Jutranje ☆ Samostojen časnik za samostojno Slovenijo ŠPORTNA OBLAČILA KOMPAS ŠPORT TRADE • tel.: 061 327 870 LJUBLJANA, ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 1992 • LETO XXXIV • ŠT. 256 • GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK • 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 145,00 HRD, 40 TOLARJEV Bill Clinton je postal ameriški predsednik Guverner države Arkansas se bo 20. januarja preselil v Belo hišo - Clinton je dobil približno 45 odstotkov glasov, Bush pa kakih 40 - Predhodnik se umika OD NAŠEGA DOPISNIKA WASHINGTON, 4. novembra — Sinoči, v poznih večernih urah po ameriškem času, je dobrih sto milijonov ameriških volivcev (približno 53 odstotkov vseh volilnih upravičencev) odločilo, da bo novi predsednik ZDA (42. po vrsti) 46-letni Bill Clinton, dosedanji guverner države Arkansas ZMAGOSLAVJE - Bill Clinton in Al Gore po novici o zmagi. (Foto: Reuter) PORAZ - George Bush je napovedal umik s političnega prizorišč(Foto: Reuter) Pripadniki modrih čelad so ubili 7 kninskih miličnikov Do spopada je prišlo v okolici letališča pri Bihaču, ko so pripadniki kninske milice streljali na francoskega vojaka - Tovornjaki s hrano izginjajo bil nikakršne pritožbe, ki bi za- OD NAŠEGA SODELAVCA - SARAJEVO, 4. novembra — Poveljstvo petega korpusa armade Bosne in Hercegovine je sporočilo, da je danes zjutraj na območju bivšega letališča jugoslovanske armade pri Bihaču prišlo do oboroženega spopada med pripadniki francoskega bataljona modrih čelad in kninsko milico. Po prvih podatkih naj bi pripadniki kninske milice streljali na enega od francoskih vojakov, pripadniki modrih čelad pa so potem v protinapadu ubili sedem kninskih miličnikov. Na območju Bihača in Cazina tudi sicer trajajo hudi spopadi. Srbi s topništvom obstreljujejo Bihač, Cazin in Otok. Kot je sporočila.informativna služba armade BiH, trajajo najhujši spopadi še vedno okoli središča Olova, kraja, ki leži na križišču poti Sarajevo—Tuzla in Han Pi-jesak—Zavidoviči. Branilcem Olova so prišle na pomoč enote armade BiH iz Kladnja in enote hrvaškega obrambnega zbora iz S ŽENEVA, (AFP, Reuter) — Vlada BiH upa, da bo Clintonova zmaga prispevala k odpravi prepovedi uvoza orožja in tako Muslimanom omogočila učinkovito obrambo. Potem ko so sinoči zaprli ameriška volišča, je zunanji minister Haris Silajdžič opozoril, da se je Clinton v televizijskem dvoboju z Bushom XI. oktobra zavzel za odpravo prepovedi izvoza orožja v BiH. Čeprav ima dosedanjemu predsedniku marsikaj očitati, je dejal, da je njegova vlada vsaj poskušala preprečiti morijo v Bosni. Od Billa Clintona pa pričakuje še več. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič je sinoči privolil v nadzor ZN nad letališči, ki so v rokah Srbov, in podpisal sporazum z Unproforjem. okoliških občin. Pripadniki Ka-radžičevih sil poleg tega z vsemi možnimi sredstvi napadajo Gra-dačac. Borci armade BiH so danes na tem bojišču uničili en tank, drugega pa so poškodovali. Hudi spopadi trajajo tudi pri Maglaju, kjer skušajo enote armade BiH iz Zenice in Zavidovi-čev prebiti blokado okoli mesta in pomagati branilcem. Tudi v Sarajevu še vedno trajajo boji. Najhuje je v vzhodnih delih mesta, kjer je srbskim enotam uspelo presenetiti branilce, saj so se pripeljali z belim transporterjem z oznakami Združenih narodov. Po podatkih, ki so jih zbrali v poveljstvu armade BiH, se na strani jugoslovanske-armade in Karadžičeve vojske bori tudi več enot iz drugih držav. Gre za vojaške enote iz Romunije, Sovjetske zveze in Ukrajine, seveda pa tudi iz Srbije in Črne gore. Po incidentu s paketi pomoči za otroke Bosne in Hercegovine, v katerih je bilo v glavnem blago, ki je bilo izdelano oziroma kupljeno na območju Srbije, je zdaj predstavnik tukajšnjih oblasti sporočil še vrsto podatkov in dokazov o tem, da v Sarajevu izginjajo celi tovornjaki s hrano in drugo človekoljubno pomočjo. Župan Sarajeva Kreševljako-vič je med drugim povedal, da iz Londona vsak teden pošljejo vlačilec s hrano, da pa do zdaj še nobenega ni bilo v Sarajevo. Predstavnik visokega komisariata za begunce v Sarajevu nam je v pogovoru povedal, da od predstavnikov BiH za zdaj ni do- devale krajo kontingentov s hrano. Na vprašanje, kako bi hrano in zdravila prepeljali še do drugih ogroženih mest, kot so Gra-dačac, Tuzla, Maglaj, Srebrenica in Olovo, je omenjeni predstavnik komisariata za begunce de jal, da za kaj takega njihove prevozne zmogljivosti ne zadostujejo, poleg tega pa vožnja po omenjenih koridorjih ni dovolj varna. Povedal je še, da se z vsemi stranmi dogovarjajo o možnostih za hitrejše prevažanje pomoči v Sarajevo in druga mesta. Zdaj namreč konvoj iz Splita v Sarajevo potuje dva dni, pri tem pa bi lahko konvoj v enem dnevu pomoč pripeljali v bosansko glavno mesto in se tudi vrnili v Split. Pomoč iz Beograda prihaja še počasneje, ker na območjih, ki jih nadzorujejo srbske sile, konvoje pogosto ustavljajo in pregledujejo. Vsekakor bo treba vzpostaviti nove koridorje, na več mestih pa odpreti nova skladišča. ZDRAVKO LATAL Po ameriškem volilnem sistemu kandidat, ki samo z glasom več premaga nasprotnika v posamični zvezni državi, samodejno pobere vse elektorske glasove te države. Vsaka država ima število elektorskih glasov v sorazmerju številom prebivalstva oziroma številom svojih poslancev in se-natorjev v kongresu. Ameriški kongres ima 435 poslancev in sto senatorjev. 535 elektorskim glasovom je treba prišteti še tri, ki pripadajo okrožju Columbia (v njem je glavno mesto Washing-ton). Kalifornija, na primer, ki je po prebivalstvu največja država v ZDA in ima 52 kongresnih poslancev in dva senatorja, ima tako tudi največ — 54 elektorskih glasov. Vse te je, med drugim, na včerajšnjih volitvah pobral Clinton, čeprav je zbral le kakih deset odstotkov glasov več kot George Bush. Demokratski kandidat Clinton je zmagal v 32 zveznih državah in v okrožju Columbia ter zbral 370 elektorskih glasov oziroma kar sto več od potrebne minimalne večine. Bush pa je zmagal 18 državah in zbral 168 elektorskih glasov. Po tem merilu je torej Bill Clinton z veliko premočjo premagal republikanskega nasprotnika Georgea Busha (tretji kandidat Ross Perot je sicer dobil podporo skoraj 20 milijonov oziroma 15 odstotkov volivcev, vendar ni osvojil niti enega elektorskega glasu). Vendar pa Clinton ni »večinski predsednik«, saj je od stomilijonskega elektorata dobil le kakih 45 odstotkov glasov, okoli 40 pa jih je dobil tudi Bush. Toda po ameriškem sistemu elektorskih list — po katerem bodo elektorji posredno volili predsednika šele sredi decembra — je Clinton kljub vsemu odločilni zmagovalec. Kot »manjšinski« predsednik se postavlja ob bok vrsti drugih znanih ameriških predsednikov, ki na volitvah prav tako niso dobili večinskega deleža volivcev, a so kljub temu vladali v Beli hiši z velikim uspehom. Med njimi so Lincoln, Wil-son, Truman, Kennedy in Ni-xon. Nobenemu izmed teh — in še vrsti drugih predsednikov — ni uspelo dobiti večinske podpore volivcev. Za najnovejšega predsednika in njegovega podpredsednika, 44-letnega Ala Gorea, dosedanjega senatorja iz Tennesseeja, se zdaj začenja 11-tedensko obdobje priprav za vodenje ZDA. 20. januarja se bo Bill Clinton z ženo Hillary in hčerko Chelsea Delorsu poteče mandat HILVERSUM, 4. novembra (AFP) — Predsednik evropske komisije Jacques Delors je danes izjavil, da bi sam za svojega naslednika predlagal nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa. Ja-cquesu Delorsu poteče mandat predsednika Evropske komisije leta 1994. Delors je to izjavil v intervjuju za nizozemski radio. Med drugim je dejal, da bi bil Lubbers pravi človek na pravem mestu. PHILIPS Monitorji, CD R0M-i,PC,... Ljubljana tel.: 061-315420 fax: 061-303034 ŠTEVILO ELEKTORSKIH GLASOV it®“3 VODA NI OVIRA- Miljacka v novembru ni prav prijetna, toda v vojni tudi to m ovira. (Foto: Reuter) vselil v Belo hišo. Toda že med »interregnumom«, izhodom iz republikanske vladavine Georgea Busha (ta se po treh desetletjih uspešnega političnega delovanja umika s političnega odra: »Posvečal se bom vnukom,« je dejal sinoči), bo moral mladostni tandem Clinton-Gore nemudoma »dati v četrto prestavo« načrte za izboljševanje gospodarstva, prav tako pa se bo moral takoj posvetiti perečim zunanjepolitičnim problemom, med katerimi Bosna nikakor ni na zadnjem mestu. Še več: Če bo Clinton zvest svojim besedam o bosanski krizi, potem bi smeli pričakovati njegov odločnejši poseg na Balkan. Več o volitvah v Ameriki na strani 5. MITJA MERŠOL TEMA DNEVA Lov za izgubljenim časom Naš parlament je marsikdaj podoben kmečki nevesti. Ko so se poslanci pred poltretjim letom podali na pot parlamentarne demokracije, jih je bremenila, tudi normativno, preteklost v obliki treh zborov, spremljal pa pogum, da državo popeljejo na novo pot. Treba je priznati: v začetnem obdobju tokratnega mandata so poslanci, čeprav se je pogosto kazala njihova politična nevednost, opravili izjemno obsežno in zahtevno delo. Potem pa se je začelo omahovanje: saj bi, ampak ne tako. Samo iz zadnjega obdobja lahko naštejemo kup zadev, o katerih so si bili poslanci vseh treh zborov edini, da jih je treba sprejeti še v tem mandatu. A ne tako, kot si predstavljata vlada in vladajoča koalicija ali kot vztraja opozicija! Zato poslanci niso pravočasno sprejeli zakona o političnih strankah in volilni kampanji, vprašanje pa je tudi, ali jim bo uspelo sprejeti zakon o vladi... Na račun poslancev tega mandata so prav zaradi peripetij v zadnjih mesecih pogosto letele kritike. Zato so se skušali nekoliko »poboljšati«, tako da so postavili na dnevni red zadeve, ki bi jih lahko bili obdelali že davno, če se ne bi ubadali z nesklepčnostjo in strankarskimi prepiri in uvrščali nove in nove zadeve. Čeprav jim je jasno, poslancem namreč, da jim v dobrem mesecu, kolikor še traja njihov mandat, ne bo uspelo opraviti vsega dela, četudi so zdaj precej pohiteli. Morda jim bo slab vtis vendarle uspelo popraviti — če bodo končno sprejeli privatizacijo, ki je bila uvrščena med prve pomembnejše zadeve tega mandata. Voljo so včeraj, ko so glasovali o množici dopolnil, imeli. Je končno le prevladalo spoznanje, da je lastninjenje nujno za vse nas, ne pa za prestiž te ali one strani? JANA TAŠKAR Skrajneži postajajo močnejši KAIRO, 4. novembra (Reuter) — Muslimanski fundamentalisti so si na današnjih vladnih volitvah, ki so se jih tokrat prvič udeležili, zagotovili prostorček v novi vladi. Na volitvah še vedno vodi vladna nacionalna stranka, očitno pa je, da lahko tudi pripadniki muslimanskih fundamentalistov dobijo kako mesto v območnih vladah, s tem pa bi seveda povečali svoj vpliv na bližnjih parlamentarnih volitvah. Neonacistično zborovanje ob poljski meji FRANKFURT NA ODRI, 4. novembra (AFP) — Neonacistična stranka Nemška alternativa (DA) je sporočila, da bo v Frankfurtu na Odri, ki leži tik ob poljski meji, v soboto organizirala zborovanje. To naj bi se zgodilo le večer pred uradnim protirasističnim zborovanjem v Berlinu. Pripadniki omenjene stranke pravijo, da se bo njihovega zborovanja po vsej verjetnosti udeležilo okoli tisoč ljudi in da želijo s tem počastiti spomin na mirno revolucijo, ki se je jeseni 1989 zgodila v osrednji Nemčiji. Nemci z osrednjo Nemčijo mislijo ozemlja, ki so po drugi svetovni vojni pripadla Poljski in Sovjetski zvezi. CLINTONOVA PESEM Karikatura: Franco Juri V IMENU NARODA - Novi intimni dnevnik »zakotnega karikaturista« Franca Jurija tik pred izidom. Prednaročniška cena: 1100 SIT. Naročila na: 061/312-659. Naporno usklajevanje zakonskih amandmajev V skupščini se nadaljuje glasovanje o množici dopolnil k zakonu o lastninjenju — Nesklepčnost LJUBLJANA, 4. novembra — Poslanci v slovenskem parlamentu so prejšnji teden začeto štiridnevno zasedanje danes nadaljevali z glasovanjem o približno 240 dopolnilih k predlaganemu zakonu o lastninjenju podjetij. Še prej pa so si »naložili« dodatne točke dnevnega reda, med njimi sveženj zakonov, ki bi omogočil sanacijo slovenskega železarstva, in tudi zakon o vladi. Za uvrstitev te točke na dnevni red so v zboru občin porabili skoraj dve uri časa in se končno odločili, da bodo obravnavali predlog zakona, ki ga je pripravila skupina poslancev. Isti predlog zakona je že prejšnji teden uvrstil na dnevni red tudi zbor združenega dela, a bolj zato, da bi o zadevi sploh lahko razpravljali. V družbenopolitičnem zboru pa so se odločili, da bodo upoštevali predlog usklajevalne komisije, ki pa se danes ni mogla sestati, saj bi s tem porušili sklepčnost v zborih. Ta postaja vse hujša cokla v delu parlamenta, veliko pa ne pomaga niti poimensko preverjanje navzočnosti, ki so ga doslej že nekajkrat uporabili v zboru občin, danes pa v družbenopolitičnem zboru. • Skupščina je danes dokončno uskladila in sprejela zakon o socialnem varstvu; ta kot sistemski zakon ureja status socialne službe kot javne službe, v katero 'se enakopravno vključujejo tudi zasebniki in dobrodelne organizacije. Zakon opredeljuje tudi socialnovarstveno pomoč posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva, ki si s svojim delom ne morejo zagotoviti socialne 'varnosti. Socialnovarstvena pomoč ni le denarna — ta je vezana na delež od zajamčene plače — ampak so to lahko tudi nasveti, ki posameznikom v stiski pomagajo najti pot iz njihovega socialnega položaja. Sicer pa je glasovanje o vsej množici dopolnil k predlogu zakona o lastninjenju podjetij vse prej kot prijetno opravilo. Kljub temu so tako v družbenopolitičnem kot v zboru združenega dela že dopoldne glasovali o vseh. Zbor občin pa se je dopolnil lotil šele popoldne — obdelali so jih približno polovico, preostala jih čakajo jutri, ko spet delajo vsi trije zbori. Po tistem, kar sta opravila DPZ in ZZD, pa je že UNITA doživlja poraze HARARE, 4. novembra (AFP) - Angolsko opozicijsko gibanje UNITA je med zadnjimi spopadi doživelo precej porazov, zato obstaja upanje, da bodo morda vendarle obnovili pogajanja v zvezi s spornimi volilnimi rezultati. V minulih nekaj dneh so bili ubiti trije voditelji gibanja UNITA. mogoče soditi, da bo za nadaljnje usklajevanje ostalo precej manj dopolnil, le okrog 60. Kljub temu pa je malo možnosti, da bi zakon sprejeli še ta teden. V družbenopolitičnem zboru so popoldne preložili odločanje o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, češ da so preveč povezane z lastninskim zakonom in bodo o njih rekli zadnjo besedo, ko bo sprejeta privatizacija. V zboru združenega dela pa so, za zdaj edini, podprli predlog za zagotovitev finančnih sredstev za oskrbo začasnih beguncev v Sloveniji. Sprejeli so tudi zakon o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic letošnje suše. Več na 3. strani. JANA TAŠKAR Avstrijski kancler Vranitzky v Sloveniji Z gostiteljem dr. Janezom Drnovškom se bo pogovarjal zlasti o gospodarskem sodelovanju med državama LJUBLJANA, DUNAJ, 4. novembra - Na povabilo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška prihaja jutri na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo zvezni kancler Republike Avstrije dr. Franz Vranitzky. Na pogovorih obeh vladnih delegacij bodo v glavnem obravnavali dvostranske odnose, pri čemer ho posebna pozornost namenjena gospodarskemu in finančnemu sodelovanju in problemom slovenske manjšine v Avstriji. Predsednika obeh vlad bosta nagovorila tudi udeležence foruma o investiranju in privatizaciji v Sloveniji, avstrijski kancler pa bo obiskal tudi begunska centra v Slovenski Bistrici in Mariboru. Dr. Vranitz-kega bo sprejel predsednik predsedstva RS Milan Kučan, pogovarjal pa se bo tudi s podpredsednikom vlade in predsednikom SDSS dr. Jožetom Pučnikom. Podobno, kot je bil svojčas avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock prvi, ki je obiskal Slovenijo, odkar je bila mednarodno priznana, zdaj tudi kancler Vranitzky »prebija led« kot prvi šef tuje vlade. Pred odhodom v Ljubljano je avstrijski zvezni kancler sprejel našega stalnega dopisnika na ta Dunaju Vojka Flegarja in odgovoril na vrsto aktualnih vprašanj, še zlasti kar zadeva gospodarsko sodelovanje med obema sosednjima državama. Med drugim je poudaril, da je Slovenija za Avstrijo dejavnik stabilnosti v tem delu sveta. (Več na 6. strani.) Slovenija in begunci BLED, 4. novembra - Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo Slovenije in slovenski Rdeči križ sta v sodelovanju z Mednarodno federacijo RK in Visokim komisariatom za begunec v Ljubljani pripravila tridnevni seminar na temo Slovenija in begunci. Udeleženci obravnavajo celovito informacijo o potrebah beguncev v Sloveniji in projekt za psihosocialno pomoč begunskim otrokom, ki ga koordinira zdravstveno ministrstvo. Seminarja se udeležujejo predstavniki Rdečega križa, strokovnjaki centrov za socialno delo, vodje zbirnih centrov, prostovoljci in drugi, ki delajo z begunci. (D.B., foto: Marjan Zaplatil) 2. stran ★ DELO Četrtek, 5. novembra 1992 Petkrat več prosilcev, kot je denarja Stanovanjski sklad Slovenije je pregledal prispele vloge za tretje posojilo LJUBLJANA, 4. novembra - Prijavni rok za tretje posojilo Stanovanjskega sklada RS je mimo. Na sklad je prispelo 5933 vlog v skupnem znesku 10,9 milijarde tolarjev. Popolnih vlog je bilo 47S0. in to za skupno S.7 milijarde tolarjev, a še med temi prosilci jih je kar precej zaprosilo za več, kot so bili po razpisnih merilih upravičeni. Tako znaša vsota zneskov, do katerih bi bili prosilci upravičeni, 5.3 milijarde tolarjev, kar je petkrat več denarja, kot ga je sklad v tem razpisu ponudil za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj. Polovico zaprošenega zneska naj bi uporabili za gradnjo novih stanovanjskih objektov. Med prosilci jih kar dobrih 48 odstotkov prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje. Največ vlog je prispelo iz občine Ljubljana Šiška. Maribor in Ljubljana Vič. najpogosteje pa so zaprosile za posojilo mlade družine. ki zaslužijo od 15 do 25 tisoč tolarjev na družinskega člana. Upravni odbor sklada bo odločal o razdelitvi posojil prihodnji torek. B. K. Koroški Slovenci na obisku pri Drnovšku Slovenija bo predlagala Avstriji podpis dvostranske pogodbe - ZSO in NSKS o starih težavah LJUBLJANA, 4. novembra — Dan pred prvim uradnim obiskom avstrijskega kanclerja Vranitzkega v Sloveniji je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij. Na pogovorih, ki sta se jih udeležila tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji dr. Janko Prunk, sta predsednika obeh organizacij — dr. Matevž Grilc in dr. Marjan Sturm — spet opozorila na nerešena vprašanja Slovencev na Koroškem. Dr. Grilc je povedal, da se je finančni položaj narodnostne skupnosti sicer nekoliko izboljšal, saj ima sedaj za svoje delovanje na voljo dvajset milijonov šilingov namesto prejšnjih enajst, opozoril pa je, da se sklepi manjšinskega sosveta ne upoštevajo. Naštel je glavne probleme, s katerimi se slovenska manjšina ukvaija že desetletja: šolstvo, dvojezični otroški vrtci, premalo radijskih in televiziskih oddaj v slovenskem jeziku in slovenska glasbena šola, ter predlagal, da bi slovenska stran začela pogovore z avstrijsko o podpisu bilateralne pogodbe. Tudi dr. Sturm je opozoril na vprašanje medijev in otroškega varstva in menil, da bi Koroška morala postati kulturno zanimiva večjezična regija. Zunanji minister dr. Rupel je povedal, da bo Slovenija verjetno še ta teden podpisala dvostransko pogodbo z Mad-žarko o problemih manjšin, kar naj bi bil tudi zgled za naše nadaljnje sodelovanje z Avstrijo in Italijo. Dr. Prunk je povedal, da bo naša stran avstrijski predlagala podpis bilateralne pogodbe, jasno pa je, da bodo pogajanja dolgotrajna. Na koncu je dr. Drnovšek izjavil, da bo dvodnevni obisk avstrijskega predsednika vlade dobra priložnost, da slovenska stran vnovič opozori na nekatera stara vprašanja, in obljubil, da bo naša delegacija na pogovorih z avstrijsko primerno zastopala interese koroških Slovencev. URŠA IZGORŠEK, foto: Igor Modic DRŽAVNE LISTE - STRANKARSKA IZKAZNICA Napetost v strankah zaradi posameznikov Na vrh državne liste so vse stranke postavile svoje najuglednejše prvake — So razprave res »veliko hrupa za nič«? - Resneje za državni svet žavni listi še niso določili, znano pa je že, da bodo narodni demokrati sestavili listo kandidatov za državni zbor skupaj z gospodarsko stranko, ki jo vodi Edo Pirk-, ... ... . majer. S to potezo bodo zagoto- bolj priljubljeni prt volivcih. Pn - - --- - - ...... zanimivo, da ~~ LJUBLJANA, 4. novembra - Slovenske stranke se v teh dneh še najbolj posvečajo sestavljanju kandidatnih Ust, pa tudi pripravi seznamov imen za tako imenovano državno listo. To, razumljivo, povzroča napetost in nesporazume, saj ni docela vseeno, na katero mesto bo strankarski vrh uvrstil kakšnega od kandidatov. Državne liste gotovo niso najbolj usodne za kandidate, so pa seveda pomembna strankarska »izkaznica«, ki priča o hierarhiji posameznih pripadnikov strank. Po doslej dostopnih podatkih so vse postavale na vrh državne kandidatne liste svoje ugledne prvake, praviloma pa na prvo mesto uvrstile predsednike. Edina znana izjema doslej so zeleni, ki niso privolil v državno listo zaradi večinskega prepričanja odborov, da strankina lista ne bi bila primerna in da naj bodo v državni zbor izvoljeni tisti kandidati zelenih, ki so naredili največ, ki so najboljši in ki so naj- Za prijatelje brez doma 1892 LJUBLJANA. 4. novembra — V tednu miru. posvečenem otro- kom v Bosni in Hercegovini, poteka od 2. do S. novembra v Sloveniji akcija za zbiranje igrač in šolskih potrebščin — namenjene so otrokom brez doma v Sloveniji, najprej otrokom beguncev, ki žive pri družinah, a tudi otrokom v begunskih središčih. Organizatorji akcije v občinah in posameznih krajih so društva prijateljev mladine. Rdeči križ. gasilska društva, ministrstvi za šolstvo in za zdravstvo ter vladin Urad za žensko politiko. V krajevno dogovorjenih prostorih zbirajo igrače (nove, doma izdelane, očiščene, rabljene) ter učne pripomočke (od barvic do zvezkov in torb), mogoče tudi denarne prispevke za ta namen. Posvet o lanskih bojih za mejne prehode NOVA GORICA. 4. novembra — Novogoriški sekretariat za obrambo pripravlja gradivo za poseben posvet o lanski agresiji na Slovenijo. Na posvetu naj bi natančneje analizirali dogajanja, predvsem boje na mejnih prehodih z Italijo. To naj bi bil le eden od posvetov o lanskem dogajanju v Sloveniji in del celovite analize junijsko-juUjske agresije. Glavna referata bosta imela poveljnik PŠTO Bogdan Beltram in načelnik v novogoriški UNZ Viktor Hladnik. Na posvet, ki bo v ponedeljek. 9. novembra, v novogoriški skupščinski dvorani, ob 17. uri, so povabili predstavnike častnikov posameznih enot TO, vodstva skupščin in tudi nekatere gospodarstvenike iz severnoprimorske regije. (S. C.) SŽ tudi v sistemu GONG LJUBLJANA, 4. novembra - Slovenske železnice se v novejšem času postopoma vključujejo tudi v mednarodni prevzemno-predajni sistem GONG. in sicer prek omrežja vlakov TEC v kombiniranem orometu Pri tej sodobni obliki transporta, ki se je uveljavila še zlasti na nemških, avstrijskih in švicarskih železnicah, gre v bistvu za hitro obmejno tehnično predajo tovornih vagonov na komercialno zaupanje med udeleženimi železnicami. Na slovenskih železnicah je za zdaj organizirana ie prevzemna-predaja vagonov na tehnično zaupanje pri vlakih v oprtnem prometu. To konkretno pomeni, da vozovno-tehnična služba na jeseniški postaji opravi celoten pregled vlaka in s tem jamči za tehnično brezhiben transport do naslednje ranžirne postaje v Avstriji oziroma Nemčiji. Dr. Arhar v francoski centralni banki LJUBLJANA, 4. novembra - Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je v spremstvu namestnika .Andreja Ranta včeraj v sklopu prizadevanj za podporo najpomembnejših evropskih centralnih bank v procesu včlanjevanja Republike Slovenije v Mednarodni denarni sklad obiskal guvernerja francoske centralne banke Jacquesa de Larosiera. Guverner Banque de France je dobro obveščen "o dogajanju in se mu zdi edino smiselno, da IMF svojo odločitev glede članstva sprejme čim prej. pri tem pa se za Slovenijo najbolj zavzema Nizozemska. (C. R.) Srečanje študentov nekdanje Jugoslavije LJUBLJANA. 4. novembra - Šele zdaj je prišlo v javnost, da so se med IS. in 20. oktobrom v Gradcu sešli (na pobudo avstrijske zveze študentov) predstavniki študentov vseh republik bivše Jugoslavije, pri čemer sta predsednika študentov v BiH zastopala bosanska študentov študenta, ki začasno živiti v Ljubljani. Predstavniki študentov so sprejeli dogovor, v katerem so se zavzeli. da je treba na vseh univerzah na ozemlju bivše Jugoslavije študentom omogočiti študij ne glede na njihovo versko ali nacionalno pripadnost. Vse"m, ki so se vpfsali na univerze drugih držav na tem ozemlju pred letošnjim študijskim letom, naj se omogoči nadaljevanje študija ob enakih pravicah, kot jih uživajo domači študentje. Študentom s statusom beguncev, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, naj država, ki jim je dodelila ta status, omogoči nadaljevanje študija. Avstrijsko zvezo študentov. Evropski študentski informacijski urad (ESIB) in druge mednarodne študentske organizacije, so pozvali k pomoči študentom-beguncem. ESIB naj bi vzpostavil informacijsko povezavo med študentskimi organizacijami bivše Jugoslavije in tako pomagal k uresničevanju dogovora. Kofje sporočil predsednik študentske vlade Univerze v Ljubljani. Tomaž Eržen, so sicer uspešno srečanje motili le funkcionarski. ki si svojo vlogo predstavljajo predvsem kot pomoč zunanjim ministrom svojih držav. V želji, da bi presegli početje svetovne diplomacije, so se študentje dogovorili za ponoven sestanek — ta bo 5. novembra v Ljubljani. (J. K. V.) NARODNI DEMOKRATI Narodni demokrati vabijo svoje volivke, volivce in simpatizerje na osrednjo predvolilno konvencijo Narodnih demokratov, ki bo v četrtek. 5. novembra 1992, ob 18. uri v Veliki dvorani Slovenske filharmonije na Kongresnem trgu 10 v Ljubijari. Na konvenciji bomo ob bogatem kulturnem programu predstavili program stranke in njene kandidate. ^ in Slovenije urejajo vrste Vrh stranke zelenih je prišel v Koper odpravit nesoglasja — Jabolko spora KOPER, 4. novembra — Razmere in odnosi v vrstah Zelenih Slovenije gotovo niso taki, da bi bili člani te stranke lahko z njimi zadovoljni. Še posebej se je zapletlo v odnosih z Zelenimi Kopra. Prav zaradi tega je mogoče razumeti, zakaj se je z njimi ter piransko in izolsko organizacijo zelenih sinoči sestal del vrha Zelenih Slovenije — prišli so dr. Dušan Plut, dr. Peter Tancing in dr. Božidar Voljč, kasneje pa še predsednik koprskih zelenih Žaro Pregelj, ki je eno od jabolk spora. Nemogoče je, so nekaterim članom Želenih Kopra očitali tudi strankarski tovariši iz piranske in izolske občine, da je na primer sekretar zelenih iz Kopra Jožef Horvat sam ustanovil še svojo politično organizacijo Smer in tako deluje na dveh tirih. Nikakor tudi ni mogoče sprejeti odločitve dosedanjega poslanca zelenih Žara Preglja, da bo (po vsej verjetnosti) kandidiral na listi SLS. Vse bi res lahko kazalo, da gre za pranje umazanca perila stranke, če ne bi prinesel sestavek^ tudi nekaj koristnih spoznanj. Žaro Preglej je na primer dokaj natančno opisal svoje delovanje in vlogo v stranki Zelenih Slovenije. Pojasnil je, da se je v stranki počutil vse bolj na stranskem tiru in da ga je hotelo kar nekaj vplivnih članov stranke preprosto izločiti, ker niso soglašali z njegovimi nastopi. Prav zaradi tega je začel razmišljati o prestopu v drugo politično stranko. Dr. Evrope ne zadostuje več SKD je priredila posvet z ugledno mednarodno udeležbo - Ne Evropa zdaj, ampak v Evropo zares LJUBLJANA, 4. novembra — »Mi nismo nastopali z geslom Evropa zdaj, marveč je v našem programa zapisano, da gremo v Evropo zares,« je na današnji okrogli mizi o slovenskem približevanju evropski integraciji med drugim poudaril njen voditelj, predsednik SKD Lojze Peterle. Posvet z izjemno reprezentativno mednarodno udeležbo so organizirali kot nadaljevanje različnih oblik sodelovanja velike mednarodne družine, ki jo predstavlja krščanska demokracija. Tako je dr. Bemhard Lamers, vodja rimske podružnice ugled-ustanove Konrad Adenauer Stistung dejal, da je njihova fon-darija odločna pomagati mladi državi pri gospodarski preobrazbi. kar naj bi jo ob čim manj pretresih in zastojih naredilo sposobno polnopravnega vključevanja v Evropo. Hans Peter Rupnik, član nemškega parlamenta, je spregovoril o nalogi krščanske demokracije, da prepreči novo razcepitev, ki jo lahko pomeni ločnica med revščino in bogastvom. Razcvet evropskih regij je bil njena zaslu- ga, povojni nemški model notra- v Evropsko skupnost. nosti federativnega povezovanja, v katerem je prostor tudi za dežele s kakovostmi države. Klasična nacionalna država, kot je Francija, namreč ni po meri združene Evrope, saj je prevelika za reševanje majhnih regionalnih problemov in premajhna, da bi bila kos izzivom, pred kakšnimi se je zadnje čase znašel stari kontinent. Predsedniški kandidat SKD Ivan Bizjak je k temu dodal, da nas doma čaka še naporno sa-mopreoblikovanje v moderno, gospodarsko uspešno družbo, pri čemer že resno zamujamo. Status opazovalca v Svetu Evrope ni več dovolj; postati moramo redni član, kar bi tudi že bili, če bi bile volitve prej. Zato je zelo spodbudno vsaj dejstvo, da nas nemška CDU vidi med najresnejšimi kandidati za sprejem nje ureditve pa je potrdil pred- IGOR GUZELJ Zavzemanje za odprto mejo Vodstvo stranke je predstavilo programske posebnosti pred volilno konvencijo LIPICA, 4. novembra — Pred nedeljsko volilno konvencijo in prsim kongresom, ki bo to nedeljo v Portorožu, je vodstvo stranke Zveza za Primorsko danes predstavilo programske posebnosti in opozorilo predvsem na zahtevo po zagotovitvi statusa odprtega morja vse do slovenske obale, namesto da bi si prosto okno v svet pridobivali samo s koridorjem. Zveza se zavzema tudi za globalno zaščito narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje s Hrvaško in Italijo, ki bi tudi v resnici morala postati najbolj odprta meja v Evropi. To je še posebno pomembno zaradi gospodarskih interesov obmejnih prebivalcev, saj bi morali čimprej obnoviti nekoč razvito blagovno menjavo s Kvamerjem in olajšati stike ter vsakdanja opravila prebivalcev obmejnih vasi, ki jih je grobo pretrgala trda meja s Hrvaško. ZZP si bo prizadevala tudi za uveljavitev odškodnin pregnancem, požgancem in ureditev drugih izvirnih primorskih vprašanj, ki jih je splošna zakonodaja obšla. J. O. Vlada se pogaja, potem pa ukrepa po svoje Stališče sveta ZSSS do odloga podpisa splošne kolektivne pogodbe - Železarne LJUBLJANA, 4. novembra — Člani predsedstva ZSSS so na današnji tiskovni konferenci predstavili stališča sveta ZSSS. ki jih je le-ta sprejel na včerajšnji zaprti seji glede odlaganja podpisa splošne kolektivne pogodbe • Sekretar ZSSS Rajko Lesjak je pozval delegate skupščine, naj podprejo paket zakonov, ki odloča o usodi 70.000 delavcev v slovenskih železarnah. Zlasti po mnenju kovinarskega sindikata ne bi smeli dovoliti, da bi podjetja začela »potapljati Sanacija slovenskih železarn Dušan Šešok je razložil posledice, ki bi jih povzročil zavrnjeni predlog zakona o sanaciji — Breme tudi za davkoplačevalce — Razbijanje železarskih gigantov jo. ki pomeni tudi ustrezno najemanje posojil, za katere bi jam- Boris Hilli iz stranke Zelenih Pirana je menil, da tako razbijanje stranke zelenim nikakor ne koristi. da pa so razmere že lep čas nevzdržne. Tako so morali kandidatne liste zelenih sestavljati brez dveh vplivnih in pomembnih članov koprskega dela stranke. Dogovorili so se. da bo'Žarko Pregelj, še kot predsednik le-te v kratkem sklical Zelene Kopra, da bodo dokončno uredili svoje vrste. Jasno bodo morali ločiti novo nastalo Smer Jožefa Horvata od Zelenih Kopra, slednji pa se bodo morali dogovoriti, kako bodo sodelovali z Želenimi Slovenije. Če bo Žaro Pregelj res kandidiral pri Slovenski ljudski stranki, nikakor ne bo mogel biti več predsednik Zelenih Kopra in niti Zelenih Obale. Vsi pa so se strinjali. da bi do tega razčiščevanja nesporazumov moralo priti prej, saj "bi se dalo marsikaj razplesti tudi drugače. BORIS ŠULIGOJ l^iiT?7Wil5¥»?!¥r2SP5r*TiTTl iiiiiitiFi LJUBLJANA, 4. novembra — Trije predlagani zakoni, ki jih je vlada pripravila za sanacijo slovenskih železarn, so na skopni seji skupščinskega odbora za proračun in javne finance ter odbora za splošne gospodarske zadeve dobili načelno podporo. Čeprav nesklepčni so poslanci nadaljevali z obravnavo predlaganega reševanja slovenskih železarn. Ker je bilo že ob prvi obravnavi predlaganih zakonov — zakona o pokrivanju izgub slovenskih železarn, zakona o jamstvu države za posojila za trajna obratna sredstva železarn in zakona o jamstvu države za obveznice, izdane za sanacijo železarn — kar nekaj vprašanj poslancev, naslovljenih na vlado oziroma ministrstvo za industrijo, ki je predlagalo zakonske rešitve, je podrobneje odgovarjal minister za industrijo in gradbeništvo Dušan Šešok. Na vprašanje, kolikšno breme bi zaradi uresničevanja zakonov padlo na slovenske davkoplačevalce (če bodo sprejeti) in kakšni bodo drugi učinki začrtane sanacije, je Sešok odgovoril, da je »zalogaj zelo velik, a je nujno, da se predlagani sanacijski program sprejme, če hočemo rešiti slovenske železarne.« Izvzem kateregakoli izmed treh predlaganih zakonov iz pripravljenega sanacijskega svežnja Marketinški festival e odslej Zlati boben nimamo Marketinga slovenske države še zdaj ustrezno organiziranega - Tekmovalni program PORTOROŽ, 4. novembra — Vse, kar nekaj velja na področja marketinga in propagande v Sloveniji (z nekaterimi izjemami), se je zbralo na drugem slovenskem marketinškem festivalu Zlati boben 1992 v portoroškem Avditoriju. Letos je prijavljenih 350 udeležencev, več deset oglasnih agencij pa je v petih kategorijah prijavilo nekaj več kot 220 komunikacijskih sporočil, ki se potegujejo za nagrade posebne strokovne žirije in za nagrado občinstva — Velika nagrada Portoroža. Portoroški marketinški festival je ob odprtju pozdravil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat, ki je med drugim ugotovil, da na državni ravni še vedno niso ustrezno organizirali marketinga slovenske države, kljub številnim predlogom. V Sloveniji so sicer začeli zbirati del uvoznih dajatev za potrebe gospodarske promocije, vendar se tako zbran denar v slavnem ne koristi v te namene. O tem so spregovorili tudi na današnji skupščini društva za marketing Slovenije. Največ pozornosti je danes vzbudila projekcija 112 tv-spotov v tekmovalnem sporedu, kasneje pa še predavanje Sandra Rosella, enega najodgovornejših za snovanje in izvedbo promocije Barcelone in olimpijskih iger. Predstavil je vse priprave in organizacijo izvedbe in skoraj vsa propagandna sporočila, ki so pripomogla k uspehu španske olimpiade. Popoldan so v starem Hotelu Palače odprli razstavo grafičnih del, zvečer pa predvajali še nagrajene propagandne filme s festivala Epica, jutri zvečer pa bo še projekcija propagandnih filmov s festivala v Cannesu. Zveza društev ekonomskih propagandistov se bo na jutrišnjem posvetu lotila svojega kodeksa in sodelovanja s tujimi združenji. O organiziranosti propagandistične stroke pa bo spregovoril Peter"Nagy, predsednik madžarske zveze propagandistov. BORIS ŠULIGOJ bi okrnil reševanje železarn. 450 milijonov mark dolga, ki ga imajo železarne, je dejstvo. Vsako prelaganje prvega, drugega ali tretjega zakona bi pomenilo, da bi še naprej reševali železarne od danes do jutri oziroma od meseca do meseca tako kot doslej. Zakonske rešitve so način, s katerim bi s pomočjo javnega dolga pokrili že nastalo izgubo slovenskih železarn, za državo pa bi novo obveznost pomenila le garancija ob najemu posojil za sanacijo. Nova obveznost je vredna 72 milijonov mark. V okviru predlaganih zakonskih rešitev za sanacijo slovenskih železarn je tudi varovalka, člen, po katerem mora upravni odbor slovenskih železarn poročati vladi vsake tri mesece. Če sanacija ne bi potekala po programu, potem lahko vlada prekliče svoje obveznosti kot garant za 72 milijonov mark. S predvideno finančno sanaci- čila država, bi bili slovenski davkoplačevalci obremenjeni z 20 milijoni DEM na leto. Toliko bi namreč potrebovali za odplačevanje obresti za najeta posojila. Sanacija bi vse sedanje železarske gigante razbila na osem do deset manjših podjetij, z ustreznim številom zaposlenih, saj je bilo slišati na seji obeh odborov, »povsod ne moremo proizvajati vsega kot zdaj«. Sanacija torej ne izvzema zapiranja posameznih delov (z ustreznim številom zaposlenih). Najbolj produktivnim delom pa naj bi omogočila poslovanje po zmernih cenah in konkurenčnost na tržišču. Izgube slovenskih železarn, ki znašajo že med 8 do 10 milijonov mark na mesec, naj bi se začele zmanjševati že v letu 1993. S pokrivanjem njihovih izgub pa bi se začela poravnava dolgov, ki jih imajo železarne do slovenskega gospodarstva (v polletni bilanci je bila obveznost slovenskih železarn do slovenskega gospodarstva kar 172 milijonov DEM). MARJETA ŠOŠTARIČ kot ladjice«. Razvoj celotnih regij na Gorenjskem in Koroškem in obstoj več generacij je namreč odvisen od železarn. za negospodarstvo in sklenitve socialnega pakta. Svet je ugotovil, je med drugim poudaril predsednik Dušan Semolič, da se v sindikalnih vrstah krepi nezadovoljstvo zaradi politike zdajšnje vlade, zato postaja socialno partnerstvo vprašljivo. Predvsem jih moti. daje vlada tako zlahka odklonila vse bistvene predloge ZSSS na lastninski zakon. To govori o očitni strategiji vlade: s sindikati se pogajati, potem pa ukrepati po svoje. Tako ravnanje se ne bo obneslo ne v času do volitev ne po njih. Razmere v podjetjih se namreč zaostrujejo. Nemogoče je na primer sprejeti določilo v predlogu zakona o prisilni poravnavi, po katerem so zaščiteni upniki namesto delavcev. Prav tako se je treba upreti poskusom, da bi nakopičene probleme v gospodarstvu reševali z odpuščanjem zaposlenih. K nam so morali priti evropski strokovnjaki razlagat, da so naši davki previsoki — najvišji v Evropi — in da bi morali nadomestiti sistem zajamčenih plač z minimalnimi. pri tem pa so spregledali. da je zajamčena plača pri nas za polovico nižja kot v Evropi. kar je nezaslišano, saj ZSSS na te reči opozarja z argumenti že dve leti, je rekel Gregor Miklič. Glede nove kolektivne pogodbe za negospodarstvo, je svet ZSSS sklenil, da je ne bo podpisal. Ni razloga, da bi najnižja cena dela v gospodarstvu in negospodarstvu morala biti različna. Brane Mišič je opozoril, da se s podpisom kolektivnih pogodb in socialnega pakta odloča o delitvi presežne vrednosti v prihodnosti. ne za nazaj, zato je pomembno, kakšne osnove bodo določene za prve tri tarifne razrede. JELENA GAČEŠA tem je zanimivo, da so se za možnost oblikovanja takih strankarskih list pri pripravi zakona o volitvah najbolj zavzemali prav poslanci zelenih. Anton Tomažič iz stranke narodnih demokratov pa trdi. da bi »bila tista stranka, ki državne liste ne bi vložila, pravzaprav neumna, saj ji v primeru, da bi po volitvah kateri od njenih izvoljenih poslancev postal minister, ne bi uspelo nadomestiti manjkajočega poslanca stranke oziroma bi bila vsaka nadomestitev poslanca nemogoča.« Sicer pa so mnenja o pomembnosti državne liste zelo različna. Liberalni demokrati. kot nam je dejal Gregor Golobič, menijo da ta lista ni tolikšnega pomena, kot skušajo dokazovati posamezne stranke. saj bosta z nje prišla v parlament največ prva dva kandidata. Golobič misli, da so torej razprave o teh listah »veliko hrupa za nič«, zato v LDS temu vprašanju naj ne bi posvečali pretirane energije. Tako imenovana strankarska lista LDS še ni znana, zanimivo pa bo, kako jo bodo liberalni demokrati kljub vsemu napolnili, še posebne kar zadeva razmerje »moči« med sedanjimi liberalno-demokratskimi ministri in nekaterimi drugimi člani stranke, predvsem tistimi, ki političnih ambicij ne skrivajo — to pa so zlasti člani liberalno demokratske politične koordinacije. Toš v Beogradu V zvezi z govoricami o posebnem odposlancu predsednika Predsedstva g. Kučana v Beogradu Ministrstvo za zunanje zadeve pojasnjuje: V Vladi R Slovenije si prizadevamo ustvariti pogoje za vrnitev čimvečjega števila slovenskih državljanov iz BiH v domovino. Operativno se s to nalogo ukvarja Ministrstvo za zunanje zadeve, v njem pa je zanjo zadolžen vodja sektorja za sosednje države g. Peter Toš. O rezultatih naših prizadevanj bosta Vlada in njeno Ministrstvo za zunanje zadeve slovensko javnost pravočasno obvestila. Različne senzacionalne vesti rešitvi problema ne koristijo. Ministrstvo za zunanje zadeve SDK in nadzor javne porabe V letu 1992 je SDK opravila inšpekcijske preglede Proračuna Republike Slovenije in drugih upravnih organov Republike Slovenije na podlagi zahtevkov Odbora za proračun in javne finance Skupščine Republike Slovenije ter ministrstva za pravosodje in upravo Republike Slovenije. V zvezi s pregledi proračunov in upravnih organov SDK ni zavrnila nobenega zahtevka. še manj pa »PROSILA, da v nekatera ministrstva njeni inšpektorji ne bi posegli.« Na 66. seji Odbora za proračun in javne finance je ta odbor zadolžil SDK, da opravi inšpekcijske preglede tudi pri t.i. državotvornih ministrstvih (Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za zunanje zadeve. Ministrstvo za informiranje). To nalogo bodo inšpektorji SDK opravili v skladu s predpisi in strokovnimi merili za svoje delo, tako kot to delajo pri vseh ostalih pregledih. Zato želimo sporočiti javnosti in novinarju g. Vinku Vasletu, da je navajanje take z ničimer argumentirane in neresnične trditve kot je ta. da je SDK »prosila, da v nekatera ministrstva inšpektorji ne bi posegli« zavajanje javnosti. Poleg tega si ie gospod Vasle privoščil tudi huda in z ničimer podkrepljena namigovanja (g. Vasle uporablja izraz »slišati je«), da generalni direktor SDK zaradi svoje strankarske pripadnosti in bojda temu posledične solidarnosti ni zmožen nepristransko opravljati svojega dela. Dokazov za tako vrsto strankarske solidarnosti pa g. Vasle ne navaja. Žal nam je, da se poslanci oziroma predstavniki njihovih poslanskih klubov (razen Libe- ralno demokratske in Liberalne stranke) niso odzvali povabilu na predavanje uglednega strokovnjaka Zveznega računskega sodišča iz Nemčije, ki ga je v septembru v Ljubljani organizirala SDK (vabljene so bile tudi vse časopisne hiše). Vpogled v tamkajšnji nadzor javne porabe bi bil za poslance prav gotovo pomemben kamenček k oblikovanju demokracije pri nas. inšpektorje SDK pa bi prav gotovo bolje kot sedaj obvaroval pred politizacijo njihovega nelahkega in strokovno zelo zahtevnega dela. Igor Omerza, generalni direktor SDK Slovenije Janez Kopač, predsednik odbora za proračun in javne finance skupščine Republike Slovenije RADIO CEDE Očitno pa je, da skušajo nekatere stranke ublažiti morebitno napetost in prepire v zvezi z uvTŠčanjem posameznikov na državno listo z ustvarjanjem vtisa, da lista ni pomembna ali pa da so na njej zapisana imena enakopravna. Anton Tomažič meni, da je takšnih poskusov metanja peska v oči kandidatom ponekod kar precej. Od tod tudi državne liste, ki so zelo obsežne, saj štejejo med 15 in 20 imen. »Dejstvo pa je, da lahko v državni zbor pride — in še to samo teoretično - največ prvih pet kandidatov,« pravi Tomažič in dodaja, da v njegovi stranki hierarhije prvih petih mest na dr- vo dobili precej glasov nekdanjih razlaščencev, ki so v Sloveniji kar zavidljivo volilno telo. Zanimivo bo. ko bodo državne kandidatne liste vložene, saj bo iz njih že mogoče razbrati, kakšna bo videti dobra četrtina prihodnjega državnega zbora, čeprav bi že zdaj lahko rekli, da bodo to v prvi vrsti voditelji posameznih strank, njihovi podpredsedniki in nekateri drugi strankarski prvaki. Liberalni demokrati bodo na prvo mesto te liste uvrstili dr. Janeza Drnovška, krščanski demokrati Lojzeta Peterleta, narodni demokrati dr. Rajka Pirnata (poleg Antona Tomažiča. Andreja Štera in Eda Pirkmajerja), socialdemokrati dr. Jožeta Pučnika in Janeza Janšo, socialisti Viktorja Žaklja, ljudska stranka Marjana Podobnika itn. Državne liste bodo torej po svoje vendarle govorile o hierarhični poziciji (in pomembnosti) posameznih kandidatov znotraj strank in so že zategadelj dovolj zgovorne in pomembne. Spoznanje, da bo v parlamentu imel pomembno mesto tudi državni svet. je nekatere stranke vendarle prisililo v resnejše kandidature. Pri tem je zlasti pomemben »spopad« med krščanskimi demokrati in ljudsko stranko. Koalicija opozicijskih strank se je namreč predhodno dogovorila, da bo za volitve v državni svet pripravila skupne kandidatne liste. Po tem dogovoru naj bi bilo na listo uvrščenih osem kandidatov krščanskih demokratov, prav toliko kandidatov ljudske stranke, po tri kandidate pa bi prispevali narodni demokrati in liberalna stranka. Vendar krščanski demokrati menijo, da bi iim morala ljudska stranka odstopiti še tri kandidatna mesta, v kar pa SLS ne privoli. Sicer pa si bosta ti dve stranki na terenu najbolj konkurirali, saj se praktično obračata na iste volivce. Pri tem so krščanski demokrati optimisti in prepričani, da bodo volitve pokazale moč rojevanja nove. velike in močne desne stranke. ------ VINKO VASLE Pred dnevi je umrl pionir urologije v Slovenije prof. dr. Slavko Rakovec. Prof. dr. Slavko Rakovec se je rodil 1906 v Ljubljani. Promoviral je leta 1929 na Medicinski fakulteti v Innsbrucku. Odleta 1931-1935je specializiral kirurgijo v Ljubljani, nato pa leta 1935 in 1936 še urologijo v Berlinu pri prof. von Lich-tenbergu. enem izmed vodilnih evropskih urologov. Od leta 1936 do 1970 je bil predstojnik urološkega oddelka Kirurgične klinike v Ljubljani. Leta 1961 se je habilitiral za izrednega profesorja in 1971 za rednega profesorja za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1961 je bil imenovan za zunanjega sodelavca Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1970 je zagovarjal doktorat znanosti na podlagi disertacije »Megaure-ter«. Od leta 1961 dalje do upokojitve leta 1970 je predaval študentom medicine urologijo. Od leta 1971 do 1974 je bil predsednik Združenja urologov Jugoslavije. Leta 1950 je bil izvoljen za rednega člana Societe Internationale d' Urologi. Leta 1974 je bil izvoljen za rednega člana European Societv’ of Uroiogve. Leta 1976 je bil imenovan za častnega člana Slovenskega zdravniškega društva in leta 1979 za častnega člana njegove urološke sekcije. Poleg rutinskega strokovnega dela kot vodja urološkega oddelka Kirurgične klinike se je ukvarjal še s problemi funkcionalne diagnostike ledvic in urinskih potov, s problemi maiformacij urogenitalnega trakta in z akutno realno insuGcien-co. Kot prvi je v Jugoslaviji že leta 195S uvedel hemodializo (umetno ledvico) v njeno terapijo, leta 1970 pa je skupno s prof. dr. Mirom Košakom, kot prvi v takratni Jugoslaviji, presadil ledvico. Ukvarjal se je tudi s kirurgijo nadiedvičmh žlez, rekonstrukcijo sečevodov in sečnika. 1Med prvimi na svetu je nadomesti} odstranjen sečni mehur zaradi rakavega obolenja s črevesjem, kar je bilo pionirsko delo v svetovnem merilu. Ukvarjal se je tudi s tuberkulozo urotrakta. ki je predstavljala velik problem 'urologije pred drugo svetovno vojno in prvih 10 let po njej. Prof. Rakovec ni odstranil celotne ledvice, če ni bila v celoti tuberkulozna. pač pa samo bolni del. zdravi del ledvice pa je ohranil, kar je bilo izrednega pomena, če sta bili tuberkulozni obe ledvici. Ud leta 1971 do 19S2 je sodeloval z ljubljansko skupino FE-SUM (Funkcionalna električna stimulacija sečnega mehurja) in bil med njenimi ustanovitelji. Skupina si je zadala nalogo v sodelovanju z inženirji Elektrotehnične fakultete v Ljubljani in kasneje tudi instituta Jožefa Stefana preučevati urodinamiko z eksaktnejšimi metodami meritev pritiskov v sečnem mehurju, količini in hitrosti pretoka seča v normalnih in patoloških pogojih z namenom uporabiti izsledke preiskav pri bolnikih z okvarjeno funkcijo sečnega mehurja, predvsem pri paraplegikih. Prof. dr. Rakovec je bil tudi odličen zdravnik, diagnostik in operater. Bil je zelo natančen tako glede časa kot glede dela. Vzgojil je celo vrsto urologov tako na Univerzitetni urološki kliniki kot tudi drugje po Sloveniji. MILOŠ KRAU DEL Direktor ČZP Delo. d. o. o.. glavni in odgovorni urednik Dela: TIT DOBERŠEK Kamestnik direktorja, glavnega in odgovornega urednika Dela: DANILO SLIVNIK Poslovni direktor: EMIL ŠUŠTAR Direktor trženja: JURE APIH Uredniki: MIŠO RENKO (centralna redakcija). MARKO PEČAUER (notranja politika), TONJA SLOKAR, v. d. (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), PETER KOLŠEK (kultura). JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVC (ljubljansko dopisništvo), MIRAN KOREN (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika). ŽELJKO KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LORENCI (sobotna priloga). GREGOR PUCELJ (znanost). JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija). BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija), BRANE MASELJ (Vikend magazin). I Četrtek, 5. novembra 1992 DELO ★ stran 3 SLOVENSKO-AVSTRIJSKI ZAPLETI S CESTNIMI DOVOLILNICAMI Slovenija le vrača milo za drago, glava pa bo bolj bolela Avstrijce Naši severni sosedje porabijo na mesec kar okoli 5000 dovolilnic za vožnjo po slovenskih cestah - Slovenija nasprotuje prostemu tranzitu evropskih tovornjakov - Z drugimi državami ni težav pri izmenjavi dovolilnic LJUBLJANA, 4. novembra — Na sicer kar zgledno gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in sosednjo Avstrijo mečejo senco zapleti s cestnimi dovolilnicami. Medtem ko so avstrijski prevozniki še do pred kratkim lahko dovolilnice čisto preprosto kupili na državni meji, kolikor so jih pač potrebovali, so jih avstrijske oblasti našim prevoznikom odmerjale tako pičlo, da so omejitve v transportu začele ogrožati celo izvozne načrte naših podjetij. Z novembrom, torej tri mesece po uvedbi omejitve z avstrijske strani, pa se je naše prometno ministrstvo odločilo vrniti milo za drago. Dovolilnice za transport po slovenskih cestah so začeli dodeljevati Avstrijcem po načelu recipročnosti. Namestnik ministra za promet Janko Pirkovič nam je povedal, da so v tem pogledu v prvi polovici letošnjega leta z Avstrijci dobro sodelovali. Naši prevozniki so hodili na Dunaj po dovolilnice, avstrijski prevozniki so jih dobili na državni meji, oboji v neomejenih količinah. Avgusta so sosedje začeli količine dovolilnic strogo omejevati. Slovencem so za vsak mesec dali na razpolago le 860 tranzitnih, 360 bilateralnih in 230 maloobmejnih dovolilnic. To je za slovenske potrebe premalo, saj bi denimo samo za tranzit potrebovali 1500 dovolilnic. To pomeni, da so jih dobili pol manj, kot so jih potrebovali. Kot so izračunali na prometnem ministrstvu, bi slovenskim prevoznikom zadostovalo na leto okoli 40 tisoč avstrijskih cestnih dovolilnic. Letos pa jih bodo, če bodo omejitve ostale, dobili le 28 tisoč. In zakaj tak »dobrososedski« ukrep? Avstrijska politika zelenih in agresivnost tamkajšnjih železničarjev sta opravili svoje. Slovensko prometno ministrstvo je po treh mesecih (»mi smo tudi še po avgustovski uvedbi restrikcij delali po starem, ker smo mislili, da bodo Avstrijci pripravljeni na dogovor in nam bodo kvote povečevali«) začelo ravnati enako kot sosedje. Ustavilo je možnost nakupa dovolilnic na meji, naredilo tri pakete dovolilnic z enakimi količinami, kot so jih določili Avstrijci, in to vnaprej za oba letošnja meseca, in jih poslalo na Dunaj. Zdaj v našem prometnem ministrstvu neprekinjeno zvonijo telefoni: avstrijski prevozniki si pulijo lase in potem, ko jim naši uslužbenci pojasnijo zadevo, bentijo nad lastno vlado. Tega, pravijo. ne bodo dovolili. Njihovo negodovanje postane še bolj razumljivo, ko pogledamo, kako zanimive so slovenske ceste za Avstrijce. Ministrstvo za promet je namreč naredilo na meji posnetek • Zaradi pomanjkanja dovolilnic za prevoze po cestah so Slovenske železnice uvedle septembra že drugi oprtni vlak iz Ljubljane v Munchen, pred dnevi pa je redno začel voziti na tej relaciji že tretji oprtnik. Za tovornjak, ki ga v Ljubljani naložijo na železniški vagon, ni treba cestne dovolilnice. Težava pa je drugje. Ne le, da je tak način prevoza dražji (stane 840 nemških mark), ampak je treba čakati na vrsto tri do pet dni. Tuji kupci pa so navajeni naročati blago, tik preden ga potrebujejo... Slovenska zahteva v zvezi s tem pa je, da da Avstrija na dve vozili, ki potujeta po železnici, eno dodatno dovolilnico, to je tako imenovani nagradni kontingent. Tega so v Avstriji deležne tudi vse druge države. Glede na letošnje prevoze po železnici bi tako Slovenija pridobila dodatnih 4000 dovolilnic. o tem, koliko vozijo v Slovenijo in po Sloveniji naši severni sosedje in koliko naših dovolilnic porabijo. Ugotovili so, da jih porabijo na mesec kar okoli 5000! To bi bilo 60 tisoč na leto. Torej je tovrstni avstrijski interes precej večji od slovenskega. Pogajanje na ravni ministrstev za promet obeh držav še ni obrodilo nikakršnih rešitev. V četrtek naj bi se srečala predsednika vlad Vranitzky in Drnovšek in eno od pomembnejših odprtih vprašanj v njunih pogovorih bodo tudi cestne dovolilni- ce. »Zastopamo stališče,« pravi Pirkovič, »in s tem bo verjetno nastopil tudi premier, naj nas sosedje ne omejujejo, ampak naj nam pomagajo. Ne z denarjem, ampak tako, da omogočijo delo našim izvoznikom. Naj torej povečajo količino dovolilnic na 40 tisoč.« Kot zatrjujejo na slovenskem ministrstvu za promet, v drugih državah ni težav s cestnimi dovolilnicami. Za Hrvaško na primer obstajata dve vrsti dovolilnic. Ene so univerzalne, ki veljajo za tranzit in za bilateralo in te je mogoče kupiti na mednarodnih mejnih prehodih s Hrvaško, stanejo pa okoli 300 tolarjev. Teh dovolilnic je dovolj. Komaj pa zadošča količina t. i. dovolilnic za tretje države. Z vsemi drugimi evropskimi državami, tudi z državami ES, je Slovenija sklenila bilateralne dogovore, v okviru katerih so si izmenjali dovolj velike količine dovolilnic. Hkrati pa tečejo dogovori med slovensko vlado in Brusljem o tranzitnem in cestnem sporazumu držav ES prek Slovenije. Sprva je skupnost predlagala, naj Slovenija pusti prosto pot tovornjakom iz ES. »Mi smo proti temu, saj menimo, da si glede na stanje cest še ne moremo privoščiti popolnoma prostega tranzita. Zadušili bi se med tovornjaki in uničili še tiste ceste, ki jih imamo. Načeloma sicer soglašamo z liberalizacijo tranzita, ampak denimo čez 6 let. Tačas pa naj nam pomagajo, da si zgradimo ceste. Mi pa nameravamo do takrat tranzit omejevati, oblikovati kontingente dovolilnic in jih izmenjavati. Seveda bomo morali pri tem upoštevati tudi želje in potrebe naših prevoznikov in izvoznikov, tako da ne bi prišlo do omejevanja izvoza in uvoza.« In kako močna je sploh pozicija Slovenije pri takem dogovarjanju? Pirkovič meni, da se ES res zavzema za prosti tranzit, ampak zelo odločna pri tem je edinole Grčija, ki večno poudarja probleme s tranzitom. Z drugimi državami se bo, kot kaže, laže sporazumeti, prepričati je torej treba še Grčijo. Možno je tudi politično pogojevanje tega sporazuma z drugimi, na primer s sporazumom o financiranju, o trgovinskem sodelovanju, a je vprašanje, če bi bili Slovenci pri- Izšel je novi ATLAS SLO VENIJE Naročila po telefonu (061) 102 407 Dva predloga zakona o vladi 0 katerem predlogu bo razpravljal parlament: o vladnem ali skupine poslancev - Dr. Bučar: Ne gre toliko za racionalizacijo kot za drugačen sistem državne uprave LJUBLJANA, 4. novembra — Republiški skupščini se tudi danes ni uspelo dokopati do glasovanja o predlogu zakona o novi slovenski vladi. Posamezni zbori so namreč na dnevni red uvrstili različne predloge. O tem, ali naj bi obravnavali predlog, ki ga je pripravila vlada ali pa o tistem, ki je rezultat dela skupine poslancev, naj bi se odločila medzborovska usklajevalna komisija. Ta se zaradi tega, ker bi s tem povzročila nesklepčnost zborov, ni mogla sestati; člani so se le dogovorili, da bodo skušali dnevni red uskladiti jutri pred zasedanjem. Razprava v zboru občin se je vrtela predvsem okoli tega, kateri predlog bodo poslanci obravnavali. Ena stran je zagovarjala vladni predlog, pri čemer je poudarjala, da je vlada pri pripravi predloga upoštevala vsa navodila poslancev, druga stran pa se je zavzemala za takoime-novani Bučaijev predlog, ki ponuja novo, sodobno vlado, s pravilno opredeljenim odnosom do parlamenta. Danijel Starman (SKD) je, ko je zagovarjal Bučarjev predlog, povedal, da vladni predlog prinaša neobvladljivo vlado in se zavzel za to, da bi obseg administracije nujno moral določati državni zbor s posebnim zakonom. Minister za pravosodje dr. Miha Kozinc se s tem ni strinjal in poudarjal, da bi v skladu s Starmanovim predlogom državni zbor moral spre- minjati zakon za odprtje prav vsakega delovnega mesta v posameznih ministrstvih, to pa bi bilo popolnoma nesprejemljivo. Kar nekaj poslancev je spraševalo, koliko držav v Evropi ima vlado urejeno tako, kot jo ponuja Bučarjev predlog, in koliko tako, kot je predlagano v vladnem predlogu. Stvar je razložil dr. France Bučar, ki je povedal, da predlog skupine poslancev prinaša povsem nov koncept državne uprave. Dejal je, da je bilo v prejšnjem sistemu prevladujoče mnenje, da je vsa politična modrost skoncentrirana v vodstvu. To vodstvo si je potem zamislilo, kako naj bi stvari izgledaie, podrejeni organi, med njimi je bil tudi izvršni svet, pa so morali te zamisli do pike natančno uresničevati, ne glede na realne mož- 1 »Za računovodstvo ne more biti odgovoren minister« V prispevku z zgornjim naslovom je DELO (podobno pa tudi SLOVENSKE NOVICE) dne 4. novembra objavilo dolg prispevek o neracionalni porabi javnih sredstev, ki je usmerjen predvsem v delovanje pravosodnega ministrstva v času mojega ministrovanja, čeprav je pregled poslovanja obse-gel tudi del ministrovanja Mihe Kozinca. Članek je napisan tendenciozno in s pomanjkljivimi podatki, zato je nanj treba odgovoriti, čeprav ni moja navada odgovarjati na vsako obrekovanje. V prispevku se očita, da je večji del sredstev bil nakazovan neposredno iz proračuna, zaradi česar je bilo knjigovodstvo neurejeno in postavke prenizko izkazane. Tak način poslovanja je bil običajen in je tudi razumljiv, saj ni videti razloga, zakaj bi si upravni organi nakazovali iz enega računa na drugega in plačevali provizijo SDK. Če je zaradi tega neurejeno računovodstvo, za to ne more biti odgovoren minister, saj ni njegova funkcija spremljati pravilnost vknjižb. Očitati nepravilnosti in nezakonitosti pri vodenju knjigo-vostva ministru je nesmiselna in prozorna manipulacija. Kar zadeva očitane »nepravilnosti ali malverzacije«, je treba najprej povedati, da v okviru ministrstva delujeta dva upravna organa (Uprava skupnih služb in Zavod za informatiko), ki sta po zakonu v svojem finančnem poslovanju samostojna in zanju odgovarjata ustrezna predstojnika, ki tudi podpisujeta vse listine. S tem je minister razbremenjen finančnega poslovanja in se lahko posveti vsebinskim zadevam delovnega področja ministrstva. Kar zadeva očitano pogodbo o nakupu računalniške opreme, je bila podpisana na podlagi zbiranja ponudb, pozitivno mnenje o boniteti prodajalca je dala Gospodarska zbornica in zlasti je dalo nanjo soglasje Ministrstvo za finance dne 22. 5. 1992, torej v času ministrovanja Janeza Kopača. Pogodba je bila v celoti realizirana v času ministrovanja Mihe Kozinca. Nadalje je v članku omenjen kredit podjetju IMOS, kjer da niso bile obračunane realne obresti. Te obresti res niso bile obračunane finančno, bile pa so obračunane kot popust pri ceni stanovanj (približno 13%), kupljenih od tega podjetja, kar je bilo ugodneje. V prispevku se tudi očita neekonomično oddajanje garaž, zamolčano pa je, da gre le za izvrševanje pogodb z najemniki, ki so bile sklenjene že pred nastopom mojega ministrovanja in bi jih bilo mogoče enostransko spreminjati le pred sodiščem. V prispevku je tudi očitano plačevanje storitev nosti. Predlog skupine poslancev pa to piramido odločanja postavlja na glavo. Vlado opredeljuje kot političen organ, v katerem naj bi ministri sprejemali predvsem politične usmeritve za delo ministrstev, strokovno usposobljena uprava pa naj bi sama določevala metodologijo uresničevanja teh usmeritev, pri tem pa v največji možni meri upoštevala realno stanje. Bučar je pri tem poudaril, da sploh ne gre za tolikokrat omenjano racionalizacijo, ampak za povsem nov sistem državne uprave. Predlog ne prinaša rušenja nobenega od resorjev, pač pa posameznim področjem družbenega življenja prinaša možnost političnega odločanja. Kot je poudaril Bučar, gre za spreminjanje sistema državne uprave v samih temeljih in dodal, da je to zelo pomembna stvar. Dr. Peter Glavič (LDS) je povedal, da je Bučarjev predlog celo mogoče sprejeti, vendar bi morala skupščina nujno sprejeti tudi ukrepe, ki bi preprečili, da državna uprava ne bi popolnoma razpadla. pravljeni popustiti pri tranzitu. »Morda bi se raje odrekli kakšnemu dinarju za ceste — navsezadnje ne gre za kdovekolikšne denarje, ampak nam tujci za ceste ponujajo drobiž — kot pa da bi se zadušili v tranzitu.« BOŽENA KRIŽNIK ZABAVA V PARLAMENTU. (Foto: Rene Schulz) ZASEDANJE SKUPŠČINE Večja brezplačna razdelitev? DPZ in ZZD sta sprejela več vsebinskih dopolnil k zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij — Olajšali naj bi interni odkup delnic LJUBLJANA, 4. novembra — Družbenopolitičnemu zboru in zboru združenega dela se je uspelo do kosila prebiti skozi 220 dopolnil k zakonu o lastninskem preoblikovanju. DPZ je sprejel 58 dopolnil, ZZD pa 51. Poslanci so pri odločanju o amandmajih bolj ali manj sledili mnenju vlade, toda kljub temu so sprejeli tudi precej vsebinskih dopolnil, ki povečujejo odstotke brezplačne razdelitve ali pa olajšujejo interni odkup delnic. DPZ je tako med drugim sprejel dopolnilo ZSSS, da delavci sodelujejo pri sprejemu programa preoblikovanja podjetja, kot to določa zakon o delovnih razmerjih, čeprav sta poskušala vlada in predlagatelja zakona (Pintar in Šetinc) poslance prepričati, da gre za Semoličevo manipulacijo, ki s takim dopolnilom doseže le to, da bo sprejem privatizacijskih programov upočasnjen. Predloga neodvisnih sindikatov in poslanca Petra Glaviča k 20. členu zakona DPZ ni sprejel. Če bi ga, bi tako rekoč glasoval za nov lastninski zakon, saj to dopolnilo obsega kar 24 novih členov. Pri 21. členu zakona so zmagali le nekateri amandmaji. Tako tisti, ki se zavzema za dodatno 10-odstotno brezplačno razdelitev družbenega kapitala med delavce in upokojence, in to po internih kriterijih poslovodstva. Potrdili so tudi dopolnilo, ki 10 odstotkov kupnine nameni ekološko-raz-vojnemu skladu in tako ostane pooblaščenim investicijskim družbam tudi samo 10 odstotkov. K 22. členu zakona, ki določa interno razdelitev delnic delavcem in upokojencem v podjetjih, so v DPZ med drugim sprejeli amandma I. Rejca in sindikatov, da namreč podjetje lahko razdeli med zaposlene največ do 30 odstotkov vrednosti družbenega kapitala. Strinjali so se tudi z dopolnilom, ki med zaposlene šteje vse — ne glede na njihovo starost. Potrdili so tudi dopolnilo, s katerim naj bi zaposleni za vsakih začetih 10 let delovne dobe dobili za 20 odstotkov povečano vrednost lastninskega certifikata. Zanimivo se zdi,da DPZ t. i. Pintar—Deželakovega amandmaja, ki se zavzema za večjo nominalno vrednost lastniških certifikatov, zlasti v podjetjih, kjer s certifikati ne bodo pokrili 20 odstotkov, predvidenih za brezplačno razdelitev in sicer lastniški certifikat vreden 450.000 to-Iaijev, ni sprejel. V DPZ z amandmaji niso pretiravali pri 24. členu, ki govori o načinu vplačil pri notranjem odkupu delnic. Med drugim pa so vendar izglasovali tistega, ki se zavzema za 25-odstotni popust, nič niso imeli proti onemu, ki pravi, da je eno od vplačil lahko tudi presežni lastniški certifikat. Predloga, da naj bi se znebili 27. člena zakona (dokapitalizacija), niso podprli. Oba predstavnika — Tomšič in Semolič — sta pri tem členu uspela z dopolnilom, po katerem so lahko način vplačila za dokapitalizacijo tudi zadolžnice, izdane na neizplačane plače. Množica predlogov o večji vrednosti lastniških certifikatov v DPZ ni uspela za razliko od amandmaja Mirana Potrča, ki se Plače funkcionarjev na julijski ravni Usklajujejo jih z gibanjem življenjskih stroškov — Parlament o funkcionarskih plačah še ni odločal LJUBLJANA, 4. novembra — Poslanci republiške skupščine so se danes seznanili tudi z informacijo o uresničevanju zakona o plačah funkcionarjev v državnih organih v letošnjem letu. Odločitev o njej danes še niso sprejemali, sklenili so namreč, da bodo počakali še na podatke o plačah zaposlenih v javnih službah. kasneje takrat, ko se razmerje med osnovo in povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu zniža za več kot pet odstotkov. Na ta način so bile plače funkcionarjev in zaposlenih v državnih organih določene za letošnje mesece od aprila do julija. Kasneje je vlada ugotovila, da takega mehanizma določanja osnov funkcionarskih plač ne more več zdržati, zato je predlagala sprejem intervencijskega zakona, ki je prinesel nov način obračunavanja osnov. Te se po novem ne usklajujejo več z gibanjem povprečne plače v gospodarstvu, ampak z gibanjem življenjskih stroškov. Delež plač v državnih organih v skupnih proračunskih izdatkih se je po intervencijskem zakonu s 6,8 odstotka povečal na 8,3 odstotka. Na ta način je do konca letošnjega leta zagotovljeno financiranje plač v državnih organih na juiij- Iz informacije je med drugim razvidno, da je vlada plače določala v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih in zakonom o funkcionarjih v državnih organih. Po obeh se plače določa tako, da se osnova za obračun plač pomnoži s koeficientom za določanje plač in poveča za odstotek za vrednotenje delovnih izkušenj in vrednotenje delovne uspešnosti. Osnova za obračun plač je tako povprečni osebni dohodek v gospodarstvu, ki je lahko zmanjšan za odstotek, ki ga določi vlada, ne sme pa biti manjši od 50 odstotkov. Uskladitev zneska za osnove za tekoči mesec mora vlada opraviti naj- Poročali so: Silva Čeh, Mojca Gorše, Matjaž Erz-. nožnik in Marko Jakopec Pravni fakulteti, pri čemer je zamolčano, da so različni strokovnjaki s te fakultete opravili obsežno delo pri pripravljanju številne zakonodaje s področja ministrstva (kazenska zakonodaja in zakoni, ki urejajo pravosodni ter upravni sistem). Nadalje je v prispevku navedeno, da ministrstvo denarja, zbranega od prodaje stanovanj, ni odvedlo na žiro račun stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Avtorica (morda pa tudi služba SDK) ne ve, da imajo državni organi Republike Slovenije v skladu s stanovanjskim zakonom svoj poseben stanovanjski sklad, ki ga upravlja posebna komisija, za katero Ministrstvo za pravosodje in upravo opravlja strokovne naloge. Ta komisija, ki jo sestavljajo predstavniki različnih državnih organov, odloča tudi o stanovanjskih kreditih, ki torej z ničimer niso odgovornost ministra. Ne da bi se spuščal v ostale podrobnosti, je očitno, da je bil prispevek napisan na podlagi zapisnika SDK, ki pravno-formalno sploh še ni dokončen. Še huje je, da je napisan skrajno pomanjkljivo, da vsebuje nedokazane domneve in računske pomote, tako da je bil njegov namen očitno uporabiti ga v predvolilnih političnih obračunavanjih. To je ugotovil tudi skupščinski odbor ža proračun in javne finance, ki je prekinil obravnavo zapisnika in naložil, da se pregleda tudi poslovanje nekaterih drugih ministrstev (Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za informiranje in Ministrstvo za zu- nanje zadeve). Če bi bil omenjeni zapisnik verodostojen in bi bile očitane »nepravilnosti, nezakonitosti in malverzacije«, bi morali biti že davno uvedeni postopki za ugotavljanje odgovornosti, kar pa se seveda ni zgodilo. Celoten pamflet je tako očitno naročena negativna predvolilna propaganda in prepričan sem, da ga bodo kot takega ljudje tudi prepoznali. Dr. Rajko Pirnat O plačilih Pravni fakulteti V članku, ki je bil objavljen v Delu 4. novembra 1992 na tretji strani z naslovom »Ministrstva so s proračunom delala kot svinje z mehom«, so namreč podatki o plačilih omenjenega ministrstva Pravni fakulteti napačni. Pravna fakulteta v Ljubljani je dobila od Ministrstva za pravosodje in upravo v letu 1991 550.000 SIT in v letu 1992 980.000 SIT kot plačilo za izdelavo strokovnih podlag za nov slovenski kazenski zakonik. Poleg tega je ministrstvo prispevalo v letu 1992 še 150.000 SIT za izdajo zbornika o novi slovenski ustavi. Številke v navedenem članku so torej popolnoma netočne in zavajajo javnost, nas pa nepravično prizadenejo. Zato proti takšnemu načinu pisanja protestiramo. Prof. dr. Albin Igličar, dekan Pravne fakultete ski ravni. • Sodnik vrhovnega sodišča je letos januarja zaslužil 1.794 DEM, sodnik višjega sodišča 1.726 DEM in sodnik temeljnega sodišča 1.640 DEM bruto plače. Največ so sodniki letos zaslužili aprila,- maja in junija, ko so se plače gibale med 2.033 za sodnika vrhovnega sodišča in 1.859 DEM za sodnika temeljnega sodišča. Septembra letos pa je sodnik vrhovnega sodišča zaslužil 1.838, sodnik višjega sodišča 1.768 in sodnik temeljnega sodišča 1.680 DEM. Vse navedeno velja tudi za sodstvo in druge pravosodne funkcionarje in uslužbence; prav te plače so bile povod za skupščinsko obravnavo. Po mnenju vlade pa je v sodstvu problematično predvsem določevanje koeficientov, ki ne razlikujejo dovolj med sodniškimi staži in sodniškimi položaji. Posledica tega je prevelika izenačenost sodnikov. Tako vlada kot ministrstvo menita, da bi bilo treba probleme odpravljati skupaj s sistemsko določitvijo položaja sodnika s stalnim mandatom, ki bi ga definiralo napredovanje po položaju in od njega odvisna plača. N mi c e zavzema za začetno vrednost certifikata v višini 200.000 tolarjev, ki pa se za vsakih deset let delovne dobe poveča za 50.000 tolarjev. Pintar je to označil kot zmago minulega nad prihodnjim, premoč preteklosti nad prihodnostjo. Poslanci pa so izglasovali tudi amandma, ki v tem (30. členu) spreminja 40 odstotkov (brezplačne razdelitve) na 50 odstotkov in hkrati tudi tistega, ki, glede na delovna leta, povečuje njihovo vrednost. Zbor je prisluhnil tudi zelenim in potrdil njihovo dopolnilo, ki se zavzema za ustanovitev eko-loško-razvojnega sklada, ki ustanovljen s posebnim zakonom, pridobi 10 odstotkov vrednosti posameznega podjetja. Predlogi dopolnil, ki so se zavzemali za višanje v zakonu predvidenih kazni, niso uspeli. Sprejet pa je bil vladni amandma k 43. členu, da se namreč podjetja od dneva sprejema tega zakona ne smejo lotevati statusnih sprememb, dokler se podjetje ne preoblikuje po določilih tega zakona. »Skozi niso šla« tudi dopolnila, ki so želela bolj zaostreno opraviti z Markovičevimi internimi delnicami. Uspelo pa je dopolnilo k 48. členu, ki bolj natančno pooblašča revizorje in njihova pooblastila. Tudi v ZZD predloga Neodvisnih sindikatov, ki zaobsega čez 20 amandmajev, skratka nov zakon, niso sprejeli. K 22. členu zakona pa so potrdili dopolnilo, po katerem se (v 30. členu) določena, vrednost, certifikata 300.000 sit za vsakih 10 let delovne dobe poveča za 20 odstotkov vrednosti ceretifikata. Tudi v tem zboru so se zavzeli'ža .25-odstotni popust pri notranjem odkupu podjetij. Pintar—Deželakovega amandmaja, ki želi povečati nominalno vrednost certifikatov v kapitalno intenzivnih in dobrih podjetjih ZZD ni sprejel. Potrdili pa so drug Pintajev amandma in sicer tistega k 30. členu, ki se zavzema za to, da so kandidati za brezplačno razdelitev vsi državljani, rojeni do dneva uveljavitve tega zakona.'Glasovali so — pozitivno — tudi za tista dopolnila, ki se zavzemajo za sicer nižjo vrednost lastniškega certifikata v osnovi (200.000 ali 150.000). Toda v zameno za to, ponujajo po 50.000 tolarjev za vsakih deset let delovne dobe ali pa, kot npr. amandma odbora za splošno gospodarske zadeve — 10.000 tolarjev za vsako polno leto službe. V zboru občin so morah najprej glasovati o predlogu E. A. Schwartzbartla, da je namreč, kot je dejal, moralno nesprejemljivo za ta parlament, če se bo odločil za glasovanje o amadma-jih k lastninskem zakonu. In je zato predlagal, da bi to razpravo prihranili novemu parlamentu. Njegov zborovski kolega Miloš Urbančič je povedal, da je bil osnutek lastninskega zakona treh predlagateljev jasen, predlog, pospremljen s toliko amandmaji, pa tako nejasen, da bi kazalo takšen predlog vrniti nazaj v fazo osnutka. Clintonova Amerika MITJA MERŠOL 'jn Jffladeniška obraza 46-letnega Billa in Im/l 44-letnega AJa na odru sredi Little JLT -M.Rocka (se še spomnimo Little Rocka, ki je bil pred desetletji prizorišče velikih rasnih nemirov?) napovedujeta spremembo v ZDA. Otroka sodobne Amerike, izrazita predstavnika povojne generacije »baby boom«, sta po roc-kovsko uživajoč v soju žarometov in volilne zmage Ameriki in svetu napovedala novo, spremenjeno obdobje, 21. stoletje. Koliko od teh napovedi bo res stopilo čez prag tisočletja, koliko pa jih bo ostalo prilepljenih na micelij starega časa in miselnosti, je ta hip nemogoče napovedati. Zanesljivo bo nekaj obojega: tako korakov naprej kot tudi cepetanja na mestu. Gotovo je tudi, da samo mladeniški obrazi samodejno še ne pomenijo mladosti in novosti v politiki, nedavno pa vlivajo nekaj novega upanja in ponujajo, da, spremembo. Američan in sploh slehernik tega časa je utrujen od starega. Bush je bil vojskovodja na starih frontah, začrtanih še po starih merilih usihajoče hladne vojne. Čeprav sta njegova vojaška posega v Panami in Zalivu sicer že znanilca obrisov nove (policijske?) vloge ZDA kot edine vojaške velesile na svetu; čeprav je v Bushovi eri prišlo do zgodovinskih sprememb — četudi bi bilo zelo zmotno pripisovati izključne zasluge za to samo Bushu ali ZDA — in čeprav sta Bush in Gorbačov v zadnjih mesecih življenja rajnke SZ visela na telefonu kot dva zaljubljenca, je bila vsa Bushova strategija ves čas usodno in neizogibno zasidrana v starih vzorcih bipolarnega sveta, obremenjenega s staro miselnostjo. Busha je doletela tudi usoda številnih vojskovodij pred njim. Nekaj dni stara zmaga je vredna toliko kot nekaj dni star časopis. Ljudje nosijo svoje vojskovodje na ramenih samo toliko časa, kolikor traja (kratkotrajni) opoj zmage. Potem ramena uplahnejo in vojskovodja zdrsne ali pa trešči na tla. Bush je Američanom dal (vojnih) »iger«, pozabil pa je na »kruh«. Simbolno prelomnico med zgodovinsko rekordno podporo, ki jo je Bush užival med Američani po zmagi v Puščavskem viharju, in potjo navzdol, je pozorni opazovalec lahko opazil pred desetimi meseci. Bush je doživel knock-out, ko so mu Američani pred odhodom na veliko azijsko turnejo poočitali, da raje uživa v blesku zunanje politike, na domače tegobe pa pozablja. Zmeden kot gospodinja, ki ji mož pred odhodom v trgovino očita nepripravljenost na nakup, je Bush napravil seznam nakupov na Japonskem, zgrabil culico... in med slovesnostjo v Tokiu pobruhal japonskega premierja. Slo je sicer za čisto človeško, docela biološko posledico bolezni, kljub temu pa je ostal priokus po slabotnem, kislem, pokozlanem. In tega v zvezi s predsedniško funkcijo Američani ne sprejemajo. Bushu so sicer dali še eno možnost. Lahko bi jo izrabil, ko je sredi januarja letos še vedno užival dokajšnjo podporo in ko bi bil lahko postregel z dolo- čenim ekonomskim programom. Namesto tega se je v govoru in poročanju o »stanju v ZDA« spet trkal s starimi vojaškimi in zunanjepolitičnimi zaslugami po prsih, rojakom pa ni poudil tistega, kar v ekonomski recesiji najbolj potrebujejo. Ni jim ponudil vizije gospodarskih zmag. ni jim nakazal možnosti za nova delovna mesta. In tudi vse to leto, ki je minevalo in se izčrpavalo v znamenju volilne kampanje - bolje rečeno, v znamenju prostaškega medsebojnega blatenja s pomočjo sredstev najnovejše tehnologije — republikanec Bush ni izbiral pravih točk za svoje nastope. Izkušnjo, značaj in zaupanje je obdeloval v vseh mogočih različicah, v svežih in pogretih variantah, medtem ko so Clinton in njegovi demokrati ponujali — spremembo. A bi mu morda še uspelo, če v igro ne bi vskočil milijarder Perot, bogati dvomi norec ameriške politike, in s kraguljčki televizijskih nastopov ponudil volivcem konkretnejšo alternativo: pogovor o pravih problemih, o 300-milijardncm (dolarskem) letnem deficitu, o štiribilijonskem (dolarskem) nacionalnem dolgu.. . Perot je kot nekakšen slovenski pokojni Kramberger ponudil narodu tisto, kar bi narod sicer moral vedno imeti, a je kljub temu vedno donkihotovska iluzija: oblast. Toda milijarderju je pri tem ponujanju spodrsnilo. Pozabil je, da samo z občasnimi skoki na politični oder ne bo mogel dobiti mandata, kvečjemu aplavz. In na konču je dobil aplavz in nič več. Šestdeset milijonov dolarjev, kolikor jih je porabil iz svojega žepa za kampanjo, pa so tako in tako le desetdnevne obresti njegovega celotenga premoženja. Toda Perot je pozitivno vplival samo na Clintona, ki je s političnim instinktom vključil milijarderjeve ideje v svoj okvir sprememb, medtem ko je Bush še vedno gonil eno in isto do grenkega konca: ne poslušajte Clintona, on je zmuzne, prešuštnik, malone izdajalec. Volite mene. Američani svojega dosedanjega predsednika niso niti poslušali niti volili. Po vseh anketah javnega mnenja je bila beseda sprememba — in tisto, kar ta beseda predstavlja — volivcem vsaj petkrat bolj pomembna od besed »izkušnja, poštenost in zaupanje«. Amerika in tudi svet imata zdaj Billa Clintona. Marsikaj je bilo slišati na njegov račun, veliko tudi takšnih, ki bi po pravilu in ritualu ameriške politike slehernega politika čez noč vrglo iz dirke in zgodovine in ga potisnilo v pozabo. Toda Clinton je dokazal, da je vreden izraza, ki mu ga pripisujejo že dolgo: »come-back kid«, Žilavec, ki se pobere vedno znova. Novi ameriški predsednik ima do 20. januarja 1993, ko se bo vselil v Belo hišo, na voljo manj kot enajst tednov, da pokaže in nakaže, iz kakšnega testa je zares. Busha bo zgodovina omenjala pogosto — vendar predvsem zaradi dogodkov, ki so se po svetu pripetili med njegovim predsednikovanjem. Bo Clintona omenjala zaradi Clintona in zavoljo njegove ere? Bumerang se vrača on ‘J'd 7 VESO STOJANOV "OT 'Terjetno ni treba posebej poudarjati, da %/ se je zamisel o vnovičnem poskusu legal-V ne odstranitve ministrskega predsednika tako imenovane tretje Jugoslavije porodila v štabu srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Ta je izrabil radikalne velikosrbske četnike Vojislava Šešlja, da so pred dvema dnevoma v jugoslovanskem zveznem parlamentu znova sprožili vprašanje nezaupnice Paniču, vendar pa je bila s tem naloga Miloševičevib najpomembnejših zaveznikov opravljena, kajti glavno vlogo pri poskusu Paničevega rušenja so imeli Miloševičevi socialisti. Najhujše obtožbe zoper mirovna prizadevanja in poskuse Milana Paniča in predsednika Zvezne republike Jugoslavije Dobriče Čosiča za demokratizacijo Srbije je bilo slišati prav iz ust najzvestejših Miloševičevih poslancev. Brana Cmčevičga je celo obtožil, da je okupator Srbije. Sicer pa so mu v znani boljševistični maniri, ki je povsem v skladu s prepričanjem srbskih nacionalistov o »nebeškem« izvoru Srbov, najbolj očitali, da deluje po navodilih iz tujine in je zaradi tega Srbijo pahnil v nesrečo. Zato izglasovana nezaupnica v spodnjem domu jugoslovanskega parlamenta, v zboru državljanov, kjer imajo absolutno večino prav Šešljevi radikali in Miloševičevi socialisti, kaže na to, da se je Slobodan Miloševič zdaj odločil z vsemi silami spopasti za oblast v srbsko-čmogorski federaciji, kar utegne biti za Srbijo usodnega pomena. Da ne misli kar tako oditi s političnega prizorišča, je Miloševič pokazal že pred dnevi ob zasedbi zgradbe jugoslovanske policije, kjer je Paniču samo pokazal, da ima na svoji strani tudi dobro oboroženo srbsko policijo. Še bolj odločno je pokazal zobe ta teden v parlamentu, kjer se ima Panič zahvaliti samo črnogorskim poslancem v zgornjem domu, v zboru republik, da še sedi na premierskem stolu. Kakšen bo naslednji Miloševičev poskus, je težko napovedati, saj je doslej večkrat dokazal, da je spreten politik, ki lahko udari tam, kjer drugi najmanj pričakujejo. Vsi resnejši poznavalci razmer v Srbiji opozarjajo, da bo z vsemi sredstvi, torej tudi s silo, poskušal preprečiti izvedbo decembrskih volitev. Še zlasti pravih demokratičnih volitev, na katerih bi, sodeč po vedno večji bedi in nezadovoljstvu prebivalstva, utegnile zmagati opozicijske stranke s Paničem na čelu. In sedanji manever v zveznem parlamentu je bil povsem v tej funkciji. Pričakujemo lahko torej, da se bo v naslednjih dneh in tednih napetost v Beogradu stopnjevala, vse več pa je tudi govoric, da možnost državljanske vojne v Srbiji ni izključena. Milan Panič bo verjetno zdaj z vsemi silami poskušal prepričati svetovno politiko, naj omili sankcije zoper Jugoslavijo in tako še bolj podpre njegovo prizadevanje za mirno rešitev krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije. S tem bi si v Srbiji ( da ne omenjamo Črne gore) še bolj povečal ugled med ljudmi in možnost za zmago na decembrskih volitvah (če bo do njih sploh prišlo), kar pa radikalno nacionalistično usmerjeni Miloševičevi in Šešljevi privrženci ne bodo gledali križem rok. Pomembno vlogo pri razpletu v Beogradu bodo nedvomno igrali tudi Črnogorci, ki so se v zadnjem času skoraj vsi postavili na stran Milana Paniča, kajti le v njemu vidijo jamstvo pred popolno dominacijo Srbije. In če bo Miloševič v naslednjih dneh oziroma tednih poskušal z orožjem ali kako drugače prevzeti oblast v Beogradu, potem ni povsem izključeno, da se bo sesula tudi tretja Jugoslavija. Naraščajoče črnogorsko nezadovoljstvo z Milošcvičevo politiko lahko preraste v odcepitev od Srbije, kar pa seveda pomeni še eno krizno območje na Balkanu. Zdaj je torej že povsem jasno, da je Miloševič na znameniti osmi seji srbske partije pred petimi leti, ko je pravzaprav prišel na oblast v Srbiji, vrgel bumerang, ki sc mu zdaj z veliko naglico vrača. In taki trenutki so najboljši za panično odzivanje. T Mož me je - žal v družbi z veleposlanikom Kikičem - povabil na kosilo v Operno klet, kjer se imenitno je. Govorila sva o težavnosti mnogonacionalnih držav, o nejasni prihodnosti Sovjetske zveze in o spornosti nacionalnega načela sploh. Razložil sem mu položaj v Jugoslaviji, vključno s kršitvami ustave, s tem, da parlament sploh več ne funkcionira, da so Srbi vdrli v monetarni sistem itn. V začetku se je Kikič omejil na priložnostne opazke, nato je pa tako rekoč vzrojil nad mano, da vse skupaj ni res. Osvaldu je bilo nerodno, še bolj, ko sem navsezadnje vzrojil še jaz in povedal, da četrtino njegove plače prispeva Slovenija in da lahko izrazi ministrstvu svoje mnenje 364 dni na leto, ko me ni v Stockholmu. f I Q 5 i i «1 n * m I 2 M % 1 Dimitrij Rupel SKRIVNOST DRŽAVE Spomini na domače in zunanje zadeve 1989-1992 KNJIGO LAHKO NAROČITE PO TELEFONU 061/318-866, 24 UR NA DAN 73 CM CO < U *u 0 01 < z I 1 1 S I # J *o ra z u I _o o 3 ‘5T o. t o ^ To S c o E I _g > 01 tts. =•§ t g s 2 i S-2 — o S-5 c a* -O N " o a. a. o o a. a. i ■§ td cL .E □ □ -E tri ro Z I « p a I tudi cement... Čeprav je Francija četrta industrijska velesila, se večina ljudi ob blagovni znamki »Made in France« ne spomni nič drugega kot izbrana vina, konjak, parfume in modo. Težava pa je v tem, da se to ne dogaja samo tujcem, ampak tudi in predvsem Francozom, so na dvodnevnem sestanku industrialcev potožili francoski poslovneži. Louis Schweitzer, predsednik državno nadzorovane družbe Renault, meni, da je težava francoske industrije v tem, da njen imidž ne odraža dejanskega stanja stvari, minister za industrijo Dominique Strauss-Kahn pa je poudaril, da ne gre zanemarjati velikih dosežkov francoske industrije, ki jim še ni videti konca, a jih je svet prezrl. Tudi večina Francozov ne ve, da je v njihovi državi največji svetovni proizvajalec betona, Lafarge Coppee, in imajo največjega izdelovalca telekomunikacijske opreme, Alcatel. Elegantni francoski hitri vlaki (TGV) ne povezujejo samo domačih mest, ampak bodo kmalu brzeli tudi po Texasu. Prodajalci hrane ne izvažajo samo šumeče mineralne vode perrier, ampak tudi jogurte danone. Po vsem svetu si ljudje sušijo lase, miksa-jo hrano in čistijo talne obloge s pripomočki znamke Moulinex. In francosko državno podjetje Thomason Consumer Electronics prodaja televizorje svoje • BRITANSKA KRIZA — Analiza Britanske gospodarske zbornice je pokazala, da se po lanskoletnem zmernem izboljšanju Velika Britanija pogreza v globljo gospodarsko krizo. Večina gospodarskih dejavnosti je v tretjem četrtletju 1992 v vseh predelih Velike Britanije drastično nazadovala. Christop-her Stewart Smith, predsednik Britanske gospodarske zbornice meni, da so gospodarske in politične razmere v državi nestabilne, zato ne vidi pravne možnosti za ozdravitev gospodarstva. • TUJI INVESTITORJI V IRANU — Iransko naftno podjetje IOOC želi k sodelovanju pri obnovitvi svojih črpališč nafte in zemeljskega plina povabiti tuje investitorje. Iran sicer ne bo več dovolil tujcem nadzora nad njegovo nafto in plinom, vendar pa ni razloga, da ne bi sprejeli njihove tehnologije in finančne pomoči, pravi dirketor. IOOC ima do sedaj sklenjene pogodbe s 70 tujimi podjetji, kot napri-mer francoskima Tota! in Elf, belgijsko Petrofina, nemški De-minexn in nekaj japonskimi in korejskimi podjetji. V IOOC pričakujejo, da bodo vlaganja tujih podjetij do leta 1994 presegla vrednost 2 milijard dolarjev. (A. B.) Denar je sveta vladar • »Denar je preveč resna zadeva, da bi ga lahko prepustili centralnim bankam. Tudi na videz povsem nepomembna sprememba na denarnem področju lahko povzroči ne-slutene posledice. Enaka odločitev denarne politike lahko povzroči v dveh državah povsem nasprotujoče si rezultate.« Milton Friedman. v nori knjigi Denar je sveta vladar BOMBAŽ Tekma s sintetičnimi vlakni Bombaž je za letos izgubil trg v korist sintetičnih vlaken, čeprav mu je cena občutno padla, cena nafte, izhodiščne surovine za akrilna, poliestrska in najlonska vlakna pa je ostala približno ista. Toda baby boom generacija, ki prisega na bombažna oblačila, ker pomenijo naravnejši način življenja, in stalno zniževanje cen bosta v naslednjih letih pripomogla k upadanju prodaje sintetičnih vlaken. ZDA kot drugi največji pridelovalec bombaža, ki kar polovico proizvodnje namenijo izvozu, so se odločile za agresivnejše osvajanje trga. Posegli naj bi predvsem v izdelovanje preprog, plenic in krp, ki so bile do sedaj večinoma iz sintetičnih vlaken. V ZDA je prodaja bombaža že začela naraščati, saj se baby boom generacija oblači v 100-odstotni bombaž tudi zato, ker zavrača življenjski stil svojih v poliester oblečenih staršev. Žal pa se drugod po svetu zaradi recesije ljudje raje odločajo za umetna vlakna, ker so cenejša, v vzhodni Evropi pa se za svoj obstoj bori precej tovarn poliestra, uvožen bombaž pa je zelo drag. Industrija bombaža na Japonskem in v Italiji ima resne tekmece v izdelovalcih umetnih vlaken, predvesm v umetni svili. Toda z nizkimi cenami osvajajo trge največji proizvajalci, kot so Kitajska, ZDA, Uzbekistan, Indija in Pakistan. A. P. Trg V. kongresa 5, Celje Telefon: 063/27-613 P©SEBE)DDi][lZ5ffl© IPDilOtiDZEiiD© MAKEDONSKIH DENARJEV Me n j a I n i ca (LIRIKA MENJALNICA, Slovenj Gradec, Glavni trg 9, tel..-0602/42-908 ILIRIKA MENJALNICA, Postojna, ljubljanska 9, tel.: 067/23-003 ILIRIKA MENJALNICA, Ilirska Bistrica, Cankarjeva 2, tel- 067/41-935 ILIRIKA MENJALNICA, Mednarodni mejni prehod lelšone, te>4 067/88-017 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana menjamo tudi ure, dolarje, franki, kroni, funte in guldne Delovn^ čas: “7-00 do Izšel j e novi ATLAS SLOVENIJE Naročila po telefonu (061) 102 407 ameriške podružnice RCA v vse dežele sveta. Kljub vsem tem dosežkom pa imajo Francozi o svoji industriji še vedno dokaj slabo mnenje, predvsem pa je globoko zakore- BO 1» 1M4 1W19041J«7 UM VSB» UM lttl lttr -omczj_________•-napoved_______— U3tJ ninjeno prepričanje, da se ne more meriti z nemško. Schweit-zer je povedal, da se je prodaja modela renault 19 na domačem trgu povečala šele potem, ko so objavili podatke o uspešnem prodoru na nemški trg. Podobne izkušnje imajo tudi drugi industrialci, saj marsikaj bolje prodajajo v Nemčijo kot doma. Po Schweitzerjevem mnenju. so francoska podjetja preveč od-' visna od domačega trga, francoske banke in borze pa nekoliko zastarele, saj podjetjem niso sposobne dajati denarja, ki ga potrebujejo. Francija z ničimer ne spodbuja rizičnega investiranja, ampak ga zavira z visokimi davki na dobiček. Vladin socialni program je predrag, predvsem pa manj učinkovit od cenejšega nemškega. Francoski izobraževalni sistem je slabši od nemškega in mnogo nadarjenih Francozov raje dela v izpostavi francoskih podjetij na tujem kot doma in čeprav država podpira razi-skovalno-razvojne programe posameznih inštitutov, ti niso tako učinkoviti kot nemška povezava vlade z industrijo. »Težava je v tem, da narodu primanjkuje tekmovalnosti, ne pa podjetij, »pravi Gerard VVorms, predsednik bančno-in-dustrijskega konglomerata Suez. Kljub temu francoski pesimizem presega meje industrije in ne glede na ohrabrujoče ekonomske rezultate je ljudem težko dopovedati, da niso nič slabši od Nemcev, predvsem pa da gre mnogim drugje veliko slabše kot njim samim. ALENKA POTOČNIK Uspešen BMVV ■ Nemškemu BMW gre skoraj na vseh trgih in to kljub avtomobilski recesiji še naprej zelo dobro. Do konca minulega meseca je po sedanjih napovedih prodal več kot 500 tisoč avtomobilov oziroma za devet odstotkov več kot lani v tem času. Rezultat je še toliko pomembnejši, kajti v tem obdobju se je prodaja na nemškem trgu, ki je tudi za BMVV najpomembnejši, zmanjšala za dobrih osem odstotkov. Prav doma je munchenska tovarna prodala do konca septembra 190 tisoč vozil ali za osem odstotkov več kot do konca lanskega septembra. Poleg tega je BMVV uspešen tudi v ZDA, kjer se je obseg prodaja povečal kar za 27 odstotkov (49.200 vozil) in v Veliki Britaniji, kjer je bilo v devetih letošnjih mesecih kupcev za devet odstotkov več (33.700 vozil). Predsednik BMVV Eberfaard von Kuenheim pravi, da bo dobiček letos zadovoljiv, kajti v desetih mesecih naj bi se skupni promet tovarne povečal za pet do šest odstotkov, in sicer na 25,5 milijarde mark. .. Porsche nazaduje Nemški Prosche pa je v povsem drugačnih tržnih in poslovnih okoliščinah. Letošnja prodaja se je zmanjšala za 13 odstotkov (skupaj so prodali 23.060 avtomobilov, v lanskih devetih mesecih pa 26.486). Nič nenavadnega torej, če je bilo letošnje izgube za 65,8 milijona mark, medtem ko so imeli lani v tem času pri stuttgartski tovarni še 17,1 milijona mark dobička. Nissan prvič v izgubah V prvem letošnjem polletju (ki se kot poslovno leto na Japonskem začne 1. aprila) je imel japonski Nissan, drugi največji japonski izdelovalec avtomobilov, izgube za 178 milijonov dolarjev. To je prvič, da se je japonska tovarna znašla v rdečih številkah oziroma prvič od leta 1951, ko so se njene delnice pojavile na tokijski borzi. Pri Nissanu pričakujejo, da bo prodaja boljša v drugi polovici poslovnega leta, vendar možnosti niso obetavne, kajti oktobra je bil obseg prodaje Nissanovih vozil v primerjavi z lanskim oktobrom manjši za 23,2 odstotka (prodaja avtomobilov na vsem japonskem trgu pa je bila v desetem letošnjem mesecu manjša za 13,6 odstotka). Izvedenci tudi za to japonsko tovarno pravijo, da bo morala zmanjšati stroške, a dodajajo, da tudi tega ni mogoče narediti brez stroškov, (jk) Tečajna lista Ljubljanske banke, d. d., za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij št. 217 Tečaji veljajo od: 5. 11. 92 od 00.00 dalje Šifra Za devize Država Avstrija Belgija Francija Nemčija Italija Švica V. Britanija ZDA Španija valute Valuta Enota nakupni 040 šiling 100 867,7847 056 frank/C 100 296,9348 250 frank 100 1804,0177 280 marka 100 6106,0000 380 lira 100 7,1532 756 frank 100 6844,5207 826 funt 1 148,5590 840 dolar 1 95,5284 955 ECU 1 120,0684 995 pezeta 100 85,7282 prodajni 870,6271 297,9074 4U,UUUU 7,1766 86^0090 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dogovor. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij na dan 5.11.1992 Velja od 00.00 do 24. ure Banica Valuta Nakupni Prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,10 61,45 Bank A ustna DEM 61,00 61,30 UBK banka DEM 61,00 61,35 SZKB DEM 61,00 61,30 Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu. '* Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje. ljenost kapitala, da »prizna« vsaj inflacijo. Sindikalisti so sprevideli, da je še vedno bolje zadovoljiti se z enako plačo, kot pa na račun realno višjih tvegati zmanjševanje mezdnih stroškov z odpuščanjem delavcev. V zbornici pa so očitno upoštevali statistiko, ki pravi, da je ob vse hujših težavah na izvoznih trgih avstrijsko konjukturo že letos držalo pokonci domače povpraševanje in da bi bilo torej dobro tudi za naslednje leto kupno moč ohraniti na približno enaki ravni. • Letošnji kompromis v avstrijski kovinarski industriji pa ima še eno izvirno podrobnost. Prvič doslej so namreč delodajalci sprejeli zahtevo po posebni nagradi. Tako bodo najkasneje do aprila prihodnje leto vsakemu zaposlenemu izplačali po 2 tisoč šilingov, kar za posameznika pomeni v povprečju več kot pol odstotne točke dodatnega povišanja plač (najnižje mezde bodo s tem dodatkom v bistvu od letošnjih višje za več kot 5 odstotkov). Toda v drugih panogah, ki bodo — če bo obveljala tradicija — sledile zgledu kovinarjev, se pesimistična pričakovanja navzlic takšnemu kompromisu nezadržno širijo. Zadnje nemške prognoze (v Nemčijo pa gresta dve petini avstrijskega izvoza) so v marsikateri avstrijski direktorski pisarni povzročile preplah. Po anketah Avstrijskega združenja industrialcev so razen gradbenikov vsi drugi prepričani, da prihajajo hudi časi. Vsak peti vprašani je že poročal o zmanjševanju naročil, druga dva od petih pa to pričakujeta. Zadovoljnih je po tej anketi samo 13 odstotkov podjetnikov. Gospodarski analitiki sicer priznavajo, da bodo svoje napovedi o 2-od-stotni rasti prihodnje leto sicer morali popraviti — prej navzdol kot navzgor — toda razloga za paniko po njihovem ni. VOJKO FLEGAR Diskriminacija v Avstraliji • Raziskava je pokazala, da v Avstraliji neradi zaposlujejo Azijce. Raziskovali so, kako zaposlujejo v 55 avstralskih podjetjih in naleteli povsod na enako mnenje, in sicer, da nima smisla zaposliti Azijca, sploh ne tako, da bi bil po položaju nadrejen Avstralcem. »Delavci jih ne marajo, ker preveč garajo. So tihi in v njihovi bližini se Avstralci ne počutijo dobro,« je dejala Robin Iredale, voditeljica raziskave. Pri zaposlovanju migrantov se avstralska podjetja veliko raje odločajo za Američane, Angleže, Kanadčane in Zelandce. Pri zaposlitvah v tehničnih strokah pa imajo prednost še Nemci. Tam, kjer imajo izkušnje z zaposlovanjem drugih narodnosti, so si o njih ustvarili določeno mnenje. Tako pravijo, da so Kitajci preveliki garači, južni Afričani so preveč agresivni, Indijci birokra-tični, medtem ko so Poljaki, Turki in Francozi preveč vročekrvni. (A. B.) HEINEKEN Kaj bo naredila dedinja? Bivški predsednik in lastnik večine delnic druge največje pivovarne na svetu, Freddi He-ineken, vedno znova zagotavlja, da delnic visoko donosnega podjetja, ki ga je leta 1864 ustanovil njegov ded, ne bo prodal. Kljub temu se za nakup podjetja Heineken že več kot desetletje zanimajo druga velika podjetja, predvsem ameriški Philip Morris. Freddie Heineken ima hčerko, Charlene de Carvalho, ki je edina dedinja, in mnogi pričakujejo, da je pivovarna ne bo zanimala. Carlene de Carvalho je poročena s švicarskim bankirjem in s svojimi petimi otroki živi v Švici. O njej se govori samo kot o bodoči dedinji, ki pa s prihodnostjo podjetja in njegovim upravljanjem ni povezana. Na amsterdamski borzi He-inekenove delnice visoko kotirajo, borzni strokovnjaki pa jim v naslednjem letu obetajo še lepšo prihodnost. Prihodnost podjetja zdaj še ni ogrožena. Kaj pa, če se za družinsko podjetje ne bo zanimal noben Heinekenov vnuk. (A. P.) JUGOSLOVANI V ZRN Džuveč še diši kot prej, a • • 0 »Vse je tako, kot je bilo prej,« zatrjuje nekdanji Jugoslovan, ki ima lokal v Diisseldorfu. Rump-steak s šunko in sirom je še vedno »veseli Bosanec«, riž z džuve-čem še vedno diši tako kot prej, v restavraciji se promet ni zmanjšal. Toda nekaj se je vendarle spremenilo: lastnik se boji vprašanj. Hodijo Srbi še vedno v njegovo restavracijo? »Da, vendar redkeje,« odgovori po daljšem premisleku. Ker je Hrvat? Mnogi v Diisseldorfu si ne morejo več privoščiti kosila ali večerje v restavraciji, ker so izgubili delo. Zaradi embarga proti Srbiji so mnogi že morali zapreti svoja izvozna in uvozna podjetja. Katera podjetja? Ne želi jih imenovati. Ali lahko napišemo, da v njegovo restavracijo še vedno zahajajo tudi Srbi? »Samo tega ne!« Zakaj ne? »Hrvaški ekstremisti bi to lahko prebrali in ena beseda bi že lahko bila preveč!« Je torej res vse tako kot prej? Med tujci, ki živijo v Nemčiji so državljani nekdanje Jugoslavije (650.000) takoj na drugem mestu, za Turki (1,6 milijona). Največ jih živi v Baden-Wurtem-bergu (33 odstotkov), na Bavarskem (22 odstotkov) in Severnem Porenju—Vestfaliji (19 odstotkov). Analitiki nemškega združenja za gostinstvo in turizem ocenjujejo, da ima 2500 do 3000 nekdanjih Jugoslovanov v Nemčiji restavracijo, 320.000 jih je socialno zavarovanih, večina jih je zaposlenih v gradbeništvu, strojni in jeklarski industriji. Nemci jih radi zaposlujejo, saj jih ima približno 86 odstotkov strokovno izobrazbo (pri drugih tujcih le slaba polovica). Tri četrtine nekdanjih Jugoslovanov v Nemčiji prebiva že več kot 10 let, 72 odstotkov se jih ne namerava več vrniti domov. Toda Nemci se bodo počasi morali navaditi, da nekdanje Jugoslavije ni več. Odnosi med nekdanjimi Jugoslovani so se že močno ohladili. Miroljub Stefanovič pravi, da celo med sindikati in v uradih prihaja do napetosti. Pušic, po narodnosti je Hrvat, trdi, da so na najpomembnejših mestih v jugoslovanskih ustanovah v Nemčiji samo Srbi. Družbeno pomoč, kot trdi, dobivajo v glavnem Srbi, bosanski Muslimani pa nimajo nikjer nikogar. Nemškemu sodstvu ni prav nič mar, če proces s hrva|kim obtožencem prevaja srbski sodni prevajalec in obratno. Tudi do prvih manjših sporov na delovnih mestih je že prišlo, večjih še ni bilo, ker se vsakdo boji, da bo zaradi tega izgubil delo. DARJA KOCBEK Četrtek, 5. novembra 1992 JEKLARJI ZAHTEVAJO POMOČ ES Jeklarstvo je v krizi, ki ji ni videti konca Proizvajalci jekla iz držav ES so zaradi vse bolj grozečega pritiska nizkega povpraševanja in še nižjih cen skupnost zaprosili za pomoč pri predvideni ukinitvi 50.000 delovnih mest, nove omejitve uvoza z evropskega vzhoda in lajšanje vseh drugih težav, ki se bodo pojavile z izvajanjem obsežnega načrta zmanjšanja prevelikih kapacitet. »Če ne bomo hitro ukrepali, bo letos in še bolj prihodnje leto prava katastrofa,« je izjavil Die-trich von Hulsen, generalni direktor evropske konfederacije železarske in jeklarske industrije (EUROFER), in nadaljeval: »Proizvajalci smo na vse to sicer pripravljeni, vendar pa potrebujemo tudi učinkovito podporo Evropske komisije in njenih članic«. Van Hulsen meni, da se je Ameriško jeklarstvo izgublja • Večina ameriških jeklarjev je zaradi nizkih cen in kontinuirano šibkega trga po že tako dovolj slabem drugem letošnjem četrtletju v tretjem izgubila še precej več denarja. Po neuradnih podatkih je skupina U. S. Steel v tretjem četrtletju po vsaki svoji delnici izgubila 25 centov (v tretjem četrtletju je z vsako zaslužila 10 centov) Inland Steel naj bi pri vsaki svoji delnici izgubila približno en dolar (v drugem četrt letju so ustvarili za 1,8 milijona dolarjev dobička, ki pa se je zaradi izplačila preferenčnih dividend hitro zmanjšal), Bethlehem Steel pa naj bi izgubila cied 60 in 75 centi po delnici (že v prejšnjem obdobju je imela za 64 milijonov dolarjev izgub). Izgube pa so bile v določeni meri tudi posledica stroškov z različnimi izgubljenimi tožbami. Po ocenah Christopha Piummeija iz družbe Resour-ce Strategies so ameriške jeklarne v tretjem četrtletju obratovale s 77- do 78-od-stotno zmogljivostjo, kar je približno za 5 odstotkov manj kot v četrtletju poprej. To dejstvo bi lahko prispevalo k manjši zasičenosti jeklarskega trga. njihova industrija v tako težkem položaju znašla zaradi upadajoče svetovne porabe, prezaposlenosti in skokovitega zniževanja cen uvoženega jekla iz vzhodnoevropskih držav, kar je negativno vplivalo na cene in izvoz iz ES. Jeklarji zato vse bolj bijejo plat zvona in zahtevajo uvedbo količinskih uvoznih omejitev in visokih carin na uvoz tega izdelka iz vzhodne Evrope in nekdanje SZ, ob čemer bodo poskušali svojo proizvodnjo le nekako prilagoditi zaostrenim gospodarskim razmeram. Pri tem ni nepomembna niti vse bolj neprijazna »trgovinska drža«, ki jo v zadnjem času zavzemajo ZDA in s tem posredno sporočajo, da SKB BANKA, D. D. LJUBLJANA Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij štev. 2S6 na dan S. 11.1992 od 00.00 dalje Nakupni Prodajni DEM 61.06 61,26 Tečaji so okvirni; pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečaji drugih valut se izračunajo na osnovi razmerij srednjih tečajev veljavne tečajne liste Banke Slovenije. MMM B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.A POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovanska cesta 54. Ljubljana 6IO< TT 061 131*155. Telefaks: 061 131*34 POSLOVALNICA MARIBOR 'artlzanska cesta : BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 215 z dne 4. novembra 1992 Tečaji veljajo od 5. novembra 1992 od 00.00 ure dalje Za devize Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica V. Britanija ZDA ZR Jugoslavija Španija valute Valuta Enota nakupni srednji prodajni 036 a. dolar 1 63,5733 63.7646 63,9559 040 šiling 100 835.8038 838,3188 840.8338 056 frank/C 100 285,9917 286,8523 287,7129 124 dolar 1 73.9239 74,1463 74,3687 208 krona 100 1532,2874 1536,8981 1541,5088 246 marka 100 1866.9148 1872.5324 1878,1500 250 frank 100 1737,5334 1742,7617 1747.9900 280 marka 100 5880,9727 5898,6687 5916,3647 300 drahma 100 45.4492 45,5855 372 funt 1 155,7838 156,2512 380 lira 100 6,8896 6,9103 6,9310 385 hrv. dinar 100 20,0000 392 jen 100 75,0412 75,2670 75.4928 52S gulden 100 5227,5966 5243,3266 5259,0566 578 krona 100 1444,9550 1449,3029 1453,6508 620 escudo 100 66,1021 66,3010 66,4999 752 krona 100 1563,1625 1567,8661 1572,5697 756 frank 100 6592,2764 6612,1127 6631,9490 826 funt 1 143,0841 143,5146 143,9451 840 dolar 1 92,0078 92,2847 92,5616 890 dinar 100 — 955 ECU 1 115.6434 115,9914 116,3394 995 pezeta 100 82,5689 82,8173 83.0658 1. Tečaj za kuvajtski dinar ni določen, ker ne kotira na tujih trgih. - 2. Tečaji jugoslovanskega in hrvaškega dinarja ter makedonskega denarja Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnega blagajniškega zapisa Banke Slovenije na dan 5. 11. 1992 Št. dni do zapadlosti Veljavni srednji tečaj Banke Slovenije za 1 OEM Cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del Skupaj 1) Blaoainiiki rupiai. ImlatlN 10.12.1992 (prodaj« je ukinjen«!) X 56.9667 I 111,9650% I 117.1063% I 114.5367* 2) Blig»ini5ki zupiui. izplačljivi 15.3.1993 56,9667 I 109.1469% I 114,7921% I 111.9705% Tekoča nominalna vrednost za apoen (v SIT) Apoen (A) tolarski del (B) devizni del Skupaj banka obrti In podjetništva d. d.. Celje, E bani /O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve bi se lahko že naslednje leto s strani Washingtona zavrnjene pošiljke jekla preusmerile na evropski trg. Eurofer od ES zahteva neposredno pomoč pri lajšanju socialnih problemov, ki se bodo v naslednjih treh ali štirih letih pojavili z ukinitvijo 50.000 delovnih mest (vsako od teh bo proizvajalce stalo okrog 50.000 ekujev ali 66.000 ameriških dolarjev), poleg tega pa tudi program prostovoljnega zmanjšanja proizvodnje in kapacitet v državah ES, ki bi ga nadzorovala in usmerjala Evropska komisija. Van Hulsen je ob tem zanikal, da želijo jeklarji na tak način obnoviti stare čase državne kontrole in subvencij, ki so v zgodnjih osemdesetih letih že enkrat prevzele nalogo strateškega planiranja in izhoda iz takratne krize. Po njegovem mnenju so se- daj jeklarji pripravljeni sami nositi breme prestrukturiranja, če pa bodo država ali lokalne oblasti vseeno ponudile denar, bi ga morala podjetja dobiti le ob ustreznem zmanjšanju proizvodnje in števila delovnih mest. Takšna prostovoljna omejevanja bi proizvajalcem pomagala, da bi se izognili nekdaj že uveljavljeni strategiji »osiromašenja soseda«, ki je prevladovala do leta 1980, ko je ES sprejela takrat rešilni avignonski načrt. Francoski državni jeklarski gigant Usi-onor Sacilor je namreč pred časom delno obtožil konkurenco že skoraj obubožanih evropskih proizvajalcev (svoje blago so ponujali ne glede na ceno), zaradi močnega zmanjšanja proizvodnje in zaprtja številnih obratov. Euroferovi predstavniki uradno sicer niso hoteli povedati, katere države so v najhujših škripcih, kljub temu pa ni ostalo skrito, da je prva žrtev Španija, kjer so se zaradi predvidene ukinitve 10.000 delovnih mest v severnih predelih že začela množična stavkovna gibanja. q g Menjalni tečaj 5. novembra 1992 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira (tečaj za 1 DEM) (tečaj ra 1 ATS) (tečaj za 100 rtt) menjalnici nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka, Ljubljana -k 611.50 61,45 8.54 8,65 6,90 7,08 Akont No.l, Ljubljana * 60,60 61,60 830 8,70 6,80 7,00 AMTK plus, Ljubljana * 60,80 61,45 8,60 8,80 6,70 7,10 Astra TT, Ljubljana * 60,80 61,50 8,00 8,70 6,85 7,10 Aval, Bled k 60,80 51.50 8,57 8,70 6,95 7,05 Avenida, Kamnik k 60,80 61,60 8,40 8,70 6,55 7,00 Avenida MMP, Vrtojba * 60,55 61,55 8,45 8,64 6,85 6,97 Avtohiša Ljubljana, Lj. * ★ ★ 60,60 6130 8.54 8,75 6,85 7,10 Ainr, Grosuplje * * * 60,60 61,40 830 8,75 6,85 7,15 Ranka Domžale k 60,60 6130 8,35 8.85 6,60 7,15 Banka Vipa d.d. Nova Gorica k 60,61 61.54 8,50 8,62 6,89 7,00 Banka Zasavje, Trbovlje * * 60.50 6130 8,59 8,73 6,60 7,20 Bar Bled. Domžale ★ ★ + 60,90 6130 8.40 8,75 6,85 7,15 Bela vrtnica, Lj. * * * 60,70 61,70 830 8.80 6.80 7,20 Bobr, Fužine * 61,00 61,40 835 8,70 7,00 7,10 Bobr, Tran k 61,00 61,40 8,55 8,70 7,00 7,10 Brod, Ljubljana 60,60 6130 835 8,75 6,75 7,10 BTC Terminal, Sežana k 60.50 61.40 830 8,70 6,92 7,05 BTC d. d.. Ljubljana * 60,40 61,40 835- 8,75 6,80 7,10 Bonn Clnb. Lj. k 60,95 61,60 838 8,78 6.85 7,05 Capital marketing, Vrhnika k 60.40 61,40 8,55 8,75 6,95 7,15 Come 2 US Hertz, Lj. * * * 60,80 61,80 8,60 8,85 6,90 7.20 Distrj, Dragomer * 60,60 6130 8,50 8,80 6.80 7,10 Dolenj, banka, N. mesto k 60,00 6130 8,44 8,70 6,90 7,15 Dom kafre, Domžale k k k 60.80 61,20 8,63 8,75 7,00 7,15 Dom na trgu, Lj. * 60,95 61,20 8,66 8,70 6,95 7,10 Emoaa-Gobtoor, Lj. k 60,20 61,40 8,50 8,70 6,83 7,07 Eros, Kranj k k k 60,90 61,40 8,55 8,70 6.85 7,10 Eros, id. pos., Lj. * * + 61.00 61,45 8,57 8,70 6,85 7,10 Eurosenis, Sežana k 60,45 61,00 8,58 8,68 6,90 7,00 Earotours, int. Lj. ★ k k 60,60 61,60 835 8,75 6,75 6,95 Feniks, Koper k k k 60,22 61,65 8,38 8,84 6,90 7,14 Fiba, Koper * 60,40 6130 830 8,60 6,85 7,05 Firadas, Idrija k Generahurist, Lj. * 60,70 61,90 8,45 8,80 6,70 7,10 60,20 6130 835 8,90 6,75 7,00 Gotftnrist, Lj. ★ 59,99 6130 8.45 8,75 6,75 6,95 Gorenjska banka, Kranj k k k 59,60 61,85 8.30 8,79 6,35 7,20 GraphTec, Lj. + + + 60.85 61,40 8,55 8,80 6.88 7,10 Hida, Lj. * * * 61,10 61,45 8.60 8,70 7,04 7,11 fflPO, Domžale * * * 60.10 61,61 8,54 8,75 6,85 7,10 Hipotekama b., Koper * * ★ 60,60 62,00 8.60 8,80 6,95 7,15 Hmezad Banka d.d. Žalec * * * 60.80 61,40 8,55 8,70 6,60 7,10 HKS. Kočevje * 60.40 61.20 830 8,67 6,78 7,05 Hram Rožice, Mengeš ★ 61.00 61,40 830 8,75 6,50 7,15 Hinka. II. Bistrica k 60,60 61,70 8,40 8,67 6,75 7,08 Ilirika, Postojna * Onika, Slovenj Gradec k 60,90 61,60 8,60 8,70 6,95 7,10 60,60 6135 8,68 8,70 6.95 7,05 Inves«, Škofja Loka * 60.70 61,40 835 8,72 6,90 7,15 Itaidesign, Nova Gorica * k k 60,65 61,60 8,57 8,70 6,95 7,10 Klub Slovenijales, Lj. k 60,70 61,40 832 8,70 6,86 7,18 Kompas Hertz, Tolmin * * * 60,60 61,60 8,50 8,80 6,70 7,10 Kompas Hertz, Idrija * * * 60.60 61,60 830 8,80 6,70 7,10 Kompas Hertz, Novo mesto * ★ ★ Z a p r t 6,80 0 Kompas Hertz, Velenje * * * 60.60 6130 8,50 8,80 7,10 Kompas Hertz, Celje * * * 60.80 61.40 830 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz, Krško k k k Kreditna banka, Maribor k k k 60,60 61,60 8,50 8,80 6,70 7,10 60.10 61,60 8,48 8.70 6,60 7,15 Komerc. b., N. Golica * * * 60,10 6230 835 8,76 6,55 7,20 Komerc. banka Triglav, Lj. * 60.25 63,18 8,44 9,04 6,81 7.29 Kompas Fintrade, Lj. k 61,00 6139 8,50 8,69 6,80 7,09 Kompas Hotidavs, Lj. * * k Koroška b., S. Gradec k k k 60,70 6130 8,55 8,75 6,70 7,10 60,10 6135 830 8,75 6.00 7,10 Ubertas, Koper ★ 60.50 61,40 8,40 8,62 6,92 7,07 Ljubljanska banka, d. d., Lj. k 60,00 6130 8,48 8,73 6,90 7,18 Hranilnica Lon, Kranj k 60,65 6130 8,50 8,70 6,70 7,10 Lorema, Bled k 60.50 6130 8,40 8,70 6.00 7,00 MA, Vir pri Domžalah * 61,00 6130 835 8,75 6,85 7,10 Media, Pl. laguna, Lj. * * * 61.00 61,40 8,60 8,80 7,00 7,15 Mercator-Turist, Lj. * 60,60 6130 8,56 8,75 6,80 7,00 Niprom, Lj. * k k 60,60 6130 835 8,70 6,90 7,10 OuM.D.B., St. cerkev, Lj. * * ★ 61,00 6130 8,60 8,75 6,80 7,15 Optimizem, Postojna k 60,87 61,60 832 8,85 6,90 7,08 Optimizem atelje 92, Idrija * Poštna banka Slovenije * ★ * 60,65 61,60 8,50 8,70 6.80 7.05 60,15 61,10 8,30 8,69 6,45 6,99 Petrol, Ljubljana k k k 60,90 6130 8,60 8,70 6.80 7,00 Pionir Avtohiša, NM k 60,45 61,00 831 8,64 6,75 7,05 Pomurska banka, M. S. * 60,20 6130 8,45 8,70 6,45 7,00 Posavska banka. Krško k -k k 60,50 61,90 8,34 8,79 6,86 7,2J Publikum, Lj. k 60.90 6139 8,55 8,62 6,70 6,98 Publikum, Celje * 61,00 61,69 8,48 8,67 6.60 6,99 Publikum, Dobova ★ 60.60 61,60 8,35 8,79 6.86 7,20 Publikum, Kranj * 60,80 6139 831 8,68 6,70 7,01 Publikum Krško k 60,60 61,60 835 8,79 6.86 7,20 Publikum. Maribor ★ 60,60 61,19 834 8,64 6,90 7,05 Publikum, Metlika k 60,60 6130 838 8,68 6,45 6,90 Publikum, Mozirje ★ 60.90 61,49 831 8,75 6,70 7,10 Publikum, N. mesto * 60,60 6135 8,45 8,65 6,75 7,10 Publikum Piran * 60,50 6130 8.40 8,40 6,75 7,00 Publik, Šentilj * 0,00 0,00 0,00 0,00 0.00 0,00 Publikum, Šentjur pri Ce. k 60,70 6130 830 8,60 6,20 7,00 Publikum, Žalec * 61,05 61,69 8,50 8,72 6,60 6,99 Roja, d. o. o., Lj. ★ 60,90 6130 8,62 8,69 6,90 7,10 Simodvk, Ljubljani* 60.6(1 6130 8,45 8,60 6,70 7,00 SKB banka, Ljubljana * * * * 1 60,70 61,00 8,62 8,66 6,92 7,03 Sl. invesi. banka, Lj. * * * 60,80 61,90 830 8,80 6,75 7,20 Sl. zadr. km. b.. Lj. * 60,80 6135 832 8,70 6,85 7,05 Slovenijaturist, Lj. * 60,90 61.42 8,60 8,72 6,90 7,08 Stovenijaturist, Jesenice ★ Sfevemjatvist, Žel. po6. lj. ★ * k Siovenijatirist, Žel. pos. Mb. k k k 60.55 61,15 6135 6135 830 838 8,62 8,69 6,90 6,84 7,00 7,19 60,42 61,45 833 8,67 6,50 7,0« Slov. pos. in hran.. Kranj k k k 60 JO 6130 830 8,65 6,70 6.95 Sonce, Ljnbljana + 60,99 61,60 8,45 8,75 6,75 7,18 Splošna banka, Cdje ★ 60,40 6130 835 8,70 6,50 7,15 Spiošna banka. Koper * * + 59,99 61,9» 8,18 8,6» 6,71 7,15 Splošna banka, Velenje k k k 60,60 6130 830 8,8« 6,70 7,10 Štajerska banka. Celje ★ 60,70 6130 8,55 8,70 630 7.10 Tenloun, Domžale * 60,85 61,40 8,50 8,75 6,85 7,10 Tradetour. Brežice ★ 60.85 61,40 830 8,75 6,85 7,10 Tradetour, N. mesto ★ 60,60 61,90 8,40 8,65 6,80 7,10 Trias, Ljubljana * * * 60.60 61,45 830 8,70 6,70 7,00 UBK banka. Ljubljana * 59,95 6130 8,45 8,65 6,80 7,10 UBK banka, MS * 60,10 6130 8,4« 8,65 6.80 7,10 UPLM0. Lj. * 61,10 6135 8,62 8,67 6,95 7,08 Valuta, Lj. * * * 60,60 6130 835 8,70 6.80 7,20 Wolf, Ljubljana * k k 60,56 61,20 830 8,70 6,90 7.10 Zora, Kamnik * * * 60,86 61,40 8,55 8,70 6,85 7,00 Tečaj vdji: ★ včeraj; * * * danes. 1 - zaračunavajo provizijo ASS SKI RADKA (.1. i PODJETJA! Nudimo vam devizne kredite za uvoz po konkurenčni obrestni meri. Pokličite nas na številko (061) 132-132, interna 26-47. t Četrtek, 5. novembra 1992 DELO ★ stran 5 AMERIŠKE VOLITVE • AMERIŠKE VOLITVE • AMERIŠKE VOLITVE • AMERIŠKE VOLITVE • AMERIŠKE VOLITVE • AMERIŠKE VOLITVE Demokrat, ki je dobil mandat za spremembe Clinton: novo partnerstvo v prizadevanjih za spremembe — Busha so pokopali predvsem slabi gospodarski rezultati — Zamenjava generacij OD NAŠEGA DOPISNIKA VVASHINGTON, 4. novembra - BU1 Clinton je novi predsednik ZDA. To je sinoči deset minut pred enajsto prvi izrekel televizijski veteran in voditelj oddaje na mreži CBS Dan Rather. Po dvanajstletni republikanski vladavini so Američani spet dobili demokratskega predsednika. Amerika — zlasti pa demokratska stranka — je začela proslavljati, poraženci pa so prebrali poslovilne govore. Prvi je v Dallasu spregovoril Ross Perot, neodvisni kandidat in milijarder, ki ni dobil na svojo stran nobenega elektorskega glasu, ki pa je dobil podporo milijonov volivcev in s tem povzročil, da Clinton ni dobil večinske podpore med volivci. Perot je svojim pristašem obljubil, da jim bo vedno na voljo, če se odločijo, da ga znova pokličejo na oder politike, obljubil pa je tudi podporo novemu predsedniku Clintonu. V Houstonu se je nato oglasil predsednik Bush in povedal, da je po telefonu čestital Clintonu k zmagi. »Spoštujemo veličastnost demokratičnega sistema,« je dejal Bush. »Poklical sem guvernerja Clintona v Little Rock in mu čestital. Vodil je močno in odločno kampanjo in želim mu vse najboljše v Beli hiši.« V Little Rocku, glavnem mestu države Arkansas, v kateri je bil Clinton dvanajst let guverner, so slavili že ves dan. Clinton in hčerka Chelsea sta v zgodnjih večernih urah v kratkih hlačah pretekla vrsto mestnih ulic. Ponoči pa se je pred osrednjim upravno državnim poslopjem — izpred katerega je Clinton pred 13 meseci najavil,, da se bo potegoval za kandidaturo predsednika ZDA — zbralo na deset tisoče ljudi, ki so spremlja-1 li preštevanje glasov. Ko je malo pred enajsto zvečer (po vzhod-noameriškem času) postalo jasno, da je Clinton že sredi štetja zbral potrebno minimalno večino 270 elektorskih glasov, je množica v Little Rocku vzvalovila in začela prepevati. Dobro uro kasneje sta se na odru pojavila novi predsednik Bill Clinton in podpredsednik Al Gore z ženama in otroki. Clinton je prvikrat nagovoril Američane po predsedniško z »my fellow Ame-ncans«. Pred tem mu je žena Hillary dala iz svojega žepa napisan govor, kar je po svoje vsekakor simbolično, saj poznavalci napovedujejo, da bo nova first-lady, ki je odlična pravnica, nedvomno zelo tesna sodelavka 42. predsednika ZDA. Clinton je pozval vse navzoče, naj izrazijo hvaležnost predsedniku Bushu in vsemu, kar je storil za domovino, od takrat, ko je kot mlad vojak služil v drugi svetovni vojni do zdaj, ko je »prispeval h končanju hladne vojne in zmagi v zalivski vojni«. Clinton se je v govoru zavzel za »novo partnerstvo v prizadevanjih za spremembo«, za skupne napore za izboljšanje Amerike. »Ta volilna zmaga ni strankarska zmaga, ampak zmaga ljudi, ki hočejo nekaj storiti, ki so pripravljeni konkurirati v globalnem gospodarstvu... Smo na začetku novega, spremembe,« je napovedal Clinton. Opazovalci pa v prvih komentarjih že naštevajo, da bo gospodarstvo - katerega slabi rezultati so predvsem pokopali Busha — tisto, ki bo moralo biti na vrhu dnevnega reda novega ameriškega predsednika: gre predvsem za oživitev rasti. Clinton in Gore sta prva predsednik in podpred- sednik ZDA, ki sta rojena po drugi svetovni vojni. »Tokratne volitve,« je dejal podpredsednik Al Gore, »niso samo zamenjava političnih voditeljev, ampak tudi generacij«. Bill Clinton se je rodil 19. avgusta 1946 v mestecu Hope (Upanje) v Arkansasu. Diplomo iz prava je dobil na univerzi Yale. Preden se je leta 1974 začel ukvarjati s politiko, je predaval pravo na univerzi Arkansas. Senator Al Gore se je rodil 31. marca 1948 v Carthagi v Tennesseeju, diplomiral z odliko na Harvardu (upravno pravo), nato pa še na Vanderbilt Law School. Po služenju vojske v Vietnamu je bil nekaj časa raziskovalni novinar pri časopisu Tennessean v Nashvillu. Kot senator se je veliko ukvarjal z ekološkimi vprašanji in je tudi avtor knjige Zemlja v ravnovesju. MITJA MERŠOL NA CILJU wA J MOUTVAH ! Lr* s- ^. » c. •» Karikatura: Franco Juri Mož, ki obljublja, da bo obnovil Ameriko Keynesova gospodarska politika, zvezana z zmanjševanjem proračuna - Osem milijonov delovnih mest v prihodnjih štirih letih - Manj uradnikov Clintonov glavni pomočnik v predsedniški kampanji Robert Shapiro milijard dolarjev za davčne olaj-ima na svoji pisalni mizi karton z geslom: »Gospodarstvo, butec!« šave, do katerih bodo upravičeni In gospodarstvo je bila tudi glavna tema, s katero je arkansaški guverner prehodil svojo pot od Little Rocka do Bele hiše. Za razliko od predsednika Busha, ki je ves čas poskušal dokazovati, da gospodarske razmere v Združenih državah menda sploh niso tako slabe, kot jih prikazujejo vladi nenaklonjeni mediji, je Clinton odgovarjal na vsakdanje skrbi Američanov, katerih realne plače so v dvanajstih letih republikanske vladavine občutno padle, njihova delovna mesta pa so vse bolj ogrožena. »Čas je za spremembe!« je govoril Clinton in volivci so mu dali prav ter končali dvanajstletno obdobje reaganomike. Mnenje, da je Clinton zmagal, ker je spregovoril o stvareh, ki Američane najbolj neposredno prizadevajo, so potrdile tudi ankete na voliščih. Triinštirideset odstotkov anketiranih je pri odločanju najbolj upoštevalo perspektive gospodarskega okrevanja in novih delovnih mest, 22 KAKO VOLIJO AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Glavni volivci so elektorji Ameriški volilni sistem je povsem naklonjen kandidatu, ki doseže (relativno) večino glasov. Ob dejanskem dvostrankarskem sistemu — v resnici na vsedržavni ravni nastopata samo demokratska in republikanska stranka — tretji, neodvisni kandidat ali kandidati v resnici nimajo nobenih možnosti, tudi če so na ravni celotne države dobili pomemben odstotek glasov. Velja namreč pravilo »zmagovalec dobi vse, poraženec nič«. Sistem posrednih volitev ameriškega predsednika z gostim sitom elektorjev dejansko onemogoča v kombinaciji s prvim navedenim pravilom, da bi se ob kandidatih obeh strank prebil v ospredje tretji, neodvisni kandidat. Tudi če ta na ravni ZDA doseže precejšen odstotek glasov, ki pa niso enakomerno razporejeni po zveznih državah, ostane kaj pičla bera. Tako je Millard Filmore daljnega 1856. leta dobil 21 odst. glasov volivcev, a le dva odstotka elektorskih glasov. Še slabše se je 1912. leta godilo Williamu Hovvardu Taftu: 23 odst. glasov je navrglo poldrug odstotek elektorskih glasov. Najuspešnejši je bil še George Wallace 1968. leta. Dobil je 46 elektorskih glasov ali osem odstotkov vseh — čeprav je pridobil 13,5 odst. glasov volivcev! Bil je ob 4,1 milijona glasov, oddanih v zveznih državah, koder ni zmagal. Kdor dobi največ glasov volivcev, dobi še več elektorskih glasov. Tombolo je prejkone zadel 1980. leta Ronald Reagan: za 51 odst. glasov na volitvah so ga obdarili s kar 91 odst. elektorskih glasov! Čeprav je okoli sto milijonov volivcev bilo upravičeno prepričanih, da so oni volili pred- sednika ZDA, so bile to vendarle posredne volitve. Predsednika in podpredsednika ZDA namreč neposredno voli 538 elektorjev. To število je enako seštevku senatorjev (100) in članov (poslancev) predstavniškega doma (438). Ker ima vsaka zvezna država dva senatorja, je to število za vse enako. Odločilno je število poslancev v posameznih državah. Vendar ima tudi najmanjša država (po številu prebivalcev/ volivcev) tri glasove elektorjev. Tako so nominalno majhne, države na boljšem kar zadeva vpliv na odločanje v elektorskem kolegiju. Toda vseeno je odločilen delež glasov, dobljen v državah z najvišjim številom elektorskih mest. Tudi koledar postopkov je ustaljen. Šestega novembra bodo izvolili ali imenovali člane elektorskega kolegija. Nato bodo 17. decembra elektorji v svojih zveznih državah dvakrat volili: za predsednika in za podpredsednika ZDA. Izide bodo v zapečatenih ovojnicah poslali predsedniku senata ZDA. Elektorji morajo oddati vsaj en glas nekomu, ki ni državljan njihove zvezne države. Odtod praksa, da je predsedniški kandidat iz ene, podpredsedniški iz druge države. Predsednik senata ZDA (ta je vsakokratni podpredsednik ZDA, zdaj torej Dan Quayle) bo 17. decembra na skupni seji novega senata in novega predstavniškega doma odprl glasovalne listke. In oznanil zmagovalca. Mandat Bushu in Quayleju bo prenehal 20. januarja 1993 točno opoldan. In zatem bodo ZDA po 12 letih spet dobile predsednika in podpredsednika iz demokratske stranke. Š. J. Vsi Clintonovi možje Za Clintonovo zmago tiči ekipa, kije bolje kot Bushova zaznala, kakšne generacijske spremembe so v zadnjih letih doživele Združene države Carter. Senator Sam Nunn, George Bush, odhajajoči predsednik, bo v analizah svojega volilnega poraza brez dvoma prišel tudi do grenkega spoznanja, da mu je stalo ob strani moštvo, ki ni bilo doraslo tistemu, kar so v ZDA krstili za Clintonovo moštvo. Ne gre zgolj za volilne eksperte, svetovalce in ministre v senci, marveč za široko razpredeno mrežo ljudi, ki so imeli očitno izredno dober pregled nad političnim utripom ZDA. Prav ti so Clintonu pomagali pomesti nazaj pod preprogo očitek. ‘ • — " ., ki ga je George Bush v volilni kampanji strnil v izrazu Slick Willie, prebrisani Willie, ter vnovič utrditi podobo politi- ka, ki je sposoben okoli sebe str- niti širši konsenz Američanov. Clintonovo moštvo sestavlja mešanica štiridesetletnikov, ki si želijo oblasti, ter starejših letnikov, ki se boje recesije, ker so jo že doživljali. V njem so pripadniki razočaranih srednjih slojev in interesnih skupin, ki se ukvarjajo z državljanskimi pravicami, elitni univerzitetni učitelji, ki pa so lahko svoj študij končali le zato, ker so dobivali štipendije, uspešni pripadniki svobodnih poklicev, ki niso pripravljeni zanikati, da so bili v mladih letih uporniki zoper sistem, homoseksualni kalifornijski bančniki in tradicionalistični bankirji z Juga. Na vprašanje, kako bo Clinton iz Bele hiše krotil raznoliko ZDA IN BLIŽNJI VZHOD -v- Židje navdušeni, Palestinci zadržani Clintonova zmaga navdaja z upanjem zlasti Izrael, manj arabski svet — Poleg mirovnega procesa bo izziv za novega predsednika razoroževanje na Bližnjem Vzhodu in v Zalivu Čeprav je iluzorno pričakovati takojšnje spremembe v ameriški politiki do Bližnjega vzhoda — tudi kar zadeva osrednjo temo, lani začeti mirovni proces pod patronatom ZDA — pa je s prihodom demokratskega predsednika BiUa Clintona v Belo hišo nedvomno povezana tudi precej drugačna politika. Sodeč po Clintonovi predvolilni retoriki je mogoče sklepati o preobratu v smislu izrazitejše proizraelske usmerjenosti in tudi o določenem distanciranju od arabskega sveta, saj novi predsednik ni ravno naklonjen zamisli o ustanovitvi palestinske države. Prvi odzivi v židovski državi in v arabskem prostoru potrjujejo takšne napovedi. Izraelski politiki in komentatorji ne skrivajo navdušenja nad ameriškim volilnim izidom, ki naj bi po splošnem prepričanju še izboljšal ameriško-izraelske odnose, saj Clinton odkrito kaže zavezanost cionizmu in Izraelu. V nasprotju s tem precej bolj skopo kot Bush odmerja pravice Palestincem, katerih pravice zožuje na samoodločbo, kot je definirana v sporazumu iz Čamp Davida in zaradi česar je omenjana možnost, da bi bivši predsednik Carter postal glavni posredovalec pri pogajanjih. Pričakovanja oziroma povezanost bližnjevzhodnega mirovnega procesa z ameriškim volivnim izidom je odražal tudi Rekord: šest senatork V ameriškem kongresu bo poslej sedelo rekordno število predstavnikov manjšin in ženskega spola. V senat je bila prvič v ameriški zgodovini izvoljena temnopolta predstavnica nežnega spola Carol Moseley Braun. V predstavniški dom je bilo izvoljenih 39 žensk - od tega 18 novink - in 36 temnopoltih, od katerih jih bo 16 prvič prišlo na Capitol Hill. Senat, tradicionalno moška politična trdnjava, je v prejšnjem mandatu imel tri senatorke (ena je nasledila svojega pokojnega moža in se bo zdaj umaknila), poslej pa jih bo imel rekordnih — šest. Carol Mosely Braun, demokratka iz Illinoisa, karizma- ... . . , V 1 - 1*1 - 1 1 . ^ — • n lr/vl — SCSI. LaiUl iViUNCiy Diauu, ULlllWIViai.n.u --------- tična in privlačna osebnost, je bila izvoljena v senat kot četrti temnopolti predstavnik in prvi demokratični temnopolti predstavnik v ameriški zgodovini. Prva dva črnska senatorja sta bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja republikanca iz Missis-sippija, tretji pa republikanec Edward Brooke, ki je_ zmagal v državi Massachusetts leta 1967. Pet držav je prvič v tem stoletju poslalo v kongres temnopolte predstavnike. Kalifornija je postala prva zvezna država z dvema senatorkama, bivšo županjo San Francisca Dianne Feinstein in poslanko v predstavniškem domu Barbaro Boxer. Zmagovalka v državi Washington je bila Patty Murray, ki se je odločila za boj za senat šele potem, ko se je nek lokalni politik norčeval iz nje, češ da je »mama v teniških copatah«. Kot je bilo pričakovati, je svoj senatorski sedež obdržala demokratka iz Marylanda Barbara Mikulski, ki je porazila črnskega konservativca Keyesa. »Kongres je vedno bil klub belih moških,« je po ženskem volilnem uspehu izjavila podpredsednica ameriške nacionalne ženske organizacije Rosemary Dempsey. »Dolgo časa nismo imele ničesar praznovati. Nocoj praznujemo.« Edini indijanski senator je postal Ben Nighthorse Campbell iz Colorada (šele četrti v zgodovini), Ado Deer iz Wisconsina pa prva ženska zastopnica domorodcev v predstavniškem domu. Toda ti »rekordni« dosežki žensk, črncev in Indijancev na volitvah so še vedno le kaplja v morje, saj je velika večina kongresnikov (sto senatorjev in 435 članov predstavniškega doma) »waspov«, belih anglosaksonskih protestantov. R. D. S. sam potek sedmega kroga izrael-sko-arabskih pogajanj, ki so v predvolilni evforiji najprej povsem zvodenela in potem bila tudi prekinjena. In medtem ko lahko zdaj arabska pogajalska stran upa na kakršenkoli dogovor, preden Bush 20. januarja zapusti Belo hišo, je verjetno za Izrael najboljša taktika nadaljevati z dosedanjo prakso zavlačevanja. Clintonova totalna zavezanost židovstvu je izrazito odražala tudi močna volilna podpora ameriških Židov demokratskemu predsedniškemu kandidatu, za katerega je znano, da je obkrožen z židovskimi privrženci. Eden njegovih svetovalcev je denimo Richard Shifter, bivši uslužbenec State Departmenta, zadolžen za človekove pravice, ki se je »proslavil« predvsem kot zagovornik krvavega zatiranja intifade na zasedenih ozemljih. Tesen sodelavec senatorja Go-rea je Martin Perez, lastnik časnika, ki velja za eno prožidov-skih trobil na ameriških tleh. Sicer pa je v kontekstu Bližnjega vzhoda poleg ozkega izra-elsko-palestinskega odnosa oziroma bližnjevzhodnega mirovnega ostajalo zadnje mesece ameriško poseganje zaradi volitev močno zreducirano in čaka novo ameriško administracijo veliko dela. Obdobje minule vlade, katere preokupacija je nedvomno bila ravno zunanja politika in je, globalno gledano, urejala to področje dokaj bleščeče, pa so vseeno v zadnjem času zaznamovali ne tako maloštevilni bližnje-vzhodni škandali, stopnjevani prav v času predvolilne mrzlice. Gre med drugim za tako imenovano afero Iraqgate, ki je razkrila dajanje posojil iraškemu diktatorju tik pred vojno, pa afero z orožjem in talci v Iranu. Po zalivski vojni, ki večidel pomeni pozitivno referenco za prejšnjo vlado (čeprav bagdadski režim slavi Bushev padec, je Clinton že napovedal nespremenjeno politiko do Iraka), je ostal pretežni del toliko razglašanih imperativov povojnega Bližnjega vzhoda nerealiziranih. Razen arabsko-izraelskega miru gre za nadzor nad orožjem, za ustvarjanje nove varnosti v Zalivu in za gospodarsko sodelovanje. Posebej skrb zbujajoče je stopnjevanje oboroževalne tekme — kljub nekaterim tajnim »varnostnim dogovorom« med Saudsko Arabijo, Kuvajtom in ZDA — tudi zaradi indiferentnosti če ne že flopov dosedanje ameriške politike, ki še povečujejo nevarnost v Zalivu, dodatno pa ga ogroža tudi vojaška in siceršnja koncentracija moči Irana. In čeprav bližnjevzhodne teme niso bile posebej odločujoče v fazi ameriške predvolilne kampanje, bo bržkone moral biti Bližnji vzhod, ki ostaja eden najbolj nestabilnih delov sveta, deležen precejšnje pozornosti novega ameriškega predsednika. SAŠA VIDMAJER množico, ki ga je spravila vanjo, še ni moč odgovoriti. Pomagali mu bodo brez dvoma njegovi dosedanji sodelavci, v prvi vrsti iz kroga najožjih prijateljev. Med njimi je Bruce Lindsay, s katerim sta se spoznala že leta 1968 na washingtonski George-town University. Lindsay, ki mu v moštvu pravijo tudi rabin, je bil v Clintonovi bližini 24 ur na dan, v pomoč pa mu je bila tudi njegova žena Bev, ki je strokovnjakinja za predvolilne kampanje. Lindsay je že za mlada postal pomočnik senatorja Pryorja in je bil tisti, ki je Lindsaya vključil v politiko države Arkansas. Skupina najožjih prijateljev se preliva v skupino nekdanjih kolegov z univerze. Clinton je študiral na Rhodes Scool, od koder je odšel v Oxford, nato pa na univerzo Georgetown in na pravno fakulteto Yale. Z ljudmi, ki ji je spoznal tedaj, je povezan velik del njegovega političnega in gospodarskega programa. Rhodes scholar sta bila Robert Reich, ki poučuje zdaj na Harvardu, in poslovni svetovalec Ira Mahaziner. Z njihovim posredovanjem je Clinton v svojo ekipo vključil filozofa in politologa Davida Osboma iz revije New Paradigm; Osborn je znan kot osrednja osebnost Progressive Policy Institute, ki je bil skupaj z Renessaince Group in Demo-cratic Leadership izhodišče za prenovo Demokratske stranke. Prenova se je začela na ameriškem jugu, njeno jedro pa je centristična in zmerna politika, za katero se opredeljuje tudi Clinton. Med ključnimi osebnostmi Clintonove ekipe so še Strobe Talbott iz tednika Time. Spoznala sta se v Oxfordu in Talbott je brez dvoma veliko prispeval k temu, da je Clinton kot guverner Arkansasa postal vsedržavna osebnost. Talbott utegne postati novi ameriški veleposlanik v Moskvi ali pa vodja štaba za politično načrtovanje v zunanjem ministrstvu. V skupini je bankir Roger Altman, ki naj bi postal nov minister zakladnik. Clintonov prijatelj z Yalea je Richard Caleman, 'ki je naredil veliko za Clintonovo popularnost v črnskih skupnostih, enako učinkovit pa je bil »gay« odvetnik David Mixner v homoseksualnih krogih. Med »zunanje« podpornike sodi nekdanji predsednik Jimmy ODMEVI Zmaga ni bila presenečenje OD NAŠIH DOPISNIKOV Svetovna javnost je navdušeno pozdravila Clintonovo zmago (v Bagdadu, kot so napovedali, z množičnim rajanjem na ulicah) in svetovni voditelji so pohiteli s čestitkami novemu ameriškemu predsedniku. Če bi izbirali med ameriškima predsedniškima kandidatoma Italijani, bi prav tako z veliko večino zmagal Bill Clinton. Krščanski demokrati in reformirani komunisti, strankarski voditelji in borci proti strankokraciji, industrialci in ekologi, televizijski uredniki in voditelji, režiserji in igralci: vsi bi volili Clintona. Utemeljitev predsednika upravnega odbora Olivettija, ki je še pred časom predvidel zmagoslavje demokratskega kandidata: »Po ekonomskem polomu reaga-nomije in v povsem spremenjenem svetu, v katerem ni zmagovalcev, ampak samo poraženci, je potreben najprej generacijski zasuk, potem pa tudi svežina v prijemu novih problemov. In ker je Amerika največja demokratična država, najmlajša in najbolj rasno pomešana, mora priti od nje znamenje sprememb.« Clinton kot simbol zamenjave generacij je vodilna nit današnjih komentarjev volitev, ki so potrdile logične napovedi. Mnogi komentirajo to dejstvo tudi v zvezi z domačimi zatrdelimi razmerami. Tako rimski časnik La Repubblica: »V manj kot enem letu je Amerika naredila generacijski skok, ki ga v drugih državah še ni. S Clintonom nas Amerika iz časa velike depresije vabi, da bi imeli pogum poskusiti kaj novega. V zadnjih 50 letih je Amerika dvakrat stavila na obrobne in neznane osebnosti, najprej na J. F. Kennedyja, Clintonovega vzornika, in potem na Jimmyja Carterja, južnjaka kot Clinton. V obeh primerih so šle stvari slabo; uničene, preden so se lahko razvile, do konca porabljene v razočaranju. Zato je izjemno in občudovanja vredno, da ameriški volivci niso izgubili upanja. Z novim dokazom razumnosti in pragmatičnosti so ameriški volivci zavrnili demago-ške skušnjave Rossa Perota in Bushova laskava vabila o statusu quo.« PARIZ — Za razliko od drugih predsedniških palač, iz katerih so že v zgodnjih jutranjih urah čestitali Billu Clintonu, v Elizeju niso pohiteli z brzojavko dobrih želja novemu ameriškemu predsedniku. Francoski državni poglavarji se že od de Gaulle dalje ne opredeljujejo po strankarskih ali ideoloških merilih temveč upoštevajo tradicionalno sodelovanje in državni interes. A ker po de Gaullovem reklu država nima prijateljev, temveč interese, tega pa se drži tudi njegov politični tekmec Francgis Mitterrand (kar je navsezadnje pokazal tudi med jugoslovansko krizo), bi v Elizeju raje videli, če bi v Beli hiši ostal George Bush. Bill Clinton namreč prinaša v francosko-ameriške odnose dokajšnjo mero negotovosti, njegova politična platforma temelji na reševanju domačih gospodarskih problemov, pri tem pa v Parizu razmišljajo predvsem o možnih posledicah za urugvajsko rundo. Francija se je — iz previdnosti — postavila po robu ameriškemu prizadevanju, da tik pred volitvami v dialogu z Evropsko skupnostjo dosežejo kompromis o trgovini s kmetijskimi pridelki, kar bi najverjetneje deblokiralo pogajana pod okriljem GATT. Toda Clinton utegne biti trši pogajalec od Bus- ha, ki je v časovni stiski ponudil nekaj koncesij, predvsem pa lahko nova administracija zahteva celo revizijo dogovorov, ki jih je dosegla dosedanja pogajalska ekipa. S pomladitvijo v Beli hiši se Amerika še ne bo spremenila, ugotavlja današnji Liberation, saj volivci od novega šefa administracije zahtevajo uresničitev predvolilnih obljub, predvsem preporod gospodarstva in ameriške družbe nasploh. Clinton se ne bo mogel zatekati k izgovorom, ki jih je uporabljal njegov predhodnik, češ da spričo sovražno usmerjenega kongresa ne more ničesar narediti. Demokrati so ohranili večino v obeh kongresnih domovih, s čimer so volivci želeli olajšati delo novi administraciji. DUNAJ — Uradna Avstrija ni presenečena nad Clintonovo prepričljivo zmago, avstrijski predsednik Thomas Klestil in zunanji minister Alois Mock pa sta v zvezi s tem menila, da je bila očitno odločilna želja ameriških volivcev po spremembi. Sprememb v medsebojnih odnosih, ki so po odhodu Kurta Waldheima s predsedniškega položaja junija letos spet povsem normalni, Dunaj ne pričakuje. Klestil, osebni prijatelj Georga Busha, je na vprašanje, ali mu je žal, da je zmagal Clinton, dejal, da v politiki osebna prijateljstva ne štejejo in da je zjutraj bodočemu predsedniku že iskreno če- vodi komisijo za obrambo v senatu, utegne biti najbolj perspektiven kandidat za položaj obrambnega ministra. Za Clintonovo kandidaturo pa so stali tudi tako ugledni politiki, kot so Lloyd Bensen, vodja senatne finančne komisije, Les Aspin, predsednik odbora za obrambo v predstavniškem domu, ter Da-ve McCurdy, predsednik odbora za tajne službe v predstavniškem domu. Med kandidati za novega zunanjega ministra je odvetnik Warren Christopher, ki je bil državni podsekretar pod Carterjem. Njujorški finančnik Felix Rohatyn bi lahko postal finančni minister, na tem položaju pa omenjajo tudi enega od vodilnih menažerjev koncerna Hewllet-Packard Johna Younga, ki naj bi skrbel za dobre stike med Clintonom in prodornim poslovnim svetom. Še dva izkušena politika naj bi Clinton skušal spraviti v svojo ekipo na oblasti: Paulka Volckerja, ki je nekoč vodil Fe-deral Resefve Bank (osrednjo banko) in Jamesa R. Schlesin-gerja, ki je bil pod Nixonom obrambni minister. ^ g odstotkov gp jih je kot glavno skrb navedlo proračunski primanjkljaj. Clinton je še v ponedeljek, ko je na dan pred volitvami prekrižaril ZDA (na tem maratonu s shoda na shod je prepotoval kar 4.000 milj) nenehno zatrjeval, da bo prvo skrb posvetil ukrepom za odpiranje novih delovnih mest. Njegova obljuba je konkretna: 8 milijonov novih delovnih mest v štirih letih njegovega mandata. Opazovalci so prepričani, da bo novo izvoljeni predsednik ukrepal zelo hitro, saj njegovi svetovalci napovedujejo, da namerava temeljito iz- koristiti prvih sto dni, ko kon- gres pobude nove administracije po tradiciji sprejema z naklonjenostjo, da bi spravil pod streho čimveč potrebnih predpisov. Clinton je svoje gospodarske vizije pojasnil v 232 strani obsežnemu političnemu programu, ki ga je objavil poleti pod naslovom »Na prvem mestu bodo ljudje«. Kot je povedal njegov svetovalec Gene Sperling, bo imel prioriteto načrt, ki ga Clinton imenuje »Obnova Amerike«. Gre za program, po katerem namerava v vsakem od naslednjih štirih let zagotoviti po 20 milijard dolarjev za naložbe v prometno infrastrukturo, razvoj telekomunikacij, ekološke projekte in za spodbujanje zasebnih naložb v proizvodne zmogljivosti, ki bodo zagotavljale nova delovna mesta. S tem programom namerava ubiti dve muhi na mah: obnoviti in izboljšati namerava danes precej zanemarjeno infrastrukturo, na drugi strani pa je prepričan, da bosta gradnja cest in hitrih železnic ter uresničevanje naravovarstvenih projektov tudi spodbujala zasebne naložbe. Sicer pa obljublja, da bo za dodatno spodbudo zasebnih naložb v naslednjih štirih letih 26 tisti projekti, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta. »Lahko rečete, da ta vsota ne bo dovolj za gospodarski preobrat, toda vsak dolar spodbud bo prinesel še sedem do devet dolarjev naložbenega denarja iz zasebnega sektorja,« je rekel Sperling. Toda hkrati ko je razlagal te svoje keynesianske načrte, je Bill Clinton napovedal, da bo sedanji zvezni proračunski primanjkljaj, ki se suče okoli 330 milijard dolarjev, v naslednjih letih treba zmanjšati za polovico. To naj bi dosegel s kombinacijo varčevanja in davčnih sprememb. Prihranke namerava doseči predvsem z zmanjšanjem obrambnih izdatkov za 100 milijard dolarjev in zvezne administracije za 100.000 zaposlenih, medtem ko je pri davkih zadeva bolj zapletena, saj je srednjemu sloju obljubil olajšanje, zato pa višje davke bogatašem — to je vsem, ki zaslužijo nad 200.000 dolarjev na leto. Tako se bodo ti učinki med seboj najbrž nevtralizirali in pri prihodkih ostane nov vir samo obdavčevanje ameriških podružnic tujih firm, s čimer pravi, da bo v naslednjih štirih letih zbral 45 milijard dolarjev. Podatek temelji na študiji profesorja računovodstva na Michiganski univerzi Jamesa Wheelerja, da so tuje podružnice v letu 1988 z različnimi triki — npr. z nerealno dragimi nakupi polizdelkov in surovin od svojih matičnih firm — prikrajšale ameriško davčno upravo za 30 milijard dolarjev prihodkov. Ta točka Clintonovega programa se sklada z njegovo napovedjo, da bo tudi v zunanji politiki bolj upošteval gospodarske interese. Tako je napovedoval, da bo po vzoru sveta za državno varnost ustanovil tudi svet za državno gospodarstvo, ki naj bi oblikoval tudi smernice zunanje politike, ki bi bila v skladu z gospodarskimi interesi. Po svetu so precej odmevale njegove napovedi, da bo posegel po členu »super 301«; to leta 1988 sprejeto dopolnilo ameriškega trgovinskega zakona omogoča uvedbo do 100-odstotnih carin za blago iz tistih držav, ki ovirajo uvoz blaga iz ZDA. LOJZE JAVORNIK KITAJSKE NAPOVEDI Po stopinjah »starega prijatelja« Kitajci menijo, da si novi ameriški predsednik — če bo hotel premagati recesijo — ne bo smel privoščiti ostrejše politike do njihove države Kitajsko vodstvo niti za hip ni skrivalo, da je med ameriško predvolilno kampanjo brez zadržkov navijalo za Georgea Busha, saj je imela njihova komunistična partija z republikanci že od nekdaj mnogo boljše odnose in predvsem manj težav kot z demokrati. Vendar zdaj močna ekipa kitajskih strokovnjakov, katerih naloga je bila v zadnjih mesecih spremljati nastope predsedniških kandidatov, ugotavlja, da bo Peking lahko vozil tudi z Billom Clintonom, predvsem zato, ker je pričakovati, da bo njegova politika do Kitajske spričo razmer, kakršne vladajo na svetu, morala ostati podobna ali enaka politiki »starega prijatelja« Busha. »Že od nekdaj je tako, da je predvolilna kampanja eno, predsedniška politika pa nekaj drugega,« pravi Yang Dazhou z inštituta za proučevanje Amerike pri kitajski akademiji za družbene vede. »Clinton bo morda spočetka malo bolj oster do Kitajske, dolgoročno vzeto pa objektivno nima možnosti, da bi povečeval napetost v odnosih z nami.« Tisto, s čimer Kitajci računajo kot z neposredno posledico prihoda demokratov v Belo hišo, je zavračanje slehernih kompromisov pri prodaji letal F-16 Tajvanu, precej več ultimativnih zahtev, da se mora kitajski trg bolj na široko odpreti za ameriške izdelke, in precej bolj grobo stališče Billa Clintona do podaljševanja statusa države z največjimi ugodnostmi, ki gaje Kitajski tudi po pokolu leta 1989 zagotavljal George Bush osebno. Med argumenti, s katerimi bo Peking skušal omehčati Clintona, pa je najpomembnejši obseg blagovne menjave, katere vrednost bo letos, kot je pričakovati, dosegla kar 25 milijard dolarjev. Čeprav je v okviru te vsote kitajski presežek preračunan na 15 do 20 milijard, pričakuje Kitajska, da bo Clinton, če bo hotel premagati gospodarsko recesijo, enako zainteresiran za velik kitajski trg, še zlasti zato, ker bo preprosto podedoval težko rešljive gospodarske nesporazume z Japonsko in splošno težnjo tako ali drugače združene Evrope, da izrine ameriške izdelke in kapital. Za bodoče odnose med Pekingom in Washing-tonom sta bila nadvse pomembna dva dogodka, ki sta se zgodila še pred ameriškimi volitvami: prvi je bil podpis 301. člena trgovske listine, s čimer so se izognili kitajsko-ameriški trgovinski vojni in odstranili vse kitajske ovire za dostop ameriških izdelkov, drugi pa 14. kongres kitajske partije, na katerem so obljubili še pogumnejše odpiranje LR Kitajske in upokojili domala vse stare konservativce, ki so se nagibali k ideologiza-ciji diplomacije. S tem so se zmanjšale možnosti, da začne Bill Clinton svojo predsedniško politiko do azijske velikanke s politično-gospodarsko osamitvijo Pekinga, hkrati pa je skoraj povsem izginila nevarnost, da bi konservativna frakcija gospodarjev iz Zhongnanhaija vsilila svoje načelo, po katerem je »sleherni kompromis z Američani enak skrunitvi marksizma«. ZORANA BAKOVIČ stital. Na vprašanje, ali bo sprememba v Beli hiši pomenila zasuk v zunanji politiki Washingto-na, je Klestil menil, da je imel Clinton očitno dobre svetovalce in da si bo nedvomno tudi za predsednikovanje izbral dobro ekipo, tudi za zunanjo politiko, zato večjih sprememb ne gre pričakovati, čeprav se bodo morda ZDA zdaj bolj posvetile notranjim gospodarskim in drugim problemom. Kancler Franz Vra-nitzky pa je v prvem komentarju dejal, da že visoka volilna udeležba kaže na novo politiziranost in zavzetost Američanov, zato gre pričakovati tudi nove pozitivne spodbude na gospodarskem področju. BONN — Združene države Amerike se očitno spreminjajo, je splošna ocena, z izvolitvijo Clintona za novega ameriškega predsednika. Ker se skupaj z njimi po končanem obdobju hladne vojne intenzivno spreminja ves svet, so prvi nemški uradni odmevi — nekoliko bolj kot je to ob čestitkah novim predsednikom običajno — ubrani predvsem na to, da naj bi Bonn in Washington tudi v prihodnjem obdobju ohranila dobro sodelovanje, kajti vse nakopičene probleme bo v spreminjajočem se svetu mogoče reševati le s še tesnejšim sodelovanjem z novo ameriško vlado, kot je na primer v svoji čestitki Clintonu zapisal nemški predsednik Weizsacker. V Bonnu ob tem niso pozabili povedati, da sta dosedanji ameriški predsednik Bush in njegov zunanji minister Baker v veliki meri prispevala k združitvi Nem-čij, zunanji minister Kinkel pa je temu dodal upanje, da bodo ZDA tudi pod Člintonovim vodstvom nadaljevale s svojo vlogo pri zagotavljanju svetovne varnosti, in da se ne bodo preveč zaprle v reševanje svojih notranjepolitičnih, predvsem gospodarskih problemov. O gospodarskem sodelovanju, zlasti o tesnejših stikih pri reševanju podobnih gospodarskih problemov v ZDA in Evropski skupnosti, je govoril tudi bivši nemški zunanji minister Genscher, medtem ko so prve reakcije iz vrhov političnih strank (zaradi ameriškega preobrata po zdaj za nekatere v političnem življenju zahodnih demokracij že kar »kritičnih« dvanajstih letih), razumljivo glasne zlasti iz vrst socialdemokratske opozicije. BRUSELJ — Čeprav so bile še včeraj dokaj ugodne napovedi, da bi še tik pred ameriškimi volitvami lahko dokončali nelahka pogajanja med Evropsko skupnostjo in ZDA v okviru tako imenovane Urugvajske runde, se to ni zgodilo. Kot kaže, bodo ZDA zato še danes svetu GATT v Ženevi sporočile, da nameravajo uvesti omejitve za uvoz blaga iz držav Evropske skupnosti. Ker bi v tem primeru tudi Evropska skupnost »v naslednjih 24 urah« odgovorila s svojimi povračilnimi ukrepi, bi prišlo do prave trgovinske vojne, ki bi seveda močno vplivala tudi na druge države. Vendar si v evropski komisiji ne morejo zamisliti, da bi lahko Bushova administracija začela tako akcijo, nc da bi se poprej o tem posvetovala tudi z zmagovalcem na ameriških volitvah Clintonom. Toliko bolj, ker je znano, da Bill Clinton ni bil naklonjen taki obliki sporazuma, o kakršni se ZDA in ES že toliko časa neuspešno pogajajo. Če bi se res zgodilo, da bodo ZDA že v prvi fazi predvsem uvoz kmetijskih pridelkov iz Nemčije in Francije izdatno finančno obremenile, bi to prav gotovo na drugi strani spodkopalo tudi prizadevanja za ureditev svetovne trgovine na novi, bolj liberalni podlagi. Menijo namreč, da bi uspešno izpeljana Urugvajska runda, ki med drugim govori tudi o bolj svobodni mednarodni trgovini storitev (vključno z bančnimi in finančnimi), prispevala k letnemu povečanju svetovne trgovine za blizu 200 milijard dolarjev (čeprav se v resnici ocene o tem dokaj razlikujejo). V prvi fazi bi ZDA uvoz blaga z območja ES v bistvu podražile za 300 do 350 milijonov dolarjev, toda seznam blaga, ki naj bi ga prizadele te sankcije, navaja mnogo višjo številko - kar milijardo dolarjev. Četrtek, 5. novembra 1992 AVSTRIJSKI KANCLER FRANZ VRANITZKY POSEBEJ ZA DELO Pravilno je treba ovrednotiti vse slovenske zmogljivosti V pogovorih, ki jih bo imel Vranitzky v Ljubljani, bo posebna pozornost veljala gospodarskim projektom, kot so avtocestne povezave in energetika — »Slovenci bodo kmalu v prvi ligi držav« DUNAJ, 4. novembra — Pred jutrišnjim prihodom na dvodnevni obisk v Slovenijo je avstrijski Se da to spremeniti v korist Ko-kancler Franz Vranitzky sprejel stalnega dopisnika Dela Vojka Flegarja in posebej za Delo odgovoril na vrsto aktualnih vprašanj: Gospod kancler, tokrat se v Slovenijo odpravljate prvič po priznanju njene suverenosti in hkrati ste tudi prvi predsednik vlade neke države, ki prihaja v Slovenijo. A tako? Nisem vedel, da sem prvi. Ali morda zato ta dvodnevni obisk jemljete kaj drugače kot druge, če smem tako reči 'rutin- ruge, ske’ obiske? Tega obiska vsekakor ne jemljem rutinsko. Bom povedal zakaj. Slovenija gre že dalj časa in zelo odločno lastno pot, novo in pomembno. Je tista sosednja država Avstrije, ki je zaradi svoje donedavne pripadnosti Jugoslaviji kot zadnja začela razvijati 'osebnost sosede'. Mislim, da je prav v času. ko na raznih koncih in krajih Evrope iščemo in potrebujemo stabilnost, treba izkoristiti tiste možnosti, .kjer je to stabilnost mogoče doseči najprej oziroma prej kot drugod. Kot drug dejavnik moram omeniti vodilne slovenske osebnosti, ki so se že zgodaj obrnile na nas in iskale stik z nami. imele pri tem zelo realistične predstave ... Mislite na gospoda Kučana, Drnovška? Ja. no. ne bi rad nikogar izključil. toda Kučana gre omeniti povsem na začetku. Tudi Pučnika. Drnovška in gotovo še Peterleta. Tukaj je opaziti določeno kontinuiteto v prizadevanjih vodilnih slovenskih osebnosti in tudi kar zadeva osebnosti same. Tretjič pa bi rad dejal, da bo obisk zanesljivo pomemben za razvoj gospodarskega sodelovanja. Kako bi označili razvoj političnega in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v zadnjem ali morda bolje rečeno prvem letu? Kar zadeva gospodarsko sodelovanje denimo — iz nekaterih vsaj načeloma že dogovorjenih projektov še ni bilo nič. Naj spomnim na verigo savskih elektrarn! Ja. imate prav. Svoj obisk bi vsekakor rad izkoristil za to, da nekatere projekte spravimo v tek. Ne morem seveda še reči. kaj bo. toda v vsakem primeru potujem v Ljubljano brez predsodkov in z namenom, da tisti projekt v zvezi s termoelektrarno . .. Šoštanj? Ja. da tisti projekt spravimo v tek. In druge. Omenili ste savske elektrarne. Tudi ta projekt bi bilo treba premakniti z začetne točke. Ugledni dunajski Inštitut za mednarodne gospodarske primerjave je pred kratkim Slovenijo uvrstil v drugo ligo vzhodnoevropskih držav, za Poljsko, Ceško-Slovaško in Madžarsko. V Sloveniji, se mi zdi, imamo o sebi malce lepšo predstavo. Te inštitutove analize pa nisem bral. Bila je povzeta v S e ue Ziircher Zeitung. In kako so to utemeljili? S statistiko? Ja, na podlagi rasti oziroma padanja družbenega proizvoda, stopnje brezposelnosti in podobno. No, hotel sem vprašati, kje vidite vi, v okviru omenjenih držav, primerjalne prednosti in kje slabe točke Slovenije? Prvič, če so gospodarski analitiki Slovenijo uvrstili v drugo ligo. potem se bodo Slovenci, kolikor poznam njihov športni duh. gotovo zelo potrudili, da kmalu pridejo v prvo ligo. Verjetno ima ta ocena gospodarskih analitikov nekaj skupnega s tistim. kar sem dejal na začetku. Ne glede na to, kakšen sistem so imele prej Poljska, ČSFR in Madžarska, so bile to vsekakor samostojne države, ki so na podlagi določene stopnje industrijske razvitosti trgovale med seboj in z zahodom. Slovenija ni bila samostojna in tega ni mogla razviti. Poleg tega imajo omenjene države tradicionalnajpndustrijska središča, ki so bila pred komunističnim obdobjem na mednarodni ravni. Slovenija tega na žalost ni imela oziroma ne v tolikšni meri. Ijo več tranzitnih dovolilnic za tovornjake in kolikor vem, je imela avstrijska vlada prej kot ne odklonilno stališče. Pot na zahodne trge tudi slovensko gospodarstvo marsikdaj pelje čez Avstrijo. Kakšno je vaše stališče glede tranzita? Prav ste slišali. Z nekaterimi državami, tudi Madžarsko, smo izdelali načelni model, v katerem ni več govora zgolj o količinskem, aritmetičnem številu dovolilnic, ampak katerega temeljno geslo je, povežimo želje po več dovolilnicah z novim ekološkim razmišljanjem. Gre za si- 1 'se tri države imajo tudi neprimerno večji notranji trg. Ima to kakšen vpliv? No ja, gotovo. Vendar imate vrsto evropskih držav, ki so manjše od Slovenije, a gospodarsko uspešne, recimo Luksemburg in Liechtenstein. Ne bi rad govoril kot nadučitelj, toda morda je treba najprej pravilnb ovrednotiti slovenske zmogljivosti. možnosti, danosti: lego ob morju, pristanišče, privlačnost pokrajine, ustvarjene za turizem in oddih. Morda ni nepomembno. da sta slovenski sosedi dve industrijsko pomembni državi, Italija in Avstrija, ki jima Slovenija nudi nove možnosti. Konec koncev bo zelo veliko odvisno od domišljije slovenskega podjetništva, kako iz teh danosti in možnosti nekaj ustvariti. Če vas kot jinančnega in bančnega strokovnjaka vprašam povsem konkretno, imate kakšen recept, kako sanirati bančni sitem? Tukaj in zdaj ne morem dati nobenega recepta, toda zelo bi me zanimalo slišati, kakšni so konkretni problemi in upam, da bom imel o tem priložnost s kom govoriti. Vsak finančni in bančni sistem ima svoje posebnosti in svoje težave. V Sloveniji sta dve veliki avstrijski banki in slišim, da — to pravim z vso previdnostjo — denar iz Slovenije še vedno odteka, ne pa priteka. Zato bi bilo dobro čimprej priti do kakšnega privlačnega projekta, ki bi pritegnil investitorje. Slišal sem, da je madžarski premier Jozsef Antall med nedavnim srečanjem z vami izrazil željo da bi Avstrija Madžarski dala na vo- Izšel je novi ATLAS SLOVENIJE Naročila po telefonu (061) 102 407 stem. ne da bi se spuščal v podrobnosti, po katerem je število kamionskih prevozov povezano s kombiniranim cestno-železni-škim prevozom (oprtnim prometom). Na ta način je mogoče ceste razbremeniti. Ima Slovenija tehnične možno- sti za kaj takega, kot je recimo .vlak s kamioni‘ iz Kremsa za Madžarsko oziroma obratno? No, tudi Madžari povsod tehnično niso usposobljeni za oprtni prevoz, toda zato se je zdaj naš prometni minister z Madžari dogovorili. da bodo z našo finančno pomočjo in sodelovanjem vzpostavili takšne proge. Pripravljamo tudi pogodbe za vagone, kakršni so potrebni in kakršnih Madžari nimajo. Če bi bilo kaj takšnega za Slovenijo zanimivo, smo mi kadarkoli pripravljeni sodelovati. Kot najbrž veste, Slovenija nujno potrebuje tudi avtocestne povezave. Ena od njih je, na splošno rečeno, povezava med italijansko in madžarsko mejo preko Ljubljane, drugi dve pa cesti od Šentilja oziroma karavanškega predora do hrvaške meje. Predvsem Šentiljske ceste, podaljška pvhmske avtoceste, si močno želijo tudi Hrvati. Ima z avstrijskega stališča katera od teh cest kakšno prednost, ima Avstrija z zvezi s Um kakšne posebne interese? Na splošno bi dejal, da je tako za tursko (tauemsko) kot pim-sko (pvhmsko) avtocesto že pomembno, da se ne bi končali ,kar tako'. Saj veste, da je bila prvotna zamisel povezati osrednjo Evropo z Balkanom in južnim koncem našega kontinenta. Mi smo na voljo za gradnjo in financiranje, toda za katere ceste se boste odločili, najbrž ni naša stvar. Prej sU omenili pristanišče — Veste, katero je za nas najpomembnejše? Hamburg, potem pa Bremen. pra odroma, kaj bi bilo treba za to storiti? Hm, dobro vprašanje. K Hamburgu smo najbrž usmerjali že zaradi’ topografskih razlogov. Na jugu imate Karavanke, na severu pa je pokrajina odprta. Drugič velja najbrž, da smo v Drvih desetletjih avtoceste gradili predvsem proti Nemčiji: Dunaj — Linz — Salzburg — Munchen, pa proti Passauu in Regensburgu... Z železnicami je najbrž podobno, to so bile evropske povezave. Avstrija je še članica Efte. Bi imele države območja svobodne trgovine interes za pridruženo oziroma polnopravno članstvo Slovenije! Efta bo vsekakor obstajala in delovala tako dolgo, dokler ne bodo države članice postale članice Evropske skupnosti. Z evropskim gospodarskim prostorom (EEA), je oziroma bo proces približevanja obeh gospodarskih skupin močno napredoval. Efta ni več tisto, kar je bila prej. Vselej sU menili, da priznanje Slovenije, Hrvaške in BiH ne bo nujno prispevalo k umiritvi položaja na Balkanu. Vsaj kar zadeva BiH, ste nedvomno imeli prav. Se vam zdaj, ko je toliko govora o delitvi Bosne in Hercegovine, zdi morda to dobra rešitev? Kakšna rešitev je sploh še možna in kaj še lahko stori mednarodna skupnost? Različni ljudje si .rešitev položaja' predstavljajo drugače. Če kdo vpraša, kako bi se položaj dalo rešiti, ga je pač treba vprašati, kakšno rešitev si želi. Gospod Izetbegovič mi je v Helsinkih, na zasedanju KVSE. zelo jasno dejal, da tako imenovana kantonizacija ne pride v poštev. Gospod Tudman mi je prav tako v Helsinkih dejal, da je kantonizacija možnost. Bojim se, da je sovražnost s spopadi tako napredovala, da bi verjetno, z današnjega gledišča, le določen koncept delitve lahko ustavil streljanje. Zdaj to vidi tako tudi Izetbegovič in verjetno brezštevilni poskusi mednarodne skupnosti, da bi ustavila boje, ne bodo mogli mimo tega, kar v BiH sami ljudje smatrajo za možno. NekaUri ciniki po zadnjih finančnih pretresih in zapletih v zvezi z maastrichtskim sporazumom pravijo, da Evropi ni uspelo spraviti v red Balkana, da pa je zato zdaj samo na poti balkanizacije. Su vi osebno pričakovali takšne težave pri evropskem povezovanju? Treba je ločiti- Težave v evTOpskem denarnem sistemu so glede na sistem in špekulacije prejkoslej možne. Kar pa zadeva evropsko integracijo, moram iskreno reči. da s tako velikimi težavami nisem računal. Kot mnogi drugi sklepam, da bo uresničevanje ideje evropskega povezovanja upočasnjeno, ne pa ustavljeno. Tako velike zamisli, kakršna je recimo evropsko povezovanje, so bile vselej zaznamovane s političnimi nazadovanji. Naj vas spomnim, da je Francija v časih De Gaulla vodila politiko praznega sedeža — ni izstopila, a tudi sodelovala ne. Tudi Velika Britanija je vedno znova imela notranje težave pri vključevanju. To, kar se da iz vsega tega naučiti, je, da je treba politični trud na vse bolj pisanem zahodnoevropskem političnem prizorišču v veliko večji meri posvetiti tudi prepričevanju, pojasnjevanju. Politični posel bo v prihodnje težji. Izrivanje sabora iz zakonodajne dejavnosti OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 4. novembra — Pretežni del zasedanja hrvaškega sabora oziroma njegovega poslanskega doma, ki do izvolitve drugega županij skega doma opravlja neokrnjeno vlogo hrvaškega parlamenta, so se opozicijski poslanci in hadezejevsld gorečneži preklali o izrablja-nju zakonodajne vloge sabora in dragih pristojnostih v notranji in zunanji politiki Hrvaške, ki se posebej nanaša na hrvaško-srbske odnose, na nemoč, da hrvaška oblast zagospodari tudi na ozemlju, ki je pod nadzorstvom uporniških Srbov oziroma Unproforja. Sinoči je na predlog obrambnega sveta in predsednika Tudmana hrvaška vlada za današnje saborsko zasedanje pripravila predlog za takojšnje sprejetje »zakona o kazenski odgovornosti za subverzivno politično in teroristično dejavnost zoper državno suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Republike Hrvaške«. Torej zakona, ki se ga lahko razume kot hrvaški odgovor na delovanje srbskih upornikov, ki so ob koncu prejšnjega tedna napovedali združitev tako imenovanih srbskih republik na Hrvaškem in v BiH v enotno državo. Opozicijski poslanci od Ivice Račana, Ive Škrabala (Liberalci) do dr. Borisa Kandareja (Pravaši) so na tem primeru dokazovali diletantizem hadezejevske oblasti, ki da se ravna po vetru in po hitrem postopku izsiljuje sprejemanje zakonov, ki podobno kot hrvaški zakon o aboliciji niso dobro pripravljeni, proučeni in so tako rekoč nekoristni. Tokrat se je opozicijskim poslancem pridružil hadezejevec Šime Dodan, ki je v svojem nastopu obračunal s tako imenovano miroljubno politiko svoje stranke, s škodljivim sporazumevanjem in dogovarjanjem hrvaških oblastnikov s srbskimi, ki jih na Hrvaškem niso niti razglasih kot napadalce na Hrvaško, »saj se do danes nismo pravno in formalno utemeljili, s kom ah s čim smo na Hrvaškem pravzaprav v vojni.« Dodan je ošvrknil tudi vlado premiera Šariniča. .»ki jo vodi prilagojeni, naturalizirani Francoz«, ker ima premalo posluha za stiske državljanov Hrvaške, ki so prisiljeni živeti na beraški palici. PETER POTOČNIK ZAHTEVE PO REVIZIJI SPORAZUMOV Kaj je v resnici obljubljal De Michelis Prejšnji zunanji minister De Michelis je združenju istrskih beguncev baje zagotovil, da se bo pogajal s Slovenijo o vsem, razen o meji morali o reviziji Osimske pogodbe OD NAŠE DOPISNICE (razen meja), pogajati pred prizna RIM, 4. novembra — »Pa kaj je zadaj za tem razburjenjem njem Slovenije kot naslednice Ju v Trstu?« me je vprašal novinar vplivnega švicarskega časopisa, ki ni našel logičnih razlag za dogodke zadnjih dni. Morda je del odgovora na to __ cija pod vodstvom Colomba prekr-vprašanje. ki si ga je zastavil še šila obljubo, ki jo je dal predhod- kdo, skrit v diplomaciji prejšnjega italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa. Kot je zatrdil predsednik zveze združenj istrskih in reških beguncev Alberti milanskemu dnevniku LTndipenden-te, naj bi bil Michelis ob odhodu s položaja ne obvestil svojega naslednika Emilia Colomba. da je dal federaciji dne 14. januarja 1992 zelo pomembna zagotovila. Kakšna? Alberti trdi. da je v zaznamku. ki ga ima še vedno v rokah. De Michelis pisno zagotovil, da »se bosta državi ponovno pogajali o vseh delih Osimske pogodbe, razen o tistih, ki zadevajo meje«. Alberti trdi. da je italijanska diploma- ŠE EN MILOŠEVIČEV NEUSPEH Panič ni zadovoljen Vojislav Šešelj meni, da je položaj premiera ZRJ kljub poskusu v jugoslovanskem parlamentu, da bi ga strmoglavili, postal nevzdržen OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 4. novembra — Milan Panič je ostal na položaju premiera federativne države Srbov in Črnogorcev samo po zaslugi sledn jih, vendar je vprašanje, ali mu bo podpora te druge, šibkejše »polovice« kaj pomagala v spopadu s srbskim republiškim vrhom, ki prav nič ne skriva sovraštva. Vodja skrajnih srbskih nacionalistov dr. Vojislav Šešelj, ki v obeh parlamentih, v republiškem in zveznem, narekuje ostre obtožbe na račun Paniča in njegove zmerne politike, zdaj pravi, da je premierov položaj kljub odločitvi Črnogorcev, da se ne pridružijo nezaupnici, vseeno nevzdržen in da nima nikakršnih možnosti. »Računali smo tudi s tem, da bi ostal, ker je takšno razmerje sil v skupščini, vendar je za nas pomembno, da mu izglasujemo nezaupnico v zboru občanov. Njegova vlada ne more več delovati, kot je prej,« pravi Šešelj. Tudi Miloševičev! socialisti mislijo, da so Paniča dodobra omajali z zahtevo po njegovem odstopu in da zato ne bo več mogel tako »meni nič tebi nič prodajati srbskih državnih interesov, kot so si zamislili tisti, ki mu iz tujine ukazujejo«, kar je Paniču naprtil srbski zunanji minister Vladislav Jovanovič, ki je nekaj časa bil tudi Paničev zunanji minister. ki se je na svoji zad-zaman trudil, da bi napetosti med sprtimi žavni svet nji seji zmanjšal stranmi, kajti kot pravijo viri blizu zveznemu predsedniku, se je razkol med Paničem in Čosičem po tej seji državnega sveta, na kateri je bilo izrečenih tudi veliko ostrih besed, še bolj povečal. O nedavni zasedbi poslopja zvezne policije bo danes povedalo svoje mnenje tudi sodišče, ki bo obravnavalo tožbo zvezne administracije. Istočasno pa je v okolici zgradbe generalštaba jugoslovanske vojske mogoče videti oborožene vojake, ki bodo poskušali preprečiti srbski policiji vdor v zgradbo poveljstva zvezne armade, o čemer se je, v zadnjih dneh v Beogradu precej govorilo. Hkrati, je slišati. Srbija vztrajno pritiska na druge zvezne službe, tudi na diplomatsko, da bi Paniču tako ali drugače vzela oblast. Že zaradi tega bosta nocojšnji in jutrišnji Čosi-čev govor še posebej zanimiva. Tudi v Vojvodini, ki predstavlja srbska vrata v Evropo, se širi nemir zaradi Miloševičevih prizadevanj. da bi strmoglavil Paniča. Opozicijske stranke te srbske pokrajine so v okviru predvolilne dejavnosti že začele kampanjo za obnovitev avtonomije, oblasti pa so ponovno razglasile mobilizacijo, ker zaradi etnične pestrosti nenehno grozi vojna. Vojvodinski mirovniki so v pismu. ki so ga naslovili na beograjske vojaške oblasti, poudarili. da se »oficirji sprehajajo po Vojvodini in zagotavljajo, da je mobilizacija potrebna, ker je 250.000 do zob oboroženih Madžarov že nared, da napadejo Jugoslavijo.« SLOBODAN DUKIČ nik. ker je »dovolila Sloveniji, daje prevzela pravice in dolžnosti pogodbenega partnerja, ne da bi zahtevala revizijo.« Kolikor je objavljenega v zvezi s tem domnevnim zaznamkom, ki pa ga v arhivih zunanjega ministrstva ni več najti in to Albertija še dodatno razburja, med poglavitnima smerema prejšnjega in sedanjega vodstva italijanske diplomacije ni razlik: v obeh primerih je bilo federaciji beguncev sporočeno, da vprašanje revizije meja ne bo sproženo. Razlike pa so v prijemu: iz zaznamka. o katerem govori Alberti, naj bi bilo mogoče sklepati, da bi se goslavije. medtem ko so v resnici stvari šle drugače: Italija je najprej priznala sukcesijo, potem pa, ob podobnih zagotovilih Slovenije, napovedala pogajanja o delih pogodbe, ki so zastareli. Zahteve predstavnikov 350 tisoč beguncev so osredotočene na gmotno plat zadeve (odškodnine, morebitna vrnitev nekdanjega premoženja) in predstavniki njihove zveze menijo, da so zdaj v slabšem izhodiščnem položaju kot bi smeli biti po prejšnjih zagotovilih. Posebej zato, ker se vprašanja odškodnin v konkretnem nanaša v večji meri na Hrvaško kot na Slovenijo (največ beguncev je prišlo iz Istre in Reke) in se jim zdi. da Italija po priznanju Slovenije kot naslednice Jugoslavije nima več v rokah pravega vzvoda za pritisk. MOJCA DRCAR-MURKO SPREMEMBE V RUSKI VLADI Predsednik j e že začel popuščati centristom Med šestimi ministri, ki naj bi jih »odstrelili«, je tudi šef diplomacije Andrej Kozirjev OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 4. novembra — Sinoči so za trdno zaprtimi kremeljskimi vrati potekali prvi pogovori (bolje rečeno pogajanja) predsednika Jelcina s centristi Državljanske zveze, ki sami sebi pripisujejo večino poslancev tako v parlamentu kot v kongresu ljudskih poslancev. Danes objavljeni rezultati pogovorov iz različnih virov dajejo skupaj eno samo rdečo nit: če bo Jelcin hotel politično preživeti, bo moral s centristi skleniti sporazum tako glede korekcije gospodarskih reform v državi kot glede zamenjave nekaterih ključnih ministrov v vladi. Sicer mu ostane le še uvedba neposredne predsedniške oblasti. Državljanska zveza, ki so jo na pogajanjih z Jelcinom vodili podpredsednik Rusije Aleksander Ruckoj. šef ruskih industrialcev in direktorjev Arkadij Voiski ter vodja ruskih neodvisnih sindikatov Igor Kločkov. je šefu države in vlade predala gospodarski program Državljanske zveze, katerega bistvo je državno reguliran prehod k trgu in reformam, torej kitajski Dopoldne smo poklicali Paničev kabinet, kjer niso prav nič zmagoslavno razpoloženi. Posebni premierov svetovalec Mi-hajlo Šaranovič nam je potrdil, da Panič nadaljuje svoje živahno diplomatsko delovanje. Odpotoval je v Bruselj, ne pa tudi v Bonn, kot je bilo prej napovedano, kar seveda še ne pomeni, da se je obisku v Nemčiji odpovedal. Izid včerajšnjega glasovanja v skupščini obravnava Paničev kabinet samo kot ohranitev možnosti, da proces demokratizacije države, ki ga je začel, nadaljuje. Prvo, kar je sklenil v tem pogledu narediti, je razpis demokratičnih volitev v navzočnosti mednarodnih opazovalcev, da bi si znova pridobil zaupanje mednarodne skupnosti. Pri vsem tem so v vladi prepričani, da niso izgubili legitimnosti. Jasno pa je, da so se zaradi vsega, kar se je v skupščini dogajalo. povečale napetosti med vlado in srbskim republiškim vrhom. ki je hotel v sodelovanju z zaveznikom Šešljem že- drugič v zadnjih dveh mesecih strmoglaviti kabinet. Dobriča Čosič bo predvsem zaradi tega že v kratkem ponovno sklical dr- Ukaz še ni izgovor Dva vojaka nekdanje NDR sta kriva, ker sta streljala na ubežnike čez berlinski zid — Erich Honecker je ob argumente — Zgodovinski praznik? OD NAŠEGA DOPISNIKA BONN, 4. novembra — Nemško zvezno sodišče je v dolgo pričakovani sodbi proti dvema vojakoma nekdanje NDR, ki sta prvega decembra 1984 streljala na ubežnika čez berlinski zid in pri tem enega smrtno ranila, razsodilo, da sta s tem grobo kršila človekove pravice in temeljna načela, na katerih mora sloneti vsako pravosodje. Zato je zavrnilo pritožbo, v kateri sta se vojaka zagovarjala, da sta le izvrševala ukaze nadrejenih. Kakorkoli je razsodba na prvi pogled videti neproblematična in za oddaljene opazovalce malenkostna, bo vendarle imela daljnosežne posledice pri obravnavanju krivcev in poravnavanju krivic v nekdanji NDR, še posebej pa bo vplivala na sodni proces proti vzhodnonemškemu partijskemu in državnemu voditelju Erichu Honeckerju. ki naj bi se začel prihodnji teden. Nemško zvezno sodišče je namreč z drugimi besedami povedano razsodilo, da je nujno mdi »nepravično pravo presojati s stališča pravičnosti«, kot je dejal vrhovni sodnik Heinrich La-ufhutte, in da bi morala vojaka pri svojem dejanju razmišljati o vseh možnih posledicah dejanja, ki je uperjeno proti temeljnim človekovim pravicam, ne pa zgolj o brezpogojnosti ukaza in o tem, da je bolje streljati, kot pa se sam znajti med »ubežniki«. Vsem je bilo ves čas jasno, da je bil zakon o mejah in strelnih avtomatih, ki je v nekdanji NDR urejal to vprašanje, eden izmed najbolj očitno proti temeljnim človekovim pravicam uperjenih zakonov, pravijo opazovalci, toda nemško zvezno sodišče je s tem, ko je razsodilo proti »morilcema z zidu«, zdaj vendarle tudi dokončno in uradno potrdilo. da se v pravni državi (Nemčija pa je po združitvi enotna) nihče nima pravice sklicevati na slabe zakone, ki so veljali v času Honeckerjevega režima. To pa v prvi vrsti pomeni, da bo moral Erich Honecker. ki je bil med najbolj odgovornimi za proti temeljnim človekovim pravicam uperjeno zakonodajo, povsem spremeniti svojo obrambo med bližnjim sodnim procesom, saj se ne bo mogel zagovarjati, da mu po zakonodaji, ki je veljala v času njegovega vladanja, ni mogoče očitati kršitev zakonov. Nekateri temu premiku, ki temeljne človekove pravice postavlja za izhodiščno točko pri presojanju vseh dejanj v nekdanjih komunističnih državah, pravijo kar zgodovinski premik. Tudi zato, ker je po razsodbi nemškega vrhovnega sodišča proti nekdanjima vzhodnonemškima graničarjema mogoče jasno sklepati, da zavestne odgovornosti za kršitev temeljnih človekovih pravic ni mogoče naprtiti le najbolj odgovornim voditeljem države. ampak da lahko pred sodiščem za svoja dejanja kazensko odgovarjajo tudi vsi tisti podrejeni. ki so se pri svojem delu prekršili proti temeljnim človekovim pravicam (četudi po ukazu nadrejenih in ob spoštovanju veljavne zakonodaje). Nekdanja NDR je namreč s svojim nečloveškim obmejnim režimom, ki ga je predpisala sama. kršila vse veljavne mednarodne sporazume. DAMIJAN SLABE model upočasnitve reform za ohranitev nekaterih starih privilegijev v družbi. Poleg tega je Akadij Voiski predsedniku Jelcinu pred TV kamerami izročil seznam ministrov, ki jih mora Jelcin zamenjati, če želi pridobiti podporo Državljanske zveze, ki ga edina lahko reši na decembrskem kongresu. Jelcin je spisek (o katerem smo pisali že včeraj) vidno jezen in razburjen sprejel in ga z neverjetno čudno mimiko na obrazu bral cd začetka do konca. Čeprav je centristom zabičal, naj o teh imenih ne govorijo v javnosti, je danes v tisku objavljeno, da so na tem seznamu za odstre! naslednji ministri: zunanji minister Andrej Ko-ziijev (menjava je Vladimir Lukin, sedaj veleposlanik Rusije v ZDA), minister za informiranje Mihai! Poltoranin. minister za privatizacijo Anatolij Čubais, minister za zunanjo trgovino Pjotr Aven, minister za ekonomijo .Andrej Nečajev in podpredsednik vlade Aleksander Šohin (kar je novost). Poleg tega so zahtevah, da Jelcin ukine položaj državnega sekretarja m s tem tudi nosilca tega položaja Genadija Burbuiisa. Torej skupaj sedem imen. Jelcin je ob tem dejal: »A mi boste torej vlado čisto obglavili?« Po nekajminutnem molku je Jelcin dejal, da gre Z2 zanj izjemno težko odločitev in da jo bo Državljanski zveri sporočil po 20. novembru, ko se bodo sestali še zadnjič pred kongresom. Torej, centristi so se odločili pustiti pri miru vršilca dolžnosti predsednika vlade Jegorja Gajdarja. vendar za to terjali silno visoko ceno: menjavo vseh ministrov, ki so gospodarsko reformo doslej ustvarjali, kot tudi korekcijo reform. Pri tem skrbi predvsem obnašanje Jelcina: po eni strani ni znal ljudem tipa Voiski v obraz povedati, kar jim gre in tako zaščiuti ministre, ki so se v zadnjem letu dni žrtvovali zanj (ampak je obljubil premislek o menjavah vlade), po drugi strani pa je nenehno govoril o tem, da je - navajamo agencijo Interfat — »pripravljen povezati strategijo reform in kadrovske rešitve s predlogi Državljanske zveze«, ki je zanj »realna politična sila sredinske usmeritve, pripravljena na sodelovanje brez ekstremnih zahtev«. Torej, če stvari prav razumemo, je Jelcin že popustil in postal drugi Gorbačov: žrtvoval bo najpomembnejši del vlade za to. da bo politično preživel. Če si v dveh tednih slučajno ne premisli. DARIJAN KOŠIR STRAŽARJI IN MLADCI © Piše FRANCE ŠKERL Proti narodnoosvobodilnemu gibanju prav tako niso nastopili, ker je bilo v prvih treh mesecih še v takem začetnem stadiju, da ga niso niti poznali, ali pa ga vsaj niso imeli za nevarnega. Nemški napad na Sovjetsko zvezo je vplival na njihovo fantazijo, da so začeli kalkulirati o možnostih, ki bi jih utegnila prinesti vojna na vzhodpi fronti: nemška zmaga,, nemški poraz, to je zmaga zaveznikov, ali pa remi. Še preden so »stražarji« v svojih razmišljanjih prišli do trdnih stališč in sklepov, se je v Sloveniji pojavilo narodnoosvobodilno gibanje pod vodstvom komunistične partije in Osvobodilne fronte ter v njihove kalkulacije vneslo moment, na katerega niso računali. Kdaj natančno so »stražarji« zgrabili priliko, da so nastopili proti privržencem Osvobodilne fronte, ne bo najbrž lahko ugotoviti. Stanko Junež, eden od »stražarjev«, je pri povojnem zaslišanju označil kot izhodiščni moment za »stražarski« nastop proti OF partizansko akcijo pri Stični, ko so partizani ponoči od prvega na drugi september na progi med Radohovo vasjo in St. Lovrencem ubili dva Italijana. Italijani pa nato zaprli okoli sto ljudi. Enemu od vodilnih »stražarjev«. Fr. Časarju, je bila ta akcija prvi signal za protiakcijo proti Osvobodilni fronti. Daši je preteklo še nekaj časa, preden se je »stražarska« protiakcija uveljavila, ker so vodilni »stražarji« z dr. Ehrlichom vred morah prej razmisliti, proti komu in proti čemu naj konkretno nastopijo ter komu naj svoje razlage namenijo, je iz Juneževe izjave mogoče napraviti sklep, da so »stražarji« tedaj že dalj časa poznali narodnoosvobodilno gibanje in zasledovati njegovo aktivnost. Njihova brošura »Izdajalska zarota KPS zoper slovenski narod ob soudeležbi komodne sredine« izpričuje, da so že 1941 leta vestno zbirati gradivo, ki se je kakorkoli nanašalo na delovanje komunistične partije in Osvobodilne fronte, ga secirati in o njem obveščali svoje člane, seveda po svoje. Ta proces je bil vsekakor dolgotrajen in sega nedvomno v čas pred dogodki tistih dni. Veseli nemškega napredovanja Po podatkih, ki so jih zbrati, so »stražarji« spoznali, da narodnoosvobodilno gibanje, kakršno je propagirala Osvobodilna fronta, ni ustrezalo njihovim konceptom. Takoj so se usmeriti odločno proti njemu. Toda protiakcija je imela najprej klubski značaj. To se pravi, da so vodilni člani najprej sami članom na sestankih razložili bistvo narodnoosvobodilnega gibanja. Kakor kaže njihova brošura »Izdajalska zarota KPS ...«, so ga osvetlili kot komunistično gibanje. Vzporedno s temeljno postavko v taki razlagi so pojasnjevali tudi svetovne okoliščine oziroma so jih uporabili za utemeljitve svojega nasprotovanja Osvobodilni fronti. Npr. gibanje OF je nesmisel, češ da bi v primeru angleške zmage prišla osvoboditev sama od sebe. Če jo bo treba pospešiti, bi ob koncu vojne prelomih s kolaboraciomzmom in se uprli okupatorju. Partizanske akcije so nesmisel, češ da pri tem samo ljudje trpe. Italijani pa bodo itak propadli. Nemškega napredovanja na vzhodni fronti so se »stražarji« veselilivčeš da bo Sovjetska zveza zaradi njega dokončno uničena. Pri tem so računali, da bo zaradi uničevanja Sovjetske zveze tudi doma splahnela aktivnost Osvobodilne fronte. Dr. Ciril Ze-bot je celo razlagal, da bi bilo v tem času vsako osvobodilno gibanje, pa čeprav* celo brez komunistov, bedastoča, ker bi slabilo nemške sile pri uničenju Sovjetske zveze. Zaradi pričakovanja sovjetskega poraza in upanja na splahnitev narodnoosvobodilnega gibanja doma »stražarji« dalj časa ne vidneje ne aktivneje niso nastopili proti Osvobodilni fronti. dasi so jo že dalj časa poznali in se njene nevarnosti za buržoazne interese zavedeli zelo kmalu. Propagandna aktivnost v okviru kluba nam kaže. da se »stražarji« v temeljnih pogledih na odnos do okupatorja in koristnost borbenih gesel ter še bolj borbenih akcij, na odnos do narodnoosvobodilnega gibanja in njenih vodilnih sil, niso bistveno razlikovali od politikov Slovenske legije. Le v svojih formulacijah so postali ostrejši, pa zato ne čisto brez cinizma, zlasti v odnosih do Sovjetske zveze. V čas klubske interne aktivnosti prod Osvobodilni fronti spada izdelava »stražarskega« koncepta o samostojni slovenski državi, kakor je to zahtevo kasneje označil Jože Kessler v emigrantski »Slovenski poti« leta 1957. »Stražarski« koncept o bodočem državnopravnem položaju Slovencev* v Evropi, ki naj bi nastala kot posledica zloma osnih sil, je rasel iz njihove ocenitve mednarodnih razmer v srednji Evropi po razpadu habsburške monarhije. Z razmišljanjem o življenju in odnosih med srednjeevropskimi narodi so se bavili že pred vojno. Konkretne sklepe pa so oblikovati po razpadu Jugoslavije na osnovi splošnega zloma nacionalnih držav v srednji Evropi zaradi posledic druge svetovne vojne. Glavni stvaritelj separatističnega koncepta je bil dr. Lambert Ehrlich. Toda pri njem so sodelovati rudi vidnejši »stražarji« z dr. Cirilom Žebotom na čelu. Pa ne samo ti. Somišljenike so našli tudi izven »stražarskega« kluba. Taki so bili npr. Mirko Javornik, Jože Kessler, Ruda Jurčec itd., ljudje torej, ki so biti zaposleni po redakcijah klerikalnih listov. Vplivi pa so segati še naprej, tako da meja tega kroga ni mogoče jasno določiti. Ehrlichov koncept Temeljne misli erlihovsko-stražarskega koncepta so bile: Dejanske namere Germanov so, da mora slovenski narod med Nemci. Hrvati in jadransko obalo pri Trstu popolnoma izginiti. Mirovna konferenca v Parizu je skušala rešiti problem srednje in južno vzhodne Evrope z ustanovitvijo narodnih držav. Načelo je bilo v jedru dobro, manjkala pa je glavna osnova za tako rešitev: medsebojna obvezna povezanost teh držav z namenom samoobrambe pred dvema absolutističnima velesilama proti nemškemu rajhu in bolješviški Rusiji. Ta povezanost bi hkrati tudi preprečila notranja trenja v teh mladih narodnostnih državah. Iz zgodovinskega instinkta in iz neposredne izkušnje zadnjih let vemo, da ima severni nemški rajh v Podonavju ključ do naše usode v svojih rokah. Zato je naša življenjska teza: Med Slovenci in sever- nimi Slovani ni prostora za nemško državo, med njimi mora biti živa. državnopravna vez. Treba je postaviti trdno, močno bariero. ki bo segala od severnega in vzhodnega morja- do Jadrana in Egeja in bo združila vse narode na tem prostoru v veliko mednarodno državno sožitje oziroma v veliko unijo kulturno samostojnih narodov in držav. V taki. res evropski koncepciji, bodo potem mogli najti šele pravo sožitje Poljaki in Ukrajinci. Čehi in Slovaki. Srbi in Hrvati. V tej koncepciji bo seveda tudi možno npr. Slovencem. Hrvatom in Srbom neko ožje državnopravno sožitje v okviru unije. Če bi do take unije ne prišlo, bo ostalo vprašanje Vmesne Evrope in njenih glavnih problemov (germanski imperializem, medsebojna nacionalna trenja, gospodarska povezanost Podonavja) mdi po sedanji vojni zgodovinsko nerešeno in kal nove vojne v Evropi že položena. V ta okvir je prof. Ehrlich — poudarja pisec članka v emigrantski Slovenski poti — postavil mdi vprašanje Trsta, češ da po svojem zgodovinskem razvoju in zemljepisni legi. gospodarski nalogi, strateškem pomenu pripada slovenski državi in po njej srednjeevropskemu prostora. Koncept odkriva zlasti dve strani. Na eni strani gre predvsem za zbiranje katoliških narodov Podonavja, na dragi strani pa za koncepcije angleških konservativcev, ki so težili ustvariti v Evropi nekak »cordon sanitaire« proti Sovjetski zvezi in Nemčiji. Prve formulacije tega koncepta so dozorele v septembru 1941. Po Časarjevem dnevniku sta ga Časar in dr. Žebot izročila 29. septembra dr. Natlačenu s prošnjo, da- ga pošlje v London. Nekoliko pozneje so ga po nekem salezijancu, ki je šel na Portugalsko, še sami po svojem kanalu poslali tja. Ni znano, kako je Natlačen reagiral na Časarjevo prošnjo. Ali je koncept odposlal ali ne. Verjetno ne. Za to govori naknadna samostojna pošiljka po nekem salezijancu. Obstoji pa še drug razlog za tak sklep. Natlačen je sicer podpiral aprila 1941 razvoj Slovenije v samostojno kvislinško državo, toda v septembru 1941 se je sporazumel s predstavniki liberalnega tabora o skupnih političnih točkah, ki so predvidevale Slovenijo v Jugoslaviji. Kot sopo-godbenik takega koncepta je prišel v položaj, da na »stražarski« koncept ni mogel več privoliti. Niso pa »stražarji« ostali samo pri septembrski formulaciji. V obliki daljšega letaka so ga nekaj mesecev kasneje mdi objavili z datumom 12. decembra 1941. Objavi so dodali pripombo: poslano kot študij v preudarek, nato pa so ea propagirali tudi v svojem ilegalnem listu, ki Je nosil simbolično ime za njihove koncepte »Slovenija in Evropa«. Prvič je izšel 20. novembra 19-11. Na piki predvsem študentje Ko so »stražarji« začeli aktivneje nastopati proti Osvobodilni fronti, so vzeli na piko predvsem študente, kar je bilo v skladu z njihovo organizacijo, ki je videla s. delovno območje med šmdenti. Bili so prvi. ki so na svoj način začeli preganjati študente, ki so bili privrženci Osvobodilne fronte. Sredstvo za preganjanje je bil odbor karitativne organizacije Vincencijeve konference, kjer so »stražarski« člani imeli večino. Odbor Vincencijeve konference je med okupacijo organiziral podpiranje študentov iz katoliških vrst. Član odbora je bil tudi dr. Ehrlich. On je predvsem odločal, kdo naj dobi podporo. Zaradi premoči v odbora so »stražarji« dosegli, da ni dobil hrane nihče, kogar so osumili, da je simpatiziral z Osvobodilno fronto. L k k j Četrtek, 5. novembra 1992 SLOVENIJA - PIRATSKO OBMOČJE Avtorska zaščita ali javni posmeh ZAMP Kako si je ZAMP, Zavod za zaščito malih avtorskih pravic, uzurpiral novi položaj po ločitvi DSS od SOKOJ - Domači in mednarodni protesti skladateljev Če boste čez mesec dni prižgali radio in ugotovili, da ni programa, nih abonmajev, tako da dobivajo vam bo takoj jasno, da je uresničena grožnja domače in medna- skladatelji smešno nizke hono-rodne prepovedi izvajanja glasbenih del v državi, ki je prepoznana rarje (tako rekoč nič). ZAMP bi kot »piratsko območje«, v kateri avtorske pravice niso zaščitene. Ta moral biti samo vrhunski stro-država je namreč Slovenija. Slovenski skladatelji so že sprejeli svojo protestno izjavo in o tej »žgoči temi« sklicali tiskovno konferenco. V protestni izjavi je rečeno, da slovenski skladatelji odločno protestirajo zaradi grobega kršenja avtorskih pravic na ozemlju Republike Slovenije. »Protestiramo v svojem imenu in v imenu tujih zaščitenih avtorjev, ki jih predstavlja mednarodna konfederacija avtorskih društev CI-SAC. Uresničevanje avtorskih pravic preprečuje servisna organizacija — podjetje ZAMP, ki prepričuje posamezne avtorje, da se lahko avtorske pravice obravnavajo podjetniško, kar je v nasprotju s pozitivnimi mednarodnimi predpisi in s stoletno prakso avtorske zaščite civiliziranega sveta. Republika Slovenija postaja tako s tihim soglasjem Ministrstva za kulturo piratsko območje avtorske zaščite. O tem je obveščena mednarodna konfederacija avtorskih društev CI-SAC, s protestno noto je že pred nekaj tedni na to situacijo reagirala avtorska organizacija iz Republike Avstrije AKM, slovenski avtorji pa s to izjavo sporočamo slovenski in mednarodni javnosti, da bomo v najkrajšem času prepovedali izvajanje svojih del v vseh medijih, v vseh javnih prostorih in za nedoločen čas.« Protestno izjavo so podpisali Dane Škerl, Pavel Mihelčič, Alojz Srebotnjak, Milan Potočnik, Ivo Petrič, Marko Mihevc, Andrej Misson, Maks Strmčnik. Uroš Krek, Jerca Oblak, Primož Ramovš, Ljubo Rančigaj, Bogo Leskovic. Dušan Porenta, za Ferda Juvanca dedinja Zlata Ju-vanec, Marko Brecelj, Stanko Prek, Marijan Gabrijelčič, Jože Privšek, Lojze Krajnčan, Milko Lazar, Danilo Pokorn, Emil Spruk, Primož Grašič, Silvester Stingl. za Jurija Gregorca dedinja Olga Gregorc, Bojan Adamič, Jani Golob. Janez Gregorc, Urban Koder, Jernej Jung, Jože Žitnik, za Antona Jobsta dedinja Mojca Lenče, Borut Lesjak, Darijan Božič, Janez Bitenc, Nada Žgur, Marijan Lipovšek, Uroš Rojko, za Danila Švaro dedinja Danila Švara, Tomo Jurak, Vinko Štrucelj, Andrej Smolej, Pave! Oblak, za Rada Šimonitija dedinja Ana Simoniti, Samo Popravek Iz včerajšnje vesti o javni avdiciji in natečaju za izbor glavne igralke v tragediji — operi — baletu dramatika Emila Filipčiča (po Moiieru) Psiha, ki jo razpisuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, ni biio dovolj razvidno, da mora biti kandidatka za naslovno vlogo dekle brez igralskih izkušej, ki bo igralo hkrati nedolžno in vroče zapeljivo sedemnajstletno Psiho, najlepše dekle na svetu. V SMG pričakujejo od kandidatk ustrezne igralske, pevske in plesne sposobnosti, časa za prijavo pa imajo le do 18. novembra letos. Recital v Kopru V Glasbeni šoli v Kopru bodo pripravili literarni in glasbeni recital v poklon Pavletu Zidarju in Vladimirju Lovcu, ki bo v petek, 6. novembra, bo 18. uri. Giasbeno-iiterarni večer v DSP Nocoj ob 19. uri bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev giasbeno-iiterarni večer ob izidu knjige črtic Stanka Janeža »Pot v prostost«. V literarnem delu večera bodo iz svojih del brali Lojzka Špacapan, Stanko Janež, Vladimir Gajšek in Branko Žužek, v glasbenem delu pa bodo nastopili Cvetko Dudkovič (violina), prof. Helena Hren (klavir) in Sintija Hafner (flavta). Vremšak, Aleksander Lajovic, Albin Weingerl, Aleš Strajnar, za Mirka Poliča dedinja Štefka Vičentič Polič, za Marijana Kozino dediča Metka Dovečar in Jurij Kozina, Jože Burnik, Boris Kovačič, Mira Voglar, Zvonimir Ciglič, za Alojza Gradnika dedič Sergij Gradnik, za Marija Kogoja dedič Marij Kogoj, Franc Korban in Marjan Metlikovič. Da je položaj postal resnično nevzdržen, priča tudi resolucija o Sloveniji in upravljanju z avtorskimi pravicami glasbenih del, ki jo je sprejela Mednarodna konferenca društev avtorjev in skladateljev CISAC (v kateri je 160 držav), zbrana na generalni skupščini od 19. do 24. oktobra v okviru 38. kongresa v Maastrichtu. Skupščina je ugotovila, da je bilo Društvo slovenskih skladateljev že 1. junija letos sprejeto v CISAC kot njegov redni član in da ima kot naslednik SOKOJ (Zveze skladateljskih društev Jugoslavije) v Sloveniji pooblastilo za zastopanje tujih avtorjev, ki si ga je DSS pridobilo na podlagi sklenjenih pogodb. CISAC zahteva od vlade in skupščine Slovenije, da takoj posveti pozornost položaju avtorjev in se zavzame za njihovo zaščito, tako da bodo neovirano, preko svojega posrednika DSS, upravljali s svojimi pravicami, v skladu s stanovskimi pravili, določenimi v CISAC. Do tega položaja je prišlo, kot smo slišali na tiskovni konferenci v prostorih Društva slovenskih skladateljev — vodili so jo Pavel Mihelčič, Dane Škerl in Maks Strmičnik —, po uzurpaciji novo nastalega položaja s strani ZAMP in njegovega direktorja Franca Kogovška, ki je denar slovenskih skladateljev celo posojal Plutalu oziroma velike vsote zadrževal na svojem računu in pobiral obresti ter si ustvarjal velik dobiček, čeprav je registriran kot neprofitna organizacija. Spričo absolutne samovoljnosti ZAMP in neuspešnih protestov avtorjev je mednarodna intervencija še edino možno, a hkrati katastrofalno slabo spričevalo za pravno urejenost mlade države. ZAMP samovoljno ravna tako z domačimi (1600) kot tujimi avtorji. ZAMP tudi nestrokovno opravlja svojo temeljno funkcijo kot Zavod za zaščito malih avtorskih pravic, saj so njegova poročila o izvajanih delih in programih večkrat povsem netočna. Tako prikazujejo na primer abonmajske koncerte v Cankarjevem domu, kot da so zanje prodali le nekaj vstopnic, ne upoštevajo pa skoraj razproda- Nacija in um Danes, 5. novembra, ob 10. uri se bo začel v prostorih Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja na Mestnem trgu 17 tridnevni mednarodni simpozij na temo Nacija in um. V soboto, 7. novembra, ob 15. uri se bo simpozij zaključil na Filozofski fakulteti z okroglo mizo in zaključno splošno izmenjavo pogledov. S svojimi prispevki bodo sodelovali Rada Ivekovič, Jacques Poulain, Elisabeth List, Rastko Močnik, Gerard Raulet, Gvoz-den Flego, Svetlana Slapšak, Nenad Miščevič, Francoise Proust, Obrad Savič, Ivan Čolovič, La-urence Comu, Andrej Ule, Lino Veljak, Igor Žagar, Mario Ka-pič, Jacques Bertin, Nikola Ba-rovič, Miroslav Prokopijevič, Lazar Stojanovič, Miodrag Zupanc in drugi. Simpozij pripravljata Institutum Studiorum Humanita-tis in College International de Philosophie. kovni servis in nič drugega, sam pa se je proglasil za delovno organizacijo z neomejeno odgovornostjo, se osamosvojil in prevzel prostore Društva slovenskih skladateljev. Kot smo izvedeli na tiskovni konferenci, že tri leta niso poslali nobenih sredstev v tujino . . . V Sloveniji pripravljajo ustanovitev vseslovenskega avtorskega društva, vendar pa ministrstvo za kulturo tega ne podpira, čeprav je konkretni načrt s statutom že izdelan. O tem pa bodo na posebnem sestanku odločali v kratkem. Domača grožnja skladateljev in CISAC sta namreč zelo realni! MARIJAN ZLOBEC Dolenčeve »podobe« v mariborskem židovskem stolpu V fotogaleriji Stolp v židovskem stolpu v Mariboru bodo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Božidarja Dolenca. Razstavljeni bodo cikli Ljubljanska subkulturna scena, Ljudje so postali podobe (na sliki, nastala leta 1991), »1 podoba + 1 podoba = 1 podoba« in Portreti. Božidarja Dolenca poznamo iz prve polovice osemdesetih let kot občutljivega spremljevalca in dokumentarista ljubljanske subkulturne scene, sveta mladih..., je' med drugim v spremnem katalogu zapisal Primož Lampič. Družbene spremembe so vplivale tudi na Dolenčev opus. Začel se je v večji meri posvečati predvsem dvema projektoma na temo podob. Dolenčev opus določa uravnoteženo razmerje med dolžnostjo kronista, senzibilnostjo in izrazno nujo umetnika ter iskateljstvom nova-torja. (J. Š. A.) Glej - Betontanc bo imel fest v CD Na festivalu sodobnega plesa Image (bard and smart), ki se je odvijal od 7. do 24. oktobra v dunajskem Kiinstlerhausu, je 23. in 24. oktobra nastopil tudi Betontanc Glej iz Ljubljane s predstavo Matjaža Pograjca Za vsako besedo cekin. Med uprizoritvami ansamblov The Cholmondeleys&The Featherstonehaughs iz Londona, Coax iz Hamburga, Konnex, Bildenvefer in Astrid Bayer z Dunaja je bila po odmevih med občinstvom prav predstava naših mladih umetnikov najbolj »hard«. bo v naslednjih dneh mogoče celotno dosedanjo produkcijo Beton-tanca ogledati v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma pod naslovom Glej — Betontanc fest v CD. Nocoj, v četrtek, ob 21. uri bodo niz začeli z Romeom in Julijo v povsem prenovljeni podobi. Različica Shakespearove tragedije, ki je bila doslej predstavljena le v Salzburgu, je postala po režiserjevih besedah z uvedbo lika Norca izrazita komedija. V petek ob 19.30 (v okviru otvoritve 2. video/film dance festivala) in v soboto ob 20. uri bodo predstavili novo različico svoje najuspešnejše uprizoritve doslej, Za vsako besedo cekin. V ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri pa bodo festival zaključili s svojo prvo uprizoritvijo, Pesniki brez žepov, prvič predstavljeno izven matičnega ambienta v kleti Poljanske gimnazije. Festival Glej — Betontanc sta omogočila Smelt in mesto Ljubljana. SLAVKO PEZDIR Prav skupina Betontanc ljubljanskega Gledališča Glej je naš letošnji najuspešnejši zastopnik na številnih mednarodnih festivalih neodvisnega sodobnega gledališča in plesa, saj so nanizali uspešne nastope na festivalih v Budimpešti, Salzburgu, Londonu, Utrechtu, Mtilhousu, Parizu (kronan z veliko nagrado Bagnolet 92), Ztirichu in že omenjenem Dunaju. Režiser Matjaž Pograjc pa je dobil Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za posebne dosežke za uprizoritev Za vsako besedo cekin tudi na pravkar minulem mariborskem Borštnikovem srečanju 92. Razgibano bo tudi naslednje leto, saj so že zdaj zanesljiva gostovanja Be-tontanca na turneji po Belgiji, v Londonu in na festivalu Theater am Turm v Frankfurtu, v fazi dogovarjanj pa so še gostovanja v Glasgowu, Belfastu, Leichestru, Manchestru, Celovcu in Tel Avivu. Po številnih uspehih v tujini si - Prizor iz predstave Pesniki brez žepov (Foto: Diego Andres Gomez) Nove razstave V Malem salonu Jakopičeve galerije je na ogled razstava del Bonija Čeha. Danes, 5. novembra, bodo odprli kar sedem razstav — V Galeriji Ilirija—Vedrog na Tržaški 40 v Ljubljani bodo ob 18. uri odprli razstavo slik Domna Slane, v Galeriji K4 bo ob 12. uri otvoritev razstave plakatov Stanislava Sharpa in grupe Pia, v spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine bodo ob 18. uri odprli raztavo Slike 1928 — 1941 Doreta Klemenčiča, v Kudu France Prešeren bo ob 21. uri otvoritev dveh razstav. Predstavili bodo novo grafično mapo in kserografije Dušana Piriha-Hupa in gvaše in pastele Iztoka Osojnika. V galeriji Labirint bodo tega dne ob 18. uri odprli razstavo grafik Milene Gregorčič v galeriji Ars v Ljubljani bodo ob 18. uri odprli razstavo slik Darka Slavca. V petek, 6. novembra, bo v Savinovem likovnem salonu ob 18. uri otvoritev razstave del Janeza Kovačiča, v otroški galeriji v Črnučah bo v petek ob 10. uri otvoritev 3. razstave Ex-tempore Rašica ’92. Razstavo Sodobna češka ustvarjalnost bodo v petek odprli v dveh mariborskih galerijah — v razstavnem salonu Rotovž in v galeriji Media Nox, v obeh ob 20. uri. V galeriji Fara v Škofji Loki pa bodo v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Mateje Plave. Poslušanje Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki Nocoj, 5. novembra, ob 18. uri bo v kapeli Loškega gradu v Škofji Loki javno poslušanje Škofjeloškega pasijona Lovrenca Marušiča — očeta Romualda v radijski priredbi in režiji Aleša Jana. Pri izvedbi je sodelovalo okoli 70 dramskih igralcev in opernih solistov ter Otroški zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija. Slovensko-avstrijski simpozij o Stefanu Zvveigu Oddelek za germanistiko pedagoške fakultete v Mariboru v četrtek in petek prireja simpozij, posvečen petdesetletnici smrti Stefana Ztveiga. Ugledni domači in tuji profesorji bodo s svojimi referati osvetlili različne plati avtorjevega opusa in se posvetili tako recepciji njegovih leposlovnih in esejističnih del kot problemu njegovega eksila in vloge v mednarodnem združenju pisateljev. Vsa predavanja bodo v nemščini, diskutirati pa bo mogoče v slovenščini, saj bo v Zeleni predavalnici mariborske Pedagoške fakultete poskrbljeno za prevajanje. Simpozij bo pospremila še razstava o avstrijskem kozmopolitu. Zlata ptica 1992 Liberalno-demokratska stranka je tako kot vsako leto (prej kot ZSMS) mladim umetnikom za izjemne dosežke na različnih področjih podelila nagrade Zlata ptica. Slovesna podelitev je potekala sinoči v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnji predsednik žirije je bil Peter Božič, ob njem pa so o posameznih področjih odločali Majda Širca, Dušan Jovanovič, Jani Kovačič, Mladen Dolar, Andrej Blatnik in Matjaž Vipotnik. Žirija je letošnje nagrade prisodila naslednjim petim umetnikom: uveljavljajočih se umetnikov. Jakšetovo slikarstvo Andreju Moroviču za knjigo Potapljači Andrej Morovič je s svojimi knjigami kratke proze, med katerimi je zadnja POTAPLJAČI, slovenska literarna obzorja razpotegnil precej širše, kot ■smo bili vajeni doslej. Pripovedovalec, ki je neprenehoma tudi glavni in pravzaprav edini res omembe vredni junak svojih zgodb, se brez zadržkov premika sem ter tja po planetu, ob svojem neprenehnem preizkušanju različnih življenjskih možnosti pa je odprt za vse različice. Je skratka junak, kakršnih pregovorno previdnim Slovencem primanjkuje, ne le v literaturi. Zato ni nič nenavadnega, da so njegove prigode, ki ne pomenijo epizod s poti k veliki zveličavni in dokončni Resnici, tako značilni za Literaturo z veliko začetnico, temveč naključne utrinke z vase se iztekajočega potovanja, popisanega sočno, dinamično in spremenljivo. Andrej Morovič piše književnost naglega prestavljanja in ostrih ovinkov. Marku Jakšetu za slikarstvo Fantazmogorični slikarski svet mladega slovenskega slikarja Marka Jakšeta, ki je bil v zadnjem času dvakrat predstavljen s samostojnima razstavama v Galeriji Equrna in ŠKUC, samosvoj in nenavaden, vsekakor opozarja na spremembe, ki utegnejo v sodobni slovenski umetnosti ali vsaj v enem njenem delu, preobrniti tok dosedanjega pristajanja na abstraktnost, kot edino aktualno slikarsko izražanje. Ni novo, da se mladi umetniki vračajo k preteklim izkušnjam v umetnosti, da bi z njimi preverili »klasične« vrednote in jih v novi konstataciji s svojevrstnimi interpretacijami umestili v ta čas. Upravičenost njihovega početja je mogoče presoditi z učinkom, ki ga dosežejo v formalnem in vsebinskem pogledu. Jakšetovo neobremenjeno, iz podzavesti črpajoče slikarstvo dokazuje da figuralna umetnost, nabita z osebno izpovedjo, novimi miselnimi in kompozicijskim (brez utemeljitve) prijemi še zdaleč ni izčrpana. Ne kot prenova slikarskega izročila preteklosti ne kot možnost za formiranje avtopoetike mladih, združuje eno in drugo v celoto, katere razvoj bo nedvomno zanimivo spremljati. Davoru Roccu za scensko glasbo Scenska glasba Davora Rocca je v svojem izhodišču postmodernistična kombinatorika raznih senzibiiitet in kompozicijskih postopkov. Njegovo mojstrstvo v oblikovanju materiala, ki sega od najenostavnejše zvočnosti do bogate orkestralno-sti, je vselej v funkciji dramske situacije in celote gledališkega pa tudi igralčevega dela. Zaradi pretanjenega občutka za kontrapunkt med semiolo-škim in čutno-nazorskimi razmerji v predstavi, ima glasba Davora Rocca izrazito dramaturško funkcijo. To jo postavlja visoko nad povprečje scenske glasbe na Slovenskem. Njegovo delo v predstavah Pokopani otrok, Kaj je resnica? in Kralj Lear žanje odobravanje občinstva in strokovne kritike. Tanji Zgonc za gledališko koreografijo Tanja Zgonc je ustvarila gledališke koreografije (Don Juan na psu, Peer Gynt, Domači učitelj, Kralj Lear), iz katerih žari subtilna gestualnost. Njeno umevanje scenskega giba se navdihuje ob zamolčanem in neizgovorljivem, ob pod-tekstu gledališkega besedila ter pomeni prevajanje podzavestnega in nagonskega v berljivost giba. Smisel za dinamiko giba v besedilu je pri Tanji Zgonc v resnici smisel za njegov intimizem. Ko spreminja vsakdanjost geste v stilizirano in oblikovano tkanje, spreminja hkrati tudi medsebojna razmerja, proporce in dimenzije znotraj gestualnosti. predvsem pa spreminja njeno časovno razsežnost. Igra časovne povečave giba je nemara tista njena inovacija, ki za slovenski oder pomeni najbolj zanimivo in pomembno osvežitev. Maji Weiss za režijo dokumentarnega filma Fant pobratim smrti (brez utemeljitve) Zelja po poglabljanju in dopolnjevanju Gost torkovega večernega pogovora o gledališču v ljubljanski galeriji Tivoli MGLC je bil režiser Vito Taufer, ki je s sogovornikom Andrejem Drapalom v poldrugi uri razkril nekatere poglede na gledališče nasploh in na svoj dosedanji ustvarjalni opus. Udeleženci pogovora so si med pogovorom lahko ogledali tudi video odlomke iz nekaterih Tauferjevih uprizoritev (VVUliams: Razredni sovražnik, Taufer: Jaz nisem jaz, Filipčič: Božanska tragedija, Gombrowicz: Ivona, princesa Burgundije in Rossini: Seviljski brivec). Andrej Drapal je za izhodišče razgovora postavil nasprotje med Tauferjevima uprizoritvama Williamsovega Razrednega sovražnika, s katerim se je prvič predstavil 1982. leta v poklicni produkciji SMG, in Carrollovo Alico v čudežni deželi (SMG, 1986) kot skrajnima oblikama realizma na eni ter svobodne estetizacije na drugi strani. Taufer je tezo sprejel, čeprav se mu zdi boljše nasprotje Sovražniku njegov avtorski projekt Jaz nisem jaz I in II (SMG, 1983), ki so ga ob nastanku označevali za začetek t. i. vizualnega teatra, in se tudi pri Williamsu ni odrekel določeni stopnji poetizacije in ustvarjanja globalne metafore o družbi brez Boga (uprizorjeni v razredu brez učitelja). Prav izobilje realističnih prvin v So-važniku in nekatere poznejše iz- kušnje v sodelovanju z Emilom Filipčičem kot avtorjem, dramaturgom in igralcem v nekaterih uprizoritvah so ga izučile, da se s stvarnostjo v gledališču ne gre pretirano igrati in je na stopnjevati do gladiatorske igre. Za Tauferja je značilen izredno pozoren odnos do besedila, pri čemer je zanimivo njegovo stališče, da se po pojavu Jesihovega ludizma v naši dramatiki ni zgodilo nič več medijsko pomembnega. Prav zaradi iskanja lastnega razmerja do sodobne slovenske dramatike se je lotil dveh različnih uprizoritev Odiseja in sina Vena Tauferja (v SMG in v zagrebškem ZKM leta 1990) in Medeje Daneta Zajca v Skopju (1989). Podobno kot dve različici Odiseja tudi dve uprizoritvi VVeissove Noči gostov (Glej, 1985, SMG, 1991) kažeta režiserjevo željo po dograjevanju in poglabljanju določenega uprizoritvenega koncepta. SLAVKO PEZDIR OD TRIANGLA DO MORANE Maratonsko žongliranje s filmi Zadnji slovenski film, posnet že za časa dr. Andreja Capudra, je bil Triangel. Edini slovenski film, posnet v času od Triangla do današnjega dne, je Zrakoplov. Oba je, po scenarijih Dimitrija Kralja, zrežiral Jure Pervanje. Prvega so javnosti pokazali v tako imenovanem art kinematografu, kinu Kompas, in to ob desetih zvečer, za drugega pa je vprašanje, ali ga bodo sploh predvajali. Posneli so ga namreč na super 16-milimetrski trak, kar pomeni, da je goden za prikazovanje na TV ali za kakšen video festival, ne pa za Filmsko platno. jen, nismo dobili filma po Jančarjevem romanu ali Duletiče-vem scenariju, ampak Zrakoplov. Posnetega na super šestnajst, kajti to je bilo najbolj poceni in obenem najbolj gospodarno, saj je tak film zmeraj mogoče »povečati«, se pravi prenesti na 35 milimetrov, kolikor jih zahteva navadno filmsko platno v kinu. Ekspertna skupina, na ministrstvu za kulturo, zadolžena za oblikovanje nove podobe slovenske kinematografije (pod predsedstvom Marjana Strojana jo sestavljajo Boris Cavazza, Silvan Furlan, Jure Košak, Stojan Pelko), bi si ta najnovejši film pred dnevi lahko ogledala ter se odločila, ali si zasluži povečavo ali ne, vendar tega ni storila; zato je njegovega avtorja obvestila, da lahko denar za povečavo dobi iz sredstev za mednarodno sodelovanje. Pod pogojem seveda, da je film dobil povabilo na Zrakoplov in Triagnel bi bila edina celovečerca, ki bi jih pokazali na novembrskem filmskem maratonu v Portorožu, a ker prvi ne dobi denarja za povečavo, bo ostalo samo pri Trianglu. Razen če se Pervanje ne bo odločil in svoj najnovejši film pokazal v mini, to je video obliki. Zanalašč, kot pravi Marcel Buh, predsednik Društva slovenskih filmskih . delavcev, naj ljudje vidijo majhnost te kulture (tega ni rekel Buh). Najnovejši slovenski film je bil narejen po scenariju, za katerega so člani skupine, ki je lani prebirala in ocenjevala scenarije, prispele na natečaj, menili, da je eden najboljših. Uvrstili so ga na tretje mesto in ker sta bila prvo-uvrščena po denarni plati veliko bolj zahtevna oziroma so se jima njuni predlagatelji odpovedali, Jure Pervanje pa je bil z denarjem, ki je bil na voljo, zadovol- enega od mednarodnih festivalov A kategorije (februarja), prav gotovo ne gledajo video kaset ali televizijskih filmov, ampak normalne, »velike« filme. Imamo pa tudi eno veselo vest. Franci Slak je za film Ko zaprem oči, celovečerec Televizije Slovenija, na ministrstvu za kulturo dobil denar za povečavo oziroma blow up. In to ne glede na dejstvo, da je scenarij za ta film prispel na natečaj veliko prepozno oziroma »zapriseženi« bralci, ki so ga kljub tem prebrali, v njem niso našli ničesar, zaradi česar bi ga bilo vredno tedanjemu ministru priporočiti. Podobno se je zgodilo tudi s scenarijem, ki je imel včasih naslov Cigan in devica, v angleščini The Gipsy and the Virgin, zdaj pa je to Pickpocket. Tudi tega je režiser prinesel v branje, ko je bilo že vse mimo in delo opravljeno, in tudi v tem primeru so ga, ne glede na angleščino, v kateri je bil napisan (eno od osnovnih pravil v zvezi s scenariji namreč zahtva slovenski jezik), pridno prebrali. Ter ugotovili, da ne bi bil vreden pozornosti tudi v primeru, če bi bil oddan pravočasno v prevodu. Pač pa so njego- oznega in nadarjenega režiserja, priporočili (kot kandidata za fond, imenovan fond za razvoj scenaristike) v zvezi z neko drugo zgodbo, to je zgodbo, ki jo je v slovenščini, napisal sam. Vinci Vogue Anžlovar zdaj snema slo-vensko-ameriški (ste opazili, kdo je na prvem mestu) film, za katerega je dala denar Ljubljanska banka, seveda potem, ko je jamstvo zanj, najbrž na pobudo ministrstva za kulturo, podpisala slovenska vlada; Če bo film dober, in vsi si želimo, da bi bila, banka oziroma vlada ne bo tako skopa, da bo hotela vse do zadnjega nazaj, če pa se bo zgodilo kaj nepredvidenega, bo prihodnje leto vsaj za en film zmanjkalo sredstev. O dokumentarcu, ki so ga snemali ob študiju gledališke predstave Kralj Lear in za katerega je Lear Radko Polič dobil na ministrstvu denar, ni ne duha ne sluha, čeprav je premiera že zdavnaj mimo. Pač pa je posneta Morana, prvenec Aleša Verbiča. Na 35 milimetrov, brez strahu. Premiera bo 15. februarja 1993, kot so obljubili. Toliko o tistem, kar se je zgodilo in kar se dogaja v praksi, kar pa zadeva teorijo, so stvari še bolj zapletene. Ekspertna skupina najnovejšega ministrstva za kulturo, zadolžena tudi za izreko dokončne sodbe o scena- vega predlagatelja, kot ambici-1 rij, ki ji jih bo predložila komisi- l ja za branje scenarijev (Aleš Debeljak, književnik, Aleksandra Vokač, režiserka. Stane Kostanjevec, montažer), ustvarja novo podobo slovenskega filma oziroma kinematografije v Sloveniji in se, kot pravi Marcel Buh, ne meni za delo podobne komisije, ki so jo ustanovili na Društvu m je pred časom že pripravila teze za novo filmsko zakonodajo. Še več, nerazumevanje kaže tudi do predloga, da bi med svoje člane dodatno sprejela še predsednika DSFD (kar naj bi bilo pravilno) in režiserja Boža Šprajca. Razlog? Bila bi pristranska, saj sta oba tudi scenarista oziroma režiserja. Buhov odgovor? V ekspertni skupini je predsednik edini, ki v igri ne sodeluje tudi kot scenarist oziroma koscena-rist, kot avtor TV filma, ki bi od ministrstva rad denar za povečavo. ali kot producent, ki potrebuje dodatna sredstva. In da bi bile stvari še bolj zapletene, se je ravnokar izkazalo, da sta Zoran Pistotnik, namestnik ministra za kulturo, in Silvan Furlan izdala knjigo, v kateri piše, kako naj bi bila po novem organizirana kinematografija na Slovenskem. Marcel Buh pravi, da gre sicer za interni akt, a da bi ga vseeno zelo rad videl. In priznava, da ga je v resnici že videl, a samo od daleč, kajti tudi stečajni direktor Vibe. ki mu ga je pokazal, se je do tega branja prikopal po privatni poti... VESNA R. MARINČIČ Proti povečevanju bede revnih bolnikov Še Demosova večina v parlamentu je »obdarila« slovenske državljane s spremembami sistema zdravstvenega zavarovanja, ki pehajo revne bolnike v dodatno bedo. To bedo bodo prinesli visoki računi za doplačila zdravstvenih storitev tistim nesrečnikom, ki so resno bolni in imajo premalo pod palcem, da bi si lahko privoščili dodatno zavarovanje za storitve, ki so jim jih do zdaj krili — z minimalnimi participacijami — v okviru nacionalnega brezplačnega zdravstvenega varstva. .. Stranke, ki so odgovorne za sicer potrebno, a slabo premišljeno in slabo pripravljeno reformo zdravstva, se zdaj, ko je vsem postalo jasno, za kaj pravzaprav gre, obnašajo, kot bi jim bil ta zakon podtaknjen. To preprosto ni res. O tem zakonu smo v parlamentu glasovali potem, ko so bili povedani argumenti, kaj bo tak sistem pomenil za revne bolnike, toda tisti, ki smo slabim rešitvam nasprotovali — med njimi vsi poslanci in poslanke SDP — smo bili preglasovani. Poleg tega pa zdaj niti sprenevedanje tistih, ki so tak zakon podprli, niti samovšečnost nas, ki smo bili proti, državljankam in državljanom prav nič ne pomaga. Očitno je tudi, da za popravljanje napak tega zakona do volitev ni ostalo dovolj časa, prav tako očitno pa je tudi, da do 1. januarja 1993, ko naj bi začelo prostovoljno zdravstveno zavarovanje že veljati, ni dovolj časa niti za to, da bi zavarovalnice predstavile svoje ponudbe in da bi se možni nosilci kolektivnih zavarovanj lahko organizirali in pogodili za ugodnejša zavarovanja, kot jih lahko sklenejo posamezniki. Gre za velike in pomembne reči — za realno ceno zavarovanj, ki je zdaj bolj reklamna, za način mesečnega in ne trimesečnega vplačevanja zavarovanja, za popuste, ki bi si jih za kolektivna zavarovanja lahko izgovorili: država za svoje delavce, združenja delodajalcev in sindikati za svoje člane, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za množico skoraj 450.000 večinoma revnih upokojencev. Gre tudi za to, da bi se vsi prepričali, katere ponudbe niso samo najcenejše, ampak stoji za njimi dovolj visoko število zavarovancev, da bi zavarovalnica, ki obljube daje, te obljube potem lahko tudi izpolnila. Kaj zdaj? Dejstvo je, da je ekonomska kriza tako globoka, da si vračanja na sicer izjemno pravičen in sodoben sistem zdravstvenega varstva, ki pa je bil v marsičem tudi premalo racionalen in je postal spričo naše revščine tudi predrag, ne moremo več vrniti. Podobnega razkošja si, žal, še nekaj let ne bomo mogli privoščiti. Nobenega razloga pa ni, da bi brez odpora pristali na sistem, ki bi socialno in zdravstveno najbolj ogrožene skupine — kronične bolnike, revne upokojence, zaposlene z najnižjimi plačami, brezposelne z nizkimi nadomestili, delavce, ki delajo na zdravju najnevarnejših delovnih mestih, starše z velikim številom otrok, obsodili na sramotno nizko raven zdravstvene varnosti samo zato, ker si spodobne ravni varovanja lastnega zdravja preprosto ne bi mogli privoščiti. Enako ni nobenega razloga, da bi zdaj na vrat na nos potisnili ljudi v profitno zavarovalništvo z nejasnima temeljnima dilemama: za koliko denarja bo mogoče »kupiti zdravje« in ali bo to res mogoče. Zato dajem slovenskemu parlamentu javno pobudo, da od Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva, da uvajanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja odloži vsaj za tri mesece. Takoj po volitvah pa bo poslanski siclub Združene liste — povezave Delavske stranke, Stranke demokratičnih upokojencev, Socialnodemokratske unije in SDP — vložil predlog za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in poskusil doseči, da bodo popravljene krivice, ki so bile naj- revnejšim povzročene z vroč privatizacije zdravstva in ide^.o-ško prenapetostjo Demosa, ki je iz načelnih razlogov rušil sistem vzajemnosti in solidarnosti v zdravstvu ter za tiste, ki oboje nujno potrebujejo, če hočejo živeti človeka vredno življenje. SONJA LOKAR, poslanka SDP v DPZ in predsednica odbora za delo, zaposlovanje in socialno politiko Popolno zdravstveno varstvo (3) Gospod Boris Kramberger, svetovalec za stike z javnostjo pri ZZZS, je v pismih bralcev 3. novembra pojasnil, da je treba besedilo v Splošnih pogojih za prostovoljno zdravstveno zavarovanje ZZZS ».. . vse zdravstvene storitve na področju vseh zdravstvenih dejavnosti« razlagati v povezavi s 15. čl. zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. 1. RS 9/92). Ta v prvem odstavku člena opredeljuje, da »specialistična bolnišnična dejavnost obsega .. . nastanitev in prehrano v splošnih in specialnih bolnišnicah«. K temu naslednje. Ker se splošni pogoji nikjer ne sklicujejo na 15. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti, je razlaga pravilna le tedaj, če bi zavarovanec lahko iztožil zavarovalnino za stroške nemedicinskega dela oskrbe v bolnišnici, sklicujoč se na 15. člen zakona o zdravstveni dejavnosti v primeru, če bi zavaroval- nica odklonila izplačilo zavarovalnine. Nisem pravnik, zato bi želel javen kompetenten odgovor na to vprašanje. 15. člen opredeljuje bolnišnično dejavnost, ne pa tudi zdraviliške. Iz razlage g. Krambergerja torej ne sledi, da je v 5. členu Splošnih pogojev zajeto tudi zdraviliško zdravljenje. Še vedno menim, da je treba zaradi jasnosti in nedvoumnosti dopolniti 5. člen Splošnih pogojev z navedbo zavarovanja za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, zdraviliškega zdravljenja (storitve in nemedicinski del oskrbe), ki je in ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, in pripomočkov za govor. Morebiti v obliki aneksa. ŽARKO BERNETIČ, Vodnikova 8, Ljubljana Tri javna vprašanja ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora Približal se je čas za izdajo prvih — ali pa morda že tudi naslednjih — odločb na osnovi denacionalizacijskega zakona o vračanju stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. 19. oktobra 1992 je potekal že tudi enoletni rok, ki je nalagal sedanjim lastnikom družbenih stanovanj — torej občinam — čisto konkretne zadolžitve v zvezi z vračanjem stanovanj upravičencem. A glej zanimivost! Prav v času, ko bi morala steči z zakonom predpisana dejavnost glede vračanja stanovanj nekdanjim lastnikom v »prosto razpolago«, naj bi ministrstvo postreglo s takšno razlago stanovanjskega zakona, ki občine odvezuje sleherne dolžnosti pri dejanskem vračanju denacionaliziranih stanovanj v uporabo upravičencem, torej pravim lastnikom. Sporni člen stanovanjskega zakona se namreč glasi dobesedno takole: 155. člen: »Lastnik stanovanja oziroma stanovanjske hiše, na katerem ima kdo pravico do uporabe stanovanja, ima pravico do vselitve in proste razpolage s stanovanjem po preteku enega leta od uveljavitve tega zakona oziroma po izselitvi tistega, ki ima pravico do uporabe stanovanja. Primerno stanovanje je imetniku pravice do uporabe dolžan priskrbeti tisti, ki mu je pravico, uporabe dodelil oziroma njegov pravni naslednik najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona, če se z lastnikom ne sporazume kako drugače. Če obstajajo okoliščine iz 148. člena tega zakona, zavezanec iz drugega odstavka tega člena ni dolžan priskrbeti drugega primernega stanovanja.« Najnovejše navodilo ministrstva pa je po informacijah občinskih uradnih oseb zdaj takšnole: ta člen za denacionalizirana stanovanja ne velja! Nanašal naj bi se samo na zasedena stanovanja, ki so bila ves čas zasebnih hišah, ne pa v podržavljenih, ki se zdaj vračajo. Takšno navodilo seveda pomeni dokončno oškodovanje upravičencev do denacionalizacije in nadaljnje okoriščanje z njihovo lastnino za, kakopak, »neprofitno najemnino«. Profit mora očitno ostati tam. kjer je ves ta čas že tudi bil — kaže, da je temu namenjena nenehna in največja skrb! Zaradi vsega naštetega vljudno prosim Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora za jasne odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kje je mogoče v besedilu 155. člena Stanovanjskega zakona najti zakonito oporo za trditev, da ta člen za denacionalizirana stanovanja ne velja? 2. Zakaj je do navodil za takšno razlaganje 155. člena prišlo s strani ministrstva šele eno leto po sprejetju stanovanjskega zakona, torej v času sedanje vlade, medtem ko so si občine doslej razlagale ta člen dobesedno, torej tudi v korist denacionalizi-rancev? 3. Kakšen je sploh odnos ministrstva do zasebne lastnine in vračanja denacionaliziranih stanovanj, če nekoč okradenega lastnika ponovno postavlja v položaj nekakšnega »dežurnega dobrotnika«, državne organe pa hkrati odvezuje praktičnih obveznosti glede dejanskega vračanja podržavljenega premoženja? Lastniki denacionaliziranih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj so že ali pa bodo prav kmalu naleteli na opisani problem vračanja stanovanj v last in »prosto razpolago«. Zato naj ministrstvo v interesu čistih računov nemudoma uradno javno objavi svoja navodila občinam glede uresničevanja določil 155. člena Stanovanjskega zakona, da bomo vsi prizadeti še pred volitvami lahko ocenili, kdo je kdo v tej naši »ekspertni« družbi. Spoštovani gospod minister Jazbinšek, nestrpno čakamo! PETER LOGAR, Pod topoli 71, Ljubljana Cestni križi in težave Na zemljevidu cestnih povezav v Sloveniji (Delo, 22. oktobra, stran 3) je kar nekaj netočnosti, na katere bi opozoril. Razumem, da je negotovo narisati točno traso bodoče avtoceste skozi Savinjsko dolino, ker trasa še ni dokončno določena. Nasprotno pa se za ceste okrog Ljubljane točno ve, da Celovška cesta ni zgrajena AC, kot je razvidno iz legende. Točno se ve, da Je treba zgraditi krak AC od Šentvida skozi predor do višine Podutika v dolžini 3—4 km. Ve se. da ima Ljubljana delno zgrajeno mestno obvozno cesto v rangu avtoceste z dovoljeno največjo hitrostjo 80 km na uro in ne avtoceste (legenda), kar napačno misli ogromno voznikov, ki bi vse, ki vozijo 80 km na uro, najraje poradirali z mestne obvozne ceste. V izogib, lahko rečem, cestnoprometnim zavajanjem za naprej pričakujem natančnejše zemlje- Vlde' LADO ROVŠNIK, Justinova 4, Gunclje Nezrelo obnašanje Sedaj ko dobivamo odločbe o davku, me posebno zanimajo stroški nesklepčnih sej v naši skupščini. Na seji o ničemer ni mogoče odločiti, a vsi tisti, ki so prišli, dobijo poleg plače (to dobijo tudi tisti, ki niso prišli) dnevnice in prevozne stroške. Več je nesklepčnih sej kakor sklepčnih, prevozne stroške in dnevnice pa dobijo tudi tisti, ki se prijavijo, da so prišli, in potem zginejo s seje. Niti meni niti drugim davkoplačevalcem ni vseeno, kako se razmetava naš denar: in prav nič nihče ne ukrene proti tistim, ki so krivi za nesklepčnost. Moral bi biti izglasovan sklep, če je danes seja nesklepčna, se napove za naslednji dan drugo in se obravnava gradivo in sprejme sklep ne glede na sklepčnost. Če opozicija nagaja poziciji ali obratno, je to razmetavanje denarja na naš račun. Čudno je pa sploh, da je za kakšno stvar toliko amandmajev, kar pomeni, da so predlagatelji popolnoma nestrokovni ali pa nagajajo. Kar zadeva nesklepčnost. pa tudi podaljševanje sej ali celo prelaganje na pozneje, bi morali najti zdravilo. Tako obnašanje se mi zdi zelo nezrelo. JOŽA PRETNAR. Povšetova 104/D, Ljubljana V Kamniku so izvolili mandatarja za vlado Novi občinski izvršni svet bo sestavil Mihael Novak, dosedanji podpredsednik — Izjava Nove parlamentarne koordinacije — Knjižnica še brez ravnateljice KAMNIK, 4. novembra — Skupna seja vseh treh zborov kamniške občinske skupščine, ki je pretekli teden odpadla zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela, je bila danes sklepčna in na njej so končno izvolili mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta. To nalogo so zaupali Mihaelu Novaku, dosedanjemu podpredsedniku kamniškega IS (v odstopu), ki naj bi najkasneje v roku enega meseca predložil seznam kandidatov za nove člane. V zvezi s to izvolitvijo je treba povedati, da se je vsem strankam, tako tistim na oblasti kot opozicijskim, očitno uspelo dogovoriti vsaj glede imena mandatarja (na seji skupščine namreč ni bilo nobenega drugega predloga). Kakšna bo usoda Novakovega predloga za sestavo novega IS, je za zdaj vprašanje, saj po nekaterih podatkih strankarskega soglasja za vse člane izvršnega sveta še ni. Prav tako se je Nova parlamentarna koordinacija Kamnika (okrnjeni Demos) tik pred volitvami za novega mandatarja odločila za zelo zanimivo »reklam- no« potezo. V svoji izjavi za javnost je razložila, da se je za mandatarskega kandidata Mihaela Novaka odločila predvsem zato, ker naj bi imel po njihovem mnenju vse potrebne strokovne in človeške kvalitete. Poleg tega so prepričani, da se je po odstopu Marije Sitar s položaja predsednice IS, zlasti pa zadnja dva meseca, z delom tako dobro izkazal, da »vladne« krize sploh ni bilo čutiti. Še zlasti mu štejejo v dobro odlično pripravljeno gradivo o rebalansu občinskega proračuna. Nova parlamentarna koordinacija je tudi poudarila, da zdaj ni časa za Kovačev graben bo zdaj ob veletržnici Viški IS je namreč sprejel dopolnjeni osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta Rudnik LJUBLJANA, 4. novembra — Člani izvršnega sveta občine Vič-Rudnik so na današnji seji razpravljali o celi vrsti dokumentov za urejanje prostora. Sprejeli so dopolnjene osnutke odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrovo, Škofljico, Brezovico, Notranje in Vnanje Gorice, Gumnišče, Pijavo Gorico, Želimlje in dopolnjeni osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta za industrijsko cono na Rudniku. Dopolnjeni osnutki odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih so oblikovani tako, da jih precej časa ne bo treba spreminjati. Usklajeni so namreč tudi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana mesta Ljubljane. Za območja, ki jih ti odloki urejajo, so bile po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelane najprej posebne strokovne podlage, s katerimi se urejajo območja, ki so pretežno že pozidana in v katerih niso predvideni večji posegi, za katere bi bilo treba izdelati izvedbene načrte. Te podlage določajo merila in pogoje za dopolnilno gradnjo, v skladu z namenom in značajem posameznega območja. Predstavniki krajevnih skupnosti so bili z dopolnjenimi osnutki 6 O O O 0 0 O O 0 0 0 O O O j, o Pokličite nas: f Nikar ne brskajte po te- a tefonskem imeniku. Za- o vrtite številko ljubljanske rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o ka-° terih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih o komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne ° ° strani v časniku se vam je 01 “ najbrž večkrat zazdelo, a da novinarjem ni uspelo “ spoznati prave resnice, o prodreti v resnično živ-° Ijenje. Kaj, ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje pripombe in predloge1. Vaš klic pričakujemo vsa-O ko dopoldne med 10. m ° 11. uro, razen ob sobo-“ tab in nedeljah. *000000000QB00QQIfal odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih zadovoljni. Le predstavnik KS Pijava Gorica je menil, da je za Gradišče nesmiselno pogojevati, da bo oskrba z vodo za novogradnje mogoča šele, ko bo povečana zmogljivost vodarne Brezova noga (nov vodnjak) in ko bo zgrajen primarni sistem, je le tehnične narave. Poleg tega za del tega območja zagotavlja vodo krajevna skupnost. Davor Valentinčič, predsednik viškega IS, pa pravi, da je ta odlok le izhodiščni dokument za urejanje Gradišča, res pa je tudi, da ni nobenega zagotovila, da bodo pogoji iz odloka kdaj izpolnjeni, in tudi ne moremo reči, da ta vodovod nikoli ne bo zgrajen. Za spremembo zazidalnega načrta " proizvodnoindustrijske cone Rudnik pa, so se na sekretariatu za urejanje prostora v viški občini odločili zaradi tega, ker ne ustreza več potrebam investitorjev. Medtem ko je stari zazidalni načrt precej tog, dopušča novim invenstitoijem pri gradnji zelo veliko svobode, je povedal Egon Breitenberger, član viškega izvršnega sveta, ki skrbi za urejanje prostora. Pri spreminjanju so imeli urbanisti največ težav z načrtovanjem Kovačevega grabna. Najprej so ga namreč predvideli na zemljišču, ki je last Chema, a je to podjetje je občini postavilo nesprejemljive pogoje. V novem zazidalnem načrtu je graben predviden ob veletržnici. Egon Breitenberger je ob obrazložitvi še povedal, da na občino dobivajo vsak teden nove ponudbe investitorjev za gradnjo na tem območju. Toda do zdaj so resni le Merkur Kranj, Lesnina LGM Ljubljana in Viator, ki so sodelovali tudi pri usklajevanju in spreminjanju zazidalnega načrta. Predstavnik krajevne skupnosti Rudnik je člane viškega IS opozoril, da so prebivalci njegove krajevne skupnosti na zboru sklenili izbrisati iz zazidalnega načrta železniški tir med industrijsko cono in Rakovnikom. Viški izvršni svet bo to zahtevo vključil v sklep, ki ga je sprejel po obravnavi te točke. DARJA KOCBEK iskanje drugega človeka — najbrž bi tudi težko našli takega, ki bi hotel tik pred volitvami poklicno opravljati funkcijo predsednika IS. Na koncu svoje izjave je zapisala še to, da tudi ni več časa za strankarske boje. Na ponovljeni 24. skupni seji vseh treh zborov je bila najzanimivejša točka dnevnega reda volitve in imenovanja. Na njej so se delegati znova odločali o tem, ali naj dosedanjo vršilko dolžnosti ravnateljice kamniške matične knjižnice izvolijo za ravnateljico. Po tem, ko so slišali nekaj mnenj delegatov in negativni mnenji komisij za družbeno nadzorstvo oziroma za volitve in imenovanja, delegati Saše Kos niso potrdili za ravnateljico. Pri glasovanju se je za njeno imenovanje odločilo 13 delegatov, 14 jih je bilo proti, 23 pa se jih je vzdržalo. JANEZ PETKOVŠEK Beograjski mirovniki v Ljubljani Nasprotniki Miloševičeve-ga režima se bodo predstavili Ljubljančanom LJUBLJANA, 4. novembra — V četrtek, 5. novembra, bo v kapelici na Kersnikovi 4 ob 12. uri otvoritev razstave plakatov Stanislava Sharpa in skupine Fia. Skupina beograjskih umetnikov z različnih področij kulture bo Ljubljančanom predstavila razstavo plakatov Mogoče — Nemogoče, ki je bila januaija v Beogradu prepovedana. Zvečer bo v klubu K4 gostoval osrednji medij beograjskega alternativnega političnega in mirovniškega prizorišča, radijska postaja B-92, in skupina Parti-brejkers, ki je sodelovala na protivojni plošči Rim Tuti Tuki. Radio B-92 je že od ustanovitve leta 1988 trn v peti Miloševičevi verziji nacionalistične demokracije, saj je od režima neodvisen in obvešča Beograjčane bistveno drugače kot uradna občila. Na tem radiu so našli zatočišče in možnost javnega nastopanja vsi tisti publicisti, ki so jih Miloševi-čeve čistke pregnale iz drugih medijev. Z. M. Mleko le še v tetrapaku Mlekarne zavračajo obtožbe, da bi z novo embalažo bogatele — Vrečke so rade popokale LJUBLJANA, 4. novembra — Nekaj pisem porabnikov mleka, ki so prišla v naše uredništvo, nas je napotilo v Ljubljanske mlekarne z vprašanjem, zakaj je bila potrebna drugačna, dražja embalaža, ali bodo Mlekarne res obogatele z njo, potrošniki pa to plačevali, zakaj nasploh je pri nas mleko tako drago, saj kmetje, recimo jim proizvajalci, vidijo tu le košček pogače, kam se porazgubi preostala, pa ne vedo. Edo Kranjc, direktor trženja v Ljubljanskih mlekarnah, nam je povedal, da so očitki povsem neutemeljeni: »Za nas je nova embalaža kvečjemu dodatna obremenitev, saj so cene mleka ostale nespremenjene, stroški za embalažo pa so na naši grbi. Cene za mleko ne določamo mi, ampak ministrstvo za trgovino in prehrano, ki jih sproti objavlja v Uradnem listu. Naš namen niso bile višje cene, ampak približati se ponudbi na evropskem trgu; tu nimajo problemov, da bi polietilenska embalaža z mlekom puščala mlečno sled za seboj že iz dostavnega avta ali pa popokala pri razkladanju (nekaj SE O NADOMESTNIH STANOVANJIH Vsak je delal po svoje Kratek stik med vsemi, ki se ukvarjajo z nadomestnimi stanovanji — Dokumentacija je in je ni — Brez teh stanovanj urejanje mesta ni mogoče LJUBLJANA, 4. novembra — Prejšnji teden smo v Delu pisali o mnogih nejasnostih v zvezi z nadomestnimi stanovanji za poru-šence v mestu. Njihov položaj se je v minulih desetletjih zelo zapletel. Pogosta menjava gospodarjev in spreminjanje zakonodaje za to področje sta povzročila pravo zmedo, ki se je pristojnim na mestni ravni in v občinah še ni posrečilo razvozlati. Ker so mnoge ljubljanske občine skladu stavbnih zemljišč očitale, da z nadomestnimi stanovanji negospodarno ravna, smo se želeli o tem pogovoriti tudi z Jankom Vrhuncem, ki je vanja. Povedal je, da so bile v našem prejšnjem članku objavljene v izjavah odgovornih iz ljubljanskih občin, razen občine Center, neresnice. Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč je že lani sprejel enoten dogovor o vodenju politike nadomestnih stanovanj za mesto in pričakoval od občin sodelovanje. Ljubljanske občine so namreč ob ustanovitvi sklada leta 1985 prenesle nanj odgovornost za pridobivanje in razdeljevanje stanovanj. Pred ustanovitvijo sklada so imele občine skupno službo, ki je ta stanovanja kupovala in razdeljevala. Najprej je počel to zavod za gradnjo Ljubljane, kasneje pa podjetje za urejanje stavbnih zemljišč. Čeprav so bile pristojnosti dobro razmejene, je večkrat prišlo do neposrednega vmešavanja v pristojnost sklada. Občine so namreč ta stanovanja dodeljevale, ne da bi ga o tem obveščale. Prav zato imajo sklad in občine zdaj različne evidence teh stanovanj. Verjetno tudi sklad o vseh spremembah ni obveščal občin. Janko Vrhunc je dejal, da se nadomestna stanovanja niso izgubila. Poudaril je, da so bila tudi del občinskih skladov sploš- Prireditev V hvaležnost jeseni LITIJA, 4. novembra — Podružnica Slovenske ljudske stranke in Slovenske kmečke zveze Jevnica—Kresnice bo z aktivom kmečkih žena in aktivom kmečke mladine iz Litije v nedeljo, 8. novembra, pripravila ljudsko prireditev V hvaležnost jeseni. Ta bo tekla v zadružnem domu v Jevnici, kjer bo ob 9. uri otvoritev razstave najlepših pridelkov letine ’92, ob 15. uri pa se bo začel kulturni program s podelitvijo nagrad za te pridelke. Lutkovna predstava v Logatcu LOGATEC, 4. novembra — V četrtek, 5. novembra, bo ob 17. uri v veliki dvorani narodnega doma v Logatcu lutkovna predstava Ojoj, boli, skupine Tri iz Kranja in sicer za otroke, starejše od štirih let. Z. M. v skladu odgovoren za ta stano- nega ljudskega premoženja, saj so nekatere občine (predvsem Bežigrad in Moste-Polje) takoj, ko je bilo nadomestno stanovanje uporabljeno v svoj namen, vključile tega v sklad splošnega ljudskega premoženja. Nekaj stanovanj, ki so bila pridobljena kot nadomestna, pa so dobili v last porušenci. Bežigrajska občina je z dopisom izvršnega sveta oktobra lani preklicala skladu vsa pooblastila. Občina Center mu je lanskega decembra poslala sklep izvršnega sveta, s katerim je skladu prepustila le del praznih nadomestnih stanovanj. Februarja letos je sklad tej občini izročil nadomestna stanovanja, razen tista, ki jih je občina pustila skladu, a sklad za to občino še naprej pridobiva in razdeljuje ta stanovanja. Moščanska občina ni odgovorila na noben skladov dopis. Čeprav mu od začetka leta 1991 ne priznava nobenih pooblastil, pa jih do sedaj še ni uradno preklicala. Občina Šiška je decembra lani poslala skladu enak sklep kot Center, vendar pa s to občino še niso opravili primopredaje, čeprav je to sklad zahteval že dvakrat. Občina Vič-Rudnik pa ga je oktobra lani seznanila z obvestilom kolegija izvršnega sveta, da nameravajo skladu, odvzeti pooblastila, vendar so šele včeraj dobili sklep občinskega izvršnega sveta, ki zahteva od sklada vso dokumentacijo o nadomestnih stanovanjih, ki so v lasti občine. To jim je sklad tudi poslal. S tako različnim gospodarjenjem z nadomestnimi stanovanji v mestu ni mogoče urejati stavbnih zemljišč, meni Janko Vrhunc. Vse skupaj po nepotrebnem zapleta tudi uresničevanje letošnjega programa za dodeljevanje nadomestnih stanovanj, ki so ga potrdile občine prek svojih delegatov v upravnem odboru sklada. Program predvideva za porušence dodelitev 61 stanovanj v mestu na devetih ureditvenih območjih. Po podatkih sklada je bilo v mestu konec lanskega leta 78 nadomestnih stanovanj praznih. Ker pa sklad razpolaga le z 18 stanovanji v lasti občine Center in pogojno s tremi stanovanji v lasti občine Šiška, ni mogel pripraviti pro- grama urejanja in dodeljevanja nadomestnih stanovanj za mesto v prihodnjem letu. Po Vrhunčevih besedah so vse občine dobile od sklada popis nadomestnih stanovanj, ne pa tudi celotne dokumentacije za vsa stanovanja, ker je ta na podjetju za urejanje stavbnih zemljišč in na ljubljanskem stanovanjskem podjetu. Oboji bi morali v skladu z zakonodajo izročiti dokumentacijo občinam, ki so lastnice teh stanovanj. Dodal je še, da dokumentacija o nadomestnih stanovanjih verjetno sploh ni urejena in da je pomanj-ldiva, saj se je pogosto selila. Dostikrat se je tudi dogajalo, da so bila nadomestna stanovanja prodana, ne da bi lastnik vedel za to. Verjetno tudi lastništvo nadomestnih stanovanj še ni pravilno opredeljeno, saj je ZIL pred ustanovitvijo sklada kupoval stanovanja iz skupne malhe ter jih delil občinam glede na trenutne potrebe brez primerne obrazložitve. Verjetno je bila s tako delitvijo stanovanj kakšna občina oškodovana. ZDENKO MATOZ V Logatcu si mladi želijo imeti svoj klub O klubu In prostovoljnih prijateljih se bodo pogovarjali na današnjem srečanju LOGATEC, 4. novembra — V klubu knjižnice Narodnega doma v Logatcu bodo v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri pripravili srečanje logaške mladine, ki so ga poimenovali Prijateljska izmenjava mnenj. Pogovor bodo vodile specialna pedagoginja dr. Jasna Čuk, sociologinja Nadja Čeplak in psihologinja Bojana Slokan. Kot so povedale, želijo na tem srečanju osnovati skupino tako imenovanih prostovoljnih prijateljev za tiste otroke, ki si prijateljstva nekoga tretjega (ki se ne vključuje v družino) želijo in ga pogrešajo. Poleg tega nameravajo pridobiti mlade ustvarjalce, ki bi do pomladi pripravili nekaj prireditev, na katerih bi predstavili vsa logaška prizadevanja po bolj zdravem življenju. Te projekte, ki so v celoti programi Svetovne zdravstvene organizacije, bodo najprej obravnavali po vrtcih in osnovnih šolah. Omenjene strokovnjakinje bodo predstavile tudi nekaj možnih oblik delovanja kluba mladih, ki naj bi ga v Logatcu začeli pripravljati. Pričakujejo pa seveda še kakšno izvirno zamisel. Š. M. je v trgovinah ne zdrži po šivih in tako gre precejšen odstotek mleka v izgubo).« V novi embalaži je, kot pravijo v Mlekarnah, mleko kakovostnejše, saj se da kartonska embalaža zapreti in shraniti v hladilniku za večkratno uporabo, okolju pa je prijaznejša. »Če upoštevamo visoke cene repromateriala, smo v M-Ljub-ljanskih mlekarnah prav gotovo na slabšem. Ob cenah smo s posodobitvijo pasterizacije in polnitve mleka dosegli rezultat, ki po vseh kriterijih ustreza zahtevam trga oziroma merilom za ponudbo. Pripravljeni smo na vsako preverjanje kakovosti mleka in izdelkov. Nismo pa na razpravljanje o cenah, za katere' bi tudi mi želeli, da so nižje.« MARINA UČAKAR Likovna razstava taboriščnih portretov LJUBLJANA, 4. novembra — V Knjižnici Šiška na Celovški 161 razstavlja svoje slike v tušu akademski slikar Džeko Hodžič. Po končanem študiju na akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1977 je imel 16 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na 120 skupinskih razstavah in številnih likovnih kolonijah. Od konca maja je begunec v Sloveniji, kjer ustvarja v stikih s pregnanimi ljudmi iz Bosne po zbirnih centrih. Razstava Dokumenti o Bosni, bo odprta do 9. novembra. D. M. Pionirski dom pripravlja videoples LJUBLJANA, 4. novembra — Pionirski dom, center za kulturo mladih, bo v petek, 6. novembra, ob 20. uri v Plesni šoli Jenko, na Petkovško vem nabrežju 35, spet pripravil video program s plesno in glasbeno produkcijo, in to med 20. in 20.30. K sodelovanju so povabili slikarje, kiparje, glasbenike, literate, fotografe, filmske in video snemalce, kostumografe, scenariste in predvsem tiste ustvarjalce, ki delujejo na področju plesa doma in zunaj naših meja. Posebne reklame ne delajo, saj je ob večerih obrežje Ljubljanice dobro obiskano, tako bo najbrž tudi tokrat. Po plesnem videu bo ob 20.30 modna revija Netekstilni elementi v modi, ki jo bodo pripravili dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. M. U. NIČ VEČ POKANJA PO ŠIVIH — Ljubljanske mlekarne so opustile polietilenske vrečke za mleko in prešle na okolju prijaznejšo kartonsko embalažo. Kot pravijo, v svojo škodo. (M. U., foto: Marko Mokorel) OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V SREDNJIH ŠOLAH Novost je zaživela Po šolah se učitelji različno znajdejo — V poklicnih se običajno zatakne, ker dijaki nimajo denarja — Ponudbe programov zunajšolskih ustanov so usahnile LJUBLJANA, 4. novembra — Ravnateljica ene izmed ljubljanskih srednjih šol nam je povedala, da so bile obvezne izbirne vsebine, ki so jih pred tremi leti uvedli kot nekakšen novi predmet v slovensko srednje šolstvo, v začetku za učitelje in za dijake strahotno breme, lani je bilo že boljše, letos pa so izredno lepo zaživele. V pogovorih z nekaj ravnatelji smo ugotovili, da se uspešnost izvedbe od šole do šole razlikuje ter da je precej odvisna od iznajdljivosti učiteljev in vodstva šole. Seveda tudi ti za izvedbo obveznih izbirnih vsebin potrebujejo denar in tu se običajno zatakne. Obvezne izbirne skupine so se uveljavile tam, kjer jih starši lahko denarno podprejo, je povedala Rezka Osterman, pedagoška svetovalka zavoda za šolstvo v sektorju za srednje šole. Največ takih otrok je na gimnazijah, v poklicnih šolah pa so razmere precej drugačne. A to je naložba v bodočo kariero in vredno ji je nameniti nekaj lastnega denarja — seveda, če ga imamo, meni Ostermanova. Ministrstvo za šolstvo daje v ta namen le 18 SIT za šolsko uro na učenca, zato je interes zunajšolskih ustanov, da bi ponujale svoje programe, precej usahnil. Dejavnosti obveznih izbirnih vsebin, ki jih vodijo posamezni učitelji, ne veljajo za njihovo delovno obveznost, Zato šo se te vsebine tudi zaradi tega marsikje izrodile. Ostermanova je pojasnila, da so obvezne izbirne vsebine nadomestilo za interesne dejavnosti oziroma več kot le nadomestilo. Bile naj bi kvalitativna novost, ker zavod za šolstvo izbira Tarifni del pravilnika ni potrjen V članku (Delo, 28. 10. 1992) z naslovom Gasilci bodo dobili denar, kjer je napisano, da so člani mestnega izvršnega sveta na svoji seji obravnavali tudi problematiko gasilske brigade, je zmotno navedeno, da so gasilci zahtevali 48-odstotno zvišanje plač in da jim je IS SML odobril le 30-odstotno splošno povišanje. Izvršni svet je dejansko sprejel normativni del pravilnika o notranji organizaciji in sisema-tizaciji delovnih mest javnega zavoda Gasilska brigada Ljubljana, ni pa potrdil tarifnega dela pravilnika, po katerem naj bi imeli poklicni gasilci 30 odstotkov višje plače. To seveda pomeni, da je predsednik IS SML gospod Matjan Vidmar na tiskovni konferenci poročal, bla- go rečeno, netočno in s tem nepooblaščeno prejudiciral sklepe IS SML. O tarifnem delu pravilnika bo odločalo šele na eni prihodnjih sej IS SML, ko bodo strokovne službe pripravile ustreznejši predlog razporeditve delovnih mest v tarifne razrede, ovrednotene po možnih renomi-niranih proračunskih sredstvih. Z mesečnimi dotacijami bodo sredstva za izplačilo OD določena ločeno od sredstev za kritje materialnih in drugih stroškov zavoda. S tem bo onemogočeno, da bi se vsa, z renominacijo povečana sredstva prelila v maso za osebne dohodke. Posebno netočna je v omenjenem članku tudi navedba, da bo odslej v vseh treh izmenah enako število gasilcev. Delo v gasilski brigadi je namreč že doslej potekalo v štirih izmenah in tako je predvideno tudi po novi organizaciji in sistematizaciji. Janez Sodržnik, dipl. obramb., sekretar Mestni sekretariat za obrambo za njihovo izvedbo tudi ponudbe zunajšolskih ustanov. Po zbranih ponudbah pripravijo katalog, ki ga razpošljejo po srednjih šolah. Dijaki se tako lahko odločajo med njihovimi predlogi in ponudbami, ki jim jih predstavi posamezna šola. Na poljanski gimnaziji se dijaki odločajo predvsem za interno ponudbo, torej za tiste dejavno- • Številni starši se še zdaj sprašujejo, kaj se skriva za imenom obvezne izbirne vsebine. Rezka Osterman z zavoda za šolstvo nam je pojasnila, da poteka po srednjih šolah petintrideset tednov povsem običajen pouk, obveznim izbirnim vsebinam pa so namenjeni trije tedni. Na prvi pogled ta malce čudni naziv pomeni, da je del pouka in zato obvezen, torej se ga mora udeležiti pav vsak dijak, dijaki pa lahko izbirajo med različnimi programi. Pravzaprav odbirajo le med različnimi dejavnostmi za dva tedna, in še to le gimnazijci, ki imajo izbire največ. V preostalem tednu pa se v štirih letih zvrstijo predmeti, pri katerih se učenci seznanijo z različnimi področji: kulturno dejavnostjo, družbeno ureditvijo, vzgojo za družino, mirom in nenasiljem ter zdravstveno vzgojo. V okviru obveznih izbirnih vsebin se izvaja tudi delovna praksa po podjetjih in zanjo je v štirih letih predvidenih dvaintrideset ur. sti, ki jih razpiše šola. Vzrok je predvsem v tem, da so tiste, ki jih razpiše v svojem katalogu zavod, zelo drage, marsikdaj pa jim tudi terminsko ne ustrezajo, je povedal ravnatelj Alojz Plu-ško. Na tej šoli imajo precej stalnih zunanjih sodelavcev, ki jim pomagajo pri izvedbi posameznih dejavnosti. Organizirajo jih za teden dni spomladi in en te- den jeseni. V letošnjem jesenskem tednu so se dijaki ob interni ponudbi lahko učili kreativno pisati, pripravljali so se na tekmovanje iz angleščine, sodelovali pri arheoloških dejavnostih v Simonovem zalivu, se sprehodili po muzejih, oblikovali keramiko, pri kemiji so mešali celo razne kreme in razstreliva, lahko pa so se poskusili tudi v kajakaštvu, jadralnem padalstvu ali se učili plavati. Vsako leto gredo še na izlete po Sloveniji in v zamejstvo. Na Srednji šoli za trgovinsko dejavnost imajo dijaki obvezne izbirne vsebine zelo radi, kajti ob rednem pouku so prava popestritev, je povedala ravnateljica Jožica Metelko Zupančič. Prav v teh dneh so odprli razstavo, ki so jo pripravili med malo šolo risanja pri obveznih izbirnih vsebinah. Na njej razstavljajo slike na svili, steklu in beneške maske. Trije razredi pa so v organizaciji Inštituta Jožefa Stefana preživeli teden dni v Gorjah pri Bledu, kjer so imeli organiziran tečaj računalništva, retorike, izlete v okolico in različne športne dejavnosti. Na gimnaziji Ledina bodo v jesenskem tednu izvedli približno dvajset dejavnosti, med njimi ekskurzijo na Dunaj in Kras. Izdali bodo šolsko glasilo, pripravili gledališko predstavo, imeli tečaj aerobike in joge, se udeležili klavirskih ur in tečaja cestnoprometnih predpisov ter pripravili pogovore o sebi, ljubezni in različnih odvisnostih. V spomladanskem tednu pa bo na sporedu verjetno taborjenje. Seveda za to obveznost upoštevajo tudi razne jezikovne tečaje in delo na inštitutu Jožefa Stefana. Dijakom, ki imajo status športnikov, pa priznajo njihovo športno udejstvovanje. Prav tako ne nalagajo dodatnih obveznosti tistim, ki poleg njihove srednje šole obiskujejo še srednjo glasbeno šolo. Ravnatelj Jure Gartner meni, da bodo obvezne izbirne vsebine laže izvedljive, ko bodo vsi letniki vključeni v nov, gimnazijski program. URŠA JURAK Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 5. novembra, pokopali 74-letno upokojenko Heleno Marenčič (ob 10. uri), 70-letno i upokojenko Cvetko Bahun (ob 11. uri), 77-letno upokojenko Berto Zupet (ob 13. uri) in 42-letno delavko Zdravko Divjak (ob 14. uri). SOSTRO: Na pokopališču v Sostrem bodo pospremili na zadnjo pot 58-letno upokojenko Slavko Remec (ob 12. uri) in 94-lctno upokojenko Lucijo Gorše (ob 15. uri). STOŽICE: Na pokopališču v Stožicah bodo ob 16. uri pokopali 48-letnega mizarja Janeza Presetnika. (Š. M.) H O Premislimo, preden oddamo svoj glas! Čim višji je položaj na delovnem mestu, pa tudi čim višji je položaj na politični lestvici, tem manj je prisotnih žensk. Slovenke se moramo ob takih ugotovitvah različnih raziskav zamisliti in se vprašati, kaj hočemo in kakšne možnosti imamo za dosego svojih ciljev. Prav gotovo je prvo, o čemer bi morale razmisliti in se dodatno poučiti, naše sodelovanje pri odločanju — v in o javnem življenju. Saj iz tega sledi tudi vse ostalo sodelovanje pri odločanju. Četudi so nas v šolah mogoče drugače, napačno učili in čeprav bi katera hotela samo zamahniti z roko, češ, saj imam važnejše in bližje skrbi, kot pa ukvarjati se s politiko. Politika je v najširšem pomenu besede pač ukvarjanje z javnimi zadevami. Če predstavljamo Slovenke na področju naše države približno polovico prebivalstva, je zelo pomembno, da ne bodo o nas odločali večinsko samo moški, pa naj bo to od delovnega mesta do parlamenta. Ob podatku, da je politična zastopanost žensk v družbenopolitičnem zboru le trinajstodstotna, se velja zamisliti. Zakaj ne bi aktivno sodelovale pri zadevah, ki so pomembne za našo prihodnost, za prihodnost naših otrok in naših najbližjih. Predvsem pa se moramo pozanimati, kje so na političnem področju naša zanimanja in naše simpatije. In pri tem ne smemo nasesti niti stalno ponavljajočim se političnim frazam niti vsiljivim in dragim političnim reklamam niti osebam in osebnostim, ki so preko močnih lobijev povezane s časopisi in televizijo. Pozanimajmo se, poučimo se iz različnih virov informiranja, kaj je kdo govoril in kaj je delal, ali ni bilo eno popolnoma v nasprotju z drugim. Tudi se moramo pozanimati, kolikokrat se je politična osebnost v kratkem času prebarvala. Predvsem pa: kako je politično delovanje te osebe, pa tudi stranke, pod okriljem in v imenu katere tak človek nastopa, škodovalo interesom slovenskega naroda, mlade slovenske države ali samo določenim posameznim slojem ali skupinam. In obratno. Ne verjemimo vsega, kar vidimo napisano. Ne verjemimo, da je oddaja na televiziji ali fotografija isto kot živa resnica in življenje. Tudi posneta beseda je lahko odrezana ravno takrat, ko bi hotela pojasniti bistvo in svojo resnico. Kot prioritetno nalogo je treba obravnavati projektne načrte, ki bi povečevali sodelova- nje žensk na vseh področjih, še prav posebno, tako je moje mnenje, pa v politiki. Zaradi zavrtega razvoja politične kulture pri nas, beri tudi petdesetletne vladavine ene partije, je slovenski narod izgubil tudi na tem področju. Prvi pogoj politične kulture je vsestranska osveščenost nas vseh, ki pa je možna samo s kar najboljšo informiranostjo posameznika in posameznice ter seveda samo z našo aktivno udeleženostjo. Nima smisla, ■ da govorimo: »Nima smisla, saj nič ne naredijo« in »Politika ni zame«, in še kar je takih podobnih izrekov. Želimo si, da sami sodelujemo in sami kaj naredimo, saj bomo storili zase in za prihodnje rodove. Lahko začnemo pri čisto majhnih stvareh, pri vsakdanjih, manjših problemih iz našega okolja. Prvo je, da jasno, javno in glasno povemo svoje mnenje, brez strahu in nepotrebnega sramu. Če je treba, ga tudi napišimo in pošljimo v pisma bralcev ali kakšno podobno rubriko. Ko bomo v krogu, kjer se bomo stalno dobivali in si izmenjavali informacije in poglede ter možne rešitve problemov in našega delovanja, bomo šele videli, da stvari niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled. Mogoče bomo tudi videli, da so ti ljudje imeli dosti podobnih rešitev in idej kot mi sami, in za katere mislimo, da so dobre in pravilne, pa brez naše podpore niso mogle uspeti. Povprašajmo in pozani- majmo se, ne pustimo se prepeljati žejne čez vodo. V zvezi z izobraževanjem in vključevanjem žensk v javno življenje bi predlagala: Organiziranje izobraževalnega dela za izboljšanje sodelovanja žensk v političnem življenju, tudi posebnih tečajev in delavnic, ki bi izobraževale ženske nositeljice takega izobraževanja. Glavne poteze takih izobraževanj bi naj bile: izgradnja samozavesti žensk, da lahko polno sodelujejo v delu svojih organizacij, ter ugotavljanje ovir in razprava o tem, kako lahko te ovire podremo; razprava o problemih, ki jih imajo ženske pri delu v politiki in pri vključevanju v politično življenje in delo, in odločanje, kako bi se ti problemi rešili, ter razprava o podpori izobraževanju in uvajanju žensk v politiko. Takšni podpori, za katero ženske čutijo, da je potrebna za dosego njihovih ciljev, za razvoj njihovih (z)možnosti. MARINA BAHOVEC-VERDEL, Čufarjeva 7, Ljubljana Država mati in mačeha Pišem v imenu tisočev, ki so si prisiljeni najemati stanovanje na našem trgu. Že nekaj mesecev vztrajno iščem garsonjero ali enosobno stanovanje (kar bi bilo gotovo prevelik luksus), vendar moram žal tudi stanovanja, ki so na voljo, odkloniti. Cene se namreč gibljejo okrog 300 DEM na mesec, brez tekočih stroškov. Če bi se od svoje pripravniške plače okoli 500 DEM (dipl. ing. gradb.) celo zmogel ta strošek, je pogoj predplačilo za eno leto. Namen tega članka ni obravnavanje moje osebne problematike, čeprav sem v tem trenutku na cesti. Moram priznati, da se mi ježijo lasje, ko nenehno poslušam, kako dober je stanovanjski zakon, ki je bil pred časom sprejet. Lepo vas prosim, dober za koga? Ža-kaj se ima država pravico do dela državljanov obnašati kot zaščitni-ca in dobra vila na račun drugih, ki jim je mačeha? Komu je bilo dovoljeno sprejeti zakon (zanima me in pričakujem odgovor, koliko poslancev oz. njihovih ožjih svojcev v našem parlamentu si je kupilo stanovanje pod takšnimi pogoji, kjer se malone še to ni upoštevalo, koliko je stanovanje staro in ali je v Ljubljani ali v Murski Soboti), ki je ena sama krivica? Da sploh ne omenjam, da so pod temi pogoji kupovali stanovanja tudi ljudje, ki so že zdavnaj zgradili hiše (tudi na družbene stroške). Drugim, ki menijo, da so ga v dvajsetih ali kaj vem koliko letih, kar bivajo v njem in ga vzdržujejo, v bistvu že odplačali, pa pravim, da to ni res. Najemnine so bile tako nizke, da niso zadoščale niti za obresti, kaj šele za odplačilo glavnice, če bi ta stanovanja hoteli kupiti s kreditom. Teh krivic je toliko, da se jih ne da našteti. Seveda ne gre kritizirati, če ne veš odgovorov. Velikokrat je že bilo rečeno, da so nastopili novi časi. Novi časi da, vendar ne novi časi brez krivic! Edina pravična rešite bi bila odkup stanovanja po ekonomski ceni. Kdor ga ne bi odkupil, bi pač plačeval ekonomsko stanarino, ki gotovo ne bi znašala 300 DEM za garsonjero. Kdor bi bil pripravljen in zmožen plačevati več kot najemnino, bi se mu pač vrednost stanovanja obračunala v kredit in bi vsak mesec plačeval obrok in v določenem času bi odkupil stanovanje, v katerem živi. Tako bi država prišla do denarja, ki so ga vsi vlagali v gradnjo stanovanj, davkoplačevalci (vsi) pa bi bili manj obremenjeni. Edino ta in samo ta način bi bil pošten do vseh. Ali ni dovolj, da bo naša generacija vračala kredite, ki so jih najeli v preteklosti? Treba je bilo zapraviti še tisto malo, kar je bilo na voljo. Kako in kdaj naj današnja mladina pride do osnovnih pogojev za samostojno življenje?! Ne želimo ničesar zastonj. Zahtevamo možnost najetja stanovanja pod normalnimi pogoji v nasprotju s stanjem, ki vlada pri nas, ko si na milost in nemilost prepuščen stanodajalcu. Sicer pa, alterantiva vedno obstaja! Ali je to tujina!? SLOVENKO HENIGMAN, Ul. Maksa Henigmana 43, Dolenjske Toplice Čas, v katerem živimo Članku »Druga usmrtitev heroja Lacka« (Delo, 29. oktobra) izpod peresa Mihe Remca, o odstranitvi spomenika Jožetu Lacku na Ptuju bi rad dodal še svoje razmišljanje. Ne bom se spuščal v polemiziranje o moralnem in etičnem liku človeka, ki mu je bil spomenik postavljen. Ali je bil J. Lacko borec proti okupatorju ali revolucionar, heroj ali mučenik, junak ali tragična oseba; o tem naj sodi stroka, predvsem zgodovinska. Tudi ne bom ugotavljal, kako se je omenjena skulptura vklapljala v prostor na vogalu ptujskega gledališča in v bližini znamenitega Orfejevega kamna. Tudi to naj ugotavljajo predvsem arhitekti in urbanisti. Moti pa me, da so ptujski oblastniki odstranili kvalitetno skulpturo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška (kamnik 1922 — Kirchheim 1961), kar je vredno obsodbe in zgražanja. Savin-šek je bil kipar, ki se je med prvimi po vojni upri takratnemu zapovedanemu socialističnemu realizmu in ustvaril v svojem razpoznavnem slogu nekaj najbolj kvalitetnih javnih spomenikov v Sloveniji. Tudi če obveljajo vsi argumenti in spomenik res ne sodi na starožitni trg pred ptujskim cerkvenim stolpom, bi se ga dalo prestaviti na ustreznejše mesto, morda tudi v okrilje muzeja, ne pa na »staro opustošeno ptujsko pokopališče, na katerem se že leta izživljajo različni vandali«, kot je zapisano v članku. Je morda po volji ptujskih veljakov poslan na smetišče zgodovine z Jožetom Lackom tudi veliki slovenski kipar, moj kamniški rojak Jakob Savinšek? In to v letu, ko naj bi se spominjali sedemdesetletnice rojstva prekmalu umrlega kiparja! Res je, kot resignirano ugotavlja na koncu članka Miha Remec: »Narod, ki ne zna spoštovati svojih najboljših sinov, ni vreden sa-mostojnosti!« DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar, Cankarjeva 7, Kamnik Kritična analiza vlade Republike Slovenije V sobotni prilogi 10. oktobra letos se je g. Deželak v članku z gornjim naslovom lotil neke analize in med drugim zapisal tudi naslednji stavek: »Neokusno je hvalisanje z nečim, česar ne moreš spremeniti«. K temu bi kazalo dodati: še bolj neokusno pa je, če nekoga kličeš na odgovornost za tisto, česar ne more spremeniti. To se namreč vse prepogosto dogaja in ta predvolilni čas, sredi katerega smo, je tudi tisti, ko kaže pomisliti na oba zgoraj zapisana stavka. Predvolilni bolj bo trd in predvsem si želim, da bi se mnenja in razprave kresale o tem, kako reševati današnje in jutrišnje pro- bleme, ne se le prerekati o tem, kdo je bolj kriv za pretekle dneve. Vsak od nas ima svojo preteklost, in če bi še tako radi, je spremeniti ne moremo. Lahko popravimo napake, se opravičimo ali kako drugače popravimo storjeno krivico, če je bila. Lahko se iz napak kaj naučimo. Toda izgubljati svoje znanje, energijo in pripravljenost za soustvarjanje današnjega in jutrišnjega dne le za obkladanje in prepiranje o preteklosti, je lahko predvsem neproduktivno. Z enako vijemo, kot se bomo lotili preteklosti drugače mislečih, se lotimo lastne. In s tako metlo pometajmo pred svojim in tujim pragom. Ne bo nas odrešilo, morda pa bomo bolj človeško razumno preživeli ta čas do volitev. Ne pozabimo na človeško dostojanstvo, na spoštovanje ljudi in različnosti. Naj nam bodo vodilo pri naših ravnanjih. Nekoč bodo tudi ti dnevi preteklost. RINA KLINAR, Plavški rovt 7c, Jesenice Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. Četrtek, 5. novembra 1992 Izoli odločil Mohor ura se je poslovila Slovenski nogometni ligaš! odigrali tekme šestnajstine finala za pokal — Najviše je zmagal drugoligaš iz Ajdovščine — Slovo Rudarja LJUBLJANA — Slovenski nogometni ligaši so odigrali tekme šestnajstine finala za pokal, brez presenečenj pa tudi tu ni šlo. Med vidnejšimi klubi so se že poslovili Mura, Belvedur Izola, Rudar (V) in Gorica. Tekme osmine finala bodo spomladi, žrebanje pa bodo opravili konec meseca. Publikum Celje : Mura 3:0 (1:0) CELJE — Štadion na Skalni kleti, gledalcev 200, sodnik Mitrovič (Lj.) STRELCI: 1:0 S. Blatnik (27), 2:0 Jelenko (64), 3:0 Goršek (78). Celjani so presenetljivo visoko, toda zasluženo premagali favorizirano Muro in si s tem priborili pravico do nadaljevanja. JOŽE KUZMA Gorica : Slovan Mavrica 7:8 (1:1, 0:1) - po 11 m NOVA GORICA — Igrišče v športnem parku, gledalcev 300, sodnik Ta-bar (Portorož) STRELCI: 0:1 — Gruškovnjak (38), 1:1 - Hlede (61. - 11 m), z 11 m: Hlede, Hadžič, Dovžak, Debenjak, Vrtovec, Bratkič za Gorico in-Udovič, Božič, Gajser, Kendič, Stojanovič, Kebe, Kečan za Slovana. Zagorje Eiektroelement : Potrošnik 2:0 (0:0) ZAGORJE - Igrišče Zagorja, gle-dalcev 250, sodnik Klinc (Ptuj). STRELCI: 1:0 - B. Gerden (75), 2:0 - Žibret (83). Zagorjani so šele v končnici tekme strli odpor gostov, ki so bili pred tem kar nekajkrat nevarni v hitrih protinapadih. ^ SAŠO FABIAN Finali : Železničar 1:0 (0:0) PIRAN — Igrišče Pirana, gledalcev 200. sodnik Hvalič (Nova Gorica). STRELEC: 1:0 - Trajber(84 - 11 m). Napad Pirana, ki je nastopil močno oslabljen, je poživel Viler, ki je zamenjal Peršiča in prav Viler je bil v prodoru, ko ga je Hecl oviral, pri tem pa se nespretno z roko dotaknil žoge in sodnik je povsem opravičeno dosodil enajst metrovko. J. K. Kompas HoIidays : Steklar 3:0 (2:0) LJUBLJANA — Štadion na Gerbičevi, dedalcev 250, sodnik Žunič (KR).' STRELCI: 1:0 Čosič (5), 2:0 Siljak (43), 5:0 Šiljak (77). (G. N.) Belvedur Izola : Studio D 1:1, 4:6 (1:1, 1:1) po 11 m IZOLA - Igrišče Izole, gledalcev 200, sodnik Beton (Kranj). STRELCA: 0:1 - Prelogar (13), 1:1 — Gregorič (35). V izredno lepi nogometni predstavi se je tekma v regularnem delu srečanja končala 1:1. Obe ekipi sta si ustvarili nekaj priložnosti. Pri gostih se je izkazal vratar Mohor, ki je ubranil enajstmetrovko najboljšemu Izolčanu Nikčeviču. MIROSLAV BOZIČIC Jelen Triglav : Remet 5:0 (3:0) KRANJ — Športni park Kranja, gledalcev 100, sodnik Horvat (Vrhnika). STRELCI: 1:0 Gavran (10), 2:0 Razboršek (18), 3:0 Gavran (43), 4:0 Gavran (76), 5:0 Pivač (84). JOŽE MARINČEK Maribor Branik : Hmezad 4:2 (3:0) MARIBOR — Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 100, sodnik Felbar (Lendava). STRELCI: 1:0 Šimundža (21), 2:0 Bičakčič (23), 3:0 Šimundža (28, 11 m), 4:0 Bičakčič (56), 4:1 Hodžar (59), 4:2 Tajnšek (76). BORIVOJ FERŠ Pekre Limbuš : Podvinci 1:0 (1:0) LIMBUŠ — grišče v Limbušu, gledalcev 150, sodnik Dizdrevič (Velenje). STRELEC: 1:0 Fanedl (35). Pekrčani so imeli veliko terensko premoč, a so le enkrat zatresli mrežo vratarja Klingerja, ki ima največ zaslug za tesno zmago domačih. BORIVOJ FERŠ Korotan Suvel : Nafta 1:4 (0:3) PREVALJE — Igrišče Korotana, gledalcev 350, sodnik Špilar (Laško) STRELCI: 0:1 Šabjan (9), 0:2 Rab (15), 0:3 Hranilovič (35), 0:4 Šabjan (70) 1:4 Brglez (88). Gostitelji so imeli pobudo, vendar številnih priložnosti niso znali izkoristiti. IVO MLAKAR SCT Olimpija : Creina Dolnov 7:1 (5:1) LJUBLJANA - Štadion za Bežigradom, gledalcev 50, sodnik Turščak (KP). STRELCI: 1:0- Pešič (2), 1:1 - Jerič (10), 2:1 - Milinovič .(14), 3:1 — Benedejčič (28), 4:1 — Šalja (53), 5:1 - Šalja (36), 6:1 - Sabotič (70), 7:1 - Šalja (81). (G. N.) Čarda : Primorje 0:7 (0:1) MURSKA SOBOTA - Igrišče Čarde, gledalcev 250, sodnik Turk (Maribor). STRELCI: 0:1 Fegic (13), 0:2 Lučič (58), 0:3 Fegic (63), 0:4 Fegic (68), 0:5 Madon (72), 0:6 Bratina (76), 0:7 Fegic (80). FERI MAUČEC Drava Ptuj : Živila Naklo 2:5 (1:2) PTUJ — Štadion Drave, gledalcev 300, sodnik Jakopiček (Mb.) STRELCI: 0:1 Vorobjev (24), 0:2 M. Pal vin (33), 1:2 Vesenjak (40), 1:3 Marušič (70), 2:3 Leben (79), 2:4 Marušič (82), 2:5 M. Pavlin (86). MILAN ZUPANC Ljubljana : Gidos Turnišče 4:0 (3:0) LJUBLJANA - Igrišče v Sp. Šiški, gledalcev 100, sodnik Koletnik (Ravne). STRELCI: 1:0 Miloševič (7), 2:0 Škufca (26), 3:0 Vidovič (28), 4:0 Vidovič (58). IVAN ŠUČUR Domžale : Rudar Velenje 4:2 (1:1, 0:1) po 11-m DOMŽALE — Igrišče v Športnem parku, gledalcev 100, sodnik Tivold (Kranj). STRELCI: 0:1 - A. Javornik (21), 1:1 - Lovrič (70) z 11-m, 1:2 - Cvikl, 2:2 - Lovrič, 3:2 - Hadžič, 4:2 — Hojs. Domžalčani so zmagali po streljanju enajstmetrovk, junak tekme pa je bil vratar Stjepanovič, ki je ubranil strel S. Javornika in Grajfonerja. SANDI KRAŠEVEC Belina : Koper danes Pokal prvakov Lech : Goteborg 0:3 (0:1), naprej Goteborg 4:0, 01ympique : Dinamo (B) 2:0 (1:0), naprej 01ympique 2:0, Austria (D) : Brugge 3:1 (0:0), naprej Brugge 3:3, Eindhoven : AEK 3:0 (1:0), naprej Eindhoven 3:1, Milan : Slovan (B) 4:0 (2:0), naprej Milan 5:0, Barcelona : CSKA (M) 2:3 (2:1), naprej CSKA 4:3, Leeds U. : Glas-gow Rangers 1:2 (0:0), naprej Glas-gow Rangers 4:2. Pokal pokalnih zmagovalcev Steaua : Aarhus 2:1 (0:1), naprej Steaua 4:4, Sparta : Werder 1:0 (1:0), naprej Sparta 4:2, Boavista : Parma 0:2 (0:1), naprej Parma 2:0, Atletico (M) : Trabzonspor 0:0, naprej Atletico 2:0, 01ympiakos : Monaco 0:0, naprej 01ympiakos 1:0, Feyenoord : Luzern 4:1 (2:1), naprej Feyenoord 4:2, Liverpool: Spartak (M) 0:2 (0:2), naprej Spartak 2:6, Antwerpen : Ad-mira 3:4 (2:4,2:0), naprej Antwerpen 7:6. Pokal UEFA Galatasaray : Eintracht (F) 1:0 (1:0), naprej Galatasaray z 1:0, Zaragoza : Frem 5:1 (3:0), naprej Zaragoza s 6:1, Sigma (ČSF) : Fenerbahče 7:1 (3:1), naprej Sigma s 7:2, Vac (Madž) : Benfica 0:1 (0:1), naprej Benfica 6:1, Torpedo (M) : Real Madrid 3:2 (1:1), naprej Real 7:5, Co-penhagen : Auxerre 0:2 (0:2), naprej Auxerre 7:0, Dinamo (K) : Ander-lecht 0:3 (0:1), naprej Anderlech 7:2, Grasshopers : Roma 4:3 (1:2), naprej Roma 6:4, Ajax : Vitoria 2:1 (1:0), naprej Ajax 5:1, Standard : Heart 1:0 (0:0), naprej Standard 2:0, Juventus : Panatthinaikos 0:0, naprej Juventus 1:0, Sheffield W. : Kaiserlautem 2:2 (1:0), naprej Kaiserslautern 5:3, VELIKO PRILOŽNOSTI NA VIČU - Igralci Kompas Holidaysa so s Steklarjem dosegli tri gole, lahko pa bi še kakšnega, če bi bili Krašovec (na sliki v akciji) in soigralci učinkovitejši (Foto: Matej Družnik). Kakšen bo drugi cilj? Košarkarji Smelta Olimpije so se uvrstili v najboljšo dvanajsterico evropskega pokala in uresničili osnovni del načrta za letošnjo sezono PULLY/LAUSANNE — V skupnem seštevku dveh tekem tretjega kvalifikacijskega kola evropskih prvakov so bili košarkarji Smelta Olimpije za 14 točk boljši od švicarskega pokalnega zmagovalca Pullyja in so se tako uvrstili v polfinalno skupino, katere sestavo bodo v soboto izžrebali v Munchnu. Povratno tekmo so sicer izgubili, a osnovni cilj sezone so vendarle dosegli. »Najbolj pomembno je seveda, da gremo naprej, da smo dosegli osnovni cilj, ki nam omogoča tekmovanje evropske ravni skozi vso zimo,« je bil s končnim dosežkom v Švici zadovoljen trener Zmago Sagadin, a je hitro tudi dodal: »Toda zajec tiči v drugem grmu. Starejši igralci sicer zaslužijo vso zahvalo, da so pomagali doseči ta osnovni cilj, toda nosilci igre so bili tokrat zgolj zaradi pritiska medijev in pod njihovim vplivom nekaterih ljudi v klubu. Sami so dokazali, da niso več sposobni igrati ostro v napadu, agresivno v obrambi. Od štirih odločilnih delov igre - obrambe, protinapada, napada in vračanja v obrambo — delujejo nekako samo še v napadu, pa še v tem vse težje. Hotel sem bolj uveljaviti igro mladih, ki bi jim starejši le pomagali, toda pritisk okolja me je gnal, da moram s starejšimi narediti rezultat. Toda zdaj mora vsem biti očitno, da leta prinašajo svoje. Že lani mi je eden znanih evropskih trenerjev dejal: ,če hočeš oceniti igro in DELO JE ŽE BILO V PRIHODNJI ZIMI (8) 3{3i{* 'KITI »gOt *£>f' skače FALUN — V naši Planici je marca 1989 doživel svoj športni vrhunec: razglasili so ga za dobitnika svetovnega pokala v smučarskih skokih. Po seriji petih zmag in drugih visokih uvrstitev v sezoni 1988/89 se mu v finalu v naši dolini skakalnic niti ni bilo treba zavihteti posebej visoko, saj mu lovorike ni mogel ogroziti nihče več, tudi takratni dvakratni zmagovalec Jens VVeissflog ne. ‘ Njegovo ime: Jan Boklov (na sliki). Z malim (167 cm), slokim (57 kg) Švedom smo se poslej srečali še mnogokrat, nazadnje pa pred dnevi na njegovem terenu, med 13. zborom Forum nordi-cum. Doživeti zdaj 26-letnega skakalca v Falunu pa je nekaj posebnega. Tod se je namreč rodil njegov netopirski (V) slog, katerim je postal svetovno znan. Ko je v gimnazijskem poslopju, ki je eden izmed objektov širšega športnega kompleksa Lugnet, pripravil o svoji karieri pravo predavanje, ni bilo med kolegi nikogar, ki mu ne bi pozorno sledil. In čeprav Jan ni poseben predavatelj (ima celo govorno napako), so bile njegove ugotovitve precizne, odgovori na vprašanja pa logični in domiselni hkrati. »Da, prav na falunski 90-metrski skakalnici sem leta 1985 prvič skočil v slogu V,« je med drugim rekel Boklov. »Eden izmed skokov se mi je bil ponesrečil, hotel sem z ekstremnim predklonom .rešiti položaj, pa so mi šle smuči narazen, a sem tudi tako skok dobro speljal. Kar se je zgodilo po naključju, sem nato negoval naprej, ker sem ugotovil, da je daljavam v prid, pa tudi trenerji so mi pustili proste roke, saj so se kmalu prepričali, da na ta način zares letim dlje. Za visoke uvrstitve pa je bilo to sprva še premalo, saj so mi sodniki neusmiljeno odbijali točke na slog...« Razplet zgodbe je znan. Mednarodna smučarska zveza je škarjasti slog nazadnje sprejela kot razvojno novost in zdaj je mogoče v mednarodni areni zmagovati samo še z njim. — Ste z izkupičkom svojega izuma zadovoljni, je bilo eno izmed novinarskih vprašanj Boldovu. »Slog se je rodil naključno, uporabljal sem ga izključno zato, da bi letel dlje kot drugi. To se mi je nekaj časa kar dobro posrečilo, nato so prišle poškodbe, pa tudi posnemovalce sem dobil. In zdaj je vsa primerjalna prednost že šla po zlu. Kar pa zadeva slavo (nekdo je bil z medklicem opozoril na to, da bi si zaslužil priznanje kot izumitelj) in denar, pa ju zunaj športnih motivov nikdar nisem pričakoval«, je pojasnil in za to izjavo požel aplavz prisotnih. Boklov še ne misli odnehati. Računa s startom tudi na SP v Falunu, četudi je konkurenca v švedskem skakalnem moštvu čedalje ostrejša. O času po tekmovalni karieri še ne razmišlja posebej, rad pa bi ostal povezan s športom. In morda mu tudi izumiteljska žilica še ne bo dala miru... EVGEN BERGANT HENRIK UBELEIS KAM, KAJ, KJE izleti v naravo PD VIHARNIK (Lj) bo 7. t. m. priredilo izlet na Lepenatko—Veliki Rogatec. Prevoz z osebnimi avtomo-biii. Zbor pri gostilni Rogovilec v Črnučah ob 7. uri. Vodi Marinka Stepic-Koželj. Obvezne prijave na telefon 267-187. Če bo deževalo, ture ne bo. . PD SATURNUS organizira 7. t. m. izlet na Dobrčo. Zbor ob 7.30 pred tovarno. Prevoz z osebnimi avtomobili. Vodil bo Roman Jeras. Prijave zbira Jože Pohlin, telefon 105-066, int. 365. PD PTT (Lj) vabi 7. t. m. na turo Velenje—Gora Oljka—Vimperk—Polzela z rednim vlakom ob 7.10, zbor pod uro ob 7.00, prijave sprejemajo do 6. t. m. v pisarni PD, Trg OF 6/1, tel. 116-114. Predavanje CERKNICA — Taborniški odred Jezerska ščuka vabi 6. t. m. v dvorani pod banko v Cerknici na predavanje z diapozitivi in filmom Afrika — Zambija. Predavali bosta abs. medicine Marjeta Tomšič in Lidija Pretnar. Za Bežigradom z zračno puško LJUBLJANA — Prvenstvo občine Ljubljana Bežigrad v streljanju z zračno puško bo 18. in 19. t. m. na strelišču SD Tabor Ježica, Dunajska 230. Prijave do 13. t. m., druge informacije po telefonu 302-804 ali 302-830. Na Bledu že drevi LJUBLJANA - Prva tekma 12. kola SHL med Bledom in Slavijo Betonom Co. bo že drevi ob 19. uri na Bledu. Jutri pa bo na Bledu še ena zanimiva tekma. Ob 19. uri bodo Blejci igrali tekmo za trening z mlado reprezentanco Slovenije (do 20 let), ki jo prihodnji teden čakajo v Rigi kvalifikacije za SP kupine C. (K. B.) Na OI samo še skozi sito kvalifikacij ACAPULCO - Svetovnoznano mehiško letovišče je te dni olimpijska prestolnica. V njem si sledijo pomembna srečanja olimpijskih teles (Svetovnega in Evropskega združenja nacionalnih olimpijskih komitejev. Izvršnega odbora MOK itd.), v delu pa prvič sodeluje (na stroške prirediteljev) tudi delegacija Olimpijskega komiteja Slovenije. Za zdaj je bilo največ besed o omejevanju udeležbe na prihodnjih olimpijskih prireditvah. Števila 10.000 udeležencev na poletnih manifestacijah ne bodo več presegali. To pa pomeni, da bodo v vseh panogah uvedli kvalifikacije, hkrati pa pomagali olimpijskim komitejem, ki tega sita ne bi zmogli, s posebnimi povabili v disciplinah, kjer to ne bo zmotilo poteka tekmovanj. Gladka zmaga slovenskih hokejskih upov V prvi kvalifikacijski tekmi za mladinsko EP skupine C lep uspeh Slovenije ZAGREB — Mladinska hokejska reprezentanca Slovenije je zanesljivo dobila prvo kvalifikacijsko tekmo za EP skupine C s hrvaškimi vrstniki. Povratna tekma bo drevi ob 17.30 v Tivoliju. Slovenci potrebujejo še eno zmago. Hrvaška : Slovenija 0:9 (0:0, 0:4, 0:5) Dom športov, gledalcev 300, sodniki Korentschnig ter Pichler in Maier (vsi A). STRELCI: 0:1 - Mahkovic - (25), 0:2 - A. Škofič (Karahodžič, 29), 0:3 — Poljanšek (Jan, 31), 0:4 — Poljanšek (Mahkovic, Maček, 36), 0:5 — Mrdjenovič (47), 0:6 — Poljanšek (Mahkovic, 48), 0:7 - Karahodžič (Klinar, 49), 0:8 — Avguštinčič (Mrdjenovič, 54), 0:9 — Mrdjenovič (60). KAZENSKE MINUTE: Hrvaška 4, Slovenija 10. V prvi tretjini so imeli Slovenci očitno tremo. Le stežka so si pripravljali priložnosti. V drugi tretjini pa so se razigrali. Zelo dobro je igral napad Poljanšek—Jan—Mahkovic. Zlasti lep je bil tretji gol, ki ga je po »slalomu« Jana dosegel kapetan Poljanšek. Pri Hrvatih je bil najboljši vratar Keller. (S. U.) možnosti, poglej letnice rojstev igralcev..S tem se bomo morali sprijazniti tudi pri nas. Najbrž pa bo to zelo težko in sam ne vem kaj bi. Tudi o odstopu sem že razmišljal.« V nečem ima Sagadin prav: peterka Vilfan, Hauptman, Daneu, Kotnik, Djurišič je igrala nepopisno slabo. Svicaiji so ji v prvem polčasu nasuli 58 točk! V napadu jih je z veliko muko spravila skupaj 40. Zdaj sicer igralci zatrjujejo, da ni bilo nikakršne nevarnosti, pa čeprav so Švicarji izničili prednost Smelta Olimpije iz Ljubljane, kajti ves čas je bilo jasno, da Ljubljančanov ne morejo ustaviti pri napredovanju med najboljših dvanajst. To naj bi čutili tudi v trenutkih, ko je Nike Pully vodil za 21 točk. Morda je to res, toda kakšen poseben dokaz kakovosti in modeme košarke ni, če so lani v tem tekmovanju izgubili z Veveyem, letos pa malce zahodneje na obali ženevskega jezera še s Pullyjem. In to z igro, ki je bila zastarela celo v primerjavi Upanje vendarle še tli Košarkarice Ježice bodo danes v Kijevu odigrale povratno tekmo pokala prvakinj LJUBLJANA - Klubski možje so košarkaricam Ježice jasno povedali, da bodo na povratno tekmo zadnjega kroga kvalifikacij za pokal evropskih prvakinj z Dinamom potovale v Kijev z letalom le v primeru, če jim bo rezulat na prvi tekmi doma dajal realne možnosti za uspeh. Po porazu za eno točko, kljub pogumnemu boju, so se torej morale sprijazniti z dolgotrajnim in mukotrpnim ždenjem v avtobusu. Toda to še ne pomeni, da so se že vnaprej predale. »Dobro smo preučili igro Dinama in mislim, da nismo povsem brez možnosti,« je dejal pred odhodom trener Sergej Ravnikar. »Poskusili bomo s kombinirano obrambo, v kateri bomo tesno pokrivali Marino Tkačenko, ki nam je na prvi tekmi povzročala največ težav. Če bomo znali vnovčiti nekaj slabosti Dinama, potem . . .« Seveda pa se Ravnikar in njegove igralke zavedajo, da bodo imeli danes ob 14. uri v Kijevu pred seboj izvrstno ekipo, ki je bila nenazadnje finalist zadnjega pokala evropskih prvakinj. To pa pomeni, da jo bo na domačem igrišču še težje presenetiti kot pred tednom dni v Ljubljani. (B. Š.) Slovenija -Hrvatska v rugbyju za EP Prva uradna tekma slovenske reprezentance bo v soboto v Ljubljani LJUBLJANA - »Možnosti obeh tekmecev so enake. Mi se bolje poznamo med seboj, ker je reprezentanca sestavljena iz dveh ljubljanskih klubov, v ekipi Hrvatske pa bodo igralci uspešnih klubov Zagreba in Splita,« je pred prvo uradno tekmo reprezentance Slovenije v rugbyju povedal kapetan ekipe Jure Mahkota. Reprezentanci se bosta v okviru skupine C pomerili za evropsko prvenstvo to soboto ob 13. uri na igrišču ministrstva za obrambo Slovenije. Selektor Boris Radisavljevič bo petnajsterico za sobotno tekmo izbral med kandidati: Kneževič, Stupar, Djuran, Rezar, Suljič, Zver, Mahkota, Miljavec, Slavec, Maksimovič, Kačevenda, Arko, Puconja, Volf, Zavodnik, Malgaj, Rebselj, Ložar, Radovojevič, Hočevar in Oblak. Naši so imeli nekaj pripravljalnih tekem, zadnjo pred dnevi v Brnu, kjer so premagali ekipo Zbrojevke z 32:5. Rezprezentanca Slovenije bo 21. t. m. odigrala v Ljubljani še tekmo skupine C z Avstrijo, ki je minulo nedeljo izgubila na Dunaju z Madžarsko s 3:5, maja prihodnje leto pa bo Slovenija igrala z Madžarsko v Budimpešti. (J. D.) s švicarsko, kaj šele evropsko. Zdaj so seveda klub, trener in igralci na križpotju, kjer se bodo za hip morali ustaviti, izpljuniti žolč v prah, si pogledati v oči in se dogovoriti o tem, kako naprej. Razsodno bi seveda bilo, da bi se odločili za uveljavljanje mladih, pri čemer bi bili starejši in izkušenejši le v dragoceno ali včasih odločilno pomoč. A se o tem morajo vsi dogovoriti. Če se bodo še naprej šli igre po hodnikih in vanje skušali vpletati še novinarje, potem bo rezultat na koncu bolj žalosten. Naj se torej dogovorijo in javno razložijo sprejete sklepe, da bo tudi javnost vedela, za kaj gre. Potem bo sama lahko razsodila, kdo ima prav v kakšnem morebitnem novem zapletu. Samo z očitki, užaljenostjo, skrivalnicami, celo obtoževanjem na vse strani, .dobrih rezultatov v evropskem pokalu ne bo mogoče doseči. Ostanimo torej za zdaj mirni in počakajmo, ali so se sposobni dogovoriti. Na evropski ravni, na kakršni bi sicer radi igrali košarko. STANE TRBOVC Nike Pully : Smelt Olimpija 102:95 (58:40) Dvorana Pullyja, gledalcev 200, sodnika De Buck (Bel) in Pasetto (Ita). Strelci — Nike Pully: Lopez 3, Brown 40 (10:11), Mueller 17 (1:2), Schaller 13 (0:2), Leggenhagen 24 (7:9), Girod 5; Smelt Olimpija: Horvat 2, Daneu 6, Hauptman 15 (3:3), Kraljevič 2 (0:1), Vilfan 30 (7:11), Kotnik 32 (4:6), Djurišič 8. Met za 2 točki: Nike Pully 30:48 (62 odst) — Lopez 0:1, Brown 12:17 (70), Mueller 8:10 (80), Schaller 5:11 (45), Leggenhagen 4:8 (50), Girod 1:1 (100); Smelt Olimpija 36:51 (70 odst) — Horvat 1:1 (100), Daneu 3:4 (75), Hauptman 3:6 (50), Kraljevič 1:1 (100), Vilfan 10:16 (63), Kotnik 14:17 (82), Djurišič 3:6 (67). Met za 3 točke: Nike Puily 8:15 (53 odst) — Lopez 1:1, Brown 2:6, Schaller 1:3, Leggenhagen 3:4, Girod 1:1; Smelt Olimpija 3:11 (27 odst) — Daneu 0:2, Hauptman 2:5, Vilfan 1:3, Djurišič 0:1. Prosti meti: Nike Pully 18:24 (75 odst), Smelt Olimpija 14:21 (67). Osebne napake: Nike Pully IS, Smelt Olimpija 20. Skoki — Nike Pully 24 (16+8), Smelt Olimpija 29 (19+10) — Horvat 2 (2+0), Daneu 2 (2+0), Hauptman 2 (1 + 1), Kraljevič 2 (1 + 1), Vilfan 2 (2+0), Kotnik 12 (6+6), Djurišič 7 (5+2). Dobljene žoge: Nike Pully 12, Smelt Olimpija 10. Izgubljene žoge: Nike Pully 15, Smelt Olimpija 17. Drugi rezultati povratnih tekem (polkrepko; so natisnjene ekipe, ki so se uvrstile naprej): Hapoel Gali! EIy-on — Stefanel Trst 99:92, Zaragoza — Den Bosch 95:88, Tungsram Hon-ved — Hapoel Tel Aviv 69:62, Dinamo Bukarešta — Efes Pilsen 64:81, CSKA Sofija - Benfica 80:84, Cholet — Ovarense (Port) 86:61, Aris — SLASK 102:75. Neposredno se je uvrstila med dvanajsterico Slobodna Dalmacija. SREDNJEEVROPSKA ODBOJKARSKA LIGA Moški Mladost: Vileda 3:0 (12, 5, 3) ZAGREB — Dvorana Mladosti, gledalcev 80, sodnika Hranič in Zida-nič (oba Zg). V tekmi 6. kola srednjeevropske lige so se Mariborčani krepkeje upirali Zagrebčanom le v prvem nizu, ko so pri izidu z 9:6 za gostitelje dosegli 6 točk in prešli v vodstvo z 12:10. Potem pa so naredili nekaj napak pri sprejemu servisa (Kravcov) in izgubili uvodni niz. V drugem sta Laninovič in Ukrajinec Mironjenko z lahkoto razbijala mariborski blok in dosegala točke. Ženske Paloma Branik : Mladost 0:3 (-8, -6, -6) MARIBOR — Dvorana na Taboru, gledalcev 150, sodnika Lečnik (Ravne) in Grilj (Mb). Tekma 6. kola starih znank iz nekdanje I. zvezne lige je bila pod ravnijo. Niti Zagrebčanke niti Mariborčanke niso pokazale tistega, kar privlači gledalce na tribune. Gostje so bile boljše in so za zmago potrebovale le pičlih 46. minut. Najbolj zanimiv boj se je obetal na začetku 3. niza, ko so Mariborčanke vodile s 5:2, potem pa nerazumljivo popustile. Zagrebčanke so osvojile kar 10 točk zapored in zlahka osvojile točki. Poraz Mariborčank ni prav nič spodbuden pred nedeljskim gostovanjem v Budimpešti, kjer se bodo v prvi tekmi 1. kola pomerile s Tungsramom v pokalu državnih prvakinj. (B. F.) Po Anapurni vendarle uspeh v Himalaji Andrej Štremfelj in Marko Prezelj na še neosvojenem vrhu Menlungtse LJUBLJANA - Le dan po novici o umiku slovenske odprave z Anapurne je prišla iz Tibeta razveseljivejša: člana slovenske mini odprave Andrej Štremfelj in Marko Prezelj sta se po jugovzhodni steni, visoki 2000 m, povzpela na še neosvojeni Menlungtse (7.181 m). Naša alpinista sta plezala na čisto alpski način. Vstopila sta 22. oktobra in dosegla edino primemo mesto za bivak na višini 6.150 m. Nadaljevala sta naslednji dan in ob 18.30 dosegla vrh. 14. oktobra sta ob 2. uri zjutraj sestopila do bivaka, še istega dne pa dosegla vznožje stene. Sestopala sta po smeri vzpona prosto, le osemkrat po 90 m sta se spuščala ob vrvi. Vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja bo nedvomno odmeval v svetovnih alpinističnih krogih, saj je po razpoložljivih podatkih letos najpomembnejši v Himalaji. I. SOL —. moški Pionir : Pomurje Vigros 3:0 (4,10, 9) NOVO MESTO - Športna dvorana Marof, gledalcev 150, sodnika Lavrenčič in Indest (Maribor) PIONIR: Umavt, Babnik, Goleš, Travižan, Gorenc, Mestnik, Černač, Smrke, Brulec, Kaliberda, Dolja _ POMURJE VIGROS: Ratkai, Zatik, Gobec, Vnuk, R. Poredoš, Josi-povič, Novak, Mašič, Marič, D. Poredoš, Pirša Novomeščani so po dobri uri igre brez večjih naporov gladko ugnali borbene in simpatične odbojkarje iz Pomurja. Gostiteljem je bila tekma dober trening pred nedeljskim gostovanjem v Nemčiji, kjer bodo igrali v 1. kolu evropskega pokala (CEV) z Bay-erjem iz Wupertala. POKAL RADIVOJA KORACA Clear : Optimizem Postojna 98:88 (51:44) CANTU — V povratni tekmi pokala Radivoja Korača je Clear iz Cantua premagal Optimizem Postojno z 98:88 (51:44). Postojnčani so proti Italijanom prikazali eno najboljših iger v zgodovini kluba. V prvem polčasu so večji del vodili, v nadaljevanju pa so zgrešili nekaj stoodstotnih protinapadov. Najboljši strelci pri Postojnčanih so bili Besedic 24, Radan 22 in Sušič 17, pri Clearu pa Caldwell 21, Rosini in Boa po 18. Prvo tekmo so dobili ravno tako Italijani z 90:78 in se uvrstili v naslednje kolo. Litostroj Slovan : Unilabor Marvoz Ježica 93:87 (45:48) LJUBLJANA — Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 100, sodnika Kobilica in Turk (oba Lj.). LITOSTROJ SLOVAN: Dražovič 1 (1:2), Leban 13 (3:4), Kunc 19 (5:6), Madon 8 (4:4), Duščak 16 (6:6), Bavec 12, Dornik 20 (6:6), Ličan 4 (2:2). UNILABOR MARVOZ JEŽICA: S. Kovač 16 (2:3), Zorko 10 (4:7), Šuštaršič 17 (2:2), G. Bojovič 23 (5:10), Thaler 5 (2:3), D. Bojovič 8, M. Kovač 8 (2:3). Košarkarji Litostroja Slovana so v vnaprej odigrani tekmi 14. kola premagali mestnega tekmeca. Gostitelji so si do 9. minute priigrali 14 točk naskoka. Moščani so zaigrali lagodneje, to pa so borbeni Ježičani izkoristili in do odmora dosegli delni rezultat 36:19 in prvi del zasluženo odločili. Po odmoru so Ježičani vodili do 32. minute. Moščani so od rezultata 64:70 dosegli delni izzid 16:2 in si v 36. minuti priigrali 10 točk prednosti. Ježičani se niso predali in v zadnji minuti znižali na 90:87. DRAGO BERŽAN Satex Maribor : Podbočje 81:79 (40:44) MARIBOR — Dvorana Tabor, gledalcev 70, sodnika Fekonja in Čeme (oba Ljubljana). SATEX MARIBOR: B. Matijevič 4 (2:2), Madžarac 4, Bruči (0:2), Ži-vanovič 1 (1:2), Zinrajh 8 (0:1), I. Matijevič 14 (3:4), Ljoljo 14 (4:4), Potisk 14 (1:2), Rotonja 22 (7:10). PODBOČJE: Popovič 8, Krajcer 21 (3:5), Leskovar 6 (3:5), Bordelius 19, Krivokapič 6, Krošelj 17 (1:3), Vavpotič 2. Gostje so bili večji del srečanja boljši, dalj časa so vodili, vendar so bili v finišu mariborski košarkaiji bolj zbrani. Iz hitrih protinapadov so si priigrali 6 točk prednosti. M. S. Smelt Olimpija mi. : Kokra Lipje 82:91 (39:48) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 50, sodnika Geltar (Radovljica ) in Vidič (Tolmin). SMELT OLIMPIJA ML.: Belina 25 (6:6),Sok8, Šetina(0:2),Tomažin 2, Zaletel 9 (1:2), Ivanovič 10 (1:2), Tušek 19 (7:9), Jovanovič 9 (2:2). KOKRA LIPJE: Rozman 4, Sta-vrov 22 (6:9), Mihajlovič 2, Metelko 13 (5:7), Omahen 11 (1:1), Kastigar 18 (6:8), Gantar 2 (0:1), Horvat 2, Kolar 11 (0:2). Mladi košarkaiji Smelta Olimpije po tekmi s Celjani niso uspeli ponoviti dobre igre. Gostje iz Kranja so izkoristili obdobja manj zbrane igre Ljubljančanov. V 33. minuti je bil rezultat izenačen 69:69, v naslednjih štirih minutah so si Kranjčani priigrali 10 točk prednosti in jo obdržali do konca tekme. STOJAN POTOČNIK IVICE VSAK PETEK ^"ORT PO SVETU j Poroke med Renaultom in McLarenom ne bo____________________ PARIZ — Renault ne bo' dal McLarenu svojih 10-valjnikov, ki so omogočili tolikšno premoč moštvu Williams v letošnjem svetovnem prvenstvu avtomobilistov formule 1. »Dvoboj med Williamsom in McLarenom bi bil za nas zelo zanimiv. Toda Renault je preveč tesno povezan z Elfom, da bi lahko dovolil drugega dobavitellja naftnih derivatov,« je dejal šef Renaultovega športnega oddelka Patrick Faure. Ron Dennis, šef moštva McLaren, ki po slovesu Honde mrzlično išče nov, dovolj konkurenčen motor, je pred kratkim obnovil pogodbo z naftnih gigantom Shellom. To pa bržkone pomeni, da se bo trikratni svetovni prvak Ayrton Senna zares poslovil z dirkališč za leto dni, kajti njegov pogoj za naslednjo sezono je jasen — pri McLa-renu bi ostal le, če bi imel na voljo dovolj močno orožje za enakovreden boj z Alainom Proštom, ki je preprečil njegov prestop k VVilli- Coutts : Cayard 3:2_________________ HAMILTON — Novozelandec 'Russell Co-utts je osvojil prvo mesto v jadranju v »match raceu« na Bermudih za »Zlato lovoriko Hamiltona«. V finalu je po hudem boju premagal Američana Paula Cayarda s 3:2. Za zmago je Coutts dobil 30.006 dolarjev. Cayard je vodil že z 2:0, potem pa je Couttsova posadka na novo naravnala jadrnico in pridobila na hitrosti. V polfinalu je Coutts s 3:0 premagal Nizozemca Roya Heinerja, Cayard pa s 3:1 Nizozemca Dicksona. Skupni nagradni sklad je bil 80.000 dolarjev. Lechner izločili iz OI-________________ LONDON — Mednarodna jadralna zveza je na londonskem kongresu s tajnim glasovanjem izločila iz olimpijskega programa desko »Lechner A 390«, kije bila na programu zadnjih dveh iger. Nove deske še niso določili, večina delegatov pa se zavzema, da bi v olimpijski program uvrstili »Imco one design Mistral«. V superligi že do poIGnala PARIZ — V evropski namiznoteniški superligi moških so že znani polfinalisti. V zadnjem kolu predtekmovanj po skupinah so igrali: A — Švedska : Belgija 1:4, Madžarska : Anglija 0:4, B — Nizozemska : Poljska 3:4, Nemčija : Francija 4:2. Končni vrstni red: A — 1. Belgija 6, 2. Švedska 2, 3. Anglija 2, 4. Madžarska 2, B — 1. Nemčija 6, 2. Poljska 4, 3. Francija 2, 4. Nizozemska 0. Para polfinala — Nemčija : Švedska, Belgija : Poljska. Kariera Anneiise Coberger v nevarnosti___________________________ AUCKLAND — Tekmovalna kariera novozelandske alpske smučarke Anneiise Coberger, ki je na zimskih olimpyskih igrah v Albertvillu osvojila srebrno kolajno v slalomu, je v nevarnosti, ker za priprave nima dovolj denarja. Kot je na novozelandski televiziji povedal njen oče Anton Coberger, bi potrebovala za nemotene priprava na novo sezono 130.000 ameriških dolarjev, na voljo pa jih ima le 79.000. Anelise Coberger je bila prva športnica z Nove Zelandije in z južne poloble sploh, ki je na zimskih olimpijskih igrah osvojila kolajno. Dan Francozov pa tudi Gorana Na dvoranskem teniškem turnirju v Parizu Leconte ugnal Samprasa - Zmagi Ivaniševiča in Boetscha PARIZ — Hrvatski teniški šampion Goran Ivaniševič nadaljuje svoj zmagoviti pohod v mednarodnih arenah. Po zmagi v uvodnem nastopu je med šestnajsterico najboljših tudi na največjem dvoranskem turnirju sezone v pariškem Bercyju. Ivaniševič je tekmo proti 23-letnemu Francozu Cedricu Pioli-neju, pred nedavnim finalistu v Lyonu, dobil brez večjih težav — v 68 minutah. Srečanje je končal s svojim 14. asom, pri čemer (seveda) spet ni izgubil nobene igre na svoj servis. Čeprav je izpadel Pioline, pa je bila sreda dan Francozov. Henri Leconte, četudi rekonvalescent po gripi, je po Tarangu premagal še drugega Američana, št. 2 turnirja in svetovne lestvice, Samprasa. Po sijajnem ognjemetu udarcev je zmagal v poldrugi uri, medtem ko je njegov mlajši reprezentančni tovariš Boetsch izločil nosilca št. 5 Kordo, ki se je s tem spravil v težave tudi kar zadeva nastop na zaključnem turnirju ATP Novomeščani so s polno močjo igrali v prvem nizu, ko gostom, ki so se sicer požrtvovalno upirali, niso dovolili igre. Posebno dobro je delovala »naveza« Smrke — Dolja. V drugem nizu so gostitelji igrali medlo. Gostje so vodili skoraj ves niz, vendar jim je proti koncu zmanjkalo moči. V tretjem nizu so domači po vodstvu z 11:0 zamenjali prvo postavo, vendar so tudi rezervni igralci bili prehud »zalogaj« za goste, ki so v Novem mestu pustili dober vtis. (S. D.) Salonit : Olimpija 3:0 (13, 14, 10) NOVA GORICA - Dvorana OŠ IX. korpus, gledalcev 300, sodnika Hrovat (Begunje) in Ješe (Lesce). SALONIT: Munih, An. Berdon, Bašelovič, Al. Berdon, Klokočovnik, Sirk, Vukovič, Miklavc, Gorjup,-Jerončič. OLIMPIJA: Brumen, Pleško, Rozman, Oderlap, Kšela, Purkart, Jesenko, Catič, Begovič, Balkovec. Zaradi nastopa v pokalu pokalnih zmagovalcev so odbojkarji Salonita tekmo 4. kola z Olimpijo odigrali vnaprej. V generalki pred odhodom na Finsko so dosegli še četrto letošnjo zmago z najvišjim izidom v domačem prvenstvu. Kljub temu so številne gledalce »držali« v kar hudi negotovosti, saj si v zaključkih nizov niso dolgo znali zagotoviti zadnje odločilne točke. V prvem, potem ko je Olimpija vodila že 8:2, so potrebovali kar 12 zaključnih žog, da so ga dobili. V drugem je bilo podobno, le da so Kanalci po vodstvu z 9:2 in 14:9 dopustili Olimpiji izenačenje na 14:14. Šele z deseto žogo so dobili niz. V zadnjem pa se Ljubljančani le niso mogli več enakovredneje kosati s Kanalci. (E. Č.) v Frankfurtu od 17. t. m. dalje. Pomembnejši rezultati šestnajstine finala — Ivaniševič (Hrv, 6) : Pioline (Fr) 6:4, 7:5, Boetsch (Fr) : Korda (ČSFR, 5) 7:5, 6:4, Edberg (Šve, 3) : Medvedjev (Ukr) 6:1, 1:6, 6:1, Grabb • »Danes nisem igral najbolje. Bila je pač prva partija na novi podlagi, ki se precej razlikuje od one minuli teden v Stockholmu. Toda tudi tokrat ni bilo mogoče spregledati, da sem v zares dobri formi, za kar se imam zahvaliti predvsem trenerju Bobu Bret-tu,« je dejal po zmagi Ivaniševič, katerega naslednji nasprotnik je boljši iz dvoboja Krajicek (Niz) : Mansdorf (Izr). (ZDA) : Washigton (ZDA, 10) 4:6, 6:4, 6:0, Musur (Avs) : Bru-guera (Spa, 15) 6:3, 7:5, Leconte (Fr): Sampras (ZDA, 2) 6:3, 7:5. Becker (Nem, 9): J. McEnroe (ZDA) 6:4, 6:4, Krajicek (Niz, 12) : Mansdorf (Izr) 6:3, 6:2, Hlasek (Švi) : Ferreira (JA, 10) 6:3, 3:6, 6:3. Gilbert (ZDA) : Agassi (ZDA 7), 6:1, 6:2. Lep uspeh je Ivaniševič dosegel tudi v tekmovanju dvojic, saj je v paru z Nemcem Stichom (letos z McEnroejem \vimbledon-skim zmagovalcem in z Beckerjem dobitnikom olimpijskega zlata) v prvem kolu ugnal močno dvojico Devries (ZDA) — McPherson (Avs) s 6:4, 6:7 (5:7), 7:6 (12:10). V drugem kolu sta Avstralca Kratzmann in Masur premagala dvojico Ivaniševič-Stich s 6:7 (2), 7:6 (1) in 7:6 (4). Seleševa za končno zmago OAKLAND — Prva nosilka teni-škega turnirja z nagradnim skladom 350.000 dolarjev Monika Seleš ima v Kaliforniji možnost že z uvrstitvijo v četrfinale pobrati prvo nagrado (500.000 dolarjev) v celoletnem točkovanju za grand prix. Na poti do tega cilja se utegne srečati s Hrvatico Majdi, če bi le-ta v 2. kolu ugnala Američanko McNeil. Nekaj rezultatov 1. kola — Meskhi (Gru, 8) : Cunning-ham (ZDA) 6:4, 6:4, Zvereva (Bel) : Harvey-Wild (ZDA) 6:4, 6:0, Fen-dick (ZDA): Nagelsen (ZDA) 6:7 (2:7), 6:1, 6:1, Garrison (ZDA, 7) : Gildemeister (Per) 6:4, 4:6, 7:6 (7:4), Schultz (Niz) : Frazier (ZDA, 6) 6:4, 2:6, 6:3. TAT| ¥4VT T4M V Thunder Bayu ne bo skokov THUNDER BAY - Ker del na novem smučarskem štadionu in prenovo skakalnic v kanadskem skakalnem centru Big Thunder pri mestu na severozahodni obali Gornjega jezera ne bodo pravočasno končali, so se prireditelji tradicionalnih decembrskih tekmovanj za svetovni pokal v smučarskih skokih odločili odpovedati prireditev. Tekmovanji bi morali biti na sporedu 12. in 13. decembra. Po 18 letih je to prva odpoved prireditve v Thunder Bayu, ki bo leta 1995 gostitelj svetovnega prvenstva v nordijskih smučarskih disciplinah. Štart motociklistov v Avstraliji SYDNEY — Naslednje svetovno motociklistično prvenstvo se bo začelo z dirko v Eastern Creeku nedaleč od Sydneya. To novico je še pred objavo koledarja sporočil šef avto-moto združenja avstralske države New South Wales Robert McMurtrie, ki ni skrival navdušenja: »Prva dirka sezone je vselej najbolj razburljiva, kajti moštva še nimajo natančne predstave o tem, kako dobra so, dirkači pa so spočiti, željni tekmovanja. Poleg tega bodo pri nas že dolgo pred dirko, tako da nam bodo pomagali propagirati našo prireditev.« Turisti uničili olimpijsko progo za bob LA PLAGNE — Slovita olimpijska proga za bob ni dobila uporabnega dovoljenja. Proga, ki je stala kar 45 DROBIR__________ Mladenovič trener Kopra____________ Ko je po vrnitvi na nogometno trenersko klop koprskih rumeno modrih trener Vlado Klinčarov-ski vodil tekmo z Rudarjem v Velenju, kjer je doživel pravo katastrofo (najvišji poraz Kopra na slovenskih igriščih v zadnjih desetih letih), je v torek prišlo do ponovne zamenjave trenerja. Tako je vodil Koprčane na pokalni tekmi z Belinko v Domžalah že novi trener Vladan Mladenovič, ki se je s predsednikom kluba Bogdanom Brusom dogovoril, da bo vodil ekipo do konca prvenstvene sezone. (J. K.) Bilač predsedMiik sindikata Slovenski atleti so ustanovili sindikat športnikov, katerega naloga bo ščititi interese športnikov in se vključiti v delo vseh orga-pov zveze in klubov. Za prvega predsednika sindikata je 25 ustanovnih članov (mnogi so izostanek opravičili) izbralo Boruta Bilača, za sekretarja pa Žigo Černeta. Prva naloga sindikata bo po besedah predsednika, da jih osrednja zveza prizna in jih vključi v delo tako kot sodnike in trenerje. Izbrali so tudi dva zastopnika za AZS — Natašo Erjavec in Jožeta Osvalda. milijonov dolarjev, je potrebna temeljite obnove ledenih žlebov. Tako na njej zanesljivo ne bo tekmovanja za evropski pokal od 8. do 14. t. m. Francozi se nadejajo, da bodo stezo popravili do 10. decembra, ko naj bi bilo na njej tekmovanje za svetovni pokal. Prireditelji upajo na pomoč bližnjih hotelirjev. Poleti so namreč organizirali turistične pohode po stezi za bob, približno 9.000 obiskovalcev pa je žlebove hudo poškodovalo. EMO Celje : Fužinar (Ravne) 2:0 (8:0) 2468:2343 CELJE — V Celju so srečanje 6. kola I. ženske državne kegljaške lige odigrale kegljavke EMO Celje in Fu-žinarja vnaprej. Celjanke so bile prepričljivo boljše in zmagale z 8:0 (2468:2343). Posameznice: Kardinar : Gašper 1:0 (416:391), Ledinek : Merkar 1:0 (411:410), Tkalčič : Cigler 1:0 (436:381), Grobelnik : Har-nold 1:0 (391:382), Šeško : Lesnik 1:0 (441:433), Petak : Kodrun 1:0 (373:346). (J. K.) Zmaga prvoligašu TRBOVLJE — V prijateljskem rokometnem srečanju je Omnikom Rudar s 25:22 (14:10) premagal Dol TKI Hrastnik. Tekma je prišla še najbolj prav trenerjema Iveziču in Žagarju, da sta pred nadaljevanjem prvenstva preizkusila rapoložljive moči. Prvoligaš (brez poškodovanih Voglarja in Vrbnjaka) je v hitri igri sicer zasluženo ugnal drugoligaša, vendar se zdi, da je s prikazano igro svojih varovancev lahko bolj zadovoljen trener Žagar. Strelci: Medved 10, Sečki in Mašič po 3, Jug, Privšek, Stojakovič in Podbregar 2 ter Senčar I za Omnikom Rudarja za goste pa Bekavac 7, Moljk 5, Šutar 4, Žagar 3 ter Kranjc, Oblak in Špajzer po 1. (J. P.) Zmaga 36-letnega veterana GRENOBLE - Francoski kolesarski veteran Gilbert Duclos-Lassalle in Italijan Pierangelo Bincoleto sta zmagala na dirki »Šest dni Grenobla«, Švicarja Bruno Risi in Kurt Betschart pa na dirki »Šest dni Dortmunda«. Z dirkama v Nemčiji in Franciji se je začela sezona dvoranskih tekem, ki bo trajala do februarja. Duclos-Lasal-le in Bincoletto sta v Grenoblu zmagala s krogom prednosti pred Italijanoma Baffijem in Lombardijem ter Švicarjema Stutzom in Zbergom. v Dortmundu sta bila druga Ludwig (Nem) in Pieters (Niz), tretja pa Clark (Aus) in Aldag (Nem). Prvi Zagreb, peti Maribor CELOVEC — Na šahovskem turnirju Alpe-Adria za igralce do 20 let so zmagali Zagrebčani pred Goranko (Ravna Gora) po 27, Budimpešto 24,5, Szombathelyjem 23, Mariborom 22,5 itd. V Kranju in Postojni LJUBLJANA - Od petka do ne-delje in prihodnji konec ledna bo v Kranju in Postojni prvenstvo zahodnih skupin v I in 11. slovenski šahovski ligi. V i. ligi hodu v Kranju igrali Žustcrna, Nova Gorica, Iskra AET, T. Zupan (Kr), Kodeljevo, Višnja Gora in Novo mesto, prvenstvo v II. ligi v Postojni pa je odprto. Igrali bodo 5 kol po švicarskem sistemu. Doslej je prijavljenih že 7 ekip. (A. Ž.) Četrtek, 5. novembra 1992 Sandi Grubelič bo se naprej ostal v priporu V nadaljevanju sojenja sta danes pričali bivša računovodkinja Trend inženiringa in izvedenka — Sojenje se bo nadaljevalo v petek LJUBU AN A, 4. .novembra — Nadaljevanje sojenja Sandiju Gru-beliču je danes minilo v znamenju zaslišanja dveh ključnih prič. Predsednica senata je najprej zaslišala bivšo računovodkinjo Trend inženiringa in izvedenko v tej kazenski zadevi. Poleg tega pa je kazenski senat predlog obrambe, naj bi obdolženemu odpravUi pripor, zavrnil in sklenil, da Grubelič še naprej ostane v priponi. je spominjala le zneska Nekaj pred obdolženim Sandijem Grubeličem je v sodno palačo prišel njegov 20-letni sin Sandi. Ob vprašanju, ali bo prisostvoval glavni obravnavi, je bil nekoliko zadržan, vendar je pojasnil, da je prišel le pozdravit očeta. To se mu je kmalu potem tudi posrečilo, saj ga nihče od varnostne službe ni skušal zaustaviti, kaj šele da bi ga pregledali tako, kot ravnajo z novinarji in ostalimi poslušalci v sodni dvorani. Zagovorniki obdolženega Sandija Grubeliča so še pred začetkom glavne obravnave predložili nove dokazne predloge. Ali gre za pomembne dokaze ali ne, bo odločil kazenski senat. Obravnava se je potem nadaljevala z zaslišanjem Marije Markelj, bivše računovodkinje pri Trend inženiringu. Kot je povedala, naj bi podjetje Trend Form v začetku poslovalo solidno in so se njegovi odgovorni v celoti držali zakonskih predpisov. Likvidnostnim težavam naj bi kasneje botrovali najemniki avtomobilov pod lizing pogoji, ki so svoja predplačila zahtevali nazaj. Priča je tudi pojasnila, da je podjetjem Trend šlo dobro vse do nakupa mariborskega Lileta. Marija Markelj je na vprašanje predsednice senata, od kod je podjetje črpalo denar, povedala, da so z nakupom Lileta ustanovili mrežo trgovin, kjer so prodajali razno tržno blago, kot tudi s prodajo rib, vendar s tem le v manjši meri. Senat je zanimalo, ali je Grubeličevo podjetje najemalo tudi kredite. Priča se vseh kreditodajalcev ne spominja. znana pa sta ji dva kredita, ki jih je Trend Form dobil od Croatie. Priča se sprva ni mogla spomniti, kdo je delal kalkulacije za avtomobile po lizing pogojih, vendar pa je kasneje, ko ji je predsednica senata predočila njeno izpoved pred preiskovalnim sodnikom, da sta kalkulacije delala Grubelič, njegov sin in Lado Lačen, pripomnila, da je morda le bilo tako. Zaslišana je bila tudi v zvezi z izplačilom Željku Bašiču, v znesku 580 tisoč dinarjev, ki naj bi ga dobil kot stanovanjski kredit. Marklje- Rimski spomenik si je odpeljal na domači vrt GORNJA RADGONA, 4. novembra — Včeraj so policisti in kriminalisti soboške UNZ izvedeli, da je izpred hiše Kocmutovih v Vidmu ob Ščavnici izginila kamnita rimska po-krivna plošča, ki je kot kulturni spomenik zavarovana z občinskim odlokom in nadnjo bdi mariborski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Po oceni mariborskega zavoda je plošča vredna kakšnih 400.000 tolarjev. Med preiskavo so kriminalisti kmalu ugotovili, da si je dragocen spomenik odpeljal na svoj vrt občan A. T. iz Sovjaka pri Vidmu. Ker je zaradi teže kamnite plošče, ki je dolga 190, široka 80 in debela 20 centimetrov, ljubitelj starin uporabil za nalaganje in razstavljanje plošče tudi viličar, je vprašanje, kako so lahko krajani Vidma, ki jim početje gotovo ni ostalo skrito, to lahko »spregledali«. J. P. va se v višini 230 tisoč dinarjev, ki pa naj bi bil namenjen za nakup vi-tar, katere so kasneje našli vskladiščene v Mariboru. Zasliševanje nekdanje računovodki- • nje Trend inženiringa se je nadaljevalo z ugotavljanjem samega poslovanja znotraj podjetja. Med drugim tudi o tem, da je bil denar, položen v njihovo hranilno kreditno službo, tudi obrestovan. Marija Markelj je na vprašanje zagovornika dr. Petra Čeferina povedala, da so poleg avtomobilov prodajali na lizing še belo tehniko, živila, tekstil in zabavno elektroniko. Ribarnica v Zagrebu je bila tedaj že kupljena, a še ni poslovala, zato so z ribami trgovali na ljubljanskem Tromostovju. Glede ladje, ki naj bi jo imel sozd Trend v najemu, je obdolženi Grubelič pojasnjeval, da je šlo' za dve ribiški ladji in menda za kar tri posadke, ki jih je bilo treba plačevati. V glavnem se je podjetje Trend, kot smo slišali, ukvarjalo tudi strojegradnjo, vendar posel v znesku šestih milijonov ameriških dolarjev ni bil zaključen... Izvedenka dr. Alenka Žnidar-šič-Kranjc je med drugim dopolnila svojo prvo izvedeniško mnenje z ugotovitvijo, da bi, če bi bilo vplačanih povprečno 400 avtomobilov na mesec, prvih 819 avtomobilov zaradi zamujene dobave junija bilo mogoče dobaviti aprila ali maja lani. Če pa ne bi bilo novih vplačil za avtomobile, bi jih lahko dobavili šele V blagajni je bil le drobiž LJUBLJANA, 4. novembra — V noči s ponedeljka na torek je za zdaj še neznan nepridiprav vlomil v picerijo Orfeus na Tacenski cesti. Pretaknil je lokal in seveda odprl tudi registrsko blagajno, kjer pa je našel in odnesel le kake tri tisočake v manjših bankovcih. Je pa pri vlomu naredil za najmanj deset tisoč tolarjev škode. Včeraj dopoldne ni bilo nikogar v stanovanjski hiši v Jevnici pri Litiji. Vlomilec, ki je na hitro preiskal prostore, je pobral nekaj zlatega nakita in odkorakal, ne da bi ga kdo opazil. Lastnike je oškodoval za kakih 13 tisočakov. (K. D.) leta 1993. Izvedenka je tudi pojasnila način pridobivanja likvidnih sredstev, kar bi bilo možno tudi s pomočjo lizinga z lizin-gom, vendar le na dolge dobavne roke, denimo, tudi do dveh let. Glede nepremičnin je povedala, da to niso visoko likvidna sredstva, pač pa se zanje šteje le denar. Obramba obdolženega Grubeliča je ob koncu današnje razprave znova predlagala odpravo pripora, češ, da ni več razlogov zanj (to je begosumnost in vznemirjanje javnosti), s čimer pa se ni strinjala zastopnica obtožbe, ki je nato predložila tudi protestno pismo enega oškodovanca in kazensko ovadbo drugega, »novega« oškodovanca. Senat je nato predlog obrambe zavrnil. Obravnava se bo nadaljevala v petek z zaslišanjem še ostalih prič.. . ŽARKO HOJNIK Ovadbe za pet preprodajalcev mamil KOPER, 4. novembra — Pet kazenskih ovadb proti petim koprskim preprodajalcem mamil so kriminalisti UNZ Koper poslali temeljnemu javnemu tožilstvu. Dobro organizirano mrežo preprodajalcev mamil so pretrgali v akcijii, ki so je izvedli konec minulega tedna, koprski kriminalisti pa menijo, da niso uspeli razbiti celotne. preprodajalske mreže, ki deluje zlasti na območju stanovanjskega naselja Markovec, preprodajalci pa oskrbujejo predvsem narkomane in odjemalce iz Trsta in drugih bližnjih krajev na italijanski strani. Neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (v glavnem gre za preprodajo heroina) utemeljeno sumijo 22-letnega Milivoja D., 25-letno Spomenko M. in 19-letnega Erika K. Pri omenjeni trojki sta se oskrbovala z mamilom tudi 17-letna D. G. in B. D., ki sta zatem mamilo preprodajala naprej. Kot smo že omenili, kriminalisti z delom še niso končali, saj naj bi šlo po doslej zbranih podatkih za precej širšo mrežo preprodajalcev mamil. I- U. Na Hrvaško so vozili pomoč, od tam orožje KOPER, 4. novembra — Isti prevozniki, si so na Hrvaško iz Francije pripeljali humanitarno pomoč, so iz Hrvaške proti Franciji skušali pretihotapiti orožje. Gre za skupino šestih Francozov, ki so jih pri poskusu tihotapljenja orožja odkrili na mejnem prehodu Kozina v ponedeljek ponoči. Šesterica se trenutno nahaja v preiskovalnem priporu v Kopru. Po sporočilu koprske uprave za notranje zadeve se je v ponedeljek okoli 20. ure na mednarodni mejni prehod Kozina s tovornjakom francoske registracije pripeljal 50-letni Michel Serge Rene G., skupaj z 49-letnim sopotnikom Luisom Filipom C. D. Pri pregledu kabine tovornjaka so pod ležiščem, ki ga šofer ali sovoznik upodabljata za počitek, odkrili avtomatsko puško s 140 naboji in ročno bombo M 75. Mejni organi še niso dokončno pregledali francoskega tovornjaka, ko so se na isti mejni prehod z osebnim avtomobilom pripeljali štirje Francozi. 48-letni Gilbert B., kije sedel za volanom, ter 51-letni Joan Claudo Maurice G., 41-letni Dominique B. in 18-letni Radul B. Uslužbenci na meji so se odločili tudi za pregled notranjosti osebnega avtomobila. Pod prednjima sedežema so odkrili avtomatsko puško tipa kalašnik, dve avtomatski puški, dve ročni bombi M 75, raketno pištolo, kalibra 12 mm, štiri okvirje za avtomatske puške, en naboj protiletalskega orožja in 115 nabojev različnega kalibra, največ kalibra 7,62 mm, ki ga uporabljajo za avtomatske puške. Na UNZ Koper pravijo, da so Francozi s tovorom humanitarne pomoči prestopili slovensko-hrvaško mejo minulo soboto na mejnem prehodu Pasjak in se zatem v ponedeljek prek Slovenije vračali proti Italiji in Franciji, pa so jih zaradi poskusa tihotapljenja orožja zvečer ustavili na mejnem prehodu na Kozini. IZTOK UMER Morilcu z mariborskega Lenta šest let zapora Sodni senat je Bojana Puhnerja spozna1 za krivega umora Nikice Mrdoviča — Preostalim trem obtožencem dre leti in pol, ter deset in osem mesecev zapora MARIBOR, 4. novembra — Tu se je danes končalo sojenje četve- stu> takorekoč pripravljene na rici Mariborčanov, obtoženih umora Nikice Mrdoviča v Brut baru strel. Po mnenju tožilstva mora na Lentu. Bojana Puhnerja je sodni senat spoznal za krivega umora po prvem odstavku 46. člena kazenskega zakona in mu za to prisodil šest let zapora, Zvonka Črešnika so za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe obsodili na dve leti in šest mesecev zapora, Zmaga Črešnika in Vlada Čehiča pa zaradi ogrožanja varnosti na 10 oziroma 8 mesecev zapora. Na današnjem nadaljevanju glavne obravnave je sodišče poslušalo izvedeniška mnenja strokovnjakov kriminalistične in medicinske stroke, predvsem zaradi nejasnosti o stopnji poškodbe leve nadlahti pokojnega Nikice Mrdoviča in nekaterih drugih okoliščin, bistvenih predvsem zaradi izreka kazni Zvonku Črešniku. To naj bi bil namreč tisti, ki je poleg Puhnerja streljal v Nikico Mrdoviča in ga poškodoval, v prvih dneh glavne obravnave pa ni bilo povsem jasno, ali je Črešnik streljal prvi ali pa je prvi sprožil Bojan Puhner. Po današnjih izjavah sodeč, je Zvonko Črešnik sprožil iz svoje pištole, ko je bil Nikica Mrdovič še živ. Tudi na današnji glavni obravnavi ni šlo brez prekinitve. Zagovornik Zvonka Črešnika, odvetnik Mihael Jenčič, je namreč predlagal prekinitev, da bi lahko bolje proučil mnenje izvedenca medicinske stroke in potem zastavljal ustrezna vprašanja. Obravnava se je nadaljevala s sklepno besedo namestnika temeljnega javnega tožilca v Mariboru Andreja Ferlinca. Ta se je med drugim vprašal, ali lahko pristanemo na to, da štiri civilne osebe oborožene hodijo po me- Moril je za prgišče dinarjev Umora zakoncev Dujmovič na Cresu je osumljen 24-letni brezposelnež - Odnesel je le 3500 hrvaških dinarjev, spregledal pa 25 tisoč mark čin priti do njunih deviz. V Duj-movičevo konobo se je spustil z balkona v sosednji ulici. Vrata v stanovanje so bila odprta in Kršič je bil že čez nekaj trenut-da so se v njunem stanovanju koy yJyeži Steklena vrata med pogosto zbirali prijatelji m popih yežo in kuhinjo So bila zaklenje-kozarec zganja ah vina. Dujmovič je imel v svoji konobi CRES, 4. novembra — Pred dvema dnevoma se je na Cresu zgodil zločin, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Ubita sta bila zakonca 77-letni Nikola in 68-letna Marija Dujmovič, ki sta živela v samem središču Cresa. Njuni trupli je našel sosed. Začela se je preiskava, še isti večer pa se je pred poslopjem krajevne skupnosti zbralo kakih 200 prebivalcev Cresa, ki so od tukajšnjih oblasti zahtevali, naj čimprej poiščejo morilca. Uslužbenci reške policijske uprave pa so skupaj s policisti iz Cresa in Malega Lošinja že pred tem sprožili obsežno akcijo. Po temeljitih preverjanjih se je krog sumljivih zmanjšal na osem ljudi. Z nadaljnjimi pogovori in preverjanjem vseh podrobnosti se je ta krog vse bolj ožil. Ponoči — približno 12 ur po umoru — so že odkrili človeka, za katerega je kazalo, da je ubil zakonca Dujmovič. Prijeli so 24-letnega nezaposlenega mornarja Zorana Kršiča iz Cresa. Policisti so v njegovem stanovanju našli okrvavljeno obleko, obutev in nož. Med prvimi pogovori je bil prav Kršič, ki nasploh velja za veseljaka, še najmanj sumljiv. Zakonca Dujmovič sta že od nekdaj živela v hiši v središču Cresa, znana pa sta bila po tem, v svoji konobi precejšnjo količino žganja in vina in to pijačo napol legalno prodajal precej ceneje, kot jo je bilo mogoče kupiti v gostinskih lokalih. Vedelo se je tudi, da Dujmovič dobiva italijansko pokojnino. O tem se je v mestu precej govorilo. Morilca so policisti iskali med gosti, ki so se pogosto ustavljali v njegovi konobi. Med osumljenimi je bil tudi Zoran Kršič, poročen moški in oče mladoletnega otroka. Že zaradi tega, ker ni bil zaposlen, pa je vseeno preživljal svojo družino, je bil sumljiv. Očitno je Kršič za umor izdelal podroben načrt. Na Dujmovi-čevih vratih je pozvonil okoli enih ponoči. Pred hišo je vpil in razbijal, Dujmoviča, ki sta bila že v postelji, pa očitno zaradi strahu nista hotela odpreti vrat. Vendar pa Kršiča s tem nista ustavila, saj je hotel na vsak na- na, vendar je Kršič razbil steklo na vratih in vrata odklenil s ključem, ki je bil v ključavnici z notranje strani. V tem času sta se Dujmovičeva oblekla, potem pa sta se soočila z vlomilcem. Po dosedanjih podatkih naj bi Kršič z nožem udarjal po obeh zakoncih. Največ udarcev sta dobila v hrbet. Ko sta se zgrudila na tla, je po njima tolkel še z nekim topim predmetom. Takrat je Marija Dujmovič nekajkrat zaklicala: »Aiuto!« (na pomoč). Njene krike je slišala ena od sosed, vendar temu ni pripisala posebnega pomena. Kršič je po umoru začel po stanovanju iskati devize, a je našel le 3500 hrvaških dinarjev. Pozneje so uslužbenci uprave za notranje zadeve v omari našli več kot 25.000 DEM in nekaj drugih dragocenosti. Kršiču v naglici očitno ni uspelo najti plena. BRANKO ŠKORIČ Zadela sta jo dva avtomobila POSTOJNA, 4. novembra — Včeraj ob 22.20je 43-letni Milan Žagar iz Velikih Blok vozil osebni avto od Pudoba proti Starem trgu. Pri Brestovi tovarni Gaber je dohitel 30-Ietno Tatjano Hajdina iz Starega trga, ki je hodila po desni strani cestišča. Žagar je vozil prehitro in je ob srečanju s Hajdinovo, ne da bi zaviral, treščil vanjo, tako da je padla na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa jo je po približno 50 metrih vožnje vrglo z avta in je obležala na levi polovici cestišča. V tem trenutku je iz smeri Pudoba z osebnim avtom pripeljal še 28-letni Milan Zgonc iz Viševka pri Cerknici, ki je prehiteval Žagarjevo vozilo, pri tem pa je s prednjim desnim delom avtomobila oplazil na tleh ležečo Hajdinovo. Po nesreči je Zgonc odpeljal dalje in so ga policisti izsledili doma. Hajdinova je bila tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče umrla. (J. S., slika: Ljubo Vukelič) jo organi pregona, torej policija, in pravosodje na take pojave takoj reagirati, da obračunavanje z orožjem ne bi postalo vzorec za obnašanje oziroma reševanje sporov v mestu. Glede na to, da je bilo med obravnavo veliko govora o vplivu žrtve, torej umorjenega Nikice Mrdoviča, na obnašanje obtoženih, pa je dejal, da mora biti vsako življenje enako vredno, ne glede na značajske lastnosti ali celo narodnost. Vsi štirje zagovorniki, odvetniki Janez Sever. Mihael Jenčič, Viktor Osim in Bojan Lakžič se v svojih sklepnih besedah niso strinjali z navedbami obtožnice v tistem delu, ko je obtoženim očitala brezobzirno maščevanje in naklep. Poudarjali so, da teze tožilstva niso bile potrjene niti z enim dokazom, in da se je na glavni obravnavi izkazalo, da so se obtoženi dogovarjali oziroma se medsebojno opozarjali, da ja ne bi kdo streljal. Poleg tega so odvetniki menili, da bi v primeru, če bi Puhner, brata Črešnik in Čehič naklepali umor, umorjenega lahko pričakali v zasedi, ali pa ga ustrelili skozi šipo, ko so zagledali Mrdoviča, kako s hrbtom obrnjen proti zunanji strani lokala sedi v Brutu, ne pa da so se izpostavljali, oziroma ravnali, kot pač so. Na koncu je zagovornik Bojana Puhnerja tudi menil, da je njegov varovanec pravzaprav ravnal v silobranu in je v primeru, da sodišče to upošteva, predlagal odpustitev kazni. V primeru pa, če bo sodišče ravnanje Puhnerja ocenilo drugače, predlaga čim bolj milo kazen. Zago-vornik Zvonka Črešnika je prav tako menil, da za ravnanje njegovega varovanca ni pravih dokazov, ampak so le indici, oziroma da je dokazano, da Zvonko Črešnik Mrdoviča ni umoril. Tudi zagovornik Zmaga Črešnika je prav tako zavrača! obtožbo, saj naj bi njegov varovanec vstopil v lokal celo po streljanju, kar so potrdile celo priče, prijatelji Nikice Mrdoviča, Čehičev zagovornik pa je poudaril, da ta nikakor ne more biti odgovoren za hipno reakcijo Puhnerja, zaradi katere je bil ob življenje Mrdovič, in je zanj predlaga! oprostitev. Tudi vsi štirje obdolženci so svoje dejanje obžalovali in obenem poudarjali, da nikakor niso predvideli, da bo v Brutu jtrišio do takih posledic. ZORA STOK S palico ga je potolkel REKA, 4. novembra — Senat re- škega okrožnega sodišča je danes na pet let zapora obsodil 61-letnega upokojenca Stjepana Iliča, hkrati pa so zanj odredili pripor, saj se je med preiskovalnim postopkom in sojenjem branil s prostosti. Stjepan Ilič se je 5. aprila okoli 22. ure pred hišo, v kateri živi s svojo bivšo ženo, sprl z 66-letnim Petrom Maričičem. Med prepirom je IličMari-čiča večkrat udaril po glavi z leseno palico. Maričič je devet dni pozneje zaradi posledic udarcev umrl. Ilič se je na sojenju zagovarjal, da ga je Maričič napadel, da se je pač moral braniti in da je pri tem nevede vzel v roke omenjeno palico. Sodni izvedenec pa je ugotovil, daje Maričič dobil en udarec po glavi, ko je stal, trikrat pa ga je Ilič udaril potem, ko gaje s prvim udarcem že zbil na tla. (B. Š.) Na prehodu jo je zbil ŽALEC, 4. novembra — Enaindvajsetletni Robert Blažič s Polzele je včeraj ob 16.45 vozil kombi po Slan-drovem trgu od avtobusne postaje proti Celjski cesti. Ko je pripeljal do označenega prehoda za pešce, je z njegove desne po prehodu za pešce prečkala cesto 81-letna Frančiška Tomašič iz Žalca. Blažič je peško zbil, pri tem pa se je Tomašičeva hudo ranila in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. (Mi. K.) V ovinku ga je zaneslo ŠENTJUR, 4. novembra — Včeraj ob 10.20 se je po regionalni cesti iz smeri Planine proti Šentjurju z osebnim avtomobilom peljal 37-letni Igor Šprajcar iz Strahinja pri Kranju. Ko je v naselju Črnolica pripeljal v desni ovinek, ga je začelo zanašati tako, da je avto zdrsnil z vozišča in treščil v nasip ob cesti. Pri trčenju se je njegov sopotnik, 29-letni Tadej Gantar iz Kranja, hudo ranil in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Na avtu je za okoli 100 tisoč tolarjev škode. (Mi. K.) Umrl v bolnišnici KRŠKO, 4. novembra — V novomeški bolnišnici je včeraj popoldne za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila prejšnji četrtek, umrl 66-letni Stanko Medvešek iz Senovega. Medvešek je tistega dne popoldne blizu stanovanjske hiše št. 96 na Titovi v Senovem zunaj prehoda za pešce nenadoma prečkal cesto. Takrat se je mimo z mopedom pripeljal 30-letni Miran Požun iz Senovega, ki je s prednjim kolesom zadel pešca, kije hudo ranjen obležal na cesti. (J. S.) S stranske ceste pred tovornjak LAŠKO, 4. novembra — Včeraj, nekaj pred 17. uro, seje 40-letni Jože Škoporč iz okolice Sevnice s tovornim avtomobilom peljal po magistralni ce- sti iz smeri Rimskih Toplic proti Zidanemu mostu. Ko je pripeljal v Zidani most, je z njegove desne strani s stranske ceste pripeljala voznica osebnega avtomobila, 42-letna Sonja Mekše iz Zidanega mosta. Pri trčenju se je Mekšetova hudo ranila in se zdravi v celjski bolnišnici. Na tovornjaku in osebnem avtu je za 150 tisočakov škode. (Mi. K.) Z avtom zadela kolo VOJNIK, 4. novembra — Osemnajstletna Polonca Škoflek iz Vrpete je včeraj ob 17.50 vozila osebni avto po magistralni cesti od Arclina proti Višnji vasi. Ko je pripeljala v sam center Vojnika, na ravni del ceste, je z njene leve strani prečkal cesto 65-letni pešec Zdenko Stritih iz Višnje vasi, la je ob sebi potiskal kolo. Ško-flekova je z vozilom zadela kolo, zaradi česar je Stritih padel po vozišču in obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, na avtu in kolesu pa je za okoli 300 tisoč tolarjev škode. (Mi. K.) Zapeljal na levo stran NOVO MESTO, 4. novembra — Včeraj ob 17.40 je 60-letni Matjan Recelj iz Novega mesta vozil osebni avto renault 18 od Šentjerneja proti Novemu mestu. Ko je v Žabji vasi zavozil v blagi desni ovinek, je iz neznanega vzroka zapeljal na levo polovico ceste v trenutku, ko mu je nasproti s tovornjakom pripeljal 37-letni Dušan Povše iz Draganjih Sel, ki se je umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja. V nesreči se je Recelj hudo ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za okoli 300.000 tolarjev. (J. S.) Zastrupili so se s hrano LJUTOMER, 4. novembra - Kot kaže, je 42-letni Vladimir S. iz Mote pri Ljutomeru včeraj umrl zaradi zastrupitve s hrano. V soboto popoldan je s še štirimi sorodniki jedel doma pripravljene kremne rezine in že zvečer so vsi imeli prebavne motnje. Vladimirjevi štirje sorodniki so naslednji dan poiskali pomoč zdravnikov, Vladimir pa tega ni storil. Zakaj je umrl, naj bi pokazala obdukcija, njegovi sorodniki pa so zunaj smrtne nevarnost«. (R. K.) Podtaknil ponarejen tisočak NOVA GORICA, 4. novembra — Včeraj so v SDK v Ajdovščini našli ponarejen tisočak, ki ga je neznanec vnovčil v kiosku Dela na Goriški ulici v Ajdovščini. (J. S.) Zaradi okvare na traktorju zgorel kozolec ZAGORJE, 4. novembra - Včeraj popoldne je zagorelo pod kozolcem Jožeta Polca v Znojilah pri Zagorju. Kot je kasneje pokazala preiskava, je lastnik potem, ko je končal z delom na polju, zapeljal traktor znamke ze-tor pod kozolec. Zaradi dotrajane električne napeljave se je najprej vžgal traktor, potem pa je ogenj preskočil še na kozolec in uničil ves zgornji del in še 70 kubikov živinske krme. Požar, kije povzročil za poldrugi milijon tolaijev škode, so pogasili prostovoljci iz Zagorja in Čemšenika. (K. D.) Vlak jo je povozil LJUBLJANA, 4. novembra — Včeraj, nekaj minut pred poldrugo popoldne je vlak na železniški progi med Ljubljano in Brezovico v bližini Viške ceste povozil neznano žensko. Kasneje so ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za 49-letno Katarino Vrbnik iz Ljubljane. Zdravnik, ki je pokojnico pregledal, je odredil sanitarno obdukcijo. (K. D.) Poker in bergle NOVO MESTO, 4. novembra — V ponedeljek ob enih ponoči sta se v KPD Dob v sobi za bolnike stepla zapornika 60-letni Svetislav M. iz Crkvenice in 31-letni Štefan L. iz Maribora. Fanta sta igrala poker za denar in ker nista mogla ugotoviti, kdo je zmagal, sta se spoprijela še z berglami. (J. S.) Z gnilimi jabolki nad fasado NOVO MESTO, 4. novembra — V noči od sobote na nedeljo je neznani storilec poškodoval fasado stavbe Gozdnega gospodarstva v Cr-mošnjicah. Nanjo je »nastreljal« gnila jabolka in zelje, s tem pa naredil za 20 tisočakov škode. (J. S.) V požaru za štiri milijone škode SLOVENSKA BISTRICA, 4. no-vembra — Včeraj je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje v Zgoniji Bistrici pri Slovenski Bistrici. Ogenj je razen zgradbe pogoltnil še več kmetijskih strojev, sena, slame, umetnih krmil in drugega, tako da je škode kar za štiri milijone tolarjev. Vzrok požara še ugotavljajo. (R. K.) Po marke s ponarejenimi tisočaki LJUBLJANA, 4. novembra — Ko so bančniki napovedali, da bodo iz obtoka najprej' vzeli bone za tisoč tolarjev, ki so jih na veliko ponarejali, je verjetno marsikdo na tihem pričakoval, da se bo našlo še kaj ponaredkov, ki jih bodo razpečevalci skušali tako ali drugače vnovčiti, kljub številnim opozorilom in razmeroma strogi kontroli. Ljubljančanu, za katerega se je kasneje izkazalo, da po žepih skriva še kar lepo število ponaredkov, se je zdelo najvarneje, da poskusi z njimi kupiti marke. In jo je včeraj mahnil v zasebno menjalnico na Vodnikovi cesti. Na svetlo je potegnil trinajst ničvrednih bankovcev, za katere naj bi dobil 200 mark, in jih položil na pult. Vendar je imel smolo. Da gre za ponaredke, so na »oni strani« takoj opazili in možakarja tudi zadržali, še prej pa so poklicali šišenske policiste. Ti so seveda takoj prišli ponj, ga vzeli v postopek in ugotovili, da je imel 38-letni Slavko T. iz Ljubljane pri sebi še 38 ponarejenih bankovcev. Takoj so napisali kazensko ovadbo in ga odpeljali k preiskovalnemu sodniku. K. D. Obvozi, nova prometna ovira ob državni meji OBREŽJE, 4. novembra — Teden dni potem ko smo Slovenci preusmerili obmejni promet z osebnimi vozili, je v vaseh okrog Obrežja pravcata zmešnjava, ljudje pa vsak dan bolj ogorčeni. Hrvati res grade nadstrešje nad svojim mejnim prehodom Bre-gana, vendar bi bilo promet vseeno mogoče rešiti na mnogo preprostejši način. Vse zagate in nevolja slovenskega in hrvaškega obmejnega prebivalstva bi odpadla, če bi na hrvaški strani ob mejnem prehodu Bregana potegnili nekaj asfalta in promet preusmerili mimo tamkajšnje bencinske črpalke. Namesto tega smo se bolj papeški od papeža spet »izkazali« Slovenci. Takoj po dogovoru o preusmeritvi prometa na meddržavni prehod v Breganskem selu smo namreč na svoji strani asfaltirali del cestišča oziroma do obvoza in prenovili leseni most čez magistralko. Preusmerjeni promet, ki bi lahko kljub delom na meji v Bregani — resnici na ljubo se še vedno niso niti prav začela — stekel po najkrajši poti, se zdaj »vije« skozi strnjene obcestne vasi in celo vrsto ovinkov. Očitno so Hrvati na meddržavnih dogovorih o spremembi prometa pretentali našo stran. Zlasti ob koncu tedna, ko se promet z osebnimi vozili poveča, posebej pa še ob nedavnem dnevu mrtvih, »lezejo« skozi vasi cele kolone vozil, zaradi pomanjkljive signalizacije in zastojev pa negodujejo tudi tujci m zdomci. Domačini so prizadeti tudi med tednom, saj tedaj odhajajo v službo ali s traktorji na njive, pri tem pa se morajo prebijati skozi gnečo na majhnem meddržavnem mejnem prehodu Obrežje I v Breganskem selu. Ljudje so v teh dneh, ko so obmejni organi obeh držav poostrili nadzor, še posebej zre-voltirani, ker morajo ob slehernem prehodu, tudi v dežju in ponoči, odpirati prtljažnike. Poleg tega z vozili in trakorji ne morejo na cesto, ob največji gneči pa ni mogoče niti na drugo stran ceste peš. In tako bo poldrugi mesec! VLADO PODGORŠEK MIGNON G. EBERHART Nagla poroka 42. nadaljevanje Na srečo ni bilo vratarja v njegovi loži, vrata dvigala so bila zaprta in stekla je po stopnicah navzgor. Pred vrati stanovanja ni bilo nikogar. Prisluhnila je. Tudi iz stanovanja ni bilo nobenih glasov. Bilo je vsaj dvajset minut čez deveto. Bila je povsem nepripravljena. Ni premislila, kaj bo storila, ko bo vstopila v stanovanje. Čutila je le nepremagljivo nujo, da gre. Pričakovala je, da bo v stanovanju našla Willyja in tisto dekle... Elise. In Jevana. Kaj naj stori? Nobenega glasu ni bilo z one strani skrbno prepleskanih belih vrat, na katerih je bila še vedno tablica z napisom RONALD DREW. Stegnila je roko, da bi potrkala. Potem pa je opazila tisto, kar ji je prej v poltemi ostalo prikrito. Vrata niso bila zaprta in prostor za njimi je bil teman. Dvajseto poglavje Torej so prišli in že odšli. Ali pa so našli vrata že odprta in šo še v stanovanju? Ali pa niso prišli in je tisto sporočilo v časopisu veljalo kateri drugi Elisi. Kaj je za vrati? Prazno stanovanje, seveda. Morda bi konec koncev odšla domov in tam počakala Jevana, če ne bi v tistem trenutku zaslišala ropotanja dvigala. Zaslišala je odpiranje vrat in glasove. Ne smejo je videti. Njeno sliko so objavili že vsi časopisi. Takoj bi jo prepoznali. Hitro je odprla vrata stanovanja in zginila v temi za njimi. V stanovanju je bilo tiho in tudi glasovi zunaj stanovanja so bili čedalje manj slišni. Čakala je. Še vedno nobenega glasu. Stanovanje je moralo biti prazno. Vedela je, da mora nekje pri vratih biti stikalo in ko ga je s prsti otipala, je pritisnila, vendar se luč ni prižgala. Seveda! Saj vedno izklopijo elektriko in plin v praznih stanovanjih. Dokler ne bo pozabljeno, kaj se je tukaj zgodilo, bo stanovanje najbrž ostalo prazno. Naj počaka ali kako drugače skuša najti Jevana? Naj čaka in se spominja Ronaldovega obraza, njegovih svetlečih oči, ki so gledale preko nje, kot bi kdo stal za njenim hrbtom in ko se je obrnila, ni bilo nikogar. Le bela vrata, ki so se morda premaknila. »Ne smeš iti. Ne bom te pustil oditi... Stare melodrame, iz katerih sem si tako obilno izposodil... draga...« Ne sme dopustiti, da se ji bo začel vračati spomin na tiste trenutke. Glasovi na hodniku so že skoraj čisto zamrli. Trak svetlobe, ki je skozi priprta vrata padala iz hodnika, je bil širok le centimeter ali dva. In razen grdih spominov, ki so jo obdajali, ni občutila nobene nevarnosti. Odločila se je, da bo čakala. Približala seje belemu kavču in malo preden so se ji prsti dotaknili blaga, s katerim je bil prevlečen, je spoznala, da v stanovanju ni sama. Šum je bil komaj slišen, kot bi se nekje odprla vrata, bodisi vrata v kuhinjo ali spalnico. Prsti so ji otrdeli od groze. Se ji je le zdelo, da sliši zvok lahnih korakov po sobi? Ničesar ni mogla videti v dušeči temi. Nenadoma pa je tišino pretrgal glas. Dva glasova, nerazločna in pridušena, potem pa glasen strel iz revolverja. Zvok, ki se je razlegal. Vanj so se nenadoma pomešali drugi glasovi, tekajoče stopinje, vrata, ki so se nekje zaloputnila in še druga vrata, hiteče gibanje v temi sobe in še več stopinj, ki so lahkotno tekle mimo nje. Nagonsko je morala skleniti, da zbeži iz stanovanja, kajti kar naenkrat se je znašla pred vrati in tipala za kljuko. Nenadoma se je zavedela, da je nekdo poleg nje in potem so njene roke prijele plašč, roke so tipale in jo objele in ... bilje Jevan. Vedela je, daje Jevan. Tesen objem, bližina, nekaj nagonskega ji je reklo, da je poleg nje Jevan. In isti elementarni čut je najbrž tudi njemu povedal, koga drži v objemu, kajti še tesneje jo je objel in pritanjeno dejal: »Dorcas, ti si tukaj!« Oprijela se gaje. Nekje je bilo slišati umikajoče glasove in nenadoma je vse potihnilo. »Moj Bog, Dorcas... Kaj delaš tukaj?« »Prišla sem... Jevan, kaj se je zgodilo? Strel...« »Ne tresi se. Vse je v redu. Vse bom uredil. Počakaj, zapri bom vrata. Če je kdo slišal...« Ko jo je spet prijel za roke, je zašepetal: »Dorcas, od tod moraš. Pomagal ti bom. Saj veš. Kje je revolver?« »Revolver?« »Da, imam ...« spet jo je objemal in jo tesno stiskal k sebi. »Imam vžigalice. Počakaj, Dorcas.« Pobrskal je po žepu in prižgal. Sij plamena ni razsvetlil sobe, zato se je počasi obračal naokoli in se nato nenadoma usmeril proti odprtim vratom spalnice. Sledila mu je. Ob vratih je prepih ugasnil plamen. Jevan je zaklel in prižgal še eno vžigalico. Vstopil je, vendar se je že na pragu ustavil. Slišala ga je zamrmrati nekaj, kar je zvenelo kot: »Ne glej!« A je bilo prepozno, kajti zdaj je tudi ona videla. Na postelji je ležala ženska, kot nekaj, kar je bilo uporabljeno in odvrženo. Skuštrani, svetli lasje pod majhnim zelenim klobukom. Kockast plašč je bil odpet in razkrival ponošeno obleko iz krepa. Majhni čevlji s tankimi petami so imeli oguljene podplate. »To je Elise,« je rekel Jevan. »To je Elise. PETER TURNER KJE PADAJO ZVEZDE? 40. nadaljevanje Zelo težko smo jo vkrcali v taksi. Paulette je že sedela notri s prtljago. Spustili smo stol v vodoraven položaj in ga položili na zadnji sedež. Tim ji sedel poleg sestre in držal Glorio na stolu. Bilo je grozljivo. Temnega meglenega jutra je na majhnem lesenem stolu sedela na zadnjem sedežu taksija. Voznik je vžgal motor. Avto se je začel počasi premikati. Joe, Jessie in jaz smo mu sledili v Joejevem avtomobilu. Še sreča, da je taksist prišel bolj zgodaj, kot je bilo dogovoijeno, kajti vožnja do letališča, ki je normalno trajala petnajst minut, je bila dolga skoraj tri četrt ure. Zaradi Glorie nismo mogli potovati hitreje. Od časa do časa je Joe prehitel taksi ali pa vozil vzporedno z njim. Tako smo lahko gledali skozi okno in se prepričali, da je vse v redu. Vsakokrat ko smo prehiteli taksi, sem iz oči v oči videl grozljivo podobo Glorie, ki je sedela na stolu, obraz pa ji je osvetljevala luč v avtomobilu. Kot bi gledal prizor iz črno-belega nemega filma, v katerem je Gloria oblečena v rumeno svilo in belo lisičje krzno. Tragična boginja velikega platna. Joe je pohitel proti letališču. Poiskali smo invalidski voziček in čakali Glorio. Taksi je prišel samo nekaj minut pred odhodom letala. Hitro smo jo prenesli iz stola v voziček in pohiteli proti vzletišču. Majhno letališče je bilo prazno. Vsi potniki so bili že na letalu. Letalo je čakalo samo še na tri potnike. Nihče ni zastavljal vprašanj, kar je bilo nenavadno. Le nekaj letalskih delavcev se je zbralo in se čudilo, zakaj ženska v vozičku, oblečena v čudovit krznen plašč, odhaja v takšni naglici. Joe in Jessie sta jo poljubila, nato pa sta se umaknila. Poljubil sem jo na lice in jo držal za roke. Pomežiknila mi je in se nasmehnila. Nisva si rekla na svidenje. Gledal sem za vozičkom, ki gaje potiskal Tim. Gledal sem, dokler ni zginila v letalu. Nekdo me je zgrabil za ramena. Letališki uslužbenec. Kar nekaj trenutkov je trajalo, preden sem razumel, kaj govori. »Je bila to Gloria Grahame? Je bila filmska zvezda?« Gloria je umrla še istega dne, nekaj ur zatem, ko so jo sprejeli v bolnišnico svetega Vincenca v New Yorku. Mati in oče sta se končno odpravila v Avstralijo. Tri dni pozneje sem bil ob istem času na istem letališču. V London sta poletela ob istem času kot Gloria. Oče, z novim pokrivalom na glavi, je živčno korakal sem in tja. Mati me je poučevala, kako naj varujem hišo. »Glej, da bo imela Candy vsak dan vodo v skledici ob kuhinjskem koritu. Zapomni si, mlekarju moraš plačati ob sobotah.« Očetu sem stisnil roko, mater pa sem poljubil. Potem pa sta se vkrcala na letalo, ki ju je popeljalo na dolgo pričakovane počitnice. Ko sem se vračal v letališko poslopje, me je spet nekdo zgrabil za ramena, tokrat tako močno, da mi je skoraj izpulil roko iz sklepa. Bil je isti letališki delavec, ki me je ustavil že pred tremi dnevi in me vprašal, ali je Gloria filmska igralka. »Kdo pa je bila tista?« je zavpil. »Povejte mi, katera je bila tokrat? Tista druga je. Vem, prepoznal sem njen obraz. Povejte mi, kdo je.« Tokrat sem se nasmehnil. »Tale je bila Hedy Lamarr.« KONEC —’ Jutri nov ljubezenski roman Judith Summers Jaz, Gloria j Četrtek, 5. novembra 1992 bežen noče znati meja Koprski župan je poročil begunca iz Bugojna — Humanitarna akcija in kup daril KOPER, 4. novembra — Malo je porok, ki bi bile pri nas deležne tolikšne novinarske pozornosti, kot je je bila tista minulo soboto v koprski poročni dvorani. Koprski župan Aurelio Juri je namreč poročil študenta iz Bugojna, ki trenutno živita v Izoli. To sta 19-letna AmeSa Šeta in 24-letni Edah Dumnjak, oba vpisana v prvi letnik ekonomske fakultete sarajevske univerze. Zdaj sta mož in žena. Edah je zapustil Bugojno že aprila in živel nekaj časa pri sorodnikih v Kopru. Avgusta se mu je posrečilo najeti v Izoli mini stanovanje. Takoj je odpotoval v Bugojno in se vrnil v Izolo z zaročenko Amelo. Ob vseh težavah in skrbeh se jima je ponudila priložnost za poroko. Zgodba se je začela pri turistični oddaji Radia Koper-Capodistria Sogni di vacanza, ki v italijanščini že dolga leta uspešno popularizira slovensko (nekoč tudi jugoslovansko) turistično ponudbo. Tako uspešno, da so italijanski poslušalci pred kratkim ustanovili poseben klub poslušalcev — simpatizerjev koprskega radia oziroma omenjene oddaje. Omenjeni klub je sprožil že več humanitarnih akcij, s katerimi je zbiral pomoč za begunce. To- kratno akcijo je naslovil »Ljubezen za ljubezen«. Iz majhnega kraja Rosolina pri Padovi sta poleg vsega (bilo je 12 ton pomoči) prispeli za begunce tudi dve poročni obleki za ubežnici, ki bi se morda poročili. Ko so za obleki zvedeli na koprskem radiu, so se odločili za posebno akcijo. Uspelo jim je najti begunca, ki sta vsem svojim problemom navkljub našla tudi nekaj časa za ljubezen. Življenje pač teče dalje in Edah in Amela sta se tako in tako nameravala vzeti. Kljub vojni. Poročnih daril ni manjkalo — za majhen tovornjak jih je bilo, med njimi tudi dve golobici — simbola miru. Vest je »obkrožila svet« in bo morda vzpodbudila še tiste, ki bi hoteli kakorkoli pomagati ljudem v stiski. BORIS ŠULIGOJ Življenje na drugi strani LJUBLJANA, novembra — Velika večina fotografij, ki jih občila objavljajo z bojišč v Bosni in Hercegovini,prihaja praviloma z muslimansko-hr-vaške strani. Ameriški fotograf Rene Schulz pa se je pred dnevi mudil na srbski strani, od koder je v Ljubljano, kjer trenutno živi, prinesel vrsto posnetkov prvih bojnih linij. Bil je namreč na Grbavici, v Dobri-nji 1 in Lukovici, torej v tistih predelih umirajočega Sarajeva, ki ga nadzorujejo srbske enote. Iz njegovega pričevanja in fotografij, ki jih je odstopil Delu za objavo, je vidno, da so ljudje tudi na drugi strani utrujeni od vojne in ognja, ki ga prinaša. Najnevarnejši »srbski« predel glavnega mesta BiH je Grbavica, so muslimanski ostrostrelci z nekaj sto metrov oddaljenega središča mesta nanj streljali kar trikrat. V Sarajevu se pač strelja na vse, kar se v bližini bojne črte premika. Kdorkoli je na drugi strani, je enostavno sovražnik. Zato je v medsebojnem ostrostrelskem obstreljevanju največ žrtev ravno med civilisti, ki zaradi splošnega pomanjkanja vsega poskušajo na ulicah porušenega mesta najti vsaj nekaj hrane, ki bi jih ohranila pri življenju. V. S. OBDELAVA LESA retnost in natančnost Janko Zabavnik z Gomile pri Kogu je za svoj konjiček združil prav ti dve lastnosti — Njegova pletenka je postala turistični spominek GOMILA, novembra — Lepo je tam na Gomili pri Kogu, od koder seže pogled do bližnje meje s Hrvaško, širnih goric in klopotcev, ki že od srede avgusta pojo svojo pesem grozdju in vinu v čast. In tu živi 69-letni Janko Zabavnik, pravi umetnik v izdelovanju najrazličnejših in najnenavadnejših izdelkov iz lesa. Živi s svojim konjičkom, ki se mu ne bi odrekel za nobeno ceno. Živi pa tudi z vinogradom In grozdjem, ki je letos klub vremenskim nevšečnostim dobro obrodilo. Obiskovalca rad popelje v domačo klet in mu natoči pravega vina, po katerem človeka ne boli glava. Življenje mu ni bilo postlano z rožicami, vendar ni nikoli pomisli, da bi se odrekel svojemu najljubšemu opravilu — obdelavi lesa. Ne industrijski, pač pa taki, ki zahteva pri vsakem gibu mojstra, človeka z idejo. Zato je vsak njegov izdelek unikat. Začel je kot osnovnošolec v stari Jugoslaviji, ko so še gojili Pletenke, s šibjem »obdane« steklenice, so njegova obsedenost in so po kakovosti prvovrstne, kar so strokovnjaki že zdavnaj ugotovili. »Ne bom se zlagal, če rečem, da sem »spletel« že več kot petsto steklenic. Seveda različnih velikosti, od dvadecili-trskih do desetlitrskih. Vsaka pletenka ima tudi držaj, nekate- MOJSTER ZABAVNIK - »Natančnost je nujna zlasti pri klopotcih: vse vetrnice, pa tudi maclji morajo biti enako težki.« (Foto: T. S.) ročne spretnosti. Pozneje se je izučil kolarske obrti. Poklic je opravljal v Ljutomeru, središču Prlekije, kar dvajset let. Potlej se je invalidsko upokojil ter začel delati take in drugačne klopotce, simbol teh krajev, predvsem pa se je posvetil izdelavi različnih izdelkov iz šibja, a ne »iz pintovca, ki ni preveč dober«, ampak iz drugih vrst lesa, ki naredijo na primer pletenke tako zelo lične na pogled. re celo štiri,« pravi mojster Zabavnik. Plete tudi koše, take za delo na kmetiji, izdeluje kosišča za majhne kose, ki se uporabljajo v vinogradu, in večje za košnjo trave. Na stari domači dotrajani stružnici in v navidez zanikrni delavnici izdeluje lične lesene krožnike, ki jih je mogoče uporabiti v različne namene, ali pa so samo za spominek. Vsak krožnik je drugačen. Včasih je _l l 2 3 L 5 6 7 8 9 10 1 n 12 13 u ■ 15 16 ■ 17 18 ■ 19 20 21 22 23 ■ 2L 25 26 27 28 m 29 30 31 32 33 31 35 36 37 38 . H VODORAVNO: 1. spaka, nakaza , 5. zasilna lesena stavba ,11. ljubkovalno žensko ime, 12. slovenski gledališki režiser (Franc), 13. nekdanji češkoslovaški zunanji minister (Jan), 15. viseč snežni zamet, 16. visoka igralna karta, 17. ime egiptovskega predsednika Mubaraka, 19. rešeto, 20. mondeno zdravilišče v Belgiji, 22. mesto v Romunski Moldaviji, 24. reka v severni Angliji, 25. teža ovojnine, 27. slovenski zunanji minister (dr. Dimitrij), 29. kemijski znak za litij, 30. sultanov pismeni ukaz, 32. hrvatski baritonist, interpret Verdija (Ferdinand), 34. reka, ki teče skozi Karlovac, 36. francosko ime za Ženevsko jezero, 37. bog sonca in ognja pri starih Slovanih, 38. švicarsko-francoski pisatelj (Claude — »Ariana«). NAVPIČNO: 1. pripadnik starega germanskega plemena, 2. ■RS VSAK PETEK Sl egiptovski bog rokodelcev, 3. mesto v Ohiu, ZDA, znano po gumarski industriji, 4. nemški literarni teoretik in kritik (Wolf-gang), 5. začetnici dramatika Krefta, 6. rodoviten danski otok, 7. rebričasta volnena tkanina, 8. ime francoskega filmskega igralca Delona, 9. nekdanji oskrbnik gradu, 10. ime češkega skladatelja Dvoraka, 11. svetovni šahovski prvak (Gari), 13. smola neke vrste rujevine, 14. nekdanja za-hodnonemška založba za izdajo leksikonov, 18. črnopeta afriška antilopa, 21. pisana tropska papiga, 23. sedem dni, 26. šesti mesec v židovskem koledarju, 28. glavno mesto Toga, 31. češka pritr-dilnica, 33. merska enota za električno moč, 35. kemijski znak za srebro. (LB) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. glas, 5. Teodor, 11. Rilke, 13. trditev, 15. Andora, 17. zenica, 18. De-ak, 19. Meuse,21. Ir, 22. lan, 23. Petra, 24. Opi, 25. et, 26. kotau, 27. aria, 28. nuragi, 30. Malden, 32. Treviso, 34. škant, 35. Ajan-ta, 36. Alta. izdeloval tudi keglje za kegljišča, kot kolar pa je naredil več tisoč koles za kmečke vozove. Ni ga izdelka iz lesa, ki se ga ne bi lotili. Vsako delo zahteva posebno spretnost in natančnost, to posebej velja za klopotce, saj je treba paziti, da so vse vetrnice enako težke, in tudi maclji ne smejo biti različne teže. Najbolj povprašujejo po manjših klopotcih, čeprav bi sam naredil tudi zelo velikega, vendar bi se ljudje tedaj pritoževali, ker »tak ružja, da bi bija vrag«. Izdelal je klopotec, na katerem sta »ded pa baba plesala«. • Dejanje usmiljenja Tik preden je rabelj v saudskem mestu Abha zamahnil z mečem, je pristopil oče, ki mu je na smrt obsojeni morilec ubil sina, in ga pomilostil. Ko je oznanil, da bo izrabil pravico, ki jo daje stroga šeriatska zakonodaja, in morilcu svojega sina naklonil usmiljenje, je med množico, ki se je zbrala, da bi si ogledala usmrtitev, završalo in mnogi so začeli vzklikati od veselja. Očetova odločitev je hkrati pomenila, da bodo morali obsojenca spustiti na prostost. Prošnje za pomilostitev, ki so jih nanj naslavljali voditelji plemena, katerega član je bil morilec, je oče vse do zadnjega trenutka zavračal. »Potem ko sem molil k Bogu, sem krivcu odpustil,« je izjavil. Se istega dne so na mestnem trgu usmrtili dva obsojenca, ki jima ni hotel nihče odpustiti, obsojenemu tatu pa so odsekali roko. S PRVE BOJNE ČRTE NA GRBAVICI - Kratek odmor za cigareto in hlajenje orožja. IZ VOJAŠNICE V LUKOVICI — Za sprostitev in dvig bojne morale je harmonika najpripravnejše glasbilo. * mmmmmmm ■'* ■■ iniim .. UUDSKA KUHINJA NA GRBAVICI - Eden od najnevarnejših krajev v Sarajevu. • Doslej je razstavljal na številnih razstavah doma in na tujem. Domala povsod je za svoje izdelke dobil kakšno priznanje. Seveda mu najbolj godi, da so ga leta 1986 v Slovenj Gradcu na Mednarodni razstavi izdelkov domače in umetne obrti razglasili za mojstra domače obrti, nje-' govo trilitrsko pletenko pa za turistični spominček. Žal bo z njegovim odhodom bržkone odšla v zgodovino in pozabo, tudi,^njegova rokodelska spretnost; vse manj bo na tem lepem koncu Slovenije ljudi, ki bi povpraševali po ličnih izdelkih mojstra Zabavnika in njegovih naslednikov. Teh najbrž ne bo, saj se nihče v družini ne zanima za njegovo delo. Tako pač je. TONE ŠTEFANEC TRIJE PRSTI V POZDRAV — V majhnem delu sarajevskega naselja Dobrinja 1, ki ga nadzorujejo Srbi, so ljudje oboroženi do zob. (Foto: Renč Schulz) LJUBEZEN NA DRUGEM BREGU SOTLE Počakajmo na Skupnost... Pred dnevi sem na hrvaški televiziji gledal prispevek, v katerem se je dopisnica te televizijske hiše norčevala iz Ljubljančanov, ker so po mestu postavili kopije londonskih javnih telefonskih govorilnic. S tem so menda Slovenci končno postali Evropa, po vseh drugih stvareh pa so ostali Balkan — torej vzhodno od raja. Vse več ljudi trpi lakoto, tovarne zapirajo, število brezposelnih se povečuje... Težave so, to je vsakomur jasno. Po drugi strani pa tolar presega hrvaški dinar, da se kar kadi. No, seveda je dobro biti hrvaški dopisnik iz Slovenije in tudi težko ni, še zlasti, če živiš v Zagrebu. Ni lepo, če se človek veseli, ko sosedu gori hlev. To ve vsak pošten kmet. Kmet, ne pa kmetavzar. Posamezni moji sonarodnjaki mi bodo ob tem gotovo odgovorili, da se tudi Slovenci veselijo naših, hrvaških težav. Morda res. Res pa je, da smo jim v povračilo zaračunali carino na blago, davke na počitniške hiše, omejitve prometa in uvedli podobne »dobre sosedske« ukrepe. Če govorimo o počitniših hišah oziroma nasploh nepremičninah tujih državljanov na Hrvaškem, moramo cel skupek vprašanj bolj natančno proučiti. Če bi živeli v ugodnejših časih, bi predlagal znanstveno posvetovanje na to temo. Vsaj deset dni v enem od kongresnih centrov de lux kategorije z deviznimi dnevnicami, potnimi nalogi za zasebne avtomobile itd. Ker ni tako, bo pač dovolj že takle humoristični prikaz. Stvari so popolnoma jasne. Vse nove države - tako Slovenija kot Hrvaška (z avtonomno pokrajino Herceg-Bosno), tudi Srbija (z avtonomnimi pokrajinami Krajinama, srbsko BiH, Kosovom in Črno goro) in Makedonija, še zlasti pa ZR Jugoslavija (Dedinje z okolico) - si z vsem srcem želijo čim prej postati polnoprvne članice Evropske skupnosti. Če bi sodili po državni vztrajnosti, ki so jo ob tem pokazale, jim bo to že v kratkem uspelo. Takrat se bodo morali vsi ravnati po evropski zakonodaji, ne pa po nenapisanih balkanskih zakonih. To pa pomeni: nihče ne bo smel nikomur prepovedovati svobodnega potovanja v katerikoli del Skupnosti, tudi ne svobodnega opravljanja poslov, ustanavljanja podjetij in nastanitve v kateremkoli delčku Skupnosti. Vsak bo živel tam, kjer mu bo najbolj všeč. Zato se slovenskim in srbskim lastnikom počitniških hiš ter drugih nepremičnin na hrvaški obali ni treba preveč žalostiti. Lepo naj plačajo vse potrebne davke in čakajo na dan evropske svobode. Takrat se bodo znašli v izredno ugodnem položaju. Povsem realno lahko pričakujemo, da se jim bodo v hipu pridružili še mnogi Madžari, Avstrijci, Nemci, Švicarji in kakšen Anglež ali Šved — kajti ti ljudje imajo dovolj denarja. To so Evropejci, ki lahko kupijo vse, kar jim je všeč. Gotovo pa je malo takih, ki ne bi bili očarani nad lepotami Sredozemlja. Seveda bo kvadratni meter hrvaške obale zelo drag, to pa za današnje lastnike počitniških hiš pomeni, da jih v bližnji prihodnosti čakajo same vesele stvari. Kaj pa Hrvati? Z njimi ne bo težav. Ti so tako ali tako poljedelci! NIKICA MIHALJEVIČ ZBORI Dvajset let skupne pesmi Toliko časa pesem druži zbore tako iz Slovenije kot iz zamejstva — Letošnje srečanje je bilo v Železni Kapli — Spomini na drugačne čase ŽELEZNA KAPLA, novembra — Bratje, zapojmo si pesem veselo, pesem o Mojceju, toplem spominu, o zvezdah v očeh, pesem naj naša zapluje čez snežne vrhe, čez kras na sinje Jadransko morje. Tako približno zapoje blizu sto pevcev na vsakokratnem srečanju pobratenih zborov iz matične domovine in zamejstva. Slovenska pesem jih druži kar dve desetletji. Pred nedavnim so skupaj z ženskimi zbori, ki so se jim zadnja leta pridružili, nastopili Železne Kaple, pa podobnih trenutkov na Tržaškem ter osamosvojitvenega vrenja v sedanji državi. Peter Kuhar, eden od pobudnikov za pobratenje zborov, lahko šele danes prizna, da je bila zaradi prastrahu pred Slovani z juga včasih resnično napeto. Sedaj pa tudi v Avstriji doživlja- ■ Spolnost ni igra, vendar je zabavna Kampanja, ki naj bi pomagala zmanjšati skrb zbujajoče število nosečnosti mladoletnic in v katero sta ministrstvo za socialne zadeve in komisija za pomoč mladostnikom vložila 23,5 milijona peset (235.000 dolarjev), je razburila špansko konservativno javnost in cerkevne kroge. Največ razburjenja je povzročila knjižica, v kateri je opisana in hvaljena masturbacija, ki je bila doslej prepovedana tema. Kampanja nosi naslov Spolnost ni igra, vendar je zabavna. Predstavniki katoliške cerkve so izrazili strah, da bo akcija povzročila rahljanje moralnih norm, konservativci pa so dvainštiridesetletno ministrico za socialne zadeve Matilde Fer-nandez ožigosali za spolno obsedenko. »Ministrica priporoča masturbacijo!« je kričal napis na naslovnici revije Cambio 16. Akcija je namenjena predvsem srednješolcem. Učencem, starejšim od 15 let, bodo razdelili knjižice, ki bodo vsebovale »življenjska dejstva« o delovanju človeškega organizma, spolnih organov, o kontracepciji, spolnih boleznih in seveda razvpito poglavje o masturbaciji. »Medsebojna masturbacija je lahko čudovito in zadovoljivo doživljanje spolnih užitkov in način, da se par medsebojno spoznava,« je zapisano. »Ne tako,« svari Blas Camacho, član konservativne Ljudske stranke in oče šestih otrok, ki meni, da spada spolna vzgoja v družinski krog. Vlado je vprašal, ali ve, kaj je zapisano v spolnem vodniku in ali se z zapisanim strinja. »Mislim, da masturbacija naredi iz ljudi slabiče in introvertirance, zmanjšuje pa tudi učinkovitost pri delu. Ta kampanja ja zavajajoča. Če bi res hoteli zmanjšati število najstniških nosečnosti, bi morali razložiti, kako jih preprečevati, ne pa otroke spodbujati, naj se podajajo v tvegane dejavnosti,« je naznanil. Državna katoliška konfederacija staršev pa meni, da knjižica, ki ima na naslovnici dve otroški postavi med slačenjem spodnjega perila, spodbuja spolnost med mladoletniki, češ da otroke očitno nagovarja k svobodnim spolnim odnosom. »Zraven jim še pove, da spolnost ni igra, kar pomeni, da je nosečnost edino, kar je pri spolnosti nevarnega.« Španija ima skupaj z Italijo najnižjo nataliteto v Evropi, vendar se je število najstniških nosečnosti v zadnjih 15 letih potrojilo. Leta 1985 je bilo 6,5 odstotka španskih mater mlajših od 20 let, tretjina jih je bila mlajših od 24. Od skupnega števila splavov jih je bilo med najstnicami 13 odstotkov. Kar 41 odstotkov splavov so imela dekleta med 15. in 24. letom starosti. V šolah ni spolne vzgoje, sicer pa so v španski družbi dvojna moralna pravila. Na neodvisnih televizijskih kanalih v poznih večernih urah prikazujejo pornografske filme, revije imajo na naslovnicah do pasu slečene lepotice in v notranjoščini so fotografije še bolj golih deklet. Časopisi prinašajo obilico reklam za tako imenovane erotične telefonske linije. Madonnina nova knjiga Sex, v kateri je ameriška zvezdnica udejanila svoje.spolne fantazije, je neovirano prišla na police knjigarn. Kondomi so varno spravljeni na najnižjih in najbolj skritih policah lekarn, očitno zato, da so tisti, ki jih potrebujejo, še bolj v zadregi, ko jih kupujejo. ■ Na brski televiziji so spregovorili o doslej prepovedani temi — spolnem zlorabljanju otrok Pred kratkim so tri sestre v oddaji irske državne televizije pretrgale tančico molka, ki je pred pretežno konservativno in katoliško irsko javnostjo skrivala prepovedano temo — spolno zlorabljanje otrok. Joyce, ki še je spominjala, kakšrRjgrSžbteji je povzročil oče, je povedala: »Samo sebe šem obtoževala, ker nisem imela poguma, da bi naredila samomor.« Njena sestra June je med hlipanjem izpovedala: »Prepričevala sem se, da se to ni zgodilo. Počutila sem se tako umazano.« Paula pa je dodala: »Vedno mi je dal čutiti, da sem kriva jaz.« Odziv gledalcev je bil buren. Na stotine ljudi je vrtelo deset telefonskih številk centra za pomoč posiljenim, ta pa je pogovore posredoval v televizijski studio. Telefoni so zvonili celo noč. Mnogi od tistih, ki so poklicali, se o tej temi še nikoli niso pogovarjali. Izpovedovali so se celo očetje, ki so zlorabili svoje otroke in šele zdaj spoznali, koliko hudega so jim naredili, ter prosili za pomoč. Statistični podatki irskega ministrstva za zdravstvo kažejo, da je vsako leto prijavljenih 500 primerov spolnega zlorabljanja otrok, torej približno deset na teden. Vendar pa podatki inštitutov za raziskavo javnega mnenja kažejo, da so resnične številke mnogo višje. Približno šest odstotkov odraslih je priznalo, da so bili kot otroci spolno zlorabljeni, to pa pomeni, da je takšnih dejanj na leto vsaj 4500. Včasih se nadaljujejo iz generacije v generacijo. Mnogi, ki to počnejo, so bili sami kot otroci spolno zlorabljeni. Tako je bilo tudi z mladeničem iz Dublina, ki so ga lani obsodili zaradi posilstva osemnajstmesečne deklice. V štirih od petih primerov žrtve poznajo svojega mučitelja. »Polovica vseh storilcev je mlajših od 30 let. Raziskava, ki so jo opravile zdravstvene oblasti v mestu Cork na zahodu Irske, je pokazala, da je spolna zloraba otrok najpogostejši vzrok poznejšega bivanja v bolnišnicah za duševne bolezni. Po vsej drža- vi so vzpostavili telefonske zveze za pomoč prestrašenim otrokom in njihove številke objavili v večjih časopisih. V šolah so uvedli izobraževalni program z naslovom Zavaruj se! Vendar pa si je morala irska državna televizija na sodišču priboriti dovoljenje za oddajanje dokumentarnega programa, v katerem so tri sestre, zdaj že odrasle ženske, pripovedovale svojo grozljivo življenjsko zgodbo. Oče, zdaj je v zaporu, kjer bo moral odslužiti sedemletno kazen zaradi posilstva in incesta, je skušal preprečiti oddajanje programa, vendar pa ie vrhovno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo. Joyce je v imenu vseh treh preprosto ugotovila: »Ukradel nam je otroštvo.« Pogosto jo je tepel in metal ob tla. Bala se je, da je ne bo imel več rad, čc ga bo »razočarala«. Pomislila je tudi, da je Bog nima več rad. Takrat ji je bilo šest let. Sestre skušajo zdaj zaceliti globoke rane, ki jim jih je povzročil oče. Z razkritjem svojega gorja so pomagale še drugim, da so se opogumili in glasno spregovorili. ■ Še pred koncem stoletja bo v Indiji živela milijarda ljudi Še pred koncem tega stoletja bo imela Indija milijardo prebivalcev. Načelnica oddelka za družino pri indijskem ministru za zdrastvo Ushra Vohra je povedala, da se v državi vsako minuto rodi 49 otrok. Zdaj je Indijcev 873 milijonov, vsako leto pa se prebivalstvo poveča za 17 milijonov. V Indiji živi 16 odstotkov svetovnega prebivalstva na površini, ki zavzema komaj 2,4 odstotka zemeljskega površja. ■ Izboljšan postopek za izdelavo sintetičnih diamantov Na milijone let je potrebnih, da v osrčju Zemlje zaradi velikega tlaka in vročine nastane iz ogljika diamant. Nizozemskemu znanstveniku Johnu Gi-lingu pa se je majhen, 0,4-karatni žlahtni kamen posrečilo narediti v nekaj urah. Postopek kemične parne sedimentacije, ki gaje razvil v svojem laboratoriju, namerava še izboljšati in z njim pridobivati diamante, ki bodo večji, kot so jih našli doslej v naravi. Umetne diamante so začeli izdelovati v začetku petdesetih let; od takrat so iznašli že več cenejših in hitrejših postopkov, kar bo omogočilo uporabo sintetičnih diamantov za umetne kolke, za izdelovanje srčnih zaklopk, ki jih organizem ne bo zavračal, za močna in prozorna okna satelitov in za oblaganje jedrskih reaktorjev. Za industrijsko rabo so diamanti primerni predvsem zato, ker so najtrša doslej znana snov. V laboratoriju izdelani diamanti so navadno rjavkasti in manj svetleči, zato jih uporabljajo tudi za bolj vsakdanje namene, na primer za rezanje in brušenje. Ker je v industriji povpraševanje po diamantih veiiko, je naravnih premalo, predvsem pa je njihova uporaba omejena zaradi njihove različne velikosti in oblike. Doslej so sintetične diamante izdelovali z napravami, ki so porabile veliko energije. Postopek kemične parne sedimentacije pa je cenejši in teoretično odpira možnost izdelovanja neomejeno velikih kamnov. Potrebna je le mikrovalovna pečica, nekaj plinov in primerna površina, na kateri diamanti rastejo. Plinasti vodik in preprosto ogljiko-vodikovo spojino, kot je recimo metan, segrejejo na 2200 stopinj Celzija. Mikrovalovi razcepijo pline na atome, ogljikovodikovi delci iz metana pa se usedejo na določeno površino. Z zapleteno kemično reakcijo vodikovi atomi nato usmerjajo ogljikove atome v mrežasto strukturo diamanta. Znanstveniki upajo, da bodo iz tako narejenih sintetič-_nih diamantov lahko izdelovali polprevodnike, ki hi prenesli petkrat večje temperature kot sicilijevi in bitjih lahko uporabljali v motorjih reaktivnih letal. »Nekoč v prihodnosti bodo umetni diamanti vsaj tako dobri kot naravni, morda pa celo boljši,« zatrjuje Giling. Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1955 je umrl francoski slikar Maurice Utrillo, znan predvsem po barvno svežih podobah Montmartra, vaških predmestij Pariza in ketedral (rojen 1883.). Utrillo se je rodil 26. decembra, vendar mu ta datum ni bil všeč. Trdil je, da je prišel na svet 24. decembra. Na matičnem uradu je pometal uradnikom listine z mize in jezno zatrjeval: »Bog ima natančen register. Povedal mi je, da sem se rodil na sveti večer!« Slikar Utrillo se je peljal s taksijem. Po vožnji je dal šoferju napitnino, rekoč: »Vzemite tole, pa ga popijte kozarček na moje zdravje!« Šofer je vzel denar, premeril slikarja, ki je vse življenje bolj bedno izgledal, od nog do glave in odvrnil: »Hudo bolni se mi zdite, gospod, zato ne vem, ali bo en sam kozarček dovolj za vaše zdravje.« ’rečna polica naročnikov Vsakih 14 dni za pol milijona nagrad! jo drugačne čase in večjo demokracijo. Njihova policija lahko pokaže dokumente s karakteristikami najbolj zavednih koroških Slovencev. Nekoč so v Avstriji namreč zapisovali, s kom se kdo druži, kaj dela, kod hodi in kaj govori. VLADO PODGORŠEK ki so v Železni Kapli na Koroškem. Drug ob drugem so spet stali vinogradniki, ribiči in delavci iz Proseka, Kontovela pri Trstu, inženirji in gradbeniki iz Stražišča pri Kranju, profesorji in tehniki iz Brežic ter domači kmetje, lesni delavci in upokojenci. Posamičnim nastopom so dodali skupne pesmi iz Koroške, Primorske in druge slovenske, med njimi tudi tisto o pobratimih, ki jo je nalašč za »štiriperesno deteljico«, kot si pravijo zbori, uglasbil Radovan Gobec, besedilo zanjo pa napisal Niko Keše. h m slovens k e N ŠVICE Tudi tokrat so si izmenjali darila in po skupni večerji peli dolgo v noč. Ob omizjih so vreli na dan spomini na preteklih dvajset let, na druženje pevcev s štirih slovenskih strani. Mnogih tokrat ni bilo več, nekateri so omagali, zato so jih zamenjali njihovi sinovi. Skupna pesem bo zato živela dalje, povezovala bo rodove in zaokrožala slovenski kulturni prostor. Tokrat so peli s posebnim zanosom, prvič v samostojni Sloveniji, in z zaobljubo, da bodo idejo izpred dvajsetih let gojili še naprej. V tem času se je seveda ogromno spremenilo; mnogi se spominjajo tistega davnega leta, ko so se koroški rojaki borili za uresničitev člena 7 in so jih avstrijski policisti spremljali na vsakem koraku, vse od meje do Skupaj so zapeli o sreči, o dobrih ljudeh... (Foto: V. Podgoršek) 5, november Dne 19. julija 1956 sta Velika Britanija in ZDA sporočili Egiptu, da ne bosta dali denarja za veliki Asuanski jez, ki naj bi postal temelj energetskega in kmetijskega razvoja Egipta. Samo teden dni pozneje pa je egiptovski predsednik Naser sporočil, da je sklenil nacionalizirati Sueški prekop. Na Zahodu je sporočilu sprožilo pravi vihar. Posebno ogorčeni so bili v Londonu in Parizu, saj je bil prekop v lasti teh dveh držav. Francija in Velika Britanija sta bili pripravljeni uporabiti proti Egiptu vojaško silo. podobne ideje pa je imel tudi Izrael, ki je hotel razbiti blokado Tiranske ožine. Načrt za napad je bil narejen v Sevresu in je predvideval, da bi se trojna kazenska ekspedicija začela z napadom Izraela na Sinaj, Francija in Velika Britanija pa bi po napadu postavili egiptovski vladi ultimat, po katerem naj bi se njene čete umaknile 10 milj od Sueškega prekopa. -Izrael je po načrtu napadel Egipt 29. oktobra, francoska in britanska vlada sta poslali ultimat, ki ga je, kot so predvidevali, Egipt žarniI in napočil je trenutek, ko naj bi bila Pariz in London izpolnila svoj del načrta. Toda samo v dveh dneh je začela delati tudi diplomacija. ZDA so ogorčeno protestirale, ker so bile o napadu na Egipt in o ultimatu obveščene iz občil; Moskva je grozila, da bo Pariz in London, če se vmešata, zravnala z atomsko bombo. Varnostni svet je zasedal ter sprejel resolucijo, s katero je obsodil Veliko Britanijo, Francijo in Izrael. Toda vojna se je nadaljevala, francoska in britanska vlada sta kljub nasprotovanju svetovnega mnenja in politike izvedeli svoj del načrta: dne S. novembra 1956 so njuna letala bombardirala Pori Said in Aleksandrijo, iz vojnih ladij pa so se izkrcale čele, ki naj bi zasedle prekop. Toda Egipčani so v njem potopili štiri velike ladje in žila, po kateri je bila Evropa povezana z bližnjevzhodno nafto, je bila prerezana. Toda že naslednjega dne se je Britanija na pritisk ZDA umaknila, Francija sama pa ni mogla nadaljevati vojne. Za Britanijo in Francijo je bila sueška pustolovščina popoln polom. Dogodki na današnji dan 1494 Rodil se je pesnik Hans Sachs (umri leta 1576), največji nemški mojster pevec, ki je s svojimi deli približal malomeščanskemu svetu ideje humanizma, Luthra in njegov nauk. Wagner mu je v operi Mojstri pevci niimberški postavil spomenik, ko je njegovo pesem Wittenberški slavček obdelal kot koral. 1604 Trinajst katoliških angleških plemičev je pripravilo tako imenovano »smodniško zaroto«, v kateri naj bi ob zasedanju parlamenta vsi poslanci s kraljem vred zleteli v zrak. Zarota je bila odkrita, plemiči pa obglavljeni. 1810 Rodil se je češki romantični pesnik Karel Hynek Macha (umri leta 1836). _________________________________ i, 12, stran ★ DELO DNEVNA OBVESTILA n i 8. 11.. ob 17.00, Viteška dvorana Festivala Ljubljana. Križanke; lutkovna predstava gledališča Jaz in Ti: KROKI - VELIKI KROKODIL. vstopnice prevzemite pri blagajni CD!) Od 5. (otvoritev ob 11. uri) do 12. 11.. od 10. do 20. ure: FRANKFURT PO FRANKFURTU — največja razstava tuje literature. Obiskovalce prireditev v Cankarjevem domu opozarjamo. da imajo z vstopnico prost vstop na razstavo! (Velika sprejemna dvorana. 200 SIT, dijaki in študentje 150 SIT) MGL Mestno Gledališče Ljubljansko 9. 11., ob 20. uri — Opera SNG Ljubljana: MOJSTRI PEVCI, mednarodna imena operne in koncertne scene: LJILJANA MOLNAR-TALAJIČ, sopran, Darko Domitrovič, klavir. Recital koncertnih in opernih arij avtorjev Musorgskega. Čajkovskega. Verdija. Puccinija. V sodelovanju z Opero SNG Ljubljana. Informacije in prodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana, tel. 226-544in221-948(ll.dol3..1S. do 19. ure) in uro pred predstavo na prizorišču. CANKARJEV DOM IRM! ULM redsta^ritve 1SSP- Petek, 6. 11.. ob 12.30: JAVNA PREDSTAVITEV FIRME BA-USCH&LOMB, vodilne proizvajalke kontaktnih leč in tekočin za njihovo shranjevanje in vzdrževanje, (Sejna VI. vabljeni!) ABONENTE MGL vabimo na ZBOR ABONENTOV, ki bo v četrtek 5. nov., ob 17.30 v foyerju MGL (glavni vhod). Na zboru bomo predstavili repertoar in izvolili delegata v Svet MGL Po zboru vabimo vse udeležence na ogled predstave E. Kishona: BIL JE ŠKR- JANEC. M. Plautus: KOMEDIJA O LONCU. IZVEN. Komedija. Cenjeni abonenti imajo pri nakupu vstopnic za navedene predstave 50% popust. Predprodaja vstopnic od 17. do 19. ure. Rezervacije po tel. 312-860. hSSS Jutri ob 21. uri v KUD France Prešeren TARZAN V EPIZODI VELIKI MRHOVINAR. informacije; Center za informacije in prodajo vstopnic (pasaža Maximarketa) je odprt vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. Telefon 222-815. KU.IIKM DOM ŠPANSKI BORCI Avtor projekta Radko POLIČ, režija in dramaturgija Dušan JOVANOVIČ. Vstopnice za naslednje predstave (8., 9., 10., 30. 11., 1. 12.,), so že v prodaji! SMELT International Group — Pivovarna LAŠKO — Mesto Ljubljana Gallusova dvorana Sobota, 7. in petek, 20. 11., ob 20.30: RADE ŠERBEDŽUA — »Ne daj se...«, večer s skrivnostnim gostom ... (Štihova dvorana. 700 SIT) Četrtek, 5. in petek, S .*j\ 6. 11., ob 19.30: / ^§f 1 KONCERT ORKE- \ Mm J STRA SLOVEN-\p m / SKE FILHARMO-Xs----NUE, modri abon- ma I in II. Dirigent Janas Kovacs, solista Branko Robinšak — tenor in Jasna Corrado-Merlak — harfa. Program: B. Bartok — Štiri orkestralne skladbe op. 12, P. Ši-vic - Tri koncertne arije za tenor in orkester. J. Rodrigo — Conci-erto de Aranjuez za harfo in orkester. R. Strauss - Till Eulenspi-eael. (Gallusova dvorana 440, 350, 270 SIT) Četrtek, 5. novembra, ob 20. uri - MIRO GAVRAN: MOŽ MOJE ŽENE. Komedija. IGRATA IVO BAN IN IZTOK VALIČ. Sobota, 7. novembra, ob 20. uri MIRO GAVRAN: MOŽ MOJE ŽENE - KOMEDIJA. IGRATA IVO BAN IN IZTOK VALIČ. Sreda, 11. novembra, ob 20. uri MIRO GAVRAN: MOŽ MOJE ŽENE - KOMEDIJA. IGRATA IVO BAN IN IZTOK VALIČ. Prodaja vstopnic vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovškovem salonu Kulturnega doma. Sobota, 7. novembra, ob 16. URI SOBOTNO POPOLDNE ZA OTROKE Z ROMANO KRANJČAN. Prodaja vstopnic uro pred prireditvijo. Četrtek, 5. 11., ob 20.30: JERCA MRZEL za Materinski dom. Skiadbe na pesmi slovenskih pesnikov. V Ljubljani gradimo Materinski dom za brezdomske mame z novorojenčki. Z akcijo, ki jo vodi revija Otrok in družina, se je nabralo že kar nekaj denarja, vendar še vedno premalo. Jerca MRZEL je poklonila svoj nastop, pridite in prispevajte k tej plemeniti akciji tudi Vi! (Štihova dvorana, 500 SIT) Četrtek, 5. nov. ob 19.30 — E. Kishon: BIL JE ŠKRJANEC. ZA IZVEN in KONTO. Petek, 6. nov., ob 19.30 — M. Frayn: HRUP ZA ODROM. Za abonma RED V in IZVEN. Sobota, 7. nov., ob 19.30 — C. Marovvtz: SHERLOCKOV ZADNJI PRIMER. Gostovanje SLG Celje. Za IZVEN in KONTO. OBVESTILO ABONENTOM Prve predstave KRALJA LEAR A v Cankarjevem domu za abonente Mestnega gledališča ljubljanskega bodo na sporedu: v nedeljo, 8. nov., ob 18. uri za abonma REPRIZA in SOBOTA, v ponedeljek, 9. nov., ob 20. uri za abonma ČETRTEK in RED B, v torek, 10. nov., ob 20. uri za abonma TOREK, RED U in TOREK POPOLDANSKI. Za vse druge abonente bodo predstave na sporedu konec novembra. v decembru in januarju, o čemer vas bomo še obvestili. Prosimo, da vstopnice za navede- BETONTOP LISTA IZJAV 4. Predstava mi bi bila bolj všeč, če bi bili lepši kostumi. Mariborska gledalka, Maribor 92 Nova verzija predstave danes, 5. nov., ob 21. uri v CD. Festival sta omogočila: MS IRKS, SMELT International Group. GLEDALIŠČE GLEJ podarja 60 vstopnic mladim beguncem iz Bosne in Hercegovine. UENI (UNDER SUSPICION), erotična kriminalka. I: Liam Ne-eson, Laura San Giacomo. BEŽIGRAD: ob 16., 18. in 20. uri ZADNJI DNEVI RAJA (MEDIČINE MAN), pustolovski. I: Sean Connery, Lorraine Bracco. ŠIŠKA: ZAPRTO! TRIGLAV: ob 17., 20.30. J. F. K., zgodovinska drama. R. Oliver Stone. I: Kevin Costner. POSVEČENO JIMU GARRI-SONU. MOJCA: ob 16. in 17.30. SNEGULJČICA, Disneyjeva risanka. Ob 19. in 20.30. Lidia Asta, ZVODNICA IN SVETNICA. DVOR: ob 16., 18., 20. in 22. uri, ŽENSKE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA, Španija, komedija. R: Pedro Almodovar. DOMŽALE: ob 16., 18.30 in 21. uri BATMAN SE VRAČA, akcijska drama. I: Michel Keaton, Danny De Vito. Prodaja vstopnic uro pred pred- stavo! na ISH namenjena tudi širši zainteresirani javnosti. Informacije in prijave vsak dan nv2d 10. inl2. uro po tel.: (061) 150-001/int. 388. PETER M&J STEP in KAZINA vam predstavljata PLESNI SPEKTAKEL ne abonmaje prevzamete OSEB- “ ------1G-............... NO v PIC MGL (blagajna) do 5. nov. od 10. do 12. ure in od 18.30 do 19.30. Telefon 210-852. Vstopnice za vse predstave so v prodaji v Prodajno informativnem centru PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 210-852. Vabljeni! Sponzor MGL je Dnevnik d.d. Slovensko Mladinsko Gledališče Ljubljana OB DNEVU PLESA LJUBLJANA. KD ŠPANSKI BORCI V NEDELJO, 8. 11. in PONEDELJEK, 9. 11., ob 20. uri. Predprodaja vstopnic po ugodnejši ceni že poteka v KAŽI-NI, KONGRESNI TRG 1. tel. 214-348. V PETEK. 6. 11: KRŠKO, BREŽICE. Predstava, ki jo boste hoteli videti še enkrat! Četrtek, 5. novembra ob 17. uri. Peter VVeiss - Vito Taufer: NOČ GOSTOV. Za O. Š. Bratov Mravljak. Petek. 6. novembra, ob 19.30. Peter \Viess: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR 5 N O M A K I I? O K predstavlja: MALI ODER KABARET XX. STOLETJA: \VLADIMIRJEV VEČER MODERNE MAGIJE ČETRTEK, 5. NOVEMBRA, ob 21. uri - KABARET XX. STOLETJA: WLADIMIRJEV VEČER MODERNE MAGIJE. PREMIERA NA MALEM ODRU. ZA IZVEN. Sreda, il. novembra, ob 19.30: MLADI MLADIM. V sodelovanju z GML. Pihalni kvintet CLASSIC WIND 5 - Vera KLUG — flavta. Maja KOJC — oboa. Gabor LIELI — klarinet, Michael TAVERN ARO — faeot. Leopold RAMER-STRAŠER - rog. (Kosovelova dvorana. 150 SIT) GLEJ - BETONTANC FEST V CD! Četrtek, 5. 11., ob 21. uri: ROMEO IN JULUA. Petek, 6. 11., ob 19.30: ZA VSAKO BESEDO CEKIN - premiera daljše verzije (otvoritev 2. V/F Dance Festivala) Sobota, 7. 11., ob 20. uri: ZA VSAKO BESEDO CEKIN. Ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri: PESNIKI BREZ ŽEPOV. Pokrovitelja SMELT International Group in Mesto Ljubljana Linhartova dvorana, 450 SIT GLEDALIŠČA DRAMA SNG V LJUBLJANI Mala drama Četrtek, 5. nov., ob 20. uri: Aldo Nicolaj: PRVA KLASA. IZVEN (KONTO). Petek, 6. nov., ob 20. uri: VEČER ŠANSONOV JACQUESA BRELA v izvedbi Katje LEVSTIK. IZVEN (KONTO). Klub drama Petek, 6. nov., ob. 20.30 Pavic Lužan. ŽIVELO ŽIVLJENJE, LUKA DE. Monodramski nastop Poldeta BIBIČA. * IZEN (KONTO)_____________________ Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave.__________ Cankarjev dom Nedelja, 8. nov., ob. 18.uriWilli-am Shakespeare: KRALJ LEAR. Za abonente MGL. Družinska grozljivka kot žanrski miks, v katerem boste lahko občudovali operne vragolije, baletne travestije, stripovsko estetiko. Miniatura % Vita Tauferja, ki z igralskimi kreacijami preseneča tudi najbolj razvajene gledališke sladokusce. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc. Revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 153-312. na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča, tel. 301-286. pa "a LtJ■»'nLVAff' 6LEPAUŽŽE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Ranko Marinkovič GLORIJA CELJE UNION: amer. risani PAN, ob 16. in 17.30. Amerv pustol., BATMAN SE VRAČA, ob 19. uri. MALI UNION: amer. psihol. grozljivka GOLO KOSILO, ob 18. in 20. uri. METROPOL: amer. komedija NEVESTIN OČE, ob 16., 18. in 20. uri._________________ ŠKOFJA LOKA: franc. SLAVA MOJEGA OČETA, ob 20. uri. CENTER - KRANJ: franc, risanka ASTERIX IN NJEGOVA BORBA, ob 16. uri. Amer. akcij, film ZADNJI SKAVT, ob 18. uri. Amer. akcij, film ZADNJI SKAVT, ob 20. uri. STORŽIČ - KRANJ: amer. komedija GOSPE V AKCIJI, ob 18. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer. avant. film BATMAN SE VRAČA, ob 17.45 in 20. uri. BLED: amer. akcijska kriminalka FX-2. ob 20. uri. ZAGORJE: amer. BELI OČNJAK, ob 19. uri. TRBOVLJE: ameriški ČRNO OGRINJALO, ob 17. in 19. uri. HRASTNIK: amer. LUTKE IZ SAINT TROPEZA, ob 19. uri. NOVO MESTO: gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane — Grobowsky: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, ob 16. uri. Amer. BATMAN SE VRAČA, ob 18. uri. Amer. MAŠČEVANJE DVOJČKOV, ob 20. uri. NOVA GORICA: amer. VAMPIRSKI MOTOCIKEL, ob 18. in 20. uri. MURSKA SOBOTA: amer. GLADIATOR, ob 19. uri. Režija Janez Pipan ZARADI VELIKEGA ŽANI MANJA DVE PREDSTAVI ZA IZVEN četrtek, 5. novembra, ponedeljek, 16. novembra, tokrat izjemoma ob 19. uri v Solkanu Preprodaja vstopnic na upravi PDG (tel. 25-326) ali uro pred predstavo pri blagajni v Solkanu (tel. 21-262) PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Od 6. do 20. novembra 2. VIDEO/FILM DANCE FESTIVAL V sodelovanju s Plesnim teatrom Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS. Mestom Ljubljana, Francoskim kulturnim centrom Char-. les Nodier. Ameriškim centrom. Britanskim svetom in revijo Ekran. Pokrovitelj DHL Slovenija. _______ OTVORITEV FESTIVALA - Petek, 6. 11., ob 19.30: uvodni nagovor: Miran ŠUŠTERŠIČ, direktor Plesnega teatra Ljubljana; ZA VSAKO BESEDO CEKIN — premiera daljše verzije, GLEJ - BETONTANC, film MONTALVO IN OTROK, Francija, režija Claude Mourieras, koreografija Jean-Claude Galotta, (Linhartova dvorana, 550 SIT) Do 4. novembra FILM ART FEST 3. festival avtorskega filma Od 9. 11. v Kinoteki Retrospektiva »Cahiers du Ci-nema«! SkOVtHSKOMABOONOCa.EIkU.tSCf LUBlJANA ioo let Operem 1892-1992 »Molk univerzuma«. CORRESPON- DANCES ANGEL/us novus (3., 4.) avtor: Aleksander JURC ČETRTEK, 5. novembra, ob 20.30 SOBOTA. 7. novembra, ob 20.30 na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Vstopnice uro pred predstavo pri blagajni LGL. Operni repertoar - Golob: KRPANOVA KO- BILA - 5. (redčet. II..dirigent Milivoj Šurbek, pojejo Hajdarevič, Javornik. F. Radovan, Gracelj. Spruk. Baar. Reja. Kores, Paič, Jerič, Jeraša. Perger, Lebarič) - Strauss: NETOPIR - 10. in 25. 11., 27. 11. (ob 16.30) - Offenbach: HOFFMANNO- VE PRIPOVEDKE - 7. (dirigent Loris Voltolini, pojejo Lotrič. N. Radovan. Milenkovič, Gracelj. Jerič, Vasle, Kovačič. Kores, Javornik, Glavak, R. Radovan) in 24. 11. - Verdi: NABUCGD — dirigent Franco Sebastiani — 6. (ob 16.30; pojejo Enčev, Damjanov. Belamarič, Milič, Gorenc, Vasle, Trček, R. Radovan), 14. in 26. 11. — Puccini: TOSCA — 21. in 28. 11. Koncertni repertoar — KONCERT LJILJANE MOLNAR - TALAJIČ - 9. 11. (ob 20. uri) Vse predstave so za izven (konto), abonmajske pa so dodatno označene. Vsi začetki, razen označenih, so ob 19. uri. Blagajna: danes od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, rez. po tel.: 331-950, samo med 9. in 1 L uro. J7B5S1 PLESNI TEATER LJUBLJANA 2. VIDEO/FILM DANCE FESTIVAL 6.-10. NOVEMBRA 1992 v Cankarjevem domu v sodelovanju s: — Cankarjevim domom — Ministrstvom za kulturo RS — Mestom Ljubljana — Francoskim kulturnim centrom — Ameriškim centrom — revijo Ekran SPONZOR FESTIVALA DHL SLOVENIJA Program festivala je v najavah Cankarjevega doma. Rajy Cooney: ZBEZI OD ŽENE Četrtek, 5. nov., ob 19.30 za abonma RUMENI in IZVEN; sobota, 7. nov., ob 19.30 za abonma SOBOTA II. in IZVEN. Naslednji ponovitvi za IZVEN in KONTO bosta 16. in 27. 11. Rezervacija in predprodaja vstopnic od 10. 11. naprej. Tel.: (064) 222-681, 222-701. Gledališka blagajna odprta uro pred začetkom predstav. Galerija Ilirija-Vedrog, Tržaška 40 RAZSTAVA SLIK DOMNA SLANE v galeriji Ilirije-Vedrog (od 5. do 26. 11. 1992). Otvoritev razstave bo v četrtek, 5. novembra, ob 18. uri. Slikarjevo delo bo predstavil prof. dr. IVAN SEDEJ* glasbeni del programa pa bo izvajal kantavtor TOMAŽ PENGOV. Pl Ut BOLERO PLESNA ŠOLA Prušnikova 99 ___Tel. 50-762 ___j. . PŠ na Prušnikovi 99: Družabni ples: H. pet., 13. 11. EVROTEST - čet., 12. 11. Aerobika: pon., 9. 11. tor., 10. 11. sre., 11. 11. Tečaji v PŠ na Drenikovi 32: Družabni ples: D.: sre., 11. 11. Aerobika: čet., 12. 11. Tečaji ’ Otroke in mladino vpisujemo v celoletno plesno šolo. IIDIMI] PLESNA ŠOLA Petkovškovo nabrežje 35 Začetni: 8.11.,- ned., ob 18.30, 12. 11. — to. in če., ob 19., : 11., ob 18.30; Nadalj.: 29. 11. ob 20. uri; Izpop. 12. 11. — to. in če., 20.30; zu.ou, Tečaji za starejše od 30 let: 31 11 --L „U 1 O Začetni: 21. 11. — sob., ob 18.30; Nadalj.: 6. 11., ob 20.15. VPIS in informacije od 11. 13. in od 16. do 19. ure, 1 320-042! OBVESTILA Danes, 5. nov., ob vabimo na otvoritev i rografij ŠOLA PODJETNIŠTVA Telefon 061 345326 Telefax 061 349 964 LJUBLJANA, pp 122 Kardeljeva pl. 17 PRIPRAVITE SVOJ POSLOVNI NAČRT Razvijate podjetje, pripravljate investicijo, privabljate investitorje? Naredite svoj poslovni načrt, spoznajte poslovanje svojega podjetja. Vabimo vas na 16. ponovitev podjetniške delavnice za pripravo poslovnega načrta. Ob pomoči najboljših predavateljev in podjetniških svetovalcev boste v petih vikendih pripravili poslovni načrt. Poslovni načrt boste pripravljali na računalnikih in pri tem lahko uporabili priročnike Enterprene-ur. Cena 59.400 SIT. Z GE- ACARD SAMO 30%. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani obvešča, da bo mag. ILINKA DO-NOVA zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: »Prispevek k analitiki in kemiji zlata«. Zagovor bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 16. uri v sejni sobi Tajništva, Aškerčeva 9a. LJUBLJANSKI LJNEMATCGBAn . Fakulteta za naravoslovje in teh-jnologijo Univerze v Ljubljani ob-i vešča, da bo mag. LIDIJA IR-MANČNIK BELIČ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: Reakcije na fazni meji keramika — metalizacijska plast«. Zagovor bo v sredo, 11. novembra, ob 12. uri v sejni sobi dekanata, Aškerčeva 9 a. ___________ KINOTEKA: ob 16., 18.15. POGREŠANI (MISSING), ZDA, 1982.1: Jack Lemmon, ob 20.30, DRUGO PREBUJENJE CHR1-STE KLAGE, Zah. Nemčija, 1977. KOMPAS? (Miklošičeva c. 38) ob 17., 19.30., 22. uri EVROPA. I: J. M. Barr, B. Sukovva. Repriza, ki ste jo čakali. Petek, 6. 11. 92, ob 22. uri KOSEC (LAWN-MOVER MAN) po noveli STEPHENA KINGA. KOMUNA: ob 10. uri matineja: BATMAN SE VRAČA, fantazijska akcijska drama. Ob 16., 18.30., 21. uri OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI (FRI- I Dve dobitnici oskarja v filmu, ki greje srce! Petek, 6. novembra, ob 19.30 - priredba enodejank Franca Le-vestika: JUNTEZ in Miroslava Vilharja: POŠTENA DEKLICA, komedija v dveh dejanjih: TAKO SMO SE MOŽILI. Gostuje kul-turno-umetniško društvo FRANC ŽIBERNA iz Poviija. Sobota, 7.nov., ob 19.30 — T. M. Plautus: KOMEDIJA O LONCU. IZVEN. Komedija. Nedelja, 8. nov., ob 16. uri — T. i M: A | Ocvrti Zeleni Paradižniki Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani obvešča, da bo mag. ANA PRE-VORČNIK zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: »Vpliv mineralne vode Donat Mg na inhibitorje in promotorje uroli-tiaze v urinu«. Zagovor bo v torek, 10. novembra, ob 12. uri v sejni sobi Tajništva, Aškerčeva 9 a. Dušana na mapa avtorja. ČETRTEK, 5. nov., ob 22. - RADIO B-92 IN PAR' politične scene, neodvisne radijske postaje B-92 ter rock skupine JAT-RAS. vljudno vabi na O] ENTOMOLOGIA NICA. »c želite učiti FLAMENCA? Če vas navdušuje temperamentni španski ritem, pridite na OŠ Milana Šušteršiča, Štembalova 2A (Bežigrad) v torek, 10. novembra, ob 19. uri. FLAMENCO I: torek, 10. 11., čet., ob 19. uri FLAMENCO II: sreda, 11. 11., ob 19. uri, sobota, ob 11. uri. Inf. po tel. 320-391. PRISRČNO VABLJENI! FILM FOTO VIDEO SEMINAR Teme: filmski plani, kamera, luč, mizanscena, režijski, scenaristični workshop, praktična snemanja. Informacije, prijave: ZKOS, Stefanova 5, Lj., tel. 061/217-860. ljani. pri Zbiljskem jezeru in Magistrat International ta na »JACK PARTY«! ED GREEN TOMATOES), humoristična melodrama: I: Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Jessica Tandv. UNION: ob 16., 18.30., 21. uri BATMAN SE VRAČA (BATMAN RETURNS), fantazijska akcijska drama. I: Michael Keaton, Danny De Vito, MicheUe Pfeiffer. MINI: ob 16., 18.15., 20.30, V ZADNJEM TRENUTKU (FI-NAL ANALYSIS), psihološki thriller. I: Kim Basinger, Richard Gere. VIČ: ob 17., 19. in 21. uri OSUM /nstitutumStudiorumHuaianitatis Novoustanovljena podiplomska humanistina šola začenja svoje delovanje s programom iz di-skurzivnih študijev. Kot prvi gost bo v okviru modula »Pragmatika in komunikacija« predaval Jef Verschueren, vodilni strokovnjak s področja jezikovne pragmatike in komunikacije. Modul bo potekal od 9. do 13. novembra 1992. Predavanja bodo poleg vpisanim podiplomskim študentom in slušateljem specialističnega študija BABILON SEVERINA IN SKUPI ŠKORPIJON. VABLJENI! ŠOLSTVO Vito Starc, dr. med., j stopno predavanje ob javi te, Korytkova 2. Naslov »DIASTOLIČNE LAST LEVEGA PREKATA: MENLJIVA VOST«. nVF VMIK ,DFI O,. IZDAJA ČZP DELO, D.O.O. • USTANOVITELJ DELO D.O.O. • NASLOV UREDNIKAUUBUANA ^DUNAJSIOCC 5. TELEFON N. C. 118-255. 119-055. 115-315 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29. 6100! LJUBLJANA • TISK DRUŽBENO PODJETJE DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ. P. O. LJUBLJANA. DUNAJSKA C. NAROČNINA 05-3,5. BEKLAMACIJSf, ODD. TF! 118-255 119-055. 115-315. REKLAMACIJSKI uuu. V* SteCEU." MARIBORA*^TL^062/2^245*^5POSA^BČNA* ŠTEVR-KA^STANE^JCLOfT TOLARJEV.^PEIXOVA^IN SOBOTNA ŠTEVILKA 50 00 TOLARJEV • NAROČNINA ZA NOVEMBER 1992 JE 1.080.00 TOLARJEV. ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 972.00 TOLARJEV • ZA PLAČNIKE PO BANKI (TRAJNI maj onn ŠF 5% POPUST • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČZP DELO. D.O.O., ŠT. ^^««4*909 • PO LL ET N A NARO ČN IN A ZA TUJINO JE 468 DEM (ZA LETALSKO DOSTAVO DODATNO ZARAČUNAVAMO PO TARIFI) • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠT. 50100-620-107-257300-27822/0 • NOVO - ZA LJUBLJANO: MESEČNA NAROČNINA VEČERNEGA DELA ZA MESEC NOVEMBER JE 1.105.00 SIT • NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAH.--UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • DELO STIK - OGLASNO TRZENJE TEL 318-570. FAX. 30^ 414 DUNAJSKA 5. VI. NADSTR. PRIZIDKA • MALI OGLASI: SPREJEM PO TEL. 318-866 ALI OSEBNO NA OKENCU DUNAJSKA 5. ŠUBIČEVA 1 • OSMRTNICE: OB DELAVNIKIH DO 16. URE OSEBNO NA OKENCU DUNAJSKA 5 IN ŠUBIČEVA 1. FAX. 110-169. OB NEDELJAH IN P|JAZNI:PFONbfUS125S rvcuDTMirc mcddcdpdmd PFNTRAI.NA REDAKCIJA. DUNAJSKA 5, ALI PO TELEFONU 118--S5, OKENCU DUNAJSKA 5 IN ŠUBIČEVA 1. FAX. 110-169. OB NEDELJAH IN PKAZN Mf OSMRTNICE NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA. DUNAJSKA 5, ALI PO TELEFONU 118 -^5, 119-055. 115-315 NARAvTpcJ lJ.TOČKI TARlFNE Š^EVlLKE 3, ZA KATERE SE PLAČUJE 5-ODSTOTN1 DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV. TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255, TELEFAKS 311-871. t A ISTIKOVA VROČA UNIJA! Izvedeli včeraj — velja dane st j 1 Naročila za objavo oglasov v STIKOVI VROČI LINIJI sprejemamo po telefonu (061) 113-201, faks 110-169 B i in na naslov DELO STIK, Ljubljana, Dunajska 5, od 8. do 13. ure za objavo za naslednji dan 7 T RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA, Informacije: Institut J. Stefan: 157-078. 1 RENAULTSAFRANE 1 068/26-010 Naprodaj vsi modeli vozil Renault Safrane. Cena do registracije že od 56 500 DEM naprej. Možnost staro za novo. AMI d.o.o., Novo mesto I PC RAČUNALNIKI | Na obroke! PC NOTEBOOK TOSHIBA, tiskalniki EPSON, HEVVLETT PACKAHU, j telefaksi PANASONIC... LEASING! STENTOR, 061/194-227, 194-367. I INTERSHOP I INTERSHOP 1 INTERSHOP SELI NA ekskluziven uvoz ženskega perila, bodyjev... svilene kitajske j! preproge, pohištvo iz bambusa (Indonezija), bogata izbira blaga t z Daljnega vzhoda v prodajalnah INTERSHOP, Kolodvorska 9, Linhar- | tova 9 in Slovenska 36 v LJUBLJANI. 1 KERAMIČNE I PLOŠČICE I GORENJE od 626 SIT/m2 dalje. Nudimo novo osvojen »exclusive design«. Možnost plačila na 3 čeke v GORENJU TIKI Lj. Šiška, 061/194-153 in v GORENJU KERAMIKA Šmartno ob Paki, 063/885-030. I Kritina BRAMAC Strešna kritina BRAMAC najcenejša v Sloveniji. 30 let garancije. Dostava na parcelo kjerkoli v Sloveniji. KONDOR d.o.o., tel. 062/810-066, 810-017. 1 POCINKANA I PLOČEVINA II ZELO UGODNE CENE Nudimo pocinkano pločevino Voest Alpine v zvitkih in ploščah širine | 1000mmx0.55 in 0.60mm po 105 SIT ter 0.75, 1.00 in 1.25mm po 100 SIT. f Inf.: tel. 712-237, fax 712-227, Fist d.o.o. Dob pri Domžalah (pri FAM). f I SAVNA KLUB BREZA I Lepodvorska 13, Lj. vam nudi savno, ročno masažo in sončenje z najsodobnejšim solari- f iem nemške firme ERGOLINE. Rezervacije in inf. po tel. 061/319-713. I UGODNO UGODNO 1 KAM PO MESO | ZA OZIMNICO? I K MERCATORJU! UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO Nakup svinjskih polovic z glavo in kožo izredne kvalitete (nemastne, mesnate) domače proizvodnje po 320,00 SIT/kg, vam omogoča MERCATOR Mesna industrija Ljubljana v vseh mesnicah MERCATOR-ja. Inf. po tel. 061/310-752 POHITITE, DA NE ZAMUDITE! I KOMPAS HOLIDAYS I VIKEND V JORDANIJI 27.11. - 3 dni AMMAN—PETRA—JERASH—MRTVO MORJE. CENEJE KOT SAMO AVIO PREVOZ. Prijave/inf. Kompas Holidays, tel. 061/219-090. I EKOS d.o.o. Oraaniziramo radiestezijsko in bioenergetsko delavnico, 061/446-844. jj I PC RAČUNALNIKI | TISKALNIKI I PC RAČUNALNIKI || TISKALNIKI PC 386sx—25/HDD 80Mb/M. tower/S;VGA mono/2Mb - 89.981 SIT. | PC 386-40 128C/HDD 80Mb/M. tower/S;VGA mono/2Mb - 100.183 SIT. | TISKALNIKI ŽE OD 20.200 SIT naprej. _ Mikrostar d.o.o., Lj., Letališka 33, 061/102-222 int.339, fax 104-082 1 KEFO, Cankarjeva 7 1 I tel. 061/210-060 Pestra ponudba barvnih filmov - KONICA, FUJI, AGFA - po izredno i ugodnih cenah. Filme vam razvijemo v enem dnevu, na vašo željo tudi j v eni uri, pri izdelavi slik vam podarimo album. I I PUHOVKE I I NORTHLAND IZ I 1 METALKE S 1 Originalne NORTHLAND puhovke: polnjene s pravim puhom, različni modeli (kratki, dolgi, obojestranski, kombinirani s krznom...) od 11.990 5 do 17 770 SIT — pri gotovinskem plačilu 10% POPUSTA — tudi za vso s ostalo ZIMSKO ŠPORTNO KONFEKCIJO. BLAGOVNICA METALKA LJUBLJANA, Metalka Trgovina! a I NOVOLETNI SEJEM ' I NA LJUBLJANSKEM 1 STRELIŠČU Podjetje Panta Rhei vabi vse, ki bi radi prodajali svoje izdelke, da se ( udeležijo velikega novoletnega sejma, ki bo od 2.-30. decembra | v zaprtih prostorih ljubljanskega strelišča. Cena prostora s stojnico je | od 1.400 - 1.600 DEM. Število prodajnih mest je 50. Prijave spreje- j mammo do zasedbe oz. do 15.11.1992. Naslov: PANTA RHEI d.o.o., Dolenjska c. 11, Lj., 061/171-661. 1 SEMINAR ZA I ZUNANJETRGOVINSKE I REFERENTE Pri DELAVSKI UNIVERZI BORIS KIDRIČ LJUBLJANA smo pripravili f delovno srečanje 0 OPERACIONALIZACIJI novih ZT predpisov. Namenjeno je vsem ZUNANJETRGOVINSKIM REFERENTOM, absolventi šole za ZT referente pa imajo poseben popust. Delovno srečanje | bo 11. novembra 1992 v Ljubljani. Prijave in informacije DU BORIS ^ KIDRIČ, Miklošičeva 26. Tel. 061/311-121, 320-996. I KURILNO OLJE I DA NAM BO TOPLO... Kurilno olje za Ljubljano in okolico po 24,50 SIT/I + prevoz. Plačilo na dva obroka. Prodaja: DERU d.o.o., Lj., Stegne 21, tel. 061/574-743 od | 8.-15. ure. j ri 1 — z—= i- | NARAVNO UČENJE =• | JEZIKOV - SVET Tečaje NEMŠČINE in ANGLEŠČINE izvajajo avtorji sistema: priročnik, | slovarji kasete. Inf. po tel. 061/115-086, od 11.-13. ure, SFINGA d.o.o. | | TEGOLA CANADESE !; I V GRAMEXU Izredno uaodna ponudba strešne kritine Tegola Canadese (uvoz iz g Italiie). Obiščite nas na Verovškovi 72, tel. 061/183-163, 183-190. £ I TRAKTORJI 0- I 1- I a: I beloruske proizvodnje MTZ s pogonom na vsa štiri kolesa. TIP 552 E 57 KS, cena: 13.000 DEM (brez p.d.) TIP 82 U 81 KS, cena: 16.000 DEM (brez p.d.) Dobavni rok: prompt. Omejena količina. Inf. in prodaja Kovmtrade , Celje Mariborska 7, tel. 063/441-245 int. 186, 063/411-256. I PROGRAM ZA I MENJALNICE Predstavitev programa in ELEKTRONSKIH TEČAJNIH lisi. PIN d.o.o., Leskoškova 4, tel./fax: 061/447-200. ' I TOPLOTNA p- | IZOLACIJA-1 30% CENEJE! TERVOL trdi 5 4 in 3 cm, NOVOTERM mehki od 5 — 14 cm, KUlVicsi ; PLOŠČE, LEPENKA, IZOTEKT, STIROPOR in drugi gradbeni materiali ( akcijsko cenejši pri »»GRADNJA« trgovini. Inf. po tel. 061/785-010 in t 062/212-341, od 7.-17. ure. Možna dostava! A I RIM—CAPRI—POMPEJI— as | VEZUV-5 dni Oalejte si večno mesto v prednovoletnem vzdušju, odhod 26.12. az za j samo 310 DEM. LENATURIST ŽIRI, tel. 064/691-624. /e ■ E- 1 PA SAJ TO NI RES! ti I az 1 ZDAJ Sl KUPITE KOLO, TAKO UGODNEGA KREDITA NIKOLI VEČ NE BO! SAMO V BLAGOVNICI BEŽIGRAD — velika akcijska prodaja koles. Nakup na 5 obrokov ali čekov (brez obresti). Ob gotovinskem plačilu dodatni popust! HITRO PO KOLO, DAVČNA OLAJŠAVA ZA VAS BO! ju I »NA POT« DRAGOMER I Dragomerška 38 t 1 Tel. 061/653-824 UGODNE CENE materiala za napeljavo vodovoda za centralno ogrevanje. V zalogi imamo radiatorje PANEL 2000. _,o _ Del čas-od ponedeljka do petka od 14.-19. ure, sobota od 8. 12. ure. | b~ 1 Computer 386—486 od 88 000 SIT, tiskalniki Epson, Star, HP, Roland. Hittrade, ub1/446-562. | ~| I PC 386/486 1 !!! UGODNO!!! Že od 79 890 SIT. POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PONUDBO!!! | TISKALNIKI NOTEBOOKI, RAČ. KOMPONENTE... BOcom, 061/261-923. | II RENAULT , 1 AVTOCENTER RUFAC Prodaja na kredit, kratki dobavni roki za Renault 5. RUFAC d.o.o. Kočevje, tel. 061/854-042. £ )| 1 GORILNIKI ELCO Vse za centralno oqrevanje poceni. Centralterm, 061/727-83/, 51-421. | ' I 1 NOVO LETO 1 ERAZEM, Trubarjeva 7 3LOVAŠKE TATRE, 6 dni, polpenzion in silvestrovanje, smučanje, 1 ogled Budimpešte... Od 230 DEM. Informacije po tel. 061/131-076. f\ bb I NOVOLETNA DARILA ls | PISARNIŠKI MATER. 1 PLASTIČNI GRANUL. Po ugodnih cenah nudimo darila za poslovne partnerje, pisarniški | material ter kvalitetne plastične granulate. j-j PLAMAS, Tomačevo 1, tel. 061/372-011. i 1 AKTUALNO - ZAKON I OLASTNINJENJU I PODJETIJ Zakon z obrazložitvijo avtorja; cena v prednaročilu 3.900 SIT; vse | informacije pri založniku MIMEX d.o.o. vsak delovnik med 9.in 14. po tel. 061/302-706, fax 301-860. "1 I ISICOM I 1 HIBRIDNI ■J I TELEFONSKI SISTEM A: 1 ,A I OBROČNO 1 ODPLAČEVANJE Hibridni telefonski sistem ISICOM bomo prilagodili tako, da lahko pokrije potrebe malega podjetja ali samostojnega oddelka v velikem podjetju (sektor prodaje, nabave, vodstva podjetja) agencije oz. zastopstva. Povsod tam, kjer veliko telefonirate, vam ISICOM s stevii- J nimi funkcijami omogoča udobno telefoniranje. ji /\_test garancija, servis, montaža, proizvod z mednarodno kvaliteto. | iSKRA TERMINALI, tel. 064/326-733. 1 1 MEHANOGRAFSKI — I PAPIR mi I Podjetje GERA COMMERCE d.o.o., Linhartova 8, nudi proizvajalcem, ki predelujejo mehanografski papir, papir vrhunske kvalitete iz Brazilije. Papir je 60g, dimenzije 25-26cm, 39cm in 48cm po konkurenčni ceni. Pokličite po tel./faxu 061/317-642. I TERMINALI VT420 to- 1 DOBAVA TAKOJ! SITECH d.o.o., Pivovarniška 8, Ljubljana. Tel. 061/125-244, 125-254, fax: 061/318-298. te! 1 PIANINA PETROF ie: 1 INKRONENBERG Akcijska prodaja na čeke - EXTREME 061/301-701 od 8.-16. ure. 1 E- I FUX POTOVANJA JI I DUNAJSKA 67, Lj. I 061/319-272,315-032 Kitajska Peking - Shanghai - Xian: 25.12 -8.1. ; Finska, Laponska, Helsinki —Rovaniemi: 27.12. 4.1. s Nova Zelandija: 4.2.—26.2. } Iščete dobro plačano delo? Ponujamo možnost takojšnje zaposlitve pri prodaji. Zaslužek 6.150,00 SIT dnevno. Pogoj lasten prevoz. Informacije po tel. 061/ 371-534 ter 061/570-115. 2032 Lokal v Ivanjem selu velik 77 mz, namenjen trgovini z živilskim blagom, oddamo. Pisne ponudbe oddajte do 15. 11. na naslov: GD Ivanje selo, 61381 Rakek. 20103 Iščete delo? Se čutite sposobne in ne morete pokazati vsega, kar želite? Zaposlimo vas kot prodajnega zastopnika. Ponujamo dobro plačilo. Prevoz zaželen. Informacije po tel. 061/ 752-820 ter 061/371-534 20032 II zu ' - ŽRTVE NA- OTROKE SILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure na(061) 441-993 ali 97-82 TVOJ TELEFON namenjen otrokom, mladim in odraslim v stiski Na 067/22-445 lahko pokličete vsak delavnik med 13. in 19. uro. i i i * t . i KNJIŽEVNI LISTI LJUBLJANA, 5. NOVEMBRA 1992 DELO ★ stran 13 Volitve in propaganda Kako hitro je volilna propaganda -politična plitkost 'W7~* -njiga profesorja Fakultete za politične vede v Zagrebu Ivana __________________k-Šiberja je rezultat raziskovanja v okviru raziskovalnega projekta Volitve, politične stranke in politično obnašanje volivcev. Avtor, psiholog in politolog, se v knjigi zaustavlja ob psihologiji politične propagande, razčlenjuje pomen političnega marketinga v večstrankarskem .sistemu, posebno poglavje pa namenja propagandi v vojni in v totalitarnem sistemu. Čas, ki priznava več političnih odtenkov, in val, ki je prinesel v slovensko družbo politični pluralizem, nam pljuska v politični obraz tudi nove oblike politične komunikacije in politične propagande. Tudi za našo volilno kulturo postajajo aktualna vprašanja, ki so v prostoru zahodne politične civilizacije že dalj časa politično živa. Prvi del tudi za slovenskega bralca izzivne avtorjeve knjige (Politična propaganda) nas vpelje v politično propagando z vidika zgodovinskega razvoja, govori o vrstah politične propagande, o propagandnih načelih in o propagandnih tehnikah ter se izteče v motivacijske razsežnosti propagandnega delovanja. Svojsko odliko Siberjeve knjige vidim prav v tem, da tudi politično propagando ocenjuje z vidika propagande v volilnih procesih. Avtor se sprašuje še o pomenu političnega prepričevanja, o stališčih volivcev državljanov in v zvezi s tem o politični in volilni kulturi. Čeprav so vsebina prvega dela knjige kratko predstavljena podpoglavja, ki dajejo, temu delu knjige bolj značaj kratkih poli-tološko-psiholoških skic, se v Sibrovem premišljevalnem obzorju vleče temeljna nit: politično propagando povezuje z bojem za oblast prek volitev. Šibrova razmišljanja o odprtem in zaprtem komunikacijskem prostoru, o moči karizmatične avtoritete, o značilnostih skupinske pripadnosti, o razlogih za strankarsko (ne)pripad-nost, bogatijo tematsko razsežnost knjige. Tudi slovenskemu državljanu se vedno bolj približuje vrvež volilno tržnega dne. Iz tega zornega kota je za slovenskega bralca posebej zanimiv drugi del Sibrove knjige (Politični marketing), ki členi temeljne prvine volilne strategije, pripravo na izvedbo volilne kampanje ter ocenjuje pomen javnega mnenja v volilnih procesih. Vendar v tem pogledu piščeva knjiga ni posvečena le aktualni danosti volilnega trenutka, ampak nosi v sebi tudi teoretični naboj. Po Visoka pesem Zaveza med Bogom in izvoljenim ljudstvom nr\ Juli ’ e nekaj časa je v izložbenih oknih knjigarn . knjiga Stare zaveze Vi- ______I soka pesem (spada med modrost-knjige), ki je izšla kot posebna izdaja pri založbi Ognjišče — Koper in ki jo je iz hebrejskega izvirnika prevedel Sovretov nagrajenec prof. Janez Zupet ter obogatil s spremnim besedilom in mnogimi opombami. Ilustracije sta prispevala Krištof Zupet in Nives Zupet. Kanonizirana Visoka pesem je v svetovni literaturi zelo cenjena, ovrednotena in reproducirana v različnih umetnostnih zvrsteh. Osnovna nitje ljubezen — ta magična točka človekovega povezovanja in obstoja. Na njej se pravzaprav vse gradi in dokončno zruši. V širših razsežnostih lahko imenujemo ljubezen tudi razmerje med Absolutnim in človekom. Ker je Visoka pesem nastala nekaj stoletij pred Kristusom (okrog 4. st.), združuje v sebi različne skušnje in navade takratnih Palestincev; prepletajo pa se tudi nekatere orientalske značilnosti in prvine. Skratka, gre za pesnitev, ki nenehno vznemirja bralca s svojo večpomenskostjo, simboliko in globoko duhovno razsežnostjo. Visoko pesem (v hebrejski bibliji se imenuje Šir haširim — Pesem vseh pesmi) so do danes različno interpretirali. Žarko Petan Aforizmi Človek obrača, Bog ga obrne. Televizija ima v rokah trak in škarje. Alegorična razlaga, ki je najbolj sprejemljiva in avtentična, vidi v podobi ljubezni med ženinom in nevesto, za katero tu gre, sklenitev zaveze med Bogom in izvoljenim ljudstvom (Jahve — Izrael). Tako prehaja pesnitev iz erotične ljubezni na višjo duhovno raven — pozneje v novoza-veznem času tudi povezava: Cerkev — Kristus. Ob alegorični (zgodovinski oz. mistični), obstajajo še druge razlage (kultne, realistične itd.), in zanimivo je, da jih prevajalec prav tako uvršča med produktivne. Meje demokracije so ralo. Pri založbi Alinea v Zagrebu je prav pred kratkim v biblioteki Politologija (I. kolo) izšla knjiga Ivana Šiberja »Politična propaganda in politični marketing«. Glavni in odgovorni urednik zbirke je V. Graovac, recenzenta pa sta bila dr. P. Novosel in dr. M. Goluža. moji presoji predstavlja ta del Šibrove študije kakovostno jedro knjige. Sibrovo umevanje ekonomskega marketinga na eni in političnega na drugi strani, je razlikova-no in pisec se izogne poenostavljajočim opredelitvam, čeprav globalno ocenjuje, da politični marketing v glavnem sledi logiki marketinga v gospodarstvu. Legitimno se mi zdi vprašanje, kako ravnati v volilnem procesu, da se »prodajanje« idej, programov in osebnosti ne spridi v najbolj ceneno in politično pogrošno politično štacunarstvo, politične stranke pa v prevarantske trgovce volilnega At, pa v picvaiaui-oivv n ponujanja podob kandidatov. Vsaka poli-tična stranka v ozračje volilne komunikaci- je in propagande v političnem marketingu vnaša tudi vrednostni sistem. Torej ne gre le za golo mehanično prenašanje kompleksne strategije ekonomskega marketinga na politični marketing. Čeprav državljani volilno »potrošnikujejo«, pa vendar vrednostna podstat pri volitvah ni zane-merljiva razsežnost. V slovenskem prostoru je Visoka pesem druga knjiga iz Stare zaveze (prva je Jobo-va, ki je prav tako izšla pri Ognjišču 1989); ti dve izdaji kažeta med drugim na posebno bogastvo Biblije in njeno živost v današnjem času. F. H. Vse politične stranke na Slovenskem imajo iste cilje, a različne namene. Postkomunizem je seštevek vseh slabih lastnosti socializma in kapitalizma. Zgoraj omenjena vprašanja vključujejo tudi problem politične manipulacije prek strank, množičnih občil pa tudi s strani različnih volilnih (proti)kandidatov. Ne smemo pozabljati, da ravno informacijski sistemi dajejo volivcem ključne poteze političnega obnašanja in volilnega vedenja kandidatov. Sibrovo analiziranje ne ostaja samo na splošni teoretični ravni: svoja razmišljanja preskuša tudi na oceni razmer na zadnjih volitvah na Hrvaškem. A vendar bi tu pričakoval globlje razčlenjevanje in ne le bolj ali manj obrobne opazke. ji je — za določeno obdobje — homogenizirati nemški narod in usmeriti njegove, resnične ali domnevne frustracije in jih oblikovati v agresijo proti drugim narodom. Ali nas takšna razmišljanja ob sedanji vojni na Balkanu ne vodijo do določenih miselnih zvez glede sodobnega dogajanja? Šiber podrobno razgrinja Goebbelsova načela propagande. Ko jih bralec prebira, se mu zazdi, da so vsaj posamezna stališča propagandno mefistofelovskega dr. Josepha G. danes ponovno oživljena. Neutajlji-vo zaznaven je vpliv gebelsovščine pri nekaterih sedanjih agresivnih besednih zapeljivcih na Balkanu. Naj sklenem: bila bi huda napaka, če bi Šiberjevo knjigo pojmovali zgolj kot neke vrste priročnik »kako zmagati na volitvah« ali pa če bi jo, gledano obratno, pojmovali kot kratki kurs na temo »kako se da propasti na volitvah«. Šiberjevo knjigo presojam kot knjigo s solidnim psihološkim in politološkim dometom, teoretično zanimivo in politično praktično povedno. Delu pa ne uide zamera, da ima sicer v relativno bogatem navajanju virov in knjig manj (naj)novejše tuje literature: Vendar, gledano v celoti, je Šibrova knjiga miselno razglabljajoča tematsko problemska študija. BOŠTJAN MARKIČ Tihomir Pinter: Iz cikla Slovenski književniki Lev Detela v sredo 19. februarja 1992 Recenzijski izvod Lov za izgubljenim kolesom Milan Kleč: Tatovi koles V : J-* Parada Dekleta z belim cvetjem cesto zasipavajo. Armada za generalovim konjem koraka, bobni ritem pregibanja udarjajo, noge se v zrak premikajo, v loku ob cestni tlak udarjajo. Trobente čez množico donijo. Na belem konju general jaha. Zandar zelo močno koraka, zelo močno noge na tla postavlja. Potne srage mu čez lica polzijo. Preveč ga vročina ubija. Vendar je srečen, na vrh življenja je prispel, to čuti. Svoje prsi boči, glavo proti soncu dviga, beli rep generalovega konja nad sabo vidi. Odločno s petami v tlak bije, kolena upogiblje, z rameni sem in tja niha. Nobene lastne misli več nima. Vzklika. Rep generalovega konja gleda. Koraka. Z množico se vedno bolj v generalov hrbet preliva, vedno bolj beli rep generalovega konja postaja. (Poslednja gora, izbrano delo L, Art agencija, 1991.) Most-Punte-Hid Politološko berljiva so Šibrova razpredanja o tem, kako so zmage in porazi sestavni del politike, kako pomembne so medosebne komunikacije v volilnih procesih in kako predstavljati politične stranke, njihove programe in kandidate. V procesu političnega marketinga se politična stranka bojuje za to, da bi volivci sprejeli »njene« opredelitve in strateška stališča in da bi tako politična stranka zmagala v tekmovalnem boju z drugimi strankami. Politika se uveljavlja tudi v smislu gesla: politika je spektakel. Pojav bi lahko označil kot »tea- Blok iz slovenskega prevajanja na Madžarskem stoletja, število prevodov madžarskega leposlovja (brez mladinske literature) se bliža številki 50. Podobno je tudi na madžarski strani. J! tralizacijo politike«. Očitno je, da ima (vsaka) politika svojo dramaturgijo. ; t p.-.v' :'rvori Glede na to, da smo pred slovenskimi volitvami, ni odveč tudi opozorilo, da se številne družbe po svetu ne znajo izogniti skrajnostim politične reklame, pritlehnostim političnega marketinga. Volilni boj se odvija tudi v smislu borilne veščine catch-as-catsh-can. Če bi tudi pri nas dopuščali volilno geslo »zagrabi, kakor moreš«, bi zašli v volilno politično patologijo. Ta je sicer negativni stranski spremljevalec političnega pluralizma, ne bi pa bil dokaz politične in parlamentarne zrelosti slovenske družbe. Politična volilna plitkost, ki se v skrajnih robovih že preliva v politično prostaštvo in v strankarsko volilno popadljivost, so tiste palete volilnih dejanj in razpoloženj, ki sodijo na dno politične kulture in iz katerih se potem izkotijo nadaljnje politične afere in zdrahe. Zdi se mi, da je Šiber dovolj trezen družboslovec, ki iz analize volilnih bojnih praporov, trženja volitev, volilne propagande zna potegniti družboslovne zakonitosti v dinamiki volilnega boja. V psihološko utemeljeni in politološko predstavljeni členitvi ga ne preslepi volilno zvodniški tip politika, ki se v volilnem prometu (sam ali s pomočjo svojih političnih strank) ponuja kot sveže žemlje. - udit Reiman nas v uvodni besedi seznani z vodili pri uredništvu celega sklopa, ______________ to je, predstavitvi književne in druge kulturne vezi med Madžari in Slovenci, ki so vendarle obstajale (esej Istvana Lukacsa, Recepcija madžarske književnosti v Sloveniji v 20. stol., obj. tudi v Slavistični reviji, 1991/1), prikazati oblikovanje slovenske zavesti skozi zgodovino oziroma od razsvetljenstva dalje (esej Janka Prunka Nova slovenska samozavest) kot tudi njeno samorefleksijo v zrcalu »male jugoslovanske pornografije« s kontekstom mitološkega vzorca umrlega Očeta, Mačehe in oživitve Sneguljčice (odlomki iz eseja Slovenski avtoportret Alenke Puhar), povedati nekaj tudi o slovenskih stereotipih (odlomek iz eseja Slovenski stereotipi Antona Trstenjaka), predstaviti sodobno slovensko književnost s čim več barvami (Edvard Kocbek, Lojze Kovačič, Drago Jančar, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Milan Jesih, Milan Dekleva, Aleš Debeljak, Fabjan Hafner) in postaviti na ogled še mlado slovensko prozo (Andrej Blatnik, Jani Virk, Alojz Ihan, Milan Kleč) ob nekaj drobcih starejše slovenske književnosti, ki je šele v zadnjem času polno zaživela ali ki še nahaja svoje sledi (Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Slavko Grum). Prevajalska delavnica na Madžarskem (Orsolya Gallos, Judit Reiman, Imre Szilagyi), je ponudila tamkajšnjim bralcem v okviru rubrike MOST-PUNTE-HID v literarni reviji Tiszataj iz Szegeda obsežen blok iz slovenske književnosti. . gostote bližine nečesa, kar se ima zgoditi: od matjaževskega motiva Cankarjeve črtice, Črnih zidov in Ostrih ritmov, bolečine ravnodušne bližine Skrivnosti iz Kosovelove poezije, Blatnikove retardacije z Bobnarjevim zamahom, ko obvisi čas v preplahu katastrofe, ki naj bi neizogibno sledila, a se vse dobro izteče, do Zločina iz predmestja S. Gruma in zloveščo repliko na koncu črtice: »Kmalu bo vojna«. Pričujoči izbor iz slovenske književnosti se torej želi približati madžarskemu bralcu tudi z utripi skupne zgodovine oziroma umetniškim preoblikovanjem njene kulturne dediščine (Hunyadijci in Celjani v Kastiljski sliki D. Jančarja, črtica Kralj Matjaž I. Cankarja). Razvidno razpoznavni zapis v knjigi (tretji del) je posvečen vojni propagandi, kjer avtor razgrinja nemško propagando v drugi svetovni vojni, nemški radijski program za Združene države Amerike in Goebbelsova načela propagande. Šiber členi vojno propagando na strateško, taktično in konsolidacijsko propagando. Posebej se ustavlja ob nacistični propagandi, kije bila vzpodbujena z ustrahujočo politiko, ki je pripeljala do velikega števila mrtvih, do genocida, do holokavsta. In dalje: uspelo Gre za prost izbor dobre literature, kot poudarja uvodničarka, ki želi hkrati tudi promovirati narod v najbližji soseščini, ki je bil vse do zadnjih let tako rekoč samo jugoslovanski. Tako je tudi tako imenova-ni prosti izbor svojevrstno interpretativen, z notranjo pomensko segmentacijo. Gre za izbor sam, tudi zaporedje avtorjev (ne vedno kronološko ali stilno zvrstno), za kratko predstavitev posameznih avtorjev, večinoma so predstavljeni z eno ali dvema pesmima, z enim ali dvema krajšima proznima prispevkoma (izjema so Kocbek, Debeljak, Jesih). Ob prebiranju lahko sledi bralec določenemu, v izbor vnešenemu intenziviranju Na vzporednem ali cikličnem tiru je osebna izkušnja dna brezumne zgodovine E. Kocbeka in njegova vizija (Mesečina, Lipicanci), vzporednost svetov v času v Kastiljski sliki D. Jančarja, disonančni ton Zajčeve pesmi in Dokument o duši L. Kovačiča, Neposreden odmev na zadnjo vojno je prisoten v trpki ironiji Alojza Ihana in Fabjana Hafnerja. Ob pesmi M. Dekleve o svobodi in poreklu jezika sta obširneje predstavljena A. Debeljak s štirimi pesmimi iz zbirke Minute strahu in M. Jesih s šestimi soneti. Razum je sitasta logika, bi rekel Jani Virk, potem ko bi se odtrgal sam od sebe, da bi šel po svoji poti naprej (Preskok), Milan Kleč pa bi se ob tem kot pravi pajdaš prevejano nasmehnil in zabil kakšen gol (Želvi, Madžarska). »Tako je to z Madžarsko«, zaključi svojo pripoved z naslovom Madžarska prijatelju, Madžarska, o kateri seveda ne ve nič, ker so ob njegovem nabijanju žoge vsi Madžari okrog njega v parku kar zaspali (kot okrog kralja Matjaža!), s tem pa se sklene tudi slovenski blok. drugi ne priznajo, boli nas, če nas nočejo poznati, če se jim ne zdimo zanimivi. Tu je ranljiva točka tako Slovencev kot Madžarov, o čemer govori tudi Csaba Gy. Kiss v svojem članku, čeprav si na tihem včasih mislimo tudi kaj drugega, nasprotno, celo razganja nas od lastne majhnosti. Tako kot smo se mi hahljali trabantom, ki so se kotrljali proti Jadranu, so nas tudi Madžari po svoji logiki večkrat hudo zanemarili. Da je to grdo, vemo že ves čas, zdaj pa smo se celo začeli zavedati, da je to tudi nespametno in nekoristno. Koliko so dejstvu, da se skorajda nismo zavedali medsebojne bližine, botrovale časne ideološke blokade in koliko avtoblokade? A. Trstenjak navede med karakteristikami slovenskega značaja tudi njegovo nenehno razvrščanje po lestvici: Italijane po Trstenjaku Slovenec »gleda dol«, Nemce »gor«, Madžarom pa obrne hrbet, kot da si ne zaslužijo njegove pozornosti. Tudi Madža-' imajo tu še kaj postoriti, do zdaj so Še nekaj drugega je treba storiti. Če se je Slovenija prebijala na politične forume predvsem s svojimi konkretnimi koraki in ob tem predložila vsa pisanja o tem, kaj se je dogajalo v bivši jugoslovanski skupnosti, vključno z vsemi akti, pobudami, mislimi o Slovencih, slovenskem značaju, slovenskih stereotipih, slovenski zgodovini, kazala ob tem tudi enega izmed obrazov svoje književnosti, mora zdaj ta medijski prodor tudi še naprej dobro novčiti in plasirati v nastali prostor vse največje dosežke svoje produkcije. Ni dovolj prevesti in izdati, treba je tudi promovirati. Tega v Budimpešti še ni bilo in tudi ni imelo kje biti. Boleče je neprestano dokazovanje svoje identitete izven svojega etničnega prostora in šele z vseh strani sprejeta samoumevnost tega bo uresničila najvišje merilo identitete naroda, ki se meri po tem, koliko je sposoben neki narod res sprejeti drugega. Za to pa je treba še kaj storiti, tu namreč politike odpovedo. MARJANCA MIHELIČ Mihelač, 1992 e malo je tukajšnjih novih leposlovnih iz-i daj, za katere sem vsakokrat prepričan, da jih moram — ampak zares moram — prebrati kar najhitreje po izidu, in ena od njih je vsekakor nov venček štorij Milana Kleča Tatovi koles, ki so se po srečnem naključju avtorju prvič sprijele v obsežnejšo celoto. Nastanek navihane in proti koncu vase zavihane zgodbe je po avtorjevih besedah povezan z malce nenavadnim eksperimentom: Kleč se je namreč lotil pisanja kratkih epizodnih tekstov v omejenem času petinštirideset minut, torej v času ene šolske ure. Rezultat je — sodeč po prvi bralni izkušnji — za spise več kot impresiven, saj je avtorju uspelo epizode nanizati v koherentno zgodbeno ogrlico, ki ji ne manjka ne duhovitosti ne dramatičnosti. Sploh je Kleč v Tatovih koles at his best: pripovedovalec okroglih zgodbic neprenehno preverja svoj položaj in tudi odnos do morebitnega bralca, njegove zastranitve, hitri preskoki in obsežno komentiranje pa me prepričujejo, da je avtor trenutno eden od boljših, če ne kar najboljši generični storyteller v podalpskih krajih, torej da mu pero teče sila gladko. Še pomembnejši se mi zdi Klečev kompozicijski pristop, ki mu kljub kolikor toliko sklenjeni pripovedni niti omogoča omenjene zastranitve; slednje so namreč vezivo, ki daje Klečevi prozi poseben šarm, predvsem pa mu naklanja dovolj manevrskega prostora za pomembne slogovne in fabulativne vragolije. Tatovi koles so namreč predvsem takoj prepoznavno zabavno branje in med branjem lahko kar slišite Klečevo muzanje. Knjiga po mojem mnenju - vsaj toliko, kot zabava bralca — verjetno zabavala tudi avtorja. To je seveda dobro. Kleč bralca kot za šalo popelje po lastnikom koles hudo nevarnih ljubljanskih ulicah, pripovedovalcu dovoli obnoviti mladostne spomine na skiro in mamino kolo, potem pa — ker v pripovedovalcu, čigar življenje se odvija v smislu biciklov, pač hudobno ždi domišljija in ga gloda — po kapljicah dozira nenavadno zgodbo neznanca, čigar ukradeno kolo se je bilo znašlo v znamenitem De Sicovem filmu. Vmes seveda ne manjka pijače in hudih duševnih pretresov, a — kot se zapiše poročevalcu — vse podaja »izrazito okorno in malodane kot podatke, da v zvezi z bici-kli nikakor ne bi na noben način zdrknil v literaturo«. Resnica je kajpak povsem drugačna: Tatovi koles so literatura v tistem žlahtnem pomenu, ki ga pripisujemo arhetipskim pravljičnim tekstom. Knjigo potem takem navdušen priporočam v lagodno branje. Milan Kleč se je v Tatovih koles prelevil v tenkočutnega kronista in še več: postal je osupljivo poslušljiva tukajšnja Šeherezada. IGOR BRATOŽ Ob tem tudi aktualnem odsevu dogajanja v izboru literature in esejev je torej razvidno še nekaj drugega. Boli nas, če nas v glavnem tako potovali iz Trsta v Budimpešto, kot se glasi motto Šalamunove pesmi Neverni vnuk v pričujočem bloku: »Otroci, med Trstom in Dunajem lahko spite na vlaku. Vmes ni nič.« Slabo poznamo madžarsko književnost, bi verjetno rekli na splošno, tako kot veliko Madžarov (vsaj do preteklih dogodkov) sploh ni vedelo za slovensko književnost, in je bil kupček knjig slovenskega avtorja v madžarskem prevodu v knjigarni v Budimpešti dolgo dolgo deviško neokrnjen. Ob obsežnih stolpcih v leksikonih prevajanja pa ostrmimo nad tem, kaj vse je že bilo prevedeno. Prvi prevodi madžarske književnosti pri nas sežejo v 70. in 90. leta prejšnjega Epigrami Komunike Brez sramu! Nikar se ne sramuj, moj kranjski Janez, da bil nekoč privržen si režimu, ki cenil te je le, ča si mu kimal -kot da ne kimaš že od nekoč prav vse do danes. Hm, koliko ministrstev? Pošteno povedano, da še nihče ne ve. Nemara bo ostalo končno eno samo — ministrstvo brez listnice. Desocializacija Kako ste rekli? Da Ezopski jezik Bo treba res že zopet govoriti v prispodobah, pisci srboriti, in pisati, čeprav so drugi časi, že spet, kot smo nekoč pisali, basni. gre vam v glavo zakaj da je težav vse več vsak dan. Poskušajte primorati mi Savo, da tekla bo nazaj, pa jih ne bo nič manj. Sodobni teater Spreminjati norost v teater, to že vse od Hamleta sčm m novost, novost pa je, kot danes vidimo, spreminjati teater v norost. MATEJ BOR Kolegialno pismo Od začudenja in presenečenja do žalosti in pomilovanja T avojo knjigo, dragi kolega, sem precej skrbno prebral; obhaja me pre-____ cej določen občutek, da sem eden redkih, ki je kdaj zares prebral tvoje tekste. V temeljito branje me ni silila kakšna notranja potreba po spoznavanju ali celo učenju, temveč nerazpoloženje do tvoje moralne drže, kakor si jo razkril z objavo v Sitnezi — za katero gre, upam, Dragi kolega Stane Bernik, najbrž se še spominjaš, da sem ti pred časom obljubil kritiko tvojega pisanja, kakor si ga predal ljubim Slovencem v branje pod naslovom »Pogledi na slovensko arhitekturo in oblikovanje«. (»Pogledi«, založba Park, 1992.) arhitekturi malokje in malokdaj srečamo«. Stavek kot stavek, v bistvu nič posebnega, sklicevanje v podredju na »uporabo« v glavnem stavku sicer ni posebna odlika tega stavka, pa vendar v bistvu ni s tem stavkom nič narobe. Nerodno je, ker je prejšnji stavek tega teksta skonstruiran takole: »... zgradba, kije funkcionalno in ki omogoča...« Naslednja podredna zveza je uvedena dvakrat s »kot« in enkrat s »kar«. Potem sledi standardni stavek »ki«, itd. Na tej strani imaš potem še pet stavkov »ki«. Eden od njih je na primer tale: »Prvi je natečaj AS DESIGN, ki je sicer bolj pomemben sam zase kot zaradi rezultatov, ki jih je dal.« »Trikijski« stavki niso v tvojih tekstih nobena posebnost, se pa najdejo tudi taki s po štirimi »ki« in še kakšen »kar« in »ker« se najdeta zraven v istem stavku. Na nekaterih straneh uporabljaš oziralni zaimek »ki« po osemkrat! Seveda so tudi stavčne zveze temu primerne. Itd. mislim, da si žiriral tudi »AS« Designe. Toliko za uvod tega razdelka. Pomen-sko še bolj problematični in težko razum-ljivi so tvoji daljši stavki, kot je na primer tale: Spoznali smo namreč, da je prvotno vztrajanje na dveh resda izrazitih programskih načelih sodobnega industrijskega oblikovanja, se pravi industrijsko-tehničnih in likovnokreativnih sestavinah, nezadostno akcijsko obzorje, saj se je bilo pokazalo, da je takšen prijem premalo upošteval obstoječo proizvodno kulturo, ki je bila in je še zmerom vse preveč tradicionalistična, saj tudi velike proizvodno organizacijske in tehnološke spremembe, ki smo jim bili priča, v marsikateri naši proizvodni organizaciji največkrat niso pripeljale do bolj naklonjenega vzdušja industrijskemu oblikovanju, ki ga pravzaprav šele sodobna tehnologija osmišlja v njegovi celovitosti. veš.* Namesto etničnega bi se morali v Bosni in na Hrvaškem lotiti etičnega čiščenja. zakoličene z mo- Slovenija se je prej obnašala do mene kot mačeha, zdaj pa kot mrzla teta. Bolj ko sem bral in se prebijal skozi tvoje tekste, bolj me je začetna jeza in ihta minevala. Najprej se je občutje spremenilo v začudenje in presenečenje, potem pa naprej v žalost in pomilovanje. Skratka, tvoji teksti so šibki, zelo šibki. Prav neverjetno se mi zdi, da tega doslej ni nihče opazil, na to reagiral, imel kakšno pripombo ali kaj podobnega. In zato se mi zdi, da teh tekstov skoraj nihče ne bere, temveč jih naša voluntaristična javnost jemlje kot sivo potiskano površino slepe resnice, morda zato, ker imaš bobneč glas, agresiven nastop, ker imaš zmerom prav, veliko glavo in zasedaš imenitno uredniško mesto. Sicer pa k stvari: tvoja knjiga je oporečna s treh vidikov: jezikovnega, pomenske- »ki«, včasih še s »katero—a,—i, ker, kar, ko, kadar, koder«. Take stavčne zveze se Pomen ponavljajo in kopičijo ena za drugo. V knjigi so cele strani izpolnjene s takimi konstrukcijami. Besedica »ki« je dobesedno moreč simbol tvojega pisanja. Uvajanje stavkov z besedico »ki« seveda ni napač-teKstov v uvoau Knjige, v tej poieuuKi se no, čeprav med jezikoslovci ne velja za postavljaš v pozo jezikovnega razsodnika posebej priporočljivo, vendar se ob utrud-in ustvarjalca! Slovenskemu jeziku naj bi ljivem ponavljanju teksti spreminjajo v ne-pridodal celo nekaj strokovnih posebnosti rodno stereotipno gmoto. Večno ponavlja- •n ;-7¥-c«vnih nians. Meni ostaia neiasno * *—*---------h,r1, ga in idejno-estetskega. Mislim, da je od vseh naštetih prvi najbolj boleč. Prav presenetljivo je, kako slab in šablonski jezik pišeš. Okornost tvojih besednih in predvsem stavčnih zvez bralca spravlja v zaprepadenost. Ob tem je zabavna tvoja mala polemika z lektorji tvojih tekstov v uvodu knjige. V tej polemiki se in izraznih nians. Meni ostaja nejasno predvsm naslednje: kakšni so bili teksti pred lektoriranjem in zakaj ti lektorji niso nikoli nič rekli... Imaš neverjetno skromen izbor stavčnih konstrukcij. Skoraj vse začenjaš z ekspozi-•• , ki jo potrdiš in dopolniš z relativnim podrednim stavkom, uvedenim z besedico IUU11U aicicDiipuv/ 6***~*-~- * --i-----J- nje iste sheme seveda načenja tudi pomensko vrednost besedila. Zapisano je, da je v rabi jezika zapisan tudi njegov pomen. Kot primer tvojih ponavljajočih se stavčnih konstrukcij navajam tale stavek: »Tudi v tem delu je Mihelič pokazal pretanjen smisel za skladno uporabo sodobnih gradiv, ki jo v tako dognani sestavi v slovenski Za začetek se vračam kar k stavku iz prvega dela tega pisanja: »Prvi je natečaj AS DESIGN, ki je sicer bolj pomemben sam zase kot zaradi rezultatov, ki jih je dal«. Stavek je pomensko več kot problematičen. Sprašujem: je natečaj pomemben zato, ker so bila dela sodelujočih slaba; je morda ta isti natečaj prelomen zato, ker so bili razpisovalci, nabiralci denarja, organizatorji, sodelujoči nagrajenci, in žiranti več ali manj isti ljudje; je bil morda natečaj po svojem poteku in zasnovi zgledna ponovitev vseh predhodnih podobnih in vzorec za vse naslednje? Vprašanja niso nepomembna, saj kot razpisovalec in žirant sodeluješ v skoraj vseh natečajih naše stroke. Ta stavek sem že večkrat prebral in reči moram, da še sedaj ne vem, kaj si hotel povedati. Mene so v šoli učili, da je »stavek z besedami izražena misel.« Kasnejši slovničarji so pridodali še nekatere druge definicije, prišla je v modo zlasti nekakšna »poved«, ob kateri se nekako ne znajdem. Tisti, ki so se kdaj vedoželjno zagnali, v tvoje tekste, so po srečanjih s takimi ih podobnimi stavki obupali. Obupali pa niso nad tabo, temveč nad sabo, misleč, da stvarem intelektualno niso kos, da jim temeljna izobrazba brani vstop v svetišče umevanja umetnosti. Vedeli so namreč, da si sila pomemben in imeniten človek na področju umetnostne kritike. Od tod naprej je zgodba podobna tisti o cesarjevi novi obleki — z epilogom vred. Balkanska modrost je tako pisanje označila s pomenljivim vprašalnim stavkom: »Šta je drug pretsednik time htio da kaže?« Nanašala pa se je ta vprašalnica ponavadi na politične govore in tekste veljakov. Zdi se, da je bilo tovrstno pisanje vir tvojih pisateljskih podvigov. Da ne boš mislil, da govorim kar v prazno, ti citiram stavek iz zbranih del Sergeja Kraigherja »Za socialistično samoupravno demokracijo«, I, stran 519: Ob vseh raznovrstnih in mnogoterih manifestacijah človekovega življenja, ko prihaja ob naglem splošnem družbenem razvoju do globokih, resnično dramatičnih sprememb v vsebim in načinu življenja vseh družbenih slojev in v vseh krajih z obče človeškimi razsežnostmi, ki s svojo človeško problematiko zbujajo v ljudeh dovzetnost za problematiko človeka v vseh časih, družbah in kontinentih, dajejo omenjene splošne skupne temeljne družbene usmeritve trdnejšo oporo programski politiki naše gledališke umetnosti in dramatike in vsem kulturnim dejavnostim s pozivom, naj pogumno sežejo in zaorjejo z ustvarjalno močjo svojih nosilcev v neizčrpno bogastvo našega življenja in njegove ustvarjalnosti, v njegova protislovja in v iskanje izhodov in rešitev. Struktura, pomenska namreč, je pri obeh stavkih enaka. Tudi gradnja in zasnova obeh stavkov sta si presenetljivo podobni. Tukajle je treba zajeti sapo m se odpovedati primerjavam in paralelizmu. Velja namreč, da vsaka združba (strokovna, delovna... po svoje), replicira žitje in bitje vodilne politične ekipe. Povsod sc najdejo ustrezni izganjalci hudičev, pridi-gatji • • • tudi policaji in eksekutorji. Ena lastovka še ne odnese poletja. Res je; zato dodajam citatu iz tvoje knjige naslednji stavek: Nadaljevanje na 14. strani \ I * i Drago Bajt: Funkcijske zvrsti (7) Neleposlovna besedila — kaj so, kdo jih piše, objavlja, bere... Podlistek "■"^olliteraren, publicističen žanr, ki je 1F obvladoval časopisje po letu 1800, je M podlistek ali feljton (fr. feuille, list). Prvi podlistek je januarja 1800 objavil abč Julien Louis de Geoffroy v francoskem časopisu Journal des Dčbats; njegova gledališka kritika je bila s črto ločena od drugih časopisnih rubrik. Odtlej je bil podlistek humoren, polemičen, satiričen spis o aktualnem političnem, družabnem, kulturnem dogodku, ki je dopolnjeval faktografsko plat časopisa. Podlistkova namembnost je vseskozi poljudna, didaktična, zabavljaška; zato je bil podlistek od vsega začetka lahko kritiška ocena, kramljavski komentar, zabaven potopis, družbenokritični pamflet, zgodovinska kronika ali poljudnoznanstveni članek. Podlistek je torej žanr, ki je z lahkoto vsrkal precej starejše vrste pisanih besedil, po zaslugi časopisa pa se je osamosvojil in se iz rubrike formiral v svojevrstno ciklično publicistično prozno vrsto. Danes se je npr. transformiral tudi v časopisno družabno kroniko (kriminal, nesreče, zanimivosti). Med pripovednimi, stilskimi in kompenzacijskimi lastnostmi podlistka so: poseganje in medias res; zgoščanje pripovedovanja: varčna raba stilsko učinkovite raznovrstne leksike; navajanje poljudno preoblikovanih dejstev, konkretnih nadrobnosti, citatov; nagovor bralca, pogosto tudi končna poanta Iistkarja; avtor kot maska, pretveza za ubesedovanje tematike v podlistku; ciklično členjena, sicer pa ohlapna kompozicija, ki se popolnoma prepušča problematiki in temi; poudarjanje naslova in sploh podlistkovega mesta v časopisu (kurziv, tisk, črtni okvirji). Podlistek kot publicistični žanr se je razcvetel v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Iz tega časa so vsi danes slavni svetovni pod-listkarji: Gautier, Hugo, Balzac, Heine, Dostojevski, Gercen, Dobroljubov, Ne-krasov, Ščedrin, Chesterton, Priestley, Tvvain, Neruda, Gorki, Hašek, Čapek, Hemingway, Matoš, Nušič, Vinaver, Uje-vič, Krklec. Že zgodaj sta tehnika podlistka (nizanje, epizodnost) in njegov privili-girani objavljalski prostor (časopis) vplivala na roman: nastal je podlistkarski ali reportažni roman v nadaljevanjih (npr. Su-ejeve Pariške skrivnosti, Dumas, Verne, Zevaco), ki je žanrsko pravzaprav avanturistični. zgodovinski, nravni, sentimentalni, znanstveni (fantastični) roman. Sicer pa se je feljton nenehno oblikovno-vsebin-sko prilagajal vsemu, od časopisnega portreta in reportaže do eseja in pamfleta. Tako Slovenci poznamo danes podlistek predvsem v treh oblikah: 1. kot daljši spis v nadaljevanjih, npr. potopis, politično kroniko, poljudno detajlirano razpravo o čemer koli, kar zanima širok krog bralcev (kruh, vino, igre, način življenja); 2. kot roman v nadaljevanjih; in 3. kot koze-rijo, duhovito, do cinizma in karikature zaostreno pisno kramljanje o žgočem pojavu, dogodku, osebi (npr. Ivančeva Dlaka na jeziku v Delu). Tudi na Slovenskem je bil torej podlistek žanr prejšnjega stoletja. Izraz se je v francoski obliki pojavil že leta 1813, slovenski feljton, podlistek, listek pa je bil v rabi od 1851 dalje. Kot časopisna rubrika je bil cenjen v dnevnikih (Slovenski narod 1868). Prvi slovenski podlistek je objavil Valentin Zamik 1861 v Novicah (Obraz državnega zbora). Prvi feljtonistični roman je napisal Josip Jurčič (Ivan Erazem Tattenbach), za njim je bil zlasti uspešen Miroslav Malovrh. Podlistke pa so pisali še Kersnik (Muhasta pisma, Nedeljska pisma), Alešovec, Stritar (Dunajska pisma, Pogovori), Mahnič (Dvanajst večerov) in Ivan Cankar. Današnji podlistkarji so največ novinarji. Reportaža "m /Ved novinarskimi vrstami, ki so IV/B najbliže beletristiki, je vodilna re-JLT-M.portaža (fr. reportage, iz report, prenos). To je mešana, dokumentarno-beletristično časopisna (ali radijsko-televi-zijska) vrsta, ki bralcu nazorno in avtentično predstavlja stvarnost s peresom, mikrofonom ali sliko neposrednega očividca oz. akterja stvarnih dogodkov. Reportaža se giblje na osi razširjena vest-literarno poročilo: za izhodišče uporablja objektivne stvarne podatke in dejstva, ki so ta hip za bralca aktualni, to gradivo pa v skladu z avtorsko zamislijo izvirno jezikovno, oblikovno, tonsko, slikovno obdela. Zato je reportaža »dokument časa« in »pričevanje o življenju«; svojčas, npr. v zgodnji sovjetski književnosti po oktobrski revoluciji, je postala tudi cenjena literarnoumet-niška zvrst. Lahko rečemo, da ima dobra reportaža tudi danes celo vrsto polumetniških prvin, žanrsko pa izrablja tudi postopke potopisa, dnevnika, biografije, spominov, intervjuja, poročila, feljtona, skice. Avtorska vloga reporterja je velika: on je tisti, ki subjektivno obarva objektivno dano faktografijo in ji da oseben pečat, pa naj gre za jezik in stil ali za zorni kot in stališče ali za globino misli in obseg znanja. Pri tem je pomembno, da avtor čim bolj zmanjša razdaljo med dogajanjem in naslovnikom, tj. bralcem, poslušalcem, gledalcem. V reportaži so pomembni zlasti opisi, oris ozračja, dialogi upodobljenih akterjev, navajanje pogovorov, podatkov, statističnega gradiva, psihološka motivacija in prikaz likov, stilistični obrati pripovedi, perspektiva in namen pripovedovalca, avtorska refleksija itd. Odvisno od teh postopkov in prvin lahko reportaže razdelimo na potopisne, portretne, dokumentarne, angažirane, intervjujske itd. Izhodišče za reportažo pa je vedno aktualna vest o zanimivem dogodku, ki ga je mogoče dramatično prikazati, zmontirati, jezikovno označeno upovediti. Reportaža je notranje členjena na enake in enakovredne člene (zunanje členitve ni, se pravi, da naslovi, podnaslovi in trojna členitev — uvod, jedro, sklepni del — nimajo prave teže). Gre za vrsto srednje ali večje dolžine, ki se tudi v jezikovni ustrojenosti sklada s svojo bistveno značilnostjo — zapovrstnim naštevanjem in vrstenjem motivov ene teme ali problema. Njena besedna strukturiranost je torej mozaično-verižna: iz bogate, raznovrstne, vendar splošno razumljive leksike se zlagajo predvsem priredni stavki, ki jih je po analizah kar petkrat več kot podrednih. Reportaža je v bistvu mo-nološka vrsta, ki pa s klišejskimi uvajalnimi stavki pogosto vključuje dialog iz kratkih replik, pa tudi polpremi govor. Avtor (opisovalec, pripovedovalec, sogovornik) pri tem ves čas ostaja v ozadju — enako, kot je potopisec ali novinarski dopisnik le posredovalec dogodkov, posrednik vtisov in predstav, ne pa ustvarjalec mnenj o zadevah ali celo kritični ocenjevalec stvarnega dogajanja. Novinarski praktiki ugotavljajo: »Velja pravilo: čim več podrobnosti, ki jih bralec lahko preveri, čim manj sklepov, za katerimi ni vidna argumentacija.« Razvoj občil je povzročil tudi diferenciacijo raportaže kot temeljnega novinarskega žanra. Zlasti radio in televizija sta razvila nekaj reportažnih podvrst, ki jih je omogočila avdiovizualnost medijev. Radio je ustvaril tim. flčer (angl. feature), tj. posneto in montirano novinačsko pripoved, ki se opira na avtentične naravne zvoke, šume, glasove; seveda pa temelji na empirični resnici, objektivnih dejstvih in stvarnosti oseb. Fičer je posebna oblika radijske reportaže, ki je sicer lahko tudi posneta in montirana po vnaprej izdelanem sinopsisu oz. scenariju ali pa predvajana kar v živo. ’ Pri tem sta avtorja tako novinar kot tonski snemalec. Pri televizijski reportaži se jima pridruži še snemalec slike, tako da daje ta vrsta na televizijskem zaslonu še večji vtis avtentičnosti, dokumentarnosti in objektivne (naravne) dramatičnosti. Skrajna stopnja avdovizualne reportaže je radijski ali televizijski prenos. Potopis otopiš je danes izredno razširjena LFzvrst popularne literature, ki izhaja J. v posebnih zbirkah za širok krog bralcev. Če odmislimo dve njegovi skrajni obliki - na eni strani turistične vodnike ali intinerarje, tj. popise poti z vsemi geografskimi in umetnostnozgodovinskimi zanimivostmi, na drugi pa romane, v katerih je junakovo življenje že samo po sebi pot in potovanje - potem pravzaprav še zmeraj velja definicija Silve Trdina spred 30 let: Potopis je »poročilo o potovanju«, ki »opisuje pokrajine in njihove prebivalce, podaja kulturno sliko kraja ter kaže tamkajšnje ljudske običaje in dogodke tako, da vzbuja v bralcu občutek, kakor da sam potuje po opisovanih deželah«. Novejša (Lahova in Šmitkova) opredelitev tega polumetniške-ga žanra je preciznejša: »Polliterarna zvrst različne dolžine, ki subjektivno prikazuje objektivno pot in se ji bistveno ali vsaj v večji meri posveča.« S tem so izvzeti iz žanra vodniki in umetniška prozna dela, pa tudi vse tisto, v čemer je potopis lahko le tema ali metoda (npr. dnevnik, spomini, avtobiografija, reportaža ipd.) Potopis je torej nekakšen »stenogram stvarnosti«, napisan v prvi osebi ednine ali množine; avtorska montaža dokumentov z namenom, da bi bralec subjektivne vtise popotnika, ki je hkrati avtor in pripovedovalec, dojemal čim bolj objektivizirano. Objektivna geografsko-družbena stvarnost je v potopisu prelomljena skoz avtorjevo zunanje (popotniško) gledanje in subjektivno (notranje) dojemanje realnosti hkrati; določen časovni razmik med obema omogoča avtorju idejno, miselno, oblikovno, žanrsko »nadgradnjo« potovanja v potopis. Namen pa ni ne zgolj estetsko sporočilo, ki sproža ugodje ob branju, in ne zgolj pridobivanje potrebnega empiričnega (praktičnega) znanja za primer, če bi se bralec sam odpravil po poti potopisca. Potopis je žanr poučno-informativne stvarne literature, ki se meri po. izčrpnem prikazu dokumentirane stvarnosti in hkrati po specifični mešanici literarnih in žanrskih prvin (deskripcije, refleksije, dramatizirane pripovedi, avtobiografskega samogovora ipd.); od pravega razmeija vsega tega je odvisno, kako dolgo bo potopis tako berljiva umetnina kakor etnološki in zgodovinski vir. Velja pa, da je bistveno za potopis potovanje samo in avtorjeva naravnanost k zunanji poti kot »junakinji« potopisa — in ne avtorjev notranji razmislek o potovanju, četudi upoveden s stilskimi bravurami. Potopis je v prvi vrsti žanr utilitarne književnosti, ki bralcu omogoča nova geografska spoznanja, identifikacijo s popotovanjem ali beg iz stvarnosti. Ta sinkretizem raznorodnih elementov bistveno določa potopis kot hibridno vrsto. Od tod tudi izvirajo vse delitve potopisa, bodisi po žanrskih lastnostih (popotni priročniki, poljudno znanstveni spisi, pisma s poti, »krajepisne slike«, reportažni zapisi, fantastični romani o popotnih prigodah v izmišljenih deželah), bodisi po tematiki (turistični, izseljenski, romarski, planinski, vojaški, pomorski potopis). Popotovanje in pot kot temo najdemo že v antični književnosti: tako že prvi epi' (npr. Odiseja) veljajo za napovedovalce poznejše potopisne književnosti. Vse do renesanse, ko se svet odpre pogumnim morjeplovcem in raziskovalcem Zemlje, so bili potopisni elementi sestavina fantastične in satirično-pustolovske književnosti (Lukijan, nemški srednjeveški epi, romani o kralju Arturju in vitezih okrogle mize, španski potepuški roman,. Cervantesov Don Kihot, utopični roman Mora in Cam-panelle, Cyrano de Bergerac, Voltaire, Šwiftov Guliver ipd.). Angleži so močno reformirali žanr fantastičnih popotovanj; Defoe se je z Robinzonom in pomorskim romanom obrnil k stvarni geografiji, Sterne pa je s Sentimentalnim popotovanjem gospoda Yoricka po Franciji in Italiji pravzaprav potoval po lastni duši. Romantični potopis je bil bodisi fantastičen (Lažnivi Kljukec) bodisi humomo-ironičen ali satiričen. S Heinejem je potopis prešel med novinarske in publicistične žanre, z Jule-som Vernom pa prestopil iz utopične v znanstvenofantastično prozo. Vzorci potopisa, kakor smo ga definirali, pa so v starejši svetovni književnosti dokaj redki; med njimi so zlasti dela svetovnih popotnikov, v 13. stol. npr. Marca Pola, v 20..pa Nansna ali Hedina. Sodobni potopis je žanr za svetovne popotnike, polarne raziskovalce, novinarje in politike. Prva dva slovenska potopisa sta iz 16. stol. in v latinščini: leta 1531 je Benedikt Kuripečič v svojem Itinerariumu popisal Bosno v času otomanske vladavine, 1549 pa je Žiga Herberstein v Rerum Moscovi-ticarum Comentarii izčrpno prikazal moskovsko Rusijo, v 17. in 18. stol. je nastala vrsta romarskih potopisov, ki pa so bili v bistvu iskanje prave poti k Bogu; tudi misijonarska pisma slovenskih jezuitov s potovanj v čezmorske dežele (npr. Baragova) so bolj kot potopisi etnografsko gradivo. Rojstvo slovenskega potopisa je povezano z razcvetom tiska in časopisja; sredi 19. stol. je postal potopis priljubljen podlistkarski in reportažni žanr. Za začetnika velja misijonar Ignacij Knoblehar s Potovanjem po Beli reki (1850). Sledi mu Levstik s Popotovanjem iz Litije do Čateža (1858) in Mihael Vemž s Potovanjem po Izhodnem ali po Jutrovih deželah (1859). Hkrati dobimo Slovenci tudi že parodijo potopisa: Erjavčevo Pot iz Ljubljane v Šiško (1859). Cilji tedanjih popotnikov so bili zlasti Palestina, Carigrad in Italija; ob njih so Slovenci utrjevali svojo versko in narodno samozavest. Šele leta 1900 je nastal najboljši potopis stoletja. Potovanje na Severni rtič Ivana Plantana. V našem stoletju so potopise pisali Bogumil Vošnjak (Zapiski mladega potnika), Josip Lavtižar, Josip Ciril Oblak (začetnik planinskega potopisa), Josip Tominšek. Prvi potopis o Ameriki je izpod peresa Pavla Brežnika (Vsenci nebotičnikov, 1930); Jakčev potopis Odmevi Rdeče zemlje (1932) pa velja ob Pomladi v Palestini (1935) Mirka Javornika za vrh potopisne literature med obema vojnama. Med planinskimi potopisci so znani Janko Mlakar, Lipovšek, Potočnik, Kmecl ter udeleženci alpinističnih odprav v Himalajo (Mahkota, Jerin, Kunaver, Škarja, Zaplotnik). Največ potopisov po 2. vojni so napisali novinarji: najplodovi-tejši je bil Miran Ogrin (potopisi s celega sveta), pomembni pa Pogačnik, Stanič in Željeznov (Sovjetska zveza), Gorjup (Kitajska), Rupnik, Šircelj in Volfand (Afrika). Za potopise povojnega časa, ki imajo visoko estetsko vrednost, pa veljajo dela Prežihovega Voranca (Od Kotelj do Belih vod, Borba na tujih tleh), Jožeta Ciuhe (Okameneli smehljaj, Pogovori s tišino) in Evalda Flisarja (Tisoč in ena pot, Južno od Severa). Ugovori in pripombe »Strokovni svet se je zavedal pomembnosti zadeve«? C' trokovni svet se je očitno zavedal, da dosedanji ipouk srbohrvaščine v 5. 'razredu osnovne šole ni dajal zadovoljivih rezultatov, saj sicer ne bi naročil Zavodu za šolstvo, naj pripravi vsebinsko in didaktično prenovo predmeta. Vprašujem: Koga je Strokovni svet vprašal za mnenje (ali pri njem naročil raziskavo), če je 70-umi pouk bližnjega slovanskega jezika najbolj primeren v osnovni šoli, in to v 5. razredu? — Ali je Strokovni svet posredoval Zavodu za šolstvo kakšne smernice, po katerih naj bi ta pripravil vsebinsko in didaktično prenovo predmeta? Zavod za šolstvo za takšno delo sam nima strokovnjakov, vprašanje pa je, ali jih Slovenci sploh imamo!? Pri sestavljanju delovne skupine za prenovo pouka slovenskega jezika in književnosti smo ugotovili, da celo za ta temeljni predmet ne premoremo dovolj strokovno vsestransko usposobljenih ljudi: na fakulteti imamo znanstvenike, na šolah pa praktike, vmes pa je po zaslugi nekaterih vplivnih univerzitetnih profesorjev, ki so bili proti razvijanju didaktike pouka slovenskega jezika in književnosti, velika praznina. Ali za pouk »srbohrvaščine«, slovenščini sorodnega tujega jezika, imamo didaktično usposobljene strokovnjake, pripravljene lotiti se vse prej ko lahke prenove tega predmeta? Imena? — Strokovni svet je »naročil Zavodu za šolstvo vsebinsko in didaktično prenovo predmeta.« Koliko časa naj bi imel »Zavod« za to prenovo na razpolago? Do marca 1993? Leto dni bi bilo premalo, da bi prišli do domišljenega koncepta, učnega načrta in učbenikov, leto dni pa bi potre- Gospod Janez Dular je v odgovoru akademiku Janezu Menartu (Književni listi, 22/10) zapisal, da se je Strokovni svet zavedal pomembnosti zadeve, ko je odločal o nadaljnjem pouku »srbohrvaščine« v osnovni šoli, in da je prišel do sklepa, do kakršnega je prišel na osnovi »strokovnega tehtanja«. Če je tako, gospodu Dularju ne bo težko odgovoriti na naslednja vprašanja: bovali za preskus pripravljenega učnega gradiva na eksperimentalnih šolah, za strokovno usposabljanje učiteljev itn. Najmanj dve leti torej. Če so moji računi napačni, naj me gospod Dular popravi, v nasprotnem primeru pa naj v luči teh računov utemelji strokovnost sklepa, ki ga je sprejel Strokovni svet! — Gospod Dular piše, da bo vsebinska in didaktična prenova tega predmeta »potrebna ne glede na njegov tak ali drugačen prihodnji položaj v osnovnošolskem predmetniku«. Ali res?! In če v osnovnošolskem predmetniku tega predmeta ne bo? Temelji sklep gospoda Dularja na že opravljeni in preverjeni strokovni analizi — ali pa na (širši slovenski javnosti nepoznani) politični odločitvi? — Gospod Dular razlaga, da je prednost, ki smo jo dobili z neodvisno državo, v tem, da ta lahko po zelo kratkem postopku »odpravi ali vpelje kateri koli šolski predmet, če to spozna za potrebno (če npr. uvidi, da je učenje tistega predmeta za njene državljane in zanjo samo škodljivo oziroma nevarno, ker npr. ogroža nji- hovo kulturno identiteto)«. »V jugoslovanskih državnih okvirih« je bila po njegovem mnenju »slovenščina smrtno ogrožena od srbohrvaščine«, »danes pa je nevarnost mimo«. Na čem sloni ta Dularjeva ocena? Sicer pa: ali bomo iz šolskih predmetnikov izločali predmete zato, ker so škodljivi, ali zato, ker so za velik del Slovencev premalo koristni? Čas, ki ga učenci prebijejo v šoli, je dragocen, zato je vsakršna improvizacija pri določanju predmetnikov ali organizaciji in izvedbi pouka neodgovorna. Lep primer takšne improvizacije je bila zamisel pouka slovenskega jezika v usmerjenem izobraževanju in s to zamislijo povezani učbeniki, pri nastajanju katerih je sodeloval tudi gospod Janez Dular. Ti učbeniki so namreč — milo rečeno — vsebinsko in didaktično neustrezni. Naj mi torej gospod Dular oprosti, če si — ko gre za vprašanja jezikovnega pouka — drznem kar javno podvomiti celo v njegovo strokovnost. Da se motim, bo najlažje dokazal s prepričljivimi, argumentiranimi odgovori na moja vprašanja. VINKO CUDERMAN Še o »Namesto koga roža...« »Katera pesem rabi moj glas?« P! . o Peronatjih (1982), (Razi (1986) in Razpoč-nici (1987) me je Feri Lainšček presenetil in prevzel z romanom Namesto koga roža cveti. Ne zdi se mi dovolj, da je bil roman bibliografsko zabeležen in tudi v kritiki deležen obilo pohvale. Zdi se mi, da je vreden še kakšnega premisleka, kar izziva me k temu, saj pomeni s svojo vsebino, obliko in predvsem s slogom, etičnim in filozofskim nabojem izjemen doseg v slovenskem leposlovju, doseg, ki v marsičem presega doslej nam znano našo besedo.’ Izmika se razumskemu razčlenjevanju in opredeljevanju, saj ubira povsem druge strune od tistih; ki smo jih vajeni. Slovenski, prekmurski, ciganski roman, realizem ali abstrakcija, — nobena taka označba mi še prav nič ne pove. Kdor ga bo hotel »predalčkati«, bo imel z njim hude težave, morda celo nepremagljive ovire, saj ne pomeni nadaljevanja nikakršne literarne tradicije, niti ne bo temelj kakšne nove smeri in tradicije, kvečjemu lahko zvabi na njegovo sled kakšnega nebogljenega epi-gona, ki pa bo ostal globoko v senci rože, za katero lahko le slutimo, namesto koga cveti. Niti sam Lainšček ne odgovarja na vprašanje: Katera pesem rabi moj glas — ta Kreslinov verz je moto romanu, njegova osnovna ideja in melodija. Je to pesem iz porečij Inda in Pandžaba izpred tisočletij, morda še starejša, komaj artikulirana iz nerazvidnih globin prapreteklosti, Ob romanu Ferija La-inščka »Namesto koga roža cveti«, ki je izšel pri Prešernovi družbi v Ljubljani. morda skupek vseh teh in še drugih iz slovenskih časov? Vsekakor odpira nova obzorja, daje nam jih slutiti, izvirna je, odkriva nam neko resnico, ki seji približamo s čustvom bolj kot s pametjo, moramo pa z njo živeti in preživeti. Ob vsem tem je Lainščkova knjiga pravi roman s svojim lokom, z zapletom v Lacki romi in razpletom v Rajskih dvorih neznanega Smisla, ko Halgato pričaka čas, da se obme luna, ena od vseh stvorov, ki lazijo po tem svetu, s celim obrazom proti njemu, piškavemu Ciganu in se orosi naličje violine in Helgato usloči lok, trkne z njim ob kobilico pa zapoje najtanjšo melodijo, ki se je kdaj oglasila v njem. Je pa vendar Lainščkov roman napisan v slovenskem jeziku, je delo slovenske lepe književnosti. Zaradi svojih vrednot, o katerih premišljam in me vabijo znova k branju (kakor lahko zmeraj znova poslušamo lepo melodijo), bi lahko predstavljal slovensko lepo besedo tudi v širšem svetu. CVETKO ZAGORSKI Knjige v tisku Pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani z UK v Mariboru DAHL, Roald Charlie in tovarna čokolade / Roald Dahi; prevedel Mate Dolenc; ilustrirala Dunja Kofler. — Ljubljana: Mladika, 1992. — (Zbirka Trepetlika; št. 4) Prevod dela: Charlie and the chocolate factory 820 (02.053.2) - 31 NARAVNO in zanesljivo: priročnik za naravno načrtovanje družine / [pripravila delovna skupina NND, Bonn; avtorji Petra Frank... [et. al.l; prevedla Alenka Berkopec-Valena; fotografije, risbe Heit-mann & Anzenhofer; karikature Ludger Elfgen]. - Celje: Mohorjeva družba, 1992. — (Zbirka Družinska knjižica; 24) Prevod dela: Natiirlich und sicher 613.888 ISBN 86-7577-076-6 SLOVENIJA, Atlas za popotnike [Kartografsko gradivo] / (Urednik Jože Štivan; izdelava zemljevida Slovenije Freytag & Berndt U. Artaria Dunaj in Geodetski zavod Slovenije Ljubljana; izdelava načrtov mest Geodetski zavod Slovenije Ljubljana]. - 1:250.000. - Ljubljana : Euro-trade za Pivovarno Laško, 1993 912-44 (497.12) 914.971.2 (036) ŽITNIK, Janja Adamičevi stiki s sodobniki: 1948—1951 / Janja Žitnik. — Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, 1992. — (Korespondence pomembnih Slovencev = Epistulae Slovenorum illustrirum; H) 949.71 1948/1951:929 Adamič L. IBN 86-7131-066-3 PROTO, Louis Nove poti do zdravja / Louis Proto; [prevod Karmen Leban]. — Ljubljana: Ganeš, 1992 Prevod dela: Self healing 615.8 ISBN 961-200-001-8 MILČINSKI, Maja Pot praznine in tišine: dao in zen / Maja Milčinski. — Maribor: Obzorja, 1992. — (Znamenja; 13) 299.513 294.3 ISBN 86-377-0635-5 POZDRAV iz Maribora: Štajerska metropola na razglednicah v letih 1892 do 1945 / [besedila Magdalena Tovornik, Primož Premzl, Sašo Radovanovič; izbor razglednic iz lastne zbirke opravil Primož Premzl]. - Murska Sobota: Pomurska založba; Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl d.o.o., 1992 908(497.12 Maribor) »1892/1945« (084.12)77.047.1(497.12Maribor)»1892/ , 1945« ISBN 86-7195-021-2 Slepi Miros, usmili se nas! \7« V j močno zapozneli refleksiji letošnjega šta-tenberškega srečanja pisateljev Miroslav Slana Miros po svoji nepopravljivi navadi skuša — v nasprotju z resnico - ustvariti pri bralcu vtis, da je objektiven informator, strog in daljnoviden razsodnik. Celo v KL (in to je bil Janez STREHOVEC), piše, so prizanesljivo poročali o srečanju. On da bo že povedal, kako je bilo! KL so mu res nasedli ali pa iim gre za polemiko s problematičnim Mirosom! Želeli ste — imate! Na srečo so letos malodane vsi slovenski mediji (tudi KL) obširno in pravočasno poročali o Štatenbergu. Skoraj tako kot v starih časih, tudi veliko bolj kritično kot nekoč. Bralci so torej v času dogajanja lahko sledili, kaj si o štatenberškem srečanju mislijo tisti novinarji, ki so bili na kraju dogajanja. Mnoge novinarske pripombe so upravičene in koristne, tudi Strehovčeve (npr. o odvečnosti pisateljskega nakladanja na izbrano temo, o programski enoličnosti in smislu raznih »štatenbergov«, »vi-lenic« ipd.). - Toda dr. Strehovec je strokovnjak za tematiko, o kateri so na Štatenbergu govorili morda res ne na nivoju filozofskega seminarja, in škoda, ker ga niso vključili med referente. Strehovčevi pogledi torej temeljijo na strokovnem znanju, ocena pa na spremljanju pogovora. Miros seveda glasnega razmišljanja udeležencev razprave o new age, novih duhovnih gibanjih in literaturi zvečine sploh ni poslušal, ampak je takoj začel godrnjati o nekakšnem katehetstvu in spreobračanju, kot je kasneje tudi zapisal, češ da ga izvajajo bivši komunisti in ateisti itd. Miros, neslani Slana, veliko si prizadevaš, a spreobrnil se nisi — ostal si izmišljevalec! Tudi popoldanske razprave v manjšem omizju Miros ni utegnil spremljati, kajti sonce je prelepo sijalo. Še manj ga je zanimal literarni večer z izborom tekstov tistih avtorjev, ki so nekoč in letos (v 20 letih jih je bilo okoli 2500!) poslali svoja dela na natečaj Zveze kulturnih organizacij. V tej »kombinaciji« se ie predstavila še skupina Jani Kovačič, kitarist Željko Ignjatovič in flavtistka Alenka Goršič; nastopili so z uglasbenimi Villo-novimi baladami. Mladi člani ptujskega gledališča in foklorne skupine Makole so nemo usmerjali dokaj številno publiko (vsaj dvesto ljudi), in to na literarnem večeru »na podeželju«! na različna prizorišča. Razpadajoči grad Štatenberg je oživel, se ob svečavi na dvorišču in naravnih Otožne oči gozdnih živali in slovenski pisatelji — ali ugovor na Mirosov članek v KL, 28. okt. 1992 odrih spremenil v fantastično gledališče, visoko nad amatersko ravnijo, inventivno in originalno v pristopu in rezultatu. Igralci Saša Mihelič, Robert Waltl in Karel Brišnik so v režiji Matije Milčinskega interpretirali dela štirih izbranih avtorjev 20. srečanja mladih pesnikov in pisateljev (izbor izbora šestih področnih srečanj, natečaj je zajel 170 avtorjev). Avtorsko so kot del literarnega gledališča nastopili še Ivo Frbežar, Vida Mokrin-Pauer in Marko Elsner-Grošelj. Žal si tega resničnega posladka, to je treba reči, poleg Mirosa niso ogledali mnogi drugi novinarji. Imeli bi o čem poročati, čeprav bi jih nemara takrat zeblo. Zvečine so manjkali tudi naslednji dan, ko so se predstavili kantavtor Veno Dolenc, pesnik Damjan Jensterle in Lidija Gačnik-Gombač. Miros, kot rečeno, večji del štatenber-škega srečanja sploh ni spremljal, zato je" svojo klobaso pač daljšal s poljubnim čve-kom, spomini in oceno, da je bilo vse skupaj na ravni Antene (kakšen kriterij pa sploh je to - in za kaj?). Ne nazadnje, tudi zato Miros ni opazil ali ni mogel opaziti, da sta mariborski pododbor DSP (ki je v osebah nekaterih njegovih članov »oče« letošnje teme) in ZKOS z literarnim delom — soorganizatorja, vsak s svojim humornim nastopom ocenil, da je letos na Štatenbergu prvič vladala literatura, literati so nastopali s svojo umetnostjo in ne z govoričenjem . .. Miros pa vsega tega ni niti zaznal. Slepi Miros, usmili se nas s svojo izmišljeno, da ne rečem zlagano sodbo o stvareh, če jih skoraj nisi videl! Uredništva KL ne razumem, čemu tak šoder sploh objavlja — od tega ni nobene koristi razen te, da imam zdaj pravico (po zakonu) objaviti ugovor! ' PETER KUHAR Nadaljevanje s 13. strani Razstave BIO so sicer provocirale našo industrijo, toda večje odmevnosti ni bilo čutiti, razen tam, kjer so bili gonilna moč učlenjevanja oblikovalske miselnosti v naše proizvodne organizacije posamezniki in za njimi skupine, ki so bodisi zaradi svoje, strokovne usposobljenosti bodisi zaradi afinitet do industrijskega oblikovanja sprožili razvoj v to smer. Kraigher nadaljuje takole: Odprtost naše družbe do vsega, kar je na svetu novega in naprednega, z naravno težnjo, da se s tem poveže, sodeluje in medsebojno oplaja, je nadaljnja spodbuda in velika možnost za njihov še bolj vsestranski in svobodni razmah. Potem še nekaj primerov iz tvojih logov (stran 149): Kot ustvarjalec si prizadeva biti vselej prisoten in avtorsko prepričljiv; zanj je projektna naloga tudi v takih primerih pravzaprav iskanje in potrjevanje aktualne arhitekturne rešitve, kijih ni mogoče vselej uresničevati, kakor je to pri nas postala že kar preveč ustaljena navada, kot hibridne zloženke zgodovinskih in sodobnih oblik. Tako se že v natečajnem načrtu za južni del središča Ljubljane (1965), ki ga je zasnoval skupaj z B. Mušičem, kaže izrazita skrb za organsko premoženje novih tvorb s konstantami zgodovinskega mestnega tkiva, kjer sta v nasprotju z nekaterimi drugimi nagrajenimi osnutki, ki so s prenapetimi višinami poudarjenih objektov dramatizirali mestno sliko, kar je ta čas bilo domala pravilo urbanistične uspešnosti pri nas, poskušala oblikovati ulično podobo Gradišča in Vegove ulice s terasnim zamikanjem zlomljenih stavbnih gmot. Dve zamišljeni stolpnici ob Aškerčevi cesti, se pravi na robu zazidalnega komplek- sa in zadosti daleč od doživljajsko celovitega organizma nekdanjega Kongresnega trga (zdaj Trg osvoboditve), Id ne prenese nobene vsiljene mu sestavine brez škode — tudi prek previsa obstoječega tržnega plašča ne, kakor to dokazujeta stolpnici na Trgu revolucije, ki vizualno nadkriljujeta baročno razgiban gabaritni sklep skupine Uršulink — pa je tako razumeti kot poskus ustvarjanja ravnovesja znotraj program-sko-prostorske kompozicije novega središčnega dela mesta, ki na osi glavne notranje mestne prometnice (Titova cesta — Gradišče) višinsko označuje na križišču z Aškerčevo cesto, notranjo mestno povezovalno prometnico v smeri Trst—Zagreb, novo pomembno prostorsko in funkcijsko V° Citirani so trije stavki. Kar težko je ugotoviti, kateri je pomensko najbolj zavoz-ljan, klobasast in nesmiseln. In za osvežitev še malo Kraigherja: s strani 313 že omenjene knjige: Ko v teh slavnostnih dneh ocenjujemo zgodovinski in mednarodni pomen in razsežnosti zmage narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije v Jugoslaviji, lahko z vso upravičenostjo ugotovimo naslednje: iz nje je nastala in zrasla Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki je s svojo neodvisno mednarodno politiko in z razvojem socialističnega samoupravljanja pomemben dejavnik miru, protiim-perialističnega boja in socialističnega razvoja v svetu; dokazala je vsemu svetu in pokazala vsem zatiranim in podjarmljenim narodom, da narod, ki je enoten in ki z jasnimi smotri vztraja v boju, lahko zmaga proti slehernemu sovražniku, tudi če je še tako močan, organiziran in oborožen; delovala je in deluje kot nenehna spodbuda zatiranim narodom in ljudstvom v njihovem boju proti kolomalizmu, imperi- alizmu in neokolonializmu ter neenakopravnim odnosom med narodi in državami; odprla je pot socialističnemu samoupravljanju in njegovemu uveljavljanju v praksi delavskega razreda in milijonov delovnih ljudi naših narodov in narodnosti in pokazala mednarodnemu delavskemu gibanju vsebino, oblike in metode socialističnega samoupravnega demokratizma, zgrajenega na družbenoekonomskih odnosih socialističnega samoupravljanja, na humanih odnosih med ljudmi in v družbi, na suverenosti in enakopravnosti narodov Naj bo citatov dovolj, lahko bi jih nabral za pol knjige. Priznati je treba, da v pomenski zmedi Kraigherja ne dosegaš, čeprav si mu včasih zelo blizu. Kaj je napredno in manj napredno Kljub nepreglednosti in pomenski zmedi je š trudom mogoče razbrati tudi tvojo idejnost in estetsko opredelitev. S tem začenjam zadnji del kritike tvojih tekstov. Ta del je prav gotovo najbolj težaven, saj zadeva tvojo subjektiviteto. Nič ni narobe, če tako ali drugače o stvareh misliš, to je tvoja ustavna in ne vem še kakšna pravica. Narobe postane takrat, ko skušaš proglasiti svoje ideje za splošno veljavne in obvezujoče, nekako v skladu z geslom: »Kdor ni z nami, je proti nam!« Nekaj takega je mogoče očitati tvojim tekstom, posebno še, ker so opremljeni z značilno jezikovno strukturo in dikcijo. O tem sem ti že nekaj napisal. Temeljna idejna opredelitev tvojih tekstov je delitev urbanizma, arhitekture in oblikovanja na napredno in manj napredno oziroma nazadnjaško. Konotacija ima v sebi tudi že kvalitativno opredelitev. Vse dobro in najboljše za napredno in obratno. Tško razmišljanje vodi do čudnih in celo absurdnih sklepov. Poznogotska cerkev v Dvoru pri Polhovem Gradcu je bila narejena leta 1515. V tem času napoveduje Michelangelo že barok, Leonardu pa so usojena le še štiri leta življenja. Za omenjeno cerkev prof. Šumi v svojih razpravah nikdar ne najde dovolj aklamativnih besed. Primerjava med Giottom in našim sočasnim freskantstvom je še bolj drastična. Tudi v kvalitativnem oziru. Oba primera zaradi časovne odmaknjenosti nista posebej aktualna, pecej drugače je z vrednotenjem in opredeljevanjem dela in osebnosti Jožefa Plečnika. V obdobju naprednega samoupravnega socialističnega izgrajevanja, ko nam je bila svetla bodočnost kar naprej na dosegu roke, si ga uvrščal med nazadnjake, zgodovinske okoreleže, služabnika malomeščanstva, če že ne kar med agente nacifašizma. Takole pišeš: Takšno (Plečnikovo) tradicionalno mišljenje je bilo povšeči povzpetniški in malomeščanski miselnosti takratne slovenske družbe, česar ni treba posebej utemeljevati, saj ga bolj kot pisani dokazi izpričuje današnje verjetno nič manjše navdušenje za »zgodovinsko« patino in monumentali-zem — med drugim tudi novega pološčene-ga pohištva, ki je z zvenečim imenom »stilno« (gre seveda tudi za najrazličnejše »ko-loniale« in druge slogovne hibride) gotovo najmnožičnejši cilj sodobnega porabništva, ki to samovšečno potrjevanje z zgodovinskim priokusom plačuje dostikrat tudi na kredit! Če prav razumem citat, naj bi bil Plečnik kriv za neizmerno produkcijo »kolonialnega« in »stilnega« pohištva po vzoru Ludvika XIV., itd. Obtožba je, milo reče- no, neokusna. Malo naprej v istem sestavku se ti je zapisalo tole: Če želimo še nazorneje pokazati na prepad med takšnimi pogledi in tistimi, ki so se bili tedaj že uresničili kot teorija in praksa sodobnega oblikovanja, opomnimo samo na to, da se v času, ko Plečnik, snuje svoje stole (okoli 1932), pripravlja že nacistična likvidacija Bauhausa, te napredne mednarodne ustanove, ki je od leta 1919 dalje — najprej v Weimarju, nato v Dessauu in Berlinu - vse do nasilnega konca v letu 1933 združevala v skupnem pedagoškem in ustvarjalnem delu velike duhove tega časa (Gropiusa, Feiningerja, Ittena, Kleeja, Kandinskega, Moholyja, Albersa, Breuerja, H. Meyerja, Miesa van der Ro-ha in druge) in izgrajevala napredno vizijo arhitekture in oblikovanja. Kako različna so si bila oblikovalska stališča, o katerih razpravljamo, dokazujejo besede Tomasa Maldonada, ki ob kritičnem pretresu sodobne pomembnosti Bauhausa, kljub vsej njegovi revolucionarnosti in praktičnim dosežkom, pravi, da je danes znova postal pomemben »neki drug Bauhaus« — tisti, ki je bil večkrat razglašen, a komajda kdaj uresničen: frustrirani Bauhaus, ki si je prizadeval, resda brezuspešno, razkriti in odpreti humanistično perspektivo tehnične civilizacije, ki šteje človekovo okolje za konkretno področje dejavnosti oblikovanja’. Mislimo na Bauhaus, ki je - prav tako brez uspeha - poskušal spodbuditi v Nemčiji odprto in napredno kulturo.« Tale diskvalifikacija Plečnika v ne tako daljnem letu 1973, je dotalna. Po dikciji tega teksta se stari mojster ne bo nikoli pobral, vstal ali sploh kdaj zadobil kaj milosti v tvojih očeh. Ljudje obračajo, Bog obrne. Najbolj napreden sistem je opešal in omagal, slavo ovenčanega Plečnika pa nam je nazaj v rodovino prinesla koncem osemdesetih let tujina. Iz grdega račka se je rodil ptič feniks. Kar tako, mimogrede, so se novi stvarnosti prilagodili tvoji teksti. V knjigi jih še ni. Osebno se precej dobro spomnim slavospeva, ki si ga napisal Plečniku ob razstavi njegovih risb in skic v neki milanski galeriji. V obdobju, ki ga omenjam, so bili kameleonski obrati v slovenski umetnostni srenji pogosti, si pa bil gotovo med njimi najbolj barvit. Mimo zgornjega citata je bilo Plečnikovo delo ob različnih priložnostih označeno za: zastarelo, turistično, klerikalno, kičasto, dizni-lendarsko, slovensko zafrustrirano, malomeščansko, absolutno nefunkcionalno . .. in vendar velja, da njegovo prvenstvo v slovenski arhitekturi ni bilo nikoli ogroženo. Še najbolj zakrknjeni kritikastri so ob njegovi mogočni umetnostni osebnosti morali priznati, da v delu mojstra »nekaj je«, česar plejade ustvarjalcev moje stroke ne morejo preseči. Tudi sam si se tako nekako v kakšnem nevezanem razgovoru izrazil z dodatkom, češ: kako bi bila lahko slovenska arhitektura napredna, če je ne bi zavirala in bremenila velika Plečnikova osebnost. Za vzor si podajal sproščeno naprednost zagrebške funkcionalistične šole. Svojo kritično naprednost si lahko zato popolnoma sprostil v spisu »Plečnik in epi-goni«. Ta tekst posebej navajam predvsem in tudi zato, ker zadeva tudi mojo rodovino. Sicer pa po vrsti. Epigon ni posebno prijazna beseda. Zanimivo je, da je za pretekla umetnostna obdobja skoraj ne uporabljamo. Fidija, Giotto, Tintoretto, Janez Ljubljanski, Rafael, Veronese in drugi v načelu niso imeli epigonov. Ti umetniki so imeli svoje Šole in učence; delo učencev teh »šol« po pravilu sicer ne dosega velikih mojstrov, a je v zgodovini umetnosti cenjeno. Marsikatero delo je predmet učenih razprav o tem, je-li delo mojstra ali učencev. Nekateri strokovnjaki v teh zadevah izberejo bližnjico in proglasijo kakšno delo kar za skupno med mojstrom in učenci - posebno še, če je večjega formata, tako da pri delu niso bili drug drugemu v napoto. Očitek epigonstva je nekako prihranjen za razprave o sodobnejši umetnosti. Vsem, ki so hodili po Plečnikovih stopinjah, očitaš epigonstvo, suženjstvo in celo nemoralo: Plečnik in epigoni Tudi novejše gradivo kaže, da je bil pojav Plečnika usoden za slovensko arhitekturo. To dokazuje njegova še danes živa navzočnost. Še dandanes se namreč kaže kot nekritična praksa z epigonstvom, ki sicer z leti pojenjuje, pa jo še vedno odkrivamo kot spoznavno aktiviteto v stvaritvah in ravnanju številnih generacij — od tistih, ki so od mojstra sprejemale prve nauke o obliki in poslanstvu arhitekture in arhitekta, do najmlajših, ki jim je bil Plečnik zavedno ali nezavedno vsiljen kot mit, kot nekakšno neoporečno in iz-venčasno merilo arhitekturne modrosti. Ta slovenska posebnost povojnega (in seveda medvojnega) arhitekturnega razvoja se je tolikanj vgnezdila vanj, da je bil že odmik od te usodnosti svojevrstno dejanje, kaj šele postavitev na lastne noge in neodvisno iskanje. Seveda se je to, o čemer govorimo, čedalje manj bralo kot sužnost plečnlkorski zasnovi in obliki. Šlo je za nekakšno nikoli do konca izoblikovano . moralnost stroke, nekakšen sistem odvisnosti od idej in njihovih nosilcev. LJUBLJANA, 5. NOVEMBRA 1992 Slovenci ga ne poznamo DELO ★ stran 15 »Bil je do zadnjega mladenič z izkušnjami moža. .« p .enzoldt spada med I zgodnje temeljne avtorje založbe Suhrkamp Verlag iz Frankfurta. Ta je letos izdala njegova zbrana dela v sedmih zvezkih na skupno 2716 straneh (cena v platnu okoli 160 DEM). To so romani, pripovedi, eseji in kulturno kritična zapažanja, iz katerih spoznamo avtorja, vsestranskega intelektualca osupljive svežosti in politično širokih nazorov, ki »ni imel drugega svetovnega nazora, kakor da si svet natanko ogleda« (Friedrich Luft). Njegova dela preveva (vedra) zavest o tragiki in ogroženosti lepega kot pojavne oblike popolnosti in božanskega, v njegovi morali ni bilo nasprotja med lepoto in dobroto, med etičnim in estetskim. V Suhrkampovi jubilejni izdaji zbranih del Ernsta Penzoldta je prvikrat spregovoril E. P. tudi kot lirik v izboru najboljših pesmi, kot slikar in kipar (z eseji in zapisi o umetnosti in umetnikih), kot ljubitelj gledališča in kot kongenialni bravec svojih pesniških sodobnikov in izbranih piscev. Zbrana dela dopolnjujejo avtobiografski spisi in očarljive, nekatere še neobjavljene kozerije. Za Thomasa Manna, Hermanna Hesseja in Ericha Kastnerja je bil Ernst Pen-zoldt eden najljubših kolegov — zaradi svoje konstruktivne, humorne in nadvse vedre narave ter politične integritete, ki jo je treba iskati v Nemčiji 30-tih in 40-tih let. »Kateri stranki jaz pripadam? Ta ima samo enega člana,« je dejal nekoč. Prvikrat je stopil v javnost dvajsetleten s publikacijo silhuet (izrezanih s škarjami), kjer sta se v sliki in spremni besede že pokazala njegov nezmotljivi smisel za precizno karakterizacijo s skromnimi sredstvi. K temu sodi tudi humor, ki ga v nemški literaturi ni ravno na pretek. To je humor brez škodoželjnosti - v skladu z devizo njegovega junaka: »Ljudi, ki niso kakorkoli komični, enostavno ne morem jemati resno.« Šarm, fantazija, ironija, formalna spretnost in neka »pogansko čutna radost« so za bralca Penzoldtovega vsestranskega pripovednega dela nezadržni užitek. V svojih krajših pa tudi v obsežnih proznih delih je iznašel nezamenljive like, ki živijo nadvse vitalno samostojno življenje. Tako se je na primer njegov lik Baltus Powenz zdavnaj osamosvojil in je bolj znan kakor njegov avtor. Penzoldt se je sam označil za »skeptičnega optimista«. Oboje, prosvetljenski skepticizem - osvežujoči pristop, ki navidez samoumevne in preživete reči pokaže kot nezanesljive - hkrati pa nezmotljivo zaupanje v zmožnosti dobre volje in zdravega človeškega razuma, je značilnost vsega njegovega dela. »Takoj sem zazna! draž in rang njegovega talenta, nekaj nespoznatno muzikaličnega, duha nežno lebdeče lahkotnosti ter romantične porogljivosti neprijetni in sovražni stiski življenja, ki ga niso blagoslovile sojenice, vključno z usmiljenjem z razžaljenimi, zatiranimi in prizadetimi, žrtvami posurovele družbe, socialna kritika srca-torej, katere sozvena ni mogoče preslišati v vsej njegovi produkciji, ne da bi mogla kakorkoli škoditi njeni poetični nedolžnosti, njeni lahkotnosti, ne da bi mogla s kakšno ostrino zmotiti njeno igrivo šega-vost.« (Thomas Mann). Izkušnje v vojnem lazaretu s trpečimi in umirajočimi je ohranil v avtobiografski prozi »Dostopi«. To protivojno pisanje ni bilo objavljivo za časa Tretjega Reicha. Njegov pogled se osredotoča na nedolžne žrtve vojne. V tej kroniki o bedi zariše kot alternativo nacionalističnemu napadalnemu napuhu, ki dviguje vojne, »Zvezo pravih svtovnih meščanov.« Pesniški poklic in služba v saniteti imata stično točko — v »nalogi umetnosti, da zdravi«: z istimi besedami je E. P. po vojni, ko je šlo za zahodnonemški obrambni delež, utemeljil svoj predlog,' naj bi Nemčija namesto oboroženih sil dala na razpolago sanitetno silo: »Njena velika naloga bi bila, ne ubijati, poškodovati in rušiti, marveč zdraviti, celiti.« Pri iluziji »zdravega sveta« je vztrajal Penzoldt vse življenje. Še nazadnje, leta 1944, ko vojna ljudem ni pustila prav ničesar več, je P. oznanjal geslo: »Moj dom je moja koža«, z njim pa »svetovni nazor, ki nas lahko potolaži v hudih dneh.« V pogosto ponatiskovanem kratkem proznem delu prepreči ena sama edina hiša celo izbruh vojne: stoji namreč tam, koder bi moralo priti iz strateških razlogov do prvega spopada. Tr 1. zvezku omenjene jubilejne izda-je zbranih del Ernsta Penzoldta sta T dva romana, »Der Zwerg« in »Der arme Chatterton«. - Roman »Palček« popisuje usodo mladeniča, ki je v prvi vojni izgubil obe nogi. V kronističnem, suhem, pa vendar izjemno humornem slo- Letos bi bil star 100 let Ernst Penzoldt, nemški pisatelj, humorist, pesnik, dramatik, esejist, slikar in kipar. Rojen je bil 14. junija 1892 v Erlangenu kot sin profesorja medicine. Študiral je na umetniških akademijah v Weimarju in Kasslu. Preživljal se je kot kipar, slikar in svobodni pisatelj v Miinchnu. V obeh vojnah je bil v sanitetni službi. Leta 1953 je postal dramaturški svetovalec miinchenskega Resi-denzteatra. Umrl je v Miinchnu 27. januarja 1955. gu prikazuje meščansko obdobje pred prvo vojno, čas med njo in zmedo po vojni. Med prvimi bralci je bil Stefan Zweig, ki je v knjigi našel jean-paulovske prvine. Penzoldtov drugi roman »Ubogi Chatterton« (1928) je zgodba o mladeniču, kije hotel biti pesnik in je to uresničil v tragikomičnih okoliščinah. Opisuje življenje angleškega pisca Thomasa Chattertona (1752—1770), kije vstopil v literaturo kot »vvonderful child of Bristol«. To, kar odlikuje P. kongenialno predstavitev usode tega pesnika, ki si je 17-leten s strupom vzel življenje, je za nemško književnost izjemna kombinacija tragike in humorja. Hermann Hesse: »Knjiga Ernsta Penzoldta, ki jo najbolj ljubim, je Ubogi Chatterton, knjiga za cigane in opazovalce življenja izza ograje.« V 2. zvezku sta romana »Powenzbande« in »Kartoffelroman« (Kartoffel=krom-pir). — »Povvenzova banda« (1930) je najbolj popularna in največ prevajana P. knjiga. Anarhistični humor te burke na račun nemškega malomeščanstva je bil odgovor na vznemirjenja, ki jih je povzročila Pen-zoldtova naklonjenost nemško-francoski spravi v noveli »Etienne in Luiza.« Posledice te objave — triletni proces pred več sodnimi instancami in napadi s strani nacionalističnega tiska — so spremljale nastanek »Powenzove bande«. iz žlahtnega izročila črpana pesnitev nežne mikavnosti.« V P. zgodbah v različnih preoblekah nastopajo enaki dečki in mladeniči, angelski liki v človeški podobi, ljubeznivi nepridipravi, življenjski akrobati in glasbeniki smrti. (Dečki in mladeniči so zaposlovali P. tudi kot kiparja, slikarja in risarja.) Tretja povest, »Squirrel« je nastala iz P. prvotno odrskega dela. Squirell poseduje veliko časa sredi človeštva, ki je »pri tem, ko je varčevalo s časom, imelo vse manj časa«. Ko je Thomas Mann leta 1955 v posmrtnici Ernstu Penzoldtu ocenjeval njegova dela, se je osredotočil na takrat pravkar izdano »quirrel«: »Droben roman, nepopisno očarljiv, ki me je cele dneve osrečeval (...) Squirrel je bolj poetična koncepcija kakor ves Knill...« In o njegovem avtorju: »Vse je postalo dobro, prijazno, brez žela v njegovih ustih, tudi kadar je prišlo iz bridkega trpljenja nad brezupno neumnostjo in prostaštvom. Poboljševal je in nagovarjal k dobremu — glas v puščavi seveda; toda puščava je po njegovi dobrohotni besedi postala navidez bolj priljudna.« V 4. zvezku so objavljeni: fragmenta dveh romanov — »Niemandskind« in »La-zarus« — ter »Gedichte«, vse iz zapuščine. — Avtobiografsko izhodišče prvega dela »Nikogaršnji otrok« (začet 1943). Z nepristranskega zornega kota mladega Ag-nusa, ki ga posvoji narednik (Feldwebel) kot »nikogaršnjega otroka«, Penzoldtu uspe razgaliti absurdnosti militarizma na podoben način kakor njegovemu duhovnemu predhodniku Grimmelshausnu grozote tridesetletne vojne v »Simpliciju Sim-plicissimu«. Tudi osrednji lik v fragmentu romana »Lazar« je sirota. Ker je bil njegov pokojni oče ateist in je naredil iz svojega »brezbo-štva nekaj kakor religijo«, se njegov sin toliko močneje zanima za svetopisemske zgodbe, posebej še za Lazarjevo zagonetno prebujenje od mrtvih. Ker naj bi sam domnevno ne živel več aolgo, ga med njegovim bivanjem na otoku Witt najbolj zaposluje upanje, da bo tu morebiti srečal tistega, ki bo zmogel ta čudež ponoviti na njem. Na otoku sredi elementarnih sil v igri narave ima doživetja, ki to pričakovanje potrjujejo. Odkritje so tudi Penzoldtove Pesmi. Domala vse dolgujejo svoj nastanek ljubezni. Ta lirika je tako brezčasna kakor njena snov, čeravno šele danes prihaja v stik s širšim občinstvom. V 5. zvezku je 17 najpomembnejših Penzoldtovih pripovedi iz let od 1925. do 1950. Nekatere so zdaj prvikrat izšle v knjižni obliki. P. zna tudi težavne in zamotane reči izreči v lahkotnem pomen-kovalnem tonu, z neprisiljeno, obzirno natančnostjo. Vsaka teh zgodb se lahko prične vsak dan, toda nato se nepričakovano odpro vrata, skozi katera vstopite v svet, v katerem so naseljeni čudežni pravljični duhovi in legendarna bitja. Čeprav njegove pripovedke niso pravljice — za to so preveč biografsko razpoznavne — pa so jim v svoji substanci in snovnih prvinah blizu. Prav po tem, da nezaslišane, v dnevno banalnem smislu neverjetne usode, sprejmemo kot samoumevne, spoznamo pesnika. 6. zvezek pod skupnim naslovom »Mit eigenen Augen«, — »Na svoje oči« prinaša besedila avtobiografske narave, »brevir o umetnosti« — o svojem zorenju v umetnika, sprva kiparja in slikarja, naposled tudi pisatelja (kar je označil kot svojo »vojno poškodbo«). V obeh vojnah je bil P. kot zdravnikov sin v saniteti. 7. zvezek z naslovom »Prispodoba sveta« (»Gleichnis der Welt«) predstavlja Penzoldta kot mojstra kratke oblike in prinaša ves spekter snovi, ki so ga zaposlovale in v katerih je bil dejaven: narava, slikarstvo, politika in književnost, gledališče, potovanja, ljudje in njihove lastnosti — v vsem tem je na sledi zakonom lepega in stremljenja vrednega. V zbirki je več kakor 150 razmišljanj; večina njih je prvič izšla v knjižni izdaji. Tematsko urejene omogočajo dostop do tega prikupnega avtorja in njegove konstruktivne in v prihodnost naravnane podobe sveta. »Ko nas je Ernst Penzoldt leta 1955 zapustil, ni izginila iz znane slike naše literature le neka figura, marveč celotna barva. Ta barva je bila kot najbolj redka mešanica, iz otožnosti in prešemosti, iz sanj in žalosti, iz najvedrejše sreče otroštva in boleče žeje po lepoti, iz šale in miline. In ko bi ji hoteli dati neko ime, bi se barva lahko imenovala po mali Penzoldtovi povesti: Sladka grenčina«, je o njem zapisal Erich Kastner, in še: »Bil je do zadnjega mladenič z izkušnjami moža.« JAROSLAV NOVAK Viri: 1.) Das Werk von Ernst Penzoldt: »Eine Sozialkritik des Herzens« (Thomass Mann) — reklamna zloženka ob izidu zbranih del, Suhrkamp Verlag. 2.) »Mein Heim ist meine Haut — Vor hundert Jahren wurde Ernst Penzoldt geboren« — Frankfurter Allgemeine Zeitung, junij 1992. Katarina Šalamun-Biedrzycka Kako zveni pesem med Poljsko in Slovenijo O d najzgodnejših let so ime pitah s poezijo* 1 — mogoče zato danes ne spadam med njene največje občudovalce (...) Pred svojim dvanajstim letom sem prebral po nekajkrat celotnega Mickiewicza, S/ovvackega (...), pozneje, ko sem že bil v gimnaziji in na univerzi (od leta 1929), pa sem imel s poezijo bolj malo stika, razen s poezijo Lešmiana, ki gaje moj oče naravnost oboževal (___) Kaj neki ta citat o starih časih (čeprav je bil zapisan leta 1986) dela v uvodu k pesmim Aleša Debeljaka? Že pojasnjujem: tu je zaradi ozank, ki jih je Stefan Kisie-ewski, znana osebnost v poljskem kritiškem in umetniškem življenju in vrstnik Czeslawa Milosza, v nadaljevanju teh svojih spominov zapisal o poeziji prve pomembne zbirke poljskega pesnika — poznejšega nobelovca, izšle leta 1936 — mislim namreč, da bi težko našli opis, ki bi bil bolj veljaven za Debeljakove pesmi iz Imen smrti, ki jih (skupaj z izborom iz Slovarja tišine in Minut strahu) tokrat predstavljamo poljskim bralcem: Kot da bi človek blodil po nekakšnih (...) ruševinah, kjer med razbitimi kipi, koščki zrcal in slik odkriva, oziroma sluti obrise, skice, vizionarske fragmente človeškega univerzuma (...) pesem (...) je namenoma razbita v drobce, v njej je najmanj tekoče, pesniške akcije, ampak iz tega vizionarskega kalejdoskopa shk vstaja, na eni strani, množica čutenj in opažanj (...), na drugi strani pa — enoten ton, atmosfera, občutje, ki razbito vizijo spaja v eno samo, izvenčasno sodbo — obenem atomizirano, pa spet na nek skrivnosten, čeprav elementaren način — popolno, zaokroženo. Vizija groze: (...) raznovrstna, čutno sprejemana shka sveta, kjer pa se ta svet nenehno bori proti od vseh strani grozečemu niču, bogastvo lepote, viseče nad prepadom tega niča, groza pred uničenjem in okrutnostjo — to je zame bistvo Afifoszevega občutja biti in sveta: to ni »katastrofist«, kot so nekoč govorili, to je pevec strahu pred pokončanjem, pogubo, in ta strah preveva vsak njegov še tako barvni in subtilno dojemani čar sveta, naj-prisrčnejše spomine in občutja iz otroštva, mladosti, zrelosti (...) Pred tem strahom, pred to napovedjo pogube, ki ves ča brni v ušesih, se namreč ne da zbežati v še tako harmonično sfero spominov ali čutov. Brezizhodni obup je izrazito pokazan v strahotno skondenzirani pesmi »Oblaki«, ampak groza iluzij in minevanja prepaja vse meni najljubše Miloszove pesmi, kot so (...) Pričujoče besedilo je spremna beseda v knjigi izbranih pesmi Aleša Debeljaka v poljskem prevodu (prevajalca sta avtorica tega uvoda in Macie Stomczyriski). Knjiga je pod naslovom »Stovvnik ciszy« izšla pri založbi Cassiogeia v Krakovvu. In tu bi Debeljakov vrstnik lahko naštel številne pesmi iz Imen smrti, pa tudi Slovarja tišine (da bi bila podobnost še večja, sem v opisu Kisielewskega dvakrat izpustila pridevnik »monumentalni«), potem pa bi lahko nadaljeval: Milosz (Debeljak) je zame pesnik groze, ki fascinira prav s to svojo nevero, pesimizmom, izhajajočim iz do kosti prepaja-jočim ga občutkom o krhkosti, minljivosti vseh svetov, tako duhovnih kot snovnih. Verjamem v avtentičnost njegove groze, ne verjamem pa v njegova blažila. Ne v laične, pametne in levičarsko »humanistične« tolažbe, ne v verske podpore, misticizme, Svedenborge (...). Tu bi se Debeljakov vrstnik, ki bi se ustavil pri obdobju Imen smrti in Slovarja tišine, zmotil, tako kot nima prav Kisi-elewski, ki je obstal pri predvojnem Milos-zu: ni mu bilo pač dano, da bi lahko svetu re-ligiozno rekel »ja«, do česar je v najpopolnejši obliki Milosz prodrl že leta 1943 v ciklu pesmi Svet in čemur — o tem sem prepričana — se vedno bolj bliža tudi Debeljak (pa čeprav današnji dan, 4. 1. 1992, ko pišem te besede, pomeni zanj — če se držimo hipotetične analogije — šele polovico Miloszevega leta 1941 in je njegova zadnja zbirka Minute strahu iz leta 1990 šele prvi, drobni premik v tej smeri). Čisto dobro si lahko predstavljam sceno, o kateri piše Kisielewski v nadaljevanju svojih spominov (objavljenih leta 1987, ko so izdali faksimile Miloszove predvojne zbirke s komentarji — Glasovi o pesmih), sceno torej, ki naj bi se odvijala leta 1993 ah 1994: Največji kraval pa je izbruhnil za Božič leta 1943. Predstavljajte si tak božični večer ob drevescu in skromni vodki, med vsesplošno norostjo, ki divja naokrog, tik pred kamnito odrevenelostjo bližajoče se policijske ure. In glej, med bivšimi pismarji, ljudmi, od katerih nihče ni vedel, koliko dni bo še preživel, se nenadoma razdivja peklensko prerekanje s kričanjem in tolčenjem s pestmi po mizi. In za kaj je šlo? Za Miloszove pesmi! Basni za vsakdanjo rabo Ernst Penzoldt » lili Ulenspiegel je dobil mlade, njihova kronika pa se imenuje Povvenzova banda. Življenje marljivega lenuha Baltusa Povvenza in njegovih sijajnih otrok, s kate-• rimi na mrtvo draži malomeščane mesta Mossel ob Maari, je komična malomestna idila z močnim in trajnim učinkom. Po-wenzi imajo domišljijo in nikakršnega smisla za urejeno delo. Hočejo jih izriniti; toda oni imajo debelejšo kožo, in če jih tepeš, je nevarnost, da udarijo nazaj. Njihova domišljija zadeva bolje kakor najbolj groba pest. Imajo humor in so zaradi tega neranljivi.« (Erich Kastner). Uvrstitev: »Redek humoristični roman, kakršni se Nemcem primerijo na žalost le vsakih 50 let. Po Seidelovem »Leberecht Huhnchen« prvi zares docela izoblikovan humoristični roman nemške književnosti. Pred tem so bili razen spisov VVilhelma Buscha in Raabeja le še F. Th. Vischerjev »Auch einer«, Heinejeva »Harzreise« in romani Jeana Paula.« (Walter Kiaulehn). V 3. zvezku zbirke so objavljene tri velike pripovedi: »Kleiner Erdenvvurm« — »Idolino« in »Squirrel«. — »Mala glista« (1934) je zgodba o dečku siroti, mlajšem bratu Olivera Twista. O njej je zapisal Hermann Hesse: »Nemška književnost ima spet humorista, ne kakega šaljivca, ampak pravega nemškega, romantičnega, s solzami smeha v grbu...« Tudi pripovedko »Idolino« (1935) je Hesse priporočil: »V elegično lepi pripovedki se loteva apoteoze dovršeno lepega telesa, toda telesna lepota nikakor ni polnovredni predmet pesnitve, tako da Idolino deluje na bralca s svojim izžarevanjem, s svojim muzikalnim, krilatim in globokim učinkom na duše prijateljev (...) Vsebina povesti je, kako srečanje z lepim mrtvecem pretrese življenje kiparja (...)• To je sanjsko lepa, So napisane za včeraj, za danes ali za jutri? \7l V J rrh dosedanje Torkar-jeve ustvarjalnosti gotovo predstavlja roman Umiranje na obroke. Ne samo zavoljo dokumentarnosti. Nič manj, ali še bolj, zaradi literarno artistične in slogovne posebnosti. Ob njem pa so seveda še druga prozna in gledališka dela, televizijske igre, pesniške zbirke in še kaj. Torej bogat opus! Vanj je zelo vidno vpleteno tudi vse tisto, kar avtor združi v oznako »satirične pesmi in humoreske« (Satirični koledar, 1992). Kratke ali daljše bodice, trpkost, ki prehaja tudi v posmehljivost različnih stopenj. Iz enega in drugega so zrastle tudi Basni za vsakdanjo rabo. Mimogrede: Dobršen del literarne kritike je že pred leti Torkarja označil za humanista, celo za sentimentalnega humanista. Zakaj pa ne, to lahko pomeni tudi priznanje pisatelju in njegovemu odnosu do sveta. Čelotno Torkarjevo delo, danes se je že tako razrastlo, da ga vidimo bolj scčla, pa pripoveduje tudi o pisateljevem neverjetnem vitalizmu in o nekakšni »nori« zaverovanosti v pisanje. (Začelo se je z Blaznim Kronosom 1940, še preden gaje doletelo hudo in najhujše. Navzlic taborišču, ječam in vsem spremljevalnim stvarem, ki bi ga lahko spravile vsaj v resignacijo, se je odločil za nenehno pisanje, torej za življenje. Pišem, torej sem!). Basni. Kot marsikaj drugega se je tudi basen porodila v davnini. O njenem izvoru, namenu in pomenu je literarna veda že rekla dokončno besedo. Ni pa dokončno mogla Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je izšla pesniška zbirka Igorja Torkarja »Basni za vsakdanjo rabo«. odgovoriti na vprašanje: Zakaj človek uporablja živali za prikaz lastnih neumnosti in grdobij, zakaj je različnim živalim dodelil svoje lastnosti? Zavoljo skrivanja pred sabo, zaradi (neke) kontinuitete? So bile tragedije in komedije premalo zgovorne? No, Torkarjeve basni ni treba potisniti v vsa ta vprašanja. Tudi ni potrebno vzeti naslova čisto zares, dobesedno. Pesniška licenca je v ustvarjalnosti zmeraj dobrodošla. Dobro v basnih je namreč to, da je didaktike malo, da moraliziranje ni vsiljivo, da je vseskozi pregmjeno s pajčevino poezije. Navsezadnje je knjiga sestavljena iz prispevkov, ki bi jim lahko rekli epigra-mi, in iz daljših in bolj temačnih ritmov, ki so že kar baladni. Nemara tudi ni naključje, da si je pisatelj za marsikatero izpovedno misel izbral obliko soneta, saj je klasična sonetna kompozicija taka, da se na koncu steče v določeno spoznanje (iz njega pa se izlušči tudi neki nauk). — Torkar pesni basni suvereno, obvladuje oblike, vsebina pa je »torkarjanska«. Denis Poniž je v uvodni besedi označil Torkarjevo avtorstvo: Basni pripovedujejo »o človeku, ki se spreminja v svoje nasprotje, o človeku, ki je v njem manj človečnosti kot v divji zveri...«. In res se pokaže nekaj zanimivega. Vse te živali same po sebi niso ne dobre in ne zle, take jih naredi šele naša sodba. Avtor gleda svet živali in živalic in sploh naravo s spoštljivo distanco. Tako, ki nam da vedeti, da niso živali krive, ko nas morajo predstavljati. — Verz blaži »prozo« basni, njeno rigorozno stališče, ki ne mara prelivov med dnevom in nočjo. Pisateljevi gibki ritmi umirjajo ostrino spoznanja. Predvsem v daljših pesniških besedilih podarjajo sliki več nians. Zato se prav ti teksti (npr.: O Pajku, Mravljah in Kresnici) oddaljujejo od »prave« basni, a zelo razločno opozarjajo na avtentičnost Torkarjevega humanizma. Kakorkoli že, ena odlika basni je nesporna. Zaradi večpomenskega sporočila puščajo bralcu presojo: so napisane za včeraj, za danes ali za jutri?! Knjiga je likovno vzorno opremljena, posebej zaradi navzočnosti akademika Franceta Miheliča in njegovih Dvogovorov živali. MIRKO ZUPANČIČ Pismo iz Katovic Še enkrat izrečeni pisateljev umetniški in moralni čredo Vi Če pustim za hip ob strani žaljivo dikcijo do Plečnikovih učencev, vendarle preprosto sprašujemo: so bili slovenski pionirji tako imenovanega funkcionalističnega stila epigoni Bauhausa, Le Corbusierja Mi-esa van der Roheja, Gropiusa? Je funkci-onalistična manira po razsvetlitvi skozi svetega duha zrasla samoniklo na njihovem zeljniku? Zdaj pa k rodovini. Plečnikov učenec je bil tudi moj oče, Anton Suhadolc (1897-1983). So njegova dela: Čečeva hiša ob Grubarjevem prekopu, Finžgarjeva hiša, Pestotnikova hiša na Mirju (zdajšnji Rdeči križ), Goričarjeva hiša na Trubarjevi cesti, Zaltina palača... arhitekturna sramota glavnega mesta neodvisne, samostojne, demokratične, osamosvojene republike Slovenije? To vprašanje čisto resno postavljam, tudi v imenu drugih Plečnikovih »epigonov«? Je bil zaton Plečnikove šole in zmaga funkcionalističnega arhitekturnega stila res tako odrešujoč blagoslov za podobo naše dežele? Med izstopajočimi arhitekti povojne generacije se brez potrebe in kritiške distance zavzemaš za arhitekturo Milana Miheliča. Cenim njegovo delo v Osijeku in prizidek z lokalom »Kurentov hram« v Ljubljani na Dunajski cesti. Ob tem pa je arhitekt najbolj »zaslužen« za kaos Gospodarskega razstavišča, disparatni Bavarski dvor, nasilne stanovanjske stolpnice ob Toeniesso-vi hiši..., recentni neuspešni prizidek SAZU, katere redni član je... Mihelič je avtor PTr prizidka v Ljubljani. Stavba je popularno znana kot »klavir«. Spet sprašujem: je stavba zgledovanje, suženjsko posnemanje, akt epigonstva ali kaj drugega vis a vis stavbe v Ipswichu na Angleškem? Za nekatere ocene je treba imeti tudi nekaj tenkočutnosti in okusa. To velja tudi za tvoje ocene dela oblikovalca Oskarja Kogoja. Oskar je izjemen ustvarjalec, mnoga dela iz njegovega opusa visoko cenim. Naj kar povem, katera so to: konj po Vaški situli, slovenski nož, stol iz orehovine... Oskarjev opus je velik in zato ni nič nenavadnega, če je produkcija kvalitetno neizenačena. Med manj uspešna dela Oskarja Kogoja štejem tako imenovani plastični počivalnik. V počivalnik je treba nekako zlesti, tega starejši ljudje, ki so menda počitka najbolj potrebni, najbrž ne zmorejo. Počivalnik je narejen le za eno »počival-no« pozo. Počivanje v njem daje občutek utesnjenosti in negibnosti. Ljudje se namreč med počitkom vendarle tudi premikajo, prestavljajo itd. Osnovni model počivalnika je predvidel levo in desno od glave počivajočega velike površine kot nekakšna ušesa. Nikoli nisem ugotovil, čemu naj bi služila ta ušesa. Nič nimam proti, če so predmeti vsakdanje uporabe tudi tako ali drugače okrašeni, težko pa te stvari spravljam skupaj pri tistih, ki priseganje na funkcionalnost postavljajo na začetek svojega dela. Noga z gumijastim zglobom ni bila oblikovalsko nikdar rešena. Enaka pripomba velja tudi za prostostoječi naslon ali pručko za noge. Zadrego je menda občutil oblikovalec sam in je pri varianti počivalnika iz prozornega materiala nadomestil nogo s kovinskimi oporami. Ta izvedba je bila najbolj všečna, bila je pa tako majava, da je bilo počivanje v njej prepovedano in odsvetovano. Nerodno je, če se tak izdelek imenuje počivalnik. , Tvoj entuziazem do teh izdelkov je bil izven vsakršnih kritiških razmerij. Dušil je in diskvalificiral mnoge druge akcije na področju oblikovalstva v Sloveniji. Si namreč človek-kritik, ki imaš zmeraj do- končno prav. Svoja mnenja in stališča sicer od časa do časa spreminjaš — celo drastično, a so vendarle tvoje sodbe v prerezu časovnega fluksa popolnoma nedvojbene, dokončne; pika. Naj bo dovolj. Sporoči mi, če si želiš še kaj nadaljevanja, posebno še, ker ti moram povedati še nekaj na uho. Tisto, da sem cčlo tvojo knjigo skrbno prebral, ni čisto res. Po pravici povedano: nekatere dele sem prebral večkrat, nekatere samo enkrat, knjige v celoti pa nikoli... Tvoja knjiga je naporno in žagovinasto čtivo. Sploh se bojim, da tega mojega pisanja ne boš preveč vesel. Ker si človek na oblasti, imaš vse možnosti, da se mi na kakšno vižo oddolžiš. Mogoče bom izpadel v kakšnem tvojem razporedu, spet drugič bo dovolj, da ne boš rekel, ko bi lahko, tretjič boš zamahnil z roko. Če se ti bo zahotelo, boš objavil kakšno mojo reč pod tujim imenom... Bodi kakor že, meni se ne boš niti prikupil niti odkupil v takem ali drugačnem ravnanju! Lepo te pozdravlja tvoj vdani JANEZ SUHADOLC Opomba: * Stane Bernik je objavil v eni od revij Sinteza moje pedagoško delo na Šoli za arhitekturo pod drugim imenom. soboto, 17. oktobra 1992, je ob sedemdeseti obletnici delovanja Šlezijsko gledališče Stanislava Wyspianskega uprizorilo v priredbi Anne Polony eno najbolj glasnih in najbolj izzivalnih del umetnika (slikarja, dramatika, pesnika, in esejista), po katerem nosi ime, Svatbo, ki je bila prvič uprizorjena v avtorjevi režiji v krakovskem Mestnem gledališču leta 1901 in ki jo Evropa našega časa pozna predvsem po Waydovi ekranizaciji izpred več kot dvajset let. Izbor tega dela za proslavo takega jubileja se zdi dvakrat utemeljen, pa tudi dvakrat učinkovit: pomembno postajo v delovanju gledališča se je spodobilo proslaviti z delom patrona, ki se je s periodo približno desetih let vračalo na njegovo prizorišče (1924, 1936, 1945, 1964, 1974, 1978), se ne izneveriti običaju in se odzvati na izziv nove, drugačne, vendar prepoznavne aktualizacije dela, ki nedvomno sodi v klasiko poljskega gledališkega ustvar-janja. Izziv za tako aktualizacijo je v besedilo kakor zapisan: gre za dramo (morda usodo?) skupne narodove podzavesti, ki se zaradi skupnega (tudi narodovega) pozabljanja (ali ne-spomina) ne more uzavestiti in udejaniti v zgodovinsko stvarnost in tako postati skupno narodovo dejanje, temveč razpada na delne, posamezne, med seboj nepovezane (in pogosto zatajevane) podzavesti, v tisto, kar — ponavljajoč repliko Slamnega moža iz drugega dejanja, izpostavlja naslov priredbe — »se v duši komu odigrava«; razpadu kolektivne podzavesti v parcialne ustreza tudi razpad skupnega ne-spomina v delnega, čeprav se skriva poo plašč skupnega: trditev o splošnem pozabljanju namreč v prvem dejanju v različnih kontekstih izrečeta Ženin in Gospodar z istimi besedami: »Mi smo prav vse pozabili!« Preskušanje narodove moči (in nemoči) v posamezniku in kolektivu je v drami Wyspianskega konkretizirano v tipično poljskem kmetiškem svatovanju, ki sprem- O dramskem tekstu »Svatba« Stanis!awa Wyspianskega, ki je nedavno doživel jubilejno uprizoritev v Slezijskem gledališču v Katovicah. lja za začetek našega stoletja tipično poroko izobraženega umetnika (pesnika) s preprostim (toda bistrim in zdravo čutečim) kmečkim dekletom (spodbuda za dramo naj bi bila poroka pesnika Lucjana Rydla). Med razigranimi svati (izobraženci, kmeti, umetniki, židovskimi mešetarji, duhovščino, berači, posebneži) prihaja do duhovitih besednih poigravanj o življenju in času, o ljudeh in narodu, o naravi in običajih, sanjarjenju in resničnosti, ljubezni in hrepenenju, nad vsem pa lebdi tančica poezije, ki vse to »v skladen red postavi, zdaj v sonetu, zdaj v oktavi«. Pod večer prešerno razpoloženi Pesnik, Ženin in Nevesta povabijo slamnati otep, ki varuje vrtnice pred pozebo, na zabavo z besedami: »Pridi, Slamni mož, na svatbo!« Naročijo mu tudi, naj pripelje s seboj vse pozabljene in umrle, pogubljene in zveličane, dobre in slabe, rablje in žrtve: tako se pred svati zvrstijo davne prikazni, izbirajo posameznike in jim izprašujejo vest. Spovedni misterij sklene ljudski, pol mitični, pol resnični ukrajinski berač — videc Vernihora. ki izroči Gospodarju zlati rog in mu naroči zbrati kmete s kosami pred tretjim jutranjim petelinjim petjem, ko bo prišel in izrekel odločilni ukaz. Gospodar pošlje Jaška, naj po vaseh razglasi vidčevo voljo in mu da zlati rog, da bo vanj zatrobil pred petelinjim petjem. Toda vse se zaobrne: ljudje s kosami prihajajo proti jutru h Gospodarju. sam pa je že pozabil na nočni dogodek, prisilijo ga, da se pravočasno spomni, tako da ljudstvo zamaknjeno pričakuje prihod Vernihore, prijezdi pa Jasi-ek, ki je zgubil zlati rog, tako da se drama izteče v pesem Slamnega moža: Kapo imel si iz peres, rog imel si iz zlata. Piš je kapo odnesel, rog si zgubil v lesu, ostala je le vrvica. Zdi se, kot da bi se vse vrnilo v začetni položaj pozabljanja, nekako tako, kot je več kot štirideset let po Wyspianskem zapisal v pesmi Valček Czesiaw Milosz: Preblisk je včasih tak v živinskem miru, ko gleda zvezde in oblake, zore, če drugi mro, umreti on ne more, takrat umiral bo počasi. Pozabi. Nič drugega ni v tej dvorani kot valček, luči, rože, šum in žvenket. Sto svečnikov ziblje se, vžiga v zrcalih. Oči le in usta, vrtenje, hrup, smeh. Iskanje narodove identitete v drami Wy-spianskega omogočajo sanje, vendar se izmika, tako kot se izmikajo sanje, kar vodi v rahlo resignacijo. Prebujanje in usihanje skupne narodove podzavesti v posamezniku je kot univerzalno sporočilo dramskega dela učinkovito eksponirala Anna Polony, s tem da je besedilo ustrezno priredila, izločila tiste dele dogajanja in tiste osebe, ki dramo barvajo lokalno in časovno, združila vse prikazni, vključno s Slamnim možem, v en glas, kije prihajal, posnet na magnetofonski trak, iz ozadja dvorane, in reducirala ples, ki ga spremlja sklepna pesem, samo na nekaj zadržanih gibov. Zdi se, kot da bi prirejevalka in igralski ansambel, ki je njeni priredbi tanko prisluhnil, na premieri na novo izrekala ne le umetniški, temveč tudi moralni' čredo Stanisiavva Wyspianskega: Z veliko mislijo, z velikim delom upira duh se podlosti plevelom in s koreninami vred iz prsti jih ruje... Z imenom pravim naj se vsakdo imenuje. TONE PRETNAR Spor je izzval pred vojno znani pesniški kritik K. W. Zawodziriski, upokojeni konjeniški oficir, ki je posvetil vse svoje življenje boju z avantgardno umetnostjo, ki jo je imel za največjo degeneriranost. Zdaj je k avantgardi prištel tudi Miloszove pesmi, kar pa je povzročilo nepričakovani bes našega pesnika, ki je, ves rdeč od razburjenja, kričal, da je to bedarija in insinuacija, da on nikoh in nikdar ni imel z avantgardo nič skupnega in da samo tepec brez trohice pesniškega okusa . ../ Ja, predstavljam si, natančno tak razvoj pesnika Debeljaka vidim (čeprav trepetam ob misli, da bi njegov — in moj — narod, na zgodovinskem torišču, moral iti skozi podobno okrutno preizkušnjo), prav tako oživljanje konservatizma, predvsem med starejšimi kritiki slutim, obenem pa se prav nič ne bi čudila dvojniku Kisielevvske-ga, Debeljakovemu vrstniku, ko bi tedaj — tako kot Kisiel leta 1943 — vztrajal pri tem, da ne razume, zakaj pesnik »tako taji vsako zvezo z avantgardo, saj je pesem (...)s svojo namerno »nerazumljivostjo«, z vsem svojim razbijanjem enotne vizije in oddaljenimi aluzijami prav gotovo vendar tipično avantgardna pesem...«. In čeprav bi Debeljak najbrž reagiral prav tako, kot nam sporoča Kisielevvski (Milosz me je divje pogledal in zamrmral nekaj verjetno zelo nespodobnega), iz same analogije dveh situacij izhaja, zakaj je bil ta nesporazum nujen, se pravi, zakaj Kisielevvski ni imel prav, čeprav je kar najbolj upravičeno tako sodil. (Ključ uganke je v tem, da se najpopolnejša analogija nanaša prav na PESNIŠKO SITUACIJO v razvoju dveh poezij v času mladega Milosza oziroma Debeljaka.) Vrnimo se torej na začetek tega uvoda, k opisu poti Kisielevvskega k poeziji: popolnoma utemeljeno jo lahko prenesemo na pot Debeljakovega vrstnika. Torej: že v otroštvu je prebral slovensko klasiko (recimo celega Prešerna in Župančiča) / . . .1, potem »sem imel s poezijo bolj malo stika, razen s poezijo Kocbeka, ki ga je moj oče naravnost oboževal«, naprej pa zgodba slove tako (za imeni v tekstu Kisielevvskega preprosto dajam slovenske ustreznike): Oče ni maral/.../skamandritov (skupine, ki je izdala Pesmi štirih) in jaz sem to podedoval po njem. /.../ Zato pa me je zanimala »avantgarda«. Takrat so nas zelo zabavali futuristi, predvsem Jasienski, Mi-odoženiec, Štern, Wat (razen množice ludistov, recimo Zagoričnik, mladi Brvar, Svetina, Jesih), radovednost so nam vzbujali pesniki »z lastnim sistemom«: Peiper (recimo Jože Snoj), Przybos (Taufer), Br-zekowski (Grafenauer); Slovenec bi tu — kot največjega — omenil verjetno še Strnišo, pa tudi Zajca ali pa Svetlano Makarovič. Potem (Slovenec bi rekel verjetno: obenem oziroma glede na ludiste: še prej) sta prišli še dve iluminaciji /. . ./: pesmi Galczynskega (mogoče: Šalamuna?) in /.../ Czezhowicza (je bil to Me-mon ali pa mogoče Boris A. Novak / .../ — sicer pa tu ne bi hotela navajati pesnikov, rojenih v petdesetih letih, se pravi skorajda Debeljakovih vrstnikov, še toliko manj pa njegove, pesniško zelo močne generacije, se pravi tistih, ki so rojeni v šestdesetih letih, saj so začeli javno nastopati pozneje kot on. . .) Ime Milosz je bilo zame dolgo samo prazen zvok (tu bo sledil komentar). Toda nekoč, najbrž nekje okrog leta 1938, mi je bivši univerzitetni kolega Ludvik Frvde* povedal, da je Cze-staw Milosz največji živeči poljski pesnik, s talentom na mero Mickiewicza. Prebral • sem torej Tri zime — in se navdušil /.../ Od takrat /.../ sem jih bral in bral /.../, podobno kot prej nekatere pesmi Lesmi-ana in Galczynskega/. ../ Komentar bo torej tak, da je Debeljak kljub vsemu hitreje uspel med svojimi vrstniki, postal je tudi splošno narodna zvezda, s celim kupom nagrad, predvsem pa vpliva kot urednik revij in antologij ter kot esejist in literarni kritik. Precej zgodaj je tudi stopil na znanstveno pot /.../ Po eno pesniško zbirko so mu izdali v Ameriki in na Hrvaškem, pripravljen pa je tudi prevod za knjigo v Italiji (na Poljskem so pred to zbirko izšli prevodi njegovih pesmi v Literaturi v svetu in Literarni Dekadi). To so pač zunanji podatki (sem spadajo še novice o uspehih — nagrade, štipendije — v Ameriki, sodelovanje s pesmimi v tujih antologijah itd.), najpomembnejši pa je njegov vpliv na domačo literaturo. O njegovi poeziji se trenutno v Sloveniji piše na primer tako (Tea Štoka v recenziji o Minutah strahu v Naših razgledih 13. 9. 1991): Vsaka izmed 40 pesmi v prozi iz pričujoče pesniške zbirke zažari v bralčevih očeh v svoji popolni monolitni, metonimični lepoti /.../ Neposnemljivi, nekoliko turobni, a navzlic temu srhljivo omamni emocionalni ton teh tekstov obvladuje filigransko teksturo pesmi, zato jih je nemogoče reducirati na razviden diskursivni smisel /.../ To mnenje je napisala recenzentka iz iste generacije kot Debeljak (čeprav je malo mlajša) in zato je tu (s spominom na prejšnje Debeljakove zbirke) tako podčrtana tesnoba in groza ničevega, brezsmiselnega teka na mestu, kot tudi samota v svetu metafizične breztemeljnosti (se pravi, to, kar je najbolj delovalo na Kisielevvskega, ko je bil mlad). Vendar pa recenzentka že opaža premagovanje takih stanj, pot k — povejmo metaforično — poznejšemu Miloszu, kar prerokujem Debeljaku tudi sama (opirajoč se na intuicijo in njegovo esejistiko, prav tako pa na prebliske v njegovih pesmih, ki že danes kažejo na sozvenenje njegove energije s panergijo sveta). Kaj pa bodo leta 2037 pisali v Glasovih o pesmih, ko bodo v Sloveniji izdali faksimile Imen smrti — qui vivra, verra! * Vsak Poljak, ki se ukvarja z literaturo, ve, da je ta Miloszev vrstnik, ki so ga ubili med vojno, bil proglašen za najbolj nadarjenega literarnega kritika svoje generacije — to je dodatek za slovenske bralce, v poljskem tekstu, kjer sem za poljskimi imeni tudi v tem odstavku navajala slovenska, pa sem tu — izjemoma — stvar pustila odprto in za imenom Ludvik Fryde v oklepaju stoji: »Tu bi lahko omenili nekaj slovenskih kandidatov.« 16. stran * 1JE1.0 KNJIŽEVNI LISTI ^ 'v ~ LJUBLJANA, 5. NOVEMBRA 1992 Pred izidom Konvencija 92 G ospc in gospodje, upam. da ta mrzli dan "ne bo prišel v zgodovino. ko se bo reklo, da je skupaj s Capudrom pozebe! cvet krščanske demokracije iz ljubljanske regije jploskanje')- Jaz sem. gospoda, danes že naredil svojo prijetno tlako. Sel sem zjutraj po kostanj, tam na Primorskem, kamor sem se zavlekel, da se naspim vsaj za to noč. v tej prijetni, vendar naporni predsedniški oziroma predpredsedniški kampanji. No. in ko sem se vračal, sem stopil mimogrede k svojemu prijatelju, kmetu iz Vremske doline - Dušan Maganjev. 60 let. avstralski povratnik, pa nekaj let pri- Pri založbi Mihelač v Ljubljani je v zbirki Brevir pred izidom knjiga dr. Andreja Capudra »Mozaik svobode: politika in kultura 1985 — 1992«. Objavljamo poglavje iz knjige in avtorjevo besedo. silnega dela po vojni - in ko me zagleda, mi zatuli čez celo kuhinjo: Beži proč iz politike, v politiki je treba znati lagati (smeh, ploskanje) ... Ne, ne ploskati, ker s tem potrdite tudi to! Rekla je še njegova mati, 90 let bo imela, od štedilnika se je obmiia k meni in rekla: pa ste čuli, kaj je rekel? Poglejte, gospe in gospodje, čul sem, dobro sem čul. To razmišljam že dolga leta, moda celo desetletja. Prav od tedaj ko sem mlad fant, mladenič pri dvajsetih, takole prvič zgrabil bika za roge, bika, ki se mu je reklo tedanja totalitarna oblast. Spomnim se tega od verzov, ki sem jih prevajal, Danteja. Ko Dante vpraša, — to je ganljivo vprašanje — ali naj po pravici povem ljudem to, kar vem? Tudi če bi mi škodilo. In si da odgovor na usta: .... — »Tvoj spev naj se laži obvarje, po zemlji nesi razodetje celo, in daj, da praska se, kdor ima garje! »(ploskanje). S takimi besedami zaznamovan sem stopil v to življenje in večkrat sem zakričal, kjer so,bili drugi tiho, tako da se me je že Šubičevi, kjer sem učil: Capuder na glas pove, kar drugi tiho mislijo (ploskanje). Tak, poglejte, sem postal minister za kulturo, kjer tudi nisem bil tiho. Nisem bil tiho v Stični, ko sem temu komunističnemu in postkomunističnemu sistemu vrgel v obraz najlepše geslo, kar ga pozna Evropa: Ora et labora! (ploskanje). Rekel in ostal živ! (ploskanje). No, ampak kar precej so mi jih dali čutiti, kot veste, tja do tiste gladovne stavke, ko se je nekdo postil podnevi in jedel ponoči (smeh) in mu je vsa dežela verjela! In ga ni bilo novinaija v tej hrabri deželi, ki bi si upal dati to na svitlo, kot se temu reče. Zato so tej deželi potrebni hrabri ljudje, ki znajo zakričati (ploskanje). Hrabri ljudje morda izgubljajo bitke, ne pa tiste vojne, za katero smo se mi vsi zavzeli (ploskanje). In mislim, da jih bo ta dežela še premagala, vsaj za sol. Rekel sem. hrabri izguhljajo bitke, do- bivajo jih prilagodljiva. Poglejmo okoli, kar prijelo in so rekli, na gimnaziji na poglejmo na sam vrh, kdo nam vlada: Namesto uvoda Od nekdaj sem se izogibal politike in tudi druge sem svaril pred njo. Bil sem pač otrok povojnega komunističnega časa in iz krščanske hiše. torej sem imel za ta strah več kot dovolj razloga. A kot se v življenju zarečenega kruha največ poje. se je podobno zgodilo tudi meni. Prvič sem dregnil v politični osir leta 1975 s svojim knjižnim prvencem »Bič in * vrtavka«, nevede, z literarnimi prispodobami. ki pa so mi nakopale dovolj težav: knjižica je bila konfiscirana, jaz pa sem dobil črno piko, ki ni zbledela še do danes. Za pravi začetek svojega političnega udejstvovanja pa bi lahko štel leto 1983. ko smo na pobudo Vinka Ošlaka z nekaj prijatelji ustanovili revijo Celovški zvon, ob Novi reviji drugo disidentsko glasilo, ki je pripravljala pot demokratizaciji na Slovenskem. V ta čas štejem tudi svoje obiske in nastope v tržaški Dragi, v tem edinstvenem slovenskem Hvde-Parku, kjer sta se tudi v najbolj svinčenih letih kalili demokratična misel in beseda. Za prelomno štejem leto 1985, ko sem hkrati nastopil s predavanjem na ljubljanskem teološkem tečaju — drugi taki instituciji, kjer smo se skozi desetletje zbirali katoliški intelektualci, zlasti mladina — in pa v rimskem Sloveniku, kamor sem bil povabljen kot predavatelj ob petindvajsetletnici zavoda. Od tedaj dalje sem bil »zapečaten«; dogodki so se začeli prehitevati, hkrati s silovitim razvojem na slovenski, jugoslovanski in evropski politični sceni. Moji mejniki so bili nastopi v Dragi in v Argentini 1. 1987, hkrati z uvodnikorrvv Celovškem zvonu istega leta, ki je v dvignil toliko prahu, predvsem z oceno partizanstva kot »od Moskve vodene in navdihnjene gverile« (Cvet in sad). » .. .Šel si dlje kot mi vsi skupaj, upam, da ne boš tega še kdaj plačal«, mi je takrat pisala Spomenka Hribar v odgovoru na pismo, kjer sem ji čestital za njeno oceno domobranstva. Da, takrat so delovale v deželi vsaj tri varnostne službe, slovenska, jugoslovanska in jugo-armijska ... Slovenske mini-revolucije s procesom proti »četverici« se nisem udeleževal, prav tako ne začetnih nastopov Demosa. Vzrok je bil preprost. Tako kot drugi katoliški intelektualci, ki so na lastni koži nosili stigme prejšnjega režima, tudi jaz nisem zaupal mnogim na novo raz- glašenim demokratom, ki so tako na hi- tro zamenjali prižnico. Dogodki in časi bodo pokazali, ali smo imeli prav ali ne. No, zadeva je postala bolj resna, ko je potrkal na vrata Lojze Peterle in me nagovoril, naj kandidiram za poslanca na listi krščanskih demokratov, zbranih v DEMOSU; takrat, za prve volitve 1. 1990 jih je bilo treba iskati z lučjo pri belem dnevu... Ker sem ravno dokončal svoj »veliki tekst«, drugi del svoje Rapsodije, mi je bila odločitev precej lažja. Odtod moja izvolitev v parlament in ministrska tlaka v letih 1990—92. Teksti, ki so objavljeni v pričujoči knjigi, predstavljajo torej izbor iz zad- Andrej Capuder njih sedmih let (1985-1992) nastopanja v politiki in v kulturi. V prvem delu so predstavljeni večji »programski« govori in spisi, ki so zbudili tak ali drugačen odmev v javnosti; taka sta na primer »Ora et labora« in govor k Prešernovi proslavi. V drugem delu je nekaj mojih kulturniških nagovorov, a samo za vzorec. V začetku sem si jih nekaj še zapisoval, kasneje sem govoril prosto. Ce pomislim, da je bilo treba nastopiti kot govornik vsaj enkrat na teden, znese to v dveh letih čez sto govorov, razsejanih po vsej deželi, skozi eter in ekran, doma, v zamejstvu in v tujini. Knjigo sklepajo intervjuji, trije med mnogimi. Potrebno se mi je zdelo uvršati tudi »Izhodišča za kulturni razvoj Slovenije«, kot opombo tistim, ki so jih vzeli tako na lahko in omalovažujoče. Kar zadeva moje zamisli in izkušnje ministra za kulturo, pa jih bo zainteresirani bralec našel v uvodih dveh zvezkov Republiškega programa kulture (1991 in 1992). Izpadlo je marsikaj, kar bi sicer prispevalo k osvetlitvi dobe in avtorja, a bi naredilo iz knjižice nepregleden in samoljuben zbornik. Sem sodijo intervencije v raznih evropskih prestolnicah, od Dunaja, Rima in Pariza... do Jeruzalema in Buenos Airesa, kjer je bilo treba pritiskati na kljuke in zagovarjati priznanje samostojne Slovenije, v tem ali onem jeziku, često na mejah fizične in moralne zmogljivosti. Sem bi sodila kratka poslanica sredi junijske vojne za Slovenijo, ki je izzvala v svetu precej odgovorov, med drugim velikodušni apel osebnega avtorjevega prijatelja, argentinskega pisatelja Ernesta Sabata; ta velik človek in pisatelj nam je dal poguma tudi ob slovenskih kulturnih dneh v Buenos Airesu v letošnjem letu, ko je argentinska slovenska diaspora končno doživela priznanje s te in one strani oceana. In še in še... A naj ostane še kaj za spomine in morebitno literarno obdelavo, zlasti tistega, kar se tiče živih oseb in dogodkov. Aktualnost, bom ponovil s filozofom Bergsonom, naj bo ustvarjalnemu človeku zgolj prva hrana; vrača naj jo nazaj prežvečeno, v obliki gibanja, kamor je bil duh vtisnil svojo svobodo. Svoboda je torej gibanje, zato pa jo je tako težko, včasih kar nemogoče upodobiti. To še posebej velja za zgodovinska gibanja v tako imenovanih prelomnih časih, kjer se fenomeni izvijajo iz svojih »pecljev«. Vse kar moremo povedati o njih, je neke vrste vštric-postavitev ali mozaik, čeprav si domišljamo, da tipljemo za globljimi vzroki in posredujemo njihov razvoj. A še ta mozaik zbledi pod vetrovi časa in menjajočih se rodov, ki niso več sposobni oceniti njegove globinske slike. Danes, bore nekaj let po razpadu komunizma, že ni več povsem razvidno, kaj je bilo v preteklosti bolj ali manj pomembno, bolj ali manj tvegano, človeka vredno ali nevredno. Dejanj pogumnih posameznikov, ki so odpirali razpoke v totalitarni trdnjavi, se polašča množica, kmalu bodo last šolskih knjig, se pravi vseh in nikogar. Ali kot je tožil don Kihot: »Prihajajo dvorjani, da nam iztrgajo iz rok zmago, ki smo si jo izboje- vali mi, popotni vitezi...« A čigava je v resnici zmaga? Težko bi v tem trenutku pozabili na vse tiste znane in neznane može in žene, zdanjih in preteklih rodov, ki so živeli in se borili za slovensko svobodo in demokracijo, a jim ni bilo dano dočakati samostojne slovenske države. Mi, ki smo bili srečno rojeni, da potrgamo sadove, fruges consumere nati, smo jim dolžni najglobljo zahvalo. ANDREJ CAPUDER Beseda urednika Med mnogimi knjigami, ki bi jih lahko uvrstili med aktualno publicistično in memoarsko literaturo (Slivnik, Kacin, Čelik, Janša, Zlobec, Rupel) Mozaik svobode Andreja Capudra izstopa. Zajema sicer čas tistih dveh let, ko je Capuder vodil ministrstvo za kulturo, pa vendar to ni memoarski tekst. Andrej Capuder je zbral svoje govore, članke in intervjuje od leta 1990 dalje in poskušal iz njih sestaviti mozaik, ki v marsičem pojasnjuje tisti čas, ko je bil Capuder kot minister za kulturo često kritiziran in napadan. Ob pozornem branju bomo ugotovili, da je največkrat njegova beseda bila po nemarnem, včasih pa tudi namenoma napačno interpretirana. Ko preberemo tako strnjeno zbrane misli, ki jih je izrekel ob različnih priložnostih, pridemo do bistva vizije o slovenski kulturi, ki jo je imel in jo še ima Andrej Capuder. Ni nujno, da se bo bralec z vsem, kar bo v knjigi našel, tudi strinjal, vendar pa bo ugotovil, kaj in zakaj je Capuder v konkretnem času o konkretni kulturni sferi mislil in kako si jo je predstavljal v prihodnosti. Če česa ne moremo oporekati Capudru, potem je to odkritosrčnost, neposrednost, resnicoljubnost in poštenost. V njegovih tekstih ni niti kančku skritih misli, manipuliranja, leporečnega skrivanja in »velikih« besed o »veliki« slovenski kulturi. Njegova misel je jasna, pa čeprav se mnogi spet ne bodo z njim strinjali ali pa mu bodo celo oporekali. Knjigo pri založbi Mihelač z veseljem izdajamo, saj predstavlja še eno resnico v RAŠOMONU polpretekle dobe. JARO MIHELAČ veliki Prilagodljivec! (vzkliki, ploskanje). In to naj bo norma za Slovenijo v Evropi!! To naj bo obnašanje v naslednjih letih? Koga naj se zdaj še bojimo? Denimo, da je bila to naša dediščina skozi tisočletja, ko so nam vladali tujci in ko smo imeli tujega vojaka na naših tleh, ampak zdaj se moramo enkrat zavedati in nam mora priti do kosti, da smo svobodni in da vendarle včasih lahko udarimo z roko po mizi od zgoraj navzdol in ne od spodaj kot po navadi (vzkliki, ploskanje). Rekel bom tako, kot je rekel pokojni Miha Marinko, ko so ga vprašali, kaj misli o socializmu, pa je menil: Tovariši, izgradnja socializma, to niso mačje solze (smeh). Zdaj nas čaka izgradnja te dežele, kar res ne bodo mačje solze. To bo zahtevalo od nas veliko napora, veliko potrpljenja, veliko strpnosti, solidarnosti, predvsem pa velikodušnosti. Velikodušnosti in resnicoljubnosti, s katero sem začel in s katero bom tudi končal. Mislim, da moramo na vodilna mesta v tej deželi voliti take ljudi, ■ ki so se izkazali tudi takrat, ko ni bilo to tako lahko in hvalevredno, ki nismo še bili vsi demokrati, tako kot smo danes, ko nismo znali še vsi dobro govoriti in dobro pisati in ko je tistega, ki je dobro govoril in dobro pisal, čakala UDBA za vrati ali kdaj kasneje (ploskanje). Za take ljudi, gospoda, naj velja ta aplavz! Tudi če ne bo veljal meni, tudi če bo veljal komu drugemu, kajti mi smo tu, da postavimo normo, da damo zglede, tudi če ta ali oni ne bo uspel v tej ali oni predvolilni bitki. Naš boj gre daleč, mi smo dolgoprogaši (ploskanje). Naj počasi sklenem: volimo predsednika, v katerem se bomo prepoznali. Ne prilagodljivca, ki bo vlekel zdaj na to. zdaj na ono stran s tisto nerodno gracijo, v kateri bo vsak prepoznal samo borbo za oblast in sprenevedanje. Volimo predsednika, ki bo iskreno izražal težnje vseh naših državljanov, ki bo nepristranski in ki bo znal z dobro besedo, z dobro voljo in z dobrim dejanjem zaceliti narodu rane iz preteklosti (ploskanje). Kajti ta narod je še ranjen in spreneveda se tisti, ki pravi, da ne. Mi vsi smo še žejni pravic, iščemo pravice, kličemo pravico. Pravičnost pa gre skozi resnicoljubnost. Morda ne vemo, kaj je resnica, lahko pa smo resnicoljubni — in tam nas potem čaka tista svoboda, o kateri pravi evangelij: Resnica vas bo osvobodila. Mi smo lahko suvereni na papirju, mi smo lahko priznani od te ali one velesile, dodan nam je sedež tam in tam, člani smo lahko svetovnih organizacij, ampak, gospoda, če bomo notranje svobodni, nekaj velikega še ni doseženo (ploskanje). Želim si, da bi mi vsi, jaz in vi, krščanska demokracija in tudi druge stranke v deželi znali najti spoj med to notranjo in zunanjo svobodo. Bodoči predsednik Republike Slovenije naj bo človek, ki to pooseblja, ki to izraza na znotraj in predstavlja navzven. Hvala lepa za naše današnje snidenje. Vesel sem, da smo skupaj. Rekel bom za konec: Elektorskih glasov morda ne bo toliko, kot je bilo kostanja v moji torbi. Ampak vsak mi bo teknil, eden. kot bi jih bilo tisoč. Vesel sem, ker sem med to predpredsedniško kampanjo spoznal toliko žlahtnih ljudi in iz njihovih stiskov rok, predvsem pa iz govorice obraza in živosti oči spoznal, da prijateljstvo je in da solidarnost je. Kar pa se tiče zmagovalca, je zame en sam: Republika Slovenija, Bog jo živi! Hvala. Ljubljana 14.10. 92 — Zadnji od osmih govorov na konvencijah za predsedniškega kandidata SKS (Zapis s traku). Periodika Literatura 16 Letošnja druga dvojna številka Literature prinaša pesniški cikel Irene Zorko Novak, šest sonetov Braneta Senegačnika, cikel Nataše Velikonja in sedem pesmi Novice Novakoviča, ki jih je v slovenščino prevedel Ivan Črnič. Z zgodbama se predstavljata Maja Novak in Mart Lenardič; slednji v štoriji več kot razvidno presvetli odnos med mladim dekletom in njenim očetom. Avtor eseja je Malcolm Bradbu-ry, tema preglednega članka v prevodu Staše Grahek pa je ameriška proza osemdesetih let. Da bi ne bili na tekočem le z ameriškim pripovedništvom, je poskrbel Viktor Sonkin (pred časom je študijsko bival v Ljubljani) s tekstom o »novi« ruski poeziji v prevodu Jožeta Severja. Slavo Sere v krajšem besedilu predstavlja prvi dve knjigi dnevnikov Klausa Manna, ki sta izšli leta 1989. Objava dnevnikov — Literatura za pokušino objavlja nekaj odlomkov — je bila dolgo časa sporna, ob štirideseti obletnici avtorjevega samomora pa se je Klausov brat Golo Mann le odločil, da dnevnike predstavi javnosti. Posebej blok z naslovom Bosna — domovina sanj je v tej številki namenjen bosensko-hercegovskim pesnikom različnega narodnostnega izvora. Pesmi šestih avtorjev je izbral Josip Osti, prevedla sta jih Uroš Zupan in Lela B. Njatin. Bloku sledi rubrika prevod, v kateri je nekaj Ostijevih pesmi v prevodu Jureta Potokarja. Zadnja izmena prinaša prozo v zadnjem desetletju enega od najvidnejših ameriških prozaistov T. Corag-hessana Boyiea. V rubriki Front-line knjige Emila Filipčiča, Andreja Moroviča in Vida Snoja ocenjujejo Tone Vrhovnik, Ignacija Fridl in Brane Senegačnik. Številko sklenejo Robni zapisi: dvanajst kratkih zapisov vam utegne prihraniti branje dvanajstih takih in drugačnih knjig, a vseeno omogočiti lahkotno konverziranje o tukajšnjih novih izvirnih in prevodnih tiskih. I. B. Proteus 2 Med najbolj ogroženimi plavutonožci je sredozemska medvedjica. živi le še 500 do 1000 živali. Še hujše je z njeno sorodnico karibsko medvedji-co. V uvodnem članku nam Boris Krvštutek sporoča, da je ni več. da je dokončno izumrla. Zadnjič so jo zanesljivo opazovali leta 1952. Na botanični izlet nas popelje Igor Dakskobler in sicer na goro z odkrušenim obrazom nad Batavo pri Podbrdu, ter nam z besedo in sliko odkriva njene skrivnosti. Na njenih severnih pobočjih so namreč odkrili floristično in vegetacijsko zelo zanimivo območje. Zgodbo o dvoličnikih Dimorphocoris nam pripoveduje Matija Gogala. Dve vrsti teh travniških stenic sta bili opisani iz naših krajev, kar dolgo pa je trajalo, da so ju ponovno našli. V Brnu in na Češkem ter drugod po svetu so pripravili spominske slovesnosti in znanstvene prireditve ob 170-lctnici rojstva Gregorja Johan-. na Mendla. Ob tej priliki nam Franco Adamič spregovori o mendelizmu in žlahtnjenju rastlin na Slovenskem. Darinka Soban nam prikliče v spomin Tavčarjevo »Cvetje v jeseni«. Naslovna cvetlica je močvirska samoperka Parnussin pa/u-stris. dejstvo, ki so ga zanemarili ob ekranizaciji zgodbe. Za številne uživalce tople vode v Dolenjskih Toplicah je zanimivo, če spoznajo tudi kanček geologije, ko sc sprehodijo do nekdanjega mlina. Rajko Pavlovec jim predstavlja geološke zanimivosti mlina v Dolenjskih Toplicah. V liziki delcev posvečajo nevtrinom že nekaj časa precej pozornosti. Janez Strnad nam sporoča, da so letošnje poletje naposled z merjenji ovrgli zamisel o obstoju nevtrina z nenavadno veliko maso. Zanimivosti nas čakajo tudi v stalnih rubrikah-odmevi (Anton Ramovš: S Prirodoslovnim društvom Slovenije v Eichstatt: Matija Gogala: Razstava »Entomologia Slovenica« v Prirodoslovnem muzeju Slovenije). Kratke vesti (Darja Jenko: Tkivne kulture v Nepalu) in Naše nebo (Bogdan Kilar: Nebo v novembru in decembru 1992). J.G. Manager 10 V prepoznavnem designu naslovnice je uredništvo Managerja počastilo direktorski praznik, podelitev naslovov Manager leta 92. Slavljenci so trije: Miloš Kovačič iz Krke. Mirko Pinterič iz Šeširja in Danilo Kovačič iz Hita: gre za imena, ki so doslej že nastopala na naslovnicah te revije. Managerji si tudi v Sloveniji pridobivajo prostor, ugled in pristojnosti, ki jim v tem poklicu pripadajo. V nasprotnem primeru bi rabili prevajalca, če bi se hoteli sporazumeti s šefi lastnega podjetja. Martin Sienčnik. Avstrijec in novi direktor mešanega podjetja OMV-Istra. govori slovensko. Povedal je. kako so snovali skupno podjetje s Petrolom in Istra-Benzom. Mojster Stephane Garelli z mednarodne poslovne šole IMD opominja, naj investiramo v starega kupca. Novi kupec je petkrat dražji, če ga hočemo pridobiti z reklamo, novimi izdelki in drugimi domislicami. Profesor Garelli obeta Sloveniji svetlo prihodnost. Direktor podjetja Henkel Austria J. P. Kop-penhoefer. je slovenski trg skusil prek mariborske podružnice Henkel Zlatorog. No. možakar je rekel pošteno, da bi prej investiral na Madžarskem in na Češkem kot v Sloveniji. Če kdo misli, da so zvijačni samo slovenski svetovalci, se moti. Raziskovalca prihodnosti in svetovalca managerjev Gerda Gerkena si ne morejo izbrati za vzornika, saj ta zasluži z enim samim predavanjem po 15.000 mark. Naročniki dobavitelja VVolfganga Schroederja nasedajo: Dobavlja sestavne dele za podjetja Ford. Opel. BMW... in izdelke pošilja šele potem, ko »popravi« njihovo garancijo za kakovost — včasih z listom papirja ... Ko ga zalotijo, se poboljša — blago z napako pa ostaja v skladišču. Sto slovenskih podjetij je v vrsti, kjer čakajo na certifikat standardov iz družine ISO 9000. še več jih je. ki imajo takšne dobavitelje, kot je grešnik Schroeder. Če hočejo majati Total Quality Management, naj si preberejo tezo Japonca Tagushija iz njegovega Pravila deset. Vredno je prebrati članek o obvladovanju časa (Time Management), o gospodarjenju s potenci-lom. ki ga primanjkuje toliko kot denarja. Saj ni vse tako hudo. Pravzaprav je lepo. o čemer prepriča članek o slovenski manekenki Ireni Jama. Članek je treba tudi videti. P. M. Svobodna misel 20 Tokrat opozarjamo na interv ju z dr. Ljubom Bavconom na temo človekovih pravic in vojnih zločinov ter na objavljeni del osnutka Kazenskega zakonika Republike Slovenije o kaznivih dejanjih zoper človečnost in mednarodno pravo. Svobodna misel obravnava tudi vprašanja in probleme med drugo svetovno vojno »ukradenih slovenskih otrok«, ki jih je bilo več kot bOO in so jih Nemci nasilno iztrgali slovenskim materam, katerih nadaljnja žalostna pot je vodila v nemška koncentracijska taborišča. Dobro je vedeti tudi nekaj več o pojavih naciskinov v Italiji pa tudi nekaj malega več o novi slovenski nogometni evforiji. Znani pariški Slovenec Evgen Bavčar pogleduje iz pariškega zornega kota na Slovenijo, nekdanje ravensbruške taboriščnice pa poročajo o svojem mednarodnem srečanju v Lindabrunnu pri Dunaju, kjer so še enkrat mednarodni javnosti sporočili, da za nacistične zločine v drugi svetovni vojni ni opravičila. B. Ž. J. Republika Slovenija Ministrstvo za kulturo Ljubljana, Cankarjeva 5 Upravni odbor Prešernovega sklada ponovno objavlja poziv za predlaganje kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada Prešernovo nagrado lahko prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada lahko prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. Prešernovo nagrado oziroma nagrado Prešernovega sklada lahko izjemoma dobi tudi skupina ustvarjalcev, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega umetniškega prispevka. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Prijava mora vsebovati: — predlog za vrsto nagrade — podrobne podatke o delu oziroma življenjskem opusu, predlaganem za nagrado, z navedbo objave, razstave ali izvedbe — tehtno utemeljitev predloga. Upravni odbor bo sprejemal prijave do 15. novembra 1992. 2003 Zavedamo se števila brezposelnih, ki je iz dneva v dan večje... Zato smo Vas sklenili s tem oglasom opozoriti na izjemno ugodno ponudbo, ki je ne bi smeli prezreti. Ponujamo honorarno, kasneje tudi redno zaposlitev s stimulativnim dohodkom na območju Slovenije, in sicer: — petim zastopnikom za prodajo otroškega programa — trem zastopnikom za prodajo strokovnega programa ter — trem zastopnikom za prodajo tujega jezikovnega programa. Vse informacije po tel. 061/ 556-252, dopoldan, 061/ 552-777, popoldan. 20098 Unihem d. o. o., Proizvodnja, trgovina, uvoz-izvoz kemičnih izdelkov, Kajakaška 30, 61211 Ljubljana — Šmartno vabi k sodelovanju 1. vodja komercialno-tehnične službe Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske ali ustrezne tehnične smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju proizvodnje in trgovine s kemičnimi izdelki — aktivno znanje nemškega in angleškega jezika — sposobnost ustvarjalnega in timskega dela ter koordinacije med komercialisti na terenu 2. komercialista na terenu Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali ustrezne tehnične smeri - najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri prodaji kemičnih izdelkov — znanje tujega jezika (angleščina, nemščina) - vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje bomo sklepali za nedoločen čas, s šest- oz. trimesečnim poskusnim delom, z možnostjo takojšnjega začetka dela. Pisne prijave pošljite v osmih dneh po objavi na zgornji naslov. 20046 CEK, KOT GA SE NI BILO. JOŽE ŠIRCEU MODERNI POSLOVNI BONTON ZALOŽBA DELO — NOVICE bo v sodelovanju z Društvom poslovodnih delavcev Slovenije Manager izdala knjigo MODERNI POSLOVNI BONTON avotrja Jožeta Širclja. Knjiga izide 3. decembra 1992. Cena v prednaročilu je 1980 SIT. Lahko jo naročite po telefonu 318-866, 24 ur na dan. Praktični nasveti in nevsiljiva napotila, kako boste doma in v širnem svetu uspevali kot podjetniki, menedžerji, poslovneži. MODERNI POSLOVNI BONTON skuša odgovoriti na sto in več vprašanj, ki tarejo podjetnike, menedžerje in poslovneže pri poslovnih stikih: kako samozavestno nastopiti v javnosti, kako se predstavljati, kakšni so sodobni običaji za mizo, kdaj izročiti vizitko, na kaj mora posebej paziti poslovna ženska . Posebna novost na slovenskem knjižnem trgu pa so poglavja o pravilih in običajih pri poslovanju v tujih državah oz. s tujimi poslovnimi partnerji. Naročilnico pošljite na naslov: DELO STIK, Ljubljana, Dunajska 5 Naročam knjigo MODERNI POSLOVNI BONTON Jožeta Širclja po predna-ročniški ceni 1980 SIT, ki jo bom poravnal takoj po prejemu položnice ali predračuna. Ime in priimek ............................................................. Naslov ..................................................................... Številka pošte, kraj ............ .......................................... Telefonska številka naročnika .............................................. Datum naročila ............................................................. Podpis naročnika ........................................................... KAM, KAKO IN KDAJ, PO DOMOVINI IN PO SVETU slovenuaturist tk/, pojdite Z fUUtti/ NOVOLETNE (N ZIMSKE POČITNICE | TER SMUČANJE DOMA IN NA TUJEM IZLETI IN POTOVANJA______________________ ► PREKMURSKE KOLINE »po domače«, 2 dni, es, odhod 12. 12. ► MIKLOŠEVO SENJE V MURSKI SOBOTI, 1 don, es>, odhod 5. 12. ► RIM - VEČNO MESTO, 4 dni, es, odhod 19. 11. ► FIRENCE - SIENA, 3 dni, e>, odhod 27. 11. ► BENETKE - ZELENI VLAK, odhod 5. 12. ► DUNAJ, 3 dni, es, odhod 20. 11. ► PRAGA, 4 dni, esi, odhod 19. 11. ► NORNBERG - RAZSTAVA O HITRIH VLAKIH, 4 dni, es, odhoda 19. 11., 17. 12. ► KANARSKI OTOKI, od novembra do marca, *♦-, odhodi ob sobotah ► DOMINIKANSKA REPUBLIKA, od novembra doapri-ia, 4-, a ALL INCLUSIVE CLUBS B3ŽSČNA m NOVOLETNA PRAZNOVANJA____________________________________ ► BOŽIČNA POLNOČNICA V BUDIMPEŠTI ZA MLADE, 2 dni, ea, 24 ./25. 12. ► BUDIMPEŠTA, 31. 12.-2. l.,es ► GARDSKO JEZERO, 30. 12.-2. 1., ► PRAGA in DRESDEN, 28. 12.-2. 1., es> ► PRAGA. 30. 12.-2. 1., o ► FIRENCE, RIM, 29. 12.-2. 1 , ea ► OTOČEC, silvestrovanje, 1 noč, es ► POSTOJNA-HOTEL JAMA, silvestrovanje, 1 noč, ► Prijave in informacije v TP Ljubljana, tel. 115-055, ter v vseh drugih SIOVENIJATURISTOVIH poslovalnicah. ► Organiziramo izlete za skupine, strokovna potovanja, obiske sejmov, posredujemo rezervacije hotelov v tujini, prodajamo železniške in letalske vozovnice, odkupujemo in prodajamo devize. ODDIH ’92 POTOVANJA SMUČANJE v krajih večne pomladi , . . KANARSKI OTOKI od 9. XI. vsak teden direkten polet iz Ljubljane 7 dni od 690 DEM SMUČANJE 92/93 V AVSTRIJI zelo ugodne cene apartmajev v.ianuariu programi so oa voljo v vseh pooblaščenih agencijah AVSTRIJSKA TURISTIČNA AGENCIJA ^ ® Maribor, Gregorčičeva 33, lel. 062/27 200, 23 141 ISTANBUL — vsak četrtek in nedeljo Polet iz Gradca, 3-4 nočitve z zajtrkom, en celodnevni izlet - za samo 1.990 ATS.; promocijski termin 8. nov. — 13. nov. - 5 dni — 1.990 ATS. Informacije in rezervacije: Turistična agencija Gruber, Maribor, Gregorčičeva 33, tel. 062/27-200, 23-141, faks 212-512. HOTELI PALAČE PORTOROŽ ZLATA JESEN V PORTOROŽU Preživite prijetne dni po ugodnih cenah v Portorožu! V GRAND HOTELU PALAČE smo Vam pripravili posebne pakete že od 152 DEM naprej. Paketi vključujejo ustrezno število polpenzionov, turistično takso, pijačo dobrodošlice, svečano večerjo, družabni večer s presenečenji, prost vstop v bazen term, rekreacijo pod strokovnim vodstvom. Ponujamo tudi termalne pakete; ANTISTRES, ANTIREVMATIČNI, SHUJŠEVALNI itn. Posebne ugodnosti: NE ZARAČUNAVAMO dodatka za enoposteljno sobo. OTROCI DO 10. leta imajo 30% popusta, če starši zanje naroče posebno ležišče. INFORMACIJE in REZERVACIJE: recepcija Grand hotela Palače, telefon 066/73-341,066/73-541, int. 152, faks 066/73-260. 64270 JESENICE Trg Toneta Čufarja 3 Telefon: (064) 84-195 Telefaks: (064) 64-057 CIPER - 9 dni, 21., 28. dec., 25. jan., 1. feb. -od 499 USD BALI - 10 dni, 8. dec., 26. jan. - 1460 USD AVSTRALIJA - 15 dni, 21. jan., 15. apr. -od 4990 DEM VENEZUELA - 12 dni, 20. jan. - od 1900 USD , TAJSKA - 11 dni, 30. nov., 21. in 28. jan. -L1180 USD Kanarski otoki ne poznajo zime Konec oktobra je, po toplem, prav poletnem in vseskozi sončnem dnevu, ki smo ga velik del preživeli na plaži in se vsake toliko časa zapodili v tople valove Atlantika, se v poznem mraku sprehajamo po Avenida de Colon, eni od najpriljubljenejših promenad mesta Puerto de la Cruz, kraja s kakšnimi 45.000 prebivalci na severu kanarskega otoka Tenerife. Toplo je, toploto prinaša topel veter. Domačinov je toliko kot tujih turistov, babilon jezikov je na sprehajališču. Sedemo v enega od bifejev (med kavarnami je tudi ena, ki se imenuje Columbus, na tega pomorščaka pa na Kanarskem otočju spominja še vrsta lokalov) in še preden hitra natakarica prinese vrč skoraj črnega vina, prisede domačin, vpraša po državljanstvu — in potem se ne ve, kdo je bolj radoveden, domačin ali tujec. »Ali na vašem otoku od oblek sploh potrebujete kaj drugega kot nekaj majic, nekaj hlač in sandal?« vprašamo zgovornega domačina. »O, pač« pravi, »moja sestra bo okoli božiča gotovo ogrnila volneno ali vsaj bombažno jopo, ko bo zvečer šla na promenado. Po novem letu pa bo kmalu spet topleje. Mi se okoli novega leta ne kopamo v morju, to delajo le tujci, za nas je prehladno, a le v morju, podnevi pa skoraj vedno hodimo v majicah s kratkimi rokavi.« Natančni statistiki so turističnemu gospodarstvu ponudili vremenske podatke, po katerih so na Kanarskih otokih najhladnejši meseci od decembra do aprila, ko je tam temperatura morja od 18 do 20 stopinj, povprečna najnižja temperatura zraka okoli 15 in povprečna naj višja temperatura zraka okoli 21 stopinj Celzija (novembra pa še več kot 23 stopinj). Če vemo, da te mesece tam sije sonce povprečno od šest do sedem ur dnevno, si je s temi podatki že mogoče kaj pomagati: to je kar idealno podnebje za zimske počitnice tistih, ki imajo radi klimo večne pomladi. Če bi se komu že zdelo morje premrzlo, bi se lahko KATALOG ZIMA 92/93 NOVO - AVSTRIJA-FLACHAU, FRANCIJA—VAL THORENS; ZA DOBRE SMUČARJE UGODNA PONUDBA V ST. ANTONU, BAD HOFGASTEINU BOŽIČ IN NOVO LETO V DOMOVINI: BLED, BOHINJ, CERKNO, KRVAVEC, KRANJSKA GORA, ROGLA... JESENSKE POČITNICE OB MORJU, V ZDRAVI-LiščlH! BEAUTY VIKEND V ROGAŠKI SLATINI - 20.-22. GRAN CANARIA - 7-DNEVNE POČITNICE - 16., 23.. 30. 11., 12., 19. 12. IZLETI BENETKE - 1 DAN, 14. 11. - UGODNO SAN MARINO - 2 DNI, 21. 11. - UGODNO MUNCHEN - NAKUPOVALNI IZLET - 7. 11., 5„ 12. 12. - UGODNO RIM-FIRENCE - 3 DNI IN POL, 12. 11., 17. 12. - UGODNO ISTANBUL - 4 DNI, ODHODI Z LETALOM, 19.11., 3. 12. EGIPT - 8 DNI, 20. 12. ISTANBUL - 6 DNI, 12. 11. BUDIMPEŠTA - 2 DNI, 14. 11. PRAGA - 3 DNI, 14. 11. STROKOVNA POTOVANJA PARIZ—EOUIP HOTEL, 15.-18. 11. INFORMACIJE: 061-217-565, 219-192, 219-104. n VENEZi % TAJSK/ ^1180 Ul JSD m ✓ FAX. 061/310-933 TtLEX'31541 TA GOLF TEL.: 061/314-544, 315-353 GOLFTURISTL TURIZEM IN RENT AGENCIJA - TOURIST & RENT AGENCY - TRDINOVA 3, 61000 LJUBLJANA, SLOVENIJA VELIKA POTOVANJA: TAJSKA-PHUKET-SINGAPUR, 15 dni, 17. 1. ŠRILANKA-MALDIVI, 15 dni, 17. 1. JEMEN, 13 dni, 11. 11. - zagotovljen odhod MAROKO, 8 dni, 16. 11. - zagotovljen odhod POLNOČNICA V BETLEHEMU, 8 dni. 22. 12. (JORDANI J A--IZRAEL) - zagotovljen odhod KRIŽARJENJE PO NILU, 8 dni, 27. 12. TENERIFE. 8 dni, 26. 12. KITAJSKA, 8 dni, 26. 12. Natančnejše Inf. po tel. 061/314-544 (Int. 21 ali 38) ali dir. 061/313-902. MARTINOVANJE NA TRŠKI GORI PRI OTOČCU, 1 dan, avtobus, 14. 11. SALZBURG, 7. 11., 2 dni, avtobus FIERCAVALLI (sejem konj), 14. 11., 1 ali 2 dni, avtobus MUNCHEN, sejem ELECTRONICA, 13. 11., 2 dni, avtobus, 061/314-544 KOBJEGLAVA IN LIPICA, 21. 11., 1 dan, avtobus MORAVSKE TOPLICE - paket, 29. 11., 5 dni, avtobus ŠPANIJA, 28. 12.. 7 dni, avtobus, cena 370 DEM, inf. 711-587 in 314-544 SILVESTROVANJE V PARIZU, letalo, 4 dni NOVO LETO: BLED, BOHINJ, ZDRAVILIŠČA - PAKETI, 30. 12.-3. 1. 93 SILVESTROVANJE V GOSTIŠČIH + PREVOZ 31. 12. JESENSKI PAKETI OB MORJU, V ZDRAVILIŠČIH IN GORAH, tel. 061/314-544. POSEBNI PREVOZI IN IZLETI ZA SKUPINE, tel. 061/314-867 NAJUGODNEJŠE CENE LETALSKIH VOZOVNIC ZA POSA-MEZNIKE IN SKUPINE, tel. 061/315-342 RENT A CAR (rezervacije in Informacije) 061/315-353. preselil v hotelski odkrit ali pokrit bazen, v katerem bi plaval in ob katerem bi se sončil. Na dva od sedmih vulkanskih sončnih Kanarskih otokov vozi z ljubljanskega letališča Brnik slovensko turistično podjetje Kompas Holidays do konca aprila svoje goste na zimske počitnice, ki so pravzaprav za naše razmere poletne, na Gran Čanario in na Tenerife: letalo vzleti v Ljubljani in pristane nekaj sto kilometrov zahodno od afriške celine nekje pod Marokom na drobcu kopnega sredi Atlantika na enem od obeh otokov, avtobus odpelje potnike v hotel ali počitniško stanovanje, ki so ga plačali v svoji domovini Sloveniji, in čez kakšno uro se že začnejo počitnice, ki lahko trajajo najmanj teden dni, vsak dodatni teden pa je bistveno cenejši od prvega: če stane, na primer, letalska vožnja iz Slovenije na španske Kanarske otoke in teden dni najemnine za počitniško štirisobno stanovanje vsakega dopustnika že od 760 nemških mark dalje, stane prav tak drugi teden bivanja (se pravi samo najemnina za počitniško stanovanje) le 140 mark, polpenzionske storitve drugega tedna bivanja pa v hotelu s tremi zvezdicami dobrih 500 mark. In vsi naslednji tedni toliko. Oba kanarska otoka, na katera pelje slovenski Kompas Holidays, ležita sredi kanarskega otočja in na vsakem od obeh je mogoče najti vrsto presežnikov: Tenerife je največji kanarski otok, na njem je najvišja gora tega otoka, vulkanski Pico del Teide, ki se vzpenja kar 3718 metrov visoko in ponuja videz mesečeve pokrajine, zaradi svojih naravnih lepot pa je najpriljubljenejši od Kanarskih otokov. Gran Canaria naj bi bil po svojem imenu naj večji, pa je po velikosti šele tretji kanarski otok, je pa najbolj okrogel — skoraj popoln krog, ki ga od severa proti jugu prereže lepa cesta, skoraj natančno na sredini tega kroga pa je najvišji vrh otoka, Pico de las Nieves, t l rr^ I SLOVENSKA POTOVALNA AGENCIJA SLOVENIAN TRAVEL AGENCY 61000 LJUBLJANA, SLOVENSKA 55 STROKOVNA POTOVANJA: - ELEKTRONIKA 92 MUNCHEN - Mednarodni sejem elektronskih sestavnih delov, avtobus, 3 dni, odhod 10. in 12. nov. - EMBALAGE PARIZ - Mednarodni salon embalaže, materiali in strojna oprema za vse vrste izdelkov, letalo, 4 dni, odhod 15. nov. - MEDICA + BIOTEC DUSSELDORF - Mednarodna razstava in kongres (diagnostika, terapevtika, informatika, biotehnika), letalo, 4 dni, odhod 17. nov. - INTERPADAGOGICA 92 GRADEC, Mednarodni šolski in izobraževalni sejem, avtobus, 1 dan, odhodi 19., 20. in 21. nov. - EOUIP' HOTEL PARIZ - Mednarodna razstava opreme za hotele in restavracije, letalo, 4 dni, odhod 20. nov. - FIE DUSSELDORF - Mednarodna razstava prehrambenih sestavin, dodatkov in laboratorijske opreme, letalo, 4 dni, odhod 24. nov. - ELEC PARIZ - Mednarodna strokovna razstava opreme za elektrarne - PRONIC PARIZ - Mednarodna strokovna razstava opreme in izdelkov za elektroniko, letalo, 4 dni; za oba sejma odhod 29. nov. TURISTIČNA POTOVANJA: - BANGKOK-SINGAPUR-HONG KONG, letalo, 9 dni, odhod 20.11. in 25.12. - BANGKOK-SINGAPUR, letalo, 8 dni, odhod 28. 11. in 26. 12. - RIM, ISTANBUL, PADOVA-VERONA-BENETKE, BENETKE-PADOVA, DUNAJ-BRATISLAVA—BUDIMPEŠTA, PADOVA—BOLOGNA—RIMINI—SAN MARINO-RAVENNA, ITALIJA-ŠVICA-LIECHTEN-STEIN - AVSTRIJA, AVSTRIJA- ŠVICA- Ll ECHTEN-STEIN, DUNAJ-BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA VABIMO NA OBISK SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČ: VIKEND IN 7-DNEVNI PAKET! PO SPREJEMLJIVIH CENAH. PRODAJAMO MEDNARODNE LETALSKE VOZOVNICE. ZA KOLEKTIVE, ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE S STROKOVNIM PROGRAMOM PRIPRAVIMO PO NAROČILU ŽELENE PROGRAME. - poslovalnica LJUBLJANA, Slovenska 55, telefon (061) 312-995, teleks 31279, faks (061) 322-581 - poslovalnica MARIBOR, Partizanska 24, telefon /062) 212-491, teleks 33315, faks (062) 25-638. h - posic m/062) 21 teieron m 38. V ALPE ADRIA TOURISM, Celovška 206, tel. 061/191-332, 191-311. S K I P A S S P 0 RT SKIPASSPORT - SMUČARSKI KATALOG: Slovenija, Avstrija, Italija, Francija, Amerika. ki se vzpenja 1950 metrov visoko. Gran Canario pogosto imenujejo »miniaturna celina«, saj je mogoče na njem opazovati pokrajinske slike najrazličnejših pokrajin, od gorskih do obmorskih. Svetovni popotniki pa povedo, da so z najvišjih otoških vzpetin panorame, kakršne je mogoče občudovati le redkokje na svetu: pogledi na visoke gore Teida na sosednjem otoku spadajo med inajlepše panorame na svetu, velike in zlato obarvane mivkaste plaže, predvsem na jugu otoka (in tja pelje svoje goste Kompas Holidays) pa so takšna prednost otoka, ki jo je komajda mogoče 'dovolj poudariti. Na obeh otokih, na Tenerife in Gran Canariji, so okroginokrog lepe asfaltirane ceste: lepa turistična vožnja okoli otoka Tenerife je dolga okrog 200 kilometrov, enaka vožnja okrog Gran Cana-rije le nekaj deset kilometrov več. Toda kdor bi si želel podrobneje ogledati otok, na katerem se je odločil preživeti zimske počitnice v poletnem vzdušju, naj si vzame v najem avto (če se za tak podvig odločijo štirje, je to že prav majhen izdatek) in se nekaj dni vozi po otoku, do vseh skritih plaž, do vseh zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Že od doma si takšna družba lahko vzame dober turistični vodnik kakšne nemške, francoske ali angleške založbe in kakšno karto (zemljevid) — in to je vse. To bo odkrivanje sveta, veliko pustolovsko potovanje popolnoma brez tveganja, saj so na Kanarskih otokih domačini izredno prijazni, s te poti pa bodo dopustniki prinesli domov najlepše spomine. Vse podrobnosti o zimskih počitnicah na Kanarskih otokih je mogoče dobiti v Kompasovih turističnih agencijah in v vseh slovenskih potovalnih agencijah, kjer prodajajo programe turističnega podjetja Kompas Holidays. PUTNIK d. o. o. 61000 Ljubljana, Slomškova 1, (061) 311-542, 314-889. - Indija, 7 dni, 19. jan. 93 — Japonska—Šrilanka, 22. nov. 92 - Indija-Šrilanka, 17. jan. 93 - Indija-Taiska, 27. dec. 92 — Maldivi-Šrilanka, 27. dec. 92 - Velika južnoameriška tura, 29. dec. 92 - V sodelovanju s TA Televvings: - Dominikanska republika - Kanarski otoki - Kenija - 28. december ZDRAVILIŠČE RADENCI ZDRAVJE V ZNAMENJU TREH SRC Pozna jesen prihaja. Pravi čas, da se umirimo, si vzamemo čas in naredimo nekaj tudi za to, da ohranimo ali si ponovno povrnemo zdravje. Sicer pa prastaro zdravniško reklo pravi: bolje preprečiti kot zdraviti. Paleta naših programov: — bazični (7- in 10-dnevni) — progam hujšanja — beauty program (zdravje-lepota) - program zniževanja krvnega pritiska - specializirani zdravstveni programi (srce in ožilje, bolezni ledvic in sečnih poti, revmatska obolenja) Informacije in rezervacije: Hotel Radin, tel.: 069/ 65-331 in 65-006, faks 069/65-054. 1 KOMPAS1 HOLIDAYS TURISTIČNO PODJETJE D.D. Slovenska 36, Ljubljana Tel. 061/152-065, 211-118 UGODNO ZA UPOKOJENCE NOVIGRAD: hotel MAESTRAL - A, 7 dni, samo 145 DEM, organiziran avtobusni prevoz, cena 25 DEM; MALI LOŠINJ: hotel AURORA - B od januarja do aprila 93,7 dni. cene že od 187 DEM naprej, organiziran avtobusni prevoz, 35 DEM. KOMPAS FOTO Miklošičeva 11 VAM PONUJA KAKOVOSTNO IZDELAVO SLIK V ENI URI, FOTOGRAFIRA ZA OSEBNE DOKUMENTE. UPORABNIKI STORITEV KOMPAS HOLIDAYSA IMAJO 10% POPUST. 'm KOMPAS HOLIDAYS TURISTIČNO PODJETJE D.D. Slovenska 36, Ljubljana, tel. 061/152-065,211-118 Tenerife I GRAN CANARIA—TENERIFE ŽE ZA 760 DEM! ODHODI VSAK TEDEN IZ LJUBLJANE OD 26.10. NAPREJ! UGODNO: ODHOD 9.11. - 650 DEM za 7 DNI; najem apartmaja In letalski prevoz iM SMUČANJE V VEČ KOT 40 SREDIŠČIH V SLOVENIJI IN TUJINI: BOVEC, ROGLA, BAD KLEINKIRCHHEIM, SAALBACH, MONTE BONDONE, FALCADE, VAL THORENS... KOMPASOVI KLUBI: KRANJSKA GORA, MALLNITZ, AVORIAZ BOŽIČ IN NOVO LETO BOŽIČNI IN NOVOLETNI PRAZNIKI - pestra ponudba hotelov A in B kat. v Sloveniji in Istri, 3, 7 ali 10 dni. MALINSKA, hotel PALAČE - A, 3 dni OTOČEC in DOLENJSKE TOPLICE, silvestrovanje z organiziranim avtobusnim prevozom; cena od 60 DEM naprej SONČNI OTOK HVAR, hotela PALAČE - A in AMFORA - A, 7 dni, organiziran prevoz z letalom ali ladjo NOVOLETNI IZLETI London, Amsterdam, Moskva, St. Petersburg, Budimpešta, Blatno jezero, Praga, Pariz, Rim, Gardsko jezero, Firence, Istanbul. Turčija, Egipt - Dežela faraonov, Los Angeles-Havaji, Florida, Bali, Bali—Singapur, Sejšelski otoki. Tajska, Južna Afrika, Šrilanka—Maldivi, Južna Indija-Maldivi, Kanarski otoki. Malta TEČAJI TUJIH JEZIKOV 92 Najpestrejša ponudba jezikovnih tečajev v tujini doslej. Katalog dobite v vseh Kompasovih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah. TENIŠKI PROGRAMI REKREATIVNA TENIŠKA LIGA, dodatna mesta, prijave do 7. 11. BOŽIČNI OTROŠKI KAMP V BIT, 5 dni, 25. 12. POČITNIŠKI OTROŠKI KAMP, 5 dni, 1.2. 93 v Ljubljani VELIKA POTOVANJA AMERIKA (FLY & DRIVE, AVTO DOM...), tel. 061/ 221-147 NOVOLETNO PRAZNOVANJE NA FLORIDI, 10 dni. 28. 12. SPOZNAJTE FLORIDO, ZLATA KALIFORNIJA, SONČNA FLORIDA, 9 dni (letalski prevoz, hoteli, rent a car); odhodi vsak torek, četrtek, soboto NOVO — JAMAJKA, 9 dni, odhodi vsak torek, četrtek NOVO LETO HAVAJI—LOS ANGELES-SAN FRANCISCO, 21.12. - 14 dni MALDIVI, 9 dni, 13., 20., 27.11., 4.12. - od 2.150 DEM ŠRILANKA, 9 dni, 13., 20., 27.11., 4.12. - 2.260 DEM JUŽNA INDIJA, 9 dni, 13., 20., 27.11., 4.12. - 2.640 DEM PHUKET, 10 dni, vsako sre. sob.; od 1.560 USD BOGASTVO INDIJE, 17 dni, 22.1., 2.293USD — UGODNO POTOVANJA VIKEND V JORDANIJI, s posebnim letalom. 3 dni, 27. 11. PARIZ V ZNAMENJU DISNEYLANDA, letalo - 25. 11., 2., 23.12. PADOVA-BENETKE, 1 dan, 14., 28.11. RIM-FIRENCE, 4 dni, 19.11.,3., 17.12. FIRENCE - BISER RENESANSE, 3 dni, 20.11. RIM—NEAPELJ—POMPEJI, 4 dni, 12.11. MUNCHEN, 1 dan, 5.12. MUNCHEN, SALZBURG, GRAD LUDVIKA B. 2 dni. 20.11., samo 145 DEM DUNAJ, 2 in 3 dni, 20.11. MINSK/BELORUSIJA, posebno letalo, 2 dni, 6.11. ZLATA PRAGA, 3 dni, 27.11., 11.12. BRATISLAVA-BRNO-PRAGA, 5 dni. 9.12. ČEŠKA ZA LJUBITELJE PIVA, 4 dni, 12.11., 3.12. VIKEND V BUDIMPEŠTI, 3 dni, 27.11,11.12. LONDON, (18.11., 2.12. - SAMO 760 DEM), 30. 12. AMSTERDAM, letalo, 26.11., 31.12. EGIPT - KRIŽARJENJE PO NILU, 8 dni, 23.12. 92, 2. 4. 93 EGIPT - DEŽELA FARAONOV, 8 dni, 22.11., 6., 20.. 30.12.92,31.1.93. VIKEND V ISTANBULU, 4 dni, 12,26.11., 10., 24. 12. | NOVO LETO V ISTANBULU, 5 dni, 30.12. ZAHODNA TURČIJA, 8 dni, 27. 12. STROKOVNA POTOVANJA ELECTRONICA MUNCHEN, avtobus. 3 dni. 10.. 12. 11. WORLD TRAVEL MARKET LONDON, letalo. 15., 18. 11. - 5 ali 6 dni, 760 oz. 890 DEM MEDICA In BIOTEC DUSSELDORF, medicina, letalo, 4 dni, 18.11. EOUIP' HOTEL PARIZ, 4 dni, letalo. 20.11. INTERPHEX BIRMINGHAM, farmacija in kozmetika, j letalo, 3 dni. 23.11. ELEC-PRONIC PARIZ, letalo, 4 dni, 29. 11. DOM IN OBRT MUNCHEN, avtobus. 3 dni. 30.11. JESENSKE IN ZIMSKE POČITNICE CENIK ŠT. 2 - hoteli A in B kat. v Sloveniji in Istri CENIK ŠT. 2 - slovenska naravna zdravilišča NOVO V PRODAJI: brunarica za 8-10 oseb na Krvavcu; tedenski najem že od 850 DEM. NOVO! NOVO! NOVO! Kompas Holidaya Prometna služba, Miklošičeva 11, organizira: — mladinski turizem — mladinske — šolske avtobusne prevoze — druge avtobusne prevoze po domovini in tujini po konkurenčnih cenah. MODERNI AVTOBUSI! Tel. 061/126-131, 061/127-127 KAM, KAKO M KDAJ, PO DOMOVINI IN PO SVETU GENERALTURIST ZIMA 92/93 Smučanje za vsak žep!! SLOVENIJA, AVSTRIJA, ITALIJA - znana smučišča po dosotopnih cenah SLOVENSKI JESENSKI UTRIP Vinske ceste, trgatve, martinovanja..., ZAKLJUČENE SKUPINE Programi po vaših željah in možnostih: Španija, Francijat Anglija, Nizozemska, Italija, Avstrija, Madžarska, Češka in Slovaška federacija... VELIKA POTOVANJA Singapur, Tajska, Šrilanka... NOVO LETO 92/93 Programi že v prodaji! LETALSKE VOZOVNICE NAJUGODNEJŠE TARIFE: Amerika, Rusija, Daljni vzhod, Avstralija, Afrika... MENJALNICA Poslovalnica Ljubljana in Bled INFORMACIJE IN REZERVACIJE: GENERALTURIST LJUBLJANA, Gosposvetska 7, tel.: 156-130 GENERALTURIST BLED, Cesta svobode 10, tel.: 064/77-234 IN VSE POOBLAŠČENE TURISTIČNE AGENCIJE V SLOVENIJI! Prometno turistično podjetje Turistična agencija Ljubljana Slovenska cesta 56 Tel: 061/310-771, 310-837 Fax: 061/113-204 - MARTINOVANJE BELA KRAJINA - 1 dan, avtobus, 14. 11., cena 1.700,00 - MARTINOVANJE OGRSKA BUDIMPEŠTA - EG-GER, 3 dni, 3. 11., cena 220 DEM in 3.000,00 SIT - RIMINI—SAN MARINO, 2 dni, avtobus, vsak vikend - BENETKE, 1 dan, avtobus, vsako soboto - ŠPANIJA - BARCELONA-LLORET DE MAR, 7 dni, avtobus, 28. 11., 19. 12., 29. 12. - ZIMA 92/93 IZREDNA PONUDBA, NAD CERKNEM ZA SOLSKE SKUPINE, 1 DAN, 26 DEM; v ceno vključeni prevoz, smučarska karta in enolončnica. SILVESTROVANJE: - PRAGA, 4 dni avtobus, 30. 12. 300 DEM. Celotna ponudba 7-dnevnih paketov v seh slovenskih naravnih zdraviliščih. Posebni prevozi. Regresirani šolski prevozi skupin. IMP Promont, MONTAŽA d. o. o., ^^ -Pot k sejmišču 30, 61231 Črnuče objavlja prosto delovno mesto za področje zunanjetrgovinskega poslovanja (uvoz-izvoz, nabava) Od kandidatov pričakujemo ustrezne delovne izkušnje, poznavanje stroke in aktivno znanje nemškega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. • 20057 Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije in Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani prirejata na Bledu 18. in 19. novembra 1992 mednarodni posvet projekt prestrukturiranja javnega sektorja na katerem bo celovito predstavljena nova normativna ureditev javnih služb ter problematika, povezana s procesom prestrukturiranja javnega sektorja. Namenjen je zaposlenim v državni upravi oziroma v javnem sektorju nasploh, ki se bodo morali spopasti: — z novo organizacijo javnih služb na lokalni in centralni ravni — z lastninjenjem in privatizacijo javnih podjetij in drugih organizacij v javnem sektorju — s prilagajanjem organizacije in vsebine dela upravnih organov novemu sistemu javnih služb — z iskanjem najustreznejših oblik izvajanja javnih služb (režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesija, kapitalska vlaganja) — s pripravo ustanovitvenih in drugih pravnih aktov v javnih podjetjih in drugih organizacijah v javnem sektorju, — s pripravo koncesijskih aktov in sklepanjem koncesijskih pogodb — s položajem zaposlenih v javnem sektorju. Projekt prestrukturiranja javnega sektorja v Sloveniji bo uvodoma predstavil Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora. Poleg sodelavcev Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora (dr. Janez Čebulj, mag. Anton Rop, Dušan Vukovič) in Inštituta za javno upravo (dr. Gorazd Trpin, mag. Mitja Horvat, Barbara Vrečko, Senko Pličanič) bodo s prispevki sodelovali tudi dr. Raymond Saner, predsednik Organi-zational Consultants Ltd. iz Švice, skupina ekspertov iz Nemčije, dr. Tone Jerovšek, sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Jože Hudnik in Alenka Podbevšek iz ZOP Ljubljana, dr. Rado Bohinc, direktor Slovenskega inštituta za management in dr. Marko Ilešič s Pravne fakultete v Ljubljani. Pisne prijave za udeležbo na seminarju sprejema inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Kongresni trg 12, Ljubljana, prijavite pa se lahko tudi po tel.: 061 154-046, 151-220 ali faksu 061 151-220. Kotizacijo v višini 15.000,00 SIT je treba nakazati na račun št.: 50100-603-40248. Hotelske rezervacije sprejema Kongresno-priredi-tveni center Bled, Cesta svobode 11, 64260 Bled. Vljudno vabljeni! 19895 NOVOTEKS TKANINA, p. o., proizvodnja preje in tkanin, NOVO MESTO, NOVOTEKS KONFEKCIJA, d. o. o., proizvodnja konfekcijskih izdelkov, NOVO MESTO TRGOVINA na drobno in debelo NOVOTEKS NOVO MESTO, p. o. Delavska sveta podjetij Novoteks Tkanina in Trgovina Novoteks ter Upravni odbor družbe Novoteks Konfekcija objavljajo JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin z obstoječo opremo: 1. dve stanovanji v Piranu, ulica Pusterla 14 (k. o. Piran, par. št. 439, velikost 40 m2), uporabne površine 50,88 m2, izklicna cena je 50.000 DEM; 2. počitniški dom na Veliki planini (k. o. Črna, par. št. 735/31, velikost 211 m2), skupne uporabne površine 55,36 m2 in 155,64 m2 zemljišča — dvorišče, izklicna cena je 50.000 DEM; 3. zemljišče na Gačah (smučarski center Crmoš-njice) — dve parceli (k. o. Štale — travnik, par. št. 4553/12, velikost 443 m2 in par. št. 4532/7, velikost 328 m2), v skupni velikosti 771 m2, izklicna cena je za prvo zemljišče 25.000 DEM za drugo pa 20.000 DEM. 4. počitniški dom Selce pri Crikvenici (k. o. Selce, par. št. 1857/1, velikost 579,60 m2), skupne uporabne površine: klet 95,46 m2, pritličje 156,85 m2 in nadstropje 116,17 m2, dvorišče 419,60 m2, izklicna cena je 300.000 DEM. 5. osem počitniških enot v Sabuniki — Nin pri Zadru, (k. o. Privlaka, par. št. 1175/398, velikost 767 m2 in par. št. 1175/401, velikost 753 m2); štiri manjše enote št. 1., 4., 5. in 8. vsaka ima 26,85 m2 koristne površine, teraso 11,32 m2 in parkirni prostor, velik 9,72 m2, izklicna cena za eno enoto je 36.000 DEM; štiri večje enote št. 2., 3., 6. in 7., vsaka ima 38,20 m2 koristne površine, teraso 19,44 in parkirni prostor, velik 9,72 m2, izklicna cena za eno enoto je 42.000 DEM; 6. dva kontejnerja v kampu Lanterna pri Poreču, skupne površine 30 m2, izklicna cena je za vsakega 12.500 DEM. Plačilo v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Ljubljanske banke d. d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij na dan nakazila. OGLED OBJEKTOV Z OPREMO IN ZEMLJIŠČ: po dogovoru po telefonu: 068/23-030, int. 231, od 3. do 9. 11. 1992, od 7. do 15. ure. Javna dražba bo 11.11.1992, ob 10. uri v prostorih podjetja Novoteks Tkanina, Foersterjeva 10, Novo mesto. Ponudniki morajo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB za obračun prilivov in odlivov podjetij do datuma dražbe na žiro račun podjetja Novoteks Tkanina, Novo mesto št. 52100-601-10899 ali sredstva, lahko tudi devizna, deponirati pri blagajni podjetja Novoteks Tkanina uro pred pričetkom dražbe ter predložiti potrdilo o vplačilu pred dražbo. Varščino bomo uspešnim ponudnikom vračunali v kupnino, neuspešnim ponudnikom pa bomo denar, vplačan na ZR, vrnili v 3 dneh brez obresti, gotovinski polog pa takoj po končani javni dražbi. Vsi potencialni kupci imajo možnost ogleda objektov in zemljišč, tako da kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupci plačajo prometni davek ter vse druge dajatve, nastale v zvezi s prenosom lastništva. Kupci morajo skleniti pogodbo v 3 dneh po konča-hi javni dražbi in nakazati znesek kupnine v 8 dneh po sklenitvi.pogodbe.-Za kupca, ki pogodbe ne bo sklenil v navedenem rokuiali.be bo plačal kupnine v 8 dneh, bomo menili, da odstopa od dražbe, plačana varščina pa zapade v korist podjetja Novoteks Tkanina, p. o., Novo mesto. Prodajalec si pridržuje lastninsko pravico med nepremičninami do izpolnitve kupčevih pogodbenih obveznosti. 20045 Bi radi vedeli ? Bi radi svoje znanje PONUDILI DRUGIM? BOR z/L ILX ZNANJ ‘čS? 061 444-978 ZA ODLIČNO plačano delo iščemo zastopnike za prodajo novega otroškega artikla. Pogoj lastno vozilo. Informacije po tel, 061 215-805, od 9. do 13. ure. 20111 ■ center za permanentno izobraževanje Ljubljana, Vojkova J, tel 327-244/Sl4-737 vabi k sodelovanju HONORARNE SODELAVCE - UČITELJE ANGLEŠČINE informacije: 061/311-755 — Vesna Jarc. Oglasite se čimprej pisno, po telefonu ali osebno na CPI, Ljubljana, Vojkova 1. 20002 dobri odnosi cisti računi zanesljiva družba Ljudje trdnih načel imajo tudi čiste račune. Da bi se jim računi tudi zagotovo izšli, ljudje že od nekdaj združujejo svoje znanje in moč. Premišljeno ravnanje je prej potreba kot privilegij, saj denarja ne oplajajo iluzije in pogum, temveč zanesljivi ljudje i n znanje. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči razpisuje prosto delovno mesto • DIREKTORJA z naslednjimi pogoji: - VII. stopnja izobrazbedružboslovne ali druge smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj Od kandidatov pričakujemo aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, kakovostno izvajanje delovnih nalog ob upoštevanju komunikacijskih in organizacijskih sposobnosti. Delo bomo sklenili za nedoločen čass polnim delovnim časom. Lastnoročno napisano prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili nam najkasneje v 8. dneh po objavi pošljite na naš naslov: Kersnikova3, Ljubljana, s pripisom : KADRI ... z (Vami n ithki in obilja ... Javni zavod Zdravstveni dom Ljubljana, Enota osnov. zdr. varstva Šiška po sklepu PO enote Šiška objavlja delovno mesto zobozdravnika ortodonta za nedoločen, polni delovni čas Pogoji: medicinska fakulteta — stomatološke smeri, specialistični izpit iz zobne in čeljustne ortopedije, 5 let delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov. Javni zavod Zdravstveni dom Ljubljana, kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 24. 19743 Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja, Črnuška 9, 61231 Ljubljana — Črnuče razpisuje delovno mesto učitelja matematike — PRU ali P — za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. Nastop dela je takoj ali po dogovoru. 20104 Zapustil nas je LUDVIK NOVAK-ALEKSANDER Od njega se bomo poslovili v petek, 6. novembra 1992, ob 15.30 na pokopališču v Stari gori Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču Vence in cvetje hvaležno odklanjamo v korist novogoriške bolnišnice ■■■■■:; ■ ml'- . -L' '1: i >• F Vsi njegovi Sporočamo, da je umrl LUDVIK NOVAK-. ALEKSANDER upokojeni delavec Organov za notranje zadeve Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 6. novembra 1992, ob 15.30 izpred mrliške vežice Stara gora na pokopališče Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delavci UNZ Nova Gorica in Klub Maksa Perca Nova Gorica V Novi Gorici, 4. novembra 1992 Klanjamo se spominu dr. FRANCETA HOČEVARJA aktivista OF, soborca, organizatorja in voditelja Prekomorskih in 1. tankovske brigade, nosilca Partizanske spomenice 1941, družbenopolitičnega delavca in funkcionarja Izvršni odbor ZZB Slovenije Mestni odbor ZZB Ljubljana Osrednji odbor Prekomorskih brigad VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE SPOROČA, DA JE UMRL dr. FRANC HOČEVAR PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE V LETIH OD 1967 DO 1973 SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! LJUBLJANA, 5. NOVEMBRA 1992 rečna polica • - naturi vsi izaelki, ki jih na tem prostoru predstavljajo oglaševalci, so nagrade naročnikom Dela in Slovenskih novic. Žrebamo jih dvakrat mesečno iz računalniškega bobna, v katerem so prav vsi redni zasebni naročniki in plačniki Dela in Slovenskih novic. Skupna vrednost nagrad s SREČNE POLICE za vsako žrebanje dosega skoraj milijon tolarjev. Postanite, če še niste, naš naročnik in sreča vam bo bližja! SPORTSTUDIO podjetje za šport in rekreacijo, d.o.o., Ljubljana Informacije na Fakulteti za šport, od ponedeljka do petka od 10. do 22. ure, ali po tel.: 061/101-077 in 444-134, int. 234. podjetje za šport in rekreacijo doo. Ljubljana V NAŠIH CENTRIH SMO ZA VAS PRIPRAVILI SPORTSTUDIO TIVOLI (v prostorih centralnega kopališča Tivoli): fitness programi SUPER, A, B in C s plavanjem aerobika SPORTSTUDIO na FAKULTETI ZA ŠPORT Gortanova 22 (Športni park Slovan): fitness programi SUPER A, B in C aerobika pasivna motorna gimnastika: sistem vaj za korekcijo postave in večjo gibljivost sklepov SPORTSTUDIO-CLUB V klubskih prostorih so vam na voljo: finska savna, masažni salon, šolarji in osvežilni bar, s klubsko izkaznico pa boste lahko obiskovali tudi programe fitness studia. FARACBD - UČINKOVITO gllSSSTIf® SA UNIČEVANJE FANAONSC — ekološko sprejemljivo, ne pušča madežev . — brez vonja in iritirajočega učinka — enostavna uporaba in dolgotrajno delovanje Napršimo površine, po katerih se gibljejo rumene mravlje oz. faraonke, in jih ne brišemo. FARACID ima zadržano delovanje, učinek se pojavi čez 12 ur, ko faraonke učinkovino prenesejo v leglo. Litij/ko 3I tel.: P6I/444-88I 446-08! foH: CO60 446-243 " INNERQUEST Preprost način za učinkovito dosego Alpha, Theta in Delta stanj ! Spekter uporobe Inner Questovlh modelov: globinska sprostitev. učenlo tujin Jezikov, Športnikov, odpravo stresnih INNERQUEST zastopstvo za INNERQUEST . MACC Celovška 1.66 61000 Ljubljana Računalniški sistem ia sprostitev in pospešeno učenje. Telefon 'M IN D MAC H IN E‘ 061/194 091 RASTLINJAK Ul GRED z i v e x VOLČJA DRAGA 40 tel.:/fax: 065 53-106 Z vrtnarjenjem pod folijo podaljšujemo čas pridelovanja zelenjave in jo zavarujemo pred vremenskimi vplivi in onesnaženim zrakom. VIGRED rastlinjaki so uporabni za vrtove, ohišnice, kmetije, vrtnarije ... Izdelujemo jih v treh osnovnih velikostih (A, B in C s površino od 6,24 do 13,60 m2) ali po naročilu. Ž1VEX Volčja Draga 40 Tel.: 065/53-106 Osnovni program: — rekreativni paketi — zdravstveni paketi — seminarji V hotelu so vam na voljo: — kopanje v termalni vodi — masaže — akupunktura — savna — speleoterapija — kulturne in zabavne prireditve M€DIJSK€ TOPUC€ Izlake Tel.: 0601/73-517, 73-680 Faks: 061/73-612 V SREČNI POLICI lahko sodelujejo vsa podjetja ali druge pravne osebe, ki so oglasni prostor pripravljeni plačevati s svojimi izdelki oz. storitvami. Dodatna pojasnila dobite po telefonu št. 061/115-315, int. 26-54. Izidi naslednjega žrebanja bodo objavljeni 14. novembra. Sreča vas čaka, um vam je dan, Naročam DELO ime in priimek . . naslov....... Samo za nove naročnikell podpis........................................................................ P. S. Dovoljujem, da na moj naslov občasno pošiljate neobvezno propagandno gradivo: DA NE podpis.................................. Naročilnico pošljite na naslov: DELO, Dunajska 5, 61000 Ljubljana. Naročnina na DELO za november znaša 1080,00 tolarjev. TELEVIZIJA SLOVENIJA I 9.55-12.10 IN 14.40-0.40 TELETEKST TV SLOVENIJA 10.10 VIDEO STRANI 10.20 JAKEC IN ČAROBNA LUČ-KA (Ponovitev 4. dela angleške risane nanizanke) 10.30 NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU 10.45 NEŽA MAURER: JESENSKI VETER W 11.00 ŠOLSKA TV 11.00 ANALITIČNA MEHANIKA (5/52 del poljudnoznanstvene nadaljevanke) 11.30 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME (60. lekcija) 11.45 MUZZY (5/20 del angleščine za naj mlajše) 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.55 VIDEO STRANI 15.10 ŠPORTNA SREDA, ponovitev PEP V NOGOMETU: LEEDS UNITED - GLASGOVV RAN-GERS, posnetek iz Leed-sal7.00 TV DNEVNIK I 17.10 EBBA IN DIDR1K (5/9 del švedske nadaljevanke) 17.40 ŽIV ŽAV 18.30 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK II 20.05 ŽARIŠČE 20.35 KOŠNIKOVA GOSTILNA 21.45 TEDNIK (VPS 2145) 22.35 TV DNEVNIK III (VPS 2235) 23.00 POSLOVNA BORZA 23.15 SOVA DRAGI JOHN (VPS 2315) (DEAR JOHN - 29. del ameriške humoristične nanizanke, 1991) HANNAY (VPS 2340) (5/ 6 del angleške nanizanke, 1988) 0.30 VIDEO STRANI TELETEKST - STRAN 338 DOPISOVANJE HOJLA! Sva 13-letni prijateljici in poslušava vse vrste metala. Obožujeva Gunse. Metalico, Nirvano. Pišite vsi, ki si radi dopisujete! Petra Uvera Trg Dušana Kvedra 9 62000 Maribor-Tabor -Renata Kaloh Celestrina 27/A 62000 MARIBOR mentarni film, 1986) 22.35 H - KOT HEROIN (»H« - kanadski barvni film, 1990) 0.10 VIDEO STRANI KOPER 13.00 RAYANOVI (RAYAN’S — ameriška nadaljevanka) 13.20 ZDRAVNIKI S KRILI (Avstralska nadaljevanka) 14.10 MAFIJCI (Ponovitev italijanskega filma. 1960) 15.30 SOK MODERNE UMETNOSTI (Ameriška dokumentarna serija) 16.00 TV NOVICE 16.05 ČAROBNA SVETILKA, otroški program TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA. ponovitev KLAN GOSPODA WHE-ELERJA (Risana serija) 17.00 BERSAGLIO 17.40'ARHITEKTOVI NASVETI, ponovitev 18.00 SLOVENSKA KRONIKA STUDIO 2 19.00 TV DNEVNIK 19.25 RAYANOVI (RAYAN’S — ameriška nadaljevanka) 19.50 ZDRAVNIKI S KRILI (Avstralska nadaljevanka) 20.40 MERIDIANI 21.20 EUROGOL 21.50 TV DNEVNIK 22.00 JUKE BOX - Vodi: ALEX BINI KANALA 10.15 10.30 11.00 11.50 12.00 19.00 SLOVENIJA II 15.40 VIDEO STRANI 15.50 DOSJE: ARMADA IN SLOVENIJA, ponovitev 16.40 SOVA, ponovitev RADIO FM (FM - 6/13 del ameriške nanizanke, 1989) HANNAY (4/6 del angleške nanizanke) 15.00 SLOVENSKA KRONIKA 18.10 REGIONALNI PROGRAMI - KOPER 19.00 VIDEOLESTVICA 19.30 TV DNEVNIK: KOPER - CA-PODISTRIA 20.00 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 20.30 GOZDARSKA HIŠA FALKE-NAU (FORSTHAUS FALKE-NAU — 29/53 del nemške nadaljevanke, 1989) 21.00 PODNEBJE IN ČLOVEK (1/3 del angleške poljudnoznanstvene serije) 21.50 UMETNIŠKI VEČER NARKOMANIJA: GORDIJ- SKI VOZEL MAMIL (DRUG , KNOT — ameriški igrani/doku- | 19.02 19.15 19.45 20.00 20.15 20.28 20.30 21.20 21.50 22.40 22.40 23.10 0.00 0.10 1.00 A SHOP RIS (Risanke in spoti) DRUGAČEN SVET (Ponovitev 23. dela ameriške nadaljevanke) A SHOP VIDEO STRANI NAPOVED SPOREDA, VREME A SHOP MCM A SHOP RISANKA DNEVNO INFORMATIVNI PROGRAM VREME DRUGAČEN SVET (ANOT-HER WORLD - 24/299 del ameriške nadaljevanke) DANCE SESSION (Oddaja o plesu) MARLBORO MUSIČ SHOW DNEVNO INFORMATIVNO PROGRAM POROČILA V ANGLEŠČINI: DEUTSCHE WELLE MCM ASTROLOŠKA NAPOVED MCM VIDEO STRANI HTV I 6.55 7.00 10.00 10.05 10.05 10.35 11.05 11.15 11.30 PREGLED SPOREDA DOBRO JUTRO, HRVAŠKA POROČILA, TV KOLEDAR, PROBLEMČKI (TROUBLE IN MIND - 4/9 del angleške humoristične nanizanke, 1990) POROČILA TV ŠOLA RELIEF BIZANC NA JADRANU TV LEKSIKON: UVOD VIKO-NOLOGIJO: SIMBOLIČNI PRIZORI AMERIŠKA ANGLEŠČINA HRVAŠKE ZGODBE IN NOVELE ZA OTROKE IN MLADE: VERONIKA DESENI- ŠKA. 1. del 12.00 13.30 14.00 14.05 14.50 15.45 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.35 19.30 19.55 20.05 20.50 21.25 22.35 23.00 23.45 23.50 23.55 TOČNO OPOLDNE POROČILA SVEŽ VETER V STAREM GRADU (LAND OF HOPE AND GLORIA 5/6 del ameriške humoristične nanizanke) NEKAJ NOVEGA MONOFON POROČILA SLIKA NA SLIKO, ponovitev Š AMPAN JČEK CHARLIE (Ponovitev 3/4 dela ameriške nadaljevanke) THE BIG BLUE (Oddaja za UNPROFOR) POROČILA UČIMO O HRVAŠKI: VLADIMIR BECIČ, likovnik MALA VIZIJA HRVAŠKA DRŽAVA IN LJUDJE POROČILA DANES V SABORU SANTA BARBARA (241. del ameriške nanizanke) DNEVNIK I ŠPORT POSLOVNI KLUB IŠČEM SORODNO DUŠO (Humoristična serija) EKRAN BREZ OKVIRJA DNEVNIK II SLIKA NA SLIKO POROČILA V ANGLEŠČINI SANJE BREZ MEJA POROČILA HTV II 8.50 9.00 19.30 19.55 20.05 VIDEO STRANI ZASEDANJE SABORA REPUBLIKE HRVAŠKE, prenos GOSPODIČNA MARY (MISS MARY — ponovitev argentinskega barvnega filma) DNEVNIK ŠPORT ZVONILI STE, MILORD (YOU RANG, MYLORD - 13. del angleške humoristične nanizanke) 20.55 ŠAMPANJČEK CHARLIE (CHAMPAGNE CHARLIE — 4., zadnji del ameriške nadaljevanke) 21.55 MOČ IN SLAVA (POWER AND GLORY - 4/13 del EUROGOL HOROSKOP 22.30 23.45 HTV lil SATELITSKA 16.00-0.00 HTV I PREK SATELITA 18.05 SLIKA NA SLIKO 18.50 DANES V SABORU 20.50 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.25 EKRAN BREZ OKVIRJA AVSTRIJA I 6.00 9.00 13.35 14.00 14.50 14.55 15.00 15.05 TEXTVISION JUTRANJI PROGRAM: Čas v sliki/9.05 Medeni vikend/9.30 Zemlja in ljudje/10.00 Francoščina/10.30 Razsodba za pet milijonov dolaijev, pon. kanadskega filma(1984)/12.05Kozorg/12.15 Teleskop: Maščevanje nomenklature, pon. 1. dela/13.00 Čas v sliki/13.10 Mi, pon. SINHA MOČA, 38. del telenovele KOBRA, PREVZEMITE, Ugrabljen LOBO NAJLEPŠE OTROŠKE PESMI JAZ IN TI, otroški program: KNJIGA O DŽUNGLI, risana 15.30 15.50 serija AM, DAM, DES ANTE, Na vandranju 16.15 ARTEFIX, otroški kulturni klub 16.30 NASVETI, otroški servis 17.00 MINI ČAS V SLIKI 17.10 WURLITZER 18.00 ČAS V SLIKI 18.05 MI 18.30 GRAD OB VRBSKEM JEZE-RU, Lev je pobegnil 19.22 ZNANOST DANES 19.30 ČAS V SLIKI/VREME 20.00 ŠPORT 20.15 MOJA NAJLJUBŠA PESEM, koncert po željah 21.20 POGLEDI S STRANI 21.30 VOHUN (THE SPY - ameriški film, 1989) 22.50 ŽENSKA LETA (Womanofthe Year — ameriška komedija, 1942) 0.45 ČAS V SLIKI 0.45 POLNOČNI KLICI, zadnji del: Rdeča vrtnica 1.35 POROČILA/1000 MOJ- STROVIN AVSTRIJA II 8.30 16.00 16.10 16.15 17.15 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 21.30 22.00 22.30 VREMENSKA PANORAMA 1000 MOJSTROVIN LEKSIKON UMETNIKOV ŠPORT ČLOVEK, KI LJUBI ŽABE, Na lovu za žabami v Avstraliji MILIJONAR, Dediščina KDO JE KDO, igra LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI/VREME KULTURA DOMAČE REPORTAŽE TRAILER, oddaja za ljubitelje filma POZOR, KULTURA ČAS V SLIKI KLUB 2 POROČILA/1000 MOJ- STROVIN RAJ 1 6.55 Jutranji program, vodita Livia Az-zariti in Puccio Corona / 10.00 Poročila / 10.05 Serija / 11.05 Oddaja / 11.40 Samo en svet /12.00 Nasveti za gospodinje / 12.30 Poročila / 12.35 Nasveti za gospodinje /13.30 TV dnevnik / Tri minute za... 14.00 STAVIM, DA... 14.30 IGRANI FILM 16.05 PRIMISSIMA 16.35 JESENSKI BIG, oddaja za otroke 18.00 POROČILA 18.10 METROPOLE 19.50 VREME 20.00 TV DNEVNIK 20.40 IGRANI FILM 22.45 TV DNEVNIK 23.00 EVROPSKI KVARK 23.30 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, serija 0.00 NOČNI TVD 0.30 DANES V PARLAMENTU 0.35 OPOLNOČI 1.10 IGRANI FILM 2.45 POROČILA, ponovitev 3.00 ZMENEK Z USODO 4.30 POROČILA, ponovitev 4.45 ZABAVA 5.45 ODDAJA RAI2 7.00 Zgodbe za velike in male, otroški program /9.40 Zelenje in cvetje /10.00 Igrani film /11.30 Poročila / 11.35 Lassie, serija / 11.50 Vaše zadeve, vodi Alberto Castagna / 13.00 Ob trinajstih / 13.30 Vreme / 14.00 Kadar se ljubi, serija / 14.25 Santa Barbara, serija 15.20 IGRANI FILM 16.40 RESTAVRACUA ITALUA 17.00 POROČILA 17.10 18.10 18.25 19.15 19.45 20.15 20.30 23.15 23.35 0.35 2.05 2.20 4.05 5.45 6.20 PRIMER ZA DVA serija ŠPORTNA POROČILA HUNTER, serija BEAUTTFUL, serija TV DNEVNIK ŠPORT IGRANI FILM TV DNEVNIK GLASBENA ODDAJA IGRANI FILM POROČILA IGRANI FILM IGRANI FILM GOSPODARICA, serija VIDEOCOMIC MADŽARSKA I 5.40 9.00 10.00 11.00 11.15 12.00 17.00 17.10 17.50 18.00 18.45 19.05 19.35 20.00 20.40 20.50 22.25 22.50 23.20 23.50 DOBRO JUTRO, MADŽAR-SKA, magazin NA KONJU SMO, 23. del nemške serije HANNAY, angleška serija IGRA LETNI KOLOBARJI, za upokojence POROČILA PREGLED DOGODKOV DNEVA KUPIL BOM TO ŽENSKO (97. del mehiške serije) SVET DENARJA MAGAZIN ZA MENEDŽERJE ČEZ DAN NOVICE IZ SVETA ZABAVNE GLASBE VEČERNA PRAVLJICA DNEVNIK, TELEŠPORT VEČER Z GYULOM ILLY-FSFM DVOJNI JUBILEJ AKTUALNO MEDNARODNI NOGOMETNI POKALI JAZZ FESTIVAL DEBRECEN 92 DNEVNIK MADŽARSKA D 15.40 15.50 SPOREDA, 16.50 17.00 17.25 17.45 18.00 18.20 18.40 19.04 20.00 21.00 22.00 22.25 NAPOVED VREME MEŠČANI CHATEAUVAL-LONA, 10. del francoske serije TIPLISTA. kulturni spored za vikend LJUDSKI PLESI Z MADŽARSKE TELEFONSKA IGRA REGIONALNI DNEVNIKI DNEVNIK ZA OTROKE, risanka TELEŠPORT CESAR TISKA: Svet jutri, 1. del REGIONALNI PROGRAMI DEBATNI FORUM VEČERNI SALDO VELIKI DNEVI V NAŠEM STOLETJU, ruska revolucija SATELITSKA TV SUPER 5.30 VICOTRY; 6.00 SUPER SHOP; 6.30 DENAR IN POLITIKA; 7.00 FINANCIAL VZHODNA EVROPA POROČA; 7.30 NEWS WATCH; 8.00 NOVICE; 9.00 CHANNEL E; 9.30 SUPER SHOP; 11.00 VIDEOFASHION; 11.30 DENAR IN POLITIKA FINANCIAL; 13.00 POSLOVNE NOVICE Z JAPONSKE; 13.30 NEWS WATCH; 14.00 INSIDE EDITION; 14.30 SERIE NOIRE; 15.00 THE MIX; 17.00 ON THE AIR; 18.30 BONANZA; 19.30 SERIE NOIRE; 20.00 I SPY; 21.00 INSIDE EDITION; 21.30 FILM EUROPE; 22.00 NOVICE; 22.30 FINANCIAL; 22.45 US MARKET WRAP; 23.00 UNTAMED WEST (Ameriški vestem, 1955); igra Charles Heston; 1.10 NEWS WATCH FILM EUROPE THE MIX ALL NIGHT SKY ONE 7.00 DJ KAT SHOW; 9.40 MRS PEPPER-POT; 9.55 PLAYABOUT; 10.30 THE PY-RAMID GAME; 11.00 LET’S MAKE A DE-AL; 11.30 DRZNI IN LEPI; 12.00 MLADI IN NEMIRNI; 13.00 ST. ELSEWHERE; 14.00 E STREET; 14.30 GERALDO; 15.30 DRUGI SVET; 16.15 THE BRADY BUNCH; 16.45 DJ KAT SHOW; 18.00 STAR TREK: THE NEXT GENERA-TION; 19.00 RESCUE; 19.30 E STREET; 20.00 DRUŽINSKE VEZI; 20.30 FULL HOUSE; 21.00 W.I.O.U.; 22.00 CHAN-CES; 23.00 STUDS; 23.30 STAR TREK: THE NEXT GENERATION; 0.30 FASHI-ON TV RTL 6.00 JUTRANJI MAGAZIN; 8.50 SERIJE IN RAZVEDRILNE ODDAJE: Owen Mars- hall/9.45 Bogati in lepi, 574. del/10.05 Dr-............elb'..................... .Marcus Welby/11.00 Viva, ženski magazin/ 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 OPOLDANSKI MAGAZIN; 12.30 MLADI IN STRASTNI, 151. del; 13.20 KALIFORNIJSKI KLAN, 901. del; 14.15 SPRINGFIEL-DOVA ZGODBA, 1578. del; 15.00 QUIN-CY, Slabe možnosti Na Quincyja streljajo, ko poizveduje o roparskem napadu. Le za las jo odnese živ.; 16.00 HANS MEISER, tema: Kupovalna mrzlica - s kreditnimi karticami v propad; 17.00 NAGRADNE IGRE: Tvega-no?/17.30 Cena je vroča; 18.00 ENAJST 99; 18.45 POROČILA; 19.15 EKSPLOZIVNO, magazin; 19.45 DOBRI ČASI, SLABI ČASI, 122. del; 20.15 ANGEL ZA FELIXA, 8. del: Globoke vode so ledene; 21.15 KLIC V SILI, dramatične reševalne akcije; 22.15 KAKO, PROSIM?, dajte si smeje duška; 23.15 GOTTSCHALK, nočni showk, povabljeni gosti: Shakeskpeare Sisters; 0.00 ZAKON V LOS ANGELESU, 6. del: Primer Stacey; 1.00 STRAŠNO PRIJAZNA DRUŽINA, Zakaj ne pri meni?; 1.30 PONOVITVE: Quincy/2.30 Dr. Marcus Welby/3.30 Hans Meiser/ 4.30 Eksplozivno/5.10 Enajst 99 EUROSPORT 9.00 AEROBIKA; 9.30 NOGOMET: EVROPSKI POKAL, pon.; 11.00 EURO-FUN; 11.30 AEROBIKA; 12.00 TENIS: ATP TURNIR, prenos 4. dneva iz Pariza; 18.30 TRANS WORLD ŠPORT; 19.30 ŠPORTNE NOVICE; 22.00 TENIS: ATP TURNIR, prenos 4. dneva iz Pariza; 23.00 NOGOMET: EVROPSKI POKAL; 0.30 ŠPORTNE NOVICE SCREENSPORT 8.00 GOLF REPORT; 8.30 GLOBAL AD-VENTURE SPORTS; 9.00 KOŠARKA: ZVEZNA LIGA, pon.; 11.00 KICKBOKS; 12.00 LONGITUDE; 12.30 KEGLJANJE, pon.; 13.30 SNOOKER: WORLD CLAS-SIC; 15.30 KOŠARKA: AMERIŠKA PROF. LIGA, pregled sezone; 15.30 KEGLJANJE; 17.30 KONJENIŠTVO: MEDN. TURNIR; 18.30 TENIŠKI MAGAZIN; 19.00 MOTOCIKLIZEM: US PRO BIKE SERIE; 19.30 MOTORNIČOLNI;20.30 FASZINA-TION; 21.30 NOGOMET: NIZOZEMSKA LIGA; 22.00 NOGOMET: ŠPANSKA LI-GA;23.00 NOGOMET;0.00 KEGLJANJE; 1.00 GOLF REPORT MTV 7.30 UNPLUGGED: Sinead 0’Connor, pon.; 8.00 AWAKE ON THE WILD SIDE, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 VIDEO, vodi Paul King; 13.00 VIDEO, vodi Simone Enge-len; . 16.00 GREATEST HITS, vodi Paul King; 17.00 COCA COLA REPORT, vodi Kristiane Backer; 17.15 MTV V KINU, vodi Pip Dann; 17.30 POROČILA; 17.45 TRUE OD ENEGA; 18.00 SIMONE’S DANCE PARTY; 18.30 MTV PRIME, vodi Pip Dann; 20.00 DIAL MTV; 20.30 MOST WANTED, vodi Ray Cokes; 21.30 UNPLUGGED: LL CooL J in De La Soul; 22.00 GREATEST HITS, pon.; 23.00 COCA COLA REPORT, pon.: 23.15 MTV V KINU, pon.; 23.30 POROČILA; 23.45 TRUE OD ENEGA; 0.00 ROCKUMENTARY: U2; 0.30 VI- DEO, vodi Kristiane Backer; 3.00 YO!; 4.00 NOČNI VIDEO SATI 5.30 REGIONALNA POROČILA, pon.; 6.00 DOBRO JUTRO S SATI; 8.30 PONOVITVE: Sosedi/9.05 Točke, točke, točke/9.30 Hotel/10.20 Ko v soboto zvečer igra vaška godba, nemški film (1953)/11.55 Kolo sreče; 12.45 TV BORZA, iz Frankfurta; 13.35 POD KALIFORNIJSKIM SONCEM, 194. del; 14.30 SOSEDI, 101. del: Nor dan za Jima; 15.05 HOTEL, 95. del: Dragocenosti; 16.00 MacGYVER, 99. del: Ozirisova oko; 17.05 POJDI NA VSE! nagradna igra; 17.45 REGIONALNA POROČILA; 18.15 BINGO, nagradna igra; 18.45 POROČILA; 19.00 ŠPORT; 19.20 KOLOSREČE; 20.15 WOLFFOV REVIR, 8. del: Teža umora; 21.15 ULRICH MEYER: UGOVARJAM!, tv razprava; 22.15 KRVAVI LOV (Ameriški film, 1978); igrajo: Rod Steiger, David Huffman; 23.55 ELECTRIC BLUE, britanska erotična serija; 0.35 MacGYVER, pon.; 1.30 ŽGOČE, politični magazin; 1.55 PREGLED PROGRAMA/VIDE-OTEXT MOVIE CHANNEL 7.15 ABBOTT AND COSTELLO MEET THE KEYSTONE COPS; 11.15 ST. LOUIS BLUES; 13.15 A PERILOUS JOURNEY; 17.15 THE BRAVE LITTLE TOASTER; 19.30 ABSOLUTE BEGINNERS; 21.30 THE TEN MILLION DOLLAR GE-TAWAY; 23.10 IMMEDIATE FAMILY; 1.05 STEALINGHEAVEN;2.55 NOTFOR PUBLICATION; 4.25 APOCALIPSE NOW RADIO PRVI PROGRAM (UKV 88,5; 90,0; 90,9; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30 Jutranji program; 5.50 Jutranja gimnastika; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.00 Radio plus — Dej nehi, no; 10.00 Poročila; 13.00 Poročila; 14.05 Poslovne informacije; 14.30 Iz tujega tiska; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Poročila; 17.05 Studio ob 17.00-ih; 18.00 Poročila; 18.30 Varnostna kultu- ra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Lite- rarni večer — Danes grofje Celjski — VI.; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno — Zbigni-ew Herbert: Gospod Cogito; 23.15 Nočni program DRUGI PROGRAM (UKV 87,8; 92,4; 93.5; 95,3; 96,9; 97,7; 98,9; 99,9 MHz) 5.30 Val 202 — jutro; 8.00 Strokovnjak svetuje (kontaktna oddaja); 8.30-13.00 Val 202 - dopoldan; 13.00 Val 202 - popoldan; 13.00 Danes do 13.00-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.00 Devizna borza; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.40 Šport na Valu 202; 18.00 Rock underground; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Jazz na II. programu; 21.00 Vi izbirate; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Pesmi svobodnih oblik TRETJI PROGRAM (UKV96,5; 101,4; 102,0; 103,9 MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 8.10 Dobro jutro... 9.00 Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija — Jeannine Warms: Hvalnica laži; 10.40 Glasba; 11.00 Poročila; 11.05 Izbrali smo slovenske skladatelje...; 12.00 Poročila; 12.05 Pojemo in igramo; 13.00 Poročila; 13.05 Mehurčki in Ringaraja; 13.35 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 14.00 Poročila; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko;-15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Pojo naši operni pevci; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Spoznajmo glasbeno umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Predstavitev večernega programa; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 23.00 Stoletje improvizirane glasbe; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Vključitev v nočni program Radia Slovenija ,v. RADIO GLAS LJUBLJANA (Krim stereo 100,2 MHz, Grad stereo 99, 5 MHz) 6.00 Dobro jutro, Ljubljana; 6.15 Prve novice; 6.45 Peter Stepie o zvezdah; 7.00 Horoskop; 7.25 Vremenska napoved; 8.00 Jutro je lahko tudi takšno; 8.15 Novice; 9.15 Novice; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 11.00 Naj naj; 11.15 Novice; 12.00 BBC novice; 12.15 RGL novinarska oddaja; 13.15 Novice; 14.00 Pasji radio; 14.15 Novice; 14.30 Glasbena oddaja; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se s CD; 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice; 18.15 Novice; 19.15 Novice; 19.25 Vremenska napoved; 20.00 Barometer — Poslovni Radio (vodi Marta Turk); 21.00 Sat Radio Xv RADIO MARIBOR (UKV 93,1 in 90,4 MHz, SV 558 kHz) 0.00 Nočni program; 5.40 Ob zori z MM 1; 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija; 7.15 Pritožno knjigo, prosim; 9.00 Štajerske miniature; 13.00 Pod Pekarsko gorco; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 16.30 Dnevnik Radia Maribor; 17.00 Točno ob 17-tih; 18.00 Kulturno umetniški program; 19.00 Večerni radijski dnevnik Radia Slovenija ;X; Xv X\ X*I .v. *.*.* ■•X !*X :>> S:: x* RADIO KOPER (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro;. 6.30 č? 8 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika — prenos R. Slov.; 7.30 Poročila in pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Pesem tedna; 11.00 Hladno.. .toplo.. .vroče; 12.30 Opoldnevnik Radia Koper; 13.00 Jagode in podoknica; 15.00 To je hit; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos R. Slov.; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Večerni radijski dnevnik, prenos R. Slov.; 19.30 SV prenaša 1. program R. Slov., UKW 3. program R. Slov. >x J L GOSPODARSKI VESTNIK Bogovi in reveži — Kdo je velik, kdo močan, kdo bogat in kdo bolan? Gospodarski vestnik tokrat že 14. leto zapored v sodelovanju s SDK objavlja seznam največjih slovenskih podjetij glede na njihov dohodek v letu 1991. To seveda ni seznam najuspešnejših podjetij. Uspešnost je pri nas še težko določljiva. Delitev sejmarske torte — Ljubljanski sejem lahko postane pomemben, če bo pritegnil dovolj razstavljalcev. še bolj pa, če bo uspel predstavitvi slovensko gospodarstvo v tujnini. Kje je dno revščine — Pri dvestood-stotni podražitvi si je na Hrvaškem naj večji del odrezala država, da bi zapolnila luknje v državnem proračunu. “i_____________________________________r Xv v. Xv Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure. Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po tel. 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. Umrla je prof. dr. HELENA STUPAN nekdanja ravnateljica viške gimnazije Hvaležni smo ji za njeno požrtvovalno in uspešno delo Profesorski zbor in ravnatelj Gimnazije Vič Tiho, kot je živela, nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica', •' sestra in"teta MARIJA MAVEC rojena ŠKRABA Johanova mama Pogreb drage pokojnice bo v petek, 6. novembra 1992, ob 15. uri na pokopališču v Tomišlju Do pogreba leži v domači hiši v Tomišlju 6 Žalujoči: hčerka Micka, sin Jože, sin Ivan z ženo, hčerki Ivanka in Pavla z družinama, zet Jože s sinovoma, brat Jože in drugo sorodstvo Tomišelj, Borovnica, Ljubljana, Hamilton, 3. novembra 1992 V visoki starosti nas je zapustila draga, mama., brni, praomi in teta BERTA LIČAR V družinskem krogu se bomo od nje zadnjič poslovili v četrtek, 5. novembra 1992, ob 11. uri Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki izraze sožalja in sočutja, za darovano cvetje in sveče. Posebej hvala g. dr. Drnovšku za zdravniško pomoč in nasvete ter g. Klemenu za zaigrano žalostinko Žalujoče družine: Ličar, Paš, Rombold in drugo sorodstvo Trbovlje, Ljubljana, Leonberg, 5. novembra 1992 Tiho je odšla od nas naša draga mama, nepozabna babica in prababica ALOJZIJA TASKAR Od nje se bomo poslovili v petek, 6. novembra 1992, ob 15.30 na pokopališču v Zagorju Žalujoči: mož Štefan, sinovi in hčere z družinami ter vnuki in pravnuki Zagorje ob Savi, 6. novembra 1992 Za vedno nas je zapustil naš dragi ata in mož JURE GRGIČ Od njega se bomo poslovili v petek, 6. novembra 1992, ob 15,30 na ljubljanskih Zalah. Do pogreba bo ležal v dvanajsti mrliški vežici Žalujoči: žena Delfa, hčerki Irena in Helena ter drugo sorodstvo in prijatelji Ljubljana, 4. novembra 1992 Zapustil nas je oče, nonno in bisnonno VINCENZO BONASSISI dolgoletni ravnatelj italijanske Osnovne šole v Izoli v pokoju Poslovili se bomo od njega v četrtek, 5. novembra 1992, ob 15.30 na pokopališču v Izoli Žalujoči: otroci in drugo sorodstvo Izola, Postojna Izteklo se je življenje naši dragi ANKI VOJNOVIČ rojeni GOLUBIČ Od nje se bomo poslovili v petek, 6. novembra_1992. ob 12.30 iz vežice sv. Antona na Plečnikovih Žalah Žalujoči: mož Branko, hčerki Branka in Danica z družinama, sestra Slavka in brat Mirko z družinama ter drugo sorodstvo Ljubljana, Ormož, 3. novembra 1992 Za vedno nas je zapustil naš BRUNO LEBAN Pogreb bo v petek, 6. novembra 1992, ob 10. uri iz Andrejeve vežice na Plečnikovih Žalah Žalujoči: žena Lidija, hči Vesna z možem, vnuka Jaka in Špela in družine Leban, Rajh, Deisinger Ljubljana, 3. novembra .1992 Umrla je naša upokojenka NADA GARTNER Dolgoletno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu Kolektiv Avtohiše Ljubljana ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTILA NAŠA SODELAVKA ZDENKA COTMAN ELITA D.O.O., KRANJ KRANJ, 4. NOVEMBRA 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega STANISLAVA BOLČINE se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice dr. Franca Derganca za skrb in nego v zadnjem mesecu življenja, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala krajanom Gore in Zagona, HS Cankarjeve 42 ter govornikoma za tople besede slovesa. Žena Pavla in sin Zoran z družino Nova Gorica, 2. novembra 1992 ZAHVALA vsem, ki ste ob smrti SEVERINA S ALIJA sočustvovali z nami Marija Šali, Mojca Papič in Cveto Šali Novo mesto, 4. novembra 1992 V 63. letu nas je zapustil dragi oče JOŽE MAVER Od njega se bomo poslovili v petek, 6. novembra 1992, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici Žalujoči: sin Sandi z ženo Mišo, vnuk Nejc in drugo sorodstvo Kamnik, Ljubljana, 2. novembra 1992 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni upokojeni delavec JOŽE MAVER Pogreb bo v petek, 6. novembra 1992, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici Javno podjetje Energetika Ljubljana — Komunalna energetika Ljubljana Dne 10. septembra 1992 v Tuzli smo za vedno izgubili našo ljubo mamo, hči, sestro in soprogo GORDANO MIHAILOVIČ rojeno PEKLIČ Neskončno smo ji hvaležni za vse, kar je za nas naredila in ji še zdaleč nismo mogli vrniti. Pogreb je bil istega dne v Tuzli, skromen, kot je bilo njeno življenje, ob prisotnosti dela družine, kateri se ga je lahko udeležil, ter družinskih prijateljev. Za vedno jo bomo imeli radi in jo nosili v sebi in v naših dejanjih. Sinovi, mama, sestra, soprog ter drugi sorodniki in družinski prijatelji ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje ob smrti naše drage mame ANE FRKAL Zahvaljujemo se vsem, ki ste prinesli cvclje in darovali namesto cvetja, jo pospremili v velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Žerjavu, g. Koširju in g. Snoju za slovesen obred. Enako cerkvenemu pevskemu zboru za prelepo petje. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni Rudnik, 5. novembra 1992 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric MATJAŽ VRES Od njega se bomo poslovili v petek, _ 6. novembra 1992, ob 10.30 na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v deseti mrliški vežici V globoki žalosti: mama, sestra Alenka, nečaka Barbara in Jure Ljubljana, 1. novembra 1992 Za vedno nas je zapustil naš sodelavec MATJAŽ VRES komercialist Od njega se bomo poslovili v petek, 6. novembra 1992, ob 10.30 na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v deseti mrliški vežici Telemat d.o.o. Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JANEZA MOHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem, ki so v trenutkih slovesa sočustvovali z nami, nam nudili pomoč, darovali cvetje. Posebna zahvala LD Lož—Stari trg za izvedeno pogrebno slovesnost, zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Stari trg, godbi na pihala Kovinoplastike, pevskemu zboru iz Cerknice, govornikom za poslovilne besede. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Mirko z družino I i 4 4 1 SOMALSKA APOKALIPSA JE VES SVET POZABIL NA SOMALIJO? - Zaradi lakote vsak dan umre po tisoč prebivalcev te dežele, na robu preživetja sta dve tretjini ljudi. Izstradani deček na Reuterjevi sliki s posodo čaka na hrano, ki jo dele v poljski kuhinji ZN. Nemški zunanji minister gre v Izrael EONN, 4. novembra (Reuter) — Nemški zunanji minister Klaus Kinkel bo 17. novembra prvič obiskal Izrael. Med dvodnevnim obiskom se bo pogovarjal o bližnjevzhodnem mirovnem procesu in dvostranskih vprašanjih. V okviru rednih nemško-izraelskih posvetov, o katerih so se dogovorili leta 1991 med zalivsko vojno, se bo sestal z izraelskim zunanjim ministrom Simonom Peresom in premieram Jichakom Rabinom. Na poti iz Izraela v Rim, kjer se bo 20. novembra udeležil sestanka zahodnoevropske unije, se bo ustavil v Tuniziji. _______ Bush je pokopal tudi Bakerja WASHINGTON, 4. novembra (AFP) - James Baker je veliko tvegal, ko je zapustil diplomacijo, da bi pomagal svojemu prijatelju, predsedniku Georgeu Bushu, agar včerajšnji poraz pomeni konec njegove kariere diplomata s sposobnostmi čudodelca. Na Bushovo prošnjo je Baker konec avgusta zapustil State Department in se preselil v Belo hišo s svojimi najbolj sposobnimi sodelavci, da bi rešil Busha, ki je tedaj po raziskavah javnega mnenja zaostajal za demokratskim kandidatom Clintonom za 30 točk. Bush je 62-letnega pravnika prosil, naj mu pomaga, že leta 1988, ko je bil njegov tekmec demokrat Michael Dukakis, in ta je tedaj doživel hud poraz. Clinton bo oklestil program Vojne zvezd V/ASHINGTON, 4; novembra (Reuter) - Če ne upoštevamo odprave prepovedi, da bi homoseksualci nosili uniforme, se ameriška obrambna politika pod novim poveljnikom Billom Clintonom bržkone ne bo bistveno spremenila. Novi predsednik bo drastično omejil program proizvodnje raket Star Wars jn, zmanjšal število ameriških vojakov v Evropi, pač pa je napovedal le zmerrfe omejitve-stroškov za obrambo. Nekdanji pilot ameriške mornance Bush si je obetal veliko korist od Clintonovih predvolilnih obljub, da bo v petih letih za 60 milijard dolarjev zmanjšal stroške za obrambo, strokovnjaki pa opozarjajo, da bodo sredstva za obrambo v tem obdobju še vedno znašala 1,36 bilijona dolarjev. Uresničitev predsednikove obljube, da bodo poslej v vojsko sprejemali tudi homoseksualce, pa bo brez dvoma prava klofuta za konservativne vojaške kroge. »Prepričan sem, da se obrambna politika pod Clintonom ne bo kaj prida spremenila,« je dejal eden generalov ameriške armade. »Pač pa me tole s homoseksualci resno skrbi.« Herosasi Rigelnik v Moskvi MOSKVA, 4. novembra — Danes je prišla na uradni obisk v Moskvo slovenska vladna in gospodarska delegacija, ki jo vodita podpredsednik vlade Herman Rigelnik in namestnica zunanjega ministra Vojka Ravbar. Gostitelj naše delegacije je podpredsednik ruske vlade Aleksander Šohin. Med dvodnevnim obiskom, ki je za del slovenskega gospodarstva, ki posluje z Rusijo, daleč najbolj pomemben, je pričakovati podpis protokola o dolgoročni dobavi plina Sloveniji — gre za prvi tovrstni ruski sporazum s tujo državo. Slovenija in Rusija sta že sklenili sporazum o tem do leta 2010, zdaj pa ga bodo podaljšali na dolgoročni podlagi. Hermana Rigelnika bodo na obisku v Moskvi spremljali tudi direktorji številnih slovenskih podjetij, najbrž pa bo ruski strani predstavljen tudi novi slovenski veleposlanik v Rusiji, katerega uradno imenovanje je pričakovati čez teden dni. (D. K.) Letalska bomba padla med nemške mirovnike HANOVER, 4. novembra (Reuter) — Britanske letalske sile so prekinile vojaške vaje nad severnim delom Nemčije, potem ko je danes zjutraj ena izmed bomb, kakršne sicer uporabljajo na vojaških vajah, padla med zbrane nemške mirovnike. Ob tem je bil eden od udeležencev protesta ranjen. Predstavnik nemške vojske je povedal, da so hoteli pripadniki britanskih vojaških sil sprožiti preiskavo v zvezi z omenjenim incidentom. Demonstranta so namreč poškodovali delčki zemlje in kamenja potem, ko je na zemljo treščila šolska bomba, ki sicer ne eksplodira. Predstavnik britanske vojske je hkrati obtožil demonstrante, da so na silo vdrli na območje, kjer so potekale vojaške vaje. Član mestne vlade pa je povedal, da so demonstranti že prej zaprosili, da bi se sestali s pripadniki britanske vojske, vendar pa so le-ti njihovo prošnjo zavrnili. bedi Lakoti, zmedi, in smrti ni konca Dežela na afriškem rogu bo preživela le, če bo mednarodna pomoč hitra — Pomrlo že 300 tisoč ljudi — Edina stvar, ki je je dovolj: orožje OD NAŠEGA DOPISNIKA KAIRO', 4. novembra — Somalija, pozabljena dežela na rogu Afrike, doživlja apokalipso, ki je brez hitre mednarodne pomoči ne bo preživela. Uničujočemu pohodu lakote, kaosa, revščine in smrti ni videti konca. Xod ni ne hrane, ne vode, ne pomoči. Le orožja - od pušk do tankov - je več kot dovolj, kar samo še pospešuje somatsko agonijo. Bilanca že poldrugo leto trajajočih medsomalskih spopadov, ki so izbruhnili po padcu Siada Barreja, je naravnost grozljiva. Zaradi medsebojnih obračunov devetih različnih klanov, kjer se že dolgo ne ve več, kdo pije in kdo plača, in seveda zaradi lakote je doslej po nekaterih ocenah umrlo kar blizu 300.000 ljudi. Lakota vsak dan zahteva po tisoč novih žrtev. Na robu preživetja je po trditvah predstavnikov nekaterih humanitarnih organizacij, ki še vztrajajo v Somaliji, zdaj že skoraj pet milijonov- Ncofašisti so zasedli občino TRST, 4. novembra — Danes, ko Italija praznuje dan oboroženih sil, ie skupina neofašistov pod vodstvom pokrajinskega sekretarja Menie zasedla občinski sedež. To je storila iz protesta, »ker italijanska vlada noče poslušati tržaških zahtev za revizijo osimskih sporazumov«. Neofašisti zahtevajo spremembo meje in možnost vrnitve beguncev v Istro, na Reko in v Dalmacijo. Pred občinsko zgradbo so razobesili zastave begunskih organizacij. Napovedujejo, da bodo držali prostore občinske uprave v rokah do ponedeljka, ko naj bi občinski svet razpravljal o županovi pobudi za razpis referenduma proti mešani industrijski coni na Krasu. Neofašisti zahtevajo, da bi izvedli referendum proti celotnim osimskim sporazumom. Demokratične stranke so popoldne protestirale proti županovemu neodločnemu odnosu do zasedbe občinskega poslopja. Tržaška javnost z ogorčenjem pričakuje prihod nacionalnega sekretarja neofašistične stranke Pinija na veliko protiosimsko zborovanje, ki bo potekalo v Trstu v nedeljo. (L. K.) Človekoljubna pomoč iraškim otrokom BAGDAD, 4. novembra (AFP) — Predstavnik Unicefa je danes povedal, da bo že v četrtek na bagdadskem letališču pristalo letalo s cepivom in drugimi medicinskimi pripomočki, katerih vrednost znaša okoli 725.000 dolarjev. Gre za prvi korak novega načrta pomoči, v skladu s sporazumom, ki so ga predstavniki Iraka in Združenih narodov podpisali 22. oktobra. V šestih mesecih naj bi Iraku zagotovili za 200 milijonov dolarjev pomoči. Polovica pomoči je namenjena Kurdom na severu Iraka. JAZ, RAMIZ ALIA Spomini zadnjega predsednika PRIŠTINA, 4. novembra — V kosovskih knjigarnah so te dni začeli prodajati knjigo Jaz, Ramiz Alia. Gre za spomine zadnjega predsednika najtrdo-vratnejše komunistične trdnjave Evropi — Albanije. Ramiz Alia takoj na začetku piše, da v svojem življenju »nikoli ni storil ničesar v škodo svojega naroda«. Ta stavek pa razlagajo predvsem kot njegovo obrambo pred albansko javnostjo, saj so v Tirani že napovedali, da mu bodo sodili. Alia živi pri hčerki in je že nekaj mesecev v hišnem priporu, albansko javno tožilstvo pa že pripravlja obtožnico. Alia v knjigi poudarja, da je njegov predhodnik Enver Hoxha glavni krivec za »albansko tragedijo«, hkrati pa z veliko naklonjenostjo piše o dr. Salliju Berishi, kateremu je moral izročiti oblast. Med drugim trdi tudi to, da ima Albanija štiri podmornice, ki so ji ostale, ko so leta 1961 iz države »pregnali« Ruse, ima pa tudi nekaj letal in raketnih oporišč, ki so jim jih »zapustili« Kitajci. B. J. ljudi. Torej dve tretjini vsega somatskega prebivalstva, ki ga je zdaj okrog sedem milijonov. Kljub tem grozljivim številkam je bila večina sveta doslej malodane povsem neprizadeta. Za Somalijo niso storili skoraj nič ne Arabska liga, ne Organi- • Še arabske države so Bosni poslale bistveno več pomoči kot pa Somaliji, čeprav je ta že skoraj pol stoletja članica Arabske lige, za muslimane v nekdanji Jugoslaviji pa se — zaradi tesnih prijateljskih stikov z režimom v Beogradu — do izbruha bosanske krize malodane sploh niso menili. Na Somalijo je tako pozabil malodane ves svet, tudi nekdanji kolonialni gospodarji v tem delu Afrike: Italija, Velika Britanija in Francija.___________ zacija afriške enotnosti, pa tudi Združeni narodi se za zdaj še nimajo s čim 'pohvaliti. Skratka pravo nasprotje dogodkov, ki so sledili po iraški okupaciji Kuvajta. Takrat so vsi Arabci (z izjemo nekaterih redkih bagdadskih zaveznikov) in ves Zahod v hipu planili na pomoč nesrečnemu kuvajtskemu emirju, ki se je do iraške avanture dolga leta nemoteno kopal v razkošju in nafti. Ko se je začela srbska agresija na Bosno — in srbska grozodejstva nad tamkajšnjim muslimanskim prebivalstvom so bila bistveno hujša od iraškega početja v Kuvajtu — je bil svet že bistveno manj odločen, ob somalski drami pa je sploh dvignil roke. Še ena negativna epizoda več v tej žalostni somalski drami je bil seveda odhod alžirskega di- — ISKRICE------------— Državljanski zakoni ne morejo prepovedati vseh grehov, kajti človeška narava je nepopolna. TOMAŽ AKVINSKI Popolnosti je toliko, kolikor je nepopolnih ljudi. OSCAR WR.DE plomata Mohameda Sahnuna, posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN V Somaliji. Dr. Butros Gali je Sahnuna zamenjal zgolj zato, ker je kritiziral birokratske postopke svetovne organizacije pri dobavi pomoči nesrečni državi. Tuje mednarodne, vendar nevladne humanitarne organizacije, ki še vztrajajo v umirajoči Somaliji, so zaradi te odločitve ostro protestirale pri OZN. Mohamed Sah-nun, ki je pred dobrega pol leta prostovoljno prevzel zagotovo eno najbolj nehvaležnih poslanstev v Združenih narodih doslej, je imel namreč v svojih kritikah birokracije v palači ob East Ri-veiju po mnenju človekoljubnih organizacij v Somaliji namreč popolnoma prav. Čeprav so Združeni narodi že sredi septembra sprejeli načrt o pošiljanju mednarodne pomoči Mogadišu, se od takrat ni zgodilo še nič prelomnega. V mednarodnih humanitarnih organizacijah seveda ne dvomijo o sposobnostih kurdskega diplomata Ismata Kitanija, nekdanjega iraškega veleposlanika v svetovni organizaciji, ki bo zdaj zamenjal Sahnuna, toda vprašanje je, če bo sicer dokaj izkušeni iraški diplomat v resnici kos kaotičnemu položaju. Mohamed Sah-nun je namreč izvrstno (obvladal) tamkajšnje razmere, poznal je vodilne ljudi v vseh vojskujočih se klanih in si sčasoma tudi pridobil njihovo naklonjenost. Čeprav so skorajda vse somalske oborožene tolpe odločno nasprotovale tuji vojaški navzočnosti v Somaliji (šlo naj bi za čete OZN, ki naj bi varovale pošiljke mednarodne pomoči), jih je Sah-nunu po malem že uspelo prepričati, da brez te pomoči Somalija ne bo preživela. Ismat Kitani zdaj prevzema novo dolžnost kot popoln začetnik in brez dragocenih zvez, ki jih je alžirski diplomat vzpostavil v zadnjega pol leta. Somalija umira. To državo na robu Afrike bi za prvo silo rešilo že nekaj nagradnih skladov na velikih teniških turnirjih, ki — kdo ve zakaj — dosegajo že naravnost vrtoglave višine. Toda svet postaja sebičen. Posreduje le tam, kjer vidi svoje interese Umirajoča Somalija ta hip očitno ne zanima prav nikogar. BRANKO SOBAN Francoski ambasadi v Sarajevu in Skopju Na območju nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ima Pariz v načrtu 15 veleposlaništev OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 4. novembra — Zaradi razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze bo Francija v prihodnjem letu odprla 15 novih veleposlaništev, tudi v Bosni in Hercegovini ter v Makedoniji. Otvoritev slednjega je odvisna od rešitve političnega spora med Makedonijo in Grčijo, ki zahteva, da vlada v Skopju spremeni naziv svoje države, češ da gre za del grške zgodovinske in kulturne dediščine. Za nova francoska veleposlaništva bodo porabili 186 milijonov frankov, od tega polovico za investicijske stroške, kamor poleg rekonstrukcij in gradnje poslopij sodijo še izdatki za opremo, ostalo pa za delovanje teh diplomatskih predstavništev, sledi iz proračuna zunanjega ministrstva za leto 1993, ki ga je v parlamentu predstavil šef diplomacije Roland Dumas. Za svojo zunanjepolitično dejavnost bo Francija porabila 14,87 milijarde frankov, kar je skoraj za polovico več kot leta 1988, ko so se socialisti povzpeli za vladno krmilo, vendar so izdatki Quai d’Orsaya šele letos presegli en odstotek državnega proračuna. Glavni cilji francoske diplomacije v naslednjem letu bodo obramba človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prizadevanja za mir in varnost ter nadaljevanje procesa evropske integracije. Med zunanjepolitičnimi problemi je Roland Dumas posebej poudaril krizo v bivši Jugoslaviji, »kjer se bolj kot kjerkoli drugje morajo izoblikovati pravne države, ki se bodo medseboj priznale, temeljiti pa morajo na spoštovanju pravic (drugih) skupnosti«, živečih v njih. Dumas je med parlamentarnim nastopom predlagal tudi srečanje predstavnikov petih jedrskih sil (ZDA, V. Britanija, Francija, Rusija in Kitajska), na katerem bi obravnavali problem jedrskih poskusov. Tri od petih lastnic jedrskega orožja - Francija, Rusija in ZDA — so že razglasile enostranski moratorij na te poskuse. B.M. V Monrovii divjajo spopadi Liberijsko prestolnico oblegajo uporniške enote — Žrtve tudi ameriški državljani MONROVLA, 4 novembra (AFP) — Ameriško veleposlaništvo v Monrovii je sporočilo, da je v liberijski prestolnici, ki jo oblegajo uporniške enote Charlesa Taylorja, obtičalo več deset ameriških državljanov, in izrazilo bojazen, da so nekatere izmed njih zajeli'. »Po naših podatkih je na območju, ki je v rokah Liberijske nacionalne rodoljubne fronte (NPFL), ostalo 35 Američanov,« je rečeno v današnji izjavi ameriškega veleposlaništva. Poročajo tudi, da so uporniki zajeli nekega znanstvenika in tri misijonarje, vendar so slednje po trditvah tiskovnega predstavnika NPFL že izpustili. Minuli teden je v spopadu v monorvijski četrti Gardnesvil-le, kjer se gverilci NPFL poskušajo prebiti skozi obrambno črto zahodnoafriških enot izgubilo življenje pet ameriških redovnic, starih od 54 do 69 let. Rimskokatoliški nadškof v Monrovii Michael Francis je upornike obtožil pokola redovnic. Iz ameriškega veleposlaništva so sporočili, da tega še ne morejo potrditi. • Po trditvah Svetovne zdravstvene organizacije (VVHO se sklicuje na pričevanja prebivalcev obrobnih četrti, ki so pobegnili v središče Monrovie), je bilo v spopadih v predmestjih ubitih okoli 3000 ljudi.________ V četrti, kjer divjajo spopadi, pa ne more nihče razen pripadnikov ECOMOG, posebnih zahodnoafriških enot pod vodstvom Nigerije, njihovih zaveznikov iz vrst nekdanje redne liberijske armade in upornikov samih. Pripadniki enot ECOMOG so danes zavrnili novinarja AFP, ki je hotel v Gardnesville, češ da so uporniki preblizu. Neki senegalski vojak j'e povedal, da so se vso noč bojevali, da bi preprečili preboj upornikov. Nicolae Vacaroiu — romunski premier BUKAREŠTA, 4. novembra (Reuter) — Romunski radio je danes objavil vest, da je predsednik Ion Iliescu danes za predsednika vlade imenoval 49-letnega ekonomista Nicolaea Vacaroiua. S tem se je končala pettedenska negotovost po neuspešnih volitvah 27. septembra, po katerih je Iliescujeva stranka v precejšnji meri izgubila svojo prednost. Nemško-turški odnosi: kaj tiči med državama Obrambnemu ministru Ruheju očitajo, da v Ankari ni dovolj dosegel — Stare razprtije s tanki OD NAŠEGA DOPISNIKA BONN, 4. novembra — Nemško-turško prijateljstvo je že dalj časa »težavno«, je pred časom, ko sta se Bonn in Ankara sporekla zaradi nemških tankov, zapisal neki nemški časopis. Zato ni nič čudnega, da je tokratni obisk obrambnega ministra Volkeija Ruhea v Ankari izzval v Nemčiji toliko odmevov, polemik in različnih ocen. Večini je skupna ugotovitev, da obrambni minister med obiskom v Turčiji ni dosegel toliko, kot bi moral. Le zakaj je moral Ruhe v Ankaro, kjer se je pred kratkim mudil zunanji minister Klaus Kinkel, ko pa bi Turkom lahko po telefonu povedal, naj tistega orožja, ki ga dobivajo iz Nemčije, ne uporabljajo v »državljanski vojni« proti Kurdom, so trdili tisti, ki jim nikakor ne gre v račun vegava bonska politika do Ankare in ki svarijo, da Nemčija s pošiljanjem orožja Turčiji pravzaprav podpira turško obračunavanje s Kurdi? Tudi »veliki dogovor«, s katerim naj bi se obrambni minister vrnil iz Turčije in po katerem naj bi zdaj posebne komisije nadzorovale nemške tanke, da ne bodo streljali po položajih PKK, bi bilo mogoče znotraj Nata doseči z nekaj telefonskimi klici, je bilo ZMAGA RUSKEGA NOVINARSTVA »To ni bila državna skrivnost« POVODNJI V UKRAJINI - Med poplavami po močnem deževju v zahodni Ukrajini je umrlo najmanj 11 ljudi, več sto družin pa je moralo zapustiti svoje domove. VANČE IN OVVF.N V ANKARI — Sopredsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče in lord Owen sta sinoči prispela v turško glavno mesto, kjer se bosta s turškimi voditelji pogovarjala o krizi, ki pretresa Bosno in Hercegovino. OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 4. novembra - Za hip je že kazalo, da so se v Rusijo vrnili stari časi novinarstva, ko so pisci za oblast neprijetnih spisov čez noč izginili v kakšni moskovski temnici. VUj Mirzajanov in Lev Fjodorov, doktorja kemijskih ved, sta v tedniku Moskovske novosti 20. septembra v članku »Zastrupljena politika« pisala o tem, da je Moskva ameriški denar, namenjen uničevanju starega kemičnega orožja, uporabila za izdelavo novega. Ministrstvo za državno varnost ju je po več kot mesecu dni preiskav in pravniških analiz zaprlo v zaporu Lefortovo. v članku zelo konkretno opisana), kar je institut, ki obstaja v velikem delu držav sveta. Toda na koncu je zmagala razlaga pravnikov, ki so trdili, da sta doktoija znanosti objavila samo tisto, kar sta sama odkrila in česar ni mogoče zanikati. Sodišče je to razlago sprejelo, čeprav gre za z ruske strani silno neprijetno zadevo. Toda — in to je bistveno — kriv ni tisti, ki je slabo novico prinesel, ampak om, ki je krivično dejanje povzročil, v tem primeru ruska vojska in njen industrijski kompleks. Mirzajanov in Fjodorov v omenjenem članku namreč trdita, da so v državnem zveznem znanstvenoraziskovalnem inštitutu za organsko kemijo in tehnologijo (GSNIIOHT) razvili novo rusko kemično orožje. To Fjodorov je prišel ven prejšnji petek, Mirzajanov pa v ponedeljek zvečer. Kalininsko sodišče je dejanje ministrstva za državno varnost ocenilo kot protizakonito, čeprav je to trdilo, da je Mirzajanov izdal državno skrivnost. To je za rusko novinarstvo prva res velika zmaga po vrsti udarcev, ki sta mu ga zadala predvsem ruski parlament in ko-munistično-nacionalistična opozicija. Obenem gre za dokaz, da Rusija le postaja pravna država in da je pravica (oziroma svoboda) izrečene in pisane besede v grobem vendarle nedotakljiva tudi v Rusiji. Obtožba ministrstva je bila namreč dokaj huda: po 75. členu kazenskega zakonika je Mirzajanov izdal državno skrivnost najvišje stopnje (ki ni abstraktno izmišljena, ampak pa je po njunem mnenju škandal ne samo zaradi izjav najvišjih državnih voditeljev, da Rusija že od leta 1987 ne izdeluje več tega orožja, in v nasprotju z najnovejšo konvencijo o prepovedi izdelave kemičnega orožja, pod osnutek katere se je v generalni skupščini konec septembra podpisal tudi ruski zunanji minister. Škandalozno je predvsem dejstvo, da je Rusija 25 milijonov dolarjev, ki so jih tej državi dodelile ZDA za prvo fazo uničenja kemičnega orožja, uporabile za izdelavo novega tovrstnega orožja in tako za ohranitev voja-ško-industrijskega kompleksa. Poleg tega sta odkrila, da je Jelcin za svojega svetovalca v komiteju za kemično in biološko orožje imenoval akademika generala Andreja Kunceviča, človeka, ki je lani dobil Leninovo nagrado za izdelavo najmočnejšega binarnega kemičnega orožja na svetu. »To imenovanje ni napaka, ampak restavracija sistema,« sta končala članek. In odsedela za to deset dni. Vendar sta hkrati izvojevala tudi velikansko zmago v očitno še ne povsem dokončanem ruskem boju za »glasnost«. DARUAN KOŠIR slišati. Kajti Volker Ruhe je z njim dosegel le pol tistega, kar bi moral. Dobil je zagotovilo, da tanki ne bodo uporabljeni v obračunih s Kurdi, medtem ko je druga polovica pogače ostala Turkom. Ti bodo namreč še naprej dobivali nemško orožje, in to jim je očitno dovolj. Toda tisti, ki so v minulih dneh le na ta način gledali na »težavne nemško-turške odnose, so ob vsem tistem, kar se je v minulih dneh moralo dogajati • Ruhe je moral seveda od Ankare vzeti le tisto, kar se je v sedanjem trenutku dalo. Predvsem zato, da bi pomiril nemško, zaradi turškega ravnanja s Kurdi razburjeno javnost in da bi se s Turki dogovoril še o tistih balkanskih vprašanjih, ki ta trenutek očitno še niso za javnost. Med Bonnom in Ankaro namreč leži .veliko tistega sveta, ki v Turčiji ali Nemčiji vidi bodisi zaveznike bodisi sovražnike, politika pa je največkrat stvar pragmatikov, ne pa pravičnikov. iv Ankari, pravtako ostali pri-j krajšanj za svojo polovico poga-iče. Pozabili so namreč, da med j Ankaro in Bonnom leži neka ! bivša Jugoslavija in da je iz Ankare zelo blizu tudi do vročega muslimanskega sveta — bodisi tistega v južnih delih nekdanje Sovjetske zveze bodisi do onega na Bližnjem vzhodu. Turki pa to vedo in s pridom izkoriščajo. Tako v odnosih z Nemci, kot v odnosih z Natom, znotraj katerega po zalivski vojni zaradi kočljivih dogajanj, ki vsa padajo v »radi-us« Ankare, dobivajo pomembno strateško vlogo. DAMIJAN SLABE Vroča Severna Osetija MOSKVA, 4. novembra (AFP) — Ruski predsednik Boris Jelcin je danes pozval ruski varnostni svet, naj prouči razmere v Severni Osetiji, območju na jugu Rusije, kjer že nekaj časa trajajo etnični spopadi med Osetinci in Inguši. Še pred sestankom se je Jelcin v Kremlju sestal s predsednikom avtonomne republike Severna Osetija Galazovom, ki je v Moskvo pripotoval v torek ponoči. Za zdaj o pogovorih niso izdali nikakršnega sporočila. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 5. november .XI000 kraj vreme °C LJUBLJANA oblačno 8 1 BRNIK oblačno 8 t PLANICA delno oblačno 6 KREDARICA v oblakih -1 1 CELJE oblačno 10 S SL. GRADEC oblačno 9 MARIBOR pretežno oblačno 11 S M.SOBOTA oblačno 10 N. MESTO pretežno oblačno 9 LISCA v oblakih 3 NOVA GORICA oblačno 13 PORTOROŽ zmerno oblačno 18 REKA pretežno oblačno 16 SPLIT zmerno oblačno 21 ZAGREB pretežno oblačno 11 BEOGRAD zmerno oblačno 11 SARAJEVO - - CELOVEC pretežno oblačno 8 DUNAJ oblačno 9 BUDIMPEŠTA pretežno oblačno 11 RIM pretežno jasno 22 MUNCHEN - - ZURICH oblačno 11 BERLIN pretežno oblačno 8 PARIZ delno oblačno 10 LONDON pretežno oblačno 12 V/.-.-r STOCKHOLM pretežno oblačno delno jasno «£P poloblačno ŠP A C središče ciklona A središče anticiklona SLOVENIJA Na Primorskem bo pretežno jasno, drugod zmerno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju 9, najvišje dnevne od 10 do 16, na Primorskem do 20°C. SOSEDNJE POKRAJINE Prevladovalo bo sončno vreme. Zjutraj in del dopoldneva bo po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Nekaj več oblačnosti bo le v sosednjih pokrajinah Avstrije. VREMENSKA SlIKA Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Topla fronta se pomika čez srednjo Evropo. V višinah doteka nad naše kraje toplejši zrak. KAKO KAZE: V petek in soboto bo večinoma sončno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla. Mitterrand bi moral tvegati Eden vodilnih novih filozofov, angažirani pisatelj in ustanovitelj revije La regle du jeu (Pravilo igre) BER-NARD-HENRI LE-VY se živo ukvarja sedanjostjo. Pred kratkim sta izšli njego-— vi monografiji o Pieru I Hm della Francescu in Mondrianu, zdaj pa se — s Poslednjo sodbo poskuša kot dramatik. To delo bo 23. novembra uprizoril Theatre de l’A-telier. Zamisel zanj je dobil med razmišljanjem o velikih problemih konca tega stoletja: o padcu komunizma in smotru zgodovine, ki so jo izmaličili povprečni duhovi. Gre za ambiciozno delo v tradiciji francoskega političnega teatra, gledališča idej, ki ima tudi satirično komično razsežnost. Vsebina drame je še skrivnost, avtor je povedal le to, da so junaki edinstvene komunistične pustolovščine, ki jo obdeluje, bolj antiju-naki, namesto Lenina v leninistični avanturi govori njegova bolničarka, namesto Pol Pota v diabolični norosti Rdečih Khmerov pa francoski intelektualec, ki gaje poučeval filozofijo. S temi antijunaki je želel pomešati stvarnost z izmišljenim. BHL vedno znova ponavlja, da piše o zmeraj istih temah, le na različen način, najsi gre za Aventures de la Liberte - Histoire subjective des intellecutels (Avanture svobode, subjektivna zgodovina intelektualcev), monografiji o della Francescu in Mondrianu ali pa roman o Ba-udelairu. Vedno znova se tudi pojavlja v pivih vrstah pri reševanju žgočih vprašanj sedanjega časa: na bojiščih v Dubrovniku in Sarajevu, v Helsinkih poleg Salmana Rushdieja, za katerega se zavzema že od prve obsodbe iz ust ajatole Homeinija pred tremi leti in pol. Trenutno v okrilju svoje revije pripravlja Rushdiejev obisk v Parizu, kjer bo preganjani pisatelj kot je izjavil francoski zunanji minister Dumas, dobrodošel. Rushdieja je vkjučil v urednški odbor in objavlja v svoji reviji številna njegova besedila. V Parizu naj bi se Rushdie sešel s svojimi prijatelji in s samim francoskim predsednikom, če si bo ta upal narediti tako politično tvegano potezo. Iran je treba prisiliti, da bo popustil, drugače Rushdieja ne bo mogoče rešiti iz jetništva, pravi BHL. Na Iran pa lahko vplivata kvečjemu Francija in Nemčija, ZDA zaradi svoje diabolizirane podobe v Iranu ne pridejo v poštev. Ce bi Mitterrand pristal na sestanek z Rushdiejem, bi bilo to jasno sporočilo Iranu, in ajatole bi ga ne mogle preslišati. Znano je, da je iranska verska organizacija Khordad 15, ki je bila razpisala nagrado za glavo bogokletnega pisatelja (dobra dva milijona dolatjev) pred kratkim to vsoto še povečala. Novico je objavil fundamentalistični dnevnik Jomhouri Islami, ki pa ni navedel, koliko znaša zdaj. To se je zgodilo, potem ko je Rushdie na tajni tiskovni konferenci v Bonnu pozval nemško vlado, naj posreduje pri ajatolah, da bi preklicali obsodbo. Ne smemo pozabiti, da je Nemčija največji trgovski partner Irana od vseh zahodnih držav. Zapuščena mati_________________ Debessay ima deset let, rodil se je v Eritreji. Njegova mati TERHAS MESEGNAC HAB-TEMARIAM je ovdovela že med nosečnostjo, po porodu pa se je izselila v Milano. Debessaya in njegovega starejšega brata Tesfamichaeia je zaupala svojim staršem blizu Asmare. Prvi dve leti je v tujini delala kot hišna pomočnica in redno pošiljala domov denar zanju. Ko je z velikimi žrtvami prihranila dovolj za letalski vozovnici, je poslala ponju, a ju ni mogla imeti pri sebi, ker ni imela stanovanja. Mlada Eritrejca sta vzeli k sebi dve katoliški družini. Debessaya je zaupala Giulianu in Giuseppini - Colombo. Rekli bi, da bo otrok ponosen na tako pogumno in požrtvovalno mater. Vendar se je Debessay ob nedeljah, ko ga je prišla mati obiskat, skril pred njo in pri tem sta ga Colombova še spodbujala. Minevala so leta, fantič se je ne le odtujeval svoji materi, ampak jo je začel zaničevati. »Ker je črna!« je razložil predsedniku eritrejske skupnosti Seghidu Hurueju. »Otrok kljub očitnim značilnostim svoje rase zaničuje vse, kar je afriško. Vse to se mu zdi manjvredno,« je v svojem poročilu zapisal psiholog socialne službe Giancarlo Scotti. Debes-saya so za pet let zaupali družini Colombo, ko pa bi se moral spet vrniti k materi, ki ima zdaj svoje stanovanje, o tem ni maral nič slišati. Cela Italija se je čudila razsodbi sodišča, ki je prisodilo otroka rejniški družini. Pri njej naj bi ostal do polnoletnosti. Od marca Debessayu ni treba več srečevati matere, če tega noče. Tako je v »interesu mladoletnika« določilo sodišče. kljub temu pst i spravno svečanost v nogu, pet neiuanmi. ----------- -------'P -7~ ~ republiški javni tožilec, ampak je to postal stin mesece pozneje, Janeza Grila na tem sestanku ni bilo, Zlobec takrat še ni bil»med tistimi, ki smo s svojim podpisom nasprotovali« Drobničevi izvolitvi, saj so podpise proti njemu začeli zbirati leto dni pozneje, m m se »moral sestati« z njim in Spomenko Hribar, ampak sta morala (z nekega sestanka) na vrat na nos k njemu onadva. Edino, kar v tem stavku drži, je, da je Anton Drobnič nekdanji domo- lipavtiM1 8. stran - IV., V. ★ DELO 1 ■==— lu IIJA^ 1 Četrtek, 5. novembra 1992 V Kamniku so izvolili mandatarja za vlado Novi občinski izvršni svet bo sestavil Mihael Novak, dosedanji podpredsednik — Izjava Nove parlamentarne koordinacije — Knjižnica še brez ravnateljice KAMNIK, 4. novembra — Skupna seja vseh treh zborov kamniške občinske skupščine, ki je pretekli teden odpadla zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela, je bila danes sklepčna in na njej so končno izvolili mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta. To nalogo so zaupali Mihaelu Novaku, dosedanjemu podpredsedniku kamniškega IS (v odstopu), ki naj bi najkasneje v roku enega meseca predložil seznam kandidatov za nove člane. V zvezi s to izvolitvijo je treba povedati, da se je vsem strankam, tako tistim na oblasti kot opozicijskim, očitno uspelo dogovoriti vsaj glede imena mandatarja (na seji skupščine namreč ni bilo nobenega drugega predloga). Kakšna bo usoda Novakovega predloga za sestavo novega IS, je za zdaj vprašanje, saj po nekaterih podatkih strankarskega soglasja za vse člane izvršnega sveta še ni. Prav tako se je Nova parlamentarna koordinacija Kamnika (okrnjeni Demos) tik pred volitvami za novega mandatarja odločila za zelo zanimivo »reklam- no« potezo- V svoji izjavi za javnost je razložila, da se je za mandatarskega kandidata Mihaela Novaka odločila predvsem zato, ker naj bi imel po njihovem mnenju vse potrebne strokovne in človeške kvalitete. Poleg tega so prepričani, da se je po odstopu Marije Sitar s položaja predsednice IS, zlasti pa zadnja dva meseca, z delom tako dobro izkazal, da »vladne« krize sploh ni bilo čutiti. Še zlasti mu štejejo v dobro odlično pripravljeno gradivo o rebalansu občinskega proračuna. Nova parlamentarna koordinacija je tudi poudarila, da zdaj ni časa za Kovačev graben bo zdaj ob veletržnici Viški IS je namreč sprejel dopolnjeni osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta Rudnik LJUBLJANA, 4. novembra — Člani izvršnega sveta občine Vič-Rudnik so na današnji seji razpravljali o celi vrsti dokumentov za urejanje prostora. Sprejeli so dopolnjene osnutke odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrovo, Škofljico, Brezovico, Notranje in Vnanje Gorice, Gumnišče, Pijavo Gorico, Želimlje in dopolnjeni osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta za industrijsko cono na Rudniku. Dopolnjeni osnutki odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih so oblikovani tako, da jih precej časa ne bo treba spreminjati. Usklajeni so namreč tudi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana mesta Ljubljane. Za območja, ki jih ti odloki urejajo, so bile po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelane najprej posebne strokovne podlage, s katerimi se urejajo območja, ki so pretežno že pozidana in v katerih niso predvideni večji posegi, za katere bi bilo treba izdelati izvedbene načrte. Te podlage določajo merila in pogoje za dopolnilno gradnjo, v skladu z namenom in značajem posameznega območja. Predstavniki krajevnih skupnosti so bili z dopolnjenimi osnutki o o" innnnnmmi o Pokličite nas! Nikar ne brskajte po te- , lefonskem imeniku. Zavrtite številko ljubljanske rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o katerih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je najbrž večkrat zazdelo, da novinarjem ni uspelo spoznati prave resnice, prodreti v resnično življenje. Kaj, ko bi nas poklicali ° __ in nam sporočili svoje o pripombe in predloge? “ Vaš klic pričakujemo vsa-o ko dopoldne med 10. m ° 11. uro, razen ob sobo-10 tab in nedeljah. ■uooooooonoanooooifc. odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih zadovoljni. Le predstavnik KS Pijava Gorica je menil, da je za Gradišče nesmiselno pogojevati, da bo oskrba z vodo za novogradnje mogoča šele, ko bo povečana zmogljivost vodarne Brezova noga (nov vodnjak) in ko bo zgrajen primarni sistem, je le tehnične narave. Poleg tega za del tega območja zagotavlja vodo krajevna skupnost. Davor Valentinčič, predsednik viškega IS, pa pravi, da je ta odlok le izhodiščni dokument za urejanje Gradišča, res pa je tudi, da ni nobenega zagotovila, da bodo pogoji iz odloka kdaj izpolnjeni, in tudi ne moremo reči, da ta vodovod nikoli ne bo zgrajen. Za spremembo zazidalnega načrta proizvodnoindustrijskfe j cone Rudnik pa so se na sekretariatu za urejanje prostora v viški občini odločili zaradi tega, ker ne ustreza več potrebam in-vestitoijev. Medtem ko je stari zazidalni načrt precej tog, dopušča novim invenstitoijem pri gradnji zelo veliko svobode, je povedal Egon Breitenberger, član viškega izvršnega sveta, ki skrbi za urejanje prostora. Pri spreminjanju so imeli urbanisti največ težav z načrtovanjem Kovačevega grabna. Najprej so ga namreč predvideli na zemljišču, ki je last Chema, a je to podjetje je občini postavilo nesprejemljive pogoje. V novem zazidalnem načrtu je graben predviden ob veletržnici. Egon Breitenberger je ob obrazložitvi še povedal, da na občino dobivajo vsak teden nove ponudbe investitorjev za gradnjo na tem območju. Toda do zdaj so resni le Merkur Kranj, Lesnina LGM Ljubljana in Viator, ki so sodelovali tudi pri usklajevanju in spreminjanju zazidalnega načrta. Predstavnik krajevne skupnosti Rudnik je člane viškega IS opozoril, da so prebivalci njegove krajevne skupnosti na zboru sklenili izbrisati iz zazidalnega načrta železniški tir med industrijsko cono in Rakovnikom. Viški izvršni svet bo to zahtevo vključil v sklep, ki ga je sprejel po obravnavi te točke. DARJA KOCBEK iskanje drugega človeka — najbrž bi tudi težko našli takega, ki bi hotel tik pred volitvami poklicno opravljati funkcijo predsednika IS. Na koncu svoje izjave je zapisala še to, da tudi ni več časa za strankarske boje. Na ponovljeni 24. skupni seji vseh treh zborov je bila najzanimivejša točka dnevnega reda volitve in imenovanja. Na njej so se delegati znova odločali o tem, ali naj dosedanjo vršilko dolžnosti ravnateljice kamniške matične knjižnice izvolijo za ravnateljico. Po tem, ko so slišali nekaj mnenj delegatov in negativni mnenji komisij za družbeno nadzorstvo oziroma za volitve in imenovanja, delegati Saše Kos niso potrdili za ravnateljico. Pri glasovanju se je za njeno imenovanje odločilo 13 delegatov, 14 jih je bilo proti, 23 pa se jih je vzdržalo. JANEZ PETKOVŠEK Beograjski mirovniki v Ljubljani Nasprotniki Miloševičeve-ga režima se bodo predstavili Ljubljančanom LJUBLJANA, 4. novembra — V četrtek, 5. novembra, bo v kapelici na Kersnikovi 4 ob 12. uri otvoritev razstave plakatov Stanislava Sharpa in skupine Fia. Skupina beograjskih umetnikov z različnih področij kulture bo Ljubljančanom predstavila razstavo plakatov Mogoče — Nemogoče, ki je bila januarja v Beogradu prepovedana. Zvečer bo v klubu K4 gostoval osrednji medij beograjskega alternativnega političnega in mirovniškega prizorišča, radijska postaja B-92, in skupina Parti-brejkers, ki je sodelovala na protivojni plošči Rim Tuti Tuki. Radio B-92 je že od ustanovitve leta 1988 trn v peti Miloševičevi verziji nacionalistične demokracije, saj je od režima neodvisen in obvešča Beograjčane bistveno drugače kot uradna občila. Na tem radiu so našli zatočišče in možnost javnega nastopanja vsi tisti publicisti, ki so jih Miloševi-čeve čistke pregnale iz drugih medijev. Z. M. Mleko le še v tetrapaku Mlekarne zavračajo obtožbe, da bi z novo embalažo bogatele — Vrečke so rade popokale LJUBLJANA, 4. novembra — Nekaj pisem porabnikov mleka, ki so prišla v naše uredništvo, nas je napotilo v Ljubljanske mlekarne z vprašanjem, zakaj je bila potrebna drugačna, dražja embalaža, ali bodo Mlekarne res obogatele z njo, potrošniki pa to plačevali, zakaj nasploh je pri nas mleko tako drago, saj kmetje, recimo jim proizvajalci, vidijo tu le košček pogače, kam se porazgubi preostala, pa ne vedo. Edo Kranjc, direktor trženja v Ljubljanskih mlekarnah, nam je povedal, da so očitki povsem neutemeljeni: »Za nas je nova embalaža kvečjemu dodatna obremenitev, saj so cene mleka ostale nespremenjene, stroški za embalažo pa so na naši grbi. Cene za mleko ne določamo mi, ampak ministrstvo za trgovino in prehrano, ki jih sproti objavlja v Uradnem listu. Naš namen niso bile višje cene, ampak približati se ponudbi na evropskem trgu; tu nimajo problemov, da bi polietilenska embalaža z mlekom puščala mlečno sled za seboj že iz dostavnega avta ali pa popokala pri razkladanju (nekaj SE O NADOMESTNIH STANO VANJIH Vsak je delal po svoje Kratek stik med vsemi, ki se ukvarjajo z nadomestnimi stanovanji — Dokumentacija je in je ni — Brez teh stanovanj urejanje mesta ni mogoče LJUBLJANA, 4. novembra — Prejšnji teden smo v Delu pisali o mnogih nejasnostih v zvezi z nadomestnimi stanovanji za poru-šence v mestu. Njihov položaj se je v minulih desetletjih zelo zapletel. Pogosta menjava gospodarjev in spreminjanje zakonodaje za to področje sta povzročila pravo zmedo, ki se je pristojnim na mestni ravni in v občinah še ni posrečilo razvozlati. Ker so mnoge ljubljanske občine skladu stavbnih zemljišč očitale, da z nadomestnimi stanovanji negospodarno ravna, smo se želeli o tem pogovoriti tudi z Jankom Vrhuncem, ki je v skladu odgovoren za ta stanovanja. ‘ Povedal je, da so bile v našem prejšnjem članku objavljene v izjavah odgovornih iz ljubljanskih občin, razen občine Center, neresnice. Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč je že lani sprejel enoten dogovor o vodenju politike nadomestnih stanovanj za mesto in pričakoval od občin sodelovanje. Ljubljanske občine so namreč ob ustanovitvi sklada leta 1985 prenesle nanj odgovornost za pridobivanje in razdeljevanje stanovanj. Pred ustanovitvijo sklada so imele občine skupno službo, ki je ta stanovanja kupovala in razdeljevala. Najprej je počel to zavod za gradnjo Ljubljane, kasneje pa podjetje za urejanje stavbnih zemljišč. Čeprav so bile pristojnosti dobro razmejene, je večkrat prišlo do neposrednega vmešavanja v pristojnost sklada. Občine so namreč ta stanovanja dodeljevale, ne da bi ga o tem obveščale. Prav zato imajo sklad in občine zdaj različne evidence teh stanovanj. Verjetno tudi sklad o vseh spremembah ni obveščal občin. Janko Vrhunc je dejal, da se nadomestna stanovanja niso izgubila. Poudaril je, da so bila tudi del občinskih skladov sploš- Prireditev V hvaležnost jeseni LITIJA, 4. novembra — Podružnica Slovenske ljudske stranke in Slovenske kmečke zveze Jevnica—Kresnice bo z aktivom kmečkih žena in aktivom kmečke mladine iz Litije v nedeljo, 8. novembra, pripravila ljudsko prireditev V hvaležnost jeseni. Ta bo tekla v zadružnem domu v Jevnici, kjer bo ob 9. uri otvoritev razstave najlepših pridelkov letine ’92, ob 15. uri pa se bo začel kulturni program s podelitvijo nagrad za te pridelke. Lutkovna predstava v Logatcu LOGATEC, 4. novembra — V četrtek, 5. novembra, bo ob 17. uri v veliki dvorani narodnega doma v Logatcu lutkovna predstava Ojoj, boli, skupine Tri iz Kranja in sicer za otroke, starejše od štirih let. Z. M. nega ljudskega premoženja, saj so nekatere občine (predvsem Bežigrad in Moste-Polje) takoj, ko je bilo nadomestno stanovanje uporabljeno v svoj namen, vključile tega v sklad splošnega ljudskega premoženja. Nekaj stanovanj, ki so bila pridobljena kot nadomestna, pa so dobili v last porušenci. Bežigrajska občina je z dopisom izvršnega sveta oktobra lani preklicala skladu vsa pooblastila. Občina Center mu je lanskega decembra poslala sklep izvršnega sveta, s katerim je skladu prepustila le del praznih nadomestnih stanovanj. Februarja letos je sklad tej občini izročil nadomestna stanovanja, razen tista, ki jih je občina pustila skladu, a sklad za to občino še naprej pridobiva in razdeljuje ta stanovanja. Moščanska občina ni odgovorila na noben skladov dopis. Čeprav mu od začetka leta 1991 ne priznava nobenih pooblastil, pa jih do sedaj še ni uradno preklicala. Občina Šiška je decembra lani poslala skladu enak sklep kot Center, vendar pa s to občino še niso opravili primopredaje, čeprav je to sklad zahteval že dvakrat. Občina Vič-Rudnik pa ga je oktobra lani seznanila z obvestilom kolegija izvršnega sveta, da nameravajo skladu, odvzeti pooblastila, vendar so šele včeraj dobili sklep občinskega izvršnega sveta, ki zahteva od sklada vso dokumentacijo o nadomestnih stanovanjih, ki so v lasti občine. To jim je sklad tudi poslal. S tako različnim gospodarjenjem z nadomestnimi stanovanji v mestu ni mogoče urejati stavbnih zemljišč, meni Janko Vrhunc. Vse skupaj po nepotrebnem zapleta tudi uresničevanje letošnjega programa za dodeljevanje nadomestnih stanovanj, ki so ga potrdile občine prek svojih delegatov v upravnem odboru sklada. Program predvideva za porušence dodelitev 61 stanovanj v mestu na devetih ureditvenih območjih. Po podatkih sklada je bilo v mestu konec lanskega leta 78 nadomestnih stanovanj praznih. Ker pa sklad razpolaga le z 18 stanovanji v lasti občine Center in pogojno s tremi stanovanji v lasti občine Šiška, ni mogel pripraviti pro- grama urejanja in dodeljevanja nadomestnih stanovanj za mesto v prihodnjem letu. Po Vrhunčevih besedah so vse občine dobile od sklada popis nadomestnih stanovanj, ne pa tudi celotne dokumentacije za vsa stanovanjca, ker je ta na podjetju za urejanje stavbnih zemljišč in na ljubljanskem stanovanjskem podjetu. Oboji bi morali v skladu z zakonodajo izročiti dokumentacijo občinam, ki so lastnice teh stanovanj. Dodal je še, da dokumentacija o nadomestnih stanovanjih verjetno sploh ni urejena in da je pomanj-kliva, saj se je pogosto selila. Dostikrat se je tudi dogajalo, da so bila nadomestna stanovanja prodana, ne da bi lastnik vedel za to. Verjetno tudi lastništvo nadomestnih stanovanj še ni pravilno opredeljeno, saj je ZIL pred ustanovitvijo sklada kupoval stanovanja iz skupne malhe ter jih delil občinam glede na trenutne potrebe brez primerne obrazložitve. Verjetno je bila s tako delitvijo stanovanj kakšna občina oškodovana. ZDENKO MATOZ V Logatcu si mladi želijo imeti svoj klub O klubu in prostovoljnih prijateljih se bodo pogovarjali na današnjem srečanju LOGATEC, 4. novembra — V klubu knjižnice Narodnega doma v Logatcu bodo v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri pripravili srečanje logaške mladine, ki so ga poimenovali Prijateljska izmenjava mnenj. Pogovor bodo vodile specialna pedagoginja dr. Jasna Čuk, sociologinja Nadja Čeplak in psihologinja Bojana Slokan. Kot so povedale, želijo na tem srečanju osnovati skupino tako imenovanih prostovoljnih prijateljev za tiste otroke, ki si prijateljstva nekoga tretjega (ki se ne vključuje v družino) želijo in ga pogrešajo. Poleg tega nameravajo pridobiti mlade ustvarjalce, ki bi do pomladi pripravili nekaj prireditev, na katerih bi predstavili vsa logaška prizadevanja po bolj zdravem življenju. Te projekte, ki so v celoti programi Svetovne zdravstvene organizacije, bodo najprej obravnavali po vrtcih in osnovnih šolah. Omenjene strokovnjakinje bodo predstavile tudi nekaj možnih oblik delovanja kluba mladih, ki naj bi ga v Logatcu začeli pripravljati. Pričakujejo pa seveda še kakšno izvirno zamisel. Š. M. je v trgovinah ne zdrži po šivih in tako gre precejšen odstotek mleka v izgubo).« V novi embalaži je, kot pravijo v Mlekarnah, mleko kakovostnejše, saj se da kartonska embalaža zapreti in shraniti v hladilniku za večkratno uporabo, okolju pa je prijaznejša. »Če upoštevamo visoke cene repromateriala, smo v M-Ljub-ljanskih mlekarnah prav gotovo na slabšem. Ob cenah smo s posodobitvijo pasterizacije in polnitve mleka dosegli rezultat, ki po vseh kriterijih ustreza zahtevam trga oziroma merilom za ponudbo. Pripravljeni smo na vsako preverjanje kakovosti mleka in izdelkov. Nismo pa na razpravljanje o cenah, za katere' bi tudi mi želeli, da so nižje.« MARINA UČAKAR Likovna razstava taboriščnih portretov LJUBLJANA, 4. novembra — V Knjižnici Šiška na Celovški 161 razstavlja svoje slike v tušu akademski slikar Džeko Hodžič. Po končanem študiju na akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1977 je imel 16 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na 120 skupinskih razstavah in številnih likovnih kolonijah. Od konca maja je begunec v Sloveniji, kjer ustvaija v stikih s pregnanimi ljudmi iz Bosne po zbirnih centrih. Razstava Dokumenti o Bosni, bo odprta do 9. novembra. D. M. Pionirski dom pripravlja videoples LJUBLJANA, 4. novembra — Pionirski dom, center za kulturo mladih, bo v petek, 6. novembra, ob 20. uri v Plesni šoli Jen-}• .» .la Petkovškovem nabrežju spet pripravil video program s plesno in glasbeno produkcijo, in to med 20. in 20.30. K sodelovanju so povabili slikarje, kiparje, glasbenike, literate, fotografe, filmske in video snemalce, kostumografe, scenariste in predvsem tiste ustvarjalce, ki delujejo na področju plesa doma in zunaj naših meja. Posebne reklame ne delajo, saj je ob večerih obrežje Ljubljanice dobro obiskano, tako bo najbrž tudi tokrat. Po plesnem videu bo ob 20.30 modna revija Netekstilni elementi v modi, ki jo bodo pripravili dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. M. U. OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V SREDNJIH ŠOLAH Novost je zaživela Po šolah se učitelji različno znajdejo - V poklicnih se običajno zatakne, ker dijaki nimajo denaija — Ponudbe programov zunajšolskih ustanov so usahnile LJUBLJANA, 4. novembra — Ravnateljica ene izmed ljubljanskih srednjih šol nam je povedala, da so bile obvezne izbirne vsebine, ki so jih pred tremi leti uvedli kot nekakšen novi predmet v slovensko srednje šolstvo, v začetku za učitelje in za dijake strahotno breme, lani je bilo že boljše, letos pa so izredno lepo zaživele. V pogovorih z nekaj ravnatelji smo ugotovili, da se uspešnost izvedbe od šole do šole razlikuje ter da je precej odvisna od iznajdljivosti učiteljev in vodstva šole. Seveda tudi ti za izvedbo obveznih izbirnih vsebin potrebujejo denar in tu se običajno zatakne. Obvezne izbirne skupine so se uveljavile tam, kjer jih starši lahko denarno podprejo, je povedala Rezka Osterman, pedagoška svetovalka zavoda za šolstvo v sektorju za srednje šole. Največ takih otrok je na gimnazijah, v poklicnih šolah pa so razmere precej drugačne. A to je naložba v bodočo kariero in vredno ji je nameniti nekaj lastnega denaija — seveda, če ga imamo, meni Ostermanova. Ministrstvo za šolstvo daje v ta namen le 18 SIT za šolsko uro na učenca, zato je interes zunajšolskih ustanov, da bi ponujale svoje programe, precej usahnil. Dejavnosti obveznih izbirnih vsebin, ki jih vodijo posamezni učitelji, ne veljajo za njihovo delovno obveznost, zato so se te vsebine tudi zaradi tega marsikje izrodile. Ostermanova je pojasnila, da so obvezne izbirne vsebine nadomestilo za interesne dejavnosti oziroma več kot le nadomestilo. Bile naj bi kvalitativna novost, ker zavod za šolstvo izbira Tarifni del pravilnika ni potrjen V članku (Delo, 28. 10. 1992) z naslovom Gasilci bodo dobili denar, kjer je napisano, da so člani mestnega izvršnega sveta na svoji seji obravnavali tudi problematiko gasilske brigade, je zmotno navedeno, da so gasilci zahtevali 48-odstotno zvišanje plač in da jim je IS SML odobril le 30-odstotno splošno povišanje. Izvršni svet je dejansko sprejel normativni del pravilnika o notranji organizaciji in sisema-tizaciji delovnih mest javnega zavoda Gasilska brigada Ljubljana, ni pa potrdil tarifnega dela pravilnika, po katerem naj bi imeli poklicni gasilci 30 odstotkov višje plače. To seveda pomeni, da je predsednik IS SML gospod Marjan Vidmar na tiskovni konferenci poročal, bla- go rečeno, netočno in s tem nepooblaščeno prejudiciral sklepe IS SML. O tarifnem delu pravilnika bo odločalo šele na eni prihodnjih sej IS SML, ko bodo strokovne službe pripravile ustreznejši predlog razporeditve delovnih mest v tarifne razrede, ovrednotene po možnih renomi-niranih proračunskih sredstvih. Z mesečnimi dotacijami bodo sredstva za izplačilo OD določena ločeno od sredstev za kritje materialnih in drugih stroškov zavoda. S tem bo onemogočeno, da bi se vsa, z renominacijo povečana sredstva prelila v maso za osebne dohodke. Posebno netočna je v omenjenem članku tudi navedba, da bo odslej v vseh treh izmenah enako število gasilcev. Delo v gasilski brigadi je namreč že doslej potekalo v štirih izmenah in tako je predvideno tudi po novi organizaciji in sistematizaciji. Janez Sodržnik, dipl. obramb., sekretar Mestni sekretariat za obrambo za njihovo izvedbo tudi ponudbe zunajšolskih ustanov. Po zbranih ponudbah pripravijo katalog, ki ga razpošljejo po srednjih šolah. Dijaki se tako lahko odločajo med njihovimi predlogi in ponudbami, ki jim jih predstavi posamezna šola. Na poljanski gimnaziji se dijaki odločajo predvsem za interno ponudbo, torej za tiste dejavno- • Številni starši se še zdaj sprašujejo, kaj se skriva za imenom obvezne izbirne vsebine. Rezka Osterman z zavoda za šolstvo nam je pojasnila, da poteka po srednjih šolah petintrideset tednov povsem običajen pouk, obveznim izbirnim vsebinam pa so namenjeni trije tedni. Na prvi pogled ta malce čudni naziv pomeni, da je del pouka in zato obvezen, torej se ga mora udeležiti pav vsak dijak, dijaki pa lahko izbirajo med različnimi programi. Pravzaprav odbirajo le med različnimi dejavnostmi za dva tedna, in še to le gimnazijci, ki imajo izbire največ. V preostalem tednu pa se v štirih letih zvrstijo predmeti, pri katerih se učenci seznanijo z različnimi področji: kulturno dejavnostjo, družbeno ureditvijo, vzgojo za družino, mirom in nenasiljem ter zdravstveno vzgojo. V okviru obveznih izbirnih vsebin se izvaja tudi delovna praksa po podjetjih in zanjo je v štirih letih predvidenih dvaintrideset ur. sti, ki jih razpiše šola. Vzrok je predvsem v tem, da so tiste, ki jih razpiše v svojem katalogu zavod, zelp drage, marsikdaj pa jim tudi terminsko ne ustrezajo, je povedal ravnatelj Alojz Plu-ško. Na tej šoli imajo precej stalnih zunanjih sodelavcev, ki jim pomagajo pri izvedbi posameznih dejavnosti. Organizirajo jih za teden dni spomladi in en te- den jeseni. V letošnjem jesenskem tednu so se dijaki ob interni ponudbi lahko učili kreativno pisati, pripravljali so se na tekmovanje iz angleščine, sodelovali pri arheoloških dejavnostih v Simonovem zalivu, se sprehodili po muzejih, oblikovali keramiko, pri kemiji so mešali celo razne kreme in razstreliva, lahko pa so se poskusili tudi v kajakaštvu, jadralnem padalstvu ali se učili plavati. Vsako leto gredo še na izlete po Sloveniji in v zamejstvo. Na Srednji šoti za trgovinsko dejavnost imajo dijaki obvezne izbirne vsebine zelo radi, kajti ob rednem pouku so prava popestritev, je povedala ravnateljica Jožica Metelko Zupančič. Prav v teh dneh so odprli razstavo, ki so jo pripravili med malo šolo risanja pri obveznih izbirnih vsebinah. Na njej razstavljajo slike na svili, steklu in beneške maske. Trije razredi pa so v organizaciji Inštituta Jožefa Stefana preživeli teden dni v Gorjah pri Bledu, kjer so imeli organiziran tečaj računalništva, retorike, izlete v okolico in različne športne dejavnosti. Na gimnaziji Ledina bodo v jesenskem tednu izvedli približno dvajset dejavnosti, med njimi ekskurzijo na Dunaj in Kras. Izdali bodo šolsko glasilo, pripravili gledališko predstavo, imeli tečaj aerobike in joge, se udeležili klavirskih ur in tečaja cestnoprometnih predpisov ter pripravili pogovore o sebi, ljubezni in različnih odvisnostih. V spomladanskem tednu pa bo na sporedu verjetno taborjenje. Seveda za to obveznost upoštevajo tudi razne jezikovne tečaje in delo na inštitutu Jožefa Stefana. Dijakom, ki imajo status športnikov, pa priznajo njihovo športno udejstvovanje. Prav tako ne nalagajo dodatnih obveznosti tistim, ki poleg njihove srednje šole obiskujejo še srednjo glasbeno šolo. Ravnatelj Jure Gartner meni, da bodo obvezne izbirne vsebine laže izvedljive, ko bodo vsi letniki vključeni v nov, gimnazijski program. URŠA JURAK Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 5. novembra, pokopali 74-letno upokojenko Heleno Marenčič (ob 10. uri), 70-letno upokojenko Cvetko Bahun (ob 11. uri), 77-letno upokojenko Berto Zupet (ob 13. uri) in 42-letno delavko Ždravko Divjak (ob 14. uri). SOSTRO: Na pokopališču v Sostrem bodo pospremili na zadnjo pot 58-letno upokojenko Slavko Remec (ob 12. uri) in 94-letno upokojenko Lucijo Gorše (ob 15. uri). STOŽICE: Na pokopališču v Stožicah bodo ob 16. uri pokopali 48-letnega mizarja Janeza Presetnika. (Š. M.) Premislimo, preden oddamo svoj glas! Čim višji je položaj na delovnem mestu, pa tudi čim višji je položaj na politični lestvici, tem manj je prisotnih žensk. Slovenke se moramo ob takih ugotovitvah različnih raziskav zamisliti in se vprašati, kaj hočemo in kakšne možnosti imamo za dosego svojih ciljev. Prav gotovo je prvo, o čemer bi morale razmisliti in se dodatno poučiti, naše sodelovanje pri odločanju — v in o javnem življenju. Saj iz tega sledi tudi vse ostalo sodelovanje pri odločanju. Četudi so nas v šolah mogoče drugače, napačno učili in čeprav bi katera hotela samo zamahniti z roko, češ, saj imam važnejše in bližje skrbi, kot pa ukvarjati se s politiko. Politika je v najširšem pomenu besede pač ukvarjanje z javnimi zadevami. Če predstavljamo Slovenke na področju naše države približno polovico prebivalstva, je zelo pomembno, da ne bodo o nas odločali večinsko samo moški, pa naj bo to od delovnega mesta do parlamenta. Ob podatku, da je politična zastopanost žensk v družbenopolitičnem zboru le trinajstodstotna, se velja za-, misliti. Zakaj ne bi aktivno sodelovale pri zadevah, ki so pomembne za našo prihodnost, za prihodnost naših otrok in naših najbližjih. Predvsem pa se moramo pozanimati, kje so na političnem področju naša zanimanja in naše simpatije. In pri tem ne smemo nasesti niti stalno ponavljajočim se političnim frazam niti vsiljivim in dragim političnim reklamam niti osebam in osebnostim, ki so preko močnih lobijev povezane s časopisi in televizijo. Pozanimajmo se, poučimo se iz različnih virov informiranja, kaj je kdo govoril in kaj je delal, ali ni bilo eno popolnoma v nasprotju z drugim. Tudi se moramo pozanimati, kolikokrat se je politična osebnost v kratkem času prebarvala. Predvsem pa: kako je politično delovanje te osebe, pa tudi stranke, pod okriljem in v imenu katere tak človek nastopa, škodovalo interesom slovenskega naroda, mlade slovenske države ali samo določenim posameznim slojem ali skupinam. In obratno. Ne verjemimo vsega, kar vidimo napisano. Ne verjemimo, da je oddaja na televiziji ali fotografija isto kot živa resnica in življenje. Tudi posneta beseda je lahko odrezana ravno takrat, ko bi hotela pojasniti bistvo in svojo resnico. Kot prioritetno nalogo je treba obravnavati projektne načrte, kj bi povečevali sodelova- nje žensk na vseh področjih, še prav posebno, tako je moje mnenje, pa v politiki. Zaradi zavrtega razvoja politične kulture pri nas, beri tudi petdesetletne vladavine ene partije, je slovenski narod izgubil tudi na tem področju. Prvi pogoj politične kulture je vsestranska osveščenost nas vseh, ki pa je možna samo s kar najboljšo informiranostjo posameznika in posameznice ter seveda samo z našo aktivno udeleženostjo. Nima smisla, da govorimo: »Nima smisla, saj nič ne naredijo« in »Politika ni zame«, in še kar je takih podobnih izrekov. Želimo si, da sami sodelujemo in sami kaj naredimo, saj bomo storili zase in za prihodnje rodove. Lahko začnemo pri čisto majhnih stvareh, pri vsakdanjih, manjših problemih iz našega okolja. Prvo je, da jasno, javno in glasno povemo svoje mnenje, brez strahu in nepotrebnega sramu. Če je treba, ga tudi napišimo in pošljimo v pisma bralcev ali kakšno podobno rubriko. Ko bomo v krogu, kjer se bomo stalno dobivali in si izmenjavali informacije in poglede ter možne rešitve problemov in našega delovanja, bomo šele videli, da stvari niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled. Mogoče bomo tudi videli, da so ti ljudje imeli dosti podobnih rešitev in idej kot mi sami, in za katere mislimo, da so dobre in pravilne, pa brez naše podpore niso mogle uspeti. Povprašajmo in pozani- majmo se, ne pustimo se prepeljati žejne čez vodo. Vzvezizizo-braževanjem in vključevanjem žensk v javno življenje bi predlagala: Organiziranje izobraževalnega dela za izboljšanje sodelovanja žensk v političnem življenju, tudi posebnih tečajev in delavnic, ki bi izobraževale ženske nositeljice takega izobraževanja. Glavne poteze takih izobraževanj bi naj bile: izgradnja samozavesti žensk, da lahko polno sodelujejo v delu svojih organizacij, ter ugotavljanje ovir in razprava o tem, kako lahko te ovire podremo; razprava o problemih, ki jih imajo ženske pri delu v politiki in pri vključevanju v politično življenje in delo, in odločanje, kako bi se ti problemi rešili, ter razprava o podpori izobraževanju in uvajanju žensk v politiko. Takšni podpori, za katero ženske čutijo, da je potrebna za dosego njihovih ciljev, za razvoj njihovih (z)možnosti. MARINA BAHOVEC-VERDEL, Čufarjeva 7, Ljubljana Država mati in mačeha Pišem v imenu tisočev, ki so si prisiljeni najemati stanovanje na našem trgu. Že nekaj mesecev vztrajno iščem garsonjero ali enosobno stanovanje (kar bi bilo gotovo prevelik luksus), vendar moram žal tudi stanovanja, ki so na voljo, odkloniti. Cene se namreč gibljejo okrog 300 DEM na mesec, brez tekočih stroškov. Če bi se od svoje pripravniške plače okoli 500 DEM (dipl. ing. gradb.) celo zmogel ta strošek, je pogoj predplačilo za eno leto. Namen tega članka ni obravnavanje moje osebne problematike, čeprav sem v tem trenutku na cesti. Moram priznati, da se mi ježijo lasje, ko nenehno poslušam, kako dober je stanovanjski zakon, ki je bil pred časom sprejet. Lepo vas prosim, dober za koga? Ža-kaj se ima država pravico do dela državljanov obnašati kot zaščitni- ca in dobra vila na račun drugih, ki jim je mačeha? Komu je bilo dovoljeno sprejeti zakon (zanima me in pričakujem odgovor, koliko poslancev oz. njihovih ožjih svojcev v našem parlamentu si je kupilo stanovanje pod takšnimi pogoji, kjer se malone še to ni upoštevalo, koliko je stanovanje staro in ali je v Ljubljani ali v Murski Soboti), ki je ena sama krivica? Da sploh ne omenjam, da so pod temi pogoji kupovali stanovanja tudi ljudje, ki so že zdavnaj zgradili hiše (tudi na družbene stroške). Drugim, ki menijo, da so ga v dvajsetih ali kaj vem koliko letih, kar bivajo v njem in ga vzdržujejo, v bistvu že odplačali, pa pravim, da to ni res. Najemnine so bile tako nizke, da niso zadoščale niti za obresti, kaj šele za odplačilo glavnice, če bi ta stanovanja hoteli kupiti s kreditom. Teh krivic je toliko, da se jih ne da našteti. Seveda ne gre kritizirati, če ne veš odgovorov. Velikokrat je že bilo rečeno, da so nastopili novi časi. Novi časi da, vendar ne novi časi brez krivic! Edina pravična rešite bi bila odkup stanovanja po ekonomski ceni. Kdor ga ne bi odkupil, bi pač plačeval ekonomsko stanarino, ki gotovo ne bi znašala 300 DEM za garsonjero. Kdor bi bil pripravljen in zmožen plačevati več kot najemnino, bi se mu pač vrednost stanovanja obračunala v kredit in bi vsak mesec plačeval obrok in v določenem času bi odkupil stanovanje, v katerem živi. Tako bi država prišla do denarja, ki so ga vsi vlagali v gradnjo stanovanj, davkoplačevalci (vsi) pa bi bili manj obremenjeni. Edino ta in samo ta način bi bil pošten do vseh. Ali ni dovolj, da bo naša generacija vračala kredite, ki so jih najeli v preteklosti? Treba je bito zapraviti še tisto malo, kar je bilo na voljo. Kako in kdaj naj današnja mladina pride do osnovnih pogojev za samostojno življenje?! Ne želimo ničesar zastonj. Zahtevamo možnost najetja stanovanja pod normalnimi pogoji v nasprotju s stanjem, ki vlada pri nas, ko si na milost in nemilost prepuščen stanodajalcu. Sicer pa, alterantiva vedno obstaja! Ali je to tujina!? SLOVENKO HENIGMAN, Ul. Maksa Henigmana 43, Dolenjske Toplice Čas, v katerem živimo Članku »Druga usmrtitev heroja Lacka« (Delo, 29. oktobra) izpod peresa Mihe Remca, o odstranitvi spomenika Jožetu Lacku na Ptuju bi rad dodal še svoje razmišljanje. Ne bom se spuščal v polemiziranje o moralnem in etičnem liku človeka, ki mu je bil spomenik postavljen. Ali je bil J. Lacko borec proti okupatorju ali revolucionar, heroj ali mučenik, junak ali tragična oseba; o tem naj sodi stroka, predvsem zgodovinska. Tudi ne bom ugotavljal, kako se je omenjena skulptura vklapljala v prostor na vogalu ptujskega gledališča in v bližini znamenitega Orfejevega kamna. Tudi to naj ugotavljajo predvsem arhitekti in urbanisti. Moti pa me, da so ptujski oblastniki odstranili kvalitetno skulpturo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška (kamnik 1922 — Kirchheim 1961), kar je vredno obsodbe in zgražanja. SaVinšek je bil kipar, ki se je med prvimi po vojni uprl takratnemu zapovedanemu socialističnemu realizmu in ustvaril v svojem razpoznavnem slogu nekaj najbolj kvalitetnih javnih spomenikov v Sloveniji. Tudi če obveljajo vsi argumenti in spomenik res ne sodi na starožitni trg pred ptujskim cerkvenim stolpom, bi se ga dalo prestaviti na ustreznejše mesto, morda tudi v okrilje muzeja, ne pa na »staro opustošeno ptujsko pokopališče, na katerem se že leta izživljajo različni vandali«, kot je zapisano v članku. Je morda po volji ptujskih veljakov poslan na smetišče zgodovine z Jožetom Lackom tudi veliki slovenski kipar, moj kamniški rojak Jakob Savinšek? In to v letu, ko naj bi se spominjali sedemdesetletnice rojstva prekmalu umrlega kiparja! Res je, kot resignirano ugotavlja na koncu članka Miha Remec: »Narod, ki ne zna spoštovati svojih najboljših sinov, ni vreden samostojnosti!« DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar, Cankarjeva 7, Kamnik Kritična analiza vlade Republike Slovenije V sobotni prilogi 10. oktobra letos se je g. Deželak v članku z gornjim naslovom lotil neke analize in med drugim zapisal tudi naslednji stavek: »Neokusno je hvalisanje z nečim, česar ne moreš spremeniti«. K temu bi kazalo dodati: še bolj neokusno pa je, če nekoga kličeš na odgovornost za tisto, česar ne more spremeniti. To se namreč vse prepogosto dogaja in ta predvolilni čas, sredi katerega smo, je tudi tisti, ko kaže pomisliti na oba zgoraj zapisana stavka. Predvolilni bolj bo trd in predvsem si želim, da bi se mnenja in razprave kresale o tem, kako reševati današnje in jutrišnje pro- bleme, ne se le prerekati o tem, kdo je bolj kriv za pretekle dneve. Vsak od nas ima svojo preteklost, in če bi še tako radi, je spremeniti ne moremo. Lahko popravimo napake, se opravičimo ali kako drugače popravimo storjeno krivico, če je bila. Lahko se iz napak kaj naučimo. Toda izgubljati svoje znanje, energijo in pripravljenost za soustvarjanje današnjega in jutrišnjega dne le za obkladanje in prepiranje o preteklosti, je lahko predvsem neproduktivno. Z enako vr/emo, kot se bomo lotili preteklosti drugače mislečih, se lotimo lastne. In s tako metlo pometajmo pred svojim in tujim pragom. Ne bo nas odrešilo, morda pa bomo bolj človeško razumno preživeli ta čas do volitev. Ne pozabimo na človeško dostojanstvo, na spoštovanje ljudi in različnosti. Naj nam bodo vodilo pri naših ravnanjih. Nekoč bodo tudi ti dnevi preteklost. RINA KLINAR, Plavški rovt 7c, Jesenice Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožiti, pohvalili ati na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. * A ft 1 M Kočevskemu Itasu kaže na moč slabo Zaposleni stavkajo, ker niso dobili plač in zaradi napovedanega odpuščanja - Nemški kupec odstopil od svoje namere - Delavci razmišljajo o najemu prostorov KOČEVJE, 4. novembra — Delavci kočevskega Itasa bodo stavkali, dokler ne dobijo plač za letošnji september in oktober. Če bo treba, bodo stavkali tudi pol leta, saj nimajo česa izgubiti, ker bo šel Itas v stečaj, oni pa bodo izgubili zaposlitev. Razmere so skrajno zaostrene. Sedanjih 386 delavcev, ne upa več, da bodo pri novem lastniku dela Itasa, ohranili delo. Nemški kupec, ki je nameraval kupiti PIN (prikolice in nadgradnja) je odstopil od pogodbe o nakupu. Češ da se je zaradi recesije zmanjšala prodaja traktorskih prikolic, pa zato zanj nakup ni smiseln. Zaradi takšne odločitve potencialnega kupca je stečajni sodnik ukrepal. Ker poslovanje Itasa ni bilo pozitivno, je sodišče odločilo, da je treba naraščanje izgube takoj zaustaviti, se pravi ustaviti proizvodnjo, vse delavce pa odpustiti. To je bil poleg neizplačanih plač drugi vzrok za stavko. Če bodo delavci stavkali na- Produktivno zaposlovanje in zasebna pobuda Trebanjski demokrati za poslanca v državnem zboru kandidirajo Cirila Pungartnika TREBNJE, 4. novembra — Demokratska stranka v trebanjski občini je na svojem sinočnjem zboru kot svojega kandidata za državni zbor določila Cirila Pungartnika, sedanjega občinskega predsednika, sicer pa človeka, ki se je izučil mizarstva pri očetu, potem pa dokončal najprej lesno šolo in potem kranjsko višjo šolo za organizacijo dela. Hkrati so sprejeli tudi volilni program. Demokrati v trebanjski občini se bodo zavzemali za produktivno zaposlovanje, ki naj bi ga dosegli z bolj liberalno zakonodajo, z večjim deležem denarja za zasebno iniciativo v kmetijstvu, obrti in podjetništvu in z boljšo ponudbo tistim, ki bodo poskrbeli za samozaposlitev. V kmetijstvu se bodo borili za dolgoročne načrte, ki bodo premagali preveliko razdrobljenost zemljišč. V občini je zdaj 2857 kmečkih gospodarstev, od tega jih je kar 43 odstotkov z manj kot tremi hektari obdelovalne površine in še dodatnih 26 odstotkov, ki imajo posestvo od 3 do 5 hektarov. Prav tako bodo od republiške vlade zahtevali, naj spet obudi sodelovanje s FAO, saj je zlasti suhokrajinski del občine, v katerem so krajevne skupnosti Dobrnič, Knežja vas, Sela Šumberk in Svetinje, še zaostal. Čisto in urejeno okolje lahko pripomore k hitrejšemu razvoju turizma. Odprava črnih deponij in širitev mreže odvoza odpadkov ter izdelava študij o ogroženosti vodotokov bodo prednostne naloge na tem področju. K razvoju turizma kajpak lahko mnogo prispeva ureditev infrastrukture. Trebanjski demokrati so prepričani, da je gradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb prednostana naloga, pri tem pa naj bi bila cesta tako speljana, da ne bo ogrozila kulturne in naravne dediščine prostora. Tudi na socialnem področju, v kulturi in športu ter pri občinskem proračunu in lokalni samoupravi so si demokrati trebanjske občine zastavili naloge tako, da so v skladu z njihovimi slovenskimi gesli, se pravi — živeti normalno in svobodno ter hkrati poskrbeti za investicije in gospodarsko rast. V naslednjih dneh bodo ustanovili več krajevnih odborov v občini. O tem, ali bodo svoje načrte lahko uresničili kot stranka na oblasti, bodo seveda zadnjo besedo povedali prihodnji mesec volivci. JOŽE SPLICHAL prej in zasedali tovarniške prostore, stečaj oziroma morebitna prodaja teh prostorov ne bosta kaj prida zalegla. Kdo bo kupil prostore, v katere ne more? Mariborski TAM dolguje Itasu za dobavljene izdelke 40 milijonov tolarjev. S tem denarjem bi delavcem lahko izplačali plačo, in delavci bi spet začeli delati. To pomeni, da bodo izdelali za nemškega kupca še 49 prikolic, za katere jim je ta že poslal surovine. Posledica tega bi bila, da bi nemški kupec plačal izdelavo teh 49 prikolic in poravnal dolg v višini 300.000 mark. Tega pa ni pripravljen plačati, dokler ne dobi omenjenih prikolic za katere je že dobavil surovine. Tako dobljenih 300.000 mark in Namesto marca praznujejo novembra Ribničani bodo praznovali obletnico dneva, ko jim je cesar podelil patent RIBNICA, 4. novembra — Ribničani, ki letos spomladi niso proslavili svojega, uradno še vedno edinega občinskega praznika, bodo to storili v soboto, 7. novembra. Takrat bo slavnostna seja ribniške občinske skupščine, na kateri bodo podelili občinska priznanja in se spomnili na dan, ko je Ribnica dobila cesarski patent za krošnjaijenje s suho robo po avstrijskem cesarstvu. Na slavnostni seji bo govoril predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. V Ribnici si glede dneva praznovanja občinskega praznika niso enotni, saj za del občanov dosedanji praznik 26. marec kot spomin na bitko v Jelenovem žlebu med drugo svetovno vojno ni sprejemljiv. Novega datuma pa tudi še niso izbrali. M. D. še dodatno plačilo bi zadoščalo za še eno plačo. Če bi stečajni sodnik dal v najem del prostorov Itasa skupinam delavcev, ki bi jih oblikovali zaposleni sami, morda celo kot podjetje, bi skupine lahko izdelovale in prodajale izdelke, ki jih znajo izdelovati. Tako bi ohranili vsaj del delovnih mest. Največ možnosti za to je v obratu v Pir-čah, ki naj bi ga nato v njem zaposleni postopno odkupili. Se-: veda bi se morali s takšnim načinom strinjati vsi zaposleni. To soglasje pa bo težko doseči zaradi nezaupanja med zaposlenimi v Itasu. MILOVAN DIMITRIČ lrečna polica rurnčniktn DEl X Vsakih 14 dni za pol milijona nagrad! Odprli so digitalno telefonsko centralo Glavna v Trbovljah povezuje sistem enajstih central v Zasavju, sevniški in laški občini TRBOVLJE, 4. novembra — Strahu, da bi Zasavje postalo slovenski telekomunikacijski otok, skoraj ni več. Danes so namreč pri trboveljskem PTT podjetju slovesno odprli glavno telefonsko centralo v digitalni tehniki. Otvoritve so se poleg predsednika predsedstva RS Milana Kučana udeležili tudi predstavniki slovenske PTT in zasavskih občin. Naložbo v gradnjo sistema enajstih digitalnih central na območju vseh treh zasavskih občin, delno pa tudi laške in sevniške, vredno 11,7 milijona mark, so pri PIT v Trbovljah zasnovali že leta 1989. Z njo naj bi ob sedanjih približno enajst tisoč telefonskih priključkih pridobili še 6250 novih in se tako v nekaj letih z dvajsetih priključkov na sto prebivalcev približali številki 30. Doslej so z optičnimi kabli povezali in v sistem že vključili šest central, pet od njih pa bo na to še moralo počakati — verjetno do prihodnjega leta. Prav tako bo za poravnavo celotne naložbe treba poiskati še tri milijone mark, medtem ko so jih 8,5 milijona zbrali s pomočjo posojil, lastnih sredstev in sredstev od novih naročnikov telefonov. Manjkajoča sredstva bodo skušali dobiti na republiki oziroma pri zasavskih občinah, ki za naložbo doslej niso prispevale še ničesar. Kot je bilo razbrati iz besed predstavnikov slovenske PTT, pa slovenske »poštarje« zdaj poleg drage uvožene opreme najbolj teži nizka cena impulzov, neenotne cene telefonskih priključkov, s številom katerih (23 na sto prebivalcev) krepko zaostajamo za Evropo, le majhen delež, ki ga od obdavčenih storitev dobijo povrnjenega iz proračuna in še vedno nesprejet nov tarifni sistem. Precej imajo tudi načrtov — zlasti v zvezi s Slovenijo kot tranzitno državno v evropskem prostoru. Toda kot se je na to odzval predsednik Milan Kučan: lahko se zgodi, da bodo vsa takšna prizadevanja (to je delne strategije), ki se zdaj dogajajo na vseh področjih, zaman, če v Sloveniji ne rešimo velikih vprašanj — kot je na primer tisto o viziji svoje prihodnosti nasploh. POLONA MALOVRH Iz blata bo gnoj, iz plina energija Embalirano osušeno blato iz jeseniške čistilne naprave bodo prodajali za gnoj, plin pa sežigali JESENICE, 4. novembra — Komunalno podjetje Kovinar Jesenice je leta 1988 na Javorniku, tudi z veliko pomočjo delovnih organizacij, zgradilo čistilno napravo, v katero so speljane odplake z območja od Hrušice do Koroške Bele, koder živi 15.000 prebivalcev. Naprava, na katero bi bilo možno priključiti tudi uporabnike iz vse Gornjesavske doline, pa še zmeraj nima obratovalnega dovoljenja. Za to potrebuje tudi napravo za sežiganje plina. Pri nakupu jim bosta pomagala ministrstvo za varstvo okolja ter občina Jesenice, ki bo jamčila za najeto posojilo. Ob otvoritvi čistilne naprave, ki jo po reorganizaciji komunalne dejavnosti v občini upravlja Oniks p. o. Komunala, d. o. o., je zmanjkalo denarja še za nakup naprave za osuševanje blata ter za sežiganje plina. Velik pro- blem, ki je nastal zaradi tega Lestev do vrha najvišje stolpnice BREŽICE, 4. novembra — Ob 110-Ietnici gasilskega društva Brežice in občinskem prazniku so gasilci prevzeli tudi avtolestev. Zdaj bodo lahko gasili tudi najvišje brežiške stolpnice in iz njih reševali ljudi. Avtolestev netz, kije na vozilu mercedes, je namreč dolga kat 32 metrov, zanjo pa bo skrbelo GD Brežice-mesto. Avtomatična in hidravlična avtolestev je sicer stala 105.000 mark, njen nakup pa je omogočila tudi Zavarovalnica Krško. (Besedilo in slika: Vlado Podgoršek) ker niso mogli odstranjevati tekočega blata, so rešili letošnjo pomlad, ko so s pomočjo lizinga pri Carinpeks v Avstriji uvozili stiskalno napravo, s katero dose gajo odliče rezultate. Odvečno osušeno blato je bilo tudi že večkrat laboratorijsko pregledano, pregledi pa so pokazali, da so škodljive usedline v dovoljenih mejah. Komunala tudi načrtuje, da bodo blato embalirali ter ga prodajali za gnojenje travnikov, okrasnih rastlin in drugega. S sežiganjem plina bi izpolnili vse zahteve za varovanje okolja, zagotovili pa tudi varnost. Vsak dan uide v zrak 600 kubičnih metrov plina, ki je v. nekaterih zmeseh z zrakom eksploziven. Po načrtu Investicijskega razvoja centra Planum Ljubljana naj bi zgradili plinohram, plin pa bi s sežiganjem v plinskih generatorjih lahko pretvorili v električno in toplotno energijo. S tem bi Trgovina s popusti? METLIKA, 4. novembra — V metliških ZSSS ugotavljajo, da se kljub konkurenci trgovska podjetja še niso prilagodila potrebam ljudi v socialni krizi. Zato proučujejo skupaj s črnomaljskim ZSSS (skupaj tvorijo enotno območno organizacijo ZSSS Bele krajine) možnost, da bi ustanovili sindikalno trgovino Konzum za Belo krajino. Dokler ne bo prišlo do tega, bodo skušali stvari urejati s pogodbami z obrtniki in trgovskimi firmami za popuste pri nakupih blaga in pri plačilu storitev. Zdaj imajo sklenjenih 12 takšnih pogodb. M. D. mm VSAK PREK V trebanjskih Tesnilih Zahtevajo tf v 1 »vi so zmerni optimisti So ob jugoslovanski in ruski trg — Z izgubo prostorov in zalog ter terjatvami ob 3,5 milijona mark TREBNJE, 4. novembra — »Zdaj smo sredi uresničevanja sanacijskih načrtov za motorna in industrijska tesnila, ki so organizirana v dveh ločenih podjetjih — hčerah,« pravi direktor trebanjskih Tesnil mag. Ciril Pevec. V Tesnilih in podjetjih — hčerah, ki so jih Tesnila ustanovila in so tudi njihov lastnik, je zdaj zaposlenih okrog 32« delavcev. To podjetje je bilo med najbolj prizadetimi zaradi izgub nekdanjega jugoslovanskega trga. Proizovodnjo motornih tesnil so pretežno namenili na nekdanji jugoslovanski trg, prav tako tudi tretjino proizvodnje industrijskih tesnil. Zaradi blokade Srbije je za Tesnila izgubljen tudi ruski trg, ker so prodajali tesnila za VAZ prek srbske kooperacije. »V Sarajevu so naši prostori razbiti, v drugih republikah smo izgubili zaloge in skupaj s terjatvami smo praktično ob 3,5 milijona mark,« ugotavlja Pevec, »Če temu dodamo še težave, ki jih imajo v Mariboru, potem je razumljiva naša skrb za iskanje novih trgov.« Tekoče poslovanje Tesnil je brez izgub, saj so stare trge del- no že nadomestili z zahodnoevropskimi, v zadnjih dveh letih pa so tudi zmanjšali število zaposlenih. S tehnološko dopolnitvijo naj bi letos in prihodnje leto do-investirali oba programa: potem bi bila motorna in industrijska tesnila dovolj kakovostna za prodor na zahodne trge. Hkrati pripravljajo tudi dopolnilne programe v avtomobilski branži, kjer bodo zaposlili odvečne delavce. »Mislim, da smo dno dosegli, izgube zaradi vojne škode pa nam bo uspelo poravnati z lastnim denajem,« je zmeren optimist Ciril Pevec. JOŽE SPLICHAL Večna polica nartu nikn\ DEl železniško povezavo Lendavčani hočejo neposredno povezavo s Slovenijo - Povezali se bodo z Madžarsko LENDAVA, 4. novembra — Lendavčani vse glasneje zahtevajo neposredno železniško povezavo z drugimi deli Slovenije. Ždaj Lendavčani potujejo po železnici v dru- ge slovenske kraje prek Hrvaške, Čakovca in od tam konkretneje do v Ormož in Pragersko. Lendavča-nom bi neposredno zvezo z drugimi slovenskimi kraji omogočila železniška proga od Lendave do Beltincev pri Murski Soboti, dolga kakih 25 kilometrov. Podpredsednik lendavske občine Avgust Horvat je poudaril željo Lendavčanom, da bi se Slovenija z železnico tudi preko Lendave povezala z Madžarsko. Dejal je, da so Madžari pripravljeni zgraditi progo od Lentyja do državne meje. Sicer pa sta se Slovenija in Madžarska že dogovorili za železniško povezavo med Mursko Soboto in Monoštrom v Porabju. Ustanovljen je že konzorcij za gradnjo proge. Gradnja bo stala 60 milijonov dolarjev. Delati naj bi začeli že prihodnje leto. S tem pa ni opuščena možnost železniške povezave med Lendavo in madžarskim obmejnim Lentyjem. I. G. Skupščina bo zasedala le še na skupnih sejah nirskobistriška skupščina je na skupni seji sprejela spremembo občinskega statuta ILIRSKA BISTRICA, 4. novembra — nirskobistriška skupščina je danes na skupni seji vseh treh zborov po hitrem postopku sprejela spremembo občinskega statuta, ki bo omogočila njeno delo na skupnih sejah. Na ta način je vodstvo skupščine s podporo večine poslancev poskušalo zagotoviti normalno delo občinskega parlamenta, kije bilo glede na delo po zborih že od konstituiranja pogosto moteno, v zadnjem času pa popolnoma onemogočeno zaradi bojkota tako imenovanega »bloka opozicijskih strank SKD, SLS in NDS«, iz katerih je polovica odbornikov družbenopolitičnega zbora. S spremembo načina skupščinskega dela se strinja tudi strokovna služba republiške skupščine, ki je ugotovila, da predlagane (sedaj že uresničene) statutarne spremembe, ki bodo takoj po uradni objavi omogočile delo bistriške skupščine le na skupnih sejah, ni nobenih ustavnih ali drugih ovir. Skupščina je danes podprla tudi predlog Zlatka Jenka, da za člana državnega sveta iz Ilirske Bistrice kandidira Anton Šne-kinc, odbornik zbora krajevnih skupnosti. Skupščina je podprla tudi stališče poslanskega kluba SDP do pripomb in zahtev »opozicijskih strank«, ki so jih te v odprtem pismu predsedstvu skupščine zapisale na račun predsedstva, skupščine in občinske vlade. Prisotni odborniki so soglašali, da sestavljalci omenjenega pisma niso upoštevali pravil delovanja skupščinskega sistema, ki omogoča, da stranke svoje interese in pripombe uveljavljajo neposredno prek svojih poslancev. Za to pa je seveda treba v skupščino priti osebno, ne pa ji pošiljati le pisma. JANEZ ODAR bilo dovolj toplotne energije za ogrevanja blata v gniliščih, pridobili pa bi tudi od 80 do 100 odstotkov potrebne električne energije za celotno čistilno napravo. Predračunska vrednost naložbe je 372.400 mark. Zaradi predvidenih koristi v okolju je ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora dalo 111.000 mark ugodnega posojila, preostanek potrebnega denarja pa bo Komunala dobila s posojili. Naprava naj bi začela delati v drugi polovici prihodnjega leta. VLASTA FELC Bo obveljal statut ali dejansko stanje? Kočevski odborniki ne vedo, ali so izglasovali nezaupnico vladi ali ne KOČEVJE, 4. novembra — Tolmačenje zakonodajnopravne komisije državnega parlamenta bo razjasnilo nejasnost, ali ima kočevska občina sploh še svojo občinsko vlado ali ne. Odborniki kočevske skupščine se po izidu glasovanja o nezaupnici vlade niso mogli zediniti, ali pomeni rezultat glasovanja, da je vlada obstala ali da je padla. Edino, kar so se odborniki zmogli dogovoriti in skleniti, je bilo to, da zaprosijo za tolmačenje omenjeno komisijo. Kakšna je kočevska dilema? Po občinskem statutu jma skupščina 75 odbornikov. Štirje so veljavno odstopili, za izvolitev so sprožili postopek za nadomestne volitve. Odborniki se v svojih razpravah po glasovanju niso mogli zediniti, ali je število vseh odbornikov sedaj 71, kot jih dejansko je, ali pa jih je 75, kot to določa statut. Statut tudi določa, da je potrebna za odločitev o nezaupnici večina vseh odbornikov, vendar ne večina navzočih odbornikov. Kaj je sedaj večina? Je to 75 odbornikov ali kočevskih 71 odbornikov? Rezultat glasovanja o nezaupnici je bil namreč tak, da je od 46 navzočih glasovalo za nezaupnico 37 odbornikov, eden se je vzdržal, osem pa jih je bilo proti. Kaj pomeni to glasovanje v kočevski občinski skupščini odborniki niso mogli ugotoviti. Če velja statutarno določeno število odbornikov, jih je bilo za nezaupnico premalo (37 namesto potrebnih 38), če velja dejansko število, pa dovolj. V prvem primeru ima kočevska občina še vedno svojo vlado, v drugem ne. Zakaj je sploh prišlo do nezaupnice? Zanjo se je s sklepom odločil občinski DPZ na predlog odbornikov petih strank, ki so predlagali glasovanje v imenu svojih strank. Predlagatelji (po stututu bi zadoščali že trije predlagatelji — odborniki) so iz vrst LDS, SSS, SLS, SKD in DS. Očitke so strnili v štiri točke. Občinski vladi so očitali, da nima programa, da njeno poročilo o delu ni v redu, da ne uresničuje sklepov skupščine in da ne upošteva odbomi-ških pobud. M. D. Koprivniško župnišče obnavljajo Jmmr. ><*■' ■>-. - c j? KOPRIVNIK, 4. novembra — Župnijski urad na Koprivniku je konec avgusta začel obnavljati notranjost, ostrešje in pročelje župnišča. Vrednost zidarskih in tesarskih del bo osem milijonov tolarjev, končana pa naj bi bila decembra. Investitor je salezijanski inšpektorat Ljubljana, nekaj denarja pa so zbrali tudi domačini. Župnišče bo v celoti obnovljeno v prihodnjem letu, ob 200-letnici fare in 200-letnici prihoda Valentina Vodnika na Koprivnik, spomladi pa bodo začeli obnavljati tudi cerkev svetega Križa. (V. F.) Lojze Peterle in Ivo Bizjak v Posavju BREŽICE, KRŠKO, 4. novembra — Lojze Peterle in Ivo Bizjak bosta v četrtek, 5. novembra, ves dan v Posavju. Sodelovala bosta na ustanovitvi novih odborov SKD in javnih shodih. V brežiški občini bosta dopoldne obiskala starejše občane v domu upokojencev ter podjetje KOVIS na Veliki Dolini, popoldne pa nastopila na shodu članov ter simpatizerjev pred blagovnico. Zatem bosta ločeno sodelovala pri ustanavljanju krajevnih odborov SKD v Podbočju in Kostanjevici, nato pa na javnem shodu na Raki. Zvečer se bosta udeležila osrednje prireditve v krškem kulturnem domu ter okrogle mize na temo Volitve in krščanska demokracija, medtem ko bo Ivo Bizjak predstavil videnje svoje predsedniške funkcije. (V. P.) Popravili bodo most čez Bistrico MOJSTRANA, 4. novembra — Delavci Gozdnega gospodarstva Bled bodo predvidoma še v prvi polovici novembra popravili most čez Bistrico (na cesti v Vrata) v Mojstrani. Po predračunu Podjetja za urejanje hudournikov bo popravilo stalo približno 700.000 tolarjev. Občina bo iz sredstev za nekategorizirane ceste z objekti zagotovila 250.000 tolarjev, drugo pa drugi uporabniki ceste. (V. F.) Vzgoja — tveganje? RADOVLJICA, 4. novembra — Župnijski urad Radovljica bo v četrtek pripravil predavanje o vzgoji z naslovom Vzgoja-tveganje?! Predavanje bo v hotelu Grajski dvor v Radovljici, pričelo pa se bo ob 19. uri. Predaval bo Vinko Kobal, voditelj mladinskega gibanja Pot.. Na zboru krajanov o ločenem zbiranju odpadkov HRUŠICA, 4. novembra — Jeseniška komunala bo na Hrušici pričela ločeno zbirati odpadke na izvoru. Da bi bili občani z načinom zbiranja, po katerem lahko odpadke ponovno uporabijo, čim bolje seznanjeni, bodo modelni projekt predstavili na zboru krajanov, ki bo v četrtek ob 18. uri v kulturnem domu. (V. F.) Bodo gojili jakobove pokrovače? KOPER, 4. novembra — O možnostih kooperacije na področju marikulture, natančneje pri umetni vzgoji školjk jakobovih pokrovač (kapesant), so se v prostorih skupščine skupnosti obalnih občin danes pogovarjali predstavniki Slovenije in sosednje Furlanije-Julijske krajine. Po besedah Walteija de Waldersteina iz tržaške družbe Ittiomar so pilotski poskusi vzgoje jakobovih pokrovač v severnem Jadranu pokazali utemeljenost vzgoje v komercialne namene. So pa pri vzgoji določene omejitve (v prvi vrsti za vzgojo pride v poštev le globina nad 18 metrov). Zato se Ittiomar zanima za možnost postavitve gojišč na naši strani Jadrana. Seveda bi tržaška firma v zameno za gojišča ponudila našim gojiteljem vso tehnologijo in znanstvene izsledke pri vzgoji teh školjk. (I. U.) Med Kobaridom in Robičem bo trgovsko-turistični center TOLMIN, 4. novembra — Približno dve leti stara zamisel o gradnji trgovskega, turističnega in rekreativnega centra (TTRC) med Kobaridom in mednarodnim mejnim prehodom Robič je danes s podpisom pisma o namerah za gradnjo kobariškega TTRC dobila trdnejši okvir. Pismo o namerah so podpisale novogoriške družbe HIT, HIT Invest, Fininvest, projekt in tolminsko turistično-trgovsko podjetje Alpko-merc. Kot je povedal predsednik tolminske vlade Pavel Gregorčič, ki mu je občinski izvršni svet zaupal koordinacijo projekta kobariškega TTRC, naj bi pismo o namerah podpisala tudi tolminska vlada. Projekt kobariškega centra obsega gradnjo nakupovalnih, servisnih, turističnih, špedicijskih in turistično-zabavnih objektov. Med slednjimi tudi igralnico. Njegove dejavnosti naj bi vplivale na razvoj turizma in trgovine vse občine. Kobariški TTRC bodo zgradili ob cesti, ki povezuje Kobarid z Robičem. Težko je tudi napovedati, kdaj ga bodo začeli graditi. (K. R.) MIMOGREDE Kje so meje obračunavanja? RADOVLJICA, 4. novembra — Tako kot v republiškem parlamentu se verjetno še v marsikateri občinski skupčini nasprotniki obkladajo z različnimi besedami, ob tistem, kar se je zgodilo med sejo radovljiške skupščine, pa bi se najbrž lahko vprašali, kje so meje medsebojnega obračunavanja. Med obravnavo poročila komisije za proučitev navedb ob razrešitvi načelnika uprave za urbanizem, pri čemer so prebrali tudi novo pismo razrešenega načelnika, je dipl’, inž. Janko Jan, v izvršnem svetu odgovoren za prostor, tudi dejal, da je pismo izraz bolestne domišljije mentalno neuravnovešenega, če ne celo motenega človeka. (V. F.) Premislimo, preden oddamo svoj glas! Čim višji je položaj na delovnem mestu, pa tudi čim višji je položaj na politični lestvici, tem manj je prisotnih žensk. Slovenke se moramo ob takih ugotovitvah različnih raziskav zamisliti in se vprašati, kaj hočemo in kakšne možnosti imamo za dosego svojih ciljev. Prav gotovo je prvo, o čemer bi morale razmisliti in se dodatno poučiti, naše sodelovanje pri odločanju — v in o javnem življenju. Saj iz tega sledi tudi vse ostalo sodelovanje pri odločanju. Četudi so nas v šolah mogoče drugače, napačno učili in čeprav bi katera hotela samo zamahniti z roko, češ, saj imam važnejše in bližje skrbi, kot pa ukvarjati se s politiko. Politika je v najširšem pomenu besede pač ukvarjanje z javnimi zadevami. Če predstavljamo Slovenke na področju naše države približno polovico prebivalstva, je zelo pomembno, da ne bodo o nas odločali večinsko samo moški, pa naj bo to od delovnega mesta do parlamenta. Ob podatku, da je politična zastopanost žensk v družbenopolitičnem zboru le trinajstodstotna, se velja za« misliti. Zakaj ne bi aktivno sodelovale pri zadevah, ki so pomembne za našo prihodnost, za prihodnost naših otrok in naših najbližjih. Predvsem pa se moramo pozanimati, kje so na političnem področju naša zanimanja in naše simpatije. In pri tem ne smemo nasesti niti stalno ponavljajočim se političnim frazam niti vsiljivim in dragim političnim reklamam niti osebam in osebnostim, ki so preko močnih lobijev povezane s časopisi in televizijo. Pozanimajmo se, poučimo se iz različnih virov informiranja, kaj je kdo govoril in kaj je delal, ali ni bilo eno popolnoma v nasprotju z drugim. Tudi se moramo pozanimati, kolikokrat se je politična osebnost v kratkem času prebarvala. Predvsem pa: kako je politično delovanje te osebe, pa tudi stranke, pod okriljem in v imenu katere tak človek nastopa, škodovalo interesom slovenskega naroda, mlade slovenske države ali samo določenim posameznim slojem ali skupinam. In obratno. Ne verjemimo vsega, kar vidimo napisano. Ne verjemimo, da je oddaja na televiziji ali fotografija isto kot živa resnica in življenje. Tudi posneta beseda je lahko odrezana ravno takrat, ko bi hotela pojasniti bistvo in svojo resnico. Kot prioritetno nalogo je treba obravnavati projektne načrte, ki bi povečevali sodelova- nje žensk na vseh področjih, še prav posebno, tako je moje mnenje, pa v politiki. Zaradi zavrtega razvoja politične kulture pri nas, beri tudi petdesetletne vladavine ene partije, je slovenski narod izgubil tudi na tem področju. Prvi pogoj politične kulture je vsestranska osveščenost nas vseh, ki pa je možna samo s kar najboljšo informiranostjo posameznika in posameznice ter seveda samo z našo aktivno udeleženostjo. Nima smisla, da govorimo: »Nima smisla, saj nič ne naredijo« in »Politika ni zame«, in še kar je takih podobnih izrekov. Želimo si, da sami sodelujemo in sami kaj naredimo, saj bomo storili zase in za prihodnje rodove. Lahko začnemo pri čisto majhnih stvareh, pri vsakdanjih, manjših problemih iz našega okolja. Prvo je, da jasno, javno in glasno povemo svoje mnenje, brez strahu in nepotrebnega sramu. Če je treba, ga tudi napišimo in pošljimo v pisma bralcev ali kakšno podobno rubriko. Ko bomo v krogu, kjer se bomo stalno dobivali in si izmenjavali informacije in poglede ter možne rešitve problemov in našega delovanja, bomo šele videli, da stvari niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled. Mogoče bomo tudi videli, da so ti ljudje imeli dosti podobnih rešitev in idej kot mi sami, in za katere mislimo, da so dobre in pravilne, pa brez naše podpore niso mogle uspeti. Povprašajmo in pozani- majmo se, ne pustimo se prepeljati žejne čez vodo. V zvezi z izobraževanjem in vključevanjem žensk v javno življenje bi predlagala: Organiziranje izobraževalnega dela za izboljšanje sodelovanja žensk v političnem življenju, tudi posebnih tečajev in delavnic, ki bi izobraževale ženske nositeljice takega izobraževanja. Glavne poteze takih izobraževanj bi naj bile: izgradnja samozavesti žensk, da lahko polno sodelujejo v delu svojih organizacij, ter ugotavljanje ovir in razprava o tem, kako lahko te ovire podremo; razprava o problemih, ki jih imajo ženske pri delu v politiki in pri vključevanju v politično življenje in delo, in odločanje, kako bi se ti problemi rešili, ter razprava o podpori izobraževanju in uvajanju žensk v politiko. Takšni podpori, za katero ženske čutijo, da je potrebna za dosego njihovih ciljev, za razvoj njihovih (z)možnosti. MARINA BAHOVEC-VERDEL, Čufarjeva 7, Ljubljana Država mati in mačeha Pišem v imenu tisočev, ki so si prisiljeni najemati stanovanje na našem trgu. Že nekaj mesecev vztrajno iščem garsonjero ali enosobno stanovanje (kar bi bilo gotovo prevelik luksus), vendar moram žal tudi stanovanja, ki so na voljo, odkloniti. Cene se namreč gibljejo okrog 300 DEM na mesec, brez tekočih stroškov. Če bi se od svoje pripravniške plače okoli 500 DEM (dipl. ing. gradb.) celo zmogel ta strošek, je pogoj predplačilo za eno leto. Namen tega članka ni obravnavanje moje osebne problematike, čeprav sem v tem trenutku na cesti. Moram priznati, da se mi ježijo lasje, ko nenehno poslušam, kako dober je stanovanjski zakon, ki je bil pred časom sprejet. Lepo vas prosim, dober za koga? Ža-kaj se ima država pravico do dela državljanov obnašati kot zaščitni-ca in dobra vila na račun drugih, ki jim je mačeha? Komu je bilo dovoljeno sprejeti zakon (zanima me in pričakujem odgovor, koliko poslancev oz. njihovih ožjih svojcev v našem parlamentu si je kupilo stanovanje pod takšnimi pogoji, kjer se malone še to ni upoštevalo, koliko je stanovanje staro in ali je v Ljubljani ali v Murski Soboti), ki je ena sama krivica? Da sploh ne omenjam, da so pod temi pogoji kupovali stanovanja tudi ljudje, ki so že zdavnaj zgradili hiše (tudi na družbene stroške). Drugim, ki menijo, da so ga v dvajsetih ali kaj vem koliko letih, kar bivajo v njem in ga vzdržujejo, v bistvu že odplačali, pa pravim, da to ni res. Najemnine so bile tako nizke, da niso zadoščale niti za obresti, kaj šele za odplačilo glavnice, če bi ta stanovanja hoteli kupiti s kreditom. Teh krivic je toliko, da se jih ne da našteti. Seveda ne gre kritizirati, če ne veš odgovorov. Velikokrat je že bilo rečeno, da so nastopili novi časi. Novi časi da, vendar ne novi časi brez krivic! Edina pravična rešite bi bila odkup stanovanja po ekonomski ceni. Kdor ga ne bi odkupil, bi pač plačeval ekonomsko stanarino, ki gotovo ne bi znašala 300 DEM za garsonjero. Kdor bi bil pripravljen in zmožen plačevati več kot najemnino, bi se mu pač vrednost stanovanja obračunala v kredit in bi vsak mesec plačeval obrok in v določenem času bi odkupil stanovanje, v katerem živi. Tako bi država prišla do denarja, ki so ga vsi vlagali v gradnjo stanovanj, davkoplačevalci (vsi) pa bi bili manj obremenjeni. Edino ta in samo ta način bi bil pošten do vseh. Ali ni dovolj, da bo naša generacija vračala kredite, ki so jih najeli v preteklosti? Treba je bilo zapraviti še tisto malo, kar je bilo na voljo. Kako in kdaj naj današnja mladina pride do osnovnih pogojev za samostojno življenje?! Ne želimo ničesar zastonj. Zahtevamo možnost najetja stanovanja pod normalnimi pogoji v nasprotju s stanjem, ki vlada pri nas, ko si na milost in nemilost prepuščen stanodajalcu. Sicer pa, alterantiva vedno obstaja! Ali je to tujina!? SLOVENKO HENIGMAN, Ul. Maksa Henigmana 43, Dolenjske Toplice Čas, v katerem živimo Članku »Druga usmrtitev heroja Lacka« (Delo, 29. oktobra) izpod peresa Mihe Remca, o odstranitvi spomenika Jožetu Lacku na Ptuju bi rad dodal še svoje razmišljanje. Ne bom se spuščal v polemiziranje o moralnem in etičnem liku človeka, ki mu je bil spomenik postavljen. Ali je bil J. Lacko borec proti okupatorju ali revolucionar, heroj ali mučenik, junak ali tragična oseba; o tem naj sodi stroka, predvsem zgodovinska. Tudi ne bom ugotavljal, kako se je omenjena skulptura vklapljala v prostor na vogalu ptujskega gledališča in v bližini znamenitega Orfejevega kamna. Tudi to naj ugotavljajo predvsem arhitekti in urbanisti. Moti pa me, da so ptujski oblastniki odstranili kvalitetno skulpturo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška (kamnik 1922 — Kirchheim 1961), kar je vredno obsodbe in zgražanja. Savin-šek je bil kipar, ki se je med prvimi po vojni uprl takratnemu zapovedanemu socialističnemu realizmu in ustvaril v svojem razpoznavnem slogu nekaj najbolj kvalitetnih javnih spomenikov v Sloveniji. Tudi če obveljajo vsi argumenti in spomenik res ne sodi na starožitni trg pred ptujskim cerkvenim stolpom, bi se ga dalo prestaviti na ustreznejše mesto, morda tudi v okrilje muzeja, ne _pa na »staro opusiošeno ptujsko leta izživljajo različni vandali«, kot je zapisano v članku. Je morda po volji ptujskih veljakov poslan na smetišče zgodovine z Jožetom Lackom tudi veliki slovenski kipar, moj kamniški rojak Jakob Savinšek? In to v letu, ko naj bi se spominjali sedemdesetletnice rojstva prekmalu umrlega kiparja! Res je, kot resignirano ugotavlja na koncu članka Miha Remec: »Narod, ki ne zna spoštovati svojih najboljših sinov, ni vreden samostojnosti!« DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar, Cankarjeva 7, Kamnik Kritična analiza vlade Republike Slovenije V sobotni prilogi 10. oktobra letos se je g. Deželak v članku z gornjim naslovom lotil neke analize in med drugim zapisal tudi naslednji stavek: »Neokusno je hvalisanje z nečim, česar ne moreš spremeniti«. K temu bi kazalo dodati: še bolj neokusno pa je, če nekoga kličeš na odgovornost za tisto, česar ne more spremeniti. To se namreč vse prepogosto dogaja in ta predvolilni čas, sredi katerega smo, je tudi tisti, ko kaže pomisliti na oba zgoraj zapisana stavka. Predvolilni bolj bo trd in predvsem si želim, da bi se mnenja in razprave kresale o tem, kako reševati današnje in jutrišnje pro- bleme, ne se le prerekati o tem, kdo je bolj kriv za pretekle dneve. Vsak od nas ima svojo preteklost, in če bi še tako radi, je spremeniti ne moremo. Lahko popravimo napake, se opravičimo ali kako drugače popravimo storjeno krivico, če je bila. Lahko se iz napak kaj naučimo. Toda izgubljati svoje znanje, energijo in pripravljenost za soustvarjanje današnjega in jutrišnjega dne le za obkladanje in prepiranje o preteklosti, je lahko predvsem neproduktivno. Z enako vnemo, kot se bomo lotili preteklosti drugače mislečih, se lotimo lastne. In s tako metlo pometajmo pred svojim in tujim pragom. Ne bo nas odrešilo, morda pa bomo bolj človeško razumno preživeli ta čas do volitev. Ne pozabimo na človeško dostojanstvo, na spoštovanje ljudi in različnosti. Naj nam bodo vodilo pri naših ravnanjih. Nekoč bodo tudi ti dnevi preteklost. RINA KLINAR, Plavški rovt 7c, Jesenice Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. /V 'A k m k V Luki imajo prometa več, zaslužka pa manj Tako razmerje je tudi posledica padca prometa v kontejnerskem terminalu — Luški komercialisti vse bolj agresivno nastopajo na svetovnem trgu KOPER, 4. novembra — Več prometa, manj zaslužka. To je ena od značilnosti letošnjega poslovnega leta v koprski Luki. Tudi v novembru so pretovorili več, kot so načrtovali (namesto 375.000 ton kar 381.000 ton), skupaj pa so v desetih mesecih pretovorili okrogle štiri milijone in 150 tisoč ton blaga ali 12 odstotkov več, kot so načrtovali za letos in pretovorili lani. Žal se vse to pri realizaciji ne pozna veliko. Ta je s povprečnih 5,5 miUjona dolarjev na mesec padla na dobre štiri milijone dolarjev. Spremembe so posledica znatnega padca prometa v kontejnerskem terminalu in v generalnih tovorih. V primerjavi z letom 1991 je v generalnih tovorih (kosovno blago, hitro pokvarljivo blago) za okroglih 40 odstotkov manj prometa, v kontejnerskem terminalu pa imajo 25-od-stotni padec prometa. Direktor koprske Luke Rudi Dujc je ob tem povedal, da se v Luki na vse načine prilagajajo novim razmeram (kar 80 odstot- Primorski kandidati političnih strank KOPER, 4. novembra — Politične stranke imajo v svojih predvolilnih pripravah različne strategije. Nekatere stranke (SDP) so že zdavnaj objavile svoje kandidate, druge jih objavljajo zdaj, tretje pa jih še ljubosumno skrivajo in menda taktizirajo. Nekatere se izgovarjajo, da morajo predlagana imena kandidatov potrditi konvencije, bralce in volivce pa imena seveda zanimajo. Demokratska stranka je za državni zbor v piranski občini predlagala Davida Božiča, v koprski občini pa sta dva demokratska kandidata — Zvezdan Markežič in Roman Zrim. Kandidati socialistov za državni zbor v drugi volilni enoti (Primorska) so: Danilo Flajs v Tolminu, Maijan Guzič v Piranu, Miran Žlogar v Izoli, Breda Krasna in dr. Oskar Fritz v Kopru, Lučka Čehovin — Sežana, Vojka Lenarčič v Ilirski Bistrici, Marta Nardin v Postojni, Alojz Hvala in Franjo Batagelj iz Nove Gorice in Maijan Cigoj iz Ajdovščine. Kandidati Socialdemokratske stranke Slovenije s Primorske pa so: Apolonija Terčelj za tolminsko, Robert Časar za piransko, Bojan Zadel za izolsko, Valentin Prelovec in Denis Sabadin za koprsko, Darko Cotič za sežansko, Marija Drofenik za ilirskobistri-ško, Sandi Kapelj za postojnsko, Ivico Hvalica in Boris Nemec za novogoriško in Dušan Fatur za ajdovsko občino. B. Š. kov vsega prometa predstavljajo masovni tovori) in tako iščejo možnosti za zmanjševanje stroškov, ob tem seveda tudi števila. zaposlenih, hkrati pa na tujih trgih iščejo nove posle in partnerje. Glavnina prekomorskega prometa Slovenije potuje prek koprske Luke, toda tega blaga v mednarodni menjavi je premalo, slaba pa je tudi struktura (gre zlasti ža repromaterial), in brez trgov, kot so Avstrija (za Avstrijo bodo letos v Luki pretovorili okrog 1,5 milijona ton blaga), Madžarska, ČSFR in Južna Nemčija, ne bo šlo. Majhen domači trg sili luške komercialiste v agresivnejše nastopanje na tujih trgih. Seveda pri tem uspeh' ni odvisen 1% od Luke, pač pa od drugih udeležencev v transportni verigi, začenši z železnico in drugimi ustreznimi komunikacijami. Zadnje čase je bilo v Luki tudi precej poslovnežev, delegacij. »Vsem odpiramo vrata, se predstavimo; žal pa od teh številnih obiskov v zadnjem času osebno ne pričakujem nič posebnega. Konkurenčni boj za tovor je velik, pojavljanje v javnosti pa nam zadnje čase povzroča tudi težave. Javno razgrinjanje načrtov, uspehov, prizadevanj se nam tudi slabo vrača. Prepričan pa sem, da lahko še dobimo tovore, ki jih imajo zdaj v severnih lukah, čeprav bi po naravni poti bolj sodile k nam, sosedom. V tem vidim tudi smisel skupnega nastopanja na evropskem trgu,« je menil Rudi Dujc. DUŠAN GRČA Skupščina bo zasedala le še na skupnih sejah Dirskoblstriška skupščina je na skupni seji sprejela spremembo občinskega statuta ILIRSKA BISTRICA, 4. novembra — Biiskobistriška skupščina je danes na skupni seji vseh treh zborov po hitrem postopka sprejela spremembo občinskega statuta, Iti bo omogočila njeno delo na skupnih sejah. Na ta način je vodstvo skupščine s podporo večine poslancev poskušalo zagotoviti normalno delo občinskega parlamenta, kije bilo glede na delo po zborih že od konstituiranja pogosto moteno, v zadnjem času pa popolnoma onemogočeno zaradi bojkota tako imenovanega »bloka opozicijskih strank SKD, SLS in NDS«, iz katerih je polovica odbornikov družbenopolitičnega zbora. S spremembo načina skupščinskega dela se strinja tudi strokovna služba republiške skupščine, ki je ugotovila, da predlagane (sedaj že uresničene) statutarne spremembe, ki bodo takoj po uradni objavi omogočile delo bistriške skupščine le na skupnih sejah, ni nobenih ustavnih ali drugih ovir. Skupščina je danes podprla tudi predlog Zlatka Jenka, da za člana državnega sveta iz Ilirske Bistrice kandidira Anton Šne-kinc, odbornik zbora krajevnih skupnosti. Skupščina je podprla tudi stališče poslanskega kluba SDP do pripomb in zahtev »opozicijskih strank«, ki so jih te v odprtem pismu predsedstvu skupščine zapisale na račun predsedstva, skupščine in občinske vlade. Prisotni odborniki so soglašali, da sestavljalci omenjenega pisma niso upoštevali pravil delovanja skupščinskega sistema, ki omogoča, da stranke svoje interese in pripombe uveljavljajo neposredno prek svojih poslancev. Za to pa je seveda treba v skupščino priti osebno, ne pa ji pošiljati le pisma. JANEZ ODAR Molk v »državnih« podjetjih O severnoprimorskih podjetjih, ki so se prijavila na natečaj državnega sklada za razvoj, ni dobiti uradnih podatkov — Bo veliko delavcev odveč? NOVA GORICA, 4. novembra — Podatkov o številu in imenih. Tudi v posameznih sevemo-podjetij v ajdovski, idrijski, novogoriški in tolminski občini, Iti so se primorskih podjetjih, ki so na prijavila na razpis za sanacijo v okviru državnega sklada za razvoj in seznamu za sanacijo pod okn-so bila tudi vključena v sanacijski program, uradno ni mogoče ljem državnega sklada za razvoj nikjer dobiti. Po neuradnih podatkih, in sicer iz virov, Iti so kot upniki povezani s severnoprimorskimi podjetji, je devet podjetij oz. holdingov zdaj odvisnih od odločitev državnega sklada. V ajdovski občini sta podjetji dve, in sicer Kovinsko podjetje Ajdovščina in Tovarna poljedelskega orodja Batuje. Med gospodarskimi podjetji v idrijski občini se je menda na razpis za državno sanacijo prijavilo več podjetij. Sklad se je odločil za eno, namreč Lesno industrijo Idrija, ne pa tudi za podjetji Promet Idrija in Čipka. V novogoriški občini pričakujejo odslej državno pomoč pri premagovanju nakopičenih gospodarskih težav vse družbe holdinga Meblo razen dveh družb, ki sta že dalj časa v stečajnem postopku. To sta družbi Pohištvo Nova Gorica in Oblazinjeno pohištvo. V sanacijski program sklada za razvoj je vključenih tudi deset družb, ki so bile ustanovljene iz nekdanjih Vozil Gorica, in tovarna obutve in otroških potrebščin Ciciban Miren. Tolminsko gospodarstvo ima odslej tudi tri »državna« po- djetja, in sicer AET Tolmin, Metalflex in TIK Kobarid. S prijavo na razpis za državno pomoč, kot kaže, ni uspel tolminski Avtoprevoz; o prijavi pa so pred časom razmišljali tudi v Gostolovi tolminski tovarni Peskalna tehnika. Toda v Gosto-lu so si očitno premislili, ko je postalo jasno, da se na razpis lahko prijavijo le kot celota, torej kot holding. Zato je na novogoriškem sodišču zdaj že uveden postopek za stečaj Peskalne tehnike. DELO vedno v središču dogajanj Bele lise še v Baški grapi Po triletnih vlaganjih v telefonijo tolminska občina ni več med zadnjimi v državi — V Trenti naj bi ljudje izbirali med žičnimi in brezžičnimi telefoni TOLMIN, 4. novembra — Od kar so povedali na tiskovni ,, — -----------------vsega, .... konferenci o dosežkih pri gradnji novih telekomunikacijskih central in omrežij v tolminski občini, ki so sad skupnih prizadevanj občine in PTT podjetja iz Nove Gorice, je najpomembnejše, da bo konec prihodnjega leta na zemljevidu PTT mrežij tolminske občine ostalo le še nekaj tako imenovanih sivih lis. Bele lise, s katerimi označujejo kraje, v katere telefonski signal ne seže, pa bodo ostale le še v odročnih vaseh Baške grape. Probleme sivih in belih lis naj bi po besedah predstavnikov PTT podjetja reševali s pomočjo mobilne telefonije. Za njene potrebe naj bi postavili nekaj novih pretvornikov. Tam (recimo v Trenti) naj bi ljudje lahko izbirah med omejenim številom žičnih telefonov in brezžičnimi. Pri tem naj bi se držah načela, da naj žične telefone dobijo stalni prebivalci, mobitele pa naj si omislijo lastniki počitniških hiš. Po triletnih vlaganjih tolminska občina vsaj na področju telekomunikacij ne spada več med težko dostopne. S postavitvijo novih central in POT napeljav bo do konca tega leta imela v povprečju 22 priključkov na sto prebivalcev, konec leta 1993 pa že 24 priključkov. To bo za en pri-ljuček več, kot je repubhško povprečje, za deset priključkov manj kot znašajo ta povprečja. pri sosedih v Itahji in Avstriji, hkrati pa za 20 priključkov več kot pri Madžarih ah Čehih. Za lažje razumevanje teh primerjav so predstavniki PTT podjetja iz Nove Gorice navedh še nekaj podatkov iz tujine. Avstrija ima med evropskimi državami najdražji telefonski impulz (2,85 marke za triminutni pogovor), daleč najcenejša pa je Slovenija, kjer triminutni pogovor stane 0,09 marke. Toda Avstrija spada med evropske države, kjer stane telefonski priključek najmanj, in sicer 170 mark, Slovenija, kjer je treba v povprečju za priključek odšteti 2128 mark pa za 700 mark presega drugo najdražjo evropsko državo Madžarsko. S temi številkami so predstavniki novogoriškega PTT podjetja prikazali, kako težavna je bila pot, katere cilj je bil s postavitvijo telekomunikacijskega centra in digitalne telefonske centrale v Novi Gorici ter optičnega kabla in digitalnega 34 megabitne-ga sistema med Tolminom in Novo Gorico ustvariti najprej najosnovnejše možnosti za razvoj telefonije v tej občini. Ta je namreč do nedavnega s 13 pri-ljučki na sto prebivalcev capljala na repu tovrstne razvitosti. Že danes je glede tega skoraj v konici. Sad skupnih prizadevanj občine, ki je k naložbam v občinsko infrastrukturo primaknila 30-odstotni delež, so avtomatske telefonske centrale v Tolminu, Kobaridu, Soči in Mostu na Soči. Te že delujejo. Do konca tega leta bodo razširili še centrale v Podbrdu in Srpenici, do konca prihodnjega leta pa še na Slapu ob Idrijci, Breginju in Bovcu. Nova kabelska omrežja bodo še to leto dobili v Volčah, Poljubi-nju, Žapčah, Ljubinju, Prapet-nem, v Volčanskih Rutih, Čigi-nju, Kamnem, Selcih, Ladri, Smasteh, Libušnjah, Vršnem, Svinu, Petrovem Brdu, Podpo-reznu in Podbrdu. KATJA ROŠ je težko zvedeti kaj več o pričakovanih ukrepih in načrtih za prihodnost. Kot je bilo mogoče shšati v enem izmed podjetij, so direktorji dobili »nasvet«, naj ne dajejo podatkov za javnost, ker bodo v večini teh podjetij morah kar precejšnjemu številu delavcev povedati, da so odveč. Da je delavcev za sedanji zmanjšan obseg proizvodnje in prodaje ter sploh za učinkovito poslovanje preveč, ugotavljajo že nekaj časa na primer v družbah nekdanjih Vozil Gorica, v ajdovskem Kovinskem podjetju, kjer je zdaj že precej delavcev na tako imenovanem čakanju doma, v Tovarni poljedelskega orodja v Batujah, kjer na primer valjarna dela z manj kot tretjino zmogljivosti. V Meblu se zaradi nakopičenih težav iz minulih let nenehno zmanjšuje število zaposlenih. Ciciban naj bi menda število zaposlenih v okviru sanacijskega programa zmanjšal za približno četrtino, torej za najmanj dvesto zdaj zaposlenih. SLAVICA CRNICA Vodovod bodo zgradili takoj, ko bo denar Polovico denarja za vodovod v Dolenjah pri Jelša-nah bo prispevala država JELŠANE, 4. novembra — Prebivalci* vasice Dolenje pri Jelšanah negodujejo zaradi zamude pri obljubljeni gradnji vodovoda. Pri tem del krivde pripisujejo tudi Komunalnemu podjetju, ki pa gradnje ne more začeti, dokler zanjo ne dobi denarja. Direktor Edo Lenarčič je povedal, da bo ureditev vodovodov med Jelšanami in Dolenjem ter Novokračinami in Novo vasjo stalo 9.635.000 tolarjev. Občina je oba projekta prijavila na razpis za razvoj demografsko ogroženih območij in pri tem uspela. Polovico denarja, kolikor ga bo prispevala republika, je namreč že odobrenega, sedaj čakajo le še na nakazilo. Manjkajoči znesek bosta morah zagotoviti občina in vaški skupnosti. Projekt in tehnična dokumentacija za napeljavo glavnega voda od Jelšan do Delenja je že pripravljen, za uresničitev tega načrta pa potrebujejo 2,3 milijona tolarjev. Komunala je pripravljena, da dela začne takoj, ko dobi nakazilo z republike. J. O. Ceste so glavna predvolilna tema NOVA GORICA, 4. novembra — Politične stranke na predvolilnih zborovanjih, javnih tribunah in podobnih srečanjih na Goriškem v zadnjem obdobju ne pozabijo nameniti pozornosti prometnim težavam na tem območju in seveda gradnji že dolgo načrtovanih cest, predvsem tako imenovani osimski cesti od Nove Gorice (Vrbojbe) do Razdrtega. V minulih dneh je bila gradnja te ceste pravzaprav glavna tema vrste sestankov. In, kot kaže, bo tudi v prihodnjih dneh. V petek, 6. novembra, bosta kar dve stranki pripravili pogovor o njej. Novogoriška občinska konferenca SDP bo v sejni dvorani enote zavarovalnice Triglav pripravila javno tribuno z naslovom Kdaj po avtocesti do Ljubljane? Na naslovno vprašanje tribune naj bi odgovoril njen gost minister za promet in zveze Marjan Krajnc. Javna tribuna, ki jo bo vodil republiški poslanec in podpredsednik SDP Borut Pahor, se bo začela ob 17. uri. Dve uri prej pa bodo gostje novogoriškega občinskega odbora LDS svetovalec v finančnem ministrstvu Martin Jakše, svetovalec slovenske vlade Anton Rop in republiški poslanec LDS Janez Kopač. Gostje bodo javnosti predstavili programske usmeritve stranke na področju prometa in cestne problematike. S. C. Nad TKM tudi banka obupuje V odgovoru sežanski skupščini banka ne daje novih podatkov niti ne odgovaija na vprašanja SEŽANA, 4. novembra — Končno se je na zahtevo enega od občinskih odbornikov v zvezi z dogajanjem v Krasmetalu oziroma TKM Sežana oglasila tudi lastnica Splošna banka Koper in njena firma Finor. V odgovoru, Iti ga je poslala skupščini, pa ne razkriva nikakršnih novih podatkov niti ne odgovaija na nobeno od vprašanj.. Splošna banka je v reševanje problematike Krasmetala vpletena kot večinski upnik, zato je seveda podpirala prizadevanja za zaščito njegovega premoženja in sporazumno z občinsko vlado prek svoje firme Finor sodelovala pri zagotavljanju možnosti za nadaljevanje dela v podjetju in zaposlitev delavcev. Čeprav je podprla tudi ustanovitev prvega Krasmetalovega naslednika SIKA, pa v dopisu, ki sta ga podpisala direktorja Vojko Cok in Jože Rener, prostodušno priznava, da ne ve, zakaj SIKO in AGEA, ki je vodila stečaj Krasmetala, nista storila vsega za pravočasno končanje postopka in takojšnje nadaljevanje proizvodnje. Kljub temu in neugodnim ugotovitvam analize, ki jo je o možnostih za nadaljevanje Krasmetalovega programa kmetijske mehanizacije naredila tuja svetovalna firma Ambrosseti, se je banka odločila, da sodeluje tudi na licitaciji za prodajo stečajnega dolžnika Krasmetala. Ker naj za tovarno ne bi bilo nobenega kupca, je bil ta korak po mnenju bankirjev edina možnost za nadaljevanje poslovanja podjetja in ohranitev delovnih mest. Banka pa ne pojasni, zakaj SIKO ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel s pridobitvijo namenskih sredstev Zavoda za zaposlovanje oziroma ministrstva za delo za ohranitev delovnih mest. Ta denar pa je bil kasneje priznan TKM (vodili so*ga isti ljudje, kot prej Krasmetal), ki je dobro posloval, dokler ni propadel jugoslovanski trg. Po izpadu tega trga je vodstvo TKM v sodelovanju z občinskim IS poskušalo najti nove domače in tuje partnerje, ki bi z novimi programi poskušali nadomestiti proizvodnjo za jug. Ker pri tem niso bili najbolj uspešni, so iskali delo za presežne delavce v drugih podjetjih, pri čemer jih prizadeti niso podprli. Svojo negativno vlogo pa je po mnenju bančnikov odigral tudi sindikat, ki naj bi predvsem iz formalnih razlogov onemogočil hitro in učinkovito uresničevanje ukrepov za reševanje TKM. Stroški zaradi presežnih delavcev pri omejenem poslovanju že povzročajo izgubo in nelikvid- »Ministrstev ni mogoče preprosto povezovati« Na javni tribuni v Postojni se je predstavila predsedniška kandidatka Daija Lavtižar-Bebler POSTOJNA, 4. novembra — »Socialistična stranka se je odločila, da bo imela na teh volitvah svojega predsedniškega kandidata. Na prejšnjih, ko je skupaj s prenovitelji podprla Milana Kučana, je Socialistična stranka veijetno naredila napako, saj je izgubila priložnost za svojo promocijo. Če bom izvoljena za predsednico države, sem prepričana, da bom to funkcijo uspešno opravljala v korist vseh državljanov.« To je na javni tribuni, ki jo je pripravil območni odbor Socialistične stranke Postojna, najprej povedala predsedniška kandidatka socialistov Daija Lavtižar-Bebler. Javne tribune, na kateri so prav tako govorili o problemih kulture v občini, se je udeležil tudi republiški minister za kulturo Borut Šuklje, udeležencem pa se je predstavila tudi kandidatka Socialistične stranke v 2. volilni enoti za volitve v državni zbor Marta Nardin. Republiški minister za kulturo Borut Šuklje, ki je tudi podpredsednik Socialistične stranke, je povedal, da so danes socialisti v sredinski koaliciji in bodo v njej ostali tudi v prihodnje. Menil je, da je težko živeti v državi, kjer socialisti in socialdemokrati nimajo ustreznega me- sta in vloge pri sprejemanju pomembnih odločitev. Zato se je stranka tudi ponovno spustila v volilni boj. Na vprašanje glede predloga o ukinitvi ministrstva za kulturo oziroma njegovi združitvi z ministrstvom za šolstvo, izobraževanje in znanost je odgovoril, da ministrstev ni mogoče tako preprosto povezovati. To še toliko bolj, ker se je ministrstvo za kulturo lotilo treh pomembnih projektov. Med drugim je pripravilo tudi zakon o varstvu intelektualnega dela v kulturi in zakon o videopirat-stvu, torej zakone, ki bi kulturnim inštitucijam vsaj pravno omogočili normalno delovanje. Udeleženci javne tribune so gosta seznanili še s problemi kulture v občini. MARJANA TRILER nost, zato bančniki ocenjujejo, da bo vodstvo TKM — tudi zaradi odpora proti njihovim odločitvam — zelo težko uskladilo poslovanje s potrebami in možnostmi. Bančniki še trdijo, da se je Finor vedno obnašal kot dober gospodar in upravljal podjetje v okviru možnosti. Za to svoje delo ni zahteval plačila. (Pri tem banka molči o prenakazovanju kupnine in morda celo o neporavnanih obveznostih, op. pisca.) Opozarja še, da se zaradi nemoči pri uresničevanju ekonomskih ukrepov v podjetju že pojavlja velika škoda, obstaja pa tudi sum na poneverbe med stečajem, o čemer pristojne službe že zbirajo podatke. JANEZ ODAR Koprski odborniki zahtevajo sejo Občinski zbori se v novembru niso nameravali sestati — Pismo 19 odbornikov KOPER, 4. novembra — Kakšnih predvolilnih počitnic v koprski občinski skupščini ne bo. Ko so namreč odborniki v občinski skupščini izvedeli, da je vodstvo skupščine sklenilo, da redne seje ne bo sklicalo niti v novembru, se jih je 19 podpisalo pod pismo predsedniku skupščine, v katerem skladno z 61. členom poslovnika zahtevajo čimprejšnji sklic seje občinske skupščine. Prepričani so namreč, da je odprtih toliko aktualnih vprašanj, da si skupščina kar dvomesečne prekinitve rednega dela ne more privoščiti. Podpisniki pisma sporočajo skupščini, zborom in kolegiju, da sodi med vprašanja, ki jih je treba obravnavati, načrt gradnje živinskega terminala v Luki, osnutek odloka o lokacijskem načrtu obalne ceste od Škofij do križišča An- • Koprčane je vznemirila namera Luke, da bi v Kopru zgradila tudi terminal za živino. Terminal je z vsemi soglasji in strogim nadzorom inšpekcij začel tudi poskusno obratovati in konec prejšnjega tedna je prek Kopra odpotovala prva pošiljka 520 bikcev. Predsednik Aurelio Juri pravi: »Mislim, da se problem napihuje. Za zdaj je vse zakonito, pod nadzorom ustreznih organov. Zahtevo po obravnavi teh načrtov bomo obravnavali na kolegiju in se odločili, ali jo uvrstimo na dnevni red novembrskega zasedanja.« karan, prodaja poslovnih lokalov v Kopru in ob tem divja privatizacija v družbenem podjetju Dom, poročilo komisije za družbeni nadzor o gradnji balinišča za gradom itn. Aurelio Juri, predsednik občinske skupščine je povedal: »Res nismo imeli namena sklicati seje skupščine. To sem uskladil tudi s predsednikom občinskega IS. Skupaj sva ugotovila, da ni nujnih zadev, ki bi terjale novembrski sklic. Razen tega smo v vodstvu skupščine ocenili, da je prav, da bo redna seja decembra. Tako bi onemogočili katerikoli stranki, da sejo skupščine izrabi za predvolilna soočanja. Še pred pobudo poslancev, ki smo jo dobili danes, pa je z Rižanskega vodovoda prišla pobuda za čim hitrejšo obravnavo odloka o lokacijskem načrtu za vodovod od Rodika do Rižane. Ker gre za nujno zadevo, smo v vodstvu sklenili, da pač skličemo sejo še v novembru in članom kolegija smo že poslali vabilo za sejo kolegija, ki bo 12. novembra. Na tej seji bomo odločali tudi o tem, ali naj skupščina zaseda 26. novembra, kot sem predlagal, pa tudi o tem, če bomo točke, ki so jih kot aktualne v pismu oziroma po sklicu seje navedli odborniki, uvrstili na dnevni red.« DUŠAN GRČA Med Kobaridom in Robičem bo trgovsko-turistični center TOLMIN, 4. novembra — Približno dve leti stara zamisel o gradnji trgovskega, turističnega in rekreativnega centra (TTRC) med Kobaridom in mednarodnim mejnim prehodom Robič je danes s podpisom pisma o namerah za gradnjo kobariškega TTRC dobila trdnejši okvir. Pismo o namerah so podpisale novogoriške družbe HIT, HIT Invest, Fininvest, projekt in tolminsko turistično-trgovsko podjetje Alpko-merc. Kot je povedal predsednik tolminske vlade Pavel Gregorčič, ki mu je občinski izvršni svet zaupal koordinacijo projekta kobariškega TTRC, naj bi pismo o namerah podpisala tudi tolminska vlada. Projekt kobariškega centra obsega gradnjo nakupovalnih, servisnih, turističnih, špedicijskih in turistično-zabavnih objektov. Med slednjimi tudi igralnico. Njegove dejavnosti naj bi vplivale na razvoj turizma in trgovine vse občine. Kobariški TTRC bodo zgradili ob cesti, ki povezuje Kobarid z Robičem. Težko je tudi napovedati, kdaj ga bodo začeli graditi. (K. R.) Strokovnjaki o Ludviku Zorzutu in kulturni dediščini NOVA GORICA, 4. novembra — Pregled varovanja in ohranjanja kulturne dediščine na Goriškem bo glavna tema celodnevnega strokovnega srečanja, ki ga bosta pripravila Zgodovinsko društvo za severno Primorsko in Goriški muzej v petek, 6. novembra, v frančiškanskem samostanu na Sveti gori nad Solkanom. Srečanje bo posvečeno 1000. obletnici rojstva pesnika, narodopisca, muzejskega in arhivskega delavca Ludvika Zorzuta (rojenega v Medani v Brdih) in 40-letnici delovanja Goriškega muzeja. Zgodovinarji in drugi strokovnjaki s področja družboslovja bodo predstavili delo Ludvika Zorzuta in dejavnost Goriškega muzeja, Pokrajinskega arhiva in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici, svetogorskega frančiškanskega samostana in koprske škofije. Milko Matičetov pa bo govoril o ljudskih napisih na severnoprimorskem območju. (S. C.l Bodo gojili jakobove pokrovače? KOPER, 4. novembra — O možnostih kooperacije na področju marikulture, natančneje pri umetni vzgoji školjk jakobovih pokrovač (kapesant), so se v prostorih skupščine skupnosti obalnih občin danes pogovarjali predstavniki Slovenije in sosednje Furlanije-Julijske krajine. Po besedah Walterja de Waldersteina iz tržaške družbe Ittiomar so pilotski poskusi vzgoje jakobovih pokrovač v severnem Jadranu pokazati utemeljenost vzgoje v komercialne namene. So pa pri vzgoji določene omejitve (v prvi vrsti za vzgojo pride v poštev le globina nad 18 metrov). Zato se Ittiomar zanima za možnost postavitve gojišč na naši strani Jadrana. Seveda bi tržaška firma v zameno za gojišča ponudila našim gojiteljem vso tehnologijo in znanstvene izsledke pri vzgoji teh školjk. (I. U.) Nova žalost Marije sedmih žalosti ŠMARTNO NA POHORJU, 4. novembra — Bistričani so v minulih treh letih prenoviti tri cerkve: Tri kralje, Areh in Miklavž nad Koritnim. Zdaj je na vrsti farna cerkev sv. Martina na Šmartnem na Pohorju. Za njeno obnovo domačini že zbirajo denar, les in kritino, da bo prihodnje leto še s simbolično družbeno denarno pomočjo dobila novo streho. Zvonik več kot 600 let stare cerkve Marije sedmih žalosti na osrednjem trgu v Slovenski Bistrici pa medtem mimo rjavi naprej... (V. S.) V Murski Soboti vabijo na cepljenje proti gripi MURSKA SOBOTA, 4. novembra — Letos so v nasprotju z lanskim letom, ko zaradi političnega položaja Slovenije in razpada jugoslovanskega trga ni bilo mogoče pravočasno dobiti cepiv, na soboškem Zavodu za socialno medicino in higieno pravočasno dobro založeni s francoskim cepivom proti gripi in že kakšna dva tedna cepijo vse, ki se hočejo preventivno zavarovati pred to boleznijo. Ker se gripa pojavlja v večjem obsegu vsakih nekaj let, sedaj pa epidemije na območju Murske Sobote že nekaj let ni bilo, bi se prav letos lahko zgodilo, da bi se bolezen lahko huje razmahnila, zato na zavodu pozivajo ljudi, da se v čim večjem številu pridejo cepit, kajti le to je učinkovita zaščita. Cepljenje je tokrat tudi razmeroma poceni, saj stane 300 tolarjev, kajti stroške za cepivo so poravnati iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. (J. P.) Za strpnejše medsebojne odnose LENDAVA, 4. novembra — Predsedniški kandidat Demokratov Jelko Kacin in podpredsednik stranke Tone Peršak sta med predvolilnim nastopom v Lendavi ponovila, da Slovenija nujno potrebuje dobre ceste in da ima pri gradnji prednost cesta, ki bo Lendavo oziroma Prekmurje povezala s slovenskim cestnim križem vse do Kopra in Nove Gorice. »Demokrati hočemo doseči večjo zaposlenost, hitrejši razvoj, prodor na nove trge. To pomeni, da ne obljubljamo lagodnega življenja.« Kacin je pohvalil slovensko narodnostno politiko in strpno politiko do Neslovencev. O verskem sporu v Razkrižju je Tone Peršak dejal, da Hrvati v odnosih s Slovenijo uspešno igrajo na nacionalistično noto, zato je morda prav, da problem v Sloveniji rešujemo bolj strpno. Jasno pa je, da mora biti v Razkrižju slovensko bogoslužje in hrvaško za tam živeče Hrvate. (I. G.) Res pravo martinovanje ORMOŽ, 4. novembra — Za martinovo bodo v Ormožu imeli pravo celodnevno prireditev. Turistično društvo organizira v soboto, 7. novembra, martinovanje po ormoških mestnih uticah. Ob 10. uri bodo pred gostiščem Polžek odkrili leseni relief ormoške krajine, ob 12. uri bo pred blagovnico Tima modna revija, nastopil bo pevski zbor, prikazati bodo domače šege in običaje, povezane z martinovanjem, in predstaviti vinski kozarec iz serije Ormož. V starem delu hotela Ormož pa bo aktiv kmečkih žena pripravil kulinarično razstavo. (K. P.) Dravinja je spet prestopila bregove SLOVENSKA BISTRICA, 4. novembra — Zaradio nočnega deževja je Dravinja v južnem delu občine Slovenska Bistrica spet prestopila brege. Voda je preplavila večino cest in prekinila promet tudi proti Rogaški Slatini in Ptuju. Sredi popoldneva je voda s ceste Slovenska Bistrica—Rogaška Slatina že odtekla, na cesti Poljčane—Majšperk pa je bilo še vedno toliko vode, da promet po njej ni bil mogoč. (V. J.) Jezero bodo sanirali spomladi SLOVENSKA BISTRICA, 4. novembra - Delavce mariborskega gozdnega gospodarstva, ki so pred časom začeti pripravljati sanacijo Cmega jezera, je s Pohorja pregnal sneg takoj zatem, ko so dokončali cesto, po kateri bodo k jezeru, ki je skozi porušeno zapornico lani odteklo, pripeljati stroje. Sanacije brežine jezera in obeh zapornic se bodo lotili spomladi. Upajo, da se bo že po kakšnem mesecu za novim jezom pričela nabirati voda. (V. S.) Premislimo, preden oddamo svoj glas! Čim višji je položaj na delovnem mestu, pa tudi čim višji je položaj na politični lestvici, tem manj je prisotnih žensk. Slovenke se moramo ob takih ugotovitvah različnih raziskav zamisliti in se vprašati, kaj hočemo in kakšne možnosti imamo za dosego svojih ciljev. Prav gotovo je prvo, o čemer bi morale razmisliti in se dodatno poučiti, naše sodelovanje pri odločanju — v in o javnem življenju. Saj iz tega sledi tudi vse ostalo sodelovanje pri odločanju. Četudi so nas v šolah mogoče drugače, napačno učili in čeprav bi katera hotela samo zamahniti z roko. češ, saj imam važnejše in bližje skrbi, kot pa ukvarjati se s politiko. Politika je v najširšem pomenu besede pač ukvarjanje z javnimi zadevami. Če predstavljamo Slovenke na področju naše države približno polovico prebivalstva, je zelo pomembno, da ne bodo o nas odločali večinsko samo moški, pa naj bo to od delovnega mesta do parlamenta. Ob podatku, da je politična zastopanost žensk v družbenopolitičnem zboru le trinajstodstotna, se velja za,-misliti. Zakaj ne bi aktivno sodelovale pri zadevah, ki so pomembne za našo prihodnost, za prihodnost naših otrok in naših najbližjih. Predvsem pa se moramo pozanimati, kje so na političnem področju naša zanimanja in naše simpatije. In pri tem ne smemo nasesti niti stalno ponavljajočim se političnim frazam niti vsiljivim in dragim političnim reklamam niti osebam in osebnostim, ki so preko močnih lobijev povezane s časopisi in televizijo. Pozanimajmo se, poučimo se iz različnih virov informiranja, kaj je kdo govoril in kaj je delal, ali ni bilo eno popolnoma v nasprotju z drugim. Tudi se moramo pozanimati, kolikokrat se je politična osebnost v kratkem času prebarvala. Predvsem pa: kako je politično delovanje te osebe, pa tudi stranke, pod okriljem in v imenu katere tak človek nastopa, škodovalo interesom slovenskega naroda, mlade slovenske države ali samo določenim posameznim slojem ali skupinam. In obratno. Ne verjemimo vsega, kar vidimo napisano. Ne verjemimo, da je oddaja na televiziji ali fotografija isto kot živa resnica in življenje. Tudi posneta beseda je lahko odrezana ravno takrat, ko bi hotela pojasniti bistvo in svojo resnico. Kot prioritetno nalogo je treba obravnavati projektne načrte, ki bi povečevali sodelova- nje žensk na vseh področjih, še prav posebno, tako je moje mnenje, pa v politiki. Zaradi zavrtega razvoja politične kulture pri nas, beri tudi petdesetletne vladavine ene partije, je slovenski narod izgubil tudi na tem področju. Prvi pogoj politične kulture je vsestranska osveščenost nas vseh, ki pa je možna samo s kar najboljšo informiranostjo posameznika in posameznice ter seveda samo z našo aktivno udeleženostjo. Nima smisla, da govorimo: »Nima smisla, saj nič ne naredijo« in »Politika ni zame«, in še kar je takih podobnih izrekov. Želimo si, da sami sodelujemo in sami kaj naredimo, saj bomo storili zase in za prihodnje rodove. Lahko začnemo pri čisto majhnih stvareh, pri vsakdanjih, manjših problemih iz našega okolja. Prvo je, da jasno, javno in glasno povemo svoje mnenje, brez strahu in nepotrebnega sramu, če je treba, ga tudi napišimo in pošljimo v pisma bralcev ali kakšno podobno rubriko. Ko bomo v krogu, kjer se bomo stalno dobivali in si izmenjavali informacije in poglede ter možne rešitve problemov in našega delovanja, bomo šele videli, da stvari niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled. Mogoče bomo tudi videli, da so ti ljudje imeli dosti podobnih rešitev in idej kot mi sami, in za katere mislimo, da so dobre in pravilne, pa brez naše podpore niso mogle uspeti. Povprašajmo in pozani- majmo se, ne pustimo se prepeljati žejne čez vodo. V zvezi z izobraževanjem in vključevanjem žensk v javno življenje bi predlagala: Organiziranje izobraževalnega dela za izboljšanje sodelovanja žensk v političnem življenju, tudi posebnih tečajev in delavnic, ki bi izobraževale ženske nositeljice takega izobraževanja. Glavne poteze takih izobraževanj bi naj bile: izgradnja samozavesti žensk, da lahko polno sodelujejo v delu svojih organizacij, ter ugotavljanje ovir in razprava o tem, kako lahko te ovire podremo; razprava o problemih, ki jih imajo ženske pri delu v politiki in pri vključevanju v politično življenje in delo, in odločanje, kako bi se ti problemi rešili, ter razprava o podpori izobraževanju in uvajanju žensk v politiko. Takšni podpori, za katero ženske čutijo, da je potrebna za dosego njihovih ciljev, za razvoj njihovih (z)možnosti. MARINA BAHOVEC-VERDEL, Čufarjeva 7, Ljubljana Država mati in mačeha Pišem v imenu tisočev, ki so si prisiljeni najemati stanovanje na našem trgu. Že nekaj mesecev vztrajno iščem garsonjero ali enosobno stanovanje (kar bi bilo gotovo prevelik luksus), vendar moram žal tudi stanovanja, ki so na voljo, odkloniti. Cene se namreč gibljejo okrog 300 DEM na mesec, brez tekočih stroškov. Če bi se od svoje pripravniške plače okoli 500 DEM (dipl. ing. gradb.) celo zmogel ta strošek, je pogoj predplačilo za eno leto. Namen tega članka ni obravnavanje moje osebne problematike, čeprav sem v tem trenutku na cesti. Moram priznati, da se mi ježijo lasje, ko nenehno poslušam, kako dober je stanovanjski zakon, ki je bil pred časom sprejet. Lepo vas prosim, dober za koga? Ža-kaj se ima država pravico do dela državljanov obnašati kot zaščitni-ca in dobra vila na račun drugih, ki jim je mačeha? Komu je bilo dovoljeno sprejeti zakon (zanima me in pričakujem odgovor, koliko poslancev oz. njihovih ožjih svojcev v našem parlamentu si je kupilo stanovanje pod takšnimi pogoji, kjer se malone še to ni upoštevalo, koliko je stanovanje staro in ali je v Ljubljani ali v Murski Soboti), ki je ena sama krivica? Da sploh ne omenjam, da so pod temi pogoji kupovali stanovanja tudi ljudje, ki so že zdavnaj zgradili hiše (tudi na družbene stroške). Drugim, ki menijo, da so ga v dvajsetih ali kaj vem koliko letih, kar bivajo v njem in ga vzdržujejo, v bistvu že odplačali, pa pravim, da to ni res. Najemnine so bile tako nizke, da niso zadoščale niti za obresti, kaj šele za odplačilo glavnice, če bi ta stanovanja hoteli kupiti s kreditom. Teh krivic je toliko, da se jih ne da našteti. Seveda ne gre kritizirati, če ne veš odgovorov. Velikokrat je že bilo rečeno, da so nastopili novi časi. Novi časi da, vendar ne novi časi brez krivic! Edina pravična rešite bi bila odkup stanovanja po ekonomski ceni. Kdor ga ne bi odkupil, bi pač plačeval ekonomsko stanarino, ki gotovo ne bi znašala 300 DEM za garsonjero. Kdor bi bil pripravljen in zmožen plačevati več kot najemnino, bi se mu pač vrednost stanovanja obračunala v kredit in bi vsak mesec plačeval obrok in v določenem času bi odkupil stanovanje, v katerem živi. Tako bi država prišla do denarja, ki so ga vsi vlagali v gradnjo stanovanj, davkoplačevalci (vsi) pa bi bili manj obremenjeni. Edino ta in samo ta način bi bil pošten do vseh. Ali ni dovolj, da bo naša generacija vračala kredite, ki so jih najeli v preteklosti? Treba je bilo zapraviti še tisto malo, kar je bilo na voljo. Kako in kdaj naj današnja mladina pride do osnovnih pogojev za samostojno življenje?! Ne želimo ničesar zastonj. Zahtevamo možnost najetja stanovanja pod normalnimi pogoji v nasprotju s stanjem, ki vlada pri nas, ko si na milost in nemilost prepuščen stanodajalcu. Sicer pa, alterantiva vedno obstaja! Ali je to tujina!? SLOVENKO HENIGMAN, Ul. Maksa Henigmana 43, Dolenjske Toplice Čas, v katerem živimo Članku »Druga usmrtitev heroja Lacka« (Delo, 29. oktobra) izpod peresa Mihe Remca, o odstranitvi spomenika Jožetu Lacku na Ptuju bi rad dodal še svoje razmišljanje. Ne bom se spuščal v polemiziranje o moralnem in etičnem liku človeka, ki mu je bil spomenik postavljen. Ali je bil J. Lacko borec proti okupatorju ali revolucionar, heroj ali mučenik, junak ali tragična oseba; o tem naj sodi stroka, predvsem zgodovinska. Tudi ne bom ugotavljal, kako se je omenjena skulptura vklapljala v prostor na vogalu ptujskega gledališča in v bližini znamenitega Orfejevega kamna. Tudi to naj ugotavljajo predvsem arhitekti in urbanisti. Moti pa me, da so ptujski oblastniki odstranili kvalitetno skulpturo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška (kamnik 1922 — Kirchheim 1961), kar je vredno obsodbe in zgražanja. Savin-šek je bil kipar, ki se je med prvimi po vojni uprl takratnemu zapovedanemu socialističnemu realizmu in ustvaril v svojem razpoznavnem slogu nekaj najbolj kvalitetnih javnih spomenikov v Sloveniji. Tudi če obveljajo vsi argumenti in spomenik res ne sodi na starožitni trg pred ptujskim cerkvenim stolpom, bi se ga dalo prestaviti na ustreznejše mesto, morda tudi v okrilje muzeja, ne pa na »staro opustošeno ptujsko pokopališče, na katerem se že leta izživljajo različni vandali«, kot je zapisano v članku. Je morda po volji ptujskih veljakov poslan na smetišče zgodovine z Jožetom Lackom tudi veliki slovenski kipar, moj kamniški rojak Jakob Savinšek? In to v letu, ko naj bi se spominjali sedemdesetletnice rojstva prekmalu umrlega kiparja! Res je, kot resignirano ugotavlja na koncu članka Miha Remec: »Narod, ki ne zna spoštovati svojih najboljših sinov, ni vreden samostojnosti!« DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar, Cankarjeva 7, Kamnik Kritična analiza vlade Republike Slovenije V sobotni prilogi 10. oktobra letos se je g. Deželak v članku z gornjim naslovom lotil neke analize in med drugim zapisal tudi naslednji stavek: »Neokusno je hvalisanje z nečim, česar ne moreš spremeniti«. K temu bi kazalo dodati: še bolj neokusno pa je, če nekoga kličeš na odgovornost za tisto, česar ne more spremeniti. To se namreč vse prepogosto dogaja in ta predvolilni čas, sredi katerega smo, je tudi tisti, ko kaže pomisliti na oba zgoraj zapisana stavka. Predvolilni bolj bo trd in predvsem si želim, da bi se mnenja in razprave kresale o tem, kako reševati današnje in jutrišnje pro- bleme, ne se le prerekati o tem, kdo je bolj kriv za pretekle dneve. Vsak od nas ima svojo preteklost, in če bi še tako radi, je spremeniti ne moremo. Lahko popravimo napake, se opravičimo ali kako drugače popravimo storjeno krivico, če je bila. Lahko se iz napak kaj naučimo. Toda izgubljati svoje znanje, energijo in pripravljenost za soustvarjanje današnjega in jutrišnjega dne le za obkladanje in prepiranje o preteklosti, je lahko predvsem neproduktivno. Z enako vnemo, kot se bomo lotili preteklosti drugače mislečih, se lotimo lastne. In s tako metlo pometajmo pred svojim in tujim pragom. Ne bo nas odrešilo, morda pa bomo bolj človeško razumno preživeli ta čas do volitev. Ne pozabimo na človeško dostojanstvo, na spoštovanje ljudi in različnosti. Naj nam bodo vodilo pri naših ravnanjih. Nekoč bodo tudi ti dnevi preteklost. RINA KLINAR, Plavški rovt 7c, Jesenice Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozoriti, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. 8. stran — I. ★ DELO Ptujčani so se že Četrtek, 5. novembra 1992 odločili za podvoz Križanje ceste z železnico je na Ptuju najtrši prometni vozel - Meter podvoza bi stal milijon tolarjev - Tudi edini ptujski most preobremenjen PTUJ, 4. novembra — Podvoz magistralne ceste Slovenska Bistrica—Ptuj— Ormož pod železnico bodo sredi Ptuja začeli graditi še letos. Tako so sklenili poslanci ptujske skupščine in po hitrem postopku sprejeli odlok za taksen lokacijski načrt. Kljub nekaterim pomislekom, da so s tem k vrsti zgrešenih prometnih odločitev dodali še eno, so bili pri odločanju zelo enotni. Ker v republiški blagajni za ta začetek dela že čaka 25 milijonov tolaijev, torej lahko kmalu začnejo kopati. Križanje ceste z železnico je na Ptuju zdaj najtrši prometni vozel. Podvoz ali nadvoz je bil že nekajkrat sprejeta rešitev v zadnjih desetletjih, vendar je za gradnjo vedno zmanjkalo de-naija. Pred dobrim desetletjem pa se je cestni koncept spremenil. Namesto podvoza so sprejeli tako imenovano »obvoznico« izpred železniškega prehoda po Osojnikovi na vzhodni rob mesta do Natašine poti in tam zgradili nadvoz nad železniško progo. Iz tistega koncepta bi zdaj bilo treba le še prek travnikov in njiv povezati Natašino pot s Spuhljo, pa bi promet tekel veliko bolj tekoče skozi mesto. Brez dokončanja pa je tamkajšnji nadvoz samo lokalnega pomena. Toda zdaj so na novo sprejeli staro rešitev. Po prehodu edinega ptujskega mostu čez Dravo bo pri minoritskem samostanu tranzitni in lokalni promet zaustavilo semaforizirano križišče. To bo potem tranzitno glavnino prepuščalo v podvoz, ki bo dolg 600 metrov in se bo iztekel na sedanjo Ormoško cesto. Podvozu se bodo morali umakniti bencinska črpalka, stanovanjska hiša, del Čučkove hiše, prizidek mlekarne in rokometno igrišče, podvoz pa bo uničil tudi del parka. Cestišče se bo pod železnico spustilo poldrugi meter v podtalnico. Železničarji pa so zahtevali takšno konstrukcijo, da bodo pozneje lahko položili še en tir in skozi mesto speljali hitro železnico. Ptujski podvoz naj bi stal 10 milijonov mark ali milijon tolarjev za vsak meter. Dan pred sprejemom v ptujski skupščini so DELO ved no v središču dog a j a n j na okrogli mizi o podvozu poudarjali, da niso rešena križišča v Budini, povezava z industrijsko cono; niso'»povedali, kaj je z gradnjo nadomestne bencinske črpalke. Branko Brumen, predsednik ptujske občinske vlade: »Zavedam se občutljvosti odločitve. Izvršni svet je že pripravil pogodbo o financiranju. Investicija se bo delila med občino in republiko, deleži pa še niso določeni.« Na okrogli mizi se je ptujski župan Vojteh Rajher vprašal, kako dolgo bo vzdržal edini ptujski most tolikšno obremenitev, saj so pred zapornicami na primer našteli na dan po 20 tisoč vozil, in toliko jih tudi prečka že desetletja stari most. Zato ptujski načrti predvidevajo nekoliko višje od sedanjega mostu še enega za lokalni promet (nekje pri sedanji ptujski vojašnici pod grajskim hribom). Obenem pa se je ptujski izvršni svet obvezal, da bo pospešeno pripravljal dokumentacijo za pravo ptujsko obvoznico, ki naj bi mesto obšla po južni strani in Dravo prečkala pod jezom akumulacijskega jezera v Markovcih. To bi v resnici bil 19 kilometrov dolg odsek avtoceste ali hitre ceste med Hajdino in Cvet-kovci na Ptujskem polju (kjer se trasa priključi na sedanjo cesto). Cestni strokovnjaki že zdaj opozarjajo, da bo to najdražji odsek na slovenskem delu Panonike in da bomo nanj morali čakati še dve desetletji. Podvoz pa optimistično obljubljajo že v dveh letih. FRANC MILOŠIČ Zahtevajo železniško povezavo Lendavčani hočejo neposredno povezavo s Slovenijo—Povezali se bodo z Madžarsko LENDAVA, 4. novembra -Lendavčani vse glasneje zahtevajo neposredno železniško povezavo z drugimi deli Slovenije. Zdaj Lendavčani potujejo po železnici v druge slovenske kraje prek Hrvaške, konkretneje do Čakovca in od tam v Ormož in Pragersko. Lendavčanom bi neposredno zvezo z drugimi slovenskimi kraji omogočila železniška proga od Lendave do Beltincev pri Murski Soboti, dolga kakih 25 kilometrov. Podpredsednik lendavske občine Avgust Horvat je poudaril željo Lendavčanom, da bi se Slovenija z železnico tudi preko Lendave povezala z Madžarsko. Dejal je, da so Madžari pripravljeni zgraditi progo od Lentyja do državne meje. Sicer pa sta se Slovenija in Madžarska že dogovorili za železniško povezavo med Mursko Soboto in Monoštrom v Porabju. Ustanovljen je že konzorcij za gradnjo proge. Gradnja bo stala 60 milijonov dolarjev. Delati naj bi začeli že prihodnje leto. S tem pa ni opuščena možnost železniške povezave med Lendavo in madžarskim obmejnim Lentyjem. I.G. Čigavo je gojitveno lovišče? Soboški IS ugovarja opravljenemu lastninjenju GL Kompas - Ker sta GL Kompas in Fazan širšega družbenega pomena, morata postati javna gospodarska zavoda širšega družbenega interesa (ohranjanje naravnega ravnoves MURSKA SOBOTA, 4. novembra - Soboška o Donska vlada se ne strinja z dosej opravljenim lastninjenjem v gojitvenem lovišču Kompas v Peskovcih na Goričkem, ki od poletja posluje kot družba z omejeno odgovornostjo v okviru ljubljanskega Kompasa Internacional (dolga leta je bilo lovišče poslovna enota Kompasovega tozda Inozemski turizem in pozneje tozda Turizem). Zato lahko kmalu pride do zaostrenih odnosov med Mursko Soboto in Ljubljano. Soboška vlada je dala veto na doslej opravljeno lastninjenje v Kompasovem gojitvenem lovišču, ker pač soboška občinska skupščina kot ustanoviteljica gojitvenega lovišča za to ni dala soglasja. Občinska vlada tudi vztraja, da obe gojitveni lovišči v občini (Kompas in beltmški Fazan) zaradi širšega družbenega interesa postaneta javna gospodarska zavoda. Takšno obliko organiziranosti gojitvenih lovišč v Sloveniji predvidevajo kar trije zakoni (zakon o javnih gospodarskih službah, zakon o gozdovih in zakon o lovstvu). Zato bo občinska vlada pri državni agenciji za prestrukturiranje gospodarstva vložila pismeni ugovor zoper že opravljeno lastninjenje v gojitvenem lovišču Kompas in na sodišču vložila tudi izpodbitno tožbo zoper Kompas Internacional. Na ta način žeh občinska vlada zaustaviti nadaljnji proces lastninjenja v Kompasovem lovišču in s tem tudi njegov propad. In v čem je problem? Kompas Internacional je po že opravljenem lastninjenju kar 96-odstotni lastnik gojitvenega lovišča, preostalih štirih odstotkov pa devetnajst zaposlenih v kolektivu. V takšnem lastniškem razmerju kolektiv nima nobenega vpliva na odločanje in upravljanje v gojitvenem lovišču. Zato ne more vplivati na odločitev družbe Kompas Internacional, da zaradi gospodarskih težav proda vse gospodarske objekte vzrejališča male divjadi oziroma fazanerijo. To pa bi v bistvu pomenilo tudi razprodajo in na koncu tudi propad gojitvenega lovišča na Goričkem. Občinska vlada z danes sprejetimi stališči želi doseči vsaj dvoje: zaustaviti želi nadaljnji dviji proces lastninjenja in zaradi ja) zaščititi tudi obe gospodarski dejavnosti gojitvenega lovišča (gojitev divjadi in lov), ki sta medsebojno tesno povezani. • Gojitveno lovišče Fazan upravlja s 14 tisoč hektari lovišč v soboški, lendavski in ljutomerski občini, GL Kompas pa upravlja z 12.237 ha velikim loviščem v soboški občini. Obe gojitveni lovišči vzredita na leto sto tisoč jerebic in fazanov. Samo GL Kompas je s prodajo divjadi in lovom lani zaslužil 900 tisoč nemških mark in kmetom izplačal na račun škode, Id jo je povzročila divjad na posevkih, za sto tisoč nemških mark škode. Vrednost lastnine GL Kompas je bila 1. julija letos, ko je bilo registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo, 3,6 milijona nemških mark. V, beltinškem Gojitvenem lovišču Fazan sicer nimajo podobnih težav z lastninjenjem, zato pa tudi gospodarske težave žara di močno zmanjšane prodaje in padca cen vzgojeni divjadi. IVAN GERENČER Uredili bodo ogrevanje za zbirni center Bistriški begunski center bo petek obiskal avstrijski kancler Franz Wranitzky SLOVENSKA BISTRICA,'4. novembra — V bistriškem zbir-centru za begunce danes preskušajo in popravljajo omrežje centralnega ogrevanja, ki naj bi nekaj več kot sto beguncem iz Bosne omogočilo, da bodo zimo preživeli na toplem. V najslabšem stanju je stari del centralnega ogrevanja v prostorih nekdanjega Montala, ki so ga enako kot novega že povezali z novo pečjo. Če bo šlo vse po načrtih, bodo v bistriškem begunskem centru jutri dobili tudi cisterno in pred pričetkom ogrevanja ostaja edina težava denar za nakup kurilnega olja. Kot je povedal vodja centra Ivo Ferk, upajo, da ga bodo kupili do petka, ko naj bi se sredi popoldneva v okviru uradnega obiska v Sloveniji za dobre pol ure tu ustavil tudi avstrijski kancler Franz Wranitzky. Bistriški begunski center je namreč dobil že veliko finančne pomoči avstrijskega Rdečega knža. V. S. Bomo plačilo za veliko dela Na celjskem območju Imajo tekstilci veliko tujih naročil - Spori z vodstvi podjetij so pogosti CELJE, 4. novembra — Nizke plače, Id marsikje ne dosegajo niti 80 odstotkov dogovoijenih s kolektivno pogodbo, delovniki, ki presegajo človeške možnosti, konflikti delavcev z vodstvi podjetij in ob vsem tem velika negotovost, kaj bo prinesel jutrišnji dan — to so v grobem skupne značilnosti zaposlenih v tekstilnih in usnjarsko-predelovalnih tovarnah na celjskem območju. predstavniki Svobodnih sindi- Izjeme seveda so, mednje gotovo sodi največji kolektiv tekstilcev na Celjskem — Tovarna nogavic na Polzeli, pa mozirski Elkroj, tudi Kors iz Rogaške Slatine in po svoje tudi Mont iz Kozjega. V teh podjetjih so vodstva vendarle pravočasno »izčistila« režijske službe, uspela na neboleč način zmanjšati število zaposlenih ter izgubo jugoslovanskega trga znala ustrezno nadomestiti vsaj s predelavnimi posli za tujce. Delavci v teh tovarnah prejemajo redno plače, delajo pa čez vse mere, saj jim tuji partnerji postavljajo roke in ne sprašujejo, koliko ur čez normalni delovnik bodo morah delati, da jih bodo uresničili. Zanimivo, EIradovim delavcem so močno zategnili pasove Za avgust so dobili v gotovini le zajamčeno plačo, razliko v bonih — Na teden delajo le 36 ur GORNJA RADGONA, 4. novembra — Napovedi novega direktorja Elrada Zvezdana Žlebnika o tem, da bo treba v podjetju nekaj časa krepko zategovati pasove, se po štirih mesecih, odkar vodi kolektiv, uresničujejo. Eden prvih večjih varčevalnih ukrepov, ki je delavce neposredno udaril po žepu, je bil dogovor med direktorjem in sindikatom Elrada, da se vsem za avgust v gotovini izplača le zajamčena plača, razlika do polne plače pa v bonih. S tem so v Elradu prihranili toliko, da so poravnali nekaj tekočih obveznosti. Drugi ukrep je prav tako lopnil po delavskih žepih. Od oktobra do decembra letos bodo namreč vsi — razen tistih, katerih delo je potrebno v večjem obsegu — delali manj ur na teden. V skladu s kolektivno pogodbo je namreč direktor uvedel 36-ur-ni delovni teden, seveda brez nadomestila ah plačila za manjkajoče ure do polnega delovnega časa. In ker je v podjetju denarja zelo malo, trpi tudi družbeni standard delavcev. Organiziranih toplih mahe tako nimajo že od konca septembra, kajti pogodbo z gostilničarjem, ki je prej skrbel za tovarniško menzo, je vodstvo prekinilo, po krajšem poskusu pa so prenehali tudi dovažati malice od zunaj. Tako si sedaj lahko delavci kupijo hladne malice v dveh bifejih, ki so jih uvedh namesto menze. V teh dveh bifejih — trgovinicah pa lahko nakupijo tudi kaj drugega in tako vnovčijo bone, v katerih bodo do konca leta dobivali izplačanega 15 odstotkov osebnega dohodka, ki v celoti znaša 85 odstotkov plače, določene s kolektivno pogodbo. K slabšemu družbenemu standardu pa spada tudi licitacijska prodaja Elrado-vih počitniških prikolic, ki jih tako delavci poslej ne bodo mogli več uporabljati za dopuste. JOŽE POJBIČ katov v teh kolektivih, ki so se danes zbrali na posvetu v Celju, niso imeh večjih pripomb tudi na vodstva teh tovarn. Le v Montu v Kozjem se je menda naelektrilo ozračje, potem ko so delavci izvedeli, da žehjo vodilni ustanoviti vzporedno firmo Mont Commerce, pa so se odločili, da bodo vanjo tudi sami vplačali delnice. Po tistem pa vodstvo ni več kazalo večjega zanimanja za novo firmo. Veliko pikrih pa je bilo danes povedanih na račun vodilnih v Tekstilni tovarni Prebold, kjer delavci sumijo, da glavni direktor, računovodja, direktor Pletenin in »sodelavci« iz občinskega izvršnega sveta vehko donosnih poslov preusmerjajo v svojo zasebno firmo Trikom, medtem pa iz njihove tovarne odpuščajo delavce brez programov, ki bi nakazovali tehnološke presežke. Delavci tekstilne tovarne nimajo podpisanih pogodb o zaposlitvi, njihove plače pa dosegajo 20 tisočakov. Celjska Vrvica je majhno podjetje, le 50 zaposlenih ima, nezaupanje delavcev v direktorico pa je pripeljalo do tega, da so ji izrekli nezaupnico. Negotovost kolektiva je velika, še večja pa je v celjskem Kre-atorju, kjer 100 delavk pod vsako razumno ceno opravlja dodelavne posle za večje slovenske konfekcionaije. Z direktorjem so delavke v sporu predvsem zaradi njegovih čezmernih zahtev glede plač za krog vodilnih, medtem ko je sam po vsej sili hotel v podjetniško pogodbo — ki jo za zdaj delavke še niso sprejele — vkjučiti tudi konkurenčno klavzulo za šivilje. Kaj bo prinesel podpis pogodbe z republiškim skladom za sanacijo kolektivom celjske Metke, konjiškega Konusa in enoti ljubljanske Dekorativne v Laškem, delavci ne vedo. Sindikalisti iz teh kolektivov so na današnjem posvetu izrazili razočaranje: pričakovali so namreč, da bodo predstavniki sklada hitreje pomagali vsaj tistim delom teh tovarn, ki imajo perspektivne programe in tudi dovolj dela. DAMJANA STAMEJČIČ V Mariboru imajo dva vrtca po meri otrok V VVO Boris Peče in Jadviga Golež so eskperimen-talno uvedli drugačen umik — Več časa za igro MARIBOR, 4. novembra — »Moja Špela zdaj veliko, raje. hodi v vrtec. Prej je bilo kosilo prezgodaj, ni imela teka in tudi spati se ji ni dalo,« je bila nad spremembami v mariborskem vrtcu »Boris Peče« navdušena ena od mamic, ki so se o tem pogovarjali na roditeljskem sestanku. Večina staršev ji je pritrjevala, seveda pa so bili tudi takšni, ki jim je bolj ugajal prejšnji umik. Vendar so se v glavnem vsi strinjali, da je mogoče o novosti soditi šele, ko bo preteklo več časa in se bodo nanjo navadili vsi — otroci, vzgojiteljice in starši. O tem, kaj se novega dogaja ne samo v omenjenem vrtcu, temveč tudi v vrtcu Jadvige Golež, smo se pogovarjali z obema ravnateljicama. Dragica Sajko (VVZ »Jadviga Golež«): »Spremenili smo predvsem čas kosila, seveda pa je to sprožilo še celo vrsto sprememb, ki lahko po našem mnenju obogatijo življenje otrok v vrtcu. Otrokom, starejšim od 3 let, dajemo po novem možnost, da ne počivajo več. Kosilo je ob 13. uri, in to je največja pridobitev. Zdaj lahko gredo otroci na daljše izlete, s seboj vzamejo malico in se vrnejo do kosila.« Milena Bertoncelj (VVO »Boris Peče«): »To smo lahko naredili sami, za druge spremembe, ki si jih želimo, ni denarja. Radi bi, denimo, da bi imel vsak od- delek svoj jedilni voziček in bi tako lahko otroci še bolj sodelovali pri razdeljevanju hrane. Samo sanjamo lahko o tako imenitnem vrtcu, ki sem si ga pred kratkim ogledala v Gradcu. Za samo en oddelek je na voljo več prostorov, ki so tudi izredno prikupno opremljeni. Toda večino del za ta vrtec so, kot smo izvedeli, opravili krajani, ki so se odlično organizirali.« Na vprašanje, ali se v njunih vrtcih pozna, da starši — kot se govori — vpisujejo manj otrok, sta obe ravnateljici samo odkimali, Sajkova pa je opozorila: »Dogaja se, da starši za nekaj časa izpišejo otroka in se nato čudijo, da ga ne moremo vzeti nazaj.« JASNA KONTLER-VENTURINI Za strpnejše medsebojne odnose LENDAVA, 4. novembra — Predsedniški kandidat Demokratov Jelko Kacin in podpredsednik stranke Tone Peršak sta med predvolilnim nastopom v Lendavi ponovila, da Slovenija nujno potrebuje dobre ceste in da ima pri gradnji prednost cesta, ki bo Lendavo oziroma Prekmurje povezala s slovenskim cestnim križem vse do Kopra in Nove Gorice. »Demokrati hočemo doseči večjo zaposlenost, hitrejši razvoj, prodor na nove trge. To pomeni, da ne obljubljamo lagodnega življenja.« Kacin je pohvalil slovensko narodnostno politiko in strpno politiko do Neslovencev. O verskem sporu v Razkrižju je Tone Peršak dejal, da Hrvati v odnosih s Slovenijo uspešno igrajo na nacionalistično noto, zato je morda prav, da problem v Sloveniji rešujemo bolj strpno. Jasno pa je, da mora biti v Razkrižju slovensko bogoslužje in hrvaško za tam živeče Hrvate. (I. G.) Živilska šola predstavlja svoj kruh s MARIBOR, 4. novembra - Mariborska živilska šola, na kateri si učitelji in učenci že nekaj let prizadevajo, da bi slovenske pekarne popestrile izbiro kruha, je danes v vinoteki v Vodnem stolpu na Lentu predstavila 12 različnih vrst kruha iz šolske pekarne. Ker pa so v zadnjem obdobju organizirali več pekarskih tečajev po vsej Sloveniji, prihajajo nekatfere vrste kruha, po šolskih receptih tudi že iz nekaterih drugih pekam po Sloveniji, največ pa jih je na Primorskem. Predstavitev kruha je mariborska živilska šola združila s predstavitvijo Vinagovih viri. V Vodnem stolpu na Lentu pa bodo do 13. novembra na stenah visela dela slikarja Jožeta Krambergerja,, ki s kruhom ponazarjajo spoštovanje do dela. vztrajnosti, natančnosti in napredka. (Besedilo: B. V., slika: Bogo Čerin) Nova žalost Marije sedmih žalosti ŠMARTNO NA POHORJU, 4. novembra - Bistričani so v minulih treh letih prenovili tri cerkve: Tri kralje, Areh in Miklavž nad Koritnim. Zdaj je na vrsti farna cerkev sv. Martina na Šmartnem na Pohorju. Za njeno obnovo domačini že zbirajo denar, les in kritino, da bo prihodnje leto še s simbolično družbeno denarno pomočjo dobila novo streho. Zvonik več kot 600 let stare cerkve Marije sedmih žalosti na osrednjem trgu v Slovenski Bistrici pa medtem mirno rjavi naprej. .. (V. S.) V Murski Soboti vabijo na cepljenje proti gripi MURSKA SOBOTA, 4. novembra - Letos so v nasprotju z lanskim letom, ko zaradi političnega položaja Slovenije in razpada jugoslovanskega trga ni bilo mogoče pravočasno dobiti cepiv, na soboškem Zavodu za socialno medicino in higieno pravočasno dobro založeni s francoskim cepivom proti gripi in že kakšna dva tedna cepijo vse, ki se hočejo preventivno zavarovati pred to boleznijo. Ker se gripa pojavlja v večjem obsegu vsakih nekaj let, sedaj pa epidemije na območju Murske Sobote že nekaj let ni bilo, bi se prav letos lahko zgodilo, da bi se bolezen lahko huje razmahnila, zato na zavodu pozivajo ljudi, da se v čim večjem številu pridejo cepit, kajti le to je učinkovita zaščita. Cepljenje je tokrat tudi razmeroma poceni, saj stane 300 tolarjev, kajti stroške za cepivo so poravnali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. (J. P.) Za regijsko bolnišnico naj bi prispevali vsi Na Celjskem so mnenja o tem, ali razpisati samoprispevek za končanje bolnišnice, različna CELJE, 4. novembra — Mnenja o tem, ali Celjanom in drugim občanom širšega celjskega območja sploh ponuditi samoprispevek za nadaljevanje posodabljanja celjske bolnišnice, so precej deljena. Pogosto je slišati, da naj republika - če je že prevzela financiranje hospitalne dejavnosti — le poskrbi tudi za naložbe v ta del zdrav- stva. OTROCI, ZAMAKNJENI V IGRO - V igralnici VVO Boris Peče ni nikomur dolgčas. (Slika: Bogo Čerin) Po drugi strani pa se realisti bolj zanašajo na lastne sile. Tudi v Celju se je izkazalo, da je najzanesljivejši pač tisti denar, ki ga ljudje dajo iz lastnih žepov. Ko je pred dvema letoma prenehal veljati družbeni dogovor o zbiranju sredstev za modernizacijo regijske bolnišnice, so v celjski bolnišnici investirali pravzaprav samo še s pomočjo samoprispevka in z denarjem, ki so ga dobili kot pomoč po poplavi in z nekaj malega amortizacije. Samoprispevek so plačevali samo celjski občani; ker pa imajo koristi od tega tudi vsi drugi, ki se prihajajo zdravit v regijsko bolnišnico, bi bilo seveda logično, da bi si stroške njene modernizacije pravičneje razdelili. Toda gre za vehko denarja. Velikopotezno zasnovana modernizacija, katere prvi rezultat je bilo veliko novo bolnišnično poslopje, je namreč ostala na pol poti. Izkoriščena ni niti polovica razpložljivega prostora, pa četudi so se pred kratkim vanjo vselili nekateri oddelki, ki so prišli pod to streho tudi zato, ker jim je prejšnjo vzelo katastrofalna poplava. Ker pa niti ta sanacija še ni končana, stroškom pravzaprav ni videti konca. Tako vse bolj kaže, da bodo ljudje na Celjskem še dolgo nezadovoljni z možnostmi za zdravljenje, če zdravstvu ne bodo še v prihodnje sami pomagali naprej. IVICA BURNIK imm VSAK PETEK Delajo veliko, plač pa ne dobijo LAŠKO, 4. novembra — Okrog 170 delavcev Dekorativnine predilnice v Laškem je danes dve uri opozorilno stavkalo. Še vedno namreč niso dobili septembrske plače, podjetje pa jim dolguje tudi še majsko plačo in pol aprilske. Delavci, ki hočejo natančno vedeti, kaj se dogaja — veliko se namreč govori, da ljubljanskemu delu Dekorativne za plače ne primanjkuje denarja — so na pogajanja v Ljubljano poslali poleg direktorja še predstavnika obeh sindikatov (Neodvisnosti in Svobodnih sindikatov), med svoje zahteve pa vpisali tudi to, da hočejo poslej plačilo za opravljeno delo vsaj do 18. v mesecu. Prepričani so namreč, da delajo vleiko in pošteno — torej bi morale biti take tudi plače. (I. B.) Res pravo martinovanje ORMOŽ, 4. novembra — Za martinovo bodo v Ormožu imeli pravo celodnevno prireditev. Turistično društvo organizira v soboto, 7. novembra, martinovanje po ormoških mestnih ulicah. Ob 10. uri bodo pred gostiščem Polžek odkrili leseni relief ormoške krajine, ob 12. uri bo pred blagovnico Tima modna revija, nastopil bo pevski zbor, prikazali bodo domače šege in običaje, povezane z martinovanjem, in predstavili vinski kozarec iz serije Ormož. V starem delu hotela Ormož pa bo aktiv kmečkih žena pripravil kulinarično razstavo. (K. P.) Dravinja je spet prestopila bregove SLOVENSKA BISTRICA, 4. novembra — Zaradio nočnega deževja je Dravinja v južnem delu občine Slovenska Bistrica spet prestopila brege. Voda je preplavila večino cest in prekinila promet tudi proti Rogaški Slatini in Ptuju. Sredi popoldneva je voda s ceste Slovenska Bistrica—Rogaška Slatina že odtekla, na cesti Poljčane—Majšperk pa je bilo še vedno toliko vode, da promet po njej ni bil mogoč. (V. J.) Jezero bodo sanirali spomladi SLOVENSKA BISTRICA, 4. novembra - Delavce mariborskega gozdnega gospodarstva, ki so pred časom začeli pripravljati sanacijo Črnega jezera, je s Pohorja pregnal sneg takoj zatem, ko so dokončali cesto, po kateri bodo k jezeru, ki je skozi porušeno zapornico lani odteklo, pripeljali stroje. Sanacije brežine jezera in obeh zapornic se bodo lotili spomladi. Upajo, da se bo že po kakšnem mesecu za novim jezom pričela nabirati voda. (V. S.) Premislimo, preden oddamo svoj glas! Čim višji je položaj na delovnem mestu, pa tudi čim višji je položaj na politični lestvici, tem manj je prisotnih žensk. Slovenke se moramo ob takih ugotovitvah različnih raziskav zamisliti in se vprašati, kaj hočemo in kakšne možnosti imamo za dosego svojih ciljev. Prav gotovo je prvo, o čemer bi morale razmisliti in se dodatno poučiti, naše sodelovanje pri odločanju — v in o javnem življenju. Saj iz tega sledi tudi vse ostalo sodelovanje pri odločanju. Četudi so nas v šolah mogoče drugače, napačno učili in čeprav bi katera hotela samo zamahniti z roko, češ, saj imam važnejše in bližje skrbi, kot pa ukvarjati se s politiko. Politika je v najširšem pomenu besede pač ukvarjanje z javnimi zadevami. Če predstavljamo Slovenke na področju naše države približno polovico prebivalstva, je zelo pomembno, da ne bodo o nas odločali večinsko samo moški, pa naj bo to od delovnega mesta do parlamenta. Ob podatku, da je politična zastopanost žensk v družbenopolitičnem zboru le trinajstodstotna, se velja za-, misliti. Zakaj ne bi aktivno sodelovale pri zadevah, ki so pomembne za našo prihodnost, za prihodnost naših otrok in naših najbližjih. Predvsem pa se moramo pozanimati, kje so na političnem področju naša zanimanja in naše simpatije. In pri tem ne smemo nasesti niti stalno ponavljajočim se političnim frazam niti vsiljivim in dragim političnim reklamam niti osebam in osebnostim, ki so preko močnih lobijev povezane s časopisi in televizijo. Pozanimajmo se, poučimo se iz različnih virov informiranja, kaj je kdo govoril in kaj je delal, ali ni bilo eno popolnoma v nasprotju z drugim. Tudi se moramo pozanimati, kolikokrat se je politična osebnost v kratkem času prebarvala. Predvsem pa: kako je politično delovanje te osebe, pa tudi stranke, pod okriljem in v imenu katere tak človek nastopa, škodovalo interesom slovenskega naroda, mlade slovenske države ali samo določenim posameznim slojem ali skupinam. In obratno. Ne verjemimo vsega, kar vidimo napisano. Ne verjemimo, da je oddaja na televiziji ali fotografija isto kot živa resnica in življenje. Tudi posneta beseda je lahko odrezana ravno takrat, ko bi hotela pojasniti bistvo in svojo resnico. Kot prioritetno nalogo je treba obravnavati projektne načrte, ki bi povečevali sodelova- nje žensk na vseh področjih, še prav posebno, tako je moje mnenje, pa v politiki. Zaradi zavrtega razvoja politične kulture pri nas, beri tudi petdesetletne vladavine ene partije, je slovenski narod izgubil tudi na tem področju. Prvi pogoj politične kulture je vsestranska osveščenost nas vseh, ki pa je možna samo s kar najboljšo informiranostjo posameznika in posameznice ter seveda samo z našo aktivno udeleženostjo. Nima smisla, da govorimo: »Nima smisla, saj nič ne naredijo« in »Politika ni zame«, in še kar je takih podobnih izrekov. Želimo si, da sami sodelujemo in sami kaj naredimo, saj bomo storili zase in za prihodnje rodove. Lahko začnemo pri čisto majhnih stvareh, pri vsakdanjih, manjših problemih iz našega okolja. Prvo je, da jasno, javno in glasno povemo svoje mnenje, brez strahu in nepotrebnega sramu. Če je treba, ga tudi napišimo in pošljimo v pisma bralcev ali kakšno podobno rubriko. Ko bomo v krogu, kjer se bomo stalno dobivali in si izmenjavali informacije in poglede ter možne rešitve problemov in našega delovanja, bomo šele videli, da stvari niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled. Mogoče bomo tudi videli, da so ti ljudje imeli dosti podobnih rešitev in idej kot mi sami, in za katere mislimo, da so dobre in pravilne, pa brez naše podpore niso mogle uspeti. Povprašajmo in pozani- majmo se, ne pustimo se prepeljati žejne čez vodo. V zveri z izobraževanjem in vključevanjem žensk v javno življenje bi predlagala: Organiziranje izobraževalnega dela za izboljšanje sodelovanja žensk v političnem življenju, tudi posebnih tečajev in delavnic, ki bi izobraževale ženske nositeljice takega izobraževanja. Glavne poteze takih izobraževanj bi naj bile: izgradnja samozavesti žensk, da lahko polno sodelujejo v delu svojih organizacij, ter ugotavljanje ovir in razprava o tem, kako lahko te ovire podremo; razprava o problemih, ki jih imajo ženske pri delu v politiki in pri vključevanju v politično življenje in delo, in odločanje, kako bi se ti problemi rešili, ter razprava o podpori izobraževanju in uvajanju žensk v politiko. Takšni podpori, za katero ženske čutijo, da je potrebna za dosego njihovih ciljev, za razvoj njihovih (z)možnosti. MARINA BAHOVEC-VERDEL, Čufarjeva 7, Ljubljana Država mati in mačeha Pišem v imenu tisočev, ki so si prisiljeni najemati stanovanje na našem trgu. Že nekaj mesecev vztrajno iščem garsonjero ali enosobno stanovanje (kar bi bilo gotovo prevelik luksus), vendar moram žal tudi stanovanja, ki so na voljo, odkloniti. Cene se namreč gibljejo okrog 300 DEM na mesec, brez tekočih stroškov. Če bi se od svoje pripravniške plače okoli 500 DEM (dipl. ing. gradb.) celo zmogel ta strošek, je pogoj predplačilo za eno leto. Namen tega članka ni obravnavanje moje osebne problematike, čeprav sem v tem trenutku na cest:. Moram priznati, da se mi ježijo lasje, ko nenehno poslušam, kako dober je stanovanjski zakon, ki je bil pred časom sprejet. Lepo vas prosim, dober za koga ? Zakaj se ima država pravico do dela državljanov obnašati kot zaščitni-ca in dobra vila na račun drugih, ki jim je mačeha? Komu je bilo dovoljeno sprejeti zakon (zanima me in pričakujem odgovor, koliko poslancev oz. njihovih ožjih svojcev v našem parlamentu si je kupilo stanovanje pod takšnimi pogoji, kjer se malone še to ni upoštevalo, koliko je stanovanje staro in ali je v Ljubljani ali v Murski Soboti), ki je ena sama krivica? Da sploh ne omenjam, da so pod temi pogoji kupovali stanovanja tudi ljudje, ki so že zdavnaj zgradili hiše (tudi na družbene stroške). Drugim, ki menijo, da so ga v dvajsetih ali kaj vem koliko letih, kar bivajo v njem in ga vzdržujejo, v bistvu že odplačali, pa pravim, da to ni res. Najemnine so bile tako nizke, da niso zadoščale niti za obresti, kaj šele za odplačilo glavnice, če bi ta stanovanja hoteli kupiti s kreditom. Teh krivic je toliko, da se jih ne da našteti. Seveda ne gre kritizirati, če ne veš odgovorov. Velikokrat je že bilo rečeno, da so nastopili novi časi. Novi časi da, vendar ne novi časi brez krivic! Edina pravična rešite bi bila odkup stanovanja po ekonomski ceni. Kdor ga ne bi odkupil, bi pač plačeval ekonomsko stanarino, ki gotovo ne bi znašala 300 DEM za garsonjero. Kdor bi bil pripravljen in zmožen plačevati več kot najemnino, bi se mu pač vrednost stanovanja obračunala v kredit in bi vsak mesec plačeval obrok in v določenem času bi odkupil stanovanje, v katerem živi. Tako bi država prišla do denarja, ki so ga vsi vlagali v gradnjo stanovanj, davkoplačevalci (vsi) pa bi bili manj obremenjeni. Edino ta in samo ta način bi bil pošten do vseh. Ali ni dovolj, da bo naša generacija vračala kredite, ki so jih najeli v preteklosti? Treba je bilo zapraviti še tisto malo, kar je bilo na voljo. Kako in kdaj naj današnja mladina pride do osnovnih pogojev za samostojno življenje?! Ne želimo ničesar zastonj. Zahtevamo možnost najetja stanovanja pod normalnimi pogoji v nasprotju s stanjem, ki vlada pri nas, ko si na milost in nemilost prepuščen stanodajalcu. Sicer pa, alterantiva vedno obstaja! Ali je to tujina!? SLOVENKO HENIGMAN, Ul. Maksa Henigmana 43, Dolenjske Toplice živimo Članku »Druga usmrtitev heroja Lacka« (Delo, 29. oktobra) izpod peresa Mihe Remca, o odstranitvi spomenika Jožetu Lacku na Ptuju bi rad dodal še svoje razmišljanje. Ne bom se spuščal v polemiziranje o moralnem in etičnem liku človeka, ki mu je bil spomenik postavljen. Ali je bil J. Lacko borec proti okupatorju ali revolucionar, heroj ali mučenik, junak ali tragična oseba; o tem naj sodi stroka, predvsem zgodovinska. Tudi ne bom ugotavljal, kako se je omenjena skulptura vklapljala v prostor na vogalu ptujskega gledališča in v bližini znamenitega Orfejevega kamna. Tudi to naj ugotavljajo predvsem arhitekti in urbanisti. Moti pa me, da so ptujski oblastniki odstranili kvalitetno skulpturo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška (kamnik 1922 - Kirchheim 1961), kar je vredno obsodbe in zgražanja. Savin-šek je bil kipar, ki se je med prvimi po vojni upri takratnemu zapovedanemu socialističnemu realizmu in ustvaril v svojem razpoznavnem slogu nekaj najbolj kvalitetnih javnih spomenikov v Sloveniji. Tudi če obveljajo vsi argumenti in spomenik res ne sodi na starožitni trg pred ptujskim cerkvenim stolpom, bi se ga dalo prestaviti na ustreznejše mesto, morda tudi v okrilje muzeja, ne pa na »staro opustošeno ptujsko pokopališče, na katerem se že leta izživljajo različni vandali«, kot je zapisano v članku. Je morda po volji ptujskih veljakov poslan na smetišče zgodovine z Jožetom Lackom tudi veliki slovenski kipar, moj kamniški rojak Jakob Savinšek? In to v letu, ko naj bi se spominjali sedemdesetletnice rojstva prekmalu umrlega kiparja! Res je, kot resignirano ugotavlja na koncu članka Miha Remec: »Narod, ki ne zna spoštovati svojih najboljših sinov, ni vreden samostojnosti!« DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar, Cankarjeva 7, Kamnik Kritična analiza vlade Republike Slovenije V sobotni prilogi 10. oktobra letos se je g. Deželak v članku z gornjim naslovom lotil neke analize in med drugim zapisal tudi naslednji stavek: »Neokusno je hvalisanje z nečim, česar ne moreš spremeniti«. K temu bi kazalo dodati: še bolj neokusno pa je, če nekoga kličeš na odgovornost za tisto, česar ne more spremeniti. To se namreč vse prepogosto dogaja in ta predvolilni čas, sredi katerega smo, je tudi tisti, ko kaže pomisliti na oba zgoraj zapisana stavka. Predvolilni bolj bo trd in predvsem si želim, da bi se mnenja in razprave kresale o tem, kako reševati današnje in jutrišnje pro- bleme, ne se le prerekati o tem, kdo je bolj kriv za pretekle dneve. Vsak od nas ima svojo preteklost, in če bi še tako radi, je spremeniti ne moremo. Lahko popravimo napake, se opravičimo ali kako drugače popravimo storjeno krivico, če je bila. Lahko se iz napak kaj naučimo. Toda izgubljati svoje znanje, energijo in pripravljenost za soustvarjanje današnjega in jutrišnjega dne le za obkladanje in prepiranje o preteklosti, je lahko predvsem neproduktivno. Z enako vnemo, kot se bomo lotili preteklosti drugače mislečih, se lotimo lastne. In s tako metlo pometajmo pred svojim in tujim pragom. Ne bo nas odrešilo, morda pa bomo bolj človeško razumno preživeli ta čas do volitev. Ne pozabimo na človeško dostojanstvo, na spoštovanje ljudi in različnosti. Naj nam bodo vodilo pri naših ravnanjih. Nekoč bodo tudi ti dnevi preteklost. RINA KLINAR, Plavški rovt 7c, Jesenice Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. I 8. stran ★ DELO V Kamniku so izvolili mandatarja za vlado Novi občinski izvršni svet bo sestavil Mihael Novak, dosedanji podpredsednik — Izjava Nove parlamentarne koordinacije — Knjižnica še brez ravnateljice KAMNIK, 4. novembra — Skupna seja vseh treh zborov kamniške občinske skupščine, ki je pretekli teden odpadla zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela, je bila danes sklepčna in na njej so končno izvolili mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta. To nalogo so zaupali Mihaelu Novaku, dosedanjemu podpredsedniku kamniškega IS (v odstopu), ki naj bi najkasneje v roku enega meseca predložil seznam kandidatov za nove člane. no« potezo. V svoji izjavi za javnost je razložila, da se je za mandatarskega kandidata Mihaela Novaka odločila predvsem V zvezi s to izvolitvijo je treba povedati, da se je vsem strankam, tako tistim na oblasti kot opozicijskim, očitno uspelo dogovoriti vsaj glede imena mandatarja (na seji* skupščine namreč ni bilo nobenega drugega predloga). Kakšna bo usoda Novakovega predloga za sestavo novega IS, je za zdaj vprašanje, saj po nekaterih podatkih strankarskega soglasja za vse člane izvršnega sveta še ni. Prav tako se je Nova parlamentarna koordinacija Kamnika (okrnjeni Demos) tik pred volitvami za novega mandatarja odločila za zelo zanimivo »reklam- zato, ker naj bi imel po njihovem mnenju vse potrebne strokovne in človeške kvalitete. Poleg tega so prepričani, da se je po odstopu Marije Sitar s položaja predsednice IS, zlasti pa zadnja dva meseca, z delom tako dobro izkazal, da »vladne« krize sploh ni bilo čutiti. Še zlasti mu štejejo v dobro odlično pripravljeno gradivo o rebalansu občinskega proračuna. Nova parlamentarna koordinacija je tudi poudarila, da zdaj ni časa za Kovačev graben bo zdaj ob veletržnici Viški IS je namreč sprejel dopolnjeni osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta Rudnik LJUBLJANA, 4. novembra - Člani izvršnega sveta občine Vič-Rudnik so na današnji seji razpravljali o celi vrsti dokumentov za urejanje prostora. Sprejeli so dopolnjene osnutke odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrovo, Škofljico, Brezovico, Notranje in Vnanje Gorice, Gumnišče, Pijavo Gorico, Želimlje in dopolnjeni osnutek odloka o spremembi zazidalnega načrta za industrijsko cono na Rudniku. Dopolnjeni osnutki odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih so oblikovani tako, da jih precej časa ne bo treba spreminjati. Usklajeni so namreč tudi s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega plana mesta Ljubljane. Za območja, ki jih ti odloki urejajo, so bile po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelane najprej posebne strokovne podlage, s katerimi se urejajo območja, ki so pretežno že pozidana in v katerih niso predvideni večji posegi, za katere bi bilo treba izdelati izvedbene načrte. Te podlage določajo merila in pogoje za dopolnilno gradnjo, v skladu z namenom in značajem posameznega območja. Predstavniki krajevnih skupnosti so bili z dopolnjeni osnutki" iskanje drugega človeka — najbrž bi tudi težko našli takega, ki bi hotel tik pred volitvami poklicno opravljati funkcijo predsednika IS. Na koncu svoje izjave je zapisala še to, da tudi ni več časa za strankarske boje. Na ponovljeni 24. skupni seji vseh treh zborov je bila najzanimivejša točka dnevnega reda volitve in imenovanja. Na njej so se delegati znova odločali o tem, ali naj dosedanjo vršilko dolžnosti ravnateljice kamniške matične knjižnice izvolijo za ravnateljico. Po tem, ko so slišali nekaj mnenj delegatov in negativni mnenji komisij za družbeno nadzorstvo oziroma za volitve in imenovanja, delegati Saše Kos niso potrdili za ravnateljico. Pri glasovanju se je za njeno imenovanje odločilo 13 delegatov, 14 jih je bilo proti, 23 pa se jih je vzdržalo. JANEZ PETKOVŠEK Beograjski mirovniki v Ljubljani Nasprotniki Miloševiceve-ga režima se bodo predstavili Ljubljančanom LJUBLJANA, 4. novembra — V četrtek, 5. novembra, bo v kapelici na Kersnikovi 4 ob 12. uri otvoritev razstave plakatov Stanislava Sharpa in skupine Fia. Skupina beograjskih umetnikov z različnih področij kulture bo Ljubljanačnom predstavila razstavo plakatov Mogoče — Nemogoče, ki je bila januarja v Beogradu prepovedana. Zvečer bo v klubu K4 gostoval osrednji medij beograjskega alternativnega političnega in mirovniškega prizorišča, radijska postaja B-92, in skupina Parti-brejkers, ki je sodelovala na protivojni plošči Rim Tuti Tuki. Radio B-92 je že od ustanovitve leta 1988 trn v peti Miloševičevi verziji nacionalistične demokracije, saj je od režima neodvisen in obvešča Beograjčane bistveno drugače kot uradna občila. Na tem radiu so našli zatočišče in možnost javnega nastopanja vsi tisti publicisti, ki so jih Miloševi-čeve čistke pregnale iz drugih medijev. Z. M. Mleko le še v tetrapaku Mlekarne zavračajo obtožbe, da bi z novo embalažo bogatele — Vrečke so rade popokale LJUBLJANA, 4. novembra — Nekaj pisem porabnikov mleka, ki so prišla v naše uredništvo, nas je napotilo v Ljubljapske mlekarne z vprašanjem, zakaj je bila potrebna drugačna, dražja embalaža, ali bodo Mlekarne res obogatele z njo, potrošniki pa to plačevali, zakaj nasploh je pri nas mleko tako drago, saj kmetje, recimo jim proizvajalci, vidijo tu le košček pogače, kam se porazgubi preostala, pa ne vedo. Edo Kranjc, direktor trženja v Ljubljanskih mlekarnah, nam je povedal, da so očitki povsem neutemeljeni: »Za nas je nova embalaža kvečjemu dodatna obremenitev, saj so cene mleka ostale nespremenjene, stroški za embalažo pa so na naši grbi. Cene za mleko ne določamo mi, ampak ministrstvo za trgovino in prehrano, ki jih sproti objavlja v Uradnem listu. Naš namen niso bile višje cene, ampak približati se ponudbi na evropskem trgu; tu nimajo problemov, da bi polietilenska embalaža z mlekom puščala mlečno sled za seboj že iz dostavnega avta ali pa popokala pri razkladanju (nekaj ŠE O NADOMESTNIH STANOVANJIH Vsak je delal po svoje Kratek stik med vsemi, ki se ukvarjajo z nadomestnimi stanovanji — Dokumentacija je in je ni - Brez teh stanovanj urejanje mesta ni mogoče grama urejanja in dodeljevanja nadomestnih stanovanj za mesto '0 '5 o 'o ti o o o trtT6~trd PokUčite nas! e Nikar ne brskajte po te- e lefonskem imeniku. Za- J vrtite številko ljubljanske rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in dogodki v Ljubljani in njeni bližnji okolici, o katerih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne strani v časniku se vam je “ najbrž večkrat zazdelo, s da novinarjem ni uspelo ° spoznati prave resnice, prodreti v resnično živ- l Ijenje. Kaj, ko bi nas poklicali ® in nam sporočili svoje ” pripombe, in predloge? Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. m 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih zadovoljni. Le predstavnik KS Pijava Gorica je menil, daje za Gradišče nesmiselno pogojevati, da bo oskrba z vodo za novogradnje mogoča šele, ko bo povečana zmogljivost vodarne Brezova noga (nov vodnjak) in ko bo zgrajen primarni sistem, je le tehnične narave. Poleg tega za del tega območja zagotavlja vodo krajevna skupnost. Davor Valentinčič, predsednik višjega IS, pa pravi, da je ta odlok le izhodiščni dokument za urejanje Gradišča, res pa je tudi, da ni nobenega zagotovila, da bodo pogoji iz odloka kdaj izpolnjeni, in tudi ne moremo reči, da ta vodovod nikoli ne bo zgrajen. Za spremembo zazidalnega načrta-— proizvodnoindustrijske* J cone Rudnik jpa.so se na sekre-r tariatu-za urejanje prostora v vi-* ški občini odločili zaradi tega, ker ne ustreza več potrebam investitorjev. Medtem ko je stari zazidalni načrt precej tog, dopušča novim invenstitorjem pri gradnji zelo veliko svobode, je povedal Egon Breitenberger, član viškega izvršnega sveta, ki skrbi za urejanje prostora. Pri spreminjanju so imeli urbanisti največ težav z načrtovanjem Kovačevega grabna. Najprej so ga namreč predvideli na zemljišču, ki je last Chema, a je to podjetje je občini postavilo nesprejemljive pogoje. V novem zazidalnem načrtu je graben predviden ob veletržnici. Egon Breitenberger je ob obrazložitvi še povedal, da na občino dobivajo vsak teden nove ponudbe investitorjev za gradnjo na tem območju. Toda do zdaj so resni le Merkur Kranj, Lesnina LGM Ljubljana in Viator, ki so sodelovali tudi pri uskaljeva-nju in spreminjanju zazidalnega načrta. Prdestavnik krajevne skupnosti Rudnik je člane viškega IS opozoril, da so prebivalci njegove krajevne skupnosti na zboru sklenili izbrisati iz zazidalnega načrta železniški tir med industrijsko cono in Rakovnikom. Viški izvršni svet bo to zahtevo vključil v sklep, ki ga je sprejel po obravnavi te točke. DARJA KOCBEK LJUBLJANA, 4. novembra — Prejšnji teden smo v Delu pisali o mnogih nejasnostih v zvezi z nadomestnimi stanovanji za poru-šence v mestu. Njihov položaj se je v minulih desetletjih zelo zapletel. Pogosta menjava gospodarjev in spreminjanje zakonodaje za to področje sta povzročila pravo zmedo, ki se je pristojnim na mestni ravni in v občinah še ni posrečilo razvozlati. Ker so mnoge ljubljanske občine skladu stavbnih zemljišč očitale, da z nadomestnimi stanovanji negospodarno ravna, smo se želeli o tem pogovoriti tudi z Jankom Vrhuncem, ki je v skladu odgovoren za ta stanovanja. Povedal je, da so bile v našem prejšnjem članku objavljene v izjavah odgovornih iz ljubljanskih občin, razen občine Center, neresnice. Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč je že lani sprejel enoten dogovor o vodenju politike nadomestnih stanovanj za mesto in pričakoval od občin sodelovanje. Ljubljanske občine so namreč ob ustanovitvi sklada leta 1985 prenesle nanj odgovornost za pridobivanje in razdeljevanje stanovanj. Pred ustanovitvijo sklada so imele občine skupno službo, ki je ta stanovanja kupovala in razdeljevala. Najprej je počel to zavod za gradnjo Ljubljane, kasneje pa podjetje za urejanje stavbnih zemljišč. Čeprav so bile.pristojnosti dobro razmejene,, je večkrat prišlo do neposrednega j vmešavanja v pristojnost sklada. Občine so namreč ta stanovanja dodeljevale, ne da bi ga o tem obveščale. Prav zato imajo sklad in občine zdaj različne evidence teh stanovanj. Verjetno tudi sklad o vseh spremembah ni obveščal občin. Janko Vrhunc je dejal, da se nadomestna stanovanja niso izgubila. Poudaril je, da so bila tudi del občinskih skladov sploš- Premislimo, preden oddamo svoj glas! Čim višji je položaj na delovnem mestu, pa tudi čim višji je položaj na politični lestvici, tem manj je prisotnih žensk. Slovenke se moramo ob takih ugotovitvah različnih raziskav zamisliti in se vprašati, kaj hočemo in kakšne možnosti imamo za dosego svojih ciljev. Prav gotovo je prvo, o čemer bi morale razmisli-ti in se dodatno poučiti, naše sodelovanje pri odločanju v in o javnem življenju. Saj iz tega sledi tudi vse ostalo sodelovanje pri odločanju. Četudi so nas v šolah mogoče drugače, napačno učili in čeprav bi katera hotela samo zamahniti z roko, češ, saj imam važnejše in bližje skrbi, kot pa ukvarjati se s politiko. Politika je v najširšem pomenu besede pač ukvarjanje z javnimi zadevami. Če predstavljamo Slovenke na področju naše države približno polovico prebivalstva, je zelo pomembno, da ne bodo o nas odločali večinsko samo moški, pa naj bo to od delovnega mesta do parlamenta. Ob podatku, da je politična zastopanost žensk v družbenopolitičnem zboru le trinajstodstotna, se velja zamisliti. Zakaj ne bi aktivno sodelovale pri zadevah, ki so pomembne za našo prihodnost, za prihodnost naših otrok in naših najbližjih. Predvsem pa se moramo pozanimati, kje so na političnem področju naša zanimanja in naše simpatije. In pri tem ne smemo nasesti niti stalno ponavljajočim se političnim frazam niti vsiljivim in dragim političnim reklamam niti osebam in osebnostim, ki so preko močnih lobijev povezane s časopisi in televizijo. Pozanimajmo se, poučimo se iz različnih virov informiranja, kaj je kdo govoril in kaj je delal, ali ni bilo eno popolnoma v nasprotju z drugim. Tudi se moramo pozanimati, kolikokrat se je politična osebnost v kratkem času prebarvala. Predvsem pa: kako je politično delovanje te osebe, pa tudi stranke, pod okriljem in v imenu katere tak človek nastopa, škodovalo-interesom slovenskega naroda, mlade slovenske države ali samo določenim posameznim slojem ali skupinam. In obratno. Ne verjemimo vsega, kar vidimo napisano. Ne verjemimo, da je oddaja na televiziji ali fotografija isto kot živa resnica in življenje. Tudi posneta beseda je lahko odrezana ravno takrat, ko bi hotela pojasniti bistvo in svojo resnico. Kot prioritetno nalogo je treba obravnavati projektne načrte, ki bi povečevali sodelova- Prireditev V hvaležnost jeseni LITIJA, 4. novembra — Podružnica Slovenske ljudske stranke in Slovenske kmečke zveze Jevnica—Kresnice bo z aktivom kmečkih žena in aktivom kmečke mladine iz Litije v nedeljo, 8. novembra, pripravila ljudsko prireditev V hvaležnost jeseni. Ta bo tekla v zadružnem domu v Jevnici, kjer bo ob 9. uri otvoritev razstave najlepših pridelkov letine ’92, ob 15. uri pa se bo začel kulturni program s podelitvijo nagrad za te pridelke. Lutkovna predstava v Logatcu LOGATEC, 4. novembra — V četrtek, 5. novembra, bo ob 17. uri v veliki dvorani narodnega doma v Logatcu lutkovna predstava Ojoj, boli, skupine Tri iz Kranja in sicer za otroke, starejše od štirih let. Z. M. nje žensk na vseh področjih, še prav posebno, tako je moje mnenje, pa v politiki. Zaradi zavrtega razvoja politične kulture pri nas, beri tudi petdesetletne vladavine ene partije, je slovenski narod izgubil tudi na tem področju. Prvi pogoj politične' kulture je vsestranska osveščenost nas vseh, ki pa je možna samo s kar najboljšo informiranostjo posameznika in posameznice ter seveda samo z našo aktivno udeleženostjo. Nima smisla, da govorimo: »Nima smisla, saj nič ne naredijo« in »Politika ni zame«, in še kar je takih podobnih izrekov. Želimo si, da sami sodelujemo in sami kaj naredimo, saj bomo što-rili zase in za prihodnje rodove. Lahko začnemo pri čisto majhnih stvareh, pri vsakdanjih, manjših problemih iz našega okolja. Prvo je, da jasno, javno in glasno povemo svoje mnenje, brez strahu in nepotrebnega sramu. Če je treba, ga tudi napišimo in pošljimo v pisma bralcev ali kakšno podobno rubriko. Ko bomo v krogu, kjer se bomo stalno dobivali in si izmenjavali informacije in poglede ter možne rešitve problemov in našega delovanja, bomo šele videli, da stvari niso tako preproste, kot so videti na prvi pogled. Mogoče bomo tudi videli, da so ti ljudje imeli dosti podobnih rešitev in idej kot mi sami, in za katere mislimo, da so dobre in pravilne, pa brez naše podpore niso mogle uspeti. Povprašajmo in pozani- nega ljudskega premoženja, saj so nekatere občine (predvsem Bežigrad in Moste-Polje) takoj, ko je bilo nadomestno stanovanje uporabljeno v svoj namen, vključile tega v sklad splošnega ljudskega premoženja. Nekaj stanovanj, ki so bila pridobljena kot nadomestna, pa so dobili v last porušenci. Bežigrajska občina je z dopisom izvršnega sveta oktobra lani preklicala skladu vsa pooblastila. Občina Center mu je lanskega decembra poslala sklep izvršnega sveta, s katerim je skladu prepustila le del praznih nadomestnih stanovanj. Februarja letos je sklad tej občini izročil nadomestna stanovanja, razen tista, ki jih je občina pustila skladu, a sklad za to občino še naprej pridobiva in razdeljuje ta stanovanja. Moščanska občinami , odgovorila na noben skladov dopis. Čeprav mu od začetka leta 1991 ne priznava nobenih pooblastil, pa jih do sedaj še ni uradno preklicala. Občina Šiška je decembra lani poslala skladu enak sklep kot Center, vendar pa s to občino še niso opravili primopredaje, čeprav je to sklad zahteval že dvakrat. Občina Vič-Rudnik pa ga je oktobra lani seznanila z obvestilom kolegija izvršnega sveta, da nameravajo skladu odvzeti pooblastila, vendar so šele včeraj dobili sklep občinskega izvršnega sveta, ki zahteva od sklada vso dokumentacijo o nadomestnih stanovanjih, ki so v lasti občine. To jim je sklad tudi poslal. S tako različnim gospodarjenjem z nadomestnimi stanovanji v mestu ni mogoče urejati stavbnih zemljišč, meni Janko Vrhunc. Vse skupaj po nepotrebnem zapleta tudi uresničevanje letošnjega programa za dodeljevanje nadomestnih stanovanj, ki so ga potrdile občine prek svojih delegatov v upravnem odboru sklada. Program predvideva za porušence dodelitev 61 stanovanj v mestu na devetih ureditvenih območjih. Po podatkih sklada je bilo v mestu konec lanskega leta 78 nadomestnih stanovanj praznih. Ker pa sklad razpolaga le z 18 stanovanji v lasti občine Center in pogojno s tremi stanovanji v lasti občine Šiška, ni mogel pripraviti pro- v prihodnjem letu. Po Vrhunčevih besedah so vse občine dobile od sklada popis nadomestnih stanovanj, ne pa tudi celotne dokumentacije za vsa stanovanja, ker je ta na podjetju za urejanje stavbnih zemljišč in na ljubljanskem stanovanjskem podjetu. Oboji bi morali v skladu z zakonodajo izročiti dokumentacijo občinam, ki so lastnice teh stanovanj. Dodal je še, da dokumentacija o nadomestnih stanovanjih verjetno sploh ni urejena in da je pomanj-kliva, saj se je pogosto selila. Dostikrat se je tudi dogajalo, da so bila nadomestna stanovanja prodana, ne da bi lastnik vedel za to. Verjetno tudi lastništvo nadomestnih stanovanj še ni pravilno opredeljeno, saj je ZIL pred ustanovitvijo sklada kupoval stanovanja iz skupne malhe ter jih delil občinam glede na trenutne potrebe brez primerne obrazložitve. Verjetno je bila s tako delitvijo stanovanj kakšna občina oškodovana. ZDENKO MATOZ majmo se, ne pustimo se prepeljati žejne čez vodo. V zvezi z izobraževanjem in vključevanjem žensk v javno življenje bi predlagala: Organiziranje izobraževalnega dela za izboljšanje sodelovanja žensk v političnem življenju, tudi posebnih tečajev in delavnic, ki bi izobraževale ženske nositeljice takega izobraževanja. Glavne poteze takih izobraževanj bi naj bile: izgradnja samozavesti žensk, da lahko polno sodelujejo v delu svojih organizacij, ter ugotavljanje ovir in razprava o tem, kako lahko te ovire podremo; razprava o problemih, ki jih imajo ženske pri delu v politiki in pri vključevanju v politično življenje in delo, in odločanje, kako bi se ti problemi rešili, ter razprava o podpori izobraževanju in uvajanju žensk v politiko. Takšni podpori, za katero ženske čutijo, da je potrebna za dosego njihovih ciljev, za razvoj njihovih (z)možnosti. MARINA BAHOVEC-VERDEL, Čufarjeva 7, Ljubljana Država mati in mačeha Pišem v imenu tisočev, ki so si prisiljeni najemati stanovanje na našem trgu. Že nekaj mesecev vztrajno iščem garsonjero ali enosobno stanovanje (kar bi bilo gotovo prevelik luksus), vendar moram žal tudi stanovanja, ki so na voljo, odkloniti. Cene se namreč gibljejo okrog 300 DEM na V Logatcu si mladi želijo imeti svoj klub O klubu in prostovoljnih prijateljih se bodo pogovarjali na današnjem srečanju LOGATEC, 4. novembra — V klubu knjižnice Narodnega doma v Logatcu bodo v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri pripravili srečanje logaške mladine, ki so ga poimenovali Prijateljska izmenjava mnenj. Pogovor bodo vodile specialna pedagoginja dr. Jasna Čuk, sociologinja Nadja Čeplak in psihologinja Bojana Slokan. Kot so povedale, želijo na tem srečanju osnovati skupino tako imenovanih prostovoljnih prijateljev za tiste otroke, ki si prijateljstva nekoga tretjega (ki se ne vključuje v družino) želijo in ga pogrešajo. Poleg tega nameravajo pridobiti mlade ustvarjalce, ki bi do pomladi pripravili nekaj prireditev, na katerih bi predstavili vsa logaška prizadevanja po bolj zdravem življenju. Te projekte, ki so v celoti programi Svetovne zdravstvene organizacije, bodo najprej obravnavali po vrtcih in osnovnih šolah. Omenjene strokovnjakinje bodo predstavile tudi nekaj možnih oblik delovanja kluba mladih, ki naj bi ga v Logatcu začeli pripravljati. Pričakujejo pa seveda še kakšno izvirno zamisel. Š. M. mesec, brez tekočih stroškov. Če bi se od svoje pripravniške plače okoli 500 DEM (dipl. ing. gradb.) celo zmogel ta strošek, je pogoj predplačilo za eno leto. Namen tega članka ni obravnavanje moje osebne problematike, čeprav sem v tem trenutku na cesti. Moram priznati, da se mi ježijo lasje, ko nenehno poslušam, kako dober je stanovanjski zakon, ki je bil pred časom sprejet. Lepo vas prosim, dober za koga? Ž.a-kaj se ima država pravico do dela državljanov obnašati kot zaščitni-ca in dobra vila na račun drugih, ki jim je mačeha? Komu je bilo dovoljeno sprejeti zakon (zanima me in pričakujem odgovor, koliko poslancev oz. njihovih ožjih svojcev v našem parlamentu si je kupilo stanovanje pod takšnimi pogoji, kjer se malone še to ni upoštevalo, koliko je stanovanje staro in ali je v Ljubljani ali v Murski Soboti), ki je ena sama krivica? Da sploh ne omenjam, da so pod temi pogoji kupovali stanovanja tudi ljudje, ki so že zdavnaj Zgradili hiše (tudi na družbene stroške). Drugim, ki menijo, da so ga v dvajsetih ali kaj vem koliko letih, kar bivajo v njem in ga vzdržujejo, v bistvu že odplačali, pa pravim, da to ni res. Najemnine so bile tako nizke, da niso zadoščale niti za obresti, kaj šele za odplačilo glavnice, če bi ta stanovanja hoteli kupiti s kreditom. Teh krivic je toliko, da se jih . ne da našteti. je v trgovinah ne zdrži po šivih in tako gre precejšen odstotek mleka v izgubo).« V novi embalaži je, kot pravijo v Mlekarnah, mleko kakovostnejše, saj se da kartonska embalaža zapreti in shraniti v hladilniku za večkratno uporabo, okolju pa je prijaznejša. »Če upoštevamo visoke cene repromateriala, smo v M-Ljub-ljanskih mlekarnah prav gotovo na slabšem. Ob cenah smo s posodobitvijo pasterizacije in polnitve mleka dosegli rezultat, ki po vseh kriterijih ustreza zahtevam trga oziroma merilom za ponudbo. Pripravljeni smo na vsako preverjanje kakovosti mleka in izdelkov. Nismo pa na razpravljanje o cenah, za katere’ bi tudi mi želeli, da so nižje.« MARINA UČAKAR Likovna razstava taboriščnih portretov LJUBLJANA, 4. novembra — V Knjižnici Šiška na Celovški 161 razstavlja svoje slike v tušu akademski slikar Džeko Hodžič. Po končanem študiju na akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1977 je imel 16 samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na 120 skupinskih razstavah in številnih likovnih kolonijah. Od konca maja je begunec v Sloveniji, kjer ustvaija v stikih “ pregnanimi ljudmi iz Bosne po zbirnih centrih. Razstava Dokumenti o Bosni, bo odprta do 9. novembra. D. M. Pionirski dom pripravlja video ples LJUBLJANA, 4. novembra — Pionirski dom, center za kulturo mladih, bo v petek, 6. novembra, ob 20. uri v Plesni šoli Jenko, na Petkovškovem nabrežju 35, spet pripravil video program s plesno in glasbeno produkcijo, in to med 20. in 20.30. K sodelovanju so povabili slikarje, kiparje, glasbenike, literate, fotografe, filmske in video snemalce, kostumografe, scenariste in predvsem tiste ustvarjalce, ki delujejo na področju plesa doma in zunaj naših meja. Posebne reklame ne delajo, saj je ob večerih obrežje Ljubljanice dobro obiskano, tako bo najbrž tudi tokrat. Po plesnem videu bo ob 20.30 modna revija Netekstilni elementi v modi, ki jo bodo pripravili dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. M. U. NIČ VEČ POKANJA PO ŠIVIH - Ljubljanske mlekarne so opustile polietilenske vrečke za mleko in prešle na okolju prijaznejšo kartonsko embalažo. Kot pravijo, v svojo škodo. (M. U., foto: Marko Mokorel) OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V SREDNJIH ŠOLAH Novost je zaživela Po šolah se učitelji različno znajdejo — V poklicnih se običajno zatakne, ker dijaki nimajo denaija - Ponudbe programov zunajšolskih ustanov so usahnile LJUBLJANA, 4. novembra — Ravnateljica ene izmed ljubljanskih srednjih šol nam je povedala, da so bile obvezne izbirne vsebine, ki so jih pred tremi leti uvedli kot nekakšen novi predmet v slovensko srednje šolstvo, v začetku za učitelje in za dijake strahotno breme, lani je bilo že boljše, letos pa so izredno lepo zaživele. V pogovorih z nekaj ravnatelji smo ugotovili, da se uspešnost izvedbe od šole do šole razlikuje ter da je precej odvisna od iznajdljivosti učiteljev in vodstva šole. Seveda tudi ti za izvedbo obveznih izbirnih vsebin potrebujejo denar in tu se običajno zatakne. Obvezne izbirne skupine so se uveljavile tam, kjer jih starši lahko denarno podprejo, je povedala Rezka Osterman, pedagoška svetovalka zavoda za šolstvo v sektorju za srednje šole. Največ takih otrok je na gimnazijah, v poklicnih šolah pa so razmere precej drugačne. A to je naložba v bodočo kariero in vredno ji je nameniti nekaj lastnega denarja — seveda, če ga imamo, meni Ostermanova. Ministrstvo za šolstvo daje v ta namen le 18 SIT za šolsko uro na učenca, zato je interes zunajšolskih ustanov, da bi ponujale svoje programe, precej usahnil. Dejavnosti obveznih izbirnih vsebin, ki jih vodijo posamezni učitelji, ne veljajo za njihovo delovno obveznost, -zalo-so se te 'Vsebine tudi zaradi tega marsikje izrodile. Ostermanova je pojasnila, da so obvezne izbirne vsebine nadomestilo za interesne dejavnosti oziroma več kot le nadomestilo. Bile naj bi kvalitativna novost, ker zavod za šolstvo izbira Tarifni del pravilnika ni potrjen V članku (Delo, 28. 10. 1992) z naslp.vom Gasilci bodo dobili denar, kjer je napisano, da so člani mestnega izvršnega sveta na svoji seji obravnavali tudi problematiko gasilske brigade, je zmotno navedeno, da so gasilci zahtevali 48-odstotno zvišanje plač in da jim je IS SML odobril le 30-odstotno splošno povišanje. Izvršni svet je dejansko sprejel normativni del pravilnika o notranji organizaciji in sisema-tizaciji delovnih mest javnega zavoda Gasilska brigada Ljubljana, ni pa potrdil tarifnega dela pravilnika, po katerem naj bi imeli poklicni gasilci 30 odstotkov višje plače. To seveda pomeni, da je predsednik IS SML gospod Marjan Vidmar na tiskovni konferenci poročal, bla- Seveda ne gre kritizirati, če ne veš odgovorov. Velikokrat je že bilo rečeno, da so nastopili novi časi. Novi časi da, vendar ne novi časi brez krivic! Edina pravična rešite bi bila odkup stanovanja po ekonomski ceni. Kdor ga ne bi odkupil, bi pač plačeval ekonomsko stanarino, ki gotovo ne bi znašala 300 DEM za garsonjero. Kdor bi bil pripravljen in zmožen plačevati več kot najemnino, bi se mu pač vrednost stanovanja obračunala v kredit in bi vsak mesec plačeval obrok in v določenem času bi odkupil stanovanje, v katerem živi. Tako bi država prišla do denaija, ki so ga vsi vlagali v gradnjo stanovanj, davkoplačevalci (vsi) pa bi bili manj obremenjeni. t Edino ta in samo ta način bi bil pošten do vseh. Ali ni dovolj, da bo naša generacija vračala kredite, ki so jih najeli v preteklosti? Treba je bilo zapraviti še tisto malo, kar je bilo na voljo. Kako in kdaj naj današnja mladina pride do osnovnih pogojev za samostojno življenje?! Ne želimo ničesar zastonj. Zahtevamo možnost najetja stanovanja pod normalnimi pogoji v nasprotju s stanjem, ki vlada pri nas, ko si na milost in nemilost prepuščen stanodajalcu. Sicer pa, alterantiva vedno obstaja! Ali je to tujina!? SLOVENKO HENIGMAN Ul. Maksa Hemigmana 43, Dolenjske Toplice za njihovo izvedbo tudi ponudbe zunajšolskih ustanov. Po zbranih ponudbah pripravijo katalog, ki ga razpošljejo po srednjih šolah. Dijaki se tako lahko odločajo med njihovimi predlogi in ponudbami, ki jim jih predstavi posamezna šola. Na poljanski gimnaziji se dijaki odločajo predvsem za interno ponudbo, torej za tiste dejavno- go rečeno, netočno in s tem nepooblaščeno prejudiciral sklepe IS SML. O tarifnem delu pravilnika bo odločalo šele na eni prihodnjih sej IS SML, ko bodo strokovne službe pripravile ustreznejši predlog razporeditve delovnih mest v tarifne razrede, ovrednotene po možnih renomi-niranih proračunskih sredstvih. Z mesečnimi dotacijami bodo sredstva za izplačilo OD določena ločeno od sredstev za kritje materialnih in drugih stroškov zavoda. S tem bo onemogočeno, da bi se vsa, z renominacijo povečana .sredstva prelila v maso za osebne dohodke. Posebno netočna je v omenjenem članku tudi navedba, da bo odslej v vseh treh izmenah enako število gasilcev. Delo v gasilski brigadi je namreč že doslej potekalo v štirih izmenah in tako je predvideno tudi po novi organizaciji in sistematizaciji. Janez Sodržnik, dipl. obramb., sekretar Mestni sekretariat za obrambo Čas, v katerem živimo Članku »Druga usmrtitev heroja Lacka« (Delo, 29. oktobra) izpod peresa Mihe Remca, o odstranitvi spomenika Jožetu Lacku na Ptuju bi rad dodal še svoje razmišljanje. Ne bom se spuščal v polemiziranje o moralnem in etičnem liku človeka, ki mu je bil spomenik postavljen. Ali je bil J. Lacko borec proti okupatorju ali revolucionar, heroj ali mučenik, junak ali tragična oseba; o tem naj sodi stroka, predvsem zgodovinska. Tudi ne bom ugotavljal, kako se je omenjena skulptura vklapljala v prostor na vogalu ptujskega gledališča in v bližini znamenitega Orfejevega kamna. Tudi to naj ugotavljajo predvsem arhitekti in urbanisti. Moti pa me, da so ptujski oblastniki odstranili kvalitetno skulpturo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška (kamnik 1922 - Kirchheim 1961), kar je vredno obsodbe in zgražanja. Savin-šek je bil kipar, ki se je med prvimi po vojni uprl takratnemu zapovedanemu socialističnemu realizmu in ustvaril v svojem razpoznavnem slogu nekaj najbolj kvalitetnih javnih spomenikov v Sloveniji. Tudi če obveljajo vsi argumenti in spomenik res ne sodi na starožitni trg pred ptujskim cerkvenim stolpom, bi se ga dalo prestaviti na ustreznejše mesto, morda tudi v okrilje muzeja, ne pa na »staro opustošeno ptujsko • Številni starši se še zdaj sprašujejo, kaj se skriva za imenom obvezne izbirne vsebine. Rezka Osterman z zavoda za šolstvo nam je pojasnila, da poteka po srednjih šolah petintrideset tednov povsem običajen pouk, obveznim izbirnim vsebinam pa so namenjeni trije tedni. Na prvi pogled ta malce čudni naziv pomeni, da je del pouka in zato obvezen, torej se ga mora udeležiti pav vsak dijak, dijaki pa lahko izbirajo med različnimi programi. Pravzaprav odbirajo le med različnimi dejavnostmi za dva tedna, in še to le gimnazijci, ki imajo izbire največ. V preostalem tednu pa se v štirih letih zvrstijo predmeti, pri katerih se učenci seznanijo z različnimi področji: kulturno dejavnostjo, družbeno ureditvijo, vzgojo za družino, mirom in nenasiljem ter zdravstveno vzgojo. V okviru obveznih izbirnih vsebin se izvaja tudi delovna praksa po podjetjih in zanjo je v štirih letih predvidenih dvaintrideset ur. sti, ki jih razpiše šola. Vzrok je predvsem v tem, da so tiste, ki jih razpiše v svojem katalogu zavod, zelo drage, marsikdaj pa jim tudi terminsko ne ustrezajo, je povedal ravnatelj Alojz Plu-ško. Na tej šoli imajo precej stalnih zunanjih sodelavcev, ki jim pomagajo pri izvedbi posameznih dejavnosti. Organizirajo jih za teden dni spomladi in en te- den jeseni. V letošnjem jesenskem tednu so se dijaki ob interni ponudbi lahko učili kreativno pisati, pripravljali so se na tekmovanje iz angleščine, sodelovali pri arheoloških dejavnostih v Simonovem zalivu, se sprehodili po muzejih, oblikovali keramiko, pri kemiji so mešali celo razne kreme in razstreliva, lahko pa so se poskusili tudi v kajakaštvu, jadralnem padalstvu ali se ., jadralnem padalstvu učili plavati. Vsako leto gredo še na izlete po Sloveniji in v zamejstvo. Na Srednji šoli za trgovinsko dejavnost imajo dijaki obvezne izbirne vsebine zelo radi, kajti ob rednem pouku so prava popestritev, je povedala ravnateljica Jožica Metelko Zupančič. Prav v teh dneh so odprli razstavo, ki so jo pripravili med malo šolo risanja pri obveznih izbirnih vsebinah. Na njej razstavljajo slike na svili, steklu in beneške maske. Trije razredi pa so v organizaciji Inštituta Jožefa Stefana preživeli teden dni v Gorjah pri Bledu, kjer so imeli organizi-~ran‘tečaj računalništva, retorike, izlete v okolico in različne športne dejavnosti. Na gimnaziji Ledina bodo v jesenskem tednu izvedli približno dvajset dejavnosti, med njimi ekskurzijo na Dunaj in Kras. Izdali bodo šolsko glasilo, pripravili gledališko predstavo, imeli tečaj aerobike in joge, se udeležili klavirskih ur in tečaja cestnoprometnih predpisov ter pripravili pogovore o sebi, ljubezni in različnih odvisnostih. V spomladanskem tednu pa bo na sporedu verjetno taborjenje. Seveda za to obveznost upoštevajo tudi razne jezikovne tečaje in delo na inštitutu Jožefa Stefana. Dijakom, ki imajo status športnikov, pa priznajo njihovo športno udejstvovanje. Prav tako ne nalagajo dodatnih obveznosti tistim, ki poleg njihove srednje šole obiskujejo še srednjo glasbeno šolo. Ravnatelj Jure Gartner meni, da bodo obvezne izbirne vsebine laže izvedljive, ko bodo vsi letniki vključeni v nov, gimnazijski program. URŠA JURAK Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 5. novembra, pokopali 74-letno upokojenko Heleno Marenčič (ob 10. uri), 70-letno upokojenko Cvetko Bahun (ob 11. uri), 77-letno upokojenko Berto Zupet (ob 13. uri) in 42-letno delavko Zdravko Divjak (ob 14. uri). SOSTRO: Na pokopališču v Sostrem bodo pospremili na zadnjo pot 58-letno upokojenko Slavko Remec (ob 12. uri) in 94-letno upokojenko Lucijo Gorše (ob 15. uri). STOŽICE: Na pokopališču v Stožicah bodo ob 16. uri pokopali 48-letnega mizarja Janeza Presetnika. (S. M.) pokopališče, na katerem se že leta izživljajo različni vandali«, kot je zapisano v članku. Je morda po volji ptujskih veljakov poslan na smetišče zgodovine z Jožetom Lackom tudi veliki slovenski kipar, moj kamniški rojak Jakob Savinšek? In to v letu, ko naj bi se spominjali sedemdesetletnice rojstva prekmalu umrlega kiparja! Res je, kot resignirano ugotavlja na koncu članka Miha Remec: »Narod, ki ne zna spoštovati svojih najboljših sinov, ni vreden samostojnosti!« DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar, Cankarjeva 7, Kamnik Kritična analiza vlade Republike Slovenije V sobotni prilogi 10. oktobra letos se je g. Deželak v članku z gornjim naslovom lotil neke analize in med drugim zapisal tudi naslednji stavek: »Neokusno je hvalisanje z nečim, česar ne moreš spremeniti«. K temu bi kazalo dodati: še bolj neokusno pa je, če nekoga kličeš na odgovornost za tisto, česar ne more spremeniti. To se namreč vse prepogosto dogaja in ta predvolilni čas, sredi katerega smo, je tudi tisti, ko kaže pomisliti na oba zgoraj zapisana stavka. Predvolilni bolj bo trd in predvsem si želim, da bi se mnenja in razprave kresale o tem, kako reševati današnje in jutrišnje pro- bleme, ne se le prerekati o tem, kdo je bolj kriv za pretekle dneve. Vsak od nas ima svojo preteklost, in če bi še tako radi, je spremeniti ne moremo. Lahko popravimo napake, se opravičimo ali kako drugače popravimo storjeno krivico, če je bila. Lahko se iz napak kaj naučimo. Toda izgubljati svoje znanje, energijo in pripravljenost za soustvarjanje današnjega in jutrišnjega dne le za obkladanje in prepiranje o preteklosti, je lahko predvsem neproduktivno. Z enako vnemo, kot se bomo lotili preteklosti drugače mislečih, še lotimo lastne. In s tako metlo pometajmo pred svojim in tujim pragom. Ne bo nas odrešilo, morda pa bomo bolj človeško razumno preživeli ta čas do volitev. Ne pozabimo na človeško dostojanstvo, na spoštovanje ljudi in različnosti. Naj nam bodo vodilo pri naših ravnanjih. Nekoč bodo tudi ti dnevi preteklost. RINA KLINAR, Plavški rovt 7c, Jesenice Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.