itaj« Me« Glas zaveznikov ;le® Uto II. Št. 371 ormucijski dime umik A 1. S. Cena 4 Ure TRST, torek 3. septembra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. Pelllco 12 - Telefon it 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (Širina ena kolona): trgovski L. 27, m-lvaškl L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L- 45. Davek ni vštet Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.L, Societt per la Pubblicitš. ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke I* 4 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo. Razpravljanje o Trstu Razlozilev italijanskega stališča PARIZ, 3. sept. — Politični in teritorialni odbor za Italijo je včeraj prvič razpravljal o bodočnosti Trsta. Potem ko so slišali italijanskega delegata Bonomija, ki je govoril o Stalinu svoje države, je odbor preložil na prihodnje zasedanje preučevanje členov, ki obravnavajo tržaško vprašanje, da bi tako dali jugoslovanski delegaciji čas za preučitev italijanske izjave. Odbor j« sprejel člen 6, ki ^ljuje Franciji polno suverenost aad bivšim italijanskim ozemljem, 'ji ji bo pripadal po. pogodbi, ln •'len 7, ki daje navodila o izročit-vi važnih arhivov Franciji. Prav tako so odobrili člen 8, ki predvideva italijansko - francosko sodelovanje v morebitni gTadnji železnice, ki bi povezala Brlangon in Modane ter člen 9, ki zagotavlja Italiji uporabo vode in električne energije, ki prihaja iz visoke planote Mont Cenisa. ODLOČITVE VOJAŠKEGA ODBORA Vojaški odbor pariške konferen-Ce je soglasno sprejel britanski Medlog o dovolitvi Italiji, da ima Potrebna torpeda za vojne ladje, ki « bodo dovoljene po mirovni po-godbi. Kapitan Mackny iz britanske voj-1,6 mornarice je preložil popravke 1,1 omenil, da člen 44 pogodbe pre-^veduje imeti Italiji vsako vrsto 'Umikov ali vojnih instrumentov Da samopogon ter zastopal mnenje, da so pod takim imenovanjem Vsteta tudi torpeda, ki jih običajno fabijo na vojnih ladjah. Grški popravek člena 46, Poizkuša omejiti povprečje °astnikov in podčastnikov v italijanskih oboroženih silah, No zavrnili z 18 glasovi proti enemu (Grčija). Belgija in Abesinija sta se glasovanja vzdržali. . .Preden so prišli na glasovanje, je Umiral Manola (Jugoslavija) gle-30 tega zagovarjal Italijo in zasto-pal mnenje, da «bi bilo nepravič-110 staviti omejitev moderni vojski*. Nato so zavrnili s 16 glasovi proti dvema (Jugoslaviji ja in Abesinija) nadaljni ju-j neslovanski popravek člena 0 47, lst je težil še bolj omejiti važnost italijanske vojne mor-1 Marice. Poljska, Norveška in Češkoslovaška so se glasovanja vzdržale. Admiral Manola se je izrazil v korist popravka, da bi italijanska mornarica bila dvakrat večja od jugoslovanske mornarice in še tetino večja od mornarice Grčije, Albanije in Jugoslavije skupaj. Odbor je nato zavrnil s 15 glasovi proti 3, 3 pa so se vzdržali glasovanja, avstralski predlog, da bi dali Varnostnemu svetu, ne pa predstavnikom 4 velesil odgovornost o odločitvi glede dodelitve enot, ki jih ne bodo pustili italijanski vojni mornarici. Avstralski predlog sta Podprla Novi Zeland in Južna Afrika, medtem ko so se Bel-pja, Nizozemska in Norve-*ia vzdržale glasovanja. Sklenili so, da bodo to odločitev Avtomatično razširili na vse ostale ''Sodbe z bivšimi sovražnimi drža-^ Vami, glede katerih je Avstralija JI Vložila, podobne popravke, ^OLJSKA ZAHTEVA VRNITEV LASTNINE .^°'jska je včeraj zahtevala od v°mUnije vrnitev lastnine, ki so jo j *° državo prinesle. poljske čete s begunci po Invaziji Poljske v ^btombru 1939. Zahtevo so napra-v 1 V odboru za gospodarske zahte. J Balkan in to v skladu s čle-jj J11 23 pogodbe z Romunijo, po. erem se Romunija obvezuje j, "iti odpeljane dobrine iz ozšmelj Rženih narodov, vvi znak sodelovanja med 4 ve-v obravnavanju popravkov dogodil po razpravi jan jp o „1. Jskem popravku. Velika Brita-Sfl5 Franclja, Sovjetska zveza in ton *etle clržave 80 86 sporazumele rAvitj člen 24, Iti obravnava od- Clen 23 so odobrili soglasno brez popravkov. Francoska vlada je določila, da bo Italija morala za reparacijo prepustiti Franciji: 1) italijanska imetja na francoskem ozemlju in na ozemljih, ki so postavljena pod francosko varstvo ali suverenosti 2) del naprav in strojev; 3) koncesijo podjetja italijanske države na ozemljih, katera so odstopili Franciji po pogodbi. Bonomijev goi/or §kod, °* * * * vanje vseh pravic in vseh kot eres( °v tako Združenih narodov i,j]e Njihovih državljanov, kakor so pcp,.a2' Junija 1941. Poljska je Vek sprejela. Poiitlčno-ozemeljska komisija za Italijo je na včerajšnjem zasedanju poslušala razložitev italijanskega stališča, ki jo je podal Ivanoe Bonomi, Sprva je Bonomi govoril o zgodovinskih težnjah Italijanov po področju Julijske krajine, iredentizmu, habsburški nadvladi, Mazziniju, Oberdanu, Sauru in drugih mučenikih, ki so dali življenje, da bi bila ta zemlja italijanska. Poudaril je, da je Italija 1915 šla v vojno, da bi osvobodila Julijsko krajino. Tedaj je bila italijanska svojska solidarna z jugoslovanskim narodom. Srbija je našla v nas največjo bratsko pomoč. Zmaga zaveznikov, torej tudi naša zmaga, ni samo osvobodila Srbije, marveč je nudila tudi Hrvatom in Slovencem možnost, da se združijo v novi državi, katere ustvaritev je Italija vključila v končpi namen, svoje vojne.* Nadaljeval je, da bi se Italija in Jugoslavija lahko sami sporazumeli, kakor sta se v Rapallu. Vmes pa se je vrinil fašizem, ki je uvedel nasilne metode v Julijski krajini. «K sreči je ta vmesna doba definitivno končana.* »Žalitev*, ki jo je povzročil fašizem Jugoslaviji leta 1941, «je zelo velika ter je ne nameravam zmanjšati,* Nova italijanska demokracija pa «ni kriva zločinov.* Toda zaradi te žalitve, Italija še ne more odstopiti dela Istre, ki Je «v svoji ogromni večini stvarno italijanska.* Italija ni prišla leta 1918 do svojih meja «z imperialističnim duhom, marveč zato, ker je puslušaia naravni navdih,* Nadalje je Bonomi govoril o eoo.ooo italijanskih žrtvah iz prej- v°jne’ ‘Zat° se M more odpovedati ozem- kracije in svobodi lmenU demo' Govoreč o svobodnem mestu Trstu, je Bonomi dejal: »Ustano-vltev ozemlja, po katerem goji željo prva kot druga stran, bo močno obteževala odnošaje med obema državama, ker bo predstavljalo trajno grožnjo miru med njima in kot posledico tudi ograža. nje svotovnega miru.* Italijani ne bi mogli pozabiti te rane, t. j. premestitve dela prebivalstva v drugo državo. Nato je Bonomi govoril o novih mejah Italije. Najprej se je dotaknil italijansko-jugoslovanske meje, za katero je dejal, da je severno od Gorice podobna bivši avstrijsko-italijanski meji, «Ta meja je z vidika narodne obrambe skrajno neugodna, kajti z lahkoto omogoča napad na Italijo ter polastitev italijanskega ozemlja. Nočem pa se ustaviti na vojaških vprašanjih. Demokratski Italiji, ki ne teži osvajanjem, ne smete pripisovati napadanih namenov na sosede, s katerimi namerava obdržati dobre stike.* Komisija naj upošteva štiri stvari: 1) prebivastvo gornje soške doline gospodarsko teži k beneški ravnini; 2) v soški dolini je italijanska industrija zgradila važne vodno-električne naprave; Jugoslavija nima posebnega interesa na teh napravah, ki služijo Trstu in Furlanski nižini; 3) tržaškemu ozemlju moramo zagotoviti maksimum neodvisnosti; zato mu je treba zagotoviti neovirane zveze z zaledjem, med katerimi je predilska proga na prvem mestu; 4) mejo bi morali popraviti vsaj v pogledu Gorice, da bi preprečili ločitev mesta od Mololoi/ i/ sredo i/ Parizu 'ticut<>niatsJei dopisnik agencije hr-j, , ei* javlja is Pariza: Šesta-jo bil določen nasUaL^°poIdn6 in odPov*dan (i Odhodu v3l>l arah po Molotovem • '’°ncu tek^0llkvo 60 verletn0 proti J Armiranih**0'1 tedna- v dobro in- B' pričakujeta kih P°minih kr0’ za srcAn Molotovljevo vrni- Ji' f*” za sredo, to« ' „ 9a uradnega “ ie nika~ ®«tu,nu Potrdila o točnem namestnik oZJ V I prlpravljen, da bi , ae‘oval pri eventua/*, ‘ pn .. vatnemu sestan. ^Jnost- Vi V 6iJt> zaradi h IV rtrebn0 SkHca‘i- ZmeSnja-i Oovorio in domnev, v, . 9nii Molotovljev odhod, sa ne. koliko pomirja in v odgovornih krogih nimajo za verjetno ni kake druge predpostavke razen da se je Molotov oddaljil iz Pariza zaradi normalnih posvetovanj s maršalom Stalinom. Menijo, da je eden izmed vzrokov odgoditve sestanka Štirih velikih, ki bi moral biti včeraj, v napredku, ki so ga dosegli njihovi namestniki pri preiskovanju dolge liste popravkov, z namenon, da bi pospeSili delo konference. Namestniki se bodo ponovno se. stali danes zvečer, da bodo pripravili snov, s katero se bodo morali baviti Štirje zumanji ministri; kot se govori, bodo s svojim delom sproti nadaljevali. predmestja in vodovoda; krajevno železniško progo bi lahko pustili Jugoslaviji, Italiji pa priključili neposredno okolico mesta. Nato je Bonomi govoril o svobodnem tržaškem ozemlju. Francoska meja loči isto število Italijanov in Slovanov Julijske krajine. To jo merilo »narodnostnega ravnovesja*. Pri tem pa so pozabil, na Italijane v Zadru, na Reki in otokih. Zdaj pa je «narodnostno ravnovesje* zlomljeno, ker so v prostoru, ki Je bil sprva dodeljen Italiji, ustanovil] svobodno tržaško ozemlje. Več kot 266.000 Italijanov bi po tem načrtu bilo odtrganih od Italije ter od Jugoslavije več kot 50.000 Slovanov, ki bi prebivali na nevtralnem ozemlju. Na ta način nanašajo »Italijanom nove žrtve, Slovanom pa nove prednosti*. Za vzpostavitev »narodnostnega ravnovesja* je samo en način: »razširiti proti jugu svobodno tržaško ozemlje.* To je lahko narediti, če bi k svobodnemu ozemlju »priključili zahodni in južni del Istre, ki jo razmejuje angleška črta.* Prebivalstvo zahodne Istre je italijansko že stoletja. Pulj ne bi bil drugega kot »neutrjeno mesto mednarodnega ozemlja.* Komisija izvedencev je svoj čas priznala, da je prebivalstvo zahodne Istre v večini italijansko. Če bi upoštevali načela Atlantske listine, bi prebivalstvo zahodne Istre gotovo pripadlo Italiji. V septembru 1945 je predsednik italijanske vlade v Londonu zahteval razmejitev po Wilsonovi črti. Komisija izvedencev je potrdila, da je prebivalstvo zahodne'in vzhodne Istre večinoma italijansko. Zato bi bilo potrebno, da bi svobodno ozemlje «vsebovalo vsaj vso Istro, naravno italijansko.* Italija pa ne more skriti svoje bolesti za to rešitev, ki ni pravična po načelu narodnosti. «Trst in italijanska Istra sta ■ pregloboko vezani na domovino, da bi mogli misliti, da bi svobodno ozemlje moglo oddeliti njihova bratska srca.* Ob zaključku prevoda Bonomlje-vega govora se je predsednik komisije zahvalil italijanskemu delegatu ter mu zagotovil, da bodo njegove pripombe natančno preu. čili. Nato so ga spremili iz dvorane. Ko je Bonomi odhajal, se mu jo pribjiial brazilski delegat llde-brando Accillj/ ter mu stisnil roko. DEFINICIJA ČLOVEŠKIH PRAVIC Mexlco City, 3. sept. Ko je predložil svoje zadnje poročilo mehiškemu kongresu v svojstvu predsednika, je Avila Camacho predlolil sestavo mednarodne izjave, v kateri naj bi definirali pravice človeka. Camacho je izjavil: eRazvoj mednarodnih odnoSajev teii omejiti področje notranje zakonodaje driav in mi smo mnenja, da bi bistvene pravice človeka morali definirati v izjavi, za katero bi se sporazumeli na mednarodnem področju.» Madžarska in Romunija Ko je sinoči izrazil na seji mešanega odbora za madžarsko-romun-ska teritorialna vprašanja stališče svoje države o madžarsko-romun-ski meji, kot je predlagana v osnutku mirovne pogodbe, je romunski ministrski ^ podpredsednik Georgea Tatarescu odbil madžarske obtožbe o slabem ravnanju z Madžari. Madžarskemu in romunskemu odposlanstvu so dovolili udeležbo na seji, da poslušata Tatarescujeve izjave. Tatarescu je dejal, da je madžar-sko-romunsko mejo določila posebna komisija ob koncu prve svetovne vojne in da je po zadnji svetovni vojni svet zunanjih ministrov prišel do iste odločitve iz leta 19194 Zdaj predlagana meja, ki vrača Romuniji tisti del Transilvanije ki ji ga je odvzelo razsodišče na Dunaju, ki so ga postavile osne sile, je naravna geografska meja med obema državama. Ce so Madžari na nekaterih krajih blizu meje v večini, je treba to pripisati dejstvu, da na tistih mestih razmejitev odgovarja gospodarskim potrebam. Tatarescu je dejal, da so madžarske obtožbe o slabem ravnanju z madžarskimi državljani »popolnoma neutemeljene*. Madžari ki bivajo na teh področjih uživajo pri ravnanju enakost in so za to zelo hvaležni. Romunsko državljanstvo so ponudili vsem Madžarom, ki so bivali na tem področju pred 4940. Madžarska zahteva za odstopitev 4.000 km2 Transilvanije bi ustvarila velike težave v prometu čeprav so madžarski državljani v večini na tem področju, so vsekakor majhen del celotnega prebivalstva na tistem delu Transilvanije, ki bi morala biti po osnutku mirovne pogodbe vrnjena Romuniji. Italijanske reparacije Na sinočnji seji odbora za Italijanske gospodarske zadeve je sovjetski delegat Andrej Višinski za-ferT^31 8ovietako zahtevo, po ka- bo d°loCiti Mago, ki ga bo Italija morala dati na račun reparacij, na podlagi obojestranskega sporazuma med obema državama. Odklonil je avstralski popravek, po katerem bi morale biti predaje podvržene sporazumu med Sovjetsko zvezo in komisijo za reparacije, katero je Avstralija predlagala, da bi jo ustanovili izven konference, L. D. Wllgress (Kanada) je s podpiranjem avstralske teze izjavil, da bi v primeru, da bi bilo več zahtevkov po reparacijah, morali ustanoviti komisijo. Reparacije ne bi smele biti predmet dvostranskih pogajanj in komisija bi morala biti prstojna ustanova za vsa pogajanja z italijansko vlado giede reparac'J Višinski je v svojem govoru trdil, da bo predlogi za načrte pogodb, ki so jih izdelali štirje ministri,’ v skladu z Atlantsko listino. Priznal js, da bi o zadevi o urejevalni komisiji lahko pozneje razpravljali, a je odklonil misel za komisijo, ki bi imela oblasti, kot je predlagala Avstralija. Avstralski popravek so zavrnili s 13 glasovi proti 7. Države, ki so glasovale za sprejem popravka, ko: Bra- zil, Kanada, Avstralija, Abesinija, Grčija, Novi Zeland in Južna Afrika. Velika Britanija je formalno premolila parilki konferenci zahtevo po reparacijah od Italije v skup-nem znesku 2,880,000.000 funtov Sterlipov. Dopisnik BBC iz Pariza Thomas Cadet omenja, da to ne pomeni, da Velika Britanija vztrafa na tem, da bi dobila platilo tega zneska. Velika Britanija in Zdru lene drlave se le vedno drle nadela, da je treba pomagati ItAliji pri vzpostavitvi njenega gospodarstva. Pomniti je treba, da je preteklega junija na konferenci zunanjih mi-nisterov Berin predložil, da bi se velesile celotno odrekle zahteva>m v Ikodo Italije. Iz Reuterjevih virov je opaziti, da so britansko zahtevo predložili le zato, da določijo točno mero zahtevanih reparacij in to zato, ker so druge sile predlolik telke zahteve po reparacijah do Italije. Skupni znesek je tako razdeljen: strolki britanske vojne bilance 2,780 000.001. funtov Iterlingov; mornariški stro- lki 70 milijonov funtov; polkodbe. ki jih je utrpela Malta. 29 milijo nov in polpodbe, ki so jih utrpele britanske kolonije, en milijon funtov Iterlingov. Sledeče države so le predložile svoje zahteve: Jugoslavija 2.472.000. 000 funtov Iterlingov, Grči. ja 1,223.000.000 funtov, Albanija 276.000. 000 funtov, Egipt 10,000.000 funtov. Egiptovska vlada trdi, da je dežela utrpela Ikočto v znesku 200.000. 000 funtov, a da so zahtevo znižali na deset milijonov, da pospešijo obnovo italijanskega gospodarstva. Sovjetska zveza zahteva 25.000. 000 funtov sterlingov. SAŠKE VOLITVE Berlin, 3. sept, Lipska radijska postaja poroča da, nemSka enotna socialistična stranka, ki so jo ustanovili na sovjetskem zasedbenem področju z združitvijo socialistov in komunistov, vodi pri saških občinskih volitvah s 727.474 glasovi. Liberalni demokrati so dobili 373.926 glasov, krščanski demokrati 256.868 glasov in nestrankarska lista 11.392 glasov. Nemški člani nemarksističnih strank v Berlinu pravijo, da se jim «z ozirom na skrajni pritisk na volivce, naj volijo enotno socialistično stranko«, zdijo izidi presenetljivo ugodni. CORBINO ODSTOPIL Rim, 2. sept. Finančni minister Corbino je na tiskovni konferenci sporoči, da ja obvestil ministrskega predsednika o svojem odstopu. V pojasnjevanju razlogov, ki so ga dovedli do tega koraka, je minister Corbino dejal, da je vlada imela v načrtu gospo-darsko-finančni program na osnovi sporazumnega načrta ob nastanku vlade. Toda tega načrta ne more izjavatl, ker je naletel na komunistično stranko, ki hoče lz svojih političnih razlogov, ne gospodarskih, izzvati kr.zo. VARNOSTNI SVET , New York, 3 sept. Jutri popoldne se bo sestal Varnostni svet, da bo odločil, ali naj razpravljajo o ukrajinskih pritožbah proti grškim monarhistom in proti navzočnosti britanskih čet v Grčiji. Nekatera odposlanstva menijo, da je pritožba zaradi uspeha grških monarhistov pri nedeljskem plebiscitu nekoliko zastarela. Vendar pričakujejo, da se bo Andrej Gromiko zelo potegoval, da bi spravil ukrajinsko pritožbo na dnevni red. Poučeni opazovalci menijo, da je malo upanja, da bi uspel, ker je v Varnostnem svetu potrebnih za tovrsten predlog 7 pritrdilnih glasov. Važnejša točka dnevnega reda je zahteva Gromika, naj Varnostni svet izvede preiskavo o navzočnosti tujih čet v neosnih državah. Uradno so sporočili, da se ameriško odposlanstvo ne bo uprlo preiskavi, predložilo pa bo, da je treba prav tako izvesti preiskavo o navzočnosti tujih čet v bivših sovražnih državah. Grčija se ie odločila za vrnitev Kralja Jurija ATENE, 3. sept. — Po včerajšnjih uradnih izidih grškega plebiscita je od 907.737 volivcev 649.705 glasovalo za vrnitev kralja in 254.767 pa proti. Današnja zadnja uradna poročila pravijo, da je glasovalo od 1.394.677 volivcev 1.098.011 za kraljevo vrnitev. Grški ministrski predsednik Tsaldaris, ki je na čelu grške delegacije v Parizu, je odpotoval v London, da obvesti kralja Jurija o rezultatu plebiscita. Tsaldaris bo s kraljem razpravljal tudi o njegovi vrnitvi v Atene. _ deželi, se je vrnil v London včeraj , Grški regent, nadškof Damaski-nos, Je čestital kralju Juriju k Izidu plebiscita. Grška vlada je odredila strogo upoštevanje določil zakona o »'žalitvi kraljeve osebe ln monarhije*, zatrjujoč, da je sedanje stanje nemogoče spraviti v sklad z voljo, ki Jo je Izrazil narod pri plebiscitu. Iz Londona pa poročajo, da prihajajo, v bivališče kralja Jurija številne brzojavne čestitke k izidu plebiscita. Kralj, ki se je mudil na popoldne. Atenski dopisnik «Timesa» pravi, da so komunisti sami največ pripomogli k temu, da je grški narod, ki je bil vse do konca leta ’43 v ogromn večini proti kralju, v nedeljo glasoval v njegovo korist. Nemiri, ki jih je povzročil EAM, so zapustili globok vtis in ljudstvo je prepričano, da je glavni smoter komunistov vzpostavitev podobnega režima na Grškem, kot je v Jugoslaviji in Bolgariji. Potek plebiscita Zadržanje republikanskih strank pred izidi grškega plebiscita je rezervirano. Osrednji blok, ki ima v parlamentu 68 sedežev od 345, se je načelno odločil priznati razsodbo v korist kraljeve vrnitve, a ne bo podal izjave, dokler se bodo posvetovali med seboj glavni podporniki istega bloka. Strogo so prepovedali vsakršno demonstracijo za proslavo monarhistične zmage. V Atenah in Pireju vlada mir. Osrednji odbor KAMa je poslal vladi ter zavezniškim opazovalcem protest zaradi nasilja in terorja«, ki so ga baje izvajali oboroženi monarhisti na volivce v notranjosti države. GONATASOVA IZJAVA Vrsileo dolžnosti grškega ministrskega predsednika Stylianos Go-natas je dal izjavo tisku v nedeljo malo po polnoči. Dejal Je: »Od danes dalje ni več nestalnosti in ne kakšnega ustanovnega vprašanja. Dogodki so popolnoma opravičili napovedi vlade o možnosti svobodnih in neizpodbitnih volitev in tudi vztrajanje vlade za izvedbo volitev prvega septembra. Vsi prtpo-znavajo, da bi bila odložitev plebiscita zločin. Negotovost, ki je motila razvoj in gospodarsko delovanje države, je izginila in odprla svobodno polje za delo za ozdravitev in napredek države. Skrbimo, da se vsak svobodno posveti svojemu delu. »Ni potrebno proslavljati te zmage s triumfom, marveč glejmo, da ne bomo zatemnili neomadeževa-nega dne plebiscita z nadaljnjimi neredi. Tako bo to v ugled našemu odjjosJJtistvu v Parizu, ki se bori za ,i}aše narodne koristi.* V brzojavki ministrskemu predsedniku Tsaldarisu, v kateri mu ]e sporočil zadnje izide glasovanja, jo Gonatas dejal: »Vlada je pdnnsna, da je plebiscit potekel v največje/n redu in miru.* Ko je Gonatas poslal svojo brzojavko, so bili izidi plebiscita 70% glasov v korist kralja. Gonatas je izrazil upanje, da bo ta odstotek Jugoslovanska nota zaradi ponoi/nih prelatov ameriških letal BEOGRAD, 3. septembra. — Agencija cTanjug» sporoča, da je vrlilec dolžnosti jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu predal SO. avgusta ameriškemu zunanjemu ministrstvu sledečo noto: «V zvezi z neprekinjenim^ poleti ameriških civilnih in vojaških letal nad jugoslovanskim ozemljem, poleti, ki kršijo suverenost naše dria-ve, je Jugoslavija poslala številne note, proteste in zahteve Združenim državam, s katerim{ je zahtevala ukinitev nepooblaščenih poletov in da bi izvedli preiskave proti krivcem. Niti v enem primeru — nadaljuje nota — ni bil dan potreben zadovoljiv odgovor, ali da bi storili ukrepe za preprečitev teh dogodkov. Nadalje Jugoslavija ni prejela potrebnih odgovorov na svoji dve zadnji noti: na prvo z 10. avgusta itv. 9470. glede poletov nad našim ozemljem in prisilnim pristankom ameriškega vojaškega prevoznega letala, tipa C. 47 dne 9. avgusta, m na drugo noto, glede poleta nekega drugega ameriškega letala itv. 4374 dne 19. avguita, katerega posadka je naletela na tragičen konec, ki bi ga, pravi nota, brez dvoma lahko prepredli, ke bi se letalo odzvalo pozivu, naj pristane. Obe letali nista leteli nad Jugoslavijo zaradi slabega vremena, ker je bilo vreme ugodno, ker tiste dni ni bilo nad Alpami slabega vremena, kar je bilo dobro vidno iz iugoslovanskih Alp. uZato — nadaljuje nota — čeprav fe smrt jžrtev neljuba, ker jo je treba pripisati trag čni usodi letala, ki so ga sestrelili 19. avgusta, Jugoslavja ne more prevzeti nobene odgovornost^ za to, kar se je dogodilo in ki se zelo lahko dogodi na meji, kjer trna naša vojska, kot v vsaki neodvisni državi, nalog, da obvaruje svoje državo pred kršitvijo suverenosti ozemlja. aV zvezi z gori omenjenimi dogodki zahteva Jugoslavija ponovno od Združenih držav, da bi ji sporočili, kaj so ukrenili, da se končajo svojevoljni in nepooblaščeni poleti nad jugoslovanskim ozemljem s strani ameriških civilnih in vojaških letal ln kakšni zagotovila lahko nudijo Združene države, da se. to ne bo ponovilo. To je največje nujnosti — pravi nota — ktr so se poleti nad jugoslovanskim ozemljem■ ponovili v tem kraju tudi po incidentu z 19. avgusta, kot n. pr.: 23. avgusta so letela nad jugoslovanskim ozemljem tri letala, od katerih sta bila dva bombnika in eno prevozno; 24. avgusta je letelo osem letal od katerih so bili trije bombniki, trije lovci in dve prevozni letali; 25. avgusta tri letala, od katerih dva lovca in eno prevozno: 26 avgusta 9 letal, od ka. letih sedem lovcev, en bombnik in eno prevozno letalo; 27. avgusta 9 letal, od katerih 5 bombnikov, dva lovca in dve prevozni letaiin. Nota dodaja: «Po številu letal, fti pogostoma vsak dan letijo nad ju goslovanskim ozemljem, je jasno da v vseh primerih to niso storili tz potrebe ali zaradi slabega vre mena, temveč, so v več ni primerov ponovno preleteli svojevoljno naše ozemlje.D. nMaršal Tito je v svojih izjavah ameriškemu poslaniku Pattersonu Izjavil, naj ne streljajo proti prevoznim letalom in letalom drugega tipa, ki bi preletela jugoslovansko ozemlje, meneč, da bodo Združene države s svoje strani storile potreb, ne ukrepe, da preprečijo to, razen če bi se to dogodilo Izrednih primerih zaradi slabega vremena, o čem je mogoče sporazumeti se med a-meriškimi in jugoslovanskimi vojaškimi oblastmi.» «Jugoslavija — zaključuje nota — misli, da ne more še nadalje trpeti svojevoljne in brutalne kršit, ve jugoslovanskega ozemlja, poseb no s strani vojaških letal in zahteva, da Američani storijo potrebne ukrepe na način, da se v bodoče to prepreči ker ti dogodki škodujejo dobrim odnaša jem med Ameriko m Jugoslavijo in lahko dovedejo do nezaželenih incidentov». glasov ie narastel pri končnih izidih. REPUBLIKANCI POTRJUJEJO TOČNOST V grških republikanskih krogih potrjujejo točnost številk o odstotku,glasov, ki jih je do zdaj dobila monarhija v grških volitvah. Komunisti zatrjujejo, da je volitev v velikih mestih bila svobodna ter da Je dala le majhno večino za monarhijo, medtem ko je v drugih krajih bila Izvedena s terorizmom in ustrahovanjem. Prvo uradno objavo o izidih gla-sivanja so imeli v vasi Stefano-dlkls Volos v Tesalijl, s 304 glasovi naklonjenimi kraljevi vrnitvi in enim samim nasprotnim. V vasi Skepasto, severno od Soluna, so zabeležili 274 glasov za monarhijo in 4 proti. V nedeljo zjutraj je velika množica čakala pred volišči v Atenah da pride na vrsto. Policija in oborožene straže so varovale volišča, ki so bila v javnih poslopjih ln v cerkvah. Plebiscit je dal priliko za Javne in zasebne proslave v vaseh Atike. severno od Aten, ki je pretežno monarhična pokrajina. Po glasovanju so šli prebivalci vasi v svoje hiše, da bi proslavili z vinom krajevne proizvodnje, katerega prodaja je bila prepovedana, dokler plebiscit ni bil končan, potem pa so se zbrali po cestah vasi, peli in nosili kraljeve alike. Sef britanskih opazovalcev, ki so trenotno v Grčiji, da bi prisostvovali volitvam, T. Windle, je izjavil ob vrnitvi iz Larisse in Soluna, da se Je glasovanje vršilo v redu v številnih vollvnlh sekcijah, ki jih je obiskal v pokrajini. NEKAJ PODROBNIH IZIDOV V nekaterih atenskih krogih so mnenja, da je v Mltilenah, ki so jo imeli za levičarsko trdnjavo, 80 do 85% glasov bilo v korist kralju. V štirih vaseh področja Volos, ELLASove trdnjave med nemško zasedbo, toda trenotno važnim središčem desnice, je' bilo le 15 glasov za republiko, medtem ko je bilo 1386 glasov v korist kraljeve vrnitve. Izredno monarhično večino so tudi zabeležili v kraju Kalamata, na PeIopon%zu (20 glasov v republiko od, 4000) ln v Malakasu (4 glasovi za republiko od 1574). V Makedoniji so dosegli sledeči izid: 70% v korist kralja v Kavalli, in SC% tudi v kraljevo korist v Drami. Ta dva kraja, ki sta naseljena pretežno s tobakoviml delavci, so do zdaj imeli za republikansko tendenčno. Podatki, ki jih je dal ministrski podpredsednik Gonatas, dajo Bledeče odstotke: v Atenah 60% in v Solunu 75% v kraljevo korist, medtem ko je tudi skupni odstotek naklonjen monarhiji. Na Kreti, republikanski trdnjavi, so zabeležili nad 35% v korist monarhije. Atenska poročevalska agencija Je javila, da je bilo število volivcev verjetno višje od števila pri splošnih volitvah v preteklem marcu. Po zavezniški misiji, ki Je prisostvovala volitvam, je v marcu volilo 60% vpisanih y volivne liste. KRAJEVNI SPOPADI V Tesalijl je neki tovorni avtomobil zadel na mino na cesti blizu Kardltsa, Bilo. je 5 mrtvih in 7 ranjenih. Videti je, da so mino nastavili anarhisti. Po vesteh, ki so prišle ls pristanišča Volos, so komunisti napadli neko volišče. Javljajo, da je obkrožena policija uspela odbiti napad. Žrtev ni bilo. Zvedeli so o spopadih med pristaši desnice in levice na otoku Ke-falonlja, jugozahodno od grške celine, kjer so bili ranjeni 3 civilisti. Manjši incidenti so se pripetili v nekaterih votivnih sedežih v pokrajini ; lkidike, južno od kedonije. Ma- Komentarji 11 svetu Agencija Tanjug navaja članek beograjskega komunističnega časnika «Borba» o položaju v Grčiji. Med drugim pravi list: «GrSke in tuje šte danes vršijo obsežne vojaške operacije proti grškemu ljudstvu, medtem ko monarhistično-fa. šistične tolpe dnevno izzivajo na mejah, zlasti na grško-albanski ihe. ji Desettisoči Makedoncev, Albancev in Bolgarov žive pod jarmom najhujšega nacionalnega zatiranja v Egejski Macedoniji, v Kumuriji in v Traciji. aMonarhistično-faštstična vlada je izgubila ves svoj ugled med grškim, narodom. Tsaldaris hoče s svojim geslom o ustvaritvi aVečje Grčije» odvrniti težnje grških mno žic od pravih smeri. To so razlogi, da grško odposlanstvo vrši blazno dejanja na mirovni konferenci «Zahteve grškega odposlanstva — pravi «Borba» — ne uživajo podpore tistih, ki odkritosrčno želijo nije in imajo grške zahteve za kri. mi v prvi vrsti Jugoslovani, so zain teresirana na nedotakljivosti Alba. nije in majo grške zahteve za krivične, ker so grožnja za mir na Balkanu in nasilje proti načelom, ki so temelj politike narodov ki ljubijo mir. «V Parizu je jugoslovansko odposlanstvo izjavilo, da Jugoslavija ne more ostati brezbrižna' glede poizkusov, ki grozijo neodvisnosti Alba. nije. Vprašanje nedotakljivosti in neodvisnosti zavezniške Albanije je neločljivo zvezano s vprašanjem varnosti Jugoslavije in drugih balkanskih držav ki ljubijo mir. Zaradi tega delajo napadalne poizku-se v tem delu Evrope proti edinosti demokratskih balkanskih narodov, ki pa so naleteli na njihov odločni odpor». DOPISNIK BBC Opoldanska poročila pravijo, da dva od treh Grkov želita kraljevo vrnitev. Dopisnik BBC v Atenah Kenneth Matheivs pMvi, da to pomeni, da si Grki želijo miru. Državljanska vojna jim je pokazala, kaj pomeni revolucijska politika. Dopisnik misli, da so nedavne kritike Sovjetske zveze, Jugoslavije in Albanije pripomogle k temu, da so se Grki odločili podpreti svojo vlado. IVASIIINGTONSKI KOMENTARJI K POLOŽAJU V GRČIJI Dopisnik agencije *Reuteri> poroča iz Washingtona: eUradni krogi v V/ashingtonu so v skrbeh zaradi strahu pred oboroženo vstajo proti grški vladi, ki bi jo izvedle «komu-nistične tolpe» s pomočjo orožja ln prostovoljcev iz Jugoslavije in Albanije. Dobro obveščeni krogi mislijo, da bo ustavni plebiscit dal kralju Juriju zadostno večino, ki bo izključila vsako obotavljanje glede njegove vrnitve v Grčijo. eZlasti razburja V/ashington vest, da grški gveriljci dobivajo o-rožje in municijo preko albanske meje. Vesti pravijo tudi, da so Albanci obvestiti voditelje gverilje, da lahko naročijo ojačenja eprosto-voljcevn iz Albanije in Jugoslavije. «Ameriški diplomatski krogi — piše dopisnik — imajo Grčijo za* «izpostavljeno točko sovjetskega sunka» proti Dardanelam. Opazovalci štejejo za čisto politiko sile strašen pritisk vzhodnoevropskih držav, ki mu je bila Grčija izpostavljena z odpoklican jem vlepo-slanlkov, z obtožbami pred Varnostnim svetom in z zahtevami po popravi meja na mirovni konferenci. «Kar se tiče plebiscita, je bil po vesteh iz Aten, edini uspeh sovjetske taktike ta. da je prepričala mnoge Grke, da bi vsaka druga rešitev razen monarhije_ lahko vodila do sovjetskega gospodst.ra. Sovjetska vlada bi izvajala svoje nadeor-stvo preko komunistične vlade. sV Washingtonu mislijo, — na-daljuje dopisnik — da sl hoče Sovjetska zveza prilastiti Iniciativo v propagandi in v diplomaciji, kjer so do zdaj vodile Združene držt. ?. Sovjetska zveza izrabi vsako priliko za obtožbe «kapitalističnega imperializma)). ODKLONJENA POMILOSTITEV Beograd, 3. sept. »Tanjug* poroča, da Je prezidij Narodne skupSčine federativne republike Jugoslavije odbil prošnjo za pomilostitev Leona Rupnika ter Erwina Roesenerja, ZSSR ima 5 mil. vojakm Od tega 2 mil izven svojih meja NEW YORK, 3. sept. — VVashingtonski dopisnik časnika «New York Times» pravi, da ima Sovjetska zveza po poročilih, ki jih je dobil «iz uradnih severnoameriških virov», pod orožjem približno pet milijonov vojakov; od tega jih je nad 2 milijona izven meja Sovjetske zveze. «New Tork Times* dodaja: «So- vjeti bi mogli ugovarjati, da je ve-č.na teh vojakov v bivših sovražnih državah; toda po odkritju celotne slike menijo uradni krogi, da bo Sovjetska zveza peišla v zadrego z razlago, zakaj ima mnogo čet na Poljskem, v Češkoslovaški in Jugoslaviji*. Članek nadaljuje, da bi Združene države »rade videle, da bi odkrito razpravljali o sovjetskih interesih na tujih leSišftih urana.* Verodostojna neuradna poročila, ki so jih dobili v Washingtonu, pcavijo, da. imajo Sovjeti velike sile, ki izkoriščajo nov rdunik umna se-, verovzhodno od Sofije in da sovjetske sile delajo tudi v velikem rudniku pri Jachimovu na Češko, slovaškem. Ko je Gromlko zahteval obračun o tem, koliko vojaštva ima kaka država v inozemstvu, hočejo Združene države vedeti, koliko vojaštva ima Sovjetska zveza izven svojih meja. Viri, ki jih je dobila o tem Amerika, kažejo, da imajo Sovjeti v Nemčiji 750.000 mož, na Poljskem 750.000, v Romuniji 350.000 in v Bolgariji 90.000. V Perziji, odkoder se je Rdeča armada dozdevno umaknila, so Sovjeti po mnenju ameriške vlade »neuradno* pustili 10.000 mož v Azerbcjdžanu. Poročila ameriške obveščevalne službe tudi pravijo, da imajo Sovjeti vojaštvo v kitajskih oporiščih Urunči in Tami, Opazovalci tudi pripominjajo, da so Sovjeti ustavili sporočila preko pošte, ki govore demobilizaciji. Sovjetske sile so porazdeljene takole: Rdeča armada ima 3,250.000 mož, letalstvo 750.000 mož, tajna policija NKVI) pol milijona mož in mornarica pol milijona mož. BAKARIČ O ČUDEŽIH NA IIRVATSKEM Beograd, 3. »ent. V zadnjem govoru pred -hrvat-skim Saborom jo hrvatski ministrski predsednik dr. Bakarič dejal med drugim: «Na Hrvatakem ni nobene politične skupine, ki bi lahko povzročala motnje ali pa ovirala ureditev domačih razmer, Le del katoliške duhovščine nadaljuje s svojim delovanjem, ki pa se je v zadnjem času spremenilo. Ta duhovščina ne izvaja več svojega vpliva od zgoraj, temveč se poslužuje za to podeželskih župnikov. V zadnjem času so se namreč začeli po Hrvatskem «dogajati razni čuuc^i in pojavljajo se razni svetniki*. Jasncr je, da nekdo hoče izrabljati ljudsko lahkovernost in pripeljati to ljudstvo nazaj v srednji vek. Toda te stvari nimajo ničesar skupnega z vero in.cerkev ni storila ničesar, da te čudeže prepreči*. Dr. Bakarič je dodal: «Ker tl pojavi postajajo vsebolj pogosti, so se oblasti odločile, da bodo take «šarlatane in špekulante« kaznovale«. Ameriški lisic o atomski bombi WASHINGTON, 3. sept. — Sloveči ameriški humoristični tednik. se je oddaljil od svoje običajne vsebine ter posvetil vso številko opisu groze in razrušenja, ki ju lahko pomeni za človeška bitja atomsko bombardiranje. Ljudski humoristični tednik KULTURA «

1 «umetniškega čutar). Objavljanje in predvajanje teh del so označili kot največjo napako, ki jo je storil odbor za umetnost. V odloku nadalje naglašajo, da sc'samo 3 od 20 komedij, ki so na sporedu moskovskega gledališča za umetnost, ukvarjajo s sodobnimi snovmi, V odloku ugotavljajo, da je tudi med deli skromnega obsega z ideološkimi težnjami, mnogo {(šibkih in praznih zamisli», medtem ko so recitacije po večini nezadovoljive in podajanje asivo in brez ter h dela so predvajali in objavili v Sovjetski zvezi, so obtožili, da branijo vburžujsko in reakcionarno ideologijo in moraloa. Ta napad je sledil enakim, strogi, ki so jih pred 10 dnevi naslovit raznim osebam sovjetskega literarnega sveta in dvema leningrajskima revijama ter spada med sedanjo kampanjo, ki ima namen vzbuditi socialno vest. Kot primer prostaštva tujih dram. so navedli nedavno izdano knjigo komedij angleških in ameriških pisateljev, kjer odkrito govo. re o stališču buržujske morale. Odlok osrednjega odbora našteva dela Pinera, komedije «Krog» in ((Penelope)), ki ju je napisal Somerset Maugham, kakor tudi Kauffmanna «Gost pri mizin, in razne komedije Labichea ter drug h francoskih ko. mediografov, z zatrdilom, da imajo te komedije namen zastrupili miselnost sovjetskega naroda s poj. mi, ki so mu tuji, med katerimi je vrnitev h kapitalizmu. Obtožba navaja tudi pomanjkanje prave ttboljševišken gledališke kritike ter obtožujejo kritike, da jih ne vodi umetniški in idealistični razvoj sovjetske drame, kar je v korist države in naroda, ampak koristi skupini prijateljev in osebnih odnošajev. V odloku navajajo vsak videz in obliko gledališkega življenja in po imenu omenjajo samo zgoraj navedena tuja delit. Ta odlok pa oči-vidno nima namena prepovedati predvajanja vseh tujih del po sovjetskih gledališčih, ker ne omenja izvestnega števila drugih del, k: so jih nedavno in jih še predvajajo v Moskvi ter so vsa zelo popularna v Sovjetski zvezi. Med teml so: Sheridanova «Sola pohujšanja)), Hellmana «Majhne lisice» in «Straža na Remo), Sha-wov aPigmaliom ter Priestlegei «Nevaren kotu, Oskarja Wildca «Idealen mož)) je bil predmet številnih graj, toda ob koncu sezone so ga Se predvajali. Ali more atomska lioniba odvrnili tajfun? *New Yorkers prinaša ta teden dol. go poročilo o posledicah bombardiranja Hirošime, ki ga je napisal pipatelj in komediograf John Her-sey. Komentatorji so si edini glede dejstva, da to poročilo postavlja v npjbolj živo luč brezpogojno potrebo, da se zavedamo strahotnih vprašanj, ki jih je zastavila atomska bomba in nujnih potreb spre- MANUILSKl KRITIZIRA New York, 3. sept. Ukrajinski zunanji minister Di-mitri Manuilskl je ostro kritiziral delegate Velike Britanije, Francije, Združenih držav in Nizozemske *ker niso hoteli poslušati govora ukraj.nskega delegatan na petkovem zasedanju Varnostnega sveta. Izjavil je, da je prišel v Združene države na nujno povabilo Trigve Lieja, da predloži svetu priziv svoje države proti Grčiji ter je dodal: «S seboj sem prinesel dva zaboja materiala. To, da niso hoteli poslušati mojih izjav, je v strogem nasprotju s pravilnikom Združenih narodov. Ni stvar Cadogana ali Van Klef-fensa, da razveljavljata statut». LETEČA BOMBA V BELGIJI London, 3. sept. V bližini Verviersa (Belgija) je padla leteča bomba istega tipa, kot preletavajo Švedsko. Iz istega vira Javljajo, da je bomba letela v višini več kot 1500 metrov in da je puščala za seboj sledi rumenkaste lučt. SCHDMACBSRJEVO SVARILO Hamburg, 3. sept. Socialdemokratski voditelj dr. Kurt Schumacher je izjavil v govoru, ki ga je imel v Hannovru ob otvoritvi kampanje za prihodnje volitve na britanskem zasedbenem področju v Nemčiji, da se bodo socialdemokrati «borili z vsemi političnimi sredstvi» zr. vsak kvadratni kilometer vzhodno od rek Odre In Neisse. Schumacher je nato posvarit socialdemokrate pred «Spe-kulacijsko politiko, ki sloni na domnevnih nesoglasjih med zasedbenimi silami. Nova vojna, tako je pristavil, bi izbrisala Nemčijo z zemljevidan. 600 DELAVCEV POKLANIH Kalkuta, 3. sept. Pri neredih v Kalkuti so pomorili 600 oseb na področju Motia-bruza. Morilci so 17. avgusta zjutraj napadli poslopje tamkajšnje predilnice, kjer ao stanovali v predilnici zaposleni delavci ŽIDJE BEŽIJO IZ POLJSKE London, 3. sept. Praška radijska postaja javlja, da so zaprli poljsko-češkoslovaško mejo zaradi sklepov britanske vlade, da bo končala nedovoljeno pri-seljevanje v Palestino. Zapora meje ima namen preprečiti množični odhod Zidov iz Poljske, ki so prehajali čez mejo v številu kakih 3000 oseb na dan. Večina izseljencev gre tajno čez poljsko-čeSko mejo. Kakor računajo. je doslej zapustilo Poljsko 100.000 Zidov. jeti uspešen mednarodni načrt za nadzorstvo nad atomsko bombo. <(New York Times)) pravi med drugim: «Neu> Yorken) običajno prinaša zbadajoče komentarje, do bre novice, spretne kritike in mnogo ostale snovi, ki nima namena izzivati veselost. Kljub temu pa ostane ton Usta v besedilu in v slikah humorističen. Ta teden temu ni tako. Celotno številko revije so prihranili poročilu Johna llerseya o tem, kar se je dogodilo Šestim glavnim junakom in približno 45 tisoč, drugim osebam, ki so bile v II rošimi 6. avgusta 1915 in kesneje. To, kar se ,je dogodilo približno 100 tisoč osebam, je prav dobro znano. Umrle so. To, kar se je zgodilo šestim srečnikom, je zgled tistega, kar človeško bitje lahko prenese, ne da bi umrlo. Vsi Američani, ki so si dovolili šaliti se z atomsko bombo'ali ki so jo imeli za «senzacionalni» pojav, yi ga zdaj lahko sprejmemo za prispe vek k napredku, kakor letalo ali bencinski motor, ali tisti, ki so si dovolili napraviti predvidevanja o tem, kar bi se jim lahko pripetilo v primeru, če b; bili prisiljeni v novo vojno, bi morali čitati Ilerscgev članek. Kalastrjofl Ilirošimhe in Nagasakija sta bili naše delo. Takrat so ju opravičevali, in lih opravičujejo zdaj z argumentom, da so zaradi njih rešil več življenj, kakor sta Jih tidve eksploziji pogubili — tako življenj Japoncev kakor Američanov. To je lahko dober ali pa slab argument. Za dobrega ga imamo, kadar pomislimo na Tarawo, Iwo Jim’o in Okinaivo. Za slabega ga imamo, ko prečitamo Herseyev članek. Zgodovina je zgodovina. Ne moremo je izbrisati. Videli smo to, kar bi atomska bomba, ali mnogo atomskih bomb, lahko storile iz ameriških mest- ((Philadelphia Record)) piše: Vojni minister Palterson je nedavno izjavil, da Združene države nimajo druge izbire, kot da nadaljujejo z načrti za atomsko vojno, .dokler druga država ne bo sprejela kakega učinkovitega načrta. Upamo, da bodo članek na široko brali in da ga bodo prevedli v vse jezike, vključno v ruski jezik. Radijski komentator Quincy Home je dejal: Državniki, ki se ne morejo dvigniti nad polit ko ravnotežja sil ali ki ne znajo misliti z drugimi kriteriji kot o vplivnih podro-čjh, bi naredili dobro, če bi preudarili primer, ki nam ga Je prikazal «The New Yorker». Radijski komentator Martin Agronslcy se je izrazil takole: Nič ni na svetu tako važno kot trud, da ne bi nobeno bitje na svetu več moralo tako strašno trpeti zaradi nehumanosti človeka proti drugemu človeku, kot je trpelo hirošimsko ljudstvo.1 Drugi komentator, Cecll Bnivn, je dejal: Strah pred drugim, orožjem ni nikoli prepreči vojni in ni nikakega 'razumnega upanja, da bi strah pred atomsko bombo j»e-prečil drugo vojno. Alternativa vojne je odvisna od Združenih narodov in to cd tega, v kateri organizaciji bodo Združeni nrrodi mogli dcldpati s kom prom si ir sporazumi tako, kot to delajo posa>nezniki v svojem zasebnem življenju. Neki japonski učenjak je naprosil ameriške vojaške oblasti, da preučile, če bi lahko uporabljali atomsko bombo zato, da bi spremenili smer tajfunov, ki groze japonskim letvam. Učenjak zatrjuje, da bi lahko odvrnili tajfun od Japonske, če bi razstrelili atomsko bombo severno od Okinavve. Japonsko skrb narekujejo močni tajfuni, ki se premikajo s hitrostjo 160 km proti julni Japonski. Raztreseni American Triindvajsetletni Almon Max Frankel, ki bi moral odpotovati v Amsterdam, je stopil na krov nekega letala na letališču sLa Guardian v Neiv Yorku. Zaspal je, ko pa se je prebudil, je opazil svojo zmoto, da je vstopil v napačno letalo ter da je zdaj 2600 milj izven svoje predvidene poti, izstopil je v Portoriku v Zahodni Indiji. Zdaj je spet na letališču uta Guardian ter pričakuje drugo letalo, ki ga bo preneslo v trgovskem potovanju v Evropo, kamor potuje po naročilu uvozne tvrdke svojega očeta. IVnmslii vojni ujetniki v ilngliji Angleški posestniki so do nedavnega izdajali nemškim vojnim ujetnikom spričevala, da so dobri delavci. Zdaj pa so začeli dvomiti, če je njihova zaposlitev vredna stroškov, ki jih imajo z njimi, kakor tudi v ostalih pogledih. Do tega mišljenja je privedlo sledeče: da bi izvajali pritisk r.a plače angleških poljskih delavcev, morajo delodajalci plačati vojnim ujetnikom polno po tarifi določeno plačo. Ujetnik dobi samo malenkost, ostanek gre v državno blagajno. Niti ta denarni prispevek in ostale dobrote kot dodatki hrani, cigarete niso mnogo pripomogli k temu, da bi zmanjšali nevoljo do dela pri vojnih ujetnikih. Na delo zelo vpliva, ker ujetniki še zdaj ne vedo, kdaj se bodo vrnili domov. Mnogi poskušajo pobegniti, čeprav so možnosti za beg zelo majhne. Pojavili so' se angleški napisi: »Hočemo domov!* Slabo razpoloženje ujetnikov se kaže v vsem njihovem delovanju, čeprav se vojno 'ministrstvo zelo trudi, da bi jih obdržalo pri dobri volj!. Organizirali so gostovanja po taboriščih in — za izbrance/ — celo možnost studiranja na »univerzi za ujetnike* Wiltona Parla. Prihod ujetnikov, ki so bili do zdaj v Združenih držačah In v Kanadi, je prinesel v taborišče nekak nemir, in sicer zaradi tega, ker so bili novodošii v prejšnjih taboriščih vajeni večjih udobnosti. Njihove ugovore podpira vedno bolj naraščajoči del angleške javnosti. Celo car,terburyjskl nadškof je izjavil, da bi bilo treba ujetnikom pojasniti njihovo prihodnost Ustanovitev tiskovnega urada na policij Krlminalo-preiskovaJni oddelek policije Julijske krajine sporoča: »Dne 5. septembra bodo na sedežu krlminalno-preiskovalnega oddelka policije v ulici XXX. ok. tobra st. 2, 4. nastropje, soba 76 otovorili,tiskovni urad, ki bo odprt vsak dan med 10 in 12 ter med 16 iu 18 uro. Urad bo dajal kroniko vsem pooblaščenim zastopnikom tiska. Za preprečenjs nesporazumov in napačnih tolmačenj bodo vesti za objavljenje napisane v posebnem registru, v katerega se bodo zastopniki časopisov po pregledu in piečitanju podpisali. Policija iz nikakega razloga ne bo dajala informacij po telefonu.* Umor v Zavijali V nedeljo proti 13 uri je okrog 20 let stari mladenič streljal na 46 letnega Marijana Bongiorna iz Giarre (Catanija), ko je ta stal pri vratih svojega stanovanja na Zaveljski cesti št. 234. Bonglorno je padel brez zavesti na tla zaradi strelov, ki jih je dobil v desni bok, v trebuh in v desno nogo. Na kraj napada je prišel avtomobil zavezniške postojanke pri Sv. Soboti. Po prvi pomoči so ga pripeljali v splošno bolnišnico. Kljub prizadevanji! zdravnikov, je Bonglorno podlegel ranam. Umorjeni zapušča vdovo in štiri nedorastle otroke. Na policiji je vdova izjavila, da !e njen mož zapustil službo finančnega stražnika, ker ni hotel priznati fašistične republike in sodelovati z Nemci. Skrbel je za družino in jo preživljal z majhnimi dohodki prekupčevanja. Po izjavah vdove so neznaci 20. junija zvečer, ko je bila družina zbrana v kuhinji, odvrgli ročno bombo, ki je zadela okno, ne da bi pozročila škodo. Podoben napad so neznanci izvršili 25. avgusta, a tudi takrat ni bilo škode. Vdova je dala policiji podatke o morilcu, katerega zdaj zasledujejo. Dve razpravi pred Izrednim porotnim sodiščem COCETTI IN FONTANOT obsojena na 21 in 30 let zapora Jutri nadaljevanje razprave proti Prlvateri Včeraj dopoldne sta bili pred izrednim porotnim sodiščem, kateremu je predsedoval dr. Roatti, dve razpravi. Prvo razpravo proti Privitem so na zahtevo tožilstva in obrambe preložili. Na drugi razpravi pa je sodišče na zahtevo kasacije pregledalo obsodbi, ki so ju 28. januarja izrekli proti Alojzu Cocettiju in Ivanu Fontanotu. 7, novo obsodbo so Coeettija obsodili na 21 let in Fontanota, ki so ga sodili v odsotnosti, na 30 let zapora. Obtožnica dolži 24 letnega Antona' Privitero jz Catanije, da je po 8 septembru 1843 kot pomožni a-gent pri političnem policijskem oddelku sodeloval z Nemci, da se je udeležil številnih čistk in ropov v mestu in okolici, da je trpinčil in streljal partizane ter slabo ravnal jetniki in s tem pomagal sovražniku pri izvajanju njegovih političnih načrtov,-Na vprašanje predsednika je Privitem zanikal oč.tana nyi dejanja. Izjavil je, da je služil pri leteči četi in ne pri politični, katero je vodil Colotti. Dejal je, da sta mu poveljevala podčastnika M»nzutti in Rinaldi. Slednji Je to Izjavo zanikal in izjavil, da je bil Privitero eden izmed najslabših elementov politične čete. Pripovedoval je tudi o spopadu med obtožencem in dvema partizanoma na Opčinah ter navadel imena dveh jetnikov, bivših agentov iz ulice. Bellosguardo, ki sla mu baje pripovedovala o dogodku. Oba jetnika so poklicali pred sodišče, izjavila pa sta, da jima ni o tem nič znanega in da nista nikdar videla obtoženca v politični četi. Sodnik je nato izvedel soočenje prič, a s tem ni dosegel ničesar. Podčastnik Rinaldi je še nadalje dolžil obtoženca, medtem ko so druge priče njegove Izjave pobijale. Na zahtevo javnega tožilstva in obrambe je sodišče preložilo razpravo na sredo ob 9 url. Nato je prišel na vrsto primer Alojza Coeettija, ki je priprt od 16. junija 1945. Obtožnica ga dolži, da je pri akciji čiščenja dne 4. oktobra 1943 nemškim SS oddelkom naznanil Hilarija Candusija, Gioacchina Calcina, Pia Cattunara in Dionisija Cecca, ki so jih Nemci ustrelili, in na ta način zakrivil njihovo smrt. Fontanot pa je obdolžen, da je takrat naznanil 10 vaščanov, katere so potem ustrelili. Izredno porotno sodišče je 28. januarja obsodilo Fontanota na dosmrtno ječo in Coeettija na 30 let zapora. Oba obtoženca sta vloži® priziv in kasacijsko sodišče je d®** Izrednemu porotnemu sodišču i** pravo v ponovno preučitev. Prj razpravi je javni tožilec 21 oba obtoženca zahteval po 20 1®* zapora. Zagovornika Zennaro Kezich pa sta v obrambnem gov«" ru rekonstruirala dogodek in z®®" tevala, naj sodišče obsodi oba oM°" ženca zaradi sodelovanja, a ne za’ radi umorov. Pri zagovoru Fol>W" nota sta se sklicevala tudi na sevalne okoliščine. S ponovno sodbo je sodišče obudilo Coeettija na 21 let in Font«-nota na 30 let zapora. P.redsedflU1 sodišča: dr. Roatti; javni težile®' PiCCOll. PREHRANA Razdeljevanje petroleja. Danes sl je začelo razdeljevanje petroleja *• razsvetljavo. Upravičenci dobi]1 na rumeno nakaznico po en liter i> na modro nakaznico po 7,5 del Pe troleja; cena 21 ftr za liter. MASA NA KATIN ARI V kapelici Kraljice miru na K* tlnari bo v nedeljo 8. t. m. ob uri slovesna maša v proslavil' 7. obletnice zgraditve kapelice. GORICA Kampanja za disciplino v prometu. Opozorila in navodila za pešce in vozače Ker se ponavljajo številne cestne nesreče, izmed katerih so bile nekatere precej težke in ker jih je treba pripisati nediscipliniranost j peščev in vozačev avtomobilov se je zavezniška vojaška uprava odločila; da izvede kampanjo za večjo disciplino v prometu. Ta kampanja bo trajala 8 dni. Začela se je preteklo soboto s primernimi opomini za pešče in vozače avtomobilov na glavnih prometnih točkah v mestu s pomočjo zvočnikov, so jih postavili na policijske avtomobile. Istočasno nekaj sto policistov, Hi pripadajo mestni straži in promet-1 nemu oddelku civilne policije, na JULIJSKA KRAJINA Glisnilba zaradi posesti revolvurja Tržič, 3. sept. Lulgija Di Paulija, starega 25 let, stanujočega v ulici Regina Elena je Višjs sodišče Zavezniške vojaške uprave v Tižiču obsodilo na 18 mesecev zapora zaradi nezakonite posesti samokresa. D; Paulija so aretirali 7. julija pri Arisu, ko se ja vračal od svoje zaročenke. Di Pauli je izjavil najprej, da je nosil orožje ker mu je v Arisu grozila množica, nato pa je izjavil, da zato, ker je nameraval samokres oddati policiji. Dejal je, da je našel orožje na nekem polju v bližini Vidma, kjer živi njegova družina. Policijski nadzornik, ki Je izvedel aretacijo, je pričal, da je Di Pauli predal orožje iz svojega nagiba. Neki obtožencev prijatelj je pred sodiščem izjavil da je bil prisoten, ko je množica grozila Di Pauliju, ki je nato odšel po samokres v Videm. Branilec je skušal načeti vprašanje namena posesti orožja In predsednik sodišča mayor F. C. S. Bayliss je moral čestokrat o-pommti, da proglas Zavezniške vo- jaške uprave na podlagi katerega bo jetnik- sojen, ne omenja namena, ampak določa, da posest orožja predstavlja kršitev zakona. , Pri razglasu razsodbe je sodišče poudarilo da je »posest orožja brez dovoljenja eden izmed najresnejših ziožinov na tem področju*. Preložitev razprave Razpravo proti dvema moškima iz Skocijana ob Soči, k; sta obložena nezakonite posesti orožja, Je višje sodišče Zavezniške vojaške uprave preložilo na jutri, da da branilcu čas za pripravo. Oba obtoženca, 37 letni Valeriano Ossani in 33 letni Giacomo Mauro, sta bila aretirana 10. avgusta, ko je policija našla v njunem stanovanju Veliko množino orožja, in sicer: težko strojnico vrste Breda, kalibra 8 mm; strojnico italijanske znamke kalibra 9 mm, tri puške, raketno pištolo Vcry, 2418 okvirjev, 40 raket za pištolo Very, tri ročne bombe in samokres s tremi okvirji. Predsednik sodišča major F. C. Bayliss je preložil razpravo, ker Je odvetnik, ki je v zadnjem trenotku nadomestil prvotno določenega branilca, zahteval da mu dajo čas za preučitev naloge. najbolj prometnih točkah nadzoruje pešce in opominja raztresence in brezbrilneže. V nasprotju z govoricami, ki so . krožile in po katerih so samo v soboto policisti naložili približno 10 tisoč glob, kar bi pomenilo, če bi odgovarjalo resnici, da je tržaško prebivalstvo najbolj nediscplinira-no na svetu, so v soboto in nedeljo opomnili z navadnim zapisom imen 126 pešcev, nadaljnjim 27 pa so naložili , globo v znesku 20.60 lir za vsakega kršitega prometnih predpisov Vsi so morali globo takoj plačati. Poveljstvo mestnih straž v ulici Madonna del Mare je nadalje pojasnilo, da so v prvih dveh dneh ((kampanje)) opomnili skupno 23 vozačev avtomobilov, raznih drugih vozil in kolesarjev, 78 vozačev pa so zaradi kršitve prometnih predpisov kaznovali z najmanjšo globo za vozače avtomobilov, v znesku 250 lir, kolesarje in voznike drugih vozil pa z globo od 50 do 100 Ur. Določbe za pešce in voznike so vsem znane. Poveljstvo mestnih straž kljub temu opominja tiste, ki se jih ne spominjajo, da morajo pešcf hoditi po pločnkih in da morajo prekoračiti ulice na krajih, ki so nalašč za to zaznamovani. Vo. žila morajo voziti po desni strani, ne smejo voziti vštric, ne smejo na postajališčih prehitevati tramvajev in končno morajo omejiti na minimum uporabo zvočnih znakov, ter se strogo ravnati po ovtomatslcih svetlobnih znakih in znamenjih, ki jih dajejo prometni stral- Nesreče pri delu in na cesti V livarni Prinzi se Je ponesrečil 18 letni Umberto Josini, stanujoč v ulici Čampi 19. V nogo ga je zadel težek kos železa ter mu jo močno poškodoval. Joslnija so prepeljali v civilno bolnišnico. Zaradi nesrečo pri delu so prepeljali v bolnišnico tudi 45 letnega Stanislava Orla, stanujočega v ulici Corno 13. V bližini vasi Fara je zavezniški avtomobil povozil 56 letno Erminijo Brumat, vdovo Simšič, ko je šla s svojo vnukinjo proti vasi. Medtem ko je deklica ostala Hepoškodod-vana, je Brumatova dobila težke poškodbe in so Jo morali nemudoma prepeljati v civilno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili prebitje lobanje in možganski pretres. Njeno stanje je zelo resno. U ulici Sv. Gabriela je «jeep» zadel 9 letnega Antona Merviča. Mali Anton si je namreč od omenjeni cesti med dvema drevesoma naredil visoko gugalnico, s katere pa je padel na cepto. Na nesrečo je v istem trenotku privozil mimo avto in dečku prizadel lažjo poškodbo na čelu. Po prvi pomoči, ki so mu Jo nudili v bolnišnici, Je lahko odšel domov. Pijačo mu ie zastrupil Ko je v nedeljo zvečer 19 leto Silvano Nunin, slanujoč v uli® Blaserna 8, na neki zabavi ples®* se je neki neznanec približal ni® govi mizi in mu natrosil v koz®rC< prašek. Nunina, ki je po p'eS’ brezskrbno popil oranžado in dob1 takoj močne krče, so prepeljali bolnišnico in mu izprali želode® Izkazalo se j«, da Je bil praS®* mišji strup. Nunin je izven nev®r nosti. Brez pravi nega dovoljenja Predvčerajšnjim zvečer je policija ustavila 38 letnega Franca Bratuša iz Sv. Petra pri Vipavi, ker je vozil avtomobil s področja «B» in ni imel pravilnega dovoljenja za vožnjo. Bratuša so pridržali zaradi nadaljnjih poizvedb. Zaradi žalitev in groženj V nedeljo zvečer je v Kanalu ob Soči morala nastopiti policija, da razprši manjšo skupino oseb. Agenti so aretirali Angelo Velušček, Josipa Mungerlja, Franca Slcobarja, Marijo Štrukelj in Frančiško Havlica, ker so grozili in žalili agente civilne policije. NAPAD V Bukovici so neznanci P1 kratkem razgovoru z 51 letni1 Ludvikom Hrovatinom slednje!1 napadli z nožem in ga ranili n1 glavi in obrazu. Hrovatin se zdi-8 vi v goriški bolnišnici. TATVINA KORUZE Poljski tatovi so obiskali nj!v’ 5* letnega kmetovalca Alojza dermaca in mu ukradli določe®1 količino storžev koruze. ENO KOLO UKRADENO IN DVE NAJDENI Prejšnjo noč so neznani tatflt odpeljali kolo Nikoli Colu iz K® prive. Dve kolesi pa so isto n®11 našli v ulici Codelll v Gor’c*' naslonejni na zid poslopja Ban®1 dltalla. Gre za dve moški kol®8'1 Odpeljali so Ju na policijo, K?1 čakata pravih lastnikov. ŠPORT ] Zavoj cigaret na ulici V ulici Manzon; je policijski agent našel manjši zavoj. Odnesel ga je na policijo, kjer so našli v njem 100 ameriških in 250 Istra cigaret. Očividno gre za cigarete, k) jih je odvrgel neki prekupčevalec iz strahu zaradi bližine ču-varja javnega reda. aretacija zaradi PRETEPA Policija je v nedeljo popoldne med nekim pretepom, ki je nastal med mladeniči različnih političnih mišljenj, aretirala 18 letnega Gior-gia Franca, stanujočega v Gorici na trgu Tommaseo 11. PR1MO CARNERA .ZMAGAL V LOS ANGELES^ Na svojem gostovanju v Zdrd^ nih državah se je Primo Carnv v Olimpic Auditorlum v Los ^ gtlesu spoprijel z ameriškim S®' sarjem Tommyjem Autulom. Te't ma je bila v duhu najboljših sp®* nih tradicij in Ji je prisostvo'"1 10.000 gledalcev. Zmagal je prl1*^ Carnera že po enajstih minutah 41 sekundah. RADIO TRST I 263,2 m - 1140 kc Torek, 3. septembra 1* razno; j-i.io vuvcbuiu, prenos iz akademije Chigiana; 18.* prenos iz j.u- operetna glasba; 18.45 pregled a® glo ameriškega tiska; 19 Glas P merike; 19.15 slovenske pt-smi P® je Ksenija Vidalljeva; 19-40 angl1? žka lekcija; 20 intermezzo; 2ftv ital. vesti; 20.30 orkester pod v®”, stvom Ničel lija; 21.05 Mac Lel®18' »Padce mesta*, enodejanjka; h® . kvintet Hot Club iz Vidma; 22 kronika z beneškega festivala; 22; , ameriški jazz; 22.330 napevi 1* -lijanskih komičnih oper; 23 VVJLLTAM 3AROYAN ČLOVEŠKA KOMEDIJA »Mrtev*, je odvrnil Homer. »Ti si nor*, je dejal Felix. «Ne», je skoraj jezno odvrnil Homer, »mrtev Je.» «Fokl!cal bom gospoda Span-glerja*, je rekel Felix, šel je k telefonu, poklical številko, nekoli. ko počakal ter položil slušalko na vilice. »Ga ni doma*, je dejal. »Kaj naj storiva?* Stopil je bližje, da bi videl, kaj Homer nepremično gleda v stroju. Ko je prebral brzojavko, Je Fellx rekel «Ni končana, Hciner. Mogoče je tvoj brat samo ranjen, ali pa ga pogrešajo.* Homer je pogledal gospoda Gro-gana in dejali «Ne, Grogan je prebral celo brzojavko. Nli napisal ostanka, samo slišal ga je.» «Mogoče pa ne», je rekel Fel!x. Medtem se je ustavil pred uradom avto. Felix je stekel ven. »Gospod Spangler*, je dejal, »telefoniral sem vam že, pa vas ni bilo doma. Nekaj se je zgodilo gospodu Groganu. Homer pravi, da je mrtev.* \ Spangler je vstopil in pogledal najprej Grcgana in nato Homerja. Obrnil se je k selu Felixu in mu naročil: «Telefoniraj doktorju Nelsonu. Naroči, naj pride takoj.* V tem pa je pričel brzojavni aparat spet delovati. Spangler je šel k mizi in je pri tem opazil nedogotovljeno brzojavko. Odgovoril je na poziv in je nato prosil telegrafista, naj nedovršeno brzojavko še enkrat odda. Vso. Spangler jo je sprejel in naročil tele-grafistu, naj za nekaj časa preneha z oddajanjem. Cez trenotek je vstal. Obrnil se je k Fel!xu In mu naročil: «Felix, pokliči tele- grafista Harry Burkeja in mu naroči, naj pride takoj sem. Ko bo prišel zdravnik, mu povej, da naj za vse poskrbi. Pridem nazaj.* Homer Macauley je vstal in sto pil do mize. Vzel je iz stroja ne-dopoljneno brzojavko, si vzel en izvod ter ga zložiega spravil v Žep. Spangler se je približal selu in mu položil roko na ramo. «Pojdi,, Homer*, Je rekel. «Pojdiva malo ven, da se razgibava.* Sla sta iz urada. Nekaj časa sta molče hodila, nato pa je Homer začel razgovor. «Kaj naj storim?* je dejal zelo mirno, skoraj sladko. »Ne vem, koga naj sovražim. Kar naprej -mislim, koga naj sovražim, pa ne vem, koga bi. Res ne vem. Kaj naj naredim? Kaj naj rečem? Kako naj človek še nadalje živi? Koga naj imam rad?* Po cesti so prišli Avgust, Shag, Enoch in Nickie. Dečki so pozdravili Homerja in on je vsem odzdravil po imenu, vsakemu posebej. Mračilo se je. «Koga naj sovražnim?* je vprašal Homer. »Ne vem, koga; kdo je sovražnik? Ali veste vi, gospod Spangler?* Nekaj časa je preteklo, preden je navnatelj brzojavnega urada odgovoril: «Vem le to, da sovražnik ni ena sama oseba*, Je dejal. «Ce bi bild tako, bi bil sovražnik tudi jaz. Prebivalci sveta so vsi kot ena sama oseba. Ce drug drugega sovražijo, je tako, kot da bi sovražili samega sebe. Ne moreš sovražiti drugega, če pri tem ne sovraž'š tudi sebe, Ce pa nekdo sovraži samega sebe, mu ne preostane nič drugega kot iti iz samega sebe, iz svojega trupla, s sveta, lz vsega človeštva. Tvoj brat ni hotel iti, ostati je želel. In ostal bo.» »Kako?* je vprašal Homer. »Kako bo ostal?* »Ne vem, kako*, je odvrnil Spangler. »Verjamun pa, da bo ostal. V enem ali drugem bo ostal, mogoče v tebi, mogoče v Ulixu ali pa v vašem spominu nanj.* «Ne, to ne zadostuje. Videti ga hočem. Slišati ga hočem. Govoriti želim z njim. Slišati njegov glas. Slišati ga hočem, kako se smeji. Hočem se tepsti z njim, kot pekdaj. In zdaj, kje ga bon našel? Povsod lahko iščem, pa ga ne bom našel. Svet se je spremenil. Tudi ljudje so se spremenili. Vse se je v Itaki spremenilo, vse stvari, samo zato, ker jih Marko 'ne bo več videl. »Ne skušam te tolažiti. Vem, da b. se mi ne posrečilo. Povem pa tip da dober človek nikoli ne umre. Večkrat boš to videl. Fizična oseba more izginiti — ali biti odpelje-na — toda boljši del človeškega bitja ostane. Ostane za vedno. Ljubezen je nesmrtna, sovraštvo umre. Kako pa kaj igraš «kozo-klanf»?» «Nič kaj dobžo*, je odvrnil Homer. »Nič ne pocnenlm.* »Tudi jaz ne», je odvrnil Spangler. «Zaigrava eno igro predno se zmrači?* 39. poglavje KONEC IN ZAČETEK Vojak, ki Je šepaje izstopil Iz vlaka, ki je pripeljal domov. Dan-ny Bootha in Henrika Rlfeja, se je napotil v mesto. Sel Je počasi, oziral se je okoli in govoril s seboj. «To je Itaka* je rekel. «To je postaja, ona tamle od Santa Feja — in eno tam je itaško nebo. To je kino in gledališče s slavnimi itašklmi prebivalci, ki čakajo, da bodo vstopili. Knjižnica. To je piesbiterijanska cerkev in ono tam je srednja šola. To je športno igrišče. Avenija sv. Klaro ln trgovina gospoda Ara, tamle pa je hiša, moja hiša. Vojak se je zagledal v hišo. »Mama In Bettlna*, je dejal. »Homer in Ulix- In Marija v sosednji hiši, s svojim očetom, gospodom Arene.* Tega, kar je govoril, ni slišal, slišal pa je v krvi. »Itaka, Itaka.* Vojak je nadaljeval svojo pot. »Tu so ječe z Jetniki na oknih in tamle dva Račana, ki Igrata ’kozo-klanf'.» Vojak se Je približal pospodu Spanglerju in Homerju, Igrala sta popolnoma tiho In nista štela točk. Vojak se je približal. Homer je postal pozoren nanj in zazdelo se mo je, da gu pozna. Približal se je vojaku ln ga pogledal v obraz. (Nadaljevanje prihodnjič) itai. vesti; 23.10 zadnje slov. 28.20 cek. nočno zabavišče; 24 zal RADIO TRST II 411 m - 731 ko Torek. 8. septembra 17.30 plesna glasba; 18 violinisti; 18.45 mladinska oddaj . 18 45 Rimsky-Korsakov: SpanSČ cnpriccio; 19 predavanje: Fran qj rjavec; 19.15 pevski koncert; 1%. nekaj znanih valčkov; 19.45 p1* vanje: U.S.A- in Z.S.S.R.; 20 j, poved časa. slov. vesti; 20.15 vesti; 20.30 glasbena razst®^; 20.45 pregled tiska; 21 zakljdcenj -)n in rrrt n -io .. _i__VUn 1 1 23.10 zadnje vesti v sloveščinl postaji Trst 1 na valu 263,2 m- Sroda, 4. septembra 7 jutranja glasba; 7,25 kolefjj 7-30 ital. vesti; 7.45 slov. vest'. ; komorna glasba; 12.30 jazz gl®, j3 12 45 napoved časa, slov. vesti« j ital. vesti; 1315 slovenske f>eS pes 13.30 plesna glasba; 14 pregled 4tl«UU J/iGOUU gii*M«.» * t’ * — C? , »ti, čitanje sporeda; 14.05 da«®4 bavnlh minut; 14J5 zaključek« Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNl*4 Izdaja A. I. S- POIZVEDBA r(!. Kdor koli bi kaj vedel o znnu Gori Lorenzu, rojenem 1923, ki je pripadal tržaški in je bil do decembra let® y karabinjer na Opčinah, je liaI\ šen, naj to sporoči uradu za ^ triote pri Zavezniški vojaški uPr sil«««