PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 173 (8879)
TRST, petek, 26. julija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi.
MEDTEM KO JE POLOŽAJ NA OTOKU SKORAJ POPOLNOMA MIREN
Začetek konference o Cipru v znamenju nasprotujočih si stališč Grkov in Turkov
Turški zunanji minister bo zagovarjal federativno rešitev, Grčija pa je že izjavila, da nasprotuje tako razdelitvi otoka kot njegovi federativni ureditvi - Britanske izjave o možnosti udeležbe zakonitih ciprskih zastopnikov
ŽENEVA, 25. — Nocoj se je začela tristranska konferenca o Cipru, ki se je udeležujejo zunanji ministri Velike Britanije, Grčije in Turčije. Ob svojem prihodu v Ženevo je turški zunanji minister Turan Gunes v pogovoru s časnikarji dejal, da bo na konferenci zagovarjal federativno rešitev za Ciper. Turčija je naklonjena neodvisni in suvereni ciprski državi in ustavnemu ter upravnemu redu, ki mora jemati v poštev obstoj dveh narodnostnih skupnosti. Edina rešitev, je dejal Gunes je torej federativna ureditev bodoče ciprske države. V nadaljevanju svojega pogovora s časnikarji je Gunes dejal, da je nadškof Makarios za Ankaro 29olj predstavnik ciprske grške
skupnosti. V odgovoru na vprašanje 0 priznanju Makar'a kot izvoljenega predsednika ciprske republike, je Gunes dejal, da bi Makaria imeli 2a predsednika, če bi dejansko o-pravljal svoje funkcije. Poudaril je tudi, da je Makarios pred državnim udarom predstavljal oblast na otoku samo zato, ker je zastopal ciprsko skupnost.
Turški zunanji minister je dejal, da se konferenca začenja v ugodnem vzdušju, ker Grčijo predstavljajo Karamanlisovi sodelavci. Dodal je, da odnosi med Grčijo in Turčijo niso nikoli bili tako ugodni kot za časa, ko je Karamanlis vodil grško politiko. To pa še ne pomeni, je dodal, da bomo rešili ciprsko Vprašanje v kratkem času.
V Ženevo je prispel tudi britanski zunanji minister James Calla-ghan, ki so ga spremljali štirje ameriški funkcionarji, ki so včeraj
DANES
V Ženevi se je začela tristranska konferenca o Cipru, na kateri so se Turki in Grki predstavili s popolnoma nasprotujočimi si stališči. Turki bodo zagovarjali federativno ureditev Cipra, ki ji je grški zunanji minister Mavros nasproten. Šef britanske diplomacije Callaghan bo imel nekako posredovalno funkcijo in bo moral grška in turška stališča uskladiti. še vedno je odprto vprašanje zastopnikov na konferenci Zakonite ciprske vlade, brez katerih je vsak sporazum brezpredmeten, saj gre za usodo neodvisne in suverene države ter njenega ljudstva, ki si ie svobodno izvolilo svoje predstavnike.
Iz grških zaporov so osvobodili prve politične jetnike. V Grčijo se vračajo iz tujine nasprotniki bivšega fašističnega režima, med katerimi sta bila prva skladatelj Mikis Theodorakis in Amalia Fleming, Medtem je v Grčiji slišati prva negodovanja ob sestavi nove vlade, ki je preveč desničarsko usmerjena. Javnost zahteva večjo udeležbo mladih in levih sil pri odločanju o bodoči Ureditvi države.
Vlada in parlament se mrzlično Popravljata na splošno razpravo, [d se bo kmalu začela o davčnih jn ostalih konjunkturnih _ zakonskih odlokih, ki jih je vlada nedavno odobrila. V tej zvezi Se je predsednik vlade Rumor v Prejšnjih dneh obširno posvetoval s parlamentarnimi skupinami vladne večine, včeraj pa se je Pogovarjal s predstavniki parlamentarnih skupin opozicije.
. Zunanji minister Moro je opra-zelo uspešen dvodnevni obisk v Sovjetski zvezi. Po daljših pogovorih z zunanjim ministrom ~ovjetske zveze Gromikom in drugimi sovjetskimi predstavniki Je Moro podpisal italijansko - so-vietski desetletni sporazum o gospodarskem, industrijskem in teh-Pjčnem sodelovanju, ki dopolnjuje že važne obstoječe dogo-y°re na teh področjih. Moro se j® srečal tudi z glavnim tajnikom sovjetske partije Brežnjevom, ki mu je izročil vabilo italijanske ylade, naj uradno obišče Italijo, ln željo, da bi italijanski predsednik republike rad obiskal Sovjetsko zvezo.
Ameriški predsednik Nixon je Sporočil, da bo spoštoval ukaz Vrhovnega sodišča, naj izroči posebnemu tožilcu za Watergate bakove svojih pogovorov s sve-|°Valci. V kakšni meri je ta sklep zboljšal predsednikov položaj ie *ežko reči, bržda pa mu ne bo Veliko pomagal. Pravosodna komisija predstavniškega doma je Sklenila, da bo nadaljevala razpravo o «impeachmentu» brez godalnega gradiva, ki bi za ne-kaj mesecev odložilo razpravo. *o mnenju komentatorjev ie komisija že sklenila priporočiti zbornici «impeachment» predsednika. Anketa neke tiskovne agencije ie namreč pokazala, da ie od ’S '•lanov komisije, kar 27 naklonjeno postopku za odstavitev.
prispeli iz Washingtona v London. Po njegovi izjavi je prvi cilj konference utrditev zaupanja med grško in turško skupnostjo na Cipru. Poleg tega je treba preprečiti sovražnosti na otoku ter spoštovati premirje. Naloga pogajalcev na konferenci je dejal britanski zunanji minister bo popraviti napake in škodo, ki so bile storjene.
Callaghan je nadalje dejal, da bodo morali še odločiti, ali bodo povabili na konferenco kot opazovalce predstavnike Združenih držav ter zastopnika združenih narodov. Na vprašanje, ali je predvidena prisotnost na konferenci tudi ciprskih predstavnikov je britanski zunanji minister odgovoril, da je konferenca, ki je na tem, da se začne, srečanje med delegati treh držav, ki jamčijo za neodvisnost otoka na osnovi sporazumov, ki so jih dosegli, potem ko je Ciper dosegel neodvisnost. Ker pa je v središču pogajanj ciprsko ljudstvo in njegova bodočnost, je dejal britanski predstavnik Callaghan, je zelo verjetno, da bodo potrebna še druga srečanja. Tako je posredno potrdil možnost, da bodo na nadaljnjih pogajanjih prisotni tudi zakoniti zastopniki ciprskega ljudstva. Tudi šefa britanske diplomacije so vprašali ali ima Velika Britanija Makaria še vedno za predsednika republike. Na to., vprašanje je-de-, jal, da je Makarios bil predsednik, da pa so v skladu z določili ciprske ustave imenovali za novega predsednika Glafkosa Cleridesa.
Zadnji je prispel v Ženevo novi grški zunanji minister ter podpredsednik grške vlade Mavros, ki je v svojem posegu dejal, da je stališče grške vlade o Cipru zelo jasno: Grčija nasprotuje tako razdelitvi otoka, kot njegovi federativni ureditvi. V zvezi s težavami o ciprskem vprašanju in o možnosti skorajšnje rešitve je Mavros poudaril, da je treba predvsem popraviti nesporazum glede ciljev tristranske konference. Konferenca se bo po njegovem mnenju ukvarjala zgolj z vprašanji, ki jih je odprla odločitev varnostnega sveta OZN n pomiritvi, o povratku ustavnega reda ter o umiku tujih vojsk. Rešitev ciprskih vprašanj pa je nemogoča brez soudeležbe zakonitih ciprskih zastopnikov, saj je Ciper neodvisna in suverena država.
Pred začetkom britansko - grško-turške konference o Cipru je turška javnost zaskrbljena, kljub vojaškim uspehom iz prejšnjih dni, zaradi poteka skorajšnjih pogajanj. Dejstvo, da sta v Atenah in v
Nikoziji padli vojaški vladi, je pripomoglo k premostitvi politične izolacije, v kateri sta se Grčija in Ciper po tamkajšnjem vojaškem udaru nahajala. Turška javnost se sprašuje, s katerimi idejami bo Karamanlis nastopil na pogajanjih. Poudarjajo, da Ankara ne bo privolila v vrnitev zasedenih ciprskih ozemelj, ki si jih je pridobila v šestdesetih urah trdih bojev, ki so terjali veliko število človeških žrtev in so bili zelo težki tudi z gospodarskega vidika. Turška operacija na Cipru je baje veljala Turčijo 230 milijonov dolarjev. Turčija je zagotovila svoji skupnosti na otoku dohod do morja, kar je bi! stalni cilj turške politike.
Ciprski podpredsednik R. Denk-taš je poudaril, da je turški vojaški poseg rešil ciprsko neodvisnost. Denktaš je podprl turški predlog po federativni ureditvi otoka, ki je po njegovem edina možna rešitev iz krize. Na vprašanje, kaj meni o Cleridesu je Denktaš izjavil, da je pripravljen sodelovati z njim, da bi prispeval k rešitvi ciprskih vprašanj.
Položaj na Cipru je bil v teku današnjega dne popolnoma miren, vse strani spoštujejo premirje. Edino področje, kjer je še opaziti napetost, je nikozijsko letališče, nad
katerim so včeraj prevzele nadzorstvo mirovne sile OZN. Poveljnik mednarodnih sil je izjavil, da bo preteklo nekaj tednov, preden bo mogoče letališče ponovno odpreti za civilni promet zaradi hude škode, ki so jo povzročila turška bombardiranja.
Bijedicm čestitke
novcinu grškemu
premieru Karamanlisu
BEOGRAD, 25. — Predsednik ZIS Džema! Bijedič je naslovil na predsednika grške vlade Karamanlisa brzojavko, v kateri mu v imenu izvršnega sveta čestita ob prevzemu dolžnosti ministrskega predsednika ter mu želi mnogo uspeha v prizadevanjih za blagostanje grškega ljudstva. Bijedič je v svoji brzojavki izrazil prepričanje, da se bodo dobrososedski in prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Grčijo ugodno razvijali.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic pa je naslovil brzojavko na grškega zunanjega ministra Mavrosa, ki mu je zaželel mnogo uspeha v nadaljnjem delu.
Tudi Minic je izrazit prepričanje, da se bodo tradicionalni prijateljski odnosi med Grčijo in Jugoslavijo uspešno nadaljevali.
Prvo zasedanj« novoizvoljenega vrhovnega sovjeta
MOSKVA, 25. — Danes sta se sestali obe zbornici vrhovnega sovjeta na prvi seji po splošnih volitvah 16. junija. Najprej sta izvolili oba predsednika. Za predsednika sovjeta narodnosti je bil izvoljen Vitali Ruben, dosedanji predsednik prezidija vrhovnega sovjeta sovjetske republike Letonije, za predsednika zveznega sovjeta pa je bil potrjen Aleksej Šitikov.
Nato so odobrili dnevni red prvega zasedanja, ki se bo zaključilo jutri popoldne. Med drugim predvideva dnevni red ratificiranje dekretov, ki jih je prezidium izdal v prejšnji dobi, sestavo nove vlade, za predsednika katere bodo po vsej verjetnosti potrdili Alekseja Kosigi-na ter izvolitev novega predsednika prezidiuma, ki bo spet Nikolaj Podgorni.
PRIM1ER KARAMANLIS OIIISAL SMERNICE SVOJE POLITIKE
Prva skupina političnih jetnikov prispeta v pirejsko pristanišče
V Grčijo se vračajo nasprotniki prejšnjega fašističnega režima
Javnost zahteva večjo prisotnost levice v političnem življenju
m* 2
»52
§si
Posadka torpedovke «Velos » pred vrnitvijo v domovino. Drugi z desne je kapitan Pappas
tiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHioiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinMiiiiiiiii
PRIPRAVE ZA SPLOŠNO RAZPRAVO V PARLAMENTU 0 VLADNIH DAVČNIH UKREPIH
Srečanje predsednika vlade Humorja z delegacijami parlamentarne opozicije
Nezadovoljstvo socialistov zaradi srečanja predsednika vlade z misovci
RIM, 25. — Vlada je zelo zaskrbljena zaradi naraščajočih kritik davčnih in ostalih konjunkturnih ukrepov, ki jih je predložila v potrditev parlamentu. Že v parlamentarnih komisijah je naletela na močan odpor leve opozicije, ki ji je uspelo vnesti že nekatere važne spremembe. Poleg tega pa tudi socialisti ne nameravajo kar tako
odobriti vladnih odlokov z vsebino, vedujejo, da bodo v avli zbornice predloge.
Zaradi tega je imel predsednik vlade v preteklih dneh pogovore s parlamentarnimi predstavniki strank vladne večine, danes pa se je sestal s parlamentarnimi predstavniki opozicije. Rumor hoče biti podrobno seznanjen, kakšne spreminjevalne predloge bodo pravzaprav predložile opozicijske stranke, obenem pa želi vedeti, ali je opozicija pripravljena, in v kolikšni meri je pripravljena popustiti, da se potrdijo vladni ukrepi brez bistvenih sprememb.
Predsednik vlade se je danes najprej sestal s parlamentarno delegacijo komunistične partije, ki sta jo vodila predsednika skupin v se-
ki jih je sestavila vlada in napo-in senata dali spreminjevalne
natu Pema in zbornici Natta. Po pogovoru z Rumorjem je Natta izjavil, da jim je predsednik obrazložil vzroke, ki so privedli vlado, da je sprejela omenjene ukrepe. Komunistični parlamentarci pa so povedali svoje stališče, ki se nanaša tako na zahteve po spremembah odlokov o davčnem pritisku, kakor tudi na spremembo splošne gospodarske in razvojne politike. Poleg tega so komunisti opozorili predsednika, da je vlada glede nekaterih ukrepov neopravičeno posegla po vladnih odlokih.
Zatem se je Rumor srečal z delegacijo liberalcev, ki so mu po-
OB OBiSKU ZUNANJEGA MINISTRA MORA V MOSKVI
Sporazum o desetletnem gospodarskem sodelovanju med Italijo in Sovjetsko zvezo
Brežnjev sprejel vabilo, da uradno obišče Italijo
MOSKVA, 25. — Dvodnevni uradni obisk zunanjega ministra Mora v Moskvi se je dejansko zaključil s podpisom važnega desetletnega sporazuma med Italijo in Sovjetsko zvezo o razvoju gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja. Sporazum sta danes podpisala minister Moro in sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev.
Zunanji minister Moro je imel včeraj in danes daljše pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Proučila sta mednarodni politični položaj in dvostranske odnose. Veliko pozornost sta posvetila vprašanjem Sredozemlja, zlasti pa še Bližnjega vzhoda in nedavni ciprski krizi ter koncu vojaškega režima v Grčiji. Posebno poglavje pogovorov je predstavljal položaj v Evropi, ki je najtesneje povezan z napori evropskih držav za popuščanje napetosti ter za u-spešen zaključek konferenc o t a-zorožitvi in o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zunanja ministra sta poudarila prizadevanje obeh dr žav, da se ta vprašanja čimprej in na najboljši način rešijo v korist evropskih narodov in vsega sveta.
Zunanji minister Moro je imel
danes v Kremlju daljši pogovor z glavnim tajnikom sovjetske KP Leonidom Brežnjevom. Poročajo, da je bil pogovor zelo prisrčen in da je trajal mnogo dlje, kot je bilo predvideno. Na srečanju je prvi obširno govoril o gospodarskih in političnih odnosih med Italijo in Sovjetsko zvezo Leonid Brežnjev, ki je še posebno poudaril važnost dosedanjih sporazumov sklenjenih med državama, kakor tudi med sovjetskimi gospodarskimi ustanovami in italijanskimi družbami Fiat, Mon-tedison in ENI. Izrazil je prepričanje, da bosta obe državi v bližnji prihodnosti še mnogo naredili na področju gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja. Moro in Brežnjev sta nato govorila o konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Pred slovesom je Moro izročil Brežnjevu pismo predsednika vlade Rumorja, v katerem italijanski predsednik vlade ugodno ocenjuje italijansko - sovjetske odnose in izraža željo, da bi glavni tajnik sovjetske partije kmalu prišel na uradni obisk v Italijo ter željo italijanskega predsednika republike Leoneja, da obišče Sovjetsko zvezo. Brežnjev je sprejel vabilo in datum obiska bodo določili po običajni diplomatski poti.
Nadzorovanje cen najnujnejših živil
RIM, 25. — Izvršni odbor medministrskega odbora za cene se je danes sestal in razpravljal o uveljavitvi napotil, ki jih je dobil za določitev cen in nadzorstvo nad cenami najnujnejših živil. Danes se je ukvarjal samo s cenami testenin in mesa. Poročajo, da so proučili predvsem možnost zagotoviti stalne cene najnujnejših živil s primerno dobavo blaga na trgu. Sklenili so, da se bodo ponovno sestali v torek.
Medministrski odbor za cene mora pred koncem meseca sprejeti pri-ne-r ukrepe, da se zavarujejo ce-c , uha, mleka, testenin, mesa. sladkorja in olja. Zagotovljene cene se-bodo nanašale samo na nekatere vrste teh živil. Vse ostalo blago, katerega cene so bile do sedaj formalno zamrznjene, pa se bo s 1. avgustom prodajalo po sproščeni ceni. Gre za riž, maslo, sir, margarin, razne salame, šunko slanino, mast, polenovko, perutnino, kunce, konzervirana in zamrznjena živila, mineralno vodo .pivo, vino, milo, pralne praške itd.
vedali svoje stališče v zvezi z vladnimi davčnimi in konjunktumimi ukrepi. Predsednik vlade se je danes sestal tudi s predstavnikom mešane senatne skupine Brugerjem in predstavnikom neodvisne levice v poslanski zbornici Ossicinijem.
Odločitev Rumorja, da sprejme tudi delegacijo MSI, je naletela na ostro kritiko socialistov. O Rumor-jevem sprečanju z misovci so govorili danes na seji tajništva socialistične stranke, na kateri so sklenili, da skličejo sejo osrednjega vodstva za sredo, 31. julija. Socialistično tajništvo pojasnjuje, da je tajnik stranke De Martino že včeraj izrazil Rumorju nezadovoljstvo za njegovo odločitev, da se bo posvetoval z misovci. Na današnji seji je tajništvo potrdilo stališče De Martina in poudarilo, da je bila ta pobuda predsednika vlade neprimerna. Namestnik tajnika Mosca pa je osebno pojasnil časnikarjem, da je zahteval, naj tajništvo javno obsodi srečanje predsednika vlade s predstavniki MSI.
V okviru priprav za skorajšnji začetek splošne razprave o vladnih zakonskih odlokih v parlamentu je bila danes konferenca načelnikov senatnih skupin, ki so določili kole dar senatnih sej za prihodnji teden
Republikanci pa so zelo polemični do PSI in njegovih stališč v zvezi s predlaganjem spreminjevalnih pred logov, ki jih nameravajo dati za spre membo nekaterih vladnih ukrepov «La voce repubblicana» objavlja ju tri članek, v katerem pravi, da ni mogoče ohraniti v vladi vseh ugodnosti, obenem pa delati v parlamentu ; po svoji glavi in pozabiti, da so za sedanji položaj največ krivi tisti, ki imajo v vladi največjo besedo. List opozarja na negotovost, ki je zajela vladno večino zaradi stališča socialistov, kar vzbuja v državljan-nih dvom, da bo vlada znala primerno rešiti sedanja resna gospodarska vprašanja.
ATENE, 25. — Iz grških zaporov počasi odhajajo politični jctniKi, ki so jih fašistična vojaška sodisča obsodila zaradi protirežimske dejavnosti. Danes je prispela v Pirej z otoka Jarosa prva skupina približno 40 oseb, ki so bile več mesecev zaprte v tamkajšnjem taborišču. Gre za osebe, ki jih je bivši vojaški režim označil kot «nevarne za javni red». -Meti*«ji mi je večina univ. študentov, pripadnikov ilegalne komunistične stranke.
Nova grška vlada je osvobodila tudi 26-letnega Stathisa Panagulisa, brata Aleksandra Panagulisa, častnika, ki so ga leta 1968 obsodili na smrt zaradi spodletelega atentata
Aleksander Panagulis,
prihodnjih dneh vrnil v Grčijo
Jaroszevicz v Romuniji
BUKAREŠTA, 25. — Romunska tiskovna agencija «Agerpress» poroča,da je predsednik poljske vlade Pioti' Jaroszewicz prispel na uradni in prijateljski obisk v Bukarešto. Dočakal ga je romunski ministrski predsednik Manescu.
RIM, 25. — Banca d’Italia je sporočila uradne podatke o valutni plačilni bilanci za marec. V tem mesecu je primanjkljaj znašal 666 milijard 400 milijonov lir, v letošnjem prvem tromesečju pa je plačilna bilanca imela 1.342 milijard 700 milijonov lir zgube. V istem času lani je pasiva dosegla le 507 milijard 400 milijonov lir.
MniiiiiuiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiriuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniilliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
Sindikati zaključili pogovore s strankami
RIM, 25. — Voditelji sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so danes zaključili pogovore s predstavniki političnih strank ustavnega loka Po včerajšnjem srečanju s komunisti in liberalci, so se danes Lama, Storti in Vanni skupno z nekaterimi sindikalnimi voditelji najprej srečali z delegacijo krščanske demokracije, ki jo je vodil Fanfani.
V imenu federacije je Lama obrazložil stališče sindikatov do davčnih in ostalih konjunkturnih ukrepov, ki jih predlaga vlada. Njegovo obrazložitev so dopolnili še Storti, Vanni Macario in Boni. V odgovor je Fanfani zelo obširno govoril o vladni politiki krščanske demokracije in o stališčih, ki jih zagovarja glede omenjenih vprašanj sporazumno z ostalimi strankami vladne večine. Za Fan-fanijem sta govorila še predsednik
senatne skupine Bortolomei in predsednik poslancev Piccoli.
Sindikalna delegacija se je zatem srečala z delegacijo republikanske stranke pod vodstvom tajnika La Malfe. Pogovor se je nanašal več ali manj o istih vprašanjih kot z demokristjani. Republikanci so hoteli vedeti, ali nameravajo sindikati s svojimi predlogi podpreti prizadevanje vlade za ozdravitev plačilne bilance, ali pa ne. Po tem sestanku je pri. šla vest, da je bila seja tajništva sindikalne federacije, ki bi morala biti nocoj, odložena na jutri dopoldne. Tajništvo bo potegnilo zaključke v zvezi s pogovori, ki so jih imeli sindikalisti s predstavmki političnih strank. Obenem bo napravilo obračun včerajšnjega «dneva boja in mobilizacije» ter sklepalo o nadaljnjih oblikah sindikalnega boja.
na polkovnika Papadopulosa. Aleksandra so pred leti pomilostili, saj je bil zaradi stalnega mučenja v kritičnem zdravstvenem stanju. Od takrat je živel v Italiji. V svoji zadnji izjavi je Aleksander Panagulis pozdravil padec grškega fašističnega režima, ki ni užival pri ljudstvu nobene podpore, kar je bilp za polkovnike usodno.
V	Grčijo se je po petih letih odsotnosti vrnil tudi skladatelj Mikis Theodorakis. Vrnila se je tudi A-malia Fleming, žena človeka, ki je odkril penicilin in ki jo je vojaška vlada obsodila in izgnala v Veliko Britanijo. Baje se bo vrnil tudi Andreas Papandreu, ki pa se ni še jasno izrekel. Jutri bo prispela v Grčijo filmska igralka Melina Mercouri, ki ji je vojaška vlada odvzela grško državljanstvo zaradi protirežimske dejavnosti.
Vrnila se je tudi posadka grške torpedovke «Velos», ki se je 26. maja lani uprla vojaškemu režimu in se izkrcala v Italiji, kjer so člani posadke s kapitanom Pappasom na čelu zaprosili, za pohtično zavetišče. Pred odhodom iz Rima je poveljnik Pappas v pogovoru s časnikarji izrazil splošno zadovoljstvo ob padcu vojaške vlade. V zvezi z razvojem političnega položaja v Grčiji je kapitan Pappas dejal, da je tam sedaj nov predsednik vlade, o katerem se oni, ki so bili toliko časa v tujini, ne morejo izreči. V Grčiji vsekakor velja splošna mobilizacija. ki so se ji oni. kot člani grških oboroženih sil, dolžni odzvati.
Ob svojem povratku v Atene je skladatelj Theodorakis, bivši poslanec levičarske stranke EDA, posvaril politične voditelje, da so notranja nasprotja nevarna in da lahko škodujejo demokratizaciji režima. Theodorakis je tudi kritiziral Kara-manlisovo vlado, ki ni upoštevala levičarskih sil. ki so najvažnejša komponenta grškega političnega življenja, saj temeljijo na glasovih delavskega gibanja. Kljub temu, je dejal Theodorakis, bodo levičarske sile imele novo grško vlado ket korak k ponovni vzpostavitvi demokratične zakonitosti, če bo privedla do svobodnih volitev.
Po prvih urah navdušenja, ki je spremljalo padec vojaškega režima in imenovanje nove vlade, so v središču pozornosti grške javnosti politični problemi države. Velika večina grškega ljudstva je razočarana nad visoko starostjo ministrov in nad dejstvom, da so v glavnem desničarsko usmerjeni. Še zlasti mladina zahteva vključitev v vlado novih sil, predstavnikov levice in odporniškega gibanja. Mnogi očitajo Karamanlisu, da sodeluje s tistimi, ki so do pred dvema dnevoma vladali nad Grčijo s silo.
V	svojem prvem govoru je predsednik nove grške vlade Karamanlis orisal, katere bodo smernice njegove politike. Prva skrb grške vlade bo rešitev ciprskega vprašanja. Potem bo treba premostiti politično osamljenost v mednarodnem okviru, v kateri se je Grčija znašla v zadnjih sedmih letih.
V	zvezi z vestmi o aretaciji ali odstopu generala Joanidesa, šefa zloglasne varnostne službe, je obrambni minister Averof izjavil, da gre za vesti, ki so brez sleherne podlage. Dodal je, da bi bilo nedosledno in neumevno v sedanjem trenutku izpodkopavati oborožene sile, ki so pravkar izročile oblast civilni vladi. Averof je nadalje dejal, da ima vlada popoln nadzor nad oboroženimi silami in da bo vojska spoštovala odločitve civilne vlade.
DOPOLDANSKA IN POPOLDANSKA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Pričetek razprave o preureditvi avtobusnih zvez v deželi F-JK
Le delna publicizacija avtobusnih podjetij - Obsežne investicije - Kritike svetovalca KPI Lovrihe
Deželni svet je včeraj pričel o-bravnavati zakonski predlog št. 81 ki se nanaša na «ureditev prometa na področju dežele Furlanije - Julijske krajine in na deželne ukrepe za okrepitev ustreznih služb». Poleg tega obravnava deželni svet tudi zakonski predlog, ki se nanaša na ustanovitev deželnega prometnega podjetja in katerega je izdelala komunistična svetovalska skupina. Razprava o tem zelo važnem zakonskem predlogu je včeraj trajala vse dopoldne in popoldne in se bo nadaljevala še prihodnje dni, saj je že in bo zaradi važnosti vprašanja v razpravo poseglo večje šte vilo svetovalcev.
Zakonski predlog izhaja iz osnovne ugotovitve, da je prišlo do krize javnih prevozov zaradi odločitev, ki so priviligirale zasebni avtomobilski promet, tako da je bil javni promet podrejen. Zaradi tega je prišlo do neenakomernega razvoja področij z vsemi posledicami in do naraščanja stroškov za prevoze. Iz teh splošnih ugotovitev poročevalca večine Biasuttija izhaja zaključek, da so potrebne obsežne investicije in temeljite spremembe prometne politike.
Poročevalec navaja naslednje cilje deželne prometne politike: 1 Treba je vzpostaviti redne zveze z vsemi kraji dežele in to ne v od nosu na gospodarski temveč tudi socialni faktor in potrebe ljudi. 2 Izboljšati je treba kakovost prevo zov in zagotoviti varnost. 3. Z gospodarske plati je treba zagotoviti pravičnost bremen za prevoze zlasti v odnosu do «vozačev» in torej kontrolirane izdatke ter tarifno politiko, ki bo olajšala upravo prevozov. 4. Promet je treba urediti na tak način, da bodo upoštevana vsa sredstva in njih integracija.
V tej zvezi se govori o publiciza-ciji, ki pa se jo obravnava iz vidika postopnosti, tako da se bodo ohranila zasebna avtobusna podjetja. Poseben poudarek je na krajevnih ustanovah, ki bodo neposredno odgovorne za posamezne službe.
Geografsko-politično se ustanavlja nova struktura «prometni bazen», ki bo obsegala več občin in v okviru katere se bo racionalno uredil promet med večjimi kraji in občinami. Te organe bodo ustanovili z dekretom predsednika deželnega odbora v roku šestdeset dni od veljavnosti zakona.
Avtobusne zveze se bodo ločile na mestne in izvenmestne ter na področne (prometni bazeni) in deželne.
Zakonski predlog predvideva obsežne investicije za razdobje 1974 -1978 : 2.900 milijonov za ustanovitev prometnih bazenov, publicizacijo linijskih zvez, ustanovitev zadrug in konzorcijev. Največji prispevek se nanaša na subvencijo v višini 250 lir za avtobus/km za deželne, področne in mestne proge v gorskih področjih in 100 lir za proge na ravnini. Ta prispevek naj zagotovi ustanovitev vseh potrebnih prog in ustrezno socialno tarifno politiko in za ta prispevek je predvidenih 14 tisoč milijonov lir. Za obnovitev avtobusov deželnih podjetij je predviden prispevek v višini 2.140 milijonov lir. Pri tem gre za štiri obli-
ke podjetij in med njimi tudi za zasebna podjetja. Nadaljnji dve milijardi sta predvideni za izgradnjo ali modernizacijo podjetij, ki bodo vzdrževala avtobuse za avtobusne postaje itd.
Okrog tega zakonskega predloga se je že razvila dokaj ostra razprava in so se proti njemu izrekle sindikalne organizacije, ki so proti postopnosti publicizacije.
Iz v bistvu istega, in tudi nekaterih drugih razlogov, so proti zakonu deželni svetovalci KPI, ki so že včeraj posegli v razpravo. Med njimi je deželni svetovalec Lovriha ugotovil, da deželni zakon ne upošteva predlogov sindikatov. Prav tako ne upošteva resnične vloge krajevnih uprav in se vse rešuje enostavno z dekreti predsednika deželnega odbora, tako da bi občine imele samo posvetovalni glas na osnovi spreminjevalnega predloga deželne komisije, na osnovi osnutka deželnega odbora pa niti tega ne. Sve-
tovalec Lovriha je tudi ugotovil, da se še vedno ohranjajo zasebna podjetja, katerim se v resnici daje celo več denarja, kot javnim prevoznim podjetjem. Javna podjetja bodo morala graditi postaje in druge naprave, ki bodo služile tudi zasebnim, ki bodo na tak način rešene teh bremen. Lovriha je končno ugotovil, da bodo oddaljeni kraji, kot je primer Beneške Slovenije, kljub temu zakonu ostali še vedno brez rednih in ustreznih avtobusnih zvez z vsemi posledicami za zaposlitev.
V začetku seje je odgovorni odbornik odgovoril na vprašanje svetovalca Štoke, zakaj prizadeti lastniki še vedno niso prejeli odškodnine zaradi razstreljevanja min in povzročene škode pri gradnji tovarne Grandi Motori v Boljuncu. Odbornik je navedel dolg postopek in zaključil, da se je stvar končala pred sodiščem, ki še vedno ugotavlja višino škode, do katere pa je prišlo še 1969. leta.
POGOVOR S POKRAJINSKIM ODBORNIKOM LUCIJANOM VOLKOM
Namen pokrajinske razstave vin v Repnu je ovrednotenje truda slovenskega kmeta
Letošnja okrogla miza «Kmetijstvo in šola» bo obravnavala problem pomanjkanja šol za usposabljanje kmetov
Danes ob 18. uri se bo v Repnu začela tretja pokrajinska vinska razstava, ki jo prireja tržaška pokrajinska uprava s sodelovanjem repentabrske občine. Pred leti je pokrajinska uprava v želji, da bi poživila pobude za valorizacijo krajevnih proizvodov, organizirala to prireditev. S tem je želela zaokrožiti in izpopolniti dejavnost občinskih vinskih razstav, ki same po sebi, izolirane, ne morejo opraviti j svojega poslanstva v celoti.
Pred otvoritvijo razstave nam je pokrajinski odbornik Lucijan Volk podal kritični pregled preteklih pokrajinskih vinskih razstav, nam o-risal priprave za letošnjo prireditev in obete za prihodnost.
«Rezultati, dosežki prejšnjih dveh razstav, so dobro jamstvo za uspeh letošnje,» je pripovedoval Lucijan Volk.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZASEDANJE POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE
V reorganizirani Trgovinski zbornici morajo biti Slovenci pravično zastopani
Obsežno poročilo predsednika zbornice Caidassija o tržaškem gospodarskem položaju - Odbornik Stopper o reorganizaciji zbornic
V sredo se je sestala pokrajinska gospodarska konzulta, kateri je poročal predsednik trgovinske zbornice Caidassi o predvideni reorganizaciji trgovinskih zbornic in o tržaškem gospodarskem položaju. Žal poročamo o tem važnem zasedanju podrobneje z enodnevno zamudo, ker naš list ni dobil uradnega vabila, kot so ga prejeli drugi dnevniki in glede česar še nismo prejeli uradnega opravičila.
Predsednik trgovinske zbornice je na zasedanju prečital dve zelo obsežni poročili: prvo o splošnem gospodarskem položaju, ki obsega 66 strani, in drugo o neposrednem delu, ki ga je opravil odbor in aekcije trgovinske zbornice ter zbornični uradi, ki obsega nadaljnjih 103 strani. Gre torej za zelo obsežne in podrobne tekste, ki zahtevajo daljšo preučitev in o katerih bo ponovno govor septembra, ko se bo na osnovi teh poročil pričela razprava.
Zasedanje pokrajinske gospodarske konzulte pa je bilo poleg tega tudi uvod v reorganizacijo trgovinskih zbornic na osnovi zakona, ki ga pripravlja parlament. Kolikor bi do tega zakona ne prišlo v doglednem času, ali kolikor bi se zadeva zavlačevala, bodo sprejeli deželni zakon, saj so trgovinske zbornice v neposredni pristojnosti dežel. V tej zvezi je na zasedanju govoril tudi deželni odbornik za industrijo Stopper, ki je omenil ostavko odborov
.......................................
Z MINISTROM DE MITO IN PODTAJNIKOM SARTIJEM
SPACCINIJEVI RAZGOVORI V RIMU 0 PEREČIH TRŽAŠKIH VPRAŠANJIH
Odnosi med občinsko upravo ter ENEL in ACEGAF Sklep družbe Total in bodočnost čistilnice nafte Aquile - Spor v geofizikalni opazovalnici
Tržaški župan Spaccini se je v spremstvu odbornika Abateja sestal včeraj v Rimu z ministrom za industrijo, trgovino in obrtništvo De Mito. Ministra je seznanil z vprašanjem odnosov med podjetjem ENEL, občinskim podjetjem ACEGAT in tržaško občinsko upravo. Srečanje, na katerem sta bila prisotna tudi glavni ravnatelj ENEL, Moretti, ter glavni ravnatelj ACEGAT-a Castaldi, je imelo po mnenju tržaških občinskih predstavnikov ugoden potek in je bistveno prispevalo k razčiščevanju omenjenega vprašanja.
Med razgovorom z ministrom De Mito je župan Spaccini izrazil tudi zaskrbljenost občinske uprave zaradi sklepa francoske naftne družbe Total, da bo ukinila dobavo surove nafte, To bi imelo skrajno neugodne posledice za naftno čistilnico Aquila pri Žavljah, ki bi bita prisiljena prekiniti svojo proizvodno dejavnost ter odpustiti večje število uslužbencev.
S položajem tržaškega gospodarstva je župan Spaccini seznanil tudi državnega podtajnika Sartija, s katerim je imel v popoldanskih u-rah daljši razgovor. Med drugim je podUjniku obrazložil zaplet v tržaški geofizikalni opazovalnici, e-nem najpomembnejših znanstveno raziskovalnih centrov, kjer je prišlo do spora med uslužbenci in upravnim svetom, ko je le-ta zagrozil da bo odpustil del osebja. Župan je zahteval posredovanje vladnih organov.
PSDI o krizi občinske uprave
Tržaška federacija PSDI nam je včeraj poslala uradno sporočilo o seji izvršnega odbora stranke, ki se je sestal 23. julija in ki je razprav-
ljal o krizi občinske uprave v zvezi s tarifami ACEGAT. Izvršni odbor PSDI kritizira stališče PRI, ki se je premislila zadnji trenutek, čeprav je bila do takrat odločna zagovornica zvišanja tarif. PSDI je mnenja, da so predvidena zvišanja tarif odgovarjala nujnosti, da se najdejo sredstva za kritje zelo resnega deficita ACEGAT, ki dosega sedaj že milijardo lir na mesec. Povišanja tarif so zato nujna in de-magoška stališča so nesprejemljiva, saj lahko privedejo samo do tega, da ne bo mogoče izplačati uslužbencem plače. PSDI je mnenja, da morajo stranke leve sredine preučiti nenormalni položaj.
Srečanje pokrajinskih vodstev KPI in PSI
V sredo zvečer sta se sestal' delegaciji pokrajinskih vodstev PSI, katero so zastopali Ghersi, Kervin, Visentin in Giacchetti, ter KPI, katero so zastopali Rossetti, Canciani, Monfalcon in Inwinkl. Delegaciji sta soglašali, da so koristna taka posvetovanja, saj gre za stranki z isto razredno vsebino. Izmenjali so si stališča dede političnega položa ja v tržaški občini po izstopu PRI iz večine in o možnih rešitvah. Strinjali so se, da je treba razčistiti politični položaj v celoti, predstavniki PSI pa so izjavili, da bodo izrekli dokončno oceno po sestanku pokrajinskega vodstva.
Delegaciji sta bili poleg tega mnenja, da morajo rešitve odgovarjati potrebam tržaškega delavskega gibanja in da je zaradi tega nujno širše srečanje demokratičnih političnih sil. V občinskem svetu je možna naprednejša socialna politika, o načinu te politike pa sta delegaciji povedali svoja stališča. Končno so obravnavali vsedržavni politični položaj v zvezi z razpravami o vladnih dekretih.
trgovinskih zbornic, tako da bo dežela imela v jeseni proste roke, da izvede reorganizacijo ustanove, katere struktura je neizpremenjena od 1958. leta. Od takrat je namreč sedanje predsedstvo in velika večina članov sekcij, ki tudi sestavljajo pokrajinsko gospodarsko konzulto.
V	tej zvezi pa je zelo važno vprašanje pravičnega zastopstva sloven skih gospodarskih krogov, saj je znano, da sta na primer v izvršnem odboru trgovinske zbornice kar dva predstavnika kmetijstva, ki nimata s kmetijstvom nobene prave zveze, medtem ko ni zastopana slovenska kmečka organizacija, ter skratka ni v odoboru niti enega Slovenca. Takšno je stanje tudi v komisiji za kmetijstvo, medtem ko je nekoliko boljše v komisiji za trgovino, kjer je nekaj uglednih slovenskih predstavnikov, čeprav ne v zadostnem številu.
V	trgovinski zbornici in njenih organih je torej zelo slabo zastopano Slovensko gospodarsko združenje, sploh pa ni zastopana Kmečka zveza, kar priča o še vedno obstoječi diskriminaciji do teh dveh slovenskih gospodarskih združenj in torej do slovenskih gospodarskih krogov na splošno. To stanje je nevzdržno in ga bo treba ob reorganizaciji trgovinske zbornice vsekakor odpraviti.
Poročilo predsednika tržaške trgovinske zbornice Caidassija obsega številna poglavja. Najprej obravnava industrijo z vsemi njenimi težavami, ki gredo od pomanjkanja delovne sile, industrializacije, gradbeništva, ladjedelnic do problemov okrog kreditov in podobnega. Poleg zanimivih ugotovitev vsebuje poročilo tudi nekatere čudne trditve. Med njimi je zlasti presenetljivo zagovarjanje pretvarjanja Trsta v petrolejsko pristanišče. V tej zvezi sta navedena dva argumenta in sicer, da je obstoj čistilnic in «tank farm» rešil Trst iz zagat lanske energetske krize, ter da prinašajo naftovodi izredno visoke dohodke tržaškemu gospodarstvu.
Nadaljnja poglavja obravnavajo o-brtništvo, kmetijstvo, turizem niti omenjeni niso jugoslovanski turisti), notranjo in zunanjo trgovino, promet, kredit in bodoče perspektive tržaškega gospodarstva.
Glede perspektiv je v poročilu rečeno, da je upravičen zmerni optimizem, kar je povezano z novimi možnostmi prometnih tokov z u-stvarjanjem novih geopolitičnih e-not .otvoritvijo Sueškega prekopa in še zlasti z obnavljanjem vloge Trsta kot posrednika srednje Evrope. Zanimivo pa je. da se med u-godnimi perspektivami ponovno o-menjajo naftovodi in petrolejska industrija.
Važne so možnosti razvoja izvoza proti Vzhodu, saj je Trst postal neke vrste «carina» za vzhodne države in pri tem lahko odigra izredno vlogo avtoport pri Fernetičih. Končno obstajajo resne možnosti za razvoj turizma.
Brez incidentov začetek «protimiiitarističnega pohoda» anarhistov
Sinoči se je na Trgu sv. Antona začel «protimilitaristični pohod», ki so ga organizirali anarhisti. Shoda se je udeležilo kakih 50 mladincev, govoril jim je voditelj tržaških a-narhistov Venza, nato pa so nastopili še anarhisti iz Milana, Turina in Brescie. Skupinica se je nato premestila pred koronejske zapore, kjer je na ves glas zahtevala izpustitev na svobodo aretiranega Sergia Rendineja, ki so ga prijeli v nedeljo, ko se je prerekel in stepel z dvema agentoma letečega od delka.
Danes bodo anarhisti krenili proti Tržiču, nato bodo šli v Gorico, v Palmanovo in končno v Videm, kjer se bo v nedeljo «protimilitaristični pohod» zaključil.
Medtem so karabinjerji prijavili sodni oblasti še tri mlade anarhiste, ki so delili pred vojašnico pri Mon-tebellu letake, na katerih ni bilo navedeno ime tiskarne.
Od danes do nedelje na Opčinah
Mednarodni praznik komunistične mladine
Danes in jutri, s pričetkom ob 18. uri. v nedeljo pa s pričetkom ob 16. uri, bo v Prosvetnem domu na Opčinah mednarodni praznik mladine, ki ga prireja zveza Komunistične mladine V Trstu.
Bogati kulturni spored bo obsegal tudi razstavo mednarodnih sodobnih političnih letakov in lepljenk sli-karj prof. Avgusta čemigoja.
Navzoči bodo predstavniki čilske in grške mladine.
Drevi bo nastopal «Canzoniere Ferrarese», jutri pa «Canzioniere Triestino». ob 21. uri pa pevski zbor viso-košolk iz Brna.
Vsak večer bo ples.
• Na Trgu sv. Jakoba bo danes ob 19. uri zborovanje KPI o sedanjem mednarodnem in krajevnem položaju. Govoril bo prof. Fausto Monfalcon o vladnih dekretih, ki prizadevajo delavce in manj premožne sloje, ter o stališču komunistov v zvezi s krizo v občinski upravi. Predsedovala bo Jelka Gerbec.
«Število razstavljavcev se je iz leta v leto večalo. Prvo leto je vino razstavljalo samo 22 kmetovalcev. Dobra organizacija je naslednje leto privabila že več razstavljavcev. Udeležencev je bilo takrat 29. Danes, jutri in v nedeljo pa bo na trgu v Repnu razstavljalo rekordno število kmetov, 42.»
Zakaj tak nenaden vzpon, zakaj v preteklih letih tak nizek obisk?
«V preteklosti so bili pridelovalci, vinogradniki v dvomih, bili so zadržani: lahko rečemo, da je bil slovenski gmet sramežljiv v prikazovanju svojega pridelka. Letos pa je na razstavo prispelo kar 40 hektov vina, od tega je 22 vzorcev belega, 15 črnega vina in 12 vzorcev terana. To je predvsem rezultat boljše kmetijske politike. Slovenskega kmeta ne obravnavamo več zviška, ampak se skušamo soočiti z njegovimi problemi... in jih tudi rešiti.»
Kako je organizator poskrbel za nagrajevanje najboljših vin?
«Določena je že desetčlanska strokovna komisija, ki bo vino ocenila, v nedeljo zvečer pa bodo podeljene nagrade. Najboljši vinogradniki bodo v priznanje dobili pokale, plakete, pa tudi priznanja v obliki denarja, bančnih knjižic. Nagrade so prispevale banke, občinske uprave in strokovne organizacije.»
Kakšen je širši pomen in namen te razstave?
«Prvič: ta razstava mora pokazati, da se pokrajina zanima za kmetovalce — in to ne samo z besedami ampak s konkretnimi nagradami.
Drugič: tudi pokrajinska vinska razstava mora prispevati k valorizaciji krajevnih vinskih proizvodov.
Tretjič: da se z razstavo tudi s turistične plati omogoči hitrejši razvoj kraja in celotne pokrajine.
četrtič: da se kmetom iz vse pokrajine priredi neko skupno prosla-
Tržaški pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije A N P I
prireja v soboto in nedeljo, 27. in 28. julija, v Nabrežini
PARTIZANSKO SREČANJE BIVŠIH BORCEV NOV
Poleg športnih iger bo na programu tudi kulturni spored. V soboto se bo spored začel ob 18 uri z nastopom godbe na pihala iz Ricmanj, godbenega ansambla iz Nabrežine,
pevskega__zbora «Vésria» iz
Križa ter pevskega zbora «Fantje izpod Grmade». V nedeljo, z začetkom ob 17. uri, pa bo na sporedu nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, mešanega zbora «Rdeča zvezda» iz Saleža ter glasbenih ansamblov iz Nabrežine in Saleža. Vmes bodo govorili predstavniki AN Pl. Oba dni bo sledila družabnost s plesom.
iiiaiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiitiiimiiimiifiiiiiiiimfiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiiiiiinti
NA POBUDO LJUBLJANSKIH IN TRŽAŠKIH AKADEMIKOV
SEMINAR 0 SODELOVANJU NA PODROČJU ALPE-ADRIA
Študentom gospodarskih ved sta v avli Ve-nezian predavala dr. Gian in dr. Strassoldo
V avli Venezian ekonomske fakultete je bilo včeraj srečanje študentov, ki so se udeležili mednarodnega seminarja v Ljubljani, o sodelovanju med deželami področja Alpe - Adria. Skupini tujih študentov iz gospodarskih ved. ki so na praksi v Furlaniji - Julijski krajini in v Sloveniji, sta predavala funkcionar deželnega odbomištva za načrtovanje dr. Gian in ravnatelj goriškega inštituta za mednarodno sociologijo dr. Strassoldo, ki sta o-risala politične, sociološke in gospodarske probleme področja, ki ga označuje naziv «Alpe - Adria». V razpravi so analizirali zlasti vprašanja sodelovanja na gospodarskem področju in možnost povezave med pristanišči omenjenega področja. V zaključku razprave je prišla do izraza tudi potreba, da se premostijo vprašanja meja v okviru mednarodnega sodelovanja.
Seminar sta organizirala Združenje za izmenjavo študentskih praks v Ljubljani ter Aiesec (Asso-ciation Internationale des etudian-tes des Sciences economiques et commerciales), ki ima sedež na tržaški univerzi. Udeležilo se ga je približno 30 študentov iz Ljubljane in 10 iz Trsta. Srečanju je prisostvoval tudi podrektor reške univerze.
Podrl je mater s hčerko v naročju
Pri avtobusni postaji na Stari mitnici se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, ki bi lahko imela zelo hude posledice: avto je podrl žensko, ki je prečkala cesto z otrokom v naročju, na srečo pa sta se tako mati kot hčerkica samo potolkli in bosta ozdraveli v nekaj dneh.
Bilo je nekaj čez 15. uro. ko je 45-letna Karmela Zudič iz Izole stekla čez cesto, da bi stopila na avtobus ki bi
smeri proti Garibaldijevem trgu se je ravno tedaj pripeljal 31-letni Sergio Antonini iz Ul. del Veltro 61, ki ni utegnil ustaviti svojega fiata 124 in je žensko podrl.
Na tla je padla tudi njena hčerkica Romina, stara 2 leti. ki se je potokla po sencih in glavi, mati pa se je potokla po spodnjem delu hrbta in tudi po glavi. Obe so pospremili v bližnjo bolnišnico, kjer so jima obvezali rane in odrgnine in ju predvsem iz previdnosti pridržali v nevrokirurškem oddelku. Obe bi morali ozdraveti v nekaj dneh.
Roparski napad na Trgu Libertà
Prejšnjo noč malo pred 3. uro je 47-letni Giordano Bonazza iz Ravene postal žrtev nasilnega roparskega napada na Trgu Libertà. Sedel je na klopi v vrtu pred železniško postajo — policija še ni ugotovila, kaj je tam počenjal ob tako pozni uri — ko ga je nekdo močno udaril po glavi. Bonazza se je zgrudil nezavesten in ni niti utegnil videti, če ga je napadla ena sama ali več oseb. Ko je spet prišel k sebi, «jj imel več torbe, v kateri je hranil obleko in 60 tisoč lir.
Zatekel s* je na kvesturo, od koder so takoj poslali več izvidnic na področje okrog železniške postaje, vendar brez uspeha. Bonazzo so nato odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi udarcev v glavo in po čelu.
vo. Toda taka proslava se ne sme omejiti samo na tradicionalni program, ko nastopajo le ansambli narodno zabavne glasbe. Kmetovalce moramo seznaniti z resnejšo glasbo; zato bomo letos priredili koncert za flavto in čembalo dua Pahor - Slama.
Vsako leto imamo v programu tudi okroglo mizo; prvo leto smo priredili razgovor o tipizaciji vina, lani o kmetijstvu in turizmu. Iz teh razgovorov črpamo izvlečke in tiskamo posebne akte. Letos bo o-klogla miza o «Kmetijstvu in šoli», ki bo obravnavala pomanjkanje šol in šolskih programov za usposabljanje kmetov. V šolskih učnih programih obstaja praznina v obravnavanju problemov kmetijstva na našem ozemlju. Okrogle mize se bodo udeležili predstavniki pristojnih u-stanov, tako s kmetijskega sektorja kot tudi šolski predstavniki. Nekateri so že predložili svoje referate.»
Kako pa bo s prihodnjo vinsko razstavo?
«Prihodnje leto bo razstava v občini Milje. Rad pa bi izrekel še zaključno besedo pred začetkom današnje slovesnosti: vabimo vse kmetovalce in vinogradnike, ki te dni razstavljajo svoje pridelke, da se v čim večjem številu udeležijo otvoritve.»
Š. R.
Socialistična mladina obsoja popustljivost tržaškega sodišča
Deželni sekretariat socialistične mladine je izrazil negodovanje zaradi milih kazni, ki jih je tržaško kazensko sodišče izreklo v torek 23. julija trinajstim fašistom za izgrede v decembru 1970.
Socialistična mladina obsoja absurdnost takega stanja in take obsodbe, ki pušča praktično na svobodi skvadristične elemente, ki so si v preteklosti že mnogokrat umazali roke z izgredi proti naprednim silam. Socialistična mladina poudarja, da je prva naloga državnih institucij obramba zakonitosti in borba proti fašizmu, potrebno je preprečiti teroristične izpade proti predstavnikom demokratičnih strank, potrebno je. preprečiti bombne napade na sedeže 'strank, v tržaški pokrajini pa je potrebno dokončno odpraviti nacionalistično mržnjo.
Oddaja na ljubljanski TV o manjšinski konferenci
Na ljubljanski televiziji je bila sinoči oddaja, posvečena nedavni mednarodni konferenci o manjšinah. Dopisnika Ivo Vajgl in Drago Ko-šmrlj sta z vrsto izbranih intervjujev razčlenila celotno problematiko, ki so jo obravnavali na : onferenci, s posebnim poudarkom na aspektih boja slovenske narodnostne manjšine v Italiji za lastne pravice. V oddaji so spregovorili dr. Koča Jon-čič, dr. Klemenčič, predsednik SKGZ Race, zastopnik Kurdov, Sa-gredo za Baske, poslanec Belci, prof. Elia, senator Volgger za SVP, dr. Lavo Čermelj, koroški predstavnik dr. Franci Zwitter, predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. Zanetti ter Dimče BelovskL
Drevi na Gradu nastop indijske folklorne skupine
Na Gradu sv. Justa bo drevi ob 21.15 prvi nastop indijske folklorne skupine «Udyogamandal Kathakalh, pod vodstvom znanega plesalca iz indijske države Kerala Krišnana Nayarja.
Jutri, 27. julija bo ponovitev predstave.
Indijski plesalci, akrobati, pevci, se bodo tržaškemu občinstvu predstavili z igro «Ramayana», ki prikazuje zgodbo Rame, sina kralja Desarathe. Gledalcem se torej o-beta nevsakdanji umetniški užitek, saj le redkokdaj gostujejo v Evropi artistične skupine iz Daljnega vzhoda. Dobro jamstvo za kvaliteto te azijske skupine je tudi izreden u-speh, ki ga indijski plesalci te dni žanjejo v Firencah na 37. festivalu «Glasbeni maj». Uspeh je bil tolikšen, da so organizatorji festivala morali ponoviti predstavo «Ra-mayane».
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 15. do 21. julija zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: ošpice 7, norice 6 (1 izven občine), vnetje priušesne slinavke 1, malteška mrzlica 1, srbečica 1 (izven občine), infecijsko vnetje jeter 1.
Gledališča
lil
IZ DOLINE
Tragična smrt Ivana Žerjala
Pod predsedstvom deželnega odbornika za turizem Devetaga se je včeraj sestal v Trstu deželni odbor za kolektivno propagando, ki je proučil okvirni načrt za turistično reklamno kampanjo 1975 Operativna naloga je bila poverjena neki usposobljeni agenciji, ki bo obenem proučila položaj turističnega sek-ravnokar moral odpeljati. Iz 1 torja v naši deželi.
A VDITORIJ PORTOROŽ
POLETJE '74
FOLKLORNI ANSAMBEL «ŠOTA»
iz Prištine
Portorož, Avditorij, danes ob 21.00
KOPRSKA NOČ s folklornim ansamblom «ŠOTA»
iz Prištine
in akademsko folklorno skupino
«FRANCE MAROLT iz Ljubljane
Koper, Titov trg, 21.00
jutri ob
Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
Jutri ob 21. uri zadnja predstava operete «Pri belem konjičku».
Danes ob 21. uri bo premiera druge letošnje operete festivala operete Giuseppa Pietrija «Izgubljena ženska». Delo je režiral Gino Landi, dirigiral pa bo Francesco Maria Martini. Scene so po zamisli Pasquala Grossija pripravili pod vodstvom Maria Rossija v scenski delavnici gledališča Verdi, kostume pa so po zamisli Sebastiana Soldatija krojili v gledališču Verdi in v milanski Sartorii Bianchi. V glavnih vlogah bodo nastopili Aurora Banfi, Daniela Meneghini - Maz-zuccatto, Evelina Sironi. Ugo Benel-li, Sandro Massimini, Piero Nuti, Giorgio Valletta in Gianfranco Salata.
Vstopnice so na razpolago v osr®r' nji blagajni. Pasaža Protti (tel. 36372).
Prireditve
GRAD SV. JUSTA
Keraiski ansambel «Kathakali»: danes in jutri ob 21.15 dve izredni predstavi indijskih plesov in obredov. Predprodaja vstopnic pri osrednji bla* gajni Pasaže Protti (tel. 36372).
1
Kino
V vodnjaku sredi polj pod Dolino, blizu ceste, ki pelje proti Mačko-Ijam, se je tragično zaključilo življenje 68-letnega Ivana Žerjala iz Doline št. 11. Truplo so potegnili iz vodnjaka gasilci iz Milj, potem ko je sin Danimir obvestil karabinjerje. da se oče ni vrnil z dela na polju in da je blizu vodnjaka več kosov obleke, žalostno delo gasilcev se je zavleklo do pozne noči. ko so po uradnem prepoznanju in po dovoljenju namestnika državnega pravd-nika dr. Coassina truplo odpeljali v glavno mrtvašnico, da bi izvedli obdukcijo.
Ivan Žerjal je padel v vodnjak, kjer je utonil, po nesreči ali bolj verjetno v trenutku obupa zaradi dolge in mučne bolezni, ki mu je grenila življenje. Med domačini je bil znan kot zaveden in napreden Slovenec, ki sc je aktivno udeležil narodnoosvobodilne borbe in tudi povojnih bojev za socialni napredek celotne družbe in naše narodnostne skupnosti.
BSSSSHH
1 '.
Numizmatik Florindo Kralj razstavlja v Slomškovem domu v Bazovici svojo zbirko starih in novih kovancev.
Slomškov dom predvaja - danes, 26. t.m., ob 21. uri slovenski film «Cvetje v jeseni», jutri, 27. t.m. ob 21. uri pa Walt Disneyev film: «Neverjetna dogodivščina».
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 26. julija ANA
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.42 — Dolžina dneva 15.01 — Luna vzide ob 14.20 in zatone ob 0.04.
Jutri, SOBOTA, 27. julija . NATALIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,7, najnižja 14,9, ob 19. uri 17,2 stopinje, zračni tlak 1014,2 mb, stanoviten, veter 16 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja. posamezni sunki do 35 km na uro, vlaga 76-odstotna, padavine tekom dneva 24,4 mm, nebo 8 desetink pooblačeno, morje rahlo lazgibano, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 25. julija 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 82-letni Josip Maga nja, 59-letni Paolo Hussu, 25-letni Giovanni Lagoi, 72-letna Maria Ste-novich vd. Amodio, 51-letni Antonio Ciani, 64-letna Giuseppina Mari por. Canciani, 69-letni Giovanni Guštin. 45-letna Albina Schillani por. Pettirosso, 83-letnj Giovanni Fortuna, 62-letna Milka Ribič vd. Lambrecht in 79-letni Attilio Volpatto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda. Istrska ulica 7; de Lei-tenburg. Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea. Tre Venezia 2.
NOČNA k ’ "žiiA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo. Trg Garibaldi 4; Godina, AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211001); Pro sek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel 200-121); Sesljan (tel. 209-197): žav Ue (tel. 213-137): Milje (tel 271 124)
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»; ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nerry ščini) in ob 22.45 «Il sogno imP? riale di Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob 20.30 in 21.45 iz miramarskega par| ka ob 22.45 in 24.00 z vmesnimi postajami.
Ariston — I.N.C. 21.30 «I figli chiedono perchè». Barvni film.
Nazionale 1(5.00 «Il boss è morto». Anthony Quinn. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «Città violenta». Char. les Bronson, D Saval. Barvni f>lm-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «Effetto notte». 3a' cquehne Bisset, J. P. Aumont, V-Cortese. Barvni film.
Eden 16.30 «All'onorevole piacciono 1® donne». Landò Buzzanca in Laura Antonelli. Prepovedano mladini P°o 18. letom.
Ritz 15 00 «007 al servizio di Su® Maestà». George Lanzeby. Barvni film.
Aurora 15.30 «La leggenda dell a1 riere di fuoco». Igra Buri Lancas-ter. Barvni film.
Capitol 16.30 Revija Hit'.hcockovil1 filmov: «Il profumo della signor® in nero». M. Farmer. Barvni LI111-Prepovedano mladini pod 18. letom-
Cristallo 15.30 «Dio perdona, io no». Igrata Bud Spencer in 1 prence Hill. Barvni film. Zadnji dan.
Impero 1P.00 «Nell'anno del Signore»-Nino Manfredi in Claudia Cardinale. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «I sette magnifici cornuti». Igra Femi Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il maestro e Maf‘ gherita». Ugo Tognazzi in M. Farmer. Barvni film.
Ideale 16.00 «Rabados». Gregory Pečk in-Jean Collins. Barvni film.
Vittorio Veneto 17 00 «Il fiore dai petali d’acciaio». Barvni film. Pre' povedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16 30 «La città del peccato»-A. Steel, T. Beryl. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «L’altra faccia del Pa' drino». Alighiero Noschese, Minnl® Minoprio. Barvni film.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da je odprta neprekinjeno od 8. do H-ure. Od 5. do 15. avgusta bo knjižnica zaprte za občinstvo.
Razstave
V Mestni galeriji Piran so odprli razstavo z naslovom «Historia IV». na kateri bodo sodelovali poleg pi' ranske galerije še Zavičajni muzej iz Rovinja, Narodni muzej iz Labina, Izložbeni salon Pula ter Etnografski muzej Istre iz Pazina. Razstava bo trajala do 4. avgusta in bo odprta občinstvu vsak dan od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure.
Prispevki
ri’tfe';- >- • V»
V	počastitev spomina pokojnega u čitelja Ivana Gerdola darujeta Dan« in Boris Možina 5.000 lir za Dijaške matico.
V	počastitev spomina Janka Ger dola darujeta Minka m Drago Pa' hor 5.000 lir za sklad Andreja Budala.
Ob 4. obletnici smrti nepozabne n ame Karoline Perčič daruje Milk® 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 1 obletnici smrti drage svakinje Pavle Perhavec in nepozabne Helene Kraše\ec daruje Mara Ferjančič 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Janka Gerdola, svojega dolgoletnega dobrega tovariša na šoli, daruje Duša Kosmina 4.00C Ur za Dijaško matico.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10 ul 3B-101. 38-045 <
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	650,—
Funt šterling	1548.—
Švicarski frank	218,40
Francoski frank	136,40
Nemška marka	252.--.
Avstrijski šiling	35,40
Dinar: debeli	42 —
drobni	41,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
SOŽALJE
Svojcem pokojnega Janka Gerdola, svojega dragega učitelja, izreka Selma Aliclicluzri najgloblje sožalje.
Nenadoma je preminil naš dragi
Anton Kocjančič
Civilni pogreb bo jutri, v soboto. 27. t.m., ob 16. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k Sv. Barbari.
žalostno vest sporočajo žena, o-troei, zet, snaha, brat, sestre, vnuki, svaki in drugi sorodniki Milje, 25. julija 1974
Primaria Impresa Zimolo

ORISKI DNEVNIK
DELEGACIJA SGZ PRI DEŽELNEM ODBORNIKU MflURU
Vladni ukrepi in kreditna politika
V NASPROTJU S STALIŠČEM TRGOVINSKE ZBORNICE
POSLOVANJE PROSTE CONE MORAJO
bodo zarrli delo obrtnikov v deželi UPRAVLJATI KRAJEVNE USTANOVE
Tečaji za vajence bi morali biti v slovenščini - Dovoliti zaposlovanje delovne sile z onkraj meje
V ponedeljek je deželni odbornik za obrtništvo sprejel delegacijo o-brtnikov Slovenskega gospodarskega združenja, ki jo je vodil član nadzornega odbora SGZ in član deželnega odbora za obrtništvo dr. Milan Klobas. V delegaciji so bili direktor združenja Jurij Kufersin in pa načelnik ter tajnik obrtniške sekcije SGZ Andrej Renar in Karel Grgič.
Predstavniki naših obrtnikov so odborniku Mauru orisali trenutno stanje obrtništva in načeli vrsto vprašanj, ki jih bo potrebno v kratkem rešiti, če bomo hoteli, da se tako slovensko kot tudi deželno o-brtništvo še v naprej razvije kot se je do danes.
Najprej so se dotaknili perečega problema novih vladnih davčnih u-krepov, posebno davka na dodatno vrednost IVA. Ukinitev forfetizacije in ukinitev oprostitve vodenja registrov IVA za operaterje, ki imajo letni promet do 5 milijonov lir, bo nedvomno povzročila obrtnikom nemajhne težave, saj si je nemogoče misliti, da bodo obrtniki sami kos vsem obveznostim, ki jih davek IVA zahteva. Tako stanje se bo poleg vsega odražalo tudi v povišanju tarif za storitve, kar bo negativno tudi za celotno prebivalstvo. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi deželno odborništvo poseglo pri pristojnih forumih in skušalo zadevo rešiti v prid odbornikom. Odbornik je odgovoril, da trenuten položaj zahteva določene žrtve od vsega prebivalstva, da pa se dobro zaveda težav, katerim gredo obrtniki naproti in se bo zato zavzel, da se vsaj delno ublažijo te negativne posledice.
Drugo zelo važno vprašanje je deželna kreditna politika na splošno in v prid obrtništva še posebno. Kljub nekaterim negativnim pojavom (popolna zapora kreditov s strani Artigiancassa), ki so znatno omejili kredite obrtniškim podjetjem, pa še vedno obstajajo možnosti kreditov, posebno za manjše vsote in pa za kratkoročna posojila. To pojasnilo odbornika je zelo pozitivno in bo vsaj delno ublažilo bojazni, ki so se v zadnjih časih pojavile med obrtniki.
_ Predstavniki SGZ so nato predo-6ili odborniku nujnost po boljši or-
ganizaciji šolske izobrazbe vajencev in zahtevali, da bi bila ta tudi v slovenščini, kar bi imelo pozitivne posledice tako za vajence same, ki se soočajo z določenimi težavami pri študiju, kot tudi za boljše poznavanje tehničnih izrazov, ki so danes toliko potrebni če pomislimo, da nudijo obrtniki svoje usluge tudi odjemalcem z druge strani meje. V zvezi s strokovno izobrazbo vajencev obstaja posebno za vajence iz okoliških občin in vasi, nova težava. Ti se morajo namreč voziti enkrat tedensko na tečaj v mesto, kar je povezano z znatnimi stroški in povzroča nemalo nejevolje. Ker je strokovna izobrazba obvezna, bi bilo dobro, da bi deželno odborni-štvo, ali kaka druga ustanova, poskrbela za posebne premije oz. prispevke ali pa, da bi se tem vajencem nudil brezplačen ali vsaj znižan prevoz. V zvezi s strokovno izobrazbo je bila nato podčrtana nujnost in potreba, da deželna u-stanova za razvoj obrtništva ESA izda tudi v slovenščini svoje publikacije, kar bi pomagalo slovenskim obrtnikom, da izpopolnijo svoje znanje tudi v materinem jeziku. Taka zahteva je bila postavljena že večkrat in na različnih forumih, vendar do danes nismo zabeležili še nobene Pobude.
Razgovor je potekal v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju. Odbornik Mauro je izrazil slovenskim predstavnikom svojo pripravljenost do večjega sodelovanja, svoje razumevanje do iznesenih problemov, ki so po večini problemi celotnega deželnega gospodarstva in pa svojo voljo, da se pride do povoljne rešitve problemov, saj edino tako se bo lahko deželno obrtništvo še vnaprej razvijalo po zaželeni poti. Podčrtana je bila tudi pozitivnost takih srečanj, ki naj se nadaljujejo tudi v bodoče.
V zvezi z obrtništvom moramo tudi zabeležiti, da se je v petek sestalo vodstvo obrtniške sekcije pri SGZ, ki je analiziralo trenutno stanje in pregledalo izvršeno delo. Podčrtana je bila nujnost, da se SGZ še v večji meri angažira na področju obrtništva ter da se izvede akcija za včlanjenje številnih obrtnikov, ki
niso še člani Slovenskega gospodarskega združenja. V vidiku novih vladnih ukrepov in zato, da bi svoje delovanje čimbolj razširilo na terenu, je bilo sklenjeno, da organizira sekcija od septembra dalje vrsto sestankov in srečanj po vaseh ter da posveti posebno pozornost sestankom po strokah. Zato so že sedaj vsi slovenski obrtniki vabljeni, da se teh sestankov udeležijo ter da v večji meri sodelujejo z našo gospodarsko ustanovo, ki se že toliko let bori za uveljavljenje pravic vseh kategorij slovenskih gospodarskih operaterjev, ki delujejo na področju naše dežele.
K. J.
• Anarhistična skupina Germinai je izdala protest zaradi pridržanja treh njenih pripadnikov, ki so vojakom vojašnic v Ul. Rossetti in Cumano delili protimilitaristične letake.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiniiiiimiiiMiuitniiiifniiimiimiiiiiiitiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinmiiiimiiin
KER NA KROVU NI BILO ČUVAJA
Tatvina in vandalstvo na zasidranem tankerju
Neznani storilci so lastniku ladje, ki je zasidrana ob vaio-branu starega pristanišča, povzročili za 5 milijonov lir škode
Zadnje čase teži obrtništvo še pro-
ilerr	...........
tem
blem pomanjkanja delovne sile. V tem oziru so predstavniki slovenskih obrtnikov predočili odborniku Mau-
--jJi CUUk-m UUUUi. mrve*	~
fu potrebo, da se razčisti vpraša-oje najetja v službo vajencev in delavcev z onstran meje, za katere obstajajo danes objektivne in _ formalne težave. Vprašanje se vleče že dolgo let in kljub številnim pose-B°m, ga ni bilo mogoče še rešiti. Zaradi tega so predstavniki SGZ predlagali, da bi skušali najti vsaj delno rešitev, ki bi bila ta, da bi dovolili — brez nepotrebnih procedur iT najeti v službo delovno silo, ki «vi v obmejnem pasu, ki lahko prekorači mejo s prepustnicami in se iahko vrne zvečer domov. Zaradi te-Ba ne bi smelo za to vrsto delavcev Veljati načelo obveznosti stalnega bivališča, kar bi v veliki meri poenostavilo vse formalnosti, ki so danes Potrebne za polnopravno registracijo bjicga delavca. Taka rešitev, četudi ne bi rešila problema v celoti, bi vsaj delno premostila sedanje ve-uko pomanjkanje delovne sile.
Poleg teh problemov so na razgo-''pru obravnavali še celo vrsto drugih vprašanj, kot so stanje deželne Ustanove za razvoj obrtništva in ?ahteva SGZ do enega predstavniškega mesta v njenem upravnem odboru, potreba po še bolj učinko-vitih ukrepih za nadaljnji razvoj oz. obstanek določenih vrst obrtniških podjetij, premije vajencem itd.
Drzni in tudi spretni tatovi so se v preteklih nočeh spravili na dokaj neobičajen objekt, na zasidrano iad-jo, jo temeljito izropali, kar niso mogli odnesti so huligansko uničili ali močno poškodovali.
Njihova žrtev je bil panamski tanker «Rovensca», ki je že več mesecev zasidran ob valobranu pred starim pristaniščem, kjer je bilo nekoč kopališče na «digi». Gre za 1.100-tonsko ladjo, ki čaka, da jo ministrstvo za pomorstvo vpiše v register italijanskih ladij, ker jo je njen dosedanji lastnik — panamska plovna družba «Lozamar» — prodal neki italijanski družbi. Kot običajno pa so birokratski postopki dolgi 'n medtem so ladjo enostavno zasidrali ob pomolu. Na njej ni bilo nikogar, niti čuvaja, kar so tatovi gotovo vedeli in mirno, noč za nočjo, o-pravljali na njej svoje zločinsko delo.
Ob menjavi lastnika so ladjo temeljito obnovili in jo opremili tudi z novimi navigacijskimi in drugimi napravami. S tem so morali po vseh znakih sodeč biti tatovi seznanjeni. V varstvu noči, verjetno med prejšnjo in zadnjo nedeljo, so se s čolnom podali do boka ladje in splezali nanjo, nato pa sistematično odnesli z nje vse, kar se je dalo odnesti. Toda to jim še ni bilo dovolj: česar niso mogli odnesti so vandalsko razbili in uničili ter povzročili skupno novemu lastniku ladje za okrog 5 milijonov lir škode. Samo ukradenih predmetov je za kaka 2 milijona lir vrednosti in med temi so radijski oddajnik in sprejemnik, razni kompasi, kronometri, naprave za ugotavljanje pozicije, amperometri in voltmetri, električni motorji, bakrene cevi itd., okrog 3 milijone lir pa znaša škoda zaradi razbitih oken, lesenih vrat, miz, stolov, stopnic itd.
Tatvino in vandalsko početje na ladji je odkril in prijavil pristaniškemu komisariatu javne varnosti zastopnik družbe «Lozamar», 54-letni Bruno Mauri iz Ul. Fabbri 8. Uvedli so preiskavo, ki pa doslej še ni obrodila sadov.
nije-Julijske krajine. V pozdravnem nagovoru je odbornik izrazil prepričanje, da sta obisk otrok in bivanje v nekaterih krajih naše dežele, prispevala k globljemu poznavanju kraja njihovih očetov. Posebej se je dotaknil problema šolstva
Sporazum med deželo in bančnimi ustanovami za posojila obrtnikom
Nedavni sporazum med predstavniki deželne uprave ter predstavniki najpomembnejših kreditnih ustanov v deželi, je obrodil prve sadove. Kot je znano, so se predsedniki posojilnic iz vseh štirih pokrajin pred dnevi sestali z deželnima odbornikoma Colonijem (finance) ter Maurom (obrtništvo in zadružništvo) ter obravnavali sedanji gospodarski položaj v luči vladnih u-krepov o omejevanju kreditom in njihov negativen vpliv predvsem na razvoj obrtništva v naši deželi. Na sestanku so se predstavniki kreditnih ustanov obvezali, da ne bodo zvišali obresti na srednjeročna posojila v korist malih obrtniških podjetij. Obresti za te bančne operacije znašajo tako 13%.
Od teh bodo 6 odstotkov krila obrtniška podjetja sama, sedem odstotkov pa bo šlo v breme deželne uprave, kakor tudi določa ustrezni deželni zakon.
Sporazum za uvajanje trinajstod-stotnih obresti na srednjeročna posojila obrtniškim podjetjem v deželi so med drugimi bančnimi ustanovami sprejele tudi Tržaška hranilnica ter kmetijske hranilnice in posojilnice v Doberdobu, Nabrežini in na Opčinah.
Danes v Tržiču protifašistični shod
V Tržiču bo danes ob 18.30 v kinodvorani Azzurro proslava praznika 25. julija, ko se je leta 1943 sesul fašistični režim v Italiji. U-radna govornika bosta predsednik deželne vlade odv. Antonio Comelli in poslanec Mario Lizzerò, ki je bil politkomisar divizije «Garibaldi-Friuli». V pripravljalnem odboru so občinske uprave tržiškega področja, pokrajinska uprava, stranke ustavnega loka, borčevske organizacije, sindikati in protifašistični odbor ladjedelnice.
ČETRTO
KULTURNO
SREČANJE
MED
SOSEDNIMI
NARODI
KAMENICA,
28. JULIJA 1974
SPORED JE NASLEDNJI:
ob 10. uri — Odprtje kioskov
ob 15. uri — Koncert mladinske godbe prosvetnega društva Vesna iz Križa pri Trstu ob 16. ur! — Sveta maša v štirih jezikih ob 17. uri — Ansambel Veseli planšarji Beneški pevski zbori
Folklorna skupina Balarins de Riviere iz Čente Pevski zbor iz Kobarida
Moški pevski zbor slovenskega prosvetnega društva «Podjuna» iz Pliberka (Koroška) Tržaška folklorna skupina
Sledi ples z Veselimi planšarji — V odmorih igra ansambel Pomlad — Velik parkirni prostor — Kioski s pijačo in jedačo Kulturno srečanje organizirajo kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije
Odbornik Romano med sinovi izseljencev
Deželni odbornik za delo in izse-Ijeništvo Romano, ki se je pravkar vrnil z nekega zasedanja izseljencev v Bruslju, se je včeraj srečal v vili Manin pri Passerianu s skupino otrok izseljencev, ki so od začetka julija gostje dežele Furla-
V tem smislu so se izrekli načelniki skupin v občinskem svetu in pokrajinski svet - Nocoj bodo sprejeli ostavko občinskega odbornika dr. Paulina (SDZ)
Vprašanja obnove zakona o prosti coni je kar na lepem sredi poletnega počitniškega vzdušja prišlo v ospredje zanimanja političnih in gospodarskih krogov v Gorici. Rimska vlada je že lani obljubila, da bo izdelala nov zakonski osnutek, ki bo podaljšal veljavnost proste cone na novih osnovah. Ker pa vlada lani ni utegnila izdelati tega osnutka, je za eno leto podaljšala prejšnji zakon. Njegova veljavnost zapade letošnjega 31. decembra, zaradi tega je sedaj čas, da se o stvari razpravlja in tudi odloča.
Trgovinska zbornica je predložila svoj osnutek, ki upošteva v glavnem dosedanje izkušnje. Ima pa ta osnutek točko, ki je vzbudila negodovanje pri političnih strankah, zlasti v PSI in KPI. Po osnutku trgovinske zbornice naj bi razdeljevanje kontingentov proste cone upravljala izključno trgovinska zbornica sama; ta bi imela tudi pravico zahtevati na te kontingente od koristnikov določene dajatve, s katerimi bi se ustvaril «sklad za Gorico», s katerim bi po zgledu «sklada za Trst» financirali razna dela na Goriškem.
Proti takemu osredotočenju oblasti in moči v trgovinski zbornici, ki ni demokratično voljen organ, so protestirali zastopniki levičarskih strank. V trgovinsko zbornico namreč pošiljajo svoje zastopnike strokovna združenja, ki zagovarjajo svoje ozke interese. Spomniti se moramo tudi, da je pred nekaj leti bil v upravni odbor trgovinske zbornice imenovan slovenski trgovec SGZ; takrat so vsi ostali podali ostavko, ker niso hoteli, da bi imel Slovenec vpogled v poslovanje zbornice.
Občinski svet v Gorici bo drevi sklepal o tem vprašanju. Prejšnji teden je župan De Simone predlagal resolucijo v zvezi z obnovo zakona o prosti coni. V tej resoluciji je bila dana popolna podpora zahtevam trgovinske zbornice. Na seji načelnikov skupin pa so sprejeli drugo resolucijo, ki je vsebinsko popolnoma drugačna od prve. V njej je rečeno, da morajo vse poslovanje proste cone upravljati prizadete krajevne uprave.
Zastopniki strank so imeli v sredo zvečer sestanek tudi na pokrajini. Tudi tu so sprejeli osnutek resolucije, o kateri bedo glasovali v ponedeljek. V osnutku resolucije je še bolj kot na občini poudarjena
zahteva, da naj upravljajo prosto cono demokratično izvoljeni organi skupno s strokovnimi organizacijami. Upravo naj prevzame ustanova, v kateri so goriška in sovo-denjska občina, pokrajinska unrava in trgovinska zbornica. Ta ustanova naj potem upravlja tudi «sklad za Gorico».
V osnutku resolucije pokrajinskega sveta pa je prosta cona zamišljena le kot eden izmed podstavkov za širšo mednarodno vlogo, ki jo ima Gorica v trgovinski izmenjavi z vzhodom. Pokrajinska uprava mora najti stik z ustreznimi upravnimi organi v Sloveniji, da bi se skupno razrešila vsa vprašanja, ki zanimajo obe strani.
Včeraj so tudi objavili uradno tiskovno poročilo o srečanju med zastopniki noriške in novogoriške
občine. Podpisala sta ga goriški župan De Simone in predsednik občinske skupščine v Novi Gorici Šu-šmelj. V glavnem je v poročilu vsebovano to, kar smo poročali v kroniki sestanka.
Na drevišnji seji občinskega sveta bodo sprejeli tudi ostavko namestnika odbornika dr. Damjana Paulina, ki je v občinskem odboru zastopal Slovensko demokratsko zvezo. Dr. Paulin je dal ostavko že pred časom, sprejeli pa je niso, ker so se vršila pogajanja med KD in SDZ v upanju, da bi prišlo do njenega preklica. Pogajanja pa niso dala rezultatov, zato bodo drevi Paulinovo ostavko sprejeli. Ne bodo pa izvolili njegovega namestnika; o tem se morajo dogovoriti stranke, ki bodo še vnaprej sestavljale večino v občini.
liiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
V BOHINJU POD TRIGLAVSKIM OČAKOM
Prijetno letovanje tabornikov EM V iz Gorice in iz Trsta
Izleti v gore in večeri ob tabornem ognju jim bodo ostali v lepem spominu - Kmečka oheet ob jezeru
Taborniki Rodu modrega vala iz Gorice in Trsta so se letos utaborili nedaleč od Bohinjskega jezera, na Ribčevem Lazu. Prostoren travnik je malo nagnjen, na njegovem spod
pravami za odhod; danes bodo zaključili svoje letovanje.
Medtem so že prihajali starši iz Trsta in Gorice, ki so prišli na o-bisk in obsuli starosto in oba ta-
njeni robu žubori bister studenec, | borovodji z vprašanji, kako gre le-
ki jim daje dovolj vode za pitje, kuhanje in druge potrebe.
Obiskali smo jih v nedeljo dopoldne, ko je njihovo taborjenje šlo že v tretji in zadnji teden. Sonce se je borilo za premoč z oblaki. Obe skupini tabornikov sta pravkar zaključevali gozdno šolo. Starejši na zgornjem koncu tabora, mlajši, «čebelice in medvedki», pa so pri spodnjem taboru poslušali predavanje svojega staroste brata Skale - Rupla. Med obema taboroma je visoko nad zbirnim prostorom plapolala zastava. Malo višje, na drugi jasi, so taborili člani Rodu črnega mrava iz Ljubljane, ki so že pričeli s pri-
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiimitiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiKiiiiiiiiiiiiB
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
BODO ŠTEVEBJANŠKO ŠOLO ZAČELI GRADITI ŽE LETOS?
Gorska uprava bo zgradila cesto od Aščev do Ščednega
Občinska seja v Števerjanu je bila v veliki meri posvečena šolskim vprašanjem. Na dnevnem redu so bile prošnje deželni upravi za delovanje celodnevne osnovne šole. Za prevoz otrok iz raznih krajev občine v šolo s šolskim avtobusom naj bi porabili 4.125.000 lir. Za menzo v tej šoli bodo stroški znašali 6 milijonov 300.000 lir. Deželo bodo dalje zaprosili za 900.000 lir za posebne šolske dejavnosti. Ta denar bodo tako porazdelili: pol milijona lir bodo porabili za psihosocialno zdravstveno službo, 400.000 lir pa bodo namenili finansiranju poučnih izletov učencev. Lani so sredstva porabili za plačilo učiteljice nemškega jezika, letos pa bo strošek za pouk tega jezika prevzela šolska oblast. Z denarjem, ki bo tako ostal, bodo krili stroške za poučne izlete. O tem so se na občini dogovorili z didaktičnim ravnateljem.
Na seji je bil tudi govor o pripravah za gradnjo novega šolskega poslopja. Župan Stanislav Klanjšček je povedal, da je bil prav istega dne predpoldne s tajnikom na deželni upravi v Trstu. Ugotovila sta, da je bil podrobni načrt sprejet, manjka pa še odobritev za morebitne višje gradbene stroške. Deželna uprava namreč pripravlja zakon, ki bo dovoljeval višje izdatke za šolske gradnje, sprejet pa bo najbrž šele septembra. Do tedaj bo morala občina pripraviti nov načrt s predvidenimi novimi stroški. Na občini v Števerjanu upajo, da se bo birokratski postopek za gradnjo nove šole končal že jeseni, tako, da bi lahko pričeli že na zimo z zemeljskimi deli za gradnjo nove šole, seveda če bo dražba uspela in ne bodo prišle vmes druge težave.
Svetovalci so tudi sprejeli sklep o prošnji za predujem na posojilo za kritje primanjkljaja letošnjega proračuna. Z njim bo lahko občinska uprava finančno nemoteno poslovala. Zvezi slepcev v Gorici pa so nakazali enkratni prispevek 50.000 lir.
Župan je na seji poročal tudi o pripravah za ureditev ceste od A-ščev proti spodnjemu delu Ščednega. Cesta bo dolga približno kilometer in pol, gradila pa jo bo gozdna uprava. Ker je prišlo do težav z lastniki zemljišč:, je župan na seji predlagal, da bi sklical vse zainteresirane lastnike, da bi skupno skušali izgladiti nesporazume. Nova cesta bi tekla delno po stari trasi kolovoza, delno pa bi bila zgrajena na novo. Zgraditi bi bili morali tudi mostiček.
Svetovalci z Jazbin so izrazili negodovanje zaradi izkopavanja ilovice na Prevalu. Tu je pred dvema mesecema podjetje Valdisonzo iz Vileša pričelo kopati ilovico, ki jo
potem predela v svoji tovarni v Vi-lešu. Na kraju izkopa je že nastalo majhno jezero z mirno vodo. Kmetje se boje, da ne bi prišlo do določenih sprememb podnebja, kar bi škodovalo bližnjim vinogradom.
Zaključena stavka avtobusnih uslužbencev
Včeraj se je v vsej deželi zaključila dvotedenska stavka uslužbencev avtobusnih nodjetij. Od danes naprej bodo vsi avtobusi spet vozili po običajnem urniku na vseh progah.
tos s taborjenjem, kako se obnašajo njihovi taborniki itd.
Vreme so imeli letos še kar dobro, zlasti prvih deset dni. RMV ima letos kar 70 udeležencev, od tega jih je kakih 20 z Goriškega, drugi pa so s Tržaškega. Opravili so več gorskih tur: na Črno prst, na Rodico, skupina večjih je izvedla celo dvodnevno turo na Triglav. Prišli so na vrh, le na povratku jih je zalotilo slabo vreme z nevihto. Za zadnji teden imajo v načrtu še pohod na Komno in k Triglavskim jezerom, pa izlet na Bled in, če bo vreme dopuščalo, morda še kam drugam. Prijeten vonj iz kuhinje nas je vabil, da smo stopili bližje. Tabornik in tabornica sta hitela s pripravami. Pod poljsko kuhinjo je gorelo. «Kaj bo danes za kosilo?» «Danes, ker je nedelja, bo «pa-štašuta» in piščanec.» nam je odgovorila brhka tabornica v kuhinji in poklicala dva «pomočnika» iz tabora medvedkov, da sta šla po vodo. Ker so nekateri taborniki odšli s svojci na kosilo drugam, jih je ostalo v taboru, poleg dežurnih, le bolj malo na kosilu.
V prvih popoldanskih urah je bila pri jezeru kmečka oheet, ki so jo priredili domačini iz Bohinja. Svatbeni sprevod na vozovih, z nevesto in ženinom, s svati, z balo in harmoniko, je vzbudil veliko zanimanje med taborniki, tistimi, ki so jih prišli obiskat in med drugimi turisti. Škoda ker se je prav v času, ko so se svatje «glihali» za plačilo «šrange» ulilo in so se svatje z vsem spremstvom morali umakniti pod streho.
Pozno popoldne se je vreme uneslo in zopet se je prikazalo tudi sonce. Zvečer pa so se taborniki in tisti starši, ki so stali še z njimi, zbrali ob velikem tabornem ognju, ki so ga taborniki že nekaj dni pripravljali na robu jase. Visoko so pla-
PRIZNANJE SLOVENSKEMU DIJAKU
Aleš Doktorič iz Gorice med najboljšimi v pokrajini
Pet let bo prejemal študijsko podporo v višini 130.000 Ulj
študija. Nagrada, ki jo bo dobil Aleš Doktorič, znaša 150.000 lir letno in mu jo bodo dajali pet let zaporedoma.
Kako je prišlo do tega natečaja? Vsako leto razpiše goriško šolsko skrbništvo za dijake nižjih srednjih šol pismeni natečaj iz splošne kulture. Od vseh dijakov, ki so se udeležili natečaja, posebna komisija, ki jo sestavljajo profesorji, izbere 25 najboljših del in jih nagradi. Dijak, ki je letos pisal najboljšo nalogo, je doma iz štarancana in profesorska komisija mu je dala oceno 48/50. Slovenskemu dijaku so za njegovo pisano delo dali oceno 33/50 in je na 17 mestu. Vsekakor je to zavidljiv dosežek, saj moramo vedeti, da se je natečaja udeležilo zelo veliko dijakov.
Aleš Doktorič se bo prihodnje leto po vsej verjetnosti vpisal na klasični licej «Primož Trubar» v Gorici in prepričani smo, da bo nadaljeval z uspehi, ki jih je dosedaj žel na nižji srednji šoli. To mu predvsem želijo starši, mlajša sestrica in prijatelji. Voščilu se pridružuje tudi naše uredništvo.
-	---—3
Odhod otrok iz Doberdoba v kolonije
Občina iz Doberdoba sporoča, da bo odhod deklic v kolonijo v Ovaro dne 2. avgusta ob 16.30 z železniške postaje v Gorici. V kolonijo v Nabrežino pa bodo deklice odpotovale dne 3. avgusta ob 16.45 z občinskega trga v Doberdobu. Povratek dečkov iz Ovara bo dne 30. julija ob 11. uri na železniško postajo v Gorici, iz Nabrežine pa dne 1. avgusta ob 16.45 naravnost v Doberdob.
Vse matere, ki so vpisale otroke za dnevno kolonijo Giarette« pri Tržiču, se morajo čimprej zglasiti v občinskem uradu v Doberdobu za pojasnila.
Danes popoldne bodo prišli v Gorico udeleženci tradicionalnega proti-militarističnega pohoda, ki ga prirejajo nekatera ekstraparlamentama levičarska gibanja. Udeleženci bodo prispeli proti večeru iz Gradišča v Gorico, šli bodo po obeh Korzih, o-krog 19. ure pa bo na ploščadi pred Ljudskim vrtom kulturna manifestacija.
Aleš Doktorič iz Gorice, Ulica Don Bosco, 14-letni dijak, ki je letos uspešno zaključil 3. razred nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici, je edini slovenski dijak v pokrajini, ki je zmagal na pismenem natečaju za študijsko nagrado. Natečaj, ki ga razpisuje šolsko skrbništvo, hoče nagraditi najboljše dijake ter jim omogočiti nadaljevanje
polah zublji, dišalo je po smrečju in smoli in krepko je donela pesem mladih tabornikov v poletno noč in v triglavsko kraljestvo.
To je bilo res lepo doživetje zlasti za tiste, ki so bili prvič ob tabornem ognju in spomin nanj jih bo spremljal vse leto.
I. M.
Še je čas za vpis v slov. Irgovsko šolo
Včeraj so zaključili vpisovanja v srednjih šolah vseh stopenj. Izjema so strokovne šole, v katerih se vpisovanje nadaljnje do konca meseca. Dijaki, ki izberejo take šole, med njimi je tudi slovenska trgovska šola v Ul. Vittorio Veneto, imajo še čas, da napravijo svojo dolžnost, šolanje na slovenski trgovski šoli, je dvostopenjsko: prva stopnja traja tri leta. Kdor hoče imeti polno srednješolsko diplomo pa se mora učiti nadaljnji dve leti Š to diplomo se lahko vpiše tudi na univerzo.
Diploma te naimlajše slovenske srednje šole v Gorici je koristna, saj so dosedanji diplomiranci dobili hitro zaposlitev v javnih službah bi predvsem v trgovskih podjetjih, ki poslujejo s sosednjo Jugoslavijo. Službo je moč dobiti že po diplomi prve stopnje, za boljšo službo in seveda večji zaslužek pa se lahko uspešneje potegujejo diplomiranci 5. razreda, šola je postala popolna šele pred dvema letoma. Letos je dala prve maturante, ki so prav te dni na poučnem izletu v Jugoslaviji.
Dijake, ki so opravili z uspehom malo maturo na tej šoli, ki so to-lej končali tretji razred in se niso še zaposlili, vabimo, da sc v preostalih dneh, ko je možen vpis, vpi-šejo v četrti razred slovenske trgovske šole.
Tajništvo je odprto vsak dan v dopoldanskih urah.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH>i>»i»iiiiiiiiHiiiiimiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiii
Nova lekarna v Štandrežu dobro posluje
V ponedeljek, L julija, so na Mihaelovi ulici v Štandrežu odprli novo občinsko lekarno. O njej se je govorilo dobri dve leti preden se je občinska uprava odločila da jo odpre. Že od prvih dni je lekarna začela normalno obratovati, saj se je poslužujejo prebivalci Štandreža, Sovodenj in drugih bližnjih vasi ter prebivalci Rojc. V njej so zaposleni trije uslužbenci: dr Olivo . Rinelli, ki je vodja lekarne, dt.
Gianpiero De Tomi iz Legnana in prodajalka Doroteja Zimič, naša slovenska rojakinja, ki si je v tem svojstvu pridobila že velike izkušnje v drugih lekarnah v Gorici.
Kar zadeva drugo lekarno, ki jo občinska uprava namerava odpreti v Stražicah, pa je prišlo do ovir finančnega značaja. O tem so tudi razpravljali na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta, ko je odbor-
nik za zdravstvo dr. Tomasich dejal, da bo lahko prišlo do privatnega upravljanja te lekarne. Upamo pa, da bo občinska uprava našla rašitev za ta problem in tako zadostila željam prebivalcev Stra-žic, kakor tudi Pevme, Podgore in Oslavja, ki morajo sedaj v središču mesta kupovati zdravila.
Na naši sliki vidimo dr. Oliva Rinellija in prodajalko Dorotejo Zimič ko strežeta klientki.
PD JUVENTINA
priredi v štandrežu v dneh,
26.,	27., 28., 30., 31. julija in
2.,	3., in 4. avgusta na domačem nogometnem igrišču
ŠAGRO 1974
Vse dni bo ples z ansambli «The Lords». «The Robbles» (oba iz Trsta) ter «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Na sporedu so številne zabavne točke.
Na zabavišču bo deloval bogat srečelov, stojnice z mesom na žaru in domačim vinom bodo vsem na razpolago.
Vabljeni!
Izleti
Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo odhod avtobusa za družinski izlet na Koroško kakor sledi: avtobus bo v Gorici, na Travniku, čakal na izletnike ob 5. uri, v Pod-gori ob 5.05, v Štandrežu ob 5.10 ter v Sovodnjah ob 5.15.
^Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «L'organizzazione ringrazia, firmato il Santo». E. Moore, S. Sipson. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «Sistemo l'America e torno». Igra Paolo Villaggio. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.50-22.00 «Morte a Venezia». Barvni film. D. Mo-garde in S. Mangano.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE Zaprto.
Tržič
AZZURRO Zaprto
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Squadra speciale». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Nanu il figlio della giungla». Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «človek imenovan hrabrost», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Alfredove nezgode», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «,Tane Eyre — sirota iz Lo-vvoola», barvni film ob 20.00.
RENČE «človek imenovan poldne», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVACINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Corinna Michelin, A berlo Cocetta, Andrea Pecorai-Simone Bais, Pamela Rodriguez Sara Reza 'I Dalafi, Guther Het vatin, Morris Hervatin, Marco Vi sintin.
SMRTI: 78-letna upokojenka Mal tea Milicich vd. Puddu, 78-letn; upokojenka Celestina Fornasin vd Peressin, 41-letna delavka Ottilii Comelli vd. Capotorto, 73-letni upo kojenec Egone Bruschina, 76-letn; gospodinja Maria Venuti vd. Zam parini, 78-letna upokojenka Ida Sco lari, 87-letna gospodinja Maria Vec chiet vd. Ninin.
Tržaška likovnika Černigoj in Cesar na Groharjevi koloniji v Škofji Loki
V Škofji Loki so organizirali tako imenovano Groharjevo kolonijo, ki sta se je udeležila tudi tržaška slovenska likovnika Avgust Černigoj in Jože Cesar. Černigoj je najstarejši slovenski umetnik na letošnji prireditvi
(Foto Edi šelhaus)
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiii'HHiiiiifiiitiiiiiiimiiifiiMmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiittiitiiiHtiitiiitiiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiiinitiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
LE KAKIH ŠTIRIDESET KILOMETROV VZHODNO OD MOSKVE
Obisk v Zvezdnem mestecu med sovjetske kozmonavte
V veliki dvorani, kjer se vadijo «v vesoljskem okolju», smo zalotili sovjetsko «rezervo» za sovjetsko-ameriški polet - Gagarinova vdova Tereškova živi v šestem nadstropju ene izmed dveh stolpnic, ki *ta namenjeni le kozmonavtom
MOSKVA, 25. — Do pred nedavnim nismo niti vedeli, kje pravzaprav je toliko opevani «Zviozdni gorodok» — «Zvezdno mestece», v katerem živijo sovjetski kozmonavti s svojimi družinami in kjer se v središču, ki nosi ime po prvem kozmonavtu Juriju Gagarinu, vadijo. Sedaj vemo, da je «Zvezdno mestece» kakih 40 km vzhodno od Moskve, nedaleč od razpotja cest, ki vodita ena v Kursk, druga v Čkalov, prav blizu mesteca čelko-vo, ki ga boš kmalu prepoznal, kajti v njegovi neposredni bližini je eno najpomembnejših sovjetskih središč za telekomunikacije z dvema velikima antenama.
Zviozdni gorodok obdaja gost smrekov gozd in šteje komaj nekaj nad tisoč prebivalcev. Pravzaprav gre le za dober ducat večjih hiš, grajenih iz svetle opeke. Tu je hotel, tu je velika restavracija, tu je prijeten krožek, tu je bazen, nadalje je tu dvorana za najrazličnejše prireditve, končno so tu šole za otroke kozmonavtov in vseh tistih, ki tu živijo in delajo, tu je še marsikaj.
Tri zgradbe so namenjene najrazličnejšim sistemom za simuliranje poletov ter za ustvarjanje vesoljskega «ambienta». V eni palači so laboratoriji za biologijo ter zdravstveni centri. V eni palači je centrifuga s premerom 7 m, na kateri se kozmonavti vadijo na velike pospeške. Čez nekaj mesecev bo nared tudi centrifuga s premerom 18 m, s katero bo možno «proizvesti» brzino, ki bo za 40-krat povečala težnost Zemlje. To se pravi, da bo na tej centrifugi človek med vajo tehtal 40-krat več kot tehta v resnici, ali z drugimi besedami, da bo moral njegov organizem prenesti velikansko breme.
Poldrugo leto pred poletom Jurija Gagarina v vesolje in sicer poldrugo leto pred 12. aprilom 1961, je «Zviozdni gorodok», ki še ni bil gorodok, sestavljala ena sama palača, v kateri so živeli in delali vsi
skupaj: kozmonavti, tehniki, inženirji, zdravniki, biologi, tehnologi itd. itd. Tako pravi general Bere-govoj. ki je v oktobru 1968 odletei z vesoljsko ladjo Sojuz 3 v vesolje, ki od tedaj ne leti več, ki pa je bil postavljen za voditelja tega vesoljskega središča.
V veliki dvorani, v kateri je razporejenih več vesoljskih ladij vrste «sojuz», se rezervno moštvo za skupen sovjetsko - ameriški polet, ki je v načrtu čez leto dni in sicer v juliju 1975. leta, vadi v nekoliko spremenjenem modelu vesoljske ladje in sicer na sistem modela ladje, ki bo omogočila preselitev s «sojuza» na ladjo «apollo» in to tako s sprednje kot z zadnje strani. «Rezervno moštvo> za skupen polet sestavljata sovjetska kozmonavta Anatolij Filipčenko in Nikolaj Rukavišnikov. Sovjetska kozmonavta, ki se bosta, morda čez leto dni «selila» s sovjetske vesoljske ladje na ameriško, se že sedaj pripravljata na veliko nalogo, pa čeprav gre za rezervno moštvo, torej za kozmonavta, ki bi zavzela mesto prvega moštva le v primeru, če bi s prvin" moštvom ne šlo kaj prav. Zalotili smo ju prav na višku simuliranega poleta po desetih urah letenja « v vesolju», pa čeprav le v veliki dvorani 40 km vzhodno od Moskve.
Nekoliko stran od njune vesoljske ladje «sojuzv je model vesoljske ladje «saljut», le da ta ladja nima več le dveh sončnih baterij, pač pa tri. Gre za znane «panoje», ki vsrkavajo sončno toploto in jo spreminjajo v električno energijo. Kaže, da sovjetska zveza namerava izstreliti še več tovrstnih vesoljskih ladij, ki so se doslej kar dobro izkazale.
Doslej smo govorili o splošnem vtisu in o veliki dvorani. Toda kje v Zviozdnem gorodku pravzaprav živijo kozmonavti? Sovjetski kozmonavti živijo v dveh stanovanjskih palačah z desetimi nadstropji. V šestem nacUtropju ene izmed
NHIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllHIimillfHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMUllllHIIUIHIIIIItlllllllllll
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.5.) Zanesite se na podporo prijateljskih oseb. Nekdo bo nasprotoval vašim načrtom.
BIK (od 21.3. do 20.4.) Pomanjkanje prisotnosti duha bi vam utegnilo zmanjšati že zagotovljen dobiček. Ne zaupajte novim poznanstvom.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne odkrivajte svojih načrtov komur koli. S svojim nestalnim razpoloženjem boste izgubili prijatelje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Posvetiti se boste morali nekemu nehvaležnemu delu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne podcenjujte svojih tekmecev. Pomi-rjenje v odnosih s sosedi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da-, nes se ne spuščajte v finančne operacije. Vaša intuicija vam bo omogočila sijajen uspeh.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nakazujejo se vam nove gospodarske perspektive. Zvestoba o-seb, ki vas obkrožajo, bo poenostavila vse probleme.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V teku jutra boste naleteli na težkoče. Manjši spor s prijatelji.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugoden dan za vse vrste trgovinske dejavnosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.1 Danes se bo končal neki nevšečen spor. Iskreno prijateljstvo bo deloma ogroženo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Manjši nesporazumi, navzlic vaši pripravljenosti, da bi do teh ne prišlo. Izpolnite dano obljubo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugodne možnosti povečanja ugleda za vse umetnike.
NA FILMSKIH PLATNIH
Carmelo Bene:
«Un Amleto di meno»
Od Carmela Beneja si nimamo več pričakovati velikih izvirnosti ali bogve kakšnega razvoja v u-porabi filmskega sredstva. Če pa njegove filme vzamemo zc to, kar navsezadnje so, priložnost za ekshibicijo izvrstnega igralca (kakršen je navsezadnje Bene) in režiserjeve igeniozne scenografske mi-zanscene, potemtakem se lahko pri njegovih filmih vedno bolj ali manj zabavamo. «Un Amleto di meno» je potemtakem zabaven in vizualno pritajen film, čeprav ne pove veliko novega.
Akxandro Jodorowsky:
«El Topo»
«El Topo» (El Topo) je prvenec Alexandra Jodorowskega, čeprav je v Italiji (razen Trsta) izšel prej njegov naslednji film «La montagna sacra». «El Topo» pomeni v španščini (film je mehiška proizvodnja čilskega režiserja poljskega porekla) krt in ne miš, kot bi kdo lahko mislil, ker so v Italiji pustili naslov nespremenjen.
Jorodowsky, popoln avtor (režiser, scenarist, protagonist, glasbenik, scenograf in kostumist), hoče nekako povezati surrealistični navdih z vsakovrstnimi mističnimi komponentami. Njegova operacija je po našem mnenju na meji z neznosnostjo, tako po vsebinski kot po psevdostilistični izbiri. Če nas Bene vsaj zabava, se nam zdi Jodorowsky tudi dolgočasen.
S. G.
teh palač moremo srečati vdovo Jurija Gagarina, kozmonavtko Valentino Tereškovo ter njena dva otroka. Prav nad njenim stanovanjem živi vodja sovjetskih kozmonavtov Šatalov, v devetem nastrop-ju pa živi kozmonavt Beregovoj.
Na travniku pred tema dvema palačama je kip Jurija Gagarina, prvega človeka, ki se je drznil v vesolje, prvega kozmonavta nasploh, ki pa je izgubil življenje kot poskusni pilot pri preizkušanju nekega letala. Valentina Tereškova, njegova vdova, se ga spominja še vedno kot onega dne, «ko je šel v službo».
Po Juriju Gagarinu nosi ime tudi mestni muzej, kjer so zbrana darila, ki so jih sovjetski kozmonavti dobili iz vseh koncev Sovjetske zveze in z vsega sveta. Tu je med drugim tudi majhen zvonček iz neke šole v Hirošimij ki se ob atomski katastrofi 1945 ni stalil. Poslali so ga sovjetskim kozmonavtom o-troci neke šole iz Hirošime. Tu je okvir, ki je napravljen iz pločevine krila nekega ameriškega letala, ki so ga sestrelili v Severnem Vietnamu. Tu je cela gora drobcenih predmetov, kipcev, obrtniških izdelkov, ki so jih sovjetski kozmonavti dobili iz Sovjetske zveze in od drugod. Tu je tudi ura, ki jo je ameriški kozmonavt Frank Bor-man imel s seboj med svojim prvim poletom okol Lune na božično noč 1968. leta. Tu je celotna o-prema treh sovjetskih kozmonavtov, ki so izgubil, življenje z vesoljsko ladjo «sojuz 9», ko so se po dolgem kroženju okoli Zemlje vračali na Zemljo. Tu so, končno, tudi nekateri predmeti, ki jih je odstopila Gagarinova vdova Tereškova in tu je tudi vesoljska ladja «Apollo - Sojuz», pravzaprav model te skupne ameriško - sovjetske ladje, ki jo je muzeju poklonil predsednik neke ameriške petrolejske družbe.
Na koncu tega bežnega sprehoda skozi Zviozdni gorodok še preprosto, toda logično vprašanje: Sovjetski kozmonavti sploh ne mislijo na Luno?
Sovjetski akademik Aleksander Vinogradov, direktor zavoda za geo-kemijo ter analitično kemijo pri sovjetski akademiji znanosti, pravi takole :
«Polet kozmonavtov na prirodni zemeljski satelit bo koristen, morda tudi nujen, toda pred tem je treba temeljito proučiti Lunina tla. To pa je možno z avtomatičnimi sondami.»
Iz tega bi mogli torej sklepati, da Sovjeti še ne nameravajo poslati svojih ljudi na Luno.
NA VELIKI RAZSTAVI V MESTNI GALERIJI PIRAN
Visoka kakovostna raven istrske ustvarjalnosti
Na razstavi, ki so jo omogočile Mestna galerija Piran in sorodne ustanove iz Rovinja, Labina, Pazina in Pulja, sodeluje vrsta slovenskih, hrvaških in italijanskih likovnikov - Razstava bo odprta do 4. avgusta
Od predsinoči je pred kavarno na Tartinijevem trgu v Piranu velik pano, na katerem piše «Ars Histriae IV.» Pano vabi na veliko razstavo, ki zavzema vse prostore Mestne galerije Piran, čeprav je kak umetnik izpuščen, sedanja razstava v piranski galeriji, ki bo trajala do 4. avgusta, daje sliko likovne ustvarjalnosti Istre, začenši s slovenskim delom Istre pa vse do Pulja in to neglede na narodnost, kajti na razstavi so zastopani slovenski, hrvaški in italijanski likovniki: slikarji, grafiki in kinarji.
V bogatem katalogu, ki je ob tej priložnosti izšel, Vlado Bu-zančič med drugim piše:
«Letošnja razstava Ars Histriae odpira ob svoji resnično visoki kakovostni ravni in ob resničnem izrazu uspešnega trenutka, upoštevajoč pri tem najrazličnejša izhodišča, mnoga vprašanja prihodnosti. To je nedvomno priznanje istrski ustvarjalnosti, in kulturi. Prikaz sodobne umetnosti, ki ne bi odprl hkrati tudi vrste vprašanj in dopustil možnosti za različne miselne pristope, nujno stagnira, onemogoča svoj razvoj in ne more izpolniti osnovnega poslanstva, tega namreč, ki ga je Janez Lenassi v predgovoru k III. Ars Histriae strnil v misel:
Za resnico in lepoto».
Vlado Buzančič nadaljuje:
«Ars Histriae se ni v ničemer izneverila tem bistvenim zahtevam. Potrdila je svojo vsestransko rast, obogatila svojo vsebino, svoj dinamični danes in aktivno začrtala svojo bodočnost. Naj bo dovolj ponoviti: Ars Histriae pozdravljamo kot pomembno in per spektivno likovno manifestacijo ki prispeva k razvoju upodablja joče umetnosti in kulturnega živ Ijenja Istre in Istranov nasploh V srečanju s svetom pa razstava, tako kot vsaka resnična ustvarjalnost, presega lokalni okvir».
In prav gotovo da ta razstava, ki so jo odprli predsinočnjim, presega okvire Pirana, pa čeprav je Piran s sosednjim Portorožem trenutno nekakšen mednarodni center turizma, kjer se je zbralo več tisoč domačih, jugoslovanskih, in tudi tujih turistov, predvsem Nemcev, Holandcev, Belgijcev,
Madžarov, Italijanov in drugih.
5 :	- v
____...	V ’-"*- 'ih.
Marcelo Brajnovič je takole prikazal svojo rojstno vas Rovinjsko selo
BERITE V ZADNJI ŠTEVILKI
TV-15
Str. 8-9 Dr. Aleš Bebler
O VARSTVU OKOLJA IN SLO
Iz Montgomeryjevih spominov
(vojaški podlistek)
Stano je in Zdravko Ilič: NEMCI
PROTI NEMCEM (novi podlistek)
TV-15 odslej tudi v kolportaži
Ponavljamo, presega okvire Pirana in Portoroža.
Čeprav je Istra blizu, čeprav se Tržačani večkrat mudimo v Istri in njenih mestecih, je verjetno bolj malo tistih, ki vedo, kako živa je v Istri likovna ustvarjalnost. Zato bomo tu navedli vsaj imena in kak podatek vseh likovnikov, ki razstavljajo na sedanji piranski razstavi «Ars Histriae».
Zvesta Apollonia iz Bertokov pri Kopru, ki živi na Plavjah, ne bomo predstavljali posebei, ker je že večkrat razstavljal tudi pri nas v Trstu. Sicer pa je razstavljal že v mnogih mestih v Italiji in stopil že v New York, Moskvo, Berlin in mnoge druge metropole. Na razstavi je navzoč s tremi sitotiski.
Quintino Bassani, ki se je rodil v Rogocanih pri Labinu, šolal pa v Zagrebu, je tudi razstavljal že marsikje v Jugoslaviji, kot tudi v tujini, med drugim tudi v Firencah, Benetkah, Milanu in tudi New Yorku. Bassani, ki živi sedaj v Zagrebu, je na razstavi navzoč z dvema večjima deloma v kombinirani tehniki.
Emil Bobanovid-čolič je sodelo-
val na številnih razstavah in je na razstavi v Piranu navzoč z enim samim delom z naslovom «Zbogom morje». Marčelo Brajnovič je iz Rovinjskega sela, kjer se je rodil 1934. leta. Doslej je sodeloval na mnogih kolektivnih razstavah doma in v tujini in priredil več samostojnih razstav v raznih krajih Jugoslavije in v tujini.
Iz bližnjega Rovinja pa je tudi Egidio Budicin, ki je razmeroma mlad, ki pa je doslej sodeloval že na vrsti razstav. Ema Bursač je iz Pulja, šolala se je v Zagrebu in doslej razstavljala doma in v tujini, tudi pri nas v Trstu. Jure Cihlar se je sicer rodil na Gorenjskem, diplomiral v Ljubljani, živi pa v Portorožu in se je doslej uveljavil že doma in v tujini, v Piranu pa razstavlja dve svoji deli.
Maria Cocchietta poznamo iz njegovih razstav v Trstu ali pa tudi iz njegovih slik, ki smo jih mogli zaslediti marsikje v istrskih obalnih mestih. Cesco Dessanti je iz Rovinja, šolal pa se je v Zagrebu in Rimu, razstavljal pa v glavnem v Italiji, tudi v Trstu. Na razstavi sodeluje z dvema risbama, z dvema študijama. Josip Diminič je iz okolice Labina, kjer se je rodil 1937. leta. Doslej je sodeloval na številnih kolektivnih razstavah v Jugoslaviji in tujini, priredil pa tudi več samostojnih razstav prav tako doma in v tujini. Na razstavi ima tri dela, tri plastike v barvah.
Milenko Dundara je prav tako iz okolice Labina. Je to eden mlajših likovnikov v Istri in je zato njegovo dosedanje javno nastopanje bolj skromno. Kljub temu je priredil že pet samostojnih razstav. Tomo Gerič se je rodil 1933 v Vrbanovcu, šolal se je v Zagrebu in preredil doslej že več razstav, sodeloval pa pri vrsti kolektivnih razstav doma in v tujini. Ljubomir Karina je po rodu z Reke, živi pa sedaj v Brseču. Je zelo mlad, šolal se je na ljubljanski akademiji. Evgen Kokot je iz Labina, šolal se je v Zagrebu, priredil daslej tri samostojne razstave, sodeloval pa na številnih kolektivnih razstavah doma in v tujini. Na razstavi sodeluje z dvema deloma večjega formata. Vera Kos-Paliska je rojena v Zagrebu, kjer se je tudi šolala, živi pa v Pulju in sodeluje na razsta vi z dvema akriličnima slikama, ki prikazujeta metulje.
Janez Lenassi je v likovni ustvarjalnosti znano ime, saj je napravil že več spomenikov na našem širšem področju. Doslej je priredil več samostojnih razstav, sodeloval pa je na vrsti kolektivnih razstav v Jugoslaviji, Italiji, Nemčiji, Češkoslovaški in drugod po svetu. Janez Lenassi, ki je pravzaprav organiziral sedanjo razstavo v Piranu, je na njej navzoč s tremi svojimi skulpturami v kamnu.
Jasna Maretič je končala šolanje v Zagrebu in razstavljala doslej samostojno in tudi v vrsti kolektivnih razstav doma in v tujini. Na razstavi v Piranu je navzoča z dvema velikima oljema.
Živko Marušič se je rodil v Co-lomu v Italiji pred 30 leti in študiral najprej v Benetkah, nato v Ljubljani. Sedaj živi v Kopru, razstavljal pa je veliko desna in v tujini. Na razstavi je prikazal le svoj avtoportret, veliko olje. Bruno Mascarelli spada med starejše likovnike, ki sodelujejo na tej razstavi. Po rodu je iz Sarajeva, živi pa v Rovinju. Med razstavljavci v Piranu ni umetnika, ki bi bil razstavljal toliko kot on in to v vseh mestih in metropolah Evrope, pa tudi na drugih celinah, saj je bil tudi v New Yorku, Clevelandu, New Jerseyu, Sao Paulu, Rio de Janeiro, Las Vegasu, pa tudi v Haifi, Jeruzalemu itd. itd.
Janez Matelič je po rodu iz Kamnika, živi v Kopru, je 24 let star, že večkrat je razstavljal, tudi v našem mestu. Na razstavi ima dve svoji risbi. Zdravko Milič iz Labina, ki je tudi med najmlajšimi likovniki v Istri, sodeluje z enim samim večjim pastelom z naslovom «Velikanska moč».
Gualtiero Mocenni, ki je rojen v Pulju, živi pa v Milanu, je navzoč z dvema deloma. Ivan Obrovac, ki živi v Pulju in ki je doslej sodeloval na številnih kolektivnih razstavah in priredil dve samostojni razstavi, je v Piranu navzoč z enim samim delom. Karlo Faliska je iz okolice Labina, študiral je le doma in sicer na samostojnih in v Zagrebu, doslej je razstavljal kolektivnih razstavah. Bil je nagrajen na drugi razstavi «Ars Histriae», sedai razstavlja dve akrilični deli. Nada Pavlovič je doma iz Labina, šolala se je v Splitu, razstavljala doslej le doma, saj je stara komaj 20 let. V Piran je prinesla le eno svoje olje.
Herman Pečarič je doma s Škofij, diplomiral je na visoki šoli v Beogradu in priredil doslej štiri samostojne razstave doma, sodeloval pa na številnih razstavah doma in v tujini. Na razstavo je prinesel dve svoji olji, ki prikazujeta oljke. Renato Percan je iz Trgenta pri Labinu, šolal se je v Zagrebu, razstavljal pa v glavnem doma na samostojnih in kolektivnih razstavah. V Piranu i-ma velik pastel z naslovom «Tovor». Alfredo Peruško iz Pulja, ki je priredil doslej ducat samostojnih razstav doma in v tujini in sodeloval pri številnih kolektivnih razstavah, sodeluje na razstavi z velikim delom «Pokošeni maki» v mešani tehniki.
Marilyn Sica je po rodu Američanka, saj se je rodila pred 40 leti v New Yorku, sedaj pa živi že dalj časa v Kopru. Poznamo jo tudi z njene razstave v Trstu. Sicer pa je razstavljala že v ZDA, v Grčiji, na Japonskem, v Franciji, na Danskem in tudi v Vietnamu. V Piranu razstavlja tri svoje grafike. Vinko Šaina je po rodu iz Pulja, šolal se je v Splitu, razstavljal pa izključno v Jugoslaviji. Na razstavi je navzoč s sliko «Jaz (kolo vsakdanjosti)». Andraž Šalamun se je rodil v Ljubljani, živi v Kopru in čeprav je še mlad, je priredil že več samostojnih razstav, sodeloval pa pri šte-
Fre
(Nadaljevanje na 6. strani)
SMRTI

PETEK, 26. JULIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	POČITNICE NA GALEBJEM OTOKU:
Po romanu Astrid Lindreenove
18.45	Nabožna oddaja
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Ital. kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tedenske aktualnosti
21.40	Klasična, lahka in pop glasba
Menda ga ni potrošnega blaga, ki bi šlo bolj v promet, kot gredo plošče. Po teh segajo predvsem mlajši ljudje. Pa tudi starejšim so plošče povšeči, posebno ko gre za dobro glasbo. In tisti, ki imajo radi dober jazz, jim orkester Nicosia ugaja. Posebno zato, ker ta ansambel igra «čikaško» glasbo ali bolje izvaja jazzovsko glasbo na čikaški način.
K temu ansamblu bo nocoj treba prišteti tudi dva pevca, ki sta hkrati tudi avtorja in sicer Sergia Endriga in Renata Pa-terija. Posebno prvi, Puljčan Endrigo, je pri ljubiteljih dobre moderne glasbe priljubljen, kajti njegova pesem ni nikoli «prazna». Nasprotno, z vsako pesmijo Sergio Endrigo pove kaj več. Nocoj bosta nastopila tudi dva pevca, ki sta se uveljavila na letošnji prireditvi «Plošča za poletje». Gre za Gian-nija Nazzara in Anastasio Bellisanti. Nazzaro in Endrigo sta dve veliki imeni med italijanskimi pevci lahke glasbe. Manj znana sta Renato Pareti in Anastasia Bellisanti. Toda tudi ta dva častno zastopata novejšo generacijo, ki se uveljavlja na tej tako težki poti, kjer že uveljavljeni pevci ne pustijo novim blizu
22.35 «A solo»
Josif Benjebič je napisal scenarij po neki zgodbi Maksima Gorkega. V tem delu igrajo glavne vloge Zajcev, Graft, Ka-satkinova, Željezneva in Kočetkov. Film, ki ga je napravilo moskovsko podjetje «Mosfilm», je režiral Leon Grigorijan. Trobentač, član nekega orkestra v termalnem kopališču, se zaljubi v lepo dekle, ki pa ima raje denar kot ljubezen in se odloči zanj le tedaj, ko spozna, da si boljše službe ne bo našel. Mladenič upa. da mu bo dirigent povišal plačo, posebno ker je dirigent tudi skladatelj in je pripravil skladbo, v kateri trobentač nastopi kot solist. S tem delom bi dirigent rad osvojil mlado vdovo. In tako pridemo do prve izvedbe te skladbe, kjer se trobentač poteguje za simpatije dirigenta, dirigent pa za ljubezen vdove. Vmes pa je še vrsta nepredvidenih zapletljajev
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00	VRAŽJI PETER
Delo je napisal Salvato Cappelli, v glavnih vlogah pa nastopajo Fernando Cajati, Ferrucio de Ceresa, Corrado Gaipa, Giulio Brogi, Armando Alzelmo, Ottavio Fanfani, Sandro Rossi itd. itd. Delo je režiral Raffaele Meloni.
V sodni dvorani sodišča v Duesseldorfu teče proces proti Petru Kurtenu, ki ga dolžijo, da je umoril 12 oseb. Ker se je sam prijavil policiji in ker ni bilo drugih obtožencev za iste zločine, sodišče zahteva od javnega tožilca, naj dokaže, da je Kurten resnični krivec in ne kdo drug. Dolge mesece traja preiskava in javnemu tožilcu Kraustu je s težavo uspelo od kriti že same žrtve tega zločinca. Pred sodniki in občinstvom se zvrstijo epizode in osebnosti tega zločinskega početja, med drugimi pride tudi Kurtenova žena Marija Lieger in od nje javni tožilec Kraust upa dobiti potrdilo za svojo trditev, ker ji je pač mož s smrtjo prizanesel. Kurten jo je že stiskal za vrat, nato pa odjenjal. . . Zato vsaj v tem primeru zasluži nekaj milosti. Toda sam Kurten odkloni to olajševalno okoliščino trdeč, da svoji ženi ni prizanesel iz milosti, pač pa zato, ker ni bil pripravljen jo umoriti, zato pa je četrt ure pozneje umoril neko drugo žensko. Več nocoj
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.05 Obzornik
19.20 Bistrooki: VLAK
19.55	Ansambel štirje kovači
20.25	TV kažipot
20.45	Risanka
21.00 DNEVNIK
21.25	Tedenski gospodarski komentar
21.45	DOLGONOGI OČKA
Ameriški barvni film je režiral Jean Negulesco pred 20 leti. Napravil ga je po noveli Jeana Webstera. V glavnih vlogah nastopajo Fred Astaire, Leslie Karon, Terry Moore, Thelma Ritter itd. Film «Dolgonogi očka» je namenjen prvenstveno zabavi. Toda ne kot komedija, pač pa bolj kot glasbeno - plesna melodrama. Je izrazit produkt Hollywooda, torej tiste nekdanje tovarne sanj, ki je gledalca popeljala v neresnični sanjsko melodramski in neživljenjski svet neke idealne, lepe ljubezni s srečnim koncem, vendar pa ljubezni, ki se pozabi čez pet minut.
Gre za zgodbo lepe mlade sirote, ki je zaposlena kot vzgojiteljica v sirotišnici, kjer je tudi sama odrasla. Tam jo je o-pazil bogat poslovni mož, ki ga je globoko ganila njena navezanost na delo z otroki. Zato je sklenil, da ji bo pomagal, da ji bo omogočil šolanje. Dekle pa svojega dobrotnika ni spoznala. Tudi potem ne, ko je v dragem internatu končavala šolanje. O njem dekle le sanja in mu piše pisma. Ker ga pozna po opisih kolegic, ki so ga videvale, mu pravi dolgonogi očka. Ne ve, da je njen dobrotnik stric kolegic, ki ga pravzaprav pozna in ki ji je tudi všeč, pa ne le kot dobrotnik. Na koncu se vse srečno konča
23.45	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 Otroški kotiček: risanke
21.15 DNEVNIK
20.30 CLOCHMERLE, dramatiziran roman v nadaljevanju
22.05 Indijanec Hawk, serijski film
22.55	Zbor iz Celja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Deželni koncertisti; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20 50 Vokalno - instrumentalni koncert; 21.50 V plesnem koraku.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.30 Tretja stran; 15.10 Narečno gledališče: A. Casamassima: «Grazie de luto»; 16.05 Simf. koncert;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30	17.30,
18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti. 12.00 Casba po željah; 14.00 Plošče;
15.00	Kulturne drobtine; 17.15 Poskočne; 18.00 Tops pops, 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni cocktail; 20.00 Slovenski pevski zbori; 20.30 Prenos RL;
21.00	Glasba v večeru; 22.30
Simf. koncert:	23.35 Sodobni
ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbrane stare in nove plošče; 12.10 Četrti program; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnice; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 Stare in nove pesmi; 20.00 Koncert v Turinu: 22.20 Ponovno na sporedu z Mino.
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40
Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama;
9.30	Saksofonist PapetH; 12-40 Glasbeno-govorni spored; 13.00 Hit parade; 13.35 Dva komika;
13.50	Kako in zakaj?; 13.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji: Kopernik; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 človek v noči.
III.PROGRAM 8.25 Brahmsove skladbe; 9.30 Koncert; 10.30 Velike interpretacije; 11.10 DebusSyjeva sonata za flavto; 11.40 Komorna glasba;
11.20	Sodobna ital. glasba; 13.00
Glasba skozi čas: Weber, Schoen-berg; 14.30 Čajkovski. Simfonija št. 1;	15.15 Komorna glasba;
16.00	Preporod v glasbi; 17.10 Plesna in odrska glasba: 18.45 Človek kot graditelj: 19.15 Večerni koncert; 20.15 Guglielmo Marconi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, m.ou,
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje K. Brenkova: Srebrna račka zlata račka:
10.20	Pesmi jug narodov; 10.40 Lepe melodije; 11 15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Z nami doma in na poti: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam...;
15.10	Zbori glasbenih šol Jugoslavije; 16.40 Sestanek z or- 1 kestrom Hollywood: 17.05 Kam ^ in kako na oddih?: 18.10 Solist: -, z opernih in koncertnih odrov; i
19.00	Aktualnosti; 19.15 «Signali»;
19.50	Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Vilija Petriča; 21.00 Stop-pops: 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Petkov nočni koncert.
26. julija 1974
KOSARKÀ
MLADINSKO EP V FRANCIJI
Zaključen kvalifikacijski del: Jugoslavija edina brez poraza
Italijani so v poslednjem kolu izgubili s Španijo, ki je tako prva na lestvici ■ Presenetljiva Švedska na dvugem mestu pred Francijo
Zaključil se je prvi del mladinskega evropskega košarkarskega prvenstva. Finalisti so: Jugoslavija, Švedska, Španija in Italija. Veliko presenečenje predstavlja torej kvalifikacija Švedske, ki je pod vodstvom ameriškega trenerja Baxterja izredno napredovala. Edina nepremagana ekipa v tem delu je Jugoslavija. Italija pa je prav z zadnjem kolu doživela poraz proti Španiji in je tako na drugem mestu v lestvici.
Orleans
Jugoslovanski košarkarji, evropski prvaki v Zadru, so premagali še zadnjo oviro — Francijo. Repre-
ORLEANS	
IZIDI 7. KOLA	
Švedska — Turčija	54:42
Izrael — ZRN	74:68
Grčija - ČSSR	80:72
Jugoslavija — Francija 89:71	
LESTVICA	
Jugoslavija 7 7 0	561:434 14
Švedska 752	426:367 10	,
Francija 7 5 2	496:506 10
Grčija	7 4 3	467:478	8
ČSSR	743	470:487	8
Izrael	7 2 5	462:487	4	1
ZRN	7 1 6	450:492	2
Turčija	7 0 7 * • *	396:476	0
GIFN	
IZIDI 7. KOLA	1	
Španija — Italija	71:68
Finska — Avstrija	73:65	|
Belgija — Nizozemska	81: <1	
SZ — Poljska	97:81
LESTVICA	
Španija	7 6 1	600:446 12
Italija	7 J 1	545:385 12
SZ	7 5 2	662:405 10
Poljska	7 4 3	552:491	8
Belgija	7 3 4	516:576	6	!
Nizozemska 7 2 5	452:552	4 i
Finska	7 2 5	564:572	4	1
Avstrija	7 0 7	358:723	0	: t
Današnji spored
ORLEANS
Od 5. do 8. mesta:
SZ - Grčija, Francija - Poljska. Od 1. do 4. mesta:
Španija - Švedska, Jugoslavija -
Italija (21.00).
OLIVET
Od 9. do 16. mesta:
Turčija - Finska, Avstrija - ZRN, Belgija - Izrael, ČSSR - Nizozemska.
ATLETIKA
PO MEDNARODNEM MITINGU V TURINU
Bolding poskrbel za rekord Stones pa zabaval občinstvo
Juantorena dosegel 46. zaporedno zmago v teku na 400 m ■ Spodletel spopad v teku na 100 m med Williamsom in Leonardom
Mlada jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki je še nepremagana na EP v Franciji
KOLESARSTVO
DIRKA PO MARKAH
Izkazala sta se tudi Basso in Battaglin
zentanca se je v zadnjih dveh srečanjih okrepila z žižičem, kar je predvsem moralno okrepilo mlado moštvo, ki je tako s polnim izkupičkom zaključilo prvi del prvenstva. Mladi Jugoslovani so tudi favoriti za prvo mesto, prej pa bodo morali premagati žilave Italijane, ki so bili od nekdaj «trd oreh» za vse jugoslovanske reprezentance.
Pravo presenečenje v tej skupini pa je Švedska, ki je prav v zadnjem kolu prehitela Francijo in se je tako uvrstila med četverico najboljših. Razočarala je češkoslovaška, ki doživlja v košarki hudo krizo. V zadnjem kolu so namreč češki košarkarji izgubili proti Grčiji in s tem tudi četrto mesto na lestvici.
Gien
Po visoki zmagi proti Poljski je zavladalo v italijanskem taboru dokajšnje navdušenje. Trener Cerio-ni je bil že prepričan, da bodo njegovi varovanci premagali tudi Španijo in da bodo s tem preprečili v polfinalnem srečanju spopad z Jugoslavijo. Italijanom pa so prekrižali račune borbeni Španci, ki so si z zmago priborili tudi prvo mesto na lestvici.
Tretji so se uvrstili sovjetski košarkarji, ki so bili veliki favoriti za končno zmago, saj imajo v svojih vrstah velikana Tkačenka (2,15 m), ki je večkrat že nastopal v članski državni reprezentanci. SZ Pa je v uvodnem delu prvenstva izgubila dve odločilni tekmi s Španijo in z Italijo, s čimer si je zapravila tudi možnost uvrstitve v finale.
Poljaki so četrti, Belgijci pa peti. Torej po predvidevanju.
Danes začetek finala
Po včerajšnjem prostem dnevu se bodo danes začeli finalna srečanja. Osem ekip bo igralo v Orleansu, ostale pa v Olivetu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
OBVESTILO
ZSŠDI sporoča, da bo urad v
LT. Geppa 9, II. nadstropje, zaprt
do torka, 30. t.m.
FABRIANO, 25. -- Kolumbijec /lartin Rodriguez je zmagal na sed-ni krožni kolesarski dirki po Mar-;ah. Na drugo mesto se je z zao-tankom 27” uvrstil Danec Ole Riter, tretji pa je bil italijanski ko-esar Basso.
Dirka je bila precej razgibana. Battaglin je takoj pobegnil in si nabral, s skupinico drugih kolesarjev, nad 2 minuti prednosti. Takrat je začel v glavnini «vleči» Rodriguez. Prednost prvih se je tako zmanjšala na samih 50 sekund. Nekaj kilometrov pred ciljem je glavnina vendar ujela Battagline in tovariše. Asi so si tedaj dopustili nekaj počitka pred končnim sprintom. To je izkoristil Rodriguez. ki je silovito potegnil, si nabral nekaj sekund prednosti ter prispel sam na cilj.
Italijanski kolesarji so tudi v tej priložnosti pokazali običajne hibe. Ko je Rodriguez pobegnil, niso strnili svojih moči, da bi ga dohiteli. Izmed domačinov sta se izkazale le Battaglin (s pobegom) in Basso (v sprintu za tretje mesto).
Vrstni red:
1. Rodriguez (Kol.), ki je prevozil 222,400 km v 5.40’20” s poprečno hitrostjo 39,708 km na uro 2 Ritter (Dan.)	zaost. 27”
3. Basso (It.)	35"
PLAVANJE
Nov evropski rekord Nizozemke E. Brigithe
UTRECHT, 25. — Nizozemska plavalka Enith Brigitha je postavila nov evropski rekord na progi 200 m prosto. Progo je preplavala v 2’5”1. Prejšnji najboljši čas je dosegla vzhodna Nemka Angela Franke 5. julija letos in je bil za desetinko sekunde slabši. Brigitha je postavila rekord med državnim prvenstvom.
v Montrealu. Belgijske barve bodo branili: Sercu, De Vlaeminck, Bru-yere, Delcroix, Merckx, De Witte, Maertens, Swerts, Van Springel in Verbeeck. Rezervi bosta De Scho-enmacker in Pollentier.
Kot je razvidno iz seznama, bo v Montrealu nastopil tudi Merckx, kljub raznim težavam, ki so nastale med belgijsko zvezo in kolesarjem.
NOGOMET
LJUBLJANA, 25. — Avstrijska nogometna enajsterica Wacker je danes gostovala, v Ljubljani. Odigrala je prijateljsko tekmo s Slovanom in prepričljivo zmagala s 4:0. V nedeljo ty), ta ekipa igrala proti Olimpiji,
TURIN, 25. — Včerajšnji mednarodni atletski miting v Turinu ni izpolnil pričakovanj. Športni izvedenci so pričakovali nove svetovne rekorde kar v petih disciplinah, ta predvidevanja pa se niso uresničila, če izvzamemo tek na 440 jardov z ovirami.
Največje razočaranje je pripravil Američan Wohlhuter v teku na 800 m. Ameriški atlet je večkrat izjavil, da bo odvzel na tej progi svetovni rekord Italijanu Fiascona-ru, na včerajšnjem teku pa je zaostal kar 2 sekundi za najboljšim dosežkom. Vzrokov za neuspeh a-meriškega srednjeprogaša je več. Takoj po startu so ga ostali atleti «zaprli», tako da se je moral močno potruditi, da se je prerinil na prva mesta. Prav prvi del dirke je bil zato usoden za Wohlhuterja. Američan preteče namreč prvi krog navadno v 51”, včeraj pa je bil za dve sekundi prepočasen. Prav ti dve zamujeni sekundi sta nato odločilno vplivali na končni rezultat.
Izredno zanimanje je vladalo tudi za tek na 100 m, kjer bi se morala ponovno srečati Američan Williams in Kubanec Leonard. Komaj 19-letni kubanski sprinter pa se je v zadnjem trenutku odločil za nastop na dvojni razdalji. Kljub temu je Steve Williams tako v kvalifikacijskih tekih, kot v finalu, dal vse od sebe in je dvakrat zabeležil odličen čas 10”. Leonard se je moral v teku na 200 m zadovoljiti s skromnim rezultatom 1)”6.
Bolding (ZDA) je postavil s časom 48”7 nov svetovni rekord v teku na 440 jardov z ovirami. S tem je dosegel le polovični uspeh, saj je upal, da bo izboljšal tudi svetovni rekord Akii Bue na progi 400 m z ovirami, To bi mu tudi uspelo, če ne bi porabil preveč e-nergije v prvi polovici proge. Do šeste ovire je pretekel razdaljo med eno zapreko in drugo v trinajstih korakih. Ta izredno hiter začetek pa mu ni pomagal, saj je bil pred zadnjo oviro očitno preutrujen, zmanjšal je hitrost in zgubil tako nekaj dragocenih desetink. Kot že v nedeljo v Sieni, je tudi v Turinu dokazal, da mu bo slej ko prej uspelo izboljšati svetovni rekord olimpijskega prvaka Akii Bue.
V teku na 400 m Kubanec Juan torena ni imel nevarnih nasprotnikov. Z izredno lahkoto je dosegel
čas 44”7, kar je letošnji najboljši rezultat. Omeniti moramo, da je
bila to 46. zaporedna zmaga kubanskega tekača.
Zelo kvaliteten je bil tudi tek na 5000 m z udeležbo Puttemansa, Shorterja, Prefontaina in Dixona. Prefontaine je takoj po startu silovito potegnil, vendar je moral kmalu odstopiti zaradi bolečin v hrbtu. Na čelu so tako bili Dixon, Shorter in Puttemans, ki so izmenično vodili vse do zadnjega kroga. Tedaj je finiširal Shorter, Dixon pa ga je dohitel in prehitel ter odvrnil še zadnji napad Puttemansa. Dixon je pretekel progo v 13’32”6.
Rekorder Stones ni imel v skoku v višino nasprotnikov. Bivši rekorder Matzdorf in Brown sta izpadla že pri višini 215 cm. čeprav je Stones nato tekmoval sam, se niso gledalci pri tem dolgočasili. Američan je namreč popestril spored vidnimi kretnjami in poskakovanjem po vsakem uspelem skoku. 225 cm je preskočil ob prvem poskusu. Nato so letvico dvignili na
višino 228 cm, kjer pa svetovni rekorder ni uspel.
Italijani so se v Turinu slabo odrezali, saj so osvojili prvo mesto le v teku na 100 m ženske, kjer je Cecilia Molinari prehitela Američanko Bowen.
VARŠAVA, 25. — Na atletskem mitingu v Varšavi je dosegla poljska tekačica Irena Szewinska odlični rezultat v teku na 100 m. Progo je pretekla v 10"9, kar je le desetinko sekunde slabše od svetovnega rekorda Vzhodne Nemke Stecherjeve.
# * *
PRAGA, 25. — Na atletskem državnem prvenstvu češkoslovaške so dosegli nekaj boljših rezultatov. O-limpijski prvak v metu diska, Da-nek, je vrgel orodje 67,18 m daleč.
Kodejš je postavil s časom 49”1 nov državni rekord v teku na 400 m z ovirami. Fibingerova pa je zalučala kroglo 21,18 m daleč.
j
iamv* irmmm
Romun Ilie Nastase bo v Mestrah nastopal proti Italiji
SKUSU. JNČILU 2>U ICLVIV^U uvifeiui*	acuuvcu«	—-------
.......................................................................................................................................
OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV KLUBOV
Elektronski računalnik sestavil koledar italijanskega prvenstva
Tekme A Kge se bodo pričele 6. oktobra - Predsednik Lazia Lenzini zadovoljen z razporedom srečanj
RIM, 25. — Italijansko nogomet-1 Varese - Inter.
SaSHl ÌeHle	Sl‘
tudi objavila koledar prvenstva 1974/75. Prvenstvo A lige bodo prekinili 17. novembra letos zaradi tekme Nizozemska — Italija, ki bo 29. novembra.
Koledar prvenstev A in B lige je sestavil elektronski računalnik ob prisotnosti številnih predsednikov in drugih predstavnikov italijanskih nogometnih društev.
KOLEDAR «A» LIGE
1. KOLO
Bologna - Juventus, Cagliari - L. Vicenza, Lazio - Cesena, Milan -
Sampdoria, Napoli - Ascoli, Terna-- Fiorentina, Torino - Roma,
....... na
.................................................................................
MOTOCIKLIZEM
PRED VN FINSKE VERATRI
KOLESARSTVO
BRUSELJ, 25. — Belgijska kolesarska zveza je sporočila imena kolesarjev, ki bodo nastopili _ na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji
V odsotnosti G. Agosti ni ja Lansivuori in Read favorita
Italijan Giovanni Bonera žrtev ekipne igre?
V nedeljo bodo v Imatri na Finskem motociklistične dirke veljavne za VN Finske in za svetovno motociklistično prvenstvo. V razredih 50 ccm in 125 cem po dosedanjih vožnjah krepko vodita Van Kessel na kreidleru, oz. Andersson na yamahi. Oba imata nad 30 točk prednosti pred najbližnjimi zasledovalci, zato bi morala obdržati prvo mesto. Isto velja za Italijana Villo, ki vodi v četrtlitrskem razredu. Bolj zapleten pa je položaj v razredih 350 ccm in 500 ccm.
350 ccm
Do nedeljske dirke v Anderstorpu na švedskem je bil Italijan Agostini velik favorit za osvojitev prvega mesta, saj je imel kar 30 točk prednosti pred Ponsom. Po nedeljskem padcu pa so se njegove možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka bistveno zmanjšale.
Agostini, ki tekmuje na japonsldh motorjih yamaha, upa, da bo čim-prej okreval in misli spet nastopiti že 12. avgusta na dirkah v Misanu. S padcem si je italijanski as vendar zapravil naslov v pollitrskem razredu. Že prej je bil v tem tekmovanju nekoliko v težavah (zaradi neizkušenosti pri vodenju dvotaktnih motorjev, kakršne uporabljajo motorji yamaha), sedaj pa nima več nobene možnosti.
500 ccm
Šved Lansivuori se je z nedeljsko zmago nevarno približal Readu in Boneri na lestvici svetovnega prvenstva. Ob odsotnosti Agostinija bodo sedaj mehaniki yamahe pozorni na motor švedskega motociklista, da bi dosegel v dirkah na Finskem in v Brnu čimboljše rezultate. Izmed treh tekmecev bo najbolj
oškodovan Italijan Bonera, saj mu bodo voditelji tovarne MV prav gotovo ukazali, naj v prihodnjih dirkah pomaga klubskemu tovarišu Readu. Read je trenutno prvi na lestvici. Če bo hotel obdržati 15 točk prednosti pred Lansivuori jem, se bo moral v bodočih preskušnjah uvrstiti vedno na prva mesta. Prav zaradi tega pa bodo prihodnje dirke izredno napète in zanimive.
Trenutna lestvica svetovnega prvenstva:
50 ccm: 1. Van Kessel 69 točk, 2 Rittenberger 39, 3. Kuns 34.
125 ccm: 1. Andersson 79 točk, 2. Kneubhuler 47, 3. Nieto 42.
250 ccm: 1, Villa 47, 2. Pons, 3. Kneubhuler.
350 ccm: 1. Agostini 60, 2. Pons 38, 3. Braun.	,
500 ccm: 1. Read 62, 2. Bonera 54, 3. Lansivuori 47.
Cagliari, Juventus - Milan, L. Vicenza - Lazio, Roma - Napoli, Sampdoria - Varese.
3.	KOLO
Ascoli - Inter, Bologna - Roma, Lazio - Sampdoria, Milan - Fiorentina, Napoli - L. Vicenza, Ternana - Cagliari, Torino - Cesena, Va rese - Juventus.
4.	KOLO
Cagliari - Varese, Cesena - Fio rentina, Inter - Bologna, Juventus -Ascoli, L. Vicenza - Torino, Roma -Milan, Sampdoria1 -- Napoli, Ternana - Lazio.
5.	KOLO	.
Ascoli - Cesena, Bologna - Cagliari, Fiorentina - Napoli, Lazio Inter, Milan - L. Vicenza, Sampdoria - Juventus, Torino - Ternana, Varese - Roma.
6.	KOLO
Cagliari - Sampdoria, Cesena - Juventus, Inter - Milan, L. Vicenza Bologna, Napoli - Lazio, Roma -Ascoli, Ternana - Varese, Tomo -Fiorentina.
7.	KOLO
Bologna - Torino, Cesena - Napoli, Fiorentina - Varese, Juventus -Roma, Lazio - Cagliari, L. Vicenza - Ternana, Milan - Ascoli, Sampdoria - Inter.
8.	KOLO
Ascoli - Fiorentina, Bologna -Ternana, Inter - Juventus, Napoli - Cagliari, Roma - Lazio, Sampdoria - L. Vicenza, Torino - Milan, Varese - Cesena.
9.	KOLO Cagliari - Roma, Cesena - Inter,
Fiorentina - L. Vicenza, Juventus -Torino, Lazio - Bologna, Milan -Napoli, Ternana - Sampdoria, Varese - Ascoli.
10.	KOLO Ascoli - Sampdoria, Bologna - Varese, Cagliari - Milan, Inter - Ternana, L. Vicenza - Cesena, Napoli • Juventus, Roma - Fiorentina, Torino - Lazio.
11.	KOLO Ascoli - L. Vicenza, Fiorentina -
Inter, Juventus - Cagliari, Milan -Bologna, Roma - Cesena, Sampdoria - Torino, Ternana - Napoli.
12.	KOLO
Bologna - Sampdoria, Cagliari
Fiorentina, Cesena - Milan, Inter -Napoli, Lazio - Juventus, L. Vicenza - Roma, Ternana - Ascoli, Tori-a - Varese.
13.	KOLO
Ascoli - Bologna, Cesena - Cagliari, Fiorentina - Lazio, Juventus -Ternana, L. Vicenza - Inter, Milan - Varese, Napoli - Torino, Roma - Sampdoria.
14.	KOLO
Bologna - Napoli, Cagliari - A-scoli, Inter - Torino, Juventus -Fiorentina, Lazio - Milan, Sampdoria - Cesena, Varese - L. Vicenza.
15.	KOLO
Ascoli - Lazio, Cesena - Bologna, Fiorentiiiiai « 'Sampdoria, L. Vicenza - Juventus, Milan - Ternana,
Napoli - Varese, Roma - Inter, Torino - Cagliari.
George Best bo ponovno igral
Best,
slavno
LONDON, 25. — George znani irski nogometaš in desno krilo Manchestra Uniteda. je odločil, da ponovno obuje nogometne čevlje. Kot je znano, je Best lani izjavil, da misli opustiti športno aktivnost in se je raje vdal v življenje «play boya» in v razkošje. Best bo v prihodnji sezoni igral s skromno enajsterico (Dun-stable), ki je v deželni ligi. Magnat tega društva Keith Cheeseman je za Besta porabil 10.000 funtov šter-lingov (15 milijonov lir). Best bo za vsako tekmo dobil 200 funtov šterlingov (300.000 lir). Tudi slavne zvezde padajo ...
SABLJANJE
NA SP V FRANCIJI
Šved Edling prvak v meču
NA TURNIRJU ALPSKIH DRŽAV
S. Bevk in M. Šemrl v reprezentanci SHS
Mlada idrijska šahista Samo Bevk in Marjan Šemrl sta nastopala v mladinski reprezentanci Slovenije na turnirju alpskih držav v Gradcu. Med šestimi ekipami je zmagala Avstrija pred Zahodno Nemčijo, Slovenijo, Italijo, Štajersko in Francijo. Z dobro igro na drugi in četrti deski sta idrijska šahista prispevala k osvojitvi tretjega mesta, za kar so vsi člani ekipe prejeli kolajne.
V okviru medobratnih športnih i-ger tovarne «ETA» Cerkno je na šahovskem tekmovanju zmagala ekipa TOZD skupne službe (Makuc, Golob in Janša), ki je zbrala 21 točk, pred TOZD orodjarno 18, TO ZD plošče in TOZD cevni 11,5 točke.
Med dvanajstimi posamezniki pa je zmagal Podgorelec Vinko (TOZD plošče) 9,5 točke, slede: Makuc I-van 8,5, Golob in Tavčar 7,5 točke itd.
Na Jesenicah se je pričelo 26. odprto mladinsko šahovsko prvenstvo SR Slovenije, na katerem sodeluje 54 mladih šahistov. šahovski klub «Rudar» Idrija je na turnir poslal dva predstavnika, in sicer Bevka Sama in Medveda Matjaža. Posebno Bevk ima lepe možnosti za dobro uvrstitev, saj je lani osvojil peto mesto.	S. Kovač
GRENOBLE, 25. — Šved Rolf Edling je na svetovnem prvenstvu v sabljanju ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka v meču. Srebrno kolajno si je priboril Francoz Bro-din, na tretjo mesto pa se je uvrstil sovjetski sabljač Lukomski.
ROKOMET
ZAGREB, 25. — Znani jugoslovanski rokometaš Milan Lazarevič ne bo več nastopal v Jugoslaviji, Lazarevič je namreč že podpisal dveletno pogodbo z zahodnonemško ekipo Nettelstadt, ki pa tekmuje v drugi nemški ligi. Lazarevič je nastopal za Crveno zvezdo.
TENIS
PARIZ, 25. — Po petnajstih teniških turnirjih je lestvica za nagrado Union Grand Prix naslednja: 1. Borg (Šve.) in Smith (ZDA) 274 točk, 3. Orantes (Šp.) 214, 4. Nastase (Rom.) 200,	5. Connors
(ZDA 192.
ATLETIKA
LONDON, 25. — Osemnajstletni angleški atlet Steve Ovitt je pretekel eno miljo v izrednem času 3'59”4.
OLIMPIJSKE IGRE
MONTREAL, 25. — Organizatorji prihodnjih olimpijskih iger, ki bodo leta 1976 v Montrealu so izjavili, da bodo začeli prodajati vstopnice za ogled raznih tekmovanj v prvih mesecih prihodnjega leta. Dokončni program bodo objavili do konca tega leta.
Emil Frelih:
V TAJGI SIBIRSKIH BREZ
POTOPIS
Enoličnost novih gradenj vendarle nekoliko razbijajo starejše zgradbe izpred vojne, to so največkrat trgovine in gostilne. S tem pa ni rečeno, da novih trgovin, hotelov in restavracij
l^lllll
li
Ki
Novosibirsk - prospekt Karla Marza
z moderno arhitekturo ni. Prav te se zde s svojimi sodobnimi oblikami v starinskih ulicah nekam nemogoče vštuljene. Nato se vrste spet parki, mnogi parki na vseh koncih in krajih, kar učinkuje sicer lepo za oko, mesto samo pa je s tem raztrgano in razvlečeno.
Tudi velika svetlozelena železniška postaja, poživljena z belo barvo, je po svoji arhitektonski gradnji podobna drugim, celo tistim v Moskvi. Zanimivost te stavbe pa je v tem, da stoji na prostoru, kjer je Lenin preživljal leta svojega pregnanstva.
še na mnogih krajih lahko z občudovanjem opazuješ predele novih gradenj, kjer so še pred leti stala lesena mestna naselja. Prav te lesene hišice, ki jih kljub modernizaciji mesta še lahko vidiš, menda ne bodo nikoli izginile, saj ne v okolici mesta. Zdi se mi, da so prav te hišice z izrezljanimi okrasnimi okvirji na okencih najbolj tipične za Sibirijo. Naš čas pa jih je tudi posodobil in ne samo z radijskimi in televizijskimi antenami. Z nemajhnim začudenjem opaziš v njihovih notranjščinah pridobitve modernega časa: električne štedilnike, bojlerje in rebra grelcev centralne kurjave.
Nove modeme stavbe so največ kinematografi in veleblagovnice GUM, kjer prodajajo blago in predmete za široko potrošnjo, ki jih lahko kupiš v podobnih blagovnicah v kateremkoli sovjetskem mestu. Moderno zgrajene restavracije GASTROM nudijo jedi, ki se skoraj v ničemer ne ločijo od evropskih, nekatere so pripravljene celo bolje kot pri nas. Lahko pa si zaželiš tudi sibirskih jedi, ki jih sicer ni dobiti nikjer drugje, tako goveje meso v pivu, sibirski pelemni, to so kuhane mesne paštete sibirjaške kotlete, kmečki biftek, koštrun à la Sibirija in podobno. K jedem je pridano sočivje, predvsem surove kumare, paradižnik in več vrst buč.
Posebna zanimivost Novosibirska so poulični prodajalci z vozički znamenitih sibirskih mesnih in sirovih pirošk in raznih sladkarij. Po vsej verjetnosti so ti prodajalci še ostanki iz tistih časov, ko še ni bilo v mestu dosti trgovin, še večja
posebnost so rumeni sodasti vozovi na cesti, iz katerih prodajalci točijo rjavkasto okusno osvežujočo pijačo kvas in pivo. Razen tega pa so na mnogih ulicah na hišah nameščeni avtomati, kakršne je najti tudi v Moskvi in drugih mestih, kjer se mimoidoči za majhen denar lahko odžeja s sodavico ali šumečim sadnim sokom. Ponekod pa prodajajo kmetice na pločnikih cvetje s svojih vrtov, kar je v Sibiriji sicer bolj redko, zato pa toliko bolj cenjeno.
Najbolj zanimive so poulične prodajalnice knjig v za to postavljenih kioskih in na pločnikih izpred njih, okrog katerih se vselej gnete veliko kupcev, Modeme in sodobno urejene knjigarne državne založbe so vedno prenapolnjene ljudi in se le s težavo prerineš do posameznih pultov.
Ulične prodajalne knjig so mi bile mikavnejše. Pri vsaki izmed njih sem se vselej rad ustavil in si prebral naslove posameznih knjig, kjer lahko dobiš že rabljeno knjigo po izdatno znižani ceni, čeprav so knjige v Sovjetski zvezi že nove poceni. Prednost uličnih prodajaln pa je še posebej v tem, da lahko kupiš antikvamo knjigo, ki je sicer že davno razprodana. Pri brskanju po kupih knjig sem našel nekaj dragocenih ruskih in inozemskih knjig z umetniškega, zgodovinskega in geografskega področja, ki jih v knjigarnah nisem videl.
Vse te prodajalne knjig, cvetja, slaščic, pijačo in jestvin na ulici, spominjajo na nekdanje čase in dajejo današnjemu, vse bolj razvijajočemu se mestu modemih palač, simpatično nasprotje romantičnega nadiha, ki ga je zaslediti le še na starih podobah ali v prvih posnetih filmih.
Mnogo je prodajaln glasbenih instrumentov in gramofonskih plošč. Skoraj odveč bi bilo govoriti o modemih kinematografih, kar vse dokazuje veliko ljubezen Sibircev do glasbe in filma. Precej je napisov «Apteka», ki opozarjajo na znamenite ruske lekarne, kjer si lahko ceneno nabaviš tudi v inozemstvu priznana zdravila ruskih farmacevtov.
Pogosti sprehodi po ogromnem mestu popotniku odkrijejo
Prodaja knjig na novosibirski ulici
marsikaj. Če te preseneti dež, kar se rado zgodi, ni napačno če se napotiš v mestni muzej ali v umetniško galerijo. V muzeju si lahko ogledaš ogromen, več kot štiri metre dolg skelet mamuta, ki so ga našli leta 1939 Podoben je okostju indijskega slona, kakršni so bili po mnenju strokovnjakov še v kameni dobi v teh krajih pred petnajst in dvajset tisoč leti.
(Nadaljevanii siedi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej! polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	26. julija 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali og asi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	______________1
PO SEJ! PRAVNE KOMISIJE PREDSTAVNIŠKEGA DOMA
Pravosodna komisija že odločila priporočiti «impeachment» Nixona?
Za postopek za odstavitev bedo predvidoma glasovali vsi demokrati in verjetno tudi de! republikancev ■ Sef Bele hiše bo spoštoval ukaz vrhovnega sodišča1
WASHINGTON, 25. — Ameriški predsednik Nixon je sklenil, da bo do pičice spoštoval ukaz vrhovnega sodišča, ki je odredilo, naj izroči posebnemu tožilcu za Watergate 64 magnetofonskih posnetkov. Odločitev ni bila lahka in predsednikov odvetnik je o sklepu seznanil javnost šele osem ur potem, ko je vrhovno sodišče objavilo svojo razsodbo.
V teh dramatičnih osmih urah so časnikarji zaman lovili predsednikove svetovalce, da bi dobili odgovor, ali vsaj napotilo o tem, kaj namerava šef Bele hiše. Sele ob 1. uri pono. či (po italijanski poletni uri) se je pred televizijskimi kamerami pojavil Nixonov branilec St. Clair in povedal: «Predsednik bo do pičice spoštoval odlok vrhovnega sodišča, čeprav meni, da je razsodba hud u-darec za ugled izvršne oblasti.»
šef Bele hiše ni prikril svojega nezadovoljstva nad sklepom vrhovnega sodišča, ni si pa upal prevzeti ukaza, saj bi s tem pahnil državo v najhujšo ustavno krizo od njenega nastanka do danes. S tem, da se je pokoril ukazu sodišča, Nixon tudi upa, da si bo vsaj delno pridobil u-gied, ki ga je zgubil po izbruhu škandala Watergate.
Nixon pa vsekakor ne namerava izročiti dokaznega gradiva takoj. Kot je poudaril odvetnik St. Clair, bodo predsednikovi pravni svetovalci morah pregledati zahtevno gradivo, ga oštevilčiti in sestaviti sezname. Delo bo seveda terjalo precej časa, vsaj dva meseca po mnenju ameriških časnikarjev.
Snoči se je proti vsem predvidevanjem začela razprava pravosodne komisije predstavniškega doma, ki mora priporočiti zbornici naj začne ali ne postopek za odstranitev predsednika. Šefu Bele hiše nato sodi senat, zbran pod predsedstvom predsednika vrhovnega sodišča. Seje komisije prenaša ameriška televizija v neposrednem prenosu.
Slabo uro po začetku dela, so morali poslanci prekiniti sestanek. Neznanec je namreč telefonsko obvestil, da bo v kratkem počila bomba. Prisotni so hitro zapustili dvorano in se vrnili vanjo uro pozneje, ko so n inerci ugotovili, da je šlo le za neslano šalo. Neznanec se je pozneje še enkrat oglasil, a poslanci se niso več zmenili zanj.
Včeraj in danes so govorili vsi člani komisije. Iz teh posegov je po mnenju komentatorjev očitno, da bo komisija priporočila obtožbo predsednika. Za naj bi glasovalo vseh 21 demokratskih poslancev in marsikdo od republikanskih. Vsi demokrati, ki so spregovorili sinoči, so se odločno zavzeli za «impeachment», medtem ko so republikanci le sramežljivo namignili na možnost dodatne preiska ve v luči razsodbe vrhovnega sodišča in dejstva, da je predsednik sklenil spoštovati ukaz najvišjega organa
riškim komentatorjem, je prišla do zaključka, da je predsednik odgovoren dveh prekrškov: poskusa zaviranja sodne preiskave o Watergatu in zlorabe oblasti, ker je ukazal zveznim preiskovalnim ustanovam telefonsko in drugo nadzorstvo nad vidnimi nasprotniki in ker je zavrnil zahtevo kongresa, naj izroči okrog 200 magnetofonskih posnetkov in dokumentov o vohunski aferi.
Grozodejstva južnih Vietnamcev nad civilnim prebivalstvom
SAIGON, 25. — Južno vietnamsko letalstvo je v zadnjih 24 urah nad 200-krat bombardiralo nekatere predele Južnega Vietnama. Zverinski napadi so terjali 370 žrtev med civilnim prebivalstvom.
Tarča letalskih napadov je bila predvsem pokrajina Due Due blizu
Dananga, kjer so prejšnji teden partizani uničili saigonsko vojaško o-porišče.
Čilska vlada izplačala odškodnino rudarski družbi ZDA Anacondi
SANTIAGO DE CHILE, 25. — Čilska vlada je sklenila izplačati 65 milijonov 385.517 dolarjev takoj in 188
PRIPRAVE NA ŽENEVSKO KONFERENCO 0 BLIŽNJEM VZHODU
Yigal Alton v ZDA Protinapad Arabcev
Izrael zahteva zahodno obalo Jordana za varnostno mejo - Problem Palestincev
JWfcA '	....
TEL AVIV, 25. — Izraelski namestnik prvega ministra ter zunanji minister Yigal Allon je danes odpotoval v ZDA, kjer se bo pogovarjal z ameriškimi državniki. Na svojem potovanju se bo Allon ustavil tudi v Londonu. V Washingtonu se bo izraelski predstavnik pogovarjal s Kissingerjem, z ameriškim ministrom za obrambo Schlessinger-jem ter morda celo z Nixonom.
Potovanje izraelskega predstavnika v ZDA sovpada z mrzlično diplomatsko dejavnostjo za pripravo ženevske konference, ki bo morala
______ _______ ______ ______________ odločati o bodočnosti na vsem pod-
milijonov 22.569 dolarjev v devetih ročju Bližnjega vzhoda. Kot smo že
letih ameriški rudarski družbi Anaconda kot povračilo za nacionalizacijo rudnikov v Chuquicamati in v El Salvadoru, ki jih je podržavil pokojni predsednik Salvador Allen-de. Z Anacondo in družbo Kenne-citt so v teku pogajanja še za povračilo stroškov za podržavitev rudnika v El Tenientu. Z izredno nesramnostjo, ki dokazuje kako je hunta vezana na ameriško vlado, je čilski predstavnik poudaril, da je «pogodba izredno ugodna za čilske nacionalne interese».
UPOR V KAZNILNICI V HUNTSVILLU V TEXASU
Zabarikadirani v celici z enajstimi talci
Vodja upornikov odgovoren za 50 umorov - jetniki zahtevajo orožje in oklepne jopiče v zameno za talce
Tisoči TV-dnevnik koprske televizije
TV Studio Koper, ki deluje v okviru slovenskega TV programa, je zabeležil snoči 1000. številko svojega TV dnevnika. 15-minutna informativna oddaja V italijanščini že tretje leto vsak večer uspešno seznanja svoje gledalce doma in v sosednji Italiji o dogajanju v Jugoslaviji in v svetu, še posebej pa o življenju na obeh straneh meje s poudarkom na jugoslovansko - italijanskih odnosih in sodelovanju. Namenjen pripadnikom italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji, si je v tem času pridobil izredno velik krog gledalcev tudi v Italiji, in se uveljavil kot široko odprto okno Jugoslavije. Z zanimanjem ga zato spremljajo tostran meje zlasti tisti, ki hočejo objektivno informacijo in jih še posebej zanimajo jugoslovanske izkušnje v gradnji samoupravne socialistične družbe in neuvrščene politike.
V svojem poslanstvu se tako kot ves ostali TV program zavzema za ustvarjalno povezavo tradicij in ciljev antifašističnega boja, skupnega jugoslovanskim narodom in italijanskemu ljudstvu, z živo sedanjostjo in z graditvijo bolj demokratičnih, humanih in socialističnih odnosov med ljudmi in narodi.
Koprski TV dnevnik na ta način angažirano dopolnjuje podobo in vlogo slovenske in jugoslovanske informativne dejavnosti.
HUNTSVILLE (Texas), 25. — štirje jetniki so se včeraj uprli v državni kaznilnici v Huntsvillu v Texa-su in zajeli 11 talcev, s katerimi so se zabarikadirali v celico. Grozijo, da bodo vse pobili, če jim policija ne bo dala orožja, oklepnih jopičev in avto za beg. Upornike vodi Fred Gomez Carrasco, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi poskusa umora policijskega podčastnika.
Policija je odločno zavrnila zahtevo, da bi upornim jetnjkorn dala na razpolago orožje in oklepne jopiče, nadaljujejo pa se pogajanja o drugih zahtevah jetnikov kot so žimnice, voda, živež in druge stvari.
Skupaj s Carrascom so trije jetniki. Od teh dva aktivno sodelujeta pri uporu, o tretjem pa ni znano, če je talec, ali pa le pomaga pajdašem pri nadzorovanju jetnikov. Od enajstih talcev, med katerimi je osem žensk, je šest knjižničark, šest inštruktorjev in en paznik. Uporniki so zajeli tudi kaznilskega kaplana, ki pa so ga po nekaj urah osvobodili ter mu izročili seznam s svojimi zahtevami.
Najnevarnejši od upornikov je brez-dvoma Carrasco. ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi poskusa u-mora nekega policista. Bandit je bil eden od organizatorjev velike tihotapske mreže, ki je «uvažala» iz Mehike v ZDA ogromno količine mamil. Po mnenju policije je Carrasco odgovoren vsaj za petnajst umorov.
To je že tretji upor jetnikov v Franciji v niti enem tednu. V "e-tek so se uprli jetniki iz Clairva-
uxa, v soboto pa zaporniki iz Ni-_________
mesa. Obračun teh dveh uporov so teva uničenje izraelske države.
poročali, so problemi zelo zapleteni, ker zadevajo številne državne enote (Egipt, Sirija, Jordanija, Izrael in tudi Libanon), da ne govorimo o najbolj spornem vprašanju Palestincev.
V svojih izjavah časnikarjem je Allon, preden je poletel v ZDA, podal nekaj izjav. Ena od teh zadeva predvsem vorašanje «palestinske identitete», katero bi bilo treba po njegovem mnenju rešiti v okviru mirovnega sporazuma z Jordanijo, se pravi ustanovitvijo jordansko -palestinske države vzhodno od Izraela. Te meje naj bi bile po izraelskem mnenju priznane na mednarodni ravni ter bi morale biti tudi take, da bi jih izraelska vojska lahko branila.
No, tu se prične spor z Arabci: predvsem z Jordanci in potem z drugimi arabskimi državami, da ne govorimo o Palenstincih. Zdi se, da bi bil Izrael pripravljen, da popusti, vsaj nekaj, glede vrnitve določenih področij (Samarije in Judeje) Jordaniji, toda vedno pod pogojem, da bi izvajal absolutno kontrolo nad zahodnim bregom reke Jordan. Zdi se, da Izrael smatra za meje, ki jih je mogoče braniti, izključno zahodno obalo te reke. Izrael pa zavrača vsakršno možnost, da bi se v Ženevi pogajal z arabskimi državami, kjer bi bila navzoča osvobodilna fronta palestinskega naroda, ker ta domnevno zah-
trije mrtvi, skoraj trideset ranjenih in popolnoma opustoženi jetnišnici.
PALERMO, 25. — Karabinjerji so aretirali v palermski pokrajini šest ljudi, ki so obtoženi, da so prodajali cement po navitih cenah. Da bi preprečili špekulacijo spričo pomanjkanja cementa, je palermski prefekt prepovedal neposredno prodajo trgovcev zidarjem, ampak določil, da se prodaja vrši le s posredovanjem posebnega urada prefekture, ki naj jamči za raven cene.
MONTEVIDEO, 25. — Po uradnem sporočilu delegacije EGS za Latinsko Ameriko je svet ministrov Evropske gospodarske skupnosti sklenil podariti Urugvaju 6.000 ton mehke pšenice v okviru programa za pomoč za leti 1973/74.
V razgovorih z ameriškimi predstavniki se bo Allon vseeno znašel v težavah, ker obstaja določeno nasprotje med ZDA in Izraelom pri oceni sedanjega pobtičnega in tudi vojaškega položaja. Amerikanci so precej bolj optimistično razpoloženi (verjetno zaradi sporazumov, ki so jih sklenili z Egiptom), medtem ko je Izrael bolj črnogled.
Po Allonovlh pogovorih v Washingtonu bodo prišli v ZDA tudi arabski predstavniki, ki bodo zagovarjali svoja stališča. Jordanija zahteva, da bi ji priznah enake pravice, kot Egiptu in Siriji glede odmika čet, se pravi 10 km zahodno od reke Jordan, kar pa sedaj Izrael odklanja, ter celo trdi, da se ne bo nikoli umaknil iz zasedenih oodročij.
Mrzlično dejavnost za odpravljanje ženevske konference je opaziti
tudi v arabskih državah. V zadnjih dneh ni bilo sicer uradnih posegov, toda omembe vredno je pisanje egiptovskega časopisa «Al Gunhu-riah», ki navaja te tri točke bodoče arabske dejavnosti: 1. arabska koordinacija dela: 2. mednarodno priznanje organizacije za osvoboditev Palestine, kot predstavnika palestinskega naroda in njegove pravice, da se udeleži samostojno ženevske konference:	3. doseči sporazum
med dvema velesilama (ZDA in SZ) v zvezi z zahtevami, ki naj bi jih arabske države postavile na ženevski konferenci.
V arabskem svetu obstajajo še vedno določeni nesporazumi. Med drugim je Jordanija dosegla, da je bil rabatski vrhunski sestanek odložen.
LONDON, 25. — V tem mestu je v 82. letu starosti umrl sir James Chadwick, Nobelov nagrajenec za fiziko, ki je leta 1935 odkril nevtron. Med drugo svetovno vojno je sir Chadwick, eden največjih izvedencev o radioaktivnem žarčenju, sodeloval pri pripravi atomske bombe.
_______J
Popravilna dela na Rdečem trgu v Moskvi. Po pisanju lista «Moskov News» kaže, da bo znameniti trg, kakor
Nova Gvineja Bissau se poraja na ruševinah kolonializma
Beg portugalskih kolonialistov iz dežele - Zmernost in preudarna politika odlika PAIGC
tudi Kremelj popolnoma prenovljen in restavriran in ponovno odprt obiskovalcem novembra
...........................................................................................iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii».......
PO 500 LETIH PORTUGALSKE VLADA VINE	GrGZOdejstVB
južnoafriških rasistov v Namibiji
STOCKHOLM, 25. — švedski časnikar Per Sanden, ki je pripravil reportažo o Južni Afriki za švedsko televizijo, trdi, da je južnoafriška vojska septembra lani popolnoma uničila neko vas v Namibiji in pobila vseh 105 prebivalcev.
Sanden je govoril z nekim moškim, kateremu se je edinemu posrečilo uiti morilskemu besu južnoafriških vojakov. Ti so prišli v vas, ker so iskali gverilce plemena Sva-pu. Ko so pobili vse prebivalce, so polili ' hjihova trupla z bencinom in jih zažgali.
švedski časnikar je sporočil, da bo mož, s katerim je govoril, prihodnji mesec pričal pred pristojno komisijo OZN o grozodejstvih južnoafriške vojske v Namibiji.
Južna Afrika si je dejansko anketirala Namibijo, ki jo je OZN pred leti zaupala v upravo. OZN ni pri-
BISSAU, 25. — V portugalski Gvineji veje veter svobode, ki danes prihaja iz Portugalske, toda. ki je v bistvu sad večletnega osvobodilnega boja domačinov proti kolonialistom. Salazarizma je konec, kar je opaziti tudi v popolnoma spremenjenih odnosih med črnsko in belo skupnostjo. Sedaj so začeli prihajati v Gvinejo Bissau tuji časnikarji, čeprav šele redki, kar jim ja bilo prepovedano še pred letom dni (mimogrede naj omenimo, da je tujim časnikarjem še vedno prepovedan dostop do španske Sahare).
Črnsko prebivalstvo v Gvineji Bissau se jasno zaveda, da bodo Portugalci v kratkem odšli in da bo pred jesenjo oblast prešla v roke domačinov, se pravi v roke gibanja PAIGC (Afriška stranka za neodvisnost Gvineje in kapverdskih otokov in da bo mesto Bissau postalo glavno mesto republike Gvineje Bissau, ki jo je ustanovil Amilcara Cabrai in ki je bila proglašena v osvobojenih pokrajinah 24. septembra lani.
V deželi si manifestacije v prid
PAIGC sledijo druga za drugo. Ne samo v glavnem mestu, temveč povsod, tudi tam, kjer portugalske sile še vedno nadzorujejo področja. Sprevodi po ulicah, šolarji, ki nosijo Cabralove slike, črnski policisti in civilno prebivalstvo, ki razpravljajo o novih razmerah to so vsakdanji dogodki v tej najsevernejši portugalski koloniji v črni Afriki. Portugalski vojaki stojijo ob strani ter mirno opazujejo vsa ta dogajanja. Za njih se je končala dolga kolonialna vojna in komaj čakajo na dan, ko se bodo vrnili v domovino.
Dekolonizacija Gvineje Bissau pa ni lahka zadeva (kot ni bila lanka dekolonizacija nobene afriške ali a-zijske dežele). Pobtični delavci in aktivisti gibanja PAIGC so sedaj na delu. Skušajo prepričati prebivalstvo, črnce in belce da niso rasisti in da nočejo izgnati iz dežele belcev. Zaskrbljenost v tem pogledu je razumljiva: Gvineja Bissau je še pred ieti beležila več kot 99 odst. nepismsnega prebivalstva. Črnci, ki bodo jutri prišli na oblast
Upori v francoskih kaznilnicah
PARIZ, 25. — Šele poseg 400 agentov javne varnosti v popolni bojni opremi je pripravil k predaji 200 jetnikov kaznilnice v Caenu, ki so se uprli včeraj popoldne zaradi nemogočih življenjskih pogojev v tem zaporu. Uporniki so se bitni' predali in poseg policije ni terjal žrtev. Gmotna škoda pa je precejšnja, ker so zaporniki včeraj zažgali skladišče stolic, ki jih izdelujejo v zaporu.
V INTERVJUJU Z UREDNIKOM REVIJE «PANORAMA»
Minister Andreotti o obveščevalni službi SID
se bodo znašli pred usodnimi odločitvami. Vsakršen odliv kvalificirane in specializirane sile ter kapitala bi utegnil imeti porazne posledice za gospodarstvo.
Žal pa je večina portugalskih kolonov precej hudo kompromitirana s prejšnjim režimom ter se zato večina njih odpravlja domov na Portugalsko. Vse to je strupeni sad stoletnega jzkorišč.evan ja kolonialne dežele, ki je prinesel oblastnikom izgon, izkoriščanim domačinom pa revščino. , ki je nepojmljiva za sodobne čase.
In potem bo morala nova re-publika, ki meri nekaj manj kot 40.000 kv. km reševati še probleme sodelovanja med raznimi plemeni.
Fulani, na primer, ki so muslimani,
so sodelovali s Portugalci, Dalanti _________t___	______________
pa so bili jedro osv obodilnega boja. j znaia aneksije in je načelno prevze-
Osvooodilno gibanje PAIGC pa je optimistično razpoloženo, ker se zaveda svoje moči. Predvsem se opira na močno osvobodilno vojsko, ki vzbuja občudovanje celo tujih dopisnikov. Gre za učinkovit vojaški stroj, ki ga odlikujejo stroga disciplina enot, ter sodobna oborožitev: topništvo, tanki, lahki prenosni ra-i ketni izstrelki z dometom do 13 km, protiletalske rakete itd.
la državo v lastno upravo leta 1966, dejansko oblast pa imajo pretorijski rasisti.
Politična kriza v mozambiški upravi
LOURENCO MARQUES, 25. — I* glavnega mozambiškega mesta spo-
RIM, 25. — Italijanska obveščevalna služba SID je bila čestokrat v središču polemik in tudi pred nekaj dnevi je vzbudila precej pomislekov o njenem delovanju vest, da sta brescianska sodnika Arcai in Trovato baje dobila pomanjkljive prepise pogovora Fumagalli-Zicari v zvezi z MAR. Še več prahu pa so dvignile izjave generala Beolchinija, da je parlament dobil močno okrnjeno poročilo o škandalu SIFAR (kot se je pred leti imenoval SID).
V tej zvezi je obrambni minister Andreotti, ki je pred kratkim poročal parlamentu o delu obveščevalne službe, imel intervju z urednikom
milanske revije «Panorama». Minister uvodoma poudarja, da je varnost komplicirano vprašanje, v katerem ni mogoče točno ločiti pristojnosti policije od pristojnosti obveščevalne službe, v glavnem pa naj bi veljalo načelo, da SID obravnava vojaške tajnosti, policija in sodstvo pa sta pristojna za notranjo varnost države.
Po Andrcottijevem mnenju je e-na najhujših napak obveščevalne službe dejstvo, da je začel SIFAR zbirati dokumente o raznih ljudeh in začel preiskavo po kategorijah, ne da bi imel nobenega stvarnega indica o nevarnosti nadzorovanih
ljudi. Druga velika napaka pa je po Andreottijevem mnenju dejstvo, da je SID podvržen vplivom prevelikega števila ljudi. Najboljša rešitev bi po njegovem mnenju bila, da bi obveščevalna služba odgovarjala neposredno le obrambnemu ministru, ta pa bi zanjo jamčil pred ministrskim svetom in parlamentom.
Minister poudarja, da je po njegovem mnenju nujna preosnova SID po smernicah, ki jih je začrtala parlamentarna komisija in zlasti z uvedbo medministrskega odbora, ki naj odgovarja in vodi delo vseh obveščevalnih služb. Odbor naj bi tu-
sodne oblasti. Demokrati pa so predlog zavrnili, ker naj bi po njihovem mnenju komisija imela že dovolj gradiva, da lahko odloči ali naj se pro ti predsedniku začne jxjstopek za od stranitev ali ne. Komisija je vodila sedem mesecev preiskavo za zaprtimi vrati, zaslišala na desetine prič in preučila kupe dokumentov.
Po zadnji anketi neke velike ameriške tiskovne agencije kaže. da je na 38 članov komisije kar 27 odločilo, da bo priporočilo zbornici «impeachment» predsednika.
tem vprašanju.
Kot vse kaže, če gre
HAAG, 25. — Mednarodno ra, ne-uuh voda na 50 milj od obale j pristojnosti v sodišče v Haagu je danes z dese-j protizakonit. Sodniki, ki so poslu- tudi odredili, naj zainteresirane timi glasovi, za in štirimi proti skic : šali le britanskega in zahodnonem- ! države rešijo spor z medsebojnimi nilo. da je sklep Islandije, da ! Jkega predstavnika, ker Islandija pogajanji. Kot je znano, je Islandija verjeti ame- enostransko raztegne mejo Ur Jo- ! ne priznava mednarodnemu telesu I raztegnila meje svojih teritorialnih
voda, da bi branila domače ribiče pred napadalnostjo britanskih in zahodnonemških.
Na sliki:	sodniki mednarodnega
razsodišča v Haagu
di jamčil za neodvisnost policije od političnih organizacij, kajti moč teh organov je le v njihovem nadstrankarskem položaju. V nasprotnem primeru pride lahko do nevarnih odklonov od ustavnih pristojnosti.
Obrambni minister nadalje poudarja, da je doslej SID po svoji moči sodeloval s sodstvom, čeprav priznava, da služba ni vedno dala vseh informacij, ki jih je imela. To pa zato, ker naj ne bi bila stoodstotno gotova o virih. Kar zadeva obveščevalce je bil minister mnenja, da je včasih nujno prikriti sodnikom ime informatorja zaradi njegove osebne varnosti. V tej zvezi tudi pripominja, da v zadnjih časih tisk vse prevečkrat istoveti z obveščevalci SID ljudi, ki sploh niso imeli opravka z obveščevalno službo.
V zaključku pogovora minister navaja nekatere uspehe obveščevalne službe in sicer dejstvo, da je takoj odkril pravo naravo prevratniškega rovarjenja in strategije napetosti in dejstvo, da je preprečil skupini pustolovcev strmoglavljenje libijskega predsednika Gedafija. Takrat so v okviru operacije zaplenili v Trstu ladjo «Conquistador XIII», s katero so bili plačanci namenjeni v Libijo.
101 dan v rakvi meter pod zemljo
ANTWERPEN, 25. — Triinštiridesetletni rudar Louis Luypaerts iz mesta Hechtel je dosegel svojevrsten svetovni rekord: zasut dober meter pod zemljo je preživel 101 dan v rakvi in tako odvzel prvenstvo Britanki Clari Smith, ki je zdržala pod zemljo «samo» sto dni.
Luypaerts je bil ves čas povezan s površjem le s telefonom, živež pa so mu nosiljalì po kratki cevki. Zdravniki, ki so ga pregledali takoj po «povratku med žive», so izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje odlično.
Novi rekorder je poudaril, da je izredno zadovoljen, da mu je podvig uspel in dodal, da upa, da bo v kratkem izboljšal rekord.
j Življenje v Bissauu je še vedno r0£aj0i Qa ^ mozambiški generalni 'zelo poceni: petkrat bolj poceni kot guverner jn vsj čiam začasne upra-v bližnjem Dakarju. In vendar vlada povsod obupna revščina. Portu-| galska ni v petih stoletjih svoje vladavine zgradila niti ene tovarne.
No, to ni popolnoma res. Gen. Spinola je v času, ko je poveljeval na tem ozemlju, poskrbel za grad-
ve odstopili.
Iz Luande pa je prišla vest, da bo portugalska Angola dobila v kratkem statut, ki ji bo omogočil samoupravo. Bodočo upravo bo vodil admiral Rosa Coutinho, ki je izjavil, da namerava
Spinola poziva na delovno zavzetost
LIZBONA, 25. — Predsednik portugalske republike gen. Antonio Spinola je imenoval podpolkovnika Manuela Franca Charaisa. kapetana Vasca La Lourenca in kapetana Duarteja Pinta Soaresa za nove člane državnega sveta. Trije novi člani bodo zamenjali osebnosti, ki so stopile v novo portugalsko vlado.
Danes je general Spinola govoril po radiu Portugalcem ter zahteval od njih več discipline in požrtvovalnosti. Po njegovem mnenju je treba izvajati socialno revolucijo, ki se je začela 25. aprila v okviru miru, reda in spoštovanja oblasti. Spinola je dejal, da je Portugalska revna dežela, ki se je sedaj znašla v zelo kritičnem položaju.
ki bo imela zlate rezerve, neodvisno od portugalske banke.
Istrska
ustvarjalnost
(Nadaljevanje s 4. strani)
njo neke pivovarne. Skušal je tudi ! ustanoviti angolsko emisijsko banko, razviti nekatere druge pobude, toda ' poskus ni uspel. Morda se je takrat Spinola prepričal, da je treba napraviti konec portugalski kolonialni politiki v Afriki.
Gvineja Bissau je torej danes zemlja, ki živi še v istih razmerah kot pred 500 leti. Obstajajo pa možnosti za njen gospodarski razvoj.
Precej se bo lahko napravilo na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in verjetno tudi rudarstva. Primanjkovala pa bodo finančna sredstva in tudi kolikor toliko kvalificirana delavna sila. V teh razmerah obstaja nevarnost, da bi portugalski kolonializem zamenjala kaka druga vrsta neokolonializma. Nevarnost je sicer navzoča, toda možno je, da bo svet neuvrščenih, Kitajska, skandinavske države in drugi pomagali tej afriški republiki, ki se poraja, da bi stopila na svoje noge.
Vsa ta dogajanja v Gvineji Bissau pa seveda postavljajo vprašanje, kakšno stališče bodo portugalske oblasti zavzele v Mozambiku ter v Angoli.
vilnih kolektivnih razstavah. Na razstavi ima en večji pastel z naslovom Otoki. Flavijano škopac je iz bližine Labina. Na razstavi ima dve skulpturi in sicer «Uničeno bitje» iz kamna in «čakanje» (granit). Piero Tarticchio se je rodil v Pulju 1936. Sedaj živi v Milanu in je na razstavi navzoč s tremi deh, ki jih zasledimo že v pritličju galerije.
Prav na kratko smo prikazali pomen sedanje velike razstave «Ars Histriae IV.» in nato tudi množico istrskih likovnikov, ki na njej sodelujejo. Kot smo videli, so nekateri v Istri rojeni in drugod žive, drugi so drugod rojeni, pa v Istri žive, pretežna večina pa so Istrani in v Istri tudi žive, tako da ima razstava vso pravico nositi naslov, ki so ji ga organizatorji nadeli.
Na otvoritvi razstave v sredo zvečer so podelili tudi nagrade, ki jih je podelila posebna žirija. Nagrajeni so bili naslednji razstavljavci: Josip Diminič in Janez Le-nassi si delita prvo nagrado za kiparstvo, Zvest Apollonio je bil nagrajen za grafiko, Jurij Cihlar in Jasna Marelic pa sta dobila diplomi. Pred uradno podelitvijo nagrad je spregovoril nekaj pozdravnih besed Janez Lenassi, še prej pa je portoroški folklorni ansambel zapel dve narodni in en narodni ples zaplesal. Razstava, kot smo že rekli, bo odprta do 4. avgusta in je občinstvu na ogled vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 20. ure, seveda po jugoslovanskem oziroma «sončnem» času.