73. številka.
V Ljubljani dne 1. aprila 1916
III. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K T30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inseratiz enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri tr-i kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsakdanji kruli.
Živimo v dobi splošne skrbi: skrb za vsakdanji kruh. Vsled zmanjšane dnevne množine moke in kruha je posebno delavstvo težko prizadeto. V mirnih časih smo dobivali žito izključno iz Ogrskega. Od početka leta je pa, kakor vse kaže, izvoz od tam popolnoma izostal. Ogrska ministrska posvetovanja pa ne povedo, če dobimo še kaj od njih ali nič. — Preteklo leto je nadomesto-vala fino moko vsaj ječmenova, krompirjeva in koruzna, danes ne več. Ječmen ie „pozobali" ali industrijsko porabljen, krompirjeve in koruzne moke pa ni dobiti, ali pa kvečjemu po visokih cenah.
Slučajne prometne težkoče so neizogibne, to je, osobito v sedanjih časih, vendar pa izgovor sam ne bo lukenj 'zamašil. Preskrbovalni zavodi so za preskrbovati, ne pa za povod dolgotrajnih posvetovanj in zamud. Sedaj dovoljena izmera kruha in moke je v resnici nezadostna. Delavstvo živi zjutraj in zvečer zgolj ob kavi, kar pa vpliva skrajno slabo na njegovo fizično moč. Če se pa dovoli delavstvu in sploh revnejšim slojem večja poraba koruzne moke, brez ozira na dosedanjo izmero pšenične moke, bi bilo s tem veliko pomagano: delavstvo bi imelo zjutraj in zvečer poleg kave še tečno in izdatno jed, namreč koruzne žgance.
Da se pomaga delavstvu v tem oziru, so sc obrnile delavske organizacije v Ljubljani po svojih zastopnikih na mestni magistrat ljubljanski s sledečo prošnjo:
Slavni mestni magistrat
v Ljubljani.
Podpisani zastopniki delavskih organizacij prosijo slavni mestni magistrat, da posreduje v nastopni zadevi:
Vsled zmanjšane dnevne množine kruha in moke je delavstvo težko zadeto in njegova odporna sila postaja vedno manjša, ker nima dovelj tečne hrane. Zato bi bilo umestno in koristno, da se dovoli delavstvu in sploh revnim slojem večja poraba koruzne moke. In sicer naj bi se dajala koruzna moka brez krušnih kart in kart za moko, seveda za vsakega posameznika primerno količino za določen
čas. Če bi pa bilo to neizvedljivo, naj se dovoli delavstvu in revnim slojem kupovanje koruzne moke le na krušne karte, tako da ostanejo odrezki za moko izključno le za nakup pšenične moke.
Sedaj dovoljena izmera moke in kruha jc tako neznatna, da živi delavstvo zjutraj in zvečer zgolj ob kavi, kar vpliva skrajno slabo na njegovo delovno moč. Če se pa dovoli večja izmera koruzne moke, ne da bi bila zato skrčena dosedanja množina pšenične moke, potem bi imelo delavstvo in revni sloji tudi zjutraj in zvečer poleg kave še tečno in izdatno jed, namreč koruzne žgance.
Slavni mestni magistrat blagovoli izposlovati na pristojnem mestu ugoditev naše prošnje, ker je to v največjem interesu ljudskega zdravja.
V	Ljubljani, 22. marca 1916.
Anton Kristan i. r., Josip Kopač 1. r., Viktor Zore 1. r., Josip Zupan 1. r.,
Prošnja se je poslala na ljubljanski magistrat, da kot prva inštanca posreduje na pristojnem mestu v tej zadevi.
Po drugih krajih, n. pr. na Dunaju, ni nič boljše glede prehrane delavstva. Pri delavskem konsumnem društvu je udeleženih okrog 350,000 ljudi, in vsa ta množica že več tednov ne dobi dovelj potrebne moke. Vzrok je uamreč ta, ker poljskih pridelkov in moke je odločno nezadostno, občinstvo pri svojih dobaviteljih ne pride niti do količin, ki mu pristojajo. Oddaja moke ne zadostuje potrebam konsumnih društev in krušnih pekaren,ki je imajo dobiti pri Vojnem žitno-prometnem zavodu, in to že od začetka januarja, a zadnje čase je njih racija skrčena do neznosnosti. Pekarne so izdelke skrčile za cel četrt dosedanje pridelave, delavska kon-sumna društva pa pretečeni teden nimajo sploh nikakih zalog moke več.
Sodruga dr. Renner in Eldersch sta bila glede tega pri šefu Vojno-žttno-prometnega zavoda, da mu obrazložita neznosno stališče, ki ga posebno občutijo delavski sloji, koji do boljših hranil zbog svojih gmotno pičlih sredstev nikakor ne morejo in so torej direktno prisiljeni na močnate izdelke. Zahtevala sta odpomoč, ki pa ni imela druzega
LISTEK.
Mesto in trdnjava Verdun.
O Verdunu se je že veliko pisalo. Velikanski boji, ki se vrše za to trdnjavo, so zadali Nemcem kaKor Francozom velikih izgub.
Mesto Verdun šteje okoli 22.000 prebivalcev in leži na obeh straneh reke Moze. Na vzhodni strani reke vodi do mesta dvotirna železnica, ki prihaja iz Metza preko Conflansa in Etaina, od Verduna dalje pa vodi v Reims, poleg tega pa še pet prvovrstnih cest. Ob vzhodnem bregu Moze vodi tudi dvotirna železnica Mezieres-Toul. S te strani vodijo v mesto tri izborne ceste iz notranjosti države.
Verdun kot trdnjava je močno utrjen in je zelo važno opozorišče za obrambno fronto ob Mozi. Že takoj po westfalskem jniru, ko je prišel Verdun pod Francosko, je začel tedanji sloviti stavbenik Vauban
utrjevati mesto. Mesto je dobilo obzidje z bastijami in te utrdbe so še ojačili z osrednjo trdnjavo in fortom St. Victor. Ta fort je tudi daleč naokoli zavarovan z minami. Po nemško-francoski vojni leta 1870 in 1871 so povečali Verdun v veliko pasovno trdnjavo, ki tvori sedaj severno oporišče črte ob Mozi, ki ima za južno oporišče Toul. Vmes leži sedem zapornih fortovv med katerimi so Troyon, Paroches, in Camp des Romains tekom bojev ■pozimi leta 1914 igrali veliko vlogo. Trdnjava se je imenovala v rimski dobi Verodunuin ali Viridunum in je bila že tedaj važna vojaška utrjena postojanka. V dobi selitve narodov (485 p. Kr.) je pobegnil pred navalom Frankov v to trdnjavo zadnji samostojni rimski oblastnik Syagri. Sedemnajst let pozneje je prišel pred Verdun frankovski kralj Klodvig in ga oblegal. Leta 778 je prišel pod Verdun Karel Veliki, zavzel trdnjavo in razdejal vse utrdbe. Leta 843 je bila sklenjena v Verdunu ona glasovita ..verdunska pogodba/ po kateri se je razdelila Frankovska država med tri sinove
uspeha, kakor: da se bo o pritožbi obravnavalo! Tak izgovor pa zadevo le zavleče, a stališče samo poslabša. Dejstvo je, da ni bilo na tisoče krušnih znamk vkoristenih, zapadle so in treba ni torej zanje več moke a tudi želedec ni dobil tega, kar mu najmanj pripada! Poraba močnatih snovi je že itak premajhno odmerjena, če pa še te ni, je le dokaz, da vladna odredba tozadevno niti svojim odredbam ne odgovarja.
Za nas je to važno v toliko, da vidimo, kam pripelje nespretnost preskrbovalnih uradov. Če se kaj takeka primeri Dunajčanom, ki so takorekoč v središču države, torej vsestransko enako oddaljeni od ogrožajočih vojnih težkoč in zaprek, y koliko bolj smo jim izpostavljeni mi, na etapnem ozemlju. Žato pazimo, da tudi naši aprovizacijski odbori — ne zadremajo.
O nezgodni zavarovalnici rudarjev.
V	praktičnem izvajanju postave o nezgodni zavarovalnici za rudarje, so se pojavile, kljub kratkem obstoju te zavarovalnice, razne pomanjkljivosti. V gotovem oziru je pač vzrok ta, ker je sila potrebe, ko socialno zavarovanje ni postalo zakon, da se je ustvaril zakon, ki je moral prevzeti določbe socialnega zavarovanja, brez da bi so jih moglo preje praktično proučevati. Samolastne razmere v rudništvu se je upoštevalo le v toliko, da se je v § 14. zavarovalnega zakona določilo, da se ima za podlago odmere rente jemati določbo, da penzija bratovske skladnice, in pa nezgodna renta zavarovalnice ne preseže štatutarično določene 60 procentne odmere letnega zaslužka. To se zgodi kakor že večkrat omenjeno redko kedaj, ker se nezgodna renta odmeri le na podlagi nesposobnosti za nadaljno delo, med tem, ko se penzija bratovske skladnice odmeri le v slučaju popolne nesposobnosti za delo. Dogodili so se že večkrat slučaji, da je rudar vsled kake nezgode postal za delo nezmožen, in postal penzijonist, med tem, ko za nezgodo, radi katere je postal za delo nezmožen, prejema od zavarovalnice le 15 odstotno rento. V takem slučaju ima
mm
Ludovika Pobožnega: Lutarja I , Ludovika Nemškega in Karla Plešastega. Leta 889 so Nomani vdrli v verdunsko škofijo in so iz-premenili cvetoče mesto v prah in pepel. Kakih trideset let pozneje je občuti! Verdun srd prvega saksonskega kralja Henrika, proti kateremu se je uprl. Cesar je pozabil velikodušno upor Verduncev in je v nato nastali veliki lakoti še denarno podpiral mesto. Verdunski meščanje pa so se vzlic temu priključili zapadnofrankovskemu kralju Lu-doviku Ultramarinu. Pred trdnjavo je moral priti Oton Veliki, da je ohranil mesto nemški državi.
Prihodnja stoletja se je potegoval za Verdun vzhod in zapad, a ko so Nemci zgradili Verdun kot veliko obmejno trdnjavo države, so se pričele v Verdunu samem velike borbe. Odtedaj je Verdun vedno bolj izgubljal svoje lastno življenje. Do večje važnosti je prišel šele v dobi revolucije. Leta 1792 meseca avgusta, so prišle pred mesto vojske prve koalicije. Trdnjava je vzdržala šestinpedeseturno bombardiranje, dokler se
rudar seveda res interes na tem, da se proti prenizkemu odmerjenju rente postavi v bran. Ta njegov interes pa postane brez moči v tem momentu, če njegova nezgodna renta in za penzijo, ki mu jo je nakazala bratovska skladnica doseže znesek 60 tih procentov njegovaga letnega zaslužka. Če tedaj nezgodno rento, ni prenizko odmerjena, z penzijo združeno višino 60 procentov, tedaj rudar ne bo tožil na rozsodišče. Taki slučaji se kaj pogosto dogajajo. Oškodovana pri tem je le bratovska skladnica; kajti če bi bila renta višje odmerjena, tedaj bi to lahko precej prihranilo. Bratovska skladnica pa po postavi nima nobene možnosti, povišanje rente izpeljati, ker ji za tožbo pri razsodišču zavarovalnice manjka legitimnosti. Praktično je stvar taka, da zavarovalnica po svoji volji lahko; uredi tako, da pri popolni nesposobnosti za delo, ponesrečencu odmeri tako rento da bratovske skladnice pri pen-zijah ne morejo ničesar prihraniti. Nezgodna zavarovalnica tedaj Hahko določbe § 14. rudarskega zavarovalnega zakona ki ji namenja v olajšavo bratovskih skladnic, napravi iluzorične, Ta pomanjkljivost se bo 'moralo z primerno reformo v doglednem času odpraviti.
Svetovna volna.
Deset mesecev italijanske vojne. Pred desetimi meseci kako navdušenje v Italiji, ker so mislili, da bo v par mesecih konec vojne in da pridobi Italija Gorico, Trst in Dalmacijo. Po desetih mesecih so tam, kjer so bili prve dni, ko so z godbami prikorakali v Furlanijo in šli dotle, do kjer smo jim dovolili. Potem pa niti koraka naprej. Zaman bijejo ob kraško skalovje, zaman se vspenjajo proti Kalvariji, nič ne pomagajo napori ob tolminskem mostiču, ob koroški fronti, ob silovitih tirolskih Alpah. Italija je gospodarsko uničena, ljudstvo razburjeno, Cadorna pa je pohitel te dni v Pariz, odkoder misli, morda da se vrne s čarobno močjo, da predre soško fronto in poniža pred seboj Dolomite. Ali na fronti je vse po starem in tistega „lepega vremena/1 katerega v Cadorna tako težko pričakuje, ni in ni. Se dva meseca, pa bo leto dni, odkar se bori Italija proti Avstriji.
Rusi so izvršili veliko razbremenilno ofenzivo proti širokemu delu Hindenbur-gove fronte, Iznova so pognali sveže mase proti nemškim črtam pri Postavih. V hra-
ni odločilo prebivalstvo, da prisili francoskega poveljnika, da bi se vdal. Vrhovno poveljništvo v trdnjavi je imel tedaj hrabri Beaurepaire, ki se je najodločneje upiral zahtevi meščanstva, ki ga je zato ubilo po silno burni seji v mestni posvetovalnici. Tedaj je bil odpor trdnjave zlomljen. Posadka se je umaknila v glavno utrdbo in ko je tam kapiturilala pod ugodnimi pogoji, so prišle pruske čete v mesto.
V	vojni leta 1870 se je moral tedanji poveljnik v Verdunu Guerin de Waldersbach zahvaliti pomoči meščanstva, da so bile utrdbe v razmeroma kratkem času pripravljene za obleganje. Trgovci, hišni posestniki, uradniki vse je delalo nasipe okoli mesta, ženske in otroci so pa skrbeli za ranjence. Toda delo topov nemške oblegovalne armade pod po-veljništvom poznejšega saksonskega kralja Jurija je bilo presilovito in kmalu po padcu Metza se je moral udati Verdun z 4000 možmi in 136 topovi. Leta 1870., meseca novembra, je bila podpisana kapitulacijska pogodba.
Po francoski-nemški vojni'so Francozi posvečali vso skrb verdunskim utrdbam, tako da je danes Verdun trnjava prvega reda, opremljena kar najmoderneje. Sedanja bitka pred Verdunom se je pričela 21. februarja 1.1. in bodočnost pač pokaže ali bo ta mogočni vogelnik francoske fronte kos tudi sedanjim najmodernejšim oblegovalnim sredstvom nemške armade.
brem vztrajanju se drže tam čete saar-bruckenskega armadnega zbora proti vsem napadom sovražnika. Pred Brandenburžani Hannoveranci, in Hallenci, ki so se borili na njih strani, se je razbil v mnogih valovih izvršeni napad dveh ruskih divizij z največjimi izgubami za sovražnika. Isto usodo so imeli tudi še ponoči izvršeni poskusi sovražnika, zopet zasesti pri Mokricah izgubljeno ozemlje.
Iz Črnovic poročajo, da se vrše na posameznih delih besarabske fronte v bližini Dnjestra intenzivni artiljerijski boji. Rusi uporabljajo mestoma tudi težke topove in mine. Močvirnata tla preprečujejo približanje večjih oddelkov. V južni besarabiji zbi-iajo zopet sveže čete. Zadnji čas je dospelo v Reni mnogo infanterijskih in kozaških polkov, specijalnih čet, ambulanc in sanitetnih; oddelkov. Tudi pri Ismailu je mnogo čet. V Bolgorodu stoje tudi oer-kezi. Rusi imajo sedaj v Besarabiji mnogo več čet, kakor so jih imeli tam lansko jesen. Ruska oonavska flotilja prevaža neprestanu municijn in živila v Reni in Ismailo. Neprestano dan in noč prihajajo nove čete. — Vojaški strokovnjak „Berliner Tagblatta“ razpravlja o vedno bolj se razvijajočih ruskih operacijah v Perziji in Kavkaziji ter konštatira, da se bore tamkaj 4 ruske armade. Ena ruska armada prodira iz smeri Kermanšaha proti mezopotamski meji, proti Bagdatu in angleškem taborišču ob Tigrisu, druga operira v smeri na Perzijski zaliv, da popolnoma odreže turško-muslimansko ozemlje od indijskega. Tretja ruska armada koraka proti črti Mosul-Bagdad, četrta pa operira od Erzeiuma proti Trapecuntu na Črnem morju. Vrhovni poveljnik teh armad je, kakor znano, od oktobra 1915 veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Pogodba med Rumunijo in osrednjima silama najvažnejši trgovsko - političen dogodek od začetka vojske. Ves nejasen balkanski položaj se je naenkrat čisto pre-drugečil. Ker rumunska vlada pomaga, da se pogodba izvrši, kaže njeno voljo za nevtralnost.
V	Grški zbornici je izjavil finančni minister Dragumis, da je gospodarski položaj države silno težaven. Zato zahteva vlada, da ji zbornica brez odloga dovoli predlagane nove davke. „C. D. S.“ pristavlja, da so bili poskusi Grške, dobiti pri četverozvezi novo 150 milijonsko posojilo brezuspešni. Venizelosovo glasilo »Patris“ izjavlj_a odkrito, da Francija in Anglija tako dolgo ne daste noaenega denarja, dokler se jima Grška ne ukloni. „Patris“ napoveduje, da bo moral Gunarisov kabinet odstopi.
Francosko bojišče. O položaju na bojišču na obeh straneh Moze se ne poroča nič novega. V pokrajini severovzhodno in vzhodno od Vermelles smo dosegli uspehe v bojih z minami in smo ujeli več sovražnikov. Bolj južno od La Boiselle, severovzhodno od Alberta, smo dosegli uspehe v bojih z minami in smo ujeli sovražnike. Bolj južno od La Boiselle, severovzhodno od Alberta, smo zavirali slabe angleške oddeike z ognjem v napredovanju proti naši postojanki. Angleži so obstreljevali zadnje dni zopet mesto Lens. V Argonih in ob Mozi so bili boji z ognjem le od časa do čaša slabejši.
Domači pregled.
Vse naročnike „Delavca“, ki jim s to številko poteče naročnina vljudno prosimo, da jo pravočasno obnove. Istotako naj pri znancih skušajo pridobiti »Delavcu" novih naročnikov. Čim več naročnikov, tem boljše in obširnejše bo lahko naše glasilo. Na delo! Upravništvo.
Podružnica tobačnih delavcev in delavk ima v sredo, dne 5. aprila t. 1. celoletni občni zbor takoj po delu v gostilni „pri Kroni" v Gradišču.
Občni zbor podružnice sodarjev, pivovarniških delavcev in delavk. V petek je imela naša podružnica celoletni občni zbor. Predsednik Rokovec je v lepih besedah podal načelniško poročilo za poročevalno dobo. Mesto vpoklicanega blagajnika Jande je sodrug Zore podal blagajniško poročilo. Dohodki 496 prispevkov a 60 v znese 297 K
60 v, 525 prispevkov a 40 v znese 210 K, 391 prispevkov a 30 v znese 117 K 30 v,
13 vpisnin a 60 v znese 7 K 80 v ročna blagajna 20 K. Skupaj 652 K 70 v. Izdatki: Brezposelna podpora 1T7 K Izredna podpora 10 K, bolniška podpora 10 K, ,Delavec1 84 K 52 v, in strokovni komisiji in drugi izdatki 115 K 57 v; na zvezo se je odposlalo 295 K 61 v; ročna blagajna 20 K. Lokalna blagajna je imela 56 K 48 v dohodkov,
61 K za izdatkov, torej 4 K 52 v primanj-klaja, ki se je zakril iz prebitka prejšnjega preostanka. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Rokovec Ivan. namestnik Štrukelj Peter, blagajničar Kreč Vincenc, namestnik Poljan Ivan. V nadzorstvo pa Štrukl Leopold in Pokiž Ivan.
Pe končanem dnevnem redu se je razpravljalo še o nekaterih notranjih društvenih zadevah in o razmerah v tovarni. Sprejeli so se gotovi sklepi, katere izvesti bo naloga novega odbora.
Sodrug Zore je v kratkih besedah pov-darjal potrebo tesnejše združitve vseh pivovarniških delavcev in delavk, nakar je predsednik Rakovec zaključil zborovanje ob 11 uri zvečer.
Pri mesarjih se je udomačil zadnji čas nov trik. Visi ali leži tam kos mesa in pride k stojnici kupovalka, ki drugod ni dobila mesa, ki ga kupi vsak teden samo četrt kile, da ima družina vsaj v nedeljo juho. „Že prodano,* glasi se lakoničen odgovor mesarjev, roka njegova pa zagrabi kos in ga vrže na stran. Pii drugem mesarju je ravno tako, pri tretjem isto. Povsod je vse prodano, a samo za tiste kupovalke, ki jih mesar ne pozna; če pa pride znanka, dobi precej, kar želi. Delavske družine ter družine nižjih uslužbencev si že preje niso mogle privoščiti mesa toliko, kot bi bilo treba, zdaj ga pa sploh kupiti ne morejo, ker ga celo za denar ne dobe. Gotovi ljudje se z mesom bašejo dan na dan opoldne in zvečer, revež ga pa še enkrat na teden ne sme videti na mizi. Morda bi bilo umestno, da bi se tudi za meso izdajale izkaznice, da bi bilo tudi manj oblagodarjenim usojeno zavžiti kedaj kak košček mesa.
Doječe matere dobe več moke. Sedaj dobivajo doječe matere in otroci pod 2 leti samo po 1 kg moke na 14 dni. Notranje ministrstvo je sedaj pozvalo namestništva in deželne vlade, da naj tem osebam namesto ene cele izkaznice dajejo dva desna odrezka krušne karte. Označenim osebam, ki imajo po obstoječih predpisih samo pravico do skrčene izkaznice, se bo na željo dajalo desni odrezek krušne karte in razun tega bodo smele iz svoje zaloge moke tekom
14 dni namesto 700 g porabiti 1400 g.
Zaplenjena jajca v Zagrebu. V Zagrebu so zaplenili na kolodvoru 120 velikih zabojev jajc, kateri so bili določeni za izvoz iz Hr-vatske. Pri nas jih pa še za drag denar ni dobiti.
Važna odredba glede na vojaško preskrbo. Superarbistrijske komisije so zastopale dozdaj stališče, da gre invalidna pokojnina in državna podpora le osebam, ki so dobile bolezen v vojski, radi katere so jih odpustili. Kdor je bil prej bolan, so ga odklonili. Uradno so zdaj naročili, da gre vojaška preskrbnina tudi osebam, katerih bolezen se je poslabšala med vojaško službo. Če je bil kdo bolan, a vseeno spoznan, da je sposoben za vojaško službo in je tudi služil, a je bil potem superarbitriran. se mora pač soditi, da je povzročila poslabšanje bolezni vojaška služba. Tisti, ki so se jitn zavrnile prošnje za pokojnino, ker so bolehali prodno so nastopili vojaško službo, naj
prosijo pri svojih četah še enkrat za pokojnino.
Mleko je z lugom mešala neka mlekarica v Splitu. Obsojena je bila na 14 dni zapora.
Tri milijone kron za duhovnike. Vlada je določila tri milijone kron za draginske doklage duhovnikom. Ne zavidamo nikomur draginske doklade, toga umestno bi bilo, da bi se kdo spomnil tudi delavca.
Prepovedan izvoz kave iz Štajerske. Štajerska namestnija je prepovedala pošiljanje kave iz Štajerske, in sicer se ne sme kava izvažati niti z železnico, niti s pošto ali z vozom. Za vsako pošiljatev kave preko mej kronovine je treba posebnega namest-niškega dovoljenja.
Smrtna nezgoda. Hlapec Jakob Kilzer v Stubenu na Koroškem je podiral z dvema Rusoma drevje. Drevo je padlo nanj in ga tako težko ranilo, da je kmalu nato umrl. Nesrečnež zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
Konfiscirana kava. Praška policija je konfiscirala v skladiščih tvrdke Schenker & Cie. 15 vagonov skrite kave. Proti lastnikom je bilo uvedeno kazensko postopanje. Praško „odkritje“ je karakterističen prispevek k razrešitvi uganke, kam je izginila kava.
Zasežen sladkor. Ogerska vlada je zasegla vse zaloge sladkorja v sladkornih tovarnah in skladiščih v prid »sladkorni centrali," ki bo v bodoče zalagala konsumente na Ogrskem.
Nakaznice za mleko namerava vlada v kratkem u peljati.
Nesreča v rudniku. V premogokopu pri Michowitzu (v pruski Šleziji) se je zgodila 22. p. m. v nekem rovu eksplozicija. Podsutih je bilo 20 rudarjev. Dosedaj so spravili izpod podrtin 11 mrličev.
Ustrelil se je v Ptuju v Pirchovi tovarni vojaški pek G. Grozden, doma iz Bosne. Umrl je čez par ur. Vzrok samomora je, ker je dobil od doma pismo, da njegova žena občuje z drugimi moškimi.
Policija na pravem mestu. Mestna policija v Osjeku je pričela preiskavati, kje se neki nahaja vsa mast in slanina. Zato je izvršila hišne preiskave pri mesarjih in prekajevalcih ter je našla precej skrite masti in slanine in je konfiscirala 5260 kg masti in 32.200 kg slanine. Vse to blago je bilo dano pod zaporo ter jo bo prodajala le mestna občina. — Tudi pri rras ne bi bilo napačno, ko bi se uvedla preiskava pri raznih mesarjih in prodajalcih.
Obsojen denuncijant. Okrožno sodišče v Splitu je obsodilo trgovca in posestnika Gaja Raduniča iz Kaštela na tri leta težke ječe, ker je v nekem anonimnem dopisu obdolžil razne ugledne osebe špionaže v korist Italije. Denuncirani so imeli radi te ovadbe velike neprilike, dokler se ni izkazala njihova popolna nedolžnost.
Sladkorne karte. Pišejo nam z dežele: Sladkorne karte so se vpeljale z 19. marcem. Kaj je bilo opaziti? Najbolj so drli v štacune oni, ki imajo že precejšnje zaloge doma na varnem. In dobili so sladkorja v polni meri, a reveži, zares potrebni, so odnesli siromašno odločeni jim delež. Tu bi bilo potrebno nadzorstvo.
Spomin na strašne dogodke ima pri marsikaterem za posledico, da zgubi spanje, in postane nervozen. Svoje živce pa lahko pomirimo ter najdemo zopet zaželjeno spanje, če rabimo Fellerjev finodišeči, živce pomirjajoči zeliščno - esenčni fluid z znamko „Elza-t'luid“. 12 steklenic tudi za utiranje porabnega bolečine tolažečega domačega sredstva pošlje poštnine prosto samo za G kron lekarnar E. V. Keller v Stubici, Elzatrg 334 (Hrvatsko). Od mnogih zdravnikov priporočene Fellerjeve Rabarbarne pilulo, proti zapiranju z znamko „Elza-pilule“ se lahko istočasno naroči 6 škatlic za 4 K 40 v. (fc)
Svetovni pregled.
Konec vojne. Francoski finančni minister Ribot je v zbornici razložil finančni položaj ter izjavil, da so izdali Francozi zadnje mesece leta 1914. pet in pol milijard, leta 1915. pa nad 22 milijard. Emisija
francoskih zakladnih nakaznic pa ni prekoračila 7 milijard. Emisija v inozemstvu znaša 130 milijonov. Kljub izredno velikim bremenom položaj ni vznemirljiv. Nato je obrazložil nove davke ter končal: Danes stojimo v odločilni uri, ves svet se ozira na Verdun. Besnost sovražnih napadov kaže, s kako nestrpnostjo hočejo doseči sovražniki uspeh, pa naj bo tudi samo mi-rnoidoč. Zgodovina bo štelai obrambo Verduna med največje dogodke v naši deželi. Brez optimizma smem reči, da vidimo konec te vojne.
Pozivi pod orožje v Bulgariji. Bolgarsko poslaništvo na Dunaju poziva bolgarske vojake 40. letnika, naj se takoj vrnejo v Bulgarijo, ker se prične 15. (28.) marca tečaj v vojaški šoli namenjen rezervnim častnikom. Kdor pride pozneje, ne more vstopiti v šolo in ga uvrste k četam.
Vpoklic lOletnih Bulgarov. Odredil se je vpoklic na Ogrskem bivajočih 19Ietnih Bulgarov.
Rusija in izoliranje Nemčije. Iz Koda-nja poročajo:	Na	poljedelskem kongresu
v Petrogradu je svaril zastopnik trgovinskega ministrstva pred gospodarskim izoliranjem Nemčije, ki bi Rusiji le škodovalo. Nemške industrijske izdelke nadomestiti z angleškimi in francoskimi, je nemogoče. Rusko-ameriška pogajanja zaradi posojila so se razbila.
Angleški in japonski interesi. Japonsko časopisje ni zadovoljno z angleško-japonsko zvezo, ker se interesi Anglije in Japonske na Kitajskem križajo. »Times« pravijo, da so se ti napadi pričeli šele, (nikar je obiskal veliki knez Juri Japonsko.
Španska in Portugalska. Z Dunaja poročajo: Varstvo portugalskih interesov v Avstriji je prevzelo špansko veleposlaništvo. To je dokaz, da vesti o diferencah med Portugalsko in Špansko niso točne. — Kakor poročajo preko Švice, je španska vlada že izjavila, da ostane v boju Portugalske s centralnimi državami nevtralna.
V Rusiji prepovedano razpravljati o položaju na bojišču. Ministrski predsednik Stiirmer je prepovedal magistratom, zem-stvom in vsem občinskim oblastim v Rusiji razpravljati o političnem in o vojnem položaju. —• Transbajkalski guverner je ukazal starišem in sorodnikom vojakov, da ne smejo v pismih vojakom na bojišču pisati, da so naveličani vojske. Car je sklenil, da ne sklene prej miru, dokler se ne umakne sovražnik čez ruske meje.
Časopisje in vojna v Rusiji. Ruski listi javljajo, da se na podlagi odredb ruskega vojnega ministrstva ves uredniški in čas-niški personal oprošča od vojaške službe, ker jih oblasti smatrajo za mobilizirane in neobhodno potrebne za vzdrževanje ravnotežja v deželi. Iste olajšave veljajo tudi za urednike novinskih in brzojavnih agentur in za stavce ter tiskarje.
Fellerjev blagodejni poživljajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn.
»EftSAFUJID”
lajša
bolečine.
12 steklenic franko G K. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Nad 100.000 zahvalnih pisemin zdravniških priporočil.	HI.	a
Italija Nemčiji vojne ne bo napovedala.
„Stampa“ poroča iz avtoritativnega mesta, da je vprašanje italijanske vojne napovedi Nemčiji končnoveljavno tako rešeno, da take vojne napovedi ne bo.
Podporni sklad.
X. izkaz.
Jakob Kovač 2 K; Splošno kreditno društvo v spomin Ivana Klemenčiča 55 K; Jurij Jenko iz Škofje Loke 6 K; Zugwitz Mici, Sava, 2 K; dr. Mencej, profesor v Idriji 2 K; Andrej Knez, Vič, 10 K; krajna skupina železničarske organizacije na Jesenicah 10 K; Crnalogar z Jesenic nabral 211 K; Josip Šepetavec Idrija 2 K; Janko Cešnik, trgovec v Ljubljani, 10 K; tiskar-nar H. Sax v Idriji 5 K; skupaj K 106*11; prej izkazanih K 1304*29, skupaj torej K i410*40.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija Štebijeva, Ljubljana, Franca Jožefa cesta 5.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
• • • t
• • t §
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z. o z. vabi vse člane na •	iv«
ki bo 9. aprila 1916 cb 9. uri dopoldne v delavnici.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Poročilo o računih za 1. 1915.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Predložitev računskega zaključka in bilance za 1 1915.
5. Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7. Predlogi in nasveti.
Načelstvo.
Nadzorstvo.
Občni hosnmno duštvo v Iilovljab,
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
VABILO
na
redni občni zbor
kateri se vrši
v nedeljo dne 9. aprila 1916 ob 4. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma" z dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1915.
3. Poročilo padzorništva in predlog za podelitev odveze načelstvu.
4. Razdelitev prebitka.
5. Revizijsko poročilo.
6. Preosnova pravil §§ 10, 17, 18, 32, 41, 51, 65, < 66 in 75.	_•	»#
7. Volitev treh članov v nadzorništvo in dva namestnika.
8. Raznoterosti.
Nadzorništvo.
Frančišk, ul St. 4. pritličje
očesne in uSesne bol.
Poljanska cesta 18/1.
Koiiao išti nbjn i Ui
vabi na
redni občni zbor,
ki bo
9. aprila 1916 ob 3. uri popoldne v za-::	družni	gostilni	v	Hrastniku	::
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo računov za 1. 1915.
3. Poročilo nadzorstva In podelitev odveze načelstvu.
4. Razdelitev prebitka.
5. Volitev enega člana v načelstvu.
6. Volitev štirih nadzornikov.
7. Čitanje revizijskega poročila.
8. Prememba pravil in sicer §§ 3, 6, 35, 45 in 51.
9. Predlogi in nasveti.
Predlogi naj se naznanijo najmanj 8 dni pred občnim zborom načelstvu.
Načelstvo.
naznanilo.
Usoja/n si slavnemu občinstvu naznaniti, da mi je po dolgem času zopet dovoljeno, od vojaške službe oproščenemu, voditi Svojo lekarno. Toplo se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter prosim tudi za nadaljno.
lekarnar, Ljubljana, Jurčičev trg 2.
Sida medu1 ii j* »*■#• «• «#»**.	*	•«*•••
•1 J	...	UCH	llluUU	j	Sida-med je ravno tako redilen kakor surovo maslo
za otroke, kakor za odrasle ljudi,	ali štirikrat cenejši. 1 zavitek Sida-medu stane samo
30 vinarjev in se napravi iz njega 3/., kg medu ki stane le do 70 vinarjev. Po pošti,, se pošilja najmanj 6 zavitkov po povzetju za 1 krono 80 vinarjev in zavoj se zaračuna 30 vinarjev. Če se pošlje denar »aprej se ovoj ne zaračuna. Pazite na zakonito varstveno znamko „Sida“ in zavrnite ponaredbe.
Naroča se pri
raZpOŠiKIaBmiCi J,Sida-ildeSk©'S?“ V Ljubljani, Zeljarska ulica 4.
Hill tisln
UBSUH. HM sla in. 6.
regisirovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovne za šole, župan-siva m urade. Najmodernejše pSakafe in vabila za stoodle in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-sur, muzikaiij itd.
$tere©tipiia. Litografija.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne
Ordinira
ol.
Stanovanje
L!uh§iana»
Breg Štev. 20.
za lastnik® im moštvo
se dobe v vsaki maorini v zalogi tovarne
Za spomladno sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač,
W LJUBLJANA, Prešernova ul. št. 9
Mi’ m	svojo bogato zalogo
izDOfovljenili ollsl «
za gospode in dečke
ter mične novosti
iji ia 1
ii šiitu |
—i* Uti zastonj in Iranko. ^
Zdrava kril
Kri je splošna hranilna tekočina, iz katere dobiva telo hranilne snovi. Če nima kri zadostno redilne snovi, tedaj telo slabi in tako nastane cela vrsta bolezni in trpljenja, da se nam življenje ogreni.
Temu se mora pomagati
in sicer je to mogoče le, če se kri redi, če se zboljšuje kri.
Po dolgoletnih študijah sem spisal knjigo, v kateri dokažem, kako in na kakšen način se zboljša kri in mozek, kateremu sledi vidna rediinost ter kako se obvarujemo bolezni in na kakšen način jo odstranimo.
Popolnoma zastonj
pošljem to knjigo vsakemu, kdor piše po njo! Tudi dam vsakemu priložnost, da se prepriča, na kakšen način je to mogoče, ne da bi ga kaj stalo. Pišite pa takoj!
Egih te Im-Httt. I udapest. II!.. UL 455.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo
zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Jax in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
in stroje k Ms (StriiMina) za rniMnn in oiiit. trnii Sir
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Dr. Kopnina Peler
splošno zdravljenje
'/2ll—'/2l
Dr. Breskvar Viktor
1.—3. pop.