NO. 218
Ameriška Domovi ima

AM€R!CAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1953
LETO T.m _ VOL. T.m
župan mesta
ANTHONY J. CELEBREZZE je postal novi župan mesta Clevelanda.
Izid volitev z 1,054 volišč izmed 1,089 je bil danes zjutraj sledeč:
CELEBREZZE 136,475.
McDERMOTT, republikanec 91,228 glasov.
Councilmani, ki so slovenskega porekla in so zmagali v teh volitvah, pa so sledeči:	,
V	23. vardi John F. Kovačič.
V	28. vardi — Joseph W. Kovach.
V	32. vardi John A. Fakult, ki je dobil 4,119 glasov. — Njegov protikandidat Anton Vehovec je dobil 2,820 glasov.
Toliko je že gotovo, da je A. J. Celebrezze sijajno zmagal nad svojim republ. protikandidatom McDermottom. — Cele-breze je prvi clevelandski župan, ki ni bil rojen v Ameriki.
Z njegovo zmago je zagotovljena najmanj še dveletna kontrola mestne hiše, 'ker so tudi demokratski councilmani v večini.
Demokratska procesija se je
pričela leta 1941, ko je bil izvoljen za župana Frank Lausche, kateremu je sledil štirikrat zaporedoma Thom A. Burke. Od tedaj niso mbgli republikanci niti enkrat izzvojevati županskega urada, v katerem je zdaj $15,000 letne plače, toda bo zvišana na $25,000, ko bo Celebrezze prevzel županstvo.
O izidu teh volitev bomo še poročali, ko bomo imeli natan-
čnejšen pregled glasovanja.
* * *
IZID V EUCLIDU
V Euclidu so zmagali vsi kandidati, ki jih je podpiral župan [poroti, ki obstoja iz sedmih že-
Proces proti šestim rdečim voditeljem v Detroitu, Mkh.
Vsi obtoženimi komunisti so tako imen/ovani “second string” komunisti.
DETROIT. — Dne 2. novembra je bilo šest rdečih voditeljev v Detroitu obtoženih organiziranja partije, ki naj bi delovala kot prednja straža revolucije za nasilno strmoglavljenje a-I meriške vlade in za ustanovitev “diktature proletariata”.
Otvoritveni govor federalni
Vandalizem v Clevelandu Kitajski rdeči pojasnjevale! morajo biti še bolj rdeči
v obraz, ko slišijo take odgovore vojnih ujetni kov, ki se za nobeno ceno nočejo vrniti nazaj v kitajsko “ljudsko svobodo”.
CLEVELAND. — V dom zakoncev William A. Drexler na 1208 Cleveland Hts. Blvd. so v petek popoldne vlomili vandalski tatovi, ki so prebrskali vse sobe ter razdejali pohištvo v njih, nato pa še odnesli s seboj $61 v gotovini, škoda na razbitem pohištvu z naša $2000.
Celebrezze novi Kako bodo pojasnjevala to pojasnili?...
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Ujetniki prispodabljajo kitajske komuniste usluž nim in ubogljivim psom ruskih Sovjetov. — Odgovori ujetnikov izpričujejo, da je res največja modrost proniknila iz Kitajske.
Kenneth J. Sims.
Značilna zmaga v New Yorku
NEW YORK. — V New Yorku je bil izvoljen za župana na demetkratski glasovnici Robert F. Wagner, Jr. sin pokojjnega senatorja Wagner j a, ki je bil desna roka pokojnega predsednika F. D. Rooscevelta in zasno-valec slovitega in liberalnega Wagnerjevega delavskega zakona.
na in petih mož, je imel Fred W. 1 Kaiess, distriktni pravdnik Zdr. držav. Vseh šest komunističnih voditeljev je lobtožil zarote na j podlagi Smithovega zakona.
Obtoženci so sledeči: Saul F. Wellman, Nat Ganley, Philip I Schatz, Mrs. Helen Winter, Wm. Allan in Thomas DeWitt Jr. — Vsi omenjeni so tako imenovani ‘second strings” komunajzarji.
Podpredsednik Nixon in njegova žena sta dospela v Indokino
Popredsednik je rekel, da ob dobrem vodstvu in sodelovanju vseh treh držav v In-dokini, ne more biti dvomljiv izid vojne.
. SAIGON, Indokina. — Maurice Dejean, francoski gen. komisar za Indokino, je izjavil, da he bo v francoski politiki glede hadaljevanja vojne v Indokini, hikake spremembe. Dejean je govoril s časnikarji po kosilu, ki je bilo prirejeno na čast podpredsedniku Nixonu in njegovi
KOMUNISTI SLABŠI KO MORILCI!
Tako je povedal sodnik O’Brien izzivalnemu in nesramnemu rdečemu apostolu v Pittsburghu.
PITTSBURGH. — Označujoč zločin za hujši ko umor, je sod-inik Henry X. O’ Brien obsodil bivšega sotru dnika in pisca komunisti čnega organa “Daily Worker”, 68—letnega Jamesa
To so vam davkoplačevalci!
NEW YORK. — Državljani |za svojo vlado v Washingtonu prav za prav malo damo, kajti že iz davkov, ki jih morajo letno plačati samo štirje filmski zvezdniki, kakor na primer Bing Crosby, Bob Hope, Gary Cooper itd., dobi država toliko, da zadostuje za letno plačo Eisenhower-|ju, Nixonu in vsemu ameriškemu senatu. Z davki, ki jih plačujejo vsi filmski igralci in filmske družbe v Holliwoodu, so plačani vsi ameriški poslanci, go-vernerji in vsi člani kabineta.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak j nekega avtomobila, fo se je pe-
'	iljal na svojem kolesu po cesti.
Našim voj. ujetnikom branijo komunisti povratek domov
Trije ameriški vojni ujetniki, zagrizeni komunisti, strašijo tovariše pred povratkom domov.
PANMUNJOM, Koreja.
Rečeno je, da trije ameriški vojaki, ki so fanatični komunisti, delujejo za rdeče, da preprečijo ostalim devetnajstim ameriškim ujetnikom povratek v domovino oziroma na zavezniško stran Koreji.
Istočasno je visoka komanda naznanila, da ne bo nikogar od pojasnjevale! in vojnimi ujetniki, ki so rekordirane v reviji U. S. News and World Report dne 30. ioktobra:
Prispodabljanje z umorstvom
Komun, pojasnjevalec: Mi se popolnoma zavedamo, kako zelo si trpel tekom zadnjih dveh ali treh let. Zdaj pa si svoboden in domovina želi, da se vrneš zopet domov, kjer boš živel mimio: življenje. Saj ve, da te je poveljstvo čet Zdr. narodov varalo in slabo postopalo s teboj Ujetnik: Nihče me ni varal razen Mao Tse Tung (komuni-
22 ameriških vojnih ujetnikov, ki so izjavili, da ostanejo pri komunistih, smatrala do 24. decembra za dezerterja, ko se ima uradno končati 90-dnevna perioda “zasliševanja” Kakor znano, je eden teh ujetnikov že prešel nazaj na zavezniško stran, in sicer korporal Edward S. Dickenson,, ki je izjavil, da bi se večina ostalih tudi vrnila, če bi se mogla. Tudi njemu samemu je bil omogočen povratek samo zato, ker ni nikomer od ostalih povedal, kaj misli storiti.
PO LICIH KOMUNISTOV Panmunjomu bijejo moralne klofute onih kitajskih vojnih u jetnikov, ki se nočejo vrniti Rdečo Kitajsko. Te klofute so mnogo hujše in bolj skeleče kakor si svet predstavi j a in jih bo komunistom težko pojasniti kitajskemu ljudstvu doma, za železno zaveso. Nad 98 odstotkov kitajskih komunistov se absolutno noče vrniti v domovino, in mnogi si žele pridružiti se kitajskim nacionalističnim četam na Formozi. Prav tako lodklan-jajo repatriacijo tudi Severnokorejci.
ZnaČlinejše in močnejše kakor vsi komentarji so dejanske konverzacije med komunističnimi
Triindvajseta obletnica—
V	četrtek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Johna Zagorec v spomin 23. obletnice njegove smrti.
Na srnjake—
V	petek 6. nov. odide v Maine na lov na srnjake 16 čvrstih fantov. Skupino vodi znani gostilničar Tony Suhadolnik. Obilo sreče, fantje!
Popravek—
Umrli Rudolph Petrič, katerega pogreb bo v četrtek ob 8:15 iz želetovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Kal-
da si Kitajec. . . Vprašaj se ven dar, če si res Kitajec! ... Ne, nisi Kitajec, temveč ubogljiv sovjetski pes! .
Pojasnjevalec:	Bodi strpen,
(prosim! Mož tvoje staro,sti, bi
rekel, je oženjen in ima otroke, [varijo, je bil član podružnice št. Torej pomisli na svoje drage do- 5 Slov. moške zveze. ma-	V bolnišnici—
Ujetnik: Vso mojo družino ste Johanna Vidmar iz Penna. je pomorili, banditi! To mi je že v St. Luke’s bolnišnici, soba št. dolgo znano. Toda jaz sem še 4030. Ko se bo pozdravila, bo vedno živ, in ponovno vam po- stanovala pri svoji hčeri Mrs. vem, da sem se prostovoljno; Anni Hočevar na 18017 Landseer predal, ker sem hotel živeti v Ave. svobodi Svoboda je tista, ki jo pisarna se je lila_
hočem, te pa vi ne daste.	Kongresnica Frances P. Bol-
Pojasnjevalec: Vedi, da je po- ton Je preseiila sv,oj tukajšnji u-veljujoci general kitajske arma- rad iz 810 Hanna Bld v 205 prostovoljcev podpisal pre- Federal Bldg Public s e mir j e samo tebi in istalim ujetnikom na ljubo, ker si je želel.
vaše osvoboditve.	^'r' Jerry Mohar St., 6033 St.
Ujetnik: Spet lažeš! Premirje	86j6 f°ral podati v
ste podpisali, ker ste spoznali, I Euchd'GlenVl!le bolnišnico. Že-Čta ne boste nič opravili in ker Jimo mu na^eSa okrevanja so Rusi za htevali, da nehate in I Dodatek—
Dodatno nam sporočajo, da je bil pok. Jos. Leban član društva št. 26 SNPJ.
q .	„	stični glavar Kitajske). Ampak
omrtna nesreča staregaj poslej me ne boste več varali.
kolesarja
MANSFIELD. — Alva Barker, star 83 let, je bil ubit od
prav tako za nas samel
Ženi. Ob tej priliki je Dejean Dolsena, na dvajset let zapora
'dejal: “Odločeni smo, nadaljevati vojno, dokler ne bo odstranjena komunistična nevarnost. prav tako trdno smo odločeni, da nikoli ne predamo (komunistom) te dežele.”
, Nixon je ponovno poudarjal Potrebo obdržanja Indokine ter dejal, da so Amerikanci prepričani, da ob dobrem vodstvu ter Sodelovanju vseh treh indoki-tajskih držav, ne more biti ni-jttakega dvoma o končnem izidu te vojne.
Nixon je nato prepotoval v i eepu osem. milj kotanj astega bzemlja ter si ogledal vojaške Vaje domačih čet.
Elizabeta otvorila parlament
LONDON. — V torek je kraljica Elizabeta otvorila jesensko Usedanje angleškega parlamen-
k
IVAN PRIČENJA MISLITI KOT KAPITALIST
in na $10,000 globe na podlagi IVAN je danes nekam
Bodi previden in pazljiv, pa ‘e boi izzognil marsikateri neteči!	kfPf
Vremenski
prerok
pravi:
Danes podnevi in ponoči jas-
**0 in bolj hladno.
državnega zakona proti hujska- šan. špartanska eksistenca, nju in pozivanju k uporu.	kateri so mu doslej zatrjevali,
Izzivalno kričeč in udarjajoč da je naravno stanje človeka, ka-s pestjo po ograji pred sodni- že znake počasnega razkroja. — kovo mizo, je obsojenec dejal: Njegovi rdeči gospodarji mu “Jaz govorim z veliko jezo. — namreč obetajio dati mnogo stva-Stojim ob vsem, kar sem rekel ri, ki so jih smatrali dekadent-in delal ter ne izražam za to ni- ni ali gnili Amerikanci za nekaj komer svojega obžalovanja. Tu- samo po sebi umevnega, di ne bom apeliral na sodišče za Kakor smo v našem listu že po-milost, zakaj v letih, ki so pred ročali, je namreč sovjetski minami, bomo; mi opravičeni.” nister trgovine Mikojan v svo-Sodnik O’Brien pa je rekel j jem govoru, ki ga je v celoti ob-Dolsenu:	javili moskovska PRAVDA, ob-
“Vaš prestopek je hujši ko u- ljubil Ivanu več surovega mas-morstvo, zakaj vi ste hoteli z na- la, električne čistilce prahu, hla-siljem zanetiti revolucijo v tej dilnike ali refrigeratorje, ’mo-deželi. V kolikor prihajajo v derne kuhinjske potrebščine in poštev kriminalni nameni in pripomočke, radijske aparate in smotri, ni vaš zločin nič manjši televizij e, biciklje in avtiomobi-ko zločin Juliusa in Ethel Ro- le i. dr. (šampanjec je Ivanu senberg (justificiranih atom- že danes na razpolago, je rekel skih vohunov). Vaš smoter je Mikojan, seveda s pridržkom, bil — kakor smoter zakoncev da ima Ivan dovolj rubljev Rosenberg — da postane naš na- zanj).
rod brez moči proti sovjetski a- Ivain) ki je danes komaj Sp0_ gresiji. Toda, ko bodo vaši to- soben, da se ohranja pri življe-variši v Ameriki videli, kaj jih nju ve, da verjetno ne bo nikoli
zme- vprašuje Ivan, “zakaj nam jih o niso že prej dali?”
Nato pa bere v PRAVDI naprej ugotovitve ministra Miko-jana:
“Priznati moramo.', da ima kapitalistična trgovina gotove kakovosti, ki jih moramo mi tukaj proučevati. V očigled kompeti-cije in težkoč, da se pridobi odjemalce, so (kapitalisti namreč) razvili zelo dobre metode v organiziranju trgovine.”
Ivan postoji in se popraska po glavi. Vse to se glasi neverjetno. Ubogi minister Mikojan bo moral vsekakor plačati te heretične sentimente s svojim življenjem pred puškami strelcev,
končate že davno izgubljeno igro. Sram me je, govoriti z u bogljivim psom sovjetskega psa Mao Tse Tunga!
• * *
Le kako bodo kitajski rdeči pojasnjevalci” domačemu ljudstvu “pojasnili” te vrste govorjenje?!
PANMUNJOM, Koreja.
Dne 3. novembra so zadali maskirani korejski vojni ujetniki komunističnim poj asn j evalcem že četrti propagandni poraz, ker so odklonili komunizem v razmerju 25 proti 1.
Od 483 Severnokorejcev, ki so jih omenjenega dne komun, pojasnjevalci intervjuvali, jih jel DUNAJ. — Neki čitatelj bu-
samo 19 izjavilo, da so priprav- dimpeštanskega časopisa Esti
Ijeni iti domov.	Budapest je protestiral v svojem
Severnokorejci so tiho in mir- pismu uredniku zaradi klobas, no prikorakali na prostor poj as- ki so poine zračnih mehurjev, tnjevanja, in sicer zakrinkanih brivnih hritvic, ki ne režejo ozi-obrazov, s čemer so pokazali po-|roma ne brijejo, radi cigaret, ki
Novi grobovi
Andrew Vidmar
V torek je na volišču v šoli sv. Vida nenadoma umrl Andrew Vidmar, star 63 let in stanujoč na 1256 E. 61 St. Pogreb bo oskrbel Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Vesti od tam, kjer je vse najboljše
Pojasnjevalec: Mi te ne varamo. Poglej skozi vrata. Tamle je cela vrsta avtomobilov z rdečimi zastavami, ki čakajo tebe in ostalih, da te odpeljejo od tu.
Če se takoj odločiš, bomo že pred mrakom v Kaesongu.
Pojasnjevanje in odgovori
Ujetnnk: Ne maram nazaj v sužnost! Pobegnil sem iz vaše armade, ker vam nisem hotel služiti za hrano topov.
Pojasnjevalec: Tak bodi vendar pameten! Spomni se, kako,litičnim rdečim častnikom, ka-|imaj0 strgan papir, zaradi elek-dobro je Ljudska armada pošto- ko jih zaničujejo.	tri čnih svetilk, ki strese jo člo-
pala s teboj. Kakor slišim, si i- Toda čim so bili v notranjosti veka; ka(iar jik u^ge zaracii mel, ko si bil na otoku Cheju,'šotora, kjer se vrši to poj asn j e-1 čevljev, katerim gledajo žeblji samo po pol skledice riža za ko-J vanj e, so pričeli spet preklinjati skozi podplate ter zbadaj o one-silo.	j in sramotiti komuniste, kakor ga> ki je vanje obut__ _ Pisec za_
Ujetnik: Naj sem imel pol ali delajo to pri vseh pojasnjevan-1 ključje svoje pismo: “Vse to bi
P*1-	rad pomedel iz hiše, pa tudi te
To je bil zopet strahovit mo- ga ne mo,rem, ker so metle ralni udarec za komuniste, ker
četrt skledice riža za kosilo, to ni tvoja stvar. Rajši kot svoboden človek stradam, kakor kot suženj umrem! Torej prizanesi mi z nadaljnim besedičenjem, ker jaz se hočem vrniti nazaj v svoj tabor.
Pojasnjevalec: V več kot dve-
če ne bo celo obešen! Ampak^etnem vojnem ujetništvu si mo-.I!f^f:, !^?1!0ne,b0 ^?.llQ|ral trdo delati, pa še
vsaj dotlej, dokler ne bo dal ljudem vseh teh dobrih stvari, ki jih je obljubil.
Ro; trgovinah morajo biti tudi lepše izložbe. . . Mikojan hoče večjo izbiro oblek, večjo raznoličnost živil, večjo snago pri
čaka, bodo prenehali s svojo m-|iaRtovai koieSa, kaj šele avtomo- trainsportaciji^ kruha, ki pa
filtracijo in izdajo dežele, ki jim bila. Ampak saj ne gre za to! umogoče najboljše življenje na-1 Gre za princip stvari, ki ga pre-
svetu.”
Čast in priznanje sodniku O’-Brienu!
seneča! Doslej je namreč zmeraj mislil in moral misliti, da so stvari, ki služijo človekovi udob-nosti, nekaj zlega in grešnega, Arabci odbili napad čeprav jih je naskrivaj občudo-JERUZALEM. — Arabska le- Val in se jim divil. Na, zdaj pa gija je baje odbila napad izra- pride sama vlada in obeta vse to elske čete na vas Budrus, ki leži ruskemu ljudstvu!
20 milj daleč od Jeruzalema. I “če so vse te stvari dobre,” se
ne
sme biti več “vlažen, kisel, z ne-pečeno sredico in sežgano skorjo” . . .
Ivanu pade PRAVDA z rok. V glavi mu šumi, pred očmi se mu megli. I, kakopak, saj si na vso moč želi te gloriozne bodočnosti! In tako sanja, ne da bi se tega zavedal, prijetne sanje o — kapitalistični deželi. Srečni Ivan!
zmerom
praviš, da se hočeš vrniti v svoje taborišče? Glej, če stopiš skozi listale vrata, boš spet svoboden mož in pred seboj boš i-mel svetlo bodočnost.
Ujetnik: Prizanesi mi z na-idaljnimi lažmi! Jaz sem sit tega vašega praznega besedičenja! Hočem nazajj v svoje taborišče, odkoder si bom utrl pot na For-mozo, nakar se bomo videli na! kitajski celini. Ali me razumeš?
Pojasnjevalec:	Prosim, sedi!
Nikar se ne razburjaj, saj smo vendar vsi Kitajci! . . .
Ubogljivi sovjetski psi
Ujetnik: Ne bom se vsedel poleg vas, izdajalci! Saj mi ne moreš pogledati v oči. Praviš,
za Komuniste, ker ni^” se je 96 odstotkov vojnih ujetnikov izrazilo za demokracijo in proti komunizmu. Doslej so komunisti pregovorili samo 60 od 1842 Kitajcev in Severnokorejcev, kar pomeni 3 odstotke, ki so bili doslej intervjuvank — Ostali pa so se izrekli proti svojim bivšim rdečim oblastnikom ter zahtevali, da se jih pošlje v Južno Korejo ali pa na Formo-zo.
Za morilci ni sledu
MINERVA, O. Doslej niso našli še nobenega sledu za morilcem ali morilci, ki so ustrelili in ubili 74 let starega farmarja Orvie Haldemana. (O tem zločinu smo že poročali in povedali, da je imel šestkrat prestreljeno glavo. Ured.).
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
Pes — razumna žival
ALLIANCE, Neb. — Rodbina Kamerzell je odpotovala s svojim psom vred v South Dakoto, odkoder pa se je vrnila brez psa, ki se je bil tamkaj izgubil. Čez teden dni pa jo je živalica primahala v Alliance, kateri kraj je oddaljen od South Dakote 200 milj.
NAJNOVEJŠEVESTI
NEWARK, N. J. — Robert B. Meyner, 45 let stari odvetnik, je bil izvoljen za governerja države New Jersey, ki bo dobila zdaj prvega demokratskega governerja v desetih letih. — Slabo znamenje za republikance in Eisenhowerja. LONDON. — Moskovski radio je sporočil, da ima Sovjetija več vrst A in H-bomb.
Amerišk/i Domovii\ia

anginrorfTrai w^BrnrarTTg
mSTSSST.
6117 S*. Clair A vs.
liEndftxson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
nika vlade Nehruja, hotel je odleteti v Anglijo osebno posredovat, toda dosedaj ga ni hotelo še sprejeti nobeno letalo.
Ko gre torej za lastne koristi, so Angleži ze,lo odločni proti komunizmu.	M.
BESEDA IZ NARODA |
presenetili gledalce z res dobrd podanimi vlogami, če se nam bo to tudi posrečilo, o tem boste odločali sami v nedeljo, 22. novembra, v dvorani Slov. doma
Baragova stoletnica
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and ail other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 218
Wed., Nov. 4, 1953
Angleži proti komunizmu
Angležem bi delal veliko krivico, kdor bi trdil, da niso proti komunizmu, kadar gre— za njih lastni žep! To se je pokazalo zadnje čase v britanski koloniji Gujana. če angleška politika meče v žrelo svetovnega komunizma tuje dežele, potem se pač tolažijo, kot je rekel Churchill glede Jugoslavije generalu McLeanu: “No, saj midva ne bova tam živela.” Svečano sprejemajo največjega komunista v Londonu, celo kraljica večerja z njim, Attlee, vodja delavske stranke, se mudi kot gost pri nasilniku Titu in celo hvali, kako velika svoboda vlada v Titovini. Kadar pa gre za njih lastne koristi, takrat pa tudi Britanci ne poznajo šale v borbi proti komunizmu.
Angleška kolonija Gujana leži na severovzhodi obali južne Amerike med Venezuelo, Brazilijo in Holandsko Gu-jano. Po velikosti meri nekako toliko kot Koreja. Ta dežela je zelo bogata na sirovinah, od tam dobiva naša država največ boksita, iz katerega se izdeljuje v ameriških tovarnah aluminij. Zadnje čase so tam odkrili tudi bogata leži šča drugih, zlasti radioaktivnih rudnin, kar kaže, da morajo biti tam tudi ležišča urana; bogata je tudi na petrolejskih vrelcih, ter izvaža živila in dijamante.
Ta kolonija je velike važnosti za Združene države in za Velikp Britanijo tudi v strateškem oziru. Iz sosednje države Venezuele, ki je na svetu druga najbogatejša pokrajina na petrolejskih zakladih, dobiva naša država največ petroleja, ki je zelo važen za ameriško armado in obrambo. Že v drugi svetovni vojni so v vodah okrog Venezuele strašile nemške podmornice, ki so bile sposobne priti preko Atlantika in potapljati naše ladje. Po zaslugi Rooseveltove in Churchillove politike je Sovjetska Rusija podedovala vse te nemške podmornice in tudi vse strokovnjake, ki so jih gradili. V slučaju vojne s Sovjeti, bi te podmornice zelo, zelo ovirale prevoz petroleja iz Venezuele v Združene države ter tako hudo zmanjševale našo bojno udarnost. Če bi pa prišla sosednja angleška kolonija Gujana v komunistične roke, potem bi svetovni komunizem mogel po suhem zase-ti ta naš največji vir oljne energije in bi, imel v bližini kar svojo lastno podmorniško bazo. In ta angleška kolonija je bila že na tem, da prevzamejo v njej vso oblast komunisti ali levičarji.
Angleška Gujana ima svojo ustavo, seveda demokratično ustavo, s svojo lastno vlado in svojim parlamentom.
Potom svobodnih in demokratičnih volitev je dobila večino v parlamentu in vlado v svoje roke Ljudska progresivna stranka, katere glavna tajnica in duša je Amerikanka Mrs. ;MeseCa marca istega leta se je od-
Na praznik Vseh svetnikov 1. ije prišel v Cincinnati, je pri svo-novembra je poteklo 100 let, kar jem prijatelju Father Hammer-
je bil naš svetniški rojak Irenej Friderik Baraga posvečen v škofa. Ne bilo bi prav, da bi šli vsi katoliški Slovenci tu v Ameriki brez misli mimo tega važnega jubileja.
Na cerkvenem zboru za Severno Ameriko, ki se je vršil dne 9. maja 1852 v mestu Baltimoru, je bilo sklenjeno, naj bo v Gornjem Michiganu ustanovljen apostolski vikariat ali poznejša škofija. V teh krajih je naš Baraga plo-donosno deloval med Indijanci že nad dvajset let. Zato- niso bili prav nič v zadregi za osebo misijonskega škofa: predlagan je bil Paš Baraga. Saj je bil on tisti, kije neutrudno oral ledino v onih krajih in je bil tako zelo uspešen sejalec božje besede. On je bil tisti, ki je vabil za seboj goreče delavce v vinograd Gospodov. Iz surovih paga.nov je Baraga naredil delovne, trezne vedno bolj olikane in pobožne kristjane, ki so se naseljevali v lepih vasicah in izpreminjali pragozd v rodovitne njive. S sv. Pavlom je lahko rekel Baraga: “Te moje ljube Otavce in Očipvejee sem jaz rodil v Kristusu Jezusu. “Baraga je bil poseben mož: Bog ga je obsipal z mnogim trpljenjem, pa mu vsako molitev in pflošnjo. Saj je Baraga molil le za božjo čast in za blagor duš, nase pa nikoli ni mislil.
Prvo vest, da je določen za škofa v Gornjem Michiganu, je Baraga prejel dne 27. junija 1852. od mihvauškega H e n n i j a. Ta -jmu je “Z gotovostjo računajte s tem, da boste morali sprejeti to breme na svoje rame. “Vest se je|
ju naredil duhovne vaje. Vse dneve je preklečal v Marijini cerkvi pred tabernakljem.
Dne 1. novembra 1853. je Baraga prejel v cinci-nnatski stolnici sv. Petra škofovsko posvečenje, prav v tistem mestu, kamor je bil kot metliški kaplan poslal prošnjo za indijanske misijone. Posvetil ga je cincinatski nadškof Purcell, soposvečevalca pasta iz Detroita in škof iz Milwaukee. Baraga sam ni nikjer opisal slovesnosti svojega škofovskega posvečenja.
Prvo p-ontifikalno mašo je opravil škof Baraga v Marijini cerkvi pri Father Hammer ju, sv. birmi pa je prvič delil v Stone-lick, Ohio. Ko se je vrnil v Zgornji Michigan, je določil za svoj škofijski sedež mestece Sault Ste. Marie. Pri očetih jezuitih je dobil v župnišču malo sobico za stanovanje, ki je bila obenem škofijska -pisarna. Zanimivo pa je, da je to župnišče in tudi cerkev, prvo katedralo: škofu Baragu postavil nekaj let prej slovenski misijonar Franc Pirc, ki ga je Baraga dobil za seboj iz domovine. Baragova škofija je takrat ob ustanovitvi vikarijata štela 10,000 katoličanov in samo je tudi izpolnjeval dva duhovnika.
Značilen in zelo pomenljiv 3e Baragov škofovski grb. Razdeljen je v tri polja. Nad polji je škofovsko Baragovo geslo: “Le eno je potrebno!” Pod napisom sta škofovska znaka: klobuk in vrvica. Na levi strani je znak škofa Imena Jezusovega: IHS s križcem pisal: zg°rai in s tremi žeblji spodaj. Na desni strani je znak Marijinega Imena z zvezdo zgoraj in s prebodenim Srcem Marijinim kmalu razširila tudi med verni- iSP0daj. V tretjem, spodnjem de-ke. Na vsa obvestila pa-je Bara-!lu je križ.’ ?idro in srce: znaki ga napisal v sv-oj dnevnik: “Naj
na Holmes Ave.
Odbor.
Podružnica št. 3 SMZ
Cleveland, O. — Redna seja Podružnice št. 3 Slp-v. moške zveze bo v soboto, 7. novembra, cb 7:30 zvečer v navadnih prostorih Slov. -diomia na Holmes Ave. Članstvo je pirošenio', da se seje polnoštevilno -udeleži.
Na seji si bomo razdelili delo' za priprave naše prireditve 14. novembra v Slov. domu.
V nedeljo, 8. nov., popoldne pojdemo vsi v Slov. .nar. dom na Sit. Clair Ave., kjer bo Jože Gridina, glavni tajnik zveze, kazal slike iz Svete dežele in drugih krajev, ki jih je obiskal na svojem potovanju po J-utrcvem letošnjo spomlad. Prireditev bo pod pokroviteljstvom Slov. moške zveze.
Dragi sobrat j e, ne pozabite in pridite v soboto na sejo, v nedeljo pa na -prireditev.
Cbas. Benevtcil, predsednik.
Belokranjci vabijo
TRŽAŠKE VESTI Protestna zborovanja v mestu in na deželi se nadaljujejo
Ni je vasice na Tržaškem, kjer bi v teh dneh ne imeli svojega protestnega zborovanja, kjer bi ne razobesili slovenske zastave in zopet prilepili na zidove in hiše odstranjene slovenske napise. General Wintertan je prejel v feb kritičnih dneh brez števila protestnih not in resolucij.
Tudi tržaški srednješolci ne mirujejo. Po uspeli manifestaciji prejšnjega tedna so sedaj po vsem mestu in -deželi razširili lepake, v katerih protestirajo- proti -povratku Italije v naše kraje. Med drugim pravijjo1: — V teh zgodovinskih dneh ne sme slovenska dijaška mladina razočarati svojega ljudstva. Zato bomo odgovorili vsem, ki bi radi Cleveland, O. — Belokranjski razbili našo enotnost in paralizi-
iklub prireja v soboto, 7. novembra, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. v dvoranah št. 1 in št. 2. domačo zabavo. Ob osmih zvečer bo za goste že vse pripravljeno. Grabnarjeva godba bo grala vesele valčke in poskočne polke, spretne kuharice bov do pripravile -odličen prigrizek, fantje bodo pa poskrbeli, da ne bo manjkalo moče.
Klub vabi vse svoje člane in prijatelje ter vse ostale slovenske rojake, naj se te zabave v velikem številu udeleže.
Na veselo svidenje v soboto zvečer v SND na St. Clair Ave.!
Odbor.
“Razveseli nas petkrat na teden”
se zgodi božja volja! Ne meni, temveč v tvojemu imenu, o Bog, naj bo vsa čast in slava.” Potem je delal naprej v svojih misijonih in sestavljal indijanski slo-
treh božjih čednosti-vere, upanja in ljubezni. Koliko- globoke vsebine je dal Baraga svojemu škofovskemu znaku!
Ob tej važni Baragovi stoletnici obnovimo vsi svoje zanimanje
var, ki ga je delal dolga leta injza svetniškega našega rojaka.
ga je končal februarja leta 1853. ]k'os^av^mo mu Primeren spomenik: oltar. Molimo
Janet Rosenberg — Jagan, doma iz Chicaga. Kot dijakinja za bolniško strežnico se je v Chicagu seznanila z Cheddi-
pravil z rokopisom 1700 strani v ri01 jPoro^aJmo Detroit, da bi našel tiskarno, ki i^ezk’k _ zadevak-
v ta namen, se mu v važnih in Predvsem pa
stu ni mogel majti primerne tis-j1 a§ovem_	člani Baragove
karne. Takoj je odpotoval dalje j^626- članarina stane $1.00 na v Cincinnati, kjer se je zgovoril
s tiskarjem. Tri mesece je potem sam nadzoroval tiskanje slovarja in je odtise sam sproti popravljal.
Prijatelji so Baraga zadrževali v Cincinnatiju, češ da bo-vsak čas prišlo imenovanje iz Rima. Toda Baraga ni čakal uradne listine. Delo ga j-e klicalo nazaj med ljube Indijance. Po vrnitvi je šel misij on arit v rudnike. Še le 13. okt. 1853. mu je detrcitski škof sporočil, da je dospela iz Rima listina, s katero ga papež Pij IX. dne 29. junija imenuje za gornjemichiganskega apostolskega vikarja in škofa. Na praznik Vseh svetnikov naj prejme v Cincinnatiju
leto. članarino zbira Baragova Zveza, Box 608 Lemfont, Illinois. Vsak katoliški Slovenec v tej deželi naj bo član Baragove Zveze.
jem Jagan iz Britske Gujane, ki je tam študiral zobotehniko bi mu delo izvršila. Toda v me-jPostanimo v tem jubilejnem Bain se z njim poročila. V Glavnem mestu Gujane, v George-townu, sta poročena izvrševala zobozdravništvo, ter pričela kmalu nato delovati v delavskih organizacijah. Pomagala sta ustanoviti Ljudsko progresivno stranko, ki je bila edina stranka z lastnim programom in dobro organizacijo, ko je letos spomladi dobila dežela od Anglije novo demokratično ustavo in so se po njej vršile prve volitve. Po zaslugi zakoncev Jagan je Ljudska progresivna stranka dobila pri volitvah velik© večino. Amerikanka Mrs. Jagan je izdajala časopis “Grom” in imela po vsej deželi volilne govore. Pridobila je zaupanje Indijancev in črncev, ki tvorijo 80 odstotkov vsega prebivalstva. Jagan je postal ministrski predsednik vlade, njegova žena pa predsednica zbornice poslancev.
Nova vlada je pričela z radikalnimi ukrepi glede agrarne reforme, in bankarstva. Širile so se govorice, da namerava nastopiti s še bolj radikalnimi zakoni in ukrepi. Vsled tega so pričeli ljudje dvigati denar iz bank, ameriške in kanadske družbe, ki so ime-’e velike načrte za povečanja naprav pri rudokopih boksita, magnezija in drugih rudnin, so ustavile svoje delo, ker so se bale, da bo vlada vse. to podržavila. Težave so vse bolj naraščale, ko sta oba Jagana — ministerski predsednik in predsednica zbornice — organizirala štrajk delavcev na sladkornih plantažah, ki je trajal 25 dni in napravil vse; trgovini in izvozu sladkornega trsta veliko škodo.
Parlament v Georgetownu, v katerem ima Ljudska progresivna stranka večino, je izglasoval, da kolonija ne pošlje pozdravne de'egacije na Jamajko, da bi se poklonila kraljici Elizabeti na njenem potovanju po angleškem imperiju.
Člani progresivne stranke so ustvarjali velike zaloge gaso-iina in dinamita. Trgovci in industrijalci v Gujani so se pritoževali, da vladni uslužbenci nadzirajo njfh telefonske pogovore in odpirajo celo njih oošto.
Angleška vlada je prepričana, da se pod lepim imenom Ljudske progresivne stranke skriva komunizem. Nova ustava daje angleškemu gcvernerju veliko oblast v koloniji, ta ie nekaj časa sicer oviral radikalne reforme nove vlade, končno pa je angleška vlada kinila začasno novo ustavo, odstranila vse člane Ljudske progresivne stranke iz vlade, poslala v deželo vojaštvo in v pristanišče svoje bojne ladje, da
“Lilija” zasanja igralska sezone z igro “Revček J&ndrejček”
Cleveland, O. — Dvorana slovenskega doma na Holmes Ave. je vsak večer razsvetljena, Ping-piong turnir še ni končan in so se že zčaele priprave za igro Revček Andrej Ček. Kljub temu, da je do 22. 'novembra še nekaj tednov, j e na cd.ru treba delati vsak škofov-! večer neglede na to, če si tudi
takoj
zatro vsako revolucionarno gibanje. Jagan se je obr-
nil za pomoč do angleških levičarjev in indijskega predsed-
sko posvečenje. V tej listini pra-. nocoj prišel iz tovarne zbit, od vi papež o Baragi, da ga pripo- ^ deseturnega dela hfk navadno, ročaj o za to službo: globoka pc- ali si pa mogoče danes bolj “pobožnost, verska gorečnost in ve- ceni” prišel skoz. liki misijonski uspehi med Indi-j Oder mora biti urejen, kot se janci.	j spodobi za igro, kot je Revček
Baraga se je proti koncu okto- Andrejček, saj je nemara tudi bra 1853. napotil proti Cincinna- pisatelj nekajkrat delal pozni:' v j tiju. Med potjo se je ustavil v noč, preden je končal knjigo, kij Detroitu, kjer so ga vprašali, če mu že desetletja dela čast po i ima vse pripravljeno' za škofov- slovenskih in nemških odrih, če-
Lynden, WasK — Pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovini:!. Brez tega slovenskega lista bi abotno1 ne mogel biti. Petkrat na teden nas razveseli, ko nam prinaša košček slovenske domovine. Komaj ga čakamo. Vsi ga tako radi beremo, posebno ipa mati. Domovina tako lepo in vse pU pravici piše o vsem, kar se godi po svetu in kar se godi doma.
Iz Ameriške Domovine zvemo, kaj se dogaja v naši stari domovini, ko nam domači velikokrat ne upajo pisati. Tam ljudje ne tožijo preradi, vsakdo skuša svoje gorje mirnio' in tiho prenašati.
Kam je prišla naša preljuba Slovenija, kam je zašlo naše ljudstvo? Nekdaj sta bila cerkev in duhovščina v taki časti, danes pa ju zatirajo. Verno slovensko ljudstvo prestaja hudo preskušnjo, toda z Božjo pomočjo jo biol prestalo, v to verujemo..
V bližini so začeli na 850 akrov. veliki farmi graditi čistilnico petrol ej a, ki bo dobivala olje iz Alberte v Kanadi. Dela gredo naglo od rok. Začeli so na vzhodu, kdaj bodo pri nas, pa ne vemo.	Frank Škerjanc.
rail našo borbo, s še odločnejšo' in še bolj strnjeno akcijo proti (povratku Italije. Nočemo več Italije, tj o je naš bojni klic! Kdor se mu ne pridruži, kdor se mu protivi, je izdajalec. —
Kakšno stališče zavzema v tej borbi Vidah in njegovi komin-formistični pristaši, je Vidah sam bolj kot kdajkoli jasno izpovedal dopisniku italijanskega časopisa “Messaggero Veneto.” Na vprašanje kaj bodo storili Vida-lijevi klctminfarmisti, če bo Tito izpolnil sivjoje odločitve z vkorakanjem enot JLA v cono A, je Vidah odgovoril: “Če bodo titov-ci napadli naše ozemlje in prišli z namenom, da bi nas obesili, mi se nočemo pustiti iqbesiti, niti ni naš namen pobegniti. Zato se bomlo proti njim borili! Na vprašanje dopisnika “Tanjuga,” ali’
lepljenja zastavic. Pozneje je policija vse aretirane fante prijavila vojaškemu sodišču. Sodnik Elison, je na izjavo agentov policije, da do1 fantje lepili zastavice na poslopja ljudi, ki se strinjajo z vsebino tega manifesta-tivnega dejanja ugotovil, da proti njim ne more sodnijsko nasto*-piti, ker niso izvršili nikakega kaznivega dejanja. Proseški fantje s» bili izpuščeni, a mržnja do Italije se je s tem. še poostrila, kajti medtem, ko Italijani le-pij|o svoje manifeste in postavljajo napise in zastave tudi na slovenska poslopja, Slovencem ni dano, da bi pokazali svoje prepričanje med lastnimi ljudmi.
GORIŠKE VESTI Dve vojski na meji
Par dni po usodnem 8. oktobru je jugoslovanska vojska zavzela položaje na meji z Italijo. Tik za Gorico so se po pripovedovanju očividcev utaborile čete Makedoncev in Bošnjakov, ki so kazale veliko moralno pripravljenost za boj. Prihodu teh čet so sledile kolone topov in ,oklepnih čet. V zvezi s tem so se po Gorici začeli širiti vsemogoče vznemirljive govorice, o mrzličnem brušenju nožev, O' Makedoncih, ki so oboroženi s handžarji im samokresi in še cek> o dekletih, ki so plesala kolo oborožena od nog do glave z noži v ustih. Dne 15. oktobra je jugoslovanska vojska zavzela položaje tudi v Brdih in začele so ise širiti govorice, da bodo udarili z Vipclž naravnost proti Soči, da tako Gorico odrežejo 'Od Italije. Rimska vlada ni mogla ostati brezbrižna napram temu in zato je odredila 17., 18. in 19. oktobra premik
lasi zastopniki izven OSevelanda
se bo boril tudi proti italijanski svojih zbranih čet na položaje vojski, je Vidah odgovoril: “Ne! ob meji z Jugoslavijo, kar se je Kot sem rekel prej, bomo v tem j zgodilo v polnem redu in brez primeru vzpostavili še tesnejše, kakih nevšečnih pojavlov. Tako odnose z velikim političnim sin- si danes gledata dve vojski iz dikalnim in demokratičnim gi-, oči v oči in nihče ne ve, kako se banjem italijanskih delavcev.”, bo vse to končalo. Marsikateri Dopisnik “Giornale dTtalia” je‘italijanski družini v Gorici je to vprašal Vidalija, naj pcve vzro- šlo tako na živce, da je pobrala ke spora med kominformisti in.šila in kopita in zapustila naše indipendisti. Vidah je med dru- mesto. Drugi spet skušajo odpo-gim odgovoril: “Indipendentisti slati v notranjost države vsaj smatrajo STO za doikornčno reši- del svojega imetja, zato se na go-tev, mi pa jo smatramla za kom-,riški postaji grmadijo zaboji in Ipromis, ki je podrejen medna- kovčegi, ki čakajo na prevoz v rodnemu vprašanju obrambe mi- Italijo. Nespametni:) bi bilo miru.”	šiiti, da si kdo želi vojne. Ne
Ni čuda, če ima Vidah vedno manj pristašev okrpg sebe.
Pred sodišče, ker so lepili slovenske zastave
Dne 22. oktobra ponoči je pro-seška mladina prelepila svojto vas s številnimi slovenskimi zastavicami. Pri tem sta na skupino proseških fantov naletela dva policijska agenta, ki sta fante enostavno aretirala in jih odpeljala na policijsko povelj-stvio. Fantje so ’ bili nad takim ravnanjem agentov ogorčeni, vendar so agentoma sledili na policijo, prepričani, da jim noben zakon ne more preprečiti
sko posvečenje: obleko, prstan, mitro, križec, pastirsko palico in drugo. Odgovoril je: “če je to bistveno potrebno za škofovsko posvečenje, potem jaz ne bom nikdar škof. “Tako je bil Baraga ubog. V Detroitu so mu potem vse potrebno oskrbeli. Ko
ravno izgloda, kfct bi bila napisana samo za današnji čas. In če si Janez Hauptman še nikdar ni osvojil src gledalcev, si jih bo tokrat v vlogi Andrejeka prav gotovo. Z igro smo nalašč počakali nekaj tednov, da bi z otvoritvijo noVe igralske sezone,
Louis Balant,
1808 East 32nd St,, Lorain, Ohio
Jos. L. Bahorich,
5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa.
Mrs. Antonia Densa,
2730 W. Arthington Ave,, Chicago 12. 111.
Ludvik Jelenc,
1848 W. 23rd St.,
Chicago 8, 111.
John Jerich,
6519 W. 34th St.,
Berwyn, 111.
Frank Kokalj,	i
Box 322,
Universal, Pa.
Joseph Leksan,
196 W. 22nd St., N. W., Barberton, Ohio Ludvik Perusek,
Baraga Point,
Willard, Wis.
Joseph J. Peshel,
439 Camp St., E.,
Ely, Minn.
Mrs. F. R. Staut,
830 So. 5th St.. Milwaukee, Wis.
Mrs. Josephine Ulcar,
Box 574,
Gilbert, Minn.
Slovenci, ne Italijani, ,si tega ne želijo, pa četudi bi morali zato doprinesti’druge mogoče še hujše žrtve. “Samo da bi, vojne ne bilo,” to je glavna želja vseh V teh težkih dneh. Na splošno pa bo Slovenci mnogo mirnejši cd Italijanov, ker pravilneje presojajo sedanji položaj in verujejo v zdravo pamet (odgovornih politikov v svetu. Dal Bog, da bi se v tem upanju ne motili.
Panika med Furlani
Prebivalstvo Furlanije živi v velikem strahu pred vojni:: Koncentracija italijanskih čet, bi ga morala pomiriti, a je dosegla prav nasproten uspeh. Furlanskega ljudstva se je polastila prava panika. Vse mogoče vesti krožijo med ljudstvom, med drugim tudi, da so banke prenehale izplačevati denar, kar je popolnoma izmišljeno. Prebivalstva živi v taki vojni psihozi, da vidi vojaške loddelke tudi tam, kjef jih ni. Ko so Furlani zvedeli za angloameriški sklep o priključi' tvi cone A Italiji, jih je ta novica pustila čisto brezbrižne. Sko-ro, da so Tržačanom privoščili, da bledo tudi eni deležni iste revščine in se ne bodo nedeljo za nedeljo vlczili z avti v Furlanije-Ko pa so videli prihajati prva vojaške oddelke, so pozabili na Trst in prav nič jim ni mar, kd° ga bo imel, samo da jih pustij0 v miru.
Or. Josip Gruden;
Zgodovina slovenskega naroda
13. Boji v Hrvatski krajini.
Bitki pri Budačkih in pri Sisku
Hasan paša res ni dolgo miroval. Meseca oktobra 1. 1591. je napadel Slavonsko krajino. Drl je s 16,000 možmi iz Va-karskega Sandžaka proti Mo-slavini, dalje v Ivanič in prišel le eno nemško miljo od Zagre<-ba blizu Križa. Sedem milj na okoli je vse požgal, razdejal trge, vasi, cerkve, gradove in odpeljal s seboj ljudi, živino, žito in seno. Ko se je vračal, je gnal s seboj nad 1000 jetnikov. Graničarji pešci so pa prestregli vračajoče se Turke v soteski pri Čazmu, jih mnogo posekali in nekaj ujeli.
S tem se pa žaloigra v letu 1591. še ni končala. V začetku novembra se je vrgel Hasan z begom iz Like na trdnjavo Repič in jo že drugi dan dobil v oblast. Vendar je niso podrli sovražniki, marveč nesreča. Kristjanom se je v trdnjavi vnel smodnik in stolp je s posadko vred zletel v zrak. — Po pravici se je zdaj pl. Obračan bal za trdnjavo Bihač, kateri je bil poveljnik. Milo je prosil svoje kranjske rojake, naj mu pošljejo nekaj stotin vojakov na pomoč, da ne izgine tudi ta slavna trdnjava v plamenu. Kranjske deželne stanove je Obračanova prošnja Zadela v srce. Dne 11. novembra so že po vsej Kranjski Pokali topiči in goreli kresovi, ki so klicali k orožju konjike in pešce. Tri dni pozneje je bila kranjska deželna pehota že zbrana in je hotela pravkar odkorakati v Krajino, ko pride od Andreja Turjaškega vesela vest, da naj se razidejo domov, ker je Hasan zapustil okolico bihaško.
Po zimi 1. 1591-92. je zagrebški kapitelj utrjeval Sisek. Dotlej je bila trdnjava kaj slaba. Zunanja mestna o-graja je bila spletena iz šib in zamazana z blatom. Treba Pa je bilo napraviti zid in okope. Kanonika, ki sta ondi zapovedovala, sta želela imeti tudi stalne straže ob zidovju trdnjave in bregovih reke Kolpe. Zagrebčanom pa se je zdelo nujno potrebno, da se utrdi ne le Sisek, ampak tudi Zagreb, ki bi bil moral takoj Za Siskom okusiti turško silo.
Spomladi leta 152. je Hasan prav na tihem in zvijačno začel izvrševati svoje naklepe °b bregu Kolpe. Tam kjer se Petrinja izliva v Kolpo, je začel z veliko naglico graditi trdnjavo, ki naj bi po reki dobila ime Petrinja. Dne 18. aprila Je gledalo zidovje že poldrugi Seženj iz tal. Teden pozneje So notri postavili topove, nataknili po zidovju 20 turških 2astav in opoldne ukazali v Znamenje veselja tritisočkrat Ustreliti. Plaho so gledali kristjani z 4ruge£a brega šumno kraj en j e nove turške postojanke. V začetku julija je bi-iu petrinjska trdnjava dozidana.
Enako je dal utrditi Repič in Po hudem odporu zavzel Bihač, ki je bil ključ Hrvatske Kajine. Za Bihač so skrbeli Kranjci, ker jim je varoval ju-^Uo mejo dežele1. Tedaj je bil Poveljnik trdnjave Ivan Josip Pi- Lamberg, ki je> imel poleg domačih Hrvatov še 150 vo-
se bolj verolomno so delali Turki v Bihaču, kjer so posekali okoli 2000 prebivalcev.
Padec Bihača, ki je skozi de-setleja bil glavni branik Hrvatske krajine, je nemilo dirnil ves krščanski svet. V Avstriji in na Nemškem so izdajali letake, ki so predstavljali trdnjavo in popisovali njen padec.
Med tem je Hasan paša zapustil Bihač in po dolini Une krenil proti severu v Petrinjo. Pri bližnjem Brestu je ban Tomaž Erded zbiral večjo vojsko. Do-šlo je 2000 štajerskih domobrancev, katerim so poveljevali I-van Saurau, Jurij Andrej Gleis-pach, Karol Teuffenbach, Jonas Wilferstorf, Ahacij Hohenwart i drugi kapitani. Ban je imel s seboj svojo navadno “bansko četo” 500 mož in domobrance iz Slavonije. Vsega skupaj je moglo biti pri Brestu okoli 3000 krščanskih vojakov. Hasan paša je dal pri Petrinji napraviti most čez Kolpo in prišel banu nasproti s 7000 možmi. Ker je imel toliko premoč, mu je bilo lahko z enim delom vojske obiti krščanski tabor in s strani prijeti bana in Štajerce.
Pretila je skrajna nevarnost, da bode turška vojska kristjane obkolila. V tem usodem trenot-ku razvije ban kraljevi prapor, ki mu ga je poslal sam cesar, da ohrabri vojsko za napad. Toda bilo je zaman. Ko Erdedi vidi, da tudi kraljevi prapor ne pomaga in da je tolpa Turkov prevelika, zamenja konja in pobegne. čez vodo. Za njim beže huzarji in mnogi Štajerci. Kar jih je ostalo, so Turki posekali ali pa ujeli. Zaničljivo je rekel pozneje Hasan, da ne ve, “je li premagal vojake ali kramarje”. Sultan je poslal zmagalcu častni sabljo.
Neposredna posledica poraza pri Brestu je bila ta, da so Turki skoz tri dni neusmiljeno ropali po Turopolju. Potem je Hasan zopet mislil na svoj prvotni naklep, osvojitev Siska. Dne 23. julija začne oblegati trdnjavo, katero so branili zagrebški kanoniki Nikolaj Mikac, Blaž Gjurak in Matija Fintič. Turki so se hoteli polastiti Siska potom izdaje in so pridobili nekega vojvoda Marka, da pregovori posadko, naj se prostovoljno poda in prizna sultanovo oblast. Toda nakana ni uspela. Zato je Hasan paša začel s topovi grmeti na trdnjavo.
Dne 25. julija piše poveljnik Mikac generalu Štefanu Grass-weinu v Koprivnico nastopno: “Danes so Turki trikrat naskakovali zunanja vrata Stiska in okope. Nekaj hlapcev so postrelili in smo jih pokopali, nekaj pa so jih težko ranili ... Vse je Turek zlomil in pokončal. Zdaj strelja s Kacijanarico, z velikimi topovi banovimi in drugimi 16 topovi tja, kjer leži naš smodnik. Podrl je že pri stolpu 12 komolcev zidu na daljavo. Tudi kos novega zidu je že porušil. Na bregu Kollpe proti gradu je naredil 16 močnih okopov, da iz njih ves dan strelja na zidovje.
Tudi iz drugih okopov, napravljenih na poti pri stražnem ! stolpu, je naredil veliko škode

Domovina v pismih in listih
Ne smemo mimo tega, da skušamo dognati pravi obraz domovine. Poznati ga moramo, da bomo prav ravnali in prav govorili.
Zahvala in prošnja
Zanimivo je, da je vsaka zahvala iz domovine sfecro redno, tudi prošnja za novo pomoč: “Iz vsega srca se zahvalimo za poslani paket. Ne najdemo pravih besed, da bi Vam izrazili vsol hvaležnost, ker ste za nas toliko dobrega storili ... Pa Vas iskreno prosimo, če boste imeli še kaki:! priložnost, da bi se nas še kaj spomnili. Saj vemo, da je tudi za Vas to velika žrtev in tudi poštnina stane veliko. Pa ker smo v takih razmerah, prosimo, kljub temu, da je težko. Radi bi Vam poslali kake spominčke iz Slovenije, da bi se Vam. oddolžili.” — Jasno je, da ljudje prosijo, ker so v stiski, ker jih je ko*-munizem prignal do take revščine, med tem klel neprestano trobi, da dviga kulturni in življenjski standard ljudstva. Eno so besede, drugo so dejanja. Komunizem je vseskozi zlagan, lažnjiv in se drži navodila: Varaj, varaj! če ti doma ne bodo več verjeli, bedo verjeli zunaj države!
Otroške doklade
Veliko se je širokoustil komunizem s svojo socialnostjo, ko je
otroške doklade znižali od 18,000 din na 9,000 din. Samo z očetovo plačo pa pri toliko otrocih ni mogoče shajati.” Ali je bil ta korak premalo premišljen, ko so dodatek vpeljali ali pa je sedaj povznočena socialna krivica družinam s številnimi otroci. Znižana je bila doklada za otroke ta-ko-le: pri enem otroku ostane 3,000 din, pri dveh otrocih znaša 5,500 din, pri treh 7,500 din, pri štirih 9,000 din, pri petih 10,000' din. Seveda pa doklade silno padajo, če ima družina kak dohodek, za katerega plačuje dohodnino: hišo ali kmetijsko zemljo. Pri kmetijski zemlji zadostuje, da dohodnina presega 380 din na člana družine letno, pa zgubi pravico dlo otroških doklad. Komunisti hočejo preprečiti, da bi se delavci v prostem času bavili s kmetijstvom in, si skušali pridelati nekaj živeža na svoj i nj ivici. Avangarda revolucij e mora loistati čisto delavsko-proletarska.
Tujski pmmet
Tujci prinašajo tuje valute, ki jih Jugoslovanski komunisti tako potrebujejo — posebno.za izgraditev svoje industrije. Zato je ves čas velika propaganda za tujski promet. Kar dve organizaciji sta delali za povečanje tuj-
na ladjah in v kopališčih. Teh bilo slovensko ljudstvo pod tako
pritožb je toliko v listih, da se vidi prav ljudska nejevolja zaradi tega zapostavljanja. Seveda pa v tem slučaju komunisti nič
tiranijo, v takem suženjstvu kot je danes? Toda ni možnosti v tej suženjski državi povedati ustno ali pismeno resnico, ker
vpeljal lani z januarjem otroške skega prometa. Amerikancev je
doklade za družine z otroki — po 3,000 din za vsakega otroka. Seveda pa te doklade niso veljale za kmetske družine, temveč samp1 za delavske in uslužben-cke. Z veljavnostjo od 1. VIII. pa so te doklade znižali. Tako piše pismo o družini, ki so ji bile znižane doklade: “žena se je morala odločiti za službo, ker so jim
šlo razmeroma veliko na obisk. Prišle so pa tudi druge narodnosti. Sedaj so pa bile ves čas v jugoslovanskih listih pritožbe, da so v vseh hotelih in restavraci-
ne dajo na ljudsko nevoljo, ker resnico so pregnali, da more ne-
gre vendar za očitno korist hotelske industrije — tujskega prometa in pa za uravnoteženje njihove plačilne bilance, ki tako krvavo potrebuje tujih valut. Če ni bilo izvoza zaradi “suše,” naj bo vsaj uvoz tujcev z dobrim denarjem. Iz Dubrovnika pravi pismo: “Tu je letos izredno dosti tujcev, Nemcev, Avstrijcev, Francozov in Angležev, pa ne petičnikov, apamk skromnih ljudi. Domačih je zelo malo, ker so cene previsoke. — “Tujci s svojo valuto prenesejo te cene, domači z malovrednim dinarjem ne zmorejo teh visokih cen.
Ciril - Metodovci
Veliko si komunisti prizadevajo, da bi spravili kljub odporu škofov vso duhovščino v stanovsko organizacijo: Ciril-Metodovo društvo1, ki jo vodijo njim vdani duhovniki. Seveda ti duhovniki neprestano zatrjujejo, da se tudi Cerkvi zvesti, da pa hočejo dati cesarju (Titu), kar je cesarjevega. Takjcle berem v pismu iz prvih dni septembra: “Te dni so vsi slovenski listi poročali, kako so priredili duhovniki v Ptuju kulturni večer v gledališču. Brali slo svoje literarne proizvode, peli narodne pesmi pa tudi partizanske in umetne. Govorili so ljudstvu, da so pravoverni. Gledališče je bilo polno in je ploskalo. Še dve taki prireditvi
omejeno vladati laž in z nj;o nasilje. Toda sv. pismo pravi jasno in določno: “Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.” (Jan. 8, 32).
Čim bolj bomo vsi delali vse, da se zve in širi resnica o nasiljih in krivicah, lažeh in zatiranju Cerkve in vere v domovini, tem več bomo storili za osvoboditev domovine. Ali si tudi ti storil dolžnost.
.	, sta določeni; ena v Vipavi, druga
jah dajal, prednost tujcem, do- B	^ frančiškanih”
O /"v	t.Pf T" /-» *V% O O r~\J /"Yr»T(T’	O Y“\ r\ 1	**	-T
Pismo potem daje pripombo, da
mače goste pa so očitno zapostavljali glede dodelitve sob, glede hrane, glede mest na ladjah, celo glede delitve ležalnih stolov
•lakov. Jurij pl. Kiselj je si-1 Osemdesetkrat jevdanes ustre.1'1 f:en hitel s kranjskimi bram- s topovi. Pet naših je rm vi k°vci Bihaču na pomoč, toda brez onih, ki so na braniku, tu i fkišel je prepozno. Trdnjava,116 štejem žensk in otrok. 3mo Se je podala, ko je Hasan ob- nika in živeža so Turku prinesle jiubil, da se ljudem ne- bo nič audega zgodilo. Vsakdo sme frosto oditi in s seboj odnesti
IVA POTI K ZDRAVJU — Palice leže med kolesi, ko se mladi Dale Walters iz Clevelanda pelje s svojo materjo v šolo. Mladega fanta je napadel polio, od katerega pa počasi okreva.
duhovnikbv zelo manjka in je več župnij brez dušnega pastirja. Zakaj? Ker toliko duhovnikov dela “duhovne vaje.” To so zaprti duhovniki, ki se niso beteli včlaniti v Ciril-Metodovce ali so kaj drugega zagrešili proti komunistični disciplini.
Gonjenje Cerkve
Sicer gre pa jugosl. komunizem sedaj tako odločno proti vsa-jkemu verskemu udejstvovanju in proti vsakemu verskemu tisku, da kaj takega ne najdemo niti v eni izmed držav, ki štejejo med moskovske satelite, škofa Buda-noviča, osemdesetletnega starčka, s,o pretepli in odpeljali, pravoslavnega mitropolita iz Tuzle, ki je bil šel v pravoslavni samostan, je “ljudski gnjev” šel iskat tja in ga izgnal. Ko je hotel g voriti in pojasnjevati, so ga nagnali. Ljubljanska • škofija ima plačati že 3 milijone din davka. Ker jih jasno ne bo mogla plačati, bo morala palačo zapustiti. Škofija na Krku ima plačati en milijon din davka. Daši je Mohorjeva družba pod komunističnim vodstvom, so vendar sedaj ustanovili novo “Prešernovo družbo,” ki je popolnoma pedob-na Mohorjevi. Lepe slovenske cerkvice po hribih so tudi začeli podirati, ker “jih preveč spominjajo na dobo suženjstva slovenskega ljudstva.” Kedaj pa je
hoče ali pa v trdnjavi o-f^ti. Toda Turki niso bili mož ^seda. Poveljnik Lamberg je °d3el g 30 hlapci, njih ženami otroci, Turki pa so napadli Kingovo četo pri Mečiniču, da 1 jo oropali. Le Lamberg je ^ekel z nekaterimi tovariši.
kamele 40 tovorov. Prisegel je, da ne odide, dokler se ne udarno in dokler se bode poznalo, kje je stal Sisek. V takem slovesu ne maramo biti, kakor Lamberg. Slavno ime hočemo ohraniti pred svetom, kakor smo je imeli doslej. Pomagajte nam za božjo voljo vi, polkovnik Hrvatske in upravitelj Slavonske krajine.”
Vesli iz Slovenije
Proučevanje uredb
Včasih smo imeli v komunističnih listih veliko o udarništvu in o tekmah delavcev in podjetij. Sedaj se je slika spremenila. V modo je prišlo čisto nekaj novega: proučevanje novih osnutkov gospodarskih uredb. Tako beremo v “Gospodarskem vestniku” da je Jeseniška železarna za svoje delavce in uslužbence nabavila 500 izvodov I. zbirke osnutkov gospodarskih uredb. Ljudstvo jih sedaj proučuje, da bo stavilo svoje predloge za spremembe in dodatke. Saj sliši se res zelo lepo, da ljudstvo samo študira in predlaga, kakšni naj bodo gospodarski zakoni. “Vzgled tega kolektiva naj bi posnemali drugi kolektivi,” dostavlja Gospodarski vestnik. Prvič je vse to pesek v oči, ker samo to bo obveljalo, kar bo volja komunistične stranke. Drugič je pa nespametno, da delavca trapijo s celo vrsto gospodarskih uredb z marksističnim izrazoslovjem, namesto da bi poskrbeli, da ima pravično plačo in da si po pametnih cenah more kupiti, kar potrebuje zase in za svojo družino.
Naj me ne spravi v zamero to pisanje, s katerim hočem le to, da ne bi pozabili onega velikega gorja ki vlada v domovini, da bi se nanjo spominjali z deli! “Kaj pomaga, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga mora vera rešiti? Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: ‘Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita,” pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? Tako je
tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva.” (List sv. Jakob) Bliža se zima, ki se je v domovini mnogi bojijo. Naj pomaga toplota v naših srcih in greje one, ki se boje!
------o------
— V zadnjih letih je narasla vrednost darov in volil vzgojnim, verskim in dobrodelnim ustanovam v Ameriki na 4.5 milijard dolarjev.
MALI OGLASI
NOVA HIŠA NAPRODAJ
na Huntmere Ave., v fari sv. Jeronima. Nov bungalow s 41/£ sobami, kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, pregrajena klet, plinska kurjava, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300.
Trgovinsko poslopje na E. 140 St. blizu Fisher Body. Ima eno trgovino in 4 stanovanj. Plinska kurjava in 3 garaže. Cena $13,900.
Kovat Realty
960 East 185th Street
KE 1-5030
(221)
Naprodaj
Nova zidana hiša, 4 in 4 ali 4 in 6 sob, za 2 družini. Dohodek $315 na mesec. Za hitro prodajo $29,800. Na 18601 Locherie Ave., blizu E. 185 St., lin Lake Shore Blvd. Blizu trgovin in transportacije, v dobri okolici. Odprto v nedeljo od 1 do 5 pop. ali kličite za sestanek.
Robich Construction Co.
RE 1-6230
(220)
ŠE JE CAS!
Da si izberete fino čisto volneno STERLING suknjo ali kožuh direktno v tovarni. Pri meni jih dobite vedno ceneje kot na katerikoli razprodaji v mestu. Vam priporočam, da se oglasite ali pa kličete zaradi časa.
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.	EN 1-3426
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Handel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
V PREDALU, VENDAR NE POZABLJENI! — Predal omare nudi začasno.bivališče tem ljubeznivim mladičem, dokler se ne javi kdo, ki jih bo odpeljal na svoj dom. Slika je bila posneta v prostorih Zveze za reševanje živali v Albany, N. Y.
icourlej/
The Hayes Memorial, Spiegel Grove at Fremont, is not only one of Ohio’s famed beauty spots but it is also one of this State’s historical shrines, the estate of Rutherford B. Hayes, nineteenth President of the United States. Here are the graves of President and Mrs. Hayes as well as .the Hayes Memorial Museum and Library in a 25-acre, beautifully landscaped tract. This is one of the 54 historical places in this State administered by the Ohio jltate Archaeological. and Historical Society.
JOHAN BOJERi
IZSELJENCI
ROMAN
Zdaj pa so zahtevali ljudje tukaj stalnega župnika. Občinski svet je že razpisal mesto v norveško-amerikanskih časopisih. In naselbina je bila dosti velika, da postane samostojna township. Treba bo izvoliti župana, tri svetovalce in občinskega sodnika. Kaj naj se od vsega tega loči? Kaj naj pusti, da ga prehitijo? Na prehodu stoji, na prehodu, pred novo dobo s cestami, mogoče z železnico, banko, mestom, ekvatorjem za žito, tako da lab&o napravijo tja več voženj na dan. Vse, ki imajo tu zunaj zemljo, čaka skok v bogastvo. Kaj bo vse to zapustil? Da, ampak Kvidal v domovini? Kdo se bo zanj brigal? Ali ni obljubil, da se bo kmalu vrnil, ali ni imel namena napraviti iz njega veliko posestvo?
Potem je spet napočil čas, ko so vozili tovore žita v mesto. Simen je moral opravljati vožnje za Mortena. Ola je najel Olufa Skareta, ki je bil že skoraj popolnoma odrastek Nekega dne so se vrnili vozovi z deskami, z deskami za vse. Zdaj je bilo treba dobro zgrabiti, če so hoteli imeti pred zimo streho nad glavo.
Nekega dne pa, 'ko je šel Morten mimo Kalove koče, je obstal in začudeno pogledal. Tam se paseta dva konja, ne še čisto dorastla, vendar približno dve leti stara, rjava, z dolgimi vratovi in dolgimi nogami. In tam je Kal, kakor čisto slučajno pri kopici sena in ga je sram. “Da, nesreča nas čaka,” pravi in se praska po glavi. “Ah, ta Karen — ne, bil je Anders, ta vražji fant!” — “Da, pa saj sta samo dva!” pravi Morten. “Kupi jih štiri, potem se vsaj oranje izplača!” Kaj tako bogokletnega Kal še nikoli ni slišal. Ne, najbolje bi bilo začeti z malim, e-no samo žrebe bi bilo več kot dovolj. Ampak ta Anders! Bil je res vražji fant. In potem še ta Irec, ki ni odnehal, dokler emu ni vsilil dva. Morten mu je ■želel veliko sreče in naenkrat se mu je mudilo, ko je odhajal.
Kal pa je zaostajal. Zdaj je začela tudi Karen rediti zmeraj več kokoši in prašičkov, zmeraj je bilo treba graditi nove kolibe. Na farmi se je pričelo življenje in vrvenje, katerega ni bil prav nič kriv. Ko pa po-Imisli na dan, ko bosta žrebeti dorastli, se mu skoraj zvrti. Ves vztrepeče, kadar zarezgetata. Vsak trenotek mora k njima in jima preizkušati kopita in jih gladiti preko gobca.. Še to jesen mora zgraditi zanje hlev iz lesa. Ali imeti bo moral visoke podboje. Zakaj v Ameriki ni mogoče vedeti, kako konj lahko še zraste.
Karen pa si je to jesen izmislila novo neumnost. Anders ji je moral pripeljati sadike iz mesta, jelše in hraste, ki jih je vsadila v bližini koč. Kako si le more star človek izmisliti tako neumnost!
Da, menda samo zato, da bi napravila nekaj podobnega brezovemu gozdičku, ki so ga imeli v Skaretu za hlevom. Saj če bo živela še sto let, bodo drevesa menda res toliko zrastla, kolikor je sama velika.
Nekega dne se razve nekaj novega. V naselbini se je nastanil trgovec. Pri njem lahko ku -piš skoraj vse, kar hočeš, oglje za v peč, olje za svetilko, vžigalice, kavo, tobak, najraznovrst-nejše stvari. Bil je neki Vestlan-dec, Peter Skaarnes. Zdelo se je ,da ima denar, zakaj imel je mnogo konj in gradil je lesene
stavbe, ne samo za ljudi, ampak tudi za živali. Bil je približno štiridesetleten, dolg in sklonjen, s črnimi Isami in kozjo brado. Ni se dalo lajiko živeti z njim, na vsakem sestanku občine je imel kaj očitati starim naseljencem. Bil je zmožen nekega dne ustanoviti sekto in nastopiti kot pridigar, samo da vzbudi prepir. Imel je samo svojo staro mater in svojo ženo pri sebi, mati pa je bila preslaba, da bi mogla delati na polju. Ali kljub temu jo je lahko še za kaj porabil. Dal ji je mleti pšenico v mlinu za kavo. Če si prišel v njemu kupovat, ga je bilo treba večkrat iskati daleč na polju.. “Da, da,” je rekel, “kaj hočeš?” Snel je sveženi ključev nekje izza vrati in stal in mahal z njim in te spraševal, kaj hočeš. Čevlje? Žvečil je tobak, pljubal in premišljal. Čevlji so morali biti zunaj v kamri. Gledal ti je na noge, razmišljal, pljuval in na koncu dejal, da menda ima nekaj primernega. Žeblje? Ležali so nekje daleč na polici. Kave in tobaka. Počakaj malo — mislim, da so pod streho. Žganja? Tudi brez njega ni bil. Menda je ležalo spodaj v kleti Ali če si bil v resnični stiski za denar, te prav tako ni odbil. Vendar posojilo je posojilo in obresti so obresti bil je prisiljen, jemati dvanajst odstotkov na mesec. Če je kakega novega naseljenca zadela slaba letina in je hotel preskrbeti sebe in domače preko zime, mu ni kazalo drugega, kakor da gre k Petru Skaarnesu in zastavi vole in krave, ali pa še celo žetev prihodnjega leta. Morten je strogo pazil nanj. Kako dolgo naj se to še godi?
Sredi oktobra je prišel nekega dne Simen iz mesta s celim kupom pošte za Mortena in mu ga je vrgel na mizo. Večidel so bile prošnje za mesto župnika. Da, da, za nedeljo mora Morten spet Sklicati občinski svet. In čudno, prišla je cela množica ljudi, ki niso spadali tja, med njimi samo po sebi umevno Peter Skaarnes. Morten si jih ni upal odgnati in koča se je napolnila z ljudmi v grobem suk-nu in z zagorelimi obrazi. Elza je bila pravi član sveta. Sedela je med njimi in je bila edina ženska.
Morten je prebral imena prosilcev. Bili so mladi ljudje norveškega pokolenja. Nekateri iz semenišča v Madisonu, drugi iz nemškega Lutrovega učilišča v St. Louisu. Morten je dajal o vsakem pojasnila, v kolikor je bilo videti iz listin. Komaj je skončal, je vstal Peter Skraanes in pljunil.
Samo eno vprašanje bi rad stavil. Ali mora res pet, šest starih naseljencev upravljati ves okraj in zdaj celo določati, kdoj naj bo župnik.
Morten se je pri teh besedah smehljal v brado. Občinski svet je imel po pravilih pravico kakor tudi djolžnost, imenovati župnika. Kdo drugi sicer?
Skaarnesu se je zaostril črni šop brade, ko se je odkašljal in vprašal, ali more biti človek, ki ni pravoveren, načelnik kakega krščanskega občinskega sveta?
Morten je vprašal, koga misli
“Tebe!”
Per Foil je pričel mrmrati. Ta dan je bil velik dan za njega. Končno je mogel sodelovati pri imenovanju župnika.. Morten se je spet nasmejal. Rekel je, da danes ni njegova vernost na redu. Sicer pa se ne spominja, da bi s kom govoril o svoji
vernosti.
Tedaj je vstal Ola Lokka iz Hallingdala. Stal je pred njimi, upognjen, pegast in rdečebrad in je imel svoje lastno mnenje, kakor tistikrat, ko so hoteli zidati cerkev. Če je že treba župnika, je rekel, mora biti poceni.
“Da, plačo bomo pozneje določili,” je rekel Morten. “Mlad človek pač ne bo prav veliko zahteval.”
Oni iz Hallingdala:- “Stvar je taka, čet vzamemo takega, ki je majhen in lahek, nas ne bo toliko stal. Lažje ga bo hraniti.”
Sem in tja se je oglašal smeh. Kmalu pa je bilo videti, da so hoteli vsi vedeti, koliko bo župnik stal.
“Da, in župnišče?” je nekdo zaklical.
Per Foil je vstal. “Koča Erika Fossa stoji prazna,’ je rekel.
“Hm!” je ušlo Elzi. Videti je bila vsa preplašena.
Tedaj pa je udaril Per ob steno. “Ali smo v stari domovini, kjer je župnik gospod in papež, ali pa smo v svobodni deželi? Župnik se mora vdati v to, da bo živel tukaj tako, kakor smo živeli mi sami. Nam mora služiti. Če je pregospo-ski, da bi stanoval v koči, kjer je stanoval tako imeniten človek, kakor je bil Erik Foss, naj vzame svojo culo in se pobere, odkoder je prišel.”
Možje so pljuvali rjavi sok tobaka in večina se je skladala s Perom. Župnik ni bil nič predober, da pretrpi isto kakor oni sami. To je bila prava beseda.
Ampak ali niso hoteli govoriti o imenovanju. Morten je o-menil nekega prosilca z imenom Oppegaard, ki se mu zdi, da piše tako pametno. In tako dobro izpričevalo ima iz Luther College-a v Decorah. Ali je tenek ali debel, se iz listin ne da ugotoviti, se je nasmehnil Mor-
ten onemu iz Hallingdala.
Končno so izvolili Oppegaar-da in določili plačo na pet mernikov žita letno za vsak delež Obdelane zemlje. Za poroke, krste in pogrebe naj bi dobival
po pet dolarjev v denarju. Zdaj pa ješlo za to, če bo prišel do božiča semkaj? “Moramo ga vprašati,” je rekel Morten.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Jekleni sklepi za živali
Mačke in psi v bodoče ne bodo več pohabljeni, če si bodo polomili noge ali dobili kostno bolezen. Zdaj jih je mogoče uspešno operirati in jim vstaviti nove umetne dele, torej prav tako kot pri ljudeh. Pred desetimi leti je kirurgija najprej nadomestila ljudem, kakor znano, pokvarjene sklepe ali poškodovane dele kosti z jeklenimi deli. Ameriški veterinarji pa so za-
NOVEMBER
14. — Klub 13 pripravlja večerjo
s klobasami in kislim zeljem od 7. do 10. ure zvečer v SND na St. Clair Ave. Godba!
14.	—Podružnica št. 3 Slov. moške zveze priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselico s plesom.
15.	— Cerkveni pevski zbor Ilirija pri Mariji Vnelbovzeti vabi ob šestih zvečer na KOLINE v šolsko dvorano.
20.-21.-22. — Puranov festival v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani.
22. — Pevski zbor Adrija priredi jesenski koncert v AJC na Recher Ave.
25. — Carlton Club priredi šesti
ples na večer pred Zahvalnim dnem v SND na St. Clair Ave. Igra Peconov orkester.
25. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi večerjo z zabavo in plesom v Slovenskem
čeli uporabljati ta način tudi pri živalih. Pri operaciji psov so dosegli že kar lepe rezultate. Pes, ki so mu vstavili dva jeklena sklepa, je skakal pet mesecev po operaciji kot da mu ni nikoli nič bilo. Obolela mesta rentgenizirajo, da ugotove natančno velikost potrebnih nadomestnih delov. Pred operacijo dajo psom narkozo. Nedavno se je posrečila tudi prva operacija mačjih sklepov.
domu na Holmes Ave. Igra Eddy Habat orkester.
28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v SND na St. Clair Ave. plesno veselico. Igrajo Kenny Bass in njegovi Polka Poppers. DECEMBER
6. — Pevski zbor “Slovan” ima
koncert v AJC na Recher Ave. 6. — Sv. Pavel št. 10 Hrvatske
kat. zajednice ' priredi letni obed v cerkveni dvorani sv. Pavla ob eni popoldne. Po obedu zanimiva filmska predstava.
31. — Hrvatski kulturni klub in
ženski klub priredita na Silvestrov večer ples v Hrvaškem domu na Waterloo Rd.
FEBRUAR
6.—Dr. France Prešeren št. 17
SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St. Clair Ave. Igra Pecon in Trebar orkester.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-1235
LETEČI “DOJENČEK” — Letalska družba je naročila uslužbenki, naj se gre na letališče pobrigat za šest mesecev starega dojenčka. Odšla je tja s steklenico mleka, pa ugotovila, da je “dojenček” šest mesecev star los, ki ga je Zoološka družba iz Calgary v Kanadi poslala v San Diego, Cal.
mrmujamr
mJUBHsr'
NAROČITE SI
DNEVNIK
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
try
POMISLI
AKADEMIK
JE EDINI DIJAŠKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Poglej:
To je samo del vsebine 3. številke Akademika:
1.	Po vzgledu Slomškovem naprej! (pesem), Pot do učenosti (vzgojna filozofija), Quo vadiš, Aesculapie? (misli o sodobni medicini v Z. D. A.), Dr. George Washington Carver (življenjepis največjega zamorca), Mater je zatajil (črtica), This is Slovenia (Amerikanec o naši domovini).
2.	SKAS za kulturno reprezentativno knjigo o Sloveniji, Kulturna organizacija Slovencev, Socialni seminarji, Vzgojne drobtinice, Vprašanje slovenskih knjižnic, Krog za politično zrelost Slovencev, Nekaj Emersonovih misli.
3.	Dijaška organizacija in vprašanje volilnega sistema, Slomškov dijaški dom in pomoč vsemu slov. dijaštvu brez denarnih žrtev za Slovence — v enem ali dveh letih?
AKADEMIK
• ni naprodaj. Dobijo pa ga zastonj in brez vsake obveznosti:
a)	vsi slov. dijaki v ZD od zadnjega razreda “high school” do zadnjega letnika univerze.
b)	vodstva vseh slov. dijdških, mladinskih in kulturnih organizacij, d) uredništva vseh slov. nekomunističnih listov in glasil.
Naroča se na naslovu:
AKADEMIK
4328 A Lindell	St. Louis, Mo., U.S.A.
^..... - ...................... . .
ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL
V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU,
V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI:
Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi
VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA:
Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost
Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam pomagala, zato pišite še danes.
DR. IVO ČERNE
1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio

BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Stane $l.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, 111.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
************************
rxxXXXXxxXxxxXXxxXXXXxxxx^'in
1953 NOV. 1953		
m[2i rsw [15] 16	[•fr! 11 m n [24i	W«fHi!|FrfS*]
		iPPlr
I29JI30	_J J_JU! J	
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV