu lokomotiv. Nenadoma je padel precej globoko ter si zlomil levi gleženj. Takoj so ga prepeljali z rešilnim avtom RK na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti okoli 20 dni. Prsti pod žago Predvčerajšnjim sta se ponesrečili kar dve osebi pri žaganju s krožno žago. Najprej se je ponesrečil nekaj po poldnevu 40-letni Evaristo Zacchigna iz Ul. Baia-monti, ki je za svojo potrebo žagal debke na nekem delovišču na Opčinah. Nenadoma mu je leva roka zdrsnila z deske ter prišla pod ostro rezilo, ki mu je povzročilo razne rane na kazalcu ter mu skoraj popolnoma odrezalo prvi člen. V bolnišnico so ga prepeljali z zasebnim avtom. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. Z isto prognozo so sprejeli na ortopedski oddelek tudi 67-letne-ga Vincenca Križmančiča iz Bazovice št. 55. Pri žaganju drv mu je desna roka zašla pod žagine zobe, ki so mu odrezali prve člene kazalca, sredinca in prstanca. Včeraj ob 14. uri so prepeljali v splošno bolnišnico 53-letnega Renata Coverlizza iz Ul. Mauri-zio 10, ki se je ponesrečil nekoliko prej na parniku «L*da Lauro*, ki je zasidran v Novi prosti luki. Pri nakladanju težkih cevi si je poškodoval levi gleženj tudi mnogi drugi gostje Avditorija, predvsem pa je na tem vprašanju zainteresirano tržaško kul-turno življenje nasploh, saj sedaj obstoječi prostori za javno kulturno delovanje nikakor ne zadoščajo več za mesto, ki ima skoraj 300.000 prebivalcev. OBVESTILO KMETOVALCEM Denarni prispevek za živinorejce Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča živinorejcem, da se na osnovi zakona z dne 27. novembra 1956, štev. 1367, ki se nanaša na izboljšanje živinoreje, lahko poslužijo državnega prispevka, če nadomestijo ali oddajo v zakol govedo, ki je bilo označeno na okuženo pri zadnjem živinozdrav-ni.škem pregledu, ki je bil izveden v naši pokrajini. a) prispevek v najvišjem znesku 30 odst. nakupne cene in do največ 70.000 lir za nadomestitev goveda, oddanega za zakol ter nakup drugega, ki izhaja iz vzrej-nega središča hribovitih predelov. b) če se odda govedo v zakol ;n n« no fomesti z drugim se prejme nagrada od 14.000 do 20.000 lir. Glede predložitev zadevnih prošenj in za vsa potrebna pojasnila se živinorejci lahko obrnejo na živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu, Ul. Ghega št. 6-1, med uradnimi urami vse do 10. septembra letos. • Tiskovni urad vladnega geoeral-re«a komisariata snoroča, da so ne- ka'eri časopisi ob prihodu podtajnika notranjih zadev Ariosta poročali, da se Je vladni generalni komisar dr. Mazza udeležil sestanka na sedežu PSDI, kjer naj bi razpravljali o ne. katerih krajevnih vprašanjih. Vest Je brez vsake podlage. eden in drugi iskati zaposlitev drugje. Poleg tega pa so tudi njegovi prejemki tako slabi, da odvračajo mlade zdravnike od službe v bolnišnicah in je vedno teže dobiti prostovoljce, ki bi se hoteli posvetiti temu delu, ker jim druge ustanove nudijo mnogo bolj ugodne pogoje, zlasti pri INAM. Zato zahtevajo zdravniki, da se jim nudijo taki pogoji, kot jih ima npr. kak bančni uradnik: primerno plačo in ureditev staleža z zaposlitvijo do 65. leta starosti. V zameno so zdravniki pripravljeni delati s polnim delovnim časom po bolnišnicah. Sicer pa je že sedaj zdravnik v bolniš- nici zaposlen po šest do sedem ur dnevno in če k temu prištejemo še čas, ki ga mora posvetiti študiju za svojo strokovno izpopolnitev, mu ostane prav malo ali nič časa za delo izven bolnišnice. Kar se zdravnikov v goriški civilni bolnišnici tiče, bodo tudi stopili dne 15. t.m. v stavko, če do tega dne ne bosta pristojno mi. nistrstvo in vlada dala zagotovila, da bodo ukrenili nekaj res konkretnega za ureditev zdravstva, posebno glede na položaj v bolnišnicah. Res čaka na obravnavo tudi osnutek Giardina, ki pa obravnava zdravstveno službo v vseh njenih panogah ter bo diskusija s tem v zvezi trajala zelo dolgo, poleg tega pa tudi ta zakonski osnutek ne odgovarja več sedanji aktualnosti. Zato zdravni- ki in lekarnarji predlagajo, naj bi za sedaj vzeli iz tega osnutka samo poglavje, ki predvideva u-reditev zdravniškega in farmacevtskega organika ter to vprašanje nemudoma rešili, kar bo nedvomno prineslo izboljšanje tudi v zdravstveno službo po bolnišnicah. Kar se stavke same tiče, je poudaril dr. Cominardi, pa se bo izvajala, če bo do nje prišlo, r>.a tak način, da pri tem bolniki ne bodo imeli škode, zlasti v nujnih primerih in bo tudi redno zdravljenje omogočeno. Stavka se bo v glavnem omejila na upravno službo in na delo v ambulanti, ker se zdravniki zavedajo svojih dolžnosti, ki jih imajo do človeške skupnosti in do njenega zdravja. Zidarji so nadaljevati SINDIKALNE VESTI sklenili stavko Napoved splošne stavke v podporo zidarjev in uslužbencev pri Ribiju - Pogajanja z vodstvom IGLEA na uradu za delo Včeraj je bilo v Gradiški zborovanje stavkajočih zidarjev, da bi proučili položaj v zvezi z nadaljevanjem borbe. Zborovanja se nje vseh uslužbencev pri podjetju RIBI, da bi se pogovorili o nadaljnji borbi po prekinitvi pogajanj na ministrstvu za delo v Ri- je udeležilo okrog 500 delavcev te mu zaradi nepopustljivosti vod-kategorije, ki so sklenili predla- stva podjetja. Sindikati bodo mo-gati sindikalnim organizacijam na- | rali določiti tudi datum za sploš-daljevanje borbe s stavko za ne- no stavko v pokrajinskem merilu v podporo uslužbpn.-em RIBI. Včeraj je bil pri uradu za delo določen čas. Obenem so predlagali proglasitev splošne dveurne stavke v pokrajinskem merilu, ki sestanek s sindikalnimi organiza- naj bi bila po možnosti v četrtek cijami zastopstvom vodstva stanek, na katerem naj bi proučili zahteve delavstva pri podjetju SAFICA iz Gradeža. Sinoči je bilo sklicano zborova- n 11111111111111111111111111111111111111111111111111 iiii iiiiiiiiiiini im n imttiitiiin ii n im min hi mi m iiiiiiiiiimi Hlinili um umu n iiininiii n 1111111111111111111111111111111111111111 1 6. t.m. in naj bi se je udeležile podjetja IGLEA, da bi določili vse kategorije industrije in obrti, j proizvodno nagrado za leto 1962 da bi tako podprle zidarje v nji- : in dodelitev kvalifikacij. Podjetje hovi borbi. i je ostalo na stališču določenega Na predlog treh sindikalnih or- i sporazuma s tovarniškim odbo-ganizacij je Zveza industrijcev rom Največ je pripravljeno dati sklicala za sredo 5. t.m. ob 17. posojilo v znesku 5.fK)0 lir. ki uri na svojem sedežu v Gorici se- j naJ se v™e v desetih mesečnih obrokih. Glede kvalifikacij pa je prepustilo odločitev nadzorništvu za delo. NEKAJ NASVETOV ŽIVINOREJCEM Kako prehraniti živino kadar ni dovoli krme Posvetovanje pri pokrajinski upravi o nujnih ukrepih za pomoč po suši prizadetemu kmetijstvu Na pobudo pokrajinske uprave je bil sinoči sklican na sedežu pokrajinske uprave v Gorici sestanek, na katerem naj bi se pogovorili o nujnih ukrepih za pomoč kmetijstvu na Goriškem, ki je bilo tako hudo prizadeto po sedanji izredni suši. Na sestanek, stonj, ker je ponudba mnogo večja od povpraševanja. Pokrajinski živinozdravnik priporoča, naj bi živinorejci nadoknadili pomanjkanje živinske krme s pšenico in koruzo. Vrednost enega kg pšenice odgovarja 2 ali S kg sena. Ker pa stane seno zdaj upravni odbor, so povabili tudi predstavnike trgovinske zbornice, kmetijskega nadzorništva in druge. O sprejetih ukrepih bomo poročali naknadno. Medtem pa je pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti dal nekaj koristnih napotkov za naše živinorejce, kako bi najlaže premostili težave zaradi pomanjkanja živinske krme. V mnogih primerih so namreč zlasti mali kmetje primorani prodati svojo živino, čeprav je ta steber in osnova njihovega kmetijstva, ker nimajo zanje dovolj krme in je tudi kupiti ne morejo. Po drugi strani pa prodati živino v sedanjem tre-nutku pomeni oddati jo na pol za- iiiniiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiKiiiiiiiiiiii ki se ga je udeležil pokrajinski' po 3 do 4 000 lir stot, pšenica pa BRZOJAVKA MINISTRU HUMORJU Potrebnih je 10.000 q žita za prereditev živine Ta naj bi bil prvi obrok od 50.000 sto-tov - Konferenca za navodila živinorejcem Sinočnjega sestanka na sedežu pokrajine v Gorici na katerem so obravnavali ukrepe ki Jih Je treba takoj podvzetj za pomoč kmetom, ki so bili najbolj oškodovani po suši, so poslali predstavniki raznih ustanov brzojavko ministru za kmetijstvo Rumorju, v kateri predlagajo, naj bi takoj nakazal vsaj 10.060 stotov žita od 50.000 stotov, ki so potrebni za prehrano živine na Goriškem zaradi poma.nj. kanja krme. To količino naj bi po znižani ceni razdelili med kmetovalce najbolj prizadetih področij na Krminskem-gradiškem polju in v Brdih. Danes bo pokrajinski živino, zdravnik dr. Germinetti imel posvet z živinozdravnik! na Goriškem glede organizacije posebnih predavanj v posameznih občinah, da bi živinorejcem obrazložili u. krepe za nadomestno kmljenje živine. ga Ozdravel bo v 7 do 9 dneh, Dve milijardi zaradi suše na lir škode Goriškem V zadnjih dneh so najrazličnejše ustanove in organizacije pričele razmišljati, • kakšnimi sredstvi naj se prepreči še hujša katastrofa kot jo je sedanja suša povzročila kmetijstvu. Okoli dve milijardi lir škode, toliko namreč znaša škoda v kmetijstvu, sta resen udarec za celotno go riška gospodarstvo, zato se je v soboto sestala stalna komisija za kmetijstvo pri trgovinski zbornici ter sprejela nekaj važnih sklepov glede plačila davkov, odplačila P°’ sojil in prispevkov za vzajemno bolniško blagajno, o katerih smo poročali v nedeljski številki našega lista. Za stanje kmetijstva se briga tudi kmetijsko nadzor-ništvo, ki je že pričelo iskati se" l no, ki naj bi ga prodajalo kme- *°m po proizvodni ceni. V soboto dopoldne so se v Prosvetni dvo-,ani v Gorici sestali kmetje na zborovanju, ki ga je priredila Kmečka zveza. Izbrali so tudi de-eKacij0, ki je odšla k prefektu P°sredovat, da bi se sprejeli pri-merni ukrepi, ki bi olajšali teža-ve' v katere so zašli vsi kmeto-. c>- Na sliki jih vidimo med po 6300 lir, se tak nadomestek vsekakor izplača. Pšenico je treba zmleti in jo Skupaj z otrobi ter pomešano s slamo ali kakim drugim dopolnilnim pripomočkom, namočenim z vodo, pokladati živini. Na tak način bomo prihranili precej dragocenega sena. Isto velja, celo v še večji meri, tudi za koruzo, ki se lahko na podoben način poklada živini. Tako prehrano lahko dopolnimo tudi z umetnimi krmili, ki jih dobimo v trgovinah s kmetijskimi potrebščinami. Seveda pa moramo vsako toliko pokladati živini tudi nekaj zelene krme kakršnekoli vrste; če drugega nimamo so dobri tudi odpadki povrtnin. S tem bomo do. polnili prehrano živine in ji olaj-šali prebavo suhe krme. Zdravniško dovoljenje za proizvodnjo in prodajo živilskih potrebščin Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici opozarja vse prizadete na zakon št. 283 z dne 30. aprila letos, ki določa, da morajo vsa podjetja, ki proizvajajo živilske potrebščine in podjetja, ki jih prodajajo na debelo, zaprositi najkasneje do jutri 5. septembra za predpisano dovoljenje sanitarnih oblasti. Tako dovoljenje si morajo preskrbeti: pekarne, slaščičarne, iz- delovalci sladoleda, prekajevalnice za mesne izdelke, proizvajalci alkoholnih (vina in likerjev) in nealkoholnih pijač (pokalice, mineralne vode in podobno), kakor tudi trgovci z jestvinami na debelo. Prošnje je treba nasloviti na županstvo in prepis pokrajinskemu zdravniku ali pokrajinskemu živinozdravniku, glede na njuno posebno kompetenco ali pristojnost. V prošnji je treba navesti: 1. ime ali naslov in sedež podjetja; 2. izdelke, ki jih izdeluje, pakira ali ima na zalogi in njihove značke; 3. kraj, kjer je podjetje ali laboratorij ali zaloga, z opisom prostorov in opreme; priložiti je treba tudi načrt podjetja in naprav v merilu 1:100. Pravtako je treba navesti podatke o eventualnem dovoljenju ki so ga že izdali drugi uradi ali ustanove (pokrajinske ali občin, ske). Kdor je dolžan napraviti tako prijavo, pa je ne bo napravil v predpisanem roku, se kaznuje z globo od 50.000 do 300.000 lir. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na pokrajinski zvezi trgovcev v Gorici. Izmenjava vin med Tržičem in Ljubljano Tržiška vina bodo prihodnje leto razstavljena na razstavi v Ljubljani, slovenska vina pa bodo razstavljena na prihodnji vinski razstavi v Tržiču. Pred dnevi so v Ljubljani sklenili sporazum med predstavništvom upravnega sveta zadruge iz Tržiča, ki je bila gost Trgovinske zbornice Slovenije. Šolske vesti Vpisovanje na liceju, gimnaziji In učiteljišču Vpisovanje za prihodnje šolsko le-to na liceju-gimnazljl in učiteljišču s slovenskim učnim Jezikom v Goriči. Ul. Croce 3, traja nepreklicno do 25 septembra tega leta. Vsa potrebna obvestila dobijo 0'-laki na tajništvu obeh šol. Umri je župnik Tomšič v Vipolžah V noriških Brdih n Vipolfah so v nedeljo popoldne vaštani znanci in prijatelji spremili k zadnjemu počitku tamkajšnjega župni ka Krištofa Tomšiča, ki je tantri prejšnji petek ter dočakal lepo starost 81 let. Pokojnik je. bil rodom iz Ušjo nad Rubijami v sovodenjski občini. ter je med zadnjo vojno in precej let po njej služboval tudi na Trnovem. Tu je v župnijski kleti pripravil nekakšno vaško zaklonišče, v katerem si je rešilo življenje lepo število va. ščanov. saj je ta klet vsa vojna leta po čudnem naključju ostala nepoškodovana, pa čeprar so Tr. novo bombardirali z vseh strani, zlasti pa fašisti. Tudi v Vipolžnh, kjer je živel zadnia štiri leta, je bil la ljudski župnik priljubljen, kar je pokazal tildi njegov poareh ki so se ga udeležili tudi njegovi ožji rojaki. Ogenj v Števerjanu V nedeljo popoldne so poklicali goriške gasilce na Sovenco v Ste-verjanu, kier so se zaradi velike vročine vnele saje v dimniku hiše na Sovenci št. 10 ki j? last Arri-ga Cutarja. Ogenj se je ie lotil ostrešnega tramovja v bližini senika. vendar se je gasilcem posrečilo preprečiti, da bl ogenj dosegel seno in povzročil še večjo škodo. Ogenj je povzročil za okrog 15.000 lir škode. Učna nagrada revnim dijakom Šolsko ministrstvo je razpisalo precejšnje število učnih nagrad za dijake, ki so zaključili šolsko leto s srednjo oceno nad 6 desetin in se nahajajo v neugodnih gospodarskih razmerah. Nagrada je vezana na kratek pismen izpit in za pripustitev k temu izpitu je treba vložiti najkasneje do 15. septembra prošnjo na nekolkova-nem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo šole, in priložiti prošnji davčni list ter poseben obrazec, ki ga deli šola. Ravnateljstvo nižje srednje šole (gimnazije) in strokovne šole v Gorici vabi dijake, ki so junija končali brez izpitov, da pridejo v soboto, 8. t. m. ob 9. uri v Šolo, kjer jim bo ravnatelj vse natančneje obrazložil. Namesto dijakov zbn J .......... umi 1ICJC uu. I.omciiu 01JHK0V ur°vanjem v Brosvetni dvorani, pridejo lahko tudi njihovi starši. Zaprla cesta skozi Grojno Županstvo iz Steverjana sporoča vsem prizadetim, da bodo danes, 4. t.m. zaprli za promet cesto skozi Grojno ln sicer na odseku, ki gre od gostilne Terpin na Bukovju pa do mosta v Grojni zaradi asfaltiranja. Cesta bo zaprta do zaključka asfaltiranja (predvidoma 10 dni). Med tem časom naj se usmeri promet iz Steverjana proti Gorici in narobe za vsa vozila po cesti preko Oslavja. z raznim blagom ter za cvetličar ne. Zato bo do 30. t.m. za omenjene trgovine v veljavi naslednji urnk: od 8.30 do 12.30 in od 15 30 do 19.30. Ob sobotah se trgovine zapirajo ob 20. uri. S 1. oktobrom bo stopil v veljavo zimski urnik za trgovine. HMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMMiiiiiiiiMiiMiiiiiimiiKitiMiiiiiiitiifmiitiiifiiimiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiit V NEDELJO POPOLDNE PRI SOŠKEM MOSTU Mladenič je z motociklom treščil v avto Fiat 600 lllcde in Dorina Briško iz Štandreža sc sedaj zdravita v goriški civilni bolnišnici V nedeljo popoldne okrog 17.20 je prišlo v bližini mostu čez Sočo na koncu Ulice Aquileia do prometne nesreče, pri kateri sta bila ranjena mladenka iz Štandreža in mladenič iz Fodgore, ki sta sedaj v goriški civilni bolnišnici. Ob tisti uri se je peljala 40-letna Ernesta Kokole, ki biva v Sondalu v pokrajini Sondrio, s svojim avtom Fiat 600 od Ločni-ka proti Gorici. Ko je privozila preko mostu in hotela zaviti svoje vozilo na levo v Ul. Lunghison-zo, je z nasprotne strani po Ul. Aquileia privozil na motociklu 23-letni Viljem Hlede iz Podgore, Ul. 4. novembra 29. Na zadnjem sedežu je imel 15-letno Dorino Briško iz Štandreža, Ul. Monte Grap-pa 2. Do trčenja je prišlo skoro frontalno in je pri tem oba potnika vrglo z motocikla. Z nekim avtom, ki je prišel takrat mimo, so oba ponesrečenca odpeljali v civilno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da si je dekle zlomilo levo roko ter dobilo še številne druge poškodbe, zaradi katerih so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Tudi Hlede si je zlomil levo roko v zapestju ter verjetno tudi v ramenu in odnesel še druge manjše poškodbe, da so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju, Potniki v avtomobilu so ostali nepoškodovani. Na kraj trčenja je prišla cestna policija, ki je napravila o nesreči zapisnik. S kolesom |e padel na dvorišču Včeraj okrog 13. ure so poklic* li avto Zelenega križa v Ul. Cap-puccini št. 8, kjer se je ponesrečil 49-letni Vincenzo Zummo, ko se je vozil s kolesom po dvorišču. Ponesrečenca so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ugoto-vili, da si je po vsej verjetnosti zlomil levo roko v zapestju ter so ga zato pridržali na zdravlje. nju. Izlet po Istri Standreško prosvetno društvo Ol ton Zupančič priredi v sobota 29. in v nedeljo 30. septembra dvodnevni Izlet po Istri. Obiskali bodo Poreč, Pulj, Opatijo. Reko in Crlkvenlco. Vpisovanje se zaključi v nedelj% Prijave sprejema predsednik TabaJ. Pohitite, ker Je treba pravočasno vložiti proinJo s podatki za skupnt potni Ust. — Dobrodošli so tudi Iz. letniki jz drugih vasi. Obnovitev normalnega urnika za trgovine Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je obnovljen normalen poletni urnik -s konfekct!*Ke trgovine, trgovin« z opremo m i vlaga je znašala 70 odstotkov. VERDI. Zaprto CORSO. 17.00- «Talci» (Gti ostag. gi), M. Murphy in R. Mllland. Ameriški film v barvah. VITTORIA. 17.15. V sklopu umeU niških filmov predvaja danes; CAND1DO ali o optimizmu XX. stoletja. Crnobeli film, mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Tisoč žensk in en desetnik* (1000 donne e un caporale), M. West in V. St.v venson. Ameriški črnobeli film. DEŽURNA lekarna Dar.es ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETT1, Travnik št. 14. tel, 29-72. temfehatuha včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 30,2 stopinje ob 13.30 in najnižjo 14 sto-pinj ob 6.10. Povprečna dnevna PRIMORSKI DNEVNIK SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO Francoz Jean Stablinski novi svetovni prvak profesionaltev v cestni vožnji SALO’ 3. — Predvidevanja francoskih Športnih novinarjev so se uresničila: zadnja mavrična majica letošnjega svetovnega kolesarskega prvenstva v cestnih panogah je pripadla njihovemu rojaku Jeanu Stablinskemu, ki je v zadnjem krogu pustil za seboj vse spremljevalce in se sam. predstavil na cilju. Športno občinstvo je zmago transalpinskega kolesarja burno pozdravilo, medtem ko je člane italijanske reprezentance sprejelo z žvižganjem. In to v.vravičeno. Od Italijanov sta se samo Pambianco in Cribiori potrudila, vendar sama nista mogla ničesar. Pambianco je celo zasedel peto mesto, kar pa je slabo zadoščenje. ________________ Skoraj osem ur je trajala vožnja profesionalcev za osvojitev naslova svetovnega prvaka v cestni vožnji. Pred startom so bile vse oči uprte v Van Looya in njegovo belgijsko ekipo, ki je bila najmočnejša. Vsi so pričakovali, da bo majica tudi letos plen Van Looya in nihče, razen Francozov, se ni z mislil na Sta blinske g a. Ta tridesetletni kolesar, ki je letos o- j,- .■ svojil francoski naslov, je bil od 0j.t00ji/ fc’of vsega začetka zelo borben in ka- °«toptl., kot vožnji. Na drugo mesto se je učvrstil presenetljivi Elliot, tretje je pripadlo Belgijcu Hoevenaersu, četrto Nemcu W olfshohlu, pelo pa Pambiancu. Vsi *asi», ki so prišli v poštev za osvojitev naslova, pa so popolnoma razočarali. Anguetil se je moral za- dovoljiti s 15., Van Looy s 31-., Daems s 35. mestom, medtem ko niso med potjo npr. Baldini, za- sedli Cribiori 10. mesto, Carlesi 32., Bailletti pa 33., nič man j ko 4’24" za zmagovalcem. Od 63 tik-movalcev, ki je star talo jih je prišlo na cilj 36. Za Stablinskega se lahko reče, da je zasluzeno zmagal, še posebno, ker se je znašel na sredi zadnjega od ločilnega kroga s prazno zračnico in je moral precej časa voziti brez nje, dokler mu niso zamenjali kolesa. ŠZ BOR namerava prirediti nogometno tekmovanje na tržaškem ozem lju, na katerem bi nastopile enajstorice raznih prosvetnih društev iz mesta in podeželja, ali pa tudi reprezentance vasi in podobno. Da bi možnost izvedbe takega tekmovanja čim bolj podrobno proučili vabi odbor SZ BOR, naj se vsaj eden ali dva predstavnika vsakega moštva, ki bi rado nastopilo na takem prvenstvu, zglasi na posvetovalnem sestanku, ki bo v petek 7 l- m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maju, Vr-delska cesta 7. * # # Namiznoteniški odsek ZAČETNI HAZPORED TRENINGOV ZENSKE: V prosvetnem društvu v Barkovljah v sredah in petkih ob 20. uri. MOŠKI: V škedenjskem prosvetnem društvu ob sredah in četrtkih od 20.30. V prosvetnem društvu «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu ob sredah ob 18.30. V Križu in na Proseku po domenku. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V prvi zvezni ligi štiri moštva z istim številom točk Neodločeno v slovenskem derbyju II. zvezne lige - Hud poraz Delamarisa v Murski Soboti Drugo kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige ni moglo spremeniti vrha lestvice, pa čeprav je bilo precej novosti. Presenetljivi Sarajevo, ki je znal odvzeti tudi Crveni zvezdi točko, je ostal prav na vrhu, medtem ko so Se morali vaščani Zeljezničarja zaradi poraza v Zagrebu preseliti precej niže. Zanimivo pa je, da poraz ni dosegel katastrofalne oblike kot je bilo pričakovati, temveč je bil ob koncu igre med Dinamom in sarajevskimi gosti samo gol razlike. vsega začetka zelo borben in ka- uaslu“ darkoli je kaka skupina skušala ......■■uiiiiimimnunu.............................................................................. zbežati, je šel drzno za njo. Od J-----"•** v NEDELJO PROTI BRULLSU, CHINEZINHU IN TOVARIŠEM «velikih» je malokdo pokazal nos v prednji vrsti. Puščali so pač, da se slabši izžemajo v upanju, da jim bo kasneje pot prosta. Toda račun so napravili brez krčmarja. V prvih krogih dirke so bili vsi kolesarji skupaj. To je bilo raz-umljivo, saj jih je čakala kilometrov dolga pot. V zadnjem trenutku so se na startu pojavili Angleža Ramsbottom in Wright ter Irec Elliot, s čimer se je število tekmovalcev povečalo na 69. Profesionalci so šli na pot s turističnim tempom, toda ta se je kasneje povečal po zaslugi nekaterih ubežnikov. Sele v 15. krogu se je začela borba za izvedbo načrtov, ki jih je vsaka reprezentanca imela z namenom, da si zagotovi položaje v prednjih vrstah dolge skupine tekmovalcev. V 16. krogu, ko so imeli kolesarji za seboj preko 200 km je Italijan Balmamion notegnil v upanju, da bo ušel, toda njemu so se pridružili Elliot, Stablinski, Belgijec Uoevenaers, Nemec Wolfshohl in Francoz Grous-sard Ti begunci so vztrajali na prvih mestih 6 krogov, kasneje pa so pustili za seboj Italijana, ki se je med vožnjo preveč izčrpal in Groussarda, ki je moral za radi defekta na kolesu zaostati. Dva kroga pred koncem je bilo pričakovati, da se bodo favoriti pognali naprej, toda od ita.>,iia-nov sta samo Pambianco --n Cribiori pokazala, da sta še > posebna sprožiti napad. Zal je bilo pre pozno, ker se je v ospredju prva skupina s precejšnjo hitrost jo. naglo približevala cilju. V tej so bili Elliot. Uoevenaers, Vfolfshokl in Stablinski. V zadnjem, 23. Kingu, je Stablinski sprožil napad in na pol poti je bil že V07” pred Nemcem, Belgijcem in Ircem, medtem ko je z dvominutno zamudo vozil Pambianco, kateremu sta se pridružila Holandec Zilverbcrg tn Nemec Renz. Francoski prvak je proti koi cit Se hitreje potegnil in jirivozil nemoteno do cilja, kjer ga je čakala mavrična majica svetovnega prvaka profesionalcev v cestni Kljub porazu z 1:0 Triestina zadovoljila Obramba zelo močna, napad preveč zapravljiv GOL: V prvem polčasu v 43’ Conti. MODENA Balzarini; Cattani, Barucco; Ottani, Aguzzoli; Goldoni; Conti, Merighi, Bruells, Chinezinho, Vetrano (Verardi). TRIESTINA: Toros; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar, Mantovani (Risos), Trevisan (Ferrara), Orlando (Vit), Secchi in Santelli. SODNIK: Barazzani iz Parme. KOTOV: 13:3 (8:1) v korist Modene. imela Triestina V nedeljo je drugo predprvenstveno prijateljsko tekmo v Modeni. Čeprav imajo gostitelji v svojih vrstah nekatere tuje igralce, kot so nemški reprezentant Bruells, dalje Brazilec Chinezincho, katerega so plačali 112 milijonov, in Argentinca Merighija, niso mogli spraviti Tržačane na kolena, kot se je pričakovalo in balo. Igralci Triestine so nudili gostiteljem izreden odpor in so samo enkrat klonili. To je dokaz, da ima tr-žaška enajstorica zelo močno o-brambo, medtem ko so igralci prednje vrste nekoliko razočarali. Trener Radio se je med odmorom razburja) predvsem, ker so Tržačani zapravili najmanj tri u-godne priložnosti. Razumljivo je, da so se Tržačani znašli na igrišču Modene s precejšnjim strahom in so skušali zajeziti napade domačinov. Kljub temu bi lahko PROFESIONALCI NA CILJU 1. STABLINSKI (Francija), ki je prevozil 296,240 km v 7.43’il” s povprečno hitrostjo 38,374 km 2. Elliot (Irska) z z. 1’32” 3. Hoevenaers (Belg.) 1*43” 4. Wolfshohl (Nem.) 5. PAMBIANCO (It.) 6. Zilvelberg (Hol.) 7. Renz (Nem.) 8. Anglade (Fr.) 9. Oldenburg (Nem.) 10. CRIBIORI (It.) 11. Rentmeester (Hol.) 12. Suarez (Šp.) 13. Otano (Šp.) 14. Maliepardn (Hol.) 15. Anquetil (Fr.) 16. Darrigade (Fr.) 17. Junkerman (Nem.) 1’56” 204” 2’10” 2’12” 2 24” 2’69” 3’39” 3’15” 3’21” 3’40” 3’45” 3’53” 18. Gimmi (Šv.) 19. Damen (Hol.) 20. Tuller (Nem.) 21. Valez (Sp.) 22. Cazala (Fr.) 23. Bingeli (Sv.) 24. Soler (Sp.) 25. Poulidor (Fr.) 26. Gaul (Luks.) 27. Manzaneque (Špa.) 28. Morales (Sp.) 29. Desmet (Belg.) 30. Van Looy (Belg.) vsi z zaostankom 30. Janssen (Hol.) 32. Carlesi (It.) 33. Bailetti (It.) 34. Graf (Šv.) 35. Daems (Belg.) 36. Thull (Luks.) 3’53” 4’08” 4’13” 47.4” 4’28” 4’55" 9’84” Orlando, Mantovani, Secchi in Santelli z večjo prisebnostjo večkrat spravili v nevarnost mrežo Modene. Triestina je bila zelo hitra in je pokazala boljše akcije kot Močena. Kljub temu so bili gostitelji po zaslugi svojih asov večkrat zelo nevarni. Na srečo so bili tržaški branilci vedno na mestu in so onemogočili tako Bruell-su kot Chinezinhu dohod do mreže. Sredi tržaške ofenzive so igralci Modene prišli do žoge in izvedli hiter protinapad. Bruells, ki se je naglo približeval vratom Triestine, se je znašel pred Da-liom, ki mu je odvzel žogo. Sodnik je zaradi tega odredil kazenski strel, katerega je Chinezinho usmeril v vrata. Trenutek za tem se je Conti pognal proti žogi in iz offside položaja presenetil To-rosa. V drugem delu igre so bili Tržačani bolj previdni, vendar so pokazali bolj živahen in raznovrsten nogomet. Čeprav so imeli več ugodnih priložnosti jih niso znali izrabiti in so se morali vrniti domov s porazom Ta neuspeh jib ne bo. smel potreti, ker so imeli pr^d seboj nasprotnika, ki bi moral biti zaradi dragih tujih nogometašev najmanj za razred boljši. • • * POZNANJ, 3. — Madžarska nogometna reprezentanca je premagala Poljsko 2:0 (2:0), Gola sta dosegla Tichy v 12’ iz enajstmetrovke in Gordes v 40’. # # * Več ali manj so imeli skoraj vsi klubi predprvenstvene in prijateljske tekme. Izidi so sledeči' Milan-Boca Junior Inter-San Lorenzo Mantova-Stuttgart Verona-Palermo Cagliari-Genoa Varese-Como Sambenedettese-*Rimini Spal-Lucchese Valencia-#Napoli Lecco-Savona LR Vicenza-*Novara Bari-Legnano Padova-Pisa Pro Patria-Udinese Aiessandria-*Derthona Messina-#Viareggio Guastalia-Reggiana Anconitana-Lazio Catanzaro-#Nicastro Precejšnje presenečenje je pripravila enajstorica Budučnosti, ki je v Novem Sadu prisilila tamkajšnje moštvo na delitev točk. Tudi drugi predstavnik Novega Sada Vojvodina je zabeležila spodrsljaj v Splitu, kjer je gostovala na igrišču Hajduka, je moral po neodločenem prvem polčasu prepustiti obe točki boljšim domačinom. Beograd se je z nedeljsko zmago nad Slobodo uvrstil na drugo mesto lestvice. Isto število točk ima tudi Partizan, ki si je privoščil goste iz Veleža. Ti so bili že na tem, da presenetijo, saj so prvi polčas zaključili z golom prednosti. Najhujši poraz pa je doživela Rijeka, ki se je v Nišu znašla s tremi žogami v mreži. # # # — 1 ( i ] 4:0 2:1 4:1 3:2 2:0 3:0 2:1 3:1 2:1 1:1 2:0 8:0 2. 3. 4. — 5. — 6. — 1. Ticris 2. Zefliretta 1. M us col oso 2. Galea. Imera Santone Brulč Gunar Consalvo Pripet Robbidar Taffetas 1. 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. KVOTE: 12 — 298.487 11 — 10 — 1 1 2 1 X 2 2 X 1 2 1 2 15.169 1.826 lir V II. zvezni ligi je bil osrednja točka nedeljskega zavrtljaja slovenski derby med ljubljansko O-limpijo in Mariborom. Po ostri in napeti igri, med katero se je najbolj izkazal mariborski vratar Vabič, sta se enajstorici razšli neodločeno 1:1. Oba gola sta padla v drugem delu igre. Najprej je Markovič povedel Maribor v vodstvo, Rojina pa je tik pred koncem izenačil in rešil točko. *## morska predstavnika doživela ponoven poraz. Medtem ko je ta ostal za Novogoričane v častnih mejah, je Delamaris iz Izole doživel pravcato katastrofo. Novogoriško moštvo je sprejelo v goste ljubljanskega Slovana, ki je prišel do zmage s precejšnjo srečo. Ko je kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca in poraženca, je Ljubljančan Potočnik presenetil domačega vratarja m največ pripomogel, da so se gostje vrnili domov z obema točkama v žepu. Delamaris pa je gostoval v Murski Soboti, kjer ni bil kos razigranim domačinom. Ti so spravili v mrežo gostov v prvem delu igre štiri žoge, v drugem pa še tri, medtem ko so bili Izo-lani uspešni samo enkrat s Ko-stičem. I. ZVEZNA 1$ Novi Said-Budučnost c;| Sarajevo-C. zvezd* J;|K Dinamo-Zeljeznicar j.| I' Radnički-Kijeka 4;i Partizan-Velež gl11' Hajduk-Vojvodina j.j Beograd-S.ot*da Sarajevo ,210 j: Beograd i - , n )•! Partizan \ \ \š || Dinamo \ ti* Crv. zvezda J i 0 l {; Hajduk i* , j 1 {j Zeljezničar 3 ! \ 1 H Radnički (N) 3 j j j Novi Sad 3 j , 2 1 Vojvodina 3 * 0 2 Rijeka 3 * j j H Budufcnost 3 » , j P Velež 3 JJ, & Sloboda .3,„' nn ■ '2 K aiuuuua - _ » II. ZVEZNA LIGA Bororvo-Trešnjevka 2: h Slavonija-Rudar 0:> ( Celik-Varteks 1:1 U Borac-Splii Karlovac-Famos |: f Olimpija-Manbor gl' Trešnjevka 3 ? „ | 3V Vš. V slovenski conski ligi sta pri- KLJUB PREPRIČLJIVIM USPEHOM Zakaj Uršič ni tekmoval na svetovnem prvenstvu? Borac Čelik Slavonija Borovo Lokomotiva Varteks BSK Maribor Olimpija Karioval Šibenik Split 1 2 • ji 2 ® J ji Na letošnjem svetovnem kole-1 so sicer tudi dobri vozači, zma-sarskem prvenstvu nismo opazili gali po štirikrat ali petkrat. Med med diletanti v vožnji na krono- temi sedmimi dirkami je Uršič meter Goričana Jurija Uršiča. Na \ zaključil v svojo korist kar štiri tem prvenstvu ni tekmoval navkljub našemu trdnemu prepričanju, da bo kot najboljši mladinski neprofesionalni vozač na kronometer vendarle zastopal italijanske barve na tem tako pomembnem tekmovanju. Prepričani smo bili, da bo oblekel tribarvno majico, ker je izmed vseh italijanskih vozačev na letošnjih prvenstvenih tekmah kar sedemkrat zmagal, medtem ko so ostali, ki Catanzaro-*Nicastro o.u ------------------------ ---» ’ .......................................................»n...................m Pred nastopom v Beogradu VELENJE, 3. — Jugoslovanski atleti, ki so bili na skupnih pripravah za PEA, so imeli v nedeljo zadnjo preizkušnjo pred nastopom v Beogradu. Miting, katerega so se obvezno udeležili vsi izbrani tekmovalci, je tehnične vodje jugoslovanske reprezentance razveselil. Predvsem seveda zaradi nekaterih odličnih re-zultatov, ki so dosegli višek v treh novih rekordih. skoku s palico, Stamejči-čeva v skoku v daljino. Vazic v teku na 2000 m na kronometer. Nadalje se čudimo, kako to, da ni bilo Uršiča v italijanski reprezentanci , ko pa je njegova ekipa prišla prva na izbirnem tekmovanju v Roncadelle. V tej dirki je Uršičeva ekipa v tekmovanju na kronometer pustila za seboj celih 35 sekund ekipo, ki je bila izbrana za svetovno prvenstvo. Nimamo nobenega namena zasenčiti slave, ki so jo prinesli italijanskemu kolesarstvu Mačehi, Tagliani, Zandegu in Maino, vendar pa smo trdno prepričani, da bi bil uspeh italijanskega moštva na svetovnem prvenstvu toliko prepričljivejši, če bi v ekipi tekmoval tudi Uršič, ki je v vsej letošnji sezoni, tudi na tekmovanju v Romuniji, dokazal, da je zmožen doseči tako visoko povprečno brzino, kot je ne doseže noben njegov vrstnik. Zaradi vseh teh dejstev se nam toliko bolj vsiljuje vprašanje, ki si ga zastavlja tudi kvalificirano časopisje: zakaj je bil Jurij Uršič izključen iz državne reprezentance? 2 • ! tj S U j IH c 0 3 J ’) rS 3 1 ' i 1f\ 'N 3 S j J h ■sWenskaacoN^ & Slov? n-Go riba M «a, £ Kladivar-O. Krim gl? ^ je Celje.Svoboda 3: |j »- ž> Zelezničar-Ljublj* j:l TrigiaUnudar ? 5, Sobcta-Delamaris j:l •- Ilirija-RUdL^STVlCA0 ,1 V Trielav 3 j 5 0 Triglav Slovan Celje Kladivar O, - Krim Železničar Ilirija Rudar (T) Svoboda Sobota Ljubljana Gorica Delamaris Rudar (V) 1 2 j li 5 3 3 3 3 3 3 3 3 ‘?2 3 0 > \ j:f 3 3 illi( • !i»v >ar V sredo popoIdne i lina-# Fiorentina- 2:2 1:0 2:2 4:2 2:1 3:2 Celjan Roman Lešek je s palico naskakoval višino novega državnega rekorda in jo je dosegel s skokom 4,52 metra. Zal Celjan ni imel več moči. da 01 se povzpel še više, vendar njegova forma dobro obeta za nastop med atletsko elito. V daljini je Stamejčičeva šestkrat šla preko znamke starega rekorda ter je postavila novega s 5,96 metra. Končno je Celjan Važič, ki je skupno s Cervanom Španom in Hafnerjem naskakoval rekord Mugoše na 2.000 m, prišel do cilja z rekordnim časom 5’13”8. Jasno je, da je izboljšal poleg jugoslovanskega tudi slovenski rekord. Odličen čas je dosegla tudi Ob ga Sikovec-Luncer v teku na 200 metrov. Atletinja je progo pretekla v 24”7, kar je njen letošnji najboljši čas. Izidi velenjskega mitinga so sle- 3:2 1 deči: MOŠKI 100 m: 1 Ajdič (JLA) 11”4, Lorger (KI) 11 ”1, Danilovič (Cz) 11”1, Muc (B) 11 "3, Brodnik (Ki) 12”, 200 m: Danilovič (Cz) 22", Bosnar (Ml) 22”1, Cvar (OS) 23”1, 800 m: Naraks (Ki) 1’54”3, Fošnarič (Br) 1’54”7, Groznik (OS) 1’55”3, Lorenci (M) 1’59”4, 2000 m: Važič (Ki) 5’13"8, Špan (Lj) 5T4", Cervan (M) 5’14”7, Hafner (Lj) 5’19”4, Skok v višino: Majtan (Cz) 2,00, Vivod (KI) 1,95, Skok v daljino: Munjič (Cz) 7,07, Jacič (P) 6,71, Skok ob palici: Lešek (Ki) 4,52, Kolnik (Ki) 4,20, Rojko (Lj) 4,20, Arapovič (Cz) 4,10, Met krogle: Jocovič (Cz) 17,75, Tomasovič (P) 16,69, Pikula (KI) 14,91, Kol- nik (Ki) 13,25, Brodnik (KI) 13,07, Met kopja: Miletič (P) 65.57. Srečanje ren 8®' j-s 119:91, v ženski P* ZUERICH, 3 F™ Zahodne NemčlJe Švico 142:68. j- BOKS__________- • . W| MILAN, 3. i polti boksar Edd.e ^ 14 t. m. ...... nastopi‘ uri '"sTO? svetovni naslov e0et(/ ^ tegonje je z*1116'!,_jkoV- ,,j ‘ o in ne trojico s°ri. in s*.,®] lji so mu ugodilijj^rs11' au ,,,u ““T hO« jc, da evropska določi sodnika. rjjp4j Edd.e .li ■ i ; lan že jutri z i I stal v Tiinatp knia ^ n ■(■ ' irls DOUGLAS FARR MEZINEC «VuSS°dragi VbTnapravil, da bi ti kot moja vdova sama ne mogla razpolagati z denarjem, ]ki sem U ga pustil^ob^mrt^-i^ Na žpninem obrazu se ni dal razbrati noDen oocuteK. naj raje bi bil vstal in jo oklofmaL pa močno, da bi jokala da bi tulila, in vendar ni iz kamna, to je vedel, in čeprav se ni izdajala, je v duši le krvavela. «Draea Sidnev lahko tudi nadaljujeva najino življenje od tam kjer sva gf prekinila. Utegnil bi ti oprostiti in te zopet snreieti k sebi - sicer ti tako ne bi ostalo mnogo na izbiro, ?voje razmerje s Tommyjem je javnosti znano in bi mi ne bilo nič lažjega kot ločiti se, ne da bi ti da^en^sam P°£en groš. Torej izbiraj: ali hočeš nazaj k meni, ali pa greš iz hiše brez sredstva*. , . ... «Misliš, da bi najino novo življenje moglo biti srečno, Norman?* Nasmehnil se je. »Čudovito bi bilo!* . . . _ ., Radio je oddal časovno napoved: enajsta ura. Roth je dvignil kozarec. «Tommyju na zadnjo pot!* Zena ni spregovorila. Kot v krčih je vztrepetala po vsem telesu in tudi sama dvignila kozarec ter na dušek izpila. Hkrati z njo je tudi Nrnan v dušku izpraznil svoj kozarec whiskyja: Tommyju na zadnjo pot! Ob četrt na dvanajsto je radio prekinil redno oddajo in naznanil, da so Tommyja Barrona posadili na električni stol ob vnaprej določeni uri. Jetniški zdravnik, da je ugotovil takojšnjo smrt. Roth se je naslonil s hrbtom na svoj naslanjač. «Prav, prav*, je rekel. »Tvojega dragega ni več in med teboj in menoj ni ničesar več, kar bi naju razdvajalo. Ker sva že oba doživela precej buren dan, kaj misliš, ko bi šla spat?...* Pomenljivo jo je pogledal. Seveda se je norčeval iz nje, a počutil se je resnično trudnega, še več, izčrpanega, brez vsake moči in čustva. Nenadoma je opazil, da ga Sidney gleda z nasmeškom in tega si ni mogel razložiti. »Bojim se, da ne boš prišel do postelje,* je rekla mirno. »Kaj hočeš reči?....* »V whiskyju, ki si ga pil je bilo sredstvo, ki povzroča za-časno paralizo ^ Sunkoma se je hotel pognati s sedeža in temna slutnja nevarnosti ga je obšla. Se premakniti se ni mogel: čuden občutek ga je držal za hrbtenico in za noge Možgani so mu narekovali, naj se udje premikajo, a oni niso mogli ubogati. Trudil se je, da ga ne bi prevzel brezglav strah. »Tudi ti si pila isti whisky», je rekel. Žena je zmajala z glavo. «Moj kozarec je bi! že nalit, ko si prišel. Se ne spominjaš. Samo sebi si nalil iz steklenice*. pospravila v kraj, bi živa duša nikoli nič ne izvedela, ker bi bilo vse kakor poprej, kakor si hotel sam, da je. In če bi vendar kdaj kakšen košček, recimo drugi mezinec, prišel na dan, kaj potem? Prav vse je Tommy napravil, seveda!* Stopila je k njemu, m on Je videl, ko je stopala, in je čutil, da je živ, ter se je vsega čisto jasno zavedal «Dragi Norman,* je rekla in vzdignila sekiro — «za vse to si sam naredil načrt*. c sit^ A »Dobro jutro gospodična Jolivvell, ali vas klicati Margaret?* f 1 Zardela je kakor šolarka — kako to, da ni J v oblasti svojih vazomotornih živcev? — in m 111 . n On pa je nadaljeval: . ricKUS uri pa je nauaijevai: .. ip* «Margaret, ljubil sem vas, ko sem vas P7Vln0#i(H poskus pred letom dni. Moja ljubezen do vas J® ^ pak strastna: v vas nahajam svoj fizični izr®pSj no dopolnilo. Združitev z vami bo ex hypoth tffio E. F. BOZMAN Zgodba za znanstvenike IIU Ul/pUliJUU. 4JUIUZ.HCV L VČUI11 UU Ca ~ najini otroci (tukaj je Margaret zopet zardela^ priv ■ uravnovešeni — telesno in duševno. Margaret, & ' ■ ■ ■ — p 10 seui ai 11<***1 li Oicmciuue*. počasi in premišljeno je žena vstala in stopila h kaminu, kjer je bila prislonjena sekira. Mirno, skoraj nežno, je dvignila orodje, potem se je zopet obrnila do njega In ga pogledala. Norman je čutil, da mu mrzel pot pokriva čelo. «Se zavedaš, Norman, da si po zakonu že mrtev?...* Smehljala se mu je s tankim, ironičnim nasmeškom. Margaret Jolliwell je za trenutek zasoplo obstala na hribu; potem je odvrgla klobuk, ki je zaradi delovanja težnosti padel na tla, in se zavalila v travo, kakor je bila dolga in široka. Sonce jo je žgalo z neba in uživala je njegovo toploto; naslanjala se je ob spreminjanju njegove žarilne energije v navadno kinetično vročino, ko je prehajala skozi njeno lahko letno obleko. Zatisnila je oči, da bi prestrezala kratkovalne svetlobne žarke s sonca, in prsti so se ji zgubili v hrustljavi travi (Arrhe-natherum avenaceum). ^ ... „ Vse je bilo tako čudovito in shrljivo. Misli so ji še zmerom divjale kakor pulz zakaj bilo je šele pred kratko urico (pred petinpetdesetimi minutami, da bomo natančni), ko jo je zasnubil — ON, Julian Uxbridge, njen oboževani vzgojitelj, demonstrator in inštruktor najčistejši mož znanosti, kar jih je kdaj videla. Zgodilo se je’v raziskovalnem laboratoriju, kjer je pripravljala gastroknemijski preparat iz žabe. Mnogo mesecev je že prihajal k njej in se pogovarjal z njo o njenem delu v laboratorijih, in ona je živela za te dragocene ure. A nikoli, vse do danes, se ni spustil od občega k posameznemu. Njegov glas, tresljaji, od katerih so ji vsakokrat zagomazeli mravljinci užit-ka P° hrbtenjači ji je še zmerom zvenel v srednjem ušesu, približal se ji je bil ^ hrbta in ji rekel: da postanete moja žena?* , o p^jl Margaretini možgani so se še zmerom upu primerne dražljaje njenemu jeziku in v njeneu ku je Julian nadaljeval: veSV5f2 «Ampak, seveda, Margaret, otrok moj, vj 13 e o tem, kaj sem jaz. Naj vam povem. Moj ti iCoKjMJ vec in’je imel opravka Js stvarmi v velikem^m^r0^ ’ww *** kxkx\ji upi u »»a o ******** * t log in se je ukvarjala s stvarmi v malem, na ščici, da tako rečem. Jaz sem njun popolnoma '* 0ji * L izvod in mediis rebus, brezhiben, kohkor je " reč zen ene tragične pomanjkljivosti. Trpim. n*iJoiii II nim Erythema Pernio, vobče znanim z inlqicer “e «1 skrb, ali je to stanje dedno mi ne da miru. ° $0 •"Vnjl voril že zdavnaj; ali meseci in meseci Preis^f.fjifl privedli do definitivnega sklepa in zdaj se te iti' indukciji in dedukciji zaprositi vas, da posta« Za Margaret je bil to najveličastnejši j<| ljenja. Pred letom dni, ko je prvič zagledala J po^j jMJ ritpcniln k niemn knknr Dritegn^iia, ‘'.jd M ijeuja. ricu iei/um um, je pivu; aagtcu"— p pv »1 iijU jo je tako pritegnilo k njemu, kakor pritegne stržen k negativnemu prevodniku. Samo J^2 ,n ouiscu n. negativnemu prevodniku. ------- 1P - čila, je preprečevala, da ni poletela k njemu, K0 »£*)' ji je zdela dolga več sto svetlobnih let. In z“®.J'sia ^'ipr žal in stopil k njej, je njegova privlačnost J sv0J j kvadrat razdalje. A vendar, da bi ostala zV F , se je umirila in rekla: /i DlUCUijam se mu je S UUI&UII, iiuaiuum ------- »Ce bi te razsekala na kose in bi te kose skrbno in razumno ______________________ ___________________.-------------------------------------------------------—--------u uJiiico l-H. '3'si. 334J2 - UHHAVA- TRST — UL. SV. If RANC1SKA it. 20 - Tei. it. 37 338 - NAROČNINA: meneCn« “{j, ^ UREDNIŠTVO' TRST - UL. MONTECLH1 H-ll. TELEFON 93-808 UJ 94 838 - Postu, predaj 659 - POUHU7NICA b ^ p0lletno 960 din, četrtletno 480 din - Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: *‘ p Ur’pol letna 3500 Ur. celoletna «400 lir - FLRJ: v 5 ” OO.AS.’Cen/otasov^Za v ak mm n «"«8 10°' «naWupravn, -50. osmrtnic. ISO lir. - Mali oglas, 80 lir beseda. - Vs, oglas, s. »» ^ Stritarjeva ulica M. telef. 21-928. tekoč, račun pr. Narodm bank, v Ljubljani «oa,4.5-375 - OGLASI. Cene «,« HEIVKO _ ud.3a In Uska Žalnimi,vo tržaškega ...Ra Trst_________________