Mariboru 24. marca 1881.
Tečaj XV.
List ljudstvu, v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 00 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kako Slovenci skrbijo za nezavisnost v gmotnem oziru.
(Izviren dopis iz Ptuja.)
Zadnji čas začeli so Slovenci tudi na to misliti, kako bi se izvili rokam nemških denarjev v raznih nemških hranilnicah, posojilnicah in v ka-sah nesramnih oderuhov. Sprevideli so, da se to zgodi najleži z združenimi jnočmi. Začeli so snovati posojilnice. Prva na Štajerskem bila je vrla posojilnica ljutomerska, druga šoštanjska, tretja slovenjgraška, četrta ormožka; peta je celjska in sedaj se namerava sestram pridružiti najmlajša ptujska, kakor sledeči dopis kaže. Zaradi velike važnosti in v spodbudo mariborskim in drugim Slovencem objavimo dopis na prvem mestu!
Na tihi pondeljek t. j. dne 4. meseca apr. imel bo okrajni zastop ptujski zopet skupščino, v kteri pride na dnevni red tudi točka o ustanov-ljenji okrajne hranilnice. Da bodo se Bresnigovi privrženci temu za okraj kaj važnemu podjetju s vsemi štirami zoperstavljali, to vemo uže zana-prej. Ali čvrsto se nadejamo, da dobi predlog večino ; kajti v odboru glasovalo je 5 udov, namreč gg. načelnik Ra.jšp, podnačelnik dr. Gregorič, trgovci Jurca in Šoštaric pa župnik Rajč za predlog; jedini dr. Bresnig bil je zoper njega, dr. Stra-fella pa ni bil navzoč. Oskrbnik ptujske grajščine g. Rajšp še ni leta dni načelnik okrajnega zastopa pa si je uže zadobil in v polnej meri zaslužil dično ime „okrajni oča". Velevažen svoj predlog podkrepil je rekoč: „za prvi p o če tek položim jaz na to svrho 10 000 fl. iz svojega žepa, kaj pa se se pozneje more zgoditi, to bo se uže videlo; toliko pač za počete k." Da se je kaj takega ravnatelju in advokatu mestne hranilnice nemilo v nos zakadilo, to ni čudo; kajti...........Zatoraj si
tudi kaj prizadeva vse svoje vedno v polnem broji skupaj imeti in za stalno na svojo stran pridobiti moža, kojemu so žuli slovenskih kmetov do velikega premoženja pomogli. Pri glasovanji o reče-Qem predlogu bo se za vsakega konečno in jasno
odločevalo, na čem smo ž njim; na dvema stoli-cama se ne more vedno sedeti. — Čvrsto se nadejamo, da takrat tudi naša „večina" v polnem številu pride in složno glasuje. Naj se nikdor ne zanaša in ne misli: brez mene bo se tudi opravilo, saj veste, da je uže večkrat eden edini glas o važnih rečeh odločil. Nikakor ni treba biti si v strahu: jaz se ne upam zategadelj za okrajno hranilnico glasovati, kajti mesto me ima v rokah. Mestna hranilnica je zdaj rada, če le ima denarje na zanesljivem izposojene, in kapitala ne bode lehko nikomur odpovedala; če pa bi kaj takega itak storila, saj potem imate kam se obrnoti. Glasujte tedaj srčno za zavod, koji bo poedinim pa tudi celemu okraju na velik hasek, Ta dopis ne-morem dovršiti brez izklika: Bog nam poživi „okrajnega očeta" še mnogaja leta!
Gospodarske stvari.
Uravnavanje gruntnega davka.
(Izv. dopis iz Ptuja. — Dalje.)
Dobro si poglednite izkaz čistega prihoda pa če se osvedočite, ka se Vam je v resnici previsoko naračunil, onda reklamirajti proti vcenitvi, k čemur je časa še do konca meseca maja. Vzrok previsoko naračunjenega prihoda pa je največkrat eden od sledečih ali pa več njih vkup. 1. Mogoče je, ka je komu kaka tuja parcela pripisana. Te nevolje rešiti se vendar ne bo pretežko. Motil pa bo se, kteri si morebiti misli: no, če bom od nje plačeval, bo zanaprej tudi moja lastnina. To bi bilo krivo! 2. Morebiti se je pri merjenji kaka pomota zgodila, ter se Vam je njiva, travnik, šuma ali vinograd znatno večji vknjižil, kakor jeste, pa bi zategadelj morali več plačevati. Tudi taka pomota dala b<> se >n s'cer b'ez stroškov popraviti. 3- Dobro odprite oči pa pazite, kajti to se je bržčas pogostno zgodilo, če se Vam je kak del ograjene trate okoli hrama, v kterem se morebiti par posušenih jablan ali kake stare slive nahajajo, od
kojib pa malokedaj ali nikoli nikakega haska nimate, postavil v vrsto sadovnjakov. Sadovnjaki so v visokej tarifi, take dvorske ograje pa so dače proste. 4. Morebiti se je komu slabo zemljišče v previsoko tarifno vrsto porinolo pa bi njo rad znižal. Kako se pri takej okolnosti ponašati, to Vam je dobro razložil „Slov. Gospodar" v svoji prilogi štv. 41 na strani 159 in 160. Tam še je vrh tega razloženo, kako se da preceniti čisti dohodek. To pa bo lastnik zemljišč vsak sam tudi zmogel. Posebno dobro pregledniti pa si ti tudi število 40. Tam je pod naslovom: „Kako se gospodarjem vesti, da reklamacije ali ugovore zoper vcenitev svoje gruntne dače dobro opravijo" prav na tenko razloženo, kaj vse je pri reklamaciji vedeti treba, čega se držati in kako postopati.
5. Tudi če Vam zemljišče ni v previsoko tarifo postavljeno in če je glede velikosti in raz-vrstjenosti vse v redu, itak se pri izračunjenji čistega prihoda mogla kaka pogreška uapraviti. Po sledečem navodu bo si tako pogreško lehko vsak sam popravil, kdor še množiti in deliti ni do čista pozabil. Če se ve, koliki je čisti ¡prihod od edne johe, je za vsakega lehko zračuniti si, koliki je po takem od dveh, treh štireh joh. Ali kako onda, kedar gre na sežnje? Tudi to si zračuniti ni pretežko. Pomnoži si broj čistega prihoda od johe, izražen v krajcarjih, z brojem sež-njev; koliko to zadene, razdeli na 1600, kaj Ti po takem izide, je prihod od onih sežnjev v krajcarjih. Na primer: Jakob ima njivo v „Oblotih" 3 johe 480 sežnjev veliko; postavljena mu je v drugi red ali „klaso". V ljutomerskem cenilnem okraji preračunjen je čisti prihod od johe v drugi red uvrstene njive na 12 fi. 50 kr.; koliki je po takem čisti prihod od cele njive? Odgovor. Od treh joh trikrat 12 fl. 50 kr., tedaj 37 fl. 50 kr. od 480 sežnjev pa 1250 kr. x 480 = 600000 kr.; dalje 600.000 kr. : 1600 = 375 kr.; tedaj vsega 37 'fl. 50 kr. + 3 fl. 75 kr., to je 41 fl. 25 kr. Drugi primer: Andraševa njiva „Grebljica" meri 1024 sežnjev, je v tretjem redu, od kojega je čisti prihod 9 fl. 25 kr. od johe; koliko je od te njivice čistega prihoda? Opet kakor zgoraj. 925 kr. X 1024 = 947.200 kr.; dalje 947.200 kr. s 1600 = 592 kr. Na 1024 sežnjev veliko njivo v tretjem redu je čisti prihod v okrajnem glavarstvu ljutomerskem navržen na 5 fl. 92 kr. Po tem navodu ne bode Vam težko s pomočjo sledeče tablice veljavne za ljutomerski vcenilni okraj osvedočiti se, da-li Vam se čisti prihod od vseh poedinih zemljišč bez pogrešita izračunih
Razredi ali Klassen.
I. II. III. IV. V.	VI.	VII.	VIII.
Njiva 15-50 12-50 9 25 625 4-75	350	2.50	—
Travniki 22'00 16 50 13-00 9 50 7 00	4 25	3'00	—
Sadovniki 1950 14-50 1100 — —	—	—	—
Vinogradi 38 50 3100 24 50 18 50 14 00 10.50	7 00	5 25
Pašniki 7-00 425 280 —	_	_
Lesovje 5 25 4-00 2.60 200 1-30	0-90	—	—
Živinska kupčija.
(Spisal A. Folakovski deželni, okrajni živinozdravnik.)
I. Kedar živino kupujemo, treba je močno paziti, da nas zvijačniki ne ukanijo. Vzlasti nam je opreznim biti, da bolene živali za zdravo ne kupimo. Pogosto je žival na videž zdrava na sejmi. Ko jo pa domov priženemo, nam naglo zboli in konec vzame. Škoda je djana in se ne da popraviti, če si ne znamo bitro pomagati, ali če smo na sejmi brez vsega pomislika in pogojev kupčijo završili. Odvrnoti zamoremo škodo, ako vemo, kar § 925 občnega državljanskega zakonika zaukazuje. Navaja namreč več boleznij, za katere prodajalec več ali menje do posebič določenih dnij poroštvo prevzame ali dober stoji. Postava imenuje ove bolezni, ki storjeno kupčijo razdirajo in nastalo škodo na prodajalca zavračajo, nemški „Gewährs-fehler". Šlovenci jih imenujejo zavarovane bolezni navadno pa „patentne tadle", ker so s cesarskim patentom ali pismom bili proglašeni. Ako živinče na takšnem „patentnem tadlu" zboli v določenem času, je kupčija razdrena in vsa škoda zadene prodajalca. To je velika dobrota poštenim kupcem. Toda vedeti jim je treba, katere so one zavarovane bolezni in kako dolgo traja zavarovani rok. To je pa različno pri razni živini in boleznih.
A. Pri konjih je 8 zavarovanih boleznij ali „patentnih tadlov", — troje jih je na 15 dnij, pet pa na 30 dnij. Zavarovane na 15 dnij so: 1. smrkelj (Rotzkrankheit), 2. kužna smolika (Verdächtige Di tise), 3. naduha (Dämpfigkeit); zavarovane na 30 dnij pa so 4. opornost ali „štatljivost" (Stä-tigkeit), 5. črna slepota (Schwarzer Staar), 6. kožna črvivost (Hautwurm), 7. tišeavka ali „neumni ko-lar" (Dummkoler) in 8. mesečno oko ali meseč-nost (Mondblindheit). B. Pri goveji živini je samo pojatnica ali „francoz" (Perlsucht, Franzosenkrankheit, Monatsreiterei, Stiersucht) zavarovana bolezen in sicer na 30 dnij. C. Pri ovcah zavarujejo 1. garje ali grinte (Räude, Krätze, Schäbe), 2. osep-nice ali koze (Pocken ali Blattern) do 8 dnij po storjeni kupčiji, 3. metljaji na jetrih (Egelwlirmer) pa in 4. metljaji na pljučih (Lungenwüimer) do 60 dnij. C. Pri svinjah je samo ena zavarovana bolezen, namreč: ikre ali pšenečljivost, po nekod pravijo tudi: šenki ali stroge (Finne). Ta bolezen zavaruje na 8 dnij.
Vrhu tega je še pomniti: da vsakojaka bolezen razdere kupčijo ali menjavo, ako kupec v 24 urah potem, ko je kupljeno živinče prevzel, zapazi, da je boleno ter to hitro naznani prejš-nemu gospodarju ali od gosposke potrjenemu živi-nozdravniku ali svojemu županu ali pa gosposkej samej. Če v 24 urah kupljena ali zamenjeua žival tudi pogine, zadene vsa škoda prodajalca ali prejšnjega gospodarja, ker se sme misliti, da je živina uže pri njem zbolela. Le takrat, če prejšnji gospodar spriča, da je kupec kriv, da je živina zbolela ali poginola, zamore škodo zavaliti na kupca.
Kupčija gre nazaj, če je prodajalec vpričo dveh svedokov ali pismeno se zavezal, da stoji toliko in toliko dnij dober pa je med tem žival res zbolela. Isto tako zgubi kupčija veljavo, če kupec dokaže, da je žival za polovico predrago plačal. Ker je iz navedenega jasno, da je tukaj jako važno poznati naštete živinske bolezni, zato jih bo-demo zaporedom razlagali.	(Dalje prih.)
Sejmi na Koroškem. 27. marca Velikovec, 28. marca Ukve, Špital, Pliberk.
Dopisi.
Iz okolice ptujske. (Še nekajovolitvi v okrajni zastop.) V prejšnjem „Gospodarji" je dopisnik iz Ptuja pohvalil kmetske velikoposest-nike, ki so pustili doma silno delo ter prišli k volitvi in so tako složno glasovali, kakor je to le pri politično visoko izobraženih možeh v navadi. Zares so ti možje popolno hvalo zaslužili. Slaba hvala pa gre tistim, ki niso primorani svojih velikih posestev z lastno roko orati in kopati pa se njim itak ni račilo priti. Eden se je, nevem kam, odpeljal, eden pa si je pre izkaznico nekam založil, druga pa mu ni skoz okno priletela; eden pa namerava, kakor se čuje, naravnoč k protiv-nikom pristopiti, če mu zanaprej ne bode več mogoče iz okrajne blagajnice žepov si polniti itd. Na vse veke bodo pač resnične ostale besede našega Gospoda: Jaz sem si kupil njivo; jaz pa pet parov juncev; jaz pa sem si ženo vzel in zato ne morem priti.
Iz Šmartna pri Slov. Gradci. (Tožba.) Tisti
g. J. Schw....., kteri je v tednico zapisoval o
„domačih buteljnih" (glej dopis iz Šmartna pri Slovenjgradci „Slov. Gospodar" štev. 6), toži zdaj zavoljo razžaljene časti. Kar njega čast zadeva, mu iz srca privošimo; vendar ko mu bode po tožbi čast zopet povrnjena, (kar se bo gotovo zgodilo — ker resnico prej omenjenega dopisa („SI. G." štev. 6.) želi, zamore in tudi hoče mnogo prič popolnem dokazati) bodemo ob priliki „SI. G." poročali še tisto, kar smo dozdaj opustili. Toda uže za naprej se mu bo vse s pričami potrdilo, da mu ne bode več treba delati se razžaljenega, kakor da bi mu kdo drug čast skazil, a ne sam. Crevljar naj ostane pri svojem kopitu; komur manjka vseh zmožnostij za odrejo otrok, ta naj to prepušča drugim!	Več faranov.
Iz Središča. (Sejem.) Naš trg je na meji Magjarske in Horvaške ter za sejme jako pripraven kraj. Prejšnji sejmi so bili tudi jako obiskovani, le kakih 10 let sem so skoraj popolnoma propadli. Naš občinski zastop pa je spoznal potrebo sejmov in vse žile napel nje zopet povzdignoti. Zategadelj je prestavil sejem na ugodniše dneve in za vse sejme, ki bodo to leto, oprostil trgovce ž živino in tudi kramarje vsakšne mestnine. Razven tega dobi vsak, ki prižene živinče na sejem, 1/i litra
dobrega vina brezplačno. Bil je toraj zadnji sejem dne 17. marca prav obiskan. Prignalo se je dosta živine, pa tudi kupcev ni manjkalo. Prišli so celo iz Lipnice in Zalovarske župatiije na Ogerskem. Precej živine se je prav dobro prodalo. Kakor zadovoljnost kupcev in prodajalcev kaže, bode prihodnji sejem na den sv. Pankracija, t. j. v četrtek 12. maja zopet prav dobro okiskan, ker bodo tudi takrat pogoji zadnjega sejma veljali. Hvala gre občinskemu zastopu in vsem tistim tržauom, ki so se za povzdigo naših sejmov trudili in mnogo žrtvovali. Naj le sloga viada povsod, ker sloga jači, nesloga tlači.
Od Malenedelje. (Vreme — šolske sitno be.) Mrzel sever je prenehal, kteri je bil jako razhladil svet. Ljudje so začeli opravljati gorička dela kakor rez in grobanje. Ako bode ugodno vreme, bodo začeli tudi kopati. Gorice so jako jako pomrznjene tako, da se niti za drugo leto ni nadejati posebne bratve. — Reklamacije za dačo se delajo povsod marljivo naprej. Marsikdo se je začudil, ko je videl pri županu svoj „izpis" za reklamacijo, kolikor mu grunt dobička nese razven vseh potroškov, a še mora češče, posebno proti sprotoletju, kupiti kruha! — No, če bi kde tistim „šulverejnarjem ' zmajnkalo kakšnega „obmana" ali pa „agenta", mi Malonedeljčani imamo enega takšnega, ki bi za toti posel prav sposoben bil, a mi bi se ga srca radi iznebili. Noge ima dobre, tudi jezika se mu ne vnoža. S kraja je še delal precej „kšefte" zdaj pa je uže celo na kant pri našem si. občinstvu. Govori se, da bodo pre Radoslavci morali v svojej občini še eno šolo „povati". No zakaj smo si pa farani s krvavimi žuli morali skupno šolo zidati! Ali bi ne imela še tista šola, ki bi se pre v Radoslavcih „povala", prostora v novo sezidani šoli, v tistih izbah, kjer se hrani tista stara „ropotija"; in koliko nese to kr. šolskemu svetu dobička? To bi nam bilo ljubo razjasnenja. Radoslavski.
Iz Krškega na Kranjskem. (Poziv) slovenskim gg. učiteljem, pripravnikom in šolskim prijateljem ! Odkar se učč naši otroci slovensko citati, odkar se rabi slovenski abecednik v naših začetnih šolah, pogrešamo vsi učitelji in odgojitelji te nežne mladine slovenskega navoda za poduče-vanje na najnižjej stopinje narodne šole. Posebno pa primanjkuje take knjige mladim nastoplim učiteljskim močem in zlasti še pripravnikom, katerih velika naloga je ravno v tem, da se urijo v navodu, kako jim bode postopati s prvenci ljudske šole. V nemškem jeziku ima učitelj na razpolaganje več navodov te vrste, naj imenujem samo Herman-novo „Unterkla8se" in Saatzerjev: ,,Das erste Schuljahr." V slovenščini smo še vedno brez te tako potrebne pomožne knjige, da si bi bila uže zdavna mnogim učiteljem in pripravnikom dobro služila in dasiravno se je o tej stroki po šolskih listih vže veliko pisalo. Ker se je nadejati, da bode po učiteljiščih kmalu dovoljeno tudi s pomočjo
slovenskih knjig pripravljati 8e za bodoče pod-učevanje v slovenskih šolah in ker je marsikteri učitelj tako knjigo uže davno želel; zato sem se odločil spisati in založiti takov ,,navod za pod-učevanje prvencev", ako bi me gg. sodrugi in šolski prijatelji pri tem podpirati blagovolili. Predno morem dati namreč v tisk knjigo, katerej bode cena 60 kr., vabim na obilo naročevanje vse prijatelje pravega napredka naših šolskih razmer, do bodem vsaj nekoliko poroštva imel za uspeh tega podjetja! J. Lapajne, šolski voditelj.
Iz Konjic 21. sušca. (Javen preklic — prošnja do poslancev.) V dopisu s Konjic lanskega 1. štev. 45. „Gospod." je bilo c. k. okr. glavarstvo v Cel j i pohvaljeno, da na slovenske dopise tudi slovenski odgovarja. To moramo zdaj očitno preklicati, ker okr. glavarstvo na slov. dopise n emški odgovarja ! Čudno! Ko je lani bin-koštni pondeljek pri sv. Jurju drž. poslanec, g. dr. Vošnjak shod volilcev bil sklical ter so narodni kmetje z veliko navdušenostjo tirjali slovenskega uradovanja pri okr. gosposki in mar-siktero napako v tem oziru precej ostro grajali, je navzoči g. komisar v eni sapi zagotavljal, da se vse slovenski rešuje. Da to ni res, je priča ta dopis. Naše gg. drž. poslance pa opozorujemo na to, da ob priliki debate o drž. proračunu take nepristojnosti vladi povejo. Če niste začeli že Drava in Sava nazaj teči, mora vendar skoro priti narodnostna postava, ki bo samovolji oblastnij enkrat za vselej konec storila.
Iz gornje Savinjske doline. (Prošnja do poslancev.) Da je v Gornjem gradu nastavljen za adjunkta slovenščine nezmožni g. Jož. vitez Mulley, to se s tem našemu slovenskemu gornje-graškemu okraju zopet velika krivica godi. Okrajni odbor in zastop, razne občine uradujejo slovenski in s prebivalci se more edino le slovenski občevati, pa k temu se nam nemški uradnik nastavi! Vprašati moramo, ali je za Slovence kaj ravno-pravnosti? Tudi se o imenovanem gospodu govori
toliko...................., da si ga daleč od
nas želimo, naj gre mimo cerkve sv. Jožefa pri Celji. Naši poslanci bi si najprisrčnejšo našo hvaležnost zaslužili, ko bi nam tega gospoda med Nemce hoteli poslati. Bržčas bi tudi njemu pogodili !
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Največ dela imeli so državni poslanci ta teden z uravnavo hišnega davka; bati se je bilo, da se naša večina razbije; hvala Bogu, da se to ni zgodilo; naši poslanci so se prej dogovorili in potem brez ozira na liberalce mestom naložili večjega davka, a Tirolcem, Salc-buržanom, Predarlčanom in Dalmatincem, ki še dozdaj hišnega davka niso plačevali, dovolili znatnih olajšav. Minister dr. Dunajevski je predložil črtež prenaredbe hudih sedanjih pristojbin (desetka) in
tudi nekako zakrit črtež o borznem davku. Naši poslanci s slednjim niso zadovoljni in je toraj slovenski poslanec g. Obreza s tovarši predložil drug črtež, ki bode borznim mogotcem in Judom globljeje v žepe segal. Boljši je pa vladin črtež zastran pristojbin (Gebühren) ; za podedovanje in prepisovanje kmetskih posestev se bodo pristojbine znižale; pri prodaji posestev iz ene roke v drugo zniža se pristojbina od 31/» na 3%- Ako pa kmetski starši dajo posestvo otrokom, plača se pristojbine samo l1^ %• Če pa to kmetsko posestvo ni vredno nad 1000 fl., potem se plača le 3/4u/0. Kmetska posestva so pa tista, ki jih posestnik obdeluje sam 8 svojo družino. Kdor je toraj posestvo v najem dal, ta ni deležen tega poboljška. Naši poslanci n. pr. baron Goedel, so nam takšnih polajšav obetali iu sedaj postanejo mož beseda. Liberalci nam kaj takšnega še niti obečati niso hoteli. — Sedaj pride na vrsto zemljiški davek in trdno upamo, da bodo naši poslanci tudi vseskozi pravo zadeli in vzlasti ostali složni, kar je glavna reč. Menje veseli smo delovanja v gosposki zbornici ; tukaj hočejo liberalci g. Lien-bacherjev predlog zavreči in sklenoti, naj vsak sam beračit gre k okrajnemu šolskemu svetu, ako hoče 13- in 141etnega šolarja doma za delo porabiti, pa ne kaznovan biti ; minister Konrad se pa tako mlačno drži, da težko gledamo podporo, katero še vedno dobiva od naših poslancev ; pozval je kot načelnika sekcijskega v svoje mini-sterstvo nekega italijanskega gospoda, ki čuje na ime Pozzi ter sluje kot odličen „verfassungstreuer". To je vendar čudno. — V Korneuburgu je okrajni glavar županom naročil prirediti srenjskih kajh za starše, ki 13- in 141etne dece ne pošiljajo v šolo, kajti pri gosposki so ječe polne, a s platežem kaznovati ne gre, ker so ljudje preubogi. Tako poročajo dunajski listi. — Celjski sodnijski svetovalec plem. Schrey je v „Slov. Narodu" opisan kot hud nasprotnik Slovencev ; slovenske notarje in uradnike v Ptuji in Ormoži zopet preiskuje. Litijski žandar Wagner je tožil župana g. Kob-ljarja, ker ga je ta gosposki ovadil, daje bil pijan, kedar so Vestenekovi pajdaši okna pobijali, a sodnijska preiskava je pokazala, daje župan prav storil, kajti žandar je bil popolnem pijan, da je cesto meril, vrhu tega so priče izpovedale, da je okrajni glavar Vestenek tudi bil zraven. Kranjci so se Kalteneggerja vendar znebili; odšel je na Dunaj ! Ljubljansko hranilnico je nemčur Presnitz opeharil za 30.000 fl. — V Zagrebu bil je zopet potres; v državnem zboru ogerskem predložen je črtež o civilnem zakonu tako, da bodo Judje in kristijani sklepali pred svetno postavo veljavne zakone; v Banjiluki našli so v nekej turškej mo-šeji (cerkvi) mnogo orožja. Vzajemni ministri avstrijsko-ogerski so prepovedali vvažanje ameriških svinj, svinjetine in špeba. Zavoljo smrti ruskega carja bi se bilo po zgledu drugih spodobilo v državnej zbornici avstrijskej izreči sočutje in
omilovanje s obsojevanjem groznega zločinstva; ker so pa pri nas nemški liberalci, na Ogerskem pa levičarji žugali 8 „škandalom" in ugovarjanjem, moralo je se vse opustiti.
Vnanje države. Ruski car Aleksander III. je objavil pismo, v katerem obeta v smislu svojega očeta vladariti. Truplo ubitega carja so prenesli dne 19. marca v cerkvo Petrogradske trdnjave; kder je razpoloženo v zlati pa odprti trugi na ogled; dne 27. marca je svečani pogreb, katerega se udeleži v imenu našega cesarja nadvojvoda Karl-Ludvig dalje nemško-pruski cesarjevič, angleški kraljevič, bolgarski knez in izredni poslaniki vseh evropskih držav. Morivici carjevi bili so vsi doposlani iz Genfa na Švicarskem, kder je sedež socijalistiene zarote imenovane „Internacijo-nale". Eden morivcev je iz pištole ustrelil, da so carjev voz ustavili, Risikov je prvo bombo pognal, da je car voz zapustil, Stefanovič je potočil drugo bombo, ki je njega k priči ubila caria pa smrtno ranila, zraven je stalo še 10 zarotnikov, ki so bombe imeli pri sebi; eden, Mihajlov, bil je ugrabljen, ravno tako v Risikovem stanovanji glavač vsem, Jeljahov in nemška judinja Helfman, hišni gospodar Navrocki pa se je ustrelil. Vrhu tega je bila ulica podkopana in natlačena z dinamitom; ko bi se vnela, bi carja ubila in vse hrame blizu podrla. Strašna zarota. — Podobni zarotniki začeli so se glasiti tudi na Angleškem; v mestno hišo v Londonu so napravili luknjo, v njo naphali dinamita in prižgali vžigalnico, na veliko srečo je policaj nevarnost zapazil. — Srbi so sklenoli francoskim podjetnikom izročiti stavljenje srbskih železnic. Turški sultan hoče le majhen kos Tesalije dati Grkom in otok Kretski. Vojne priprave se vršijo neprestano pri obeh nasprotnikih.
Za poduk in kratek čas.
Možata beseda zoper svobodno oderuštvo.
III. „Svobodno oderuštvo rodi povsod pre-žalosten sad. Prvi je socijalizem. Ljudje odrti in izropani po svobodnem kapitalu začenjajo misliti, kako bi ves obstoječi red prekucnili in tako zatrli vboštvo, revščino, pomanjkanje, ki postaja tem hujše, čem brezobzirnejše oderuhi s kapitalom razsajajo. Druga slaba posledica je pa, da mora sodnik „V imenu Njih veličanstva svitlega cesarja" oderuhu prav dati in mu odrtega dolžnika popolnem sleči pomagati. To je pravo nasilstvo, da mora sodnik to kot prav in pošteno proglašati in še izvršiti pomagati, kar vsaka poštena duša za metuje kot najgrše oderuštvo. S tem se žali čut pravičnosti v srcih ljudij, pa tudi zaupanje do cesarja se ruši; kajti zvesto naše ljudstvo si cesarja ne more drugače misliti, kakor gospoda, kateri pravico varuje vsakšnemu človeku, najprvlje zatiranim in ubogim! (Dobro, dobro na desnici).
Liberalni oderuholjubci pravijo: prepovejte oderuštvo, napravite postav, kolikor hočete, odpraviti, zatreti oderuštva vendar ne morete. Žali Bog je to res. Vendar pa je sledeče tudi res: kupite si železnih blagajnic „\Verthheimskih", kaznujte tatove, kolikor hočete, kradlo se vendar bo. Ali bodemo zaradi tega tatovom svobodno krasti dali? Nova postava ne more oderuštva popolnem zatreti, a zavmoti, omejiti, zajeziti, da bo menje divjalo, to pa zamore in tudi hoče nasvetovana postava. Sicer pa imamo tudi sredstvo, ki zamore oderuhe popolnoma iztrebiti, to je krščanska vera, kakor jo sv. katoliška Cerkev uči. Toda svoboda se mora sv. Cerkvi privoščiti. Kakor jo sedaj imajo v raznih političnih kleščih, njej ni mogoče, blagonosno uplivati na ljudi. Ona je najboljša obramba zoper socijalizem, zoper revolucijo pa tudi zoper oderuštvo. To znajo socijatisti, to vejo pre-kucuhi, pa tudi naši liberalni Herodeži prav dobro in zato se nasajajo tudi vsi v sv. katoliško Cerkvo in ovirajo njeno delovanje, kder le morejo. Posebno prvi čas, ko so oderuške postave pri nas zatrli, so kar divjali zoper vse, kar je na sv. Cerkev spominjalo, a med tem so vpeljali najne-sramnejše odiranje. Sedaj jim pa uže ne pomaga več upijanje zoper svete reči, sedaj so ljudje, izropani po oderuhih, uže sami sprevideli, kam pes taco moli. Naj se branijo in zvijajo, kolikor hočejo, brezsrčno oderuško ljudstvo (Judje) bo moralo misliti na zopetni izhod iz Egipta. (Dobro, dobro na desnici, osupnjenost na levej strani zbornice.)
Ako zastran liberalnih postav ostane pri starem, potem bodo ljudje čedalje bolj razdraženi zoper Jude. Pomagali si bodo naposled sami, ker sila kola lomi. Zato opomnim Judom, ako hočejo mirno pri nas živeti, naj pustijo oderuštvo. Drugače utegne ljudstvo zoper nje se vzdignoti tem grozovitnejše, čem zdatnejše mu krščansko vero in krščansko mišljenje in obnašanje na vsak način rušijo. Kedar nauki opičarja Darvina povsod obveljajo, tedaj utegne zdivjani zločinec reči: „s tem, da si oderuha ubil, nisi človeka zadrgnol, ampak nevarno divjo zver zaklal". Tako daleč mora priti v državi brez Boga. Tako daleč zaj-dejo ljudje, da pozabijo starega pravega Boga, nebes in zemlje, ter okolo zlatega teleta plešejo in rajajo sebi v nesrečo. Skrbimo, da ljudje še dalje ne zajdejo, skrbimo pred vsem, za postave, da se oderuštvu dosedanja svobodna pot zopet zastavi!" (Dobro, dobro in ploskanje z rokami!)
Smešničar 12. Deček vpleže na visoko, blizu ceste stoječo smreko. Na to pride priprost kmet, vidi fantiča in ga nagovori: pazi, da ne padneš | doli. ¿Deček pa mu prav hitro odgovori: saj je spodaj tudi tega gospodarja, kakor zgoraj. Kmetič povesi glavi in gre svojo pot naprej.
Jožef Lukovnjak.
Razne stvari.
(Preč. g. Matija Pak, stolni dekan) so nevarno zboleli, dnes so prejeli sv. zakramente za umirajoče. Orate fratres!
(Svitli cesar) so za stavljenje nove šole v Loki niže Zidanega mosta darovali 2(J0 fl. ubogim pogorelcem v Vrbi na Koroškem pa 1000 fl.
(Javno zahvalo) izreka slavnemu odboru sv. Mohorjeve družbe v Celovci za 42 zvezkov knjig darovanih šoli pri sv. Hemi nadučitelj
Jožef Močnik.
(BlagoduŠnemu g. prof. Žolgarju) v Cel ji se v imenu obdarovanib pripravnikov marib. učiteljišča za 4 letnike lanskega „Popotnika" prisrčno zahvaljuje Tone Porekar, pripravnik 4. leta.
(Vabilo k besedi) ktero priredi ptujska čitalnica dne 27. marca. Udje so vstopnine prosti. Vstopnina za povabljene neude in sicer: Rodbine plačajo 80 kr., posamezne osebe 40 kr. Vspored:
1.	Suppe. Ouvertura k opereti „Des Wanderers Ziel" — čveteroročna igra na glasovirji. 2. Dr. Benj. Ipavec. Domovini — samo- in dvospev z brenčečim zborom. 3. Igra na citrah se spremlje-vanjem na glasovirji. 4. Davorin Jenko. Lipa — možki zbor. Tombola: 1. Förster. Po jezeru — koncertna ilustracija narodne pesmi za glasovir.
2.	Dr. Benj. Ipavec. Zapuščena — čveterospev.
3.	Igra na goslih se spreinljevanjem na glasovirji.
4.	Dr. Gustav Ipavec. Na ples — možki zbor.
(Po krivici napada „Marburger-Zeitung") č. g. dekana Zavraškega, češ, da ta ni hotel pokopati viničarice zavoljo dolžnega še prejšnjega nekega pogreba, kajti iz zanesljivega vira v Mariboru smo izvedeli, da je bilo zelo drugače, kakor je bil „Marburger-Zeitungo" bržčas njeni klopotec namazal. C. g. dekan je le odsvetoval naroče-vanje predragega pokopa! Več prihodnjič.
(Po krivici obsojen) bil je Orehovski župan g. Franc Bračko, pri zgornjej Radgoni; celjska siidnija ga je namreč obsodila na 3 leta v ječo, katero je tudi prestal; toda sedaj je dokazal, da ni bilo res, da bi bil on koga v krivo pričanje zoper žandarja Horvata zapeljal.
(Škode napravil je potres na Hrvatskem) za 1,147.436 fl., samo v Zagrebu za 632.927 fl., kder so cerkve zadete za 200.885 fl.
(Mnogo tatov) razsaja v konjiškem okraji, v Oplotnici so pri Fr. Kunaji dvakrat hoteli vlomiti, v Cretnem so pa dveri zavezali, da posestnik ni mogel iz hiše in so potem ukradli mesa, špeha, moke, zrnja v vrednosti 70 fl.
(Slovenski advokati in notarji) štajerski vlo- i žili so pri ministerstvu spomenico, naj se uraduje slovenski; temu nasproti so nemčurski advokati in notarji sprožili spomenico zahtevajoč, naj se iz-ključljivo nemški uraduje, se ve, ker ti gospodje slovenski ne znajo, ali naš jezik sovražijo, čeravno jim slovenski kruh dobro diši.
(Nemška doslednost v ,,Marburger Zeitungi") je res vredna, da si jo zapomnimo; v petek (18. marca) piše: „wir verurtheilen nicht die nationale Sache unserer slovenischen Mitbürger" toda v nedeljo (20. marca) objavlja: „Ein windischer Schmer-zensschrei" in žuga kar kruh in službo vzeti do-pisatelju v „Slov. Narodu", kder je povedano, kako je neka nemška poštarska duša v Mariboru se zarežala nad Slovencem za nekim pismom vprašajočim : „hier ist ein deutsches Postamt". No, mislimo pa, da imamo tukaj c. k. avstrijsko pošto, kder je treba več jezikov znati, narode spoštovati a ne zasramovati. Pridevek ,,Windischer" je pa za Slovenca tako žaljiv, kakor za Nemca pridevek „Schwab".
(Sedanji župan v Slov. Gradci) g. dr. Tomšek je imenovan za notarja v Borovljah na Koroškem.
(V TopolŠicah) šoštanjskega okraja so nepoznani lopovi vlomili pri Munihovih ter odnesli 10 ženskih oblečev, 6 srajc, 4 židane robce, 3 židane jope in več druge robe.
(Pri sv Marjeti v ptujskem okraji) bil je lani kmečki fant Janez Florijančič ubit. Ker ubijavca niso mogli zaslediti, bili so zatoženci Jan. Prelog in 7 tovaršev obsojeni v težko ječo od 6 mesecev do 2 let.
(V Rubah) je baje nek potujoči slikar krč-marici Ani Jakopovi ukradel mnogo oblačil.
(Sotate izdal) je tat pri sv. Antonu v Slov. goricah, ker so mu tovarši premalo odmerili od tega, kar so iz kleti trgovca g. J. Tušeka bili izvlekli. Žaljena pravičnost še lopovom preseda.
(Celjska nova kosama) za deželne brambovce je stala, 17561 fl.
(Nenavadno nesrečen) je bil Štefan Kandier, posestnik v Hošnici pri Poličanah ; slabo rezanemu biku izteče po noči kri, da ga zjutra najde mrtvega, potem mu na Ptujskej gori, kjer je bil sejem, nekdo ukrade 250 fl., če jih preplašeni človek ni zgubil. Poštenjak mu naj da najdene pe-neze nazaj!
(Načelnik mahrenberŠkemu okraj, zastopu) izvoljen je g. Štefan Santa de Koznias, grajščak Kienhofenski (na Muti); poštar g. Kukla je izvolitev odbil in g. Julij plem. Gasteiger tudi ni hotel biti izvoljen.
(Mariborska čitalnica) ima 3. aprila 1. 1. zvečer ob 8. uri veselico s tombolo.
(Konkurs) napovedal je šoštanjski trgovec g. Kopušar; upniki imajo den 31. marca t. 1.
(Premembe pri učiteljstvu) za nadučitel.ja imenovan je g. Fi. Praprotnik pri Devici Mariji v puščavi, za učitelja v Hočab pa g. Jožef Sabati.
(Živinski potni list ponaredil) je krojač Reis-man pri g. Kungoti mariborskega okraja za vini-čarja Flakusa, prvi je obsojen na 24 ur, drugi na na 2 dni v ječo.
(Spremembe v Lavantskej Škofiji:) C. g. Fl. Kleine, župnik pri sv. Lovrenci na Bizeljskem
stopi v stalni pokoj. — C. g. Val. Tamše pride za kaplana v Dobovo; in ostane v Šoštanji ena kaplanija izpraznjena. — 23. t. m. je umrl č. g. Štefan Unuk, župnik v Ulimji.
(Za družbo duhovnikov) sta vplačala če. gg. Juri 11 fl. in Karba 12 fl.
Loterijne številke:
V	Trstu 19, marca 1881: 73, 3, 81, 28, 32.
V	Linci	„ „ 24, 34, 11, 59, 85.
Prihodnje srečkanje: 2. aprila 1881.
Najnovejši kurzi na Dunaji.
Papirna renta 73 55 — Srebrna renta 75'05 — Zlata rente 92 15— Akcije narodne banke 820 — — Kreditne akcija 288,— 20 Napoleon 9.30 — Ces. kr. cekini 5.53 —
Zalivala.
Podpisani se lepo zahvaljuje za prisrčna iz-javljenja prijateljstva in ljubezni, ki so mu došla ob priliki nja godovanja. Ker ni mogoče vsakemu preljubih prijateljev, oziroma nekdanjih njegovih učencev, posebe odgovarjati, se vsem s temi vrsticami javno prav srčno zahvaljuje
Dr. Jož. Ulaga,
nadžupnik v Konjicah.
Orglarsko službo $^¡¿¡¡5
neoženjeni in dobro izurjeni mladenič. Več se izve pri .i. Mavkizetti, Poste restante Brežice. Rann.	1—3
^lnr/hn or9laria in cerkovnika s primernimi OlLl/iUcl dohodki je do 1. maja razpisana; zahteva se marljivost in temeljita znanost cerkvene godbe in petja.
Cerlrao crefistoj liišt^o y Srnini.
2-2
2-2
OZNANILO.
OI=
30
Razna semena
priporoča uljudno podpisani, ko se čas spomladnemu sadenju in sejanju bliža. Moja semena so dobro odbrana in raznovrstna: sočivno, cvetlično, travno, drevesno, to pa sadunosnih in gozdnih dreves.
Semena so najboljših sort in dobro kaljiva.
V Mariboru meseca marca 1881.
JVTartin Berclajs, 2—3	trgovec.
oc
K)
2-3
Priporoeba.
Naznanjam in priporočam vsem Slovencem v Gradci svoje dobro izdelano čevljarsko blago vsakovrstnega izdelka po najnižje] ceni in hitrej postrežbi.
Prevzamem tudi vsako čevljarsko popravilo.
Juri Jurčič,
čevljar v Gradci, Griesgasse 7.
\ »
I »
>
I
I
r®
Oddajalo se bode zidanje nove šole pri sv. Florijanu v Doliču po zmanjševalni dražbi dne 5. aprila 1881 ob 10. uri pred poldnem.
Vse vkup je cenjeno 4523 fl. 81 kr. in imajo licitanti 5 % kot vadij položiti.
Krajni šolski odbor.
- 3-3 V najem se daje 8
pod zelo ugodnimi pogoji v najboljšem obrtu Q stoječa
pekarija
v mestu Brežice (Rann) na Spod. Štajerskem. Na dotična vprašanja odgovarja
Ign. Linzler,	■§■
^	mesar in hišni posestnik v Brežicah,
&
4-4
pri farni cerkvi sv. Mihaela polek Šoštanja se oddaja. Prosilci naj se pismeno ali osobno oglasijo do 10. aprila pri cerkvenem pred-stojnlštvu sv. Mihaela pri Šoštanji. 3—3
lemena
A frišna zanesljivo-kaljivna vrtnarska in poljska.
Blizu 800 šestletnih požlahtnjenih
@ sadnih tlrevesc*
^ prodaja po primerni ceni ®	r\'iiii<'o Kapiis
|H	trgovec v Celji.	^
i
jJA
®
Jgjfe
OZHAHILO.
Po spremenjenih pravilih ces. kr. priv. zavarovalnice proti požarnej Jjliotli v Gradci, katere je visoko ministerstvo z razpisom z 12. jan. tega leta, štv. 11.822 potrdilo, se ima sedaj vršiti izmej družabnikov volitev 48 poslancev, ki so potem za bodoče po določilih §§ 91 do 100 društvenih pravil z upravnim svčtništ-vom vred društveni zbor, oziroma ki imajo društvo upravljati. Volitev teh poslancev se vrši po volilnih okrajih (§ 101) za šest let. Stroški za potovanje k društvenemu zborovanju se poslaucem poravnajo tako, kakor to določi zbor poslancev (§ 116). K tej volitvi, ki se bode vršila po dotičnih od besede do besede na konci tega oznanila objavljenih določilih društvenih pravil, se p. n. družabniki s tem najvljudneje vabijo. Oni družabniki, ki hočejo glasovati, naj to podpisanemu vodstvu društva najkesneje do 14. aprila 1881 1. pismeno javijo, zato, da jim vodstvo izpiše in dopošlje volitvene izkaznice in glasovne listke, kajti pozneje došlih prijav se po društvenih pravilih ne bode moglo več v p o štev jemati. V teh prijavljenjih mora biti zaznamovan natančen naslov p. n. družabnikov, ki imajo pravico glasovati, dalje katastralno - ali zavarovalnih listov število, v katerih listih so zavarovanja veljavno zabeležena, in slednjič okraj in kraj, kjer se nahajajo zavarovane reči, in sicer zato, da se jim mog6 volitvene izkaznice redno doposlati in da se lebko določi, koliko glasov gre po pravilih vsakemu, ki ima pravico glasovati. Glasovni listki po pravilih povsem izpolnjeni, se s svojo roko podpisani in zaviti pa naj se z volitveno izkaznico vred blagovoljno dopošljejo tako, da dojdejo vodstvu društva najpozneje 28. aprila tega leta. Pozneje došli glasovni listki bi se o štetvi glasov tudi ne jemali v poštev. Vodstvo prosi torej vljudno, naj se na to, kar je zgoraj povedano, pazi, ter objavlja v naslednjem ona določila društvenih pravil po vsej vsebini, ki se tičejo omenjenih volitev.
§. 101. Pravica voliti društvene poslance je, ali: a) samostojna, ali pa b) vkupna.
§. 102. Samostojno voliino pravico imajo oni družabniki, katerih reči so uže najmanj eno leto za znesek 2000 gld. in sicer v enem volilnem okraji (§ 105) zavarovane. Družabniki imajo za zavarovano vrednost od 2000 gld. do 10.000 gld. en glas, za zavarovano vrednost čez 10.000 gld. do 20.000 fl. dva glasa in za zavarovano vrednost čez 20.000 fl. tri glasove.
§. 103. Oni družabniki, ki zaradi svojih premalih zavarovanih vrednostij nimajo pravice do samostojne volitve, lehko vkupno volijo tako, da oddajo v enem volilnem okraji za vkupno zavarovalno vrednost 10.000 gld. en glas.
§. 104. Ženske, varovanci in pravne osebe imajo enako volilno pravico, kot drugi družabniki. Oni volijo po svojih pooblaščencih po postavnih in oziroma po pravilih določenih namestnikih.
§. 105. Družabniki, ki imajo pravico voliti družtvene poslance za kak okraj, se delč v tri volilne okraje.^, V prvi volilni okraj se štejejo vsi družabniki, ki smejo glasovati in katerih zavarovane reči so na Štajerskem ali pa izven Koroške in Kranjske dežele. Ti volijo 24 društvenih poslancev. V drugi volilni okraj se štejejo vsi družabniki, ki smejo glasovati in katerih zavarovane reči so na Koroškem. Ti volijo 14 društvenih poslancev. V tretji volilni okraj se štejejo vsi družabniki, ki smejo glasovati in kterih zavarovane reči so na Kranjskem. Ti volijo 10 društvenih poslancev.
§. 106. Glasovnice se napravijo za vsak okraj posebe.
§. 107. Družabniki, ki so se zavarovali v mnozih volilnih okrajih, glasujejo za vsak okraj po prej navedenih določilih in omejenjih.
§. 108. V zbor voljeni morejo biti le oni družabniki, ki imajo pravico samosobno voliti.
§. 109. Voljeni ne morejo biti: a) oni družabniki, ki že sodelujejo pri upravi kake druge zavarovalnice proti požaru; b) uradniki društva; c) one osobe, ki so v konkurzu, ali pa oni, ki ne morejo voliti v občinski zbor. Če se kak tak vzrok pokaže pri poslanci še le za časa njegovega poslanstva, tedaj neha to poslanstvo samo ob sebi.
§. 110. Vodstvo priredi volitev, jo razpiše in po uradnih deželnih časopisih v obeh deželnih jezikih objavi. Da se volitev ložje vrši, sme upravno svetništvo predlagati za to sposobno osebe; volilcem pa se ni treba po tem predlogu ravnati.
§. 111. Vodstvo spiše onim družabnikom, ki imajo pravico samostojno voliti in ki so najmanj 14 dni pred volitvijo napovedali, da hočejo voliti, po sestavljenih volilskih imenicih volitvene izkaznice, na katerih mora zaznamovan biti volilni okraj in število glasov, ter razpošlje najmanj 8 dni pred volitvijo te izkaznice in glasovne listke po pošti. Volilci morajo glasovne listke, katere so od vodstva prejeli, povsem izpolniti, se svojo roko podpisati ter jih zavite še pred dnevom volitve naravnost vodstvu priposlati. Glasovni listki, ki niso podpisani, ali zaviti, ali pa, ki so dospeli, ko je čas, da se oddajo, uže pošel, se pri štetvi glasov ne vštejejo.
§. 112. Družabniki, ki so se združili, da vkup naj glasujejo, morajo to vodstvu naznaniti v dopisu od dotičnih družabnikov se svojo roko podpisanem ter v istem imenovati tudi vkupnega pooblaščenca, kojemu se volitvena izkaznica pošlje, da potem on v imenu svojih pooblastnikov glasovni listek izpiše.
§. 113. Glasovne listke odpira in glasove šteje vodstvo in je k temu treba povabiti za to društvo odločenega političnega zaupnika.
§. 114. Pri volitvah odločuje uže podpolovična večina glasov : če so glasovi naspol, tedaj pa, če je treba, žreb. Če kedo izmej izvoljenih volitve ne sprejme, velja za izvoljenega oni, ki ima za njim največ glasov.
V Gradci, dne 19. marca 1881.	"Vodstvo
c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarnej škodi v Orailci.
afs

r^r^r^r^r
,(,<) oJllo Ojfo «Jllft «lit«

*
mm