foštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna Uevilka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popohlne in soboto ziutraj. Stane za celo leto 15 L. « pol lcta S L. « četrt leta 4 L. Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročiln brcz do- posldne naročnine se ne monmo oziratt. Odgovvni urednik: Poldt Kcmperle. mßzmtzt 5/.-5*. -V V Gorici, v soboto 25. julija 1925. utovin. Nefrankirana visma se ne sprejcmajo. Oglast se račnnalo po dogo- voru in se plačajo v nd- prej. List izdala kon- sorclj »GORIŠKE STRAŽE* Tisk Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prcj Scuole). — 2(2 kulisami narodnosti. Občinske volitvc v Idrin so zado- hile čisto nepričakovano nckak splo- šen pomen. Vsled časopisnih napa- dov, ki prihajajo net našo organizaci- jo iz italijanskih listov in tržaške lidinosti«, se zanima za idrijske vo- litve vsa slovenska javnost. >Goriška Straža« jc radi kompro- misa s fašisti daia že zadnnč narori- nim edinjašem precej jasen in dolo- čen odgovor. Danes se hočemo pomeniü o koni- promisu med krsč. socialisticnim dc- lavstvom in cdinjasko stranko. 'Lakai so nustopili nasi delavci s samostoj- nn vcčinsko listo? Ali ni to »nezasli- štm greh« proti narodu? Le počasi, '¦tospodje narodni nestrujarji. V Idriji jc velika večina rudarjev organizirami v komunistični stranki. Ako bi komunistični rudarii hotels r.astopiti z večipsko Iteto. bi gotovo zmagali in občina bi vrista v njihove mke. Toda komnnisti so sc iz poli- tične preračunjcnosti odrekli večini in se omejujejo prostovoljno na manj- šino v občini. Oni pravijo: čemn naj num služi večina, ko bi vlada takoj drugi dan razpnstUa občinski svet? Cc hočemo odpraviti komisarja, se inoramo tore} zadovoliiti z manjsino. Politično torišče je bilo tako raz- čiščeno: večina v občinskem svetn je prepuščena ostalim strankam. Kdor imti največ glasov, ta postane gospo- dur obcinc. V poštev prihajata samo dve sku- pini: Kmetsko-delavska zveza in edi- njaška stranka. Mi vprašamo: Kitkšna nesreča žn- ga slovenskemu narodu, ako pride na krmilo kršč. socialisticno delavstvo? Ali ni Idrija delavsko mcsto. ki živi izkljucno od rudarjev? V slovenskem dclavskem mestn pritiče v občinskeiu zastopu prva in odločUna bcseda slo- vvnskim delavcem in nikomur dru- iicmu. To je naravno, to le äostojno, to jc pravično. Ne uganjajte burk z narodnostjo! V kaksnem narodnem evangeliju jc na zapisano, da mora vladati nad de- lavskim Ijudstvom stranka edinjaske vospode! Ali nisö stovenski dclavci polnovredni člani slovenskeaa Ijnd- siva, sposobni in vrcdni. da sami sc- be v obcini vladajo? Komu na korist naj bi Kmetsko - dclavska zveza izrocila gosposki nuinjsini polovico oblasti v občinskem svetu? Tega ne zeihteva nobena na- rodna korist! Kmetsko-delavska zveza ima svo- iu načela in svoj program in odkla- nja odločno vsak kompromis z načel- nimi nasprotniki. To tembolj. ker ni za to prav nobene potrebc. Sicer sc pa moeno end im o vašemu razbiirjenjn. Ali ni na zadnietn obe- nem zborn tržaske »Edinosti« dr. Jo- sip Wilfan javno trdil, da ie Idrija kompakt no v tuboru tržaske stranke? Viiši časopisi so razbobnali po vse[ dežcli, da jc Idrija nasprotna goriski politic ni organ izaciji. Nndi sc vam sijajna prilika, du to dokažetc. Vabimo vas vlindno. da iz- pričatc pred najširšo slovensko jav- nostjo resnienost Wilfanovili trditcw Le zavojnjtc si vecino obeinskega sveta v Idriji. Tako bo svet vsaj spozned. kje jc fcsnica in kje laž, in Mo vara sloven- sko javnost. Kaj se godi po svetu? V pondleljek 20. t. m so im slovesen način podlpisali siporarzum med Italijo in Juffoslavijo. Med velikimi sveča- nostmi so ital. in iug'osloiv. odposlanci prituskali svoje pečate na zlatoobröb- ljcni papir, na kaiterem ie tiskano besecülo s/porazuina. Iz Riina ie prišel sam Mussolini, d;a osebno podpise ta- ko zvane netunske konvenciie, tako imenovane po kraju Nettiuiu ob obali Tirenskegai niorja nekoliko nižje od Rjma. JiiKoslovani so dosle.i vodili več važnih glavnih poffajanj s svo.iimi so- sodi Italijani. Terrwsljc sožitia so po- Inžili naiprej v znani posrodibi v Ra- pallu. Tu so se določile politične meje, niamjkaJe so pa podrdbne ured- bc tflodb obmcjnih krajev, friede pro- nv?t;> čezn.ic, tiRovinskih zvez, za- iiraiiavie clenarja in še cela vrsta dniKili dH)lojb, ki so potrebne. da pre- neliajo ob mejah večni spori med o- 1-ema stran-kama. Zato so se scstaTi jiiROslovanski odposlanci i>od vod- stvom Tir'kdan.iesa. trža&keffa politika dr.ia Rybara, k\ je zdaj dii>loinatični nnidnik v Jugoslaiviji, in italijanski odposlanci s senatorjem Ouartieriiem na čelu. Sestaiiki za po^ajanja so S'e vršili Pa.iprej na Reki, odtod so šli dblegatje v Benetkc in končaiii pogfajanja za sporazuim v Floren ci. Vsa ta Do^a.ia- nia so končnovoljavno podpisali v Netimu. Netunskc pogodbe so torej le zaključek in podrobna ureditev posa- nieznih čl'.vriov .irlavnili pogn.unnj. Važnost nove pogodbe. Vsa ta zadn.ia po.uainiija nied obe- nia državama imai.io veliko bolj tr^o- vinski značai ikot pa političen. Ne- tunske pogodbc pa govorc skoro iz- ključno o promietu iz jugoslovanskega zaledja v italijamsko reško luko. Znano ]e, da je Ital.ija navezana na sosednjo Jiigoslavijo, posebno rad'i lcsa in živine. To dVoje Italiii v veli- ki meri primanikiije. Dozdai je šlo skoro vse tbia.^o preko obnieinih žele- znišlkih postaj v Boh. Bistrici in Ra- koku. Dosti cene.iši transport čez nio- rje iz reškega pristanišča ie bil te- žaven radi meurejenib raz-mer na Re- ki. Zdiatj je to odpadlo. Jugoslavija iina sedaj prost prebod čez reško lu- ko ne le za lastno bla^o, ampak tudi za prevozno. .lugoslovanska trjjovina se bo od /jdlaj naprej usmerilai na Re- ko; in niiösto, ki je izza d'Annunzi- jeve zasedbe trgovinsko že skoro iz- iiiralo, 'bo začelo spet živeti. Prista- nišča bodb polna ladii natovorjenih 7 lesom. Rečani bod'o spet učakali bo'ljse dni. Zato je razumliivo, da je ! reiška tr^ovska zbomica poslala Mus- soliniju navdušeno brzojavko. ko se je zvcdßlo v mestn. da so ixv/tulbo i podpisame. Potfodba. jc torej pred.vsem volike važnosti za razvoj Reke* in Rečani siTiejo biti iz dlna srea bvalezni, da jib je Mussolini tako lepo preskrbel. Za narodne manjšine. Čeprav so bila to večinoma trj^o- vinska pogajanja, so vendar Italijani tudi oib tej priliki pokazali, da mislijo na svojie ijudi v Jugoslaviji ob vsaki priliki. Mussolini se dobro zaveda, da se bo najbolj prikupil čustveniui svoj im rojakom, 6e se bori za pravi- ce Ita/lijanov izven mej domovine. Ita- lijanska nanodna manišina v nalma- ciji iina po tej po^odbi vsc možnosti, da se mirno in vztrajno razvija nje- no kulturno in n-awmdino živlienje. K"f poudarjamo in sitio vedno poudarjali. da iina vsak narodi, pa bodi se tako niaj'hen dtolx^c, vključen v mejab dru^e dr'zave pratvieo do isamobitne- j_i. udejstvovanja na vseh iwljih kul- turmega in narodneffa življenia, sma- tramo, da je to popoilnoma v ^skladu 7. vsemi naravnimi in človečanskimi postavaitni. To^i kar velia za encga, veljaij v istib razmerab tudi za dm- gega! Inozemci da, mi nc\ Po nc tun skill po^odbab iinajo Ju- ffoslovani na Relki pravico, da se po- služujejo v vsem javnem življcnjti svoiega jozika; celo pri sodinih in u- nravnih oblastvib. Jugoslovani nai , Reki smejo ustanavljati do-brod'elna in kulturna društva. §e več; smejo celo odpirati lnstne šolie v slovenskein ali brvatskem jeziku. ki bodo imele pra.vico iavnosti in na katerib bodo snrele poučevati osehe, ki so isc iz-sn- lale v Jugoslaviji. Učne knjiKc i")odo is?c-kot na šolab v jugoslovanski dr- žavi. Advolkati in notarji smejo na itnlijanska obbstva vlagati spise v lirvaščini, če zastopaio juffoslovan- skega diTžavljana. Vse to velja pa tudi zai Italiiane na Krku in v I")alniaciji: seveda v xi\\\\ smislu. Na ta način se je dogodilo. dla ima inozemski d'rzavljan Srb, Hrvat aili Slovicncc v italijanski državi vec pra- vic, kakor ita.lijanski državlian slo- vanske n.a/rodnosti. Zbližanje med sosedoma. Itialijaniski in jugoslovanski listi hvalijo sporaziiTTT, češ da je s tern po- ložen tcmelj za dober jcospodarski razvoj ob?b niejasev. »Popolo d' Ita- lia«, snop.a/rslko glasilo, pravi na vsa usta, da je nova jugoslovansko-itaJi- .ianska pogodJlia znak za moč in krep- ko življenje fašizmia v Ita>liii in da je to eden najvecjib uspeliov sklenjenih diojrovorov. Vse je prav in iepo, 6e se pot am pogodb urejuje prijateljsko razmerje med d'vema sosednjinia državama. A danes je že vsakomur jasno. da pod- pisi na pogod'bah veljajo la 6e je po- pogodba pisana v d'uhu pravicnosti in ne diplomatskc »spretnosti«. Zato je prav iiiuestno izjavil naoclnik jujfo- slovansikib odposlancev novinarjem, \ ko je dejal, dla je glavni pogoj za do- bne odno&aje med obema narod'oma odvisen od praivicne^a postopanja obeli držav do narodnih manikin. Le potcm se bosta sosed'a laliiko zbli- žala. DNEVNE VESTI. r^rkvena oskrbni^tva, pozor! Pri vojni odškodnini cerkvenib premičriin je ma-rsikatera cerkev znatno prikrajšana v njenih pravicah. Zbrati je treba V€S tozadevni mate- rijal, obdclati Ra na skiipnem sestan- ku ter pirediloiziti vladii. Način. izplače- va-nja vojne odškodnine lutm veže preveč roke1. določeni znesiki so od- iočno prienizki za vzpostavitcv cer- kvenegii moibiljara v prejšnii stan. Kakor branijo zasebniki svoic voino- odiškodninske pravicc, tako ie tudi naisa sveta diolznost. da branimo pra- vice, iki nam jib naidi zakon. Dan in kraj scstanka sc naznani pravočasno. Medtm pa zbirajte gradivo. Oa se delo olajša, naj sc princsejo ali dopo- sljeio vsi predloigi pismeno. Za »Zbor svečenikov sv. Pavla« Fr. Švara, sta- rosta. Osebna vest. Včeraj sc ie tnudii v našem rnestu na svojem noiučnem potovaniu est- landski manišinski politik dr. tüvald Ammendle. Posetil je tudi naiše ured- TiiStvo' in se zantonal za naše manj- šimsike prili'ke. Iz Oorice je odipotoval dtines proti Pra.tji „Naš čolnič." Uredništvo je prejelo 7. stevilko našeK-' mlaidlinskega lista. Vsebina jc sledeča: Med »Pomcnki« obravnava ur'Jd/tiik na oriffinalen način aktualno vprašanje o obcini in županib. >Kako so nekdlaj volili župana« ie nele za- ivlmiv,.. fcsimiveč za Ooričane naravnost poučen Čilamek. »Nove steže« in »Ve- čeina sola« nadaljujejo prepotrebna razmotrivanja o verskih in socialnih vprašaniih. Dckliška noša. o katerl piše do'pisnica naj bo predniet premi- šljevanja in posuernanja med našimi dckloti. Vsi pododdelki so vzorno u- rejeni in polni ponočii o vsestranskem živalmem prosvetnem delovanju. V tem »Čolniču« je napovodauo roma- njc na Mar. Celje, več tečaiev — med njimi zlasti gospodinjski tečaj, |:evska sola, socialni dijaski tcčaj itdi. List krasi več lepib, vsebini od^o- varjajočili slik. Naročniki bodo s »Čoliiičeni« gotovo zadovol.ini, -ker ZM'sIuzi, da ga pazljivo čitamo vsi. Navodila za nabtranje za „Dijaško Matico". l^cdni čhitni postanejo lahko osebc stare najmanj'17. let. Ustanovni član lahko postanie posameznik, ki plača cnlvi'at zai Viselej lir 100 in društva, ustanove itd., ki plačajo znesek lir 100 za dobo potih-let. Redna članari- na je bila dloloeena od illiinskega ob- čnega zbora na lir 6 za društveno ieto, ki traja od' 1. avgusta do 31. jju- lijii1 prihodni'jga lleta. Vpisnina znaša 2 liri. Vsa'k novo pristopivši clam mo- ra izpolniti pristopnico. Znesek lir 8 plača potorn položnice Zadružne Zveze v Trstu. Ko dobi diruštveni uiad izpolnjeno priistopnioo in zn-esek lir 8 potoim Zadružne zveze. pošlje novemu olanu dinistveno izkaznico. Proti placanvju 1 lire za poštnino, dobi jo niovi člani tudi d rust vena pra- vila. Dijaška Matica v Trstu. Dve zavedni Brjki. sz Juzne Amerike nam piSetia dve zavedni Slovenki: Stno v daljnji A- meriki, v lepom Buenos Aires-u, kjer namia .ie sreča še precej miJa. Kljub temu moramo vedno inisliti na rodno zemljo, lepa Brda in naša d'rustva, ka- tera mo s tako težikjm sreem zapu- stil-i. Tukaj smo .Slovenei razkroplj'j- ni, kair zelo ovira uaiodho gibanje. Zato s tem. večjo vnemo klicomo Vam v stari domovini: Društva. delujte, naprcdujte, da boano zvescliem in v tolažbočifcali v priljublijeni nam »Stra- i ži«, kako se dan za dneni pros vet no in kulturno raizvijate ter nostajate vedno bolj nczlonnljivi in odtpomi. Bog živi! Koliko nas bo pa zdaj? Jeziikoslovno furlatiiSko društvo pri- pr.avl.ia z državno pöcKporo velik at- lant, kj,er boda vrisano vse prebival- stvo I tali je po svojib .narečjih. Za nas je to zammivo vsled tega, ker bomo zopet zvadeli koliko nas bo i;n b ka- teremu narečju nas prištevajo. Pasterka? Rektor Ijinbljanske univerze je ob- javil spis, kjior1 poroča, koliko je do- bi la univerza v Ljubljani drzavne pod pore. Po njegovib podatkih je Stran 2. »GORIŠKA STRATA« razvklho, da je dobila le 24 miljonov dinairjev t. j. 96 par od visaikiili 1000 dinar j.ev dtržavnih izdatlkoY. Beograj- ska in zagrebška univerza so dobile znatno več. Prva čez 110 miljonov in druga okold 91 miljonov dhiarjev. Napad na Amendolo. Znani odlični opozicionalni posila- nec Amiendola je snoparjem praivi trn v peti. Enkrat so ga že pretepli; v ne- deljo pa dtrugič, ko se je pripeljal1 s svo'jiin tajnikom v neko koipališče. CiüiT so fa&isti iz okolice zvedeli kdo se nahaja v kopaJiščn, je kakili tiisoč črnosiajčnikov začelo oblegati hotel, kjer je Arnendola stanoval. Zahtevali so naj se takoj odstrani. Komaj je z a vt on i obi lorn zapustil krai. soi temni neznanci v neki soteski ustavili avto in zctčeli tako udHhati po poslancu, da je moral v bolnišnico. — Morda bcwno braLi kod, d!a vse to niti -res ni. Se grejo revolucije. Portugal ska rcpu.bli.ka ie že od nekdaj znana kot država veddiih re- volucij. V tetm oziru stoji še pred Albanijo in Orčijo. Preteklo nedeljo so se zopet šli malo revohicijo. Za- prti častniki so nsli iz zaporov in ho- teli oklicaiti novo vladb. Vsta.ia pa je bila že tekoin par ur zadušena. Bo pa nova prišLa. Krščanska Amerika. V vielikeaii njujorskem pristanišču pozdravi vsakega došlega velikanski steber, na katerem se dviga ogromen kip žeiLske, ki predstavlja Svobodo. Na nekem veilikem zborovan.iu sever- ne Aniierike so zdaj sprejeli predlog, da je za Ameriko veliko boli častno, če postavijo sein mesto kipa svobodie kiip našega Odrešenika. Bolezen našega časa. V Angliji je še danes skoraj pol- drug iniljon brezposelnih. Vlada še ne more zmanjšati tega števila. Brezposelnost je v naših kraiili tifldi vedno večja. Zato se izseljujejo dan za dneni naši uajboljši kmečki možje in fantje. Kinalii ne bo vieč diobiti za dni- no na polju nobemega človcka. Zakaj? Ftrancosiki poiliod proti Abd-el Kri- nm plačuje Francija vedno dražje. Dosedlaj jo je stal 4448 ranjenih in mrtvih in na miljone frankov. Te iz- gube so le v stoječi voini v zakopih. Vstaši pa pripravliajo zdaj ob vročem letnern času veliko ofenzivo, ki beli lase vsem Francozom. Francosko Ijudstvo se že izprašuje čemu vse to? Telovadni nastop V nedieljo, dnie 26. julija t. 1. ob 4. uri pop. se bo vršil na dvorišču »Čev- ljarske zadruge« v Mirnu telovadini nastop s sledečim sporedom: 1. Pro- ste vaje, naraščaj. 2. Proste vaje, člani. 3. Vaje s praporci, gojenke. 4. a) drog, člani; b) bradlja, višji na- raščaj. 5. Proste vaje, članice. 6. Skupimske vaje, narašcaj. 7. Simbo- lične vaje »Gor eez jezero«. članice. 8. Vaje s palicami, narašca.i. 9. Va- diteljiske vaje, člani. 10. Bradilja, čla- ni. 11. Zaključna skupina:. člani, čla- iitce in maraščaj. Pri prireditvi bodo sodelovali odseki Miren. (jorica, Podgora iu Brlje ter orkestor Ooriš- kega godbencga krožka. Vstopnina na balkonu L 5, sedeži ob telovadlišču L 3, stojišča L 2. Praznik asiških odpustkov (porcijunkula). Z odlakom svcte kongiiegacije z dne 10. jnlija 1924. so bili nkinjeni vsi odpu>stki, iki so bili dovolieni dbcšlej vsein cerkvam za pridobitev oclpust- ka porcijunkulc: od scdaj se bo do- bival ta odpustek edino'le v franči- škanskih cerkvah, torcj v cerkvi čc. oo. kapueinov v Oorici, v cerkvi na Kostiamjeyici in na Sv. gori. V kapucinski cerk^l se bodo slo- vesnosti porcijnnkule vnšile v slede- öem redu: 1. avgusta: ob 6. uri zve*- čier procesija na trgu pred cerkvijo, rožni vencc, blagoslov. — 2. avgusta: svete maše ob 5.30 — 6 — 6.30 — 7 — 8 — 9 — 10 (slovesna) — 11.30. ob 6. uri zveeer: izpostavljenje Naj- svetejšega, molitve k amgeLski Materi božji, k serafinskemu očetu sv. Fran- čišku — litanije vseh svetnikov -- blagoslov. Poskrbljaio bo za italijan- ske in slovenske spovednike. Samo tretijcredniki so dcležni tega odpustka tudli v drugih cerkvah, kier je vpeljan tretji ;ed:. Francosko Casopisje. Tu pod'ajamo našim braveein pre- gled koliko izvodov tiskaio veliki francoski listi, da bodb videli v kako skromnih novinarsikih razni'erah ži- vimo mi. Največji francoski list je »Matin« (.Intro), ki ima 1,870.000 na- klade. Večina se pa proda v podrob- ni razprodaji, ker irna stalnih naroc- čikov lc 23.000. Takoj za »Matinom« pride »Jonrnail« (Dncvnik) s skgro poldrugimi miljonom iztisov. Tretji je »Le petit Journal« (Mali dnevnik), ki tiska 1,050.000 izvodov. »Le Petit • 'arisien« (Mali ^arižan) ima tudli več kot miljon nakladie. Ostali dnevniki imajo pod un miljon, ai še vedno ti- skajo zad'njega v vrsti velikih dnevni- kov »Le Gaulois« (Galec) v 37.500 izvodih. Snaga je pol zdravja. Ta zlati rek. siceu" poznaimo, a. se žal. l>remnogi po njem ne ravnaio. Zlasti gostilničarji in hotelirji so med temi. Zato je zelo hvalevredna odredba o higijeni prenočišč po hotelih. Predpi- sana je velikost (30 kubičnili metrov) poödinih sob za tujce. Postrežno oso- bje se bo pred vstopom v sluzbo zdravnisko preiskalo. Od) časa do ča- sa se bo vrsi'la po sobali za tujce zdravniška preiskava. Da bi oblastva le kunaliu začelai to izvajati. Nacionalistom ne bo dišalo. Padanje prebivalsitva na Francoskem je vedno hujše. Vsa vladtia odliikova- nja in nagrade stairšem za mnogo otrok nič ne zaležsjo. Rojrianopisec A. Lemande je pa prišel na čisto izvirno misel, naj bi se križali slaiba franco- ska in še sveža gcrmanska: rasa. Na- cionalisti še niso prišli do sape. zato ne venK) s'j- kaj bodo na to odgovo- ! rili. Dunaj je izumrl. V sredo je bila na Dunaju taka vro- čina (34 stopinj). dia je štaro in mla- do hitclo v kopališča. Poiwldlne so bile vse dnnajske ulice skoro mrtvc. Prodajalci pive in sladoleda so pa inieli ta dan bogato žetev. Za „kofetarce." Nek švedski zdravnik dokazuje, da . je učakaila neka ženska 114 lei &ta- rosti, ko je živela ob salmi kavi. Spila pa je na dan do 50 skodelic kave. Najbržc pa vclja to le za Svedlsko. Ni jih pozabil v sreči. Pred dolgimi leti je odjadiral iz male občine Milne na dalinatinsketii ¦otoku Braču ubog1 delavec Sarg. V Amerilki pa yd taiko zclo obogatel, da je postal miljonar. Ko ie umrl je za- pustil vse svoje ogromno miljonsko premoženje dbmači občini. Revni va- šeani se zdaj s hvaJežnostio v srcu sjKrtninjajo svojega soseda, ki jih nl pozabil v svoji veliki sreči. Vročina. Po dolgem in mrzlem deževiu \c zadnji teden pritisnita huda vročino. Vse se poti, brise ter si skuša na en ali drugi naan ohladiti razgreto telo. Kdor more zbezi na bribe, ali se za- teee k morju. Tudi hlmleči valovi na- sib rek in potokov imajo mnogo zve- stih in vstrajnih obiskovaleev. Kme- tovulei so vročih in sulnli dni veseli, saj sedaj lahko opravijo marsikatero prcj zakasnelo delo. Tope se sicer v poiu in znojti, vendor ne godrnjajo. Steer pa ne godrnjumo tudi mi ured- niki, ko v sedanjib pasjih dnevih pol- nimo precede svojib listov. Ker javno živtjenje v sedanjili dneh navadno ^astane, so novosti redke in listi po ze sturem pregovorn snhoparni. Pa se norodi mogoee v razgretib moz- ganib kakega ciana našega eastitlji- vega easnikarskega stanu poredna. toda tudi nekoliko zlokobna misel: meni je dolgeas, naj bo dolgčas še tebi, dragi eitatelj, v (eh siihih. vročih pas jib dneh! GOSPODARSTVO. frpm ošbodovancem! V predzadiiji »Oor. Straži« smo opozoridi vojne oškodovance. ki so prijavili svoje terjatve radi rednih. oziromai izrednih avstro - ogrskih rekvizicij tr'zaski finančni intedanci, d'a more jo zaprositi 70% predujem do 6. avgusta 19J5. Razložili smo: kdo ima pravico do teh predujmov in za kaksno škodo, katm mora vložiti pro- šnjo za predujem, Ikako se mora pro- šnja napraviti. Da prihranimo liudem stroške za sestavo prošeni za pred- uim, priobčujemo v danaišnii stevilki vzonec prošnje za predujm. Predujem boš zaprosil po tern le vzorcu. Al Signor Intendente di Finanza in Trieste. l>er tramite dell'Ufficio dlistret- tuale delle imposte dlirette in n. pr. Gorizia. II sottosciritto n. pr. Pahor lJie- tro fu (di) Antonio e di Maria n. Soban pertinente a n. pr. Canute presientö addi n. pr. 22. aprile 1925 la'denuncia dei suoi crediti, derivanti dalle irequiisizioni a. u. . all' Ufficio distrettuale delle im- poste dlirette di Gorizia (ali pa d(i I Tolmino, Idria, oziroma direk- tno: alia Intendenza ozabljati sedanjost in bodočnost. Umetno znesene številke zadnjega ljudskega štetja v mestu Gorica ka- žejo nad četrtino slovenskeg-a prebi- vavstva. Očitno je uaravni naval slovenske- ga življa na svoje priirodno središče, viden naraščaj slovenske obrtne mo- či ondukaij in vendar skuša se ohra- niti, kar se ohraniti ne da: tuia umet- na raistlina, ki nima primernega vzdlu- ha prirodhih tal. Iz zemljepisne lege se mora skle- pa.ti na bodočnost slovenske ga dela kronovine. iz narodnostnega življe- I nja in razinerja sod'iti ie na vedtio mogočnejši razvoj slovenskega ple- mena. Želežniška zveza rx> vipavski in soški dolini jc deloma že is Una, deloina neizogibna potrebai v intere- su države in postane skoro istina, vendar se morajo boriti slovenski po- slanci v manjšini proti italijanski ve- čini, ki nima naravnih predpogojev in se premeni lahko čez noč v ¦manj- sino z eno n a rod bo osrednie upravne oblasti na Dunaju. Ko se je potisnilo zastopnike slovenskega dela dežele v iranjsino in siedaj, ko se iih v isti vzdržuje, kazalo se je in se sklicuje še danes na davčno razmerie med prebivavci O'beh narodnosti. kakor ne- kako merilo blagostanjai in gospodar- ske moči. Leta. 1895. predpisalo se je za politični okraj Gradiščanski 247.495.94 gld. izravnih davkov, za mesto Gorica 242.114.96Vii gld. za Sežanski, Goriški in Tolaninski okraj 265.808.21 VL> gld. Popraviti je tneba sioer to dlavčno razmerk tako, da se odbije izravni davek oibčin Devin. Doberdob, Dolenje (slovenski del) Medana in Biljana v znesku 15.087.26 od deleža gradiščanskega okraja in I občine I^čnik gld. 5.299.98 od deleža goriškega okraja. Ako se vzame pri- bližno ie eno petnajstino mestnega davka na ¦ slovemsko prebivavstvo, okroži se lahko davčno razmerje ta- ko, dia padle na furkinsko nižino in italijanski del mesta 470.000 gld. na slovenski del dežele pa 290.000 gld. Od tega izravnega davka pa-da obrt- nega davka gld. 18.763.44Mi na gra- diščanski okraj, 14.726.61/ij na mesto Gorica, 15.947.89V2 na sežanski, tol- ininski in goriški okraj. Dohodnine plačtije m&sto Gorica 104.761.34]/2, gradiščanski okraj 12.419.83^, se- žanski, tolminski in goriški okraj 9.166.151/.. Ta števiJka naj bi doka- zala to, dia je edino mesto Gorica, ki ima nekaj trgovhie in obrtniie in je drugod vse nerazvito in na enako ni- zki stopnji. Ako pa pomnimo «rori re- čeno pa vemo, da je premoč mesta Gorice le umetna, vzdrževana proti slovenskim pokrajinaj^ njim na ško- do. Le po prisiljeni davčni geome- triji, res, daje se od ditleč opraviče- vati večhiai italijanskega zastopstva in samo via da mesta Gorice, A k od dlaleč in če se drz-i golili mrtvih šte- vilk, brez premisleka na to. kateri deželni del vzdjržuje i>romet v Gorico- »OORIŠKA STRAŽA« Stran :< Kaj je novega na cleželi? Iz Vrtojbe. (Pohujšanje v dolini vrtoibenskij Podi tem zaglavjem .ie priobčila »Stražai« pned kratkim dopis. ki j-e. dlo- piisnika »Edinosti« tako razburil. da rnu jc posvetil daljši odgovor. V tern- je pa potrdil, da je imela »Straža« popolnoma prav. Lc berite »Straižo« in »Edinost«. Oh, sv. Pomagalka, ka- ko daleč je že zabrcdel dopisnik »Edinosti«, da sam sebe tolče po zo- beh. Piše na primor: »Da love polnagi diečki punčkc, to je po pol noon a1/ izmi- šljeno!« Par vrst pozneje pa čitamo; »Res jc, da deeki telovadlio brez srajce, kar je popolnoima po načelih modernega zdravstva itd.« To je še več ko1 polnaigi. »Ko pa dečki telova- dijo, se ne puste punčke zraven«. Ta je pa bosa, navzoči so to povedali in reklii, da je v tekwadnici pravi kino. Dalie piše »Edmost«: »Ni res, da de- klice telovadfijo na braid'lii in na ko- r.ju!« Kje pa si je zlomila nogo tista punčka? Na konja je skočila in padla! Bašta! »Študentek«, kdatj ie govoril naš častiti gospod s prižnice? Kje imamo prižnico, kdaj si bil v cerkvi? Manjka ti cdino kolescc, Bog se te u- smil'i! Radi dopisa v »Straži« vedi, da ga rmis g. vikar ni pisal. Bil: je spi- san in odposlan, ko našega g. vikarja še ni bilo doina. Svetuiemo ti, da si izposodiš klobuček hi si pokriješ svo- je bolne možgane, dlrugače ti komarji spijejo.se tisto prcsneto malo dobre krvi. Pika! Ne stikati po dopisniku, ampak po vsebini. Vrtoibenc. * * * Družino Koglot v Dol Vrtojbi je zadiela bridka nesreča. Mati 8 nedo- rasilHi otrok Marija Koglot je nena- donkT po kii'atki bofczni umrla. V pondeljek je bila še popolnoma zdra- va, odj>eljala je na goriški trg vrtni- no, ko je prišla domov je močno zbo- lela, noge so ji začele otekati in v pe- tek zjutraj jj. že unirla. Pogreb se je vrlšil v soboto popoildbie ob obilni udetežbi. Bila je dielavna, dobra in skrbna gospodinja ter dobra mati svojih otrok. Ostali d'ruzini naše so- žalje, njej pa večni mir! Izjava. Ur-cdništvo izjaivlja, da ni g. vikar v Vrtojbi Franc Švara v nikaki zvezi z zadmjim dopisom iz Vrtojbe v »Qor. Straži«, kjer je omenjeno telovadlno društvo. — Vredništvn. Sv Lucija. Danes 23. julija se je zgodila velika nesreča. Na Kozmericah je ubila raz- strelivnai cev — ostanek iz vojne fronte — obče spoštovanega zidar- skega mojstra Valentino Štrnklja iz Modrejc pri Sv. Luciji. Ubogi mož ni poznal nevairnosti cevi in jo ie hotel zravnati, da naipravi neiko ograjo na neki hiši, ki jo je gradil. Naenkrat eksplodira cev s straišnim wkom in silno razmesari moža. Odtrga niu ohe roki v zapostju, mm raiztrga levo nogo in ga močno rani tudii po obra- zu. Toliko mu je dal Bog se, da je bil lepo previden, poteim pa je vsled ve- like izgu'be krvi mirno v Qospodiu zaspal. Pol eg njega je bil precej mo- čno ran j en tudi Jožef Tušar iz Cer- knega in gai ]e voz »Zelienega križa« prepeljal v goriško bolnko. Upamo, da mu bo kmalu bolje. O pokojnem dobrem Valentinu, ki ie bil mož pra- vičen in vseskozi odločnega kršcan- Stkega prepričanja in življenia z vso številno družino vred, npaimp za- trdno, da se je preselil \x) plačik) v boljišl svet. Hudo preizkušani družini pa želimo, naj jo ljnbi Bog potolaži in naj ji powne po drugi poti, kar ji je v svoji neskončni modrosti in pr'e- vidtnosti vzel. Podgora. V nedteljo dine 2. avgiusta bodemo torej volili. Slovenci si postavimo svo- jo Us to — fbrez vsake tuje primesi. Slovenski fašisti ne pridejo do tegar, da bi ŠH sami v boj. V naiboliaom slu- čaju bodo ta dan dorna oistali. Stori- jo1 pve. Vse premalo pa-' zijo danes na otmke in ogenj. ^alostna vest je prišLa' iz Oenove. Nasega vrlega Jožkota ^truklja, na- sega bivšega mlökarja, sedaj vojaka službujočegav Qenovi, ni več. Piret.;e- sla je nas ta vest vsc. zlasti pa fante, kateri so ga radü imeli. Smrt ga je do- ktela naglo, nepričakovano. Niegove- mu tovarišu-vojalku in prijatelju se ie po nesreči sprožila puška, kii je vzeia obema življenje. — Sorodnikoin želi- ino to'lazbe, pokojniku pa sladek ix>- čitek v daljni zemilji. Na svidienje nad zvezdami! Štjak. Marijine dlružhc prired« v nedeljo due 26. julija svojo prvo veselico s sledečim sporcidbm: 1. F^ozdrav ita- lijansiko - slovenski 2. Polklonitcv Marijinih virtcev Mariji (živa; slikai). 3. Moirnarska italijanska ptesem (Dvoglasni ženski zbor). 4. Nastop raznih stanov. (Šest knpletov.) 5. ()b nevihti. (Dcklaimaoija.) 6. Na pla- riine. (Dvoglasni žeuski zbor.) 7. Bi- ser i in cekini. (Igra). 8. Kmečko de- kle (Dvoglasni ženski zbor)."9. Kak- šna bo Mica v naši ig'ri. (Deklamaci- ja). 10. Prisiiljen stan zaničevan. (Veseloigra). Začetek točno ob 15. uri. Iz Vipave. Po velikem nasprotovanju in pre- rekanju smo pripeljali prve bike si- modioliskc pasine, katere snio kupili v Butriju pri Vidmu. Živinorejci stno že ob prvem izletu v maju t. 1. videli krasno taimkašnjo rejo, sedaj pa je na.ša žclja izpolnjena. Krasne živali so sevedla drage, a s podporo dežcile in nek a ter ill obciniskilh odborov se je onnogočil lutkup. Žalostno pa; je, da gotovie občine ne innieiva,io koristi, ki jo bi imeli občinarji od dobrega bika. Tako smo torej Vipavci prišli zopet do čistega plemena, ki naj ix>sveži naÄo živinorejo, da se bo tudi nase jrospodfeirsko stanjc iz'boljsalou Vipav- ci vemo, da na sarno v vinoreji, am- ]>ak tudi v živinareji je na&i bodoč- nost. Batuje. Pretekli teden so zopet1 udWI tatovi v naše župnlšce. Opremljeni z razno- vrstnim vlomilnim orodjcim so pre- plezali zidi in vlomiili sikozi kuliinjo v pisarno'. Tu so vse razbrskali in pre- metalii, da bo za par dni posipravlja- nja za njinii. Ker i>a niso našli nič deiiiiida, kar jih je tudi najbolj mi- kailo, so se n a pi I i in naj-odli in hato prav po barabsko pustili še nekaj spoinina. Skoda, ki jo to pot trpi č. g. župiiik ni prav znatna. Omcniti pa je trcba, da je to- m trct.il vloni v žup- nišce. Prva diva sta prinesila več plena, Po vse-h znakih sodeč, so bili vcdno eni in isti zlikovci. Ljudje bi že sko- raj s prstoin pokazali nanje. Seveda orožniki hočejo pravih pravcatih do- kazov, kar je pa zelo težko< dobiti, k-ea* niso zločinci pustili svoje vizitke na mizi in opisa svojih vlömov. Morda bo zdaj drugače. Dobrovo. Brici, v nedeljo dne 26. t in. ob 4. uri pop. pride na1 Dotbrovo »Deseti brat« z vso1 svojo dtruščino: Krjav- Ijöm, Kvasoni, Dolesoan itg itd Tabo- ril bo' na dvorišču dobravistkega gra- du. — Kdor ga hoče vidicti in poslu- šati njegove modrosti, naj se udeležl veselice na Dobrovem, ki bo imela na sporedu: 1. »Triglav«, koračnica, svira doniaci orkester; 2 »II sabato del villaggio«, deklamacija; 3. »Ves dan pri oknu«, poje pevski zibor iz Biljane; 4. »V naravi«, svira orke- ster: 5. »Pozdrav«, poje pevski zbor iz Ko/ane; 6. »'Prodana nevesta«, svira orkcster; »N/e zveni mix. poje pevski zbor iz Fojanr, 8. »Venče\', svira orkaster; 9. »Deseti brat«, I. dejanje; 10. »Intermezzo sinfonico Cavalleria. Rusticana«, svira orke- ster; 11. »D. b.«, II. dejanje; 12. »Ko- račnica«, svira orkester; 13. »D. b.«, 111. dejanje; 14. »JVUadi vojaki«, svi- ra, orkester; 15. »D. B.«, IV. dejanje; 16. »Poutpourri«, svira orkester; 17. »D. b.«, V. dejanje in 18. »Nazaj«, koračnica, svira orkester. Po igri prosta» zabava pri mizah na trgu pred gradom, kjor bo sviral orkester izbrane komade in kjer bo delovala šaljiva. polsta. Štivan pri Prestranku. (Zahvala.) Sest Let so čakali uislužbenei bivše domienske kobilarne na državno po- kojnino'. Pri marsikom je prikipela bcda že do vrhunca. Končno se jc pa Ie doseglo po neuniorncm prizade- vanju nasega poslanca dria I^csed- njaka in Kmetsko-delavske zvez^ v Oorici, dla je vladla dovolila pokoj- nino. Zato pošiljajo d'rzavni vpokojenci drjn Bcsedmjaku in drju Bitežniku, tajniku Kmetsko - delavske zveze, svojo jaivno zahvailo, da sta zanje za- stavila vse svoje moči. Našima. re- snično ljudskima voditeljenia se še enkrat iskreno zalhvaljujemo in že^li- mo, da bi ljudstvo spoiznalo. kdo je njegov pravi prijatelii! Sveto !pri Komnu. V nedeljo 19. t. m, simo iimeli do- mace slavlje. Prvič so nam noivi zvo- novi veselo priitrkovali. Imeli smo obi- čajno procesijo. Zvonovi, katere je vsa občina z veseljem pričakovala so Iežali dvic leti in pol v domači cerkvi. Omeniti rnoramo Ie par posestnikov, katerih dolžnost bi blia, dia bi zvono- vi prej viseli. O niih moraimo Ie reči, da ne čutijo v sebi nobenega pravpga čuta. Vsa; ol)čina si zato o niih svoje misli. Pa naj bo. Oodba, katera se je nalašč učila nabožne komade za pro- cesijo, tuidfi ni smel:a nastoipiti. Da pa smo postavili nove zvonove. gro za- hva'la v prvi vrsti preds. Kniet. del. zveze g. Jazbecu in podpredsednLku g. Pipanu, ki sta se prva zaöola tru- diiti in trgovcu g. Delia Schiavi.. Za- hvaila bodi vsem, ki so pripomogli bo- disi v denarju ali pa pomagali p^ri dvi- ganju. — Letina kaže sredlnje. ker je bilo previeč dežja. KrompLrja bo ma- lo, gro'Zidlja tudi manj koi lani. Bovec. V nedbljo dne 12. t. nr. je priredila naša šo I ska mladina veselico z raz- novrstnim sporedotn. Presentčeui smo pos'liisali in gledali naše malčke, ki so se tako ncustrašno kretalii na odru. Vse točke: igra, deklamacije in -petje so bile dobro naučcne in poda- n,e najbolje, vcinčck narodnih pesmic jc žel buren in dolgotrajen aplavz. Hvala našemu vrlemu uciteljstvu, ki se ni ustrašilo d'ela in «se potrudilo, da nam je miuil tako lepo večer. Oče. Iz Opatjega sela. Mladina tukajšnje ljudske soile pro- si avi letos zaključek šolsikcga leta s tem, da. priredi dne 26. julija t. 1. v dvorani g. Franca Marušiča šolsko veselico. Vprizorita se igrici: »Bra- tovska ljubezen« in »Neiubogljivci«. Poleg teg^a obsega spored piiizorckle, deklamacije in petje. Priiatelji na- sega sdia! Prihitite in počastite na'so mladez pri njencm prvcin poizkusu na diramatičneim polju, da io opogu- mite za nadaljnje delo. Začetek oib 3 in pol popoüdlne. Čisti dohodek se obme v solske naunene. Učitcijstvo. Iz Šempetra. Pri nas so razpisane obč. voütve za dne 2. avgusta. Za nic vlada prav inajhno1 zaniinanje. Le kotmunisti me- šetarijo na tiliem, ker njini pač ne gre za to, da bi vodfili uinnavo občine v njcno korist, pač pa samo za to, da pokažejo svojo' moč. Resni možje in značajni pa se umükajo iit nočejo pre- vzeti odgovornosti na svoja ramena, ker ie današnji obč. konnisar g. Qa- levšič popolnoma zavozil občinsko upravo. Občinski dolgovi so ognwni-- no narastli; občinski davki in dlcckla- de so velike. V takih rammer ah . se resni možje; le težko odločijo prevzeti bremena občinske upravc. Kliub vsem težkim razmeram pa jc vendar nujno potrcbno, dia se resni in značajni niožje lotijoi delai za o'bcinske volitve, da ne pridie obcins'ka uprava. v rokJe tistih, ki so povzročiili Šemipetercem v zadujem času toliko škode in ne- sreč. Ledine. V naši vasi vlada splošna nevolja proti občinskemu komisariu. Mož je vložil nainneč na državno obhvstvo predlog, naj vlada vniči občiuo Ledi- ne in jo priklopi Spodnji ldriji. Ko je ljudstvo o tem zvedelo. se ga» je polotilo nepopisno ogorčenie. Kdo je pa dal komisarju oblast, da se po- stavi zoper Jjudstvo in zahteva smrt naše obcine? O naši usod'i bomo mii Lcdinarji sami odločali, ne mv urad- liik, ki so ga slučajno k nam poslali in ga ni nihče izvolil za našega za- stopnika. Ko se je naihajal poslancc Besed- njak v ldriji, smo poslali ziito Ledi- uarji k njeimii dva moža: Matevža Podobni'ka In Ivana Kopača. da^ mu razložita naše ra^mere in prosita nje- govega poisiredovanja. Ratztolmacila sta poslancu, da ima jo Ledine dovolj übhodlkov za saimostojno živlienje in da ni torej nikakega vzroka zii) raz- pust občine. Ko bi se Ledine prildo- pile Spodnji ldriji, bi nastala velikan- ska gospodarska škodla1 za prebivtail- stvo, ki bi moralo prehoditi 9 km dol- go pot do občiuskega urada. Poti so povrhu stitiie in slabe, pozimi jx)lne snega in ledu. Koliko časa bi zgubili Ledinairji po nepotreibnem. kaksna škoda in kaikšni stroški,! Sicer je pa tudi Spodbja Idrija na- sprotna priključitvi. Poslancc Besednjak se ie ix)dal k podprcfektu Alaceviču in mu raztol- mačil želje Ijudistvai ter nastopil v obrambo Lcclin. Gospod podprefekt je odgovoril, da sCiORIŠKA STRAŽA« Lom Kanalski. Ob sWlepu šolskega 1 etia> je priredila soiliskci mladina v Kan. Loniu veselioo s isikrbno zbranirn prograiinoiin. Izva- jali so ti ttiialčki točko za točko taiko doforo, dia. de'la cela ¦prineditev cast njini in pozrtvwalnemu g. ncit'Clju Velišičekn. Pravljična i.yrica »Bedak Pavleik« je bila zasnovana iTiinjaiTio naših domačili krajev ter oošiljaiino najt(>i>lej;še pozdraive starsem, bra- tom, sestrain, fantom in dekletom in vsem čiitateljteuii »Gor. Straže«. Nande, Tonnaž, .laratom in sestram, prijateljeni in prijateljicam ter vseim znancem in soro'dlriikoiri. — Jožef ŠtrukeLj, sv. Miihael; Mivšek Franc. Zavratec; Ozbič Julij, Zadlo^; Krcšič Jožef. Slap; Oröl Ivan, Zgonik; Novak Jo- žef, Knežak in Teršič Ernest iz sv. Mihaela, ki je pri It. hateriii tier še inmogo drugih. SJovenski iantje - kr. orožniki v Mondovi pošiljamo srčne pozdravc staršem, bratom, sestrain ter vscin fantom in dekletom in se jim zahvaJjujenio. kcr nam toliko pišejo. da jim še odjjovarjati no rnoremo. Pozdravc tudi »Goriški Straži« in naši lepi j^oriški deželi. Frandolič Alojzij iz Dola; Mcscsnel Alojzij iz (laberja; Kadec Josip.iz Dobcr- dob;V; Mumar Andrei \z Banjšic; Rutar Ste- fan iz Volč; Gabrijelčič Aleksander iz Plavi: Bcrlot Mil-ovan iz Plavi; Dcbevc Rdvard iz Slavinc pri Postojni: Zdenko Ludvik iz Sla- vine. Pozdrav iz Parme. Po dolgcm času napišemo paj- pozdravov slovenski fantje letnika 1904 od 62. pešpol- ka iz Parme. Sporočamo, da smo po dol- stni eakanju naposled prica'kaili nafic odre- šiteljc — letnik 1905. Sodaj upamo, da jim v kratkem času izročimo vse naše imctje in se potern mi poslovirno iz teh dalnjiii kra- jev; v slovo p^ jim zapojemo: üj zboKom puška draga ti, prijatcljica doslej si bila mi, sedaj zapustil jaz te bam, podal se bodem na svoj dom. Novake bomo zapnstili, od tod sc bomo poslovili, doinov se bomo mi podi|i, zavriskali in zankali. Anton Copi. Uršič iRiiacij, Mlekuš Franc, Prczclj Jožef, Kaus Ivan, Pregelj Anton iz Bovca. Rot Ivan, Rot Jw.ef, Žiffar Franc, iz Ž^jje; Kravanja Jožcf,, Kravanja Anton. Kravanja Andrej iz Sočc. Občni zbor Ljiidskc posojilnice v I )oriiber^u so bo vrsil due 2. avgusta t. 1. ob 10. uri tlopol/d/iie v posojilnični -dvorani s sledcčiin dnevnirn redoni: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1924. .1 Slučajnosti. Ob nezadostni vdeležbi članov se bo vršil občni zbor poČTii zlbor pol ure pozneie. Odbor. Ljudska posojilnica v Riheinberku, vpisana zadruga z meoniejeniin jam- sfvotin, vabi svoje člaiiit1 k PBdnemu občnemu zboru kj sebo vršil v ncd'eljodlne 2. avgusta ob 8. uri v lastnih prostorih s sledc- čini dnevnim uedoni: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev rač. sklepa za I. 1924. 3. Volitey načelstva in na.dzorstva. 4. Sliiičajnosti. Vabilo na občni zbor Ljudlslve posojiluice v Trnovem, vp. zadr. z neo'in. iam., ki «e bo vrsil dne 9. avRiistai oto VA uri popolidue. DNEVN1 RED: 1. Poročik) načelstva in nadzorstva. 2. Računski zaključek. 3. Revizijsko poročilo. 4. Volitve načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako ne bi bil ta občni zbor sklep- čen, se bo vršil drugi pol icre ix>zneje. Načelstvo. Razglas. Kmetijsko društvo v Vipavi razpi- suje službo po&lovodje, ob cuem kle- tarja pri svoji filijalki »Zalogi vina« \- Idiiji. Prošnje morajo biti cxi>rcmljene s spričevali o lepern vedonju. ix>znanju iknji^ovodstvai in .kletarstva. Plača ix> dogovoru s prostim stanovanjem in uporabo vrta. Prošnje je poslati do 2. avjrusta t. 1. na vodstvo zadlruge. Valuta. Dne k3. julija si dobil : za 100 franc, frankov 128 50 do 12^52 Lir za 100 belg. frankov 120.— do 128. — Lir ra lOsJ švic. frankov 530.— do 535.— Lir za 100 češ.-slov: kron 81.— do 821— Lir za 1 zlato marko 6.50 do 6.55 Lir za 100 dinarjev 48.10 do 48.45 Lir ta 1 Sterling 133 50 do 133.75 Lir za 1 dolar 27-35 do 27.55 Lir Novci po 20 frankov 105. - do 110— Lir za 100 avst. kron 0.0390 do 0.04O0 Lir Beneške obligacije. Dne 23. julija: Srednji kurs L. 67.30, v Trstu 68.- ; v Milanu 67.—, v Rimu 68.— L Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko priraarijaDü. fl.DE FI0R1 U GORICI, CORSQ VITT. EM. III. St. H SPRElFmÖ 00 9 - IZ IH Z -1 ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za usfcne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9, do 12. in od 3, dO 5. Dr, Rosato — Idrija zdravnik - kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, — od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9 - 11 ure v Spodnji __________________ Trlriii - - __ ., ..,, ___ __ VKXi 1J 1. - Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: > Conte Rosso« 6. avg- 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria«. 4. avg. 1925. »Tomano tli Savoia« 18. avg. 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'ltalia« 15. avgusta 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle št. i. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o r i c i se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. Izdelek zajamčen. LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v LJUBLJAN1 - Telefon štev. 9 :__ -v:z: IVTestni trg Ätev. (3 :__ — obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z eno mesečno odpovedjo, po 10°/„ vloge s tri mesečno odpovedjo, po 12°/0 vloge s šest mesečno odpovedjo, po 14°/„ Jamstvena glavnica znaša že nad 11 miljonov dinarjev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. >- Inkaso faktur in menie * Trcjovski ikrediti ** Ležišco xst krogle (cusclneltl et sfere) is diel^vriic v Vlllar Pero§a. Edino za- stopstvo as zalogo za goriško ozemlje: Paoel Ilolpi, GORICH, Corso Histories Emannele III. St. 58 garage „ FI A T ". == ,,Mundlosu šivalni stroji „Göricke^ dBöfcclBsa, motorini „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour št. 9 Mchanitnö delövnica, Piazza Cauour steu. S.