FOR ’■A&aao’n AMO 'oO&LICG v* NO. 52 .. • f: li'iy AMCRICAN 1^ SPSR1T FOR6IGN IK LAMGUAGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 14, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Jsponska pričakuje wniie* dolarja IM na msiejavo v zlato PredbOdnik vlade Tanaka je izjavil v parlamentu, da pričakuje vsaj delno spremenljivost ameriškega dolarja v zlato, TOKIO, Jap. — Predsednik: vLde Kakuei Tanaka in finančni minister Kiichi Aichi sta v razpravi v novem vladnem proračunu nakazala, da vlada raču-na z vrnitvijo ameriškega dolar-Ja v zamenjavo v zlato. Ta bi naj bila vsaj delna, v kolikor izvedljiva v celoti v prvem razdobju. Združene države se bodo vrni-is k menjavi dolarja v zlato, pa S£ bedo istočasno obrnile na vo-hdne industrijske države, naj Pomagajo dolar braniti in ohra-nici njegovo trdnost in veljavo. Končno, mislim, da je spre-hienljivost zaželjena,” je dejal finančni minister Aiichi. V vladnih krogih sodijo, da jej , anaka govoril o načrtu, po ka-1 Novi grobovi Srumman bo zgradil Joseph euss i clopwrjena letala Na svojem domu, 831 E. 232 St, je včeraj umrl 77 let stari y . momarica bo dobila 48 : Joseph Russ, rojen v vasi Trav-j nik v Loškem potoku v Slove-;niji, cd koder je prišel v ZDA 11. 1S13, mož Philipe, roj. Žagar j v Poddolini v fari Draga. Preje ! je bil poročen z Antonio, roj. klal p: dogovorjeni ceni, četudi je družba Grumman preje trdila, da tega ne zmore, WASHINGTON, D.C. — Na NA Z NOV01 : Launch, ki pa je umrla 1. 1952. pritisk Kongresa je vojna mor-j Bil je brat Therese Mohar v Slo- nariea odklonila zahtevo Grum-■ veniji, Frances Sajovic v Wes- man A.ercspace Corp. po zviša-j tern Reserve Rest Horne in dru- nju cene za 48 letal; družba je : gin, ki pa so ze vsi umrli. Po- trdila, da jih po dogovorjeni ce-| ko j nik je bil član Društva Kras ni ne more zgraditi. : št. 8 ADZ in Lozke doline. Po-: Grumman je zgradila 86 letal greh bo v petek od 8.15 iz Gred-; Vrste F-14 za ceno 16.8 milijonov ;-tovega pogrebnega zavoda na : dolarjev za vsako letalo v okvi-ODGOVORNI ZA SVOJE DE- Lake Shore Blvd., v cerkev sv. i ru pog0dbe iz leta 1969. Nato je DO — Clay Whitehead, direktor Kristine ob S., nato na Kalva-, yQjjri mornarici sporočila da še urada za telekomunikacije v Be- Hjo. Družina priporoča name-’ |e^al ne more U hiši, je pred senatnom odbo- sto vencev darove za Heart j zgr°aditkpo tej ceni brez velike ?cm zastopal stališče, da morajo fund ah pa za^ Slovenski sta- izgube Pretekli petek je morna-biti napovedovalci in novičarji mostni dom na Neff Rd. r^ki tajnik John W. Warner na radiu in televiziji odgovorni Katherine Tomazin sporočil, da je družba pristala za to, kar govore. ! V North Miami General bol- na gradnjo in dobavo preostalih —-—o--------- | niamci v Miami, rla., je umria ; letal “v soglasju z obstoječo ' ^ sfara Katherine romazin, | navodiIi Kongresa”. ; ki je živela preje na Nottingham | Za mc,rebitno dobavo letal Kd- v Clevelandu, zadnjih 10 let! preko dogov0rjenega števila ima Severni Vietnam je v zadnjih tednih poslal po Hočiminho-vih potih na jug cd 250 do 303 tankov, pa tudi okoli 30,003 svežih čet. V Pentagonu sodijo, da bodo rdeči že v meseca ati 6 tednih, ko bo nastopila suha doba, poskusili z novim vojaškim nastopom osvojiti ves Južni Vietnam. ------—" ------ Friedheim je priznal, da so poročila o tankih in svežih četah na pot na jug, točna, pa se je hcgnil vsaki obtožbi Severnega j1 j Iz Clevelanda in okolice Obrazci za prošnje za znižanje davka na domove— V uradu AD imamo na razpolago nekaj obrazcev za prošnje za znižanje davka na domove za osebe stare nad 65 let. Kdor je že lani vložil prošnjo,, bo letos dobil obrazec za izpolnitev po pošti na svoj naslov in mu ga WASHINGTON, D.C. — Nekateri v Pentagonu so prepričani, da bo Severni Vietnam ob l koncu sedanje deževne dobe v | Vietnamu začel novo vojaško akcijo za osvojitev Južnega Vietnama. To svoje prepričanje opirajo na podatke ameriške obveščevalne službe, ki ima zanesljive podatke, da ga Vietnama poslali po Hcčimin-hovih potih na jug od 250 do rešerio vprašanje pogrešanih, bo-j polago ima tudi slovenske knji-3C0 tankov in okoli 30,000 sveže- do verjetno ZDA potrpežljivo | ge, ki jih vsem toplo priporoča. zasledovale razvoj, ne bodo pa! Odprta je v petek od 6. do 8. nič ukrenile. Ko bo to enkrat o-; zvečer, ni treba iskati drugod. To mora- Vietnama zaradi kršitve dogo-j 1° slorKl K listi, ki letos prvič vora_ [prosijo za znižanje davka. Ta je očitna, toda Washing-1 SiOV- pisarna_ ton jo ne potiska v ospredje, ker; Slovenska pisarna v Barago- da bi rdeči prekinili vem domu opozarja ude Moho-so iz Severne- vračanje vojmh ujetnikov. Dok-;rjeve družbe v Celovcu, da je ler ne bedo vsi ti doma in ne bo! čas za obnovo udnine. Na raz- ne mara, ga vojaštva. Prav tako je na teh potih živahen in obilen promet soboto od 11. dop. do vojnimi potrebščinami. Cernu P-^vljeno, po^\.m se utegne za-|^* pop. in v nedeljo od 10. dop. naj bi Severni Vietnam pošiljal druga pesem. Ne smemo po-.do opoldne. erern na bi ZDA vrnile odvisne ° arje domov v zameno za po-"-ebne vladne obveznice tujim astnikom dolarjev. Kasneje naj 1 bdo še več dolarjev kupljenih j ZDASre^n° Z z^aKm K mzerv | Kolar je bil uradno spremen-' llv v zlato do 15. avgusta 1971, je predsednik Nixon izjavil, ~ DA ne bodo več menjale pa-;-fnat? dolarje v zlato. Ukrep je * nLišljen kot začasen in naj bi v veljavi le tako dolgo, da bi no ° mC2°ae sPraviti mednarod-v° denamo in trgovinsko vpra-anje v red. Da je vrnitev k -Premen!jivosti dolarja v zlato in tudi v načrtu, sta že v cas°m izjavila A. Burns, nd* nprave Federalnih re--vnih bank, in zvezni zakladni G. Shultz. Xoi!° Agllew z&ka okoli š^cbražencev ».stat H!”GT0N' D'C' - V strani 7na na Pedpredsednika . °' Agnewa gledajo z ne-lrn posmehom. Smatrajo ga al"eke telebana, ki ne seveda113 t- mest°’ še ma:n;i pa ^re4sednikj"6’0 ^ k°‘ niih0V| to [C vsemu nemara na koli "k811 in Je začel zbirati o-1 nib r" 6 kr°g visoko izobraževal ki bi mu nai sveto- nastor,PiripraVil načrte za njegov ren - ’ ° bo Prišel za to prime-S, j C-^S' ^^j0! da je med njimi l6ii ayakawa, ki je pred nekaj nee'nPQeV2e^ Predsedstvo nemir-ge iri ^an Francisco State Colle- Vii red3”1 2 od^oano ro^° napra- Jzrael bo plačal JEmTv?cInino žrtvam Izr^fALBM>Izr. - Vlada Hudjig 6 36 Prei-e,kli teden po-tiničen-^iern sorodPrk°m. žrtev ietala ^ db^s^ega potniškega 106 r, T skuPaj je bilo mrtvih $30’°00 Odi a dnin° p° znaša , Udskodnina preživelim 0,000 do $30,000, ^1efnenski prerok ei no- Vcjaška vlada v Argentini Pa v Miami. Pokojna, katere, Grumman pravico postaviti _ je proglasila za zmagoval- dekliško ime je Nagy, je bilajvo ceno v okviru nove pogodbe. ca pri predsedniških volit- r°jena v Jugoslaviji. Njen mozjTo seveda zavisi od bodočih vah peronista Camporo, osePb umrl • 1955. Bi a je, kongresnih odobritev in nakazil kateremu je napovedala iz- ra Mayy Kantner ^Fla.) m finančnih sredstev. ročitev oblasti 2'5. marca L<: a oseP a an ner ( a-) in Mornarica je prvotno hotela Mary Jane Taylor (Euclid, O.). j Pogreb bo iz Zelotovega pogreb- BUENOS AIRES, Arg. — Vo- nega zavoda na 152 St. jutri, v jaška vlada je v ponedeljek zve- četrtek zjutraj na Kalvarijo. čer objavila, da je bil pri nedelj-■ ------- te vse to na jug? se sprašujejo zabdd’ da se Kixon ne pusti rad! v Pentagonu, če ne misli na voj-■ PcteŠniti’ ker se Ematra za do-j Skup'no sv- obhaJ^o. nc ! brega pcznavalca komunizma in j AT , , . , v . .... . I njegove politike. Nekateri skusajo miriti m pravijo, da bodo rdeči ostali! r mirno vsaj leto ali dve, dokler- VBSti se svet nekaj ne umiri in poza- i skih predsedniških v o 1 i t v a h j Perona so leta 1955 pognali z zmagovalec peronist dr. Hector! vlade vojaki in mu do lanskega J. Campora, star 63 let. Dobil bi | novembra niso dovolili povrat-naj 50.7% vseh oddanih glasov,' ka. Lani je prišel z njihovim do- 710 takih letal, nato pa je naročilo skrčila na 313, ko je Grumman družba ceno povišala od 11.5 milijonov na 16.8 milijonov za vsako posamezno ’etalo. Grumman družba trdi, da ima pravico do povišanja cene, ker je inflacija cd tedaj te spreme- torej absolutno večino, s čimer voljenjem domov, pa zopet od-jniia' me-a ? pri narocllu je potreba po ožjih volitvah od- ! šel v tujino. Bilo je očitno, da je *ar 0 ij°nov izgu- padla. j dober del njegovega sijaja izgi- Gen. Aleiandro Lanusse, pred-! nil, kljub vsemu je kandidat, ki sednik vlade in vodnik vojaške je trdil, da nadomestuje Pero-junte, ki vlada Argentino, je na, zmagal že pri prvih volit-objavil zmago Campore in napo-' vah z absolutno večino. Drugi Manj govora o pomoči Severnemu Vietnamu WASHINGTON, D.C. - Od-vedal, da mu bodo vojaki izro- za njim je bil kandidat Radikal-! govorni govorijo malo o pomoči čili vlado 25. marca. Verjetno to ne državljanske zveze, ki pa je Severnemu Vietnamu, opustili ne bo čisto brez pogojev in tudi debil le 21.22% glasov. co čisto omenjanje 7.5 bilijonov ne ped okoliščinami, kot bi jih zmagovalec nemara rad. Včeraj je objavi, da ne bo niti en dan pomoči Indokini in poudarjajo sta’no, da mere Hanoi na pomoč Kanadski gozd OTTAWA, Kan. — Površino računati le, če se bo držal točno predsednik, predno bo Juan vseh gozdov v Kanadi cenijo na pariškega dogovora in ohranil v Peron zopet doma v Argentini. 1,220,405 kvadratnih milj. i Vietnamu mir. bi na nje in na vojno v Vietna-; mu. Poskusili bodo mirnim po-! toni in podtalno spodkopati tla'j sedanjemu režimu v Južnem Vietnamu in ga nato z naglim i sunkom podreti, podreti tako ; naglo, da ga ne bi mogel nihče priti niti reševat, če bi tudi to hotel. | V Pentagonu pripominjajo k temu, da nima smisla, da bi v ta-! kem slučaju Severni Vietnam! I zdaj pošiljal vojaštvo na jug, če j misli čakati na vojaški nastop | 2 leti. Te čete je treba na jugu' I vdrževati,in skrbeti za njihovo zdravje in vojno sposobnost. Čez dve leti bo ta popustila, kajti bivanje v džunglah vojakom nej bo koristilo, izpostavljeni pa bo-! do tudi vsako vrstnim boleznim J Pripominjajo, da so rdeči doslej! čete, ki so bile poslane na jug, takoj poslali tudi v boj. ' Zastcpnik Pentagona Jerry W,- WASHINGTON, železničarjev družbe so se sporazumele o novi kolektivni pogodbi, čeprav bo sedanja potekla šele v juniju. Pogodba, ki bo veljala za poldrugo leto, predvideva 4% poviška pri plačah Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo skupno prejelo sv. obhajilo v nedeljo, 18. marca med osmo sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete. Vsi so vabljeni, da se zbero v prostoru D.C. __ Unije Pod cerkvijo ob 7.45, od koder in železniške I P°idel ° skupno v cerkev pod vodstvom kadetk. Po sv. maši bo skupni zajtrk v šolski dvorani. Zadušnica— Jutri, v četrtek, ob osmih zjutraj -bo v cerkvi sv. Vida sv. in 6.7% pri robnih koristih za j maša za pok. Frances Glavič ob okoli pol milijona železničarjev. To je menda prvič, da je bila taka pogodba dosežena brez štrajka in tako zgodaj pred potekom stare. 3. obletnici smrti. nevjd|ezn°T °blačno z možnostjo nad 0o višja temperatura CLEVELAND, O. - Boj za civilne pravice, ki je v glavnem obsegal prizadevanja za izboljšanje položaja črnega dela prebivalstva in za dosego njegove pravne in stvarne enakosti v ameriški družbi, je pred 10 leti silno razgibal a-meriško javnost, v prvi vrsti seveda same črne množice. Tedaj smo doživljali izgrede in nemire, demonstracije, ki so prešle v ropanja in požiganja po naših velemestih, največje v Los Angelesu, Chicagu, Detroitu in Clevelandu. Na pomoč je morala priti vojska, ko policija položaju ni bila več kos. Cleveland je v zvezi s tem bojem dobil prvega črnega župana, o katerem so njegovi podporniki upali, da bo pomagal ohraniti črnce v mestu mirne, pa jim postopno tudi pomagati do napredka pri splošnem naporu za njihov gospodarski, socialni in kulturni dvig. Mož je razočaral, pokazalo se je, da je bil sposobnejši ljudski vodnik in govornik kot pa javni upravnik. Cleveland je v času svojega županovanja spravil v težave, iz katerih se še sedaj rešuje. Gibanje za civilne pravice je v marsičem uspelo. Tako danes ni nikjer v ZDA več nobene neenakosti pred zakoni in javnimi predpisi. Ti ne poznajo barve, so enaki za vse državljane. Nekateri trdijo, da so pri izvajanju predpisov, ki naj jamčijo civilne pravice, črni postali do neke mere privile girani tako v zveznih kot v državnih službah. Za te trditve je težko dobiti kako drugo osnovo kot razpoloženje dela odgovornih javnih uradnikov pomagati tistim, ki so bili v preteklosti zapostavljeni, v še večji meri pa politični pritisk, ki ga razne skupine izvajajo v svojo in svojih pripadnikov korist. O Nixonovi vladi in javni upravi bi komaj smeli reči, da daje pripadnikom črne rase kaj več, kar zakon sam zahteva. Se v tem pogledu ji črnske organizacije očitajo, da ne vrši svoje dolžnosti, da ne gleda dovolj, da bi bili zakoni o civilnih pravicah res dosledno izvajani. Črnim sodržavljanom so danes odprti vsi položaji v deželi, vsa javna in privatna vodilna mesta, za katera se izkažejo sposobne. Na žalost je to črnskim množicam v veleme- stih komaj kaj pomagalo. Četudi je bilo potrošenih za razne vrste javne podpore, podpiranja njihove izobrazbe in strokovnega u s p o s a bljanja milijone javnih sredstev, napredek ni nikjer tolikšen, da bi ga mogli opaziti. Zdi se, da ima Nixon prav, ko trdi, da programi zveznih vlad v korist črnskih množic in črnske revščine niso bili uspešni. Tisti, ki so mislili, da se da z denarjem vse doseči, če ga je le dovolj na razpolago, so se hudo motili. Ljudem je potrebna najprej zavest, da so dolžni sami skrbeti za sebe in svoje življenje. Da morajo najprej sami uporabiti vse svoje sposobnosti in šele nato morejo računati na pomoč družbe, države. Žal pri veliki večini prevladuje misel, da jim je družba (država) dolžna skrbeti za zadovoljivo življenje, da pa oni do družbe in države nimajo nobenih obveznosti. Temeljno zlo je treba začeti zdraviti pri korenini. To delo morajo opraviti šole, cerkve ob sodelovanju vseh, ki jim je res za napredek črnskih množic, za rešitev krize naših mest. Brez načrtnega in množičnega napora na duhovnem, na vzgojnem polju, brez pri-vzgoje dolžnosti pri mladini in postopno pri vseh ostalih ni rešitve,, pa naj potrošimo za “socialni napredek” tudi stotine bilijonov dolarjev. Proučevalci razmer v črnskih naseljih velemest pišejo in govore o razočaranjih, o brezizglednosti črnskih množic, ki da postajajo vedno bolj nezadovoljne in nestrpne in da zato lahko prva iskra zažge hud požar. Črni vodniki govorijo ne več o črnski, o rasni revoluciji, napovedujejo socialno, upor in pohod revnih in stiskanih nad imovite, ki da za revne nimajo nobenega razumevanja, niti ne volje in časa, da bi na nje mislili... Verjetno res vre v slumih naših velemest; tega vretja ni mogoče ustaviti s silo in denarnimi podporami, treba je načrtnega, širokega napora, ki naj to vrenje spelje v koristno, produktivno smer, — v moralni, socialni in gospodarski dvig črnskih množic. Le tako uporabljena denarna sredstva bodo prinesla sadove. Pogrešanega fantiča našli mrtvega v vodi— Renaldo B. Goldsby, 7 let stari fantič, ki je izginil na no-WASHINGTON, B.C. — Senat- i vega leta dan, ko je šel s svojim ni pravosodni odbor je včeraj leto mlajšim bratrancem v trgo-sklenil soglasno povabiti glav- vino, je bil najden v izlivu Doan nega svetovalca Bele hiše Joh-! potoka v jezero Erie v Gordon na W. Deana pred sebe na za-1 parku. Na truplu niso mogli slišanje o P. Grayju, Nixono- najti nobenih znakov nasilja, vemu kandidatu za direktorja | zato sodijo oblasti, da je utonil. FBI. Njegova potrditev je Takoj po najdbi Renaldovega dvomljiva, ker ne računajo, j trupla je policija začela iskati da se bo Dean odzval povabilu 1 znova tudi Virgila, 6 let starega pred odbor, ko jc predsednik \ sina Mr. in Mrs. Virgii E. Stone, Nixon izjavil dva dneva pre- 3363 E. 140 St. Mlada črna fan-je, da naj člani predsednike-! tiča so iskali vsepovsod, pa niso vega osebnega štaba vljudno našli za njima nobene sledi. Ugi-odklonijo vabilo pred Kon- bali so, da sta bila morda ugra-gresne odbore. ; hijena. Sedaj vse kaže, da sta se CLARK AIR BASE, Filip. — Iz sla v park lgrat’ ko ^ blla trg0' Hanoia je dospelo sem 108 vina’ kara0r sta bila P°slana> za' ameriških vojnih ujetnikov,! Prta;_RfalTd°Je_zasel v P°tok med njimi en bivši ugrabitelj letala in sin adm. Caina, bivšega poveljnika vseh oboroženih sil ZDA na Pacifiku. NEW BRITAIN, Conn. — John T. Downey je včeraj tu na tiskovni konferenci dejal, da je kitajskim zasliševalcem tekom prvih 9 mesecev povedal vse, kar je vedel. Po njegovem 21 let, ki jih je prebil v kitajskem ujetništvu in ječi, ni dalo nikomur nobene koristi. To je bil izgubljen čas. Njegovo duševno in telesno stanje je dosti dobro. Kitajci so ga izpustili na osebno intervencijo predsednika Nixona pri Ču En-laju, ko je Downey-jevo mater zadela pretekli te- in utonil. Kaj se je zgodilo z Virgilom, je treba še dognati. Dekletce, staro 9 let, izginilo v Sheffieldu— Oblasti v okraju Lorain iščejo 9 let staro Roxie Ann, ki je izginila v ponedeljek zvečer, kot so sporočili starši oblastem. Pogrešana je hčerka Mr. in Mrs. Paul Keathley, 5000 O’Neil blvd. v Sheffieldu, O., najmlajša od treh otrok v družini. Bolivija vodi Bolivija je glavni producent antimona na vsem svetu. den srčna kap. Njegova kazen bi bila sicer potekla šele letu 1976. Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio 44103 431-0628 ■»•SW Ti.J .. &JH Ameriška Domovina j a f jrd- i g MMMM M UMHMM omr Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 441CS National and International Circulation ^jbiished daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« ’.a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto pravice. Zanj ni več nadškof Makarios, ampak lajik Michael Mouskos, kar je bil, predno je stopil v samostan in postal nato pravoslavni duhovnik. Makariosu je sv. sinod dal 30 dni časa za pritožbo. V Atenah so slabe volje, ker niso marali iti tako daleč, pa škofov na Cipru niso mogli zadržati, ko so jih enkrat pognali v boj proti Makariosu. Četudi je večina otoških Grkov na strani Makariosa, utegne privesti odločitev sv. sinoda, če ne bo umaknjena, do razkola v grški pravoslavni cerkvi na otoku, čemur bo sledil politični razkol med ciprskimi Grki. Tako vse kaže, da bo Ciper ostal še dalje ognjišče nemira in nevarnost miru v tem delu sveta, ki je že dovolj nemiren zaradi izraelsko-arabskega spora. i i SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months lanada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 52 Weds., March 14, 1973 PRAVI TONS S WaiB/C Joliet, 111. — Ko smo se dan Ciper ognjišče nemira in nevarnosti Ciper je precej velik otok, meri 3,572 kvadratnih milj, v vzhodnem delu Sredozemskega morja bližje Aziji kot Evropi, zato zemljepisno tudi tej pripada. Grki so se naselili na otoku že davno pred Kristusovim rojstvom, pa bili tam pomešani z raznimi drugimi, starejšimi ljudstvi. V raznih časih je otok služil kot oporišče morskim roparjem, bil pa je znan po bogatih ležiščih bakra, ki je prav po otoku dobil svoje ime. * Sv. Pavel in Barnaba sta na otoku širila Kristov evangelij in prebivalstvo je ostalo v veliki večini krščansko, četudi je bil otok dolgo dobo pod turško vlado. V času te vlade so se na otoku naselili Turki, ki predstavljajo sedaj nekako eno petino prebivalstva, ki ga je bilo leta 1970 okoli 630,000. V moderni dobi je bil otok britanska kolonija, dokler se niso Angleži odločili in mu leta 1960; dali neodvisnost. Pri tem so v ustavi zagotovili turški manjšini enake pravi- ce z grško večino in ji priznali nekako pravico veta pri ni , dclu k tlom> ali kam dru. vseh vaznih vladnih odločitvah. To je privedlo do prepirov; . BESEDA IZ NARODA poplačaj vse, kar so doprinašali in žrtvovali za vse uspehe med nami! Omenjeni so bili skoro vsi sinovi Belokrajine. Tudi mi smo od tam, zato se tako radi spominjamo sončne Belokrajine — domovine dobrih, veselih ljudi.” Tako je Jure nas opomnil, da se jih moramo pogosto spominjati in nikdar pozabiti. Z Nickom sva bila pri tem kar j ganjena. Večinoma poznava vse po dnevu, ki je v koledarjih do-, omenjene jn ge vrste drugih, s ločen sv. Valentinu, r azgovar j a- kntepjjnj smo se udeleževali dru-li pri Juretu, smo vsi tožili, eden Zvenih mesečnih sej, farnih pri-tako, drugi drugače, da^ ga zad- recjjj-ev jn vseh drugih gibanj za nje čase rado kaj ščiplje po napredek nase naselbine. Koliko hrbtu, kosteh in nogah. Dolžili veseph ,uric je smo zimske dneve, da povzroča^ po zadnjih dveh'velikih sve. jo take sitnosti, ko zima s svo-,^^ vojnah se je seveda tudi jimi sapami o rog nas raja 111 ^ pr- nas jua^ikaj spremenilo, pic e. Se ara, i je rugace ze , kakor pOVSCX} drugod po svetu, lo potrpežljiva belokranjska ze- g s0 pa ^ niča, je tožila, kako jo vščipne v i . ... , v , , , , in Pred 40 leti se je bila doli o- hrbtu, ah kje drugje, ko se sklo- J krog ov. Jožeta na Chicago ce- in omrtvičenja vse javne uprave in dela vlade. Prišlo je do medsebojnih bojev, katerim so napravile konec čete Združenih narodov, ki so prišle pred 10 leti na otok in so še vedno tam. Grška večina in turška manjšina uživata vsaka podporo svoje matične domovine in v preteklem desetletju je parkrat le odločni nastop ZDA preprečil vojni spopad med obema, ki sta sicer zaveznici v okviru NATO in predstavljata njeno skrajno južno krilo. Napetost med Grčijp in Turčijo zaradi Cipra je postopno popustila in je že kazalo, da utegne priti do sporazuma med njima. Nekaj časa so mislili otok razdeliti ter njegov grški del priključiti Grčiji, manjši, kjer je večina prebivalstva turška, pa Turčiji. Seveda bi bili Grki radi dobili ves otok, pa so Turki k temu odločno rekli: Ne! Vojaška vlada na Grškem je pripravila rešitev spora s Turčijo, pa jo ne more izvesti zaradi odpora predsednika Ciprske republike pravoslavnega nadškofa Makariosa. Ta je bil v času boja za neodvisnost Cipra proti Angležem zagovornik združitve otoka z Grčijo, to stališče je zavzemal še tudi kasneje. Postopno je prišel do prepričanja, da združitev celega otoka z Grčijo ni mogoče doseči zaradi odpora Turčije. Tako se je postopno začel odmikati od načrta združitve Cipra z Grčijo, kar ga je zapletlo v spor z Atenami in tudi s svojim dotedanjim sodelavcem in zaveznikom v boju za neodvisnost Cipra gen. Grivasom. Gen. Grivas je leta 1967 zapustil otok na prizadevanje Makariosa, ki je nekaj časa skušal ohraniti dobre odnose z Atenami in je javno še vedno podpiral načrt o združitvi otoka z Grčijo. Ko je atenska vlada skušala doseči dogovor s turško neposredno brez sodelovanja Makariosa, je skoro prišlo do javnega spora med Atenami in Makarijem. Te so skušale pridobiti podporo v grški pravoslavni cerkvi na Cipru, katere trije škofje, ki skupaj z Makariosom sestavljajo njen “sveti sinod”, kot se imenuje vrhovno vodstvo pravoslavne cerkve, ne gledajo radi povezave cerkvenega vodstva z državnim. Pod vplivom Aten in na njihov nasvet so trije škofje kot sv. sinod pozvali lani Makariosa, naj se odpove predsedstvu Ciprske republike, če hoče ostati še na čelu otoške grške pravoslavne cerkve. Makarios je te pozive in zahteve odklonil in se postavil na stališče, da sv. sinod sklicuje samo on in da ta ne more brez njega zasedati. Zato je njegove sklepe označil za neveljavne. Pri tem je užival in uživa splošno podporo ciprske grške javnosti in pravoslavnih vernikov. Ko mu je iztekla druga predsedniška poslovna doba, se je kljub protestu sv. sinoda odločil za ponovno kandidaturo za predsednika republike. Ker ni imel nobenega proti-kadidata, je bil pretekli mesec enostavno proglašen za zmagovalca in predsednika republike za novih 5 let. Gen. Grivas, ki je leta 1987 zapustil Ciper, je vnet zagovornik združitve otoka z Grčijo. Ko se je Makarios izjavil proti združitvi, se je general Grivas vrnil leta 1971 na Ciper in začel organizirati odpor proti Makariosu. Uspelo mu je dobiti nekaj sto oboroženih pristašev, s katerimi pa Makariosa ni mogel preplašiti in ga prisiliti k umiku. Gen. Grivas je izvedel tik pred potekom roka za prijavo kandidatov za predsednika republike vrsto napadov na policijske postaje in s tem pokazal sicer svojo moč in do neke mere tudi podporo med prebivalstvom, ni pa mogel položaja sp’emeniti. Makarios je bil ponovno proglašen za predsednike republike, ki jo hoče ohraniti neodvisno tako od Grčije kot od Turčije. sti kar lepa vrsta raznih slovenskih trgovin, gostiln itd. Tako na Broadway cesti, Ruby in drugih cestah po našem hribu. Zad- . . .. nia desetletja, ko pa razne živil- Jure je pri tem nas opozoril, i , , „ . , J ^ ..... . ske trgovine otvarjajo vsepo- vsod gesli “Serve yourself” (postrezi si sam) in zberi, kar želiš, so pa mnoge privatne trgovine jenjale s poslovanjem, ker malim privatnim trgovinam ni mogoče tekmovati z velikimi trgovinami, ki na vse načine s cenami in postrežbami izpodrivajo male trgovine. Tako je le tu pa tam še kaka slovenska trgovina. To udarja tudi druge narodnosti, Poljake, Cehe in druge. Z orjaškimi veletrgovinami, z velikimi finančnimi ozadji se ne da i tekmovati. Mali tega ne zmorejo, zato se spreminja, kakor se; male ribe — hočejo ali nočejo — i morajo druga za drugo v grla ■ velikih rib. Je to dobro za javnost ali ne, to bo pokazala tudi j bodočnost, kakor pokaže dobro ali slabo v vseh takih tekmah, j Kakor zdaj kaže, če ne pride do ! kakih temeljitih sprememb gle-( de inflacijskih cen za živilske „ a 1 potrebščine, bo organizirana Zatem smo pa obrnili pogovo- gam. Nick pa je omenjal, da nima več tistega teka in da mnoge jedi mu ne dišijo in ne prijajo več tako kakor nekoč. da ne smemo pozabiti, da nismo več tisti mladi “kerlci”, kakor smo bili v mladih letih. Njegovo pojasnilo smo sprejeli, pa ne s preveč veselimi obrazi. Kdo se pa časom mladih dni in let rad odpove. Starost je sicer častitljiva in ljudje njene plašče radi obešamo na stare zaslužne ljudi; nase pa jiH nič radi-ne de-vamo, češ, saj nismo še v takih Adamovih letih, da bi morali o-blačiti take plašče, da bi vsak vedel, ali pa sodil, koliko let na naših hrbtih že visi. Veste, ljudje božji, ljudje smo občutljivi, pa naj bomo že Belokranjci, Dolenjci, Gorenjci ali Štajerci. Star je malokdo rad ... Bara pa je k temu pristavila: “Ne pritožujte se možički in fantje preveč čez leta in starost. Dokler lahko vinček pijete in ob njem modrujete, ni preslabo.” Spogledali sm se in vsak po svoje mislili. ..... trgovina bogatih verižniških re m se speminjah naših prv.h tvrdk izkorlšMa ma]e pionirjev. Jure je nas opozoril si bodo malj ljltdj ki pri ten. s pripombo: I služijo svoj kruh pri zaposlova- “Smo že stari in v letih. Pa so bili tu pred nami še mnogi drugi. Ravno te dni sem parkrat mislil na našega belokranjskega rojaka Marka Krakerja, ki je prišel v ta kraj nekako pred 105 leti. Za njim cela vrsta še drugih. Vsi so mnogo delali za vse, kar je med nami zrastlo, za njimi še cela vrsta drugih pionir- njih, zaslužili, to jim bo sproti organizirana trgovna vseh vrst po načelih nikdar sitega kapitalizma vzela in snedla. Mali ljudje pa bodo hodili okrog s praznimi žepi kakor vedno doslej. Zakaj? Zato, ker na vseh poljih trgovinstva je vse preveč takih i “komarjev” z dolgimi sesalka- . -r, , . . • i -./r x. . mi, s katerimi znajo vedno vseizQ jev. Pokojni rojak Martin F.r je izsesati ,z Ž£pov malih , dl To ; pmel v ta kraj leta 1884. Istega je vidn0 vsepovs[(d leta pok. Marko Bluth, - 1 - navdušen “e°c“a'^katoMki1,, *1 tek. Istega leta tud. pok. John Ce ,udi kdo auje „ nJh Butala, oce našega sedanjega kaj ^ na t0? Ve_ župnika e. msgr. M. J. Butala. ]iki k l vodjj0 ved , j Far let pozneje je prišel v Jo-'pr6kc> ®ga in ž re S>'hov samostan. Ret pok. Anton Nemanič, V A- ••v, - nou u; • -i t J • _ . . -v , , x ’ . ; svojih zeijak, ki niso nikdar site. menko pa je prišel leta 1882 in. M • , dnvnl: j • , • , - v t . . Naj bo aovoij za danes o teh je bival nekaj časa v Iowi m v -x x-i ■n-rim--N, ■ x • ,v , vl sitnostih. Drugič pa o čem dru- Chicagu, nato je pnsel sem. Pok.; Vsem iskren A. Nemarne je bil vee let gl.jVaJtc ¥si svoje zdr^je in d'obro predsednik KSKJ in tudi mest-jse kolikor največ se da! tu v Jolietu. Mar-:To vam vsem želi Idravniga brez študij... (Delo sestre Magdalene Kajne) I. EUCLID, O. — Lansko leto sem v tem listu posvetil nekaj vrstic, da bi čitatelji AD poznali delo znane Sestre Terezije, ki je Jugoslovanka albanske narodnosti iz Skoplja. O njej ve katoliški in drugi svetovni tisk toliko povedati, da je najbolj vidna o-sebnost v našem času, ki s svojo ljubeznijo lajša trpljenje in o-svaja srca brez razlike prepričanja. S tega vidika smo ji vsi hvaležni, da nam je živ evangelij, ki drami našo vest — kako J daleč smo mi od pojmovanja delovanja v luči krščanstva? Hvala Bogu, da ni osamljena. Saj tudi med nami Slovenci, čeprav ni tako obsežno znano delovanje skritih duš —, “ki tuja jih boli bolest”. Morda čitateljem AD ni znano tisto skrito delo, ki ga desetletja posveča ubogim in zapuščenim sestra Magdalena Kajnč. Naj bo temu delu, nji v čast in ponos misijonskim sodelavcem v zaledju, ki temu delu pomagajo. Pred seboj — iz njenega odkritja povzamem — imam pismo, ki ga je naslovila misijonarju Charlesu A. Wolbangu, CM. Iz njega povzemam: “Ne vem, če bi koga zanimala moja skromna pot življenja. To prepuščam Vaši sodbi. — Rojena sem 1. dec. 1892 pri Veliki Nedelji blizu Ptuja. Tam sem preživela 16 srečnih let. Čeprav sme si v tišini želela, da bi mogla odpotovati zelo daleč v tuje dežele. Odšla sem v Gradec (Avstrija) in tam mnogo čitala o misijonih in ko sem kaj darovala, je zmeraj moglo biti za Indijo, čeravno se je en duhovnik temu zelo čudil. Za časa prve svetovne vojne sem se preselila v Zagreb, se seznanila z jezuiti in mnogo slišala o misijonih. Ko sem 1. 1925 romala v Rim, sem tam videla katakombe in kolosej. Tam sem se sama sebe sramovala ob dejstvu, koliko so pretrpeli prvi kristjani — a jaz tako zadovoljno živim. Ponovno sem obljubila ljubemu Jezusu, da bom čim več delala za uboge, čeprav sem že poprej kaj za nje storila. Koncem tistega leta (1925) sta iz Zagreba odpotovala p. Mesarič in p. Vizjak v Indijo. Oba sta veliko pisala o misijonih, a jaz sem čitala in premišljevala. Končno sem pisala p. Mesariču in prosila provinci-ala za nasvet; da bi tudi meni bila dana možnost pomagati sirotam v misijonu. Dobila sem zaželjeni odgovor in zapreko za vstop v samostan, ker ne v Zagrebu ne na Dunaju ni bilo u-panja, da bi me poslali — kamor sem si želela — v misijone in gotovo ne v Indijo, ker sem kmalu dosegla 36 let starosti. Zadnji dan meseca maja sem v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani prosila nebeško Mater, naj me vzame v svoje varstvo, pod nje plašč in izprosi milost, da bom ljubila samo Jezusa in vsa delala le za Njega in duše. — Kmalu nato sem do-i bila poročilo od o. Mesariča, da bil na obisku v Kalkuti in Darjeelingu, pri lorentinkah in mi je poslal naslov za Rath-farnham, Irsko. Na mojo prošnjo, da me sprejmejo v red, sem sprejela zaželen odgovor. Tako sem 12. oktobra 1928 stopila v Že s 1. decembrom sem v skupini s sestro Terezijo in tremi drugimi postu-lantinjami odpotovala v Indijo. Na dan sv. Treh kraljev, 6. ja- ni alderman kantna oseba, izgledal je kakor kak zvezni senator po postavi. In za temi še cela vrsta drugih. Vsi ti so vsak po svojih močeh Sv. V no d je pretekli teden na svoji seji potem, ko je!delali za ves napredek naše na- Tone s hriba Prva knjižnica Prva javna knjižnica v mestu nuarja 1929 smo prvikrat stopile na indijska tla v Kalkuti, tri dni pozneje smo bile v Darjeelingu. Ko sem meseca maja 1930 dovršila noviciat, so me poslali v mej dragi Morapaj. Takrat ni bilo dispenzerja, skrbela sem le za majhne sirote in bolehne u- Ko se je število povečalo, so; nam misijonarji svetovali, da odpremo dispenzer. Ko je bilo vse gotovo, sem morala jaz o-skrbovati bolnike, katerih število je dnevno rastlo. Ne čudite se, ako vam povem, da nisem bila ne zdravnica ne bolničarka, morala sem čitati knjige, spraševati za nasvet starejše sestre, da bi pomagala, zaupala pa sem v pomoč ljubega Jezusa. Kadar se nisem znašla, kaj naj storim, sem šla v našo malo cerkvico proseč za nasvet Vsemogočnega. On mi ni odgovarjal, a karkoli mi je takrat prišlo na misel, sem takoj storila in vselej je bilo uspešno. Na ta način sem enkrat srečno izvršila operacijo v ustih. Žena je imela veliko bulo v grlu in je mnogokrat krvavela. Mnogi bolniki so na čudni način ozdraveli, ki jim drugi zdravniki niso mogli pomagati. Spoznali so, da jaz delim zdravila, Jezus pa zdravje. Njemu so z menoj bili vsi hvaležni. Za Božič se jih je prišlo na stotine zahvalit še na poseben način. Dostikrat popoldan sem šla obiskovat bolnike po vaseh, ob nedeljah pa sem. preživela ves dan med njimi. Leta 1942 sem bila prestavljena v Darjee- mi izprosi milost, da spoznam božjo voljo. Izza časa 9-dnevnice njemu na čast sem spoznala, da to ni božja volja za mene. Ko sem v Morapaj u odprla dispenzer, sem v omaro med zdravila postavila mali kip sv. Jožefa, proseč ga, naj on skrbi, da nikoli ne bo prazno. Do danes on lepo skrbi, da imamo dovolj za sirote. (Konec sledi) M. T. Vsakemu nekaj STOCKTON, Kalif. - MSGR-DR. MARTIN STARC, župnik katoliške cerkve San Andrews v San Andreasu, bo 1. aprila le" tos slovesno ustoličen po stock-tonskem škofu č. g. Goilfoilu pr^ obredih sv. maše ob 9. uri predpoldne. Vsi njegovi prijatelji i11 znanci so vabljeni k tej P°' membni slavnosti, katera je dosegla prvega slovenskega bivše' ga begunskega duhovnika. Pokažimo, da Slovenci cenim0 to visoko odlikovanje rimske Sv-stolice. To je nedeljski dan in istotako prijeten odpočitek. &0 boste v mestu Stocktonu, ne težko najti lepe avtomobilske zadnji dve leti v Parna Hall - stično gorsko vasico. Limba. L. 1950 spet nazaj v Mo- nje; Slovenci! rapaj, kjer so me sirote sprejele j # z velikim veseljem. Njih število! je kmalu narastlo, da je bil čas1 za obisk po vaseh le ob nedeljah. Vest o dobroti in usmilje- nutno se nahaja v slovenske^ gorskem letoviškem kraju kak1 nem Jezusu se je razširila daleč 1000 ^ od mesta Buenos Air0' naokrog. Bolniki so PriRajaK>! sa. To so začetni dnevi upokoji nekatere so pripeljali s čolni,|vene dob6j katero je prišel im0' druge prinesli na nosilih, drugi novani slovenski rojak. NaseUe so spet poslali sorodnike poj 3e aestoji iz 7 gorskih hišic, stV»' zdravila za različne bolezni iz rjj-ev slovenske iznajdljivosti 111 okolice najmanj 200 vasi. Tudi umobolne so pripeljali, pridnosti. Da bi g. Smersu val toploto miru in zasluženi Pv° X X « VXXX XXXJXXX.XXX xxxxx XX XXX x,xxx,xx.~— . .g ki so nekateri kar besneli, a ven- i^oj, mu iz srca najbrže želi dar so vsi hitro ozdraveli. Priha-j tudi veliko število priselj01^ jale so mlade, bolehne žene brez, Slovencev, da ne izpustim otrok, te so morale poleg zdra- svojega imena. Kdor gospod«1 vila posebej prositi ljubega Je- , pozna, pa bo najbrže pomi^1' zusa in Marijo, da bi dobile kar, da je večkrat čital članke v ^ so želele, sina ali hčer. Ko so se j šem časopisu, katerih dve or jim želje izpolnile, so se pozne-j “S. R.” sta podpis pisatelja, je z otrokom v naročju prišleI <7 zahvalit Jezusu. Tudi od kolere, J RONALD REAGAN, hremi pacijend so vselej ozdra-Rme vidimo po časopisih, rrl02;1 vili. Ko bi hotela popisati vsa pa lahko osebno poslušam0 ^ čudna ozdravljenja, treba bi bilo; televizijskih novicah. Njeo° a napisati knjige, ne samo par li- politična karijera se končuj1-sto v. Mnogi so ozdraveli tudi na, drugim guvernerskim term1110 duši, ko so prosili ljubega Jezu-1 Ugibanja, kam po letu l^4’ „ 1 • .-l v. . ... . . - -- sa, da jih resi trpljenja in pokli- poteče ta poslovna doba, s° če v sveta nebesa. Večkrat so lična. Ker imam dvoje ušes, prinesli otroke v zadnjem času, pa tudi zanemarjene bolnike po vaseh. Na ta način sem v 31 letih (1. 1971) pomagala (gotovo misli sv. krst) .2,400 sirotam v srečno večnost. Ti sedaj gotovo molijo za nas vse, posebno še za dobrotnike in njih namene. Naš dispenzer lepo napreduje. Sprijateljila sem se s hindi in muslimani, saj vedo, da jaz delim zdravila, Jezus pa zdravje. Njemu moramo biti vsi skupno hvaležni. Prosim vas, molite zame, da tukaj storim kaj dobre- bim po vsaki novici, ki bi se nudila, da bi razkrili skri^W bodočnosti. Guverner je ^ molka in se drži preg°v “Molk je zlato!” Ne obeša sV°^ bodoče morebitne karijere ^ veliki zvon, ker ve, da Je j« njegova privatna zadeva, č0 j res, ostaneta še dve razlag1- ^ skok na zvezno senatorsko ^ sto, druga možnost, da °aka^, strankino imenovanje za P^j, sedniško kandidaturo v 1- ^ Če sem tako napisal, se ue tim, kajti dvoje ušes se % ga, ne samo za njih telesa, tudi i more motiti, ko pridno PllSdii' za duše. j kujejo političnim novicam- ^jji Vsem mladim priporočam, da 'verner je spoštovana osebu0^:; pozval nadškofa Makariosa na razgovor, na katerega pa taUelkine in župnije. Naj spomin New Yorl?: bila ustanovljena Čenke. Vsak dan je prišlo 6 do se kateri od vas odloči za miši- se 0 njem veliko govori j one, saj ljubi Jezus nas kliče kah protikomunstične vse, vi storil še več za vas, pomagati sirotam. im5® js tol saj če vodi mene, bo goto- sti. Drugo pot pa še pr°s g i/ če želite druge kandidate, katerih manjkalo v Kaliforniji Pr* Ko je Mati Terezija (z njo je vodilnih strankah. Veliko b°'jT sestra Magdalena istočasno pri- Rke posebno tistim, katerih1^; šla v Indijo) začela novo usta-1 banje krajša čas. Politic111 rf novo (red), so mi nekateri misij niki nam obetajo posebna ^ jonarji svetovali, naj se nji pri-!za ‘'steaks”. Verujte, družim. Moj kratki odgovor: I zvezde tudi pri nas v dr"’ “Naj ona dela v slavnem Jeruzalemu, a jaz bom ostala v skromnem Nazaretu, saj ljubi Jezus gotovo ni tam manj storil.” Saj tu sem srečna in zadovoljna kljub vsem težavam. K tem še dostavlja: “Žal, da se nisem spomnila dobrega sv. Jožefa, kateri mi vedno pomaga. Ko sem se vrnila iz Rima, sem imela že vse pripravljeno za eno leto v Pariz, a začela sem dvomiti, če je to dobro za mene .^višamo na bežjem nebu . • • ni prišel, temu vzel nadškofovsko čast in vse duhovniške, na nje živi med nami in Bog jim leta 1697- 8 bolnikov po kakšna zdravila. ZA DOBRO VO Maks Sim0 U° d11® j Zakonca sta sedela v sobi. Ona je pletla, on P3 Pipo- tiie; “Pletenje,” je rekel on, ^ žensko isto kot kajenje škega.” 0l*j “Že mogoče,” je “ampak če jaz spustim z° Zatekla sem se k sv. Jožefu, naj | takoj luknje v preprogi- ceste, ki vas bo peljala med na' ling, tri leta pozneje v Ranchi, a! ravnimi nasadi v to malo tud' Na svide- G. RUDOLF SMERSU se 3e zopet oglasil iz Argentine. Tre ■ttJSA..«...#« W JOŽE GRDINA: MARIJINE SOLZE IN mm. Pa sta jo Franček in Jacinta zavrnila: “Ne smeš tega! Ali ne vidiš, če tako rečeš, da boš potem res lagala? Laž je pa greh!” Še ponoči v sanjah ni imela miru. Čim bolj se je bližal 13. julij, tem huje je trpela. Nerazumljiv strah ji je hromel razum in srce. Bežala je pred bratrancema. “Ne grem več v Irijsko globel,” je sklenila prejšnji večer, ko so ljudje že prihajali od vseh strani. In če bo Gospa vprašala po njej, naj rečeta, da zato ni prišla, ker se boji, da je prikazen zgolj prevara hudobnega duha. “Midva pa greva,” sta jo zavrnila Franček in Jacinta: “Gospa je rekla, da moramo priti!” Jacinta se je kar odločila, da bo ona govorila namesto Lucije. Ko je bilo treba drugi dan iti, pripoveduje Lucija, me je nad-zemska sila primorala, da se ji nisem mogla ustavljati. Franček in Jacinta sta se jokala doma. “Kaj, še nista šla? Je že čas!” ju preseneti Lucija. “Brez tebe si ne upava sama.” •— “Saj grem tudi jaz. Pojdimo!” In so šli. Spotoma srečavajo množico ljudi, katerih je bilo od štiri do pet tisoč; bili so tudi iz daljnih krajev in z občudovanjem so delali prostor trem pastirčkom. vse ožgane ali pa prozorno žareče, kako jih plameni dvigajo kakor iskre ali dim ob pdzaru, da jih potem spet požirajo in goltajo kot ogorke, ki padajo nazaj v ogenj. Zdelo se je, kot da nimajo teže ne ravnovesja. To se je godilo med strašnim njihovim rjovenjem in kriki bolesti in obupa, da nam je šel strah in groza do mozga. (Menda sem prav ob tem pogledu zakričala od groze, kakor so pravili, da so me slišali.) Hudobci so se razločevali od duš po svojih grdih in ostudnih oblikah, strašnih, nam neznanih zveri, črnih ali prozorno žarečih kot oglje. Prikazen je trajala le kratek trenutek in zahvaliti se moramo samo Materi božji, ki nam je malo prej obljubila nebesa, da nismo pomrli od groze in preplaha.” Drugi del skrivnosti govori o češčenju brezmadežnega Srca Marijinega. Lucija nadaljuje, da so otroci kakor na pomoč povzdignili svoje oči k nebeški Materi, ki jim je milo pa žalostno dejala: “Videli ste pekel, kjer končavajo duše ubogih grešnikov. Da bi grešnike obvaroval pogubljenja, hoče Gospod uvesti po svetu pobožnost do mojega Srca. Če se bo storilo, kar vam Poldne je. Na Lucijino zna- bom povedala, bo rešenih mno-menje vsi pokleknejo. 2e se za-i go duš in bo mir na svetu... Vojna gre h koncu. A če ljudje ne prenehajo žaliti Gospoda, se bliska in Gospa je tu, vsa bleščeča od luči in lepote. Lucija jo gleda in molči. Mora jo opo-! bo v kratkem pod papežem Pi-gumiti Jacinta: “Daj, Lucija,'jem XI. začela druga še hujša govori! Ne vidiš, da je že tu in1 vojna. Ko boste videli neko noč hoče govoriti s teboj!” Slabotni j neznano svetlobo, vedite, da je NE PUŠČAJMO ZAKLADOV ZAKOPANIH' VREDNOST SLOVENSKE KNJIGE V TUJINI Lani v mesecu aprilu je bil pisatelj Karel Mauser na obisku pri rojakih v Argentini. To je bila njegova že druga pot k njim na obisk. Prvič kakor tudi drugič so ga lepo sprejeli. Radi so ga poslušali, ko jim je govoril po različnih dvoranah. Posebno mladina se je obakrat tesno zbrala okrog njega. Prevzel jo je njegov prepost in domač nastop in pa njegova ljubezniva, odkrita beseda. Ob zadnjem obisku so mu privrele iz njegovega ljubečega srca med drugim tudi naslednje besede: “Vem, da ljubezen do slovenske knjige tudi med vami peša. Prav tako kakor med našo mladino v Ameriki. Pri nas celo bolj kot pri vas. To se pozna posebno v njenem izražanju, v oblikovanju misli, v pogovoru z njo.” “Kdor opusti branj e, temu počasi opeša besedni zaklad. Navadno je tako: kadar mladi človek začuti, da dela v svojem govorjenju napake, pride v zadrego; počuti se negotovega in kaj kmalu začne svojo domačo, materno besedo zamenjavati s tujo, v kateri je bolj doma, v kateri se lažje in hitreje lahko izraža.” “Slovenska knjiga je ena izmed naj večjih vrednosti, kar jih imamo v tujini. Odkriva nam domači obraz in izraz, slovensko dušo; odkriva pa nam tudi svet, v katerem živimo, vendar to skozi prizmo našega slovenskega čutenja in čustvovanja. Dragi moji, to je tolikšna vrednota, da je tudi mlad človek ne bi smel nikdar zavreči!” “SLOVENSKA KNJIGA JE SKLADIŠČE SLOVENSKIH MISLI” V “Kanadski Domovini” od 20. svečana tl. je napisal P. M. uvodnik z naslovom “Kaj vse zmore samo knjiga”, katerega je zaključil s to-le mislijo o “naj-dragocenejšem zakladu”, to je o slovenski knjigi, ki se je rodila v tujini. “Knjige hranijo v sebi ideje, ki so hrana človekovemu razumu Ideje preteklosti so podlaga idejam sedanjosti in idejam prihodnosti. Pravimo, da knjiga uči človeka misliti. Televizija in kino nam brez našega truda posredujeta brez števila poročil in obvestil na hitro in v naglici. Vse to nas napravlja nemirne, nepočakane; vedno se nam mudi. Knjiga pa nas vrne spet v tisto mirno zdravo duševno stanje, ko nam je mogoče v miru in zbranosti misliti. To je čas, v katerem se rode nove ideje”. “Teh nekaj misli o knjigi obrnimo sedaj tudi na našo slovensko knjigo. Priznajmo, da smo nanjo lahko ponosni. Pomagala nas je pripeljati na tisto kulturno stopnjo, ki nas izenačuje Nekaj znamenj pa nam govori; grešnim odborom izjavila, da o- vsa krivda na to kontrolo in ameriško pošto; zelo verjetno je je nekaj še nekje drugod. Tistim udom, ki so Družbi sporočili, da knjižnega daru niso dobili v pričakovanem času, je z drugimi večjimi narodi. Tudi | ta poslala vnovič svoje redne slovenska knjiga je skladišče slovenskih misli, sanj in želja, ki so šle skozi zgodovino. Naj-dragocenejši slovenski zaklad pa je knjiga, ki se je rodila v tujini, v tujem okolju, pa je ostala slovenska. Ko premišljamo, kaj vse je ta knjiga za nas naredila, pa si ne pozabimo izprašati vesti: “Kaj pa jaz naredim- za slovensko knjigo?” “BERITE, KAR SE DA VELIKO SLOVENSKO!” knjige za 1. 1973. PROŠNJA Vse dosedanje ude Družbe sv. Mohorja po ZDA kot tudi drugod po svetu, ki bodo brali te vrstice, lepo vabim, naj, v kolikor tega morda še niso storili, takoj poravnajo udnino za tekoče leto v višini $6.- Ker pa je zaradi zadnjega velikega razvrednotenja (devalvacije) našega ameriškega dolarja na zunanjih svetovnih trgih njegova Kakor vedno doslej tako vas, j veljavnost zelo padla, lepo pro-rojaki in rojakinje, tudi danes v ! sim vse rojake in rojakinje, naj tem pisanju, ki je posebne vrste ! k |e sedaj določeni udnini pri-razmišljanje, pozivamo in vabi- maknejo vsaj še po en dolar, mo, da kar se da veliko sloven- Sami moramo to razumeti, da sko berite ter da za vsako ceno je tako prav. Ne čakajmo, da varujte v svojih družinah našo : nas bo Družba sv. Mohorja v slovensko materino besedo, če j Celovcu sama prisiljena opozo-bomo tako ravnali, nas bo zlasti | riti na to odnosno nas prositi za tudi to tesno med seboj povezo- | kaj takega. Kdor pa more, naj valo v skupnost, katere ne bo | Družbo še izdatneje podpre, mogoče kar tako meni nič tebi Prosim in zahvala vsem, ki bo- tudi za to, da tokrat ne pojde glaševanje na televiziji zavaja o-na to kontrolo in | troke k slabim navadam v prehrani. Zastopnik Action for Children’s Television (ACT) je trdil, da oglaševanje na televiziji zavaja otroke k uživanju sladkornih izdelkov, čokolade in raznih vrst slaščic in piškotov. “Če ne bo odločnega nastopa, ki bo preprečil to zavajanje in izkoriščanje otrok preko takega oglaševanja,” je dejala predsednica ACT Peggy Charren, moramo pričakovati naraščanje srčnih bolezni, živčne napetosti in uničenih zob. Slabe navade, ki se jih bodo otroci naučili, bodo uničevale odrasle. nič omajati in streti. PRAZNIK DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU Lani je praznovala Družba sv. glasek se dvigne nad množico: Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS« TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE WASHINGTON, D.C. - Skn pina staršev, ki se je pritožila sluga Družbe sv. Mohorja v Ce-1 proti CBS-TV in proti sedmim lovcu. Za slovensko kri v za-1 izdelovalcem sladkorčkov in pri-mejstvu in zdomstvu pa je Druž- j pravljalcem hrane, je pred kon- ba sv. Mohorja v Celovcu tista:--------------------------- velika naša- Slomškova kulturna ustanova, katera v vseh svojih preteklih sto in dvajsetih letih niti za trenutek ni pozabila misliti in skrbeti, zlasti v duhovnem pogledu, za ta najbolj ogroženi del skupnega slovenskega narodnega telesa. Nam v zdomstvu pa narekuje ne samo hvaležnost marveč v veliki meri tudi skrb za naše lastno narodno življenje, da ostanemo tej svoji veliki dobrotnici še nadalje zvesti. NEKOLIKO POJASNILA Kolikor je znano v Slovenski pisarni v Clevelandu, so do tega časa že vsi udje Družbe sv. Mohorja v Združenih državah prejeli knjižni dar celovške Družbe sv. Mohorja za leto 1973. Morda bolj kot druga leta smo lani pričakovali, da bomo imeli za božične praznike prav vsi udje ta dar na svojih mizah, ker smo vedeli, da ga je Družba v Celovcu oddala pravočasno na pošto. Žal smo bili v tem presenečeni. Eden izmed razlogov za i veliko zamudo je bila velika j kontrola pri prihodu knjižnih Največ krompirja Država Maine je naj večji pridelovalec krompirja v ZDA. Veliko ga pridelajo tudi v državi Idaho, zgodnjega pa ponekod na jugu. Help Wanted Male or Female OSKRBNIK Zakonski par, ki govori angleško, dobi službo za skrbnika v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Kličite tajnika Charles Zgonc 531-9813 ali 261-2718 12,14,16 mar) Help Wanted — Female FEMALE HELP WANTED Housework — Mon. - Wed. - Fri. English speaking — occasionally overnight with teenagers. 283-9354 -(52) Housekeeper Wanted Mature woman, general housework, some laundry, 2 adults, no children, good home. West side area. Cali 351-7525. (53) Male Help Wanted Helper for sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Steady work. Hourly rate. — Apply Acme Lighting Products 1667 E. 40 St. (55) HELP WANTED Scraper, mechanic, semi-skilled, lathes, mills. Day shift. East side. Benefits. Any age. GAHR MACHINE COMPANY 531-0053 (52) V najem Oddamo 4-sobno stanovanje, zgoraj, na Norwood Rd., blizu cerkve sv. Vida. Kličite vsak čas 261-3169. (9,14,16 mar) Z MODNE RAZSTAVE — Na modni razstavi v Budimpešti, glavnem mestu Madžarske, so pokazali tudi tole obleko za na pošiljk v ameriško pristanišče, plažo. MALI OGLASI House for sale 2-bedroom double, E. 82 St., off Union Ave., in St. Lawrence area. Best offer. Call 248-5086 (53) Naprodaj Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (60) Išče delo Ženska išče plačano delo pri bolanih ljudeh. Ima najboljša priporočila. Kličite 391-8875. -(54) V najem Oddamo šest sob, spodaj, fur-nez na plin, garaže, na E. 74 St. Kličite 944-2043 (56) NE GOVORI IN NE POSLUŠAJ NIČ SLABEGA.' — To naj bi bil smisel te slike, ki predstavlja 6 let staro Ruth Oliver nd razstavi igrač v Brightonu na Angleškem. Oba šimpanza sta razstavljene figui e, četudi izgledata, kot bi bila živa. POZOR Kadar kupujete hišo ali bi radi prodali hišo v katerikoli okolici smo vam na razpolago za dobro postrežbo, in asistenco za vsako priliko v prodaji ali kupčiji. Nobene obligacije. Kličite PETE ROPOŠ od KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. podnevi kličite 531-5030 aii zvečer 531-4891 (56) --------------—--------^ IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST II. bost se je bila zadnje čase čudno razvnela proti prijetni gospe Zofiji. Privlačnost gospe Zofije Sklonil se je bil tisti večer nrav-res ni bila majhna; vsak dan ji kar po svoje godalo, ko sta vsto- je ! pila geometer in učitelj v Geometer in učitelj sta našla pri Zofiji znano družbo samih stalnih. Zofijinih gostov, uradnikov, trgovcev in sosedov. Dobrodušni ljudje, ki jim je tekla zibelka kakor Pozniku v gorah i in so bili podedovali gorjanska J svojstva svojih dedov. Oblačili i so se neprisiljeno, preprosto, skorajda že ohlapno in nemarno. Tudi govor jim je bil domač: okorno vedro narečje gorskih vasi, zateglo in izvirno pojoče. Stanovski uradniški čin jim je dal nekaj zanosne kretnje, v prozorno poštenih licih si jim videl pisano smer njihovega čustvovanja. Ovdoveli sodni svetnik Tone j ec je negoval svojo košato brado, notar Bradač se je očividno zabaval s svojim zlatim nanosnikom, ki mu je visel na močno vrvci, koncipient Povšič si je po Prešernovo vezal pentljo pod raztegnjeni ovratnik, ki mu je bolj odkrival nego | zakrival dolgi, sloki vrat. Bil je | poleg domačega trgovca Fratni- j ka še bolj ničemuren in se je trudil, da bi rahlo nosljal. Odločno vojaške kretnje je imel poštar Mlakar, ki je imel tudi svoje posebne politične nazore; živel je v večni borbi s kmetskim, do bridkosti robatim sedemdesetletnim kaplanom gospodom Pencinom, ki je njuhal iz slonovinaste tobačnice, nemču-ril in se hvalil z raznimi zgodbami, ki jih je doživel z visokim gospodom saksoskim kraljem Friderikom Avgustom II., ko je knez proučeval rastlinstvo po okolici. Včasih je zašel v družbo še župnik in dekan gospod Kragelj, ki je slovel po svojih zgodovinskih spisih v pokrajinskem listu in bil poseben zaupnik višjega uradništva in gospe notarjeve. To zadnje so mu najbolj zamerili in zlasti notar je netil odpor proti njemu. Morda mu je delal krivico, zakaj dekan se je otepal, kolikor mu je dovoljevala vljudost, jezične notarke, ki je tožila, preganjala z robato ljubosumnostjo svojega moža in natakarice, kamor ji je zahajal mož v gostilnico. Ta njena sla- V: -AA • vdova za devci deklet. Zofija se je prikupljivo nasmihala, vedno vljudna, vodno dobre volje in ljubka, kakor iz prodajalne. Točila je izvrstno pivo in različna vina. Vino ji je tegnil trgovec Fratnik, štiridesetletni samec z omejenim obzorjem in silno vztrajno nado, da sčasoma omeči trdo srce gospe Zofiji, ki se mu je poredno rogala, ko je pel ob kitari sentimentalne arije in ljubosumno oprezoval, ali ni krčmarica z drugimi gosti kaj bolj priljudna kakor z njim. je podvoril ta in oni, češ, da zrač- ZATIŠJE — Slika kaže zatišje na Golanskem višavju, ki pripada Siriji, pa so ga Izraelci v vojni junija 1867 zasedli in imajo od tedaj zasedenega. Boji so tam nekaj vsakdanjega, zato navzočnost izraelskih tankov nikogar ne iznena-duje. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina no verando, ki so ji rekli salon. Veselo iznenajeni so gostje sprejeli geometra. Za učitelja se sprva ni zmenil nihče. Vljudno in sramežljivo je odklonil ponudbo, naj večerja, dasi je Poznik silil. Skromno je sedel kraj mize in pil. Zagleaai se je na steno, kjer je visela slika z ! veselo vsebino: Grutzner. Fai-štaf (veseljaški vitez iz Shake-spearejevih aram; debel pože-; ruh, bahač in strahopetec.) ko-i raci po ulici. Droben pažek mu ! nosi strašni meč in dvoje vese-' lih deklet se nagi olj e iz okna 1 pa se smeje ob vedrem prizoru ... Hvaležno prisluškuje učitelj pogovoru pri mizi; saj so same vsakdanje reči, a njemu se zdi zlasti Voznikova beseda preču- j dno slovesna in važna, moška, i prav raka, kakor m jo sam rau imel za vse na svetu, pa nima in vedno zopet čuti, da je ali šo-iarsko otročji ali pa učiteljsko slovesen, omleden. ‘Čisto za nič pa le nisem,’ najde zdajci nekako tolažbo, ‘ta močni, ta zdravi! France me mara. Duša verna | sem mu. Prijatelj!’ Vzdramil ga je poštar, ki ga ob vsaki priliki zasmehuje, naj venaar pove že, kako je bilo na zadnjem jesenskem lovu. Ali je res našel zajca v loži. Sivec se vedno znova opravičuje, da je bil tedaj prvikrat na lovu in da j so lovci pač lovci in hudo poredni, pa si marsikaj izmišljajo. “Jagerlatein (lovska latinščina; s tem izrazom označujejo izmišljene lovske zgodbe), kajpada,” govori Mlakar navidezno brez namena in vsakdanje. “Le ne ženite si k srcu. Dobre oči pa nekoliko sreče. Še pravi Nimrod utegnete postati.” Učitelj se brani pohlevno, da ljubi pač po svoje prirodno, ubijanje da mu pa ni po srcu. Mlakar se mu porogljivo zasmeje. Nato pa se udari po čelu in vzklikne: “Saperment .vendar! Saj res. Skoraj bi bil pozabil. Lovec niste, ste pa učenjak in celo pisatelj. čestitam, čestitam.” “Was denn, was denn?’e’ (Kaj pa, Kaj pa? vpraša stari kaplan j Bencin radovedno. “Naš gospod učitelj, čestitajte mu. Krasen članek je napisal o herbariziranju (sušenje, stiskanje in sploh pripravljanje rastlin za zbirke) pripomni gospod dekan. “Poslal sem spisek stanovskemu glasilu,” pove vzhičeno učitelj. “So torej tiskali?” V trenutku mu je jasno, da je videl poštar spis v uradu. List s člankom mu torej leži zdaj že doma na mizi. Nestrpnost, da bi se čimprej videl tiskanega, ga prime. Pokliče, da bi plačal. Pa mu ne puste. Kajpada! Ali misli uhajati? Za spis bo prejel nagrado. Dati mora za pijačo. Tak uspeh je treba praznovati. Nerodni človek se opravičuje, da THf STROH BRfWfRY COMPANY. DETROIT, MICHIGAN 4 Poletna Zaloga Straha Od Ifubitelfa pivo d® ljubitelja piva srčno rad plača, a da mora prej za nekaj minut domov po denar.! Očetovsko dobrohotno ga pri-drži Poznik. Učitelj se komaj 1 dobro zave, že je pijača na mizi,! kozarec poln pred njim in gostje . slovesno pripravljeni, da mu še-gavo čestitajo. Tako ga zapleto, da sam ne ve, kdaj, v svojo šalo: j mož obnavlja skoraj na pamet j svoj spis. Ne vidi, da krote ^ smeh ali pa da se dolgočasijo, j Zave se šele, ko Mlakar rezko | preseče, ali ne bi vrgli nekaj-1 krat listov. Pije, je sam zase,' srečno vznemirjen. Oni pa taro- | kirajo, se prerekajo, šalijo in so ! pozabili nanj. Nehote privošči tihi opazovalec vso srečo geometru, pa mora z bridkostjo videti, da je poštar boljši igralec, i sogoltno in strastno samopaš in razdražljiv, kadar izgublja. PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA ki je zatisnil svoje oči 14. marca 1972 Eno leto že Te zemlja krilje, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu, ker Te več med nami ni. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami. Žalujoči: Mary — soproga Frank in Edward J. — sinova vnuki in vnukinje Ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 14. marca 1973. IZ SONČNE FLORIDE — Šaljiva obiskovalka Floride Julia Durand iz Hartjorda, Conn., je obesila svoj dežni plašč okoli razglednega teleskopa in pritrdila nanj še svoj dežnik, ko se je razgledovala v St. Petersburgu v Floridi. No, dežja zadnje tedne tudi v sončni Floridi ni manjkalo! f!OS!L@ n DMJ SV. PATRIKA V nedeljo, 18. marca, 1873 se bo kosilo serviralo od 11:30 a.m. do 4 p.m. v cerkvi sv. Patrika, Thompson, Ohio, Route 166 blizu Route 528 Monsignor Baznik, župnik I Countries devaluating currencies by 10% or less Austria Australia Belgium Denmark France Hong Kong Iraq Iran Kuwait Lebanon Luxembourg Malaysia The Netherlands Norway Singapore South Africa West Germany Pakistan Countries with floating currencies Canada Italy Japan Switzerland United Kingdom Countries with higher value currencies as a re- ' suit of dollar devaluation Greece Yugoslavia Israel Finland Indonesia Taiwan A;, El Salvador Sweden South Korea Portugal Turkey 0 Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, » ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628.