Štev. 116. POLITIČEN LIST Zil SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. f flradnlitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorliče and tiskarno). t urednikom je mogoče govoriti le od lu.—12. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vražajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V Ljubljani, v torek, 24. maja 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: »a cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt lete 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za ietrt lete 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubjj|mi na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah itev. j. Viprejema naro« .s«, te In reklamacije. - I," ".S r?r,i'' ' • na pelltvr«ta (dolžina 11 milimetrov) za enkrat 13 h, za tvakrat II b, ia trikrat 9 b, za vei kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah itane enotlopna (armondvrata 16 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popuil. Vprarnlikega telefona iter. 188. Kanibali dvajsetega stoletja. Zadnji dogodki v Ljubljani, zlasti pa oatentativni molk poklicanega faktorja na javno vprašanje nas silijo, da tu zapišemo nekaj splošnih besed k vprašanju moderne nravne policije. Ne vtikamo se v stvari, ki bo predmet preiskavi, ampak tu hočemo le začrtati nekaj reiultatov, ki jih doslej kaže izvrševanje modeme nravne policije. Pri starih poganih že so poznali nravno policijo, a ker so v staropoganski družbi nravni pojmi bili zelo nejasni in izprijeni, je ravno nravna policija mnogokrat silila k nenravnosti. Profesor kazanskega vseučilišča A. J e ■ 1 i s t r a t o v je nedavno preiskal vse pro-Btitucijske naredbe v raznih državah in njih praktične uspehe posebno po večjih mestih. Svoje delo je izdal pod naslovom »O pri-krepljenji ženščini k prostituciji" *) Rezultat teh preiskav je čuden: Jelistratov odločno trdi, da sedanji način, po katerem ravna policija s prostitucijo, dosega ravno nasprotno, nego namerava: Z e n s k a se žrtvuje prostituciji in se peha v pogubo, nalezljive bolezni se razširjajo in javna morala globoko pada. To so uspehi znanstvene preiskave, katere morda smemo i mi danes še svobodno povedati. Istinito : moderna nravna policija na prostitucijskem polju nima boljših uspe hov, nego jih je imela starorimska. Odkar je dekalog nehal biti vodilo javnosti, tudi nravna policija nima več braniti tega, kar imenujemo nravnost v ožjem smislu. Kaj je nravno in kaj je nenravno, je modernemu človeku že jako nejasno, in kaj je tako nenravno, da spada pod policijsko oblast, to je potem že tem težje določiti. Tako vidimo dandanes, da nravna policija pušča razstavljati pred očmi otrok najne-Bramnejše podobe. Tako je nedavno nravna policija v L ubljani pustila iti med Bvet be-ietristično knjigo, katera popisuje protina-ravne ekscese, in, dasi opomnjena, ni našla nravna policija v knjigi nič, kar bi bilo nedopustnega. To, kar pa mora slednjič OBtati tudi v najbolj ohiapnem pojmu o nravni policiji, je pa slednjič vender še nazor: Nravna policija ima čuvati nad zdravjem ljudstva in mora preprečiti javno demoralizacijo mad, ki bi ljudstvo fizično oslabila. Jelistratov pa z dejstvi dokazuje, da to, kar dela nravna policija danes s prostitucijo, dosega ravno nasprotno. Dejstva, ki jih našteva, so uprav grozna in nam odpirajo brezdno propalosti, nad katero se mora človek zgražati. Našteti hočemo le i ekatere podatke ruBkega učenjaka. Predvsem Bedanja »ureditev prostitucije« peha ženo v propad, iz katerega se ne more nikdar več rešiti. Bodisi da jih spravijo na kup v bordelih, ali pa da jih pusto s koncesijo njih »obrti« letati po ulicah, v obeh slučajih jim da oblast si cer pogojno svobodo njih nesramnosti, a jih tudi za vedno odloči iz kroga poštene *) »Učebnya zapiski imperatorskago-kazanskago univerziteta« 1903. družbe, da jim ne ostane drugega, kakor živeti v tem blatu do smrti brez upanja do nravnega dvignjenja. Ker se pa morajo podvreči te ženske sanitarnemu nadzorstvu, in ker je policijskim organom prepuščeno, da tirajo pred sanitarno oblaBt ženske, ki se jim zde sumljive, zato javna oblast sama v krog prostituiranih ženskih pritegne marsi-kako osebo, ki bi se drugače rešila. Enkrat tam, se težko še vrne na druga pota. To velja zlasti o mladih dekletih. Najhujši, naravnost nečloveški način tega »urejanja« je zapiranje ženskih po bordelih. Tu se gode stvari, ki kličejo v nebo za maščevanje, kajti tu se nesrečne ženske popolnoma ruinirajo na korist brezvestnim pijavkam. Načini tega izkoriščanja so različni. Predvsem skrbe lastniki hiš — po navadi židovske volkulje — da jim žrtve nikdar več ne morejo uiti iz rok, dokler je od njih še upati kaj dobička. Ko pride dekle v brlog, ji dajo najprej dragih oblek, katere ji silno visoko zaračunajo. Že ta dolg jo drži v hiši kakor železne klešče. In dolg je vedno večji, ker volkulja zna računati tako, da je vedno zanjo prav. Hrana je ubogim žrtvam zaračunana po desetkrat dražje. Peklensko življenje mora seveda nastati v takem liberalnem zavodu Zato pa se za-vžije tam izredno mnogo alkohola. Žrtve liberalne družbe se morajo upijaniti, ker drugače ne prenašajo svoje usode. Samoumor ali pijanost — to je edini izhod iz tega pekla. Trgovina z dekleti pod raznimi maskami je zvezana s takimi zavodi. Najgroznejše razmere nastanejo, ako se dobe med policijskimi organi brezvestni ljudje, ki svojo oblast zlorabljajo, kajti tu se lahko na skrivnem dela leta in leta, potlači vsaka sumnja v začetku in podlost zakriva pred javnostjo. Ta škandal je doživela Belgija v zadnjih letih svoje liberalne vlade. Policija je iz londonskega East Enda dobivala po agentih dekleta, ki so jih prodajali v razne evropBke in azijske bordele in hareme. Škandal je prišel na dan, in oblast je nastopila z vso strogostjo. Ako stopijo še »posredovalnice ia delo« v zvezo z volkuljami in volkovi, je tu aparat, ki s polipskimi rokami lovi nesrečne žrtve in jih peha v propad, iz katerega se nikdar več ne rešijo. Tosohekatombe,ki jih žre kanibalstvo dvajsetega stoletja. Kako pa vplivajo te razmere n a zdravje ljudstva? Liberalni zagovorniki »urejene prostitucije« pravijo, da je ta zistem potreben zato, da se prepreči razširjanje nalezljivih bolezni. Nikdar se ni še podlost branila s pradrznejšo lažjo. Ruski učenjak, na katerega se Bklicujemo, je statistično dokazal, da ta „ureditev prostitucije" ni omejila omenjenih bolezni, ampak da bo se vkljub njej vedno bolj razširjale. Angleži v Indiji bo vse mogoče poizkušali, da bi v angleških posadkah omejili te bolezni. Na-pravljali so vojaštvu celo državne bordele. A ravno tedaj, ko je bilo vse najbolj kasar-nirano, se je bolezen najbolj širila. Jelistratov trdi, da zdravniško nadzorstvo ne dosega svojega namena. Mislimo si pa sedaj še Bta lišče zdravnikov! Ali ne poizkušajo volkulje vseh aredstev, da jim ne bi zdravnik iztrgal njih žrtev ter jih poslal v bolnišnico? In tako se zgodi, da romajo v bolnišnice pač obiskovavci teh hiš ter razš rjajo epidemijo okoli, ognjišče epidemije pa ostane odprto kot legalno koncesionirani vir zastrupljenja in demoralizacije. Hinavski je izgovor, ki ga rabijo liberalci, češ da se javna nravnost povzdigne, ako se nenravnost zapre v določene pro store. Nenravnost se pa ne da zapreti; liberalci ustanavljajo le strokovne šole korupcije in nenravnosti, in njih vpliv je splošna de-moralizacija, ki sega vedno bolj naokoli. To je resnica o teh napravah. Brali smo pred kratkim, da so kanibali na Admiralskih otokih dali znamenje, da še žive in so požrli nekaj belih kramarjev. Moderni človek se zgraža nad tem ljudožrstvom. A liberalni gospodje v fraku in cilindru, mi vas vprašamo, ali ste vi kaj bolji? Vi, ki izkoriščate žrtve prostitucije, katere vam preskrbujejo židovske volkulje, vi žrete človeško meso počasi pri živem telesu! Kanibali dvajsetega stoletja! Eno sredstvo je le, edino sredstvo, ki more ohraniti ljudstvo telesno in duševno zdravo, najuzornejša sanitarna in nravno-policijska naredba — in ta je: pošteno, krščansko družinsko življenje. Vse drugo bo nenravna paliativna sred stva, bolj škodljiva kakor pa koristna. Rusko poročilo o japonski nesreči pred Port Arturjem. — Štiri japonske ladje ponesrečile. Petrograd, 21. maja. Brzojavka admirala Aleksejeva na velikega admirala od včeraj se glasi: b pošto v noči od 19. na 20. t. m. je dospelo Bledeče poročilo kon-treadmirala Withofta: „Dne 15. t. m. zju traj bo prišle pred Port Artur od vztočne strani tri oklopnjače in tri križarke. Opažalo se je njih gibanje z Zlate gore in z Liaote-šana. Ko je prišla ta eskadra pred Port Ar tur, se je obrnila proti vzhodu ter se postavila v bojni red; kar naenkrat se je opazilo pod eno treh oklopnjač, podobno „Fuji", eksplozijo. Oklopnica se je ustavila, se nagnila na desno stran in b prednjim delom prišla pod vodo. Takoj sta se približali dve križarki in z Zlate gore je bilo videti, kako sta spuščali čolne v morje, ko je oklopnica zadobila malo po malo ravnotežje in zdelo se je, da se je zopet vzdignila. V tem hipu se je približala mestu, kjer se je izvršila eksplozija, druga oklopnica s tremi dimniki vzora oklopnice „bikišima", ko seje iznenada pod njo razletela ena mina. Nato je sledila druga eksplozija, enaka oni, ki je svoj čas pogubila oklopnico »Petropavlovsk". V treh minutah se je ladja pogreznila. Tretja oklop niča jo i dplula na visoko morje, medtem ko so ostale križarke na mestu nesreče. Jaz sem odposlal 16 torpedovk z ukazom, da nadlegujejo sovražnika in da napadejo posamezno ladje, ako bo za to prilike. Križarka nNovik" je odplula iz luke, da brani ob potrebi torpedovke. V tem se je pribli žalo pet japonskih križark, katere so pričelo iz največjih topov streljati na torpedovke, ki so se pa umaknile, ne da bi bile kaj poškodovane. Poškodovana japonska oklopnica je nato zginila s križarkami, katere so se med to operacijo pridružile eskadri. Ponoči je bil silen veter in merje ie bilo »elo vzbur-kano. Naslednjega dne zjutraj, 16. t. mes., so se približale mestu katastrofe tri torpa dovke, katere so sn pa oddaljile, ko sem proti njim p< slal „Noviiia". L'dja, ki se je razletela v Kerskem zalivu, je bila, kolikor se je moglo razločiti po dimniku, križarka. Ta je hotela baje izvršiti izkrcanje v zalivu. Glasom poročila obrežnih čuvajev so bile poškodovane po našem lahkem topništvu tri torpedovke, katere so varovale izkrcanje." „Neue Freie Presse" sklepa is tega: Rusko poročilo pravi, da je potopljena japonska oklopnica bila podobna oklopnici i k i š i m a«. Ponesrečena rklopr.ica je torej res »Hncuae«, ki je popolnoma poiobna »S kišimi«. Po škodovana oklopnica, Ki se je končno še vzdignila, je bila po ruskem poročilu podobna »Fuji«. To je skoro gotovo bila oklopna linijska ladja • J a š i m a « ia ne križane* »Jjšino«. »Jašioaa« je posestr ska ladja »Fuje». Zamenjava oklop niče »Jašime« s križarico »Jo š i n o « že raditega ni mogoča, ker prva obsega 12.517 in zadnja 4225 ton, »Ja širna« je torej trikrat večja, nego »Jošino«. Rusko poročilo tudi trdi, da so v Kerskem zalivu bile poškodovane : e n a j a p o n s k a križarica in tri j a -p o n s k e t o r p e d o v k e. 01 o Japon cev poročam npsreči da bi trdili križarica »Kaauga« in »J.išmo«, nima rusko poročilo besedice. Ako primerjamo obe poročili, sledi skoro z gotovostjo, da sta se 15. t. m. potopih ena japonska oklopnica in ena križarica, ena oklopnica in ena Križarica sta pa težko poškodovani. Na Japsnskem vlada silna žalost. Vsa gledališča so zaprta. Uradna poročila, da so pri Kinčou japonski vojaki razdrli ondi utrdbe, katerih Rusi niti resno branili niso, in da so z »uspehom« omogočili, da se lahko brez resnega odpora izkrcavajo na vsaki točki zahodne strani poluotoka Liao tuna, niso mogla pregnati žalosti, vsaj je istočasno prišlo poročilo, da je rusko brodovje torpedovk prišlo iz portarturako luke, ki ni več zaprta. Ruske torpedovke razvijajo ži vahno gibanje. Pet japonstih transportnih ladij, ki so bile namenjene zaliv Talien van, se je vrnilo v Moji na Japonsko, ker so dobili kapitani obvestilo, da od Rusov položene mine plavajo julno od Šantung-go rovja. Tako so se Japonci pri izkrcavanju pričeli bati ruskega brodovja in ruskih min. Kako se bodo šele bali pomnoženega ruskega brodovja ko jim bo treba — vračati se v domovino. Japonci so se umaknili. Iz poročila, katerega smo priobčili v soboto, da so Japonci pri svojem prodiranju 60 angleških milj (okolu 100 kilometrov) zahodno od Fenvančena, torej v smeri Hajčen in Kaičov zadeli na 32,000 Rusov in da so se morali umakniti, sledi, da vsa poročila o velikem izkrcanju pri Kaičovu in zmagoslavnem prodiranju Japoncev na Da-šičao in Niučvan, niso bila dobesedno resnična. Ako bi bilo japonsko bahanje, da 6 japoncev baje zmore 20 kozakov, resnično, bi se pač Japonci ne umaknili. Posebno velikih bitk pri umikanju Japoncev ni bilo, ker so bili povsod večinoma le prvi oddelki. Japonci, ki so prodrli preko reke jalu in ki so se izkrcali na raznih točkah, so prodirali v treh črtah, japonci so mislili, da je Kuropatkin popolnoma hipnotiziran, a Kuropatkin je takoj videl, da se ga na jugu hoče obiti in je zato zbral 35.000 mož pri ITajčenu. Ko so torej prišle prve čete od Fenvančena in Takušana do-šlih japoncev proti Dašičao, Hajčenu, videle so, da jim stoje nasproti močni ruski oddelki, zato so se obrnile nazaj v južno-vzhodni smeri, nadlegovane ob straneh in v ozadju od kozakov. One japonske čete, ki so se izkrcale v ponedeljek pri Kai-č o v u in so ta kraj, kakor so trdila japonska poročila že sasedla so K a i č o v zopet zapustile in se umaknile na transportne ladje. Kaj bodo Japonci sedaj storili se ne ve. Skoro gotovo bodo počakali, da dobe večje število vojakov iz Japonske. Tretjo armado Japonci sedaj izkrcavajo in nje namen bode baje ponoviti poiskus obiti Ruse. Toda o presenečenju v tem slučaju ni več govora, in Rusi bodo za to že dobro pripravljeni. Japonski namen zapreti Kuropatkinu povratek proti Harbinu se tudi ni izvršil. Ta namen so Rusi dobro pregledali ter ga pravočasno onemogočili. Sploh pa je bila vest, da so Japonci pri Mukdenu že za hrbtom Rusom, jako čudna. Odkod naj bi dobili Japonci tja armado, ki bi bila dovolj močna nasproti ondotnii trdni ruski poziciji. Res se je 1. marca izkrcalo 2000 Japoncev v Plaksin-zalivu in baje korakalo proti Maor-šanu, odkoder je 30 dnij hoda do Mukdena. Dne 8. marca se je izkrcalo pri Genzanu nekaj Japoncev, a ti so šli baje v Pjong-jang, končno pa so se 13. marca izkrcali Japonci pri Konsonu, ki leži tudi na zahodnem obrežju Koreje. Ako je tudi Kuroki poslal nekaj čet na pomoč četam prodira-jočim od Maiiršana proti Mukdenu, vendar ta oddelek z ozirom na težavne preskrbo-valne razmere skoro gotove ne broji nad 10.000 do 12.000 mož. Tak oddelek je pač premajhen, da bi resno vznemirjal Ruse. Tudi so Rusi prodirajoči že začetkom aprila od Vladivostoka zasedli šest korejskih mest ob meji reke Tjumen. Te stotnije kozakov bi večje gibanje Japoncev proti severni korejski meji gotovo opazile in obvestile Kuropatkina. Ako so pa Japonci res prodrli od severne korejske meje proti Mukdenu, tedaj se bi morali ti japonski oddelki, ker so se južni oddelki, ki so korakali proti Haičenu umaknili nazaj, tudi umakniti, ako se nočejo izpostaviti — katastrofi. Iz Mukdena poročajo z dne 21. t. m: Glavno moč Japoncev, ki je že sedaj v Mandžuriji, cenijo na 80.000 mož. Ta armada stoji že južno od ruske vojne moči, ki krije Liaojan. Japonci so navidezno ustavili svoje prodiranje. Število Rusov narašča vsak dan in njihove pozicije postajajo vsak dan močnejše. Gibanje japonskih čet tudi deževje znatno ovira. Rusi imajo še do Dašičao v oblasti želežnico. Praske mej ruskimi in japonskimi oddelki. Iz mnogovrstnih poročil o posameznih praskah se težko dobi skupno sliko. Priob-čujemo jih, kakor so nam dohajala. Petrograd, 20. maja. „Rus. Invalid" prinaša sledečo brzojavko generalnega poročnika Saharova: 17. t. m. zjutraj so se vmak-nile japonske čete, ki so stale ob glavni Ija-ojanski cesti pri Čumencah, v čauzalinsko sotesko ter zapustile tudi Seljnčan vmikaje se proti Fenvančenu. V fenvančenski okolici delajo Japonci vtrdbe. Potrjuje se, da so Japonci, ki so taborili v vasi bičučindzi, 15 vrst severnozahodno od Dagušana, zapustili i Dagušan. Njihove maloštevilne prednje straže stoje v Kunduhanu in Suanjau, kakor tudi v Salidzajpudci. Majhne japonske čete se prikazujejo tudi v sjujanski okolici. Petrograd, 20. maja. Iz Mukdena poroča poročevalec ruske brzojavne agenture: Poskus Japoncev, izkrcati 14. t. m. svoje čete v Kerskem pristanišču, se je izjalovil. Naše prednje straže pri Kvantungu so 16. t. m. napadli Japonci. Dasiravno so imeli Japonci precejšne izgube, vendar so še vedno prodirali. Po pozvedovanju so se vmaknile naše čete proti Sjučenu. Angleška vest o nekem japonskem napadu na jugu Hajčena, kjer je baje padlo 2000 Rusov, je popolnoma ne-osnovana. Tokio, 20. maja. Uradno razglašajo: Neki oddelek japonskih čet na poluotoku Sia-otonu je na poizvedovanju v smeri proti Šančuhanu zadel na dva oddelka ruske pehote ter ju pregnal. Rusi so izgubili 40 do 50 mož in enega častnika. Japonci so imeli mrtva enega moža in enega častnika, ranjenih pa je bilo 8 mož in en častnik. Petrograd, 21. maja. General Kuropatkin brzojavlja carju Nikolaju: Na poizvedovanju naše čete 19. t. m. niso v dolini Ša-čihu in pritoku Unsianhu do 17 km nad stokom Tajane in Šačihe nikjer zapazile sovražnika. Na veliki cesti Siujan - Fenvančen je zasedel 300 mož broječi japonski oddelek japonske prednje straže na 13 km severnovzhodno od stoka Tajane in Salidzajke ležečo vas Deopudzo. Na isti cesti tabori 8 km nižje Siaokuanke en japonski bataljon, osem km dalje pa ima sovražnik najmanj eno divizijo, 19. t. m. so došli kozaki 32 km severnovzhodno od Salidzajpudce in 18 km v premi črti od Fenvančena, do vasi Pipudze ter zadeli na neki japonski oddelek. Napadli so Japonce ter jih pognali v beg do Pipudze, kjer je kozake napadla iz zasede japonska pehota; 2 kozaka sta bila ranjena, en konj ubit, dva pa ranjena. V gorovju med Kajču in Sinjanom ni videti nobenega sovražnika Berolin, 21. maja. „Berl. Tageblatt" poroča iz Petrograda: Kozaki so napadli onstran Jalu velik oddelek japonskega prevoza živeža in streliva, zapodili Japonce v beg ter se polastili vsega transporta. L o n d]o n, 21. maja. O bojih, po katerih so Japonci 17. t. m. zasedliv36 angleških milj od Port Arturja oddaljeni Šisanlitaj, Kulišan in Kinhatan, poročajo, da so se Rusi vmak-nili v gore, kjer je prišlo do vročega boja, v katerem so Rusi izgubili 300 mož. Tokio, 21. maja. Japonci, ki so se bili izkrcali v Takušanu, so obkolili 20. t. m. zvečer v bližini Vanhiatuna švadron ruske konjenice ter jo popolnoma vničili. Mnogo Rusov so pobili in ranili, voditelje pa vjeli. Japenci niso imeli nobenih izgub. (?) Petrograd, 21. maja. Rusi so pri fenvančenu razne japonske oddelke Štirikrat z bajoneti pognali v beg. Petrograd, 21. maja. General Kuro-ntkin brzojavlja iz Liaojana carju: Neki kozaški oddelek je pričel 18. t. m. severno od Fenvančena boj z japonsko prednjo stražo. Bjj se je pričel ob 8. uri zjutraj ter se končal cb 1/2 3. uri popoldne. Polagoma so iozaki pregnali Japonce iz njihovih pozicij. Nato so jih zasledovali do Dadioncija, 18 km severno od Fenvančena. Na naši strani je oilo ranjenih 6 kozakov, dva konja sta bila vbita, 8 pa ranjenih. V dolini reke Čaoke tje do ceste k soteski Čangouline, dalje v dolini reke Aike, od ceste Sajmačo-Kuandi ačijana do Drunčianhuče ni bilo videti nošenega sovražnika. Eikadron japonske konjenice je zapustil 17. t. m. Kounandiančian ter pregnal pri Saogu neko našo stražo: 2000 mož broječi japonski oddelek se je približal 15 t. m. Salitapudzi, toda se hitro vrnil v Fenvančen. Dan pozneje je zapustil Salitspudzo oddelek laponske konjenice. Petrograd, 22. maja. (Uradno.) Generalni poročnik Saoharov brzojavlja generalnemu štabu: Zadnje dni je opazovala naša konjenica na veliki cesti proti Liaojanu gibanje japonskih čet na severovzhodu od Fenvančena v smeri proti Caninici in preko tega kraja. V taj smeri je jezdil skupno več kot edon konjeniški polk združen s topništvom. V Salindžanu tabori bataljon pehote in en konjeniški polk, katerega prednja straža stoji v Canzalinu. V severozahodni smeri so prodrle japon ske str a-že do Cinčince, 50 kmodFen-vančena. Konji konjenice in pthota so zelo utrujeni. 2 eskadrona in 3 stotnije močni japonski oddelek je došel v Džudia-pudzo v dolini reke Siaoguke, 17 km severnovzhodno od Salidzajpudze, in eden japonski eskadron je prodiral od Liaokliunankta po veliki časti proti Salidzajpudzi. Ob dolenjem teku Tajanhe v smeri proti Linuaumiav in Tatonki ni Japoncev. V Takušanu in Hon-dukanu tabore majhni japonski oddelki. Kitajci poročajo, da spravljajo Japonci svojo zalogo živil na otok Talutav v izlivu reke Tajane. Situčen v dolini reke Ihe je v japonski oblasti. London, 23. maja. Reuterjeva brz. posredovalnica poroča, da je, kakor trdijo Kitajci. 2000 Ru30v zopet zasedlo Ksiujen (Siujan). Ruske priprave sa sprejem sovražnika v Niučvanu in Haičenu. Niučvan, 21. maja. (Reuterjev biro.) Veliki topovi so odstranjeni iz utrdb in baje odvedeni v Ilaičan. Danes je dospelo sem poljsko topništvo. Rusi zatrjujejo, da bodo imeli tukaj v nekoliko dneh 3000 mož, Japonci imajo v oblasti železnico južno od Va-fmtiana. Ruski oddelki med Niučvanom in Vafantianom so nematm ter obstoje le iz patrulj. Vse brzojavne žice ob železniški progi so pretrgane. Vojaški brzojav od tukaj do Port Arturja še posluje, toda Japonci či tajo, kakor se govori, odposlane brzojavke s pomoSjo indukcijskih aparatov. Rojstni dan carjev se je tukaj posebno slovesno obhajal. Topničarka „Sivu6" v Niučvanu je zopet v aktiviteti. Ea polk ruske pehoto se je povrnil v Niučvan. Niučvan je torej še v ruski oblasti. To potriuje tudi brzojavka Reuterjevega urada iz Niučvana z dne 22. t. m , ki se glasi: Rusi so zopet zasedli Niučvan z jako močnimi oddelki topništva in infanterije na konjih. Na jugu mesta so napravljene velikanske utrdbe. Kozaki v Koreji. Soul, 21. maja. Japonski konzul iz Genzana poroča, da je dne 19. t. m. okolu 300 Rusov zasedlo v Koreji K a n g o n , 40 milj severno od Genzana in da tej četi Bledi še 3000 Rusov. — Ruai so razrušili brzojavno zvezo severno od Genzana. Kako se je ponesrečila oklopnica „Hacuseu ? Tokio, 21. maja. Preiskave so končno dognale, da je bila oklopnica „Hacuse« uničena po ruBki mini 10 milj od obrežja. — Vožnja je ondi nevarni za nevtralne ladje. Radi tega se pričakuje protest tujih viastij. (Dokler so japonske ladje bile nevarne nev tralnim ladjam, kaj takega v Tokiu niso »pričakovali«. Japonske izgube na morju. Pri prvem napadu Japoncev na Port Artur Be je potopila ena japonBka ladja. Od 17 japonBkih ladij, katere so priplule pred Port Artur, se jih je vrnilo samo 16, od katerih je pa bila poleg nekaterih drugih posebno admiralska ladja » 6 i k i S i m a « težko poškodovana. Pri Cemulpi je bila uni čena japonska križarica »Tagaciocho«, in križarica » O s a n i a « težko poškodovana. Poleg tega se je v taiiunu, ki je presenetil od drugega napada pri Port Arturju vračajoče se japonske ladje najmanj ena ladja potopila, ker prihodnjega dne je vrglo morje na suho pri »Golobjem zalivu« veliko Ste vilo trupel japonskih mornarjev. Pri zadnjem svojem napadu na Port Artur so izgubili Japonci dve torpedovke, eno pa jim je potopila ruska torpedovka „Steregušči", predno so jo Japonci uničili. Nedavno se je poročalo, da je neki ruski kadet uničil s podvodnim čolnom eno japonsko torpedovko, uradno se je poročalo, da so Rusi potopili več dragih japonskih transportnih in trgovskih ladij; skoro gotovo pa je, da so ruBki projektih poškodovali še nekaj japonskih ladij. Pri iskanju min se je nedavno v Kerskem zalivu potopila križarica „Mijako", ki je imela 1800 ton z 12 topovi. »Kasuga«, ki je trčnila v »Jošimo«, je bila skoro go tovo pri tem tudi poškodovana. Tako poroča iz mornariških krogov dunajski »Fremden blatt«. Japonsko brodovje zopet pred Port Arturjem. Tokio, 21. maja. Admiral Togo je sporočil: Flotila topničark, uničevalk torpedovk in fbtila torpedovk so se približale včeraj Port Arturju v svrho rekognosciranja. Ta namen se je dosegel. Silno streljanj e z ruskih utrdb je napravilo le malo škode. (Nekaj torej ven dar. Počakati jo treba še ruskih poročil, potem bomo cenili škodo). Na japonski strani ni nihče padel. ?) Tokio, 22. maja. (Reuterjevo poročilo.) Med poizvedovanjem katero je izvrševal admiral Togo v petek pred Port Arturjem, je zadela ruska granata razdiralca torped „Akatanki". En japsnski častnik in 24 mož je bilo ubitih. »Vojska s Kitajsko se je začela« ... »Novoje Vremja« piše : »Rusom se je treba pripraviti na novo Iokavost Japoncev, na borbo na dveh straneh: proti odkritemu sovražniku in proti tajnemu, t. j. proti Ki tajcu. Neprijatelj išče take bitke, da bi nas napadel istočasno od strani in v središču. To bo najtežji del vojske. »Novoje Vremja« dalje pravi, da Ru sija nima nič od praznih izjav Kitajske, da bo ostala nevtralna. Kitajska mora to dejanski dokazati s tem, da napravi konec Čun-guškim napadom. To zahtevo mora Kitajska takoj rešiti, sicer bo Rusija morala storiti odločne korake, da zavaruje krila iu hrbet svoji armadi. »Novoje Vremja« trdi, da Japonci sedaj še nočejo, da bi se Kitajska udeleževala vojske, da ne posežejo vmes druge vlasti, a storili bo vse, da Kitajska pospešuje zbiranje čunguSkih čet, ki naj otežkočijo stališče ruskim četam. »Voj ska s Kitajsko Be je torej že začela«, pravi »Novoje Vremja", »a ni-kaka odkrita, pač pa zavratna vojska pod mask« stroge nevtralitete«. Pariški listi imajo poročilo, da je kljub izjavam o kitajski nevtraliteti dejstvo, da je general Ma dobil povelje, naj ima svoje po evropskem načinu izvežbane čete vsak trenotek pripravljene za odhod na vzhod. 2000 njegovih pešcev popravlja ceste. Ruska križarica uničena. Tudi v Tokiu je razširjena vest, da se je ruska križarica »Bogatyr« v megli izven vladivostoške luke ponesrečila in da je izgubljena. Istočasno je bila baje uničena japonska bojna ladja »Kiušiumaru«. Iz Petrograda potrjujejo, da je »Boga-tyr« uničen; njegova posadka je rešena. Nekatera poročila pa trdijo, da so Rusi »Bogatyrja«, ko se je zadel ob čeri, sami razstrelili, da ga ne dobi sovražnik. Japonoi hujskajo Poljake. Neki poljBki list v Poznanju poroča, da Japonci s poljskimi oklici hujskajo poljske vojake v Mandžuriji proti Rusom. V oklicih pozivajo Japonci poljske vojake, naj prestopijo v njihov tabor in naj se z Japonoi bore proti skupnemu sovražniku. Japonska pomnoiuje svoje čete. B e r o 1 i n , 20. maja. »Lokal Anzeiger« je prejel iz Tokia poročilo: 30.000 mož je odšlo ta teden iz Japonske v pomoč drugi armadi na Liaotungu. Tretja armada se mo-bilizujo. Japonska vlada najemlje sedaj vse pripravljene parnike, tudi male, za preva- žanje čet. Tretja armada je namenjena baje za Niučvan. Transport ranjenoev. Petrograd, 20. maja. Na postajo Liaojan je dospel dolg sanitetni vlak z vo* jaki, ki so bili v boju pri Kiulienčenu teiko ranjeni. Japonske krogle so bile malega kalibra; komaj se razloči, kje so udrle. Ako niso rane takoj smrtne, je lahko ranjenec zadet od dvajset krogelj in zamore ozdraviti. Zdravniki imenujejo te krogle „ plemenite«. Mnogo ranjencev je bilo rešenih od letečega oddelka dr. Pusepa, ki je operiral kar na bojnem polju. 160 jih je bilo obvezanih, 2000 pa okrepianih. — Stotnik Vo-robjev, katerega je zadelo dvajset krogel;, je bil v Liaojanu rešen od vsake smrtne ne varnosti. General Kuropatkin je izročil lastnoročno vsem ozdravljenim ranjencem, odhajajočim is Liaojana, križ sv. Jurja. Ruski car na potu v Petrograd. Ruski car je 21. t. m. prišel v Moskvo. MeBto je bilo v zastavah. Velikanska množica naroda je sprejela carja. Zastopniki plemstva so povdarjali napram car|u, da hočejo z narodom žrtvovati sinove in imetje za domovino. Zupan je carju pedal kruha s soljo. Car je izrazil nadejo, da se bodo ruske čete zmagoslavno vrnile. Po pregledu vojaštva je car delil podobe svetnikov častnikom in moštvu, Ki je podobe kleče sprejemalo. Nato se je car odpeljal iz Moskve. Dne 22. t. m. se je car B prestolonaslednikom vrnil v Petrograd. Japonski uspeh? Tokio, 21. maja. Akoravno ni še nobenega uradnega poročila, vendar se poroča, da so Japonci vzeli K a i -p i n na severozahodu poluotoka L'aotun in da so Ruae zapodili do MaBnišima v smeri proti Niučvanu. Rusi udrli iz Port Arturja? Pariz, 20. maja. »Temps« poroča iz Petrograda, da je general SiSjbI udri iz portartursko trdnjave ter pričel z Japonci bitko, v kateri so izgubili Japonci .1000, Rusi pa 150 mož. Niučvan, 20. maja. Japonske čete utrjujejo griče med zalivi Talienvan in Kin Čou, postavljajo številno topov in napravljajo utrdbe z žaklji, polnimi peska, da se ubra nijo Rusov, ako še udero iz Port Arturja. Razna poročila. London, 22. maja. Vest o umikanju Japoncev in o njihovi nesreči pred Port Arturjem tudi jako vpliva na borzne kupčije. Reka, 21 maja. Tukajšnja tovarna torped je dobila ogromno naročil. Avstrija ie naročila 120, Rusija 100, Francoska 130, Italija 60 torped. — Naznanjenih je še mnogo drugih naroSil. Berolin, 21. maja. Iz Petrograda poročajo, da je pričel v japonski armadi divjati t i li u b. Tokio, 22. maja. Japonska se je pogodila za novo posojilo v znesku 100 milijonov jen. Petrograd, 23. maja Admiral Skrydlo v je včeraj došel vVIa-d i v o b t o k. Med Vladivostokom in Genza-nom je baje brodovje japonskih križaric. Pariz, 21. maja. »Tdmps« poroča iz Petrograda: Baltiško brcdovje odpluje v dveh divizijah. — Kje se bo združilo, Rusi ne povedo. Italija se tudi oborožuje. Milan, 21. maja. »Corriere" poroča, da bo italijanski vojni minister zahteval za obrambo države na vzhodni meji od parlamenta izvanredne kredite, ki bodo razdeljeni na nekaj let. Dalje o tem še poročajo : Italijani nimajo mirne vesti in je zahteva naše vojne uprave vplivala na komisijo za proračun laške vojne mornarice tako, da zahteva od mornariškega ministra, naj prihranke zadnjih dveh let v svoti 15 milijonov porabi za nabavo novih torpedovk in podmorskih čolnov. Komisija je tudi dognala, da je izmed sto torpedovk 70 nerabnih, ker so zastarele. Vojni minister bode pa porabil 19 milijonov za utrdbe ob avstrijski meji, za katere je že generalni štab izdelal potrebne načrte. Kakor vse kaže, obnebje nad Avstrijo in Italijo ni nikakor tako čisto, kakor trde državniki. Razpor med apostolsko stolico iu Francosko. Rim, 21. maja. »Agenzia Štefani« poroča, da je francoski poslanik pri Vatikanu, Nisard, dobil povelje, da naj zaradi proteBtne note zapusti Rim. Francoski poslanik Nisard je bil pri državnem tajniku Merry del Val in ga je v imenu francoske vlade vprašal, ali je bilo res v protestu, katerega je rimska stolica povodom Loubetovega obiska uročila katol. državam, besedilo, da odpokliče nunoija, kar pa ni bilo v protestu na francosko vlado. — Merry del Val je odgovoril, da je bilo to mesto reB v protestu na francosko vlado is- 91. Priloga 115. štev. ».Slovenca" dn<§ 31. maja 1904. pu6čer,o in sicer zato, ker je moral iz p o -i e b n i h uzrokov papežev nuncij ostati v Parizu. Z» druge katol. države jo pa ravno vsled tega bil potreben opomin, da bi bil v slučaju, ako bi katol. vladar obiskal Rim, odpoklican papežev nuncij pri dotični vladi. S protestno noto apostolska stolica ni nameravala žaliti Francoske. Francoski poslanik je izjavil, da ni bilo umestno navedeno meBto v protestu, osobito še zato ne, ker je bil protest v tej obliki predložen drugim državam, ne da bi bila francoska vlada obveščena o tem. Do včeraj zvečer je v Vetikanu prevladalo mnenje, da bodo vso zadevo poravnali mirnim pctom. Rim, 21. maja. (Kor. urad) Fran-o o s k i p o s 1 a n i k priVatikanu, Nisard, jo danes ob 8. uri 40 m. odpotoval v Pariz. Pariz, 21. maja. (K. u.) Vladni list »Temps« priobčuje članek, v katerem navaja: Ča tudi so popolnoma pretrga diplomatiška zveza med francosko ljudovlado in apostol sko stolicr, vendar so radikalci mnenja, da se ne opusti pos'aništvo pri Vatikanu. Namesto Nisarda je odpotoval v R;m poslaniški svetnik de Novvenne, ki je bil na dopustu v Parizu, da bode vodil tekoče posle. llim, 21. maja. (Kor. ur.) Apostolska stolica ne bode odpoklicala svojega nuncija Lorencellija pri franccski vladi. Vatikan je celo sklenil, da ne dovoli nunciju Lorencel liju naprošenega d ipusta. Pariz, 21. maja. »Libre parole« po trjujejo vest, da je Jauiči priobčil besedilo protestne noto na portugalsko vlado. Protest je imel namen opozoriti portugalsko vlado, da bode papežev nuncij na portugalskem dvoru odpoklican, ako portugalski kralj obiš!e v Rimu laškega kralja. Nadalje jo-roča list o razporu med Combeaom in Del-cassejem. Combes bi rad, da bi francoska vlada odpoklicala vse osobjo francoskega poslaništva pri Vatikanu. Deleasse in Loubet sta pa mnenja, da zadostuje, ako se odpokliče poslanik, ostalo osobje pa naj ostane na svojem mestu. Ako bi vlada odpoklicala vse osobje, ne bi bilo mogoče v sporazumu z apostolsko stolioo imenovanje škofov, kakor določa konkordat. List trdi, da bode obveljalo Dalcassejevo mnenje. S tem je zad voljna tudi najvpliv nejša strsnka večine, Etienneva, ker je en in njegova stranka mnenja, da vprašanje glede odpovedbe konkordata še ni zrelo. Nekateri liberalni listi poročajo, da bo odstopil seda nji papežev državni tajnik. To je le želja li-bera'cev. S svojim korakom bo Vatikan povzdignil odločnost francoskih katoličanov. Pariz, 22. maja. »G^ulois« izraža bo jazen, da bode Francoska podpirala it»lijan ska stremljenia proti Avstriji. Senator C emerceau prinaša v »Aurore« članek, v katerem trdi, da N sard ni bit odpoklican, marveč je le na dopustu. — M ni stiski predsednik Combes in Delcasse sta navidezno nekaj storila, ne da bi bila v res niči kaj ukrenila. Pij IX. bo proglašen blaženim. Rim. Tu se v kratkem prifni obravnave o proglasitvi papeža Pija IX. blaženim Obsojen slovaški državni poslanec. P o ž u n , 21 maja. Požunsko kraljevo Bodišče je obsodilo ogrskega državnega poslanca, slovaškega zastopniki Frančšia Vo salskega na enoletni zapor, ni tisoč kron denarne kazni in v povrn.tev sodnih stro škov. Kot kind dat za dri. zb r je b»je raz-žalil ogrsko narodn &t. Ubjgi zatirani Slovaki v ž dovsko-liberalni Odrski! Organizacija naroda po deželi. Iz Zagreba, 19. maja. Resničnost mojega poročila o političnem razsulu na Hrvaškem potrjuje sam ra d,kalni list »Pckret", ko pravi čiato iskreno, da je današnje politično stinje v deželi pravi kaos. Seveda dolži pri tem tudi novi katoliški list „IIf»atstvo", češ, da bodo cd zdaj zmešnjave še večje, ker sa misli snovati še nova stranka. In tega se naši iiberdci hudo boje, zato napadajo in psujejo Jlrvatstvo", kjer le morejc; bržkone imajo slabo vest. Pa ie zato je bilo pri nas potrebno odločno katoliško glasilo, da kontrolira delovanje dosedanjih političnih strank, ki so mislilo, da je domoljub e le pri njih doma, a f e drugi drugače mislijo, da delajo krivo. Sicer pa zagrebška stranka prava zgubi svoj ugled tudi že po doželi. S smrtjo dr. Rrosz jmnza kega, predsednika to Btranke, ki jo znal s svojim miroljubnim značajem izravnati več krat najhuje prepiro, je zgubila stranka izvrstnega vodjo, ki bi bil začol z organiza oijo po coli deželi, da ni obolel ter legel prezgodaj v grob. To je priznal sam Da-renčin v nagrobni beBedi, ko je spr< govoril znamenite beseda, da mora llnato poken čati medsebojni prepir, če so ne oklenejo še za rana pomirljivega duha blagega pokojnika. To so bode pa pri današnjih okolno ■tib teiko zgodilo. A ker osrednji odbor stranke prava le predolgo čaka z organizacijo stranke, je izgubil tudi zaupanje pri do sedanjih svojih zunanjih privržencih. Narodu je prepira ie dosti, on zahteva delp, pa zato se ga je lotil sam. Tako bo rodoljubi pred nedavnim sklenili v Delnicah, da se skliče velik narodni Bhod za coli gorski kotar v istem mestu, pa da se med drugimi točkami sklepa tudi o slogi, brez katere ni rešitve za hrvaški narod. Na žalost vlada tega ljudskega shoda ni dovolila na binkoštni po. nedeljek češ, da se je na praznik bati co mirov. Shod se bode vršil kasneje na de lavnik. V varaždirski župani|i pa so je že začela organizacija po vseh deveterih volilnih kotarih brez ozira na zagrebški centralni odbor stranke prava. To je zasluga vrloga odvetnika dr. Magdica v Varaidinu. Ta je skli cal v Varaždin ziupni shod vseh poznatih rodoljubov iz celega Z Igorja. Prišli so ako raj vsi, a drugi so bo izjavili za sklepe zaupno skupščine, na kateri se je sklenilo, da se ima nemudoma izvesti organizacija po vseh kotarih tako, kakor jo ie izvedena v volilnem kotaru Klanjec. Dr. M a g d i c je sam privrženec stranke prava, a ko je vide', da v Zagrebu zgube s prepiri le čas, se je zavzel sam za organi-zaejo, da je narod pripravljen na volitve, ki morejo biti iznenada razpisane. Kot glasilo te organizacije se je sprejel izvrstni Magdi-cev časopis »Naše pravice", ki izhajajo v Varaždinu. Zač.tek je storjen. Zdaj je treba tako organi racijo izvršiti še po drugih županijab; za domoijube naj bode opomin delovanje dr. Magd čt. ki dela tiho, ali dosledno in vz trajno. Takih delavnih mož nam je treba, in kmalu bi bilo bolje na Hrvaškem. Obsodba belgijskih anarhistov. L ii 11 i c h , 20. maja. Porotno sodišče je obsodilo dva anarhista na smrt in enega na dosmrtno ječo. Iz Balkana. Carigrad, 21. maja. V turških vladnih krogih so zahteve avstrijske vojne uprave zbudile staro nezaupanje proti Avstriji. Turški vladni krogi obžalujejo znižanje vojaštva v Makedoniji. Tudi nenadno odpotovanje avstrijskega poslanika Calice je povzročilo nemir. Turški krogi sumijo, da Avstrija dela priprave za vojno posredovanje na Balkanu, ker je Rusija zaposlena. Carigrad, 22. maja. Sultan se je ruskemu poslaniku Sinovjevu pritoževal nad govorom grofa Golucho\vskega in da Avstrija noče Makedonije okupirati. Sinovjev ga je pomirjeval. Sultan se ne da pomiriti. Sklical je izredni ministrski svet, ter namerava preklicati demobilizacijo turških čet v Makedoniji. Socialno demokraški poraz. Frankobrod bo Odri. 21. maja. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za državni zbor je zmagal skupni kandidat meščanskih strank proti socialno-demokratičnem kandidatu dr. Braunu, voditelj narodnih liberalcev Basserman, z 2500 glasovi večine. Pomiloščeni vojaki. Budimpešta, 21. maja. »Pesti ILrlap« poroča iz Sarajova, da so vojaki ki so bili ob novem letu obsojeni zaradi upora, pomiloščeni in jih bodo izpustili. Trem vojakom, ki so bili obsojeni na triletno ječo, so znižali kazen na polovico. Socialnodemokraški protestni shodi. Dunaj, 21. maja. Socialni demokrati prirede prihodnji teden v glavnih meatih A atrije velike protestne shode proti novim zrhtevam vojaške uprave. v Štajerske novice. š Strašna nevihta v Jarenini. O tem se nam še poroča: V četrtek, dne 19. maja, je bila ob trt h popoldne tukai strašna nevihta Ljudje ne pomnijo enake. L. 1896. je b lo tudi hudo, a tako le ni bilo. Letošnja nevihta je pustila sledove za več let. Vihar j s bil tak, da je najmočnejša drevesa s koreninami vred izruval. Opoko je skoraj vso odnoslo s streh. Ileve in calo nekatere hišo je podrlo. Posestniku Sabederju v Vajgnu je podrlo hišo, nekaterim posestnikom na Vu kovskom jo podrlo popolnoma hleve. — Na starem in znamenitem stolpu v Jarenini je podrlo zgornjo k a m e n i t o streho in vrglo dol jabolko, kr ž in potelins. Strelovod je vihar raztrgal. Na cerkveni strehi je napravil veliko škode. Mod viharjem so je ulil del, in točt jo začela padati. Pobelila jo v krat kem \so travmko, livade, polja in vinograde, ki so letos izvanredno lepo kazali. Uniči la jo skoraj vae. Drevesa, ki so šo cs.ala nimajo Bkoraj bitja. V amerikanHkih nasadili imajo posestniki strašno škedo. Žito na polju je ležalo skupaj pomandrano. Tui-nega srca bo gledali po viharju ljudjo po poljih'in vinogradih. Žane in otroci in celo moški so jokali in tarnali. Bil je žalosten pogled. Skoda jo strahovita, mnogo sto in Bto tisoč. Neki srednji posestnik mi jo pravil, da znaša njegova škoda aamo v amerikanskih nasadih gotovo 2000 krcn. Leto 1904. bo za Jarouinčano v žalostnem spominu. Najhujše je kleštila toča zopet po Gičniku in na Pesnici, kjer je vse pobito. Kdor si sam ne pogleda žalostnih naših krajev, ne bi verjel, da jo mogeče, da bi nevihta tako strašno mogla divjati. Strašno je divjala toča in nevihta pri posestnici Vajngrl v Gačniku. Lep sadonos-nik, ki ji je vsako leto prinesel več tisočakov, je uničen, drevesa, ki so bila letos izvanredno polna, so izruta. Prod hišo je iz-rulo in vrglo na tla velikansko lipo in stoletni hrast Da bi bila lipa pala na hišo, bi hišo pomandrala. Dal hleva ji je odne sel vihar daleč proč, štirje možje so bili v nevarnosti za svoje življenje, da ne bi bili so skrili pod neki voz. Enemu je roko strlo. Škode ima več tisoč goldinarjev. V bližnji fari pri sv. Marjeti je klestila tudi toča, a ne tako hudo. V Sont Ilju je sploh ni bilo. Danes, v petek, ni bi'o v Jarenini šolskega poduka, ker je šola poškodovana in je odneslo skoraj vso opoko na zadnjem delu strehe. š Proti Slovencem. Južna železnica volila je v petek kot veleposestnica zoper Slovence po caljskem postajenačelniku in bivšem feldveblu Frankenu. — Zastopnik štajerske dežele je tudi nastopil proti Slovencem. — Značilno je, da hoče baje štajerska dežela celo nekega slovenaktga veleposestnika, ki ni hotel Nemcev voliti, kazno vati s tem, da mu kot industrijalcu odtegne dosedanja naročila za deielno kopališče na Dobrni. Poslanci, posvetite tej gospodi. š Tristo klobas si naročili celjski Nemci prošli petek za poulično fakinažo, da bi bila bolj pri moči pri slavljenju zmage. š Imenovanja v sodni alužbi. Celjska „Domovina" piše: Greistorfer v Mariboru je šal v zasluženi pokoj, na njegovo mesto pa pride deželr.oaodni .svetnik Ludovik Perko, dosedaj pri okrožnem sodišču v Celju. Mož je sicer rojen Slovenec, tuli zna slovenski, ali mišljenja je nepobitno nemškega. Celjani nismo z njim ničesar izgubili, a Mariborčani so si pridobili ž njim moža, ki bo veren oproda graškega Gleis-pacha v vsem in vsakem. Na Perkotovo mesto pa je preme Š5en iz K a m n i k a ta mo"nji okrajni sodnik, deželnosodni svetnik Franc Garzarolli pl. T h u r e n 1 a c k. Kolikor nam je znano, bo Garzarolli v vsem nadomestoval Peikota. Nad svetnikom sta bila imenovana tudi deželnosodni svetnik St.fan Katziantschitz v '^elju in dr Ignatz Pevetz, ziani vojniški vclilec, v Mar boru. Kakor je torej videti, so se vsa ta imenovanja in premeščenja razun Garza rollija zgodila kar doma, da ni prišel v po-štev niti eden izvenš'aie?ski višji sodni uradnik, prs bno pa ne Sovenec. s Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Studencih pri Mari boru ul|udno pros ona slavna drusUa, ki so mislijo udeležiti blagoslovljenja zastave 29. majnika, naj blagovolijo naznaniti vsaj do 27. majnika svojo udeležbo, pod zgornjim naslovom. š Umrl je, kakor se nam piše iz Ptuja, v toplicah na Dobrni pri Calju v noči od 21. na 22. t. m. č. g. J o ž e f S o r g -I e c h n e r , župnik na llajdini pri PtU]u. SjI je tje, iskat si zdravja, toda našel je smrt. Bil je daleko znan po svoji veliki gostoljubnosti in liubeznjivcBt ter bival najraje v družbi svojih duhovnih bratov; zato pa ga tudi zdaj njih goreče molitve spremljajo v večnost. Trupla se bode prepeljalo k večnemu počitku na Ihjdino v njegovo domačo Lro, da tam v sredini firanov čaka veselega vstajenja. Pogreb bode v sredo dne 25 t. m. ob 10. uri dopoldne Naj počiva v miru! š Kratko veselje. Kaznjenca B r a -čiča, ti je ušel iz celjskega zapora, so prijeli v \ tmjski okolic . š Radi 6 vinarjev ropar. V Calju so aret>rali 17 let starega knjigoveškega va jenca M^ksa Čuvana, ki je v blžini Skefo vasi napadt 1 15'etnega dečka Rcdnaka, ki je navadno prenašal velike svete. To pot jo imel Rednak pri sebi le 0 vinarjev in eno cgaro. Čuvan, ki je Rtdmka napade', je dobil pri njem samo 6 vinarjev, katero mu jo vzel. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. maja. Umrl jo v soboto zvečer č. g. Anton Hočevar, župnik na Brozovcu. Po kojnik jo bil rojon v Ljubljani dno 1. junija leta 1841. in v mašnika posvečen 1. avgusta 1S68. Eio loto jo bil semoniški duhovnik, potom je služil za kaplana v Starem logu pri Kočevju, kot župnik v St. Joštu nad Vrhniko skozi 19 let in od leta 1803 daljo na Brezovcu. N. v m. p.! Vsedijaška slavnost v Pragi. Češki dijaki so sklicali vse nenemške dijake avstrijske v Prago, da tam proti Nemcem de monstrirajo za češke visoko šole. Poklicali so tudi Italijane. Od slovenskih dijakov se je odzvala »Slovenija«, katero zastopniki bo prišli v Prago žo v soboto. S 'shodom bo združena tudi dijaška razstava. Slovenci morajo zahtevati, da se no manifesti« le za češke zahteve, ampak tudi za slovensko! Promocija. G. Franjo Kalan, c. kr. avskultant pri okrožnem sodišču v Novem mestu bode dne 24. maja t. 1. ob 12. uri dop. v avli graškega vseučilišča promoviran doktorjem vsega prava. Vegov spomenik. Z Dunaja so nam poroča: Eden prvih dunajskih arhitektov, stavbeni svetnik Schachner, si je v seboto ogledal Zajčsv osnutek Vegovega sporne nika ter se jako laskavo izrazil o tom načrtu. Rekel je, da je izdelan v krasnem, mo-numentalnem slogu. —- Doslej jo za Vegov spomenik zbranik 7125 kron. — Potres. Iz S t. P e t r a na Krasu se nam poroča: V nedeljo, 22. t. m., smo tukaj ob 1. uri 15 minut popoldne čutili precej močan potresni sunek brez bobnenja; Bmer mu je bila od jaga proti severu. — Iz G od o vič a nad Idrijo : V nedeljo okoli 20 minut čez 1. uro popoldne smo čutili srednje močan potresni sunek. — Tudi v Ljubljani je potresna opazovalnica zaznamovala potresno tresenje v nedeljo zjutraj ob 6. uri 8 minut 42 sekund in popoldn« ob 1. uri 17 minut 18 sekund. Središče potresa jo bila Notranjska. — Ponesrečeni železniški sprevodnik. Železniški sprevodnik I v a n Z o r je med voinjo iz Reke v Ljubljano pri Pre-straneku padel raz vlak ter se na glavi in rokah hudo poškodoval. — Nesreča. Tomaž Kuhar iz Čorne pri Kamniku se je obstrelil, ko je kamenje vrtal. Ožealo ga je po rokah in po obrazu. — Italijanskih delavcev jo prišlo od februarja do srede maja preko Pontebe 57.700 torej več nego lani. Na Kranjskem dela 3000 laških delavoev. — Poročil se je Janez II a b j a n , mosar in hotelir v Mengšu z Marijo Golob iz Jesenic. — Na državni železnici je vozilo binkoštno nedeljo 16 osobnih vlakov na progi Ljubljana - Trbiž 4787 oseb, na binkoštni pondeljek 18 osebnih vlakov 4474 oseb, kamniški vlaki bo vozili na obeh praznikih 1200 in dolenjski vlaki 4000 oseb, skupno torej 15.000 oseb. — V pijanosti utonil je v Tržiču usnjarsai pomočnik I. D r m o t a. — Najdena legitimacija, glaseča ee na Janez P a c a k , c. kr. stavbeni adjunkt, se dobi v župnišču Podgradom, p. Novo mesto. — V Vevčah so je dne 14. t. m. vršila volitev v tovarniško bolniško blagajno. Izmed 24 delegatov je 21 odločno naših, dva sta rudeča, o enem se ne ve, kaj bo; pri delavcih je kot paznik priljubljen. Večino in sicer neznatno imajo rudeči namreč pri elektriki in pri oddelku mizarjev ter za-vijačev. Kako prevzetno so nastopali rudeči pred par leti, kako so Be hvalili, da se njihovo število množi, pa je taka suša I Naprej, kršč. soc strokovno društvo! — Čemu je dozdanji lovski zakon? Iz Notranjskega se nam poroča: Kmetu v korist gotovo ne, v korist je le liberalnim lovcem-kapitalistom. Letošnjo pomlad je mladi zajčji zarod na Dolenjskem in Notranjskem po sadnih vrtovli napravil kmetu nad vse občutno škodo. Pa on po zakonu ne smo zajcev streljati, zakupnik jih pa tudi noče. Kdo povrne kmetu škodo? Tak zakon treba odpravit'. Taka jo solba kmetov sadjorejcev, ki jih ta zakon — uničuje. Tako pospešujejo pri nas liberalci sadjerejo! — Zdravniške vesti. Gos. dr. Rihard Jug, sedaj sekundarni zdravnik v goriški bolnišnici usmiljenih bratov, je imenovan korvetnim zdravnikom ter odide s prihodnjim mesecem na svoje novo mesto k mornarici v Pulju. Na njegovo mesto v goriški bolnišnici pride g. dr. I. Bro ve t z Dunaja. Dr. Brovet je Slovenec iz Kranjske. V Kihem-bergu nastopi svoje mesto kot železniški zdravnik g. dr. Izidor Reja, ki jc bil doslej na dunajski kliniki. — Cesar je podelil okrajnemu zdravniku v Radovljici g. dr. Ignaciju Jelovšeku naslov in značaj višjega okrajnega zdravnika. — Ministrski predsednik je imenoval okrajnega zdravnika v Rudolfovem g. dr. Ivana Vavpotiča za višjega okraj-nega zdravnika na Kranjskem. — Imenovan jo da\čni kontrolor g. Ignacij Kline za davkarja v IX., davčni adjunkt Albert R o o b o za davčnega kontrolorja v X., prov. davčni adjunkt Karo-B r ii f a c h za definitivnega davčnega ad- junkta v XI. činovnem razredu in davčni praktikant Anton B r i 11 i za prov. davčnega adjunkta. — Zanimiva aretacija V Novem Meatu bo aretirali na kolodvoru gostilničarja Leopolda Kopača in Jakoba P a v č i « a , ko sta se vrnila iz Ljubljane. Orožniki so ju takoj oddali okrožnemu sodišču v Novem Mestu. Dolže ju, da sta za peljavala h krivi prisegi. . — Umrla je nečakinja poslanca Spin-č i č a , 19ietna Tonica k a r 1 a v a r i s o v a. — Umrl je mornariški častnik princ Pavel meklenburški, sin vojvode me-klenburškega, ki je poročen s hčerko kneia Ilugona Windischgraetz. Ranjki se je večkrat mudil na gradu Vagenšperk v Šmartnem pri Litiji. Obiskal je ob svojem zad njem bivanju na Kranjskem zatiško opatijo. Pri nekem padcu dobil je srčno h bo, za katero je umrl v Kielu, kakor poroča »Va terland«. — Umrl je Rudolf P i š, učitelj v Cerknici. — Prvi shod čeških odvetnikov Be je vršil v Binkoštnih praznikih v Pragi. Udeležnikov je bilo nad 1300 — Bohinjski železniški predor predrt. Kakor smo že brzojavno sporočili, prevrtali so zadnji kos bohinjskega predora 20. t. m. Dolg je, kakor znano, 6334 m. Na severu, v B.hinju, vršilo se je delo s pomočjo električnih vrtalnih strojev, na jugu, Podbrdom, se je pa vrtalo le z rokami; dne 18. t. m. manjkalo je le še 15. metrov. Tega dne bo ustavili delo v južnem rovu; vsak dan se je pa vendar znižala debelost Kranj sko in Goriško ločujoče stene, padajoče kos za kosom pod napadi strojev in dinamita od bohinjske strani. Dne 20. t m. manjkalo je, kakor so kazala merjenja, le še 5 metrov. Z,*to so izvrtali izvanredno dolgo luknjo, skoraj 4 metre, in jo nabasali prav dobro z dinamitom. In res, skala se je odmaknila na nasprotno stran, zveza rovov je bila dovr Sena. Plamen svetilke, postavljene tik luknje, se je nagnil; precejšnji prepih vlada od severa na jug. Navdušenje vseh navzoč h, koji so se borili dolga leta s trdo skalo, je bilo veliko. Konec je truda, delo z veliko natančnostjo dovršeno. Delavci so vrtalne stroje okrasili in privlekli v abčnem veselju iz tmine, kjer bo se vjedali čez leto v skale, zopet na dan. Okrog treh popoludne so pi ščalke na lokomotivih oznanjale z dolgim piskom preb tev predora. Odtaja še, da se prevrtana stena skrči od 5 m na jeden ; ta zadnji kos pa pade 31. t. m., dne velike slavnosti prodretja bohinjskega predora, v navzočnosti visokih in najvišjih gostov. Pot b Kranjskega na Griško bode prosta — pod zemljo. Pri zadnji 1 meter debeli steni bode zapalil dinamitno patrono z električnim to kom nadvojvoda Leopold Salvator, ki bode v cesarjevem imenu slavnosti pri sostvoval. Za slavnost ss vrše velike priprave. V bližini predora so že postavljeni dregovi za zastave in slavoloke. Slovesnosti bo prisostvoval tudi minister za železnice. Wiltek, dalje zastopniki raznih oblastnij, občin, odposlanci goriškega in kranjskega deželnega odbora. Podjetnik C e c c o n i je dd na praviti z ozirom na važni dogodek posebne kolajne, ki se razdele med udeležence. Po slovesni otvoritvi predora se popeljejo uže ležniki skozi tunel iz Podbrda na goriški strani v Bohinjsko Bistrico. — Krivo poročilo. Iz Zagreba 23. t. m. Današnji „Pokret" pripoveduje med domačimi novicami o požaru v jezuitski cerkvi na binkoštno nedeljo ter pravi, da je pogorel ves oltar Matere Božje. Dalje poroča, da je vsled ognja nastala med občinstvom panika, da je več ljudi omedlelo in da jih je v stiski pri vratih bilo več ranjenih. Prav čuditi se moramo, kako je mogel domači poročevalec napisati o dogodku v samem mestu tako poročilo. Pisatelj teh vrstic je bil sam v cerkvi pri majski pobožnosti ter je videl, kako se je zares v stranski kapelici užgal od sveče ures okoli podobe Matere Božje ter v hipu izgorel, a sam kip Matere Božje in leseni oltar sta ostala cela. Danes zjutraj je bil zopet že ves oltar ozaljšan. Svet se je zares prestrašil, posebno oni, ki so bili blizu oltarja, ki so se pa hitro umaknili ter se ni nikomur nič zgodilo, ker je drugod po cerkvi ostal narod na svojem mestu. Le oni, ki so bili blizu vrat, so pohiteli na ulico, ko so culi krik da gori. Ogenj se je pripetil ravno malo pred zadnjim blagoslovom, a čez par trenutkov se je narod umiril in blagoslov podelil. Nevarnosti pa sploh ni moglo biti nobene, tudi ko bi se bil užgal oltar, ki je jako nizek, a cerkev je sicer prazna razen klopi, ker ni dobila še pravega svojega uresa. — Izseljevanje. Brzoparnik »L* Ha-\oie», francoske piekmorske družbe (zašlo p potovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani), je odplul iz Havra 14. maja in srečno dospel v Ncw York 20. maja; vozil je 6 dni 9 ur. — Nedeljski počitek Določbe glede nedeljskega počitka so jtko različne. Skoraj v vsakem večjem kraju imajo druge navade in razvade, da malokdo ve, kaj Bine in česa ne sme. Tako smo te dni dobili dva dopisa o tem vprašanju. Dopisnika se pritožujeta, zakaj smejo ob nedeljah in večjih praznikih nekateri trgovci med božjo službo dopoldne prodajati, a drugi ne Kolikor nam je znano, smejo biti v trgih, kjer bo okrajna sodišča, trgovina dopoldne odprte, le v obližju cor-kve morajo biti med božjo službo trgovine zaprte. Ta določba seveda nekaterim ne ugaja, zato prodajajo skrivaj skozi vrata na dvorišče. Žito meni eden dopisnikov, naj bi bile vsaj med bižjo službo zaprte v manjših krajih vse gostilne in trgovine, ker imajo ljudje še vedno časa dovolj, da si nakupijo potrebnih stvarij. — Svojo taščo vrgel v vodnjak. V Lipi pri Komnu (na Krasu) je pretečeno sredo neki Valentin Kavčič zgrabil za noge svojo taščo, ko je ravno zajemala vodo, ter jo prevrnil v vodnjak. Dva moža Bta hitro pritekla na pomoč, pa prepozno, taščo so mrtvo izvlekli iz vodnjaka. Vzr^k strašnemu dejanju so bili pogostni družinski prepiri; tašča je sove držala s svojo hčerjo ter jo dostikrat hujakala proti možu. TašSe, ki imate hudobne jezike, varujte se, da še katere ne doleti kaj tacega! Umrla je včeraj zjutraj v Skc fji Loki gospa Marija R e ž e n , pcsestnica in izde lovalka sodevice. Pogreb Je jutri ob četrt na 8. uro zjutraj. _ Is st. Jerneja se nam piše: Dne 1. maja je naše gasilno društvo priredilo za bavo na vrtu gostilne J. Rsclja. Udje gasil nega društva so s sodelovanjem tambura-škega društva z Rake priredili dve igri. Predstavljalci so povoljno rešili svoje vloge. Nekomu pa, ki je bil menda že pregloboko pogledal v kozarec, ni bilo vse všeč in je med igro napravil precej šuma. Morda ga je užalilo ime „Lanovič". Ča je to res, je bi m kriv. »Narodov" dopisnik tudi ni bil povsem zadovoljen, ker je menda dovršil višjo šolo za glediškega igralca. Modrejši je od Salomona, di se je kretal v „tujem mnenju". Res, moder pa je ta kretač, ki Bvojo modrost prodaja po „Narodu". Pomi lujemo g», ker se za njegovo hvalo in grajo zmenimo, kakor za lanssi sneg. — Tečaji za odrasle vinograd nike. Dtželm odbor kranjski in Kranjska hranilnica sta dovolila večjo denarno podporo, da se prirede vsako leto vinogradniški tečaji v svrho temeljitejše izobrazbe odraslih vinogradnikov v svoji stroki. Take tečaje bo prirejal deželni potovalni učitelj za vinbtvc I g. Fr. G o m b a č v raznih vinorodnih krajih na Dolenjskem in Notranjskem. Vino gradniški tečaji se bodo vršili za iste ude ležance vsako leto v dveh presledkih, in si CBr prvič zgodaj spomladi 6 dni, in drugič poleti 3 dni zaporedoma. Da bo pa mogoče s takimi tečaji žo letos pričeti, je dež. od1 or odredil, da bo letošnji prvi poletni vinograd niški tečaj v Metliki meseca junija, in sicer 9., 10 in 11 junija, v Tržišču pri M jkro nogu pa 15, 16. in 17 junija. Vsak dan do poldne od ssdmih do devetih bo teoretičen pouk v Bobi, od poldesetih do dvanajst h pa in popoldna od dveh do šestih se b ;do iz vajala praktična dela v trtaicah in v drugih nasadih. Vinogradniki iz črnomeljskega in metliškega sodnega okraja naj se zglase pri kmetijski podružn ei v Metliki, oni iz mokro noškega okraja pa naj se zglase pri mokro-noški kmetijski podružnici. Z/lasiti se je pis meno ali ustno do 5. junija. Teh tečajev se sme sicer vsakdo udeležiti, tudi iz drugih kraje*, podporo pi dobe le revnejši in ozira vredni, od podružnice ali županstva priporo čeni mladeniči. Djtičniki dobe po dve kroni na dan ter povrnjeno potnino, ako so čez eno uro oddaljeni. Učni načrt za poletni tečaj bo obsegal najvažnejša, v tem času se vršeča poletna dela v vinogradih, matičnja kih in trtnicih; popis razn.h trtnih škodljiv cev in bolezni ter napravo in porabo raznih sredstev v njih pokončevanje; porabo umet nih gnojil; pripravljanje vinske posode; teh nično porabo namiznega in drugega grozdja; zakone in olajšave pri novonapravljenih trtnih nasadih itd. — Izpod Grintovca. V C rkljah je 12. t. m. bil v izobraževalnem diuStvu zanimiv raigovor. Govoril je g. dr. Krek o pomenu združevanja, o gospodarsem in verskem pomenu rusko japonske vojske in nazadnje je bil živahen razgovor o sjcialni demokraciji. Ud|o so sledi i z velikim zani manjem b ssdam g govornika in poirgih živahno v debato. Iz tega razgovora je odsevalo, da je jalov izgovor liberalcev, da kmečko ljudstvo ni zrelo za splošno volilno prawc\ ker je pripre sto ljudstvo zložno s svojo zdravo pametjo reševati težja vprašanja, kaj šele ločiti pravo od napačnega, — V nedeljo, 8 t. m., je pa priromal iz L ubljane učitelj g Giirtner in je predaval v Velesovem o državbanskih pravicah Rido vedni smo, ako je Giirtner tudi povedal, d i ravno liberalni učitelji priprostemu 1 udstvu ne privoščijo državljanskih pravic. Udeležba je bila pičla in ljudje so zmigavah z gla vami, kako morejo liberalni učitelji govoriti o dolžnostih in pravicah kmečkega ljudstva. — Pod Grintovcem se je sp mladi vsa oživilo. Volitve, pri katerih b i liberalci pc d ime nom »neodvisnih« imenitno pogorel*, so naš kot vzdramile. Ljudje vedo, da je nevar nejši volk t ovčji obleki. V kratkem bo usta- novni shod političnega društva, ki bo marsikateremu neodvisnemu oči odprl. — O ognju v Šmihelu se nam še poroča iz Hrenovic: Vsled neljube pomote v hitrici je izostalo v poročilu, da je prihitelo na pomoč tudi gasilno društvo z Razdrtega, ki se je mnogo trudilo, da bi re šilo zvonik. To pa Be ni posrečilo, ker ni bilo dovolj vode. Zvonove so že odpeljali v Ljubljano, da bodo preliti. Ko bo zvonove peljali skozi vas, je ljudstvo na glas jokalo. Spoštljivo so se odkrivali znanilcem božje časti, ki so mnogo, mnogo let vabili k božji službi ter spremljali vaščane v večnost. Da rove za pogorelce, naj bo živila, obleka ali denar, sprejema tudi hranilnica in posojil niča v Iirenovicab, oziroma gOBp. kapelan I. H a r t m a n. Ljubljanske novice. Nesramni hiši zaprti. K t blisk je šla v soboto popoludne po Ljubljani vest, da je ob'ast saprla nesramni hiši v Zvonarskih ulicah. Vse polno prebivalcev šentjakobskega okraja se je zbralo v bližini teh ulic ter z veseljem pozdravljalo ta ukrep. Lsta in leta je L'ubljana mirno trpela to suženjstvo v s oji sredi in dasi bo leta in leta vrabci na strehah že Čivkali o kričečih razmerah v tej hiši, ni se zganila ne mestna policijska in tudi ne mestna sanitarna oblast ... Ko smo na razne tozadevne ma nipulacije nanrgavali, ohrabrili bo be mestni očetje ljubljanski in tožili — «S 1 o v e n c a». Kar se tiče posameznih »prijateljskih« zvez mestne poli cijeke uprave ahišo nesramno s t i, o tem se vrši sedaj sodnijska preiskava, zato o tem danes ne bomo govorili. Poleg bivšega načelnika mestne policijske uprave je v preiskavi tudi lastnica zloglasne hiše.M.Lowy,ki sesedaj lahko še prosto g b je. Do skrajnssti je ta ženka izkoriščala ub ga dekleta, ki dolgo vrsto let niso našle nikjer zaščite za svoje pritožbe V »napredni" Ljub ljani bile so prave sužnje! Končno je moralo počiti in te dni so policaji stili pred zaprtima h žama. Lastnica leh hiš je od svojih žrtev služila baje na mesec 2 8 0 0 g o 1 d. čistega, a njene žrtvi niso imele ničesar: prodajala jim je navadno j obleke po 100 gol d. iti., silila jih, da so ostale v njeni »službi« in če se je katera hotela moralno dvigniti, tedaj je prišla nanjo policijska Bila. Sanitarne razmere so bile kričeče, dasi je mestna uprava izvrševala zdravniške preiskave. Vedno večje bolezni je povzročala v Ljubljani ta hiša, a kakor smo poizve drli, ni bila že dalje časa nobena obolela nesrečnica zdravljena, kakor je to predpisano, v bolnici. Kako se to vjema b sanitarnimi predpisi? Škandal postaja vedno večji. Smrdeti pričenja na več strani. Treba je bilo vlade in aodnije, da sa je tej čudni »naprednosti« storil koneo. V petek je d«, bila lastnica zloglasne hiše brzojavno povelje, naj se vrne v Ljubljano in naj se izkaže z računi, kak^ je zaračunavala svojim žrtvam. »Madama« je Bicer prišla a računov ni bilo nikjer. Skoro gotovo jih je uničila. Nato je bila h ša v soboto za prta. 17 deklet je di b lo povelje, da morajo zapustiti Ljubljano, a vse so baje izjavljale, da nimajo krajcarja, prijazna »madama« jim pa tudi ni hotela nič dati. Končno je posredoval pravni zastopnik zloglasnih his, go spod dr. Pire, da je vsaka nekaj d. bila. Značilno je, da sta že pred dnevi, kakor se govori po Ljubljani, dve dekleti ušli. Nekdo iz zloglasne hiše je priletel za njima na ko lodvor, misleč, da bo poLcija tako kot v prejšnjih časih posredovala v prilog z!ogssai hiši. Ko je videl, da so sadaj pri policiji vse drugačne razmere, pustil ju je pri iuiru. Po L ubljani se o zatvoritvi zl oglasim hiš najrazličnejše pripoveduje. Govori se, da so nekatera dekleta vriskala veselja, ko bo bile re§ena svoje pijavke in usiljenih jim velikih dolgov. V soboto proti večeru so nesreč-niče prišlo na magistrat, odkoder so se potem z vozovi vozile po kovčke. Te vožnje so vzbujale po mestu občno posornost. Ves trg je bil poln občinstva. Nekateri fijakarji so se hranili voziti te ženske, a so sa končno udali. Z večernimi vlaki j h je policija spravila iz L,ub'jane. Na kolodvor so se prišli p-slovit od njih jnini gospodje iz ljuMjan ske »intaliger.ee«. Raiume so, da so bile o znanih razmerah že pred dnevi vae z», Marijana Nachtigall in Lucija Lmgos, bolski drevored, vse proda janje ssmen; Avguštin Z»;c, Rimska cesta štev. 24, gostilniško obrt; Marijana Streien, Pogačarjev trg, kramarija; Jakob Vospernig, Turjaški trg št 1, kavarn'-; Ivan Bibuler, Radetzkega cesta št. 1, trgovska aerentura; Karol Bibič, Kolodvorske ulice št. 32, pro daja prekajenega mesa, kruha, vina in žganja v zaprtih steklenicah; Ana Maške, £abji trg št. 6 prikroj. ženske obleke; Ivan Terdan, Vegove ulice štev. 8, pleskarstvo; Josipina Mezeg, Pogačarjev trg, trgovina s Badjem in zeleniavo; Anton Kovač, Kolodvorske ulice št. 27, prevažanje blaga; Marija Suhadobnik, Pigačarjev trg, kramama; Marija Franzot, Radetzkega cesta štev. 28, prodaja žgani*; E izabeta Kutiaro, Kolodvorske ulice št. 35, prodaja živil. — Olpovedali so obrt sledeči: Franca Treuna dediči, Rimska cesta Št. 24, gr stilna; Matevž Supan, Frančiškanske ulice Št. 1, prodaja žganih pijač; Elizabeta Rozman, Pogačarjev trg, prodaja zelja. jJ: Vlom. V nedeljo ponoči je neznan tat obiskal trtfiko Kristine Weinert-ove na južnem kolodvoru. Vlomil je za barako vrata in tako prišel v trafiko, kjer je pobral okrog 100 K denarja in 50 znamk po Ata A vinarjev. Tat je zelo drzen. Na kolodvoru je vedno polno uslužbencev, ki letajo okrog in nobeden ni videl ne slišal kedaj je tat ulo-mil. — Ravno tako je bilo pred nekaj dnevi vlomljeno v trafiko na državnem kolodvoru, tat je pobral denar, nekaj tobaka in smodk. 5jC Izseljevanje. V Ameriko bo je danes z južnega kolodvora odpeljalo 10 Kranjcev in 10 Hi vatov. Kap zadela. Roza Rokavčeva 23 let stara posestnikova hči iz Krajnega brda pri Krašni, nazadnje služkinje pri g. Lončarju na Poljanski cesti št 26, je bila na binkoštno nedeljo zjutraj pri službi božji pri sv. Jakobu. Med sv. mašo ji je postalo naenkrat slabo. Pred cerkvijo se je Rokavčeva takoj zgrudila. Na lice mesta poklicani policijs. zdravnik g. dr. Illner, je moral le še konštatirati, da je Rokavčeva umrla za srčno kapjo. — Ker po mestu krožijo razne govorice, da je bila Rokavčeva od nekega moškega okradena, se je po nam došlih informacijah konštatiralo, da so bile vse vrednostne reči oddane na policiji. ^ Žepne tatvine. Na Biukoštao nedeljo se je priplazil žepni tat v stolno cerkev, ve-d č, da imajo boterce denar. B,terci Uršuli S.epičevi iz Spodnje Slivnioe št. 12 je tat ukradel iz žepa denarnico z 20 kronami v papirju in nekaj drobiža, Miri|i Burgerjevi, pnsestnici i« Vnanjih Goric Stev. 37 okrog 22 kron, Frančiški Tomšičevi is Čateža pri Liliji pa denarnico z 20 kronami in nekaj drobiža. Birmancev je bilo v Ljubljani binkoštno nedeljo dopoldne 799, namreč 455 dečkov in 344 deklic; popoldne 486, namreč 214 dečkov in 272 deklic; binkoštni ponedeljek pa 91 dečkov in 104 deklic, skupaj 195. Vseh birmancev je torej bilo 1480. Hc Nevaren pes. Dne 13. t. m. je ugriznil na dvorišču tobačne tovarne nek pes delavca tobačne tovarne Ivana Kušarja, sta-nujočega na Glincah Novo vas štev. 41, v roko. Po naredbi zdravnikov so ga morali predpoldnem odpeljati na Dunaj v Paster-jev zavod. Cegav je bil pes, se ni moglo doznati. Narodno gospodarstvo. Ogrski vinogradniki in uvoanina na vino. Narodno-gospodarski od sek ogrske kmetijske družbe je sklenil sledeče: 1. Uvoz vina je mogoče urediti le na ta načio, da je za vsa zunanja vina veljaven avtonomni uvozni tarif za 100 kg. 60 kron To načelo mora veljati za vse države, in ni umestno ter domačim vinogradnikom na ravnost škodljivo, ako dobe tuje države olaj šave pri uvozu vina. 2. Potrebno je poostreoje nadzorovanja pri uvozu tujih vin, ker vino zelo utihota pu ejo. Vsak sod mora biti, predno ga zapečatijo nadzorovalni organi, natančno pre iskan, je li v njem vino ali ne. 3. Vino iz istrskih in dalmatinskih oto kov, na katerih ni finančnih obbstev, smejo odposlati vina v avstrijsko-ogrska pristanišča brez uvoznine le takrat, ako županstvo pi smeno potrdi, da je bilo vino res pridelano na teh otokih. Vinogradniki na teh otokih naj bodo vpisani v poseb nih zapiskih. Zapiski v prepisu morajo biti uposiani carinskim (uvoznim) uradom. 4. Želeti je, da tudi Afstrija uredi izdelovanje umetnih vin na naSin, kakor je urejeno na Ogrskem. Dokler to vprašanje ne bode v Avstriji urejeno, morajo tudi za avstrijska umetna vina na Ogrskem strogo yel;ati določila ogrske postave o umetno izdelanem vinu. 5. V avstro ogrskih prostih lukah morajo strogo veljati določila o umetnem vinu. Potrebno je nadalje organizirati posebno konlrolno oblast. 6 Tuje naravno in umemo vino. ki je v rešttem pristanišču, ne sme priti v promet kot ogrsko vino. Tovarno za umetno vino v reški luki naj vlada tikoj odpravi in proti tovarnarju enorgično nastopi. Bazpečavanje sadja. Na Slovenskem se pridela sorazmerno precej sadja. Sadno drevje kaže letos lepo, in če ne pride vmes kaka uima, se smemo nadejati dobre letine. Žal, da kmet tudi takrat, ko sadje dobro obrodi, nima od njega takega dobička, kakršnega bi lahko imel, če bi znal s sadjem ravnati. Ob dobrih letinah izkuša kmet spraviti boljše sadje v kupčijo za vsak denar, iz slabšega sadja pa naredi sadni mošt, kolikor ima ravno posode. Pravega dobička od sadja kmet tudi v najboljših letih nima. Cene sadju že zato ne morejo biti tako velike, ker se sadje pošilja zelo daleč in stane vožnja veliko. Naše sadje pošiljajo trgovci v Petrograd, Wiirttemberg, na Badensko, v Lvov, v Vratislavo, Stettin in druge oddaljene kraje. Poleg tega pa hoče navadno še prekupec imeti svoj dobiček zraven. Koliko večji dobiček bi imeli od sadja sa-djerejci, če bi sami bolj racionalno sadje izkoriščali! A pri nas še pravega mošta ne znajo narediti. Zmečejo se skupaj razne sadne vrste, da mošt nima pravega okusa in seveda tudi prave cene ne. In ravno dober sadni mošt se lahko dobro proda. Radi ga kupujejo v Slavoniji, na Hrvaškem in v Bukovini. Sadjerejci bi si morali po zadrugah osnovati skupne kleti, da bi se izdelal in tudi dobro hranil sadni mošt. Seveda bi morale skrbeti zadruge tudi za redno kupčijsko urejeno razprodajo sadnega mošta. Blago mora biti dobro in taka zadruga na nikak način ne bi smela prodajati ponarejenega blaga, kar se žal, tuintam čestokrat zgodi! Mnogo manj pozornosti kakor na izdelovanje in na razpečavanje sadnega mošta pa obračajo sadjerejci na druge stvari. Sušenje sadja je omejeno zgolj na domačo rabo, izdelovanje sadnih konserv je skoraj neznano. Popleme-nitev sadja je skoraj neznana in raznih sokov iz sadja navadno sadjerejci ne izkoriščajo umetno, kar bi sadjerejcu dalo mnogo dobička. Vse te stvari se lahko spravijo dobro v denar. Ravno to velja tudi o razprodaji domačega žganja. Kmetijska društva naj bi premislila vso zadevo in naj bi skrbela, da se organizira tudi redno razpečavanje sadja. Pijača iz sadja ima pa tudi še veliko pri-hodnjost. Brez vsake dvombe je, da bode tudi v Avstriji napredovalo gibanje proti alkoholu, kadar se prične z delom povsod. Najboljše nealkoholične pijače se pa brez dvojbe izdelajo iz sadja in se drago prodajo. Naši sadjerejci bi morali po svojih zadrugah izdelovati razne vrste sadnih izdelkov in te organizirano prodajati. Brez zadružne orga- nizacije je pa vsako spečavanje kmečkih pridelkov, bodisi žita, vina in tudi sadja, nehvaležno, ker spravijo največji dobiček prekupci v svoj žep. Bazne stvari. Previdna teiefonistinja Na Dunaju je zadnji čas vzbudilo razumno ravnanje neke telefonistinje veliko zanimanje. Ob 5. uri zjutraj je poklical nekdo telefon. Teiefonistinja je vprašala po številki, toda slišala je le grglajoče glasove, nakar je nastala popolna tišina. Gospodična je takoj vedela, da se je morala tam zgoditi kaka nesreča ter telefo-nično poklicala rešilno družbo. In res, ko je tja došel rešilni voz, so našli v predsobi služabnika v nezavesti. Prepeljali so ga v bolnico. Otvoritve svetovne razstave v St. Louisu se je vdeleiilo nad 400.000 ljudi. Razstava še dolgo časa ne bo gotova. Vsak dan dela še 40.000 delavcev in vsak dan prihaja 300 železniških voz z razstavnimi predmeti. Bolgarski vrtnarji. Že dvajset let sem se bolgarski vrtnarji, kakih 60.000 razhajajo v Romunsko, Rusijo, Avstro-ogrsko, da si iščejo zaslužka. Na jesen se vračajo zopet v Bolgarsko vsak s poprečno 1200 kron zaslužka. Glasom konzulatskih poročil so ti vrtnarji prinesli leta 1900 domov: 12,600.000 kron čistega zaslužka. Darovi. Poslani našemu uredništvo: Za pogorelce v Smihelu Preč. gg. kanonita Sajevic in Fet t i c h F r a n k h e i m po 10 K; Anton K o b i , trgovec n« Bregu ori Borovnici 10 K; poslanec dr. Ž i t n i k 10 K; gdčna. Marija A ž m a n v Naklem 10 K. Prosimo nadaljnih darov. Beda je velikanska! Za Jeranovo dijaško mizo Neimenovan 6 K. Za pogorelce v H i n j a h : Župni urad v Vrabčah 8 K. Za pogorelce v S p o d n j i Pr i-stavi: Župni urad v Vrabčah 5 K. Bog plačaj! Za pogorelce na Pristavi so šolskemu vodstvu Podgradom vročili podpore: Gospici učiteljici Desimira Dolžanova K 3-32 Anica Tomčeva 3 K, gospod Makso Sribar, šolski vodja v Beii cerkvi, 1 K. — Imenom pogorelcev : Bog plačaj in nakloni novih dobrotnikov! Za dr. Lampetov spomenik so darovali: Gosp. Mihael Trček, dekan v Smariji, 20 K. —- Gosp. Janez Jane, župni upravitelj na Colu, 2 K. — Gosp. Valentin Mikuž, učitelj v Podkraju, 1 K. — Idrijska podružnica Slomškove zveze na zborovanju v Črnem vrhu K 30 20. — Posojilnica in hranilnica v Črnem vrhu 50 K. Bog plačaj! Družbi sv. Cirila in Me toda so od 27. marca do 1. maja 1904 poslali prispsvke p. n. gg. in društva: Upravništvo »Slov. Naroda" "K 162 98; p o d r u ž n i c e : ženska v Logatcu K 200, prva belokranjska ženska K 12887, ženska v Novem mestu K 187 66; posojil niče: v Logatcu K 220, hranilnica in po sojilnica v Smartnem pri Litiii K 20, goriška ljudska posoiilnica K 100, posojilnica za Loški potok Drago in Travo K 20, po sojilnica v Trebnjem K 20, hranilno in po sojilno društvo v Ptuju K 200, posojilnica v Konjicah K 50, v Črnomlju K 40, v Gor. Radgoni K 20, hranilnica in posojilnica v Senožečah K 20, v Žužemberku K 10, posojilnica v Celju K 200 hranilnica in poao jilnica v Šmarju K 100, posojilnice v Vitanju K 15. — Ivan Perdan v Ljubljani ket prebitek od Ciril Metodovih vžigalic K 100; Ivan Vrhovnik v Ljubljani K 1652, iz na biralnika gostilne „Slovan" na Vranskem K 11, Makso Pleteršnik iz Ljubljane K 10, Alojzij Rudolf iz Čateža K 6, Vladimir Va lenčak iz Postojno K 9. Dominik Kotnik v Tohtem vrhu K 36 20. Ivan Vrhovnik v Ljubljani K 7, Ivan tikrjanec v Remah K 60 21, P. Vudlar v Ljubnem K 7, slavni župni urad v Galiciji volilo pokojnega Go-lavšeka K 9, za „Koledar" in vsled oklica K 38 50. Vsem darovalcem naiprisrčnejša sta hvala 1 Blagajništvo družbe sv. rila in Metoda. C i - Telefonska In brzojavil poročila. Japonsko-ruska, vojska. Tokio, 24. maja. Japonci so sklenili vzeti Port Artur z naskokom predno pride na lice mesta baltiško brodovje. — Uničenje ruskega brodovja v Port Arturju smatrajo za nujno, ker so sicer njihovi transporti v nevarnosti. Tokio, 24. maja. Druga japonska armada je pričela prodirati k naskoku na Port Artur. Trdnjava se bo vztrajno branila. Vse velike topove Rusi z ladij spravili na suho in jih montirali na trdnjavah, V trdnjavi je 10.000 vojakov in 7000 mornarjev. Petrograd, 24. maja. Na oklopnico „Orel" v Kronstadtu se je izvršil atentat. Neznani zločinci so na oklopnici odprli spodnje odprtnine, da bi tako potopili oklopnico. Nartrt se ni posrečil, ker je bila oklopnica v plitvi vodi. Sedaj stražijo luko orožniki. London, 24 maja. (Kor. urad.) Tudi Reuterjev urad poroča iz Petrograda, da so Rusi pri Vladivostoku ob čereh ponesrečeno križarico „B:gatyr" sami razstrelili v zrak, ker je bilo nemogoče ladjo zopet spraviti naprej. Topove so prej spravili raz krov. Pariz, 24. maja. (Kor. urad.) »Lan-terne« poroča iz Petrograda, da se ondi širi *est, da je admiral Jessen zvla divostoškim brodovjem vzel nedavno Japoncem v Čile kupljene križarice. Petrograd, 24 maja. „Petr. Vjedom." pravi|o, da vsak dan znašajo vojni strošk' Rusije 8 milijonov rubljev, na mesec torej 240 milijonov rubljev. Vojni zaklad ruski zmore take svote še za 5 mesecev, ne da bi bilo treba iskati posojila. Dunaj, 24. maja. Plenarna seja avstrijske delegacije bo v petek. V vladnih krogih ražunajo, da bo zasedanje končano 6. julija. Gradec, 24. maja. »Tagespost« po roča, da so o Binkoštih bili na celi Štajerski veliki viharji, ki so napravili posebno na južnem Staierskem veliko škode. Tudi iz Italije sa poroča o velikih viharjih VCampo Piere je vihar podrl 20 hiš, 1 osebo je ubil, 30 ranil. Benetke, 24. maja. List „Gazetta di Venezia" javlja iz Rima, da je bila papeževa protestna nota naperjena tudi proti Avstro-Ogrski. V Opatiji se je pri sestanku ministrov razpravljalo o dohodu avstrijskega cesarja v Rim. Z noto je Avstrija dobila migljaj, da papež ne bo sprejel avstrijskega cesarja, ako obišče v Rimu laškega kralja. Budimpešta, 24. maja. Stavka trgovskih pomočnikov je v Pancsovi. Trgovski pomočniki zahtevajo, da morajo trgovine biti zaprte ob 8 uri zvečer. Na znanje! Ali ste že blagovolili ponoviti svojo cenjeno naitoebo na 97 Slovenca"? ponovite naročnino takoj, da se Vam list redno dopošilja. Cena je razvidna na glavi {ista. ''t«-—-« priporoča raiaoTutn« vizitnice po nulri cddi. * i« rti« kTk i f*" K )H1 k ffij f, i 'A i, i« iKUc AtaVTft fcirt fflEeteoroiogifino porodilo. TiSlna nad morjem 3062 m, »redriji sramni llak 736-0 m* a Om o pa- li.ro- \ r&tura d K>T»nja ; motri. ; po I m« ! Oul«!]» Oteflju j Tcmp« 1 Vetrort. Neb. is i «. C •o t — . 23j 9 zveč. | 728-3 | 16-7 j sr. szab. | dež! j o. I 7- zjutr. I 7.il-3 I 15 ] j sl. jugT Tdel. jasnol 7 0 | 2. popol.| 733 9 | 20 9 jp.m. jjvzh. | pol. obl. | Srednja včerajšnja temperatura 17,8>, norm. 14 9" 916 1-1 Klementina Ptš, roj. Papež, naznanja v svojem in v imenu rodbin Papež, Piš, ooklld in Palčič in vseh drugih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak, stric, gospod Rudolf Piš učitelj v Cirknici danes, dnč 22. majnika, ob 8. uri zvečer po kratki in mučni boiezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 37. letu starosti, blaženo v Gospodu zaspal. Pogreb bo dne 24. majnika ob 6. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. zadušnice se bodo darovale v Urknici in v Ljubljani. V Ljubljani, 22. majnika 1904. V- ........— Snhlnnp za 80l)ne slikarje, najnovejše najlepše vzorce, imata v veliki izb \T VD (ITA Ti-nriTir__* > « .. . '/JaButvtf m —.^.vc, ...»»i<» v »Klim izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 624 17 11—7 Vnanja naročila proti povzetju. ^■imiiiiiii................i ■ 111111 ■■ i ■ i ■■ 1111 ■ 11 ■ M ii 11111111111......i.............mu I Že skozi 19 let ^cctAip boleham na želodcu. Po | —'rr*~ Iposkušnjah z različnimi | izdravili sem začel leta i 11896. rabiti Vašo 1 tinkturo j za želodec, | ki mi je vedno prav = dobro služila kot učin- | kujoče zdravilo, pa ne f le meni, ampak tudi I raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- § daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, i ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—3 i Friderik Repolusk, 1 župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Misslina, = 16. dee. 1903. = Resnici čast! Vaše „Železnafo vino" se mi je pri = mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, = kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav i posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- § = krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- i E rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato | = morem Vaše res izborno železnato vino iz i S lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih Š | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! I | Anton Žnidaršič, I = župnik pri Beli cerkvi, p. št. .fernej, Dolenjsko i H 1. marca 1904. = | Naročila »sprejema proti povzetju in točno izvršuje | | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana 1 S lekarna „Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni = = založnik Njihove Svetosti papeža. 5 ................um..........i.........nun............................................. „Florian"! Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati, =———■ naj vžije požirek rastlinske grenčice Odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom. 868 (7) Rastlinska destilacij a „Florian" v Ljubljani.__poskusite! Proda se jako lep konj dopp. Poni s celo opravo in vozom. — Kje, poizve se v upravništvu tega lista. 915 Za pogorišče v Šmihelu pod Nanosom iščejo se nujno mnogoštevilni »čar tesadi. Anton Žgur __župnik v Hrenovicah. BO V četrtek, 19. t. m, proti večeru je neznan človek odpeljal z Jesenic malega črnega psa, po vratu rujavega, ušesa in rep pristrižen (Rattler) s pasjo znamko št v. 21 in 10 mesecev star, sliši na ime „pufi". Prosi se, (la se pes p r o t i d o b r i nagradi fupanstvu na Jesenice odda ali vsaj naznani, kje se pes nalila. 918 3_t ogaška Q Štajersko m I« I Železniška postaja, pošta g in brzojavni urad. cu Krasna lega, zrak poln kisika, brez prahu. Moderna uredba, živahno družabno živ^enje. Kova hydro elektr. mehan. therapcut. zdravllnloa v velikem modernem ■logu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, InhalatorlJ,1 pneumat. aoba, parne kopeli, elektr. masaia, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika, | — Frelzkniena zdravllnloa za bolezni ▼ želodou, črevlh, na Jetrih, ledvloah, kron. Kaprtjn, hamorrholdah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganja, katarom v grla ln krhlja. Najmočnejši zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovlh- ln Marijinih varih 803 b 3-3 Potrtim srcem naznanjam duhovnim sobratom, znancem in prijateljem pokojnikovim žalostno vest, da je umrl danes, dne 21. maja, zvečer ob polu 8. uri prečastiti gospod Anton Hočevar župnik na Brezovici pt»i Iijubljani po dolgotrajni mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu starosti. Pogreb rajnkega bode v torek, dne 24. t. m. dopoldne, ob 10. uri. Dragi pokojnik bodi priporočen čč. gg. stanovskim tovarišem v pobožno molitev in spomin. Na Brezovici, dne 21. maja 1904. trgovina s premogom z zemljiščem vred se proda iz proste roke. Ondi se proda tudi železen vrtni paviljon ter več ole-^ androv. ^ Kje, pove upravništvo ,,Slovenca." registrovana zadruga z neomejenim poroštvom ffilffifiBlf v Ljubljani JTfiliil A A ^Jk — -■- __ __ __ na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—42 4 II 0] 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. t! ' V Uradne ure 0(1 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske 1/ i n j 0 nc\f\,<~>n posojilnice znaša & 4»y4°'/y staŠhran' K4,703.762-02.Dpernomei K20,246712-13.sSdraez K 77979*34- Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 18 Cunard Line Amerika! Vozne karte Trst=New Vork in na vse štacije Severne Amerike 5 kron ceneje 5 nego pri vsaki konkurenčni liniji. (Sedaj Ljub!jana-New York kron 135-—) s prosto hrano in pijačo ter 100 kg proste prtljage pričenši gt^* že od Ljubljane. Prihodnji odhod iz Trsta: Parnik Panonia 28. maja, parnik Ultonia 11. junija in pozneje vsake 14 dni. Iz Ljubljane dan preje zvečer. Vozne karte in pojasnila pri glavni agenturi »Cunard Line". Naslov: F. Nowy, koncesijonirani glavni agent. Ljubljana, Marijin trg št. 1. 906 3 -f-f-f-f-f -f-f-f-f-f-f 4 »f-f Naivečia 7fllo07l najbol^a in najcenejša tvrdka za litij tvtjd L(xlUgu, naročevanje ozir. nakupovanje £ Copieev za pleskarje, sobne slifcarje, zidarje in mizarje. LakOV, pristnih angleških, za vo zova. Emajlne prevlake, pristne, v posi dicah po 7„, V« l/s in 1 k«. Jantarjeve glazure za pode. Edino trpeioo (n najlepše mazilo za trd« in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega zjt vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 60 -28 Oljnatih barv, priznano najboljših Oljnatih barv v tubah, g dr. Sctionfeida. Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, »ajamCeno trpežnega. Gipsa, alabastersbega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših- Ustanovljeno 1.1832. Adolf Hauptmann Ustanovljeno 1. 1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. ===== + f <■¥-f •*<* <*<*<* _ nakup Ie prodaja tiikovrstrih ilria^nlh papirjev, srečk, denarjev tld. Zavarovanja ta igube pri irabanjlh, pri izžrebanju najmatj-šegi. dobitka. — Promeae zavpito »rebanje. balastna i * v r i i«. e t naročil na borzi. '.•'»Mii Menjarična delniška družba „.»» E Bfi C I B" I., WolLtiile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. ■■■■BB—m—IJHM 1 JllUKi MT Pojasnila IB® v vseh gospodarskih in dnančnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti ia dosego kolikor ie mogoč« viiocega obrettovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnlo. 134 333 Ijdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Igntoi] Žitnik. Ti*k .Katoliške Tiskarne" ▼ Ljubljani.