Si* 32a Trst, pefek 28. novembra e9l& Tacaj XXX- IZHAJA VSAK DAN «b ntićiljah »n pr&z.-iikih cb 5., 9b psRcfcSjkih sfc 9. ijuirtj. rt^RtaiSto čtev. sw prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Šfc. Petru, Satani, Nabrezini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fcSL'ii, Dornbfirgti Itd. Zf»f»iare!e SteT. po 5 nvč. (10 stot.) <$9LA6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v eirokosti 1 Sifone. CEjNE: Trgovinski in obrtni oglasi po S ot. ms«. r.tBirtnice, zahvaie, poslanice, oglači denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrf=t 20 K, vsaka A-vi i ij u a vrsta K ii. i'aii oglasi po 4 stot. beseda, naj-p» 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^^ŽidiEosti". — Pjp.čnjo se izključno le cpravi „Edinosti". Pliiijivo fn tcltjivo v Trstu, ^^ai^sa^i- - -i—i----- i. gm Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti j* mmčr NAROČNINA ZNAŠA sa eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mestece O K; aa aa- ročb« bre* doposlane naročnine, se uprava ne aaira. ■u«iatM m« M —lm Imtm Kram 5-SO, a« 9*1 « •© Vsd dopisi n^j se poSiljajo aa uradaifitvo lista. N«fnnkr vaaa pisma ee o« *prejeraa]§ ia reksplsi t* vafteje. Ifaroftnino. oglase in reklamacij* je poiiljati aa mprav« LkAa UREDNIŠTVO: u i los Glerfle 6alatti 2t (Kare«* ten). Izdajatelj ia odgovorni urednik ftTBFAN UODIIA. Lartef< koBsercij lisU , Edinost". - Natisnila Tiskara* .Ediaest", vauana zadrega s omejeana porofttvoa v Trat«, mik' Giergio UalatAi it®v 20. feStne-hranlfnltal ratun S4V652. TCLEFOfl IL 1kJ* U znamenju austrijsko-itoliionskesa prijateljstva Tržaške davčne agende ostanejo magistratu. DUNAJ 27. (Izv) Vest, da je finančno ministrstvo sklenilo pustiti tržaške davčne agende še nad*lje tržaški mestni občini, je resnična V sloranskih parlamentarnih krogih je vzbudil ta sklep precejšnjo presenečenje in ga smatrajo kot nekak nadaljni Člen v lepi verižici poklo-nov in konceaij, ki jih žrtvuje Avstrija na oltar avstrijskoitalijan-nkega prijateljstva oziroma zveze. Če pri tem trpe notranji avstrijski interesi in če izgleda, kakor da ima Italija odločilni vpliv na avstrijsko notranjo politiko, to vlado popolnoma nič ne ženira. Jugoslovani gotovo niso nasprotniki avtonomije in zato s principi?alnega stališča nikakor ne obsojajo tega sklepa fi nančnega ministrstva, pričakujejo pa, da si je vlada pri tem koraku zagotovila garancije, da bodo v tr saškem davčnem uradu upoštevali narodno enakopravnost. Če bi pa vlada zamudila to storiti in če bi se pokazalo, da hoče magistrat ti rati Še naprej svojo protisloven« sko gonjo, bodo jugoslovanski po slanci takoj ukrenili potrebne ko rake. Poslanska zbornica. DUNAJ 27. (Izv.) Zbornfca |e danes odglasovala prvi odde'ek predloge glede reforme osebno-dokodninskega davke. Gre tu predvsem za določbe, ki se Ifčefo nekaterih važalh sprememb v pridobnlnskem in rentnem davku. Določbe o reformi da^ka na akcijske družbe so bile vrnjene odseku, da jih še enkrat preštudira. Nato se je pričelo čitanje drugega de!a predloge, o reformi dohodarimkega davka. Razprava o tej točki bo bolj težavna in bo trajala dalje časa. Vendar pa bo tudi ta predloga ugodno rešena, ker se je spremeni! parlamentarni položaj bistveno na bo'j*e. Popoldne je bil dDiežes med Rusini in Polje ki provizorični sporazum, ki so ga rusinski politiki formulirati s stavkom, da pristajajo na sklicanje deželnega zbora. Najbiže se sestane gailiki deželni zbor 2. ali 5. de cembra, da izvoli volilno reformni odsek, ki naj reši vse one sporne točke, ki še niso rešene. Predvsem obstojajo nasprotstva Še glede mandatov deželnega odbora. Rjsini zahtevajo namreč 2 cd 7, ali pa 3 od 11 odbornikov, v kar pa Poljaki nikakor nočejo privoliti. Rusini bodo sedaj u sta/Hi svojo ob-slruVcijo v parlamentu in finančna reforma, ž njo službena pragmatika, ste s tem zagotovljeni, če ne pridejo ravno zopet kake nepričakovane ovire. Sfcer so danes prav pridno zborovali razni delegačnl odseki V vojnem odsekuj se je živahno razpravljalo o vojaških kred:-* 1 s & 1 gre drugače, a njegovo opravičevanje ni' napravilo ugodnega vtisa. Zunanji odsek stoji popolnoma pod vplivom razkritij o srbsko-bolgarski zgodbi Vsi govorniki vprašujejo, ali |e avstrijski diplomacija za pogodbe, ki so se sklepale soomladi med Srbijo in Bolgarsko, vedela ali ne. Vse kaže, da vlada ni bila informirana o tem. V delegacijah se poudarja, da !e bil kralj Ferdinand tudi še potem, ko je že podpisal pogodbo, ki Je bila naperjena t idi proti Avstriji, eatuzijaitično sprejet na Dunaju od cesarja, ia da je grof Berchtold; ko je takratni ministrski predstdiik Danev meseca novembra 1912 prispei v Pešto, lavno hvalil treznost in modrost bolgarske politike, ki da vzbuja povsod simpatije. Izmed govorov |e zlasti poudarjati Izvajanja dr. Laginje, ki je govoril, kakor se Je sam Urazil, s specijalnega jugoslovanskega stališča. D/. Lagloja |e Uvajal: -Za balkansko politiko |e postavila Avstrija formulo vzdrževanja Turčije, to |e st&tas qjo na drugi stran! pa pospeševanje svobodnega razvoja balkanskih narodnosti. Ta formula je popolnoma zgrešena, ker vsebuje popolna protislovja. Eao Izključuje drugo. Avstrija bi izvršita historično delo, če bi pustila svo-i m Jugoslovanom, da se udeležujejo osvobodilnega dela svojih bratov. Smatia, da je b';l lani nekaj Časa ugoden trenotek za pro-vizerično reokupacijo Sindžasa in pohod do Egejskega morja in bi si s tem monar-hi>a zasigurala stabilnost trgovinskega izhoda za se in za Srbijo. Kajti, naravno je, da b' se tak korak zcmogel Izvršit! Ie sporazumno s Srbijo, za kar bi pa bilo potreba piimerne politike napram Srbiji in lastnim Jugoslovanom. Če bi Avstrija pravočasno uvaževala ta dva principa, bi gotovo ne prišlo nikdar do zveze med Srbijo in Bolgarsko, v kolikor se je nanašala ta tudi na Avstrijo." Govornik je prešel nato na politiko Avstrije napram lastnim Jugoslovanom in na razmere na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, zlasti us na gospodarski položaj Jugoslovanov. Posebno naše Primorje Je še dandaces politično, Jezikovno in gospodarsko pod umetno vzdrževanim gospodstvom Italijanov. Znano Je, da obstoja med Avstrijo In Italijo v zvezni pogodbi kot dDdatek neka tajna klavzula, koje vsebina Je sicer neznana, a se Jugoslovani upravičeno boje, da se nahaja v tej klavzu'i obljuba avstrijske vlade, da bo pospeševala v Primorju italijanski živel) na škodo slovanskega. A če bi ?e tudi nahajal princip enakopravnosti, bi bila ta stvar jako opasna, ker bi Avstrija s tem priznavala Italiji pravico vmešavanja v avstrijske notranje razmere. Govornik opozarja, da je italijanska diplomacija že opetovano vplivala na ureditev notranjih razmer Avstriji v prid italijanskemu elementu Zahteva točnega pojasnila od grefa Berch-tolda, ali se res nahaja v zvezni pogodbi | med Avstrijo ia Italijo tajaa klavzula, ki se račun zunanjega ministrstva. Postavka ,dispoziciji« fond" Je bila sprejeta v poimenskem glasovanju in sicer z 12 glasovi proti 6. Italijansko vseučiliško vprašanje. DUNAJ 27. (Kor.) Deputacl|a italijanskih poslancev se Je zglasila danes pri Siii'gkhu in urgirala dtfinitbno reMte? itali-jaastve fikultetae predloge. Drugo in tretje Čitanje predloge na| se izvrši ali istočasno, ali pa neposredno po rešitvi proračunskega provizorila. Grcf S u gkh Je obljubil deputaciji, da hoče vlada po svoji moči podpirati ita^ij^n sko zahtevo. _ Avstrijska delegacija. Odsek za zunanje zadeve. DUNAJ 27. (Kor.) Odsek za zunanje zadeve Je danes nadaljeval debato o Berch toldovem ekspozeju. Prof. W a l d n e r |e zatrjeval, da razkrila o sibsko bolgarski pogodbi delegatom nikakor ne morejo biti Ind ferentna Pogodba je bila delo ruske diplomacije, ki je že dolgo kovala s?ole načrte proti Av-striji. Rusija nas hoče' vojaško in strate-g^čno popolnoma obkoliti, vsled česar je neobhcdao potrebna edinost v trozvezi. Avstrija si mora na vsak način pridobiti tudi Rumunljo nazaj. V;fed razkritij o srbsko-bolgarski pogodbi bodo menda sedaj tudi očitanja glede mobilizacije milejša. Govornik sfcer ne more izreči ministru zaupanje, vendar pa bo glasoval za proračun. Nato sta govorila še delegata Pinlnski in Kadlčak, nakar Je bila debata odgedena do 3 pcpoldne. Del. grcf Pinlnski konstatira, da Je nemogoče, da bi se Berchtold v aferi Prcchazka posluževal nepoštenih sredstev. Glede Albanije svari pred razdelitvijo interesnih sfer med monarhijo in Italijo, ker bi postala Albanija vsled tega nekako sporno |abolko. Prijateljstvo z Italijo nam Je ravno v sedanjem trenotku neobhodno potrebno, vsled česar tržaških camestništvenlh dekretov nikakor nI odobravati. Politika grefa Btrchtolda Je v splošnem zadovoljiva, le v podrobnostih grcf Berchtold ni imel sreče. Poljaki bodo glasovali za vse točke proračuna. Dal. Kadlčak opozarja na nevarnosti sistema Tissa Čuvaj. Velik del paiiv na Balkanu ni povzročil toliko grcf Berchtold, kakor vladajoča stranka na Ogrskem. U^a, da se grcf Czernln, novi poslanik v BakareŠtu, katerega simpati e za ogrske manjšinske narodnosti so silno razburile Madžare, ne ustraši Šovinistov. Del. Udržal izjavlja, da tudi največji optimist ne more braniti postopanja naše diplomacije. Eno smo dosegli: Ves balkanski polotok, izvzemšl Turčijo, je danes napojen s sovraštvom prot! Avstriji. Dal. Vanek naglaša, da Je obsodba tisa in cedostatkih v armadi. Posamezni govorniki so zfasti ostro kritizirali dtjstvo, da vlada oe pokriva več rednih potrebščin za armado z rednim proračunom oz. rednimi dohodki, temveč išie pokritja v kreditnih operacijah, cz. posoii'ih, kakor Je razvidno iz proračuna, ki Je bil predložen zbornici. Vodja finančnega ministrstva, baron Eagel, se je sicer trudil dokazati, da za enkrat ce Na tekom debate stavljena vprašanja je Berchtoldove politike splošna. Ce si hoče PODLISTEK, Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavier de Montćpin. — Šestnajst. — Subtil? — Dvaictrideset. — Bergamotte? — Štirideset. —■ Liseron? — Šdstfndvajset. — Casque a Meche? — Petindvajset. — hrret d' O: ? — Štiriindvajset. — Cetf Vdan t ' — Devetindvajset. Kakor je bil odgovor, Je napisal Hubert povedano Število na mizo, in ko so izjavi I kunci, da morejo takoj na prvi poziv postaviti na noge to število mož, Je pedal glavar sijajen dokaz svojega računskega odgovarjal Berchtold v obširnem govoru kjer je ponovno opravičeval avstrijsko diplomacijo in njeno balkansko politiko. Zlasti zanimivo, pa tudi posebno neverjetno Je bilo Berchtoldovo zatrjevanje, da Je bila avstrijska diplomacija o bistvu srbsko - bolgarske pogodbe informirana že lani. Zunanji odsek je konečno sprejel pro- znanja s tem, da Je seštel števila, kar pa ni Šlo prav lahko. Ni ga razveselilo malo, ko je po svojem računu izprevidel, da more razpolagati z znatnim številom dvestopetin-osemdesetih rokovnjačev, ki so bili pripravljeni, ne da bi jih grizla vest, da zažgo, če bi bHo treba, mesto Pariz na vseh štirih koncih. — Imenitno 1 — Je ve?e!o vzkliknil glavar. — S tako četo ped mojim povelj-ništvom in z vami, dragi prijatelfi, kot častniki, se upam kralja Ludo viku XV. napovedati vojno In sem že naprej prepričan, da zmagam. Navdušen ,hura" Je bil odgovor na to bahaštvo in častniki so izpraznili kozarce do dna na zdravje svojega kapitana. Hubert, ki Je v tem „huratt izpozsal gotovo znamenje svoje popularnosti, (e začel nato dajati svojim častnikom potrebna navodila. Dal Je vsakemu po štiri zlatnike in Jim naročil, da morajo biti prihodnji večer točno ob osmih vsi s svojimi ljudmi zbrani □a „Esplanadi invalidov". — Kapitan, — Je rekel Bergamotte, — monarhija ca dosedanje načine zavarovati prosti vhod ia IzhGd v Adriji, potem Je na najboljši poti, da se ruinira. Kljub temu, da je češka sccijalna demokracija republikanska, priznava miroljubnost vladsrja in njegove zasluge za ohranitev miru. Govornik bo glasoval proti proračunu. Del. B u g a 11 o poudarja, da sta Go- riška in Gradiščanska najbelj trpela vsled balkanske krfzs. Furlani so bili do zadnjega »rjoega obvezanca mobilizirani. Giriška ia Gradišćanska kot mejni deželi le pczdrav1|ata konsolidacijo odnošajev napram Italiji Ž^ll-hog pa Imajo lt3lljanl v Avstriji občutke, di se nad rjimi tendenca asimilacije oziroma zatiranje le prelasno izvršuje. Govoraik epo-larja, da Je v A-striJi dovolj odprtih vprašanj. ki avstrijske Lahe globoko žalijo In poživlja radi tega merodajne fakerje naj rešijo vsaj najkcčljive|še vprašanje, vprašan[e italijanske pralne fakultete, kajti potem bodo avstrijski ItallJjnl odobravali notranjo in zunan!o politiko. Grcf Clam-Martinic pegreša sigurne smeri In namere avstrijske politike. Napram Srbili na| se vporablja politika dobrohotnosti In moči. Srbske propagande v caš h mej?h pa se ne sme trpeti. Od*ek Je zvečer končal debato in sprejel proračun z vel'ko večino. Brambni odsek. DUNAJ 27. (Kor.) Današnje se|e sta se ude'ežila tudi vojni minister Krobatin in vodja tnančnega ministra b*ron Eogel, ki je imel začetkom seje obširen ekssoze. Del. G r a b ra a y e r je vprašal fi-natčaega ministra, ali je vlada pripravljena skrbeti za to, da pokrije redne potrebe vojne nprave za armado v redaem preračunu brez kreditnih operacij. Del. M a š t a 1 k a priznava v očigled sedanjemu položaju potrebo kreditnih operacij, delegat L e u t h n e r pa zah'eva pojasnila glede ustavnega razmerja 227 milijonskega kredita, mobllzačnega kredita in njegove vporabe, kakor tudi za kreditne operacije. Baron E n g e I Je, odgovarjajoč na razna vprašanja izlsvil, da gre za I. 1913., tvo polovico 1914., in zadeje mesece I. 1912. L 1912. In 1913. porabljeni zneski so ae začasno pokriii iz bJagajne. Za def nitivno pokritje teh izdatkov nI v proračunu, ki Je bil predložen zbornici, namenjena noben? kreditna operacija. Del. Tonelli opozarja vojnega ministra na Interpelacijo delegata Conclja o oficirskih Izgredih v Mezzccorcni in prosi za objektivno preiskavo. Del. vitez V a s i IJ k o izjavlja, da bodo Rutini glasovali za vojaške zahteve, ker se nahajajo ob meji one države, ki je odredila preteklo leto velikanske vojaške odredbe. Sovraštvo Rusincv do Rusi|e je veliko, posebno, ker Rusi|a 25 mili|onov Malorusov neprestano zatira. Dijaški izgredi v Gradcu. Pretepi med Italijani in Nemci. — Veliko število ranjenih. GRADEC 27. (Izv.) Danes |e prišlo na tukajšnjem vseučilišču do krvavih spopadov med italijanskimi in nemškimi vltokošold. Ob 10 dopoldne so prišli italijanski dijaki korporativno pred vseučilišče, kjer so Jih že pričakovali Nemci. Posebna italijanska deputacija Je odšla k rektorju in zahtevala, da se usta7ijo predavanja. Rektor je zahtevo odklonil, nakar so Italijani takoj z vso silo naskočili Nemce. Prišlo Je do krvavih pretepov, tekom katerih je bilo 15 Italijanov tež*o oziroma lahko ramenih. Ranjenih je bilo tudi 6 Nemcev. Policija Je z golimi sabljami naskočila pretepače in jih ločila. Rektor dr. Seuffert je proti prestopu akademskih tal od strani policije energično protestiral. Ranjene nemške dijake so takoj obvezali na vseučlliški kliniki. Italijani so odpeljali svoje Junake z vozovi z bojišča. Opoldne Je bilo zopet vse mirno. dosedaj se še nI nikdar zgodio, da bi bili s svojimi četami v polnem številu delali ca istem kraju. Za ka| pa gre pravzaprav. — Aii bi radi vedeli to? — Dal da! — so zaklicali rokovnjači radovedno vii naenkrat. — Ljubi moji prijatelji, — je odgovoril Hubert smeje, — bolje Je," da še nekoliko brzdate svojo radovednost. Dovolj zgodaj še bo, če Izveste stvar |utri. IV. Cydallse. Čoln, v katerega Je zopet stopil skrivnostni človek, ki Je govoril s Hubertom ter s svojim denarjem in svo|imi besedami povzročil enega onih strahovitih zločinov, o katerih poroča zgodovina, Je plaval proti pont royalu. Ko se Je nahajal čoln med mostovoma pont rojralom in poet neufom, ]e ukazal neznanec, na| krene čolnar na levo, nakar Je čoln pristal tamkaj, kjer se danes nahaja pont des Saints Peres. Neznanec je plačal čolnarja, stopil na suho In se Izgubil v temi. Kmalu nato pa se Je ookszal pod svetiljkami na louvrskem dvorišču. Bil Je mrad človek, kakih petindvajsetih do osemindvajsetih let, visok in vitek, lepega in fino obl.kovanega Ifca, ki pa je vsled premočnega orlovskega nosu in oči s frdim, prodiraječim pogledom karalo neko podobnost s ptico roparico. Njegova skoraj popolnoma črn^t, z vezeninami obŠita obleka Je bila obenem preprosta In elegantna ter bogata. Meč cb strani in črevlii z visokimi rdtčiml petami so kazali, da je plemenita!. Ped svetiljko Je pogledal na svojo žepno uro. — Šele polnoči, — Je zamrmral ssm zase, — zakaj bi ne stopil za par uric še k Cydallsi. Pcraignll Je tamkaj stoječim nosllnlčar-[em In Jim zaukazal, naj ga poneso v neki hotel v rue St. Honcte. Na dvorišču omenjenega hotela Je Izstopit Iz nosiloic pred sijajno razsvetljenimi stopDjicami. (Dalje.) jStran II. „EDINOST" št. 329. V Trstu, due 2S. novembra 191J. GRADEC 27. (Kor.) Na vseučilišču je prišlo danes med nemiklmi ia slovanskim' dijaki na eni in Italijani ca drugi strani do hudih spopadov. Nttnci in Slovan! so zasedli vseučiiišio rampo in zabranili Italijanom vstop v vseučilišče. Radi tega (e prišlo med obema strankama do spopada, tekom katerega {e bilo 8 Nemcev ranjenih na glavi. Koliko ranjencev imajo Italijani, se ni moglo konstatirati, ker so Italijani sprct* odvažali svoje ranjence. Rektor dr. Seuffert Je nabil na črni deski poriv, v katerem najstrožje obsoja postopanje Italijanov, ki so kljub svoji pismeni izjavi, vendarle hoteli preprečiti predavanje. Ferdinandova poslovilna avdijenca pri cesarju. DUNAJ 27. (Izv.) Kralj Ferdinand menda vendarle odpotuje z Dunaja in se vrne v Sofijo. Popoldne {e bil v dolgi avdi jenci pri cesarju v Schojbrunnu, nakar Je poselil tudi grcfa B.rchtoida v njegovem privatnem stanovanju. Dhlomatični krogi smatrajo Ferdinandovo avd^Jenco pri cesarju za pošlo 7llno in domnevajo, da se vrne bolgarski kralj v S.fijo že Jutri ali pa v soboto. DUNAJ27.(Kor.) Kralj Ferdinand odpotuje Jutri zjutraj s posebnim vlakom v Sofijo. Nemško in slovensko šolstvo v Trstu. »Dolnorakousky obzor", vestnik češke šolske družbe „Komensfcy' na NižJeavsiriJ-skem, prinaša v šie?ilki z dne 7. novembra č/anek „Nemške državne ljudske in me ščansfce državne šole v državnem proračunu za leto 1914". Podatki v tem članku so v prvi vrsti zanimivi za tržaške Slovence. Državne šole vzdržuje v nekaterih k-a]ih ministrstvo za uk in bogoČastje, v nekaterih pa — kar je manj znano — tudi železniško ia vojno ministrstvo (!) V Tridentu, Puli in Trstu vzdržu!e nemške ljudske in meščanske šole ministrstvo za uk in bogočastje : italijanska občina se Je v teh mestih upria ustanovitvi nemških šel za nemško kolonijo iz občinskih sredstev, zato jih Je ustanovila Nemcem vlada. Pomoč, ki Jo daje viad^ tem nemškim kolonijam, pa ni majhna. Številke za Trst so sledeče (proračun za Drvo polletje 1914): 1.) ljudska šola v ulici Fontana K 82.761 2.) ljudska in meščanska šola dečke na Lpskem trgu „ 85 687 3.) ljudska in meščanska šola za deklice na Upsfeem trgu „ 74 363 Skupaj K 242.811 Okroglo Izdaja tedaj vlada za te ger-manizatorič&e šole v Trstu na leto (242 811 K aa pol feta) pol milijona kronll Preti Sanjskemu letu je proračun znatno •laraitei. Ker se v tem narastku vidi vsa skrb vlade za te nemške šole, naj slede podrobnejši podatki o njih : s) s'itemiziranje dveh novih učiteljskih mest na l;udski in meščanski šoli za dečse na Llpskem trgu; b) sistemiziranje mesta podučiteljice na ljudski šoli v ulic? Fontana; c) izprememba podučiUlJ&kega mesta v uči teljsko na isti šoli, in istotako na ?oli na L'pskem trgu; d) povišanje plače trem učiteljem meščanske iole; e) najem telovadnice za šolo v ulici Fontana; f) povišanje temu-neracije za pcuk v verstvu istotam; g) usta* novitev paraleik na deški šoli na Llpskem trgu. Celotno znaša narastek ororačuaa proti lanskemu letu celih K 12 849. Nemški učenci na vseh teh Šolah pa ne tvorijo celih 37% vseil učencev 1 Razmerje nrj pokaže sledeči pregled: 1. gola v ulici Fjntana Nemcev 584 2. dešra šola na L!p. trgu „ 273 3. dekliška šola na L'p. trgu „ 363 Skupaj Nemcev 1220 1. šola v ulici Fontana Italijanov 417 2 deška šola na LTp. trgu „ 284 3. dekliška š. na Lip. trgu »___383 Skupaj Italijanov 1084 1. šola v ulfci Fontana Slovanov 435 2. deSka šola na Lip. trgu „ 286 3. dekliška š. na Lip. trgu . 295 Skupaj Slovanov 1016 V deški šeli na Upsketn trgu Je tore] največ Siovanov (286). K temu še 20 učenk v nadaljevalnem kurzu, 7 med njimi nemške narodnosti. Kakor pa Je splošno zt.sno, se še dandanes lahko reče, da je marsikak sloveaski učenec in učenka priglašen iz „ponižnosti** staršev tudi za Nemca. Ironično pripominja „Dolnorakousky obzor11 : »Recimo, da vlada pri teh šolah nima germanlzatoričnega namena, ampak di Jih |e namenila nemškim otrokom : potem izdaja vlada za 1227 nemških učencev v Trstu na leto okroglo pol milijona kron". Slede potem v omenjenem listu izvajanj?, koliko bi morala vlada storiti za češko šolstvo na Dunaju, da bi se lahko govorilo o ravnopravnosti ia enaki meri. Prenesimo mi to primerjanje na naše razmere! Število otrok na ljudskih ia meščanskih šolah Družbe sv. Orila in Metoda" v Trstu je znašalo ob začetku šolskega leta 1913/14, kakor poroča ravnokar izišli Družbeni koledar : 1. na deški šoli pri Str. Jakobu . . 903 1. na dekliški šoli pri Sv. j3kobu . 612 3. na dekliški šoli v ulici Acq iedotto 558 Skupaj 2073 Prištejmo k temu število slovenskih otrok na nemških šolah........1016 Celotna svota 3089 pri čemer pa niso Šteti slovenski otroci na občinskih italijanskih šolah, o katerih ni podatkov. * Prihajamo k zakijučku: ima vlada v proračunu za prro polletje 1914. leta za 1227 nemških otrok v Tistu K 242.811, torej okrogio pol milijona kron za celo leto 1914, bi morala — da pokaže eskopravnost narodov in enako mero — postaviti za 30S9 slovenskih otrok v proračun okroglo eden In en četrt milijona kron". S?ota, ki nam jo v primeri s to le, ki bi nam po številu naš h otrok pristojala, »daruje" avstrijska vlada, Je smešna drobtinica ; toda nas Slovence zadovoljuje, kakor kaže, že ta milost — pes pod mizo Je tudi z oglodano kostjo zadovoljen. Sloveaci suo pač „ponižen, nirod.... Govor držav, poslanca dra. 0. Rybara v seji zbornice posl. dne 13. nov. 1913. Položaj v Trstu in njega politični pomen. V Trstu imamo toi ko ljudi brez dela., da je že groza. Ljudje jadikujejo, hodijo c d ene oblasti do druge in tudi socijaiaocemo-krat čna strokovna gibanja bi mogla zapeti pesmico o tem, koliko domačih delavcev se zglaša tam, da bi dobili dela. To niso morda priseljenci iz Koroške in Štajerske kakor se trdi; zidarji n. pr. so po največjem delu domači delavci, takozvani okoličani, iz okolice tržaške in iz nje bližajega okoliša. Ia ti ljudje ne morejo dobiti v Tr i tu dela, ker se povsod, kamor prihajajo, nahajajo Italijani iz kraljestva na delu, in sicer ne le pri občinskih gradnjah, marveč celo tudi pri eraričnih. Celo pri teh Imajo Italijani iz kraljestva prednost, Gospeda mo{3 1 To je žalostna pese« in priznati hočem brez drugega, da Je tudi malce oaijozao govoriti o tem, ko se že govori: na vse zadnje imajo vsi pravico do življen|a, vsi ljudje imajo pravico do deia in sa] smo vezani tudi po državnih pogodbah, da priznavamo svobodo dela, d a s t ravno naše sosednje države žvižgajo na to pravo. Saj vemo vendar, kako postopajo v Nemčiji s slo* vanskimi delavci, kako jih kakor .nadležne inozemce" enostavno gonijo črez mejo. Stvar pa ima tudi zelo resen in političen pomeni Naše delavsko prebivalstvo ne dobiva deia v lastni hiši, v lastni domovini, ker so — kakor sem že omenil — ptujs delavci tu. Kaka je posledica? Nezadovoljstvo in na koncu konca tudi izseljevanje. In potem se še čudijo, če cesar ne dobiva vojakov, to Je, da ima masje vojakom, nego jih potrebuje. Če se postopa z ljudmi na ta način, pretem ni n kako čudo, da hodijo drugam; ni nikako čudo, da se izseljujejo na Reko, ali pa celo preko morja v Ameriko. Saj Je naravnost neverjetno in vendar le dejstvo, da se vzlic temu, da ima v Trstu 40.000 Italijanov Iz kraljestva delo, iz najbližje okel ce Trsta, morajo ljudje seliti v Ameriko I — To Je gotovo najžalostnejše na stvari. Pri tem pa igrajo tudi, rekel bi, psiho-l:gični momenti važno ulogo. Ravno v zadnjih mesecih so se zahtevale od prebivalstva Avstrije naj/ečje žrtve v vsakem pogledu. Cele mesece pridržujejo ljudi kakor vojake na meji, njihovo gospodarstvo doma je propadlo, uničene so bile ekzl-stence, gospodarska kriza — saj ml ni namen, da bi govoril o tem — Je tolika, ka-koršnja ni bila že leta sem, a seda}, ko ljudje prihajajajo domov, potem ko so skozi vsem mesecev vršili na meji vojaško službo kakor rezervisti, ne dobivajo dela, vidijo na svojem mestu Italijane iz kraljestva (Tako je!), proti katerim bodo morali morda črez nekaj let, ali pa morda še popre), sami vzeti v roko svoje puške! Kajti, gospoda moja, mislfm, da ne ovajam nikake skrivnosti: saj je resnic«, da se proti nobeni drugi drŽavi ne oborožujemo toliko in ne gradimo toliko utrdb kakor ravno proti Italiji! (Odobravanje). Ce bi ŠU na mejo, bi videli povsod gradbe cest, ki ni-m:jo za domače prebivalstvo absolutno nobene vrednosti, videli bi v najmasjšjem gnezdu garnizlje, kjer ni bilo pred leti na milje daieč videti nobenega vojaka. Videli bi utrdbe — na kratko povedano: gibanje v militaričnem pogledu, kakor da ima že v tednu dni začeti vojna z Italijo 1 In to vendar vedo pri nas, tole vendar znano najpreprostejšemu možu. Ia s^da?, gospoda moja, bi si dovo1!!, ker že govorim o tem, dotakniti se stvari, ki Je v zadnji čas dvigala precej prahu. Poizkušalo se Je priti nekoliko v okom te{ poplavi Italijanov iz kraljestva; to bi bila sicer zelo msla odporno*, povsem minimalna, a še ta prvi in boječ poizkus je provzroči! razburjenje in protest, vihar, ki Je naravnost ne-umljiv. Našii so se v Avstriji uradniki, in sicer Je bil to namestnik sam, ki Je skušal zadostiti državnim zakonom in Jih uveljaviti. Nastopil Je proti temu, da so pri občini iržaškl — ne delavci, ker teh se ne upajo niti dotakniti — ampak kakor uradniki zapori.»al Italijani iz kraijestva. O pravnem vprašanju nočem govoriti tu, to bi tudi ne imelo ni-kakega pomena. O tem se {e že mnogo govorita in pisalo, in kogar interesira, more še Čitati o tem. Ali nečesa bi omenil. V dunajskih listih — ia to je posebno karakteristično za te liste — Je vse navalilo na namestnika in so dajali Italijanom prav. Tod*: zakaj in s kakimi utemeljevanjem ? Niti niso oporekali, da ne bi bila stvar utemeljena v zakonu, niti niso oporekali, da Je to v interesu države, da se je izdala taka naredba. A!i boje se d?o|cega. Prvič se boje, da bi se stem izzvali ozlovoijcnje v Italiji, in v drugo se boje, da bi v parlamentu „Uiio tetino* potisnili v opoiieijo (Mejklicl). To se je priznavalo čisto od-kiiio. »Unio latino** se označa ti v parlamentu kakor Jeziček na tehtnici — to ?e dokazala tudi minolega tjrka — in (o bi hoteli Nemci preprečiti. In zato se ni smeti dotakniti Italijanov. Zato na} bo Trst tudi n a d a 11 e izročen Italijanom iz kraljestva! __(Dalje). Min. Grof Berchtold odklanja odgovornost! V seji odseka za zunanje zsdeve avstrijske delegacije, ki se je vršila dne 25 t. m., je deiegat dr. Kramar v znamenitem govoru mea drugim očital avstrijski dipfo maciji, da je z gonjo v aferi Procfcazka hotela ustvarjati razpoloženje za namerovane mobilhačee odredbe. Ne bomo tu ponovno označali tiste gonje: kako teadeacijozso [e naš korespondenčni biro po.očal o strati, kako Je pretvarjal, ali pa si naravcost izmišljal dejstva z edinim ramenom, da bi razburjal, in Je avstrijsko, nesšovansko, nepoučeno, in k sovraštvu do Srbije žeapriori d i s p onirano j a vno s t tudi faktično razburil do žarišča, s čemer je v sosednji državi izzval razpoloženje, ki Je doceslo tej menarhtji ogromne državno - poliiičae in narodnogospodarske škode! Težke, a popolnoma utemeljene so bite te zatožbe iz ust delegata Kramara. Tako utemeljene, da je njihovo težo občutil tudi gref Berchtold. Aii ni vedel proii njim posta?^* drugega, nego prazea — izgovor, ki ni bil nevreden samo diplomata, ampak tudi.... moža 1 Dejstva ni tajil, le odgovornost je hotel odvaliti s sebe s trditvijo, da »nismo bili s to afero v nikaki zvezi" — In pa, da „nismo mogli imeti nobenega avtentičnega p or oČi 1 a !*- Takšni poizkusi izogibanja odgovornost« so za vsakogar, ki pozna razmere, direstno zoperni Korespondenca pisarna, ki ima na svoji vesti tisto gonjo ob aferi Procbd'.ka, ki je tako neznansko kompromitirala pred svetom ne le avstrijsko diplomacijo, ampat tudi vso državo, je vendar v ne po sredni odvisnosti od našega urada za zunanje stvari! To ve pri nas sleherni politični otroii, In vendar si upa g. g-of Biichtold triiii, da miai;tr;t70 za zunanje stvari ni bilo v nikaki zvezi s to afero I N3jhujio samoobtožbo pa ;e izrekel grof B~rchtold z izgovorom, da „nismo imeii □ikakega avtentičnega poročila" !! Ž- v na *adr.em ži?l|enju je ljudem, ki se zavedajo dolžnosti najelemeniarnejše lojalnosti, v pravilo, da ne izrekajo težkih obtožb, ako nimajo za to gotove, na ugotovljenih dejstvih sloneče podlage!! Koliko bolj mora to pravilo veljati v političnem vrvenju in v tako kritičnih časih, ko morejo taka lahko-miš*jeaa — da ne rabimo hujšega izraza — oDd lževanja, s k&korŠntimi (e avstrijska korespondenčna pisarna operirah proti Srbiji ob aferi Prochaika, imeti najusodaeje posledice že v tem, da utegnejo izzvati kon-f ikte, za katere nI lahko sprejemati odgovornosti, in ki morajo — kakor se je t j tudi faktično zgodilo — pri po krivem prizadetih omrazlti državo do skrajnosti in ]o, vrhu vsega, utegne pred ostalim svetom postaviti v grdo luč. To se |e zgodilo tudi v našo, težko popravljivo škodo. Tega ne taje več niti včerajšnji branitelji Berctiioldo/e politike in povspeševatelji one nesrečne gonje. Meito torej, da grof Berchtold skuŠ3 cd/allti od! avstrijske državne politike vsako odgovern j t za tisto grdo aforo P*oc^ima, naj bi raje lojalno priznal slorjeno pogreiko in jo b-žaloval....! Saj priznavanje sterjere p--greš' in v prvi vrsti ravno državna politika re more pogrešati, če se hoče uspešno uveljavljati, če hoče dosezati uspehov In d^naš.ti dobrih sadov. Če za'r]evanja grofa Bercbtolda, da že?i vsposta^ljenja d)bilh pjlitičnih odnošijtv do Srbije ia trgovsko polit.čnih stikov, ki naj naš! trgovini in indjstriji pridobe zo lda niso le — lepe f aze, hi naj nas prikaže o svetu kakor po kiiveji ž;I,ejo netLlžicst: potem naj za bodoče opušča prazne izgovore v svrho od*!a-Janja odgovirnosti za i , kar se Je zgodilo pfed očmi vsega s*et», marvtč naj mu bo v vodilo tuli napram Srbiji: odkrita, iskrena lojalnost! Domača vesti Seja političnega društva »Edinost' se bo vršila v soboto, cie 29 t. m. toč ■ n o ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici". Vab;jet?i so vsi gg. odborniki, n^mest niki in de!ćžnl poslanci, da se seje gotova udeleže. Po tej seji se bo vrlino posvetovanje slov. deželnih poslancev. Zadeva davčnega urada v Trstu »Lidipen^eate* !n za nJim tudi „Piccolo" s a priobčila veit, da se je f naačao miobtr t v. premislilo In da ne edvzame davčnega ura da mestnemu m gistraiu, kar bi se naj bilo po prvotnem sklepu zged io ob nove n letu. Kakor smo izvedeli iz pristojnega dunajskega vira, ne odgovarja ti vest popolnoma resnici. Resnica je le, da se više tem pogledu na pristojnih mest h tozadevc; pogajanja. Vsekakor pa u .amo, da bomo o tej tdko važai zadevi mog!l naše čitate-je obveitiii v najkrajšem ča*u. Izjava ministrskega predsednika grofa Sttirgkha v zadevi znan h uameit-mšiveuih odlokov fn zavrn tev rekurza tržaškega občinskega sseta, kateremu pa se je vkljub krau prknala odložilna moč, d povod „Plccctu" in drugemu ital janskeznu časopisu, da samtga veselja preobračaj) kozelce, kakor majhni otrcc-, ki se jim je posrečilo od staršev izk ubo«cti nevarno igračo, ki so jim jo vz-li. Da tako slab vzgojen! pobalinčič pokčže svojim staršem tudi Jtz!kf vsaj oddalcč, je tudi umijivo ; in prav tako delajo tudi sedaj „Ptccolo", „Ih-dipesdente" ia cjeci pri tali. Resnica je, da je izjava g ofa S u gkka In rešitev notranjega minhtistva od.ze!^ namestništvenim odlokom glasno ost, res da bodo v smislu te rešit e mogli oni inc-zemci, večinoma renjikoli, ki so bili prizadeti po namestništver:ih odlokih, ostati tud; še nddal-e na svoj'h mestih; toda če je p < vsem tem kamoraška radoit v resnici tako upravičena, kaker mislijo kamoraši sami, pa vendarle ne vemo. Odlok notranjega ministrstva pravi, da je za namestite? v onih službah, v katerih se nahajajo po name^tništvenih odlok h prizadeti inozemc), pcfrebco avstrijtko državljanstvo, in se sklicuje pri tern na razsodbo upravnega sodišča v enakem slučaju. Naj se toref pritoži tržaška mestna občina na upravno sodišče, ne more upravno sodišče razicditi drugače, kakor Je že enkrat razsodilo. To pa znači toliko, kakjr da si morajo prizadeti inozerrtci v tržaSki občinski službi preskrbeti avainjsko dfžavljaasUo ia da mestna občina tsž-Ška ce sme sprejeti nobenega inozemci več v sSužoo, za kattro se zahteva avstrijsko državljanstvo. R;snica je, da se je priznaia rekurzu odLžilna moč, kakor je tu Ji resnica, da se je podajšal na začasno neomejen čas rok za izstop tz službe onim inoz me^m, ki bi ne zaprosili za avsrijik j državij?n t/o, ds se jim ta k j zm iojša gospodarska škoda, ki bi (o ir;eii vsied vladnih ukrepov. Kolikor je dosedaj zobnega, Iz tržaškega ka-noraš-kega Časopisja namreč, ; h je cd 39 prizadetih nameščencev - Inozemcev zaprosilo za a?striisko dižavijansKo 18, dočim pa je ostalih 21 hotelo počakati, ksko se stvar razvije, kar znači sedaj toliko, da nočejo prositi za avstrijsko državljanstvo, ker Imajo itak vsaj začasno neomejen rok, do katerega morejo ostat! v službi, ne da bi si preskrbeli avstrijiko državljanstvo. Vse t j je res, toda tudi za sprejem v avstrijsko drža no zavezo si Je vlada zagotovila pridižek: „Če ni zadržkov proti sprejemu" ! Na eni straui tare| ta pridržek, na d ugi strani pa le začasna ueome|enost roka za Izstop Iz službe. Stjar vendar ni tako „steriiizz^ta", kakor piše „Piccolo*. Če se pritoži mestna občina na upravio sodiiče, Ima pritolba odložilno moč, a razsodba more le pritrditi princi.ijelnemu sta- nastopi jutri t soboto ob 9" zreOer t nM M „i V Trstu, dne 28. novembra 1913. „EDINOST" St. 329 Stran III Išču namestcištva ia ministrstva. In na podlagi take razsodbe se morajo potem prej ali sle| vendar enkrat Izvršiti namestnlštveni odloki in le omejiti oni začasno neomejeni rok za izstop iz službe onim, ki a!l nočejo prositi za avstrijsko državljanstvo, ali pa Je kak zadržek proti njihovemu sprejemu. Će se pa ne pritoži občina na upravno sodišče, pa postane pravomočen odlok ministrstva, kar pomen j a Isto. Naj Je že potem stvar glede na onih 39 nameščencev taka ali taka, za bodočnost bo sprejem inozem-cev v Javno tržaško občinsko službo nemogoč ! Če „Piccoto* sedaj primerja n2mestnl-Itvene odloke s tabakom brez nikotina in žganjem brez alkohola, če kakor paglavcc kaže jezik vladi, ker je vsaj začasno vrnila laškotlberalni kamori njeno nevarno resji-kolsko igračo, s tem še ni Izrečena zadnja beseda o tej stvari. PteJ ali slej se zna zgoditi, da se merodajci krogi vendarle na veličajo ie igre, če se že prej ne zastrupi paglavec sam s svojo Igračo, prevlečeno z zelenim volkom. Dolgo časa je trpelo tržaško prebivalstvo pačeajanje laškoliberalne klike v mestni obČSci; toda to potrpljenje ima tudi svoje meje. Prej aH slij mora priti do izbruha volje tistega ljudstva, ki z največjim ogorčenjem gleda, kako mu na njego ?ih d jmačih tieh izpred ust odjeda kruh objesini tujec; ali bedo tudi tedaj „Piccolo" in njegovi pristaši od veselja preobračali kozelce, pa (udi ce vemo ! Zveza zavratnosti. Poslanec Gas-ser, ta Nemec, ki te je po svojec elastičnem značaju dokopal dj zastopnika Itaiisa-nov, se Je v pogovoru z dopisnikom graške „Tagesposte" radoval na novem feurzu tržaških Nemcev ia obenem beračil za nemšso pomoč v dUDEj?kem pailsmentu I Argument, ki ga rabi, pa Je enostavno smešen. S.r2ŠS namreč Nemce, opozarjajoč jih na slovansko nevarnost ki da Jim preti od severa in Juga. in v odvračanje tega pritiska od juga da potrebujejo Nemci pomoči Italijanov. Italijani hočejo v Avstriji reševati -— Nemce II Ob privllegovani poziciji, ki jo zavzemljejo ti poslednji v naši državi, |e tt domlsiefc Oasseijev teko smešen, da Je ttžso resno govoriti o njem. Tako je, kakor če bi hotel potapljajoči se reševati njega, ki sedi na bregu — na varseas 11 G s* ser Ja dikuje radi pretveznega posiova^evanja tr laških uradov. Pustimo ca strani dejstvo, da Je ta trdite* Gasserja tako drzen atentat na resnico, da se ga bi iroral sramovati politik, ki ima le trohico smisla za politično dostojnost. PiSČ bi ms vprašali pametae Italijane — če Jih je še kaj — koliko bedo oni cacijonaino ca boljern, če se bodo ti undi — germanizir&l), in ko bi imeil proti sebi nasilni in silni nemški element ? 1 O tem vprašanju naj bi razmišlja;! Italijani, ako lira je ca lastni bodočnost. Poslanec Gasser je pa zastopnik tiste Italijanske politike, ki se iovi le za hipnimi efekii in ki se veseli, če more živeti od nosa do ust. Poslanec Gasser toži o krivicah, ki da Jih trpe Italijani, ker se jto cdreksjo v zakonu utemeljene pravice, ker se jih zanemarja v kuiturelnem in narodnem pogledu. Ali, dobri gospod Gasser I Mar! nismo rai Slovenci Še tisočkrat bolj zanemarjeni ? Tsko vnebovpljoče zanemarjeni, da bi hvanli Boga tia kolenih, če bi bili tako — zanemarjeni, kakor so onil G Gssser pripoveduje Nemcem, da smo mi nasilni, aa smo osvo-jesalni, uiurpatoričnl, da hočemo Italijane dtposedlratl in zagospodovati tu. Kje pa so G^sserevi — dokazi? Naj csm vecdar ta mmSki Italijan peda dokaz Iz avstrijskih državnih zakonov, da nsŠ3 borba ni legi limca, in pokaže naj nam t ito rašo za-h evo, ki ni utemeljena v zakonu. Ne more. Mi zsl.t^vaiio le. kar nam gre po pisanem in človeškem pravu, in kar je sankcionirano po Človeikl civilizaciji — sebi ca korist, a nikomur na škodol Pakt med Neme! in Italijani pa nI sklenjen v imenu pravice in legitimne samoobrambe, arapfck v Imenu krivice 1 S cer pa opozarjamo g. posl. Gasserfa na članek v „Polaer Tagblattu*, s kateiim se bavimo na drugem mestu. Tam more posneti, kako sodijo drugi Nemci o sed&aji pcHtikl tržf ških Nemcev — o tej najnemo-rataeji zvezi, ki ni sklenleua v svrho dese zaoja kakih viših plemenitih ciijev, ali legitimne obrambe, ampak le z namenom na obeh straneh, da bi izkoriščali drugega kom-paclscenta. Pa saj le to Jasno razvidno tudi h frazeologije Gasserja samega. Nemci hočejo — kakor da*no znano — le Izrabljati Italijane, ti pa Nemce! A ti In oni le v svoje namene! Ni-Ii to prava zveza — zavratnosti ? Nemški glas o politiki Italijanov In Nemcev na Jugu monarhije. „PoiserTfg blatt" se bavi v daljšem članku s politiko avstrijskih Italijanov. Ne da bi hoteli nagla-šeti svoje soglasje z izvajanj v puljskem listu, konstalujerco le. da je avktor uverjec o obstanku iredente. 0:ita Italijanom, da eo oni edini med avstrijsKimi narodi, ki v resnici gledajo prt ko meje, da so na staliču, da Južni Tirol, Goriško, Trst, Istra in Dal- tnacija morajo pripasti k Italiji. Puljski list omenja — iz vsega tenorja Je razvidno, d s prltrjevaino — članka, ki ga je nedavno priobčila neka visoko stoječa oseba, ki da Je dobro orljestativna v vseh stvareh avstrijske cf cijelne politike. V tem Članku Je bil prvič javno proglašen princip, di nima Avstrija nobenega Interesa na tem, da bi se italijanski element, ki dela toliko neprillk, tu JaČil, namreč, da ga treba slabiti, če se hočemo izogniti nevarnosti, da nam kedaj nakoplje usodnih komplikacij. Kajti v krajih, kjer bedo kedaj le neznatne italijanske manjšine, ne bo imela ptuja požreŠnostnobene pretveze za nasilno posezanje. Te liko o Ital janski politiki ia nje pomenu za avstr:|»ko državo. Potem pa piše puljski Hst prognozo o iildu boja med Itali-jasi in Slovani v primorskih pokrajinah. Njegova sodba je, da spričo kulturnega in političnega ojačenja Slovencev in Hrvatov — posebno pa spričo dejstva, da se Ita'ljani ne merejo več, kaker so se nekaj, Jačiti iz vrst Slovanov — Italijani ne morejo uspeti v tem bojul Le ena sila da je, ki bi mogla deročo reko navesti k drugemu cilju: to bi bila kaka katastrofa vojne. Ali še to ni gotovo, komu bo koristilo to skrajno sredstvo! Potem pa se obrača avktor k nemški politiki v Primorju. Tekom Časo* potisnjeno v ozadje, se Je začelo N e m i t v o sedaj gibati in naraščati. Toda avktor, ki ga to g'.banje veseli, svetuje Nem cem, naj se spomnijo pravila: pomagaj si sam in potem ti Bog pomore! Tudi on? gori označeni visoki krogi, ki hočejo pobliati italijansko Iredento, da Žele, da se ne m Š t v o J a ČI. Nemcem na) velja načelo: postavite se pa kastne noge, organi zirajte se! Potem naj si Iščejo zaveznika, ki pa more biti le — država. AH, če hočejo imeti tega zaveznika, Jim je prava dolžnost, da se mu ne zaletajo v hrbet, kadar hoče kaj ukreniti z ozirom na korist skupnosti! Nemci v Puli se že ravnajo po tem spoznanju. Po apioš tem principu, da Nemci ne smejo podpirati Slovanov, bi mogli tudi puljski Nemci nastopati proti sedanji vladai politiki (meci pač lokalno tržaško vladno politiko), ako bi biti teko nepremišljeni, ks-kor so bili tisti Tržačani (Nemci), ki so sklenili nastopati za Italijane in ki so izzvali s tem Coiikc zadovoljstvo med temi poslednjimi! Ali ta politika (vladna) se zdi avk torju kakor vihar, ki poruši vsakogar, ki se mu postavlja na pot. .Ako bi mogli mi Nemci — pravi avktor — se svojim nastopom spremeniti razvoj stvari, bi morali str-rsti to zaradi velikih cilje? tudi če v svojo pogubo. Če pa nismo tako močni, da bi oomenjall odločilno silo usede v narodni dr.'m i v Primorju se moramo o pravem času lotiti resice politike In g"*dat?, da ce bomo sami kalili prijateljskega razmerja do države, rezun, da Je naš namen, da skupno z avstrijskimi Italijani z i e z e m o v grob*. Veieisteresantna Izvajanja vsekako. Da li tudi temelječa ca dejstvih — to je drugo vpra?an]e. Pojavi iz zadnjih časov vsaj ne pritrjajo n. pr. temu, kar govori avtor o dispozidlah v visokih krogih nasproti cašim Italijanom. Saj je caglaŠal dr. Rybar ra občnem zboru političnega društva „EdicostV kako vsa zoamecia kažejo, da se bližajo v naš h krajih čaU, ki bodo tudi — za Slo- Vsa tajnost, podaljšati življenje obstoja v tem, da se ga ne skrajša. Temu mnenju Rubnerja bo vsakdo pristal, dosegel bo pa to predvsem s tem, da bo gledal na svoje zdravje. Med mnogimi manjšimi zli spada tudi zapeka v ono vrsto bolezni, ki krajšajo življenje. To pa se zdravi z vso lahkoto s pomočio Saxlehnerjeve naravne kisle vode HUNYADI JANOS, ki spada med najboljša odvajalna sredstva. Kdor trpi na zapeki, naj poskusi naravno kislo vodo „Hunyadi Janos" ozdraviti želodec in se bo počutil najbolje. I o TržcJkB Slounnsko Godba Naznarja sloverskiaa in hrvat^kioi BtariSem, da odpre a početkom 1. decembra 1913 GLASBENO - ŠOLO : ZA - NARAŠČAJ : Vsi učenci boda vstopnine presti ; plačevali bodo samo 2 K mesečno za 3 posebne vaje v tednu. - Učitelji za godbo na trobila: Kapelnik g. F. Majcen, namestnik g. F. Orfo'jo. Za orkester (Violi o o, Viola, Cello in Bas) gesp. F. Majcen in gosp. F. Iha. Sprejema se vsako sredo in soboto od 8 do 10 zveč. Okraj : Sv. Jakob, nI. Sv Msrfea 5tev. 19, Gostilna „PRI TREH ROŽAH". Ker je gori omenjeno godbeno druStro refikrat primo -rano najrti godce druge narodnosti .kakor žali bog vse druge uar.due godbe r Trstul sa sod' lovanje nsroJuin prireditev, se Hprejuaejo kot ćUni tudi izrežbani ^odcl slovanske narodnosti. ODBOR I. T. S. Golbe. ::: NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU ::: reglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom. S B NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE a a vlogo na. knjižice po ^V-g^-S0!«, Daje posojila na men] ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. Eskcmntuje irgutfske menjice. Prodaja srečke na mesečie obroke sprejema in :: obrestuje Brlveo In frizer za dame And. Rojic, Trst Via Acquedotto 20. Priporoča s« g spodom sa dobro in bigijenično postrežbo. Damam 86 priporoča za moderno friziranje, gla\o- prasje, barvanje i. t. d. Vsakovrstna lasna dela se izvršujejo dobro in točno Odlikovana pekama in slaščičarna Vinko SKerK - Ost Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaščiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem. Salon z* gosp** Pranje gla?e, česanje, barennje las. izdelo vanje in veliko skladišče lasuijarskih rici kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča st p. n. gospem lasuijar, Trst. ulica G. Cerducci štev. 9 Podpisani priporočam cenj. občinstvu s?ojo novo GOSTILNO „£i Gacciafori" TRST, — ulica Chiozza štev. 5. Toči se dGmače prvovrstno vino, črno it belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste, Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi ir mrzlimi jedili, — Za obilen obisk se priporoče Mihael Zobec, lastnik, iOMAZZADNIK TRST = TELEFON Str. 16-08 == Tomaž Zadnik. NoFsi trgovina izgof ovij enih obkk za gospode, dečke in otroke Enrico Rehak Trst, ul?ca Cardue^I (nova hišu). Blago fino in ravadno. Izbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za del.vce. Velika izbera paletots, ranglana itd, itd. ZDRAVNIK 1 Med. Dr. Karo! Perničič ordinira od 11—12 i Trvt» ellca Boaomo 3/IL (nasproti j Dreherjeve pivovarne). Lovre Ilulic priporoča svojo gostilno „Brioni (i („Trattor?a Brioni*') z vrtom, pripravnim za seitanko in zabavne prireditve. Trst, via deli'Istrta ?t 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba), Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih iedii. UMETNI ZOBJE Plombiranja zohov zdirame zobov brez 3SJ vsake bolečine Dr. k Oerrnžk V, Tuscher zobozdravnik kcncc3. zobni tehoifc - TEST - .T^oa rfoila Cs^ermm St. «3. nadat. tr^ Sv. Ivana štv, 6. - Prodaja meso is lastne klavnice na debelo in drobno. Na drobno goveje: spredmi deli po S 1*44 in 1 60. Zadnji deli p> K 1 76 in 192. Na debelo po dogovoru. = ZKeanica jo vedno dobro preskrbljena i teletino prvo vrste, Kakor tudi perutnino, j Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča ; Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica dalia Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza della Caserma) 4. Kruh ve5krat nz, čsm. svež, ra^iičae moke, vse vrati biskotov tar prodaja resnih vin n likerjev v stoklerioah. Hnd. Schleimer Zalogi moke parnega mlina Bratov Neumann v Aradu. Zaloga kvasa za peke Zastopnik tovarne čokolada in slaščic S. Scbmid- v 6yor-u. Zaloga masla Margarina avst tovarne oa Dunaju Trst, uL Stadion 12 Tpief^n St. 17. JESENSKA SEZONA! TVKDKA Tittorio Piscur, Trst opozarja vsa svoje cenjene odjemalce, da jo sprejela veliko pošil atev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barveh in da jih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih 69 ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišča, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, datrg^vin» ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo. -O MAlii I Drože (kom) Iz odUKorane slovenske tovarne drot so dosesie dosedaj vsepovsod nalboUSI slovet narodnjaki. UflUVCI, pBlftl S Kmalu m lomna tmnm mam n mmm mdL-i iiam m t nm m Stran IV. „EDINOST" št. 329. V Trstu, dne 28. novembra 1913. vanel Vendar pa |e velesimptomatiČno, da člankar v puljskem nemškem listu, ki ga smemo smatrati glasilom vsa) velikega dela krogov vojne mornarice, tako naravnost obsoja sedan|o politiko trža š k i h Nemcev, češ, da križa namene vladne politike. Naj je že to res, ali ce, to eno pa je gotovo, da ta politika tr-ža š ki b N e m c e v | e o č i t e n afront proti namestniku princuHohen-i o h u 1 Morda pa je v tem momentu pojasnilo za sicer prečudno dejstvo, da se gospodjev vodstvu nemškega političnega dru št va v Trstu ne upajo v javnost se svojimi imeni?!! Iz finančne službe. Višji respicijent finančne straže Viktor Role je imenovan za komisarja drugega razreda v XI. činovnem razredu. Naslov cesarskega svetnika je bil podeljen višjemu davčnemu upravitelju Robertu Thedrezu v Gorici ob priliki njegovega umirovljenja. Inženiski izpit je napravil na dunajski zemljedelski Šoli ku!?urni tehnik Karol Fux, starešina akad. društva slovenskih agronomov „Kras". Na finančnem ravnateljstva, v oddelku za osebno dchodnino, v sobi št. 115, se nahaja uradnik — menda je oficijal — ki ga je treba poučiti, da niso slovenske stranke morda zaradi njega na svetu, temveč da je on nameščen zaradi njih v c. kr. finančni službi. B.lo (e včeraj, ko je prišel v ta urad g. Vinko Grgič v Imenu ,Delavskega podpornega društva* po neka pojasnila v zadevi odmere osebne dohodnine. Govoril je seveda slovanski. Dotičnemu uradniku pa to ni bilo všeč In vprašal ga je ne posebno prijazno, ali ne zna italijanski. Grgič mu je odgovoril, da pač zna italijanski in nemški, da pa govori slovenski, ker ima za to vso pravico in to tembol|, ker je vendar slovenski jez!k tudi deželni jezik v Trstu. Uradnik ga je temno pogledal, nekoliko pomolčal in potem rekel italijanski: „Tako fe torej!" Nato |e poklical — tolmača. Prva beseda tolmačeva pa |e bila zopet: „Zakaj ne govorite z gospodom italijanski, ko znate?" Grgič je, kar popolnoma umljivo, odgovoril na to, da bi bila pred vsemi stvar gospoda državnega uradnika, da bi pozna! deželne jezike. Pripomnimo naj še, da je isti uradnik isti stranki pred kakimi osmimi dnevi odgovoril oa slovensko vpr&Šanje v italijanskem jeziku: „Nimam časa, da bi se ukvarjal z vami!" Na vse to le eno vprašanje: Ali je treba vsega tega v c. kr. uradu, kjer na| bi imel v smislu državnih zakonov Slovenec za enake dolžnosti tudi enake pravice? Slovenke, ki bi želele iti služit v Bel-grad, dobe tamkal prav lahko službe za pe-stunje, hišlne, kuharice, pa tudi za natakarice. Plača Je mesečno 40—60 kron. Ker naša dekleta le prerada hodijo v take kraje, kjer se potem svojemu narodu odtuje, (e priporočati, da bi se začele obračati na slovanski Jug. Skrb zanje in za njihovo name-ščenje v službe Je prevzel v Belgradu »Srpski narodni ženski savez", čigar predsednica Je gospa Milka Svet. Vuiovičeva. Do nje se je tore| obračati. Pevsko dru Stro „Trst* ima danes ob S*30 zvečer pevsko vajo za mešan ibcr. — Naj nihče ne manjka. Tržaška mala kronika« 7rs/, 26. novembra. Dijaške demonstracije. Danes dopoldne ob 9 35 so dijaki tukajšnje trgovinske akadomije „Rcvoltelle" zapustili korporativno, kakih 60, Šolske prostore in so demonstrativno odšli na Glavni trg. Deputacija 7 dijakov je odšla k mestnemu županu, kateremu Je razložila svoje zahteve v zadevi italijanske univerze. Župan, ki fe pravkar prišel v svoj urad, pa je moral oditi k neki seji, Je sicer sprejel deputacijo, pa jo hitro odpravil. Baje Je obžaloval, da mora italijanska mlaeina posegati po takih sredstvih, da si pribori svojo pravico. Demonstracije je bilo potem konec. Kolikor smo mogli dognati, ni bilo pri tej demonstraciji niti mrtvecev niti ranjercev. O tatvini na parniku „Zaton", ki Je last Dubrovniške parobrcdne družbe, smo že poročali. Kakor smo Izvedeli sedaj, Je bilo ukradenih 27 poštnih zavojev in so biii kot storilci aretiraui mornarji Gašper Vato-vec, Matej Florentino in Josip Pantalon, vsi trije iz Poljane, ter Josip Farin iz Zadra. Včerajšnjo vest o ukradenem motornem kolesu naj popravimo toliko, da ima aretirani Žerjal svojo trgovino v ulici Com-merclale, ne pa na Belvederju, kakor je bilo omenjeno v včerajšnji veitl. Sedanji lastnik prejšnje Žerjalove trgovine na Belvederju, g. Alojzij Boik, seveda nima s celo to stvarjo ničesar opraviti. Kot tat, ki je ukradel M?ii-ćevo motorno kolo je bil aretiran 25Ietni mizar Pavel Lesa iz Čedada v laiki FurJčniJ, ki pa stanuje v Miljah In Je izgnan iz Trsta. Današnji večernji „Piccolo" je napravil tega renjikola Lesa za slovenskega Lesarja, toda vse to mu ne pomaga nič: število renjikolsklh tatov se |e pomnožilo vzlic temu zopet za enega in g. dr. Pitacco ima zopet enega „ mučenika" več. Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo popoldne ob 330 poslednji-krat v letošnji sezoni, krasna Audranova opereta _ „PUNČKA« Ta opereta (e ena ns|bol|š!h glasbenih del in je vedno uga|ala. Ker Je snov zelo razumljiva in smešna, je primerna tudi za otroke. Zvečer pride zopet na vrsto literarno delo, polno globine in dramatične sile. Herman Suderman, ki Je že z znano dramo „Čast" dosegel na našem odru popolni uspeh, se javlja s svojim drugim delom. Uprizori se njegov sijajni igrokaz „SREČA V ZATIŠJU". De|anje, ki je polno „razpoloženja", se vrši v učiteljskih krogih in |e že po svoji snovi silno zanimivo. Predstava Je v abonomentu. Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod). Društvene vesti. Tržaški „Sokol* naznanja, da priredi v soboto, dne 6. decembra, „Miklavžev večer" v veliki dvorani „Narodnega doma". Vse natančne|e se še objavi. — Cenjenim bratskim društvom naznanja „Sokol", da priredi tudi letos „Silvestrov večet" dne 31. decembra in veliki Sokolski ples v zadnjem tednu pusta. Akad. tehn. društvo „Triglav" t Gradcu ima svoj drugi letošnji ob.ni zbor dne 29. t. m. ob 8 zvečer v prostorih gost. Olanzer „Zur Wein Lecke" po običajnem dnevnem redu. DruStvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, (krajevna skupina Trst, sklicuje za danes, dne 28. novembra t. I., v društvenih prostorih, uffca Torre Bianca, štev., 41, I. nadstr, ob 8*15 zvečer skupni sestanek vseh Članov In tovarišev tržaške krajevne skupine. Dnevni red: 1. Poročila osrednjega odbora o intervenciji v Jadranski bank'. 2 Poročila osredn'ega odbora o zapostavljanju benčnega uiadništva v južni Dalmaciji. 3. Poročilo o sedanjem stacju našega društva. 4. Raznoterosti. Vsled posebne važnosti tega sestanka se vsi tovariši najvljudneje vabijo, da se temu vabilu polnoštevilno odzovejo. Nar. delavska organizacija. Podružnica NDO pri Sv. Jakobu sklicuje za nedeljo, 30. t. m., ob 10 dopoldne redni občni zbor v .Delavskem kons. društvu" pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Poročilo o dosedanjem delovanju organizacije šentjakobskega delavstva. 2. Reformacija pcdružnlce. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Sestanek zaupnikov podružnice NDO pr! Sv. Jakobu. Odborniki volilnega odbora, podružnice in drugi zaupniki pri podružnici NDO pri Sv. Jakobu so vabl|eni ca važen sestanek, ki Do danes, v petek ob 8 zvečer v „Delavskem društvu" pri Sv. Jakobu. Na dnevnem redu so zadeve bližajočega se občnega zbora. Vesti iz Goriške. Poroka. Poročil se fe g. Fran Gabri-jelčič. učitelj v Goijevicah blizu Plavi, z go spodično Marijo Stanlčevo iz Bat. Vse na{bolJe 1 Goriškemu magistratu Je zopet enkrat huda predla. Nižjeavstrijska eskomptna banka le zahtevala povrnitev posojila 800.000 K, danega svoječasno za zgradbo vo|ašnice za dragocce. Banka je zahtevala denar nazaj do konca novembra t. I. in se ni dala preprositi, da bi se ta rok podaljšal niti do konca leta. Tako malo zaupanja uživa v denarnem svetu slavni goriški magistrat. Tudi je ostala banka gluha nasproti ponudbi višje obrestne mere, sedanja |e bila |ako ugodna, po 31/«. Magistrat (e bil v zadregi, kje dobiti denar. Slednjič so vendar nekje stakniti denar ali dobili so ga po 5 50% in 1.1% provizije. Srečni goriški davkoplačevalci I Uporna je uprava goriškega mesta, indolecca meščanov proti gospodarstvu Italijanske klike pa občudovanja vredna 1 Predavanje „Narodne Prosvete". V soboto Je predaval v Trgovskem domu pred mnogobrojnim občinstvom g. pref. Seidl o rastlinstvu naših Alp, in sicer Je obsegalo to predavanje rastlinstvo drevesnega pasa. — Drugi del predavanja bo obsegal rastlinstvo v alpskem pasu. Predavanje so poveličevale lepe skioptične slike. Vsa predavanja g. profesorja so znanstvena pa poljudna, zato Je vedno dober obisk. Lepši del predavanja bo v jacuvarju; takrat pride gotovo zopet mnogo občinstva poslušat priljubljenega govp. predavatelja. V soboto 29. t. m. bo predaval pref dr. Pavel Grošelj iz LJubljane. Predavanje ima naslov „Na grobiščih prirode, slike iz 2lvi|enske preteklosti naše zemlje". Tudi za to predavanje vlada veliko zanimanje. □□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □□□ aa □ □ MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmunja pristojbina znaša 40 stotink. □ □ □ □ □ S°g □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ a □ □ D ODO Ponlrcmo trto L vrBte naročite dokler jih UBjJljClIC ITlO je §e v zalegi! Cenik na razpolago Forčić i d ug.t trtnica Komen. 2679 Odda takoj meblirana soba h p sebnlm u- I. nadstropje, levo. bodom. Kojan, ulica Montoreino 13 2b22 Prilika Pr°d&Bta *e fina jedilna in Bpslnaeobs II Ilira, kakor tudi posamezni predmeti. Ulica G» tteri Štev. 44, pritličje. 2blf> Fotografa AmoD- J®'kiča n*Blov: Trat, ul. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Goepo>k8 4444 Mate Plenković, Trst roča cenjenemu občinstvu btojo goatilno z razpro dajo dalmatinskega v na i rve vrete. Pivo prvovrstno Domač« kuhinja Postrežba trčna__ 2838 1||Aq ■ hlevom blizu Tista, z mešano trgovino, ■Hod trafiko in gostilno se proHa. Letni promet 140 000 K, bi se pa lahko zviša. Cera po dogovo u Po? udbe pod .Dobroidoi" na Inseratni odde ek Edinosti, ali p« vprašati za naslov po štev. 2-39. AJJa en nr.eblirana soba dvema prijateljem*) UOUn St? rampo S. GiPComo 5, IV. 2824 Stolnu ulica Tvrdka F. Batjel v Gor ci 6tv. 2—4 sprejme takoj za etalno -pretoega pomočnik azapoprarodvok^^ Elegantna mesečna ao^a v novi i iši se tak« j odda. San Vito 3S, III. 2826 Hrtrlo cq tak.j lepa meblovana soba, u ica UUUa OO Molin grande 44, 13., vrata 8. (2836 ■n PRIREDITVE IN ZABAVE. ip PLESNA SOLA danes zvečer od 8 30 d 10 30 se vrši v dvorani „Konsumnemu dJuštva" pri Sv. Jakobu. _2492 Društveni ples v Skednju :: prireii v nedeljo, dne 30. novembra škedeujska podružnica NDO v prostorih „Gospodarskeg.*' društva . Začetek ob 7, konec pa cb 11 zvečer. Vstopnina za mt ške 50 vinarjev, za ženske pa 30 vinarjev. Obenem se javlja, da se bo ples vršil od sedaj naprpi vsako nedeljo. 2837 Dr. MILOŠ 6 STRATIMIROVIĆ dvorni in sodni odvetnik na Dunaju naznanja preselitev svoje odvetniške pisarne v I. okraj, Postgasse 6. 8 Debeli hrbtni Speli v 5 * - - zabojih stane samo K 4 50. Prešičje meso K 4-—, volovsko in telečje K 3 80. Poštnine prosto proti povzetju pošilja Herman Farkas, Hermčse - Ogrsko. Veliko iznenađenje! Nikdar v življenju taka prilika 1 600 kesov za samo 3 K 80 vin. Krasna pozlačen* precizna ura na eidro z veriiico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par donble zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo, 1 krasen ali bum z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetja dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Jungwirth, Krakov« 2 B. NB, Pri naročbi dveh avojev se priloži angleška brivna britev prve /iste. Za neugajajoče se vrne denar. Rgzpis. Občina Jelšane, političen okraj Volo-sko, razpiše na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melioracijskemu uradu v Trstu gradnjo vodovoda v Podgrajah proračunjenega na 1S.61S K 62 v. Gradnja se bode oddala na podlag, enotnih cen, katere imajo ponudniki vstaviti v svoje ponudbene stroškovnike. Načrti, proračun kakor tudi splošni ir. posebni gradbeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni. — Pismene ponudbe z 5°/0 varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah je doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do 10. decembra 1913. Občina si pridržuje pravico popolnom?. proste izbere izmed vposlanih ponudb. ŽupnnsKo občine Jelšcne J VALENČIČ. župa«. •los. Koiiig nemški zobotehnik Trs*, ulica San Nicol6 št. 18./II. Sprejema od 10 do 1 In od 3 do 8 popol. Gostilna N. D. O. na vogala al. C&rr&dori-Ghoga je pod novim vodstvom f. JOSIPA ŽUlONA popolnoma preurejena in preskrbljena s p-Jačo aaj-razllćnejšlh vrst ter h izborijo kuhinja za toplin mrzle jedt. Sprejema abonemect na hrano prc^krb'jje preaočiftča. — Tazemakl ln Inozemski časalki na razpolago. Za cenjen! obisk se d* topleje priporoča JOSIP ŽlfcON\ poslovodja. JS5-135 Ford 16-20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen 4—5 sedežev K 4800; 2 sedela K 4*00. L»u4a!e 6 aedežev K 6300. Popolna oprava Ca pote • stranskimi z&vrB&mi, stsklo, pet svetilk, generatjr ca aoeu-ie: eki plin, rog, kilumet rski Stevnik in hitroiue; Cene veljajo za voze prosto veznine ia eolnioe v Trstu. ANTON SKERL, •cdnijski ia^edsasc Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247, 80.000 UK Ker sem prevzel veliko množino ur, sen: v stanu ponuditi elegantno Remontoir uro (na s dro) iz double ilata za K 2 80. Ista teče 36 ur in je električnim potom s zlatom prevlečena. Jamstvo za 4 leta. 1 komad K 280, 2 kom. K 520, 3 kom. K 780. — : — Eksportna tvrdka — :— H. Spingarn, Krakovo 169, NB. Dovoli se menjava a'I pa se vrne denar. laltgi it- ln iMztttt vin iphrlta Iforjtv te razprotf&Js oa drobac In debel« JAKOB PERHAUC Trst, Via doli« Acqa« it 6, Trat (Ntaproti Caff& Oa&tral«) VtOk tsber francoskega lampaajea, pentfli dte*r* lifc Italijanskih ia arrtro • ogrskih Tla. Bordeac Bargnndar, makih vin, Mesella Ia Ohlaatf. Rac koajak, razna iguja Ur oosebci pristni tropino»at llrrovoc In brinjeveo. Isdalki L mt«, delli Iz d»> točnih krajev. Vsaka aarolba sa lakoj U vrti Razpc-SUja M po povzetja. Canikl na zahtavo ln franke. Razprodala «d psi litra aapraf. n* 5, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.) Provoz mrlicsv na vsa krajo Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općino tt I70'r T. VITEZ v NabreZin! na trgn pri cerkvi; A. JAMSEK, pri Orehu (Noohoroi; F. BRNETIO v Škednju. ^--Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in °d najenostavnejših do nsgbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste Iz kovine in raznovrstne iz losa, pajčolao obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. 'Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 3L telefon 140*2. Družabnik in upravitelj H. 6 T I B I L J