gioielli - dragulji 4l?malalan VRŠR DRRGUURRNA z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com V Podgori »drugačno« dogajanje s šestimi ustvarjalci v glavnih vlogah V Trstu zaključek posveta ob prisotnosti nobelovcev LA V okviru Pesniških večerov SSG so predstavili uspešnico Alenke Rebula Blagor ženskam / 12 Primorski SREDA, 5. DECEMBRA 2007 Št. 287 (19.070) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Vlada se krha, opozicija razbita Martin Brecelj Predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti je v intervjuju, ki ga je včeraj objavil dnevnik La Repubblica, ocenil, da je vladi Romana Prodija spodletelo, češ da ni uspela uresničiti ambicij, s katerimi se je rodila Unija, o samem Prodi-ju pa je menil, da bi ga najbolje označil, če bi si sposodil misel, ki jo svoj čas izrekel pisatelj in kritik Ennio Flaiano, ko je o Vincenzu Cardarelliju dejal, da je »največji umirajoči pesnik«. Bertinottijeva izvajanja so nenavadna že zato, ker prihajajo iz ust predsednika poslanske zbornice, ki bi se zaradi svoje institucionalne funkcije ne smel neposredno spuščati v politično areno. Nenavadna so tudi zato, ker jih je izrekel eminent-ni predstavnik vladne večine. Sicer pa je Bertinotti le s prstom pokazal na to, kar je že mesece vsem na očeh, da j e namreč vladna večina v mnogih ključnih zadevah razdvojena, tako da zanjo predstavlja velik napor vsak, še tako majhen korak. Bolj od Bertinottijevih besed pa so nenavadne politične razmere, v katerih se danes nahaja Italija. V normalni demokratični dialektiki kriza vladne koalicije praviloma sovpada z vzponom opozicije. V Italiji pa je ta čas v hudi krizi tudi opozicija, saj je Dom svoboščin v ruševinah. Očitno je celoten politični sistem potreben popravil in bi prav institucionalne reforme morale predstavljati prvo skrb za vse politične akterje, začenši seveda s tistimi, ki nosijo institucionalne odgovor-nos ti. italija - V intervjuju za dnevnik La Repubblica je ocenil, da je Prodijeva vlada »polom« Bertinotti razburil duhove v vladni večini Negativne reakcije v vrstah Unije - Veltroni zaskrbljen za reforme GORICA - Na sinočnji skupščini v Kulturnem domu Želja po enotni levici tudi med Slovenci v Italiji GORICA - možnosti združevanja italijanske levice in v tem sklopu tudi slovenske, so bile v središču pozornosti sinočnjega srečanja v goriškem Kulturnem domu. Na njem je prevladalo mnenje, da tudi Slovenci v Italiji potrebujejo združeno levičarsko gibanje, ki se bo prej ali slej razvilo v novo skupno politično stranko. O tem vprašanju je uvodoma govoril nekdanji doberdobski župan Mario Lavrenčič. Med debato so svoje mnenje iznesli tudi deželni tajnik SIK Stojan Spetič, predstavnik Demo- kratične levice Fabrizio Dorbolo, deželni svetnik SKP Igor Kocjančič in pokrajinski odbornik Marko Marinčič (Zeleni). Po novem letu se bodo podobna srečanja odvijala v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci. Na 3. strani RIM - V intervuju, ki ga je včeraj objavil rimski dnevnik La Repubblica, je predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti izjavil, da je Prodijevi vladi spodletelo, saj ni uspela uresničiti ambicij, s katerimi se je pred pičlima dvema letoma rojevala Unija. Njegove besede so sprožile plaz odzivov. Razen v SKP, so jih v drugih strankah vladne večine kritizirali, češ da so pretrde in politično neprimerne. Voditelj Demokratske stranke je opozoril, da se na tak način šibi možnost izpeljave volilne in drugih reform, ki so za državo nujno potrebne. Sicer razbita opozicija pa je Bertinottijevi oceni o delo vlade zlohotno pritrdila. Na 13. strani Tržaška univerza bo sodelovala pri razvoju pristanišča Na 4. strani Milje-Dolina: skupen projekt družinskega rejništva Na 5. strani V Gorici uvedli prve prepovedi zaradi onesnaženosti zraka Na 14. strani IRIS išče strategijo in se ozira čez mejo Na 14. strani Tržnica pri goriški meji tokrat ne bo čezmejna Na 16. strani IRAN - Sporni jedrski program Različni odzivi na poročilo obveščevalnih služb ZDA WASHINGTON - Ameriške obveščevalne službe so v ponedeljek objavile poročilo o Iranu, v katerem ugotavljajo, da je Teheran program razvoja jedrskega orožja ustavil leta 2003. Poročilo so v Iranu v torek pozdravili, saj naj bi dokazoval miroljubno naravo iranskega jedrskega programa. Generalni direktor IAEA El Ba-radej je izjavil, daje iranski jedrski program sedaj "na čakanju" ter ocenil, da bi lahko to poročilo "prispevalo k popuščanju napetosti v jedrskem sporu s Teheranom" in vzpodbudilo Iran, da čim prej razjasni vsa odprta vprašanja o svojem jedrskem programu. Ameriš- Generalni DIREKTOR IAEA Mohamed El Baradej ki predsednik George Bush pa kljub poročilu znova ni izključil možnosti uporabe sile proti Iranu. Na 18. strani trst - Občina bo plačala obresti posojila SSG: danes in jutri ključna dneva TRST - Slovensko stalno gledališče bo v decembrskem obroku posojila, ki mu ga je 14. marca 2005 podelila Občina Trst, plačala samo kapitalski delež, to je nekaj več kot 20 tisoč evrov, medtem ko bo obresti v višini nekaj več kot 33 tisoč evrov poravnala občina sama. Tako je sklenil tržaški občinski odbor, ki je tako dejansko razveljavil določilo junija letos sprejetega sklepa, po katerem bi moralo SSG plačati tudi obresti, ker naj bi ne predstavilo izravnanega obračuna za leto 2006. Poleti se je izkazalo, daje šlo za napačno tolmačenje predstavljenih dokumentov. Predsednik Slovenskega stalnega gledališča Boris Kuret je ocenil, da je »tržaška občina s tem sklepom priznala le, kar je bilo v dejstvih že potrjeno, in sicer, da smo preteklo leto zaključili uspešno, brez izgub, kar je bil tudi pogoj, da nam Občina ne zaračunava obresti na svoje posojilo.« Slovenski teater čakata danes in jutri ključna dneva za preživetje. Po današnjih srečanjih z SKGZ in deželnim odbornikom za kulturo Robertom Antonazom, se bo jutri nadaljevala skupščina gledališča, na kateri bi morali odločati o proračunu. NA 6. STRANI 2 Sreda, 5. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Po meji naj padejo še druge zapreke Ace Mermolja_ Pričujoče Ogledalo sem pričel pisati potem, ko sem se vrnil s seje Skupščine Slovenskega stalnega gledališča in ga zaključil nekaj dni pozneje, zato so v njem opazna tudi razpoloženjska nihanja. Vrnem se k začetnim besedam: na dnevnem redu je bila odobritev bilance. Nisem avtoriziran in niti ne poklican, da bi posredoval vsebino seje, vendar me tlači moreč občutek, ki se meša z upanjem, da bo po desetletjih vendarle prišlo do razčiščenja. Ne vem, v katero smer se bo obrnil petelin na strehi. Gledališče ni zdrknilo v finančno-pravno zmešnjavo, ker je pošten deželni funkcionar prosil za premestitev razprave in glasovanja. Ponovno pa mi je postalo jasno, da je v političnih vrstah deželne, pokrajinske in občinske uprave občutek za to, kar Slovenci kulturno pomenimo, izrazito prešibek. Včasih ni bistvena niti politična barva. Ustanove, ki se v naši deželi ukvarjajo z gledališčem, produkcijskim ali ne, imajo vsaj trikrat ali štirikrat višji budžet od slovenskega, v povprečju pa kakih petkrat višjega, ker je treba pač šteti tudi Deželno stalno gledališče, kije največje. Ob tem imajo omenjena gledališča na razpolago brezplačne dvorane. Slovenci pa naj bi ustvarjali gledališče z drobtinico porazdeljenih sredstev, s plačami, ki so pod normo in istočasno dosegali boljše rezultate. To tarnanje pa ne sega v srž problema. Slovensko stalno gledališče s sedežem v Trstu je po zakonu italijansko stalno gledališče. Zanj veljajo isti zakoni in pogoji kot za ostala italijanska gledališča, razen nekaj manjših olajšav. To pa pomeni, da bi moralo imeti SSG povsem isti tratma, kot ga ima Deželno stalno gledališče Rossetti. Slednjega uvršča Dežela v redno bilanco, SSG-ja pa ni v tem pomembnem poglavju, čeprav bi po zakonu moralo biti. Isto velja za Pokrajino Trst, pri Občini Trst pa ima SSG dolg, ki je bolj kot sad slabega upravljanja posledica dvoumnih odnosov javnih uprav do gledališča. Sami Slovenci in upravitelji se predolgo nismo do kraja zavedali, da naše gledališče ne tava v nekem limbu, ampak, da sloni na zakonih in normah ter da je formalno eno izmed italijanskih stalnih gledališč, čeprav posluje v slovenskem jeziku. Ob pomanjkanju jasne opredelitve je SSG obtičalo v klobčiču politične (neje)vo-lje, finančne stiske in pravno-instituci-onalne nedorečenosti. Gre za stvarnost in obenem za metaforo o stanju, v katerem še vedno živi manjšina. čas je, da se dvoumje prekine. Pri vsem tem ne moremo trditi, da se SSG ni promoviralo v italijanskem okolju. Za prodor v italijansko javnost je potrosilo denar in energije, rezultati so opazni. Gledališče obstaja v italijanskem tisku, na velikih plakatih in tudi v zavesti kulturne elite. Politični odgovori, kot zapisano, ostajajo megleni. SSG ni edina inštitucija, ki ni jasno opredeljena, čeprav ima poseben status. Ob padcu Schengenske meje med Slovenijo in Italijo je prav, da pred ognjemeti opozorimo tudi na meglice in nedorečenosti. Lahko nadaljujem s primeri. Imamo nov deželni zakon, a nimamo še urejenih bilančnih postavk. Ne bi se tu skliceval na slovenske deželne svetovalce, na podtajnika in še na koga. V resnici se je o določenih problemih težko razgovarjati tudi s tistimi, o katerih menimo, da nam bodo naklonjeni. Vnaprej ni dano nič in če problem ne najde posluha pri pravi osebi, si požgan. če je odgovorni občutljiv, se stvari rešijo, kot se je zgodilo z dvojezično srednjo šolo v Špetru. Glede Slovencev, pluralnosti dežele Furlanije Julijske krajine, multikultur-nosti itd. ni homogenih pogledov niti v progresističnih vrstah. Ni se še razjasnila niti Demokratska stranka, v kateri obstajajo glede omenjenih vprašanj včasih povsem nasprotujoča si mnenja. Dokaz za to so ostri toni gle de zako na o Furlanih, rimska razprava o predlogu novega deželnega statuta in sama pot, ki jo je moral prehoditi v deželnem sve- tu zakon za Slovence, ki gaje pogojevala skupinica razgretih Rezijanov. Upam, da bodo bodoči dogodki odplaknili te grenke misli, stanovalci iste stolpnice pa se še nismo povsem dogovorili za hišna pravila in glede medsebojnih odnosov. Res je, da imamo Slovenci danes več zaščitnih norm, ki so nam v prid, zatakne pa se pri zelo praktičnih zadevah, kot so npr. sredstva in podpore. Res je, da tudi sami Slovenci nastopamo brez jasnega in skupnega načrta (vsaj okvirnega), vseeno pa si ne moremo za naše stiske naprtiti vseh krivd. To ne bi bilo pošteno in niti objektivno. Sprašujem se: imajo smisel dvojezični napisi, če se nam z leti avtomatično manjšajo podpore za delo na področju kulture, jezika, šolstva in medijev? Po hudih naporih je finančni zakon res dodal 500.000 evrov podpore za kulturne dejavnosti manjšine. Bili smo veseli uspeha, vendar povišek ne nadomešča tega, kar sta nam odžrla inflacija in draginja. Manj znano pa je, da so Primorskemu dnevniku s finančnim zakonom znižali 2 odstotka prispevkov za leto 2007 in 2 odstotka za leto 2008. Primorski dnevnik je za manjšino izjemno dragocen, saj nas povezuje in omogoča, da med sabo sploh komuniciramo. čeprav »tiči« ta naš Dnevnik v posebnem zakonskem členu in to v družbi nekaj tisoč lačnih prosilcev iz vrst takoimeno-vanega »šibkega založništva«, mu je težko priznati specifičen položaj. Problem je, kako v Rimu najti za to odgovornega in pristojnega politika, ki bo posvetil nekaj svojega dragocenega časa, da bo ugotovil, kako pomembno bi bilo, ko bi nekemu listu v dokaj čudnem jeziku, ki izhaja tam zgoraj na severo-vzhodnem delu Italije, priznali poseben status. Kako naj ta minister ali podminister ali podtajnik pogleda preko gore prošenj, dokumentov, zakonskih členov, bilančnih nuj in vidi časopisek, ki je naslednik nekega partizanskega glasila, ki so ga izdajali v soteski na Vojskem, ki je bolj skrivnosten kraj od kakega bunkerja v Afganistanu. V smer »posebnosti« ni manjkalo naporov, pravih rezultatov pa še ni. Iz osebnih izkušenj vem, da so v Rimu poznali Primorski dnevnik kaki danes upokojeni funkcionarji in da visi zgodovinski izvod Primorskega dnevnika v sejni sobi združenja založnikov FIEG. Tja so ga pribili drugi časi in druge svetovne razmere. V smislu zgoraj napisanega se strinjam s Tamaro Blažino, ko se je po trdi borbi za deželni zakon v prid Slovencev »izkašljala« in zapisala, da Slovenci premalo naredimo za to, da bi Italijanski sodržavljani spoznali naše življenje, potrebe in konec koncev tudi naš doprinos za bogatitev celotne deželne stvarnosti. V isti sapi pa se sprašujem: kako? Pred sabo imam komaj izdano knjigo (ZTT) odličnega furlanskega pesnika Luciana Morandinija. Knjiga je dvojezična, torej v italijanščini in v slovenskem prevodu Marka Kravosa. Morandini, ki je pomembna deželna kulturna osebnost, bo imel prihodnje leto 80 križev in že dolgo časa prijateljuje s slovenskimi književniki (Zlobcem, Kravo-som in drugimi). že sedaj si predstavljam, s kakšno težavo bomo tovorili te njegove odlične pesmi po naši deželi. Naredili smo še eno pomembno dejanje, sumim pa, da bo manj ploskanja od zasluženega. V bistvu je imel ob zaključku projekta Sapeva v Trstu prav odbornik An-tonaz. Dejal je, da bi morala najti slovenski jezik in slovenska kultura svoje organsko mesto v deželnih italijanskih šolah. Brez te osnovne stopničke ne bo zaželenih rezultatov in med skupnostmi bodo ostajale meglice. No, pa pojdimo naprej. čez nekaj dni se bodo na obmejnem pasu od Milj do Trbiža prižgali ognjemeti. Ljudje so veseli padca meje. Naslednji dan bo treba pometati ostale pre-preke... trst - V prostorih Expo Mittelschool Zvezda je teran, vse bolj tudi vitovska Sežanska klet Vinakras predstavila svoja vina Pokuševalci so imeli na degustaciji kaj pokušati, kraška vina so bila visoko ocenjena OK Klet Vinakras iz Sežane, ki prav letos praznuje 60 let svojega delovanja, se je s svojimi izbranimi vini predstavila v pestižnih prostorih Expo Mittelschool v Trstu. Pobuda in ideja za sodelovanje in navezavo stikov je nastala in se porodila ob letošnjih srečanjih Okusi Krasa. Po besedah direktorja in vodje sežanske kleti Marjana Co-lje in Tomaža Škrlja so predstavili značilnosti posameznih vin. Pri tem so izbrali različna vina od mladega do zorje-nega belega, najbolj tipičnega predstavnika kleti - izbranega terana, arhivskega vina terantona, kraške penine, pridelane iz terana, in teranov liker. Ta vina so po tipologiji zelo različna in obiskovalci so jih lahko pokušali in se preverili v degustacijskih spoznavanjih in raziskovanju vonjev in okusov. »S to paleto vin skušamo ponesti košček Krasa v Trst, ki je že od nekdaj bogato zaledje in trg za kmetijske pridelke, med njimi pa seveda prednjači vino teran,« pravi Tomaž Škrlj, ki je pokuševalcem tudi predstavljal vina. Večer, ki ga je vodila dobra poznavalka vin in kulinarična mojstrica Vesna Guštin Grilanc iz Repna, so ob kraškem pršutu, ki ga je prispevala Pršutarna Kras iz Šepulj -rezal ga je mojster Franc Orel iz Lokve - in odličnem siru si rar ne Ma hne iz Tater, so zaklju či li s tera no vim li ker -jem in slad ko pi to iz ku ti ne, ki jo je prav za to pri lož nost spekel Matjaž Lindič iz sežanske okrepčevalnice Apetit. Zbrane sta nagovorila tudi direktor sežanske kleti Marjan Colja in direktor Expo Mittelschool, Francesco Raz-zetti. Slednji je poudaril, da se predstavitev odvija v prosto rih, ki so last tr žaš ke tr go vin ske zbor ni ce in so na me -njeni za promocijo tipičnih proizvodov s tega območja. Expo Mittelschool se ukvarja z enogastronomijo (vino in hrana) poleg gostinske šole pa imajo tudi šolo za kuharje in natakarje, pa tudi lepo urejeno kuhinjo. Ob ponedeljkih imajo tedenska srečanja in promocije tipičnih vin in hrane. Že večkrat so se tu predstavile vinske kleti Kras, Goriška Brda, Istra in druge pokrajine, vedno pa je bila promocija na visoki strokovni ravni. Obiskovalci so bili tudi tokrat navdušeni nad kvalitetnimi kraškimi vini in upamo, da se jih bodo tudi v bodoče posluževali še v večjih količinah. Ob tem ugotavljajo, da na sežanskem Krasu prevladuje teran, medtem ko so na italijanski strani v ospredju bela vina. Vendar pa se tudi Kraševci na slovenski strani sedaj čedalje bolj odločajo za bela vina avtohtonih sort kot sta malvazija in vitovska grganja. Prav slednjo so na predstavitvi v Trstu ponudili kot presenečenje, ki je navdušilo še tako zahtevne degustatorje. Poudariti velja, da so to vrsto grozdja v sežanski kleti ponovno vinificirali po dvajsetih letih. Sicer pa ima klet za promocijo svojih proizvodov enoteke v Sežani in širom po Sloveniji (Ljubljana, Celje, Trbovlje, Tolmin itd.) Olga Knez ODPRTA TRIBUNA Znanost naj bo izven domene religije, sicer imamo opraviti s fundamentalizmom Gorazd Vesel Malo je držav na svetu, ki bi bile sposobne do tolikšne mere razviti politično fantazijo kot Italija. Na svetu je prav tako malo držav, ki bi znale z ustreznimi mehanizmi takšni bujni fantaziji priščip-nili krila, vreči njene ideje na sito in spustiti skozi samo tisto, kar bi bilo družbeno koristno. Ko govorim o Italiji, mislim na Metternichovo opredelitev Italije kot geografskega pojma. Kajti Italija, sad ri-sorgimenta, je rezultat pestre zgodovine, kakršne ne pozna nobena evropska država. Njeno visoko sposobnost političnih igric in njeno vsestransko kreativnost oblikujejo geni, v katerih je zapisan zgodovinski spomin predrimskih ljudstev, tudi Keltov, po Rimljanih pa sledovi Grkov, Gotov, Longobardov, Normanov, torej Vikingov, Bizantincev, zaradi katerih je Rim imel grške papeže in je bila grščina takratni jezik v večnem mestu, Frankov, Germanov, Arabcev, Francozov, Špancev pa morda še koga. Italija je bila v tistih časih vrt Evrope, celine, ki je severno od Alp živela »kameni dobi«. Rim je bil mit, ki je ostajal iz časov rimskega imperija. Udomačil se je rek: Franca o Spania, pur-che si mania. Glavno odgovornost za tako kasno združitev Italije je Nicolo Machiavelli pripisal obstoju papeške države, ki traja, odkar so prvi rimski škofje postali papeži in so svojo zemeljsko oblast, poleg duhovne, neprestano širili in vplivali na celot- no dogajanje po vsej Evropi in kasneje po svetu. Ko so ob koncu srednjega in na začetku novega veka nastale velike nacionalne laične države, zaradi obstoja papeške države, ki je preprečevala ta proces, Italija ni mogla nastati in hoditi vštric z njimi. Zaostajala je in zaostaja še danes, oziroma se razvija po svoje. Po zmagi in odpravi papeške države, ki je obsegala ves osrednji del škornja, je Garibaldi prišel v Milan. Pisatelj Alessandro Manzoni gaje objel, ker je hotel »zgodovino oprati klerikalnega gnoja«. Od takrat obstaja geslo: sedaj imamo Italijo, ustvariti moramo še Italijane. Malo kasneje so papežu vrnili državo, manjšo, nastal je Vatikan, kajti po splošnem takratnem prepričanju papež ne more biti brez nje. »Imeti mora svojo državo, sicer se bo polastil cele Italije,« so menili. S prihodom na oblast je Benito Mussolini, ta zakrknjeni antiklerikalec, znan po protipapežkih napadih v svojem časopisu, s Cerkvijo podpisal konkordat in ji dal v obveznicah tolikšno bogastvo, kakršnega si niti v sanjah ni mogla predstavljati. Praktično je Cerkvi priznal paralelno oblast v državi. Spoznal je ali vsaj domišljal si je, da bosta njena ekumen-ska naravnanost in njen vpliv po svetu pomagala njegovim imperialističnim ciljem. Pri vsej politični fantaziji Italijani ni- so sposobni priti do spoznanja, do katerega so prišli Španci z Zapaterom, namreč, da je samo laična država lahko demokratična in pluralistična. Tudi niso sposobni ravnati se po laični etiki kot Francozi, kjer uveljavljajo ločitev Cerkve od države. V ZDA, kjer spoštujejo ločitev različnih cerkev od države, se v javnem življenju obračajo za pomoč na Boga, medtem ko v Italiji najprej prisluhnejo papežu in Italijanski škofovski konferenci. Cerkev se zaveda moči, ki ji jo daje oltar. Zato hoče imeti oblast tudi nad znanostjo. Posebno med Ratzingerjevim papeževanjem se to še zlasti pozna. Toda znanost mora ostati izven domene religije, sicer imamo opravka z verskim fundamentalizmom, spodbujevalcem laičnega integralizma. Če bo tako, se bo nekdo v prihodnosti opravičeval, kot se je Woytila opravičeval zaradi krivice storjene Galilleu. Vprašanje svobode znanosti je direktor La Republica Eugenio Scalfari izpostavil že ob lanskem Ratzingerjevim nastopom v Regensburgu. Kaj bo laični svet rekel o njegovi zadnji encikliki, da znanost ne more brez Boga? Bo še naprej dopuščal, da si Cerkev lasti monopol nad bio eti ko, nad tako pomemb nim poglavjem za naše zdravje, naše boljše počutje in življenjsko srečo človeštva? Vera naj bi bila zasebna stvar, odprta za dialog z znanostjo in filozofijo. / ALPE-JADRAN_Četrtek, 6. decembra 2007 3 ■ ^ M ■ ■ ■ ■ « y V V. V V I V. V ^ I I ■ j VI V y V ■ ■ M/ ■ V N. ■ ■ 1 I \ I t VI I I I V I I I <»>1 V I I I V>1 Tudi slovenska manjšina potrebuje enotno levico Po praznikih se bo razprava nadaljevala po vseh krajih, kjer živimo Slovenci GORICA - Tudi slovenska manjšina nujno potrebuje enotno levico. Ta potreba je prišla do izraza na sinoč-njem srečanju v goriškem Kulturnem domu, ki je izzvenelo predvsem kot razprava oziroma izmenjava mnenj o idejno-političnem projektu, ki je še v povojih. O tem je uvodoma govoril Mario Lavrenčič, svoja stališča pa so iznesli Fabrizio Dorbolo, Stojan Spe-tič, Marko Marinčič in Igor Kocjančič. Lavrenčič je izhajal iz velikih sprememb na italijanski politični sceni, pri če mer je ome nil De mo krat sko stranko in dogajanja na desnici. Levica se mo ra po e no ti ti, a ne kot seš te vek strank in njihovih aparatov, temveč kot spontana želja po združevanju. To je zelo zahtevna naloga, saj je na levici še ved no ze lo moč na ob ram ba po sa mez -nih identitet, je dejal nekdanji doberdob ski žu pan. Dogovarjanje na levici ne sme temeljiti na navezanosti na preteklost (Lavrenčič je omenil komunizem), temveč na skupnih pogledih na prihodnost. To velja tudi za pravice slovenske manjšine, pri katerih levica podpira enotne nastope vseh manjšinskih komponent. Ko gre za svetovne in politične nazore pa smo si Slovenci zelo različni, je podčrtal Lavrenčič. Bilje kritičen do etničnega pristopa, ki ga zagovarja stranka Slovenska skupnost, za katero ni jasno, ali je ali ni sestavni del Demokratske stranke. Lavrenčič je kot združevalni ideal in vred no te le vi ce ome nil po li ti ko miru, skrb za okolje, socialno pravičnost in solidarnost, dodal je tudi boj proti pritiskom cerkvene hierarhije, zlasti na področju šolstva. Novo dogovarjanje na levici naj bi skratka temeljilo na idejah in idealih in ne na »hladni fuziji« dveh komunističnih strank, zelenih in demokratične levice. Prodijeva vlada se po mnenju udeležencev sinočnega srečanja še bolj prepoznava v Demokratski stranki in še bolj zanemarja odnose z levico, kar pomeni, da zapostavlja volilni program levosredinske koalicije. Slišati je bilo tudi kritike na račun politikov in politike, ki se pojavljajo na televiziji, še bolj pa zanemarjajo konkretne in vsakdanje probleme ljudi. Na srečanju so se dogovorili, da bo po bližnjih praznikih razprava o združevanju na levici stekla v vseh treh pokrajinah Furla-nije-Julijske krajine, kjer živimo Sloven ci. Sandor Tence Nekdanji dolgoletni doberdobski župan Mario Lavrenčič in Igor Kocjančič na včerajšnjem srečanju v goriškem Kulturnem domu BUMBACA rim - Predlog statuta Furlanije-Julijske krajine Večjezičnost pod udarom Drevi zapade rok za popravke v poslanski ustavni komisiji - Trenja v Demokratrski stranki RIM - Poslanska komisija za ustavna vprašanja bo v prihodnjih dneh nadaljevala z obravnavo novega statuta Furlanije-Julijske krajine. Danes zapade rok za vložitev popravkov na izhodiščno besedilo, ki temelji na predlogu deželnega sveta in tudi na nekaterih spremembah, ki jih je vnesla komisija. Med slednje sodi tudi črtanje štirijezičnega uradnega imena Furlanije-Julijske krajine. Nacionalno zavezništvo je vložilo sto popravkov, ki sta jih podpisala poslanca Manlio Contento in Roberto Menia. »Naša stranka priznava slovensko manjšino, ne sprejema pa, da se v statutu omenja furlansko Luciano Violante KROMA skupnost in tudi ne večjezičnosti,« je v Messaggero Venetu izjavil porde-nonski parlamentarec Contento. A prava politična bitka o novem statutu se igra znotraj Demokratske stranke, ki o tem vprašanju ima zelo različna stališča. Goriški poslanec Alessandro Maran pravi, da priznanje večjezičnosti ne sme biti glavna osnova za deželno avtonomijo, njegov furlanski kolega Ivano Strizzolo pa razmišlja drugače in izpostavlja aktualnost in veljavnost večjezičnosti. Tednik videmske nadškofije Vita Cattolica je medtem v zadnji številki objavil stališča, ki jih je v zvezi s statutom FJK leta 1947 zavzela posebna komisija ustavodajne skupščine. Iz tega je razvidno, da je Dežela je dobila pravni položaj avtonomne dežele prav zaradi navzočnosti narodnih in jezikovnih manjšin. jutri V Sežani film in knjiga o morju SEŽANA - V sežanski Kosovelovi knjižnici nadaljujejo z nizom dokumentarnih filmov novinarja TV Ljubljana Jadrana Sterleta, ki bo v sklopu projekta Vsi Jadranovi filmi, ki nastaja v sodelovanju še z TV Ljubljana in Občino Sežana, predstavil 13 filmov. V četrtek, 6. decembra (jutri) bodo ob 18. uri v knjižnici pri če li z ogle dom dru ge ga ci -klusa filmov. Tokrat si bodo obiskovalci ogledali 50-minutni film Ko re ni ne slo ven ske ga mor -ja, ki govori o tisočletni tradiciji slo ven skih, kraš kih ri bi čev na avtohtoni slovenski obali od Trsta do izliva reke Timave in o izvirnem slovenskem plovilu čupi. Sre ča nje pa bo do pri če li s pred -stavitvijo knjige Vonj po morju - smešne, resnične pripovedi slovenskih ribičev avtorja Bruna Volpija Lisjaka. Gost večera bo poleg novinarja, raziskovalca, avtorja, publicista in prevajalca Jarana Sterleta, po rodu sicer domačina iz Sežane, še dolgoletni po mor ščak, ka pi tan, me ne džer tržaške ladjedelnice, poznavalec pomorstva in ribištva, raziskovalec in publicist Bruno Volpi Lisjak. Oba avtorja Sterle in Volpi Lisjak, ki je v svoji bogati zgodovini veliko prispeval k ohranjanju in vrednotenju naše pomorske kulturne dediščine, sta pričela so de lo va ti pred šti ri mi le ti tu di z uveljavljanjem novonastalega ribiškega muzeja v Križu in tako je na stal Ster le tov film, ki va -bi obiskovalce k ogledu.Gotovo pa bo zanimiv tudi pogovor z avtorjem knjige Vonj po morju, ki je knjigo pisal z namenom, da bi bralec poleg veselega vzdušja osvojil tudi nekaj znanja o krajevni antropološki zgodovini. V knjigi so zbrane zgodbe, ki jih je pisec na prigovarjanje svoje žene, glasbenice Margarite, snoval med svojima dvema temeljnima de lo ma, o slo ven skem mor skem ribištvu in o morskem drevaku čupi. Gost večera Volpi Lisjak bo se žan ske mu ob čin stvu tu di predstavil pomen povezave Sežane z morjem, ki sega že daleč v zgodovino. Olga Knez ZNANJE Videmski tehnološki park zanesljivo raste VIDEM - V znanstvenem in tehnološkem parku Luigi Danieli v Vidmu so včeraj predstavili obračun triletnega delovanja te pomembne strukture, ki je več kot spodbuden. Od leta 2005, ko je bil ustanovljen, je park število svojih storitev za podjetja povečal od 6 na 180, število seminarjev in drugih izobraževalnih pobud pa se je pomnožilo od 3 na 35. Zraslo je tudi število lociranih podjetij, med katerimi so štiri segle v sam vrh mednarodne odličnosti. Triletni obračun in dejavnosti parka so na včerajšnji slovesnosti predstavili direktor konzorcija Friuli Innova-zione Fabio Feruglio in odgovorni za različna področja, srečanja pa sta se udeležila tudi deželni odbornik FJK za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi in rektor videmske univerze Furio Honsell, ki je tudi predsednik konzorcija Friuli Inno-vazione, sicer ustanovitelja parka. ČRNA KRONIKA - Dvojni umor in samomor zaenkrat brez odgovora Družinska tragedija v Čenti Moški s strelnim orožjem umoril ženo in štiriletnega sinka, nato pa je sodil še sebi - Presunjenost v mestecu ČENTA - Michele Peressotti, 38-let- ni vzdrževalni tehnik v občinski upravi v Tavagnaccu, je avtor srhljive tragedije, ki se je odigrala v družinskem stanovanju v neposredni bližini središča Čente. Peressoti je s pištolo, za katero je imel orožno dovoljenje, saj je bil strastni strelec, ubil 35-let-no ženo Delio in štiriletnega sinka, nato pa se je us tre lil še sam. Po prvih izvidih preiskovalcev se je tragedija zgodila v noči na torek, alarm pa je včeraj zjutraj sprožil Peressottijevoče, ki ni mogel vzpostaviti stika s sinom. Poklical je gasilce, ki so vlomili v stanovanje in našli tri trupla. O vzrokih tragedije preiskovalci za sedaj ne morejo niti domnevati, saj je bila družina po oceni znancev popolnoma normalna. Oba starša sta delala in bila zelo navezana na otroka, ki je hodil v vrtec. Po mnenju župana Čente Roberta Pinose tudi nista imela gmotnih problemov, mladi družini in še posebej vnučku pa so bili zelo blizu tudi stari starši. »Resnično težko je komentirati in predvsem razumeti, kajti najbrž sploh ni ničer za pojasnjevati in za razumeti,« je ocenil Pinosa. Na fotografiji glavni trg sredi Čente NM 4 Sreda, 5. decembra 2007 GOSPODARSTVO / konvencija - Sodelovanje med Pristaniško oblastjo in univerzo Pristanišče in univerza skupaj za razvoj infrastrukture Prvi skupni projekt bo nov regulacijski načrt za pristanišče TRST - Nov regulacijski načrt za tržaško pristanišče bo po vsej verjetnosti pripravljen do konca leta 2008, pri njegovi izdelavi pa bo sodelovala tudi tržaška univerza. Pristaniška oblast in vodstvo univerze sta namreč včeraj podpisala konvencijo o sodelovanju, na osnovi katere bo univerza nudila svoje znanje pri razvijanju pristanišča, infrastrukture in sploh načrtovanja, medtem ko bo Pristaniška oblast po sre do va la uni ver zi ozi ro ma študentom svoje strokovno znanje in tehnične zmogljivosti, tudi za prirejanje izobraževalnih tečajev. Konvencijo sta včeraj dopoldne podpisala predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in rektor tržaške univerze Francesco Peroni. Oba sta poudarila pomembnost sporazuma, na osnovi katerega bo mogoče izvajati skupne projekte na raziskovalnem, didaktičnem in izobraževalnem področju, in to v skladu z institucionalnimi cilji obeh ustanov. Sodelovanje bo zadevalo še zlas ti teh nič no-go spo dar sko na čr to - vanje, načrtovanje pristaniške infrastrukture in pristaniškega zaledja, urbanizacijo pristaniških območij in njihovo povezovanje z okoljem, upravljanje pristaniškega zgodovinskega in okoljskega bogastva, strateške razvojne projekte, pomorsko in pristaniško gospodarstvo, trženje, optimalno upravljanje pristanišča v skladu z zakonskimi normativi in prirejanje posvetov, seminarjev in konferenc. Pristanišče je v zadnjem obdobju razpredlo mrežo odnosov in sodelovanj s študijskim oziroma raziskovalnim okoljem, je poudaril Boniciolli, tako med pristaniščem in znanstvenimi institucijami ni več meja. Zdaj pripravlja Pristaniška oblast nov regulacijski načrt, ki ga bosta morala potrditi tudi tržaška in miljska občinska uprava in ki zahteva ogromno znanja - tako v notranjosti kot v zunanjosti samega pristanišča -, še zlasti na področju inženir-stva, arhitekture, urbanistike ter mednarodnega, pomorskega in gospodarskega prava. Na vzhodu se namreč raz- Claudio Boniciolli in Francesco Peroni med stiskom rok po podpisu konvencije KROMA vija nov svet, ki skokovito raste in kateremu se mora tržaško pristanišče v sodelovanju z drugimi severnojadran-skimi pristanišči neobhodno prilagoditi. Cilj seveda ni konkurirati severno-evropskim pristaniščem, kot sta Amsterdam ali Rotterdam, vendar lahko Trst postane dobro srednjeveliko pristanišče, na katerega bi gravitirala jugovzhodna Evropa. Toda za to potrebuje promet, ki je odvisen od več faktorjev, med katere sodi gradnja železniških povezav Trst-Ronke, Trst-Divača in tudi Trst-Koper, o katerih Boniciolli včeraj ni želel podrobneje govoriti. Če so čezmejne proge odvisne od politične volje obeh držav, ima na italijanski strani ključno vlogo skupina italijanskih železnic, zato bo Boniciolli posredoval nekaj zahtev pooblaščenemu upravitelju skupine Mauru Morettiju, ki bo še pred božičem obiskal Trst. Med zahtevami bo v prvi vrsti okrepitev povezave Trst-Benetke, še posebej pa izdelava študije za gradnjo železniške povezave med Trstom in Koprom. (A.G.) V Trstu in Vidmu strmoglavil stanovanjski trg TRST - V letošnjem prvem polletju je stanovanjski trg v dveh najpomembnejših mestih Furlanije-Julij-ske krajine doživel pravo strmogla-vljenje, in sicer za 8,8 odstotka v Vidmu in za 4,1 odstotka v Trstu glede na enako lansko obdobje. Podatke je včeraj objavila nepremičninska skupina Tecnocasa, ki je z analizo med drugim ugotovila, da je na stanovanjskem trgu v Vidmu še naprej največ povpraševanja po dve- in trisobnih stanovanjih, medtem ko v Trstu cena obnovljenega stanovanja dosega skoraj dva tisoč evrov na kvadratni meter površine. Generali: zelena luč EU za prevzem na Češkem BRUSELJ - Evropska komisija je na osnovi pravilnika o koncentracijah prižgala družbi Assicurazioni Generali zeleno luč za prevzem zavarovalniških aktivnosti češke finančne skupine PPF Group NV. PPF je glavni holding močne češke finančne skupine, ki deluje v Srednji Evropi, Srednji Aziji, na Kitajskem in v Vietnamu in je specializirana za dobavo finančnih storitev na drobno na področju zavarovalništva in potrošniškega kreditiranja. V Benetkah komisije Jadranske evroregije BENETKE - V glavnem mestu Veneta so zasedale različne komisije in izvršni odbor Jadranske evroregije, ki je bila ustanovljena lani v hrvaškem Pulju, v njej pa sodelujejo vse objadranske regije, od Veneta in FJK, Slovenije, Hrvaške, BiH in Črne gore do Albanije. Posebno pomembno je soglasno sprejetje programa dela komisije za ribištvo za leto 2008, ki predvideva skrb za traj-nostni razvoj te panoge na osnovi večletnega strateškega programiranja. Delo te pomembne komisije vodi Dežela Veneto, medtem ko v Chioggi že deluje Observatorij za ribištvo v severnem Jadranu. družbe - Od preteklega ponedeljka Družba Mladina v Skupini KB1909 GORICA - Finančna delniška družba KB1909 je v ponedeljek, 3. decembra 2007 postala 39,8-odstotna lastnica družbe Mladina d.d., ki izdaja tednik Mladina in mesečnik Monitor. Kot smo že poročali, je goriška finančna družba v lastniško strukturo delniške družbe Mladina d.d. stopila prek svoje hčerinske družbe Transmedia Spa iz Gorice, ki se ukvarja s kinematografsko dejavnostjo, aktivna pa je tudi na medijsko-založniškem trgu. Na skupščini družbe Mladina d.d., ki je bila 20. novembra, so predstavniki 91 odstotkov kapitala družbe podprli projekt dokapitalizacije v višini slabih 955.200 evrov in tako omogočili vstop družbe KB1909 v svojo lastniško strukturo. Na novo je bilo izdanih 1194 navadnih imenskih kosovnih delnic, katerih emisijska vrednost je znašala 800 evrov za delnico. Ob tej priložnosti je bil imenovan nov nadzorni svet, ki ga bodo se- stavljali: Boris Peric, predsednik upravnega sveta družbe KB1909, Jurij Gia-comelli (nekdanji direktor časnika Finance), Branimir Štrukelj in Borut Ris-mal. Dva člana nadzornega sveta bodo pozneje imenovali še zaposleni. Prihod slovenskega holdinga iz Italije prinaša Mladini d.d. svež kapital, ki bo pomemben za prihodnji razvoj družbe. V sklopu holdinga Skupine KB1909 pa poleg podjetja Transmedia posluje še nekaj podjetij, ki delujejo na trgu medijev. Med njimi sta goriška družba Tmedia in sežanski Dis-triest. Vodstvi družb KB1909 in Mladina d.d. sta namreč že izoblikovali glavne razvojne možnosti Mladine in pripravili izhodišča za dolgoročni poslovni Holding KB1909 namerava v odnosu do družbe Mladina d.d. vzpostaviti konstruktivno držo strateškega lastnika, ki upošteva neodvisnost novinarskega dela in spodbuja raznolikost medijskih vsebin, je zapisano v tiskovnem sporočilu družbe KB 1909. transport - Po programu Marco Polo S prispevki EU nov blok vlak Trst-Praga TRST - Družba Alpe Adria Spa, v kateri ima lastniški delež Dežela Furla-nija-Julijska krajina, bo prejela evropske prispevke iz sklada programa Marco Polo. Evropska komisija je namreč odobrila financiranje projekta OCRA, na osnovi katerega bo vzpostavljena direktna tovorna linija blok vlakov med tržaškim pristaniščem in češko prestolnico Prago. Linija bo delovala do leta 2011, med Prago in Trstom in nazaj pa bo vozilo pet vlakov na teden. Novico je včeraj sporočil deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego, ki je tudi povedal, da bodo evropski prispevki, ki jih je družbi Alpe Ad-ria dodelila Evropska komisija, znašali skupaj 2,5 milijona evrov, porazdeljeni pa bodo na tri leta. Po odbornikovih besedah bo imela nova železniška storitev prevozno zmogljivost 7500 težkih tovornjakov letno za štiri leta, kar pomeni, da bo prav toliko težkih vozil prestavljeno s ceste na železnico. Teh novih 7500 tovornih vozil na leto se tako pridružuje 36 tisoč tovornjakom, kolikor jih letno pre- Lodovico Sonego ARHV pelje železniški servis Ro-La med Trstom in Salzburgom. Po Sonegovih besedah gre za nov korak transportne politike, ki jo Dežela vztrajno izvaja s ciljem razvoja pristaniških dejavnosti v vsej FJK. »Ko je ta deželni odbor leta 2003 začel delovati, je bila dejavnost v tržaškem pristanišču na dnu, danes pa se je promet podvojil in hkrati delamo za nadaljnjo krepko rast. Zasluge zanjo pa ima poleg pristaniških operaterjev tudi Dežela, ki je bila vseskozi vztrajno in dejavno ob strani pristanišč,« je še ugotovil odbornik Sonego. Evropska centralna banka 04. decembra 2001 evro valute povprečni tečaj 04.12 03.12 ameriški dolar 1,4141 1,4666 japonski jen 161,85 161,82 kitajski juan 10,9061 10,8565 ruski rubel 35,9860 35,9000 danska krona 1,4569 1,4566 britanski funt 0,11490 0,11010 švedska krona 9,4200 9,3115 norveška krona 8,1090 8,1020 češka krona 26,290 26,242 švicarski frank 1,6480 1,6568 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 253,45 253,16 poljski zlot 3,6183 3,6116 kanadski dolar 1,4815 1,4682 avstralski dolar 1,6843 1,6612 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5569 3,5106 slovaška krona 33,315 33,241 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,1004 0,1006 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 91,25 90,11 turška lira 1,1505 1,1340 hrvaška kuna 1,3311 1,3340 Zadružna Kraška banka 04. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4856 1,4551 britanski funt 0,1195 0,1030 švicarski frank 1,6199 1,6390 japonski jen 161,4513 151,3052 švedska krona 9,6012 9,1411 avstralski dolar 1,1010 1,6293 kanadski dolar 1,4963 1,4394 danska krona 1,5991 1,3134 norveška krona 8,2815 1,9164 madžarski florint 303,1920 231,9100 češka krona 30,1183 23,6118 slovaška krona 38,2211 29,9169 hrvaška kuna 1,8541 1,0039 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 04. decembra 2001 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4810 1,4504 britanski funt 0,1202 0,1025 danska krona 1,569 1,383 kanadski dolar 1,4922 1,4554 japonski jen 163,98 159,94 švicarski frank 1,6186 1,6313 norveška krona 8,236 8,033 švedska krona 9,513 9,331 avstralski dolar 1,1001 1,6588 hrvaška kuna 1,51 1,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J 1 lilanski borzni trg 04. decembra 2007 Indeks MIB 30: -0,85 delnica cena € var. % AEM 2,895 +0,45 ALLEANZA 8,985 -0,55 ATLANTIA 25,9 -0,13 BANCA ITALEASE 9,645 -3,09 BANCO POPOLARE 14,89 -2,05 BPMS 3,1615 -0,86 BPM 9,16 -1,33 EDISON 2,2525 -0,11 ENEL 8,13 +0,00 ENI 24,26 +0,31 FIAT 11,15 -4,43 FINMECCANICA 19,84 -2,21 FONDIARIA-SAI 29,36 -1,34 GENERALI 31,52 +0,19 IFIL 6,195 -3,00 INTESA 5,315 -0,14 LOTTOMATICA 23,00 -0,52 LUXOTTICA 21,61 -2,35 MEDIASET 6,41 -2,56 MEDIBANCA 15,35 -0,91 PARMALAT 2,58 -1,11 PIRELLI 0,812 -1,52 SAIPEM 26,14 -0,52 SNAM 4,3 -0,46 STMICROELEC 10,28 -1,83 TELECOM ITA 2,1125 +0,21 TENARIS 15,5 -2,64 TERNA 2,1315 +0,68 UBI BANCA 19,05 -0,94 UNICREDITO 5,125 -1,62 Podružnica Trst H ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN dolinska občina - Priprave na širitev schengenskega območja Dolinska Odprta meja predhodnica Schengna Praznik na mejnem prehodu na Pesku 22. decembra z občino Hrpelje-Kozina DOLINA - Dolinska občina je bila daljnovidna, ko si je v osemdesetih letih skupno s čezmejno občino Hrpelje-Kozina izmislila Odprto mejo. Prehod meje brez prepustnice ali potnega lista je bil takrat muha enodnevnica. Čez dobra dva tedna bo postal vsakodnevna realnost. Nič čudnega zato, da bo širitev schengenske meje prav na dolinskem koncu še posebno doživeta. To je poudarila že županja Fulvia Premolin, ko je med zadnjo občinsko sejo napovedala skupno prireditev občin Dolina in Hrpe-lje-Kozina na mejnem prehodu na Pesku v soboto, 22. decembra. Slovesnost bo simbolični prikaz združitve obeh obmejnih skupnosti. »Vsi mi smo vsekakor od vedno gojili in utrjevali medsebojne stike, ki bodo prav 21. in 22. decembra dosegli toliko zaželeni cilj: vsi skupaj na našem prostoru brez meje, v duhu sporočila naše tako priljubljene manifestacije,« je podčrtala dolinska županja. Priprava na schengensko slavje je v domeni odbornice za kulturo Tatjane Turco. Praznik bo 22. decembra, ob 11. dopoldne, da bi vsem omogočili udeležbo na uradni vseevropski slovesnosti, ki se bo odvijala popoldne na mejnem prehodu Rabujez-Škofije. Nanj se že pripravljajo vse kulturne organizacije in športna društva v občini. Udeleženci bodo prikorakali na mejni prehod v ritmu koračnic godb na pihala Breg in Ric-manje na italijanski ter godbe Hrpelje-Kozina na slovenski strani. Prireditev bo bogato glasbeno in pevsko označena. Združeni pevski zbori iz Brega bodo ob glasbeni spremljavi zapeli evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti. Na novi meji brez zapornic (odstranili jih bodo dan prej) bodo dvignili evropsko, slovensko in italijansko zastavo, zapel bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, svoj pečat mladosti pa bodo prispevali osnovnošolci in srednješolci. Iz njihovih rok in iz rok ostalih sodelujočih bo v decembrsko brezmejno nebo poletelo več pisanih balončkov, kot j e dni v enem letu. Zdravic ne bo manj ka lo, prav ta ko ne bo do izo sta li uradni govori. O novi, resnično odprti meji na Pesku in na vseh drugih itali-jansko-slovenskih mejnih prehodih bosta spregovorila dolinska županja Fulvi-a Premolin in župan občine Hrpelje-Ko-zina Zvonko Benčič-Midre, zatem pa se bo začelo slavje, ki se bo popoldne nadaljevalo na »evropskem mejnem prehodu« Rabujez-Škofije. M.K. milje Razmišljanja brez meje MILJE - Brez meje, razmišljanja ob vstopu Slovenije v schengnsko območje je naslov srečanju, ki ga bo sindikat CGIL priredil 20. decembra v dvorani Millo v Miljah. Po pozdravu predsednika tržaškega vodstva CGIL Re na ta Sel le sa in po se gu župana miljske občine Neria Ne-sladka bodo spregovorili ravnateljica zavoda Livio Saranz Ari-ella Verrocchio, zgodovinar in docent na Univerzi na Primorskem prof. Jože Pirjevec, generalni tajnik sindikata OSO KS 90 Pe ter Maj cen in pred sed nik ob -mejnih sindikatov Furlanije-Julij-ske krajine in Slovenije Roberto Tre u. Sre ča nje bo vo dil član de -žel ne ga taj niš tva CGIL Re na to Kne ipp, za ključ ni po seg pa bo imel tržaški pokrajinski tajnik CGIL Franco Belci. Srečanje se bo začelo ob 14.30. Po padcu schengnske meje na Pesku ne bo več takih kolon vozil KROMA MILJE - DOLINA - Predstavitev projekta družinskega rejništva »Družinsko rejništvo je • • ■ V • ■ V I izziv za današnjo družbo« Utrinek z včerajšnjega srečanja v Miljah KROMA dunaj Gaussu Srednjeevropska nagrada DUNAJ/SEŽANA - Avstrijski avtor Karl-Markus Gauss j e dobitnik 7200 evr o v težke Srednjeevropske nagrade za leto 2007. Nagrado podeljuje Inštitut za Podonavje in Srednjo Evropo (IDM), financira pa avstrijsko ministrstvo za znanost in raziskovanje. Dobitniku jo bodo izročili 12. decembra na Gradu Hunyadi v kraju Maria Enzersdorf pri Dunaju. Lavdator bo madžarski pisatelj Gyorgy Dalos. »Gauss nam približuje Evropo, Avstrijo pa želi približati njenim srednjeevropskim sosedam,« je zapisano v utemeljitvi vodstva IDM. »V središču Gaussove obravnave Srednje Evrope leži predstavitev et nič ne in kul tur ne raz no -li kos ti,« so do da li. Po seb na po -zornost pri tem velja tistim manj ši nam, ki so za ra di na ci o -nalizma 19. stoletja izgubile svoje mesto v zgodovini. Karl-Markus Gauss, rojen leta 1954 v Salzburgu, je pisatelj, kritik in izdajatelj literarne revije Literatur und Kritik. Pri založbi Zsolnay je med drugim objavil knjige Umirajoči Evropejci (Die sterbenden Europäer, 2001), Jedci psov iz Svinie (Die Hun dees ser von Svi ni a, 2004) in Razkropljeni Nemci (Die versprengten Deutschen, 2005). V svojih dnevnikih »Mit mir ohne mich« (2002), »Von nah, von fern« (2003) und zuletzt »Zu früh zu spät« (2007) preizprašuje aktualne dogodke. Gauss je med drugim prejel evropsko nagrado za esejistiko »Charles Veillon« (1997), na-gra do »Ma nes Sper ber« (2005) in nagrado »Georg Dehio« (2006). Od leta 2006 je član Nemške akademije za jezik in književnost. Gauss je tudi dobit nik na gra de vi le ni ca za le to 2005. (STA/APA) MILJE - Prihodnost je v solidarnosti, v tisti obliki nesebične pomoči in sodelovanja, ki jo današnja družba žal prevečkrat zapostavlja in prezira. Skupnost oziroma družina je danes še vedno zaprta vase in se le s težavo odpira drugim. Solidarnost je tudi geslo hvalevrednega projekta o družinskem rejništvu, ki ga ravno v teh dneh oblikujeta enotni okenci za mladoletnike v okviru socialnega skrbstva iz Milj in Doline v sodelovanju s tržaškim prostovoljnim društvom »Aiko per la famiglia«. Gre za projekt, ki ga predvideva področni načrt 2007/2008 in želi promovirati tovrstno pomoč v korist mladoletnikov in njihovih družin v omenjenih občinah. Včerajšnje predstavitveno srečanje v Miljah je publiki postreglo s paleto koristnih informacij, ki so jasno prikazane tudi v prikupni dvojezični brošuri, pravem vodniku, ki bralcu ponuja pregled osnovnih informacij o oblikah in pogojih rejništva. Miljska občinska od-bornica za socialo Cristina Tul je v svojem posegu upoštevala predvsem vprašanje pomoči potrebnim, v tem primeru pomoči otrokom in njihovim družinam, ki se navadno nahajajo v stiski in ne morejo zadovoljiti potreb malčkov; večina jih danes živi v domovih za mladoletnike izven pokrajine in izven dežele. Podroben pregled nad rejništvom je ponudila odgovorna za projekt pri združenju Aiko Gabriella Sossi. Prisotnim je orisala pojem rejništva, ki ni sinonim za posinovljenje otoka, marveč gre za njegovo začasno sprejetje v družino. Vsak otrok namreč življenjsko potrebuje družino, njeno toplino; to pomanjkanje pa lahko potešijo rejniki, se pravi pari z ali brez otrok, poročeni ali v skupnem bivanju, samske osebe, brez posebnih omejitev v zvezi s starostjo, ki sprejmejo otroka (do 17. leta starosti) v svojo sredo. »Potrebna je le večja doza dobrosrčnosti in odgovornosti pri sprejetju novega družinskega člana,« je poudarila Sossijeva in pri tem opozorila, da obstaja več oblik rejništva (celodnevno, za obdobje počitnic ali samo za nekaj ur dnevno). »Seveda predstavlja rejništvo velik izziv za skupnost in za teritorij, saj morata dokazati, da sta mu lahko kos. Pri tem smo jim v oporo operaterji socialnih služb, psihologi in izvedenci,« je poudarila odgovorna za problematiko mladoletnih in družin v občinah Milje - Dolina Serena Siniscalchi. Za rejnike bodo v kratkem priredili serijo srečanj, ki jih bodo uvedla v novo, enkratno izkušnjo. Na srečanju je prišlo na dan več dvomov glede sprejemanja teh otrok v rejniško družino, pa tudi odnosa naravnih staršev do teh imenujmo jih »tekmecev«. V prihodnjih dneh bo v Miljah in Dolini stekla kampanja za osveščanje: brošure in informativni material bodo pobudniki delili po šolah, župniščih in društvih. V kratkem pa bodo podobno srečanje priredili tudi v dolinski občini.Zainteresirani se lahko že prihodnji teden obrnejo na okence za mladoletne v Dolini (torek od 11.30 do 13. ure) oziroma Miljah (sreda od 14.30 do 16.30) ali na skupno informativno okence (vsako drugo sredo v mesecu od 17. do 18. ure v Miljah). (sas) SEŽANA - V soboto, 8. decembra Počastili bodo lik Danila Dolcija SEŽANA- V Kosovelovem domu v Sežani se bodo v soboto, 8. decembra, ob 20. uri poklonili liku velikega mirov-nika in pisatelja Danila Dolcija z odrsko postavitvijo dela z naslovom Gladovna stavka na plaži prepovedana -portret Danila Dolcija avtorja Renata Sartija v izvedbi Teatro della Cooperativa iz Milana v režiji Franca Perója. Nadnapisi bodo v slovenščini. Vstopnina znaša 12 evrov, po predstavitvi bodo ob 21.uri odprli še potujočo razstavo, ki je posvečena Danilu Dolciju in jo je postavil Dolcijev prijatelj Giusseppe Meli z Opčin. Gre za oris lika Danila Dolcija, v Sežani leta 1924 rojenega literata, mi-rovnika, borca za pravice, pedagoga in sociologa, pravzaprav za prikaz procesa, ki ga je imel Dolci leta 1956 skupaj z nekaterimi brezposelnimi, s katerimi je želel obnoviti cesto na Siciliji. Pri nastajanju igre je sodelovalo odborništvo za mir Pokrajine Trst, uprizorjena paje bila na letošnjem Mittelfestu. Letos pa mineva 10 let od Dolcijeve smrti in v nizu prireditev v počastitev tega jubileja se je vključila tudi Sežana, kjer so pred leti Danilu Dolciju na njegovi rojstni hiši postavili ob sežanskem občinskem prazniku spominsko ploščo. Olga Knez 6 Torek, 4. decembra 2007 /Prinwn§ Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Odlok tržaškega občinskega odbora SSG: Občina Trst odpisala izplačilo obresti na posojilo SSG bo v roku do 31. decembra letos plačalo le kapitalski delež - Danes in jutri odločitev o prihodnosti gledališča Slovensko stalno gledališče bo v decembrskem obroku posojila, ki mu gaje 14. marca 2005 podelila Občina Trst (2 milijona 500 tisoč evrov), plačala samo kapitalski delež, to je 20.835,14 evra, medtem ko bo obresti v višini 33.222,22 evra poravnala obči na sa ma. Ta ko je skle nil tr žaš ki ob -činski odbor na seji 26. novembra letos na predlog odbornice za finance Sandre Savino. S tem je dejansko pre-kli cal prejš nji od bo rov sklep z dne 4. junija letos, v katerem je zapisal, da v le toš njem le tu Ob či na Trst Slo ven ske -mu stalnemu gledališču ne bo odpisala pla či la ob res ti. Takratni odborov sklep je bil presenetljiv. Izhajal je iz zgrešenega tolmačenja obračuna SSG za leto 2006. Občinski odbor j e na sej i 12. aprila letos ocenil, da »naj SSG ne bi izkazalo uravnovešenega obračuna«, ki je eden od pogojev za odpis obresti. V odloku je bilo sicer zapisano, da je obračun poslovnega leta 2006 slovenskega teatra pozitiven (presežek je znašal 177.720,06 evra), sočasno pa je občinski odbor menil, da »gledališče ni bilo zmož no iz pla ča ti treh ob ro kov po so -jila, ki ga je leta 1987 najelo pri banki Unicredit«. Obroki so se nanašali na obdobje 2004/2005 in jih je izplačala Občina Trst, ki je zanje jamčila (skupaj 49.044,83 evra). Poleg tega j e Občina - v vlogi garanta - konec lanskega leta izplačala še obrok v višini 16.817,61 evra. Na podlagi teh izplačil je občinski odbor zatrdil, da naj SSG ne bi izkazalo uravnovešenega obračuna, in ga za to ne ka že »na gra di ti« z od pi -som plačila obresti na najeto posojilo. V odloku je bilo med drugim za-pi sa no tu di, da bi lah ko od bor v mo - rebitnem drugem sklepu odločil, da ne bo zah te val iz pla či la ob res ti v ob -ro ku, ki za pa de 31. de cem bra le tos, če bo »Slovensko stalno gledališče dokazalo zmožnost izplačila celotnega znes ka, ki ga je Ob či na kot ga rant pla ča la ban ki Unic re dit, in si cer sku -paj 65.862,44 evra.« To se je tu di zgo di lo. SSG je 10. julija letos plačalo Občini zahtevano vsoto, dan pozneje pa še zadnji obrok posojila pri banki Unicredit v višini 16.885,87 evra, da je bilo to posojilo dokončno izplačano. Že pred tem (v roku do 30. junija letos) je poravnalo prvi letošnji obrok posojila (kapitalski delež), ki mu ga je podelila Občina Trst 14. marca 2005. Na pod la gi teh ugo to vi tev je ob -činski odbor na predlog odbornice za finance Sandre Savino pripravil nov sklep, v ka te rem je do lo čil, da bo Slo -vensko stalno gledališče v drugem letošnjem obroku posojila (zapade 31. de cem bra le tos) pla ča lo le ka pi tal ski delež, med tem ko bo do ob res ti v bre -me Občine Trst. Sklep je bil odobren soglasno. »Tržaška občina je s tem sklepom le pri zna la, kar je bi lo v dej stvih že potrjeno, in sicer, da smo preteklo le to za klju či li us peš no, brez iz gub, kar je bil tu di po goj, da nam Ob či na ne zaračunava obresti na svoje poso-ji lo,« je od lok ob čin ske ga od bo ra po -ko men ti ral pred sed nik Stal ne ga slo -venskega gledališča Boris Kuret. Odpis obresti na posojilo Občine Trst predstavlja iskrico upanja za prihodnost SSG. Slovenski teater čakata danes in jutri ključna dneva za preživetje. Danes se bo vodstvo gledališča sre ča lo naj prej s Slo ven sko kul tur no go spo dar sko zve zo, za tem še z de žel -nim odbornikom za kulturo Robertom Antonazom. Jutri dopoldne se bo nadaljevala pretekli četrtek prekinjena skupščina, na kateri bi morali člani (po en predstavnik Dežele, Pokrajine in Občine Trst ter štirje člani Društva Slovensko gledališče) odločati o proračunu. Če bo proračun odobren, se bo delovanje Slovenskega stalnega gledališča nadaljevalo. Vsaka drugačna odločitev bi vo di la v ne zna no... Marjan Kemperle Slovensko stalno gledališče: Samomorilec KROMA DOLINSKI OBČINSKI SVET - Med zadnjo sejo Dolina: jedrsko orožje razdvaja levosredinsko večino Zadnje čase je priromalo na dolinsko občino kar nekaj prošenj, v katerih so občani zaprosili upravitelje, da »se jim prizna predvideno znižanje splošne tarife za odvoz odpadkov za 33,33%«, ker so edini bivajoči v poslopju. Na zadnji občinski seji se je odbornik Igor Tul obregnil ob te prošnje. Občani so jih naslovili na občini na podlagi 11. člena občinskega pravilnika za izvajanje davka za odpravo trdnih komunalnih odpadkov. Odbornik Tul je skupščini pojasnil, da v občini je bil davek na odvoz trdih odpadkov Tarsu ukinjen, namesto njega pa plačujejo občani tarifo za odvoz, in sicer od 1. januarja 2005. Že pred tem datumom je občinska uprava vzela v poštev vprašanje plačevanja odvoza odpadkov v eno-članskih družinah. Ob ukinitvi davka Tarsu so vsi občani prejeli sporočilo o spremembi, v sporočilu pa je bila tudi navedena tarifa za odvoz odpadkov s stanovanj z enim samim članom. Ti plačujejo 0,50 evra na kvadratni meter stanovanja. Na dnevnem redu seje je bila tudi resolucija o pristopu dolinske občine k vsedržavnemu združenju županov za mir in k mednarodni pobudi Majors for peace. Svetnik Levih de- mokratov Emil Coretti je predložil amandma k prvotnemu besedilu. V resoluciji bi ostal stavek o Italiji, ki »se je odpovedala jedrski energiji in je član sporazuma proti širjenju jedrskega orožja v svojstvu "države brez jedrskega orožja"«. Izpadlo pa bi naslednje nadaljevanje: »...čeprav se na njegovem ozemlju brez vsakega parlamentarnega nadzora nahaja jedrsko orožje (v oporiščih v Avianu in Ghediju) in v njenih pristaniščih so na sidriščih letalonosilke na jedrski pogon ali jedrske podmornice (v oporišču La Maddalena)«. Podžupan Maurizio Sigoni (Stranka komunistične prenove) se ni strinjal s črtanjem nadaljevanja. Skupščina je najprej z glasom ocenila, da je amandma sprejemljiv. Proti so glasovali Sigoni, Sergij Mahnič (Slovenska skupnost), Roberto Massi (Nacionalno zavezništvo) in Mo-ira Fontanot (Zeleni), nato je prekinila sejo, da bi se načelniki svetniških skupin odločili, kaj storiti. Odločitev je bila ob očitnih razprtijah v večini - salo-monska: razpravo so preložili na prihodnjo sejo. M.K. BOLJUNEC - Prireditev dolinske občine in Omizja za mir Za prihodnost brez jedrskega orožja Zbiranje podpisov za zakonski predlog o »izgonu jedrskega orožja z italijanskih tal« Udeležence je pozdravila dolinska županja Fulvia Premolin KROMA Naslov ponedeljkove okrogle mize v boljunškem gledališču Franceta Prešerna je bil plemenit: Prihodnost brez jedrskega orožja. Po najnovejšem rožljanju z jedrskim orožjem tudi zelo aktualen. Kot je nadvse aktualna vsedržav-na pobuda zbiranja podpisov za zakonski predlog, ki naj bi Italiji prinesel naziv »država brez jedrskega orožja«. Prireditelja - dolinsko odborništvo za kulturo in Omizje za mir - sta pripravila video posnetek, iz katerega je bilo mogoče izvedeti, da jedrsko orožje nima svojega domicila v dveh tretjinah držav na svetu, med katerimi pa ni Italije. Kajti v Italiji se nahaja 90 jedrskih konic, porazdeljenih v ameriških oporiščih v Avianu in v Ghediju, je opozoril koordinator večera Alessandro Ca-puzzo. V dvanajst italijanskih pristanišč priplujejo ladje na jedrski pogon. Med njimi j e tudi Trst, zadnja leta pa je onstran meje podobna usoda dočakala tudi bližnji Koper. Zbiranje podpisov proti jedrskemu orožju stopa vštric s podobno pobudo 200 županov z vsega sveta, ki so prisluhnili pozivu kolegov iz Hirošime in Nagasakija o »osvoboditvi sveta izpod jedrskega jarma.« Dolinska županja Fulvia Premolin je v svojem pozdravu spomnila, daje občina že pred časom sprejela svojo odločitev: biti proti jedrskemu orožju in proti vojni. Ob skoraj 300 padlih za svobodo, mir in boljši jutri ni mogla sprejeti drugačne odločitve. Predstavnik mirovnikov Dino Mancarella je naka- zal nekaj zastrašujočih dejstev: na svetu obstaja 689 milijonov kosov lahkega orožja, ena pištola vsakih deset ljudi, vključno z dojenčki... Ali pa 30 tisoč jedrskih konic (kljub dogovoru o njihovi zamrznitvi...). Zakonski predlog o »izgonu jedrskega orožja z italijanskih tal« je nastal na pobudo 53 združenj. Potrebnih je 50 tisoč podpisov, predstavnik deželnega sindikata CGIL Renato Kneipp je zagotovil angažiranje sindikata za zbiranje podpisov. Pokrajinski svetnik Marjetice Paolo Saluccije dvakrat posegel. Prvič, ko je predstavil resolucijo pokrajinskega sveta proti jedrskemu orožju; drugič, ko je - kot fizik - ocenil, da so navodila pokrajinskega načrta za zagotovitev varnosti ob morebitnih jedrskih nesrečah z znanstvenega (pa tudi praktičnega) vidika nič drugega kot la-ri-fari. Občinski svetnik Stranke komunistične prenove Marino Andolina je nakazal posledice jedrske tragedije z zdravstvenega zornega kota, medtem ko je skupina tržaških višješolcev v videofilmu opozorila na grozote vojne in na tragedijo revščine, ki »ni proizvod narave, je delo ljudi,« kot je v posnetku opomnil Nelson Mandela. Jedrsko orožje, vojne grozote, lakota in vprašanja, kako se jim zoperstaviti, so bili rdeča nit ponedeljkovega večera v Boljuncu. Škoda le, da se ga je -ob sodelujočih - udeležilo vsega 16 ljudi. M.K. / ITALIJA Sreda, 5. decembra 2007 7 POMORSKA POSTAJA - Včeraj zaključek posveta Nobels Colloquia Prihodnost bo oblikoval predvsem trajnostni razvoj ¡talija bo predlagala Trst za enega od sedežev nastajajočega Evropskega tehnološkega inštituta Svet v preteklosti ni še doživel take gospodarske rasti, kot jo doživlja danes, pri čemer velja poudariti, da so tržišča zaradi globaliziranega gospodarstva medsebojno povezana, gospodarski razvoj pa bo moral v prihodnosti biti nujno trajnos-ten, saj bi v nasprotnem primeru z vsiljevanjem določil o okoljski skladnosti revnim državam dejansko upočasnili razvoj slednjih. Poleg gospodarstva in okolja bo moralo priti do trajnostnega razvoja tudi na socialnem področju npr. z integracijo priseljencev in preprečevanjem prevelikih razlik pri osebnih dohodkih. Kaže pa, da se Italija in Evropa ne nahajata ravno v tako slabem položaju napram Združenim državam Amerike, saj imata veliko dobrih stvari, ki jih gre izkoristiti. Tak je po besedah predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Riccarda II-lyja obračun dvodnevnega posveta Nobels Colloquia,katerega se je udeležilo kar šest prejemnikov Nobelove nagrade za ekonomijo. Illy je na zaključni tiskovni konferenci tudi napovedal, da bo Italija kandidirala Trst za enega od sedežev nastajajočega Evropskega tehnološkega inštituta, kar je predsedniku FJK zagotovil sam italijanski minister za univerzo Fabio Mussi, potem ko je načrt za oblikovanje take ustanove, ki bi imela v Evropi več sedežev, prejel zeleno luč s strani Evropske komisije. Drugače je pozitivno ocenil svobodno kroženje delovne sile, saj ni privedlo do kakega apokaliptičnega preseljevanja in je povzročilo rast plač v novih članicah Evropske unije. Za primer je podal ravno Slovenijo, kjer bodo po njegovih besedah plače čez dve oz. tri leta enake italijanskim. V EU pa bi morali liberalizirati storitve, ki niso izpostavljene konkurenci. Zaključne tiskovne konference sta se udeležila tudi predsednik družbe Promostudio, ki prireja posvete Nobels Colloquia, Giovanni Battista Vescovo ter francoski ekonomist in svetovalec predsednika Nicolasa Sarkozyja Jean Paoul Fi-toussi, ki sta se, tako kot Illy, strinjala, da je treba iti po poti trajnostnega razvoja. Vescovu je všeč izraz »trajnostni liberi-zem«, drugače je po njegovem mnenju treba evropski mladini nuditi čimboljšo izobrazbo (»Namesto nogometašev ku-pujmo profesorje,« je dejal). Fitoussi pa je na tržaškem posvetu tudi predlagal, naj bogate države financirajo raziskovanje novih tehnologij na področju okolja in energetike in naj jih potem brezplačno ponudijo državam v razvoju. S tem bi dosegli dva rezultata: znižali bi raven okolj- Z leve: Jean Paul Fitoussi, Riccardo Illy in Giovanni Battista Vescovo so podali svoje vtise o dvodnevnem srečanju KROMA skega onesnaževanja, nove tehnologije pa bi pospešile jutrišnjo rast. Drugače je treba doseči, da Evropa ohrani svoje najboljše mlade raziskovalce in da jih še uvozi iz ostalih delov sveta, Fitoussi pa se je zavzel tudi za drugačno vodenje univerz, ki naj bodo avtonomne (ne pa privatizira-ne) in fleksibilne na svetovnem tržišču. Na področju takih ustanov pa ima Trst kot mesto znanosti svojo vlogo, ki jo mora odigrati. Evropska univerza oz. tehnološki inštitut lahko predstavlja model za razvoj Evrope. Drugače so na včerajšnjem zasedanju prisotni prisluhnili slavnostnemu predavanju prejemnika nagrade za poslovno in ekonomsko mišljenje Jonasa Ridderstrâleja, nato pa še plenarnemu zasedanju nobelovcev, ki je bilo posvečeno krizi finančnih tržišč in realni ekonomiji oz. možnemu modelu globalne ekonomije, nakar je sledila razprava z vprašanji iz občinstva. Kot znano, se je tržaškega posveta udeležilo šest prejemnikov Nobelove nagrade za ekonomijo: to so bili Robert Solow (1987), Robert Mundell (1999), Robert Engle (2003), Edward Prescott (2004), Edmund Phelps (2006) in Eric Maskin (2007). (iž) MESTA OLJA - Knjiga umetniških fotografij Oljke v FJK Predstavitev bo jutri ob 17. uri v muzeju Revoltella Kulturno društvo A.C.Q.U.A. iz Rima je te dni izdalo elitno fotografsko knjigo z latinskim naslovom »Oleae Regionis Juliae«, kar pomeni oljke v deželi Furlaniji Julijski krajini. Knjiga ima reprezentačno vrednost, saj je izšla v šestih jezikih (italijanščini, slovenščini, furlanščini, nemščini, hrvaščini in angleščini). Avtor fotografij v črno beli tehniki je tržaški fotograf Walter Sla-tich, ki je po rodu iz Trsta, a živi v Rimu in je že izdal dve umetniški knjigi fotografij na tržaško tematiko; prva zajema vrsto posnetkov o delu v tržaški železarni, druga pa splet fotografij o tržaški Rižarni. To je njegovo tretje delo na specifično tematiko. Tokrat je po-dolgem in počez prekrožil tržaško, goriško, videmsko in pordenonsko pokra- jino in iz obilice posnetkov sestavil izbor fotografij, ki prvič strnjeno prikazujejo oljkarstvo v celotni deželi Furlaniji Julijski krajini. Knjiga je živa priča o tem, kako razširjeno je oljkarsko bogastvo v celotni deželi, oljke gojijo tudi v krajih, kjer bi si najbmanj pričakovali, n.pr. v Gradežu. Uvodno besedo je knjigi napisal predsednik Dežele Fur-lanije Julijske krajine Riccardo Illy, spremno besedo pa predsednik Vsedr-žavnega združenja »Citta dell'Olio -Mesta olja« Enrico Lupi. Knjigo bo jutri ob 17. uri predstavila v muzeju Revoltella Rossana Bettini Illy. Uvodni poseg bo imel predsednik pokrajinskega sveta Boris Pan-gerc, prisoten pa bo tudi avtor knjige fotograf Walter Slatich. TRŽAŠKA OBČINA - Odprtje včeraj v Ul. Rivo-Ponzanino Novo parkirišče za več kot 70 mest V kratkem naj bi uredili podobna parkirišča tudi pri Sv. Ivanu, v Rojanu in na Škorklji Vhod v novo parkirišče v Ul. Rivo J KROMA Tržaška občinska uprava je včeraj predala namenu novo parkirišče v Ul. Rivo-Ponzianino. V novi strukturi je prostora za 69 parkirnih mest, h katerim gre dodati še tri parkirna mesta za osebe s posebnimi potrebami in 13 za motorna kolesa. Parkirišče bo upravljalo podjetje za ozemeljsko mobilnost AMT, ki bo dalo parkirne prostore v najem. Za mesečni najem mesta bo treba plačati 90 evrov, za šestmesečni 500 evrov, za letni pa 900 evrov. Tržaška mestna uprava namerava v kratkem urediti še nekaj podobnih parkirišč: pri Sv. Ivanu, v Rojanu in na Škorklji. Občina je podjetju AMT predala v upravljanje tudi veliko parkirišče v Ul. Locchi, ki je bilo do slej sla bo iz ko ri šče no. Ob čin ska uprava računa, da bo s prihodki od parkirišč (ne gre pozabiti, da je Občina 87-odstotni lastnik podjetja AMT) sanirala letno izgubo v višini kakih 125 tisoč evrov in celo iztržila kak do bi ček. MILJE Vrsta prireditev ob praznikih December na trgu 2007 je naslov letošnjih božičnih prireditev v Miljski občini. Bogat program bo razpet med 3. decembrom in 6. januarjem 2007, obsegal pa bo številne koncerte, gledališče predstave, zasedanja, folklorne prireditve, sejmov in drugih nastopov, kot sta na včerajšnji predstavitvi poudarila miljski župan in odbornik za kulturo Neri-o Nesladek ter odbornica za promocijo mesta Roberta Tarlao. Ze od preteklega ponedeljka poteka v gledališču Verdi gledališko delovišče Za novo obliko ljudskega teatra, projekt znanega italijanskega gledališkega umetnika in komika Paola Rossija. Pripravljalno delo se bo zaključilo v nedeljo, 9. decembra, dan kasneje pa bo sledil gledališki nastop. Jutri na podvečer bo po mi-ljskih ulicah in trgih zaigrala godba skupine Bulli e pupe. V petek, 7. decembra, ob 18. uri bodo v občinski razstavni dvorani odprli antološko razstavo domačega likovnega umetnika Giuseppeja Ne-grisina (1930- -1987). V soboto, 8. decembra, bo na Trgu Marconi pred županstvom tradicionalno božično voščilo žu-pa nov po bra te nih in so sed nih mest iz Obervellacha (Avstrija), Kopra (Slovenija), Šibenika (Hrvaška), Milj ter miljskega župnika. Folklorna skupina bo srečanje počastila s kuhanim vinom in sladica mi. V nedeljo, 9. decembra, bo na glavnem trgu bolšji sejem. Pevski zbor iz Obervellacha bo zapel v miljski stolnici, popoldne pa bo »pod božičnim drevesom« zaigral Alessandro Franco Quartet. V soboto, 15. decembra, bo v stolni cerkvi božični koncert otroškega pevskega zbora I picco-li cantori citta di Trieste. Dan kasneje, v nedeljo, 16. decembra, dopoldne bo »pod božičnim drevescem« zaigrala goda na pihala od Korošcev, popoldne pa bo na trgu pred županstvom ena od naj bolj po memb nih pred -stav miljskih božičnih prireditev: koncert gospel skupine Chicago spirituals s Tecoro Rogers, Betty Jones, Lanice Flagg, Cornealom Harperjem jr. in Kevinom Smi-thom. V torek, 18. decembra, ob 20. uri bo v cerkvi pri Korošcih zapel mešani pevski zbor Fran ventuiri-ni od Domja. V petek, 21. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Verdi nastopil simfonični orkester Furlanije-Julijske krajine, ki ga vodi Romolo Gessi. V soboto, 22, decembra, bodo na sporedu praznovanja ob vstopu Slovenije v schengensko območje. Dan kasneje, v nedeljo, 23. decembra, bo v gledališču Verdi božični koncert godbe na pihala od Ko roš cev. V pe tek, 28. de cem -bra, pa bodo v istem gledališču nastopili na koncertu z naslovom Ma gič ni zvok bo ži ča nas to pi li pevka Daniela Pobega, klaviaturist Massimiliano Cernecca, saksofonist Angelo Chiocca, basist Francesco Cainero in bobnar Marco Vattovani, medtem ko bo Miche-la Bianco prikazala ekshibicijo tip-tap plesa. Na silvestrovo bo na trgu pred županstvom mestni praznik v pričakovanju novega leta, niz prireditev pa se bo zaključil v nedeljo, 6. januarja z nastopom pevskega zbora Lipa iz Bazovice in skupine keltskih harf iz Trsta v milj-ski stolni cerkvi ob 15. uri. 8 Sreda, 5. decembra 2007 TRST / DSI - Sandi Sitar prikazal lik izumitelja ladijskega vijaka ob 150-letnici smrti Nekatere ideje Josefa Ressla predstavljajo še danes spodbudo Razstava o Resslu se zdaj iz Bistre seli v Maribor, nato pa še na Dunaj in v Prago Sandi Sitar je nazorno spregovoril o poliedrični osebnosti Josefa Ressla KROMA »Josefa Ressla imamo za izumitelja ladijskega vijaka, pa čeprav so mnogi pred njim stopili na to pot, mnogi so ga po njem izboljšali, svoj primat pa Ressel ohranja, ker je bil prvi, ki je zgradil ladjo z vijakom, bil je prvi, ki je nanjo vkrcal potnike in bilje prvi, kije vnaprej napovedal svoj poizkus,« je v Društvu slovenskih izobražencev podčrtal dr. Sandi Sitar, ki je v Tehniškem muzeju v Bistri uredil razstavo o Josefu Resslu ob 150-letnici njegove smrti. Razstavo so v Bistri komaj zaprli, seli pa se najprej v Maribor, nato pa še na Dunaj in v Prago. Sitar je s projekcijami fotografij podrobno in zanimivo predstavil lik velikega izumitelja polied-ričnih zanimanj, ki ga žal čas ni razumel. Prvi poizkus z ladijskim vijakom je bil torej v Trstu leta 1829, ladja Civetta je pred mestom plula s hitrostjo 8 kilometrov na uro, na krovu so se potniki dobro imeli, na obrežju se je zbrala velika množica radovednežev. Vzdušje je bilo na višku, dokler ni pod palubo počilo, popustila je ena izmed cevi za paro in strah se je polastil prisotnih. Resslovi nasprotni-ki-konkurenti, predvsem lastniki lesenih in drugih ladij, ki so uvideli pomen izuma, so dosegli, da so Resslu preprečili nadalj-ne poskuse na morju, čeprav ni šlo za njegovo napako, saj so te dele ladje izdelali drugi. Ressel je sicer izum že prej patentiral v Avstro-Ogrski, ni mu pa uspelo ga prodati drugam. Danes torej priznavajo Resslovo prvenstvo v Italiji in v nekdanjih avstro-ogrskih državah, po zaslugi slovenskih clevelandskih izseljencev tudi v Združenih državah Amerike (v Washing-tonu stoji Resslov kip), zanj pa nočejo slišati v Franciji, Veliki Britaniji in Skandinaviji. Po neuspelem poizkusu Ressel ni opustil izumiteljstva, ladijski vijak je še izboljšal, preizkusil pa se je še na številnih področjih. Dokopal se je še do približno trideset izumov, deset jih je tudi patentiral, mnogo pa jih je ostalo le na papirju. Med drugim je izboljšal delovanje stiskalnic, ladijskih topov, pluga, optimiziral pa je tudi razne tehnološke postopke, kot recimo ekstrakcijo barvil. Ressel se je rodil na Češkem, po gozdarski akademiji na Dunaju ga je delovna pot vodila v severni Jadran. Kot gozdarski inženir je izbiral les za potrebe ladjedelništva, posvetil pa se je tudi pogozdovanju Krasa, Primorske, Dolenjske, Istre in Dalmacije. Rad se je ukvarjal tudi z ekonomijo, prometom ter energetiko in ker se je med prvimi zavedal ekološke funkcije gozda, so ga zanimali tudi obnovljivi viri energije. Večji del svojega življenja je preživel v Trstu, umrl pa je v Ljubljani leta 1857. Resslovo delo nima le historične veljave, pomemben je tudi zaradi aktualne vrednosti njegovih raziskav, je ob koncu dejal Sitar in podčrtal, da so nekatere Res-slove ideje še danes spodbuda za nadaljnje raziskave. (tj) NESREČA - Pred predorom pri Proseku Na hitri cesti je avto zavozil in se prevrnil Tatovi na delu v bolnišnici Od sek hit re ces te pri Pro se ku je bil vče raj po pold ne pri zo ri šče ne -sreče, v kateri jo je skupila 61-letna voznica F.F. iz Sesljana. Nekaj pred 16. uro je vo zi la v sme ri pro ti Trstu, ko je na odseku med izhodom za Zgonik in proseškim predorom avtomobil (znamke nam ni uspelo izvedeti) iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s cestišča in se prevrnil. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije, ki preiskujejo primer, in reševalci službe 118, ki so pone-srečenko prepeljali v katinarsko bolnišnico. Kaže, da ni utrpela hujših po škodb. Neznani tatovi so prejšnjo noč v glavni bolnišnici vlomili v 17 omaric osebja nočne izmene in iz njih odnesli denarnice in druge osebne predmete. Primer preiskuje policija. Padel je v luknjo Tunizijski delavec si je pri padcu v luknjo zlomil gleženj v ponedeljek v prostorih nekega podjetja v Ul. Flavi. Nesreči je verjetno botroval trenutek nepazljivosti pri sestopanju z gradbenega odra. KATINARA - Osnovna šola Milčinski Pričetek del še pred božičem Popravitvena dela v stavbi Osnovne šole Frana Milčinskega na Ka-tinari, ki so jo septembrski nalivi poškodovali, se bodo začela še pred božičem. Tako je zagotovil tržaški občinski odbornik Franco Bandelli, potem ko je dovoljenje za začetek del izdalo tudi spomeniško varstvo, vinkulaciji katerega je bila stavba podvržena. Poleg strehe bodo kot znano popravili tudi nekdanje hišnikovo stanovanje, tako da bo šola dobila tudi nekaj prostorov več. Pri načrtovanju popravitve stanovanja bodo sodelovali tudi učitelji. Učenci šole Milčinski se zdaj nahajajo v začasnih prostorih v Istrski ulici. »Vlak spomina« med Trstom in Oswieczimom Enajst tržaških šol bo na vabilo Pokrajine Trst sodelovalo pri projektu združenja Terra del Fuoco, v okviru katerega bodo priredili učno potovanje z vlakom iz Trsta v poljski Oswieczim, ki je v svetovni javnosti znan po zloglasnem nemškem imenu Auschwitz, kjer je delovalo nacistično uničevalno taborišče. S projektom želijo pobudniki prispevati k temu, da se v mladih generacijah razvijeta kritična zavest in aktivno državljanstvo. bivša ribarnica - Razstava v poklon arhitektu Ettoreju Sottsassu Kreativne oblikovalske veščine Razstava 170 del bo odprta do 2. marca - Manjša zbirka serigrafij tudi v Miramarskem gradu Bivša tržaška ribarnica ali dvorana čudes, kot jo imenujejo nekateri, odpira danes svoja vrata velikemu mojstru, arhitektu in oblikovalcu Ettoreju Sottsassu. Do 2. marca bo namreč gostila razstavo ob 90-letnici ustvarjalca z naslovom »Vorre-i sapere perché - Una mostra su Ettore Sottsass«, ki jo prirejata kulturno združenje Terredarte v sodelovanju s tržaškim odborništvom za kulturo. Mesto Trst je sicer precej oddaljeno od Milana, ki velja za absolutno središče oblikovanja in projektiranja, a skriva v sebi, ravno tako kot sam Sottsass, dvojno osebnost - italijansko in avstrijsko. Razstava, za katero si je protagonist želel, da bi v obiskovalcu vzbudila močne občutke (celo srčne solze), je razdeljena na sedem tematskih sklopov posvečenih industrijskemu oblikovanju, arhitekturi, fotografiji, nakitu, oblikovanju, keramiki in steklu. Sedmerico povezuje Sottsassov glas, ki spremlja obiskovalca v odkrivanje posameznih oblikovalskih razsežnosti ter razlaga vzroke svojih dokaj različnih oblikovalskih izbir. Ravno na tak način želi razstava vzpostaviti še tesnejšo povezavo med obiskovalcem in ustvarjalčevim kreativnim delom. Na nabrežju je od danes na ogled nad 170 izbranih del predvsem iz zasebnih zbirk (nekatera dela bodo tokrat tudi prvič na ogled), ki sicer niso kronološko razvrščena, ampakse predstavljajo kot manj- Sottsassova ši fragmenti večjega, čarobnega mozaika, ki ga je s svojim delom oblikovalska uresničil arhitekt Sottsass. Poklon mojstru se nadaljuje tudi na Mi- kreativnost ramarskem gradu, kjer so prireditelji namestili manjšo zbirko serigrafij, ki ponuja obiskovalcu neke vrste dialog s preteklostjo. KROMA Razgovor o Schengnu po tretji mreži RAI Slovensko uredništvo deželnega sedeža RAI v Trstu bo drevi predvajalo prvo iz niza posebnih oddaj ob bližnji uvedbi schengenskega režima na ita-lijansko-slovenski meji. Po televizijskem dnevniku, okoli 20.45, bo na sporedu daljši razgovor v živo z župani šestih obmejnih občin. Vodil ga bo Ivo Jevnikar, nekaj posnetih prispevkov za oddajo je pripravila Eva Čuk, v režiji pa bo Martina Repinc. O novostih, ki se obetajo vzdolž meje po 20. decembru, bodo razpravljali prvi občani Trsta Roberto Di Piazza, Kopra Boris Popovič, Milj Nerio Nesladek, Sežane Davorin Terčon, Gorice Ettore Romoli in Nove Gorice Mirko Brulc. Simfonični orkester FJK novi sezoni naproti Simfonični orkester dežele Furlanije-Julijske krajine nadaljuje po ubrani poti reorganizacije in seveda izboljšave svojega delovanja. V tej luči je bil ravnokar izbran nov umetniški vodja Alberto Martini, ki bo za prihodnja štiri leta krmaril glasbeni ekipi. O novostih sta na včerajšnji predstavitvi zimskega oziroma spomladanskega dela sezone spregovorila predsednik Mario Diego in deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz . Antonaz je bil mnenja, da bo orkester z novim »krmarjem« še izboljšal svoje poslanstvo oziroma kakovost. Med samimi glavnimi cilji, na katere je opozoril Martini, je potreba po večji si-nergiji med konservatorijema iz Vidma in Trsta ter s tržaškim Koncertnim društvom. Poleg tega je Martini izpostavil potrebo po večji koordinaciji z aktivnostmi tržaškega gledališča Verdi, predvsem v luči večje pozornosti do mlade publike in ovrednotenja naših, krajevnih umetnikov in glasbenikov. Alen aldva? v Boljuncu Alen in Alen sta dvojčka, enaka po videzu, skrajno različna po naravi: prvi je deloholik in lenuh, drugi pa vzki-pljivec in sanjalec. Oba iskalca, zgu-bljenca, oropanca in osamljenca. Večna otroka, hrepeneča po bratov-skem objemu. Ko sta se dvojčka rodila, starša med njima nista hotela delati razlik, zato sta oba dobila enako ime: Alen in Alen. Ob kasnejši ločitvi staršev je vsak vzel svojega Alena: mama je z enim odšla v Nemčijo, oče pa je z drugim ostal doma ter nadaljeval družinsko gostilniško tradicijo. Mo-nokomedija Saše Pavček Al' en al' dva, ki bo jutri gostovala v gledališču Prešeren v Boljuncu v okviru izvena-bonmajskih ponudb Slovenskega stalnega gledališča v sodelovanju s KD France Prešeren Boljunec, je veseloigra o človeku, ki na samosvoj način doživlja krizo identitete. Glavni junak je nenadoma soočen ne le s svojo senco, marveč z dejstvom, da je pravzaprav oni drugi in ne on sam. Avtorica Saša Pavček je igralka, stalna članica in prvakinja SNG Drama v Ljubljani, znana po svojih izjemnih komičnih kreacijah kot je na primer glavna junakinja uspešnice Primorskega poletnega festivala »Bužec on, bušca jaz..«. Tekst komedije Al'en aldva? je zaupala priznanemu igralcu in režiserju Alešu Va-liču, ki se odlikuje po mojstrsko oblikovanih, intelektualno reflektiranih in zlasti govorno kultiviranih študijah značajev. Pričetek ob 20.30. Miklavževanje v Šempolaju Na osnovni šoli Stanko Gruden bo danes ob 18.uri že tradicionalno MI-klavževanje. Radodarnega svetnika bodo v družbi otroške pevske skupina Vigred sprejeli tudi igralci otroške dramske skupine Jaka Štoka. Ti bodo uprizorili igrico Babica Marmelada. Popravek V sobotni številki našega dnevnika smo v članku o solidarnostni akciji Unicefa šempolajsko osnovno šolo pomotoma poimenovali po Igu Grudnu, medtem ko nosi ime po Stanku Grudnu. / ITALIJA Sreda, 5. decembra 2007 9 OPČINE - Bambičeva galerija Claudia Raza in njeni likovni Svetlobni tresljaji V ponedeljek so v Bambičevi galeriji na Opčinah otvorili še zadnjo likovno razstavo v tem letu. Openskemu in širšemu tržaškemu likovnemu občinstvu se tokrat predstavlja Claudia Raza, kije po rodu sicer iz Čedada, že veliko let pa živi in ustvarja v Nabrežini. Ponedeljkov program je bil spričo posebne priložnosti, to je 207. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, nekoliko bogatejši. Z dalj šim spo re dom je na mreč nas to -pil domači harmonikar Zoran Lupine, ricmanjski pesnik in igralec Aleksij Pregarc pa je umetniško podal nekaj pesmi Claudie Raza, ki j e hkrati likovna umetnica, a tudi pesnica. Do danes je namreč izdala kar tri pesniške zbirke. Umetnico in njeno razstavo z naslovom Svetlobni tresljaji je pred- stavila likovna kritičarka Jasna Mer-ku. Čedajsko-nabrežinsko ustvarjalko pozna že veliko časa, njen opus pa ze lo ce ni. Ra za na mreč spa -da med tiste umetnike, ki niso klonili izzivom današnjega časa. Danes življenje namreč teče vse hitreje, zato si tudi marsikateri umetnik domišlja, da bo mogel ustvarjati na hitro. Na tak na čin pa se ve da na stra da kakovost umetniških del. Claudia Raza ima za seboj veliko vaje in izkušenj na umetniškem področju, njene likovne stvaritve pa znajo v gledalcu venomer zbuditi emocijo. Razstava Svetlobni tresljaji Claudie Raza bo v Bambičevi galeriji na Opčinah na ogled vse do 5. januarja prihodnje leto, in sicer z običajnim urnikom, od ponedeljka do petka dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne pa od 17. do 19. (ps) SKAVTIZEM - V športni palači na Čarboli ob stoletnici gibanja Multimedijski prikaz skavtskega delovanja 15. decembra bo tradicionalni sprejem Luči miru iz Betlehema V športni palači na Čarboli se je zbralo veliko število tržaških skavtov, njihovih prijateljev in sorodnikov KROMA Letošnje leto, ko so skavti celega sveta praznovali stoletnico svoje ustanovitve, se počasi izteka in z njim tudi pobude, ki so obeležile to pomembno obletnico. Tržaške skavtske organizacije so pripravile še dva večja podviga v mesecu decembru. Prva pobuda je bila na vrsti v nedeljo, 2. decembra zvečer, v športni palači na Čarboli v Trstu: šlo je za multimedijsko skavtsko predstavo, na me nje no vsem čla nom skavt skih organizacij, predvsem pa prijateljem, sorodnikom in tistim, ki so želeli spoznati delovanje skavtstva. Kdor se je prestave udeležil, je lahko »... plesal po gozdu skupaj s pikapolonicami in se v džungli igral z volčiči, na taboru z izvidniki in vodnicami doživel kako pustolovščino in skupaj z njimi odkrival lepote narave, prehodil del poti z roverji in popotnicami ter skupaj z njimi odkrival, kaj pomeni služiti.« Na začetku srečanja je vse številne prisotne pozdravil občinski odbornik Mi che le Lo bi an co, ki je iz re kel tu -di pozdrave tržaškega župana. Sledil je krajši dokumentarni film »Sto let v desetih minutah« o zgodovini skavtstva v tržaškem mestu, ki ga zaznamuje predvsem visoko število skavt -skih organizacij, saj jih Trst lahko pre- more kar devet, kar ponovno priča o številni prisotnosti etničnih in verskih skupnosti. Pred publiko so nato stopili voditelji volčičev in volkuljic; ti so naj mlaj šim pri po ve do va li zgod bo o Mowgliju, o kači Kaa in o neumnih opicah Banderlog, ki so Mowglija ugrabile in ga odpeljale v Mrzle brloge. Mowglija so nato rešili Baloo, Ba-gheera in kača Kaa, ki je na koncu skupaj s krdelom tudi zaplesala svoj ples. Izvidniki in vodnice so z raznimi skeči komično predstavili tipičen dan na taboru, in to od vsakodnevne priprave obrokov na ognju, ki se vedno zažgejo, gradnje objektov, ki se tudi podrejo, izletov v naravo, med kate rim se lo gič no vod iz gu bi itd. Sle -dilo je še krajše razmišljanje o naravi, ki s svojo stalno prisotnostjo spremlja skavta od zgodnje danice, mimo jutranje sveže rose in vonja po travi, po zasneženih gorskih pokrajinah in na zelenih travnikih, na dolgi in vzpenjajoči se poti vse do topline večernega tabornega ognja. Tretjo vejo roverjev in popotnic sta zastopala tudi oba slovenska klana, ki delujeta v Slovenski zamejski skavtski organizaciji - Trst. Najprej se je predstavil Klan Učn'klan, ki je z učinkovitimi posnetki in z branjem globokih mis- li predstavil publiki svoje doživljanje služenja bližnjemu, in to v skavtski ko či v Dra gi, pri šol skih ses trah, v sprejemnem centru za klošarje San Martino al Campo, v mlajših vejah, v centru za begunce v Vukovarju idr. Krasn' klan pa je s klanom Fuoco z Opčin pripravil lepo izdelan video-posnetek, na katerem so klanovci razmišljali o poti. Kaj pomeni mladim beseda »pot«? O čem razmišljajo, ko slišijo to besedo? Kakšna je njihova pot? Skavtska predstava se je zaključila še z izkušnjo voditeljstva: zakaj se mlad skavt odloči postati voditelj, kaj ga žene k temu, katere so vrednote, ki ga vodijo pri delu z mladimi? Temu pa je sle di la še za ključ na skavt ska igra z ba lon čki, med ka te ro so ne strp ni otroci takoj skočili na noge in se razdivjali po veliki dvorani športne pala če. Nedeljski večer je predstavljal res zanimiv in prepričljiv prikaz skavtskega gibanja v mestu Trst, kateremu bo sledila še zadnja pobuda v letošnjem letu, to je že tradicionalni sprejem Luči miru iz Betlehema, ki bo na vrsti v soboto, 15. decembra; slovenski skavti pa jo bodo nato delili in raznašali po župnijah v tržaški pokrajini. (cer) ROJAN - Društvo Rojanski Marijin dom Vesel nedeljski popoldan Nastopili sta mladinska gledališka skupina SKD Igo Gruden in igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba V nedeljo, 25.novembra je društvo »Rojanski Marijin dom« povabilo v goste dve amaterski gledališki skupini, ki sta nastopili z dve ma ve se lo i gra ma. Mla din ska gledališka skupina SKD »Igo Gruden« iz Nabrežine se je predstavila s prizori iz Molièrovih komedij, ki jih je režiser Gregor Geč izbral, po ve zal ter po i me no val »Mo li è re za mlade« . Če ta komedija sega v klasiko, pa sodi satirična komedija »Kdor išče, najde« Fabrizia Po-lojaza in Paola Tanzeja v današnji čas in tukajšnji prostor, ko avtorja z izrednim humorjem dokazujeta, kako koristoljubje vodi v groteskne situacije. Igro so naštudirali igralci gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba v režiji Lučke Susič. Prireditev v rojan-skem Marijinem domu je obogatil še božični srečelov, ki ga je pripravil Misijonski odsek. Gledalci so tako preživeli res veselo in prijetno po pold ne. Nabrežinski Moliere za mlade v Rojanu KROMA ROVTE-KOLONKOVEC Društvo pripravilo večer video filmov in ročnih izdelkov Uspel večer v KD Rovte - Kolonkovec, saj je občinstvo z zanimanjem sledilo video reportaži o baltskih državah, ki jo je posnel Sergio Zoch-Čok, in sicer na potovanju, ki ga je pripravil Primorski dnevnik s tehničnim sodelovanjem agencije Aurora. Villnius, Riga, Tallinn; mestne zgradbe, uličice, reka, predvsem trgi in nešteto plesnih skupin z otroškimi, mladimi in odraslimi člani le-teh, ki so bili oblečeni v najrazličnejših in odlično krojenih nošah. Morda je bila pomanjkljiva krajša razlaga o vsem tem, da bi prisotni bolje razumeli. Izletniki vse so to doživeli in so uživali ob slikah. Sledil je kratek film: Krog s sedmimi križi, v katerem snemalec nastopa - igra kot stari dedek. Potem »presenečenje«; ukradeni prizor iz Kobalove predstave Afrika, ali na svoji zemlji. In še skupina planincev - plesalcev od Magdalene mimo kmetije Debelis, do drugega konca Kolonkovca s postankom pri družini Blaževič pa preko zgornjega predela Rovt in Vrha na Katinaro. Na koncu posnetek zanimive razstave v vasi Slivje v Brkinih z najrazličnejšimi izdelki: rahlo poslikani leseni stekleni, slike na platnu vseh velikosti in pa pletenke. Gospa Slavka Cetin-Čufar je odkrila svojo umetniško žilico pred štirimi leti, ob priliki moževega rojstnega dne, ko mu je podarila naslikano pletenko. Od takrat pripravlja - barva razne predmete. V dvorani društva si je za svoje izdelke zaslužila občuten plauz. Video filme pa sije zamislil in posnel Sergio Zoch-Čok, tehnično sta sodelovala Pino Rudež in Marko Civardi. (DV) 10 Sreda, 5. decembra 2QQ7 TRST / KRIŽ - Dvojna obletnica Poklon Albertu Sirku Na pobudo domačega društva Vesna pripravili dvodelno proslavo Kinematografski tečaj v kinu Ariston Kinematografski krožek Lumiere iz Škednja se že vrsto let posveča promociji filmske ustvarjalnosti. V ta namen prireja v sodelovanju z zvezo FICC in zadrugo Voli iz Bologne ter s podporo deželnega odbor-ništva za kulturo kinematografski tečaj, ki bo potekal v kinodvorani Ariston. Udeležence bo v svet filma letos popeljal docent avdiovizualne didaktike Eugenio Premuda. Štiridnevni tečaj se bo začel jutri popoldne ob 15. uri (do 19. ure) in se nadaljeval v petkovem popoldnevu (od 15. do 19. ure); v soboto in nedeljo pa so predvidene tudi jutranje lekcije (od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure). Premuda bo svoje lekcije obogatil s filmskimi posnetki, vsak večer pa bo ob 21. uri na programu predvajanje zanimivega ce-lovečerca. V nedeljo, 9. decembra, bo v popoldanskih urah prisoten tudi režiser Salvatore Maira. Tečaj oziroma predvajanje filmov sta brezplačna. V nedeljo se je kriško društvo SKD Vesna poklonilo domačinu, slavnemu slikarju Albertu Sirku ob 120.letnici rojstva in 60.letnici smrti. Prvi del proslave je potekal v jutranjih urah. Številna množica se je zbra la pred umet ni ko vo roj stno hišo, na kateri stoji prenovljena spominska plošča. Tam je po uvodnem govoru podpredsednika Matije Sirka zapel MPZ Vesna, ki je poslušalce raz ve selil s tre mi pes mi mi. Sle di -la je postavitev venca, nato so se soudeleženci podali v društvo, kjer so prisostvovali otvoritvi razstave Sir-kovih slik. Razstavljenih je štirinajst umetnikovih slik, od katerih sta dve last kul tur ne ga druš tva, ena je last Kri žan ke, ki je že le la ostati v ano ni -matu, ostale pa je posredovala goriška finančno-delniška družba KB. Ob teh slikah pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi šestindvajset kopij Sirkovih akvarelov, ki so jih pobarvali učenci kriške osnovne šole, poimenovane po slikarju Popoldne je bil na sporedu drugi del proslave, ki gaje SKD Vesna izoblikovalo v sodelovanju z OŠ A. Sirk, MPZ Vesna in častno gostjo, Jasno Merku. Pripravili so tudi razstavo Sirkovih slik KROMA V uvodu je odbornik Jara Košuta recitiral odlomke iz spominov Fortunata Mikuletiča. Zbrane je pozdravil podpredsednik Mitja Košuta, sledil je nastop osnovnošolcev, ki so zapeli ne kaj pes mi in pre -brali odlomke iz Seliškarjeve povesti Bratovščina sinjega galeba, katero je ilustriral sam Sirk. Nato je pod vodstvom Marka Sancina nas topil MPZ Ves na, ki je zapel tri pes mi, eno izmed katerih je na pi -sal član zbora Frančko Žerjav. Nato je Jara Košu ta podal še dru gi del spo mi nov For tuna ta Mi ku le ti ča, in sicer, ko je bil slednji na barki z mornarjem Ročico, Cirilom Ve-luš čkom in Ber tom Sir kom. Lik in ustvarjalni opus Alberta Sir ka pa je zbra nim predsta vila umetnostna kritičarka in ustvarjalka Jas na Mer ku. Pu bli ka je z zani -manjem sledila njenemu predavanju, ki je primerno zaokrožilo prireditev. Celo proslavo pa je spremljala projekcija Sirkovih slik. Množična udeležba na nedeljski dvodelni prireditvi pa je ponoven dokaz o navezanosti Križa in Križanov na Sirka, ki je dolgo živel in ustvarjal daleč od rojstne vasi. (NikF) www.teaterssg.it Saša Pavček AL EN AL DVA Monokomedija Režija in izvedba: ALEŠ VALIČ četrtek, 6.12. 20.30 KD F Prešeren Boljunec jega tasa OPČINE - Tabor Ob Miklavžu Pester razstavno-prodajni sejem odprt še danes Tudi letos prireja društvo Tabor Miklavžev razstavno -prodajni sejem in povabilo k sodelovanju razstavljal-ce, ki se v prostem času ukvarjajo z izdelavo najrazličnejših ročnih del. Do danes vključno si je mogoče nabaviti marsikaj koristnega za vsakodnevno rabo in simpatično darilo za praznične dni. Za to bodo s svojimi stojnicami skrbijo predvsem razstavljalci sami, ki prihajajo z Opčin in okolice. Na prodajno-razstavnem sejmu so obiskovalcem na voljo volneni izdelki druš tve ne ga krožka Ob ple tenju še kaj..., najrazličnejši predmeti krožka Il filo incantato, leseni izdelki Rina Des-trija, kompozicije iz suhega cvetja Ma-rise Dolce, svileni izdelki Silvane Roncelli - Guštin in ročna dela VZS-CEO Devin-Nabrežina, k i je letos, žal, edino vzgojno zaposlitveno središče prisotno na sejmu. Društvena Knjižnica Pinko Tomažič pa je poskrbela za bogato knjižno izbiro. Sejem bo odprt še danes med 16. in 19. uro. Včeraj danes Danes, SREDA, 5. decembra 2007 SAVO Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.52. Luna vzide ob 4.23 in zatone ob 14.03. Jutri, ČETRTEK, 6. decembra 2007 MIKLAVŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,2 stopinj C, zračni tlak 1009 mb pada, brezvetrje, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 3. decembra, do petka, 7. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Sobota, 8. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicerè«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La música nel cuore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Ratatouille«; 18.30, 20.20, 22.10 »Lezioni di cioccolato«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 18.20 »3D manija«; 20.00, 22.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20 »Ko žogice pobesnijo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Winx - Il segreto del regno per-duto«; 18.15, 20.15, 22.15 »Factory girl«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Milano Palermo - Il ritorno«; 16.30, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Fred Claus - Un fra-tello sotto l'albero«; 18.15, 22.15 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Il diario di una tata«; 18.15 »Come tu mi vuoi«. SUPER - Prepovedano mladim izpod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.00, 21.00 »Winx - Il segreto del regno perduto«; Dvorana 2: 16.00 »Winx - Il segreto del re-gno perduto«; 18.00, 20.00, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioccolato«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel S Poslovni oglasi PODJETJE V GORICI išče izkušenega skladiščnika. Klicati 3351656259 ALCIONE - 17.00, 19.15, 21.30 »Un'al-tra giovinezza«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.30, 22.20 »La leggenda di Beowulf«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Elisabeth - The golden age«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 16.15, 20.15 »The Nightmare before Christmas«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La musica nel cuore«; 17.50, 20.05, 22.20 »Nella valle di Elah«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »The Kingdom«; 17.50, 22.00 »La leggenda di Beowulf«; 15.50, 18.00, 22.05 »1408«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; 16.00, 20.10 »Lezioni di cioccolato«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nel-la valle di Elah«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »Ai confini del paradiso«. Mali oglasi 55-LETNA GOSPA iz Slovenije išče službo pri družini za varovanje otrok ali starejših oseb, celodnevno ali po urah. Tel. št. 040200159. DIPLOMIRAN v matematiki nudi lekcije iz matematike za višješol-ce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel.: 347-9534644. IŠČEM delavca za izdelavo kraškega zidu. Klicati na tel. št.: 3486843456. IŠČEMO dvakrat tedensko (sreda in sobota) pošteno in marljivo gospo za čiščenje hiše. Klicati od 13. do 15. ure na št.: 393-7739728. KMEČKI TURIZEM SKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 16. decembra, tel. 040 - 229253. PRODAJAM psičke pasme Labrador svetle barve, stare dva tedna. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 328-8289654 (popoldne ali ob večernih urah). PRODAM avtodom VW LT 28, letnik 1989. Tel.: 333-6727601. PRODAM hišo v Dolini z dvoriščem in vrtom. Tel. št. 040228390. PRODAM vespo 150 staro 10 let v dobrem stanju. Tel. 348-4487003. PRODAM VW Passat Variant 1.9 tdi highline, 130 konjev, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. v večernih urah na št. 3343174852. V DOLINSKI OBČINI dajem v najem opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom in delom vrta. Pred vhodom je avtobusna postaja. Tel. št. 339-4484840. Bi Osmice BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v Prebenegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57. Odprta bo do 5. decembra 2007. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! / ITALIJA Sreda, 5. decembra 2007 1 Si Oí Občina Dolina in Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja PETEK, 7. decembra 2007 ob 18.30 v dvorani občinskega sveta Predstavitev koledarja POD OLJKAMI V BREGU 2008 « fotografije Walter Zlatich » koledar bosta predstavila pisatelja VEIT HEINICHEN in MARINO VOCCI sodeloval bo MePZ Venturini - Domjo, dir. Cinzia Sancin Na tržaški univerzi je uspešno dokončala svoj študij Majna Pangerc Prisrčno ji čestitajo nona Miranda, Miriam, Pasquale, Maddalena in Mara 1 Čestitke Hip hip hura. Moja mama KATJA rojstni dan ima. Da bi bila vedno zdrava in vesela in bi naju še vedno tako rada imela ji želita mali Robert in Egon. Draga KATJA, energije mnogo naj se še v tebi zbere, le od sreče solza naj ti oči opere. Imej na licih še naprej nagajiv nasmeh in zabava naj se tipretaka na dlaneh. To ti želijo mama, tata, Anamarija in Andrej H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od četrtka, 29. novembra, na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30). M Izleti ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it0 □ Obvestila KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginna-stica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072. KRUT NATURA sporoča, da je v teku vpisovanje za tečaj reiki-ja 2.stopnje, ki se bo odvijal 19. in 20. januarja 2008. Predavateljica Reiki Master bo na razpolago 12. decembra za predhodni obvezni razgovor. Za uro sestanka in vse dodatne informacije tel. 040-3720062, Krut, ul. Cicerone 8. ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Ka-narinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pel-legrino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu vabi danes, 5. decembra, ob 16.30 na lutkovno predstavo »Pinka Polonca«,v izvedbi skupine »Tipitapi« iz liceja A.M. Slomšek. Toplo vabljeni! OPZ A. M. SLOMŠEK iz Bazovice bo danes, 5. decembra 2007, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici priredil Mi-klavževanje. Mali pevci bodo uprizorili Hudobina in Potepina. Sodelovali bodo tudi otroci otroškega vrtca Vrabec in OŠ Trubar-Kajuh iz Bazovice. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi danes, 5. decembra 2007, od 15. ure do 18.30 na »Sladki popoldan«. Na vrsti bo razstava, pokušnja in prodaja domačih sladic. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail: in-fo@sddsk.org). ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje danes, 5. decembra, ob 17.30 na trgu v Mavhinjah. Vljudno vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali Miklavža. ODBOR FEŠTE ANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pečini. Priskrbljeno bo za točeno pivo in jedi na žaru. Vabljeni vsi! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v četrtek, 6. decembra ob prazniku sv. Miklavža bo inženir Pino Rudež vrtel svoje filme. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! SKD V.VODNIK: začeli bomo s tečajem slovenščine. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 6. decembra, ob 19.30 v društvenih prostorih. Za informacije klicati od 13.00 do 14.00 na tel. št.: 338 5722967. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentabrska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanjem, izkaznic FISI in pripravo smuči. Društvo še sporoča, da se na urad, samo še do torka, lahko zgla-sijo tudi tisti, ki nameravajo nabaviti sezonske smučarske karte v predprodaji in za katere rok zapade 7. decembra. Za informacije lahko kličete na št. 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org. JUSARJI PRAPROT - TRNOVCA vabijo na občni zbor, ki bo v petek, 7. decembra ob 20.30 na sedežu društva vaške skupnosti. SKGZ v sodelovanju s SKD Lonjer-Kat-nara vljudno vabi v petek, 7. decembra 2007, ob 20. uri v Športno-kul-turnem centru v Lonjerju na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«. TABORNIKI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zinajda Kodrič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Doli-na-Občinska telovadnica ob sobotah od 15.-16. ure (Malina Tedeschi, 3494328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Maddalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479). SKD J. RAPOTEC - Prebeneg prireja v soboto, 8. decembra »Popoldan v pričakovanju Miklavža«. Od 17.30 dalje ustvarjalna delavnica-priprava risbic za Miklavža, ob 18.30 glasbena pravljica v izvedbi igralca Danijela Malalana nato pa obisk Miklavža. Miklavževi pomočniki bodo darilca zbi- rali istega dne od 14.30 do 15.30 v društvenih prostorih. Vabljeni. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) vabi v petek, 7. decembra ob 20.30 na koncert »V pričakovanju božiča«. Nastopata: ZPS »Dekleta s Škofij« in ZPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski. Po koncertu se odpre razstava »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta še v soboto, 8. decembra 2007 od 16. do 19.ure in v nedeljo, 9. decembra 2007 od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja od 5. do 9. decembra 2007 BOŽIČNI SEJEM na trgu v Bol-juncu. Prisotni bodo prodajalci predmetov za prosti čas, krajevni proizvajalci in proizvajalci območja Alpe Jadran. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure. Od 16.30 dalje se bodo odvijale prireditve na prostem (glasba, ples, animacija za otroke). Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA - Odborništvo za socialno skrbstvo, v sodelovanju z občinsko skupino civilne zaščito in občinskim združenjem prostovolnih gasilcev Breg, bo priredila zbiralno središče hrane in pijače v okviru Božičnega sejma, od 5. do 9. decembra, na trgu v Bol-juncu. Prostovoljci in člani občinske uprave bodo zbirali igrače (v dobrem stanju, brez okvare in po možnosti v škatlah); hrano za dolgotrajno uporabo (pakirane malice, riž, testenine in ostala hrana, ki se ne kvari); izdelke za higienske namene (milo, zobna pa-sta/ščetka, spužva za telo, razna čistila); oblačila in čevlje za otroke (0-14 let) in odrasle (čista in v dobrem stanju); šolske potrebščine (tudi še delujoče računalnike); zdravila. Vse, kar bodo zbrali, bodo prostovolci predali skladu »Fondazione Lucchetta-Ota- Dangelo-Hrovatin« in združenju »No bombe, ma solo caramelle - ONLUS«. Akcija se nadaljuje še ves januar, in sicer vsako sredo med 19. in 21. uro na sedežu občinskega združenja prosto-volnjih gasilcev BREG v Boljuncu (info. 040 8329210). SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.-17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spo-ta naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina videa pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja »Otroške urice« v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 11. decembra 2007, ob 16.30 v otroškem kotičku. Pravljico »Čarobne sani« bo pripovedovala Ivana Terčon. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 vse predšolske otroke v otroški vrtec v Devin, da se udeležijo božičnega praznika. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040411635 ali 040-415797. Vabljeni! ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Gri-lanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob 16.uri predvajanje filma »Trst 1945«. SKD TABOR v decembru vabi še danes, 5. decembra 2007, med 16. in 19. uro na prodajno-razstavni miklavžev sejem v Prosvetnem domu na Opčinah z nastopom šolskega zbora osnovne šole »F.Bevk« z Opčin; v petek, 7. decembra 2007, od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na obletnico ustanovnega občnega zbora »Bil je 7. december 1967... - Skok v preteklost z misijo na prihodnost« z družabnostjo, glasbo v živo in veliko presenečenj; v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P.To-mažiča in tovarišev. AŠD SK BRDINA organizira zimovanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. H Prireditve V ŠEMPOLAJU se nadaljujejo pobude veselega decembra 2007, v organizaciji SKD Vigred , osnovne šole S. Gruden in vrtca. V Štalci bo še danes odprt od 15.30 do 18.00 ure sejem knjig in ročnih del, ter razstava fotografij na temo »Zima zima bela« Mirne Viola in Matejke Možina. Ob 18.h bo v prostore osnovne šole Stanko Gruden prišel sv. Miklavž, v družbi otrok ga bodo sprejeli pevci OPS Vigred in igralce otroške dramske skupine Jaka Štoka, ki bodo uprizorili igrico babica marmelada. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 8. decembra 2007 ob 17. uri na glasbeni popoldan z naslovom »Bil je čas«. Ob 40-letnici Finžgarjevega doma nastopajo člani bivših ansamblov Taims, Galebi in Zvezde. Posebno vabilo gre vsem bivšim članom, ki so kakorkoli sodelovali pri katerih od openskih ansamblov. S PRAVLJICO NA... MAVRICO vabi vaščane na razstavo - mini sejem v soboto, 8. decembra 2007 in nedeljo 9. decembra 2007 v župnijski dvorani na Pro-seku. Otvoritev razstave bo v soboto, 8.decembra 2007, ob 10.uri. Zbirališče otrok bo ob 9.45. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Na razpolago je slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobučevina in še marsikaj. Razstava je odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Tržič, Zupnijska dvorana sv. Nikolaja, 9. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopajo OPZ Romjan (dir. Aljoša Saksida), Mali romjanski muzi-kanti (dir. Silvia Pierotti), OPZ Fran Ven-turini (dir. Suzana Zerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Laze, Podbonesec, Cerkev v Lazah, 14. decembra 2007, ob 20.30, »Božični koncert«, nastopajo OPZ Mali lujerji (dir. Davide Clodig), So-lopevci Glasbene matice/ Špeter (prof. Krisztina Nemeth), MePZ Fran Ventu-rini (dir. Cinzia Sancin); Boljunec, Občinsko gledališče F. Prešeren, 16. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopata OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Zerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Trebče, Cerkev sv. Andreja, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Fi-lipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Ra-seni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo dArpe (dir. Tatiana Donis). SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13. decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14. decembra 2007 od 16. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev novega koledarja v četrtek, 13. decembra 2007 ob 20.30, Hiška od Ljenčke, Trebče. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo danes, 5. decembra od 15.30 do 18. ure Miklavžev sejem ročnih del in knjig; v osnovni šoli pa ob 18. uri Mi-klavževanje z nastopom OPS Vigred in ODS Jaka Štoka z igrico »Babica Marmelada«; v Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 15.30 do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«. Prispevki V spomin na pokojnega očeta Andreja Križmančiča darujejo svojci 100,00 evrov za cerkev in Slomškov dom v Bazovici. V spomin na pokojnega Andreja Križmančiča daruje sestra Ema 20,00 evrov za cerkev in Slomškov dom v Bazovici. V spomin na Antona Pečarja in Antona Ražma daruje Ivan Drnovšček 25,00 evrov za MePZ Lipa in 25,00 evrov za OPZ Slomšek. V spomin na pokojnega Antona Ražma darujeta Duška in Neva z družinama 20,00 evrov za cerkev in Slomškov dom v Bazovici. Namesto cvetja na grob prijatelja in pevca Mirka darujeta Elvira in Bernard Skerlavaj 30,00 evrov za CPZ Sv. Jerneja z Opčin. V spomin na Maria Magajno daruje Zoran Parovel z družino 100,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Vanjino mamo Angelo San-cin darujeta Vida in Mario Di Lenardo 25,00 evrov za Pineta del Carso in 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob pok. Laure Maver daruje družina Mesesnel 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina Maria Magajne daruje družina Mesesnel 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Loterija 04. decembra 2007 Bari 3 1 17 85 8 Cagliari 87 55 29 86 21 Firence 69 47 78 70 35 Genova 51 63 48 56 65 Milan 10 46 21 59 68 Neapelj 85 76 14 28 86 Palermo 40 21 66 47 80 Rim 54 51 9 69 63 Turin 17 8 14 27 15 Benetke 43 62 76 38 10 Nazionale 13 75 33 82 29 Super Enalotto Št. 145 3 10 40 54 69 85 jolly 43 Nagradni sklad 2.919.872,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.842.479,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 14 dobitnikov s 5 točkami 41.712,47 € 1.487 dobitnikov s 4 točkami 392,71 € 58.487 dobitnikov s 3 točkami 9,98 € Superstar 13 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 39.271,00 € 189 dobitnikov s 3 točkami 998,00 € 2.807 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.040 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.692 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 12 Sreda, 5. decembra 2007 KULTURA / PESNIŠKI VEČERI SSG - Posvečeno Alenki Rebula Ženske se s težavo odločijo, da bodo ljubile Njena knjiga Blagor ženskam (ZTT) je uspešnica, sicer pa je Alenka Rebula tudi pesnica Pokrite s kožo, ki ni ljubljena, umiramo, je pisalo na zgibanki, s katero je Janko Petrovec vabil na drugi pesniški večer v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča. Citat je iz najnovejše knjige Alenke Rebula, ki jo je poleti izdalo Založništvo tržaškega tiska. Knjiga Blagor ženskam je tako pri nas kot v Sloveniji doživela presenetljiv uspeh: prvih tisoč štiristo izvodov je pošlo, tako da je bil na ponedeljkovem večeru v tržaškem Kulturnem domu že na voljo nov ponatis. O uspehu, ki ga knjiga doživlja, sta spregovorili tudi zdravnica Tatjana Zorko in publicistka Manca Košir, ter prisotnim navdušeno razkrili svoje doživljanje knjige. Prisluhnile so jima predvsem ženske, saj si poslušalce moškega spola lahko preštel na pr ste dveh rok ... Avtorica »bestsellerja«, sicer tudi tržaška profesorica na slovenskih višjih šolah, pesnica in vodja delavnic za osebno rast, je uvodoma pojasnila, da je njen življenjski ideal: zmagati brez voj ne, saj mo či ne po ka že mo sa -mo v bojevanju. Alenka Rebula je prepričana, da se ženska moč skriva v sposobnosti ljubljenja, v prvi vrsti sebe. Ravno ljubezen do sebe pa je najteže dosegljiva. Ženske so specialistke v premlevanju vedno istih problemov, svoje dneve večkrat preživljajo v družbi neslišnega prišepetavanja in se ne zavedajo, da so sužnje svojih misli. Šele ko se s pomočjo ljubečega razmišljanja in razuma dvignejo nad kaos, lahko naredijo red v svojih mislih; šele takrat lahko privre na dan ustvarjalnost. Pri tem jim je v pomoč usmiljenje do najtemnejše plati svoje osebnosti: priznati moramo, da znamo biti tudi hudobne, krivične, krute in te temne plati nagovoriti ljubeznivo; če nekaj v sebi ali drugih samo zavračaš, te ne uboga. »Alenka Rebula nas opozarja, da lahko skale, ki ležijo v našem spominu, sami odstranimo,« je dejala Tatjana Zorko, Manca Košir pa dodala: ta knjiga ne govori o samopomoči, ampak je samopomoč. »Zelo močno se te dotakne, te spodbuja k dialogu z lastno dušo, istočasno pa ne moralizira in ne zahteva.« Po njenem mnenju je Bla gor žen skam ena naj lep še na pi -sa nih knjig, kar jih je kdaj pre bra la: »Mor da za to, ker ima te v za mej stvu globlji odnos do jezika kot pri nas.« Ker so večeri Janka Petrovca v prvi vrsti pesniški in je Alenka Rebula tudi avtorica pesniške zbirke Mavrični ščit, je občinstvu prebrala tri neobjav- Tatjana Zorko, Manca Košir, Alenka Rebula in Janko Petrovec na ponedeljkovem srečanju KROMA ljene pesmi: eno posvečeno ljubezni (»ženske se v resnici s težavo odločijo, da bodo ljubile«), drugo ženskam, ki se s strahom spuščajo v lastne globine, zadnjo, Slovensko pesem, pa neuspešnim poskusom sprave ... saj vsaka stran še vedno straži svoje mrliče. Njeni verzi so na ponedeljkovem večeru SSG zazveneli tudi v glasbeni obliki. Za pravo poslastico sta poskrbeli Jelka Boga-tec (pri klavirju) in Tanja Tuta (glas). Jelka, diplomirana muzikologinja in go-jenka Glasbene matice, je aranžirala tri besedila, ki jih je Alenka Rebula pela svojim otrokom »namesto pravljice za lahko noč«. Med njimi je bila tudi Tanja: bivša gojenka opernega petja pri GM (iz lahke in džez glasbe se j e kasneje izpopolnjevala tudi pri Martini Fe-ri) je poslušalce dobesedno očarala s svojim nastopom. Tokratni Petrovcev pesniški večer je bil pravi homage Alenki Rebula, isto čas no pa tu di žen ski du ši in us tvar -jalnosti. Kdor želi lahko zamujeno vsaj delno nadoknadi danes, ob 19. uri, ko bodo knjigo predstavili tudi v koprski knjigarni Libris. Poljanka Dolhar BRUSELJ - SMG Uspešno gostovanje s predstavo Fragile! V petek se je z gostovanja v Bruslju vrnilo Slovensko mladinsko gledališče. Več kot 800 obiskovalcev si je v treh dneh ogledalo predstavo Fragile! v režiji Matjaža Pograjca, zmagovalko lanskoletnega Borštnikovega srečanja. Gostovanje v evropski prestolnici v okviru festivala Europalia je pripravil Sektor za mednarodne odnose v kulturi, Ministrstva za zunanje zadeve RS. Mladinsko gledališče je tri večere nastopalo v uglednem gledališču Théâtre 140, ki ga že več desetletij vodi Jo Dek-mine. Belgijsko občinstvo je predstavo pospremilo s krepkimi aplavzi, posebej ganjeni pa so bili številni Slovenci, ki službujejo v Bruslju. Pred odhodom v domovino je v slovenski rezidenci ekipo SMG sprejel veleposlanik Slovenije v Belgiji, Borut Trekman. Evropsko leto medkulturnega dialoga Evropska komisija je včeraj začela kampanjo za evropsko leto medkulturnega dialoga 2008, ki je tudi ena temeljnih prednostnih tem predsedovanja Slovenije EU. »Močno se zanesem na podporo in predanost slovenskega predsedstva, ki bo nekakšen dirigent orkestra,« je ob tej priložnosti povedal evropski komisar za izobraževanje in kulturo Jan Figel. Cilj tega leta je, da dosežemo višjo stopnjo medkulturnega dialoga, ki bi trajala, je poudaril v pogovoru za slovenske novinarje v Bruslju. LJUBLJANA Umbertu Ecu častni doktorat ljubljanske univerze Na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani so včeraj podelili častne doktorate, med drugim tudi pisatelju in znanstveniku Umbertu Ecu. Ta je na novinarski konferenci povedal, da je ponosen in hvaležen za podeljeno priznanje ter daje ob tej priložnosti pripravljen povedati »vse«, z izjemo svojega mnenja o nekdanjem italijanskem premieru Silviu Berlusconiju ter o »svojem« filmu Ime rože. O Ecu je dekan filozofske fakultete Valentin Bucik na novinarski konferenci dejal, da je danes eno najbolj znanih imen na svetovnem li-terarno-kulturnem področju. Izpostavil je tudi njegov znanstveni opus, ki sega na več področij, od filozofije, zlasti estetike, etike, medievalisti-ke, literarne teorije, jezikoslovja, se-miotike, teorije medijev, prevodo-slovja do kulturologije. Eco se je v svojih odgovorih dotaknil tudi družbenih tematik. Spregovoril je o migracijah, ki bodo po njegovem mnenju prinesle številne težave v evropski prostor. Hkrati je opozoril na pomembnost zgodovine, iz katere bi se morali učiti. »Samo če poznamo preteklost, bomo sposobni razumeti sedanjost,« je pojasnil ter dodal, da tudi politiki, izpostavil je ameriškega predsednika Georgea Busha, delajo številne napake zaradi nepoznavanja zgodovine. Dodal je še, da je tudi v svojih delih, kjer je sicer uporabljal fikcijo, veliko inspiracij dobil ravno iz zgodovinsko resničnih virov. Povedal je, da verjame v Evropsko unijo. Po njegovem mnenju smo prvič v zgodovini priča pojavu, ko se zdi vojna med evropskimi narodi nepredstavljiva. V tem vidi velik uspeh. Obenem pa dodaja, da bodo zaradi različnih povezav med mesti in kraji znotraj Evropske unije nacionalne države postopoma izginile. Častni naziv je Eco prejel na podlagi predloga ljubljanske Filozofske fakultete, ki je Umberta Eca ocenila kot pisatelja, znanstvenika in humanističnega intelektualca svetovnega formata, ki je s svojim delom obogatil svetovno literarno kulturo in humanistične vede in je intenzivno navzoč tudi v slovenskem literarnem in znanstvenem prostoru. Sinoči je v Cankarjevem domu potekalo predavanje Umberta Eca z naslovom O zgodovini grdega. (STA) SSG ZA NAJMLAJŠE - Abonma Zlata ribica Potočanov posodobljeni Kekec Osvnošolčki so si lahko v Trstu ogledali »gibalno premetanko s tekstom«, ki jo je za Slovensko maldinsko gledališče pripravil režiser-koreograf Branko Potočan »Novi» Kekec je zaživel na tržaškem odru KROMA Med klasiki otroške književnosti ima Kekec posebno mesto, saj je prepoznavna podoba slovenskega pastirčka pospremila generacije mladih bralcev in je z dramatizacijami in ekranizacijami postala simbol nekakšne slovenske gorske idile. Že legendarni pastirček in njegovi prijatelji spadajo tudi v knjižnico otrok našega časa, morda pa potrebujejo osvežitev posodobljenega prijema. Tako si je režiser-koreograf Branko Potočan zastavil cilj, da bi zgodbo pripovedoval z besedo in gibom v gledališkem laboratoriju, kjer so igralci so-ustvarili predstavo z lastnimi improvizacijami in priredbami. Nastala je »gibalna premetanka s tekstom« Slovenskega mladinskega gledališča, ki so si jo otroci tržaških osnovnih šol in vrtcev ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v okviru abonmaja Zlata ribica. Izvirnega Kekca otroci prepoznajo po značilni kapi, ki je postala turistični spominček, morda po pustolovščinah v svetu nedotaknjene narave, preprostih ljudeh in pristnih čustvih z naivnimi potezami izgubljenega raja. Od tistega Kekca ostanejo podobe, vtisi, ki jih je avtorska pisava ohranila, da bi »vstopila v dialog z Vandotom in ustvarila predstavo, kakršne v Sloveniji še niso videli: gibalno-gle-dališko delo za otroško občinstvo, ki se v vzgojnem procesu nima priložnosti srečevati z elementi sodobnega plesa in fizičnega gledališča.« Tekst, scena, zgodba se zreducirajo na bistvo, s pomočjo osnovnega gledališkega »orodja«; Kekčeva kapa se poveča in postane scenski element, gora ali po potrebi skrivališče, deska je lahko drevo ali pripomočekza akrobatsko koreografijo, okvirje okno, dramaturgija je minimalistična, predvsem pa atmosfera prinaša režiserjev pogled, ki tolmači distanco z elementi magičnega in arhaičnega brezčasne ljudske razsežnosti. Melodije ne zvenijo kot vabilo k prepevanju, ritmična osnova spremlja dvoboje, ki dobijo navdih v plesno borilnih veščinah, osebe se kretajo v praznini aseptičnega okolja, kot podobe iz preteklosti. Gorski svet, ki ga je Vandot pričaral v svojih mladinskih pripovedih o Kekcu, ohranja nekaj plemenitih sporočil, in sicer bolj kot samo prijateljstvo odnos do drugačnega: nihče ni zares hudoben morda samo robat kot divji mož Bedanec (v predstavi Matej Recer) ali čudaški kot »čarovnica« Pehta (Olga Grad). Kekec je za moderno otroško publiko tudi fantek, kateremu divji mož grozi, da ga bo spremenil v »pašteto«, kar s kančkom duhovitosti dopolnjuje postopek približanja in posodobitve lika. Trojico enakovrednih protagonistov zgodbe so sestavljali Dušan Teropšič (Kekec), Ivan Peternelj, ki so ga odrasli gledalci SSGja spoznali v lanski produkciji »Zdravnik po sili« (Rožle) in Romana Šalehar (Mojca) ob bistvenem sodelovanju nemega lika Brinclja (Draga Potočnjak). (ROP) / ITALIJA Sreda, 5. decembra 2007 13 politika - V intervjuju, ki ga je včeraj objavil dnevnik la Repubblica Bertinottijeve izjave o polomu Unije razgibale politično prizorišče Veltroni: Kdor ustvarja težave vladi, šibi možnost reform - Fini za obnovitev dialoga z Berlusconijem RIM - »Sprejeti moramo v vednost, da je levi sredini spodletelo. Velike ambicije, s katerimi smo gradili Unijo, se niso uresničile.« Tako je povedal predsednik poslanske zbornice in nekdanji generalni sekretar SKP Fausto Bertinotti v intervjuju, ki ga je včeraj objavil rimski dnevnik La Repubblica. Za odgovor na vprašanje, kako ocenjuje predsednika vlade Romana Prodija, pa je Bertinotti navedel besede, ki jih je pisatelj in kritik Ennio Flaiano svoj čas izrekel o Vincen-zu Cardarelliju: »To je največji umirajoči pesnik.« Sicer pa je predsednik poslanske zbornice pojasnil, daje osebno »intelektualno« že presegel izkušnjo Unije, čeprav politično še ne. Bertinottijeve izjave so včeraj sprožile pravi plaz odzivov. Razen v SKP, so v jih v drugih strankah Unije vsi po vrsti kritizirali, češ da so pretrde in neumestne. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni je opozoril, da »kdor ustvarja težave vladi, ta šibi možnost, da se izpeljejo volilna in institucionalne reforme, ki so nujno potrebne za razvoj države«. Predsednik Udeur Clemente Mastella pa se je vprašal, ali Bertinotti namerava ponoviti to kar je napravil leta 1998, ko je vrgel prvo Prodijevo vlado. Takšna perspektiva bi bila vsekakor nesprejemljiva za voditelja SIK Oliviera Diliberta, ki je poudaril, da vsaka resna politična stranka si mora zastavljati cilj, da postane vladna. Podobno sta se izrazila tudi predstavnika drugih dveh sil, s katerima se SKP pripravlja na ustanovitev enotne levice (za ta konec tedna je sklicano odločilno skupno zasedanje). Voditelj Zelenih Alfonso Pecoraro Scanio je dejal, da je krivično govoriti o »polomu« Prodijeve vlade. Prvi mož Demokratske levice Fabio Mussi pa je menil, da govoriti o koncu Unije in Prodijeve vlade pomeni vodo na mlin »teoretikom prostih rok«, kot je sredinec Lamberto Di-ni. Mussi je pozval vladno večino k večjemu notranjemu usklajevanju, na kar se je včeraj Prodi spet pozitivno odzval. Trenja vvladni večini s privoščljivostjo spremlja sicer razbita opozicija. »Tudi mi smo mnenja, da je Prodijeva vlada slaba, in to ne od zdaj,« je dejal voditelj UDC Pier-ferdinando Casini. »Ta vlada je izgubila vsak stik s problemi, s katerimi se vsak dan spopadajo ljudje,« je pristavil. »Ta vlada ni zgrešila cilja, saj se je mrtva rodila,« je še dodal načelnik poslancev NZ Altero Matteoli. Voditelj NZ Gianfranco Fini pa je včeraj prvič omenil možnost obnovitve dialoga s Silvi-om Berlusconijem po polemikah, ki so spremljale napoved rojstva nove desnosre-dinske stranke. »Dialog je mogoč, vendar pod določenimi pogoji. Vsega se ne bo dalo rešiti s trepljanjem po rami,« je dejal. Predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti ANSA rim - Predsednik Confindustrie Montezemolo Absentizem javnih uslužbencev stane državo skoraj odstotek BDP RIM - Absentizem stane državo »skoraj odstotek bruto domačega proizvoda«. »Je emblem neučinkovitosti in slabega delovanja javne uprave, najbolj viden in eklatanten pojav«. S temi besedami je predsednik Confindustrie Luca Montezemolo včeraj napadel javno delo in državne račune. »Odprava odsotnosti z dela, ki ne zadeva dopuste, bi državi omogočila prihraniti 14,1 milijarde evrov, od tega 8,3 milijarde v osrednjih javnih upravah in 5,9 milijarde evrov v lokalnih upravah. Uravnovesiti delež vseh odsotnosti z dela, vključno z dopusti, s tistimi v zasebnem sektorju, bi omogočilo prihranek za 11,1 milijarde evrov,« je izračunal Montezemolo, ki pri tem ni upošteval dodatnih stroškov, ki jih poraja »nizka ali nična produktivnost tistega dela javnih uslužbencev, sicer manjšinska, a ne majhna, ki svojo dejavnost opravlja v minimalni meri ali slabo, pa čeprav je uradno prisotna na delu«. Predsednik Confindustrie je govoril na odprtju akademskega leta zasebne rimske univerze Luiss, poleg kritike pa je ponudil tudi recept: plačati več tiste, ki delajo več in kaznovati tiste, ki ne proizvajajo, pa čeprav so za to plačani. Prvemu možu sindikata Cgil Epifaniju seveda njegov recept ne ustreza, oporekal pa je tudi podatkom, ki jih je navedel predsednik industrijcev. Za ministra Ferrera, odgovornega za socialno solidarnost, pa »pravi škandal ni absentizem, ampak so to astronomske plače javnih menedžerjev«. Montezemolo na slovesnosti univerze Luiss ANSA Zmeda v vodstvu RAI RIM - Vse kaže, da se bo odstavljeni član upravnega sveta RAI Angelo Maria Petroni vrnil na svoje mesto. Deželno upravno sodišče Lacija je namreč 16. novembra razsodilo, da je nelegitimen akt, s katerim je gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa odstavil Petronija ter ga zamenjal s Fabianom Fabianijem, včeraj pa je Državni svet zavrnil zahtevo gospodarskega ministra po zamrznitvi razsodbe deželnega upravnega sodišča. Sicer pa včerajšnja odločitev Državnega sveta ni dokončna: le-to se bo namreč v drugi fazi izreklo meritorno o prizivu, ki ga je vložil Pa-doa Schioppa. Petroni je postal član upravnega sveta RAI za časa Berlusconijeve vlade. Minister sedanje Prodijeve vlade Padoa Schioppa ga je odstavil letošnjega maja, češ da ne uživa več zaupanja glavnega delničarja, se pravi gospodarskega ministrstva. Za upravne sodnike pa takšna utemeljitev ni zadostna za odstavitev. Severnoligaš za nacistične metode proti priseljencem TREVISO - Za reševanje problema priseljencev ni zadosten svetopisemski zob za zob, treba je seči po metodah, ki so jih uporabljali ese-sovci: za vsakega oškodovanega italijanskega državljana je treba kaznovati deset priseljencev. Tako je povedal predstavnik Severne lige v občinskem svetu Trevisa Giorgio Bettio, ko je v torek zvečer nastopil na seji, posvečeni problemu sožitja s priseljenci. Njegove izjave so vzbudile zgražanje pri marsikom na krajevni in na vsedržavni ravni, še več pa je takšnih, ki se nanje ne odziva, češ da gre za neresno potegavščino. Prav bi bilo, da bi zadevo vzeli v roke sodniki. Sindikati zagrozili s splošno stavko RIM - Finančni zakon za leto 2008 za zdaj ne bo obsegal finančnih spodbud za zamenjavo iztrošenih (in v večji meri onesnažujočih) avtomobilov. Tako je včeraj sporočil poročevalec zakona v poslanski zbornici Michele Ventura po neuspešnem sestanku vladne večine o tem vprašanju. Kaže, da so nastala nesoglasja med Zelenimi in drugimi silami koalicije glede tipov avtomobilov, za katerih nabavo naj bi veljale olajšave. Včeraj pa so se zbrale tudi sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil. Na seji je bilo sklenjeno, da bodo 15. januarja oklicale splošno stavko, če vlada in delodajalci ne bodo obnovili zapadlih delovnih pogodb in če ne bo prišlo do resnega pogovora o znižanju davčnega pritiska na delavske plače. šola - OECD Pisa 2006 Italija še vedno na repu RIM - Italijanska šola, še posebno tehnični in poklicni zavodi, so padli na mednarodnem izpitu. V poročilu OECD-Pisa 2006, ki so ga uradno objavili včeraj, so se rešili samo liceji, po regionalnem kriteriju pa se nad povprečjem nahajajo le šole na severu države, medtem ko v srednji Italiji sopihajo, na jugu in na otokih pa so globoko pod povprečjem. Analiza OECD-Pisa, ki sodi v program mednarodne primerjave dosežkov učencev, je bila izvedena na vzorcu petnajstletnikov v vseh 30 državah članicah mednarodne organizacije in v 27 državah partnericah, med katerimi je tudi Slovenija. Italija je sodelovala z 21.773 dijaki in 803 nižjimi in višjimi srednjimi šolami in centri za poklicno usposabljanje. V analizi iz leta 2003, ko je bila v ospredju matematika, je bila Italija že uvrščena na rep lestvice, tokrat pa so bile v ospredju naravoslovne vede in rezultati niso nič boljši, saj so se med državami EU za Italijo uvrstile le Grčija, Portugalska, Bolgarija in Romunija. Podpovprečno so se italijanski učenci odrezali tudi v matematiki in v branju, na splošno pa dekleta, z izjemo matematike, daleč prekašajo fante. Minister za šolstvo Giuseppe Fioroni je ocenil, da rezultati raziskave nakazujejo za italijansko šolo »vzgojno in izobraževalno emergenco, ki zadeva vso državo«. Rešitev vidi minister v ponovni uveljavitvi koncepta zaslug, na osnovi katerega bo šola postala »socialno dvigalo«. sicilija - Zadovoljstvo notranjega ministra Giuliana Amata Karabinjerji aretirali 70 mafijcev, med njimi šefa Vincenza Santapaola CATANIA - V več racijah na vzhodni Siciliji je bilo včeraj aretiranih okrog 70 gangsterjev, med njimi domnevni mafijski šef Vincenzo Santapaola, je sporočil načelnik tamkajšnjih karabinjerjev Vincenzo Letizia. Italijanski notranji minister Giuliano Amato je že pohvalil "briljantno operacijo". Kot je poudaril minister, kampanja vlade proti mafiji zadaja hude rane temu kriminalnemu združenju. "Na Siciliji uvajamo prisotnost države, s čimer spreminjamo vzdušje in izkoreninjamo kriminalne družine. Klane razbijamo kos za kosom. Šefi si ne morejo več lagati: dobili jih bomo enega za drugim," je dejal Amato. 38-letni Santapaola naj bi šef mafije v Catani-i postal po aretaciji njegovega očeta, dolgoletnega najmočnejšega mafijskega šefa na Siciliji Benedetta Santapaole, do katere je prišlo leta 1993. Včeraj aretirani so med drugim osumljeni članstva v mafiji, trgovine z mamili in izsiljevanja. Policija je pri njih zasegla orožje in mamila, našli pa so tudi knjigo s seznami zneskov, ki so jih izsiljevali, in plač, ki so jih dajali "svojim" ljudem. Gre za zadnjo v vrsti operacij proti sicilijanski mafiji. Pred tem je bil v ponedeljek v policijski raciji ubit Daniele Emmanuello, mafijski šef, ki je deloval v osrednjih sicilijan-skih mestih Enna in Caltanisetta. Pred mesecem dni je policija aretirala Salvatoreja Lo Piccola, mafijskega "šefa šefov" in naslednika lani aretiranega Bernarda Provenzana. V^T*I Vincenzo Santapaola na televizijskem posnetku takoj po aretaciji ANSA 1 4 Sreda, 5. decembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Župani neenotni glede povezovanja z drugimi storitvenimi podjetji Družba IRIS išče strategijo, ozira se tudi čez mejo Različne ocene upraviteljev slovenskih občin - Ljudje pričakujejo nižanje tarif gorica - Na občini Brancatijev portret Župan upodobljen ob mejnem kamnu Likovnik Giovanni Cavazzon, doma iz Vereseja, a preseljen v Furlanijo, je bivšega župana Vittoria Brancatija upodobil na skupnem trgu obeh Goric. Z včerajšnjim dnem je njegova slika - olje na leseni podlagi - izobešena v galeriji goriške občine, tik ob vstopu v županovo pisarno, kjer so zbrani portreti dosedanjih prvih občanov. Brancati je naslikan ob mejnem kamnu iz leta 1947, ki je do leta 2004 stal sredi trga in ga je ravno on z novogoriškim županom Mirkom Bru-lcem dal premakniti na rob trga. Pravzaprav pa Goričane nagovarja s slovenske strani meje. Za bivšim županom se dviga novogoriška železniška postaja, pred katero plapola slovenska zastava. »Za svoj portret nisem hotel tradicionalne upodobitve župana za pisarniško mi- Brancati z Romolijem pred svojim portretom na goriškem županstvu BUMBACA zo. Želel sem, da bi iz slike izhajala velika pozornost, ki sem jo namenil neposrednemu stiku z občani,« je med včerajšnjo slovesnostjo ob odkritju portreta povedal Brancati in pojasnil, da ni naključna niti izbira upodobitve pred Severno postajo. »Skupni trg je prvega maja 2004postavil Gorico v ospredje evropske in svetovne javnosti, saj smo ob vstopu Slovenije v EU unijo s tega kraja posredovali Evropi in svetu sporočilo miru in sožitja,« je naglasil Brancati. Med slovesnostjo ga je v imenu občinske uprave sprejel župan Ettore Romoli, poleg nekdanjih prvih občanov Gorice Ermi-nia Tuzzija, Antonia Scarana, Franca Gallarottija in Giuseppeja Martine pa so bili navzoči občinski funkcionarji in nekateri bivši odborniki. (dr) gorica - Sklep občinskega odbora »Olajšana« pridobitev elektronske izkaznice Občina uvaja enosmerno vožnjo na območju Rojc Od maja 2003 goriški občani preizkušajo elektronske osebne izkaznice, napovedana pa je skorajšnja uvedba dvojezične - slovensko-italijanske - elektronske izkaznice. S tem v zvezi je občinski odbor včeraj sprejel sklep, da bo pristojni občinski urad lahko izdal elektronski dokument na izrecno zahtevo prosilca tudi tistim, ki razpolagajo z veljavno papirnato osebno izkaznico, zapadlost katere je daljša od 180 dni. Namen je pospešiti uporabo elektronskega dokumenta, ki je pogoj za uveljavljanje t.i. e-go-vernmenta oz. za poenostavitev odnosov med občani in javno upravo. Ko bodo sicer na razpolago spletne storitve, do katerih omogoča dokument dostop. Sklep občinskega odbora obenem določa, da se strošek za pridobitev elektronske izkaznice izračuna na podlagi odloka finančnega ministrstva iz februarja letos, objavljenega v Uradnem listu 14. marca. Strošek znaša, tako za italijanski kot za dvojezični dokument, 20 evrov ne glede na zapadlost dokumentov. K temu gre prišteti pristojbino, ki pripada občini in se spreminja glede na okoliščine; ta znaša 5,42 evra za izdajo nove izkaznice (papirnate ali elektronske) občanu, ki mu je izkaznica že zapadla ali mu bo izkaznica zapadla v roku šestih mesecev ali nima osebne izkaznice. Pristojbina znaša 10,58 evra za izdajo nadomestnega dokumenta v primeru izgube ali tatvine. Kdor pa ima osebni dokument z zapadlost) o, ki ) e daljša od 180 dni, in bo zaprosil elektronsko izkaznico, bo ob 20 ev-rih moral odšteti 5,42 evra. Občinska uprava je včeraj prižgala zeleno luč novi prometni ureditvi na območju goriških Rojc. Na predlog župana Ettoreja Romolija, ki je obenem pristojen za javna dela, bodo uvedli enosmerni vozni režim v ulici Pola (v smeri ulice San Michele), v ulici Capodistria (v smeri ulice Campagnuzza) in v ulici nasproti vhoda v občinski bazen, ki povezuje ulici Capodistria in Zara (v smeri lete). Novi prometni ureditvi bodo prilagodili tudi parkirni režim. Družba IRIS išče strategijo, da bi se finančno okrepila in izboljšala storitve za prebivalce goriške pokrajine. Vodstvo podjetja se ozira tudi čez mejo, v Slovenijo, zato da bi tam našlo nove sogovornike, obenem pa si nadeja povezovanja s sorodnimi italijanskimi družbami. Ker so med delničarji IRIS-a vse občine goriške pokrajine, pa je težko priti do enotnega stališča; med občinskimi upravitelji namreč vladajo različna mnenja o razvojnih smernicah podjetja. Eni si želijo, da bi družba IRIS ostala samostojen, drugi, da bi stopila na pot združevanja z večjimi družbami, tretji pa, da bi odstopila drugim del dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Negotovost o prihodnosti goriškega podjetja potrjujejo tudi različna mnenja upraviteljev občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan, ki so si enotni le pri zahtevi, da bi morala IRIS znižati tarife, storitve javne koristi pa dodatno izboljšati. Župan dober-dobske občine Paolo Vizintin meni, da bi združitev IRIS-a z drugimi podjetji imela pozitiven učinek. »Dandanes je nujno potrebno iskati sinergije z drugimi družbami,« ugotavlja Vizintin in poudarja, da bi morala IRIS navezati poslovne stike tudi čez mejo. Ob tem bi moralo vodstvo podjetja nameniti večjo pozornost tarifam, ki jih je treba znižati predvsem v občinah, kjer je odstotek recikliranih odpadkov višji. »V občini Doberdob smo med prvimi po količini odpadkov, namenjenih v recikliranje. Ob uvedbi sortiranja smeti nismo imeli težav, ker imamo vestne občane, ki se držijo pravil ter dokazujejo odgovoren in spoštljiv odnos do okolja,« navaja Vizintin. Združevanje IRIS-a z drugimi družbami bi imelo po mnenju števerjanskega župana Hadrijana Corsija negativne posledice. Po njegovih besedah bi bilo treba najprej sanirati finančno stanje podjetja in ga utrditi iz ekonomskega vidika, šele zatem pa bi lahko razmišljali o morebitnih spojitvah in sorodnih operacijah. »Občine bi z razprodajo IRIS-a izgubile vsakršno kontrolo nad njegovim delovanjem in bi morale nemo sprejemati povišanje tarif,« opozarja Corsi. Po njegovih zagotovilih so storitve podjetja IRIS na območju štever-janske občine dobre, ljudje pa se najpogosteje pritožujejo zaradi visokih tarif. Kot domala povsod v goriški pokrajini. Zato vlada pričakovanje za napovedano strategijo družbe, ki naj bi oklestila stroške. »Združitev IRIS-a z večjem podjetjem bi lahko imela pozitivne učinke, ob tovrstni operaciji pa obstaja tudi nevarnost, da bi občine izgubile kontrolo nad njenim delovanjem,« meni sovodenjski občinski odbornik Slavko Tomsič, ki nasprotuje predlogu, da bi IRIS odstopila drugim podjetjem del svojih dejavnosti. »Plin je edini sektor družbe IRIS, ki je perspektiven, zato ne vidim razloga, da bi ga odstopili drugim,« pojasnjuje Tomsič. Po njegovih besedah so sovodenjski občani v glavnem zadovoljni s storitvami, ki jih nudi družba IRIS, pogrešajo pa odvažanje velikih kosovnih odpadkov, ki jih zaradi pomanjkanja ustrezne pogodbe morajo sami prevažati v Moraro. Za mnenje o prihodnosti IRIS-a smo povprašali tudi pokrajinsko odborni-co Maro Černic, ki ima med svojimi pristojnostmi tudi področje ravnanja z odpadki. Po njenem navajanju se družba Acegas-APS iz Trsta in Padove zanima za nakup oziroma prevzem podjetja IRIS. »Vodstvo podjetja IRIS govori o združitvi, vendar ne vem, kako nameravajo zadevo izpeljati iz pravnega vidika,« opozarja Černičeva in dodaja, da pa goriška pokrajina ni med lastniki družbe IRIS, zato nima neposrednih pristojnosti pri njenem upravljanju. Ne glede na to Černičeva pojasnjuje, da bo morala pokrajina v roku dveh let obnoviti svoj načrt za ravnanje z odpadki, nato pa ustanoviti optimalni teritorialni okraj za odpadke (ATO - »Ambito territoriale ottimale«). »Po ustanovitvi okraja bomo morali pripraviti natečaj, na podlagi katerega bomo določili podjetje, ki bo upravljalo ravnanje z odpadki,« pravi Černičeva. Po njenih besedah bi IRIS s solidnim industrijskim planom lahko sodelovala na natečaju; kaj bi se zgodilo, če ga ne bi zmagala, pa je nemogoče predvideti. »Težko je napovedovati, kaj bo čez dve leti, saj se lahko še marsikaj zgodi. Vse bo seveda odvisno od tega, če bo IRIS sploh preživela,« ugotavlja odborni-ca in napoveduje, da se bo v prihodnjih dneh srečala z direktorjem novogoriškega podjetja Komunala Andrejem Miško. »Prevažati odpadke čez mejo ni enostavno, saj Slovenija in Italija sprejemata izključno že predelane smeti. Če bi naše odpadke posušili v Moraru, bi jih po zakonu lahko peljali čez mejo. Seveda pod pogojem, da bi v to privolila Komunala,« zaključuje Mara Černic. (dr) onesnazenost Prepoved za stara motorna kolesa V Gorici je koncentracija drobnih prašnih delcev PM10 v zraku tretji dan zapored presegla dovoljeno vrednost, zato je župan Ettore Romoli včeraj izdal odredbo, na podlagi katere bodo z današnjim dnem stopili v veljavo ukrepi za znižanje stopnje onesnaženosti, kot v teh primerih naroča zakonodaja. Za stara motorna kolesa euro 0 bo veljala prepoved vstopa in vožnje v goriškem mestnem središču, prepovedano pa bo tudi čiščenje cest z uporabo pihalnikov; v isti namen pa se lahko uporabljajo sesalniki. Ob tem temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne bo smela preseči 20 stopinj celzija, v industrijskih in obrtnih obratih pa 18 stopinj. Kršilcem odredbe bodo mestni redarji izdali globe od 150 do 600 evrov, vozniki motornih koles euro 0, ki bodo kljub prepovedi vozili po mestu, pa bodo kaznovani na podlagi prometnega zakonika. Če včeraj ni bil presežen prag o onesnaženosti s prašnimi delci, bo odredba danes preklicana, je pojasnil občinski odbornik Francesco Del Sordi. Če pa se bo izkazalo, daje bila koncentracija prahu PM10 včeraj spet previsoka, bo jutri na vrsti prepoved za vsa stara dizelska vozila in motorje euro 0. Ukrepi se bodo po potrebi naknadno zaostrovali. gorica - V gasilski kasarni praznovali zavetnico sv. Barbaro Tri tisoč posegov Poveljnik Minisini opozoril na pomanjkanje osebja in na zgledno sodelovanje s slovenskimi gasilci Gasilci, nastanjeni v Gorici, Tržiču, Gradežu in na ronškem letališču, so v zadnjih dvanajstih mesecih kljub kroničnemu pomanjkanju osebja opravili 3.145 posegov. Podatek je med včerajšnjim praznovanjem zavetnice sv. Barbare posredoval pokrajinski gasilski poveljnik Doriano Minisini, ki je opozoril, da v štirih kasarnah dela skupno 187 gasilcev, na podlagi po zakonu določenih organikov pa bi jih moralo biti 225. Po Minisinije-vih besedah se goriški gasilci ne glede na pomanjkanje osebja in finančnih sredstev trudijo, da bi svoj poklic opravljali čim boljše in da bi s svojimi posegi čim bolje pomagali osebam v potrebi. Med svojim nagovorom je Minisini ob prisotnosti goriškega župana Ettoreja Romolija in pokrajinskega odbornika Maurizia Di Mattea poudaril, da goriški gasilci zgledno sodelujejo s slovenskimi kolegi. Ob tem je pojasnil, da bo v kratkem stopil v veljavo čezmejni protokol o posegih ob naravnih in drugih nesrečah, ki bo še dodatno izboljšal sodelovanje med goriškimi in novogoriškimi gasilci. Z leve Minisini, Romoli in Di Matteo pred goriško kasarno gasilcev BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 5. decembra 2007 15 podgora - Na sedežu društva Paglavec prva pobuda iz niza, ki se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih »Drugačno« dogajanje s šestimi ustvarjalci v glavnih vlogah Pri ZSKD-ju poteka obdelava publikacije z Utrinki o meji, ki jih je zapisalo trideset mladih piscev V okviru pobud z naslovom Ustvarjalnost 2007 je v nedeljo na sedežu kulturnega društva Andrej Paglavec razstavilo svoje likovne izdelke šest mladih ustvarjalcev. Prikazi so potekali v dvorani, ki so jo pred dvema mesecema poimenovali po domačinu in narodnem heroju Rastisla-vu Delpinu - Zmagu. Pobude so se na vabilo ZSKD udeležili Mitja Rupel, Tanja Curto, Petra Pavšič, Rebeka Bernetič, Mitja Morgut in Klavdij Colussi. Bila je prva v nizu, ki se bo nadaljeval v prihodnjih mesecih. Sicer pa predvideva projekt tudi pisno ustvarjalnost; v teku je obdelava publikacije s kratkimi Utrinki o meji, ki jih je zapisalo trideset mladih piscev. Nedeljski pristop je bil po svoje izviren, ker ni šlo za odprtje, ki mu bo sledilo ogledovanje v naslednjih dneh, temveč za triurno dejanje z različnim dogajanjem. Zamisel je uspela, saj se je srečanja udeležilo okrog 70 ljudi, ki si niso le ogledovali »izdelkov«, temveč so se v prostoru zaustavili, se pogovarjali z avtorji, kramljali med seboj, se vpisovali v knjigo vtisov in še kaj. V imenu prireditelja je Aldo Rupel obrazložil projekt in prešel na predstavitev s sugestijami, kako podoživljati ponujena sporočila. O Tanji Curto, ki se sprašuje, zakaj naj bi na fotografske posnetke zgolj nepremično ujeli svet barv, saj je mogoče ob sunku vetra, premiku aparata in klikanju izven fo-kusa mogoče ustvarjati barvne občutke, je dejal, da izraža sončnost in ženskost. Mitja Morgut je tridimenzionalno opredmetil svoje zamisli z raznobarvnimi vrvicami in žarnico na črni podlagi, zlasti s prvimi pa posegel v prostor, po katerem so se obiskovalci premikali: zasnova je bila zelo tankočutna. Petra Pavšič je zakorakala v svet karikatur, kjer z budnim očesom zaznava »pretirane« obrazne poteze in jih s svinčnikom poustvarja na papirju: na zarisih je obdelala tri Tanja Curto pred svojimi deli (levo), Aldo Rupel in nekateri udeleženci uspelega podgorskega dogajanja (desno) BUMBACA znane osebe javnega življenja. Rebeka Bernetič se posveča stripom, ki nas utegnejo prijetno vznemiriti; škoda, daje tokrat prišla v časovne škarje in ni mogla razviti celovite pripovedi. Klavdij Colussi je obrtnik slaščičar, ki se podaja v izdelavo okrasnih tort in se preizkuša v poslikavah (kraška krajina) ali kiparskih izdelkih (kajakaški spust, sneženi mož). Mitja Rupel je tako statično s pero-risbami kot dinamično s pomočjo računalnika in TV ekrana posredoval razčlenitve svojega iskanja: na konstrukciji, ki je spominjala na veliko in mehko skalo, je ležal ekran in na njem so se vrstile predelane barvne podobe opremljene z manj znanimi (zamolčanimi) citati iz Svetega pisma. Dogajanje je polglasno spremljala glasba mlajših ustvarjalcev in veteranov, ki so povezani s podgorskim društvenim sedežem in posebno s podstrešnimi prostori. Andrej Jussa je povezal v »venček« nekaj komadov skupin Dusty dreams, The Maff, Dear & I (Direndaj), R.M. Project in solistke Mary Dima. (ar) Sklad Dorče Sardoč je za šolsko leto 2007 - 2008 dodelil 12 štipendij Sklad DORČE SARDOČ in vsi sponzorji čestitajo letošnjim dobitnikom štipendij Štipendije prejmejo: Jan Boscutti, Maddalena Carta, Sofija Miorelli, Martina Tomasetig, Sofija Vogrig (dijaki Dvojezične osnovne šole v Špetru); Matej Cescutti, Martina Giovannini, Cristian Lavrencic, Asha Past, Kristina Škerk, Ivana Soban (univerzitetni študenti); Štipendijo za podiplomski študij prejme: Karin Crissani. V sklad za letošnje štipendije so prispevali: 33 Banca di Cividale ^^ Gruppo Banca Popolare di Cividale m mane Société finanziaria per azioni Finančna delniška družba MEDICAL SUPPLIES GROUP MI POT O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana