številka 37 • leto XXXIX • cena uo m
Celje, 19. septembra 1985
jlovi tednik je glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje, slovenske konjice, sefitjur, šmarje pri jelšah in 2alec
Zrečani gradijo
v Zrečah so pričeli gradi-
li večnamenski objekt, ki so
ga poimenovali trgovski
^rvis z avtobusno postajo.
y novem objektu bodo ime-
li svoje delavnice in prosto-
re številni obrtniki, ki so tu-
ji prispevali za novo-
gradnjo.
Tako bodo imeli Zrečani
na enem mestu frizerski sa-
lon, cvetličarno, krojaštvo,
čevljarstvo, kavarno in bife,
'izdelovalca ključev in trgovi-
ni z Unioijevimi in Cometo-
vimi izdelki. Do boljših pro-
storov bo prišel tudi krajevni
urad s svojo pisarno. Lju-
bljanska banka bo imela svo-
jo izpostavo. Obrtni lokali so
v glavnem že prodani. Ker v
kraju doslej niso imeli avto-
busne postaje, bo le-ta po-
menila za Zrečane in turiste
veliko pridobitev.
I Predračun naložbe je 110
[milijonov dinaijev, dela izva-
'ja Ingrad, tozd Slovenske
Konjice, ki se je s pogodbo
obvezal, da bo trgovski ser-
[vis z avtobusno postajo kon-
ičan do 1. maja prihodnje le-
to. Projekte so izdelali pri
Razvojnem centru Celje.
Sredstva za gradnjo pa so
združili: Unior, Comet, Lju-
bljanska banka, krajevna
skupnost Zreče in obrtniki
konjiške občine.
MATEJA PODJED
18. mednarodni sejem obrti izpolnjuje pričalcovanja
v petek so v Celju odprh 18. mednarodni sejem obrti, največjo predstavitev drobnega
gospodarstva pri nas. Sejem se je pričel že pred tem z dvema poslovnima dnevoma. Takrat
je sejem obiskalo 7500 poslovnih obiskovalcev, že sklenjeni poslovni dogovori potrjujejo,
da je bila usmeritev sejma v poslovnost pravilna.
Tudi vse dni sejma je obisk zelo velik in že zdaj je mogoče trditi, da je sejem izpolnil vsa
pričakovanja tako po svoji kakovosti kot tudi po obisku.
FOTO: EDI MASNEC
Bralci Izbrali roman
v Novem tedniku boste brali roman
Pod svobodnim soncem. Stran 18.
Obrtni selem Izpolnil pričakovanja
Vse o živahnem sejemskem utripu v Celju na straneh
12-13._
Vandallzem v Jurkloštru
v soglasju s Svetlano Makarovič so opustošili njeno nek-
danje bivališče v jurkloštrskem grajskem stolpu. Stran 15.
Trofeje za devize
Lovci na našem območju
so letos spet dosegli večji
devizni izkupiček za trofe-
je; lovci iz tujine naj bi do
konca leta plačali za odstrel
divjadi približno 10 milijo-
nov dinarjev, še večji pa bo
devizni izkupiček od proda-
je mesa.
Od 47 lovskih družin, ki so
vključene v Savinjsko-koz-
jansko lovsko zvezo, seje ve-
čina vključila v akcijo in go-
stila lovce iz tujine. Le malo
je še takšnih, ki (največkrat
zaradi sebičnosti) v svoje re-
virje ne vabijo tujih lovcev in
s tem ne uresničujejo sklepa
skupščine slovenske lovske
zveze, da naj bi v vsaki lov-
ski družini petino odstrela
namenili za lovski turizem.
V tej lovski sezoni so tujci na
našem območju odstrelili
kar 143 srnjakov, muflona, 2
ruševca, 2 gamsa in jelena,
lovske družine pa računajo,
da bodo nekaj trofej še vnov-
čile do konca leta. Tako naj
bi doslej zbrani devizni izku-
piček 8,5 milijonov povečali
na 10 milijonov dinarjev.
Kupček deviz pa bi bil še
večji, če ne bi bili lovci pri-
morani znižati cene trofejam
zaradi konkurence vzhodnih
socialističnih držav. Naše ce-
ne so sicer še vedno 30 od-
stotkov nad njihovimi, ven-
dar pa hkrati tudi nižje kot
pred leti.
Precej večji devizni zaslu-
žek prinese prodaja divjači-
ne. Za letos sicer še ni kon-
čnih podatkov, vendar lovci
pravijo, da rezultati ne bodo
slabši kot lani, ko so prodali
60 ton mesa, katerega velika
večina je šla v izvoz. Za pro-
dano meso so lovci na našem
območju lani dobili poleg di-
narjev še 100.000 zahodno-
nemških mark, a so se tudi v
tem primeru izkazali kot do-
bri gospodami - devize so od-
stopili gornjesavinjski kme-
tijski zadrugi in gozdnemu
gospodarstvu Nazarje, ker
sta jih potrebovala.
S. ŠROT
Ozimnica ietos ne bo poceni
SlnOikati Imajo odprte možnosti za različne oblike pomoči
pri organizaciji nakupa ozimničnega blaga
s ponedeljkom, 19. sep-
tembrom se je začela tudi
Celjskem ozimnična pro-
daja nekaterih kmetijskih
Pfidelkov. Gre za krompir,
je letos za ozimnico po 55
®>narjev za kilogram, enako
zelje, za čebulo po 65 di-
narjev za kilogram, česen je
Po 200 dinarjev, jabolka
Sort zlati delišes in jonatan
Pa po 100 dinarjev za kilo-
gram.
letošnji ozimnični prodaji
, oodo tudi Etini proizvodi
; "konzervirane povrtnine,
j^endaj. zaenkrat še nimamo
i Podatkov, kdaj in po koliko
^ J^h bomo lahko kupovali.
^ Merxu, delovni organi-
^^iji Blagovni center oziro-
njenem tozdu Preskrba
^•"avijo, da imajo naročene
velike količine ozim-
'so pridelkov, od katerih
Papriko že prodali pred
^^setimi in več dnevi. Letos
.tradicionalni ozimnični ko-
' '^ci za prodajo ni sliv in
fižola. Za oba pridelka niso
dobili ustreznih prideloval-
cev, rod ni bil najboljši, v
glavnem pa so bile tako fižol
kot slive predrage in si jih
sozd Merx kot glavni oskr-
bovalec in nosilec ozimnične
prodaje no mogel privoščiti
ter ponuditi vse bolj prazne-
mu kupčevemu žepu.
Seveda je tudi letos mož-
nost potrošniških posojil,
vendar so obresti za takšna
posojila »normalne« to po-
meni 70-odstotne, kar spet
pomeni, da so za »normalne«
žepe previsoke. Edina mož-
nost ostanejo še sindikati v
delovnih organizacijah, ki
imajo možnost za svoje de-
lavce še kako drugače orga-
nizirati prodno ozimnic,
vendar je to odvisno od ak-
tivnosti osnovnih organiza-
cij. Trgovci so jim b^e ponu-
dili roko pri prodaji ozimni-
ce. Včasih so sindikati veliko
praktično delali na ozimni-
cah, kasneje je takšno delo
dobilo pohtično nezaupnico;
zdaj pa so spet takšni časi, da
so naš življenjski standard
pomaknili za 20 let naz^ in
je morda tudi ozimnična pro-
daja in organizacija preko
sindikalnih organizacij manj
ali pa sploh ne več vpra-
šljiva.
MITJA UMNIK
Razen znanih republiških
sindikalnih stališč, kako
olajšati prehrambeni in
sploh življenjski standard
zaposlenih, so se na republi-
ški ravni sindikati tudi do
nakupov pri ozimnici. Pred-
vsem so izdali priporočilo,
da v okviru razpoložljivih
flnančnih možnosti v kolek-
tivih in v okvirih trgovske-
ga sistema izkoristijo vse
možnosti za nakupe (blagaj-
ne vzajemne pomoči in po-
dobno). Na območni ravni
ni nobenih posebnih aktiv-
nosti in je vse prepuščeno
lastni sindikalni pobudi v
delovnih okoljih.
Uspel Tabor ljudsice fronte na Mrziici
Delovni ljudje in občani revirskih občin in iz Savinjske doline, prvoborci, nosilci parti-
zanske spomenice, borci in mladina so se v nedeljo zbrali na Taboru ljudske fronte na
Mrzlici, kjer so znova obudih spomin na predvojna srečanja na Mrzlici, kamor so še zlasti ob
1. maju prihajali delavci iz revirjev in Savinjske doline. Na teh srečanjih se je krepil
revolucionarni duh in delavska zavest. O dogajanjih pred vojno je govoril predsednik
slovenskih sindikatov Marjan Orožen. Omenil je tudi nekatere probleme, s katerimi se
srečujemo danes. Tako je precej takšnih, ki vse bolj glasno govorijo, da je za nastale težave
kriv naš sistem in da je treba za vse kriviti samoupravjanje. Takšnim bo treba, je dejal
Marjan Orožen, odločno stopiti na prste, kajti to v bistvu pomeni delovanje proti delav-
skemu razredu.
Na Mrzlici so pripravili tudi bogat kulturni spored, v katerem so sodelovale kulturne
skupine iz žalske občine. Med mnogimi udeleženci Tabora ljudske fronte sta bila tudi Lidija
Šentjurc in Sergej Kraigher.
JANEZ VEDENIK, Foto: TONE TAVČAR
2. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
Sejem odprt
Letošnji sejem obrti je od-
prl flan predsedstva ZK
SZDL Marjan Rožič (na sliki
med ogledom sejma). Med
drugim je dejal, da sejem po-
trjuje, da drobno gospodar-
stvo in z njim osebno delo na
sredstvih v lasti občanov po-
stopoma napreduje in se go-
spodarsko uveljavlja kot del
združenega dela. V zaseb-
nem sektorju (brez kmetij-
stva) deluje v Jugoslaviji že
skoraj četrt milijona samo-
stojnih obratov, kar je za pe-
tino več kot leta 1980. V teh
dejavnostih je zaposlenih
119.378 delavcev, ali tretjino
več kot pred petimi leti. »Ti
podatki in nekatera druga
dejstva kažejo, da se tudi v
kriznih gospodarskih okoliš-
činah drobno gospodarstvo
uspešno prilagaja zaplete-
nim in nestabilnim pogojem
gospodarjenja in vztrajno iš-
če realne poti za povečanje
proizvodnje in storitev,« je
poudaril Rožič.
MBP, Foto: DAVID
Pripombe k načrtom
v Šentjurju največ o cestah
Ob osnutku samoupravne-
ga sporazuma o temeljih pla-
na republiških SIS material-
ne proizvodnje za naslednje
srednjeročno obdobje so
svoje pripombe zbrali tudi v
šentjurski občini. Tako cest-
na skupnost predlaga, naj bi
lokalne in regionalne ceste
prav tako vključili v finan-
čne načrte republiške cestne
skupnosti. Vsa sredstva, ki
bi jih namenili za posoda-
bljanje različnih odsekov pa
naj bi dobila direktno cestna
skupnost, ne pa izvajalci, kot
je bilo doslej.
Predlog stanovanjske
skupnosti v občini je, da bi
del sredstev v republiki na-
menili tudi vzdrževanju bri-
gadirskega naselja v Šentvi-
du pri Planini. Eden od
predlogov pa je bil delitev
sredstev stanovanjskih
skupnosti po domicilnern
principu. Vendar bi bilo tre.
ba prej spremeniti zakon, kj
določa sedanjo delitev. Ob
tem pa so v Šentjurju ugoto-
vili, da so delež in odvajanje
sredstev za, stanovanjsko
skupnost v Šentjurju doslej
urejali s celjsko občino s sa-
moupravnim sporazumom
in da pri tem ni bilo težav.
Zato bi bilo nesmiselno spre-
minjati zakon.
Na področju družbenih de-
javnosti se v občini zavzema-
jo predvsem za stoodstotno
solidarnostno pokrivanje
enotnih programov v zdrav-
stvu namesto sedanjih osem-
deset. Ob vseh teh pripom-
bah in predlogih pa bodo
morali stališča najprej uskla-
diti v regiji in z njimi enotno
nastopiti v republiški skup-
ščini.	TC
Zamujalo z načrti
Velenjski sindikat Ijo nadziral pripravo
srednjeročnih načrtov
Pri načrtovanju je gotovo
najpomembnejša vsebina,
vendar z njo ni mogoče ne-
nehno opravičevati zamu-
de. Velenjčani, ki najbolj
zamujajo s srednjeročnim
načrtovanem, zaradi tega
ne morejo povsem enako-
pravno sodelovati pri repu-
bliškem načrtovanju. V
planske aktivnosti se je ta-
ko vključilo tudi predsed-
stvo občinskega sveta Zve-
ze sindikatov, ki je sredi
prejšnjega tedna razpra-
vljalo o novih rokih za izde-
lavo srednjeročnega razvoj-
nega načrta.
Gotovo ni naloga sindika-
ta, da vodi razprave v kolek-
tivih, lahko pa spremlja in
nadzira delo poslovodnih in
drugih strokovnih delavcev,
ki so odgovorni za pravočas-
no pripravo razvojnih načr-
tov. Zato je predsedstvo za-
dolžilo vse osnovne organi-
zacije sindikata, da se aktiv-
neje vključijo v planske ak-
tivnosti. Še največ dela pa
čaka osnovne organizacije
sindikata iz delovne organi-
zacije Inženiring, Podjetja za
hidrogradnje in Gostinstva
Paka, kjer še niso pripravili
niti samoupravnega spora-
zuma o temeljih srednjeroč-
nega načrta.
Zamuda v Inženiringu,
kjer se je začasni kolektivni
poslovodni organ v glavnem
ukvarjal s tem, kako postavi-
ti kolektiv na lastne noge, je
do neke mere razumljiva.
Prav tako je moč razumeti
podjetje HPH, kjer so zaradi
neurejenih razmer v vodstvu
kolektiva ob polletju poslo-
vali z izgubo in so zdaj vse
sile usmerili v izdelavo pred-
sanacijskega programa.
Opravičila Gostinstva Paka
pa so brez prave osnove, kar
velja tudi za nekatere druge
kolektive, ki so sicer samou-
pravni sporazum o temeljih
srednjeročnega načrta že pri-
pravili, vendar se jim z načr-
tovanjem ne mudi ravno
preveč.
Kakorkoli že, čeprav je de-
jansko najpomembnejša
vsebina razvojnih načrtov,
bodo morali kljub temu v
prenekaterem velenjskem
kolektivu načrtovanje vzeti
bolj resno. Predsedstvo sin-
dikata se bo po svojih močeh
trudilo, da bi se v kolektivih
držali vsaj spremenjenih
rokov.
Po novem rokovniku naj
bi bili samoupravni sporazu-
mi o temeljih plana izdelani
že oktobra, osnutek plana
novembra, skupščina naj bi
o njem razpravjala decem-
bra, v prvem četrtletju pri-
hodnjega leta pa naj bi bil
izdelan in sprejet predlog
srednjeročnega načrta.
V. E.
Komu solidarnost?
Konec avgusta so v Šentjurju prejeli republiška
solidarnostna sredstva za odpravo suše v letu 1983.
Komisija za oceno škode je predlagala, da dobijo od
skupno 6 milijonov dinarjev 3,6 milijona temeljna
organizacija kooperantov. Ta pa jih bo razdelila med
kooperanti kot regres za umetna gnojila. V ta namen
bo v družbenem sektorju dobila milijon dinarjev
Lastna proizvodnja Kmetijskega kombinata. Del sred-
stev naj bi prejela tudi občinska gasilska zveza, saj so
gasilska društva v občini pomagala pri prevozu vode v
sušnih mesecih. Milijon dinarjev bo dobila še krajevna
skupnost Dobje, ki ima tudi sicer težave pri oskrbi z
vodo. Teh sredstev pa naj ne bi delili, ampak bi jih
namenili za dokončanje vodovoda Kapsl-Dobje.
TC
Uspešni Dnevi Aera
Tradicionalni Dnevi Aera
so v 2500-članskem kolekti-
vu Aerovih petih tozdov in
delovne skupnosti skupnih
služb poživili pretekli te-
den samoupravni, kulturni,
športni in rekreacijsko-dru-
žabni utrip. Končali so se v
petek s slavnostno sejo de-
lavskega sveta delovne or-
ganizacije, na kateri so po-
delili letošnja najvišja
Aerova priznanja, zlate, sre-
brne in bronaste znake ter
druga priznanja, hkrati pa
ocenili poslovne in proiz-
vodne dosežke ter samou-
pravno zrelost ob 35-letnici
samoupravljanja v Aeru.
Tako kot ponavadi so od-
prli vrata svojih obratov, se
spomnili minulega dela svo-
jih nekdanjih članov kolekti-
va, se pomerili v večih špor-
tnih disciplinah, sobotni
vzpon domačih planincev na
Triglav pa ncy bi simboliziral
tudi stremljenja Aera k osva-
janju še višjih, predvsem go-
spodarskih in izvoznih ci-
ljev.
Za družbenopolitično in
samoupravno aktivnost ter
izredne delovne dosežke so
podelili zlati znak Aera Alek-
sandru Dobrotinšku iz de-
lovne skupnosti skupnih
služb, srebrna znaka Mariji
Potočnik iz tpzda Kemija Ce-
lje in Vinku Šimnovcu iz toz-
da Tovarne celuloze in papir-
ja Medvode ter bronasti znak
Mariji Kaučič iz delovne
skupnosti skupnih služb.
Na slavnostni seji delav-
skega sveta delovne organi-
zacije pa so podelili še 33
priznanj posameznikom,
dvema delavskima svetoma
in dvema društvoma, delav-
skima svetoma tozda Tovar-
ne celuloze in papirja Med-
vode in tozda Kemija Šem-
peter ter gasilskima indu-
strijskima društvom v Med-
vodah in Šempetru.
MITJA UMNIK
Čvrsto stoli kulturni hram
Žalčanl so ga odprli v okviru taborskih kulturnih dni
Po številnih peripetijah,
hrupu, neodobravanju gra-
denj negospodarskih na-
ložb, so Žalčani vztrajali pri
svojem: »zgradili bomo kul-
turni dom in v njem nada-
ljevali že davno, v času slo-
venskih kulturnih taborov
začeto kulturno izročilo!«
Odraz tako razvite kulturne
dejavnosti je bila tudi refe-
rendumska opredelitev za
zgradnjo kulturnega doma
v Žalcu.
Prizadevanja so bila stara
več kot 10 let. V ta nemen so
zbrali nekaj več kot 100 mih-
jonov dinarjev samoprispev-
ka in k temu znesku še nad 3
milijone din dodatnih sred-
stev združenega dela, obrtni-
kov in krajanov. Ti so se iz-
kazali tudi na udarniškem
delu. V soboto popoldne so
kulturni dom v Žalcu sloves-
no odprli.
Slavnostni govornik, pred-
sednik skupščine občine Ža-
lec Vili Petek je v svojem go-
voru obudil nekaj zgodovin-
skih letnic, ki potrjujejo, da
kultura ni bila nikoli sama
sebi namen in da je bila že
vseskozi povezana z narod-
nostno zavestjo, naprednimi
gibanji in končno tudi z go-
spodarskim ^razvojem. Leta
1868 so v Žalcu ustanovili
narodno čitalnico, zdaj, po
več kot sto letih so občani
žalske občine v novem kul-
turnem domu dobili tudi le-
po in bogato knjižnico, ki se
je iz 70 kvadratnih metrov
prostora preselila na 500
kvadratnih metrov. Septem-
bra istega leta je bil organizi-
ran tudi tabor, katerega idej-
ni vodja je bil Fran Levstik.
Odraz napredne miselnosti
pa je bilo kasneje mogoče
n^ti predvsem v delavskem
gibanju in ustanavljanju kul-
turnih društev.
Vili Petek, ki je bil tudi
predsednik gradbenega od-
bora za izgradnjo kulturnega
doma v Žalcu, je izražil željo,
da bi dom uporabniki in iz-
vajalci negovali z zavestjo,
daje bil zgrajen z združenimi
močmi in da naj ostane pom-
nik kulture Žalca za včeraj,
danes in jutri in da naj sim-
bolizira povezanost dela.
Zdaj ostaja na kulturnikih,
da ga bodo nenehno bogatili
s svojim ustvarjalnim delom,
da dvorana s 400 sedeži ne
bo samevala.
Dan po odprtju doma je bi-
la polna. Kulturno umetni-
ško društvo Svoboda Žalec
je v režiji in adaptaciji Bogo-
mira Verasa uprizorilo Can-
karjevega Hlapca Jerneja. V
naslovni vlogi se je predsta-
vil slovenski dramski igralec
Jože Pristov. Najzaslužnejši
kulturni delavci pa so za svo-
jo 10, 15, 20 ali 30-letno delo
prejeli Linhartove jubilejne
značke, ki jih podeljuje
Združenje gledaliških sku-
pin Slovenije.
MATEJA PODJED
Foto: TONE TAVČAR
Danes deluje na območju
žalske občine Z2 krajevnih
in 21 šolskih kulturnih dru-
štev, 15 moških, 8 mešanih,
5 ženskih in 18 šolskih pev-
skih zborov, 3 okteti, 31 vo-
kalnih skupin, 4 pihalni or-
kestri, 8 dramskih skupin,
več likovnih amaterjev, li-
teratov ... Njihova množič-
nost pa iz leta v leto raste.
Laščani brez premoga?
Zaradi težav, ki jih ima pri doseganju načrtova-
nega izkopa premoga Rudnik Laško, ne bodo mogli
zagotoviti dobave premoga vsem potrošnikom, ki so
se naročili na laški premog v trgovinah Merx TOZD
Prodaja Laško in kmetijska zadruga Laško.
Rudnik Laško je zaradi težav, ki jih ima z izkopom
uresničil le 64 odstotkov načrtovane proizvodnje. Do
meseca julija so dobavljali premog naročnikom iz lan-
skega leta ter manjše količine pogodbenim odje-
malcem.
Do konca leta bo Rudnik uspel dobaviti premog
tistim, ki so vključeni v delovno organizacijo, med
njimi tudi upokojencem rudnika, za ostale porabnike
pa bodo imeli na voljo le še 1600 ton premoga - oreh, v
dogovoru z REK Edvard Kardelj pa so uspeli pridobiti
še dodatnih 1000 ton rjavt-ga premoga, tudi drobnejše
vrste.
Premoga za vse ne bo dovolj, še zlasti zato ker večina
želi debelejše vrste, ki jih pa po vsej verjetnosti preko
Rudnika Laško ne bo mogoče dobiti. Da bi vsaj neko-
liko ublažili krizo s premogom, je izvršni odbor sveta
potrošnikov sprejel sklepe po katerih naj bi se ravnali
potrošniki in tako vsaj delno ublažili letošnje težave.
Tako naj bi naročniki premoga v kockah pristali na
dobavo premoga - oreh, vsak bi lahko naročil maksi-
malno tri tone premoga, iz seznama pa sc izločijo
naročniki, ki so letos prejeli premog po naročilih iz
prejšnjega leta a so tudi letos na seznamu.
VVE
Slavnostni govornik, predsednik skupščine občine Žalec in predsednik gradbeneg
odbora Vili Petek je izrazil željo, da naj kulturni hram ostane pomnik kulture Žalca ^
včeraj, danes in jutri.
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Prodaja premoga po novem
šentjurski izvršni svet upošteval pripombe krajanov
v mnogih občinah imajo
prodajo premoga urejeno
na enem mestu, v šentjurski
pa doslej ni bilo tako. Kme-
tijski kombinat je prodajal
premog v svojih osmih po-
slovalnicah po vsej občini
in vsaka ga je mesečno pro-
dala okrog 10 ton. Ves ostali
premog pa je ostal v Šen-
tjurju in to predvsem drob-
ne vrste, saj so v okolici na-
ročali velenjski lignit, ki je
cenejši.
To pa seveda ni bilo všeč
Kmetijskemu kombinatu,
saj je bil njihov tozd Trgov-
ska dejavnost ob del dohod-
ka, pa tudi rudniki so nego-
dovali, ker niso prodajali
vseh vrst premoga. Zato so
zgradili deponijo za premog
v Šentjurju in odslej naj bi
ga prodajali samo tam, nič
več pa v manjših krajih. Juli-
ja so za to novost izvedeli tu-
di krajani Loke pri Žusmu in
bili so ogorčeni.
Svet krajevne skupnosti se
je zato odločil, da zaprosi
Kombinat za pojasnilo, hkra-
ti pa pojasnil, da krajani želi-
jo, da ostane prodaja v kraju.
Odgovor Kombinata pa je bil
negativen. Svojo prošnjo in
zahteve so zato poslali na
šentjurski izvršni svet.
Krajani svoje zahteve ute-
meljujejo z oddaljenostjo
Loke od Šentjurja, saj bodo
imeli odslej cel kup dodat-
nih potov, da bodo naročili
premog in ga pripeljali do
doma. Hkrati pa se bojijo, da
bi bili v Šentjurju med zad-
njimi na vrsti, saj je znano,
da se na premog čaka več
mesecev. Doma so ga dobili
v dveh do treh mesecih in to
takšnega, kot so si ga želeli.
Takšna prodaja je bila ugod-
na tudi za starejše ljudi.
V Trgovski dejavnostji za-
gotavljajo, da z novim nači-
nom prodaje kupci nič ne iz-
gubijo, ravno nasprotno.
Prodaja na enem mestu naj
bi bila ugodna tudi zanje, saj
bodo lahko premog dobili
vse leto, na voljo bodo različ-
ne vrste, ki jih bodo tudi me-
šali. Hkrati pa bodo poskrbe-
li, da bo vse potekalo po vr-
stnem redu in brez privilegi-
jev. Bojazni, da bi prebivalci
manjših krajev ostali letos
brez premoga, po njihovih
zagotovili ni.
V četrtek je o tem vpraša-
nju razpravljal tudi šentjur-
ski izvršni svet. Ta je predla-
gal, naj upoštevajo zahteve
krajanov in omogočijo, da
manjše poslovalnice še ved-
no sprejemajo naročila za
premog. Te naj bi nato posla-
li v Šentjur, kjer bi sestavili
enotno Usto, pri tem pa ne bi
imeli Šentjurčani nobene
prednosti. Tržni inšpektor
pa bo moral kontrolirati, da
bo prodaja pravilno pote-
kala.
Zadeva se je torej iztekla
vsaj deloma po željah kraja-
nov. Žalostno je le, da mora
o takšnih stvareh razpravlja-
ti izvršni svet, ker se bo ra-
zličnih odločitvah pozablja
na želje in potrebe krajanov.
Prebivalci Kozjanskega pa
so na to še posebej občutlji-
vi, saj se ob takašnih dogod-
kih kaj hitro pojavijo očitki,
da jim hočejo vzeti še tistih
nekaj malenkosti, ki jih v
kraju imajo.
TATJANA CVIRN
Lastnik štirih kubikov »nestemplanega lesa«, ki ga je prejšnjo sredo med Rastkami in
ijjuomm ustavil gozdarski inšpektor Jože Poznic, ni vedel, da mora oiti tudi za domačo porabo
les odkazan, da mora imeti za prevoz ustrezne dokumente, ni pa niti točno vedel, s čigavim
traktorjem prevaža les. Tudi točnega odgovora, kje je les razžagal, inšpektor ni dobil. Prevoz-
nik je sicer zatrdil, da je žagal pri svojem bratu, ko pa mu je Jože Poznič povedal, da njegov
brat nima žage, seje tudi prizadeti strinjal s tem, da je res nima. Sicer pa, vse skupaj je dokaj
običajen dialog z gozdnih cest. Pri tem še najbolj preseneča pogum takšnih prevoznikov. Ta, ki
teče beseda o njem, bi namreč moral svoj tovor peljati mimo postaje milice na Ljubnem.
Kamioni »Savinjske mere«
Nadaljuje se nedovoljena trgovina z lesom
Tradicija, pogojena z bo-
gato porastlostjo gozdov,
razlika v ceni žaganega lesa
in hlodovine, ter veliko šte-
vilo zasebnih žag (več kot
650) vplivajo na to, da se tr-
govina z lesom na črno v
Gornje Savinjski dolini na-
daljuje. Po besedah gozdar-
skega inšpektorja Jožeta
Pozniča gre sicer za manjše
količine kot v preteklih le-
tih, vendar pa je prekrškov
več, tako da je družbena
škoda, povzročena z nedo-
voljenim trgovanjem z le-
som v bistvu še vedno pre-
cejšnja.
V zadnjem času na nek na-
čin takšno trgovanje podpi-
rajo tudi delovne organizaci-
je Smreka, Glin in Zgornje-
savinjska kmetijska zadru-
ga, ki odkupujejo les nepo-
sredno od kmetov, kar se
slednjim obrestuje, saj se s
tem izognejo dajatvam za na-
daljnje obnavljanje gozdov,
za prodajno upravno režijo
in prevoz. Mimo kooperan-
tov in legalnih poti pa iščejo
les tudi številni obrtniki, ki
se ukvarjajo s predelavo
lesa.
Najbolj prizadeti so seveda
kmetje, ki spoštujejo koope-
rantske dogovore. Vprašanje
je, kako dolgo še, saj bodo ob
sedanjem trendu nedovolje-
nega trgovanja slej ko prej
prišli do spoznanja, »da ne
gredo v korak s časom«.
Preventivno delo inšpek-
cijske službe na terenu ob
sorazmerno dobrem sodelo-
vanju postaje milice Moziije
je zaenkrat edini uspešen na-
čin preprečevanja nedovo-
ljenega trgovanja. Ob tem pa
bi bila potrebna večja kon-
trola že v gozdovih, kar pa je
seveda stvar gozdarjev.
Vzpodbudna je sicer no-
vost v Zakonu o gozdovih,
da za prevoz lesa na črno od-
govarja tudi prevoznik, sla-
bo pa je, da gozdarska in-
špekcijska služba še vedno
nima možnosti zasežbe žaga-
nega lesa. Prav razmejitev
pristojnosti inšpekcijskih
služb pri kontroli žaganja
lesa je največji problem. Za-
ganja na črno je več tudi za-
to, ker ima skoraj vsak kmet
žago, nekateri tudi dve, kar
pa je stvar zgrešene politike
v preteklosti. Namesto da bi
v posameznih krajevnih
skupnostih spodbujali iz-
gradnjo obrtnih žag, ki jih je
danes premalo, je bilo bolj
kot ne vse skupaj prepušče-
no stihijskemu razvoju.
Usklajeni odnosi med pro-
izvajalci in porabniki ter več
sodelovanja med tistimi, ki
se vsak po svoje trudijo zma-
njšati nedovoljeno trgovino
sta le dva, a bistvena pogoja
za izboljšanje stanja. Odloč-
nejši pa bodo morali biti tudi
v izvršnem organu skupšči-
ne občine Moziije, ki so ga
gozdarji opozorili na nelega-
len in nelojalen odkup lesa v
lesno predelovalnih organi-
zacijah. Kljub nekaterim
ukrepom se namreč ta trgo-
vina še vedno nadaljuje.
R. PANTELIČ
Po gornjesavinjskih ce-
stah vozijo tovornjaki, mal-
ce drugačnih mer, kot smo
jih sicer vajeni. »Kamioni
savinjske mere« jim pravijo
domačini, saj so standardne
štirimetrske prikolice po-
navadi predelane tako, da
sprejmejo tovor dolžine 4,20
metra. Toliko pa, kot vemo,
merijo nažagane deske. Tu-
di tiste seveda, ki niso žigo-
sane.
V Libojaii so prosiaviii 170
letnico Iceramične industrije
Zlati grb občine Žalec za delavce keramične industrije
V soboto so v Libojah pro-
slavili 170-letnico keramič-
ne industrije. Med številni-
mi gosti v Libojah je bil tu-
di predsednik slovenskih
sindikatov Marjan Orožen,
slavnostni govornik pa je
bil podpredsednik sloven-
skega izvršnega sveta Janez
Bohorič.
Bohorič je govoril o pome-
nu in vlogi te libojske tovar-
ne, ki dosega dobre gospo-
darske rezultate in precejšnji
del svoje proizvodnje proda
tudi na tuja, najbolj zahtevna
konvertibilna tržišča.
Marjan Bohorič je dejal, da
se v teh časih začenja objek-
tivneje kazati tudi razlika
med dobrimi in slabimi go-
spodarji. Tam, kjer je samou-
pravljanje vsebinsko dobro
razvito, kjer imajo dovolj
usposobljenih strokovnih in
poslovodnih delavcev in kjer
obvladajo organizacijo proiz-
vodnje in poslovanja, trže-
nje, sodobne informacijske
sisteme in kjer so razvili
spodbuden sistem' delitve
osebnih dohodkov, tam so
poslovni rezultati boljši. Od-
ločno se je treba zoperstaviti
zlorabljanju monopolnega
položaja nekaterih organiza-
cij, ki svojo »uspešnost« gra-
dijo na načine, ki nimajo nič
skupnega s kakovostnim go-
spodarjenjem. To velja še
zlasti za tiste, ki rezultate do-
segajo z neupravčenim viša-
njem cen, si delijo neupravi-
čeno visoke osebne dohod-
ke, ob tem pa ustvarjajo ne-
red na trgu in pospešujejo
inflacijo. Takšne »gospodar-
je« uspešno preganja ves raz-
viti svet, ki pa jih še ne uspe-
vamo dovolj uspešno one-
mogočati, kar je eden izmed
vzrokov, da inflacijo počas-
neje obvladujemo. Med tak-
šne pa prav gotovo ne sodi
kolektiv libojske keramične
industrije.
Libojska keramična indu-
strija je vzor za sodelovanje s
krajevno skupnostjo, ni za-
dolžena in ima jasen, ambici-
ozen, pa vendarle realen raz-
vojni program, ki je zasno-
van na lastnih sredstvih in
silah. Da se da dobro gospo-
dariti tudi v zaostrenih raz-
merah, dokazujejo prav v Li-
bojah. V soboto so libojski
tovarni podelili tudi zlati grb
občine Žalec.
JANEZ VEDENIK
Zapostavljene lokalne
in regionalne ceste
Nesprejemljivo je, da re-
publiški plan za naslednje
sredigeročno obdobje po-
stavlja regionalne in lokal-
ne ceste na stranski tir ozi-
roma jih povsem izključuje
ter obravnava samo magi-
stralne ceste in avtoceste,
so menili na torkovem po-
svetu predstavniki občin
celjskega območja, ko so
razpravljali o tem aktu.
Razprave so se udeležili tu-
di predsednik skupščine
Skupnosti za ceste Sloveni-
je Andrej Levičnik in pred-
stavniki sozda Združenih
cestnih podjetij.
Predstavniki občin so me-
nili, da s takim načrtova-
njem enostavno pristanemo
na to, da bodo regionalne pa
tudi lokalne ceste še hitreje
propadale kot doslej, hkrati
pa tudi rušimo oziroma krši-
nio dogovore o enotni repu-
bliški cestni mreži. Kaj malo
pa je verjetno, da se bodo v
združenem delu strinjali s ta-
ko politiko in podpisali spo-
razume oziroma prispevali
sredstva (3,47 odstotkov).
Verjetno bi bilo bolje, so
nienili delegati, da se odreče-
mo kakšni novogradnji in
bolje vzdržujemo cestno
mrežo, ki jo že imamo, ne pa,
da se že sedaj zavestno odlo-
čimo, da bomo tudi v nasled-
njih petih letih slabo gospo-
darili s cestami (predvsem
regionalnimi). Zak^, če bo-
do te ceste v občinski pri-
stojnosti, kot sed^ predvide-
va ta srednjeročni načrt re-
publiške skupnosti za ceste,
potem tudi ne bo mogoča
enotna politika do te cestne
mreže, ampak bo prav toliko
različnih pristopov, kot je
občin v republiki.
Takšen način planiranja
oziroma gospodarjenja s ce-
stami sicer predvideva Za-
kon o cestah, zato so na po-
svetu predstavniki občin z
našega območja predlagali,
da se po hitrem postopku
spremeni določilo tega zako-
na in da bi regionalne ceste
spet prišle v republiško pri-
stojnost.
Vsekakor bo usklajevanje
planskih dokumentov zah-
tevno, zakaj na dlani je, da
gre tudi za precejšen finan-
čni razkorak.
Š. ŠROT
POGLED V SVET S kovjnotehno
Nabiranje prednosti pred Ženevo
Vprašanje za kviz: kakšna je raz-
lika med vojno zvezd in strateško
obrambno pobudo? Ali so si rakete
SS-24 in S-25 ter Midgetman in MX
podobne? Kakšno zvezo - če sploh -
ima pri tem antisatelitski sistem?
Vprašanja bi še naštevali, nanja
pa bi bolj ali manj zadovoljivo lah-
ko odgovorili samo vrhunski stro-
kovnjaki iz vojaške, diplomatske
in novinarske stroke. Vse te reči s
sodobnim orožjem, z oboroževalno
tekmo in dirko med supersilama in
blokoma postajajo silno zapletene
celo za tiste, ki se poklicno ukvar-
jajo s tem. Povprečni bralec, poslu-
šalec radia, televizijski gledalec
lahko ima o tem le bolj nejasne,
nekako kalne predstave. Zakaj pa
ne? Zakaj neki bi moral vedeti ti-
sto, česar še marsikateri general ne
ve; pa še kdo drug tudi ne, čeprav
odloča o vojni ali miru ali vsaj mi-
ru kot goli odsotnosti vojne.
Svet in na njem vprašanje oboro-
ževanja ali razoroževanja sta čeda-
lje bolj zamotana. Ker pa hkrati
poteka velika informacijska revo-
lucija, od katere ima navaden Ze-
mljan vsaj televizijske podobe ve-
likih nesreč in spopadov že nekaj
ur po dogodku, včasih pa celo ta-
koj, je velikanskega pomena, kak-
šen vtis naredi državnik na jav-
nost, svojo in tujo. Je zanimiv na
pogled, je videti na TV zaslonu
zdrav ali betežen, zna biti odrezav
in duhovit ali suhoparen in neiz-
najdljiv?
Vse to je prejkone treba imeti
pred očmi v tednih pred 19. in 20.
novembrom, ko se bosta po napo-
vedih v Ženevi, na nevtralnih tleh
sešla ameriški predsednik Bonald
Reagan in sovjetski voditelj Gor-
bačov. Za širšo javnost je zdaj po-
membno, kakšen vtis bosta napra-
vila državnika, preden sedeta za
konferenčno mizo. To je po svoje
svojevrsten poklon ljudem, Zemlja-
nom, zak^ državnika si ne moreta
privoščiti, da bi se kratko malo
požvižgala na mnenje ljudi in se
potihem sešla, govorila in morebiti
dogovorila o tem in onem.
Ameriški časniki poročajo, da so
v Beli hiši ustanovili poseben štab,
ki skrbi za nastope predsednika
Reagana pred Ženevo in v zvezi z
ženevskim srečanjem. Zadeva po-
staja nujnejša zato, ker je sovjetski
voditelj Gorbačov v dolgem inter-
vjuju največjemu ameriškemu in-
formativnemu tedniku Time lahko
širokemu krogu Američanov (in ne
samo njim, saj so intervju v celoti
ali odlomkih objavili širom po sve-
tu) razložil, kaj sodi o odnosih z
Združenimi državami. Eden njego-
vih glavnih poudarkov je bil zajet
v vprašanju:
»Ali smo naposled pripravljeni
priznati drugi drugim, da ni druge
rešitve kakor živeti v miru, ali smo
pripravljeni način razmišljanja
preusmeriti z vojaškega na mirno-
dobni tir?« Na to so se navezale
izjave, da Sovjetska zveza ne bo
začela vojne in namig, da potrebi^e
mir, ker ima še toliko postoriti v
gospodarstvu ipd.
Iz Washingtona je potem prišLa
novica, da je Ronald Reagan pri-
pravljen prek sovjetske televizije
nagovoriti sovjetske državljane.
Odgovora na ta predlog iz Moskve
ni in morebiti ga niti ne bo.
No, v stvarnejšem svetu so med-
tem ZDA preizkusile protisatelit-
sko orožje in iz ZSSR, so sporočili,
da tudi sami v tem pogledu ne bodo
držali rok križem.
Medtem se nadaljuje veliko nabi-
ranje točk prednosti pred ženev-
skim srečanjem na vrhu.
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
Čeprav se morda sliši pretirano, Je res, da so bili delavci nadvse ponosni nad prvim hladilni-
kom, ki je prišel prejšnji teden s tekočih trakov nove tovarne Gorenja Bira v Bihaču.
Slovesnosti se je udeležila tudi številna delegacija iz Gorenja in občine Bihač (na sliki so v
ospredju, Esad Mujakič, direktor nove tovarne Gorenje Bira iz Bihača, Herman Rigelnik,
predsednik kolektivnega poslovodnega organa sozda Gorenje in Joso Živkovič, predsednik
skupščine občine Bihač).
Prvi iiladiiniif iz Blliača
Delo za okoli 1000 brezposelniit v tei občini
Prejšnji četrtek je prišel s
tekočih trakov nove tovarne
Gorenje Bira v Bihaču prvi
hladilnik, nekaj minut kasne-
je kot je bilo napovedano,
vendar to ne zmanjšuje po-
membnosti dogodka. Gre na-
mreč za sodelovanje med dve-
ma republikama, ki je tokrat
zastavljeno na povsem dru-
gačnih osnovah, kot je bilo v
navadi doslej. Pri gradnji no-
ve tovarne v Bihaču Gorenje
ni sodelovalo le z denarjem,
temveč predvsem z znanjem.
S tem, ko je tovarna zgraje-
na, pa strokovno sodelovanje
ni končano, kajti delovno orga-
nizacijo Gorenje Bira iz Bihača
bo sozd vključeval tudi vna-
prej v vse razvojne načrte. Z
drugimi besedami to tudi po-
meni, da bo imel sozd vpliv
tako na poslovanje kot na iz-
polnjevanje zastavljenih načr-
tov v tej bosenski tovarni.
Vsako novo tovarno že sko-
raj praviloma spremljajo teža-
ve in tudi delovna organizacija
Gorenje Bira iz Bihača ne bo
brez njih. Gre za vračanje dra-
gih tujih posojil, saj bo morala
tovarna že v kratkem vrniti
680.000 dolarjev, ki jih do ta-
krat še ne bodo zaslužili. Izva-
žati bodo namreč začeli šele
potem, ko bodo njihovi proiz-
vodi dosegli zahtevano raven
kakovosti.
Kljub temu v kolektivu za-
gotavljajo, da bodo vse začetne
probleme uspešno rešili. Her-
man Rigelnik, predsednik ko-
lektivnega poslovodnega orga-
na sozda Gorenja je na tiskov-
ni konferenci, ki so jo ob proiz-
vodnji prvega hladilnika orga-
nizirali v Bihaču, v zvezi s tem
dejal, da je sozd imel v prete-
klosti že toliko problemov, da
jih zdaj ne sme več biti in jih
tudi ne bo. Z drugimi beseda-
mi, zagotovil je, da bo delovna
organizacija Gorenje Bira iz
Bihača poslovala brez rdečih
številk.
Izgradnja nove tovarne je za
Bihač zelo pomembna, k^ti v
občini je vse večja brezposel-
nost, ker se ljudje na veliko
selijo iz vasi mesto. Kot je
povedal Joso Živkovič, pred-
sednik skupščine občine Bi-
hač, je trenutno v Bihaču in
okolici približno 4.000 brezpo-
selnih in od tega jih bo našlo
zaposlitev v novi tovarni več
kot tisoč. Le-to tudi pomeni,
daje delovno intenzivna proiz-
vodnja, ki se je v Sloveniji ote-
pamo, za bosenske razmere
primerna. Nova tovarna pa bo
izboljšala tudi neugodno
strukturo gospodarstva, kjer
trenutno prevladujeta tekstil-
na in kovinska industrija z niz-
ko stopnjo predelave.
Sicer pa bo delovna organi-
zacija Gorenje Bira z Bihača
ustvarila kar 15 odstotkov
skupnega izvoza sozda Gore-
nje. Na tuja tržišča bodo izvozi-
li več kot polovico proizvede-
nih hladilnikov, skupna zmo-
gljivost tovarne pa znaša
600.000 hladilnikov letno. Pro-
izvajali bodo male in srednje
hladilnike od 75 do 280 litrov,
končna kontrola pa je sto od-
stotno vodena računalniško,
kar omogoča znatno večjo ka-
kovost.
Znane so tudi težave oskrbe
z repromateriali, surovinami in
sestavnimi deli, ki jih delovna
organizacija Gorenje Bira naj
ne bi imela. Bosensko-herce-
govsko gospodarstvo ima na-
mreč vsega tega dovolj na raz-
polago in kolektiv je že sklenil
sporazume z delovnimi organi-
zacijami kot so: Unis Sarajevo,
Soda-So Tuzla, Soko Mostar,
Rmk Zenica, Energoinvest, Ši-
pad, »Rudi Č£yevec«, ipd. V
kolektivu računajo na tržišče,
ki ga je Gorenje že osvojilo, za
plasman izdelkov pa bo skrbe-
la delovna organizacija Gore-
nje Commerce.
VILI EINSPIELER
FOTO:B. ZAKOŠEK
Za izguiio lirive tudi notranje slabosti
Ob koncu leta v KOP Šentjur brez rdečih številk
Ob polletju je Komunalno
obrtno podjetje iz Šentjurja
edino v občini zabeležilo iz-
gubo v višini 4,5 milijonov
dinarjev, za katero pa v tem
času ugotavljajo, da se zma-
njšuje. Vendar pa niso od-
pravili vseh slabosti, ki so
pripeljale do izgube.
Sami menijo, da so krivi
predvsem kratkoročni kredi-
ti, ki so jih najemali za obrat-
na sredstva in osebne do-
hodke. Vseh skupaj je za
okrog 5 milijonov dinarjev,
od katerih so del skušali
pred časom pokriti s pomoč-
jo dodatnega združevanja
sredstev ostaUh delovnih or-
ganizacij v občini. Gre na-
mreč za kredit, ki so ga najeli
za dokončanje javne tehtni-
ce v Šentjurju in ki je sedaj
premalo izkoriščena. Izvršni
svet. njihovega predloga o
združevanju sredstev ni pod-
prl, zato so v Komunalnem
podjetju sklenili, da bodo
prenehali z upravljanjem
tehtnice, če dodatna sred-
stva ne bodo zbrana.
Ob vsem tem pa ne zanika-
jo, da so k težki situaciji pri-
spevale tudi slabosti v sami
delovni organizaciji. Nekate-
re kadrovske spremembe so
zato že opravili, še več pa jih
bo, saj naj bi do konca leta
reorganizirali celotno delov-
no organizacijo. Tako naj bi
ohranili samo tiste obrtne
dejavnosti, ki so tehnološko
vezane na komunalne, vse
ostale pa bodo ukinili. Pri
tem pa se pojavlja vprašanje,
kaj to pomeni pri poslovanju
Komunalno obrtnega po-
djetja, saj je znano, da so jim
doslej obrtne dejavnosti na-
domeščale izpad dohodka v
komunali. Gotovo bodo mo-
rale biti cene komunalnih
storitev višje, saj že sedaj
ugotavljajo, da cena vode ne
pokriva več stroškov.
Prizadevajo si, da bi sčaso-
ma vzdrževali celoten stano-
vanjski fond in upravljali z
vsemi pokopališči v občini,
hkrati z vsemi ostalimi ko-
munalnimi deli, ki so jih se-
daj večkrat opravljale delov-
ne organizacije iz drugih kra-
jev. To pa navsezadnje niti ni
tako čudno, če vemo, da je
KOP v Šentjurju na precej
slabem glasu zaradi nekvali-
tetno opravljenih del. Ob šte-
vilnih kadrovskih težavah in
nizkih osebnih dohodkih za-
poslenih povprečno (30.000
dinarjev mesečno) to niti ne
preseneča. Zgovoren je tudi
podatek, da imajo mesečno
tretjino izpada delovnih ur
zaradi različnih izostankov z
dela. Pravijo, da si prizade-
vajo zaostriti delovno disci-
plino, hkrati pa zmanjšati
nepotrebne stroške. Tako so
opustili proizvodnjo varno-
stnih lokov za traktorje štor-
ske Železarne in delavce pre-
usmerili v druge dejavnosti.
Ob koncu leta izgube ne
bo, vsaj tako so prepričani v
Komunalno obrtnem podjet-
ju. Iz izgube pa pravijo, da se
bodo morali sami skopati,
čeprav so jim v občini oblju-
bljah vso podporo.
T. CVIRN
LB Celje na sejmu obrti
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje je tudi na
sejmu obrti v Celju odprla začasno poslovno enoto
Da je Ljubljanska banka, Splošna banka Celje že
izpričala posluh za obrtnike, je dokaz v tem, da je na
Mariborski cesti v Celju v okviru Kovinotehninega cen-
tra za drobno gospodarstvo odprla posebno bančno
enoto.
Tudi ob vsakoletni sejemski prireditvi v Celju je osno-
vala na sejemskih prostorih začasno bančno enoto, ki
je bila ves čas sejma na razpolago vsem zainteresira-
nim. Tako posluje tudi letos v času obrtnega sejma v
Celju v prostorih zavoda Golovec posebna in začasna
sejemska bančna enota LB Celje.
Odprta je vsak dan od 11. do 18. ure. Povprašali smo,
kakšen je bil bančni »promet«. Bančne delavke so nam
povedale, da so imele že precejšen inkaso, tudi od
obrtnikov in drugih, ki svoje izdelke ali storitve proda-
jajo. Da pa je celjski obrtni sejem resnično postal
mednarodni, dokazuje tudi vse večja menjava tujih
valut. Za te storitve poprosijo ponavadi tujci, ki si
obrtni sejem ogledajo iz poslovnih ali samo turističnih
pobud.
Ni odveč poudariti, da je v sejemski bančni enoti v
celjskem Golovcu mogoče dvigati denar tako iz hranil-
nih knjižic kot s čeki iz tekočih računov.
Zato naj velja: obiščite nas tudi na obrt-
nem sejmu v Celju, v prostorih zavoda Golo-
vec - LB, Splošna banka Celje
Z veliko muko do
Integralnega transporta
Na področju integralnega
transpota je še vedno več za-
pisanih gradiv kot pa kon-
kretnih dogovorov ali uresni-
čenih zamisli, čeprav bi kaza-
lo po zadnjem posvetu v Ce-
lju, ko so se v Skladiščno
transportnem centru zbrali
predsedniki in sekretarji
vseh transportnih odborov
pri medobčinskih gospodar-
skih zbornicah, optimistično
ugotoviti, da se stvari ven-
darle premikajo.
Kljub nesporno ugotovlje-
nim prednostnim intergrirane-
ga transporta za učinkovitejše
gospodarjenje, predvsem z na-
rodnogospodarskega vidika,
se dogajajo tudi nelogičnosti.
Tako na primer Interevropa v
Titovem Velenju prav sedaj
gradi dodatne skladiščne zmo-
gljivosti na površini 2000 kva-
dratnih metrov za carinsko
blago, čeprav ima STC Celje še
vedno dovolj prostora v la-
stnem carinskem skladišču.
Čeprav velja za slovenske
pretovorne zmogljivosti viso-
ka ocena, če jih primerjamo z
jugoslovanskimi, pa v primer-
javi z razvitejšimi gospodarstvi
takšna ocena ne drži niti v teh-
nološkem, k^ šele v organiza-
cijskem smislu. Zato je treba
čimprej ugotoviti, kje v seda-
njem času (še bolj v prihod-
njem) je mesto transportne de-
javnosti, še posebno ker se na
zvezni ravni oblikuje mreža
transportnih terminalov, ki naj
bi predstavljali tudi jedra za
bodoče carinske cone. Da bi
Celje moralo kandidirati za
takšno cono, ni potrebno pose-
bej poudapati.
V Celju je že izdelana študija
o problematiki skladiščno-
-pretovorne dejavnosti na ob-
močju.
Iz te študije povzemamo, da
je potrebno na celjskem ob-
močju pristopiti k boljši orga-
niziranosti dejavnosti pretoka
in skladiščenja blaga, še po-
sebno če drži ugotovitev iz
analize Gospodarske zbornice
Jugoslavije in Splošnega zdru-
ženja prometa in zvez, v kateri
je dobesedno napisano: »Poleg
tega, da je STC Celje edina
profesionalna delovna organi-
zacija, ki se s svojo osnovno
dejavnostjo ukvarja s skladiš-
čenjem in pretovorom blaga, je
še veliko drugih, trgovskih in
proizvodnih delovnih organi-
zacij, ki se poleg svoje osnovne
dejavnosti pečajo tudi s skla-
diščno funkcijo, vendar ne sa-
mo zase, ampak tudi za
druge.«
MITJA UMNIK
12, olftoiier - dan inovatorjev
v Konjicah podpora akciji - izobraževanje za znanje
V Slovenskih Konjicah so
pred letom dni, ob občin-
skem prazniku, ustanovili
društvo inovatorjev. Dan
inovatorjev, »12, oktober«
sovpada s praznova^em
občine Slovenske Konjice.
Za ta dan pripravlja razi-
skovalna skupnost tradici-
onalni sprejem pri predsed-
niku skupščine občine, To-
netu Turnšku, in podelitev
nagrad. Na zboru pa bo dru-
štvo inovatorjev pregledalo
svoje dosežke. Prizadevanja
za razvoj inovatorstva so v
konjiški občini mnogo sta-
rejša kot društvo. Letos, ob
10-letnici te aktivnosti, bodo
pripravili razstavo inovator-
skih dosežkov in podelili na-
grade. Pred kratkim je dru-
štvo, ki ima okoli sto članov,
dobilo klubske prostore v
domu kulture v Slovenskih
Konjicah. Raziskovalna
skupnost je prispevala za ra-
čunalnik Commodore 64, ki
je dobil prostor v novem
kljubskem prostoru in s ka-
terim naj bi se člani računal-
niško opismenjevali.
Društvo inovatorjev je raz-
pisalo tudi natečaj za inova-
torja leta. Razpis je zaklju-
čen in je dobro uspel. Med
aktivnosti gre šteti tudi pro-
grame, ki so za naslednje
srednjeročne obdobje v pri-
pravi pri raziskovalni skup-
nosti. Z njimi želijo spodbu-.
diti večji razvoj inovatorske
dejavnosti in čim bolj kori-
stiti lastno znanje. Konjičani
se bodo tudi odzvaU pozivu
republiške izobraževalne
skupnosti. Gre za akcijo, da
bi se strokovnjaki za dve leti
vključili v znanstveno delo
in ekipe v raznih institucijah
v Sloveniji in si bogatili zna-
nje in izkušnje. S takim nači-
nom izobraževanja kadrov
ncO bi Slovenija pridobila v
petih letih 13 tisoč strokov-
njakov.
Pobudo podpira društvo
inovatorjev Slovenske Ko-
njice kakor tudi občinska ra-
ziskovalna skupnost.
MATEJA PODJED
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Šola Z dveh strani ulice
fr/ tiesetletja polulske šole
Na OŠ Frana Krajnca na Polulah
pri Celju so prvi dnevi novega šolske-
ga leta bolj delovni kot drugod. Nič
čudnega, saj se zavzeto pripravljajo
fin proslavljanje jubileja svoje šole.
Zaslužni predvojni učitelj in velepo-
sestnik Fran Krajnc je v želji, da bi
otroci iz Zagrada, Polul, Košnice in
Tremarij dobili svojo šolo, že leta
1939 podaril zemljišče za gradnjo. To-
da njegova želja se je uresničila mno-
go kasneje: pred natanko 30 leti je
šola na Polulah odprla vrata prvim
šolarjem,
V začetku je bila namenjena le naj-
mlajšim učencem. Po štirih letih so
otroci nadaljevali šolanje v mestu. Po-
lulski učitelji so se morali dolgo trudi-
ti, preden so prepričali odgovorne, ka-
Ko umestna bi bila uvedba popolne
osemletke. V tistih letih je bilo Celje
mnogo manjše, zato tudi po razredih
ni bilo tolikšne gneče kot dandanes.
»Z vsemi silami smo se borili za za-
dostno število učencev,« pripoveduje
Milan Gombač, ki je ravnatelj te šole
že 22 let. »K nam so prihajali z vseh
šol. Tudi tisti, ki so drugod nikakor
niso mogli prebiti vsaj do zadostnega
uspeha, so pri nas naleteli na odprta
vrata.«
Tako seje razširil glas, daje polulska
šola, lahka, da tukaj izdelajo tudi tisti,
ki jim učenje že na daleč smrdi.
»Resnica je bila seveda v tem, da
smo tukaj še posebno skrb namenili
tem, problematičnim učencem. Slabše
učence smo res sprejemali zato, da bi
bilo na naši šoli čimveč otrok, vendar
zaradi tega nismo smeli zanemariti
znanja. Morali smo pač bolj in bolje
delati,« pravi Milan Gombač.
Dandanes je seveda problematično
vse kaj drugega kot premalo otrok.
Nasprotno: šola postaja iz leta v leto
pretesna. Pred devetimi leti je dobila
nov, sodoben prizidek. To je bil prvi
prizidek na Celjskem, zgrajen iz samo-
prispevka. Hodnik iz starega v novi
del šole je speljan nad cesto, tako da
stoji šola na dveh straneh iste ulice, ki
je za promet zaprta.
Ob letošnjem jubileju so na novo
uredili še nekaj prostorov. Pri tem so
jim z denarjem pomagale izobraževal-
na skupnost in delovne organizacije iz
Celja. V kletnih prostorih so uredili
prostorno učilnico za podaljšano biva-
nje, prejšnja, pretesna pa je dobila no-
vo vlogo: v njej bo knjižnica s čitalni-
co, ki je doslej niso imeli.
Danes so tudi učilnice v starem delu
šole, kjer ima pouk nižja stopnja, na
novo urejene, tako da prav nič ne zao-
stajajo za sodobnimi prostori v prizid-
ku. Celjska zdravstvena skupnost je
omogočila, da so v njih uredili tudi
posebne higienske kotičke, kjer si bo-
do šolarji po malici umili roke in zob-
ke. Pri urejanju so veliko prispevali
tudi starši, predvsem tisti, ki kot za-
sebniki opravljajo dela, potrebna pri
obnovi. Na račun njihovega prostovo-
ljnega dela so prihranili več kot pol
milijona dinarjev, ki jim bo še kako
dobrodošel pri posodobitvi opreme.
Med drugim bodo letos kupili tudi ra-
čunalnik.
Preveč bi bilo, če bi hoteli našteti
številne dejavnosti, le še nekaj, zaradi
česar je ta šola posebej lepa, še lahko
izpostavimo: na Polulah zelo skrbno
urejajo okolje. Učilnice in hodniki so
polni rož in zelenja, trata je skrbno
pokošena in smeti so v koših, ne kjer-
koli. Letos so dobili za urejeno okolje
najvišjo oceno med celjskimi šolami.
Danes vlada na tej šoli prav posebno
vzdušje. Nihče ne more skriti rado-
stnega vznemirjenja: jutri bodo tudi
uradno proslavili svoj jubilej. Slavje so
združili s praznovanjem 20-letnice KS
Pod gradom. Skupna proslava bo ob
17. uri v šolski telovadnici,
NADA KUMER
Častitljivi Juliilei šole
Na Ljubnem so praznovali 180 letnico šolstva v tem kraju
v petek so učenci in učite-
lji Osnovne šole Šlandrove
brigade na Ljubnem praz-
novali častitljivo 180-letni-
co šolstva na Ljubnem in
10-letnico nove šole. Osred-
nje proslave so se udeležili
predstavniki družbenega in
političnega življenja občine
Mozirje, toplo pa so bili
sprejeti predstavniki po-
bratene osnovne šole iz Lju-
biša iz SR Srbije.
Ob tej priložnosti so preda-
li namenu novo računalni-
ško učilnico, izkazali pa so se
tudi mladi literati, ki so izda-
li obsežno številko šolskega
glasila Mladi flosar. Goste s
pobratene osnovne šole so
seznanili z življenjem in de-
lom na šoli, jih razkazali turi-
stične znamenitosti doline in
jim predstavili Radmirsko
zakladnico.
Kulturni program, ki so ga
pripravili učenci je tudi to-
krat presenetil prisotne po-
slušalce, saj niti dve priredi-
tvi nista enaki. Tudi tokrat je
bil opazen izredno igriv,
sproščen in moderen nastop
učencev različnih starosti.
Slavnostni govornik je bil
ravnatelj šole Jože Prislan,
ki je predstavil bogato zgo-
dovino šole. Prvi pisni viri
dokazujejo, daje šola pričela
z delom leta 1805 kot enora-
zrednica pod patronatom
gornjegrajske graščine. Po-
uk je bil sprva v nemščini,
obstajal pa je tudi slovenski
oddelek. Prvi učitelj je bil
Alojz Simoneti. Leta 1821 je
šola štela že 65 otrok. Leta
1899 seje pričela gradnja sta-
rega dela današnje šole, kije
bila zgrajena eno leto kasne-
je. Za gradnjo šole je bil po-
sebej zaslužen Jožef Er-
menc. V zahvalo mu je krajni
šolski svet vzidal spominsko
ploščo.
Leto 1941 je bilo usodno
tudi za Ljubno. Slovenske
učitelje so zamenjali nemški.
Kljub temu pa so delovale
pratizanske šole v Podpeča-
novi hiši, gasilskem domu,
pri Budnu, pri" Stermeckih v
Radmirju in pri Rastočniku
v Rastkah. Šole je obiskova-
lo 90 otrok. Leta 1943 je bila
v Rastke poslana učiteljica
Vida Drofenik, da poučuje v
nemškem jeziku. Kljub te-
mu pa se je sporazumela z
otroki, da bo pouk v sloven-
skem jeziku. Po osvoboditvi
Zgornje Savinjske doline se
je slovenska partizanska šola
nadaljevala. Vodila jo je par-
tizanka Pavla Košenina.
Šola je od osvoboditve pa
do danes dosegla velike
uspehe na najrazličnejših
področjih. O tem pričajo šte-
vilna priznanja, ki krasijo
stene in vitrine šole, o kateri
bi lahko mirno rekli, da je
najbolje ohranjena in najbolj
negovana izmed vseh šol v
mozirski občini.
Najbolj je pa pomembno,
da šola živi in diha z življe-
njem kraja in njenimi delov-
nimi organizacijami.
RAJKO PINTAR
Dvajset let KS
Pod gradom
Krajevna skupnost
Pod gradom praznuje te
dni svoj krajevni praz-
nik in 20. jubilej svoje
ustanovitve.
Danes bo na igrišču v
Zagradu odbojkarski tur-
nir med območnimi eki-
pami, jutri, ob 17. uri pa
bo v telovadnici osnovne
šole skupna slovesnost,
na kateri bodo podelili
priznanja krajevne skup-
nosti in šole. Objavili pa
'bodo tudi rezultate špor-
tnih tekmovanj in podeli-
li zlate in srebrne cvetove
za najlepše urejena
okolja.
Jutri, ob 15.30, bodo v
Domu krajanov gospodi-
nje razstavile kulinarične
izdelke, predvsem doma-
če jedi. Razstavo letos
pripravljata krajevna
konferenca SZDL in sek-
cija za spremljanje druž-
benoekonomskega polo-
žaja žena. Po razstavi bo
družabno srečanje, kate-
rega čisti dobiček je kra-
jevna skupnost namenila
modernizaciji celjske bol-
nišnice.	N. K.
V mozirsliiii šolah
povsod računainilfi
Vse štiri osnovne šole v
mozirski občini so v teh
dneh prejele računalniški
sistem za izobraževanje Ro-
bctron Commodore, za na-
kup katerega so zbrale de-
nar Občinska izobraževalna
m raziskovalna skupnost
ter Gorenje GLIN Nazarje.
Tako se je tudi v praksi
pričela akcija, po kateri bo
vsaka šola opremljena z eno
računalniško učilnico in ki
bo obsegala osem računalni-
ških enot. Ker mozirska ob-
lina ni dovolj bogata, da bi
Vso to računalniško opremo
nakupila naenkrat, bodo
učilnice opremljali leto ali
dve. Sodelovanje pri nakupu
•"ačunalnikov so obljubile
skoraj vse delovne organiza-
cije iz občine.
Seveda ni dovolj, da so šo-
le opremljene z računalni-
ki, kajti brez dobrih računal-
niških mentorjev se še tako
•dragocen računalnik spre-
meni v nekoristno stvar. Os-
'^ovne šole so že v preteklem
šolskem letu poslali po ene-
ga mentorja na 150-urni tečaj
v Ljubljano. Občinska izo-
braževalna skupnost pa bo
še posebej preko Delavske
univerze v Mozirju organizi-
rala dodatne tečaje za men-
torje, ki bodo delali na raču-
nalniškem sistemu za izobra-
ževanje Robotron Commo-
dore. Na Delavski univerzi v
Mozirju obljubljajo celo, da
bodo izdelali tudi nekaj pro-
gramov za potrebe osnovno-
šolskih učiteljev. Vsaka po-
moč bo zelo dobrodošla, saj
imajo učitelji kljub 150-ur-
nem tečaju znanja še vedno
premalo. Ko smo vprašali
učiteljico, kije končala tečaj,
proučila dosegljivo literatu-
ro in delala tudi na svojem
računalniku, ali se počuti do-
volj usposobljeno za opra-
vljanje mentorstva v raču-
nalniškem krožku, je filozof-
sko odgovorila: »Sedaj vem
le to, da vem o računalništvu
sila malo.«
RAJKO PINTER
Največ pozornosti
podmladku gasilcev
GD Kozje proslavilo 110 letnico
Gasilci iz Kozjega so v ne-
deljo proslavili 110-letnico
delovanja svojega društva.
Drugo najstarejše gasilsko
društvo v občini Šmarje pri
Jelšah je eno najštevilčnej-
ših, zlasti pa se odlikuje po
vzgoji gasilskega pod-
mladka.
Na dopoldanski slavnostni
seji je Ignac Franko, pred-
sednik gasilskega društva iz
Kozjega, opozoril na po-
membne mejnike v bogati
zgodovini društva: na prvi
gasilski avtomobil v letu
1939, na leto 1935, ko se je
društvo strokovno »okrepi-
lo« s prvima gasilskima pod-
častnikoma, na pomembe
gasilske shode, tekmovanja,
kjer so gasilci iz Kozjega do-
segali najvišja mesta, na leto
1970, ko so se preselili v novi
gasilski dom in na leta po-
bratenj s gasilskimi društvi
Krapina, Ptuj in Planina
Donja.
Na jubilejni seji so podelili
priznanja gasilske zveze Slo-
venije,, občinske gasilske
zveze Šmarje pri Jelšah ter
spominske plakete in značke
gasilskega društva Kozje.
Občinska gasilska zveza je
društvu iz Kozjega podelila
zlato plaketo.
V popoldanskem delu
praznovanja je društvo razvi-
lo pionirski gasilski prapor,
v paradi pa so se postrojila
gasilska društva, ki so se
udeležila praznovanja v Koz-
jem. Pokrovitelj jubilejne
prireditve je bila Zavaroval-
na skupnost Triglav,'območ-
na skupnost Celje. Poleg
predstavnikov združenega
dela, skupščine občine, ob-
činskih družbenopolitičnih
organizacij in gasilske zveze
Slovenije, so se praznovanja
udeležili tudi predstavniki
pobratenih gasilskih dru-
štev, društva »Straža« iz Hu-
ma na Sotli in gasilskih dru-
štev iz sosednjih ter ostalih
slovenskih občin. M.A.
Oenarja ni, so pa
krampi in lopate
Krajani Lokovice posodabljajo cesto
Križnik-Penk
Krajani Lokovice so kljub
pomanjkanju	denarja,
uspešno opravili vse naloge,
ki so si jih zastavili v tem
srednjeročnem obdobju. Še
največjim pomeni izgradnja
vodovodnega omrežja, na
katerega je zaenkrat priklju-
čenih petdeset gospodinj-
stev, čeprav je zmogljivost
omrežja precej večja. Z dose-
ženimi uspehi pa se niso za-
dovoljili, temveč so v teh
dneh ponovno zavihteli
krampe in lopate. Posodobili
bi namreč radi 3400 metrov
dolgo krajevno cesto Križ-
nik-Penk.
Za posodobitev ceste so
namenli tudi del sredstev
zbranih s samoprispevkom,
vendar denarja kljub temu
ne bo dovolj. Zato bodo za-
enkrat posodobili samo prvi
in četrti odsek v dolžini 2900
metrov, za kar bodo morali
po predračunu odšteti skoraj
37 milijonov dinarjev. Za
preostali del ceste, ki bo pri-
šel na vrsto kasneje, pa bodo
morali plačati 13 milijonov
dinarjev.
Od kod bodo dobili denar
za posodobitev preostalega
dela ceste Križnik-Penk ne
vedo, so pa še naprej pripra-
vljeni delati udarniško. Zato
upajo, da bodo uresničili tu-
di ostale naloge, ki so jih za-
pisali v referendumski pro-
gram. Asfaltiran bi radi cesti
Klavž-Stanovšek in Draj-
-Zupanšek-Dobnik ter ob-
novili cestni križišči Šaleška
magistrala-Sevčnikar in Ša-
leška magistrala-Donik-
-Križnik. Krajani zgornjega
dela Lokvice pa bi poleg te-
ga radi dobili tudi telefonske
priključke.
V.E.
Enodnevni zaslužek so od 6. do 12. septembra 1985 prispe-
vali
OBČINA CELJE
OOS-SPIZ Celje (dodatni prispevek)	1.800,00
KC - TOZD Ceste kanalizacije Celje	283.483,00
KC - TOZD Javne naprave Celje	158.567,00
Komunala Celje	132.211,00
Komunala TOZD Plinarna	83.670,00
Komunala TOZD Vodovod	75,266,00
Komunala TOZD Toplarna oskrba	54.463,00
KC TOZD Pokopališka služba	22,229,00
Konus TOZD Blagovna hiša Celje	86.392,00
WO ZARJA Celje	215.843,00
Dolinšek Fani, Frizerstvo Celje	3.000,00
Kreator Celje	144.331,00
UNZ Celje	54.260,00
Poredoš Anica PP 61 Celje
(enodnevni zaslužek obrtnikov in delavcev)	9.653,00
Poredoš Ivan PP 61 (enodnevni zasl. obrt. in del.) 17.054,00
Esih Marko, Izolaterstvo Lesnič. ul. 4	5.375,00
Razvojni center Celje TOZD IRC	48.000,00
Razvojni center Celje TOZD Projektiva	56.028,00
Razvojni center Celje TOZD Planiranje	25.529,00
Razvojni center Celje TOZD DSSS	36.779,00
Razvojni center Celje TOZD Inženiring	79.972,00
Razvojni center Celje TOZD IRRI	34.203,00
Petrol TOZD trgovina Celje	544.692,00
Svetecivan, Ljubečna41	770,00
OBČINA ŽALEC
Dolar Franc, Ipavčeva 7 Celj e	11.216,00
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
Vezjak Alojz - Pleskarstvo Tepanje
(enodneni zasl. obrtnikov in delavcev)	19.893,00
Ofentavšek Anton - Oplast Tepanje
(enodnevni zasl. obrtnikov in delavcev)	18.678,00
Ofentavšek Anton, Štefka - Oplast
Tepanje (enodnevni zasl. obrt. in del.)	6.360,00
Hlastec Marija - Književec 57 Stranice
(enodnevni zasl. obrtnik in del.)	2.447,00
Hlastec Gabrijel - Književec 57 Stranice
(enodnevni zasl. obrtnik in del.)	3.000,00
OBČINA LAŠKO
KSRadeča	37.156,00
Samoupravna komunalna interesna skupnost Radeče
3.428,00
Vplačano do 12. 9. 1985	47.409.474,50
REKAPITULACIJA
CELJE	25.536.614,00
ŽALEC	11.811.115,50
SL. KONJICE	4.327.812,00
ŠENTJUR	1.842.559,00
LAŠKO	1.567,839,50
ŠMARJE	1.361.793,00
MOZIRJE	666.323,50
SEVNICA	100.642,00
VELENJE	47.563,00
DRUGE OBČINE ' 147.213,00
47.409.474,50
SKLAD ZA MODERNIZACUO
BOLNIŠNICE CEUE
žiro raCun: 507000-640-100084
6. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
Protesti s Prevorja
Krajani zaiilevajo ititrejši razvoj svojega iiraja
o razvitih in nerazvitih in
o vedno večjem razkoraku
med njimi razpravljajo na
vseh ravneh: od republik do
občin in krajevnih skupno-
sti. Pred časom so to vpra-
šanje sprožili v krajevni
skupnosti Prevorje, ki sodi
med najbolj zaostale v šen-
tjurski občini. Odgovornim
v občini krajani očitajo, da
so jih zanemarjali in njiho-
vemu razvoju posvečali
premajhno skrb. Svoje pri-
tožbe in zahteve pa so po-
slali celo na Republiško
konferenco Socialistične
zveze.
V dokaz, da so pri delitvi
sredstev v občini nanje več-
krat pozabili, navajajo ne-
uresničene naloge iz prete-
klega srednjeročnega načrta.
Tako niso modernizirali šti-
rih kilometrov republiške
ceste Kumrovec-Kozje-Pre-
voije-Horica pri Slivnici,
ostali so brez večnamenske-
ga prostora, pa tudi nekate-
rih krajevnih cest niso obno-
vili. Ugotavljajo, da sredstva
krajevnega samoprispevka
ne zadoščajo za vse, saj z nji-
mi komaj vzdržujejo krajev-
ne ceste.
Krajani Prevoija zato zah-
tevno, da v občini posvečajo
večjo skrb razvoju njihove
krajevne skupnosti, saj se ra-
zlike med razvitimi in neraz-
vitimi povečujejo, namesto
da bi bilo obratno. Hkrati
zahtevajo, da v naslednjih le-
tih uresničijo vse neizpolnje-
ne naloge iz preteklega ob-
dobja, predvsem moderniza-
cijo ceste Kumrovec-Kozje-
-Prevoije-Slivnica. Ta je bi-
la po njihovem mnenju gle-
de na svojo obremenjenost
prenizko ocenjena, ko so na
republiški cestni skupnosti
delali načrt modernizacij.
Zato menijo, da je potrebno
spremeniti pravilnik o razde-
litvi sredstev za ceste.
Zaradi vseh teh težav je
odstopil predsednik sveta
krajevne skupnosti Silvo
Jevšnik.
Občinski možje se z vsemi
temi trditvami in zahtevami
ne strinj^o povsem, čeprav
je res, da je Prevoije nerazvi-
ta krajevna skupnost, ki bi
še marsikaj potrebovala.
Vendar pa ni edina v občini.
Pravijo, da so razvoju neraz-
vitih krajevnih skupnosti v
zadnjih letih namenili več
pozornosti, tako da jim sedcO
že razvite očitajo, da jih zane-
marjajo. Glavno jabolko spo-
ra pa je po njihovem mnenju
modernizacija omenjene re-
publiške ceste, ki je bila že v
dveh srednjeročnih načrtih,
pa je vselej ostala na papirju.
Vendar ne po krivdi šentjur-
ske občine, pač pa republi-
ške cestne skupnosti, ki za-
njo nikoli ni našla sredstev.
Vsa zadeva je prišla na dan
ravno v času, ko v občini
ugotavljajo, česa vse niso
uresničili in katere so glavne
naloge v naslednjih letih.
Morda so te pritožbe kraja
nov Prevorja tudi delček iz-
siljevanja, saj je znano, da so
krajevne skupnosti sestavile
seznam želja, namesto da bi
upoštevale dejansko stanje.
Za vse te želje v načrtih ne
bo prostora in treba se bo
odločiti, kaj je v občini v tem
času najnujnejše. Za vse
ostalo pa bodo morali kraja-
ni sami zbirati sredstva in se
v svojih referendumskih
programih odločiti, k^ v
kraju potrebujejo. Vsa ta
usklajevanja želja in potreb
gotovo ne bodo enostavna,
zato lahko pričakujemo, da
bo v naslednjih mesecih v
šentjurski občini precej bolj
razburljivo kot po navadi.
TATJANA CVIRN
Slabši odstrel
Plane odstrela divjadi v
Gornje Savinjski dolini
slabo uresničujejo, so ugo-
tovili na seji izvršnega
sveta skupščine občine
Mozirje, kjer so med dru-
gim obravnavali tudi pro-
blematiko lovstva ter s
tem predvidenih obvezno-
sti, ki so jih potrdili pred
lovno sezono tudi v izvrš-
nem organu skupščine ob-
čine.
Škoda v gozdovih in na
kmetijskih površinah je za-
radi tega večja, zato bo po-
trebno stalež živali, ki so
zaradi preneseljenosti tudi
slabše kondicije, zmanjšati.
To še posebej velja za jele-
njad in srnjad ter divje pra-
šiče. Posebno slednji na
območju Homa povzročajo
precej škode na njivah s
koruzo, zato bi jih iz tam-
k^šnjih gozdov, kjer ni li-
stavcev, morali umakniti
na druga območja z listna-
timi in mešanimi gozdovi.
Gornjegrajska lovska
družina n^ bi po sklepu iz-
vršnega sveta, potem ko bo
z njiv spravljena koruza in
ostali posevki, opravila na
svojem področju struplje-
rye vran, saj je to edina lov-
ska organizacija, ki se spo-
mladi ni priključila skupni
akciji lovskih družin mozir-
ske občine.
Sicer pa lovci dobro skr-
be za divjad, gozdarski in
kmetijski organizaciji pa
tudi pomagajo z devizami,
pridobljenimi od lovskega
turizma.
RP
Lovska koča
na Krnezu
Lovci lovske družine
Ljubno so bogatejši še za
eno lovsko kočo. V nede-
ljo, ko so odprli adapti-
rano lovsko kočo Kernez
pod Travnikom, se je v
čudovitem vremenu in
ambientu planin zbralo
200 lovcev.
Lovska koča Kernez je
objekt lovno-gojitvenega
tipa in premore štiri ležiš-
ča za lovce, ki v planini
potrebujejo zavetje.
Adaptacija koče temelji
izključno na prostovolj-
nem delu lovske družine
Ljubno. Ti so opravili
preko 1900 ur udarniške-
ga dela. Lovska družina
Ljubno sedaj razpolaga s
štirimi lovskimi kočami,
ki so enakomerno razpo-
rejene po planinah okoli
Ljubnega. Vse koče so
dobro obiskane in vzdrže-
vane.
RAJKO PINTER
S samoprispevkom do asfaltirane ceste
Krajani Sifomarja imajo na račun ceijsiiega PTT podjetja ostre pripomtie
V nedeljo je bil na Skomarju nad
Zrečami zbor krajanov, ki je uspel ne
samo po vsebini, temveč tudi po ude-
ležbi. Imel je le dve točki dnevnega
reda: razpis referenduma za krajevni
samoprispevek za sofinanciranje mo-
dernizacije lokalne ceste od Bohari-
ne do Skomarij ter napeljave tele-
fona.
Glede uvedbe samoprispevka so ta-
koj našli skupni jezik, s^ je pobuda za
modernizacijo te lokalne ceste zrasla v
tem okolju in je šlo tokrat bolj za for-
malnost. Ker dela v spodnjem delu ce-
ste že poteklo in bi bilo škoda, tudi
predrago, da bi jih prekinili, so se od-
ločili za nadaljevanje akcije in zato za
pripravo ceste v dolžini okoli 2,5 km za
položitev 8 cm debelega asfalta.
Zemeljska dela bodo opravili še le-
tos, položitev asfalta pa naj bi prišla na
vrsto prihodnje leto. Za ta dela bodo
potrebovali okoli 35 milijonov dinar-
jev. Krajani bodo s samoprispevkom
zbrali okoli 10% te vsote, ostalo pa n^
bi premaknile organizacije združenega
dela in drugi.
Referendum o uvedbi samoprispev-
ka bo v nedeljo, 29. septembra. Kme-
tijska gospodarstva na tem območju
n£o bi prispevala po najmanj 60.000
dinaijev, polkmetje in vikendaši po
30.000 dinaijev.
Tako naj bi opravili prvi velik korak
za asfaltiranje ceste do Skomarij, dru-
gega in morda še katerega pa nasled-
nja leta.
Če okoli referenduma in samopri-
spevka ni bilo pripomb, kar kaže na
veliko pripravljenost domačinov za re-
šitev zahtevnega problema, pa je bilo
dosti kritičnih besed na račun celjske-
ga PTT podjetja, ki že predolgo zavla-
čuje z deh za napeljavo telefona na to
območje. Krajani so ogorčeni, ker so
svoj delež že plačali, PTT podjetje pa
nikakor ne izpolni svoje obljube. Tudi
siceršnji odnos delavcev PTT podjetja
do tega dela jih zelo moti. Zato bodo
od PTT podjetja zahtevali pisni odgo-
vor, kdgj bo to območje povezano s
svetom tudi s telefonom.
AF
Magda Vogeisang
»Moja največja ljube-
zen so kuštrave glavice v
šolskih klopeh«, pravi
učiteljica Magda Vogei-
sang in Zreč, ki v osnovni
šoli Boris Vinter v doma-
čem kraju poučuje peti
razred; materinščino in
srbohrvaščino. Kadar de-
lo človeka ne utruja, am-
pak bogati, se znova in
znova prebujajo v njem
nove moči in učiteljica
Magda jih s pridom upo-
rablja na številnih po-
dročjih. Nc(jveč kot pred-
sednica občinskega sveta
za delo s pionirji pri Zvezi
prijateljev mladine. Naziv
funkcije zna biti pust in
skop, zato je potrebno za-
pisati, da Magda Vogei-
sang veliko dela nepo-
sredno s šolami po obči-
ni, na njenih plečih je or-
ganizacija bralne značke,
pa vesele šole... teh pri-
ljubljenih oblik izvenšol-
skih dejavnosti, ki same
po sebi ne bi mogle živeti.
Sredi oktobra se bodo v
Slovenskih Konjicah
zbrali pionirji-dopisniki
in vse Slovenije in tovari-
šica Magda bo spet tista,
na katero se bo vsakdo
zanesel, da bo akcija po-
polnoma uspela. A vedno
poudari, da bi njeno delo
rodilo kaj malo sadov, če
ne bi dobro sodelovali z
ostalimi Zvezami prijate-
ljev mladine, zlasti s celj-
sko, žalsko in laško.
Če pravi tovarišica Ma-
gda, da je najre^e v razre-
du, med otroki, to ne po-
meni, da si ob delu v pi-
onirski organizaciji ne
vzame čas še za delo s ta-
borniki, pa zlasti z zreški-
mi planinci, kjer je tajni-
ca društva. Pri republiški
zvezi Prijateljev mladine
Slovenije je članica odbo-
ra za izgradnjo Doma pi-
onirjev Slovenije v Do-
lenjskih Toplicah ... Ra-
da poje, a ji je za vaje v
zreškem ženskem zboru
zares zmanjkalo časa.
Mala Veronika je letos
odstopicala šele v prvi ra-
zred, sin Domen pa v tret-
ji letnik računalništva v
Mariboru, mož ravnate-
Ijuje na šoli in se prav ta-
ko ukvarja s številnimi
dejavnostmi na šoli in v
kraju. Družina pa je rada
skupaj in te proste urice
in trenutke najčešče pre-
bije v naravi.
Magda Vogelsangova,
ki jo je za mentorstvo
navdušila že njena učite-
ljica Nančka Ravnjakova,
je dobila mnoga prizna-
nja. Med njimi tudi repu-
bliško Zveze prijateljev
mladine in državno odli-
kovanje za družbeno ak-
tivnost v občini. Letos so
jo predlagali tudi za eno
izmed dobitnic občinske-
ga priznanja »12. okto-
ber«. Prišlo bo v prave
roke!
MATEJA PODJED
Gasilci Iz Kruševca v Žalcu
Pri Gasilskem društvu Žalec je bila v petek, soboto in
nedeljo delegacija pobratenega prostovoljnega gasilskega
društva iz Kruševca. Gostje so si ogledali gasilski muzej,
avtocisterne za gašenje požara, DO Aero in SIP, jamo Pekel
in Rimsko nekropolo v Šempetru ter consko gasilsko tek-
movanje članov, članic in mladincev v Titovem Velenju.
Poleg tega pa so se udelesžili nekaterih prireditev ob tabor-
skih kulturnih dnevih, ki te dni potekajo v Žalcu. Na shki;
Med ogledom gasilskih vozil in drugih pripomočkov za
gašenje in reševanje.
T. TAVČAR
Pobratimske vezi ,
4
Kozje pobrateno z zagrebšiio krajevno ^
skupnostjo Braco Nemet
Krajevna skupnost Kozje
je že vrsto let obratena s
krajevno skupnostjo Vladi-
mir Nemet-Braco iz Zagre-
ba. Njune vezi so iz leta v
leto trdnejše in pristnejše,
veliko po zaslugi Josipa Ko-
vačiča iz zagrebške pobra-
tene krajevne skupnosti.
Srečali smo ga v Kozjem, ko
je ta šmarska krajevna
skupnost praznovala svoj
praznik.
Josip Kovačič se je rodil v
Kozjem in tam živel do svo-
jega štirincustega leta. Potem
je šel čez Sotlo s trebuhom
za kruhom in se nazadnje
ustavil v Zagrebu. Vedno se
je rad vračal v Kozje, ves čas
je živo spremljal dognanja
in razvoj tega kraja, bil ne-
prestano v stikih z vodstvi
družbenopolitičnih organi-
zacij, zlasti s krajevno bor-
čevsko organizacijo in orga-
nizacijo rezervnih vojaških
starešin. Leta 1976 je padla
ideja o pobratenju med kra-
jevno skupnostjo Braco Ne-
met in krajevno skupnostjo
Kozje, naslednje leto so pod-
pisali listino o pobratenju.
Danes se delegaciji obeh
krajevnih skupnosti redno
obiskujeta, stalno iščeta no-
ve možnosti povezovanja in
sodelovanja, ne le na podrof.
ju obujanja in ohranjanja tra-
dicij NOB. Pri tem je gonilna
sila prav Josip Kovačič, pr.
voborec, odličen organizator
in izredno spoštovan občan
Zagreba. Ko smo ga vprašali
o načrtih v zvezi z bratskim
sodelovanjem med krajevno
skupnostjo Kozje in krajev-
no skupnostjo Braco Nemet,
je dejal: »Možnosti so neiz-
črpne. Življenje je dinamif-
no, marsikaj se spreminja,
zato se vedno n^de kaj no-
vega.«
MARJELA AGREŽ
Rogaška
obvoznica do
Cerovca
V	krajevni skupnosti
Rogaška Slatina bodo še
letos posodobili nekaj
cest v dolžini tri in pol
kilometre. Gre za cesto,
ki povezuje Kamence,
Vidovico in krajevno
skupnost Pristava, dru-
ga cesta vodi od Tuncov-
ca do Stojnega sela, tret-
ja pa je v zaselku Velike
Rodne.
Za posodobitev ome-
njenih cest bo treba od-
šteti 30 milijonov dinar-
jev, kar je za krajevno
supnost Rogaška Slatina
kar precejšnji zalogaj, za-
to računajo, da bo del
sredstev primaknila sa-
moupravna cestno komu-
nalna skupnost občine
Šmarje pri Jelšah.
V	Rogaški Slatini so
postavili novo telefonsko
centralo, ki pomeni pove-
čanje priključkov od se-
danjih osemsto na tisoč
dvesto. Celjski PTT zago-
tavlja, da se bo lahko še
letos v telefonsko omrež-
je vključilo od 250 do 280
novih naročnikov, vsi
ostali pa bodo morali po-
čakati do pomladi. Z no-
vo telefonsko centralo bo
problem telefonije v kra-
jevni skupnosti rešen za
lep čas naprej.
Nadaljujejo tudi z iz-
gradnjo rogaške obvozni-
ce. V teku so dela druge
etape do Negonj do Ce-
rovca v dolžini dva in pol
kilometra. Vrednost del
na tem odseku je 125 mili-
jonov dinaijev. Izvajalec
je Cestno podjetje Celje,
sredstva pa je zagotovilo
združeno delo v tem delu
občine. Gradnja druge
etape obvoznice bo kon-
čana koncem novembra.
Prihodnje leto bodo na-
daljevali s tretjo etapo v
dolžini dobre tri kilome^
tre od Cerovca do vasi
Brezovec. Investitor
gradnje tretjega dela ob;
voznice v Rogaški Slatini
bo republiška skupnost
za ceste.
M. AGREZ
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
pobili dom društva upokojencev
pruštvo upokojencev na
polzeli je zelo delavno. V
njem je včlanjenih 495 upo-
Ijojencev, svojo dejavnost
pa širijo na vsa področja
društvenega, družabnega in
političnega življenja. Za
Krajevni praznik 2. oktobra
Ijodo otvorili svoj dom, na
katerega so še posebno po-
nosni. O domu, njegovi
adaptaciji in drugih dejav-
nostih smo se pogovarjali s
predsednico društva Marijo
Slokar.
Dom je vaš velik delovni
aspeh, pa nam kaj več po-
vejte o tem, kako je bilo od
zamisli do danes?
»Želja, da bi imeli svoje
prostore, je že zelo stara. Le-
ta 1980 smo izvedeli za sušil-
nico v centru Polzele, ki je
bila naprodaj. Posvetovali
smo se z usposobljenimi lju-
di, kaj se iz takega objekta da
narediti. S predvidevanji
smo bili zadovoljni in začel
se je postopek za nakup. Se-
veda je bilo veliko tekanja,
zbiranja razne dokumentaci-
je itd. Končno pa smo ven-
darle pričeli z adaptacijo. Do
danes smo opravili več kot
2500 prostovoljnih ur, kar se
bo morda komu zdelo malo
glede na število naših čla-
nov, vendar morajo upošte-
vati, da mnogi izmed nas ni-
so več sposobni delati, po-
sebno še težko ne. Večji del
sredstev nam je prispevala
republiška zveza društev
upokojencev Slovenije, ne-
kaj smo zbrali sami, na roko
so nam šli prevozniki in tako
je delo opravljeno. V domu
imamo poleg pisarne še več-
jo in manjšo dvorano ter sa-
nitarije.«
Adaptacija doma vam je
vzela mnogo časa. Gotovo
pa ste delali še kaj drugega.
»Najštevilčnejši je naš
pevski zbor, ki dosega tudi
lepe uspehe, nastopil je celo
v znameniti dvorani Vatro-
slava Lisinskega v Zagrebu.
Poleg tega imamo organizi-
rano rekreacijo, kolesarje-
nje, gobarjenje, pripravljži-
mo več izletov in predavanj
letno, itd.«
T. TAVČAR
Radeški teden
v počastitev krajevnega
praznika bodo ves prihod-
nji teden v Radečah in
okoliških krajevnih skup-
nostih najrazličnejše,
predvsem pa športne pri-
reditve.
Osrednja proslava bo že
to soboto, ob 10. uri pri toz-
du Muflon, kjer bodo odpr-
li novo proizvodno halo. V
nedeljo ob 11. uri pa bo na
Svibnem srečanje izgnan-
cev širšega radeškega ob-
močja. Slavnostni govor-
nik bo Franc Šetinc.
Do prihodnje nedelje bo
še vrsta drugih prireditev,
med njimi tudi razstava de-
la radiomateijev radio klu-
ba Milan Kos YU 3 DGA, ki
jo bodo odprli v četrtek. V
petek bo promenadni kon-
cert železničarske godbe iz
Zidanga mosta in nočni tek
po ulicah Radeč za pokal
Milana in Marjana.
Borci bodo obiskali in
položili vence na grobove
padlih v Frankolovem, Fra-
mu, Miklavžu in Polskavi.
VVE
Kajenja se naučiš
Obetavni zametki boja proti kajenju v
Celju
Kajenje je navada, ki se jo
je treba naučiti. Zato se bitka
proti kajenju ne vodi zgolj
med tistimi, ki kadijo, temveč
je vse bolj usmerjena v pre-
ventivno dejavnost zlasti
med otroki in mladino.
O posledicah kajenja smo re-
lativno dobro poučeni in ga ni
kadilca med nami, ki ne bi ve-
del vs^ tega, da je pljučni rak
v večini primerov posledica
kajenja.
Po tihem se marsikateri ka-
dilec želi odvaditi kajenja; žal
pa vedenje o škodljivosti kaje-
nja in želja po prenehanju, ni-
sta dovolj. Potrebni sta pred-
vsem volja in vztrajnost posa-
meznika. Ob voljo posamezni-
ka navadno trči tudi družbena
akcija, ki naleti na gluha ušesa,
še zlasti, če so to ušesa še rela-
tivno zdravih kadilcev.
Zato pa lahko z družbeno ak-
cijo napravimo veliko več pri
mladih. Še preden jim je dana
možnost, da se nauče kaditi.
S preventivo smo že začeli.
Zato niso redki primeri, ko
starše otrok opozarja, daje ka-
jenje škodljivo. Žal nas opozo-
rila in prošnje naših lastnih
otrok ne prizadenejo toliko, da
bi zmogli dovolj volje in opu-
stili kajenje. Vsi po vrsti pa si
želimo, da naši otroci ne bi se-
gli po cigareti.
Dolga leta morajo preteči
preden otrok lahko dojame ab-
surdnost situacije, ko ga oče in
mati s cigareto v ustih neneh-
no prepričujeta in rotita naj
vendarle ne seže po cigareti.
Ko je sposoben dojeti in razu-
meti tako stanje, pa je lahko
tudi zanj že prepozno.
Kako zastaviti boj proti kaje-
nju v družinskem krogu, je le
ena izmed številnih dilem, ki
se pojavlj^o v zvezi z vsesploš-
nimi napori boja proti tej hudi
in življenjsko nevarni razvadi.
Preprečevati kajenje pri
mladih nam je zato edino zago-
tovilo, da bo nekoč manj odra-
slih ljudi segalo po cigaretah.
V Celju seje v boj proti kaje-'
nju in zlasti preventivi med
mladimi na vseh stopnjah
vključil občinski odbor rdeče-
ga križa. Sodelujejo preko ra-
zličnih oblik preventivnega
delovanja v vrtcih, osnovnih in
srednjih šolah. Tako naprimer
organizirajo razna predavanja,
imajo učne ure v okviru zdrav-
stvene vzgoje, sodelujejo v bolj
učinkovite oblike dela, s kate-
rimi n^ bi mlade animirali v
aktivni boj proti kajenju. Tako
so se naprimer lani učenci še-
stih prvih razredov na srednji
šoli Boris Kidrič v Celju odlo-
čili, da bodo postali razred ne-
kadilcev. Štirim razredom je to
v celoti uspelo. Letos so se za
prostovoljno akcijo boja proti
kajenju odločili tudi že v štirih
oddelkih prvih razredov, mor-
da se jim bodo pridružili še
drugi.
Vse te akcije so nedvomno
velik prispevek celotnemu bo-
ju proti kajenju. Toda tudi
strokovnjaki na tem področju
so si edini, da je preventiva bo-
ja proti kajenju povezana z bo-
jem proti kajenju samih kadil-
cev. In če bomo v resnici hoteli
imeti otroke; ki bodo jutri bolj
zdravo živeli, potem se bomo
nad tem morali zamisliti pred-
vsem kadilci sami.	_
VIOLETA V. EINSPIELER
Festival alternativne in akustične glasbe v Žalcu
Na Celjskem nismo najbolj dovzetni
za alternativne glasbene oblike in ker
so koncerti, zaradi majhnega števila
ljubiteljev, ki jih obiščejo nedonosni,
imamo le redkokdaj priložnost slišati,
kako skušajo naši glasbeniki ujeti ko-
rak s svetom. Zato je že tradicionalni
glasbeni festival v Žalcu, ki bo prihod-
nji petek in soboto, več kot dobrodošel.
Festival je, tako kot vsa leta poprej,
organizirala žajska mladina, poimeno-
vali pa so ga »Žalec 85«.
V petek bo v hali Hmezad koncert al-
ternative glasbe z delovnim naslovom »V
zanosu zgodovine«, v soboto pa bo v no-
vem kulturnem domu večer akustične
glasbe. Nastope alternativnih glasbenih
skupin bodo spremljale video in dia pro-
jekcije, v avli hale pa bo razstava likov-
nih del članov skupin ter razstava itali-
janske likovne skupine »Laboratory of
painting - P«. Slednja bo gotovo za mar-
sikoga izredno zanimiva, s^ v tej italijan-
ski likovni skupini sodelujejo tudi paci-
enti psihiatričnih bolnišnic. Poleg tega
bodo na voljo tudi grafični izdelki nasto-
pajočih skupin kot so fanzini, xeroxi in
plakati ter nekaj kaset.
Na koncertu alternativne glasbe bodo
nastopili: Juhuhu stric Vinko in njegovi
iz Celja, Center za dehum_anizacijo iz Ma-
ribora, Electric fish iz Žalca, individu-
alist Mario Marzidovšek iz Slovenske Bi-
strice, Lokalna televizija iz Celja, v kateri
bodo tokrat zaigrali tudi glasbeniki iz
Ljubljane, italijanska skupina Musica iz
Trsta in individualist Vlasto Skale iz Ce-
lja. Morda bo na koncertu nastopila tudi
italijanska skupina SOB (Free Orgazmic
band), zagotovo pa bomo slišali maribor-
sko skupino Masker, ki se je pred krat-
kim uspešno predstavila na »Novem roc-
ku« v Ljubljani.
Na večeru akustične glasbe, ki jo ima-
mo prav tako vse redkeje priložnost sliša-
ti, pa bodo nastopili: Epitaf, Peter Kie-
pec, duo Marjan Rudel in Andrej Žibert,
trio Peter Meze, Jane Galič in Manja Go-
lob, individualist Dušan Uršič, vsi iz Lju-
bljane, skupino Tuarega iz Postojne in
duo Stane Bitežnik in Oliver Ogris iz Tr-
žiča.
V.E.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
Vsaj en ziior na vsaki šoli
v Celju kar na treh osnovnih šolah nimajo zbora
Zborovsko petje sodi v za-
gotovljeni program interes-
nih dejavnosti na osnovnih
šolah. Po tem programu bi
vsaka normalno velika šola
morala imeti otroški, mlaj-
ši mladinski in mladinski
pevski zbor. V praksi pa
imajo pogosto le mladinski
pevski zbor, zelo redko tudi
kombinirani otroški in
mlajši pevski zbor, na neka-
terih šolah pa zborov že ne-
kaj let nimajo.
Na posvetu, ki ga je pred
kratkim organizirala celjska
enota republiškega zavoda
za šolstvo za ravnatelje glas-
benih šol in predstavnike
skupnosti osnovnih šol so
ocenili stanje na področju
zborovskega petja v osnov-
nih šolah; ugotovili, koliko
se to razhaja od predpisanih
smernic; kakšna je vloga
glasbenih šol v odnosu do
glasbenega pouka in zborov-
skega petja na osnovnih šo-
lah in nenazadnje opredelili
tiste naloge, ki jih v okviru
danih možnosti lahko ures-
ničijo in tako postopno tudi
dosežejo začrtane smernice
iz programa glasbene vzgoje
v osnovnih šolah.
Na šolah predvsem prima-
njkuje glasbenih pedagogov.
Vse pogosteje se dogaja, da
glasbeni učitelji po končani
pedagoški akademiji ne ob-
vladajo vodenja zborov in
celo, da marsikdo med njimi
nima posluha in pevskih
sposobnosti. To je zaskrblju-
joča, a vendar normalna po-
sledica programov na šolah,
kjer kadrujemo za pedagoški
poklic tako razrednega po-
uka kot na predmetni stop-
nji. Srednja pedagoška šola
v Celju nima svojega zbora,
ravno tako na pedagoški
akademiji v Mariboru in Lju-
bljani, kjer celo ni obvezno,
da bodoči učitelj glasbenega
pouka sodeluje v pevskem
zboru. Edini kadri, za katere
lahko pričakujemo, da bodo
obvladali tudi zborovsko
petje in vodenje zborov, pri-
hajajo iz glasbene akade-
mije.
Teh pa je na šolah in tudi
na glasbenih šolah premalo,
da bi lahko kakovostno za-
polnili kadrovsko vrzel na
tem deficitarnem področju.
Vzemimo za primer stanje v
Žalcu, kjer jim primanjkuje
devet glasbenih pedagogov,
na razpis pa se nihče ni pri-
javil.
Zato je nujno sodelovanje
glasbene z osnovno šolo. V
občini Velenje so to sodelo-
vanje najbolje razvili. Glas-
beno življenje na osnovni šo-
li vodi v bistvu glasbena šo-
la, ki pomaga šolam tudi s
strokovnimi kadri pri sa-
mem pouku in pri vodenju
zborov. S sodelovanjem so
pričeli tudi v Žalcu in slo-
venskih konjicah letos so tu-
di v Celju določili mentroje z
glasbene šole, ki bodo bdeli
nad izvajanjem glasbenega
pouka in tudi pomagali pri
zborovskem petju v celjskih
osnovnih šolah.
Tako sodelovanje: mentor-
stvo, svetovanje, pomoč pri
izbiri literature in izdelavi
programov naj bi že letos za-
živelo po vseh občinah zlasti
v šmarski, šentjurski, mozir-
ski in delno tudi v laški.
Občinske kulturne skup-
nosti pa naj bi namenile de-
lež sredstev tudi v te name-
ne, saj je vsak zbor preko šol-
skega kulturnega društva
vključen tudi v Zvezo kul-
turnih organizacij v občini.
Vsekakor pa je prva nalo-
ga zapolniti vrzel v znanju
učiteljev glasbenega pouka,
kar bodo poskušali z organi-
ziranjem raznih seminarjev
in dodatnim usposablja-
njem. Prvi tak seminar naj bi
bil že prihodnji mesec.
VIOLETA V. EINSPIELER
APZ Boris Kidrič
vabi nove pevce
z novo sezono želi aka-
demski pevski zbor »Boris
Kidrič« iz Celja osvežiti svo-
je vrste z novimi glasovi. Za-
to vabi vse mlade, dijake in
študente, da se vključijo v
pevske vrste, še prej pa mo-
rajo opraviti preizkus gla-
sovnih sposobnosti. Avdicije
so vsak petek v septembru
od 18. do 20. ure na osnovni
šoli Prve celjske čete v Celju.
M. A.
»Šanson
Rogaška 85«
»Rogaški glasbeni veče-
ri« so se iztekli in že je tu
nova glasbena prireditev
v organizaciji Zdravilišča
iz Rogaške Slatine. »Šan-
son Rogaška 85« bo v pe-
tek, 20. septembra in v so-
boto, 21. septembra, oba-
krat v zdraviliški kristalni
dvorani, s pričetkom ob
20. uri.
Na petkovem koncertu
se bodo predstavili Lado
Leskovar, Zafir Hadžima-
nov. Meri Avsenak, Ivica
Kiš, Majda Sepe, Bojan Ko-
drič, Marjana Deržaj, Jani
Kovačič in Jadranka Stoja-
kovič.
V soboto bodo nastopili
Ivica Kiš, Renata Brumec,
Majda Sepe, Lado Lesko-
var, Bojan Kodrič, Meri Av-
senak, Miladin Šobič, Gaby
Novak in Dušan Uršič.
Pevce bo oba večera
spremljal ansambel Bojana
Adamiča »Kitara in šan-
son« ter pianist Vanja Li-
sak iz Zagreba. Povezoval-
ka programa bo Nataša Do-
lenc. Celotno prireditev bo
posnela RTV Ljubljana, so-
botni koncert pa bo Iju-*
bljanska Televizija nepo-
sredno prenašala, M. A.
Mladi kmetje na odru
Mladi kmetovalci, povezani v aktive mladih zadružni-
kov, so dejavni tudi na kulturnem področju, kljub temu,
da dela na kmetiji nikoli ne zmanjka. Aktiv mladih zadruž-
nikov pri Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice si zelo priza-
deva, da bi dvignili tudi kakovostno raven takšnih priredi-
tev. Letos je konjiški aktiv tudi organizator srečanja gledali-
ških skupin aktivov mladih zadružnikov celjskega območja,
ki bo 28. septembra ob 19. uri v^večnam.enski dvorani v
Zrečah. Sodelovali bodo aktivi iz: Šentjurja, Laškega, Celja,
Slovenj gradca. Nove Štifte, Poljan, Ljubnega in Slovenskih
Konjic.	MP
Igrajmo se igro!
Prva premiera v SLG Celje
v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje bodo jutri
razsvetlili oder za prvo pre-
miero v tej sezoni. Umetni-
ški zbor se bo pod taktirko
režiserja Dušana Mlakarja
predstavil z eno najznameni-
tejših del povojne angleške
literature - Cristofer Fry:
Gospa ne bo zgorela. Delo je
bilo na Slovenskem doslej
uprizorjeno le dvakrat.
- Zdaj ste se z njim, Du-
šan Mlakar, spopadli v Ce-
lju. Je bil to za vas kakšen
poseben izziv?
»Bil, kakor tudi za ves
umetniški ansambel. Če de-
laš poetični tekst, kakršen je
ta, se moraš nujno spopasti s
problemom metaforike in s
problemom, kako to metaf(
ro oživiti, da nam vsem p
stane razumljiva.«
-	Kako ste se »prebijal
skozi delo?
»Trdo smo delali. Se izg
bljali, tudi tavali, iskali in t
skaU in vendar se nam
včasih zgodilo, da smo za:
na stranpot. Potem smo i
iskat znova in odkrili: del;
mo čisto preprosto. Skuš;
mo se igrati kot otroci, b
neizumetničeni in govoriti
težkih rečeh preprosto, a
zelo visokem poetičnem j
ziku.^
-	Če bi bili vi gledalec .
»... bi skušal gledati ,G
spo' zelo neobremenjeno, t
di preprosto in prepustil
se času in oderskemu ča
ter šarmu gledalcev - in em
stavno sledil zgodbi.«
MATEJA PODJT^
Zgodba govori o ubežnem
vojaku Mendipu in lepi ča-
rovnici Jannet: vojak hocc
biti obešen, ker je obseden z
gnusom sveta, čarovnico
čaka grmada. Ko odkrijeta
ljubezen, odrešita drug dru-
gega ...
Dušan Mlakar, režiser, sa
mostojni umetnik, režira
vseh slovenskih gledali;
čih.
13. Teden
domačega filma
Retrospektiva slovenske
nimske ustvarjalnosti ob
40-letnici slovenskega Hlma
Celje, 16. do 22. septembra
Kino Union ob 20. uri
4. Teden
siovensicega filma
četrtek, 19. 9.
Minuta za umor
Režija: Jane Kavčič, 1962.
Igrajo: Duša ^Počkaj, Jože
Zupan, Janez Škof, Demeter
Bitenc, Vanja Drach, Lojze
Rozman, Zlatko Madunič,
Slavko Belak.
Petek, 20. 9.
Strah
Režija: Matjaž Klopčič,
1974. Igrajo: Ljuba Tadič,
Milena Dravič. Milena Zu-
pančič, Milena Muhič, Mar-
jeta Gregorač, Radmila An-
drič, Neda Spasojevič, Dare
Ulaga, Polde Bibič, Jurij So-
uček, Anton Petje.
Sobota, 21. 9.
Dobro morje
Režija: Mirko Grobler,
1958. Igrajo: Stane Potokar,
Janez Vrhovec, Tomaž Pe-
sek, Evelyne Wohlfeiler, Ja-
nez Čuk, Polde Bibič, Anton
Homar.
Nedelja, 22. 9.
Lucija
Režija France Kosmač,
1965. Igrajo: Alenka Vipot-
nik. Jože Zupan, Bert Sotlar,
Rudi Kosmač, Kristijan
Muck.
Družbena kronika Rogatca
z denarno pomočjo kulturne skupno-
sti občine Šmarje pri Jelšah je v spomin
na 700-letnico podelitve trških pravic
Rogatcu izdala krajevna skupnost zbor-
nik z naslovom ROGATEC S KRAJI
DOBOVEC, DONAČKA GORA, STOJ-
NO SELO. (Uredil Ivo Marine z uredni-
škim odborom pod predsedstvom pred-
sednika občinske skupščine Šmarje pri
Jelšah Antona Dirnbeka in sodelavci.
Tiskala Cinkarna Celje TOZD Grafika,
format A5, 249 strani, naklada 1000 iz-
vodov.)
Označba, ki jo je dal Andrej Marine,
kot eden izmed številnih avtorjev, za svo-
jo »pripoved o nekaterih osebnih spomi-
nih« (str. 208-212), češ da so le drobec
družbene kronike tega starega trga in
njegovih ljudi, velja za ves zbornik, ki
prihaja te dni na domoznansko knjižno
polico.
Zgodovinski, na ustreznih virih in z
barvnimi posnetki Rogatca in okolice
podprti uvod podeča zgodovinar Jože
Curk; naslednja zemljepisna osvetlitev
rogaške pokrajine (pregledna karta na
ščitnih listih je prispevek kartografa Bra-
neta Sotoška) je stekla izpod peresa geo-
grafa Franca Erjavca, enako tudi poglavji
o arheoloških najdiščih ter o rogaškem
fevdu in njegovih gospodarjih oz. o sred-
ryeveški sodni in upravni funkciji Rogat-
ca; opis srednjeveškega Rogatca zaokro-
žile s poglavjem rpegove kulturnoumet-
niške preteklosti, ilustriranim z barvnim
posnetkom akvarela iz leta 1800, ko je
fevdalno veljavo rogaškega trga začel na-
domeščati razvoj novih gospodarskih,
zlasti obrtnih dejavnosti.
Po ustreznih virih povzema zgodovinar
Milko Mikola upravni razvoj Rogatca v
obdobju 1747-1849, deloma tudi v ob-
dobju 1850-1918. Mikola je tudi avtor po-
drobnega pregleda razvoja sodobne ljud-
ske oblasti in rijenih ukrepov 1945-1946,
razvoja obrti 1945-1962 in gospodarskih
podjetij družbenega sektorja 1945-1955.
Organsko nadaljevanje teh poglavij so
kasneje uvrščeni (str. 166-179) kr^episi
štirih rogaških KS. Prispevali so jih An-
ton Tušek (Rogatec), Peter Marin (Do-
načka gora), Jožica Žerovnik (Stojno se-
lo) in Ivan Krklec (Dobovec). V omenje-
nih pregledih ni šlo brez podrobnega na-
vajanja imen. Če bi se »imenom izognili «,
meni urednik Ivo Marine, "bi bil zbornik
mrtev«. To stališče veje tudi iz vse nadalj-
nje vsebine, stališče, ki v nekem smislu
utrjuje zgodovinski spomin na prizade-
vanja po napredku, na boje in žrtve trga
in pokrcuine pod Donačko goro.
Ne glede na časopisno poročilo omejen
prostor velja opozoriti na Brezinščakov
spis o tovarni stekla in plastičnih izdel-
kov »Straža« oz. njenih štirih TOZD v
Humu na Sutli, se pravi o njeni 125 let
stari socialni in narodni povezavi z Ro-
gatcem. O razvoju osnovnega šolstva od
njegovih začetkov izza 18. stol. do danes,
na širnem šolskem okolišu s centralno
šolo Edvarda Kardelja v Rogatcu, nas z
daljšim spisom informira šolski ravnatelj
Jože Masera. Oris gospodarskega, kultur-
no-prosvetnega, društvenega in politič-
nega življenja Rogačanov, s posebnim
poudarkom na njihov prispevek in žrtve
za našo osvoboditev izpod tujčevega jar-
ma si delita Ivo Marine in Milko Mikola.
V ta sklop pripovedi sodi tudi prispevek
o Zvezi borcev NOB (str. 123-128), pa
življenjepisi rojakov, ki so se za tržgno
zapisali v kulturno-politično zgodovino
Slovencev: slovstveni zgodovinarji brata
Šanda, Josip Lendovšek (avtor Jože
Šmit), prosvetni delavec Anton Stefanci-
oza ter predsednik CK ZKS Andrej Ma-
rine.
Zadnjih pet tiskovnih pol izpolnjujejo
kronistični zapisi o rogaški kulturno-pro-
svetni dejavnosti (Filip Škerjanc), o mi-
nulih gospodarskih razmerah (Anton Te-
peš), o gasilski organizaciji (Anton Tu-
šek), o lovstvu (Branko Razboršek), pla-
ninstvu (Gabrijel Pust-Jelko) in nogome-
tu (Josip Očko-Pepi), nadalje osebni, ve-
čidel vojni spomini rogaških rojakov An-
dreja Marinca, Braneta Sotoška, Vlada
Miklavca, Lizike Kušnec-Gorenjak in
Marije Ozvaldič-Kolar. Na sklep tega za-
nimivega branja je urednik dodal še in-
formacijo o nast^ajočem muzeju na pro-
stem ter »utrinke'- iz zakladnice rogaških
mitov, legend in zgodb, ki jih publicist
Tine Stiplovšek zbira in zapisuje že 25 let
(m. dr. je v posesti dokumenta, ki pove,
da je bil Rogatec trg že leta 1059, da je
torej dobil trške pravice kar 224 let prej,
kot se sicer navaja).
Sklenimo naše poročilo, da je domoz-
nansko zasnovani kroniki Rogatca pri-
djal leposlovni pridih pesnik Jože Šmit s
svojimi verzi hrepenenja po domačem
kraju in mladostnega spomina (Moj roj-
stni kraj str. 85 in Pesem dveh grenadir-
jev str. 180).
Zahtevnejši bralec bi pričakoval neko-
liko bolj sistematično ureditev publikaci-
je, toda tudi tako, če si prikrojimo Šmito-
ve verze, »iz roda v rod oživljala bo sen«.
S tem pa je namen izd^e te krajevne
kronike dosežen.
GUSTAV GROBELNIK
Črno na belem
ali belo v črnem
v Žalcu otiprii 2. bienaie pionirske
grafike
V prostorih osnovne šole
Peter Šprajc-Jur v Žalcu so
v soboto odprli 2. bienaie
pionirske grafike. Likovna
dela mladih iz 63 osnovnih
šol v Sloveniji bodo na
ogled vse leto.
Prireditev sta organizirali
občinska kulturna in izobra-
ževalna skupnost in Aero na
temo Mladost v svobodi.
Tinca Stegovec, častna pred-
sednica in akademska slikar-
ka je nekaj učencem za nji-
hova dela podelila zlate pla-
keto. Bienaie je odprl pred-
sednik odbora pionirske gra-
fike in ravnatelj šole Miha
Macur.
V Žalcu so se letos že ti
jič srečali mladi grafiki
njihovi učitelji. Skupaj sc
dela lotili na moč zavzeto,
je na razpis prispelo sk(
700 del. Tolikšen odziv t
dvoma kaže na povečan ii
res in dejavnost mladih
področju likovnega ustva
nja. Strokovna komisija, 1
je predsedoval prof. P«
Krivec, ni imela lahkega
la. Izbrati je bilo potre
res najboljše grafike in r
njimi še dodatno izločit
del za katalog, ki bo si
kot učni pripomoček pri
uku likovne vzgoje.
MATEJA POD:
Foto: TONE TAVC
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Zaščitni znali itmečicega turizma
Po zaščitnem znaku slovenskega
turizma in Slovenije, lipovem listu,
dobiva svoj zaščitni znak tudi kmeč-
ki turizem, kar je za nadaljni razvoj
te veje turizma vsekakor spodbudno.
Z znakom, stilizirano podobo prere-
zanega jabolka, bo poleg propagan-
dnega pomena, ki ga ima znak za pro-
pagando, s pravilnikom o podeljeva-
nju in uporabi zaščitnega v bodoče laž-
je ločiti kvalitetno, pravo domačo po-
nudbo od tistega, čemur pravimo go-
stilniški kmečki turizem.
Pravico do pridobitve znaka bodo
namreč dobile le tiste kmetije, kjer je
ponudba izključno domača in ki je
kmetijsko in turistično urejena, kmet,
nosilec. turistične dejavnosti, pa bo
moral biti tudi strokovno ustrezno
usposobljen. Med pogoje za pridobitev
seveda sodijo tudi ustrezni občinski
dokumenti o tem, da se lahko na posa-
meznih kmetijah ukvarjajo s to dejav-
nostjo. Komisijo, ki bo podeljevala
zaščitni znak, bodo sestavljali pred-
stavniki posameznih organizacij zdru-
ženih kmetov v medzadružnih organi-
zacijah, Zadružne zveze Slovenije in
pristojnih medobčinskih gospodar-
skih zbornic. Pomembno je tudi to, da
po pravilniku, ki so ga že sprejeli v
občini Mozirje, kmetje, ki ne izpolnju-
jejo predvidenih pogojev, pa zaščitni
znak že imajo, tega tudi izgubijo. S
tem tudi pridejo v kategorijo davčnih
zavezancev, ki plačujejo iste davke,
kot so predvideni v gostinstvu.
RP
Zadovoljni z obiskom
Letos na splošno govorimo o uspešni turistični sezoni z
mnogimi domačimi in tujimi obiskovalci. Delček te velike
turistične reke se je ustavil tudi v Šempetru. Tako je po
besedah predsednika Turističnega društva Šempeter
Slavka Štrucla obiskalo do preteklega tedna Antični park in
jamo Pekel nekaj več kot 34.000 domačih in 6000 tujih
obiskovalcev. Od tujih je največ Avstrijcev in Nemcev, v
'.adnjem času pa tudi veliko Madžarov. " T. TAVČAR
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic
in finomehanike
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna
tehtnic na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih
delavcev TOZD in Pravilnika o razvidu del in nalog
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
določanje zahtevnejše tehnologije
za proizvodnjo tehtnic
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo višjo izobrazbo (VI. st.) strojne smeri
-	18 mesecev delovnih izkušenj
-	odslužen vojaški rok
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu-
jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-
te na naslov:
LIBELA CELJE, Opekarniška 2, 63000 CELJE - Ka-
drovska služba, v 8. dneh po objavi.
Kandidati bodo o izbiri pisno oveščeni v roku 8 dni
po sklepu komisije za delovna razmerja.
Laški pivovarji v Celju
Dan laškega piva, ki je bil prejšnjo soboto v okviru obrtnega
sejma, je bila sicer propagandna akcija pivovare Laško, toda
tudi veliko več kot to.
Povorka s tremi kmečkimi vozmi na konjsko vprego, staro-
davni avto na ročni zagon v spremstvu laške godbe na pihala in
plesalci KUD Anton Tanc iz Marijagradca so razgibali sobotno
dopoldne v nakupovalnem regijskem centru in odvrnili mno-
žico od mrzličnega tekanja po trgovinah.
Ljudje so presenečeno obstali in gledali za povorko, nekateri
so krenili za njo, se ustavili na vogalih vsake ulice in tu z
navdušenjem gledali plesalce, ki so se sukali v ritmu domačih
viž. Največja množica se je zbrala na Tomšičevem trgu, kjer je
nekaj pesmi iz svojega repertoarja zaigrala laška godba na
pihala, potem so se ponovno zasukali folkloristi iz Marijagradca.
Seveda so stočili tudi precej piva - zastonj. Laški pivovarji
znajo pač presenetiti z akcijami od katerih ima tudi množično
občinstvo nekaj veselja in užitka.
Dan Laškega piva so zaključili zvečer na razstavišču celjskega
sejma, kjer so s številnimi družabnimi in nagradnimi igrami
spodbudili občinstvo k sodelovanju in jih povsem nevsiljivo
seznanili z visokim jubilejem - 160 letnico pivo varstva v La-
škem.
VVE
Ivan in Helena Gregor.
Dober obisk Smrekovca
Odkar sta lani kočo na Smrekovcu prevzela nova oskrb-
nika, Ivan in Helena Gregor iz Črne na Koroškem, se obisk
3 te priljubljene planinske postojanke ponovno povečuje.
I Samo nočitev je bilo letos dvakrat več kot lani, kar 1000,
1 medtem ko je kočo obiskalo več kot tri tisoč planincev in
izletnikov, med njimi tudi precej Nemcev, Nizozemcev,
I Avstrijcev in Italijanov.
Z dobro oskrbo doma ter boljšo ponudbo sta nekdanji
3 avtobusni šofer, ki je vozil na progi Črna-Ljubljana in nje-
gova žena, že pridobila precej stalnih obiskovalcev, ki jih
t :ma Smrekovec še posebno veliko med gobarji, nabiralci
I borovnic in brusnic. Oskrbnika sta v kuhinji pripravljena
i postreči skoraj vse s standardnih jedilnikov, posebnost so
, domače specialitete: skuta s kislo smetano, domače salame
in vratina. Koča na Smrekovcu je odprta celo leto, organizi-
rajo pa tudi šole v naravi. V ta namen postavljajo tudi
f manjšo smučarsko vlečnico.	RP
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
Nomadska paša na Smrekovcu
y mesecu In pol poginili štirje iionji
Skladno s kmetijsko
usmeritvijo Gornje Savinj-
ske doline se na planinskih
pašnikih v občini Mozirje iz
leta v leto prepase več gove-
di, letos prvič pa so od dru-
god pripeljali tudi večje
število konj. Vse skupaj bi
bilo verjetno zabeleženo le
kakšni statistiki o kmetij-
ski proizvodnji, če ne bi do
občinskega središča priha-
jalo vse več pritožb obča-
nov, planincev in gozdarjev
o nomadski paši, tako da so
ukrepali tudi v izvršnem
svetu skupščine občine, ter
od občinskih inšpekcijskih
služb zahtevali, da preveri-
jo dejansko stanje.
Konje je na Smrekovec
sredi julija pripeljal Jože
Čretnik iz Zgornje Polskave,
sicer kooperant celjske kme-
tijske zadruge, ki je sklenil s
Pašno skupnostjo Ljubno
tudi pogodbo o paši na ogra-
jenih površinah Kernesa in
Komna. Od 54 konjev (naj-
manj dvakrat toliko pa jih je
odpeljal tudi na Roglo) so v
mesecu in pol štirje poginili,
pa tudi večina ostalih je sla-
be kondicije in vidno pod-
hranjena, saj je paše pre-
malo.
Podhranjeni, skoraj vsake-
mu je še danes mogoče pre-
šteti rebra, so konjiči, ki jih
je velikopotezni kooperant
kupil v Makedoniji, Srbiji,
Bosni in na Kosovem, že pri-
šli na Smrekovec. Oskrbnik
koče na Smrekovcu Ivan
Gregor, ki so mu tudi pov-
zročili precej škode, je pove-
dal, da so nekateri komaj sta-
li na nogah. Rezultat takšne
oslabelosti so tudi štirje po-
gini.
Ko smo z inšpekcijsko ko-
misijo obiskali Smrekovec
in prehodili pašnike, kjer naj
bi se po pogodbi pash konji,
na teh ni bilo niti enega, pač
pa smo jih približno polovi-
co našli na drugih območjih,
predvsem v gozdovih, kjer
povzročajo precejšnjo škodo
na brežinah cest in korenin-
skem sistemu drevja, tako
da bodo gozdarji zahtevali
odškodnino. V bistvu gre to-
rej za nomadsko pašo, kjer
pa so konji, ki bi si zaslužili
tudi podporo društva za zaš-
čito živali, pravzaprav žrtve.
Še preden so jih pripeljali na
Smrekovec, je bilo jasno, da
se na površinah, zapisanih v
pogodbi, tolikšno število
konj ne more prehraniti. V
začetku je bilo na planini tu-
di 22 govedi, ki pa so jih
kmetje s Koroške strani že
avgusta morali odpeljati na-
zaj v dolino, saj je paše zma-
njkalo.
Ne moremo se torej izogni-
ti mišljenju, da gre za navad-
no konjsko mešetarjenje
kjer zaslužek sloni predvsem
na predvidenem povišanju
cen, ne pa na dopitanju živa-
li. Ce so to le ugibanja, pa
lahko zatrdimo, da gre za
skrajno neorganizirano pašo,
saj so se konji razbežali na
vse strani, celo v Črni na Ko
roškem so pred dvema ted-
noma opazili enega. Sicer pa,
kot sem izvedel, so dobro za-
varovani. Tudi tisti, ki so po-
ginili. Če ne bi bilo inšpekci-
je in odškodninskega zah-
tevka gozdarjev, bi bili ver-
jetno zadovoljni vsi, koope-
rant, celjska zadruga, ki bo
konje poslala v Italijo, ter tu-
di Pašna skupnost Ljubno,
kjer'so pogobdo sklenili sa-
mi, brez posveta s strokov-
njaki Zgornjesavinjske kme-
tijske zadruge v Mozirju.
R. PANTELIČ
KMETIJSKI NASVETI
Pridelovanje pšenice (2)
3. Izbor sort
Izbor sort je pripravljen na podlagi
rezultatov poskusnih polj in izkušenj
pridelovalcev ter pospeševalcev. Za je-
sensko setev priporočamo naslednje
sorte:
a)	Rane sorte s krajšo slamo
NIZIJA, NS 1979, kvaliteta I, občutlji-
va na plesen in slabe rastne razmere,
resnica. Je zelo rodovitna in se priporo-
ča samo za dobre rastne razmere.
b)	Rane sorte z daljšo slamo
NS RANA 2, NS 1975, občutljiva na
plesen in mraz, kvaliteta II.
c)	Srednjerane sorte s krajšo slamo
BARANJSKA, ZG 1979, kvaliteta II,
občutljiva na plesen in septorijo.
DIKA, ZG 1980, kvaliteta II.
LONJA, ZG 1980, kvaliteta II, občut-
ljiva na septorijo.
MAČVANKA 2, NS 1979, kvaliteta I,
občutljiva na plesen.
SUPERZLATA, ZG 1977, kvaliteta
III_, občutljiva na plesen in septorijo.
ZITNICA, NS 1982, kvaliteta I, občut-
ljiva na plesen.
č) Srednjerane sorte z daljšo slamo
BALKAN, NS 1979, kvaliteta II, ob-
čutljiva na plesen.
MARINKA, LJ 1968, kvaliteta II, ob-
čutljiva na plesen, rje, fuzarioze, polega-
nje, resnica, priporočljiva za višja ob-
močja.
BANJA, zelo primerna resnica, ki naj
nadomešča MARINKO.
ZELENGORA, NS 1982, kvaliteta II.
d)	Srednjepozne sorte z daljšo slamo
ZVEZDA, NS 1982, kvaliteta I, občut-
ljiva na plesen.
e)	Srednjepozne sorte z daljšo slamo
JUGOSLAVIJA, NS 1980, kvaliteta I,
občutljiva na plesen.
KOSANA, NS 1984, kvaliteta I.
UNA, NS 1983, kvaliteta I, občutljiva
na plesen.
Pod dobrim rastiščem so mišljene
ugodne podnebne in talne razmere.
Sorte s kr^šo slamo so odpornejše
proti poleganju, zato prenesejo izdatnej-
šo prehrano z dušikom, izpostavljene pa
so večji nevarnosti zapleveljanja.
NS = novosadska selekcija
ZG = zagrebška selekcija
LJ = ljubljanska selekcija
FRANC TRATNIK, dipl. kmet. inž.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO
IN VETERINARSTVO CELJE
Edvard Šribar, veterinarski inšpektor skupščine občine Mozirje: » Vse živali so pretežno
slabe kondicije«.
Želijo si več
sodelovanja s
kombinatom
v občini Šmarje pri Jel-
šah deluje šest aktivov mla-
dih zadružnikov. Na letoš-
njih razgovorih z njimi, kijih
je organiziralo predsedstvo
občinske konference ZSMS,
so mladi kmetovalci našteli
vrsto razlogov, zakaj aktivi
ne delajo tako, kot bi morali.
Zlasti pogrešajo odprt dialog
in strokovno pomoč, ki jo
pričakujejo od delavcev
Kmetijskega kombinata
Šmarje pri Jelšah. Menijo,
da mora biti organiziranje in
delovanje aktivov mladih za-
družnikov predvsem interes
glavnega nosilca razvoja
kmetijstva v občini. Edina
akcija, kije uspešna, so kvizi
»Mladi in kmetijstvo«.
M. A.
Sadjarstvo na Slomu
Nedvomno je na razvoj sa-
djarstva v lastni proizvodnji
Kmetijskega kombinata Šen-
tjur na Slomu vplivalo dejstvo,
da je v Šentjurju že več kot
pred 100 leti bil sedež prvega
slovenskega sadjarskega dru-
štva ter od leta 1910 dalje sedež
prve slovenske kmetijske šole.
v tem predelu je bilo tiste čase
izredno razvito napredno in
pridobitno kmečko sadjarstvo.
Tu so živeli in delovali trije
znani slovenski sadjarji dr. Gu-
stav Ipavec, Dragotin Ripšl in
Ivan Belle.
Pred dobrimi 20 leti je bilo
na Slomu še nekaj nasadov
starih jablan, nato so te izkrčili
ter pričeli z nasajanjem novih
nasadov, v katerih so bile za-
stopane sorte jonatan, rdeči in
zlati delišes, zlata parmena,
koks reneta in druge. Te sorte
v zadnjih letih opuščajo, ker
zahteva trg nove in to jona-
gold, idared, gloster, spartan,
vista bela in druge. Ker je na
Slomu zmanjkalo primerne ze-
mlje, so pričeli nasade širiti na
Cžboltu in na Hotunjah. Na
skupni površini 66 ha imajo
29 ha palmetnih nasadov in
37 ha sodobnih gostih nasa-
dov. Letno obnavljajo približ-
no 5 ha. Ko bo končana celot-
na obnova sadovnjakov, pred-
videv^o pridelek 280 vagonov
kakovostnega sadja. Leta 1984
so pridelali 160 vagonov, letos
pa zaradi zimske pozebe kaže
slabše in bo lanski pridelek ne-
kako do polovice manjši.
Na obratu so se zadnje čase
opremili s primerno mehaniza-
cijo za paletiranje zabojev,
zgradili prostorna skladišča
itd. Dobršen del pridelka izva-
ž^o na tuja tržišča, del pa
vskladiščijo v celjskih hladil-
nicah, v veliki meri pa oskrbu-
jejo tudi domači trg in indu-
strijo sadnih sokov. Letošnji
pridelek bodo prodajali po
1. oktobru.
ERNEST REČNIK
Sekcijske razprave o kmetijstvu
v soboto in nedeljo se bodo v celjski občini končale
sekcijske kmetijske razprave v krajevnih skupno-
stih, ki jih na pobudo SZDL ponavadi sklicujejo
spomladi in jeseni.
Jutri, v petek bo takšna razprava v Vojniku, v soboto
in nedeljo pa bo 9. uri še v Dobrni in Strmcu. V
Vojniku se bodo kmetje in za kmetijstvo zadolženi v
krajevni skupnosti sestali ob 17. uri, na dnevnem redu
jesenskih kmetijskih razprav pa so priprave na jesen-
sko setev, oskrba z reprodukcijskimi materiali in vpra-
šanja regresov prihodnje leto.
Na sekcijskih razpravah o kmetijskih vprašanjih pa
se bodo odločali tudi o akciji zbiranja prostovoljnih
prispevkov za modernizacijo celjske bolnišnice.
UM
Siliranje koruze
Sušno obdobje je pospeši-
lo tudi zorenje koruze, zato
so kmetje prisiljeni, da prič-
nejo s siliranjem čimprej. Za
dobro silažo mora namreč
biti koruzno steblo še zeleno,
storž pa še ne dozorel. Precej
kmetov je to delo doslej že
opravilo nekateri z njim hiti-
jo, nekaj pa jih čaka, da bodo
pobrali najprej lepe storže
koruze potem pa silirali osta-
le storže in manj zeleno ste-
blovje. Silaža seveda ne bo
tako kvalitetna, imeli pa bo-
do nekaj koruze za svoje po-
trebe.. Na sliki: Pri Koreno-
vih s Šempetru so silažo pri-
pravljali v soboto.
TONE TAVČAR
LESNINA LJUBLJANA
TOZD LESNA INDUSTRIJA BOR
LAŠKO
Komisija za delovna razmerja
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del
in nalog:
več lesarjev širokega profila
lahko tudi priučeni mizarji
več delavcev za delo na žagi
enega KV ključavničarja
enega PK ključavničarja.
Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za
nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh na
naslov: Lesnina Ljubljana, Lesna industrija TOZD
BOR Laško, 63270, Komisija za delovna razmerja!
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izidu
izbire v 30 dneh od dane vloge.
Komisija za delovna razmerja TOZD LIVARNE
vabi
k sodelovanju več
KV KALUPARJEV
za ročno izdelovanje kalupov
Pogoj:
zaključeno izobraževanje na IV. stopnji zahtevnosti-
smer kalupar-livar in 2 leti ustreznih delovnih izku-
šenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s
tromesečnim poskusnim delom.
Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na
območju občine Žalec in okolice.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba v 30
dneh po objavi, na naslov
FERRALIT ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10, Žalec
O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po
opravljeni izbiri
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Muzej mora
zaživeti
člani in članice Društva za
ureditev spominskega muze-
ja Rogatec so gotovo zelo ve-
seli, če se v časopisih in čas-
nikih piše o njihovem delu.
Seveda je pri tem pomem-
bno, da so podatki, ki jih na-
vaj^o pisci, točni in popolni.
Žal pa se dogaja, da vsaka
obsežnejša informacija o
Spominskem muzeju Roga-
tec vsebuje določene po-
manjkljivosti, kar ne koristi
prizadevanjem, da bi se akci-
ja izgradnje muzeja čez ne-
kaj let uspešno zaključila.
Zdi se, da so pisci člankov o
muzeju premalo informirani
o delu vseh udeležencev in
da se zaradi poenostavitve
lastnega dela odločajo le za
en vir informacij. Netočnosti
smo med drugim zasledili že
v Delu (27. 2. 1905 str. 7), ko
Brane Sotošek datira stano-
vanjsko hišo v 16. stoletje (!).
Nejasnosti in zastarelih po-
datkov pa smo pred kratkim
prebrali v članku T. Cvirn
»Muzej mora živeti«, ki ga je
objavil Novi tednik (22. 8.
1985, str. 6).
Ker pisec teh vrstic že od
leta 1980 sodeluje pri izgrad-
nji Spominskega muzeja Ro-
gatec, si pridržuje pravico,
da predstavi nekatera dej-
stva.
Začetki izgradnje muzeja
segajo že v leto 1979, ko je
Zavod za spomeniško var-
stvo iz Celja na pobudo kul-
turnih delavcev iz Rogatca
in njihovih rojakov iz Lju-
bljane pregledal stanovanj-
sko hišo. (Tlake 58, lastnik
Leopold Šmit). Ker so stro-
kovnjaki zavoda ugotovili,
da je hiša še v takem gradbe-
nem stanju (lastnik se je leta
1974 preselil v novo hišo, za-
to je stara hitro propadala),
daje prestavitev še smiselna,
so s tem dali zeleno luč iz-
gradnji muzeja na prostem v
Rogatcu (za muzej na pro-
stem se uporabljata tudi izra-
za etnopark in skanzen).
Vse začetne organizacijske
priprave za ustanovitev mu-
zeja je prevzelo novoustano-
vljeno Društvo za ureditev
spominskega muzeja Roga-
tec. Med leti 1980 in 1982 je
bila urejenih vrsta formalno-
sti (izbor in pridobitev ze-
mljišča, lokacijska doku-
mentacija, lokacijsko in
gradbeno dovoljenje, izdela-
va vse potrebne dokumenta-
cije bodoče zasnove in fun-
kcija muzeja ter izdelava do-
kumentacije za prestavitev
hiše) in leta 1983 so pričeli z
gradnjo hiše, na zemljišču ob
križišču proti Donački gori
in Ptuju (zemljišče št. 925/2.
k.o. Rogatec).
Zato, ker je bilo v zvezi s
hišo in začetki muzeja obja-
vljenih n^več napačnih po-
datkov, naj navedemo nekaj
osnovnih generalij. Čas na-
stanka hiše: med letoma
1810 in 1818, letnici sta vre-
zani na prečnih tramovih v
»hiši« in »hiški«. Leto pre-
stavitve: 1983; tega leta so
zgradili vse lesene kladne
stene, namestili strešno kon-
strukcijo in streho prekrili s
slamo. Viri finančnih sred-
stev za lokacijo: krajevna
skupnost Rogatec. Kulturna
skupnost Slovenije, prosto-
voljni prispevki članov dru-
štva. Organizacijski nosilec
izgradnje muzeja: Društvo
za ureditev Spominskega
muzeja Rogatec. Strokovni
nosilec akcije: Zavod za spo-
meniško varstvo Celje.
Že v letu 1983 sta društvo
in zavod razmišljala o korigi-
ranju prvotnega načrta, po
katerem bi se najprej dogra-
dila stanovanjska hiša, nato
pa še ostala poslopja (hlev,
kozolec, svinjak, upravna
stavba muzeja). Odločila sta
se, da se najprej izpelje kon-
čna zasnova muzeja, šele na-
to se bo prešlo na finalizacijo
stavb. Po tem načrtu so leta
1984 prestavili gospodarsko
poslopje - hlev (prenešen iz
Rjavice 27, lastnica Zobec
Anica). Hlev je nastal sredi
19. stoletja (čas nastanka je
ocenjen). V kletni prostor so
vgradili lesen portal z letnico
1798, ker je bil prvotni portal
uničen. Portal so prenesli s
starega Einfaltovega gospo-
darskega poslopja kar je
strokovno oporečna rešitev -
pozornega obiskovalca to
moti, saj se portal in celotno
poslopje po času nastanka in
slogu ne ujemata. V tem letu
so zgradili zidani hlev, del s
kletjo, postavili leseno kon-
strukcijo sten in ostrešja ter
streho prekrili s slamo. Akci-
jo je finančno podprla tudi
Kulturna skupnost občine
Šmarje pri Jelšah.
Leto 1985 je v izgradnji
muzeja prelomno. Dodatna
finančna sredstva (ob že
ustaljenih virih) in prispevki
delovnih organizacij v obliki
gradbenih uslug so omogoči-
la, da se je videz muzeja še
bolj približal k svoji končni
podobi. Odločitev, da se mu-
zej nameni tudi za nekatere
»žive« dejavnosti, je namreč
sprožila zanimanje nekaterih
delovnih organizacij. Tako je
Tekstilna tovarna Prebold fi-
nančno izdatno podprla pri-
zadevanja, da bi se v muzeju
tkalo ročno, na lesene statve.
Z zbranim denarjem so ku-
pili in prestavili kozolec (la-
stnik Završki Mirko, Brezno,
Hum na Suth) ter ga prekrili
s slamo. Kozolec je nastal le-
ta 1892, o čemer priča letnica
vrezana na prečni vezni
tram. H gospodarskemu po-
slopju so dogradili še odprto
lopo in jo prav tako prekrili s
slamo. Postavili so tudi te-
melje za upravno stavbo mu-
zeja, napeljali vodovod in na-
mestili hidrant.
Med deli, ki so presegla pr-
votne plane za leto 1985, je
šteti nadaljnje dograjevanje
hiše in gospodarskega po-
slopja. Hišo in zidani del hle-
va so zunaj in znotraj ometaU
z ilovico s tem da so ji prime-
šali pleve in zdrobljeno sla-
mo. Z ilovico so nabili tudi
vsa tla v pritličnih prostorih.
Stene so nato večkrat prebe-
lili, stropove v stanovanjski
hiši pa so premazali s sando-
linsom. Popravili so vsa vra-
ta, na hišo so vgradili rekon-
struirana okna. Domači mi-
zar je na osnovi delno ohra-
njenega pohištva izdelal no-
ve klopi za »hišo«, mizo, po-
steljo in sklednik. Člani dru-
štva so se v sodelovanju z
Zavodom za spomeniško
varstvo Celje in Pokr^in-
skim muzejem Celje aktivno
vključili v zbiranje najosnov-
nejše notranje opreme (stare
lonce, svetniške podobe,
»bogeca«, staro orodje, pohi-
štvo, posteljnino itd.).
Že 8. septembra, ko je bila
v Rogatcu osrednja priredi-
tev ob občinskem prazniku,
bodo širši javnosti prvič
predstavili svoja prizadeva-
nja. Za praznični dan želijo
stalno muzejsko zbirko obo-
gatiti še z ročnimi izdelki
žensk z obeh strani Sotle.
To je le nek^j strani s krat-
ke a bogate preteklosti Spo-
minskega muzeja Rogatec,
ki prerašča v največji muzej
na prostem v Sloveniji. Že
sedaj ima jasno začrtano zas-
novo in namembnost, ki naj
bi se zlasti osredotočila na
»oživljanje starih« obrtnih
dejavnosti (tkalstvo, pletar-
stvo, žganjekuho itd.). To bo
privabilo marsikaterega obi-
skovalca, saj je smisel in cilj
muzeja v Rogatcu buditi za-
vest do ohranjevanja naše
kulturne dediščine. Ob tem
pa je pomembna tudi njego-
va pedagoško izobraževalna
funkcija (leži v neposredni
bližini osnovne šole) in vlo-
ga, ki jo bo odigral v turistič-
ni ponudbi Zgornjega Poso-
telja.
VITO HAZLER,
Celje
Zaliaj taii odnos
boinice?
v 36. številki Novega ted-
nika z dne 12. septembra
1985 ste v pismih bralcev ob-
javili članek »Zakaj tak od-
nos zdravnika?«. Avtorica
članka je Renata Mavrin, sta-
ra 18 let, maserka v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina. Ime-
novana se je zdravila zaradi
infekcijske bolezni na tu-
kajšnjem Infekcijskem od-
delku od 13. 7. 1985. do 22. 8.
1985.
Zdravstveni delavci Infek-
cijskega oddelka ZC Celje,
ki smo sodelovali pri zdra-
vljenju in negi bolnice R. M.,
smo ogorčeni ob grobem in
naupravičenem obtoževanju
našega oddelčnega zdravika,
ki si je ves čas njene bolezni
.intenzivno prizadeval, da bi
bolnica čim hitreje in popol-
neje ozdravela. Prehod v
kronično obliko bolezni bi ji
lahko celo preprečil opra-
vljanje njenega poklica.
Želimo pojasniti, da bolni-
ca R. M. kljub številnim
prošnjam medicinskih se-
ster ni hotela zadostiti higi-
enskemu minimumu, ki ga
je zahtevala narava njene bo-
lezni - prikrajšanje neobičaj-
no dolgih nohtov. Potrebna
je bila pomoč našega oddel-
čnega zdravika. Šele po več-
kratnem korektnem prepri-
čevanju in razlagi le-tega, je
bolnica zahtevi zadostila.
Zelo nas je prizadelo, da
lahko tak obroben problem
povsem izniči človeška in
strokovna prizadevanja za
čim popolnejšo ozdravitev
bolnice in oblati ugled člana
našega zdravstvenega kolek-
tiva.
Zdravstveni delavci
Infekcijskega oddelka
ZC Celje
Hvala za tališno
postrežbo
Hvalevredna je akcija za
očiščevarpe slovenskih stra-
nišč, saj je namenjena naše-
mu boljšemu počutju ter le-
pim vtisom gostov, ki jih bo-
do odnesli s seboj po odhodu
iz naše dežele.
Nikakor pa ni prav, da v
vnemi te akcije pozabljamo
na drugo, veliko večjo sla-
bost, ki se nam kaže v kon-
taktiranju med gostom in go-
stinskim delavcem.
Prav malo me zanima,
kakšno stranišče imajo na
primer v hotelu Evropa v Ce-
lju, ker se mi določeni go-
stinski delavci zamerijo že
veliko prej kot do tja sploh
lahko pridem. Tako človek
nepostrežen in s svojimi mi-
slimi lepo odide tja, od koder
je pač prišel.
Navadno pride človek v lo-
kal z namenom, da bo kaj
popil in svoj zapitek tudi po-
šteno poravnal, seveda če ...
Prav zato pričakuje, da bo
solidno postrežen. Gotovo
pa ni soliden način postrež-
be, da te natakar namesto s
prijaznim »Dober dan, želi-
te?«, pozdravi z »Kva boš«
ali »Kva prnesem«. Tudi ne,
da sediš za mizo, ko je v ce-
lem bistroju manj kot deset
ljudi in opazuješ osebje, ki se
nemoteno smeji, se po svoje
zabava za šankom, brez na-
mena, da bi te postregli. Ne
ostane drugega, kot da mir-
no odideš, če se seveda ne
zmeniš za opazke osebja, ki
začne razglabljati o tem, da
ima nekdo pač pretesne hla-
če, da srcoca ni dobro zlika-
na, da gre za tistega, »no, saj
veš, ki se je zadnjič tam nek-
je stepel, živi z ljubico, je pu-
stil ženo« in podobno.
Ne vem, morda se to doga-
ja le domačim gostom, ki
plačujemo z dinarji in morda
imgjo tujci kaj več sreče.
Tudi v Evropi pa so izje-
me. Tovarišica Trefaltova je
prijazna do vseh bez izjeme,
do starejših, mlajših, tujcev
ali domačinov. Ima pristop.
ki človeka vleče naz^, ker
ve, da bo res postrežen, da
bo v lokalu gost in ne kak
siromaček, ki prosi miloš-
, čine.
Da pa so težave tudi s tuji-
mi gosti pove primer iz Piv-
nice Koper, kjer se je pred
kratkim ustavil z namenom,
da kaj poje, angleški gost.
Natakarica je povprašala po
njegovih željah, ko pa je ugo-
tovila, da nima pojma o an-
gleščini, je mirno stregla na-
prej domače goste. Anglež
pa je prav tako mirno sedel
dalje, dokler si sam ni našel
nekoga, ki ga je razumel in ki
je zanj oddal naročilo. Nata-
karica se je seveda še naprej
tresla od groze in smeha, ker
je gosta navsezadnje le mo-
rala postreči. Še dobro, da je
vsaj kasirati znala.
Ob koncu le vprašanje, ki
zadeva goste in ki je gostin-
skim delavcem lahko opo-
min. Že v šoli bo potrebno
nekatere več učiti o etiki go-
stinskega delavca, učenci pa
si bodo to morali zapomniti.
Sicer bodo gostje morali
pred vstopom v lokal opazo-
vati, kakšne volje so natakar-
ji in se šele potem odločiti ali
bodo vstopili ali ne. Gre res
za male napakice, ki še
omembe niso vredne? Mor-
da, res pa je, da goste strašno
odbijajo.
VALERIJA JORDAN,
Celje
Prijaznost pri
izietniicu
Pred dobrim mesecem
sem se z možem odpravljala
na dopust in iskala najboljše
avtobusne zveze do Krke.
Nisem vedela, kje točno naj
povprašam in sem zato odšla
v prometni urad na avtobus-
ni postaji. Tovariš, ki je bil
tam me je dokaj neprijazno
poslal k okencu v čakalnici.
Z upanjem na prijaznejši od-
govor sem odšla tja. Tovari-
šica, ki je bila tam, me je pri-
jazno vprašala kam želim po-
tovati in zelo prijazno mi je
tudi odgovorila, da bom mo-
rala presedati v Rijeki, sez-
nanila me jez vsemi zvezami
in mi povedala tudi, kako
bom potovala nazaj v Celje.
Tovarišici na Izletnikovih
informacijah se lepo zahva-
ljujem za prijaznost in točne
informacije. Nisem več mla-
da in kot vsi starejši si želim,
da imajo mlajši boljši odnos
do nas. V tem smislu je ome-
njena tovarišica lahko Izlet-
niku vzgled za prijaznost.
URŠKA KOS,
Celje
Popravek
v NT štev. 35, z dne 5. 9. 85
je prišlo v nekrologu Francu
Kosu, sodniku Višjega sodiš-
ča v Celju do neljube napa-
ke. Stavek bi se moral pravil-
no glasiti: »Odkritost in po
potrebi tudi kritičnost sta
prevevali njegovo osebnost,
kar se je odražalo tudi pri
njegovem delu v samouprav-
nih organih in družbenopoli-
tičnih organizacijah na so-
dišču ter na terenu v kr^ev-
ni skupnosti, kjer je vedno in
povsod izpostavljal delo kot
osnovni pogoj za družbeno-
ekonomski razvoj.« (in ne,
kot smo objavili... izposta-
vljal svoje delo kot osnovni
pogoj...).
Za neljubo napako se
opravičujemo.
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek, 20. septembra ob 19.30: Cristopher Fry: GOSPA
NE BO ZGORELA. Za abonma Premiera.
Sobota, 21. septembra ob 19.30: Cristopher Fry: GOSPA
NE BO ZGORELA. Za abonma Soboti večerni in izven.
Ponedeljek, 23. septembra ob 19.: Cristopher Fry:
GOSPA NE BO ZGORELA. Prvi mladinski.
Torek, 24. septembra ob 12.: Cristopher Fry: GOSPA NE
BO ZGORELA. Četrti mladinski.
Ob 19.30: Cristopher FRY: GOSPA NE BO ZGORELA-
abonma torek ii) izven.
Sreda, 25. septembra ob 19.30: Cristopher Fry: GOSPA
NE BO ZGORELA. Peti mladinski.
Kulturni dom Dobje pri Planini
Društvo prijateljev mladine, pionirji osnovne šole Dobje
in kulturno društvo Dobje prirejajo v nedeljo, 22. septem-
bra ob 15. uri Nastop mladih kulturnikov v Dobju. Priredi-
tev bo solidarnostna, vstopnino pa bodo namenili za
pomoč otrokom palestinskih borcev. Poleg domačih kul-
turnih skupin bo nastopila tudi folklorna skupina Slawi-
aki iz Poljske.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
Knjižnica Edvarda Kardelja je spet pričala s ciklom
razstav, ki skozi celo leto bogatijo knjižnično dejavnost.
Sedaj si lahko ogledate razstavo o likovnih delih Avgusta
Lavrenčiča in Kala Zelenka, ki so jo posvetili njuni 60-
letnici rojstva. Razstava je prikaz njunih umetniških del
tudi skozi pisanje o njunih delih, ogledate pa si jo lahko do
12. oktobra v času, ko knjižnica posluje za bralce.
Savinov razstavni salon Žalec
v Savinovem razstavnem salonu si lahko še do sobote,
21. septembra ogledate razstavo likovnih del Tince Stego-
vec in sicer vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 18. ure.
Likovni salon Celje
v Likovnnem salonu si lahko še do sobote, 21. septem-
bra ogledate razstavo likovnih del Vojka Pogačarja, pri-
hodnji četrtek, 26. septembra pa bodo ob 19.30 uri odprli
razstavo likovnih del Gabrijela Stupice.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
v celjskem klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar bo
jutri ob 20. uri otvoritev prodajne razstave likovnih del
Branka Dobravca-Lakija. Ob otvoritvi bo ta celjski ustvar-
jalec predstavil tudi svojo literaturo, nastopil pa bo še
avtor glasbe kot »One man band«. Vodstvo kluba se ob
tem opravičuje, ker je prejšnji teden odpadel nastop Gor-
dane Stefanovič in Plesnega gledališča iz Celja, zaradi še
nepojasnjenih vzrokov.
Zdravilišče Laško
v soboto, 21. septembra bo ob 20. uri v zdraviliški dvo-
rani koncert Mešanega pevskega zbora »Szentes« iz Mad-
žarske, ki gostuje na povabilo Mešanega komornega zbora
iz Celja.
Večnamenska dvorana Zreče
v nedeljo, 22. septembra ob 20. uri bo v večnamenski
dvorani skupni koncert Mešanega pevskega zbora Szentes
iz Madžarske in Mešanega komornega zbora iz Celja.
Razvojni center Celje
v avli Razvojnega centra si lahko ogledate razstavo 11.
likovnih del akademskega slikarja Franceta Slane. Raz-
stava bo odprta do 18. oktobra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini si lahko ogle-
date razstavo gobelinov Milice Libnik. Razstava bo odprta
do 4. oktobra.
VABLJENI NA
XVm. MEDNARODNI
OBRTNI SEJEM CELJE
GOLOVEC
Od 13. do 22. septembra 1985
12. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
Priznanja občine
Celje
Izvršni svet skupščine občine Celje
je podelil priznanja občine Ernestu
Drašu, Pranju Verdniku in Leopoldu
Drametu, članom organizacijskega
odbora mednarodnega obrtnega sej-
ma. V obrazložitvi je poudarjen nji-
hov osebni prispevek pri razvoju sej-
ma v Celju, pri njegovi nenehni rasti
in vključevanju novosti, pa tudi nji-
hovo aktivno delo v Zvezi obrtnih
združenj Slovenije.
Plakete mesta
Celje
Na sprejemu pri predsedniku skup-
ščine občine Celje Edvardu Stepišni-
ku so v petek podelili plakete mesta
Celje. Zlato plaketo so prejeli: Pavle
Ledinek iz Maribora, Vili Poznik iz
Celja in Peter Koser iz Radovljice.
Srebrno plaketo so prejeli: Stane
Vreček iz Kranja, Silvo Razgoršek iz
Maribora ter Alojz Predalič in Anton
Škrjanc iz Grosuplja. Bronasto pla-
keto pa so prejeli Alojz in Mira Vav-
petič iz Šmarce pri Kamniku ter Mi-
roslav-Braca Petrič iz Bačke Pa-
lanke.
Nagrade za
Icalcovostne obrtniške
izdelke
Za izdelke, ki izstopajo po kakovo-
sti in pomembnosti za tržišče, izdel-
ke, ki so novost na tržišču ter odpira-
jo možnost za izvoz ter uporabo za
nadomeščale uvoza. Bronasta odlič-
ja so prejeli: Galenterijstvo Jože Ba-
lažič iz Murske Sobote, Butik Rabuza
Barbara iz Ptuja, Josip Schweizer iz
Kranja, Inštalacije Ajdovščina, Klju-
čavničarstvo Stane Vreček iz Kranja,
Pozd Plastor Ljubljana, Kamnose-
štvo Boris Udovč iz Naklega. Srebrna
odličja so prejeli: Dušan Pavlica iz
Ljubljane, Valentin in Valter Prelo-
vec. Stane Jakše iz Črnuč, Mladen
Maras iz Ljubljane, Janez Javoršek,
orodno ključavničarstvo Celje, Ivan
Novak, Varaždin, Jože Kočevar iz Žal-
ca, Tajfun iz Planine pri Sevnici ter
Cementninarstvo Avgust Grill iz
Grosupelj. Zlata odličja so prejeli:
Janez Oven iz Ljubljane, Stanko
Premzel iz Starš, Igor Varšek iz Za-
greba, Obratovalnica Poznik Celje z
delavci v obratovalnici in zunanjimi
sodelavci: Francem Jurčakom, Fran-
cem Resnikom, Milanom Gorčikom,
Srečkom Hermanom in Vilijem Poz-
nikom, Mira Vavpetič in Lojze iz
Kamnika, Vladimir Komarov Dasto
iz Skopja ter Janez Godnov iz Mari-
bora.
Še daleč od možnosti in pričale
Na obrtnem sejmu so pripravili izredno uspelo posvetovanje o vprašanjih naših delavcev na zači
Vprašanja naših zdomcev,
ki se žele vrniti domov in
vključiti v drobno gospo-
darstvo Jugoslavije, so
pravzprav temeljna vpraša-
nja razvoja drobnega go-
spodarstva. To sta potrdila
tudi dneva, namenjena na-
šim delavcem na začasnem
delu v tujini, ki ju je v sobo-
to in nedeljo v okviru sejma
pripravila Zvezna konfe-
renca socialistične zveze
Jugoslavije.
Posvetovanje, ki so se ga
udeležili tudi družbenopoli-
tični delavci iz republike in
federacije, je dalo priložnost
za preverjanje družbenih
usmeritev in migracijske po-
litike, v katero sodi tudi pri-
pravljanje pogojev za organi-
zirano vračanje naših zdom-
cev. To je na sobotnem po-
svetovanju v uvodu dejala
članica Zvezne konference
Socialistične zveze Zora To-
mič. Ugotavljala je, da že do-
slej ni manjkalo političnih
stališč o razvoju drobnega
gospodarstva in o vprašanjih
zdomcev, a njihovo uresni-
čevanje še ni ustrezno. Ko-
rak dlje pomeni po njenem
mnenju osnutek srednjeroč-
nega družbenega plana Ju-
goslavije. Sicer pa vključe-
vanje povratnikov v gospo-
darsko življenje Jugoslavije
ne more biti več stihijsko, je
poudarila.
Zanimivi so podatki an-
kete, ki so jo naredili med
zdomci. 56 odstotkov zdom-
cev se namerava ob vrnitvi
zaposliti v združenem delu,
19 odstotkov bi jih naj osta-
lo v kmetijstvu, približno
dvanajst odstotkov pa jih
razmišlja o samostojnem
osebnem delu.
Večino izmed tridesetih
zdomcev, ki so prišli na po-
svetovanja v Celje skoraj iz
vseh zahodnoevropskih dr-
žav, so zanimala povsem do-
ločna vprašanja o možnostih
za odpiranje in delovanje
obrtnih obratovalnic. Del
odgovora so lahko dobili v
posebnem razstavnem pro-
storu, kjer je 16 organizacij
združenega dela ponudilo
najmanj 300 izdelkov, pa tu-
di v posameznih paviljonih,
kjer so se lahko odločali še
za 700 izdelkov petnajstih or-
ganizacij združenega dela.
Številne odgovore pa bo in
delno že nudi informacijski
sistem^ drobnega gospodar-
stva. Že čez nekaj mesecev
lahko pričakujemo, da bo
pokrival vso Slovenijo, zaen-
krat pa nudijo celoten ko-
mercialni inženiring nekate-
re organizacije združenega
dela, na primer Kovinoteh-
na, Merx, Jeklotehna in
druge.
Na osnovna nasprotja, s
katerimi se spopada drobno
gospodarstvo, je opozorila
nedeljska okrogla miza na
temo »Drobno gospodarstvo
- možnosti zaposlitve v do-
movini«. Vodil jo je Martin
Mlinar, predsednik zbora
združenega dela Skupščine
SR Slovenije. Poleg naših
delavcev na začasnem delu v
tujini so sodelovali predstav-
niki zdomskih klubov in več
kot 40 predstavnikov orga-
nov federacije in republik.
Razprave so izhajale iz
ugotovitve, da velikih mož-
nosti za razvoj drobnega go-
spodarstva v Jugoslaviji še
nismo izkoristili. Kot je dejal
Čedo Grbič, predsednik ko-
ordinacijskega odbora za
drobno gospodarstvo pri
Zvezni konferenci Sociali-
stične zveze Jugoslavije,
smo sicer že pred dvema le-
toma in pol srejeli novo pot,
ki bi naj pospešila razvoj
drobnega gospodarstva, a
pogoji, ki bi na to omogočili,
še zdaleč niso zagotovljeni.
Nujo globje spremembe
strukture gospodarstva, kjer
pri nas prevladujejo velike
organizacije zdruj
la, še poglablja t,
loška revolucija i
se pri nas le stej
Sicer pa so razrn,
slaviji zelo raznoi
voju drobnega go
je Slovenija že ko
prav tako nekatei
na primer Doinj
Gornji Milanova
tudi število organ
ženega dela, ki so
ne prepuščati u
proizvodnjo dro
spodarstvu v ^
Žal so se v pd
drobnega g®
vključile le izn
Gospodarske jj
sploh združeno
okviru obstojej
darskih zbornic
spodarstvo ne bo
ti svojega enal
mesta, naj usta
je predlagal Čed
Obrtna kooperacija
potrebuje poživilo
V vrsti sejemskih aktiv-
nosti smo veliko pričakova-
li od posveta o možnostih
hitrejšega razvoja obrtne
kooperacije, poslovnih sti-
kov med velikim in drob-
nim gospodarstvom.
Uvodne misli in razprave,
v katero se je vključil tudi
predsednik republiškega ko-
miteja za drobno gospodar-
stvo in osebno delo Jože Str-
le, so bile dobro pripravljene
in so dajale dovolj konkret-
nega tona, vendar je manjka-
la živahnejša razprava s stra-
ni industrijskih in trgovskih
ter drugih sistemov, ki imajo
dobre ah slabe izkušnje z
obrtno kooperacijo.
Ponavljati klice o nujnosti
sodelovanja med obema de-
loma gospodarstva pač ne
daje konkretnih plodov, zato
je več upanja v poskusih
zborničnih skupin, ki poleg
informacijskega sistema za
drobno gospodarstvo, pri-
pravljajo tudi organizacijski
in samoupravno-poslovni
model za manjše organizaci-
je drobnega gospodarstva
(približno s sto zaposlenimi),
s katerim bi režijo (družbe-
no) lahko zmanjšali na naj-
manjšo možno mero. Dej-
stvo je, da kooperacije v na-
šem gospodarstvu, še niso
prišle v meso in kri gospo-
darskih razmišljanj in po-
slovnih odločitev, ali, da bi
vsaj presegle tudi slovensko
manufakturno organizira-
nost gospodarstva.
Kooperacije med obrtjo in
drobnim gospodarstvom ter
vehkim so še vedno preveč
odvisne od občasnih privlač-
nih in tržno-konjunkturnih
programov, proizvodenj in
izdelkov, in kooperacij ske
odnose veliko gospodarstvo
celo ob pomanjkanu dobrih
poslovnih običajev in morale
prekinja, kot se mu zljubi.
Mogoče tudi zato ni bilo
slišati druge strani, pred-
stavnikov »velikih«.
Čistilce tare
kup težav
V ponedeljek se je na
obrtnem sejmu zbral tu-
di izvršilni odbor sekcije
kemičnih čistilcev. Raz-
pravljali so predvsem o
težavah, ki jih tarejo za-
radi visoke inflacije in
neugodnega tečaja di-
narja. Njihova dejavnost
je namreč skoraj v celoti
vezana na uvoz, saj v tu-
jini kupujejo skoraj 90
odstotkov kemikalij. Pe-
stijo pa jih tudi cene sto-
ritev, ki so v primerjavi
z dragimi surovinami in
energijo, prenizke. Ra-
zen tega je tudi povpra-
ševanje po čiščenju raz-
meroma majhno. Zate-
gadelj je precej delavcev
zaposlenih pri čistilcih
ostalo brez dela.
Dogovorili pa so se tu-
di, da bodo v začetku no-
vembra pripravili enod-
nevna seminarja za či-
stilce talnih oblog in
pralce, po katerih jih bo-
do seznanili z nekateri-
mi novostmi.
Organizirati lnv(
To je glavno sporočilo s posveta
Obrtniki zelo uspešno in
zavzeto sodelujejo v inova-
cijskem gibanju, vendar pa
še niso za to področje dejav-
nosti dovolj dobro organizi-
rano, bi lahko na kratko
povzeli temeljno sporočilo s
posveta o inovacijskih do-
sežkih v drobnem gospodar-
stvu.
Čeprav so že lani imenova-
li poseben iniciativni odbor
za ustanovitev sekcije oziro-
ma društva inovatorjev -
obrtnikov, to organizacijsko
delo še ni zaživelo, zato so na
posvetu sklenili, da do pri-
hodnjega sejma obrti sekcija
mora zaživeti.
Inovacijsko delo je res v
prvi vrsti največje koristi za
obrtnika, vendar je hkrati iz-
jemno družbeno koristno in
v kooperacij skih povezavah
z veliko industrijo dobra pri-
ložnost za prestrukturiranje
gospodarstva v celoti. Inova-
cijsko gibanje pač mora po-
stati elementarni del gospo-
darjenja in konfi
upravna družba 1
vacijska družba,
bej poudarjeno i
posvetu o inovat
v obrti oziroma
gospodarstvu.
Seveda pa inoi
nike čaka še vel
urejanju ovir za
šne dejavnosti,
največja je trenu
nju večine ta, da
ski dohodek nei
roma odšteva pi
dohodke in odn
obveznosti.
Nagrajeni in
v torek so nai
mu v Celju pr
n£yboljše inovac
dih 11 inovatoi
inovatorskih de
je bil za Inovati
glašen Janez C
bljane za avton
cijsko kaljenjel
ke za osebne
V ponedeljek dopoldan je zabavno glasbo, ki spremlja dogajanja na sejmu, prekinila za nekaj časa
pesem mešanega pevskega zbora Bedfib Smetana iz Hradec Kralove na ČSSR. Njihova pesem je bila
deležna številnih priznanj, še zlasti po večernem koncertu v Narodnem domu ter torkovem na Dobrni.
Oba koncerta so organizatorji uvrstili v kulturni program spremljajočih prireditev sejma.
Obrtne zadruge v proizvoi
Položaj obrtnih zadrug v Jugoslaviji je iz republike v
republiko drugačen
v Socialistični zvezi Ju-
goslavije so letos politično
potrdili usmeritev v razvoj
obrtnih zadrug in v tej orga-
nizaciji so se zavezali, da
bodo zadrugam d^ali vso
podporo in se borili proti še
vedno prisotnim različnim
ideološkim pomislekom. Da
bo to potrebno, je potrdila
tudi razprava na posvetu o
obrtnih zadrugah in njiho-
vem bodočem razvoju v Ju-
goslaviji, ki ga je v Celju v
torek sklicala Zvezna kon-
ferenca Socialistične zveze.
Razprava je potrdila izred-
no raznolik položju in odnos
do obrtnih zadrug po posa-
mezruh republikah in pokra-
jinah, s^ so vsaki republiki
in pokr^ini zakoni in drugi
predpisi drugačni. Dogovo-
rili so se, da bodo na zvezni
ravni pripravili predlog os-
nov, ki morajo biti vsaj pri-
bližno enake povsod. Enako
visoko kot ureditev predpi-
sov so govorniki postavljali
tudi odnos do zadružništva.
K^ pomag^o politične
usmeritve na zvezni ravni, če
pa ne sežejo do vseh repu-
blik, še manj pa občin, so po-
udarjali.
Čeprav so z zadrugami v
Sloveniji najdlje, ugotavlja-
jo, daje bilo še premalo nare-
jenega. V 44 obrtnih zadru-
gah in šestih avtoprevozni-
ških je 7300 članov, vendar
so to v glavnem gospodarske
organizacije, preko katerih
obrtniki nabavlj^o material
in prodeo^o proizvode. Le
nekaj jih je, ki so se pričele
ukvarjati z organizacijo pro-
izvodnje, v dveh (v Ljubljani
in Izoli) pa so že ustanovili
hranilno kreditne službe. To-
da osnovna dejavnost mora
postati proizvodnja - v Slo-
veniji in v drugih republi-
kah. V predlogu slovenskega
zakona oziroma spremembi
obrtnega zakona, o kateri bo-
do odločali prili
je že predvidel
zadrugo ustanc
obrtniki, ki obl
no proizvodnjo
naprej, a uredii
vprašary a pravii
nih deviz in še i
Največ odpi"
prav tako pa pr
ja obrtnih zadn
slaviji skupna
1984 je delovali
obrtnih zadrul
več kot leta
ustvarjen druil
je vse pomeml
še daleč preskT
tudi v interesu
goslovanskega
uspešen nadal;
družništva. Poi
poleg odpirari
potrdil tudi
vseh, ki so v r
povezani, da s
na pot njiho
vanja.
1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
anj
fielu v tujini
stransko korist. Med družbe-
nopolitičnimi organizacija-
mi pa je po njegovi oceni le
Socialistična zveza storila
korak naprej od lepih besed.
Med zavorami razvoja obr-
ti so ponovno opozorili na
problem zaposlovanja. Dav-
čni sistem ga ne vzpodbuja,
zato bi bilo treba razmisliti
od dodatnih vspodbudah za
tiste obratovalnice, ki zapo-
slujejo nove delavce. Prav
tako tudi šolski sistem ni na-
ravnan v ustrezno izobraže-
vanje kakovostnih kadrov za
obrt, vodenje obratovalnic in
pravilno ovrednoteno, še
vedno pa so do dela s sred-
stvi v lasti občanov marsikje
dogmatski pomisleki. Da bo
postalo vlaganje v obrt bolj
zanimivo, bo treba še veliko
narediti, predvsem pa odpra-
viti uravnilovko pri nagraje-
vanju, ki je očitna tako v
družbenem kot v zasebnem
sektorju.
nost
;Uah v obrtništvu
Naprava je zahtevna in skon-
struirana ter narejena iz do-
mačih materialov glede na
tehnološke zahteve tovarne
Renault in IMV Novo mesto
ter predstavlja tovrstnega
prvenca v naši industriji.
Ostali nagrajenci pa so še
Lojze in Mira Vavpetič iz
Kamnika, Vladimir Polič iz
Portoroža, Franc Jurčak,
Franc Resnik in Milan Bor-
šič iz Celja, Rž^ko Račič iz
Ljubljane, Studio TSE - Da-
re Stojan iz Ljubljane s sode-
lavci, Dušan Pavlica iz Lju-
bljane, Avgust in Olga Oset
iz Šenčurja ter Oskar in Šte-
fanija Štern iz Frama.
Skup^ je bilo na letoš-
njem sejmu obrti v Celju pri-
javljenih 58 inovacij, kar je
za skoraj polovico več kot la-
ni, vendar je strokovna ko-
misija za ocenjevanje obrtni-
ške inventivnosti mnenja, da
veliko obrtnikov svojih ino-
vacij in inovacijskih izdel-
kov ni prijavilo.
Gobarska
razstava
člani gobarske družine
Bisernica iz Celja so na
sejmu na posebni razstavi
predstavili 157 primerkov
različnih vrst gob. Zani-
manje za razstavo je bilo
izredno - ne le po obisku,
temveč tudi po številnih
vprašanjih, po nakupih
knjig o gobah, po vpisih v
knjigo vtisov. Razstavo je
pripravilo trideset članov
društva in to dvakrat, saj
gobe ne vzdržijo toliko
časa, kot traja sejem.
S sejma obrti so poročah:
MILENA B. POKLIČ
JANEZ VEDENIK
MITJA UMNIK
NADA KUMER
VALENTIN DAVID
EDI MASNEC
Dimnikarji o
benificiranem
deiovnem stažu
Na ponedeljkovem po-
svetu dimnikarjev Slo-
venije so največ pozor-
nosti namenili vpraša-
njem beniflciranega de-
lovnega staža. - Skupšči-
na pokojninsko invalid-
skega zavarovanja je na-
mreč sprejela pobudo
dimnikarjev, da velja
benificiran delovni staž
tako, da se dvanajst šteje
za šestnajst mesecev. De-
lovne organizacije in za-
sebni obrtniki bodo se-
daj napravili izračune,
koliko več denarja bo
treba nameniti za to,
proučujejo pa možnost
plačila za nazaj ali pa to
ali naj nov benificiran
čas velja od dneva na-
prej, ko je sklep sprejela
skupščina. V torek pa so
na posvetu dimnikarjev
Jugoslavije proučevali
slovenske izkušnje s tega
področja, kajti na teh os-
novah naj bi benificiran
delovni čas uvedli tudi v
drugih republikah.
Precej pozornosti na
posvetu dimnikarjev so
namenili tudi delovni
organizaciji Gradnja, ki
je na celjskem sejmu na-
vezala stike z avstrijsko
firmo Ahrens, ki skrbi za
obnovo vseh dotrajanih
dimnikov. Če bodo dogo-
vori uspeli, potem bomo
lahko v Jugoslaviji reše-
ni skrbi, kako z obnovo
starih dimnikov, saj
prav to vprašanje posta-
ja vedno bolj aktualno.
Ivan Frank, Pivka: »Na
celjski obrtni sejem priha-
jam vsako leto. Sem zaseb-
nik v gradbeništvu, zato me
še posebej zanimajo stvari s
tega področja. Letos sem
opazil nekaj novosti. Sejem
mi je všeč in vsako leto je
večji in boljši. Dokler bo ta-
ko, bom še prihajal.«
Ivan Pintar, Trnovec pri
Dramljah: »Prišel sem po-
gledat novosti, ki jih ponuja
drobno gospodarstvo. Všeč
mi je, da tu najdem stvari, ki
jih sicer ni mogoče dobiti. Že
dolgo zaman iščem plastične
ročice za škaije. Tukaj sem
jih zasledil in zdaj vem, kdo
jih izdeluje.«
Marin Vizjak, Titovo Ve-
lenje: »Na obrtnem sejmu
sem prvič. Ker sem šele pri-
šel, ne bi mogel povedati kaj
več o njem. Prvi vtis pa je
takšen kot na vsakem sejmu:
neko posebno vzdušje, velik
vrvež. Pričakujem, da bom
naletel na kakšen ugoden
popust in pa na kakšno kori-
stno zanimivost, idejo.«
Štefan Oprčkal, Dobrna:
»Sejem mi je všeč, moti pa
me, ker pri razstavljenih iz-
delkih ni cene. Razstavljal-
cev pa ni povsod zraven. Za-
nimam se za kmetijske stroje
in videl sem odlično silorez-
nico. Rad bi vedel vsaj pri-
bližno, koliko stane, pa tega
nisem mogel izvedeti.«
Tretje srečanje delavcev pri obrtnikih
Pri Mlinarjevem Janezu se je v so-
boto zbralo več kot 2000 delavcev za-
poslenih pri obrtnikih na svojem
tretjem srečanju. Zbranim, med kate-
rimi so bili tudi predstavniki zvezne-
ga odbora sindikatov delavcev obrti
Jugoslavije in predstavniki republi-
ških odborov Srbije in Hrvaške, je
spregovoril Marjan Orožen, predsed-
nik Republiškega sveta Zveze sindi-
katov Slovenije. V svojem govoru je
še posebej poudaril pomen obrti v
gospodarstvu.
»Zaradi prilagodljivosti proizvod-
nje,« je dejal Maijan Orožen, »morajo
majhni obrati postati nosilec našega
razvoja.« Pozdravil je tudi srečanje, ki
je edinstveno v Jugoslaviji in je resnič-
na priložnost za izmenjavanje izkušenj
pri premagovanju težav ter pri uresni-
čevanju pravic in dolžnosti delavcev.
Na srečanju so podelili priznanja ob
10. obletnici delovanja sindikata de-
lavcev obrti Slovenije. Prejeli so jih
Stane Špindler iz Ljubljane in Ema
Šelekar iz Žalca za delo in vodenje
sklada za izobraževanje na področju
samostojnega osebnega dela, Janko
Žitnik iz Ljubljane in Iva Šerbinek iz
Maribora za dolgoletno uspešno delo
ter osnovna organizacija sindikata de-
lavcev obrti Ljubljana Vič-Rudnik,
Sklad za izobraževanje delavcev s po-
dročja obrti gorenjske regije, občinski
svet zveze sindikatov Novo mesto in
Obrtno združenje iz Celja.
Sindikat je podelil še 39 posamičnih
priznanj, najvišje odličje za sindikalno
delo v družbenem sektorju obrti pa je
dobila OO ZSS Agroservisa iz Mari-
bora.
V obrtniški ulici, kjer se predstavlja 18 poklicev v živo, je najbolj živahno, kadar
prispejo na ogled organizirane skupine osnovnošolcev. Več tisoč si bo do zaključka
sejma ogledalo delo frizerjev, lesninarjev, urarja... Tisti, ki poklice predstavljajo, so
nam zagotovili, da je to čisto prijetno delo, da jih številni gledalci in radovedni
spraševalci prav nič ne motijo. Saj so prišli na sejem, da pokažejo svoj poklic in zanj
navdušijo tudi druge - k temu pa seveda sodi odgovarjanje na vprašanja.
Poslovnost je na letošnjem sejmu presegla pričakovanja. Zanimanji; poslovnih partner-
jev iz Slovenije in Jugoslavije ter tujine, je izredno, pa tudi dogovorov je bilo že doslej
sklenjenih več kot kdajkoli poprej. Veliko zanimanje vlada tudi za izdelke razstavljal-
cev iz tujine.
Danilo Basle, strokovni tajnik Obrtnega združenja
Žalec: »Glede organizacije sejma imam nekaj pripomb. Naj-
bolj nas jezi to, da je bilo treba površine, na katerih so
razstavljala posamezna združenja, kar naprej spreminjati.
Od prvotno obljubljenih površin smo pristali na koncu na
površinah, ki so bile za polovico manjše. Pa še za to smo
izvedeli le nekaj dni pred sejmom. Organizatoijem bi pripo-
ročil tudi to, da bi se kdaj spomnih še na razstavljalce in jim
poslali vabila z vstopnico vsaj za otvoritev, če že drugače ne
gre. Konec koncev sejma brez razstavljalcev, torej obrtni-
kov, ne bi bilo.«
Jože Strle, predsednik komiteja za drobno gospodarstvo
in osebno delo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije:
»Spremembe zakona o davkih občanov so že uveljavljene,
drugi mesec se zaključuje krog razprav o spremembah obrt-
nega zakona. To je veliko, a še daleč ne vse, kar je potrebno
za še večji razmah drobnega gospodarstva, v katerem dela
10 odstotkov zaposlenih v Sloveniji.«
Janez Lenasi, predsednik Medobčinske gospodarske
zbornice Celje: »Razsežnosti sejma so presegle vsa pričako-
vanja. Razstavljeni izdelki dokazujejo, da je drobno gospo-
darstvo inventivno, z veliko nakopičenega znanja. Na slo-
venskega obrtnika - zasebnega in družbenega - smo lahko
ponosni, naš model pa bi lahko služil celotni Jugoslaviji.«
Zora Tomič, članica predsedstva zvezne konference
Socialistične zveze Jugoslavije: »Osnutek srednjeročnega
razvojnega plana Jugoslavije že daje osnove za konkretno
akcijo. Saj stališč nam že doslej ni manjkalo, tu, na celjskem
sejmu pa je viden korak naprej, še zlasti pri odnosu združe-
nega dela, ki s svojo ponudbo neposredno spodbuja zdomce
za vlaganja pri nas in s tem za svoj lastni razvoj.«
Edvard Krajnc, delavec na začasnem delu v Luksem-
burgu: »Informacije, ki smo jih dobili na zdomskih dnevih,
so za naše potrebe preširoke, preohlapne. Zaradi velikih
razlik med posameznimi občinami, točnih odgovorov niti ni
mogoče dobiti. Mislim, da bi morali biti postopki za pridobi-
vanje obrtnega dovoljenja bolj poenostavljeni, predvsem pa
ne bi smelo biti toliko odvisno zgolj od posameznega in-
špektoija.«
Marjan Gantar, sekretar koordinacijskega odbora za
vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri
Republiški konferenci Socialistične zveze: »Menim, da
smo prešli od besed k dejanjem: nudimo konkretne pro-
grame, naše raziskovalno delo na tem področju in vrsto
podatkov v možnostih lokacije, gradnje, kooperacije, stano-
vanjskih pogojev v določenem kraju ... Kapital, ki so ga
naši ljudje zaslužili v tujini, želimo preusmeriti iz kupovanja
blaga široke potrošnje v tista vlaganja, v tiste razvojne pro-
grame, ki so perspektivni na dolgoročni rok.«
Tolja Orač, komercialni predstavnik Ferroimpex
eksport-import Avstrija: »Obisk na sejmu je idealen in
možnosti za sklepanje poslov je več kot dovolj. Z obiskom
poslovnih partnerjev smo bili izredno zadovoljni že v obeh
poslovnih dneh, a tudi kasneje zanimanje ni zamrlo. Z Jugo-
slavijo že dolgo sodelujemo - ukvarjamo se od plasmana
tuje opreme do nakupa izdelkov jugoslovanskih proizvajal-
cev. Med obrtmi je za tuje tržišče veUko zanimivih.«
U. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEIVIBER 1985
Tabor v Logarski
dolini
Bil sem v planinskem taboru v
Logarski dolini, ki je bil v mese-
cu avgustu 1985.
Imeli smo več enodnevnih po-
hodov in enega dvodnevnega. Že
drugi dan tabora smo preiskusili
svoje moči in sposobnosti, ko
smo krenili proti Okrešlju. Videli
smo veliko zanimivosti. Obstali
smo pri slapu Rinka, pod kate-
rim se je raztezala mavrica. Ob
poti smo zagledali zlato jabolko
in encijan. Mladinski vodnik
nam je spregovoril o zaščitenem
cvetju in o varovanju narave. Še-
le pri izviru smo videli, kako mr-
zla in čista je Savinja na začetku
svoje poti. Pri planinskem domu
na Okrešlju smo se spočili in
okrepčali. Čez nekaj časa smo
krenili proti Savinskemu sedlu.
Približno na pol poti je bilo še
precej snega, zato smo se tam
ustavili in preizkusili zimske ra-
dosti. Pot nazaj je ob petju in
pripovedovanju hitro tekla in
kmalu smo prišli v tabor.
Drugi dan smo v zgodnjih ju-
tranjih urah krenili po dobro oz-
načeni planinski poti. Vodniki so
nam razložili, kako so poti ozna-
čene, kako se varno hodi po njih.
Približno 45 minut smo hodili do
Klemenče jame. Tam smo se spo-
čili za nekaj minut, nato pa smo
šli po poti proti Strelovcu in Kro-
fički. Na razpotju smo se razdelili
v dve skupini. Mlajši udeleženci
tabora in tovarišica so krenili
proti Strelovcu, drugi pa proti
Krofički. Pot na Krofičko je bila
zelo naporna, ker smo morali
prehoditi mnogo melišč. Zopet je
bila priložnost, da smo spoznali,
kako se prečijo melišča. Na enem
teh melišč nas je tovariš Milan
tudi navezal. Pot na vrh je bila
zelo težka, zato jih je polovica
ostala tik pod vrhom. Videli smo
tudi skupino gamsov. Z vrha
Krofičke je bil lep razgled na vse
bližne hribe.
Naslednji dan smo s hrano in
obleko za dva dni krenili po že
znani poti na Okrešelj. Tam smo
se nekoliko spočili in okrepčali,
nato pa krenili po planinski poti
na Kamniško sedlo. Hodili smo
čez široka melišča. Na nekem
manjšem ledeniku sta nam tova-
riš Milan in Dušan pokazala, ka-
ko se hodi z cepinom in dereza-
mi, nekateri so tudi poizkusili,
kako se hodi, če si navezan. Ker
je pihal zelo močan veter, smo se
morali zelo trdno držati skal in
klinov. Pot po skalah je bila zelo
naporna, a vendar smo jo vsi
srečno preplezali. Ko smo prišli
na Kamniško sedlo smo kaj kma-
lu zagledali planike. Prvič sem
jih videl v naravi in bile so še
lepše kot na sliki. Koča je bila
zelo urejena, za večerjo smo do-
bili enolončnico. Zvečer smo šli
zgodaj spat, ker ni bilo elektrike.
Ko smo zjutraj odhajali, smo
bili spočiti. Med potjo smo videli
manjšo skupino kozorogov. Ker
je bila zelo gosta megla, smo mo
rali paziti kje hodimo. Prišli smo
pod vrh Planjave. Nahrbtnike
smo pustili petdeset metrov pod
vrhom. Ko smo prišli na vrh smo
si žigosali planinske izkaznice.
Potem smo se skoraj vso pot
spuščali mimo Bob in prišli do
Škarij, tam smo se spočili in,
okrepčali. Nato smo krenili na
vrh Ojstrice. Kljub temu, da je
bila pot zelo zahtevna, smo vrh
vsi osvojili.
Z vrha Ojstrice je bil lep raz-
gled na vse bližnje vrhove. Na
vrhu smo imeli kratko predava-
nje o orientaciji. Spustili smo se
v tabor. V taboru smo zakurili
taborni ogenj in dolgo v noč pre-
pevali.
V planinskem taboru mi je bilo
zelo všeč, veliko sem se novega
naučil in žal mi je, da je tako
hitro minil. Želim si, da bi še na-
slednje leto šel v tabor.
SAŠO VELIGOVŠEK
PD OS Nade Cilenšek
GRIŽE
Pekli bomo koruzo
Jutri bomo pekli koruzo. Zelo
se veselim. Do kosila se bomo
učili, potem bomo šli. Pekli bo-
mo v Koprivnici. Tovarišica je re-
kla, da moramo prinesti zraven
eno palico in drva. Nekateri bodo
prinesli koruzo. Veselim se že pe-
čene koruze.
NEVENKA ZLODEJ, 3. a
ZREČE
Pobiranje krompirja
Prišlo je novo šolsko leto in z
njim tudi naše naloge in obvez-
nosti pri posameznih interesnih
dejavnostih. Danes smo delovno
startali že člani pionirske zadru-
ge Mravljinček in sicer s pobira-
njem krompirja, ki smo ga posa-
dili na naši obdelovalni parceli.
Dela smo se lotili načrtno. Naj-
prej smo poprosili kmeta Franci-
ja Augustinčiča, da nam je s trak-
torjem izoral krompir, potem pa
smo se otovorjeni z zaboji, vreča-
mi in motikami odpravili skozi
vas na našo njivo. Nihče nas ni
spraševal, kam gremo, saj že vsi
vedo, da že drugo leto sami pri-
delujemo krompir, fižol, peso in
drugo zelenjavo. Delo nam je šlo
hitro od rok, zaboji so se polnili,
vreče vezale in skozi roke moč-:
nejših dečkov romale na traktor-
sko prikolico mladega kmeta Jo-
žija Hohnjeca, ki nam ob naših
akcijah rad priskoči na pomoč.
Ko smo naložili tretjo prikoli-
co, smo se vrnili v šolo. Ponosni
smo si v kleti ogledali naš pride-
lek in hkrati naš prispevek za šol-
sko kuhinjo. Pobrali smo ga oko-
li tritisoč kilogramov.
Člani PZ Mravljinček
COŠ Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
V Benetkah
Iz Pirana smo se odpravili zju-
traj ob 7. uri. Vsi so še spali, ko
smo prišli na parkirišče. Od tam
smo se z avtomobilom odpravili
na mejni prehod Škofije. Na ben-
cinski črpalki smo ugotovili, da
imamo zadnjo luč pokvarjeno.
Šli smo v Koper, kjer smo luč
popravili. Ko je bilo težav konec,
smo odpotovali.
V Benetke smo se pripeljali po
dolgem nasipu. Na parkirišču
smo pustih avtomobil. Z vapore-
tom smo se pripeljali na Markov
trg. Potem smo si ogledali bazili-
ko svetega Marka. Cerkev je le-
pa, bogata, v njej je veliko zlata.
Bili smo tudi v Doževi palači.
Benetke so lepo, staro mesto.
Presenečen sem bil, ker skoraj
nima ulic, večinoma so med hiša-
mi kanali. Palače in hiše stojijo
na lesenih pilotih iz bosanskega
hrasta in na otočkih. Ko smo šli
na parkirišče, smo se odpeljali s
taksijem, vodnim seveda. Neki
vaporeto pred nami je naredil va-
love, mi pa smo se z vso hitrostjo
zapeljali v val in vrglo nas je viso-
ko v zrak. Ko smo padli spet na
vodo, je pljusknilo čez krov. Ma-
mi seje ustrašila, da bom padel v
vodo. Srečno smo prispeli v
Piran.
Benetke so lepe, vendar imam
raje Piran.
VID ŠELIH, 4. a
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
IVloje počitnice
Počitnice sem preživela na oto-
ku Visu. Na morju sem se kopala
v globoki vodi. Imela sem prija-
teljico, ki sem jo spoznala na
morju. S prijatelico sem se igrala
in hodila na sladoled. Počitnice
na morju so bile lepe in kratke.
MANJA KRANJC, 2. a
Prva osnovna šola
CELJE
Komisija za delovna razmerja
TOZD »SAVINJA« Laško
objavlja
prosta dela in naloge v novem hotelu »HUM« v
Laškem:
1.	KV kuhar
2 delavca
2.	KV natakar
2 delavca
Pogoji:
Ad. 1) Srednja šola za gostinstvo in turizem - smer
kuhar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2
meseca.
Ad. 2) Srednja šola za gostinstvo in turizem - smer
natakar, 1 leto delovnih izkušenj, znanje 1 tujega
jezika, poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati po-
šljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
GOSTINSKO PODJETJE CELJE, Splošno kadrovski
sektor. Ljubljanska c. 5, Celje.
V šoli gre že čisto zares in zvezl<i so že polni čebelic, petič, no, enk pa upam, da nI veliko. Novi tednik vam za novo šolsko leto poklanja Špelin urnik in
vam želi, da bi vam bili vsi v njem vpisani predmeti kar se da všeč.
september 1985
novi tednik - stran 15
iSSI^Hli
0	v ponedeljek zvečer je
pral prespali v prostorih
giztreznitev Branko L. iz
Tojiiika, ker si je preveč
Jasno »ogledoval« sejem
^Golovcu.
t Uroš K. iz Celja, Ob že-
si je v ponedeljek
iyečer na vsak način zaže-
pretepa na drsališču v
^[gstnem parku. Izzival je
ifllcejiste, ki pa so se mu
L umaknili. Ker pa ni
tpel potešiti svojih strasti,
[razbil šipo in se kar moč-
Lporezal, tako daje moral
jjiati zdravniško pomoč.
ranjenega ga je minila
Ldi želja po pretepu.
•	Marija R. iz Linhartove
^ce v Celju je v nedeljo
gvila v gostilno Ojstrica in
^čela zmerjati goste. Iz po-
pfila miličnikov ni razvid-
jo, če je bil med gosti tudi
^n mož.
t Branko Z. iz Goriške
lice v Celju se je na vsak
jčin želel pretepati na sej-
lu na Golovcu. Najprej se
spri z natakarico in jo
daril, miličniki pa so ga le
pozorili. Toda že pol ure
asneje so morali spet po-
edovati, ker seje pretepal
nekim občanom. Branko
vedel, da ga drugič milič-
ki ne bodo samo opozori-
zato se jim je uprl in se
ičel še z njimi pretepati,
ljub vsemu je moral pre-
)ati v prostorih za trez-
enje.
•	V nedeljo, nekaj po
Dlnoči, je razgrajal doma v
ompolah Franc Č. Milič-
iki imajo večkrat težave z
jim, zato so ga pridržali,
er iz izkušenj vedo, da ne
tako kmalu odnehal.
1
•	Hinko B. z Ljubljan-
K ceste v Celju je že pre-
ej »okrogel« sedel za vo-
in, a so ga kmalu ustavili
liličniki in mu seveda pre-
ovedali nadaljnjo vožnjo.
Hinko se ni dal in kljub
trnu nekaj kasneje uprizo-
1	pravo solo dirko po celj-
tih ulicah. Njegova vztraj-
pst je bila nagrajena - do-
il je prenočišče v prosto-
h za treznenje.
S. Š.
Malomarnost za 800
mlliionov dinarjev
Celjski kriminalisti so
javnemu tožilcu ovadili pet
delavcev, ki naj bi zakrivili
železniško nesrečo, ko je v
petek popoldne, ob približ-
no 13.30. uri tovorni vlak tr-
čil v motorni vlak na celjski
železniški postaji. Kaznive-
ga dejanja zoper varnost že-
lezniškega prometa so osu-
mljeni Anton L., Janko M.,
Ivan K., Ismet M in Ejub B.
Do nesreče je prišlo, ko bi
morali tovorni vlak prestavi-
ti s petega na tretji tir. Ker pa
je takrat na celjsko železni-
ško postajo vozil tudi brzi
potniški vlak Dunaj-Reka,
so tovorni vlak prestavili na
triindvajseti tir, kjer naj bi
počakal. Šlo je pravzaprav za
enega od običajnih premi-
kov železniških kompozicij,
le da se tokrat ni ni odvijal
po načrtu. Brzec z Dunaja je
že zapeljal na postajo na četr-
ti tir, ko je v isto smer krenil
tudi tovorni vlak. Prezgodaj,
zakaj kretničar še ni prema-
knil kretnice, tovorni vlak
naj bi zapeljal na postajo ne-
koliko kasneje, da ne bi
ogrožal potnikov, ki so izsto-
pali in vstopali v potniški
vlak. Tako je tovorni vlak za-
peljal na tir osem, ki se kon-
čuje na železniški postaji.
Prav tam pa je že stal motor-
ni potniški vlak, ki je malo
prej pripeljal iz Zagreba. K
sreči dovolj zgodaj, da so vsi
potniki že izstopili...
Treščilo je nekaj po 13.30.
uri, ko so potniki na postaji
zagledali v zraku lokomoti-
vo; udarec je bil tako silovit,
da je lokomotivo motornega
vlaka vrglo čez betonski bra-
nik v brzec Dunaj-Reka. Na
strehi enega od vagonov v
tem vlaku je zazijala velika
luknja, še dva vagona pa sta
bila poškodovana. Spet sre-
ča v nesreči: vlak se je še
premikal, zato udarec ni bil
tako silovit in tudi v brzcu ni
bil nihče ranjen. Lokomoti-
vo motornega vlaka pa je do-
besedno prelomilo, poško-
dovano pa je bilo tudi elek-
trično omrežje ter še več va-
gonov. Škodo so ocenili na
800 milijonov dinaijev.
Takoj po nesreči so želez-
ničarji začeli odstranjevati
razbitine in poškodovane va-
gone. Promet je bil še nekaj
časa oviran, vendar vlaki -
razen brzca Dunaj-Reka ni-
so imeli večjih zamud. Proti
Rogatcu je potnike odpeljal
drug tovorni vlak, potnike za
Titovo Velenje pa so prepe-
ljali z avtobusi, ker v Celju ni
bilo več rezervnega motor-
nega vlaka. Železničarji so
res hitro odstranili posledice
silovitega trčenja, v katerem
tokrat z veliko mere sreče ni
bilo žrtev.
Posebna komisija ŽG Lju-
bljana in celjski kriminalisti
so delali še pozno v noč in
zasUšali vse delavce, ki so bi-
li kakorkoli vpleteni v nesre-
čo. Tri delavce so tudi pripr-
li, a so jih kasneje izpustili.
Gre za zapleten postopek
ugotavljanja krivde posa-
meznikov oziroma za »veriž-
no« malomarnost - že samo
en delavec v tej verigi bi lah-
ko preprečil nesrečo. Krimi-
nalisti so javnemu tožilcu
ovadili pet delavcev, kaj lah-
ko pa se spisek osumljenih v
preiskovalnem postopku še
razširi. Zato bo potrebno na
odgovor, kdo in koliko je od-
govoren za to nesrečo, poča-
kati do konca preiskave, v
kateri bo sodeloval tudi izve-
denec za železniški promet.
Tekst in foto:
SREČKO ŠROT
»Srečanje« tovornega in motornega potniškega vlaka na osmem tiru. Trčenje je bilo
silovito.
Lokomotivo tovornega vlaka je vrglo v potniški vlak
Dunaj-Reka in jo prelomilo. Vse se je k sreči končalo brez
žrtev, železničarji, ki so zavarovali kraj nesreče, pa so bili
tokrat precej strogi: novinarjem so prepovedali fotografi-
ranje, ker pogled na tako zmrcvarjen potniški vlak pač ni
najboljša reklama za železnico. Grožnjam navkljub je le
nastalo nekaj posnetkov.
PROMETNE
NESREČE
sreči botrovala
ijenost?
0	Tovarniški cesti v Celju
JANIEL PLANINC, 45, iz
ovelj vozil osebni avtomo-
zelo počasi, zato ga je voz-
.kolesa na pomožni motor
^'E ŽABERL, 24, iz Celja,
■el prehitevati. Ko je bil Za-
1	vzporedno z avtomobi-
je Planine nenadoma za-
levo in kolesarja zbil. Pri
'cu sije Žaberl zlomil ključ-
0.
^tanie na gozdni
stl
gozdni cesti med Kolari-
Ljubnim sta se srečala
osebnega avtomobila
^KO KEKER, 26, iz Juva-
motorist JANEZ DET-
p 62, iz Primoža. Ker je
nekoliko sekal desni
in zapeljal v levo, je
j^rista zbil, le-ta pa se je pri
"^u huje ranil.
^vinku zapeljal s
iste
l^^omilskega proti Žalcu je
osebnim avtomobilom
MARIČ, 47, iz Žalca.
Pri atobusnem postajališču v
Latkovi vasi, ga je zaradi pre-
hitre vožnje v ovinku zaneslo v
robnik, nato je trčil še v varno-
stno ograjo, od koder ga je od-
bilo na desni bok. Tako je drsel
po klancu navzdol in obstal na
njivi. HuMo ranjenega Mariča
so prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Umrl na kraju
nesreče
Voznik osebnega avtomobi-
la DRAGO MAČEK, 31, iz Re-
ke pri Laškem se je peljal iz
Aije vasi proti T. Velenju. Ce-
stišče je bilo mokro, zato ga je
zaradi neprimerne hitrosti v
desnem ovinku v Sp. Črnavi
zaneslo v levo, kjer je trčil v
tovornjak, ki gaje nasproti pri-
peljal ROMAN ŠRIBAR, 37, iz
Celja. Maček se je tako hudo
poškodoval, da je na kraju ne-
sreče umrl.
Nepravilno ustavljen
traktor
ŠTEFAN GOBEC, 22, iz Ro-
ginske gorce je pripeljal trak-
tor s priklopnikom do domače
hiše in ga ustavil na cesti. Za
njim je vozil motorist STANI-
SLAV STRAŠEK, 30, iz Ro-
ginske gorce, ki neosvetljene-
ga traktorja ni opazil in se je
zaletel vanj ter padel, pri če-
mer se je huje poškodoval.
Vandalizem v Jurkloštru
v soglasju s Svetlano Makarovič so upostošiii njeno nektJanJe
bivališče v Jurklošterskem grajskem stolpu
Prebivalci Jurkloštra in
znana slovenska pesnica
Svetlana Makarovič se niso
razšli v ravno prijateljskem
vzdušju, čeprav je začetek
njihovega tesnejšega poz-
nanstva obetal vse kaj dru-
gega. Imeti v svoji sredi
priznano pesnico ni kar ta-
ko, če pa se ponudi, da bo
preuredila že nekoliko za-
puščen obrambni stolp, ki
izvira iz 16. stoletja, toliko
bolje.
Te dni so v Jurkloštru še
bolj razburjeni kot takrat, ko
so se razšli s Svetlano Maka-
rovič. V petek, 6. septembra
sta se s tovornjakom (po po-
datkih, ki smo jih dobili na
laški kulturni skupnosti, naj
bi bil last Ingrada) iz Ljublja-
ne pripeljala dva moška.
Eden naj bi bil nečak Maka-
rovičeve, vendar pa imen ni-
smo uspeh zvedeti, čeprav
so po obvestilu krajanov ne-
kaj kasneje prišU v Jurklo-
šter tudi laški miličniki.
Možakarja sta se lotila
obrambnega stolpa in odne-
sla vse, kar se je odnesti da-
lo. Še več: potrgala sta tudi
nek^ podnic, vrata, okna, ra-
zrušila zidano peč, odkopala
vzidano kopalno kad in pu-
stila na steni svoj avtogram -
»šišenski j....«.
Vzrok za ta napad na
obrambni stolp v Jurkloštru
naj bi bih nerazčiščeni spori
med kulturno skupnostjo in
Svetlano Makarovič. Potem,
ko se je pesnica izselila iz
Jurkloštra, so se dogovorili,
da ji povrnejo stroške, ki jih
je imela s prenavljanjem
stolpa. Tako so ji 700.000 di-
na^ev že nakazali, razliko pa
naj bi v dogovoru z republi-
ško kulturno skupnostjo do-
bila v začetku prihodnjega
leta. Je bila Svetlana Maka-
rovič preveč neučakana?
Dejstvo je, pravijo na laški
kulturni skupnosti, da sta
oba možakarja prišla v Jur-
klošter s pisnim pooblasti-
lom Svetlane Makarovič.
Ker pesnice nismo uspeli do-
biti pred zaključkom redak-
cije, lahko samo ugibamo, ali
sta možakarja prekoračila
njena pooblastila, ah pa je
Makarovičeva res tako besna
na krcoane Jurkloštra, da se
jim je hotela še na ta način
maščevati.
»Mislim, daje bilo to nepo-
trebno,« meni Anka Ašker-
čeva, ravnateljica celjskega
Zavoda za spomeniško var-
stvo, ki si je že ogledala raz-
dejanje v stolpu. »Škoda je
veUko večja, kot pa korist, ki
so jo dobili z odpeljanim ma-
terialom.«
Prezgodaj je še govoriti o
kazenski odgovornosti, če-
prav gre za poškodovanje
kulturne dediščine. Na celj-
ski Upravi za notranje zade-
ve pa so povedali, da so o
dogodku že obvestili javne-
ga tožilca.
Ker so sneta tudi okna na
podstrešju, bo potrebno ob- -
jekt čimprej zaščititi. Vsaj
provizorično in še pred zimo,
da ne bo škoda še večja. Ver-
jetno pa se bodo morali v
Jurkloštru in v laški občini
čimprej odločiti, kakšna bo
nova namembnost obram-
bnega stolpa, da ne bo spet
sameval.
SREČKO ŠROT
Obrambni stolp v Jurkloštru, ki so ga zgradili v 16. sto-
letju v gotskem stilu: okna, vrata in še marsikaj drugega
sta odpeljala možakarja, ki sta imela s sabo pisno poobla-
stilo Svetlane Makarovič.
Razdejanje v notranjosti stolpa.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
Tudi letos
pomlajeni
Velikokrat smo pred
začetkom rokometnih
lig zapisali, da celjski ro-
kometaši začenjajo novo
sezono s pomlajenim mo-
štvom. Tudi letos je ta-
ko. Trener Tone Goršič,
ki je letos ponovno prev-
zel to nehvaležno vlogo,
je imel v pripravljalnem
obdobju na voljo pred-
vsem mlade igralce, ki
so ob starejših rokome-
tašib, kot so Tomič, Raz-
gor in Kleč, pokazali, da
v Celju raste nov rod do-
brih rokometašev.
Če bi upoštevali rezul-
tate tekem, ki so jih celj-
ski rokometaši odigrali v
pripravljalnem obdobju,
bi lahko rekli, da so odlič-
no pripravljeni, saj so
zmagali skoraj na vseh
tekmah. Trener Goršič pa
ob tem pravi, da so tre-
ning tekme eno, prven-
stvo pa drugo, kajti težko
je računati, da bodo mla-
di igralci že v začetku lah-
ko zdržali celo tekmo. Za-
to bo kot igralec pomagal
tudi Slavko Ivezič, ki bo
obenem pomagal tudi tre-
nerju. Prav gotovo se bo
celjski ekipi močno poz-
nalo tudi, ko bosta prišla
z odsluženja vojaškega
roka oba vratarja Miran
Kapitler in Sandi Lesjak,
medtem ko lahko na Igor-
ja Dobrška računajo šele
drugo leto.
V letošnjem prvenstvu
bodo nosili glavno breme
naslednji igralci: Milovan
Tomič, Igor Razgor, To-
maž Kleč, Slavko Ivezič,
Branko Jerovšek, Vito
Selčan,^ Srečko Mahnič,
Miran Šeško, Mitja Robi-
da, Jusuf Bala, Rudi
Kvartič, Tetty Bamfro in
Aleš Anžič.
Prvo tekmo bodo roko-
metaši Aero Celje igrali
doma in sicer v soboto,
21. tega meseca ob 19. uri
v dvorani Tehnične šole.
Njihov nasprotnik je eki-
pa Vrbasa.
Poljski trener Zenon Hajduga zaskrbljeno gleda poškodovano nogo Pawela Michna, ki
nekaj časa ne bo mogel igrati. Poleg sta tudi L. Kuczynski in J. Chrzastek.
Profesionalci med amaterji
Tudi HDK Cinkarna Ceiie s tujimi igralci
star pregovor pravi »Če ho-
češ z volkovi biti, moraš z nji-
mi tudi tuliti«. Zato tudi čla-
ni uprave HDK Cinkarna Ce-
lje niso mogli stati ob strani,
ko so videli kako posamezni
klubi prve hokejske lige ku-
pujejo igralce vseprek doma
in v tujini. Seveda, če so hote-
li, da bi tudi v Celju imeli pr-
voligaše v tej ligi.
Za razliko od ostalih klubov,
ki so igralce dobili predvsem z
one strani velike luže, so jih
oni pripeljali iz Poljske. Prav
gotovo ima pri tem velike za-
sluge predsednik društva Zvo-
ne Dežnak, ki je stopil v stik s
poljskim Centralnim zavodom
za šport. Tam so jim ponudili
kot trenerja Zenona Hajdugo,
ki je magister športnih ved in
je bil pomočnik njihovega
zveznega trenerja tudi na olim-
piadah v Lake Placidu in Sara-
jevu. Kot igralci pa so prišli v
Celje trije bivši igralci poljske
reprezentance. In sicer je na-
padalec Jožef Chrzastek s 47
nastopi za reprezentanco, Les-
zek Kuczynski 23 in Pawel
Michno 19 nastopov.
Po besedah trenerja Hajdu-
ge, kije že vodil treninge^, so se
na pripravah v Ostrawi (CSSR)
novi igralci dobro ujeli z doma-
čimi hokejisti. Seveda bo treba
še veliko treningov in tudi te-
kem, da se bodo uigrali. Časa
pa je malo, saj so celjski hoke-
jisti prvo tekmo igali že včeraj
s Kranjsko goro, v soboto pa
pričakujejo Partizana iz Beo-
grada, kije kupil celo vrsto do-
mačih in tujih igralcev.
V celjskem moštvu bodo, ra-
zen poljskih igralcev, v tej se-
zoni igrali tudi vsi domači ho-
kejisti, saj so se vrnili tudi tisti,
ki so hoteli prestopiti k Avto-
prevozu iz Maribora. Tako bo
verjetno že sobotna tekma po-
kazala, kakšen hokej bomo
gledali v Celju v naslednji se-
zoni.
SIfupščina PK Klima-Neptun
Ob nazadovanju celjskega tekmovalnega športa so v zadnjih
letih ugodno presenetili s svojimi rezultati mladi plavalci in
plavalke PK Klima-Neptun, ki so s svojimi uvrstitvami pose-
gli v republiški in zvezni vrh.
Razvoj kakovosti najbolj ponaza^a število osvojenih medalj
na republiških in državnih kot tudi na mednarodnih tekmova-
njih. Tako so v sezoni 1984/85 osvojili kar 310 medalj, od tega 202
na republiških in 108 na državnih prvenstvih. Tudi z mladin-
skega balkanskega prvenstva so v Celje mladi plavalci in pla-
valke prinesli 5 srebrnih in 3 bronaste medalje, dve plavalki pa
sta nastopili tudi na članskem balkanskem prvenstvu.
Vsi ti rezultati potrjujejo kakovosten razmah plavalnega
športa v mestu ob Savinji. Odlično strokovno delo široke sku-
pine amaterskih plavalnih delavcev, je klub pripeljalo v sam vrh
celjskega kvahtetnega športa. K sodelovanju pa so znali priteg-
nili tudi starše plavalcev, ki so precej pripomogli k ugodnemu
vzdušju v tem športnem kolektivu.
Na minuli letni skupščini PK Klima-Neptun pa so menili, da
bo treba za še večje uspehe, tudi še več razumevanja in podpore
najširše skupnosti, ki je že sedaj veliko pomagala.	J. K.
Medalje upanja
Na letošnjem republiškem
pionirskem atletskem pr-
venstvu, ki je bilo v soboto
in v nedeljo v Celju je imel
največ uspeha celjski Kladi-
var. Presenetljivo so mladi
celjski atleti osvojili 27 me-
dalj od tega 12 zlatih, 8 srebr -
nih in 7 bronastih.
Ti rezultati, popolna in ho-
mogena ekipa mladih atle-
tov, ki so premočno osvojili
največ medalj od vseh sode-
lujočih, daje upanje celjskim
ljubiteljim atletike, da bomo
čez nekaj let najprej v mla-
dinski, pozneje pa v članski
konkurenci le dobili nekda-
nje mesto v jugoslovanskem
prostoru.
Pionirji so osvojili 16 me-
dalj. Zlato so osvojili Janez
Uplaznik v metu kopja in
krogle, Miro Kocuvan v teku
na 100 m z ovirami, Ro]^
v teku na 600 metrov
štafeti 4 xlOO in 4 x 3})
Bronaste in srebrne m^,
pa so dodali Miro Kocij
Mitja Svet, Igor Vodel
Robi Kidrič vsi po dve,
Škof in druga štafeta 4 ■
metrov.
Pionirke so osvojile li
dalj. Od tega šest, katei
osvojili Lea Winter v 1
diska in krogle, Renata
šek v metu kopja, M
Kvar v teku na 600 m. J,
ja Pere na 100 m in že
štafeta 4 x 100 metrov,
naste in srebrne meda
dodale po dve Renata
šek, po eno pa Lea
Mateja Kvas in Barbar;
lene.
J. KU;
lOGA JE OKROGLA
V	tretjem kolu republiške nogometne lige je celjj
Kladivar gostoval v Novi Gorici, kjer je izgubil z Voi
1:4. Celjani so začeli dobro in Podvratnik je že v 7 min
popeljal Kladivar v vodstvo. Potem pa so popustili in v
minuti zastrejali še 11-metrovko.
Več uspeha so imeh nogometaši Rudarja iz Titov«
Velenja, ki so doma premagah ekipo Kranjskega Trigli
s 3:1 (1:0). Gostje so se ves čas dobro upirali, njihovo uso
pa so Velenjčani zapečatili v zadnjih desetih minutah,i
so dosegh kar dva gola. Strelci za Rudarja so bih: Zul
Tubič in Marinšek.
V	območni ligi vzhod je Dravinja v Slovenskih Koi
cah v lokalnem derbiju premagala mozirski Elkroj
Rogaški Steklar je doma izgubil s Proletercem iz Zag(
0:1, Šmartno pa je doma premagalo lendavsko Nafto i
Po treh kolih je Steklar drugi, Dravinja pa 4. (oba imata
4 točke), Šmartno je s tremi točkami šesto, Elkroj p
dvema točkatna osmi.
V	medobčinski nogometni zvezi pa so bili v tre^
kolu doseženi naslednji rezultati: Odred - Šmarje i
Opekar - Vransko, 14:0, Orlica - Ohmp 3:1, Kovina
Rudar Senovo 7:1, Žalec - Gomilsko 2:0. V zaostaU teli
pa je Kovinar premagal Žalec 2:1.
Kadeti so igrali v tem tekmovanju prvo kolo in dosf
naslednje rezultate: Elkroj - Usnjar 4:1, Šmatno - Ža
6:2, Rudar (TV) - Kladivar 8:0. Pioniiji pa so igrali tai
Kovinar - Kladivar 2:4, Šmartno - Ohmp 2:1, Rudar (n
Usnjar 4:0.
NA KRATKO
Slati začetek
rokometašev
Minuli konec tedna so s tekmo-
vanjem pričeli tudi rokometaši
v prvi republiški ligi. Oba pred-
stavnika iz naše regije sta gosto-
vala in iztržila samo eno točko.
Ekipa Šoštanja je igrala v Izoh s
Ferrotehno 23:23 (10:9), rokome-
taši Minerve Griže pa so v Šmar-
tnem pri Litiji izgubili z ekipo
lUV Usnjar 35:22 (20:16).
Igralci Šoštanja so v Izolo po-
tovali kot favoriti, vseeno pa so
domači rokometaši z borbeno
igro uspeli v zadnji minuti rezul-
tat izenačiti. Gole za Šoštanj so
dosegli: Čater 1, Ocvirk 3, Jurin
4, Medved 4, Lesjak 4, Vogler 7.
Rokometaši Minerve se s po-
ml^eno ekipo niso mogli resneje
upirati razpoloženim igralcem
Usnjarja, ki so dodobra napolnili
mrežo griških rokometašev. Za-
detke za Minervo so dosegli: Hla-
stec 1, Zazijal 1, Štampar 2, Je-
žovnik 2, Črnila 2, A. Verdnik 4,
B. Verdnik 5 in Virant 5.
strelci tokrat drugi
Na republiškem tekmovanju
za pokal Maršala Tita z maloka-
libersko puško je v Ljubljani
nastopilo 26 ekip. Zmagali so
strelci iz Kamnika, celjski tek-
movalci pa so osvojili drugo me-
sto. Za celjsko ekipo so streljali:
A. Jager 505, T. Jager 515, S. Fre-
ce 524 in E. Seršen 525. Strelci
Kovinarja iz Štor so bili peti in
sicer so njihovi strelci dosegli na-
slednje rezultate: M. Petrovič
499, F. Hočevar 515, B. Malec 518
in V. Dečman 529. Med posamez-
niki iz celjske regije je bil najbo-
ljši strelec tokrat Vladimir Ke-
ber, član Uniorja Zreče, ki se je s
532 krogi uvrstil na 5 mesto.
Košarkarji Libele
izpadli
Košarkarjem Libele Celje se
ni uspelo uvrstiti v nadaljeva-
nje slovenskega pokalnega tek-
movanja. V četrtfinalni tekmi so
izgubili v Domžalah s Heliosom z
rezultatom 89:85 (47:43). Celjski
košarkarji so še dobro minuto
pred koncem tekme vodili z re-
zultatom 83:82, vendar so bili do-
mači igralci ob koncu tekme bolj
zbrani in natančni. Koše za Libe-
lo so dosegli: Govc 12, Gole 10,
Pipan 26, Medved 9, Gaj šek 3 in
Kafedžič 25.
Travnerjeva zmagala
Teniški turnir za mladinke in
mladince do 16 let, ki je bil ko-
nec prejšnjega tedna v Celju in
ki šteje za slovenski pokal, je
prinesel lep uspeh domačim
igralkam tenisa. Zmagala je na-
mreč Urška Travnerjeva, Kerši-
narjeva pa je bila tretja. Med mla-
dinci je Veber prišel v polfinale
in osvojil četrto mesto.
Kajakaši uspešni v
Gradcu
Kajakaši celjskega Nivoja so
dosegli lep uspeh na tekmova-
njih v Avstriji in pri nas.
V	Gradcu je bila minulo soboto
10. Tekma šampionov na 25 km
dolgem odseku Mure. Nastopilo
je okoli 100 tekmovalcev iz 10
avstrijskih in 13 jugoslovanskih
klubov. Celjska tekmovalka Živa
Cankar je zmagala med članica-
mi, potem ko je v finišu prema-
gala letošnjo mladinsko evrop-
sko prvakinjo Uršulo Profanter.
Dobro je veslala tudi Lučka Can-
kar, ki je bila četrta.
Pri članih je bil Matjaž Murgelj
tretji, pri veteranih Edvard Zni-
dar sedmi in pri pionirjih Jernej
Bradan četrti.
V	nedeljo pa je bilo člansko
republiško prvenstvo na_ Savi
Dolinki od Žirovnice dp Šobca.
Pri ženskah je zmagala Živa Can-
kar pred sestro Lučko, med člani
pa je bil Matjaž Murgelj drugi.
Drugi Šmartinski tek
Kljub lepemu vremenu se je
drugega Smartinskega teka
udeležilo le 50 tekačic in teka-
čev. V posameznih kategorijah
so bili najboljši: 5 km - pionirji
Tomo Galovič; 10 km - ženske
do 25 let Jelka Čuk in Kseni.ia
Škapin; nad 25 let Marta Škapin;
moški do 25 let Zlatko Hofman,
do 35 let Igor Nunčič, do 45 let
Maks Klemen in nad 45 let Jože
Betalanič; 20 km - ženske Daša
Škapin; moški do 25 let Mirsad
Ejub, do 35 let Jože Paternuš, do
45 let Hajko Zupančič in nad 45
let Rudi Lorber.
Orientacijsko
tekmovanje v Grižah
Planinsko društvo Zabukovica
bo v seboto, 21. tega meseca pri-
pravilo področno orientacijsko
tekmovanje za vse kategorije.
Start bo ob 10.30 uri pred OŠ
Nade Cilenšek Griže pri Žalcu.
Prijave sprejemajo še jutri na na-
slov PD Zabukovica, Griže in iz-
jemoma še na štartu.
Žalčani najboljši
Ob letošnjem obrtnem sejmu
so bile tudi sedme športne igre
obrtnikov za pokal sejma. Na-
stopilo je 52 ekip z več kot 1500
športniki. V osmih športnih pa-
nogah so zmagali športniki obrt-
niki Žalca, ki so zbrali 165 točk,
pred sekcijo avtoprevoznikov
Maribor 145 in ljubljansko ekipo
Vič-Rudnik 136 točk.
Z našega območja so obrtne
ekipe osvojile naslednja mesta:
7. Celje, 10. Slovenske Konjice,
16. Laško, 17. Obnova, 24. Mozir-
je, 37. Titovo Velenje, 43. Šentjur.
V posameznih disciplinah so
športniki Žalca zmagali v atletiki
pri ženskah ter streljanju in šahu
pri- moških. Celjani so bih
najboljši v atletiki pri moških,
dekleta Obnove v kegljanju, Ve-
lenjčani v malem nogometu, _Mo-
zirjanke v šahu ter Martin Štaj-
ner iz Žalca ter Zlatko Bezjak iz
Celja v atletiki posamično.
J. K.
LJUBITELJI SMUČANJA!
Pri vaši osnovni organizaciji sindikata imate možnost
nakupa sezonskih smučarskih kart za smučanje na Rogii
za sezono 1985-1986. Cena v predprodaji je 6.500
dinarjev, to je 6,5 dnevnih vozovnic. Možnost odplačila v
treh obrokih do 10. decembra 1985.
Predsezonska prodaja traja do 25. 11. 1985.
Na bližajočo smuko vas vabi RTC UNIOR!
Iztoku Melanšku Vitkov memorial
Kolesarski klub Celje je priredil v soboto tretji 1
memorial z gorsko kolesarsko dirko od Lipe do Sveti
pogi dolgi 7750 metrov je nastopilo 45 tekmovalcevm ii
in gost iz ZRN Hans Rossner.
V dobri organizaciji in ob dobrem zavarovanju proge, 1
pripravila območna zavarovalna skupnost Triglav Celje,)
gal Iztok Melanšek, lanskoletni zmagovalec z najboljšim n
tom 21,52. Drugi najboljši rezultat je dosegel mladinec I
Mernik 23,35 in tretjega prav tako mladinec Kostja K
24,10.
Sicer pa so v posameznih starostnih skupinah zmaj
osvojili najboljša mesta:
Pionirji: Andrej Herlah 28,15; Jure Vodeb 29,22; Mirosli
32,07; Mladinci: Brane Mernik 23,35; Kostja Kuzmin 24,11
jan Benda 24,20; Člani: Iztok Melanšek 21,52; Ivan K
24,52; Zdravko Fidler 25,03; Mlajši veterani: Milan
28,31; Rudi Jure 28,53; Hans Rossner 29,40; Starejši vet
Rudi Škapin 28,31; Jani Janežič 32,01.
Zmagovalec dirke je sprejel od zakoncev Vitanc lep ki
pokal. Kolesarski klub Celje, pa je zakoncema Vitanc l
posebno listino v znak priznanja za njun delež pri razvq
skega kolesarjenja.
J. K
66 pravilnih odgovorov
Pravilni odgovor 68, nagradne igre je bilo William Sij
V uredništvo je prispelo 72 odgovorov, 66 je bilo pra
Med njimi smo izžrebali nagrajence, ki bodo lahko n!
dvigmli v našem oglasnem oddelku. Nagrade premeji
vica Colak, Preloge 19, Šmarje; Edita Mraz, Tomšiče
Titovo Velenje in Martin Karže, Okrogarjeva 7, Celje
Šahovska nagradna Igra
V letih 1957 in 1977 sta bili v Laškem po
mični članski prvenstvi Slovenije. Leta 197'
bil pokrovitelj tega tekmgvanja TIM Laš
zmagal pa je sedanji član ŠK Žalec. Kdo?
J. Barie
M. Slak
S. Puc
Odgovore, ki jih pošiljajte izključno na doj
niča h, sprejemamo na naš naslov: Trg
kongresa 3 a, Celje, do 7. oktobra.
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC
Obrtna cona v Latkovi vasi
\brtno združenje Žalec se tudi letos uspešno predstavlja na sejmu obrti v Celju.
Obrtno združenje Žalec je na letošnjem XVIII. Medna-
rodnem obrtnem sejmu v Celju na svojem razstavnem
prostoru razgrnilo načrt nove obrtne cone, ki bo v Lat-
kovi vasi. Vsem, ki se za prostore v obrtni coni zanimajo,
pa je na voljo tudi razpis, tako da se že lahko prijavjajo.
Sicer pa bo v obrtni coni prostora za 13 obratovalnic
različnih velikosti. Najmanjše bodo merile 300 m^ delovnih
površin in 120 m^ poslovnih prostorov, malo večje 450 m^
delovnih površin in 180 m^ poslovnih prostorov, v največjih
pa bo 580 m^ delovnih prostorov in še dodatnih 290 m^
poslovnih prostorov.
V	obrtni coni bo prostor samo za proizvodne dejavnosti,
ob nakupu zemljišča pa bo zagotovljena tudi osnovna
komunalna ureditev. Tako bodo do cone asfaltirali cestišče,
uredili priključke za vodovod, kanalizacijo in postavili tran-
sformator (1200 kW).
V	obrtni coni Latkova vas se bo v 13 obratovalnicah lahko
zaposlilo približno 100 delavcev. Lokacija nove obrtne cone
je primerna tudi zato, ker je v bližini možnost družbene
prehrane in avtobusno postajališče.
Obrtno združenje Žalec v številkah:
, v sedanji obliki organiziranosti deluje Obrtno združenje
Žalec že 6 let. V njem je zajetih nekaj manj kot 600 obrtni-
kov in približno 700 delavcev zaposlenih pri obrtnikih. To
pomeni približno 10 odstotkov vseh zaposlenih v občini,
ustvarijo pa prav tako 10 odstotkov vrednosti družbenega
proizvoda v občini.
V žalsko združenje je zajetih 105 avtoprevoznikov, 75
gostincev in 418 obrtnikov, ki opravljajo storitvene in proiz-
vodne dejavnosti.
Deficitarne dejavnosti v občini Žalec:
kovaštvo, mehanika koles, precizna mehanika za gospo-
dinjske stroje, sodarstvo, čevljarstvo, pečarstvo, optika,
elektromehanika za radio in TV sprejemnike, gostinstvo
(prehrana in nočitve), izdelovanje igrač, kamnoseštvo,
mesarstvo, parketarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo.
Obrtna cona v žalski občini je locirana v Latkovi vasi,
ob tranzitni cesti Ljubljana-Celje (16 kilometrov iz
Celja), med Avtoprevozništvom Šempeter in Gradnjo
Žalec.
V žalskem Obrtnem združenju se trudijo, da bi navezali
kooperacijske odnose z združenim delom v občini. To jim
zaenkrat slabo uspeva, saj večina žalskih obrtnikov (iz
proizvodne dejavnosti) sodeluje z združenim delom izven
občinskih meja.
^ačrt nove obrtne cone v Latkovi vasi je žalsko Obrtno združenje predstavilo tudi na svojem razstavnem prostoru 18. mednarodnega obrtnega sejma. Sicer pa lahko vsi, ki
jih to zanima, dobijo podrobnejše informacije tudi na sedežu Obrtnega združenja v Levstikovi 2 ali na telefonski številki 710-090.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
LOVSKE PUŠKE NEKOČ IN DANES
Piše .
Janez Hartman
Polnjenja pušk zadaj
Polnjenje pušk skozi ustje
cevi je zamudna in nerodna
zadeva. Zato so se puškaiji
že zgodaj ukvaijali z mislijo,
da bi konstrukcijo pušk pri-
redili tako, da bi se dale pol-
niti pri zadnjem koncu. Tako
je, na primer, ohranjena pu-
ška z vžigom na netilno ko-
lesce iz sredine 16. stoletja,
ki se polni zadaj, pri netil-
nem mehanizmu, in to skozi
posebna vratca z odpiranjem
na stran. To so bili smeli za-
četki, ki pa zaradi takratne
skromne tehnologije niso
mogli preiti v splošno rabo.
V 18. stoletju so v Angliji
izdelali lepo število pušk-
zadnjač po sistemu La Chau-
mette-Ferguson. Bistvo te
dokaj uspešne pogruntavšči-
ne je navpični vijačni zaklep,
katerega odvitje (navzdol)
odpre smodniško komoro in
cev za polnjenje.
Okoh leta 1770 so v Avstri-
ji izdelali zadnjačo Crespi,
zelo slično pa je 1819. leta
patentiral v ZDA Hali; obe
sta predvsem vojaški puški,
bili pa sta le deloma uspešni.
Bistvo neuspeha večine
zgodnjih zadnjač je v tem, da
takrat še ni bilo na voljo ela-
stičnih kovinskih nabojev
(ali pa papirnatih s kovin-
skim dnom), ki bi ob sproži-
tvi oz. detonaciji smodniške-
ga polnjenja zatesniU stik ce-
vi z zaklepom in tako zaprli
pot smodniškim plinom na-
zaj. Za prvega konstruktorja
tesnilnih kovinskih nabojev,
ki so povrhu tega bili še eno-
viti, t. j. vsebovali so tudi
perkusijsko netilno zmes,
velja Švicar Johannes
S. Pauly. Paulyjeva iznajdba
sega v leto 1812, med njego-
vimi zadnjačami z dvižnim
zaklepom pa je tudi nekaj
lovskih dvocevk. Zanimivo
je, da je njegovo orožje upo-
rabljalo v mehanizmu zaprto
udarno iglo, ki ni imela ne-
posrednega stika z udarnim
kladivcem; takšna rešitev je
prišla v splošno orožarsko
prakso šele mnogo kasneje.
Za očeta sodobne lovske
dvocevke-prelamače imamo
Francoza Casimirja Lefau-
cheuxja. Lefaucheux je leta
1832 patentiral prelamačo z
značilnim odpiralnim vzvo-
dom pod kopiščkom (srednji
del olesja pod cevema), 1835.
leta pa še naboje zanjo. To so
značilni naboji s paličico, ki
so v naslednjih letih doživeU
še nek^ pomembnih izbo-
ljšav. Značilna štrleča paliči-
ca pri teh nabojih je pravza-
prav udarna igla, ki je torej
tu del naboja in ne orožja -
puške. Lefaucheuxjeva iz-
n^dba je doživela na svetov-
ni razstavi v Londonu leta
1851 vehk uspeh in njegove
puške ter naboji so hitro pro-
drli v lovske vrste, predvsem
na kontinentu. Nezaupljivi
Angleži so nekoliko zviška
gledali na francosko pogrun-
tavščino. Kot že rečeno, v
Evropi je bilo Lefaucheuxje-
vo dvocevno orožje s paliča-
stimi naboji hitro sprejeto in
uporabljali so ga krepko v
naše stoletje, tudi pri nas.
Če so Angleži bolj postrani
gledali na Lefaucheuxjev
izum, jih je toliko bolj priteg-
nila druga francoska iznaj-
dba na tem področju: sodob-
ni naboj s centralnim (središ-
čnim) vžigom. Patentirala
sta ga Pottet (1855) in
Schneider (1858), hitro pa se
je uveljavil predvsem v An-
gliji, kasneje pa seveda po
vsem svetu, saj v bistvu ena-
ke naboje uporabljajo lovske
puške še dandanes.
Dvocevna prelamača Lefaucheux
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvim, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklič,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
IzheOa vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Bralci izbrali roma
Zmagal roman F. S. Finžgaria Pod
svobodnih soncem.
Poletna nagradna igra Novega tednika, v kateri s
bralci izbirali roman, ki bo Novem tedniku izhajali
oktobra naprej, se je končala s popolnim zmagoslavje
najbolj priljubljenega slovenskega romana Pod svob«
nim soncem.
Za ta roman je glasovalo kar 216 bralcev. Na drugo me
se je uvrstila Sketova povest Miklova Zala s 142 glasovi,
tretje mesto pa Torkerjev roman Umiranja na obroke,
katerega je glasovalo 86 bralcev. Veliko glasov - 80, je dob
tudi povest Angela Cerkovnika Ovčar Runo. Za vse našlo
nabralo se jih je kar 104, ste glasovali manj množično. Kar
romanov je dobilo le po en glas, vsi ostali pa po manj 1
deset glasov.
In zdaj k nagradam ki smo jih ljubosumno skrivah vse
konca naše nagradne igre. Neobičajno, a vendar. Želeli si
namreč, da na vaše sodelovanje v tej igri ne bi vpliv
privlačnost nagrad.
Nagrade
1.	Tridnevni izlet v Prago za eno osebo v oktobru - dal
Globtoura Celje	i
2.	Izlet na Graški sejem 28. septembra za eno osebe
darilo TTG Celje.
3.	Darilni bon za 3000 dinarjev - darilo Kovinotdj
Celje.	I
4.	Darilna košara Merx v vrednosti 5000 din - darilo
DO Potrošnik Celje.
5.	Usnjena torbica - darilo Konusa, tozd Blagovna i
Celje.
6.	Hranilna knjižica z 2000 dinarji - darilo Ljubljal
banke, splošne banke Celje.
7.	Knjižno darilo - darilo Državne založbe Slovet
Celje.
8.	Komplet čistilnih krp - darilo Konusa Slovenske
njice.
9.	Celoletna naročnina na Novi tednik - darilo No*
tednika.
10.	Čestitka v sporedu Radia Celje - darilo Radia Celi
11.	20 tolažilnih nagrad - Stoletna pratika - darilo No^
tednika Celje.
Žrebanje bomo opraviU v petek, 20. septembra ob 10. I*
prostorih Novega tednika, Celje, v prisotnosti korfli®
Izide žrebanja bomo objavili v prihodnji številki NT.
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
O revmatizmu, artrozi in osteoporozi
(Nadaljevanje iz 35. številke)
Ko se je proces na sklepih začel, mora-
mo pač uspeti v tem, da ga prekinemo ali
vs^ zavremo. Čeprav sedaj znane snovi
stanje izboljšcgo, še ni dokončnega odgo-
vora na vsa vprašanja. Ko revmatična
vročica izzove vnetje srčnih zaklopk, mi-
šice in notranje plasti srca, je vprašanje
ali zadostuje le penicilin. Tudi pri artrozi,
kot degenerativnemu procesu v sklepih,
igr^o genetski in zunahji dejavniki svojo
vlogo. Ne moremo zanikati številne trav-
me na kolenu tekom desetletij, ki tudi
dovedejo do artroze. Ne le poškodbe, ki
so dokaj pogoste, občasne ali stalne, tudi
genetski, hormonalni dejavniki igrajo
svojo vlogo. Artroz je več vrst, tako artro-
patije pri ženah v menopavzi in druge.
Nekateri upoštevajo dednost in jo dajejo
na mesto med poklicem in starostjo.
Tudi prirojene napake, kot izpah kol-
kov pospešujejo artrozo, nadalje pred-
hodna vnetja, sama manjvrednost skle-
pov itd. Pri vsem tem se pojavijo čisto
novi, človeški, socialni problemi, ki so
bolj komplicirani, kot zdravljenje samo.
Veliko starejših artrotikov je samih, so
ovdoveli, živijo sami. Njihova zmožnost
gibanja je lahko skrajno omejena. Zaradi
bolečin obsede, obleže. Tu ne pomagajo
samo zdravila, gre za nego, za dobroso-
sedsko pomoč, patronažno službo. Zato
ravno v teh primerih velja dobra poveza-
nost med večimi službami: zdravnik, fizi-
oterapevt, delovni terapevt, socialni dela-
vec, negovalke. Artroze nastajajo 10 do
20 let kasneje pri moških, kot ženskah,
pa moramo tudi to upoštevati.
V kolikor je v starosti artroza omejena
na en veliki sklep, kot koleno, kolk, pa
pride v poštev tudi sodobna kirurška te-
rapija, takozvana artroplastika. Vpraša-
mo se, ali ob vseh teh spremembah bole-
čina koristi, ali škoduje? Ali ima sklepna
bolečina zaščitno delovanje? Vsekakor
ima, saj opozori bolnika, da sklep urav-
nava v čim bolj fiziološko držo. Važna je
tudi čim natančnejša diagnoza, saj je na-
predek prinesel številne definicije različ-
nih podskupin obolenja. Pred desetletji
smo poznali le nekaj oblik artritisov. Po-
kazalo se je, da je mladostni poliartritis
samo v 8% slučajev privedel do bolezen-
ske slike kroničnega poliartritisa v odra-
sli dobi, v 12 do 14% pa do spondilitisa, tj.
hrbtenične oblike revmatoidnega vnetja
vretenčnih sklepov.
Piše prof. dr. sc. dr. Janez Kraševec
To obolenje se loči od kroničnega rev-
matičnega vnetja drugih sklepov tako po
zdravljenju, kot prognozi. Poznamo tudi
psoriatični artritis (luskavični), ki je ne-
k£o čisto drugega. Nadalje tudi atritise, ki
spremljajo določena črevesna obolenja,
kot Crohnovo bolezen, pa kot komplika-
cija rdečk, itd. Ena od važnejših podsku-
pin je tudi starostni kronični poliartritis,
ki ga večkrat lahko zamenjamo z raznimi
mišičnimi bolečinami. Obe obolenji ima-
jo včasih v začetku kaj sorodno sliko z
bolečinami v hrbtišču, povišano sedi-
mentacijo, omejeno gibljivost ramenske-
ga obroča, vratu, zatilja itd. Enako velja
za nekatere poinfekcijske komplikacije,
kot navajajo Ross-River mrzlico v Av-
straliji.
Pri čedalje daljši življergski dobi nasto-
pijo težave vsled revmatoidnega artritisa
tudi šele pri 70 letih. Zato je včasih vsled
drugih vzporednih sklepnih sprememb
težko postaviti mejo med različnimi obli-
kami in boleznimi. Pri starejših ljudeh
lahko nek kronični poliartritis (vnetje ve-
čih sklepov naenkrat) začne kar akutno.
slično revmatičnemu. Vendar je zdravlje-
nje takega vnetja veliko bolj hvaležno,
kot pri zahrbtno potekajočem mladostni-
kov. Bolnik se tudi vpraša, kako vlogo
ima prehrana pri tem? Ali ima kakšno
vrednost dieta? Eno drži, artritični in ar-
trotični bolniki so večinoma pretežki,
manj aktivni, kar ojača bolečino. Preko-
merno debeli naginj^o h telesni lenobi.
dvoma, da marsikatera redukcijska
dieta deluje pozitivno na telesno težo.
Prehrana je dvakrat važna; redukcija
teže, ki je ciljana in drugič, neposredno
sodelovanje bolnika. Daje občutek, da
smo tudi sami nekaj naredili za zdravlje-
nje. Velik del prebivalstva boluje zaradi
artritisa, je invalidiziran. Revmatizem je
v svetovnem merilu ne le medicinski,
temveč tudi družbeni problem. Zato tudi
preje omenjeno sodelovanje različnih
strokovnjakov. Važno je tudi, da je bol-
nik dobro informiran o svoji bolezni,
imeti mora adekvatna zdravila za lajšanje
bolečin, mnogi pa še za živce in regulira-
nje živčnega stanja. Tudi razgovor o pro-
blemih je važen, posebno z zdravnikom.
Pogosto tudi pride do izboljšanja, tako
im. remisije samo po sebi, drugič po pre-
paratih zlata, citotoksičnih snovi. Seve-
da, da so na prvem mestu nesteroidni
antirevmatiki, ki delujejo tudi proti bole-
čini. To velja še posebej za ohranjanje
gibljivosti sklepov.
Eno uspešnih zdravil je od 1952 Buta-
zolidin, ki je bil takrat pravo olajšanje
dnevov in noči. Seveda, daje po zdravni-
kovem nasvetu važno tudi bolnišnično
zdravljenje ob akutni fazi, ob diagnostiki,
začetni terapiji ter uv^anja bolnika v do-
ločen režim življenja, držanja kondicije,
gibljivosti in preprečevanja invalidnosti
oz. aktivnega sodelovanja z vsakodnevni-
mi vajami ob vsej predpisani terapiji.
|l10RTIKULn|RNp0T|CElC
Načrtovanje vrta
(Nadaljevanje iz 35. številke)
Lastniki stanovanjskih hiš v svojih vrtovih vse prepogo-
sto neustrezno tlakujejo prostore, ki so namenjeni za
uvoze v garaže, za parkiranje avtomobilov, za igro otrok, za
postavljanje sedežnih garnitur na prostem in ne nazadnje
tudi za poti. Dog^a se, da lastnik napravi večje asfaltno ali
betonsko dvorišče v svojem »vrtu« in to na tistem mestu,
ki bi ga bilo najbolj primerno uporabljati za bivalni pro-
stor, nato pa pokliče še vrtnega arhitekta, n^ mu vrt uredi.
Od potencialnega vrtnega prostora pa je dejansko ostalo le v
še nekaj manjših gredic ob robu parcele, na teh pa se
pravega vrta pri najboljši volji ne da več urediti. Urediti
vrt nikakor ne pomeni le zasaditi nekaj dreves ali grmov,
pa še kako trajnico in čebulnico vmes, pač pa oblikovati
celoten vrtni prostor in mu dati tudi določene funkcije. Če
pa so v vrtnem prostoru že zgrajene betonske ali asfaltne
poti, dvorišča in drugi tlakovani prostori, potem pač vrtni
arhitekt vrta marsikdaj ne more več oblikovati tako, da bi
vsaj deloma lahko služil svojemu bistvenemu namenu.
Zelo pogosta napaka, ki jo izvajalci gradbenih del na
gradbišču napravijo je, da uničijo ali poškodujejo plast
žive zemlje. Pogosto se niti ne potrudijo, da se ne bi pri
izkopu gradbene jame mešala plast žive in mrtve zemlje.
Kjer pa je potreba po ohranitvi žive zemlje že prodrla v
zavest graditeljev, bo prihranjeno veliko nepotrebnega
dela in truda s premikanjem zemlje, če je že pred začet-
kom gradnje znano, kje v vrtnem prostoru bomo rabili
zemljo. Torej je pravočasen načrt za ureditev vrta tudi
finančno utemeljen.
Ponekod na gradbenih parcelah rase eno ali več dreves.
Velika škoda bi bila, če bi jih odstranili. Posvet s prihod-
njim urejevalcem vrta, preden začno zidati, je torej tudi s
tega vidika umesten saj se lahko zgodi, da bi ohranili
kakšno drevo.
Pravočasno načrtovanje vrta je torej več kot potrebno,
saj bomo tako tudi odstranili nevarnost, da bi uničili mar-
sikdaj dragoceno odraslo drevo v vrtu. Prihranili si bomo
nepotrebno delo s prevozom zemlje. Lahko bomo pravo-
časno izbirali, naročili ali rezervirali sadike in drugo. Vrt
bo tako urejen najhitreje tudi ne bomo po nepotrebnem
ponavljali starih napak. Ce ne zmoremo urediti celotnega
vrta hkrati, ga bomo lahko urejali po fazah brez nevarno-
sti, da ne bi dosegh zaželenga končnega uspeha.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
ZA OZIMNICO
Zelenjava v kisu
10 rdečih paprik, 10 zelenih
paprik, 10 rdečih paradižni-
kov, 10 zelenih paradižnikov, 6
čebul, 3 dl kisa za vlaganje,
2 dl olja, 2 žlici sladkorja, sol
po okusu. Očiščeno zelenjavo
zrežemo na kocke (dva do tri
centimetre) in skupaj kuhamo
s tekočino 5 do 10 minut in
vroče polnimo v pripravljene
kozarce ter zapremo.
3 kg paprik (pol zelenih, pol
rdečih), 6 čebul, 3 stroke česna
] zrežemo na tanke rezance
strojno ali ročno. 1/2 1 vinskega
kisa, 1/2 1 vode, sol, sladkor po
okusu, 2 lovoija prevremo, do-
damo narezano papriko in če-
bulo ter kuhamo do 5 minut,
da zastekleni. Nato na cedilu
nekaj tekočine odlijemo, pri-
mešamo do 1/2 1 gorčice, 1/4 1
olja in po okusu zmleti poper.
Polnimo v manjše kozarce, na
vrh lahko prilijemo malo olja
in poljubno pokrijemo.
2,5 kg stročjega fižola - mla-
dega - narežemo na 1 cm in
skuhamo v slani vodi do triče-
trt. 2 kg rdečih in zelenih pa-
prik, 2 kg paradižnika, 2 kg če-
bule zrežemo na rezance, 1 1 ki-
sa - vinskega - 2 1 vode, sol,
sladkor po okusu, lovor, celi
poper. To skuhamo s fižolom 5
do 10 minut in vroče polnimo v
kozarce.
idravii:ne rastline
Lučnilf
Rod je razširjen v Evropi, Aziji in severni Afriki ter
šteje 250 vrst. Lučniki spadajo med naše najlepše
rastline, posebno v Sredozemlju naletimo na zanimive
vrste, ki rastejo na suhih, sončnih rastiščih. Pri nas sta
dva predstavnika in sicer drobnocvetni lučnik (Verbas-
cum thapsus L.), ki ima dolgo socvetje ter približno dva
metra visoko steblo ter velecvetni lučnik (V. thapsi-
forme Sch.), ki je nekoliko manjši, ima tudi rumene
cvetove, ki ima izredno velike cvetove (do 5 cm pre-
mera).
Obe vrsti imata velike, na obeh straneh z dlačicami
gosto porastle liste. Gost puh, ki porašča liste, dobro ščiti
rastlino pred močno sončno pripeko in prehudim izhlape-
vanjem vode. V socvetju imajo gosto nagneteni cvetovi po
tri belo dlakave prašnike in po dva gola prašnika. V Slove-
niji raste 13 vrst lučnika. Skoraj vsi so dvoletnice, ki
razvijejo v prvem letu samo listno rožico, v drugem letu
cvetijo, po dozoritvi plodov pa odmrejo.
Pri lučniku nabiramo samo cvetove in to poleti, ko je
rastlina v polnem cvetenju. Pri tem moramo paziti na to,
da cvetovi niso vlažni in jih nabiramo sproti vsak opoldne,
ker že drugi dan cvetovi odpadejo.
Lučnikovi cvetovi vsebujejo nevtralne in kisle saponine,
sapogenin, približno 10% invertnega sladkorja, barvila,
nekaj eteričnega olja, sluzi, gume, grenčine in rudninske
soh.
Vse te snovi, zlasti pa saponini so nositelji zdravilnosti
lučnikovih cvetov. Saponini so heterozidi, ki se v vodi
koloidno topijo, njihova raztopina pa se peni, če jo stre-
samo. Ker slabijo površinsko napetost, so močni emulga-
torji. Če pridejo v kri, povzročijo hemolizo, to je razkroj
rdečih krvničk. Ker imajo veliko molekulo, ne prodro
skozi črevesno steno in zato večinoma niso strupeni. Ker
zmanjšujejo površinsko napetost sluzi v zadnjih predelih
goltanca, se ta utekočini in bolnik jo lažje izkašlja. Izka-
šljana sluz ni več zapreka za sluz, ki še nastaja. Saponini
pospešujejo tudi gibanje migetalk sluzničnega epitela, kar
tudi pospešuje izkašljevanje.
Posušeno lučnikovo cvetje uporabljamo kot čaj in vza-
memo eno veliko žlico na pol litra vrele vode. Ponekod
uporabljajo tudi liste, a je potrebno čaj pred uporabo
precediti zaradi dlačic, ki dražijo grlo. Čaj je odlično sred-
stvo za izkašljevanje. Dodamo lahko še ž^jbelj, bezeg, hpo
in dobimo odlično čajno mešanico za prehladne dni.
Ljudsko zdravilstvo pa uporablja poparek lučnikovih
cvetov tudi za zdravljenje ran, ki se težko celijo. Sveže
lučnikove cvetove namakajo tudi v olivnem olju in s tem
oljem zdravijo slab vid in uživ^o proti nočnemu močenju
postelje. Čez dan priporočajo jemanje 20 do 30 kapljic na
dan. Tisti, ki jih muči astma, si lahko pripravijo čajno
mešanico iz enakih delov lučnikovih cvetov, bezgovega
cvetja, korenin belega sleza in lapuhovih listov. Eno žlico
mešanice poparimo s pol litra vrele vode, pustimo, da se
nekoliko ohladi in pijemo večkrat na dan po skodelico ali
dve. Olajša se izkašljevanje gostega sluza in dihanje se
tako izboljša.
BORIS JAGODIČ
Sladico zelje z domačo klobaso
Potrebujemo: en kilogram svežega zelja, pol kilograma
krompirja, žlico ocvirkov z mastjo, poper, kumino, en strok
česna, eno žlico moke, sol in pol pečenice na osebo.
Zeljne liste operemo in jih narežemo na primerne krpice.
Olupljen krompir zrežemo na kocke, dodamo kumino, sesekljan
česen, sol in prilijemo pol litra vode in skuhamo do mehkega.
Med tem segrejemo maščobo, dodamo moko in svetlo prepra-
žimo, zalijemo z žlico vode in dodamo zelju. Posebej spečemo
pečenice in jih zložimo na kuhano zelje. Zraven ponudimo
krompir v kosih.
Lestvic! Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SERENADA - KRUNOSLAV SLABINAC
2.	SHOUT - TEARS FOR FEARS
3.	EVERY TIME YOU GO AWAY - PAUL VOUNG
4.	MODRE OČI - F PLUS
5.	PARADNI TANGO - AGROPOP
6.	PJESNO MOJA - JASNA ZLOKIČ
7.	A VIEV TO A KILL - DURAN DURAN
8.	SAMO NETI-JOKER
9.	I LOVE YOU - ČUDEŽNA POUA
10. SUSSUDIO-PHILCOLLINS
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	ZIMSKA NARAVA - VESELI HMELJARJI
2.	KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE -
ŠKOBERNE
3.	MAMA, PRIHAJAM DOMOV - SLAK
4.	SAVINJSKI GAJ - VESELI DRENOVCI
5.	TRIGLAVSKA ROŽA - MIHELIČ
6.	ČEZ PLOT - ŠIK
7.	SMEJOČI MEH - KLAVŽAR
8.	ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO
9.	SONCE SIJE ZA VSE LJUDI - DOVŽAN
10. SNEŽNI VALČEK - BOHORČ
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij___
izvajalec_
ime in priimek__:_
naslov_
Nagrajenca: Andrej Konda, Iršičeva 6, Celje
Mateja Mačkovšek, Pivovarniška 2, Laško
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RADIO CEUE^
ČETRTEK, 19. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z va
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Espera
10.00 Sejemski dnevnik, 10.25 Zaključek sporeda, 1
Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 1
Kronika, 17.00 Sejemski dnevnik, 18.00 Zaključek sporf
PETEK, 20. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vme
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 1
Sejemski dnevnik, 10.25 Zaključek sporeda, 15.00 Poro
15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Sejen
dnevnik, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Š;
ob koncu tedna, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 21. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z v;
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuha
kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 1
Sejemski dnevnik, 10.25 Zaključek sporeda, 15.00 Poroi
15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 SejeD
dnevnik, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih meli
17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 22. 9.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 1
Sejemski dnevnik, 11.00 Žeplometer (ponovitev), 1
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna od(
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 1
Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 23. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno da
dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, '
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, i
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove pl'
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Sp«
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 24. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vrne
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek spo'
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in poz<i:
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva ^
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek
reda.
SREDA, 25. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami,^
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar pn^
tev, 10.00 Zaključak sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obv«^
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skup"
17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktu«
18.00 Zaključek sporeda.
^ september 1985
novi tednik - stran 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 1985
19. SEPTEIVIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
STRAN - NOVI TEDNIK
19. SEPTEMBER 198S
Luka Vidmar in Borut Grogl pričakata s pripravami za vzlet. Odprtino, kjer bi lahko
imel obrtno delavnico, je treba nasititi z vročim propanom.
To tišino moraš čuti
Balon Je močnejši od čiovelia, a da te vodi on, ne smeš
dopustiti
»Kaj meniš, ali bi bilo mo-
goče zgraditi takšno pripra-
vo, da bi dim vzdignil bre-
me s tal?« je leta 1782 Jo-
seph Mongolfier vprašal
svojega brata Etienna. Veli-
ka misel! Brata sta se nav-
dušila zanjo in sklenila ta-
koj pričeti s poizkusi. Imela
sta dobro tovarno papirja,
kjer sta si naredila papir, ki
ni prepuščal zraka, in nare-
dila iz njega majhen balon-
(ček). Vsa vznemirjena sta
se lotila prvega poizkusa.
Zakurila sta v ponvici z
ogljem in držala balon nad
ognjem. Ko se je dim poka-
dil v odprtino, se je jela vre-
ča širiti. In zdajci jima je
ušla iz rok in zletela proti
stropu...
. Več kot 200 let po tem pr-
vem poizkusu z balonom,
sem tudi sam upal, da se
bom z napravo, ki deluje na
principu, da je vsaka količi-
na vročega zraka lažja od
enake količine hladnega zra-
ka in zato stremi navzgor,
dvignil nad Celjem. Ni vsak
rojen letalec, jaz pa sem vse-
kakor med to kategorijo, saj
nisem »absolviral« nobene
letalske ali balonarske šole, z
balonom naj bi me zato po-
peljala Borut Grogl in Luka
Vidmar, člana balonarske
sekcije Obalnega letalskega
centra Portorož. Tisti, ki ste
obiskali letošnji Obrtni se-
jem in ste nad sejmiščem vi-
deli redeče-belo-moder 1800
kubični balon, že veste za kaj
gre.
Z naglico bliska šino
balon v zrak
že Leonardo da Vinci je
razmišljal o balonu na vroči
zrak, vendar sta očeta te na-
prave Francoza brata Mont-
golfier, ki sta sicer mislila, da
je dim ah sopara tisto, kar
žene njune balone v zrak. Pr-
vi javen poizkus sta opravila
v domačem Annonayu: »Le
malo ljudi je verjelo, da se bo
nerodna vreča res vzdignila
od tal. Mislite si ta prizor!
Brata Montgolfierja tekata
okoli in dajeta povelja. Dva
moža mečeta slamo in predi-
vo na ogenj. Balon se je na-
penjal, a počasi. Nestrpni
gledalci zbijajo surove šale.
A tedaj se nekaj zgodi. Veh-
ka siva \Teča se napne in po-
stavi pokonci. Ziblje se in
maje. Osem krepkih mož jo
komaj drži. Vse naokoli je
zavladala smrtna tišina. Ne-
naden krik iz grl bratov
Montgolfierjev. To je zname-
nje! Osmorica pomagačev iz-
pusti vrvi in odskoči. Zate-
gel žvižg! Z naglico bliska
švigne balon v zrak! Mislite
si to presenečenje! Gledalci
so bili preveč osuph, da bi
mogli dati duška svojim ču-
stvom ...« (Življenje in svet.
Razvoj letalstva v sliki in be-
sedi, 1931).
Zrakoplov, ki je osupnil
ves svet, seje od takrat dalje
razvijal naglo, za tista leta ne
tako počasi kot letalo. Še v
istem, 1783. letu sta brata po
ukazu kralja Ludvika XVI.
eksperiment uspešno pono-
vila v Versaillesu. To pot je v
balonu visela kletka s prvimi
živimi bitji, ki so se kdaj z
balonom dvignila v zrak: ra-
co, petelinom in ovco, ki so
se dve milji od vzletnega me-
sta nepoškodovani spustih
na zemljo.
Pilatre de Rozier in Fran-
cois D'Arlande pa sta bila pr-
va človeka, ki sta poletela z
balonom, ki sta ga tudi izde-
lala brata Montgolfier. Tudi
ta, osem kilometrov ah 25
minut dolg polet seje 12. no-
vembra 1783 končal srečno.
Pomembno mesto v zrač-
nem prometu so imeli baloni
tudi v našem stoletju. Istega
leta, ko prva slpvenska te-
denska revija Življenje in
svet piše o razvoju letalstva,
je bil izdelan Zeppelin »L. Z.
127«, 236 metrov dolga zrač-
na ladja s 30 člani posadke,
oblazinjenim salonom za
potnike itn., transoceansko
prometno sredstvo, ki je
uspešno konkuriralo preko-
oceanskim ladjam. Istega le-
ta se je profesor Piccard z
balonom dvignil v stratosfe-
ro, 16 tisoč metrov visoko, in
srečo pristal v Alpah, na le-
deniku Gurgl Fernerju.
In danes? Samo v Ameriki
so v zadnjih dveh letih pro-
dali 15 tisoč balonov. Balon
je postal propagandno turi-
stična zadeva. Pri nas imamo
dva, s katerima lahko tudi
prosto letijo (propagandni
balon pa ima tudi Gorenje),
pa še ta dva imata isto koša-
ro, edino v Sloveniji in Jugo-
slaviji.
Pribodnje leto čez
Jadran
Po zaslugi Merxove DO
Relama in balonarske sekci-
je OLC Portorož so v času
letošnjega obrtnega sejma
organizirali prvo obsežnejšo
balonarsko akcijo pri nas, ki
je načrtovana tudi dolgoroč-
neje. Vse dosedanje priredi-
tve so bile eno do tro dnev-
ne, v času sejma pa naj bi
balon spuščali v zrak vsak
dan. Ni treba poudarjati, da
gre za reklamo, ker pa je v
košari, ki visi z zrakoplova
tudi človek, pa tudi za svoje-
vrstno atrakcijo, še posebej,
ker so sklenili z vožnjo na-
graditi tudi vsakega šest ti-
sočega obiskovalca sejma.
»Balonarsko sekcijo ima-
mo v Portorožu dve leti. Ba-
lon, ki smo ga izdelali sami.
skupno s pionirjema balo-
narstva pri nas, Slavkom
Šornom in Samom Čejanom
iz Ljubljane, ki sta s to dejav-
nostjo pričela pred osmimi
leti, (op. avt.: Slavko Šorn je
tudi prvi Jugoslovan, ki se je
z zmajem spustil s Triglava
in prvi na svetu tudi z Mont
Blanca) je narejen iz doma-
čega materiala. Tkanino je
izdelala Svila iz Maribora,
košaro kmet iz barja, gorilec
nek zasebnik, le jeklenke s
plinom so madžarske,« sta
izdelavo opisala Borut Grogl
in Luka Vidmar. Izdelava
balona je stala 110 starih mi-
lijonov, medtem ko je na za-
hodu cena med 18 in 30 tisoč
dolarji. S tem balonom, ki se
lahko dvigne do višine 4500
metrov, sta bila najviše okoli
100 metrov, najdlje pa sta se
vozila skoraj tri ure. Tujci,
med njimi^ameriški prvak in
pedantni Švicarji, so karak-
teristike balona zelo pohvali-
li, saj se pri lebdenju (balo-
narji pa tekmujejo še v pro-
stem letenju) posebno dobro
obnese.
»Veseli smo, da imamo v
Sloveniji sedaj dva balona,
kar je tudi pogoj za sestavo
državne reprezentance,« se
namuznetna portoroška ba-
lonarja, ki nameravata med
drugim prihodnje leto kot
prva Jugoslovana in sploh
prva, ki jima bo to uspelo,
peleteti jadransko morje. Va-
bljena sta tudi na srečanja v
Švico, Nemčijo in Španijo,
za kar pa verjetno ne bo
sredstev. Sicer pa, če ima
kdo pomisleke o dresu z dr-
žavnim grbom. Oba sta mo-
dre majice že oblekla. Luka
v hokejski in rugby, Borut
pa v karate in plavalni repre-
zentanci.
In kako je, leteti z
balonom?
»Enkratno, nekaj najlepše-
ga,« pove Borut.
»Enkratno, nekaj najnaj-
lepšega,« ponovi Luka. »Po-
sebno prosto letenje je ne-
kaj, kar lahko doživiš le tam
zgoraj. Ko se enkrat vzdig-
neš, ni več kontakta z ze-
mljo, vse utihne. To tišino
moraš čuti. Sam si, le tisti
,pšššš' te spremlja.
Za preveč mlade in drzne
ni balon, ta zahteva že formi-
rano osebnost. Priprava na
polet lahko traja tudi 4 do 5
ur. V zraku ni nihanja in pa-
nike. Balon je močnejši od
tebe, a nikoli se mu he smeš
prepustiti. Ti ga moraš voditi
in pri tem misliti za 20 do 30
sekund naprej, ne tako kot v
avtomobilu, kjer moraš re-
agirati hipoma. Oba balonar-
ja tudi pravita, da ju je, po-
tem ko sta v zraku, manj
strah kot na zemlji: »Kadar
pa sva v zraku oba, lahko
vsaj po lastnih izkušnjah za-
trdiva, da ni možnosti, da bi
se v kateri stvari strinjala.
Ko pa po daljšem poletu pri-
staneš na zemlji, si tri do štiri
ure izredno agresiven, tako
da se je takrat najbolje uma-
kniti v samoto.«
S takšnimi in podobnimi
modrostmi, pri tem pa sta
omenjala še karakter, ki ga
moraš imeti, paniko, ki te ne
sme zajeti, sta me obkladala
pred našim predvidenim
»poletom«, tako da sem si jel
še natančneje ogledovati po
mojem mnen^ju prekrhko ko
šarico, ki, mimogrede, ninu
niti najpreprostejšega op&
zorilnega napisa »Ne nagiba;
■se skozi...«, pa tisto napra!
vico, ki tik nad glavo siki
ogenj, spoštovanja vredni
pa je mrcina, ko jo napihneš
s^ bi vanjo brez težav spra
vil obrtno delavnico za izde
lavo balonov.
Neredko se na srečanjibt
Ameriki zbere tudi do 15«
balonov in vsaj enkrat vei
balonarjev. Večina zahoi
nih naprav ima v košarica!
že računalnike, ki beležij
porabo plina, hitrost vet«
itn. Naša balonarja pa si ik
lita zgolj azbestne varoval
ne plošče, ki bi ob polnjenj
balona preprečila vžig tb
nine.
Ko je nekdo omenil še dt
stvo, da ti tam v višavah tu(
kričanje prav nič ne pomaga
nisem več verjel niti staric
bukvicam, kjer je zapisatK
da je »balon ravno pravšn;
za vežbanje letalskih kani
datov, ki spravlja mlad
aspiratorje v vsakovrstni
kritične položaje, ki pa nisi
prav nič nevarni.« A na sreii
bil je petek, trinajstega) a
smo vzleteli. Luka se je sice
dvignil, a zaradi premočneg
vetra ob dobri asistenci šte
vilne ekipe na trdnih tle
kmalu tudi pristal: »Tu(
JAT zamuja,« se je opravii
in še dodal, naj potolažil
vse nagrajence, da bodo
365 dneh, toliko časa pa vel'
nagrada, že vse spravih t
gor. V Celju ali Portorož,
res je vseeno, le pogum«
moraš biti.
RADO PANTELI
V zahodnih državah pa tu-
di na Madžarskem lahko
opraviš izpit za vožnjo z ba-
lonom. Pri nas so težave še z
atesti, do kakšnega šolanja
pa je še zelo daleč. Vse sku-
paj bi morali uzakoniti, zbi-
rokratizirati, administrira-
ti... Celo naziv za balonar-
ja bi si verjetno morali iz-
misliti.
Prvi balon, napolnjen z
vodikom, je pred dobrimi
200 leti v zraku počil, padel
na tla in spravil vaščane ne-
ke francoske vasice v silen
strah. Mnogi so pobegnili,
misleč da je pošast z onega
sveta, najbolj pogumni pa
so se oboroženi spravili na-
denj. Nekdo je s puško %adel
pošast, ki je vidno vztrepe-
tala; tudi nekakšno pihanje
so čuli, kakor da bi njena
hudobna duša uhajala skozi
odprtino. Z zmagoslavnim
vriščem so navalili nanjo,
vihteč svoje kose in vile, ter
jo raztrgali na tisoče
koncev.
Vzdiguje se. Pri lebdenju z vrvjo je zelo pomembno, kak
šna je ekipa spodaj.
Uspeh na Veseli jeseni
Da Štajerci lepo pojemo je znano vsem, da pa imamo na
našem koncu še posebno dobre muzikante, pa so se lahko
prepričali številni Mariborčani in gledalci pred TV sprejem-
niki, ki so spremljah letošnji festival Vesele jeseni. Štajer-
skih sedem in Slovenskih Konjic so po vzoru dobrih starih
pevcev komediantov, dodobra ogreli dlani poslušalcev in
prejeh tudi prvo nagrado - Zlati klopotec. Festival, ki je v
znamenju narečnih popevk je bil letos predvsem v zname-
nju dobrih besedil, med katerimi je tretjo nagrado prejel
Manko Golar za Mesec in zlata jesen, ki jo je zelo dobro
odpela Celjanka Tatjana Dremelj (na sliki).
EDI MASNEC
Oiiadii piki
Dosežen je nov svetovni rekord v smuš-
kih poletih. Za njim zaostajamo le malo-
Bolj zaostajamo za svetom!
Letalci na smučeh letijo vedno dalje,
mi pa iz dneva v dan bolj padamo.
Včasih so skakali, sedaj letijo. Včasih
so garali, sedaj pa razmišljamo o delu.
Tudi v politiko bi morali vključit^
kalifornijske deževnike, da bi iz referB'
tov naredili kaj plodnega.
Konjeniškemu športu ni lahko. To
šport aristokratov, zato sedanji veljalO
zanj nimajo preveč posluha.
OBAi^