PROLET IREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE fJTATELJE PROLET AREC Glasilo Ju}{osloianfike Sorialiilicne . Zveze in Prometne Malice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1811. C«Ur*4 m ammmé cUi. aw dm. S, 1M7. at th« post afftc« al cmct|% undar Ihm Act at Con«..m of Marek S. UJI. im.. CHICAGO, ILL., 27. M AJA (May 27), 1942. Published Weekly »t 2S01 S. Uwndale Ave. «^^aielfETO—VOL. XXXVII. Filipina amo izgubili, začasno saj. a filipinsko sla t o ja amortika m orna-lica le spravilo na varno. Gornja slika predstavlja, ko ga nalagajo na ame> ritko podmornico. \\ Mirovni" manevri naci|ev vztraino nadaljevani POGAJANJA V STOCKHOLMU ZA OBVAROVANJE "CIVILIZACIJE" IN OHRANITEV SEDANJEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA. — NACIJI IMAJO MOČNE ZAVEZNIKE V ANGLIJI Za solidarnost unij v Zed. državah in v mednarodnem obsegu Za solidarnost delavstva je ložje govoriti in pisati, kot pa jo izvesti v praksi. Vendar pa so razmere take, da ako si unije ne poiščejo poti v enotnost, jim preti poguba. Reakcija je združena. Tudi ako so med njo razlike in nesoglasja, kadar se gre zoper delavstvo in socialne pravice, nastopa enotno. Wm Green je v imenu odbora AFL povabil CIO na posvetovanje, da unije obeh skupin najdejo skupno pot vsemu delavstvu v korist, j V marsičem odbora AFL in CIO £e delujeta skupaj. Do lanske jeseni sta si bila še neizprosno nasprotna. Philip Murray je k Greenovemu povabilu omenil, da bo odbor C!0 imel v vsakem posvetovanju vedno v uvidu koristi gibanja, ki ga zastopa. On smatra, da vzroki, radi katerih je nastal v AFL razkol, iz katerega je izšel CIO in triumfiral, še obstoje. To je, da se AFL ni še sprijaznila z industrial-nim unionizmom Toda starega, brezobzirnega sovraštva med njima ni več To daje možnosti za korake, ki povedejo v enotnost Za večje sodelovanje ameriških unij v mednarodnem obsegu deluje predstavnik angleškega strokovno organiziranega delavstva Walter Citrine. Gre se namreč za sprejem sovjetskih unij v skupno zvezo, ki ne bo le zveza na papirju, nego sila, ki bo kaj pomenila v vojni in potem pri urejevanju sveta. Tudi tu so velike zapreke, a ne tolikšne, da se jih ne bi moglo premostiti. Philip Murray gre kvišku po lestvi napredovanja Do pred dobrim letom je bil Philip Murray v unijakem gibanju in v javnosti še zelo znan. Bil pa je le podpredsednik UM W in kot tak odvisen od Lewisove naklonjenosti in njegovih kapric. Po zadnjih predsedniških volitvah je Lewis držal tvojo zavezo, da kandidature za pred* tednika CIO ne bS več sprejel, ako bo Rooeevelt izvoljen v tretji termin vzlic njegovemu apelu, da te ga porazi. Pridobil pa je Murrayja, da je prevzel njegovo mesto v CIO in mu obljubil sodelovanje. Ker pa Murray ni hotel biti v tej službi Lewisova marijoneta, mu je začel (Lewis) metati polena pod noge in mu )>retil, da izgubi službo podpredsednika v UMW, v kateri je prejemal $18.000 na leto. Predsednik CIO namreč nima nič plače. Tako je nastal med njima oster spor in Lewis se je zavzel Murrayja ponižati z odvzemom mandata v odboru U. M. W, Med tem je prišla prva konvencija unije jeklarskih de-lavcev, Id ga je izvolila soglasno za svojega prvega predsednika s plačo $20,000 na leto. "Nezaupnica", s katero je hotel Lewis udariti Murrayja ga degradirati, je s tem izgu bila veljavo. Angleško delavstvo na najvažnejšem zboru svoje stranke LETOŠNJA KONVENCIJA ANGL. DELAVSKE STRANKE NAJVAŽNEJŠA V NJENI ZGODOVINI "VOJNO JE POTREBNO SKONČATI ČIMPREJ Z NAŠO ZMAGO." (ZAHTEVA DELAVSTVA.) in ) Chicago Daily New*t, ki ima v Evropi in drugod po svetu zelo dobre opazovalce, poroča dr.e 21. maja "cd nekod v Evropi" o nacijskih tipanjih za sklenitev "miru". Za spletka-renje v ta namen uporabljajo nemške kapitaliste in bogataše v drugih deželah. Gre .se jim namreč za ohranitev sedanje "civilizacije" pred "komunizmom" in "barbarstvom". Odklonjeni nemški "mirovni" pogoji Nemška časniška agencija DNB je poročžla istega dne (21. maja) o govoru Herman-na Goeringa, ki je poudarjal, kako skromni so bili Hitlerjevi pogoji za sklenitev miru v Evropi. Predlagal je le, da se mu pusti okupirati tisti del Ukrajine. v katerem živi ''šest milijonov Nemcev", dalje Danzig, ki je po prebivalstvu popolnoma nemško mesto, zavarovati nem-Htvo na češkem — torej zares "skromni" pogoji. A Anglija je "rajše zanetila vojno" in sedaj žanje posledice. Predrznost nacijev v blufa-nju je res brezmejna. Ampak ta njihna taktika ima tudi sedaj prozoren namen. Pomeni v bistvu: "Pustite nam proste poke v Rusiji in na kontinenjtu, (irui?o si ohranite, ali pa boste z nami vred strmoglavili v kaosu, ki bo sledil, ko se izčrpamo." . j Pritisk nemških finančnikov Poročevalec prej omenjene-, Pa dnevnika izvaja, da se v , krogih nevtralnih opazovalcev pripoveduje o pritiskanju nemških industrialcev in bankirjev na Hitlerja, da naj vojno čimprej konča, drugače se kaj la- j hko primeri, da pride sedanji a "red" in tretji raj h v resno o- ! paanost. To se pravi, imoviti l sloj v tretjem rajhu se boji za • svoja bogastva, ki jih izgubi v • slučaju "boljževbriranja Evro- • _. ,, pe. lati "nevtralni opazovalci v Evropi" pripovedujejo "iz dobro poučenih krogov", da veje enak strah tudi med angleškim in ameriškim velebizniškim slojem. Da je to res, ni treba biti človeku posebno brihten opazovalec. Naravno, da se bogataški paraziti boje takega konca vojne in miru, v katerem jim bo privilegij izkoriščanja odvzet. Ni pa jih pri tem toliko strah "ruskega komunizma" kot domačega ljudstva. To opažamo tudi v Zed. državah, kjer de- PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU Konvencija USWA v Cleve-landu je bila zgodovinski dogodek. "Odprta delavnica" je z organiziranjem jeklarskega delavstva v unijo doživela svoj največji poraz. Za reguliranje cen in kontroliranje odmerkov bo vlada potrebovala v področju OP A do 100,000 uradnikov. Da bi le tudi res kontrolirali in regulirali! Mohandas K. Gandhi pravi, da je uničevanje bogastev pred prodirajočo zmagovito armado blaznost. Je zato. da Indija se- ---- ------ — , .— ,-----—" — —---- — -—• — lavstvo politično ni organizira-1 je, in da sadežev ne uniči, če-no, kakor je v Angliji, a jih tudi bi imeli pasti v roke sovra spreletava zona že ob pomisli na jačanje unij AFL in posebno unij CIO, ki so se lotile organizirati najbolj izkoriščane, najbolj brezpravne in zapostavljene delavce. Mednarodni kapitalizem ne dremlje Chicago Daily News je za vse kaj drugega kot za odpravo kapitalizma. Vzlic temu je svojemu opazovalcu /dovolil "od nekod v Evropi" poročati, da kapitalizem vsled bojazni pred senco boljševizma pridno žniku. Gandhi je za Indijo že veliko storil. A njegov pacifi-zem v tem slučaju, ko preti Indiji japonska invazija, nima smisla. Roparji se pacifistov, ki #o jim pripravljeni mimo izročiti vse, kar imajo, nič ne boje, niti jih ne spoštujejo. Japonci namreč niso Angleži. William Lun je bil premogar. Ko je ta mož dne 17. maja umrl, so dejstvo, da je bil premogar, poudarjali vsi listi v Angliji in v drugih deželah, koder je ée dovoljeno komentirati « i • „„ f«Lr i-riA u i take dogodke. Kajti Lunn je deluje za tak id* Wbi, *,an »n*r)e*ke«a par£ terem mu bodo privilegiji * | mênta ^ ,eU 1912 dalje iTna-(Nadaljevanje na 4. strani.) Ičeljeval marsikaki važni komi- siji in bil je že večkrat tudi podtajnik v ministrstvih. V Ze-drnjenih državah se ne dogaja, da bi bil kdo, ki dela v rovih, jutri izvoljen v zvezni kongres. A bilo bi dobro, ako bi se. Vojni napori so nauk, da ako je mogoče odpraviti brezposelnost z njimi, jo je prav tako lahko, oziroma še laglje in vrh tega .koristnejše v mirni dobi. V tej deželi je bilo marca to leto zaposlenih že 57,613,000 delavcev, torej več ko kdaj prej. In tudi skupni znesek mezde je višji ko kdaj prej v zgodovini kake dežele. V Bloomsngtonu. III., odkrivajo -pri vladnih delih škandal. Prevozniki, ki so hoteli uposliti svoje tovorne avte, so bfli uslišani le proti podkupninam, potem pa so morali plačevati de $50 tedensko. Ako so vesti točne, so bossi in "organizatorji" enako gulili tudi delavce. Takih razkritij bo čezdalje več. Kajti kjer so milijarde, tam je vabe za grafterje in raketirje nič koliko. Stroge kazni in težka robota v prisilnih delavnicah bi bržkone take žeparje ostrašile, da bi precej pomislili, predno bi posegli v ljudske žepe. Hermann Wilhelm Coering (Nadaljevanje na 3. strani.) VA2N0! Vsi, ki ste v Chicagu, Mil< waukeeju, Waukeganu itd. raz pečavali tikete v prid konference Prosvetne matice, poravnajte jih Že pred zborovanjem, ki bo to nedeljo v Milwaukee-ju, bodisi tajniku Antonu Gar-dnu, kdor živi v Chicagu, v Waukeganu pa zastopnikom, enako v Milwaukeeju, ti pa jih bodo poravnali na seji tajniku Gardnu. Poročilo o izidu bo ipodano ob zaključku zborovanja. Prvo skupna prireditev Slovencev v Chicagu dobro uspela Podružnica slovenske sekcije jugoslovanskega relifa v Chicagu je imela 24. maja svojo prvo prireditev. Bila je tudi prva, v kateri so sodelovali vsi krogi. Ako ne že v aktivnostih, pa vsaj uradno. Dvorana, ki ima prostora za precej nad tisoč oseb, je bila napolnjena. Vrh tega so prireditelji najeli tudi veliko spodnjo dvorano za obednico. Delalo je kakih 60 do sto oseb — članov in Članic raznih društev, red je bil vzoren in zato gre priznanje vsakemu, ki je kaj pomagal. Več o tej prireditvi bo v prihodnji številki. V pondeljek 25. maja se je pričelo v Angliji najvažnejše zborovanje, kar jih je še bilo v času sedanje vojne, razen parlamenta. Je to konvencija angleške delavske stranke, ki je trdno prepričana, da spada nji vodilna vloga ne le parlamentarno, ko dobi večino čim se razpišejo volitve (glasom premirja med njo in konservativno stranko jih ne bo, dokler bo vojna), nego že sedaj, kajti vse, kar se vojnih prizadevanj tiče, je odvisno od delavstva. Odločno za pospeševanje vojnih naporov Poročevalec radio družbe CBC je zadnji pondeljek oznanil, da se je zbralo na tej konvenciji okrog 800 delegatov, ki zastopajo vse angleško delavstvo, kar ga je v unijah, ali direktno organiziranega v delavski stranki (dva milijona čla-;nov), dalje zadružne organizacije in druge, ki so upravičene imeti zastopnike na zboru. Konvencijo ni otvoril kak na-voden politični gromovnik, nego predstavnik angleškega za-1 družništva. Torej mož, ki je vešč v praktičnem gospodarstvu na kooperativni podlagi. Ni pa govoril o zadružništvu kot se to dela v normalnih časih, nego je klical angleško delavstvo na pospešen je skupnih naporov, da se vojno čimprej konča. liko važno vlogo, da ga morajo upoštevati vsi, ki so na krmilu. Žrtve ne smejo biti zaman Vodstvo angleške delavske stranke je ob priliki te konvencije izdalo proglas, v katerem poudarja vse neštete zapreke, ki ovirajo «ureditev sveta po socialističnem vzoru, a ob enem pa, da jih je treba premagati in začeti z novim redom na socialističnem temelju. Angleško delavstvo se zaveda, da je država, v kateri živi, postala to kar je z imperializmom. Ve pa tudi, da je taktiko imperializma skoro docela o-pustila in jo nadomestila s taktiko sodelovanja. Nihče ne trpi v tej borbi Velike Britanije bolj kakor delavstvo. Zato je naravno, da angleško politično in strokovno organizirano delavstvo hoče, da se naj to njegovo trplenje čimprej konča — ne s kakšnim "sporazumnim" mirom, nego s po jačanje m naporov, da se vojno čimprej, potisne v konec s popolnim porazom fašizma. Zgodovinsko poslanstvo angleške delavske stranke Ni je delavske stranke, ki bi imela v sedanji vojni važnejšo vlogo, kot jo ima angleška delavska stranka. Je svetovnega značaja in v svojem bistvu svetovne odgovornosti. Angleška delavska stranka je na svoji konvenciji te dni razmotrivala, kaj naj še stori, da se vojno produkcijo pospeši. Z njo popolnoma soglaša delavsko gibanje angleških domi-njenov, kot so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika. V vseh treh krajih ima socialistično usmerjeno delavstvo, ako ne vodilno, pa saj to- Kaj po vojni? V vsaki deželi so tiati, ki delajo v industriji ali na poljih najbolj prizadeti. Anglija pa je v tem še posebna izjema, ker ima zgolj industrial ni proletariat m pa višje kaste, ki žive na račun kolonij in uživajo neza-služeno udobje. Zato je angleško delavstvo za to. da se ne cinca v tojni, kar pomeni: mi, delavci v Angliji, tvegamo največ; imamo sinove in hčere v ormadi; žene —na tisoče žen ima može v armadi, kdove kod: V Afriki, Aziji, na Malti, v Avstraliji, sto in sto krajev je, v katerih se bore. Vse to angleško delavstvo pa ni le delavstvo, nego je ob enem organizirano in se bolj in bolj zaveda svoje odgovornosti. Naj prvo zmaga. To je ena zahteva. A od vsega početka vojne se delavska stranka ukvarja s problemom — kaj potem? Brez oklevanja zahteva po vojni tako besedo, ki bo odlo- (Nadaljevanje na 4. strani.) Zvonovi "xa vojno" Zadnje zvonove v nemških cerkvah so pobrali za municij-sko Industrijo meseca marca, in snemajo jih v enak namen tudi v vseh okupiranih deželah. Jeklarsko delavstvo končno prebilo najtrši zid hhmimmmmmmmimm Milwaukee, Wis, v NEDELJO 31. MAJA v ^oitaričevi dvorani, ^ S Sixth St., zborovanje Posvetne rrjatice JSZ za Wisconsin in severni Illinois.'^ Pri<*tek točno ob 9. dop, ^MMMMMMIMM To bi se pokojni glavar jejl klarskega trusta Elbert Garjr čudil, ako bi ae dvignil iz gri^' ba in šel minuli teden v Cleve-land, kjer bi izvedel, da zboruje tam na svoji prvi konvenciji nad tisoč delegatov, ki zastopajo delavstvo jeklarske industrije! V svojem življenju je bil prepričan, da se to nikdar ne zgodi Vse poskuse za organiziranje teh takrat najbolj zapo-stavljenih, najbolj izkoriščanih delavcev je zatrl s spletkami in če na bilo to dovolj, pa z brutalno silo. Tako je bilo tudi pod njegovimi nasledniki Tudi marsikak slovenski delavec, ki se je razvnel širiti med temi sužnji nauk uniona-zma in jih klical ▼ organizacijo, je plačal svojo drznost a življenje in marsikdo pa je moral drugam za delom. In če ga je iskal ▼ odprti delavnici, ga ni nikjer dobil. Kompaniji. pri kateri iščeš delo, moraš točno na- uknjiženjem v črno listo. Frank vesti, kje si delal prej, tn ta po- P od boy y Johnstownu bi vedel o tem veliko povedati. Ne samo U S Steel, tudi tako-zvane neodvisne jeklarske kor-poracije so enako fanatično du* Šile vsak poskus za unionizira-nje njihnih delavcev. CIO je sklenil napasti to največjo in najmogočnejšo trdnjavo odprte delavnice. Tudi pod njegovim vodstvom so bile prve stavke neuspešne. Tudi v njih je nekaj delavcev izgubilo izve o tebi kako in kaj. Pa moraš dalje. V jeklarski industriji je to minilo, članstvo unije je naraslo s 5,000 na 680,000. Mala unija jeklarskih delavcev, pripadajoča AFL, je životarila. Od leta 1920 te ni nihče več brigal, da bi jo dvignil. Pa je prišlo na pozorišč« novo gibanje CIO — in uspelo. Do te konvencije je vodil or-gatiizatorično delo m vse druge posle v unijo pripadajočega jeklarskega delavstva poseben odbor, svsn SWOC (Steel Workers Organizing Committee). Na konvenciji v Clevelan-du je SWOC izjavil, da je to gibanje doraslo, torej si naj določi ime in posluje dalje s svojimi močmi in sa voli postave in odbore po demokratičnih pravilih. Tako je nastala unija United Steel Workers of America. Priznanje in uveljavljen je si je priborila s največjimi napori. Odločena je Hi dalje po poti uspehov in zavzeti v delavskem gibanju mesto, kakršno ji po njeni velikosti in važnosti pripada. "Majski Glas" skoro ves razprodan Dasi so naši zastopniki, društveniki in drugi prijatelji zaposleni v industriji veliko bolj kakor lansko leto, mnogi po 50 in več ur na teden, so &e vzlic temu potrudili pri razpečavanju "Majskega Glasa" toliko, da je že skoro ves razprodan. Imamo go le še blizu 200 izvodov. Kdor ga še nima, ga torej še lahko dobi, dokler ne poide. V marsikaki naselbini, kot je bilo razvidno iz omemb v upravnikovi koloni, so ga letos prodali več kot običajno, kar je dobro znamenje. Enako kakor sedaj z razprodajanjem so se meseca marca potrudili z nabiranjem oglasov. Tako so za uspeh te revije storili tudi letos vsak svoje: namreč sotrudniki, uredništvo in uprava, agitatorji in društva ter klubi. S tako vzajemnostjo je mogoče doseči marsikaj. Sedaj, ko smo skončali to delo, se bo treba bolj oprijeti agitacije v prid Proletarca, ki potrebuje več naročnikov in pa prispevke v tiskovni sklad. Zastopniki in drugi prijatelji zatrjujejo, da bodo storili y ta namen čimveč, žele pa, da se jim bi v taki agitaciji pridružili tudi drugi prijatelji tega lista. Upamo in zanašamo se, da se to zgodi. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. . r , r x IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj« Jugoslovanska D«l«v«k« Ti»kovna Drtiib«, Cbic«t«, III GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa calo Isto fS.OO; «a pol leta 11.75; sa ¿«trt leta $1.00. Inoiemitvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. V«i rokopisi In oglasi morajo biti v nuiera urada najposnsjs do poadsljka popoldne sa priobčite v v Številki tekočega tedna. PKOLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor—«-----------------------—___ Business Manager.................................. Frank Zaits Charles Po*orelt>c SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Throe Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Montha $2.00. PROLETAREC JOSKO OVEN : RAZGOVORI Earl Browder je proat. Predsednik Rooaevek ga je po milosti). Browder je presedel od njegove štiriletne kazni 14 mesecev. Da je njegova osvoboditev razkačila vse naše super- dal, da v Rusiji danes še ni ko. cializma, ker socializma se ne more ustvariti čez noč in mora jo biti zanj gotovi pogoji. Vedel sem. da s'> Rusi As vedno Rusi in da človeka nem »- patrlote, se razume samo ob se- reš preustvaritl v eni generacj- b|. če bi bil Browder kakšen bankir, ali vsaj kakJen republikanski, aH demokratski politi- jl. Razumel sem, kot »o tis ,™ i a'/ .imeli, da je i Ru-ti nacizmu rečejo kako besedo le radi lepšega, da ne bi izgledali preveč pristranski. Vzlic temu ne morejo skriti svojega hrepenenja po Hitlerjevem triumfu ne morda zato, da so tako navdušeni sanj, ampak ker žele zrušenje Velike Britanije in pogaženje Sovjetske Unije. Nič krščanskega ni v tem njihnem hrepenenju. Sicer pa je klerikalizmu krščanstvo le sredstvo za ribarenje v kalnem. Do 7. decembra ni na shodih "America First" udarjal po predsedniku Rooseveltu, Mintemacionalcih" in "intervencioni-stih" nihče bolj strupeno kot "Father" O'Brien in v tisku pa ni v enakih napadih mogel prekašati "Fathra" Coughlina niti "Rev." Smith v Michiganu. (Smith ni katoličan, je pa fašist, kakor Coughlin.) Kardinal O'Connell se je obregnil ob Roosevelta ob vaaki priložnosti in tudi ako jih ni bilo. Enako večina drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Dočim je "Father" O'Brien po 7. decembru utihnil in deluje, ako še deluje, le podtalno proti politiki «vezne vlade in njenim naporom za zmago, pa je "Rev." Coughlin kar naprej izspuščal svoj žolč. Pošta ga je obvestila, da mu njegovega lista ne bo več razpošiljala, razen ako ji dokaže, čemu naj svoj odlok spremeni. Coughlin se je nekaj časa ustil, nato pa stisnil rep med noge in ga ni bilo na zagovor. Ta strahopetni umik mu je zelo zameril Court Asher v mestu Muncie, Ind., ki izdaja fašistični tednik "X-Ray". Ponati-ekaval je pridno iz Coughlinovega lista in iz drugih fašističnih publikacij, zato je pošta tudi njega prijela. On se je prišel zagovarjati. V svojo opravičbo je dejal le, da čemu se ne prime i čikaške Tribune, iz katere je tudi veliko črpal? O Coughlinu je rekel, da ga je visoko čkdal, ali ko pa je v tem slučaju pokazal tako malo možatosti, oziroma nič, mu več ne zaupa. Župnika v Royal Oaku je nameravala zvezna oblast šiloma pritirati na zagovor, toda katoliška hierarhija je napravila na justičnega tajnika, kot dokazuje New Yorški New Leader, tolikšen pritisk, da ga bo pustil v miru. V Brooklynu, N. Y., izhaja katoliški fašistični list "The Tablet". Tega lista cerkev ne more zatajiti, ko je proti koncu skušala umiti roke pred Coughlinovim, kajti "The Tablet" je "weekly newspaper maintained by and in the interests of the Roman Catholic diocese of Brooklyn." Tako pravi sam. Tudi ta list piše še vedno sovražno proti predsedniku Rooseveltu, dasi nekoliko ofpreznejše kot je Coufrhllnov. Ker je za njim katoliška hierarhija v New Yorku, si ga oblast še ne upa prijeti, kakor je zagrabila "Social Justice", a njenega lastnika pa pustila v miru. Irska in druga profašistična, protizavezniška hierarhija zahteva od ameriške vlade, da ne skrivi lasu nikomur izmed rtj«. Zavpili pa so na ves glas proti pomiloteenju Browderja, Thomas Walsh, "komander" narodne zveze vojnih veteranov katoliške veroizpovedi, je pisal Rooseveltu, da se v imenu svoje organizacije "zgraža", ker je izpustil h zapora "nevarnega komunista". Vprašuje ga, od kdaj so komunisti sploh kaj storili za ameriško edinstvo? Na to bi mu Roosevelt lahko odgovoril, da to, kar počno razni Walshl, O'Brieni, Coughllnl, O'Con-rtell in in njim slični še celo po 7. decembru, služI ameriškemu edinstvu še veliko manj kot pa kak Browder. Med ameriškimi katoličani je mnogo taikih, ki jih je početje irskih klarikalcev zoprno, a si ne morejo pomagati. Oni dd loč a jo in odločili so se že v početku te vojne zlorabiti cerkev posredno in neposredno v prilog fašizmu. So med duhovniki častne izjeme, ki to politiko glasno ^obsojajo, a drugi molče, ali pa se jih ne sliši, čeprav fodHijajo. Tako trdijo v «rodili, katerim jo dan« «alo«« dobiti do ¿«trt Milijo«« «en.k ▼ "¿•«»bo pomoino « «Peljejo ur «du. Ufr... jo vse to trpljenje in privacije, kater « so prenašali Rusi v zadnji de kadi, ko so gra:lili svoj kolekti-vlstični in industriaini sistem. AH sedanja vojna je pokazala marsikaj, kar mi nhmo mogli razumeti. Sovjetska Rusija j • bila pripravljena na boj indu-strlalno, vojaško ter moralno, POMOŽNA, POLITIČNA IN VOJAŠKA NAJ BI BILA IZSELJENSKA AKCIJA vati nad Angleži, ki njegovega odposlanca v osebi Hessa niso hoteli poslušati in pomagati zrušiti rdečega sovjetske«* bav bava. Bo-li Stalin Hitlerju ugodil in t prejel (premirje, kajti na mir s sovjeti Hitler ne misij, je vprašanje, kako se bosta zadr- srečnl privilegiranci s karto X (pa ga lahko dobe kolikor hočejo. Pravijo, in poročila menda ne lažejo, da so stali prav v ospredju naši patriotičnl kon-gresniki in senatorji, ne v vrsti A in B, ampak v vrsti — X. pa ni bila. Petinsedemdeset ti soč vojakov je zgubil Hitler v svojem konkvestu Poljske, Nizozemske, Francije, Bedarije in Balkana. Skoro neverjetno. Hitler je verjel isto, kar so verjeli v veČini vsi vojaški izvedenci, da bo kampanja v Ru- Pisc IVAN KACIN Slovenski časnikar Ivan Kacin, ki šivi sedaj v Rio Cuarto v Argentini, je nam po dolgem času poslal spet en ¿ali Anglija in Združene drža-clanek, v katerem razpravlja o podporni, politični in voja- ve na Litvinov apel. Če bi ne ški akciji is Jugoelavijo. Ugotavlja, da v ta namen med skušali organizirati one druge Jugoslovani v Argentini ni bilo mogoče doseči enotnoMi in fronte, ki jo Litvinov brezdvo-se nadeja, da smo Slovenci m drugi Jugoslovani v teh re-čeh v Severni Ameriki bolj složni. Sledeči njegov članek je bil poslan Proletarcu v objavo iz Argentine 11. aprila t. 1. Ko jih je eden njih kolegov Siji gotova v šestih tednih. Za iz Califomije opozoril, da to nij nameček si je določil se tri te-patriotično — so fantje zanoh-1 dne. Kmalu bo leto dni in neli nad njim, "why shouldn't Adolf je še zmerom na potu. V ospredju zanimanja sloven-»ua suhem. Mnogi tega niso pri-ske odnosno jugoslovenske iz- čakovali, a tisti, ki smo verjeli seljenske javnosti je brez dvo- v moč organiziranih kmetov in ma končni izid vojne in kakšna delavcev, smo tako pričakovali, bo ponovna ureditev evropskih Anglija je dejansko na suhem držav; kako bo ali bi bilo po- doslej vse vojne spopade izgu-trebno, da bi bila tudi Jugosla- bila, a je na morju vendar še vija notranje in zunanje obnov- vedno nepremagljiva. Združe- ljena. ne države ameriške pa so fiele če bi zmagalo os išče, tedaj komaj posegle v bojni mete ž a že vemo vnaprej kako bi bila smo vendar prepričam, da bo-Evropa in morda ves svet ter do kjerkoli nasprotniku kos. Narodni socializem žen in deklet je hrepenenje po nem, uniformiranem, močno uniformiranem samcu. Da M slednji v odločilnem hipu izkaže kot varalka, je simbol vsega nacionalističnega slepila. Stoodstona obljuba — ničodstotna izpolnitev,—Valter Rode. umevno tudi Jugoslavija "obnovljena". O tem ni sporov med nami. Celo oni, ki so do zadnjega verjeli, ali vsaj delali vse tako, da se je mogoče z volkom na kak način ipobotati, so spremenili mnenje, ko so se na lastne oči prepričali in na lastni koti občutili vse strašne krivice in udarce. Pozno je prišlo to spoznanje do nas vseh, morda pre pozno a prišlo je in to je za na-daljni razvoj ¿loveške bodočnosti velike važnosti. Raznih Chamberlainov ni več a jih je bilo mnogo še bolj zaslepljenih od njega ali pa so se delali take iz ljubezni do lastne udobnosti. Prišlo je kar je moralo priti s pričo krivic ki jih je človeštvo po zadnji vojni še bolj trpelo nego preje. Nesmiselno bi bilo «vračati vso krivdo na Mussolinija, Hitlerja, a zdaj sta tu z vsemi svojimi oprodami, zavezniki, z vsemi svojimi strahovito oboroženimi tolpami, ki ustrahujejo in uničujejo ves svet. Domala ves svet je sedaj v vojni, če ne iposredno pa neposredno. Tri male miške strahu-jejo velikana slona. Vsi vemo, da trije mali miinjaki slona ne bodo motgli nikoli premagati, vendar 90 mu odtrgali rep, uha in velikan krvavi... Ni se hotel pfreje pripraviti na boj, sedaj trpi posledice. Imeli smo društvo narodov, malo antanto, balkanski pakt itd. Nacizmu in fašizmu se je vse posrečilo uničiti. Imamo pana meriško zvezo in tudi v tej po prizadevanju totalitarcev vezi niso močne. Vendar smo trdno prepričani, da bodo fašizem, nacizem in vsi krivični državni sistemi po tej vojni izginili in da bo zavladala resnična demokracija in sožitje med narodi. In za to se gre! če bi vsi, ki se danes borijo (proti krivici in suženjstvu ne imeli tega cilja pred seboj, bi se žrtev ne splačala. A sedaj je vojna in je treba najprej vojno dobiti, če enkrat vemo zakaj in Čemu se borimo. Prilik« ali neprilike so nane-aU tako, da se ta čas dejansko borijo proti totalitarcem samo tri velesile; Rusija, Anglija in Združene države ameriške. Izkazalo se je, da je Rusija edina velesila, ki je kos totalitarcem Vendar, če združsne demokratične velesile kmalu ne pod-vzamejo odločilnejše korake, se smejo opravičeno bati še na-daljnih porazov. Utvinova misel o ustvaritvi druge fronte je popolnoma na mestu. Sploh se čudimo, kako da zvezne proti ma po navodilu iz Kremlina predlaga, tedaj bi morali sovjeti dobro preračunati, ne samo če so v stanu zdržati nemško vojsko in v najslabšem slučaju, če bi Rusom slaba predla, tudi Japonsko, brez da Italijo in druge Hitlerjeve pomagače jemljemo v vpoštev, marveč tudi in predvsem, če so jo v moči ¡¿[ei^^na: zlomiti ter sami po svoje m na svojo odgovornost opraviti v Evropi, kot mnogj, ne samo ko-munisti, marveč tudi drugi pričakujejo. Zato je pričakovati, če se demokratične države ne zedinijo ipo ruskih predlogih, da se bodo sovjeti po svoje odločili. Vsekakor je pričakovati, da se bo predlog IJtvinova upošteval. Mi pa smo mnenja, da bi bilo potrebno organizirati še tretjo fronto; vojsko, ki bi bila se- we get it!". Navadnim ljudem se to malo čudno zdi, še posebno ker so naši zastopniki v sedanji vojni tako energično nastopili proti delavskim pravicam. % £ Dvanajst neustrašenih Amerika ncev Prečastiti gaspud Gerald L. K. Smith, detroitski fašist ter urednik in lastnik lista "The Cross and the Flag" (Križ in zastava) je priobčil imena dvanajstih velikih Američanov, kateri se ne boje ne komunistov, ne hudičev in ne newdealerjev. totalitarne velesile ne pričnejo <,e,oma »«vojakov po organizirati splošnega boja na vsej črti, kjerkoli in z vsemi sredstvi, ki bi slednjič in po vsej priliki kmalu porazile sovražnika. S tem bi bilo prihranjenih mnogo človeških žrtev na obeh straneh. Začetek take vojne bi bil obenem tudi priče-tek notranje revolucije od tota litarrzma podjarmljenih narodov. V kolikor razumemo iz splošnega opazovanja, se Anglija in Združene države prizadevajo boljše oborožiti Kitajce in Indijce ter jih pripraviti, da bi vsaj v Aziji odbili naval Japon-, . cev in njen* zaveznic ter .led- h** v svojlh deželah; totalitarizmu zasedenih dežel, ki se jim je posrečilo rešiti se v Anglijo, Rusijo in v Egipet in deloma iz fzseljeniških prostovoljcev. Francija, Poljska. Nizozemska, Gr&ka. Jugoslavija imajo že vsaka nekaj divizij teh voja- za Brooklyn. kov. a je vse premalo in bi se lahko in tudi moglo mnogo več j storiti. Nalotg« teh polkov bi bila, poseči v določenem momentu v vojno zadevo, bodisi po kopnem ali iz zraka; posebno iparašutnikl bi mogli v ugodnem trenutku igrati veliko vlogo z zanetenjem revolucije 1) Colonel (polkovnik) Robert R. McCormick', lastnik čikaške Tribune. 2) Father Charles E. Coughlin. S) Dr. Gerald B. Winrod, urednik listov "Defender" in "Christian Journal". 4) Eleanor Patterson od dnevnika "Washington Times-Hefald". 5) Elizabeth Dilling, avtorica famozne knjige "The Red Network". 6) J. M. Patterson, lastnik in urednik dnevnika "New York Daily News", ki ima največjo cirkulacijo v Ameriki. 7) Kongresnik Martin Dies. 8) William R. Hearst. 9. Uredniki lista "Brooklyn Tablet", oficielni katoliški list njič dosegli zmago. Kitajci se že več let borijo proti Japoncem, in se bodo brez dvoma tudi v bodoči še z večjo srditostjo, dokler ne poženejo sovražnika iz svoje dežele, a kako pa bo z Indijci, pa menda ni mogoče zaenkrat še ničesar vedeti. Indijci niso sicer prijatelji totalitarnih strahovlad, a tudi z Angleži niso bili v najboljših od-nošajih; saj je znano, kolikokrat je njih voditelj Gandhi prirejal stavkovni glad v ječi proti Angležem, oziroma njiho-vemu načinu vladanja v Indiji. Brez dvoma so možje, ki vodijo danes usodo Anglije, vse nekaj drugega kakor so bili prejšnji, a kdo naj jamči, si gotovo mislijo Indijci, da se po končani vojni ne bodo spet vrnili v vlado taki angleški torijci, ki jim je bil denar edini Bog in najvišji cilj v življenju. Zato so Iprevidnj, morda v lastno škodo previdni. Drugo vprašanje je, kako organizirati vojsko za drugo in morda celo tretjo fronto. Rusi so se doslej držali proti pričakovanju ter je popolnoma verjetno, da se bodo tudi skozi poletje, ko Hitler* napoveduje začetek novih vojnih podvzetij, ki pa se po našem mnenju niti vrftile ne bodo, marveč se &o skušal Hitler na kak način pobotati s Stalinom ter se mašče- Napačno je misliti, da nam bodo Rusi, Angleži ali Sevemo-amerikanci izvojevali svobodo, četudi bi se to morda zgodilo, bi to ne bila vsem zaželjena svoboda. V zadnji svetovni vojni so bili nam primorskim Slovencem Angleži in Francozi v Versaljti določili tako svobodo, da smo bili stokrat bolj veseli in rrečni v avstrijskem suženjstvu. Pa tudi drugod so bile krivice na vseh koncih in krajih, ne da govorimo še posebej o velikih socialnih krivicah. Hitler in Mussolini sta te krivice spretno izrabljala v svoje propagandne svrhe, in posledica vsega imamo danes pred očmi ter milijoni občutijo vse gorje na lastni koži. Podobno bi se znalo zgoditi tudi sedaj, po tej vojni, če bi mimo gledali in čakali, kako nam bodo Angleži, Ame-rikanci in Rusi postlal!, da bomo lažje ležali... Pametno akcijo so započeli Slovenci v Severni Ameriki, škoda da ni med vsemi več razumevanja In sporazuma. Pomožna akcija je zelo dobra zamisel, a bi bilo po mojem mnenju najbolj pametno sedaj prispevke nevtrudoma zbirati ter pripravljati pomoč za pozneje, ko bo sovražnik zapustil našo deželo, vso opustošeno in izčrpano. Takrat bo pomoč res- (Nadaljevanje na 5. strani.) 10) Father Edward Lodore Curran, načelnik družbe "International Catholic Truth Society. 11) Senator Robert R. Reynolds, urednik magazina "The Vindicator". 12) Charles A. Lindbergh. Dalje pravi: "To je samo nekaj imen pogumnih ljudi, kateri so se izkazali neustrašene v boju proti rdeči nevarnosti." Komentar je nepotreben! Timošenko proti Hitlerju Kot so prerokovali nemški listi, se je tista dolgo odlašana nemška ofenziva pričela. Začela se je, kot so v večini vsi pričakovali, na Krimu. Danes, ko t<* pišem, je že deveti dan in Rusi so še vedno na Kerču. (Bil je vzet prejšnji teden.) Nemci so že drugi dan poročali, da so ga vzeli. Istočasno je udaril maršal Semeon Timošenko proti Karkovu in kot izgleda, je to prvovrstna ruska ofenziva. Nemci so v svojo ofenzivo privlekli precej novega orožja. Posebne topove — in tako zvani "živčni plin". Dosedaj se še ni izkazal iposebno uspešnim. Kot izgleda, bodo morali tudi to leto, ali vsaj skozi poletje, Rusi nositi vso večjo borbo na svojih ramah. Churchill sam je priznal, da so Rusi v desetih mesecih pobili več Nemcev kot jih je padlo v štirih letih zadnja vojne. Iz tega mora vsak pošten Človek razumeti žrtve in junaštvo Sovjetske Rusije. Jaz priznam, da sem ruaofil, ne radi Slovanstva—ampak ker sem vedno verjel, da bo ta ogromna delavaka država nekoč igraVa odločilno vlogo ne samo v Evropi, ampak na svetu. Vem in sem se vedno zave- Med nami imamo še vedno ljudi, kateri vse to strašno težko razumejo. Zadnjič sem nekje Čital, da se je Hitlerjev "blitz" stri ob Angliji. Da, Angleži pod Churchillom so stali skoro sami napram Hitlerju več kot leto dni. Ali Hitler je takrat, izvzemši njegove zračne flote — počival. Maja meseca zadnje leto je London imel naj-Kroznejšo ncč. Kdor ne verjame, naj čita poročilo "London in War Time." Maja meseca zadnje leto je imel Hitler armado devetih milijonov mož— polovica teh — mladih fanatičnih nacijev, dvajset tisoč tankov ter zračno floto — trideset tisoč letal! Dvaindvajsetega junija je vrgel vse to v odločilno kampanjo — v Rusijo! Rezultat je nam vsem znan. Ne skušam s tem zmanjšati vrednost dela in bojev Anglije ter Zed. držav. Nasprotno, Anglija in Amerika pomagata Rusiji kolikor je pač možno. Trditi pa. da so Angleži zato izgubili Singapore, ker so pomagali Ru-si j i, je pa malo pretirano. Da bomo mi tu v Zed. državah imeli veliko besedo v vojni in miru, je jasno in ni tu nobenega ugovora. In da se tudi angleški in ameriški državniki zavedajo žrtev in junaštva rdete armade, je dokaz zadnji govor predsednika Roosevelta. ter brzojavni pozdrav-generala Mac-Arthurja. V Londonu vidite velike obulične napise, "Hvaležni smo Sovjetski Rusiji za enoletni mir pred' bombami", če homo mi in Anglija izvršili svojo dolžnost, bo Hitler poražen že v tem letu. Ruski relif Od sodru^a Milana Kokano-vicha iz Detroita sem prejel za ruski relif $10. Antonija Krofi-na iz Johnstowna je poslala en dolar. In en dolar je nasekal pri piruhih Jože Košak in k« (Nadaljevanje na 5. strani.) Tole mi ne gro v glavo? Ako organizirano delavstvo ovira produkcijo, ko« kriče nje-govi sovražniki, kako je mo goče, da se je v teku dobre*s leta povečala na višino kskrine ni dosegla nikdar prej7 LADISLAV VELTRUSKI: ( udežna žena ba nič ne nese, jaz pa zganjam | denar. Vesel sem, da Zalaznika ne bo." Toda Zalaznik je vendarle prijel. V^i m) ga veselo po-Ko je raarednik, profesor Za-1 glejte, da se omožite. Ste čedno! »dravljali In trdili, da se v teh luhi z enim mahom: slavili so »tihed profesorja, ki so ga ime I i \ radi, in ¿*iter, ker se je matura dobro iztekla. To je bil družaben in kvariti ga "i mogel niti ravna iMaiek, vam pravim, študirajte Prav tak°. kakjr sti J« zamujal j medicino. Cez pet let pridem k ko Je bil aktiven."" —- Profesor' I41 mi vam. Skibite za moje zdravje,»Zalaznik pa se je medtem raz- vZ vVsr p! amP«k nt.^d« bi pustili naj «ledoval po svojih nekdanjih vesel večer. Po- . , F dijakih. "Tole je Maček," je po- ten s citati iz grških in latinskih klasikov, zakaj ravnatelj je bil filolog. Trajal bi bil ¿a dalje, toda Zalaznik je nenadno vstal, sel k ravnatelju in ga ginljivo ob-jel: "Kar nehaj, Ivan. Lepo si to sestavil, le kar je res. Nikoli ne bi bil pri tebi tega pričakoval. Stokrat ti hvala, in ko se «rtvava, mi boš povedal do konca, zdaj pa s tem miruj. Mladih je tu več ko nas, in teh to ne zabava. Imajo čisto druge skrbi, kakor da bi poslušali, kaj je kak dedec v štiridesetih letih storil ali hotel storiti, pa ni utegnil. Saj veš, dandanes je svet drugačen. No, mi nismo bili nič boljši v svojih mladih letih. To je bilo, je in bo. Kar pusti to, je že dobro. Hvala ti, mi4 pa, fantje, veselo zapoj-mo!" Dijaki so ploskali, zapeli, in ravnatelj je odšel z večino pro-fe-orskega zbora. "Prav, da irre v pokoj," si je mislil ravna Veite, kako ste igrali tiste tri Ll*ec« 12 va* Je r*>*tal leP- _______________________________________________ stavke iz Dvorakovti^a kvarte- tfanten mož. petimi leti boju , nem»kimi .krivi«! -«•kj« n. vihodni fronti", kot pravi ru.ki »»or ta. V prvem ste igrali na gosli,lnf*te bil» taki-M Je začel ' ccem let sem se tepel za vas. S profescr^kim zborom in sam s seboj. V m:ni je zmagal stari muzikant nad profesorjem, toda nje je bilo težko prepričati. Zaman sem dokazoval, da ste ?lasoeno nadarjeni, dele na lanski akademiji so to videli. lep*s. Menda niste že tudi MU Dr.?" "Sem. gospod profesor."! "In kuhati ne znate in omožili se ne boste?" "Znam in se bom omožila." "In koga boste vzeli?" "Tukajle MUDrja. Mačka." — Tako je šlo dalje, do-', kler ni dospel do Lisca: "No, Ruti «o isfubili polotok Korif, a ob Karkovu «o »• vc^ro ntr«jno bore v prizadevanjih, da |a Nemcem vsa mejo nauj. Bitke na vmkodni fronti »o ogromne in it vrte na »koro dva tisoč dolgi črti. Cornjrf je »lika ruskih to- v drugem na vijolo, v tretjem I brž tvoriti, kako imenitno je! na violončelo, in potem ste jim KaHP°? Profesor ohranjen, to-zaigrali Sukovo Pomlad na kla- da Zalaznik ga je prekinil: "In vir. .Profesor Kadunec se je ! Jezlk vam *>rre tudi čudovito do-grabil za glavo: Ta človek igra bro- takrat ste bili molčeini. na vsa glasbila! — To je zale-No' 1,1 ste P" nesli simfonijo?" glo. .Od tistega trenutka so vas Li#ec je zmenil z rameni: vsi pardonirali. «Lisec, Janko, "Nekaj imam razdelanega, to-kot star muzikant vam svetu- da polteno se še nisem utegnil jem: pojdite na konservatorij peprijeti." "Lisec, Lisec." je za-in komponirajte. čez pet let se grozil profesor, **pet in dvajset simfonije br^as ne bom imel," spet snidemo in vi mi prinesite let vam je. Mozart je imel pri je rekel žalostno Zalaznik. svojo prvo simfonijo. Koliko mi teh letih že pet oper in še*t "Boste jo imeli. Zdaj se spra- PRI KEGLU V WILLOW SPRINGSU SrS^i?-,imfoni3emiV6f V NEDELJO 14. JUNIJA NAŠ DAN "Prinesem, gospod profesor." "Ne bo*te, Lisec." "Prisegam, gospod profesoR da jo prihodnjič prinesem, ča-tna beseda." "Vašo prisego imam, vašo častno besedo tudi, ampak vaše Chicago, III.—Ali naj sedaj, živila za njeno arrpado. ko smo v vojni, pozabimo na zabave, na izlete v prirodo, na Ameriško ljudstvo pa zbira za ru-ki civilni relif. Iz okupi- koncerte, na sport in dramati-; ranih krajev je pribežalo v no ko? tranje "dele Evropske Rusija Predsednik Roosevelt pravi,1 atotfeoče prebivalcev, ki potre-da se tega od ameriškega Ijud* ¡ bujejo zdravil, obleke in še prkiate kvartetov, je vaša simfonij. V a< ni sram?" In pre- vim nanjo, in brž ko jo napra- Htva ne pričakuje Tako je od- marsičesa. Enako ranjenci, kaj- vimVN,aT Prinesem/' je za-jgOVoril reporterjem na svojem ¡ti vsi vstno, da ako je padlo že oko, mi ne pozabite. Lahke gla- se .ie pnotoor Zalaznik zagle- jotavljal Lisec, toda Zalaznik ^Jen^kem sestanku znjimi" sbe in žensk se čuvajte. Z la-| dal na U-pa bruneiko. stoječo JC zamahnil z roko: "Da vamjf0 vpraAali. če misli zver. tel j o Zalazniku, "dovolj dolgo bk<> gl»*bo se lahko služi denar I zraven Lisca: "Kdo pa je tole? p ,Nem resnico, ni mi več toliko 'administracija' ljudi odvajati mi je kvaril disciplino med di- »n * ženskami se spet lahko za-j Te ne poznam.1' To je moja že- do nje. Ste preveč otrok sreče, {n\ zubav ' ----- ^ i., pravlja. To je pogubilo že mno- na. ?o. pod profesor.'' je rekel kakor da bi kaj dosegli v resni jaštvom. To je človek, ki je da t ie, mi je dala. Osvojila si je moje staro srce. Sem star samec brez otrok, toda če bi me kdo vprašal, koliko imam rej čez pet let hočem od simfonijo! — Ko 90 se abiturienti po petih Vsako razvedrilo je koristno. osebno sedaj, ko delati bolj trdo vas svaril pred lahko glasbo in žen- obema. Toda vp Denarja ima" kot V norma,nih razmerah, čipkami vobče?" I te kakor Rothschild in z leno I je' da *e Toda ko se je razvnel in je i ¿»vite dvanajat let v srečnem jal mladini potuho." Profesor *<> talentov, ampak vi ste doee- kakor grešnik Lisec. "No, še io gla-bi. Kdor je v njej kaj dose- . Vsako razved Zalaznik je pel z dijaštvom in la drugačnega kova. Za denar povrhu! Piiete operete in ože- gel, vsak se je z nečem boril. Je P°udanI- Po ^e razvnel: "Vaša osma, fan- va™ n». ženske tudi ne. To- nili ste se mi. Kaj va< nisem Bodisi z bedo ali z ženo ali z moraj° 'Judje < piknikov zabavajo j^o t par milijonov nemških vojakov, na j so žrtve na sovjetaki strani o-; ^romne. Zato pa, kakor smo se Slovenci v Chicajju skupno zavzeli za pomoč 4 are mu kraju, lahko z udeležbo na tem pikniku pomagam:) ruskemu civilnemu re-lifu. Ako vstopnic, ki so le po 25c, še nimate,*vzemite jih pet ali otrok, bi mu gotovo rekel: pet letih 'prvič sešli, je prišel rav- jj in trideset. Sest in dvajset deč- natelj in vsi profesorji, samo kov in devet žab. Tako ste mi j profesorja Zalaznika ni bilo. je aejai jraianmo, "Ce di dii jaz vus ui u^u». no sem jo . . u ¿frf • u prirasli k srcu, nepridipravi. | "Pisal je. da zanesljivo pride, j na vaš?m mestu, mislim, da bi »P<«nal? je imela temne lase, j J!^n jeaP^ukcijem " i razreda se ukvar- morda se je zakasnil," je menil storil to prav tako. Le pišite o- Potem je postala blondinka in u prooiiaci i do ojmie, in zdaj se nt kdo. "Gotovo bi se bil opra- perete, če vam nosi ta denar, zdaJ i« rdečelaska. Malokatera Družinam, ki imajo si shajamo. Vi greste v vičil," je nekdo ugovarjal, in ampak tiste simfonije vam ne žena b» toliko storila za svoje- mcie v •"»•di in mo Od pnega iam z vami >kupivo razhajamo življenje, jaz na stranski tir. I tako so ga čakali pol ure Puščam vas v življenje, toda tem so se mladeniči bahali imel vas bom v evidenci, čez je kdo v teh petih letih dosegel pet let se spet snidemo in videl bom, kaj bo iz vas. Vam, Ba-lant, svetujem, pustite nadalj-ne študije. Veseli bodite, da ste izlezli pri maturi; posvetite se praktičnemu življenju. Vi tudi, to. Napisal sem dve opereti in Cesnov zvezni vladi, ker dobi ml vsake 3 cente. Vstopnice lahko dobite v u-momarici, rat|u Proletarca. pri Luku Gro- stnove tn Večina je promovirala 90 pa se pripravljali k temu. "Kaj Dvorak. Toda čez tri leta, ko *e dvajsetih letih, torej ji je več ti?" »o vprašali Lisca, "si | spet snidemo, hočem tisto sim- ko trideset let, in poglejte jo! prinesel simfonijo?" Lisec je fonijo. Milostiva, skrbite vi za Tu Je najlepAa izmed vseh, in zamahnil z roko: "Ni časa za to." ^ ne bi vedel, koliko ji je let, 1 _ V T__» ___-----ti L! ^¿...21 1 • se bo koncem konca vse dobro izteklo. Tak kraj razvedrila bo izlet- gotovini. Naj še omenimo, da bosta oddani na pikniku dve nagradi v s ni prostor našega rojaka Anto- ; Tiste, ki imajo avte, že sedaj bi stavil glavo, da je tudi med na Ke^rla v Willow Springsu prosimo, da nam pomagajo v te a. Učite se kuhati in tretjo imam v delu. Resna glas- <*ez |eta so Jt. vsj v/emi najmlajša. Lisec, to je |x>aebno v nedeljo 14. junija, res dobre namene povečati ude- ; jlj. Tudi Lisec je prftel. Brez , ¿udežna žena!" kjer priredi svoj vsakoletni: ležbo s tem, da če imajo kaj pra- vvvvvvvvvvvv Peoples Gas družba NAZNANJA OTVORITEV PREHRANJEVALNEGA CENTRA Organiziranega po uradu »a obrambo v interesu, narodne prehrane, zdravstva in splošne blaginje. — Paul V. McNutt, Direktor. it Ker zdravje in krepost vsake posamezne osebe odvisi od pravilne diete, si vsaka rodoljubna žena prizadeva pomagati Amerik» s tem. da ji nudi ckusna in dobro pripravljena jedina. Da se zagotovi dobro prehrano po nizki ceni, se je zavzela Peoples Gas družba, da organizira Prehranjevalni center, v katerem se bodo dobila navodila za sistematično kupovanje, zalaganje, pripravo in kuho v vojnem času. Vsa navodila bodo brezplačna. • Vabljeni ste, da se poslužite Prehranjevalnega centra Peoples Gas družbe. Pridite in dobili boste vsa potrebna navodila kako z vašim dolarjem kupiti kar največ petrebščin ... Kako pripraviti jedila, ki bodo krepila vašo energijo in vaše odporne sile. Kupujte U. S. Defenae znamke v najbližjem uradu PeopUi Gaa druibe •«M» COOcMf. COMtVAMI NOV WAfN .. Hlf«T MW»OWAnOW simfonije, t cd a z novo gospo. | _ ____ Ko jo je profesor Zalaznik! uzrl, je vprašal: "Kdo pa je I ANTONIJA ZUPAN to?" 'To je moja žena." je re- j PREMINULA kel nesmelo Lisec. Zalaznik se je nasmejal: "Zadnjič je imela j . V Clevelandu je dne 22. ma-temne la-a- Slovencl v Ameriki smo še ! niel's Farm. SNPJ v Chicagu, ki je v kratki družbi, in predstavljan ji je'dobi izgubilo štiri člane. Dva ________________________________ kajpada za moža, ki pomaga 1 sta bila Slovenca (Joe Metelko | v|ni„j Maf mm n- kato|&ki iiHt? zaveznikom strmoglavljati Mus-| in Rok BožičnikJ, eden^Hrvat j ^ ^^ kj je ¿itateljem soli ni ja. Ta je res. Res pa je tu-' ' di, da hoče Sforza Primorsko pod Jtalijo 'prav tako kakor "duče" in ob enem zahteva, da se 11 ali ji, ko postane 'demokratična', ugodi tudi v njenih dru- (Math Dvorničič), in Čeh C. Fouček. Slednji ima v SNPJ certifikatno številko 45. Pristopil je v društvo Slavijo kmalu po ustanovitvi. Bil je lekarnar na 'centri" (Racine in 18. ce- gih "pravičnih" inspiracijah, sta)*pri Narodni dvorani, kjer C- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK prosveta 99 u 2(»:»7 K«». Lawndale Avenue I I hiraKo, Illinoi* ! Naročnin» ta UrtitM drtaeo (keen CKicefS) la KaaaJo $«.00 na let«; S3.00 aa pol lates fl-BO s« ietrt lata t m CMeage i» Cícera $7 SO xa calo lato; $3.76 ta pol lata; «a inoaemstee $$.00 Naslov zo list in tajništvo je: Glasa Naroda znan bolj pod psevdonimom Peter Zgaga, je zopet doma. V svoji koloni piše med drugim: "Po nefcaj manj kot iostih me«eqih m te vrnil domov. Doma ni bilo ti« tako, kot tam pri ¿•koval. No, pa »aj ni nU ¿udnega Istočasno dvoja laikih bolaani v drv iitii, oba slučaja vsa praj kot osdrav I jena . . . Toda dom ja dom .. . Prod odhodom v savod som aatrdno »klonil svoj um (kolikor ga mi ja ¿o ostalo) popolnoma odpociti. To so mi ja adalo nadvsa potrebno po tridesetletnem duievnem delu. Tekom andnjih let bolosni sem ie vedno s veliko teiavo nekoliko pisal, prepričal som so po, da sta telesne bolečina in duševni napor slaba t varila ... Odkrito prisnam, da več kot pot mesecev nisem po f leda I nobenega časopisa. No morda vsled leno-, pač pa saradi trdnega sklepa. Neki bolnik v wardu (bolnišnice) jo imel ves dan ter včasi potno v noč odvit majhen radio-aparat. Po radiu sem avedel salo malo političnih novic. Kakor hitro jo namreč sačal kdo poročati politično novico, je sročni last-nik radia premaknil kaaalo, da jo mogel a aparatom prestreaati divjaiko aamorsko musiko is Harlema, ali pa loviti plehke neslanosti. Posdravov sem dobil skoro broa itevila, nihče pa me nI presenetil s kakino novico. — Neki iegavi Cleve-Inadčan me jo skoro povseši potolažil s basodamii "Kaj bol jamral, Zgaga? Saj je na svetu naaadnje vse glih. Res so ti desno ifogo prikrajšali, sato imaš po levo toliko daljo. VidU, kako lepo so je sglihalor Vzlic dolgotrajni bolezni, ki ni še končana, in kljub odrejanju noge je Ivan Trček torej še vedno ohranil svoj humor. "Kaj boš jamral," vprašuje, a mu je kljub temu tolaženju nedvomno jako hudo in težko. V tej koloni smo mu v njegovi bo- vedno toliko srečni, da imamo vzlic vojni razne priredbe, na primer koncerte in dramske predstave; imamo svoje časopise, med njimi take, na katere se lahko zanesemo, da pijejo ljudstvu v korist. Pomagajo v graditvi delavskega gibanja in poročajo resnico. Na naše gibanje smo lahko ponosni. Na podpornem polju imamo med drugimi bratsko organizacijo SNPJ, ki napreduje in dela ugled vsemu narodu. Na delavskem socialnem polju imamo JSZ in Prosvetno matico. Imamo v raznih naselbinah klube in kulturna društva. To so organizacije, ki so v korist tudi državi, v kateri živimo. čimveč jih bo takih, boljše bo zanjo. Dobro se Še spominjam prejšnje vojne v starem kraju in marsikaj sem si zapomnila iz tistih časov, še več pa mi je postajalo jasnejše pozneje. Po vojni sem se naselila v tej deželi, po nekaj letih pa se vrnila tja na obisk. Posetila sem večkrat naše sodruge v Ljubljani, kamor je z moje vasi 20 minut vožnje z busom. V delavski zbornici je bilo živahno. Tu je bila velika knjižnica, in pa uradi strokovnih organizacij ter raznih socialnih ustanov. Tti sem se seznanila s sodrugi in sodružicami, s predstavniki u-nij in kulturnih društev, z ljudmi, ki so urejevali in pisali v "Svobodo" in v "Delavsko politiko". Ob vsaki priložnosti so poudarjali, kako ponosni so na naše delavsko gibanje v Ameriki, na naše liste in organizacije. Vaše časopisje pregledujemo in Čitamo z užitkom, mi je pravil sodrug. Iz Proletarca in Prosvete vidimo, koliko delate. In kako ipohvalno so omenjali Ameriški družinski koledar in Majski Glas. "Občudujemo vas, ker ste si mogli toliko ustvariti," je dejal. Te naše publikacije so šle iz rok v roke, dokler so mogle, o-ziroma smele tja. Pa je nastala vojna nevihta in se je vse spremenilo. Grozno in te*ko je tam za naše ljudi in sploh za vse podjarmljene narode. Vem, da naši sodrugi, kjerkoli so, upajo, da jim bomo pomagali ko hitro mogoče. In to se zgodi čim bodo Zed. države, Velika Britanija in Sovjetska Unija zmagale in padeta Mussolint in Hitler. To bo letos nedvomno najvažnejša prireditev v teh krajih. Tudi popolnoma uspela bo, ako se je udeleže vsi člani S. N. P. J. iz zapadne Penne. in po možnosti iz sosednih držav. Navodila, kako priti na izletniški prostor, bodo v eni izmed obligatnih številk Prosvete. Rezervirajte si torej nedeljo 28, junija za poset piknika federacije SNPJ. jasno, kje so njegove simpatije. "Duke" Bedford je že pred d ve m i leti resno poskušal pripraviti vlado v Angliji na pogajanja s tretjim rajhom — na stroške malih dežel v Evropi in Sovjetske Unije kajpada. . Ta "človekoljubni" duk Bedford je torej 21. maja v zbornici lordov apeliral, da naj se z Nemčijo v slučaju zavezniške zmage "lepo ravna". Dejal je med drugim: "Hitler je videl ANGLEŠKO DELAVSTVO NA NAJVAŽNEJŠEM ZBORU SVOJE STRANKE (Nadaljevanje s 1. strani.) čilna. In mir, ki bo mir. V taki atmosferi'so se zbrali zastopniki in zastopnice angleškega delavstva, v popolni zavesti, da imajo preti seboj zgodovinsko poslanstvo. Vedo, da ni zadosti, da zavezniki zmagajo. To m<> ra biti ob enem zmaga delavstva, ali pa zatemni svoboda popolnoma za vse ljudi. Dnevnik Milwaukee Post prenehal izhajati Dne 26. aprila smo imeli sejo omenjene federacije v Ches-wicku. Ob tej priliki je podpisanega in pa sodruga George Smrekarja ipovabil v svoj stan (ima hotel in gostilno) Anton Klemenčič. Hvala njemu in njegovi soprogi za gostoljubnost. Za postrežbo ni hotel vzeti odškodnine in prispeval je ■"copak" listu v podporo. RazJcazal je nama kanarčke, fazane in nekaj drugih ptičev, potem pa stanovanje, ki je prav lično urejeno. Kadar potujete skozi Ches-wick po cesti 19, ustavite se pri Antonu Klemenčiču, kjer boste dobro postreženi in ipri njemu dobite prikupne, čiste sobe za prenočišče. Tone je nama obljubil ob priliki spet poslati kak dopis, a od takih del ga zadržuje zaposlenost. k^r je umevno, ker hočeta imeti vse v najlepšem redu in zadovoljiti goste. Jacob Ambrosich. Zadnji ameriški delavski dnevnik (izven komunističnih), Milwaukee Post, je dne 23. maja oznanil, da preneha ¡nemške otroke (v prejšnji voj-! izhajati. Več o njemu bomo pi-ni) stradati, pa je razumljivo,! sali v eni prihodnjih številk t< da je sedaj vsled takih skušenj ga lista. OTVORITEV PIKNIŠKE SEZONE z DOMAČIM PIKNIKOM v soboto 30. maja 1942 na katerega vabita svoje številne znance in prijatelje OX in MAItl I WILLOW SPRINGS, ILL Izvrstna postrežba za vse. VSI DOBRODOŠLI! Delegacija na konferenco Prosvetne matice iz Chicdgd Iz Chicaga ipride v nedeljo 31. maja na konferenco Prosvetne matice precejšnja delegacija. Izmed nje bosta zastopala klub št. 1 JSZ Joško Oven in Frank Zaitz, pevski zbor "Sava" Frances Vider, federacijo SNPJ Angela Zaitz, dru št vo Nada št. 102 Kristina Turpin, društvo Pioneer št. T>59 SNPJ Frank Gruser, društvo Slavijašt. 1 SNPJ Frank Zaitz, eksekutivo JSZ Charles Pogo-relec in društvo Narodni Vitezi št. 39 SNPJ. Tajnik konferenčne organizacije P. M. za- to okrožje je Anton Garden. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTKI) STREET, CHICAGO, ILI- 0 Tel. MOHAWK 4707 proletarec se tiska pri nas m»MMHM>MMM»/;: koli pomoe vet' pomagala zati- Uhko 'e J«»s>«vsn.ki ralcem nego ljudstvu, kajti če so obsodili podjarmljene narode na stradanje in nekatere ljudi celo na smrt. jim ne moremo mnogo ali nič pomagati. Po zlomu sovražnika, kot reče no, pa bi bila pomoč našemu narodu nujno potrebna; potrebna ne samo kar se tiče prehrane v prvi sili, marveč tudi v ipodprtju one politične akcije za katero bi se v izšel jen ištvu zedinili. sedaj jugoslovanski predstavniki, niti se ne čudimo, ogibljejo nečesa, ki jim ne ugaja, jim nikoli ni in jim tudi naj-brže nikoli ne bo, a s tem dejstva ne bodo niti za las spremenili: Rusi bodo Imeli odslej še večjo simpatijo pri ljudskih masah nego so jo imeli doslej. In to je dejstvo, s katerim je treba računati ter bi morali o tem razmišljati tudi jugoslovanski diplomati v zamejstvu, ne Hrvatov, Bolgarov, oziroma Jugoslavije, v sporazumu z vsemi prizadetimi. Tretjič: organiziranje lastne armade v tujini in te zadnje takoj, ki bi v določenem momentu izvršila naloženo ji poslanstvo. V to svrho bi bilo treba takoj stopiti v stik z jugoslovanskimi predstavniki in ti zadnji z vladami v Londonu, VVashingtonu in Moskvi, če pa bi bili jugoslovanski predstavniki v zahtevi in želji izseljencev malobrižni in pristranski, kar je po dosedanjem opazovanju pričakova-' ti, tedaj naj predstavniki izseljencev poiščejo svojo pot Jo prej omenjenih vlad, ki bodo njihovo pomoč v vseh ozirih gotovo vpoštevale, če morda v I/ondonu manj, pa v Washingtonu In Moskvi toliko bolj. To je moj predlog kot bivšega javnega delavca Slovencev v Argentini. Slovenci i Jugoslovani v Argentini se nočejo .sporazumeti za nobeno kupno akcijo. Jaz sem svoj čas mnogo delal v tem smislu, pa nisem dosegel 'zaželjene*ga uspeha. Ael sem z upanjem, da bodo drugi imeli morda več sreče; pa jo nimajo, vsaj doslej še ne. Slovenci v Severni Ameriki ste če že ne iz simpatij do sov j stov .. .. , . , , pa vsaj kot spretni državniki. organiziram m zgleda, da Neprecenljive važnosti bi bi- za ntus Slovane pa ima Rusija',mate ve* amlsla za skupnost, lo za bodočnost našega naroda, Ae poseben pomen, kot je mne- če bi mu v izseljeništvu sedaj, ko lahko svobodno in nemoteno nja Tolstojev nečak. Ideja vse* slovanske vzajemnosti ni bila razmišljamo, pomagali izdelati nikoli tako blizu realne podla ln položiti temeljni kamen bo- kot je danes. A to samo na sebi ne bi imelo pomena, marveč da smo Slovani najzrelejši za izvršitev velike kulturne, so-|cialne in gospodarske revoluci-|je, na katero je človeštvo tekom zgodovine zaman čakalo. ] Te pravične revolucije se nekateri kot hudič križa bojijo; skrivajo se za hrbte Angležev, z upanjem, da bodo oni to kar ima priti, preprečili, a se po na- doči državni zgradbi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nihče ni za to bolj poklican nego so izseljenci, ki so kri iste krvi ter poznajo razmere in okolščine svojega ljudstva kot nihče drugi. če pa tega ne bo. tedaj seveda bodo v Londonu, VVashingtonu in Moskvi v sporazumu, pod vplivom te ali one velesile, ki bi se čutila močnejša, odredile kot se jim bo najpra-vilnejše zdelo. Kdo bi jim tudi mogel zameriti? jNi nobene tajnosti, da se vsi predstavniki od nacizma in fašizma nasilno zasedenih dežel, skrivajo s čisto določenim namenom pod angleškim dežnikom. čeprav so sedanji angleški voditelji vredni vsega spoštovanja in občudovanja, je vendar ravnanje prej navedenih predstavnikov zelo nediplo- Morda se vam bo posrečilo u-stvariti nekaj za kar vam bo narod v domovini resnično hvaležen. Če pa ne, se bo zgodili, kot se pač bo. Kričati, da bi se moralo to in to drugače, pa bi bilo potem zelo nesmiselno, Če sami nismo k stvari ničesar doprinesli. Konference Prosvetne matice sredstva za skupnost , i Klic na zborovanj« v Mil- | wauke, Wis. | Prihodnjo nedeljo, dne 31. maja ob 9. uri dopoldne se prične v Sostaričevi dvorani na 539 So. Sixth St. konferenca društev, klubov in drugih organizacij, ki so pridružene Prosvetni matici. Delokrog te okrožne organi- ¡ zacije P. M. je Wisconsin (v glavnem naselbine Milwaukee-W est Al lis in Sheboygan, in se-veda, če bi bile naselbine večje, bi poskusili tudi v Racinu in Kenoshi). Dalje spada v okrožje te konference severni Illinois s svojimi glavnimi slovenskimi naselbinami Chicago, Cicero in Waukegan. Na teh zborovanjih smo vča-si navdušeni, včasi preoptimi-stiČni, še večkrat pa veliko pfe-cagavi, češ, da naše aktivnosti minevajo in se tega ne more ustaviti. Sedaj je tako razpoloženje lahko še večje vsled vojne. Že večkrat smo razpravljali, kako zanesti med narod več vzgojne ?a dela, prirejat] boljše koncerte, kako pomagati in o-pogumljati naše pevske zbore, kako izpopolniti dramatiko, da ; bodo našo predstave čimboljše ' podane. Seveda, samo z razpravami j o NAROČITE SI DNEVNIK : "PROS VETA":: » < > Stane sa celo lato $6 00. J \ pol leta $3 00 | Ustanavljajte nova «Jruitva. 1 ! ; L><'*«t flanov(tc) je tr«'l»a ta J \ , novo druAtvo. Naslov r.u I nt in < » | tajništvo je: | \ ; 2657 S. Lawndale Ave. ; CHICAGO, ILL. O Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26lh Street Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS. 1:30 to 4 P. M. (Rxoept Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M (Except Wed., Sst. «ml Sun.) » R«»». 2219 So. Rid«eway Ave. Tel. Crawford 8440 Iff no answer — Call Austin B700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1811. CHICAGO, ILL., May 27, 1942. VOL. XXXVII. More About Lawyers' "Closed Shop" Throughout the country the lawyers continue their effort« to secure a "closed shop," coupled with compulsory payment of dues. They don't call it the "closed shop." That would be too «plebeian. They refert o it as an integrated bar." It sounds inoccuous, but it has teeth in it. In Minnesota they are appealling to the state Supreme Court to establish the "integrated bar" toy judicial order, and to rule that the lawyer who doesn't join and pay hia dues promptly shall be barred from practicing in the courts. A Minneapolis lawyer protests. Now, he says, a lawyer is disbarred only for misconduct. To throw him out of his profession merely because he does not desire to pay dues to a bar association is "severe punishment which should only be inflicted for a heinous offense." ' He intimates the lawyen who are pushing the "integrated bar" have been denouncing the "closed shop" for labor unions. He is undoubtedly right. A labor union bargains with its employers, and can't secure a "closed shop" except by mutual agreement. The lawyers refuse to bargain with anyone except their fellow lawyers who are members of the state Supreme Court. Of course, the lawyers' proposal is ridiculous, but they claim to have put it over, in one form or another, in 21 states.—Labor. THE MARCH OF LABOR SOCIETY WAS TOO LATE From the Society for the Prevention of Crime ?<» iwi l.ooo cvo CN'f» frtt U.S. ONLV 42 oo? iMnov hjril THAN PERSONS IN THE UNITED STATES HAVE LOST THE SIGHT Of- ONE EYE AS A RESULT CP INDUS--ffeiAl ACCiOCNfS. NEWSPAPERS AND GOVERNMENT DURING WAR The Newspaper Publishers Association, meeting in its fifty-sixth annual convention, presented a strange and instructive picture of the people of this country. The publishers and editors are patriotic. They spoke powerfully in support of the national cause. But they spent so much of the time criticaing the federal government that they inevitably rouse suspicions among the people who elected the heads of this government to office. Despite the war, the old bitterly antagonistic attitude toward the Roosevelt administration was registered as often as the slightest opportunity offered. Here were gathered the great men of the newspaper world, and hardly one of them had a good word to say for the men who are conducting ope ratios for the United States. There is no need of doubting the sincerity of the attitude of hese men toward the country and the war. Apparently they do not realize that constant sniping at the President and his cabinet inevitably weakens the confidence of the public and so threatens national unite in the midst of our gigantic effort.—The New Leader. Out Of we tasiy sympathy staikis Moan m ««a l>e»o» eotvw*AjMt¿ ,cor©*A«*as,os y, m tagt, fut ffc**uv*s «nwfflut la* M ben. u jeu**ymtrti associate* ~rnt* struck aaw ali fw« snoss in symfmmy. show zvmfal »« «mm thsn because of the value of the timber killed, says the U. S department of agriculture. When destructive outbreaks of insects develop in forest types composed chiefly of one specie* of tree, a high percentage of the stand may be destroyed. These stand ing dead trees go dawn in the course of a few years making an almost impenetrable tangle of logs and tops Under proper conditions, says th» Forest Service, a flash of lightening may set off the mass, resulting in » widespread conflagration almost impossible to fight. Psst experience hs> shown that epidemics of the mountsin pine bettle In lodgepole often havr been followed by destructiva firss