Št. 243 (15.344) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slove-nija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVH SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% CISAL1MINA (jESTIONI K|iA. investicijski skladi D/^ll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 8. SEPTEMBRA 1995 Komentar (tokrat) dodajte sami... Bojan Brezigar Včeraj popoldne smo -v Ulednistvu Taman pritiskal na gumbe na daljinsken Upravljalen televizoija z na Uienom, da bi - kot smo ti “vizijsJa dnevnik slovensk televizije. Na ekranu je nel v italijanščini prodaji aparate. .Pmv tedaj nam je naroi Uu^ s Katinare telefoniral .. Potem smo se pozanin U m Ufiotovili golo dejstv uu je družba Ponteco, ki Unravlialo 'TT7 el •cuija m omogočala vicln televizijskih sporedov v 1 stu in v Nediskih dolini omvensKe televizi] ™stll.ne bomo videli \ Nikoli vec, Ce Italija ne S] nrem zakona. Kako je s ti zadevami v Rimu, pa uobro vemo. In tako smo zaceli obi spomine na čas, ko je i venska televizija prine materin jezik na ekran Uasih domovih, na pripc uovanje Beneških Slov c®v o tem, kaj jim pom SIovptioL-« 4-^1 —,• „ televizija nafi stale ^ticno domovino. Potem se je zaCelc v Beneški Sloveniji rpela pogajanja, poli te Prepiri. V intervju teoz RTv Slovenije se ne bo pogajal z kaj urzavno družbo. Medtem se je zgoi —upu.ii uei rreKve: te® in tako smo do . ... iPa ne v Bene oruji), obenem pa i °prske televizijske ue. Potem so v Lji fuiteli varčevati in ta končno izpolnil ^snovni namen, da meoijsKo di l0Ceni skupnosti. Sinoči smo gle venska poročila nr TJV niti omenjen Ul Slo za pomembn "L•__ o-vLuu Kumenor. usedih, ko je ut 1 »uevimin mul nenavadne pozori ki jih muci rado vzrokih našega tenja. Ker res ni" za bi nihi teer, ne na tej, sU3ni meje, tokra m? komentar b teim. Pred zasei tenom lahko o r tezmisljajo. ■ Endeavour je v orbito I ponesel tržaški teleskop NEW YORK - Kljub orkanu Luis stavljala ga dve 30-centimetrski pašo včeraj s floridskega vesoljskega rabolni zrcali in bo omogočal vpo-izstrelišCa Kennedy uspešno izstre- gled v tiste dele skrajnega ultravio-lili vesoljski trajekt Endeavour, ki letnega spektra, ki niso vidni z ze-ima na krovu italijanski ultraviolič- meljskega površja. Kar 40 odstotkov ni teleskop Uvstar (Ultraviolet spec- sedanje Endeavourjeve misije bo po-tograph telescope for astronomical sveCene prav posnetkom, ki jih bo research). Teleskop je plod sodelo- omogočil Uvstar. Na krovu Endea-vanja tržaške univerze z optičnim vourja je petčlanska posadka, ki bo podjetjem Galileo iz Firenc. Se- ostala v zemeljski orbiti 11 dni. TRST Nova strategija pakta Nato za spremenjene razmere No 3, strani VČERAJ DOKONČNA ZATEMNITEV / NAMESTO TV SLOVENIJE - ITALIJANSKE ZASEBNE TELEVIZIJE V Trski in v Nediških dolinah ni več televizijskih programov iz Slovenije Družba Ponteco se je zarodi pomanjkanja dohodkov moralo odpovedati prenosu TRST - Televizijskih programov iz Slovenije v Trstu in Nediskih dolinah ni vec. Včeraj so v Trstu na dosedanjih frekvencah prižgali program zasebne komercialne televizije iz Veneta ATR, Ze pred nekaj dnevi pa so slovenske programe v Nediskih dolinah nadomestile oddaje kato-liške TeleChiare. Do ukinitve je prišlo zaradi finančnih težav družbe Ponteco, ki je že vec let prenašala programe iz Slovenije, ne da bi za to imela dohodka ali povračila stroškov. Predlanskim so opozorili javnost z začasno zatemnitvijo, očitno zaman, in včeraj so dokončno ugasnili pretvornike. Na 5. strani Svet RTVS: vključili radijske oddajnike LJUBLJANA - Svet RTV Slovenija je na včerajšnji seji naložil vodstvu hiše, naj takoj spet vklopi julija izklopljene srednjevalovne radijske oddajnike na Belem križu, v Murski Soboti in Domžalah. Izklop prvih dveh je namreč prizadel italijanski oziroma madžarski radijski program, ki ju oddajata RTV centra v Kopra in Lendavi, obenem pa še program Murski val, ki je namenjen tudi porabskim Slovencem. • Omejitev oddajanja teh programov na UKV področje je onemogočila sprejem na širšem območju Italije in Madžarske, s tem pa ukinila vecdesetletni način komuniciranja obeh avtohtonih manjšin v Sloveniji z matičnima državama. Svet pa je podprl odločitev vodstva RTVS, da stroške prenašanja signalov Hrvaške televizije prenese na zainteresirane občine, ki naj bi jih bilo 22. Na 11. strani LJUBLJANA / PRED NOVIM SPORAZUMOM? Nove polemike o odnosih med Slovenijo in Italijo Thaler bo danes sprejel predstavnike slovenske manjšine FRANCIJA / PO SREČNEM NAKLJUČJU LE ENAJST RANJENIH Bombni atentat pred šolo Ivonske židovske skupnosti Natova letala ponovno napadla PAT,F. - Natova letala so včeraj ponovno napadla srbske položaje v okolici Sarajeva. Popoldne so zadela skladišče srbskega orožja v bližini Pal. Poveljnik ameriške letalonosilke Theodore Roosevelt, admiral VVilliam Fallon, je napovedal nove napade, saj uporni bosanski Srbi ne kažejo znakov, da so pripravljeni izpolniti zahteve ZN. Pri včerajšnjih napadih so sodelovala tudi italijanska letala. Na 14. strani PARIZ - Le srečnemu naključju se je treba zahvaliti, da je bilo v včerajšnjem bombnem atentatu pred židovsko šolo v lyonskem predmestju Villeurbanne le enajst mrtvih. V avtu nameščen obrtniško izdelan peklenski stroj je namreč eksplodiral ob 16.15, deset minut pred koncem pouka, ko otroci še niso zapustili poslopja in so jih pred njim čakali le redki starši. Srečno naključje je tudi hotelo, da je odpovedal v nekem drugem avtomobilu nameščen peklenski stroj. Tudi prizorišče včerajšnjega atentata je bilo posuto z maticami in žeblji, tako da so preiskovalci prepričani, da je tudi ta bombni atentat delo muslimanskih skrajnežev. Sinoči je predsednik vlade Juppe sklical medministrski odbor za boj proti terorizmu. Oblasti le s težavo skrivajo nelagodje, saj je prevCerajSnjim lyonski rabin Richard Wertenschlag obvestil prefekta, naj poskrbi za varnost židovske skupnosti pred skorajšnjimi zidovskimi verskimi prazniki. PRAZNIK VJESENI Vferde Sgaravatti RAZSTAVA PROIZVODOV ZA VRTNARSTVO IN NAMAKANJE Kmečki prigrizek za vse | V soboto, 9., nedeljo, 10. in ponedeljek 11. septembra TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fiziko) ZN4,9 16: )R Sl >4,8 16: IE ČET 31,3 16213 1 110,6 11' 13,1 11C 8,2 110 "S 3,7 1097,3 ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ^ « ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512^ TRST - Včerajšnja Vojaška slovesnost za predajo poveljstva Natove pohorske sile, ki v vodah Otrantskih vrat in južnega Jadrana nadzoruje embar-8o proti državam nekdanje Jugoslavije, je nedvomno Presegla okvir sicer po-Uiembne vojaške svečanosti. Najnovejši razpleti voj-np v Bosni, napadi Natovih letalskih sil proti srb-skim položajem okrog muslimanskih enklav, vče-mjšnji prvi operativni po-eti italijanskih tornadov in Uanazadnje sam zemljepi-sni položaj Trsta v nepo-sredni bližini najhujšega Povojnega žarišča v Evropi " vse to je včerajšnjemu do-Sajanju dalo velik pouda-h Jmr je bilo razvidno tu-11 iz samega seznama ude-laZencev svečanosti. V Trstu se je namreC včeraj zbral sam vrh atlantskega zavezništva: vrhovni Poveljnik zavezniških sil v Evropi general George A. Joulvvan, vrhovni povelj-Eik Natovega južnega krila admiral Leighton W. Emith, poveljnik sredozemskega zavezniškega rodovja admiral Mario A-ngeli, italijansko vlado Pa je zastopal podtajnik v obrambnem ministrstvu '-mrlo Maria Santoro. In Pmv iz uradnih govorov in *?iav ljudi, ki v bistvu vodijo oz. izvajajo Natovo oojno strategijo, je bilo ja-suo, da je pristop medna-mdne skupnosti do vojne Ua Balkanu na prelomnici. Po padcu berlinskega zi-u in koncu hladne vojne Se je moralo zavezništvo Pmagoditi novim okohšCi-pam: »Cas je negotovosti n uestabilnosti,« je dejal 8en. Joulwan, »in zato so 'Uorale sile Nata postati Prožnejše kot v preteklosti, Pa Čeprav je glavno vodilo ® vedno jst;o na_ s anku zavezništva - zago-avljanje svobode in miru, a kar je potrebno tudi no-0 Partnerstvo z državami ekdanjega vzhodnega moka.« NATO se prilagaja času »nove negotovosti in nestabilnosti« mi Slika pod naslovom: komodor Van Der Lugt (levo) odhaja, kontradmiral Ropers (desno) prihaja. Spodaj: nekoC so imeli mornarji kratko pristrižene lasi. Pa med njimi seveda ni bilo deklet... Foto D. Križmančič/KROMA ■ Italijanski vladni predstavnik je nedvoumno začrtal vlogo Italije tako pri uveljavljanju pomorske blokade srbsko-cmogorske federacije in pri embargu dobave orožja ostalim državam nekdanje Jugoslavije, kakor tudi pri aktivnem sodelovanju v okviru najnovejsih letalskih napadov: včeraj so namreč italijanska letala prvič bombardirala srbske vojaške cilje južno od muslimanske enklave Goražde. »Za bolj operativni pristop smo se odločili na srečanju kontaktne skupine v Londonu,« je dejal podtajnik Santoro. »Takrat je Italija dala na razpolago svoje letalstvo in sicer 8 lovskih bombnikov tornado, 6 večnamenskih lovcev msx, 5 transporterskih letal in eno letalo-cistemo.« Kritike so neupravičene: »Vojna se odvija le 50 milj daleč od italijanskih obal in bil bi pravi absurd, če ne bi posredovali tudi mi. Vsekakor se za takšno stopnjevanje vojnega dogajanja nismo odloCih mi, paC pa bosanski Srbi, ko so s silo zavzeti Zepo in Srebrenico,« je pristavil Santoro. Dogajanje zadnjih dni je za italijanskega politika »odprto okno, ki vodi k stabilizaciji spopadov v krajšem in k dokončni rešitvi konflikta v daljšem roku«. Bodo to priložnost izkoristiti, ati se bodo vrata spet zaprla? »Tega ne sprašujte nas, ki sedimo za to mizo,« je bil Santorov odgovor, ki je pristavil nic kaj razveseljivo misel: »Predolgo smo spali in sanjali o veCnem miru, ki bo nastal po koncu hladne vojne. Komaj danes se prebujamo...« O samem dogajanju na vojnem prizorišču je na tiskovni konferenci odgovarjal admiral Smith, ki neposredno poveljuje vsem napadom: »Vreme že ne sodeluje pri napadih na vojaške cilje v Bosni in smo večkrat morali prekiniti polete. Vsekakor pa naj si ne mislijo, da bomo popustiti,« je dejal in demantiral kot primitivno propagando informacijo iz Pal, po katerih je med civilisti že sto mrtvih: »Cilje izbiramo zelo skrbno, naši piloti so izredno sposobni, letala in orožje pa izredno izpopolnjena.« Za adm. Smitha predstavlja Natov poseg v Bosni »kvalitetni preskok mednarodne skupnosti: agresorje je treba prepričati s pogajanji in, Ce je treba, tudi s silo. Nastopil je Cas, da pokažemo mešanico sile in pogajanj, da se bodo odločiti, prisedli k mizi in se resno pogajati.« Kaj pa, Ce bi bil namen Natovih letalskih napadov prav ta, da pred srbsko javnostjo opraviči voditelje, ko bodo pristati na mirovne pogoje, ki so daleč od triumfalistiCnih napovedi »Velike Srbije« na začetku vojne? Mlačne beograjske reakcije bi kazale v to smer, kakor tudi relativno zmerna raven bombnih napadov. To pa ni vprašanje, o katerem bi lahko admirali, generali in viceministri javno spregovoriti. Sergij Premru Vojaška slovesnost v blišču uniform in samo po angleško Predaja visokega vojaškega poveljstva je vsekakor zelo svečan obred, ki meji na predstavo, saj tradicija mornarjev ni opustila obredov, ki segajo daleč v preteklost. Obenem pa je bilo včeraj dopoldne na Trgu Unitd, pred katerim so bile zasidrane Natove vojne ladje z razobeSenimi signalnimi zastavami, skoraj pusto, saj je bila iz varnostnih razlogov sicer maloštevilna publika odrinjena daleč od prizorišča, varnostniki pa so bili celo na strehah. Nekaj sto belih mornariških uniform v vrsti, pred njimi zastave (po angleškem abecednem redu) Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Španije, Turčije, Velike Britanije in ZDA, na drugi strani oder, na katerem se je vse lesketalo od zlatih naši-vov na uniformah, sredi trga pa povsem osamljena dva v belo »monturo« oblečena admirala: nizozemski komodor Nicolaas Van Der Lugt in nemški kontradmiral Frank Ropers, dosedanji in novi poveljnik Stanaformeda, Natovega brodovja, ki skrbi za embargo v Jadranu. Ko je je nizozemski komodor stopil pred mikrofon, je predal poveljstvo svojemu nasledniku - prvemu povojnemu nemškemu poveljniku operativnega brodovja v Sredozemlju - s tradicionalnim pozivom mornarjem, naj ga priznajo za svojega poveljnika. Admirala sta si izmenjala mesto, Nemec je stopil na uglednejšo levo, Nizozemec pa na podrejeno desno stran, salutirala sta, se segla roko, in svečanosti je bilo konec. Ko ne bi bilo pred tem govorov drugih visokih vojaških predstavnikov, bi predaja poveljstva trajala le nekaj minut. Tako pa so v napol praznem osrednjem tržaškem trgu skoraj uro odmevali govori, podzravi, na ves glas zakričana povelja: vse to v najlepši angleščini. Celo predstavnik italijanske vlade je spregovoril samo v angleščini - in to v zelo tekoči angleščini, morda kot nadaljni dokaz, da se vlada tehnikov res razlikuje od prejšnjih. Pa tudi, da se Trg Unitd ne pogrezne, če na njem ne zveni samo in izključno čist Dantejev jezik, kot trdijo nekateri... (s.p.) JoZe Pirjevec 33. Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992< Vso stvar je dodatno zapletel Se Dimi-b'ov, ki je na povratku z uradnega obiska v Bukarešti 17. januarja 1948 v svojem vlaku tujim časnikarjem dal odmeven intervju. V njem je govoril o podonavsko-balkanski federaciji ali konfederaciji, ki naj bi segala od Severnega morja do Sredozemlja in v kate-r° naj bi stopila tudi bodoča socialistična Grčija. S to izjavo je očitno zanikal veljavnost povojne ureditve Evrope in ne samo sugeriral misel o širjenju revolucije na Zahod, temveč tudi vizijo nove zveze sovjetskih republik, ki naj bi se postavila ob bok stari. Ti načrti so bili po Titovi meri, ne po meri Dimitrova, a jih maršal v svoji previdnosti javno ni razgrinjal. Nasprotno, ker je vedel, kakšna bo Stalinova reakcija, je v Moskvo takoj sporočil, da so takšne izjave škodljive", ter prosil sovjetske tovariše, naj brzdajo Bolgare. Stalinu pa je bilo teh slepomišenj dovolj. Prve dni februarja je skli-CQ1 sestanek bolgarskih in jugoslovanskih voditeljev, da z njimi dokončno razčisti vsa odprta vpmšanja. V zavesti, da je sam poglavitni vzrok Stalinove jeze, se je Tito iz Previdnosti odločil, da ostane v Beogradu ,n pošlje v voleji brlog poleg Djilasa, ki je bil že v Moskvi, Se Kardelja in Bakariča. Tajno srečanje v Kremlju, 10. februarja 1948 je bilo nekaj posebnega, saj so na njem brez ovinkov povedali predstavnikom dveh suverenih držav, da so časi avtonomije v notranji in mednarodni politiki dokončno mimo. V strašni noči, ki so jo preživeli v diskusiji s Stalinom - če je verjeti Djilasovim in Kardeljevim poročilom- so se jugoslovanski predstavnih vedli sicer previdno, a ne brez dostojanstva, čeprav se Stalinu niso upali oporekati. Nekaj dni kasneje, 12. februarja, pa je kazalo, da je njihova kapitulacija popolna. Sovjetski agenti so namreč sredi noči zbudili Kardelja in ga obvestili, da se Zeli Molotov srečati z njim. Ko je prišel v Kremelj, so ga brez ceremonij povabili, naj podpise sporazum, ki je zavezoval jugoslovansko vlado, da se posvetuje s sovjetsko o vseh mednarodnih vprašanjih. Moskva je v bistvu zahtevala, da se Jugoslavija uradno odpove svoji suverenosti. Ponižani, zmedeni in preplašeni Kardelj se je skušal tolažiti z mislijo, da v prihodnosti konec koncev ne bo drugače kot v preteklosti, in je zato ubogljivo podpisal. Toda ko se je z Djilasom in Bakaričem vrnil domov, ni storil ničesar, da bi prepričal Tita, naj se podredi Stalinu, pač pa ga je celo podprl v odločitvi, da mu bo kljuboval. 1. marca 1948 je maršal sklical sestanek razširjenega politbiroja, na katerem so razparavljali o federaciji med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki jo je ukazal Stalin. V prepričanju, da bi to zdaj pomenilo sprejeti trojanskega konja za lastno obzidje, so se voditelji KPJ odločili, da se diktatu uprejo. Obenem so tudi sklenili, da bodo še naprej podpirali grške partizane in nadaljevali s pripravami za vojaško intervencijo v Albaniji. Ta poteza je še dodatno razhudila Stalina, ki je Titu že namignil, da ima proti njemu močno orožje: možnost, da vsak hip prekliče dogovor o gospodarskem sodelovanju, brez katerega si ni bilo mogoče predstavljati uresničitev prve petletke. Nanjo so Sovjeti tako in tako neradi pristali, saj bi jim bila bolj pogodu agrarna kot industrijsko razvita Jugoslavija. Tito je seveda to dobro vedel, vendar je vztrajal pri svojem, kljub Stalinovi odločitvi, da za leto 1948 z njim ne obnovi gospodarskega spo- razuma. (Se nadaljuje) BENETKE / FESTIVAL Satelitska distribucija bo preobrazila filmski svet BENETKE - Neapeljcan Mario Martone je avtor dveh celovečercev (Smrt neapeljskega matematika, Nadležna ljubezen) in že priznan italijanski režiser, zato sedi med letošnjimi elani beneške žirije. Njegova prisotnost kaže na neoporečno dejstvo, da se je v nekaj letih torišče italijanske kinematografije premaknilo v Neapelj. Govor je o neapeljski umetniški - ne samo filmski - renesansi. Neki po-sebnež-solidni sooblikovalec tiskovnih konferenc, ki se sicer ne odlikujejo po tehtnosti, je včeraj enfaticno izrekel aksiom, da »neapeljskost« (t.j. bistvo neapeljske civilizacije) odgovarja ustvarjalni živahnosti in predstavlja najbolj dragoceno tvarino za italijansko kulturo. V Neaplju-preo-bljudenem velemestu, ki se od drugih nekoliko že razlikuje, je naboj človeških napetosti seveda potenciran. Odtod se porajajo filmi, četudi so si med sabo zelo različni (skupne Sole ni; na avtorje pritiska le potreba, da se izrazijo), včasih svoje pripadnosti ne izdajajo. Filme neapeljskega izvora so vrteli v izboru Italijanske panorame, prejšnji teden pa se je izkazal Stefano Incerti s prvencem »II verificatore« (Preizkuševalec); to je vizija o nesreči depresivnega preskusevalca hišnih instalacij za gas. V Incer-tijevih podobah je mesto kraj usodnih pasti. Včeraj je v Beneških noCeh stekel film »Buchi neri« (Crne luknje) Pappija Corsicatija; s pomočjo številnih domislic je avtor v svojem drugem celovečercu abstrahiral telesno razmerje med mladima moškim in žensko in ga prestavil v meditativno razsežnost. Corsicati je odličen filmar-svobodnjak. Zakaj niso njegovega film vrtel v tekmovalni sekciji, ko pa je boljši in izvimejši od že videnih italijanskih filmskih atletov? Ati ne bi morala Mostra služiti iznajdljivim debitantom, ne pa gotovima Tomatoreju, Scoli itd.? Zvečer pa je z Lida odpotoval v Pariz prek satelita vi-zuelni signal digitaliziranega filma »Umberto D.« Vittoria De Sica. Novi načini filmske distribucije bodo preobraziti filmski univerzum. Igor Devetak 4 Petek, 8. septembra 1995 DEŽELA 7^ GOJMIR DEMŠAR POSVET / MEDTEM KO SE NADALJUJE PROTEST Glasbena matica skozi desetletja (22) Poleg individualnega pouka je šola ustanovila razne komorne sestave Tržaški baročni ansambel na koncertu GM leta 1972 Posebno priznanje je Sola Glasbene matice dobila z možnostjo nastopanja njenih dijakov na mednarodnih srečanjih glasbenih Akademij in visokih glasbenih šol v Rovinju. Teh srečanj se je udeležila Glasbena matica s svojimi gojenci leta 1975 in nato še v naslednjih treh letih. Poleg individualnega pouka je šola Glasbene matice že v 60. letih začela snovati različne komorne sestave, kot so klavirski trio, godalni kvartet, itd. Kot pomembna pedagoška pri- dobitev je deloval Oddelek za staro glasbo. Gojenci tega oddelka so sami ali v sodelovanju,s profesorji pripravili kvalitetne koncertne nastope in predavanja. Ker je od 60. let dalje število gojencev šole Glasbene matice naraščalo, je nastala potreba po nadaljnjih učnih močeh. Za pouk harmonike je bila nastavljena prof. Eliana Zajec, ki je dvignila harmonikarski razred na zavidljivo višino in vzgojila kader odličnih harmonikarjev, med katerimi so danes člani pedagoškega kolektive šole Klavdij Furlan, vodja izvrstnega ansambla Synthesis 4, Loredana Coceani in Dorina Kante. Na začetku 70-ih let sta bila sprejeta v učni kader prva diplomanta klavirskega oddelka šole Glasbene matice Ravel Kodrič in Mojca Siško-vič, kasneje pianista Aleksander Rojc in Ksenija Brass ter dalje še pianista Tea Košuta in Bogdan Kralj, ki se je uveljavil tudi kot zborovodja. V 80-ih letih je šola zopet pridobila nekaj novih učnih moči. Skoraj vsi novonastavljeni pedagogi so izšli iz šole Glasbene matice. Za pouk klavirja je bila poverjena Verenka Terčelj. Teoretične predmete je prevzela Vesna Guštin, Igor Starc pa razred kitaristov. Violinski oddelek so ojačili Marko Bitežnik, Jagoda Kjuder in Aleksandra Pertot, ki se uveljavlja tudi kot odlična pevovodkinja. Za poučevanje violončela je bil nastavljen Peter Filipčič, ki je poleg pouka violončela razvil kvalitetno šolo raznih komornih skupin. Pod njegovim vodstvom deluje tudi šolski komorni orkester. Podpora Dežele Furlanije Julijske krajine je na podlagi deželnega zakona za obmejna področja omogočila od leta 1991 dalje nove nastavitve pedagogov, v glavnem sodelavcev iz prejšnjih let. Za klavirski pouk so bile nastavljene Beatrice Zonta, Vesna Zupin, Katja Milič in Klavdija Sedmak, za flavto Erika Slama, za trobila Zoran Lupine in za kitaro Marko Feri. V šoli Glasbene matice v Gorici in v Sovodnjah so poleg vodje šole in violinskega pedagoga prof. Silvana Križ-mančiča, poučevali klavir Erika Zavadlav in Neži Plesničar, teorijo Tatjana Cotič, harmoniko in teoretične predmete Dorina Kante in Ivan Klanjšček, ki poučujejo tudi v glasbenih šolah v videmski pokrajini. V šolah videmske pokrajine redno poučujeta Paola Chiabudini klavir in Ivan Klanjšček harmoniko. Številni so zunanji sodelavci, kar velja tudi za odsek šole v Zabnicah v Kanalski dolini. Klavirski trio gojencev Sole GM v Trstu leta 1968 Prinuda dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristorf 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IQj Za Deželo je potrebno krčenje v zdravstvu Za Faso/o se ne da zadostiti vsem predlogom VIDEM - Medtem ko se akcija odborov v obrambo manjših bolnišnic v deželi bliža svojemu cilju (potrebujejo 20 tisoč podpisov za referendum proti deželni zdravstveni reformi), je deželno vodstvo sindikata CISL v Vidmu pripravilo posvet o teh vprašanjih. Srečanja so se udeležili tudi deželni odbornik za zdravstvo Fa-sola ter deželna svetovalca Matas-si (Sdl) in Molinaro (LS). Sindikalni predstavniki so podčrtali, da je vprašanja deželnega zdravstva potrebno reševati brez odvečnih in kvarnih kontrapozicij, ki so značilne za ta čas. Izogniti se je treba demagoškim in populističnim posegom, ki še bolj zameglijo stvarnost in zavajajo javno mnenje. Tudi zaradi tega so pre-stavniki sindikata Cisl proti referendumu, ki po njihovem mnenju ne bo veliko prispeval, da se bo deželno zdravstvo izvleklo iz zdajšnjih težav. V isti sapi pa so bili kritični tudi do deželnih vlad- nih predstavnikov, češ da so sprejeli reformo ne da bi znali dati določene odgovore na nekatera ključna vprašanja. Lucio Gregoretti je opravil podrobno analizo stanja v deželi in ugotovil, da podatki kažejo na zaskrbljujoč, previsok odstotek sprejema v bolnišnice, kar močno vpliva na skupni deželni zdravstveni strošek, ki znaša 200 milijard lir letno. Tako visok znesek, ki predstavlja polovico celotnega deželnega proračuna, pa ne zagotavlja primerne kakovosti. Preveč je dvojnikov in preveč je stroškov, katerim bi se lahko izognili z racionalizacijo. Kot primer je navedel delovanje dveh kar-diokimrških centrov (tržaškega se poslužuje nad 80 odstotkov pacientov, ki prihajajo iz drugih dežel), ki nista potrebna za dimenzije naše dežele. To velja tudi za bolnišnice, ki imajo vsedržavno valenco. Medtem ko sta v Venetu, ki ima skoraj 5 milijonov prebivalcev, samo dva taka centra, jih v naši deželi deluje kar šest. Sindikalni predstavnik je nadalje ugotovil, da tudi število bol-nišniških zdravnikov presega državne norme, to pa še ne pomeni, da je zaradi tega kakovost oskrbe vedno zadovoljiva. Deželni odbornik Fasola je vztrajal pri svojih stališčih in ugotovil, da je nemogoče zadostiti vsem predlogom, ki prihajajo iz raznih krajev dežele. Zdravstvena reforma mora nadaljevati svojo pot, četudi bo to zahtevalo določene žrtve in huda nasprotovanja predvsem v tistih krajih, kjer je načrtovano zaprtje bolnišnic oziroma redukcija bolniških postelj in osebja. Zdravstvena reforma naj bi se v celoti udejanila konec prihodnjega leta. Dotlej naj bi se število bolniških postelj v deželi od sedanjih 8.366 skrčilo na 7.279. Rudi Pavšič H DOBRODELNI VEČER 1" Furianija želi prispevati za begunski dom v Trstu VIDEM - Tudi Furlanija in njena prestolnica želita prispevati k ureditvi doma za sirote in ubežnike z Balkana, ki bo po načrtih Sklada Lucchetta, Ota, D'Angelo in Hrovatin nastal v Trstu. V ta namen si je videmski Novinarski krožek zamislil večer z naslovom »Sanje v vili«, katerega izkupiček, ki ga bodo zbrali med občinstvom, bo šel prav skladu štirih ubitih novinarjev oziroma tehnikov. Prireditev, ki bo jutri zvečer v vili Manin v Passarianu, bo povezovala znana tele- vizijska napovedovalka Maria Giovanna Elmi, poleg pevcev (med njimi bo tudi tenorist Brano Sebastina) pa je v programu modna revija, ples in še nekatere druge zabavne točke. To bo prvič, da se tudi Furlanija aktivno udeležuje pobud v korist sklada, ki je bil lani ustanovljen v spomin na tragično umrle kroniste v Mostarju, Marca Lucchette, Saša Ote in D’Angela, in na v Somaliji hladnokrvno ubitega snemalca Vi-deoesta Mirana Hrovatina. PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV • danes, 8. septembra ob 16. uri spominska svečanost ob 'spomeniku v Prešernovem Gaju v Kranju • v nedeljo, 10. septembra ob 15. uri osrednja proslava ob spomeniku na bazoviški gmajni NSK: Odbor za proslavo bazoviških žrtev JUTRI V KOPRU Tovariško srečanje prekomorcev Udeležili se ga bodo tudi številni nekdanji borci s Trsta in Gorice skih in krjevnih odborov. Naj naštejemo samo nekatere od teh prireditev. Konec aprila so udeležili slavja občinskega odbora ZZB v Kopru, 7. julija v Izoli in dan nato na letališču v Portorožu v okvira proslav prekomor-cev-letalcev. V maju so se udeležili proslave v Postojni ob odkritju spomenika Miroslavu Vilharju, bili so udeleženi na občinski proslavi ZZB v Ajdovščini v počastitev ustanovitve in prvega nastopa partizanskega zbora "Srečko Kosovel”, na svečanosti v Idriji in 25. junija v Ilirski Bistrici v spomin na likvidacijo nemškega korpusa in še kje. V nedeljo po srečanju v Korpu, tj. 19. t.m., pa se bodo udeležili še velikega srečanja bivših partizanskih brocev raznih enot 9. korpusa v okviru občinskega praznika Nove Gorice na Lokvah, eni od primorskih partizanskih metropol. Sobotnega srečanja v Kopru se bodo udeležili tudi nekdanji borci prekomorskih enot, ki živijo na Tržaškem in Goriškem. Čeprav je od takrat preteklo že več kot 50 let, jih pri nas v zamejstvu živi še kaj več kot 200 in večina med njimi gotovo ne bo hotela zamuditi priložnosti za ponovno srečanje in obujanje spominov na tista težka a častna leta boja za svobodo. jJt KOPER - Domicilni odbori Skupnosti borcev prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOV, prirejajo v soboto, 9. t.m., ob 11. uri, v prostorih hotela Triglav v Kopru tovariško srečanje v počastitev 50-letni-ce zmage nad nacifašizmom in osvoboditve domovine ter 50-letnice vrnitve pripadnikov "Slovenskih čet” iz Južne Francije. Slavnostni govornik bo častni predsednik Osrednjega odbora preko-morcev-borcev NOV, spregovorila pa bosta še Alojz Stegu, predsednik Domicilnega odbora političnih pregnancev na Sardiniji in Emil Škerlj, član Izvršnega odbora RO ZZB in udeležencev NOB Slovenije. V kulturnem programu srečanja bodo sodelovali oktet "Bori” in Postojne, recitatorja Stane Razstresen in Andrej Jelačin ter dirigent Partizanskega pevskega zbora "Finko Tomažič” iz Trsta, Oskar Kjuder, s harmoniko, ki ga je zvesto spremljala tudi na poteh 1. prekomorske brigade v letih 1943-45. Borci prekomorskih enot s sobotnim srečanjem praktično zaključujejo letošnjo bogato dejavnost v okviru neštetih proslav 50-letnice zmage nad nacifašizmom, ki so se zvrstile na Primorskem v organizaciji raznih občin- Tovami Snaidero iz Majana kar dve dokazili o kakovosti VIDEM - Tovarna kuhinjske opreme Snaidero iz Majana je prejela kar dve certifikaciji za svoj sistem podjetniške kakovosti, potem ko je. nedavno prejela nemško certifikacijo tudi njeno kontrolirano podjetje v Nemčiji. Predsednik prizvodne družbe Rino Snaidero je podčrtal, da gre verjetno za edinega proizvajalca kuhinjskega pohištva na svetu, ki se lahko pohvali s kar tremi priznanji treh različnih zavodov za preverjanje in potrjevanje kakovosti oziroma ustrezanja proizvodov mednarodnim standardom' Snaidero iz Majana je eden izmed največjih proizvajalcev kuhinjske opreme na svetu, lani pa je povečal svoj proizvodni obseg z nakupom nemškega podjetja Ratio-nal, s katerim si je zagotovil tudi neposredno udeležbo na bogatem nemškem trgu. V TRSTU BREZ SLOVENSKEGA SIGNALA / NA ISTIH FREKVENCAH NASTOPILA KOMERCIALNA TELEVIZIJA AIR Včeraj popoldne so dokončno ugasnili program TV Slovenija 1 Včeraj popoldne, nekaj minut po 15. uri, so izklo-Pdi pretvornike, s katerih so v Trstu oddajali televi-Zl]ski program Slovenija 1. Namesto dosedanjega Programa RTV Slovenije je na isti frekvenci zasebna televizijska postaja iz Veneta ATR, ki ima predvsem komercialne programe. Poleg pretvornika na Ferlu-S'h; od koder je signal TV Slovenije 1 kril mesto in nizjo okolico, je televizija ATR prevzela tudi pretvo-ftika v Camporah in pri Mackoljah. Na Tržaškem bomo odslej lahko sledili slovenski televizijski samo na onem delu Krasa, od koder vi-otjo nanoški televizijski stolp. Tudi v nekaterih višjih Predelih mesta je na kanalu 06 viden sicer povsem zamegljen, vendar Se razpoznaven signal z Nanosa. Družba Ponteco, ki je od začetka 80-ih let prenaša-a televizijske in radijske programe iz Slovenije, že ^ec let ni imela dohodka, ki bi kril visoke stroške od-ttojanja, in je zato bila primorana odstopiti svoje ka-trale. 2e pred časom je ugasnila kanale, na katerih je Qddajala TV Koper, in na teh frekvencah je Rai pričel ® Poskusnim slovenskim tv sporedom, pred nekaj Prievj pa SQ jz^|0pjp tv Slovenija 1 tudi v Nediških o o linah, kjer je na istih frekvencah nastopila kato-lgka televizijska postaja TeleChiara Ze včeraj popoldne se je v redakciji oglasilo in Protestiralo več gledalcev, ki ne sprejemajo več TV ^ovenije. POKLON BAZOVIŠKIM ŽRTVAM / V CERKVI JE BILA ZADUŠNA MAŽA Bazovska gmajna nas čaka Nadaljujejo se svečanosti ob petinšestdesetletnici nasilne smrti bazoviških junakov Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča. Danes popoldne ob štirih bo slovesnost ob spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju, pojutrišnjem, v nedeljo, 10. septembra, ob treh popoldne pa osrednja proslava pred spomenikom na bazovski gmajni. Tamle smo se Slovenci, pa tudi italijanski antifašisti in demokrat j e ob vsaki taki priložnosti množično zbrali, zato bi bil morda vnovičen po'ziv k številni udeležbi na proslavi docela odveC. Pa vendar. Čeprav se je politično vzdušje v naših krajih zadnje Čase izboljšalo in so zaceli pripadniki večinskega naroda pozorneje, pa tudi spoštlji-veje obravnavati našo skupnost, so z druge strani vztrajno na delu nam sovražne sile. To se je pokazalo ob ponovni oskrunitvi spominskih obeležij padlim na Opčinah, na Poklonu v repenta-brski občini in v Lonjerju, ob nezaslišanem izpadu Menie in kameradov na seji občinske skupščine v Trstu in ob potezi Paola Sardosa Albertinija, ki je oskrumbo »obsodil«, zato pa zahteval odstranitev vsega, kar spominja na »infojbatorje« in »komunistične zločine«. Skratka, še vedno ni tako, kot bi moralo biti, kakor je poudaril Adrijan Pahor med predsi-nocnjo zadušno mašo v bazovski cerkvi, ki je sledila položitvi vencev Odbora za proslavo bazoviških žrtev k obeležju na pokopaCišCu pri Sv. Ani. Govornik je dejavnost štirih mučenikov zoper fašistične raznaro-dovalce utemeljil z besedami indijskega narodnega buditelja Gandhija, ki je rekel, da »bi rajši videl Indijo svobodno tudi s pomočjo nasilja kot pa sužnjo« in da je »nasilje slabše kot nenasilje, toda strahopetnost je slabša od nasilja«. Narodnost in zvestoba svojemu jeziku, kulturi in tradiciji sta torej vrednoti, za kateri se je vredno in tudi nujno žrtvovati. Po ugotovitvi, da zamejci še zdaj nimamo zaščitnega zakona, je Pahor naglasil, da bi morala naša matična država upoštevati, da bi izumiranje zamejstva pomenilo osiromašenje in koraj nazaj tudi za Slovenijo samo. Zato je narodna zavest skupna za vse in škoda bi bilo, da bi Primorci vrgli puško v koruzo, kajti ponosni moramo biti na svoj boj, ne glede na vse to, kar je sledilo letu 1945. POBUDA CGIL / SINDIKALISTA CERFEDA IN MOSCHERINI PRI ILLVJU GLASBENO ŠOLSTVO Dižavni finančni zakon mora upoštevali tržaško stvarnost Oktobra javna konferenca o izpopolnitvi infrastrukture Obsežen pedagoški program šole GM Danes se zaključuje vpisovanje novih gojencev 5e nekaj dni za potrditev vpisov starih gojencev »Trst ne potrebuje prav nobenih podpor, Potrebne so mu le usmerjene naložbe, zato ?Pustimo okrogle mize *n rajši ukrepajmo,« je ejal vsedržavni tajnik CIL VValter Cerfeda med včerajšnjo tiskovno onferenco, s katero je °tel dokazati, da sin-*kat ne besedici, am-P^k dela. Gosta je spre-mfjal elan vsedržavnega ajništva sindikalne or-S^oizacije delavcev pre-voznega sektorja FILT tanni Moscherini, oba Pa je tisku predstavil Pokrajinski generalni tajnik CGIL Bruno Zve-ch. Pred srečanjem z novi- -narji sta se sindikalista Sesla s tržaškim župa-Opm Riccardom Illyjem, f1 ]e njuna stališča o tem, ako do kraja ovrednotiti atrateško vlogo mesta v mednarodnem okviru, Qoločno podprl. Gre za to, da se sku-Pek vprašanj, ki zadevajo Pristaniške storitve ter Pomorski, železniški in itrocestni promet, po-Veže v celoto in se kot ako tudi razreši. Osnuje paj se, skratka, načrt za izoblikovanje infrastruk-urne mreže, ki bi (vključno s telekomunikacij-skirn in energetskim si-aternom) edina lahko omogočila valorizacijo ukajšnjega prometno-tr-8°yskega vozlišča med rzisci vzhodne Evrope m - preko jadranske poti Čezmorskimi trgi. Pose-®n poudarek je Cerfeda ...tem namenil Slove-niik izgotovitev infra-atrukture pa sploh oz-Uaeil kot predpogoj za akršenkoli razmah na Tržaškem. Od tod odločitev osrednjega vodstva sindikata, da bo problemu posvetil javno zasedanje, ki bo oktobra v Trstu, in nanj povabil vse odgovorne državne upravitelje. Toda kako speljati program za uresničitev integriranega multimo-dalnega sistema? Prav gotovo ne z belo knjigo o tržaškem problemu, ki jo je napisal zakonodajalec, oziroma z denarnimi sredstvi, ki jih predvideva državni finančni zakon 1996 za naše kraje, sta odgovorila gosta, paC pa bo potreben močan pritisk na Dinijevo izvršno oblast, da finančno listino temu ustrezno prikroji in Trstu dodeli sredstva, ki so potrebna za tovrstne naložbe. Takšen pritisk tudi sicer opravičuje okoliščina, da je večji del lanskega protokola o soglasju za u-dejanjenje programskega dogovora med deželno in državno vlado o gospodarskem preporodu teh krajev še vedno samo na papirju, saj je bila doslej izpolnjena le obveza za rešitev škedenjske železarne. Nobenih podpor, torej, temveč investicije: brez teh na primer ne bo mogoče privatizirati luškega aparata in v tem sklopu dokončati sedmega pomola ter omogočiti predčasne upokojitve odvečnih pristaniščnikov, ki je nujna za vstop njihove družbe na tržišCe in bo terjala strošek 13 do 14 milijard lir. Nadalje je treba privatizirati Tržaški Lloyd, a Se bi se dalo naštevati. Drago Gašperlin Na vseh šolah Glasbene matice na Tržaškem in Goriškem (z nekaj izjemami), se danes zaključuje vpisovanje novih gojencev glasbenega pouka v šolskem letu 1995-96, še nekaj dni pa se nadaljuje potrjevanje vpisov starih gojencev. Redni pouk bo stekel v ponedeljek, 11. t.m. tako kot na vseh državnih šolah. Vodstvo šole »Marij Kogoj« Glasbene matice je tako za šole na Tržaškem kot za obnovljeno šolo na Goriškem, pripravilo obogaten program z uvedbo novih inštrumentov (harfa, tolkala, oboa, bas), uvedlo bo pouk jazz glasbe z ustreznimi tečaji, pod svoje okrilje bo Glasbena matica sprejela godbene šole pri posameznih godbenih društvih, ki danes štejejo okrog 100 gojencev, odprla bo nekaj novih podružnic na podeželju, še večjo pozorhdst pa bo posvetila glasbeni vzgoji predšolskih otrok. V svoj pedagoški program je vodstvo šole Glasbene matice vključilo tudi razne seminarje za profesorje med katerimi naj omenimo vsaj seminar o madžarskem skladatelju Beli Bartoku, ki ga bo vodila od letošnjega decembra dalje priznana slovenska goriška, v Kanadi živeča, umetnica pianistka Damjana Bra-tuževa. . Seveda je tako za nove instrumente kot za okrepitev že obstoječih vodstvo šole Glasbene matice poskrbelo tudi za ustrezno kadrovsko zasedbo s kakovostnimi pedagogi, če naj omenimo samo našo mlado umetnico koncertantno harfistko Jasno Corrado Merlak. Skratka starši, ki jim je pri srcu glasbena vzgoja otrok, imajo kar obilo možnosti izbire med raznimi inštrumenti, pa tudi za zborovsko udejstvovanje v povezavi z instrumentalno vzgojo. Zamudniki imajo načelno torej še danes Cas za vpis otrok in naj priložnosti ne zamudijo, saj je glasbena vzgoja pomemben sestavni del splošne vzgoje mladine. j.k. OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE Danes začetek proslav ZSKD Z otvoritvijo razstave štirih mladih zamejskih likovnikov v ricmanjski Babni hiši ob 18. uri ter nekoliko kasneje z odprtjem fotografske razstave, posvečene Saši Oti, v dolinski Torkli, se bo danes pričel niz prireditev ob 50. obletnici Zveze slovenskih kulturnih društev, ki se bo zaključil v nedeljo z osrednjo proslavo. Med drevišnjimi pobudami velja posebej omeniti predstavitev treh knjižnih novosti. Ob 20. uri bodo namreč na K’luži predstavili knjigo esejev Ogledalo Aceta Mermolje, novo pesniško zbirko mladega pesnika iz Benečije Micheleja Obita in izdajo skladb Ignacija Ote. Uvertura v današnje proslavljanje bo ob 19.30 nastop v Dolini pihalnega orkestra Breg, ob koncu knjižnih predstavitev pa bodo nastopili pevski zbori Primorec-Tabor, Ivan Grbec in Valentin Vodnik. Jutri se bo praznovanje preselilo v Prebeneg, kjer bo ob 20. uri koncert za sožitje z nastopom rock skupin iz zamejstva ter etno-rock ansambla Agricantus iz Sicilije, ki ga vidimo na sliki. Izkupiček večera bo namenjen Skladu Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin. ŠOLSTVO / NOVO ŠOLSKO LETO Včeraj prvi dan pouka na višjih srednjih šolah Precejšnjo skepsa o učinkovitosti reforme Začetek šolskega leta na višjih šolah je bil še bolj razburljiv kot navadno. Poleg vsega pač, kar spada k začetnim še nedesciplini-ranim prvim dnevom pouka, je letošnjo zmedo pogojevala neznanka več: kako bo potekal pouk? Po lanski ukinitvi popravnih izpitov bodo morali dijaki, ki so bili v kakem predmetu nezadostni, v letošnjem šolskem letu nadoknaditi zamujeno snov. V okviru dvestotih dni rednega pouka bo triindsvajset dni posvečenih podpornemu pouku za negativne dijake, alternativnim dejavnostim pa za vse ostale. Letos bodo sedem dni uporabili že takoj na začetku. Dijaki bodo v prvem tednu imeli od šest do devet ur pouka za vsak predmet, v katerem so bil negativni. Ivan, ki je bil negativen v italijanščini in matematiki, se je že sam učil med počitnicami po napotkih, ki so mu jih dali profesorji, ti pa se seveda nadejajo, da so bili tudi vsi ostali tako vestni. »Ce bo_ namreč manjkalo poletno delo, ne bo mogoče s podpornim poukom zapolniti vrzeli«, meni večina profesorjev. Ivanovi sošolci, ki so bili v prejšnjem šolskem letu pozitivni, si bodo privoščili še dva dni počitnic, s ponedeljkom pa se bodo podali na izlete v Glinščico, Kanalsko dolino, na ogled razstave Eble in Naravoslovnega muzeja na Trgu Hortis. »Kje pa je Trg Hortis? Kako se bo Na-brežinec napotil v Bolju-nec?«. Profesorica, ki je včeraj zjutraj v razredu narekovala urnike za naslednje dni, se je morala baviti tudi s temi dvomi. »Ne komplicirajmo stvari, ki so že dovolj zapletene«. Tako je skušala napraviti red v zmedenih dijakih. »Navodila so nekoliko nejasna, marsikdo je skeptičen, izkušnja bo pokaza- Bodo bombe preglasile diplomacijo? Predsednik stranke Cossutta o bombnih napadih na območja bivše Jugoslavije Profesorica narekuje urnike za naslednje dni (foto Balbi/KROMA) la, kdo ima prav«, je bil mnenja prof. Simčič, ravnatelj liceja Prešeren. Vsakemu zunanjemu opazovalcu, ki je bil kdaj dijak, se poraja vprašanje, ali morda nove reforme ne strežejo po življenju kakovosti šole. Ce bodo vsi dijaki izdelovali brez nevarnosti popravnih izpitov in ponavljanja razreda (na liceju Prešeren se število odklonjenih dijakov v preteklem šolskem letu ni bistveno spremenilo), bo namreč kvaliteta šole znatno upadla. »Seveda nas kvaliteta šole skrbi, upamo pa, da bomo znali kot profesorski zbor to preprečiti. Z letošnjim šolskim letom stopa namreč v veljavo zakon, ki daje možnost profesorjem, da sami izbirajo ocenjevalne kriterije. V teh pogojih vsekakor delo ni lahko, pri profesorjih pa vzbuja nezadovoljstvo tudi nova delovna pogodba, ki jim nalaga večje obremenitve in nobenega poviška dohodkov«, (ta) ENOTNI ŠOLSKI ODBOR / REŠEVANJE ODPRTIH VPRAŠANJ Šolski skrbnik za odprt dialog Šolski odbor kot sogovornik oblasti Šolski skrbnik dr. Vito Čampo je včeraj sprejel predstavnike enotnega šolskega odbora; na srečanju, ki se je odvijalo v prijaznem in tvornem vzdušju, so mu predstavniki enotnega šolskega odbora orisali probleme, s katerimi se soočajo slovenske šole; predvsem pa so podčrtali, da želijo biti sogovorniki šolskih oblasti, ker jih je za to nalogo slovenska manjšina tudi pooblastila. Že na začetku je treba podčrtati, da je šolski skrbnik na včerajšnjem srečanju pokazal voljo za dialog z enotnim šolskim odborom in da bo vnaprej upošteval njegova stališča o raznih šolskih vprašanjih; kako pa bo ukrepal, je vprašljivo, saj se mora pri spreje- manju raznih sklepov ravnati tudi glede na reakcije Slovencem nenaklonjenih in nasprotnih krogov. Tako so po srečanju ugotavljali predstavniki enotnega šolskega odbora, potem ko so šolskega skrbnika v podrobnostih seznanili o željah in potrebah slovenske manjšine na tem področju. Šolski skrbnik je tudi zagotovil, da bo vsekakor proučil raziskavo SLORI o šolski problematiki; raziskava bo služila kot instrument, na osnovi katerega bo tekla razprava o tistih procesih racionalizacije, ki jih je treba izpeljati. Na tem področju bo sicer treba odpraviti nekatere nesporazume; bodoči zakon o zaščiti sloven- SKP / JAVNO ZBOROVANJE Predsednik SKP Armando Cossutta se je včeraj udeležil javne manifestacije, ki jo je stranka priredila na svojem sedežu. Pred prihodom v Trst se je v Avianu sestal z županom in občinskim odborom, s katerimi je razpravljal o posledicah bombnih napadov Natovih letal na področja bivše Jugoslavije. Odprtje te nove faze - je podčrtal v Trstu - odpira zaskrbljujoče perspektive; bombe prinašajo le uničevanje, s takim početjem pa ne bo mogoče ustaviti vojne; po njegovem obstaja celo nevarnost, da se bo vojni spopad še razširil in da bodo bombe preglasile diplomacijo. Zato je podčrtal, da je treba revidirati oblike vojaške prisotnosti na področjih bivše Jugosla- vije in to pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Zato se je stranka včeraj obrnila naravnost na predsednika Scalfara z vprašanjem, kdo je sploh dovolil začetek vojaških napadov; za to je po ustavi pristojen le parlament in Italija se sedaj nahaja v nevarnost - je dodal Cossutta - da bo tudi sama vključena v vojaške spopade. Manifestaciji je predsedoval tajnik federacije Giorgio Canciani, spregovoril pa je tudi Ramon Mantovani, ki je v vodstvu stranke odgovoren za zunanje zadeve. Na Goldonijevem trgu pa je bil istočasno prezidij SKP v znak protesta proti izbiri pakta Nato, ki je prav v Trstu organiziral predajo poveljstev v samem vrhu vojaškega zavezništva Nato. ske narodnostne skupnosti bo treba upoštevati, racionalizacijo slovenskih šol pa bo treba izpeljati po drugačni poti. Gre namreč za specifičnost -je dejal- in videti ■ bo treba, kje je lahko stična točka med zaščitnim zakonom in vprašanjem racionalizacije šol. Sicer pa so predstavniki enotnega šolskega odbora podčrtali, da mora imeti manjšina možnost za sodelovanje pri reševanju tistih vprašanj, ki zadevajo njeno življenje; zato tudi obstaja ta odbor, ki je na šolskem področju iztočnica za celotno skupnost; ko se obravnavajo njeni problemi, ga je treba zato povprašati za mnenje. Na srečanju so predstavniki šolskega odbora tudi podčrtali, da bi treba šolam najprej zagotoviti čim boljšo mrežo raznih služb, šele nato pa začeti vprašanje racionalizacije. Poudarili so tudi, da je v zadnjih letih v okviru manjšine dozorela zavest, da bo slovenska šola lahko obstajala le v primeru, če se bo izboljšala; dodali so še, da je naloga odbora tudi v tem, da prispeva k rasti zaupanja prebivalstva v šolski sistem. Vsi pa so izrazili bojazen, da bi racionalizacija lahko s seboj prinesla zmanjšanje števila šolskih struktur, obenem pa se zavzeli za njihovo kakovostno delovanje. Ob koncu je treba še podčrtati, da je šolski skrbnik sprejel enotni šolski odbor kot pravega sogovo-rinika, s katerim odslej reševati razna vprašanja s šolskega področja. NOVICE Danes posvet CGIL o gospodarskih odnosih s Slovenijo Na Pomorski postaji bo danes dopoldne posvet o gospodarskih odnosih med Italijo oziroma Furla-nijo-Julijsko krajino in Slovenijo, ki ga prireja deželni sindikat CGIL. Začel se bo ob 9. uri z referatom Giorgia Rossettija o aktualnih odnosih med Italijo, EU in Slovenijo, nato pa bo okrogla miza o izkušnjah italijanskih podjetnikov v sosednji državi. Posegla bosta tudi predstavnika Tržaške kreditne banke Sandi Pertot in SKGZ Branko Jazbec. Dušan Jelinčič med finalisti za nagrado »Bancarella Sport« Prihodnjo soboto bo v Pontremoliju pri Massi Carrari razglašen zmagovalec natečaja »Bancarella Sport«; med šest finalistov se je uvrstil tudi Dušan Jelinčič s svojim romanom »Zvezdnate noči« (v ital. prevodu »Le notti stellate«). Občini Trst in Dolina ponujata delovni mesti V pokrajinskem uradu za delo v Ul. Fabio Severo 46 bodo v ponedeljek, 11. in v torek, 12. t.m. (od 8.30 do 12. ure) sprejemali prijave (obrazec C/l) za dve delovni mesti za dobo treh mesecev: v občini Dolina za mesto čistilke z nalogo kuharske pomočnice (potrebno je znanje slovenskega jezika), na Občini Trst pa je za dobo treh mesecev prosto mesto strojepisca ali stojepiske. Poleg diplome nižje srednje šole morajo prosilci imeti pogoje, ki jih določata pravilnika obeh javnih uprav. Povečani kontingenti na seznamu C in D avtonomnega računa Služba za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu za Fulanijo -Julijsko krajino obvešča, da je bila po pooblastilu ministrstva za zunanjo trgovino določena monetarna prilagoditev kontingentov na seznamih C in D avtonomnega računa za leto 1995. S tem so se sprostile nove kvote na seznamu C, ki zadeva uvoz v tržaško pokrajino: 1. ) račun št. 5 - perutnina, mrtvi in živi zajci, divjačina in kosi divjadi -620 milijonov lir; 2. ) račun st. 6 - nepaMrano sveže mleko in derivati -1,7 milijarde lir; 3. ) račun št. 18 - namizno in buteljčno vino -185 milijonov lir; 4. ) pivo - 60 milijonov lir. Za sodelovanje pri razdelitvi navedenih kontingentov, ki bo izvedena enkratno, morajo zainteresirane tvrdke vložiti prošnjo na kolkova-nem papirju neposredno na službo za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu (Trg Unita 8, uradne ure od 9.00 do 12.00). Nepreklicni rok zapade 21. septembra 1995. Služba za zunanjo trgovino, ki je na voljo za podrobnejše informacije, opominja, da je blago s seznama C, ki uživa posebne carinske olajšave, namenjeno predelavi oziroma porabi izključno v tržaški pokrajini. GASILSKA SLUŽBA / POGOVOR Z DIMITRIJEM NOVAKOM Devetnajstletni Dimitrij Novak, doma z Brega, služi vojaški rok v vrstah gasilcev. Tudi pri gasilcih traja vojaški rok eno leto, moraš pa preživeti dva meseca v Rimu na posebnem tečaju. Potem te navadno pošljejo v domače mesto, kjer kot vojak služiš pri krajevni gasilski enoti. V Trstu imajo gasilci tri postojanke, Dimitrij pa dela na glavnem sedežu v Ul. D’A1-viano. Vojaški rok je začel služiti pred desetimi meseci, pri gasilcih pa je bil doma že prej. Ko je dopolnil 18 let, se je namreč javil kot prostovoljni gasilec v svoji vasi. Za to je dovolj, da si polnoleten in da pristojnim oddaš svoje osebne podatke in svojo razpoložljivost. V zameno dobiš opremo, ki ti rabi, ko te pokličejo v slučaju požara. Dimitrij bi rad bil tudi po poklicu gasilec. Po končani srednji šoli se je odločil, da bo mizar. Danes pa je vse bolj prepričan, da bo po opravljeni vojaščini ostal pri gasilcih kot občasen sodelavec in počakal na prvi natečaj. »Od vedno me je prevzemalo delo gasilcev, zato sem izrabil priložnost, da vojaščino odslužim pri gasilcih. S svojim služenjem sem sicer na koncu, preostajata mi še dva meseca, s svojo izbiro pa sem bil zadovoljen že od samega začetka. Čeprav je delo naporno in lahko tudi zelo nevarno, te ob koncu dneva navdaja prijeten občutek, da si za bližnjega res storil nekaj dobrega. Marsikdaj imaš občutek, da si pripomogel k temu, da so nekomu rešili življenje. To pa niso samo slučaji požarov, temveč tudi razni vsakodnevni pozivi, ko te pokličejo, ker nekdo stoji na oknu in grozi, da bo skočil v praznino, ali ker je nekdo vkleščen v pločevino avtomobila, zaprt v hiši itd. Spominjam se, kako smo rešili staro gospo, ki je bila ves teden zaprta v svojem stanovanju, zaradi pareze priklenjena na mizo. Včasih pa vidiš pretresljive prizore, predvsem pri prometnih nesrečah in se jim ne moreš izogniti, temveč moraš kot ostali profesionalci iz pločevine vleči razmrcvarjena telesa. Kljub vsemu pa se do sedaj nisem še nikoli znašel v situaciji, ko bi me zaskrbelo za svoje življenje. Sicer imam do nevarnosti poseben odnos, tveganje me je vedno prevzemalo, tako da se me s težavo polasti strah. Za tak poklic pa je pogum odločilnega pomena...« (td) r-jZDPI / KAJ MENI RAVNATELJICA TAMARA BLAZINAh Novi pristopi k poklicni izobrazbi Priznanje Zavodu na deželni ravni Na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje je vse pripravljeno za novo Šolsko leto, saj se bodo jutranji tečaji zaceli že prihodnji Ponedeljek, 11. septembra. Seznam 21 tečajev, ki jih bo Zavod vodil na Tržaškem, osmih na Goriškem in dveh v Benečiji smo že objavili, rav-nateljica zavoda Tamara Blazina (na sliki) pa nam je orisala okvirne smernice, posebnosti in novosti letošnjega šolskega leta. »Tečaji so namenjeni predvsem trem vrstam uporabnikov. Najprej so tečaji za ndade, ki ne nadaljujejo šolanja na višji srednji šoli: pri nas imajo možnost, da sledijo poklicnim tečajem, ki so povsem brezplačni, in sicer dvoletni tečaj Za uradnike v uvozno-izvoznih podjetjih in tečaj na področju gostinstva: na podlagi možnosti zaposlitve v gostinstvu je bil sicer tečaj namenjen natakarjem, vendar je več zanimanja za kuharsko specializacijo in bomo spet priredili tečaj za to stroko.« »Druga kategorija so absolventi višjih sred-njih šol, katerim je namenjen tečaj master za tehnike informatike, ki ga finansira Evropski socialni sklad in je intenzivnega značaja - 600 ur, vključno z delovno prakso. Ta ni samo brezplačen tečaj, ajnpak bodo tečajniki Prejemali kot brezposelni tudi majhno Podporo 5 tisoč lir za vsako uro teCaja -seveda bo to vezano na prisotnost. Po zaključnem izpitu bodo dobili diplomo specializacije za tehnike in informatike v podjetju.« »Tretji sklop pa sestavlja cela vrsta tečajev za zaposlene in brezposelne odrasle in to na najrazličnejših področjih, od informatike do zunanje trgovine, socialnovzgojnega področja, kmetijstva itd. To so večerni, kratkotrajni tečaji z umikom, ki ga bomo sestavili skupaj s tečajniki in so namenje-ni vsem onim, ki se zavedajo, da je da-jaes nujno potrebno profesionalno prilagajanje novim zahtevam tržišCa. To morda ni vedno prisotno v zavesti ljudi, tudi tistih, ki so že zaposleni; v zadnjih letih pa nam je uspelo uveljaviti miselnost, da so potrebni izpopolnjevalni tečaji. Na primer na kmetijskem področju smo naredili pomembne korake naprej, tako da imamo letos tečaj za biološko in intgrirano kmetijstvo, pa tudi teCaj za vodenje agrituristicnih obratov. Zanimive nove pristope nudimo tudi na področju informatike in še marsikaj.« »Letos bomo vodili tudi tečaje za dijake strokovne šole J. Stefana v Trstu in I. Cankarja v Gorici, da nudimo dijakom četrtih in petih razredov dodatno izobraževanje, recimo bolj praktičnega značaja. Po dogovoru z ministrstvom za šolstvo in s predstavniki dežel so takšne oblike dodatnega izobraževanja prevzeli zavodi, kot je naš, ker imamo večletne izkušnje z organizacijo delovne prakse. Za tržaške dijake bo tečaj na področju tehnike kemij-sko-biološkega laboratorija, za Goričane pa tečaj zunanje trgovine.« »Novost predstavlja tudi teCaj za varnost in higieno na delovnih mestih. Ta teCaj je primer skrbi našega Zavoda, da se učni programi prilagajajo tudi zakonskim novostim. V tem primeru smo ugotovili, da morajo vsi delodajalci imenovati odgovornega za varnost in higieno in torej je potrebno, da ispopolnimo izvedence tudi na tem področju.« »Končno naj povem še, da imamo tudi teCaj, ki je namenjen prizadetim mladostnikom od 15. do 25. leta: možnost bodo imeli, da se naučijo osnovnih nalog pri delu v uradu. To je zelo pomembna novost v naših programih: inovativni projekt smo pripravili skupaj z drugimi ustanovami: s socialnim centrom, službo za mladostnike na pokrajini in Irfopom. Za vsak načrt na tem področju dodeli Evropska skupnost točke in mi smo v naši dežeh prvi na tej lestvici, kar je vsekakor zelo veliko priznanje.« V BOLJUNCU IN SALEŽU Bogoti o neizkoriščeni občinski knjižnici Pomembni sta zlasti za študirajočo mladino V občinski knjižnici v Boljuncu (foto KROMA) Knjižnice so prepogo-stokrat pozabljeno bogastvo. Njihove zbirke knjig in raznovrstnih tiskovin se večkrat prašijo na policah, ljudje pa segajo po televizijskem daljinskem upravljalcu. Pojem knjižnice se je v letih krepko spremenil. Knjižnice namreč niso več le nekakšna skladišča knjig, v katera zahajajo sramežljivi knjižni molji, ne zbirajo le knjig, ampak tudi vsakovrstno periodiko, kasete in plošče, prirejajo kulturne večere in kratkočasne ure pravljic za najmlajše, mogoče razstave ipd. Skratka, njihova podoba se je precej spremenila, vse bolj postajajo namreC pravi kulturni centri, ki nudijo obiskovalcem različne SLIVNO / OBNOVITVENA DELA V VAŠKI CERKVI______________________ Nove slike nad starimi freskami Prezbiterij slivenske cerkve bodo odslej kra-7e tri velike slike aka-deniskega slikarja To-ruaža Perka iz Kamnika. T*srednja upodablja Križanega s svojo Materjo s sv. Janezom. Druga slika prikazuje Kristusa, Ki vabi nevernega To-InaZa, naj postavi svoj Prst v rano. Tretja pa upodablja lomljenje kruha v Emavsu. Zani-urivo je, da slike stojijo Pad tremi freskami na lst° tematiko, ki jih je Ustvaril slikar Lojze Perko, oče Tomaža, in k' jih je zob časa veliko prehitro pokvaril. Troje slik so slovesno odkrili minulo nedeljo. “lagoslovil jih je do-župnik g. Franc .ara, na slovenosti pa )e pel šempolajski cerk-Veni pevski zbor ob orgelski spremljavi Her-uiana Antoniča. Lepe Prireditve se je udeležilo veliko župljanov, Prišli pa so tudi prija- telji Slivnega od blizu in daleC, med temi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj iz Ljubljane. Postavitev novih treh slik resnici na ljubo predstavlja le del veliko obsežnejših obnovitve- nih del, ki se jih je lotil g. Švara pred dvema letoma. Tako je slivenski kamnosek Božidar Marušič izdelal iz stalagti-ta nov oltar, ambon in svečnik po načrtih arh. Franca Kvaternika. Kaže pa, da bo slikar To- maž Perko izdelal tudi nov križev pot. Nared bi moral biti prihodnjo pomlad. Omenimo naj, da sta vsa ta dela gmotno znatno podprla anonimni dobrotnik iz Trsta ter Zadružna kraška banka. možnosti duhovne obogatitve in razvedrila. Narodno in študijsko knjižnico v središču mesta večina zamejcev že pozna, manjše knjižnice v okoliških občinah pa ostajajo še vedno vse premalo obiskane. V okoliških vaseh delujejo dve občinski knjižnici: v Boljuncu in v Saležu. Občinska knjižnica v prizidku boljunskega kulturnega doma »France Prešeren« deluje dva dni na teden, in sicer ob torkih od 9. do 11. ure ter ob petkih od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, odprta pa je celo leto, razen meseca avgusta. Knjižnica posveča posebno pozornost predvsem otrokom in mladini, predvsem s svojo bogato zbirko priročnikov za šolske raziskave. Poleg tega je ena redkih knjižnic, ki so prostorsko urejene tudi za handika-pirane bralce: na voljo je poseben dohod brez stopnic, ki bi onemogočale vstop v knjižnico, pa tudi širše sanitarije, ki so urejene za dostop z vozičkom. Knjige so v glavnem urejene na prost pristop, katalogizirata pa jih knjižničarki Magda Maver ter Dragica Ule. Od lanskega oktobra, ko je začelo delovanje, žal Dolinska občina ni izvedla širše reklame, tako da je mnogim občanom še nepoznana. Knjižni fond, ki je omogočil odprtje knjižnega hrama v namensko zgrajenih prostorih, je zapuščina Eme Muserje-ve. Znana učiteljica in borka za žensko gibanje je svojo knjižnico zapustila dolinski osnovni šoli, ker pa čtivo ni bilo namenjeno izključno osnovnošolskim bralcem, je zapuščina bila dodeljena Občini. Knjižna zapuščina se lahko ponaša s široko paleto knjižnega materiala, poleg tega pa vključuje tudi številne knjige v italijanščini za italijansko-govoreče občane, ter v raznih tujih jezikih. Slovenska književnost je izredno dobro zastopana, tako da bogata zbirka strokovnih del in študij o književnosti privablja vse več bralcev tudi iz mestnega središča in drugih občin. Obširna je tudi zbirka svetovnih klasikov, biografij, politoloških tekstov, zgodovinskih študij in romanov, knjižnih pričevanj o taboriščih in NOB ter knjig na temo ženskega gibanja. Knjižna zapuščina torej predstavlja »odrasli del«, v knjižnici pa kraljuje predvsem dokupljena otroška in mladinska literatura: pravljice, mladinski romani, priročniki za šolske raziskave v slovenščini in italijanščini, enciklopedije za otroke ter mladinske knjige v italijanščini, zasebnik pa je daroval še številne druge priročnike. Občinska knjižnica v Saležu je odprta dva popoldneva na teden: ob torkih od 15. do 18. ure ter ob petkih od 16. do 19. ure. Namenjena je posebej šolski mladini, zato vključuje tudi priročnike za raziskave, za katere velja vedno veliko povpraševanje. Od leta 1989, ko je začela z delovanjem, je knjižnica redno organizirala ure pravljic za male bralce; odrasli bralci jo »odkrijejo« pretežno v poletnih mesecih, obisk pa je vedno stalen in zadovoljiv. Knjižni fond vključuje predvsem otroške in mladinske knjige predvsem v slovenščini; italijanskih knjig je manj, bodisi zaradi manjšega povpraševanja, pa tudi zaradi večjih birokratskih težav za nabavo knjig. Slovenske knjige je kupila Občina, nekaj pa je tudi darov raznih drugih knjižnic (Narodne in študijske knjižnice, koprske in sežanske občinske knjižnice). Vida Valenčič VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 8. septembra MALI ŠMAREN Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.31 - Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 6.50. Jutri, SOBOTA, 9. septembra PETER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,1 stopinje, zračni tlak 1008,9 mb narašča, veter 9 km na uro južni, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Loredana Ferhatbegovic, Claudia Pascale in Manuel Ferrigno. UMRLI SO: 57-letna Li-cia Milio, 91-letna Anna Cetertak, 84-letni Mario De Silvestro, 94-letna Maria Gionchetti, 69-letni Fran-cesco Lopez, 95-letni Antonio Žiberna, 74-letna Silvia Klein, 59-letni Gualtiero Mauri, 83-letna Oliviera lordano. [J LEKARNE Od PONEDELJKA, 4. do NEDELJE, 10. septembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels; 24.00 »Ace Ventura«. i. Jim Carrey. EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fermo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA-16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »II terrore.dalla sesta luna«, i. Donald Sutherland. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 » Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’isola delTingiustizia« (Alcatraz), i. C. Slater. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.10 »L’incantesimo del lago«, risani film; 18.30, 20.20, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bul-lock. NAZIONALE 4-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La parte piu appetitosa della femmina«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Mrs. Parker e il circolo vizioso«, i. Jenni-fer Jason Leight, Matthevv Broderick. Zadnji dan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Amata immortale« r. Bernard Rose, i. Gary Oldman, Valeria Golino, Isabella Rossellini. I.UMTERE - 18.45, 20.30, 22.15 »Cow Girl, il nuovo sesso«, i. Uma Thurman. ZiCD LET yV KULTURE Pod pokroviteljstvom občine Dolina V sodelovanju s Komisijo za kulturo pri SKGZ DANES, 8. SEPTEMBRA 1995 Ricmanje Babna hiša, ob 18. uri: Odprtje: RAZSTAVE MLADIH LIKOVNIKOV iz Trsta, Gorice in Benečije (Rado Jagodic, Stefan Turk, Nadja Bevčar, David Faganel, Herman Kosič, Sandra Manzini). Otvoritveni pozdrav: fole Namor - Glasbeni uvod: violončelist Aleksander Sluga - Beseda o delu mladih raz-stavljalcev: Jasna Merku, Jožko Vetrih in Pavel Petricig. DOLINA - K’luža in Galerija Torkla, ob 19.30: - koncert Pihalnega orkestra Breg pod vodstvom Renza Muscovija - odprtje FOTOGRAFSKE RAZSTAVE POSVEČENE SASI OTA (pripravila krožek Foto Trst 80 in fotoklub Skupina 75 iz Gorice] Spremna misel: Sergij Cesar - predstavitev knjižnih novosti: Ace Mermolja »Ogledalo« Michele Obit »Per certi versi / Po drugi strani« Ignacij Ota »Moji zemlji« Beseda o avtorjih in njihovem delu: Duško Udovič, Marko Kravos in Anton Baloh - Podajanje poezij: Suzi Bandi in Sandra Poljšak Srečanje bodo s pesmijo obogatil ZPZ Ivan Grbec, MoPZ Valentin Vodnik in MePZ Primorec-Tabor V primeru slabega vremena bo prireditev v cerkvi vi sv. Martina. Slovenska skupnost prireja 9. in 10. septembra 1995 na igrišču SD Sokol v Nabrežini Naš praznik Jutri, 9. septembra: ob 17. uri odprtje kioskov ob 18. uri nastop godbe na pihata iz Nabrežine ob 19. uri odprtje razstave ob 20-letnici deželne organiziranosti SSk od 20. ure dalje ples ob zvokih ansambla Kraški kvintet V nedeljo, 10. septembra: ob 11. uri srečanje delegacij SSk in Narodnega sveta koroških Slovencev ob 16. uri odprtje kioskov ob 17.30 nastop folklorne skupine iz Rezije ob 19. uri govori voditeljev SSk in NSKS od 20. ure dalje pies ob zvokih ansambla Status Symboi Prisrčno vabljeni ! KOZANA in IRENE vabita na OTVORITEV TRGOVINE JESTVIN na Padričah St. 37 jutri, 9. t. m., ob 18. uri gg IZLETI KD RDEČA ZVEZDA prireja ob 50-letnico delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathau-sen. Prijave sprejemamo v občinski knjižnici v Saležu tel. St. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJI sporočajo, da se na slovenskih višjih srednjih šolah pouk začne danes, 7. septembra. Dijaki se na Šolah zberejo ob 9.50. Pouk bo trajal dve učni uri. Pred tem kateheti vabijo k začetni šolski masi, ki bo v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 9. uri. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S. GREGORČIČ v Dolini obvešča, da začne pouk v ponedeljek, 11. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri učne ure ( do 11.30). KATEHET sproča, da bo uradna sv. maša za učence srednje Sole S. Gregorčiča v Dolini na prvi dan pouka v ponedeljek, 11. t. m. ob 8. uri. Vabljeni učenci, starSi in KD SKALA iz Eropade priredi danes, 8., jutri, 9., v nedeljo, 10. in v ponedeljek, 11. t. m. VAŠKI PRAZIMIK Kot specialiteta bo poleg jedi na žaru še odlična divjačina s polento. Vabljeni! vzgojitelji. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S.KOSOVEL sporoča, da se pouk prične 11. t. m. Dijaki naj se ob 8. uri zberejo v šoli na Opčinah oz. na Proseku. Pouk traja do 11.30. NA DRŽAVNI SREDNJI SOLI I. CANKAR v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 11. t. m. in sicer: na sedežu pri Sv. Jakobu bo od 8. do 10.40, nato pa bo ob 11. uri šolska maSa v šentjakobski cerkvi; na oddelku v Rojanu bo pouk od 9.40 do 12.20, šolska maša v rojanski cerkvi pa ob 8.30. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da se bo novo šolsko leto 1995/96 v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu začelo v ponedeljek, 11. t. m. Starši imajo možnost, da pripeljejo svoje otroke v vrtec od 7.30 do 8.30. Solabus bo vozil po običajnem umiku. Nadalje sporočamo, da bo že istega dne (11.9.) reden pouk s kosilom. □ OBVESTILA ZBOR JACOBUS GALLUS je pričel z vajami danes, 8. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici. Pričakujemo vse stare in nove člane. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča, da je z mesecem septembrom ponovno odprta OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUN-CU. Knjižnica bo odprta vsak torek od 9. do 11. ure in vsak petek od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Knjižnico upravlja osebje Narodne in Studijske knjižnice (tel. 227008). CE SI LETNIK 55 in si obiskoval srednjo Solo S. Kosovel na Opčinah javi se jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah na informativnem sestanku, kjer se bomo pogovorili kako praznovati našo Štiridesetletnico. DANES, v petek, 8. t. m., na praznik Marijinega rojstva se na Opčinah z večerno maso ob 19. uri začne duhovna priprava na 47. MARIJANSKI SHOD. Mašo bo vodil prof. Stane Okorn. Jutr, v soboto, 9. t. m. bo ob 16. uri spokorno bogoslužje in spovedovanje, ki bo trajalo do večerne maše ob 19. uri. V nedeljo, 10. t. m. bo 47. Marijanski shod pod geslom: Marija, pomagaj nam sleherni čas! Shod bo vodil župnik iz Pirana g. Bojan Ravbar. Začetek shoda bo ob 15.30 v cerkvi, ob 16. uri bo procesija po vasi, po procesiji pa sv. maša na prostem. Sodelovali bodo skavti, Se posebej pa vabimo cerkvene pevce in narodne noše! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi cerkvene pevke in pevce, da se v nedeljo, 10. t. m. udeležijo 47. Marijanskega shoda na Opčinah, ki se bo začel v tamkajšnji župnijski cerkvi ob 15.30. ZENSKI IN MOŠKI pevski zbor. L Gruden iz Nabrežine obveščata, da se bodo pričele skupne vaje v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo so vabljeni stari in predvsem novi člani! DRUŠTVO SKL obvešča, da bo prvi sestanek sezone 1995/96 glavnega odbora v torek, 12. t. m., ob 12. uri v Ul. Montorsi-no 2. Prosimo za prisotnost! SD POLET - KO-TALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču pri Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na St. 213420. KROŽEK YOGA SIDDHARTA - OSHO ME-DITATION CENTER na Opčinah otvarja v septembru letošnjo sezono z 2-krat tedenski tečaji yoge in meditacije: yoga ob pone-deljekih od 20. do 21.30, meditacija ob četrtkih od 20. do 21.30. Z oktobrom in do 15.6.1996 pa se bodo vršili popoldanski in večerni tečaji 4-krat tedensko. Informacije tel. 040/327488. ZSKD obvešča pevce in godbenike vseh včlanjenih zborov in godbenih društev, da bo skupna vaja za nastop na osrednji proslavi 50-letnice v nedeljo, 10. t.m., ob 16.30 v Trubarjevi dvorani nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Pevci in godbeniki naj se proslave udeležijo v običajni koncertni obleki svojega zbora oz. godbe. ZSKD vabi člane druS- OBVESTILO Sporočamo, da se je PUBLIEST Srl oglasna služba Primorskega dnevnika preselil v nove urade v ulico Valdirivo št. 36 /1. nadstropje NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 361888 faks 768697 (nespremenjen) Urnik sprejemanja obvestil, osmrtnic in malih oglasov: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (do 15.00 samo osmrtnice) Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika v ulici Montecchi 6 / II. nadstropje. tev, da se osrednje proslave 50-letnice, ki bo v nedeljo, 10. t.m., ob 18. uri na glavnem vaškem trgu v Dolini, udeležijo z društvenimi prapori in po možnosti v ljudskih nošah. Zbirališče nos in nosilcev praporov je predvideno na licu mesta pol ure pred začetkom prireditve. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letno nagrado “Dr. Frane Tončič", ki ima namen vzpodbuditi vi-sokošolce pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski studiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1993/94. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. septembra t.l. Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo obravnavala komisija, ki ji predseduje prof. Pavle Merku, nakar bo v februarju prihodnjega leta sledila nagraditev. SZ SLOGA - planinski odsek vabi v nedeljo, 10. t. m. na tradicionalni spominski pohod '95, Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja tudi letos glasbeno Solo za mlade, ki bi radi vstopili v godbo. Informacije na sedežu društva v Nabrežini vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure ali na tel. St. 200897. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno Solo. Informacije in vpisovanja v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 3., sredo, 4. in četrtek, 5. oktobra plavalne ure v bazenu v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerona, tel. S. 3720062 ali 360072 v uradnih urah. KRUT prireja zdravljenje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah in sicer od 24.9. do 4.10. in od 4. do 14.10. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicero-ne 8, tel. St. 3720062 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17.30. MALI OGLASI PIVNICA Sancin v Boljuncu je ponovno odprta. Na voljo originalno pivo “Oktoberfest" in vse vrste sendvičev. Čakamo vas! VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705. PRODAM za simbolično vsoto pregrinjalo novo, nikoli rabljeno za avto golf voklsvvagen. Tel. ob urah kosila (13-14) na tel. St. 820630. PRODAJAM knjige: DZS Anorganska kemija 1 in 2, Organska kemija 1, Fizika 1 in Matematika: integral in odvod, Latinska slovnica in vadnica 1 in 2. Tel. 302748. AUDI 80 AVANT 2.0 E, letnik ’93 v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel. v uradnih urah na st. 040/369858 - 362014. PRODAM skoraj nov kostanjev plavnik ( 17 hi). Tel. (0481) 21517. PRODAJAM dovoljenje trgovine sadja in zelenjave z dobrim prometom, prostor obnovljen. Tel. st. 040/633412 od 8. do 14. ure. PRODAM hidravlično stiskalnico za grozdje s premerom 60 cm v do- brem stanju. Tel. št. 200156. DOMAČE slive za marmelado ugodno prodajamo. Tel. St. 420604 po 20. uri ali sporočilo telefonski tajnici. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja B oddelka. Tel. St. 417253 ob večernih urah . V ZGONIKU prodam zazidljivo zemljišče površine 2.800 kv.m. Tel. St. 040/7571180 ali 215258. SLOVENSKO podjetje v Gorici išče skladiščnika sposobnega za vodenje in organizacijo skladišča, lahko tudi upokojenec izkušnjo. Vašo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod Šifro “Odgovornost". PRIZNANA slovenska firma išče osebo z višjo izobrazbo iz ekonomije in večletno izkušnjo v financah. Pošljite vašo ponudbo na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica pod Šifro “Odgovornost". PODJETJE import/ex-port v Gorici išče izkušeno uslužbenko za komercijalno dejavnost. Zaželjeno znanje tujih jezikov. Vašo ponudbo pošljite na uredništvo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maja 1, 34170 Gorica, pod Šifro “IBM". IŠČEMO prostore za urade na Opčinah. Tel. st. (040) 214538. ISCEM resno in zanesljivo gospo ali gospodično z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpollet-nega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Intere-sentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. St. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. GOSTILNA na Krasu iSče izkušenega kuharja. Tel. št. 362949 ali 362925 (ob uradnih urah). ISCEM hišo ali zazidljiv teren v Miljah s pogledom na morje. Tel. St. 662023. AGENCIJA za prevode išče sodelavce za občasno prevajanje. Pismeni curri-culum pošljite na naslov: Studio Guštin, Narodna ul. 24 - 34016 Opčine. GOS P. TOMAŽIČ iz Trebč išče pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na št. 214300 (Sola) ali 211119 ( ravnateljstvo v dopoldanskem V DOBERDOBU, na Vrtni ulici 6, ima Drejče Ferfolja osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI V spomin na nono Ano daruje AljoSa Kralj z družino 50.000 lir za SZ Sloga. Namesto cvetja na grob drage Zofije Zobin darujejo Nadja in Giorgio 30.000 lir ter Pepca Suber 20.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. Ob 10. obletnici smrti dragega moža Ninija daruje žena Pierina Hrvatič 50.000 lir za ricmanjsko cerkev. V počastitev spomina pok. žene daruje Stane Malalan 50.000 lir za UNICEF. V spomin na Vincenca Miliča, Radija Dolenca, Ivana Sosiča, Rudija Vremca in Valterja Valiča daruje Lojzka Sosič 50.000 lir za krožek KRUT. V spomin na Janka Miliča in Zofije Knez por. Zobin daruje bratranec Janko Gruden 100.000 lir za popravila samatorske cerkvice. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje Josip Simoneta 30.000 lir za popravilo zgoniške cerkve. Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje Vojko Simoneta z družino 30.000 lir za popravilo zgoniške cerkve. V spomin na Jankota Miliča (Kraljevega) darujejo Zdenka, Dragica in Milan z družinami 60.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Saleža. V spomin na Jankota Miliča darujejo Zdenka, Dragica in Milan z družinami 60.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob Nika Laurenčiča daruje Sonja Mašera 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Rudija Abrama darujeta družini Hrovatin in RudeZ 50.000 lir za Godbeno društvo v Nabrežini in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob 8. obletnici smrti očeta Stanka Požarja daruje Sergij z družino 100.000 lir za SD Zarja, 100.000 lir za pokrajinski VZPI-ANPI in 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. t Po dolgi bolezni nas je zapustil Argentino Bagozzi Pogreb bo danes, 8. t m., ob 13. uri iz nabrežin-ske cerkve. Žalostno vest sporočajo žena Milka, sinova Franco in Alessandro, vnuka Marco in Davide, sestri Angelina in Silvana ter vso sorodstvo Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo udeležili žalnega obreda. Tržič, Nabrežina, 8.9. 1995 (Pogrebno podjetje F.Preschern) Balinarska sekcija Sokola izreka Francu Bagozzi in družini iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. t Zapustila nas je naša draga Livija lordano vd. Canciani -Kocjančič Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v svetoivansko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest sporočajo Sergij, Mira in Peter ter ostalo sorodstvo Trst, 8.9.1995 (Pogrebno podjetje - UL Torrebianca 34) Ob smrti drage mame sočustvujejo s Sergijem prijetelji AnCa in Panči, Nataša in Oskar, Vojko in Cristi-na, Rosanna in Michele, Nadja in Miran V tem trenutku so Petru blizu tudi Tatjana, Poljanka, Rajko Ob izgubi tov. Ivana PuriCa izreka iskreno sožalje družini PuriC ter ostalim sorodnikom sekcija VZPI-ANPI ______Repentabor MENJALNIŠKI TEČAJI 7. september 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 UL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni banka Ljubljana 84,30 85,30 11,84 12,20 7,51 8,03 banka Koper 84,20 85,30 11,53 12,06 7,42 8,02 banka Nova Gorica 84,30 85,30 11,83 12,13 7,55 7,70 Jtonka Celje d.d., t: 063/431-000 84,70 85,70 11,95 12,40 7,70 8,30 Jtonka Noricum d.d., t: 133-40-55 84,50 85,20 11,80 12,10 7,50 7,95 Jtonka Vipa NG, t: 065/ 28-511 84,60 85,50 11,90 12,26 7,70 7,90 Come 2 us Jek_061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 84,60 84,95 12,00 12,10 7,60 7,90 _^editanstalt d. d. 84,60 85,30 11,95 12,25 7,50 8,10 Ji[ika Ljubljana, t: 12-51-095 84,83 84,98 12,00 12,06 7,68 7,80 kompas Hertz Celje Jj*063/26515, Od 7-19, sob od 7-13 84,60 85,20. 12,00 12,10 7,60 7,80 kompas Hertz Velenje !^063/855552, od 7-15, sob od 7-13 84,60 85,10 12,00 12,10 7,60 7,80 kompas Hertz Idrija J&065/71-700, od 7-15, sob od 7-13 84,60 85,00 12,00 12,10 7,60 7,80 kompas Hertz Tolmin T^5/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 84,60 85,10 12,00 12,10 7,60 7,80 kompas Hertz Bled J^064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 84,60 85,10 12,00 12,10 7,60 7,80 Kompas Hertz Nova Gorica J^065/25711 od7-19, sob. od7-13 84,60 85,10 12,00 12,10 7,60 7,80 kompas Hertz Maribor Jej062/-225252, od 7-19, sob od 7-13 84,60 85,10 12,00 12,10 7,60 7,80 Jjova kreditna banka Maribor d.d. 84,00 85,20 11,90 12,20 7,45 7,95 JWIska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 84,50 85,20 11,95 12,15 7,60 8,10 J^tna banka Slovenije 83,00 85,15 11,15 12,10 6,50 7,90 J^kum Ljubljana, t: 312-57 84,85 84,95 12,01 12,03 7,75 7,79 J^blikum Piran, t: 066/ 747-370 84,60 85,09 11,95 12,00 7,70 7,76 J^likum Celje, t: 063/ 441-485 84,80 85,20 12,00 12,15 7,60 7,82 J^blikum Maribor, t: 062/ 222-675 84,45 84,88 12,00 12,04 7,50 7,79 _I^ikum Šentilj, t: 062/ 651-355 83,70 85,00 12,04 12,10 7,10 7,80 J^blikum Tolmin, t: 065/ 82-180 85,00 85,30 12,01 12,08 7,71 7,75 J^likum NM, t: 068/ 322-490 84,65 85,10 12,05 12,15 7,56 7,95 J^likum Kamnik, t: 061/832-914 84,70 85,09 11,95 12,19 7,56 7,95 J^blikum Portorož, t: 066/747-240 84,55 85,05 11,93 12,00 7,65 7,72 J^bNkum Ljubljana Miklošičeva 84,80 84,90 12,01 12,03 7,75 7,76 J>KB d.d.,* * * 83,70 85,30 11,85 12,20 7,50 8,05 Kranj, t: 064/331-741 84,80 84,98 12,01 12,06 7,60 7,80 Ji^d.d. Ljubljana, t: 1263320 84,40 85,29 11,95 12,20 7,50 8,03 Ljubljana, 1:061/444-358 84,00 85,50 11,84 12,20 7,50 8,00 L'Pimo Ljubljana, t: 212-073 84,70 84,85 12,01 12,06 7,68 7,78 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:”* Včerajšnji tečaji * bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: ®T *39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 ________Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 7'SEPTEMBER 1995 __yaluta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1586,00 1651,00 bernska marka 1075,00 1119,00 [[ancoski frank 312,00 325,00 holandski gulden 960,00 990,00 belgijski frank 52,30 54,40 funt šterling 2463,00 2564,00 irski šterling 2506,00 2608,00 danska krona 278,00 289,00 grška drahma 6,70 7,10 kanadski dolar 1189,00 1238,00 japonski jen 16,10 16,70 Švicarski frank 1309,00 1362,00 avstrijski šiling 152,90 159,10 norveška krona 246,00 256,00 Švedska krona 218,00 227,00 Portugalski escudo 10,40 10,80 Španska pezeta 12,50 13,20 avstralski dolar 1195,00 1243,00 madžarski tlorint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,90 13,40 L_hrvaška kuna 275,00 300,00 -^SEPTEMBER 1995 I v LIRAH _valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona 9rSka drahma kanadski dolar Švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1608,00 1095.00 316.00 973.00 53,00 2494.00 2540.00 281.00 6,80 1201.00 1331,00 154,90 12,50 1658.00 1123.00 327.000 1001.00 54,70 2579.00 2635.00 291.00 7,40 1241.00 1366.00 159,90 13,60 7. SEPTEMBER 1995 V DEM 4. SEPTEMBER 1995 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 8.9.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI letaj viDEM 83.55 84.15 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa denun tolarje. e Podrobnejše informacije: teL 17-18-452,302-326 in 302-315 TEČAJ TOLARJA V AVSTRIJI FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG Posojilnica Zelema Kapla Posojilnica Pliberk Posojilnica Borovlje Posojilnica Šentjakob Posojilnica Ločilo ameriški dolar francoski Irank nizozemski gulden belgijski frank španska pesela danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling italijanska lira švedska krona valuta nakupni prodajni menjalnica hida o*i/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 172 z dne 7. 9. 1995-Tečaji veljajo od 8. 9. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 grd 100 372 funt 1 380 lira 100 191 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 90,9701 1162,4609 397,4099 90,3446 2110,3842 2754,0791 2371,2797 8175,9808 7,4524 122,4598 7295,9999 1870,5009 78,7102 1658,0889 9945,2630 187,1890 120,7429 152,9685 95,3565 91,2438 1165,9588 398,6057 90,6164 2116,7344 2762,3662 2378,4149 8200,5825 51,0978 190,8276 7,4748 2227,7374 122,8283 7317,9538 1876,1293 78,9470 1663,0781 9975,1886 187,7523 121,1062 153,4288 95,6434 91,5175 1169,4567 399,8015 90,8882 2123,0846 2770,6533 2385,5501 8225,1842 51,2511 191,4001 7,4972 123,1968 7339,9077 1881,7577 79,1838 1668,0673 10005,1142 188,3156 121,4695 153,8891 95,9303 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8.9.1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (8) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (8) devizni del skupaj .1) BLAG/ VJNIŠKI ZAPISI, ZPLAČLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 863,101 817,392 1,680,494 27 101.5413% 96.1638% 98,8526 170,000 86,310 81,739 168,049 ■.ju.trANstA Tečajnica bornega trga št.: 169 Datum: 7. 9. 1995 Ljouiv* 5100 tiCHAvrt- rte Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Stdal(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponufta Max. Min. im) sir liTT? Mir.v.« •rnnrri LEKC m (11.5.95) 11.800 1.9. 11.300 11.750 PRB 665 (13.6.95) 16.154 1,86 7.9. 15.930 16.250 16.600 15.920 28.414 SAL 1700 (9.5.95) 20.113 ,51 7.9. 19.870 20.100 20.190 20.000 3.620 SKBR 1000 (24.2.95.) 33.334 2,55 7.9. 33.200 33.390 33.740 32.110 61.735 23Z mmi Rdi 10,0 2.(1.10.95) 99,3 6.9. 101,5 RS01 8,0 5.(30.6.95) 100,5 ,19- 7.9. 100,6 100,8 100,8 100,5 26.903 RS02 9,5 9.(1.4.95) 108,8 ,15- 7.9. 108,6 109,0 109,0 108,5 23.732 RS08 5,0 4.(31.5.95) 90,5 6.9. 91,0 92,0 RSll 7,0 5.(15.7.95) 87,5 6.9. 97,1 98,5 RSL1D 8,0 5.(30.6.95) 99,8 6.9. 99,9 101,9 1SL2D .9,5 9,(1.4.95) 107,7A 1,14 7.9. 107,7 107,7 107,7 92 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 103,2 6.9. 101,0 103,0 SKR1 5,0 3.(30.6.95) 75,7 4.9. 71,0 78,0 sanni 1TBR 300 (2)(28.7.95.) 12.695 ,36 tII 12.600 12.750 12.700 12.690 127 )AD 10.000 (1.6.94.) 115.884 ,27 7.9. 115.050 115.650 117.000 114.150 18.078 M) 1715 (24.5.95.) 14.314 4.9. 14.310 15.000 M (10) 21.990 4.9. 19.800 21.990 MR (D 15.700 8.8. 14.300 16.500 HKZ 218 (30.3.93.) 10.000 4.9. 9.980 10.180 « 200 (26.6.95.) 3.887 ,78 7.9. 3.868 3.970 4.000 3.867 742 im (5) 758,OA ,67 7.9. 754,0 763,0 758,0 758,0 136 (BTP 2750 (22.6.95) 27.804 ,15- 7.9. 27.150 27.950 27.900 27.800 3.253 >FNP (D 26.826 5,35- 7.9. 27.400 28.000 28.700 26.750 1.475 JBKP 720 (25.5.95.) 9.233 ,36 7.9. 9.000 9.500 9.300 9.200 277 UP (D 41,153 14.8. 40.000 42.000 KiTTi m* H’ 12,0 4.(1.11.94) 99,3 6.9. 100.0 IZG 11,0 4.(1195) 102,5 4.9. 101,0 =CE 12,0 7,(1,6.95) 102,0 28.8. 101,2 102,5 m 10,0 2.(1.6.95) 101,4 6.9. 101,0 102,0 SZBl 10,0 1.(15.3.95) 102,6 ,19 7.9. 102,7 104,0 103,0 102,5 8.112 Tečajnica izvenborznega trga ST. 169/95-7. 9. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon St.dat(3) enotni t*aj r%i sprem | datum povpraš ponudba Max. Min. m sit iT!Iil 1EAR 2.990 5.9. 2.410 2.850 1RD0 200 (7)(30.6.95.) 5.220 4.9. 4.500 HBR0 55 (1.6.95) 3.000A 7,69- 7.9. 2.710 3.310 3.000 3.000 330 ra 1.910 6.9. 1.800 1.970 RDR0 (15.6.95) 9.000 10,00- 7.9. 9.000 12.500 9.000 9.000 45 8GSR 402,6 7,35 ’ 7.9. 389,0 412,0 414,0 389,0 21.041 ALDP 2.448 8,29- 7.9. 1.900 2.400 2.790 1.900 1.593 HBP0 320 (1.6.95) 2.999 6.9. 2,900 3.100 KBPI 10.000 KBPP 25.900 6.9. 15.050 26.000 RGP0 (6) 850,OA 7.9. 850,0 1.190 850,0 850,0 9 UBKC 360 (25.5.95) 4.510 ,38 7.9. 4.510 5.050 4.510 4.510 41 iTO*) LOK 10,0 6.(1,4.95) 101,OA ,39- 7.9. 101,0 101,5 101,0 101,0 865 HL|0 10,0 6.(1.4.951 102,0 ,03 7.9. 99,8 102,5 102,1 102,0 10.961 ]$M0 10,0 4.(1.9.95) 102,0 6.9. 99,0 103,5 ISO 10,0 4.(1.10.94) 100,4 ,38 7.9. 100,7 103,9 100,4 100,4 225 3NM 11,0 3.(1.9.95) 103,4A ,01 7.9. 102,0 103,4 103,4 103,4 255 3P0 10,0 7.(1195) 101,0 5.9. 100,0 101,9 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 100,0 6.9. 26,0 mo 10,0 3.(1.4.95) 102,3 4.9. 101,0 103,9 b dnevni (v SIT) b dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. imuuni TTtirnTT iBSBlbrez nat. bona(l. 12.95) 97,9A ,32 7.9. 96,5 97,5 97,9 97,9 1.958 |delnak.bona(vSn’)NBS2 13.938 ,61 7.9. 13.900 14.880 14.250 13.650 6.021 |delnak.bona(vSrr)NBS3 4.406 29,84 7.9. 4.832 4.930 4.930 3.640 60.140 nniii BMT5 101,4 4.9. 8MD5 96,0 5.9. 96,0 BM5 BVT5 100,9 18.8 8VD5 95,9 4.9. 92,5 BV5 7.9.95 prejšn d T d% 1.148,45 1.144,37 4,08 0,36 Vse pravice pridmne. Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odsl(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SrF; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) -izbriscena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; ** -dosež. 30-odstotna omejitev-trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG, PCE, PGO, PIJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izplačilo vmesne dividende; (Sbobveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni- za 1.93; (6)-uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10}-o dividendi bo odločala skupšč. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -divident? (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. jnin-najvišji oz. najnižji tečaj določ. vrednostnega papirja; Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. septembra 1995 od 00.00 ure dalje 1 ZA Dl EVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar ki nastopa v višji ligi ^tonili šele po streljanju 11-metrovk in bodo morali ako spremljati finalno srečanje Chiarbola-Domio, jp bo danes ob 19. uri s tri-on. Ekipa Domia je večji del srečanja imela pobudo, vendar so se DolinCani brez večjih težav branili. Gostje so prišli v vodstvo v začetku drugega polčasa s strelom s kakih 20 metrov, ki je presenetil vratarja D'Aniela. Ta je kmalu zatem ubranil 11-metrovko. Ko so manjkale tri minute do konca in so potrti navijati Doline že odhajali, pa je Tamaro z natančnim strelom izenačil. Potrebne so bile tako 11-metrovke. Igralci Domia so le enkrat zgrešili, medtem ko so DolinCani zastreljali kar dva strela z 11. metrov in so tako morali opustiti misel na finale. (ES.) Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Na prvi dirki v Trevisu ima Shipps Vtfatch vse možnosti za zmago 1. dirka (Treviso): Shipps watch (X) je v izvrstni formi in ima vse možnosti za zmago. Opozarjamo pa še na Winky’s Goals (1) in Oronteja (2); 2. dirka (Treviso): Omar di Jesolo (X) je izrazit favorit, pot do zmage pa mu posta skušala greniti Overdo-se (1) in No Pra (2); 3. dirka (Neapelj): Par-son (1) je obvezen favorit, v boj za vrh se bo vmešal tudi Mango Buli (2), oba lahko preseneti O'poeta (X); 4. dirka (Montecatini): Pretty Cik (1) lahko zmaga, če bo takoj prevzel vodstvo, seveda pa bo moral paziti na Maga Merlina (X) in Pandora Egrala (2); 5. dirka (Firence): glavni favorit je Tenacity (X), vendar pa ne smemo pozabiti na Imco Bargaina (1). Povsem brez možnosti ni niti Visual (2); 6. dirka (Rim): Addio (X) lahko v tej konkurenci resno računa na zmago, vendar pa ne bo imel lahkega dela z Giananijem (1) in Defendentejem (2). Dirka tris (Turin, 23.05) NASI FAVORITI: 12. Orsenigo Rl, 13. O’Toole Park, 5. Postal Bra; DODATEK ZA SISTE-MISTE: 14. Lusignano, 9. Orangeux, 15, Oman del Pino. Totip L-prvi X drugi 1 L — prvi X drugi 2 L — prvi 1 drugi 1 L — prvi X drugi 1 L — prvi 1 drugi 2 L — prvi 2 drugi X tInOGOMET / ITALIJANSKI POKAL ZA AMATERJE" Sovodnje in Juventina sta ostala praznih rok Sovodenjci so izgubili v Moši, Sfandrežci pa doma Mossa - Sovodnje 3:2 (1:0) STRELCA ZA SOVODNJE: Goriup hi Devetak. SOVODNJE: Gergolet, Cemic, Go-raišCek, Tomizza, Hmeljak (Goriup), Devetak, Zotti, Persoglia (Tomšič), Casagrande, Fajt, Caporale. Po lepi in zanimivi tekmi so Sovodenjci izgubili v MoSi in s tem tudi prvo mesto na lestvici v tej skupini italijanskega pokala za amaterje. V prvem polčasu so vec imeli od igre gostitelji, ki so tudi vodili z golom razlike. V drugem polčasu so domačini dosegli še en gol. Sovodenjci Pa se niso predali in močno reagirali. Prejeli so pobudo v svoje roke in zaceli oblegati domača vrata. Ta na-Por je tudi obrodil sadove, saj so stanje najprej z Goriupom zmanjšali na 1:2, ter nato z Devetakom tudi izenačili. Minuto pred koncem pa so gostitelji dosegli zmagoviti zadetek iz sumljivega »off-sideja«. Kljub porazu so bili v sovodenj-skem taboru zadovoljni predvsem z igro, ki so jo prikazali zadnjih dvajset minut. Nastopi v tem pokalu služijo Sovodenjcem predvsem kot priprava za prvenstvo. In v tem je bilo tudi sinočnje srečanje vsekakor zelo koristno. Juventina - San Sergio 0:2 (0:1) JUVENTINA: Zanier, Tommasone (P. Gergolet), Kovic, Trevisan, Villani, Candutti, Andaloro. D. Gergolet, Cecotti (Devetak), Montina, Peteani (Travagin). Čeprav je Juventina bolje igrala kot v nedeljo proti Sovodnjam, je spet izgubila. Gostje so bili za spoznanje boljši, saj so bili bolj uigrani in prisebnejši od domačinov. Opaziti je bilo, da Standrežci še išCejo pravo formo. Nastopi v tem pokalu pa so kot nalašč za uigravanje moštva za prvenstvene boje. Zato je Ju-ventinin trener v drugem polčasu uvedel cimvec menjav, da bi poskusil širši izbor igralcev. Naj omenimo še, da je San Sergio dosegel drugi zadetek malo pred koncem srečanja in da je bil izid z 0:2 le prehuda kazen za Juventino, ki je bila skozi vso tekmo gostom enakovre- ri on to km oo VRSTNI RED PO 2. KROGU: Mossa in San Sergio 4, Sovodnje 3, Juventina. PRIHODNJE KOLO (V NEDELJO): Sovodnje - San Sergio, Juventina - Mossa. ODBOJKA / MEDNARODNI TURNIRh Odbojkarji Sloge Koimpexa gostje Doba na Koroškem Konec tedna se odbojkarji Sloge Koimpex odpravljajo v Celovec, kjer bodo nastopili na mednarodnem turnirju, ki ga organizira slovenski avstrijski prvoligaš SK Puntigamer Dob. To je lanskoletni zmagovalec turnirja Bazoviških žrtev, ki ga Sloga organiziral vsako leto in ki bo letos na sporedu prihodnji konec tedna, društvo pa ga bo predstavilo na posebni tiskovni konferenci naslednji teden. Na celovškem turnirju pa bodo poleg domaCe ekipe in slogašev sodelovali tudi odbojkarji Bleda in Zuricha iz Švice. To je prvi letošnji uradni nastop slogašev, ki so se v soboto vrnili z enotedenskih priprav v Brnu. Teh se je udeležila pr- va moška ekipa (nekateri so bili odsotni zaradi službenih obveznosti, prisotnih pa je bilo nekaj mlajših igralcev) in druga ženska ekipa, ki jo sestavljajo mladinke in bo letos nastopala v D ligi. Delo obeh ekip je bilo zelo intenzivno, obe ekipi pa sta se tudi preizkusili s tamkajšnjimi ekipami. Fantje so odigrali tri prijateljske tekme s tamkajšnjim B-li-gašem, dekleta pa so odigrale tekmo z odbojkarskim klubom Brno, zadnji dan pa so še nastopile na celodnevnem turnirju, ki ga je organiziralo isto društvo. Poleg slogašic so se tega turnirja udeležile še tri Češke mladinske ekipe, Sloga pa je na tem turnirju osvojila tretje mesto. (A.M.) Spominski balinarski turnir v Štandrežu Balinarski klub Mak iz Standreža organizira jutri, 9. tim., 5. turnir v balinanju za trojke (3+1 rezerva) v spomin na preminule aktivne člane društva Wal-terja RešCiCa, Ivana Figlja, Jordana Zavadlava, Luciana Sturma, Francota Marvina in Ruggera Trava-gina. Tekmovanje bo na balinarskih stezah za vaško telovadnico, v slučaju slabega vremena pa na pokritem balinišču v Novi Gorici. Nastopile bodo ekipe Idrije, Kanala, Grgarja, Nove Gorice, Mip-a in Šempetra iz Slovenije ter Kraški dom, Prosek, Sovodnje ob SoCi, Vrh in dve ekipi Maka iz zamejstva Vabljeni elani in ljubitelji tega nekdaj zelo popularnega športa na Goriškem. Tečaj za nogometne sodnike CIS, Italijanski športni center, iz Trsta organizira teCaj za nogometne sodnike. Na tečaju lahko sodelujejo moški in ženske v starosti od 15 do 40 let. Vpisovanje poteka do 22. septembra v uradih Cis-a v Utici Valdirivo 40 vsak ponedeljek, sredo in petek med 17. in 19 uro, ali pa po telefonu (fax) 040/631191. Danes igra za vas Totocalcio Cagliari - Lazio X Cremonese - SampdoriaX 2 Milan - Udinese 1 Napoti - Padova 1 Parma-Inter 1 2 Piacenza - Juventus 2 Roma - Atalanta 1 X Torino - Bari 1 X 2 Vicenza - Fiorentina 1 X 2 Pescara - Palermo 1 2 Reggina - Chievo 2 J.Stabia - Lecce 2 Centese - Triestina X Darko Grgič (letnik 51) je v mladih letih igral nogomet pri Gaji. Precej let je bil vratar v mladinskih ekipah pa-driško-gropajskega društva, zatem pa je svoje zanimanje preusmeril v balinanje, kjer je imel več uspehov (tudi 2. mesto s tržaško selekcijo v prvenstvu Treh Be-nečij leta 68). Kasneje je prevzel funkcijo odbornika Gaje in postal tudi odgovorni za mladinski sektor društva. Letos krije vlogo glavnega koordinatorja mladinske združene ekipe, ki nastopa pod imenom Gaje. Prejšnji teden je Nadja Pučka zadela 7 napovedi. Obvestila SZ BOR sporoča, da bo 33. redni občni zbor v ponedeljek, 11. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije, poročilo predsednika, razprava o poročilu, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno. Občni zbor bo potekal v društvenih prostorih v Trstu, Vrdelska cesta 7. JKCUPA vabi elane na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 10. t.m. Start ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisovanje na društvenem sedežu. OKVAL vabi na redni občni zbor, ki bo v Četrtek, 14. septembra ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu »A. Budal« v Štandrežu. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije; poročila odbora; pozravi gostov; diskusija o poročilih; razrešnica staremu odboru; izvolitev novega odbora; razno. SD POLET - KOTALKARSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški teCaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420. SZ JADRAN obvešča, da so se začeli treningi za igralce letnikov 1983/84, in sicer vsak dan od 9.30 do 11.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. SZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi v nedeljo, 10. t. m. na tradicionalni spominski pohod ’95. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni v Cimvečjem številu! SZ JADRAN obvešča, da je v teku prodaja abonmajev za sezono 1995/96 v državnem prvenstvu B lige, Tržaška športna palača. Cene so naslednje; podporni abonma (imetnik postane dan SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod 18.1etom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje. Prodaja abonmajev poteka na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke inv cvetlicami Nadja na Proseku. Petek, 8. septembra 1995 TV SPORED ® RAI 1 6.30 9.30 9.55 11.20 12.25 12.35 13.30 14.00 16.05 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 22.45 22.50 24.00 0.30 0.45 1.15 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan,: Očetov pes Film: Incredibile avven-tura (pust., ZDA ’63), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik Film: II cielo puo atten-dere (fant., ZDA ’43, i. G. Tiemey, D. Ameche) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Dnevnik, nato informacije o prevoznosti cest Nan.: Alf (i. M. VVright) Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Film: Tutti a časa (kom., It. ’60, r. L. Comecini, i. A. Sordi, S. Reggiani) Dnevnik Aktualno: Alberto Sordi «Colonna sonora ’95» Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Venezia Cinema ’95 Dok. Videosapere: Ciak si scrive Aktualno: Sottovoce RAI 2 Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše Quante storie!, risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets (30. del) TG2-33,11.45 dnevnik Risanke Nan.: L’ arca del dottor Bayer Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Sport in vreme Na potovanju s Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in sport Risanke: Go-Cart Variete: Vita da cani (vodi Jocelyn) Dnevnik in vreme Sport: EP v moški odbojki, Italija-Romunija Milil Filmske novosti m, RAI 3 6.00 8.40 9.10 10.35 12.00 12.15 12.55 14.00 14.50 16.30 17.00 18.30 18.55 20.30 22.10 8.30 Jutranji dnevnik, informacije, vreme Vrtnarstvo, 8.40 Rimske bazilike (San Paolo) Film: Avvenne domanA (fant, ZDA ’44) Oddaje Videosapere Dnevnik iz Milana Dok.: Gozdovi Casentina Avtomobilizem F1 Deželne vesti, dnevnik Športno popoldne Dok. Videosapere Film: Vessillo rosso (kom., VB ’34) Svetovne vojaške igre Vreme, dnevnik, deželne vesti, 20.10 BlobVenezia Film: Incubo ad Alcatraz (pust., ZDA ’87, i. D. Car-radine, Charles Haid) Brividi ultimo minuto 22.30 22.55 23.50 0.15 0.30 Dnevnik, deželne vesti Italijanska kinematografija: Strah (2. del) Aktualno: The End G.Ippoliti - Pregled tiska Dnevnik, pregled tiska g? RETE 4 7.20 7.45 14.00 14.45 17.00 20.30 22.35 1.00 1.10 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo della vita, 12.20 nan. HiSa v preriji, vmes (11.25,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Salvo D’Acquisto (dram., It. ’75, r. R. Guer-rieri, i. M. Ranieri) Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Toto contro Maci-ste (kom., It. ’62, i. Toto, N. Taranto, S. Burk) Film: Complesso di colpa (krim., ZDA ’76, i. C. Robertson, G. Bujold), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji, 2.00 Nevarne ženske @ CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e ... ciccia (i. R. Farr), 15.30 La tata Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: La grande avventu-ra africana (ZDA ’94, i. J. McComb, A. Hamilton) Dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG5 j RAI 3 Al slovenski program Risanka: Filip Dnevnik Narodni dom IT SLOVENIJA 1 11.05 11.35 11.40 12.35 13.00 15.20 17.00 17.10 17.25 17.55 18.45 19.10 19.30 20.05 21.30 22.00 22.20 22.40 22.40 23.20 00.00 Delfin Flipper, 7. del amer. nanizanke Moja enciklopedija živali, 13., zadnja oddaja: Tjulenj Roka Rocka - MTV Un-plugged: Joe Cocker Znanje za znanje, učite se z nami Poročila Film tedna: Koš ha koš, ponovitev TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 36. oddaja Heathcliff, 1. del serije VVildbach, 13., zadnji del nemške nadaljevanke Hugo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Pubertetni bluz, avstralski film Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Žarišče Sova Frasier, 1/22 del ameriške nanizanke Trd oreh II, 7/9 del angl. nanizanke Nevarna razmerja, film ITALIA 1 SLOVENIJA 2 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio jgffl Sport studio Variete za najmlajše Film: Miracolo a Santa Monica (kom., ZDA ’91) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan. Variete: Bravissima Nan.: Miami Beach Odprti studio, vreme, 19.50 Spori studio Variete: Nati per vincere Film: Kickboxer -11 nuo-vo guerriero (pust., ZDA ’89, i. J.-C. Van Damine) Film: Invaders (fant., ZDA ’86, i. K. Black, H. Carson, T. Bottoms) Speciale cinema Italija 1 sport Variete: Bravissima Nan.: Baretta Tenis - US Open, pos. Forum Hiša iz kart, 1. del angl. nadaljevanke Omizje Osmi dan VVildbach, 12. del Alfred Hitchcock vam predstavlja, 7/22 del Sova, ponovitev Majski cvetovi, 13. del Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, 1. del am. posl. oddaje Pogovori se z mano Amelinini Šolski prazniki, oddaja tv Sarajevo Človeška žival, 5. del Podeželski utrip, angleška nanizanka, 7/10 del (Ne) znani oder Portret A. VVebena Tenis - US Open, posn. # TELE 4 17.45, 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Sour Grapes (kom.) I Film: Free Rider (kom.) MONTECARLO A KANALA 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 • Dnevnik, 13.30 Šport Film: La pazza di Chail- * lot (’60, i. K. Hepburn) Film: Scandali e stangate Variete: Tappeto volante Spot tedna,A-shop Luč svetlobe, ponovitev Ne čakaj na maj, ponovitev slovenskega filma Vreme, risanka Luč svetlobe, 503. del Benny Hill, 11. del Sirene, 1. del nanizanke Vreme Teden na borzi Se vedno me kličejo Bruce, amer. komedija Dokumentarna oddaja Dracula, 4. del serije Živeti danes - duhovnost duševnosti, ponovitev dokumentarne oddaje Ul Koper Euranews Slovenski program: Poletni studio 2 Primorska kronika Vsedanes - tv dnevnik Prgišče kapljic, športni dok. film Euromagazine Srečanje z zgodovino -avtor Ezio Giuricin Jazz : M. Žnidarič & Trio No Comment TV dnevnik Ameriški avtorji Stephen Grane Leteči zdravniki liliji (□HEP Avstrija 1 VVestvrorld, ameriški zf film Tjulenjcek Albert lil Mila Superstar '•nŠB Smrkci Evvoki H Popaj in sin Slili Kremenčkovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija: Drugi planeti, druge navade Obalna straža: Eddie je obtožen, 2. del Strasno prijazna družina: S postrežbo Zlata dekleta: Valentinovo Stara mačka: Vroči led Pri Huxtablovih: Kletni otroci Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Poslednja pustolovščina, angleški pustolovski film Režija: Franc Roddam Nogomet Mešanec, ameriška kriminalka Režija: Michael Apted Cas v sliki Soborca, francoska kriminalka, 1989 Režija: Alexandre Arcady Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Herkules, Pri Avgiju in Gerionu, risanka Baywatch, ponovitev muF Avstrija 2 Videostrani Vreme Schiejok vsak dan, ponovitev Vrtiljak popevk Anka in Tharaua, nemški film Vreme Cas v sliki Dežela planin, ponovitev Doktor Trapper John: Težave z mamili Umor, je napisala: Skandal zaradi Srna Schiejok vsak dan Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Sport Derrick: Tvoj brat, morilec Stefan Frank, zdravnik. ki mu ženske zaupajo: Preplah Cas v sliki Mešano V senci križa, tv film. Pogledi odstrani gmm H Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo-srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.40 Petkova centrifuga;!7.35 Obvestila; 17.05 Šport; 18.05 Glasovanje za popevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Slov. komorni zbor; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Odlomki iz opere; 19.30 E. Chausson; 20.30 Koncert Kogojevih dne-vov; 22.05 igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8,00 Modri val; 9:00 Servisne informacije, prireditve; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-1.00 Glasbeni izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-tl; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14,00 Turistična odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15. 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGL Zur. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.20 Od zabave se zvrti; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Včerja za dva. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17,00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije 8c Napovedi; 15.00 OF; 19.00 TB: The Country Teasers; 20.00 Jnstitut Egon March predstavlja; 21.00 Okopi Slave A. Švarcenbejai; 22.00 Idealna godba (Knitting factory, Inter-balkanik festival). Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnev-nik;8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 8.40 Glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Trieste Prima 1994; 11.30 Odprta knjiga: New York, New York (V. Maidon, 5. del); 12.00 Stari časi družabnosti; 12.40 Slovenske ljudske pesmi: MePZ Akord 84; 13.45 Šte-verjan 95; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filozofi in literati; 14.30 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. GLEDALIŠČA SLOVENIJA______________________ §NG Dramo Vpis abonmajev za sezono 1995/96 SNG Drama bo vpisovala abonmaje od 4. do 9. septembra v vpisni pisarni v Drami, Erjavčeva 1, Studentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra. Vpisna dvorana bo odprtb vsak delavnik med 9. in 12. ter med 15. in 18. uro, v soboto pa med 9. ln 12. uro. Abonmajski program za sezono 1995/96 ' Ivan Cankar: HLAPCI, režija Mile Korun; 'Anton P. Cehov: TRI SESTRE, režija Meta Hočevar; j.Sofokles: FILOKTET, režija Paolo Magel- gijo spominjajo vseh prečutih noči, ko so otipavali natakarice in se nalivali s hladnim pivom, ko so jih metali iz gostiln... PD6 NOVA GORICA Premiera: torek, 12. septembra, ob 18. uri: Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC, režija: Jaša Jamnik. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli gledališča (vhod z Glavnega trga) za dosedanje abonente od 4. do 9. septembra, za nove abonente od 11. do 16. septembra, in sicer vsak dan od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure. Nocoj ob 20. uri bo v galeriji Meduza 2 v Piranu otvoritev razstave grafik BOJANA KOVAČIČA. Predstavljen bo izbor grafik v tehniki globokega tiska iz obdobja zadnjih štirih let. (na sliki: iz cikla Korekture srca III, 1994) ; Heiner Miiller: FILOKTET, režija Paolo Magelh; ' Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM, režija:-Ernst M. Binder; "izbirna predstava po želji abonenta. mKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Meliki oder: sobota, 9. septembra, ob 11. in l7- uri: Svetlana Makarovič: SAPRAMI-SKA, za izven. AJDOVŠČINA ^anes, 8. septembra, bo ob 20.30 v Dvorcu Aemono gostovalo ptujsko gledališče Zato Priredbo najbolj znane komedije Carla iurrinija KRČMARICA. V8M Danes, 8. septembra, bo ob 20. uri v Pre-ternovi rojstni hiši v Vrbi igra Seana O’-I sevja TA PRISPARAN JUR. To je igra o sl°venskih Ircih, o večerih, ko se z nostal- Abonmajski program za sezono 1995/96 - Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj); - Harold Pinter: PREVARA (PG Kranj); - Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA in DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica); - Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG-Kranj); - Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI (-MGL Ljubljana); MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Jutri, 9. septembra, ob 20. uri: komedija Toneta Partljiča STAJERC V LJUBLJANI v izvedbi MGL. Komedija je pikra zgodba o nenehnih nasprotjih med Štajerci oziroma Mariborčani in Ljubljančani, o tistih Štajercih, ki Ljubljančane zmerjajo z močvirniki, hkrati pa se do Ljubljane vedejo kot do obljubljene dežele, in o tistih Ljubljančanih, ki ne morejo prenesti, da jih blagajničarka ogovori s štajerskim naglasom. [jURLANiJA-JULIJSKA KRAJINA SLOVENIJA FJK SLOVENIJA FESTIVAL LJUBLJANA V ponedeljek, 11. septembra, bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gala koncert opernih arij s svetovno znanim tenoristom Josejem Car-rerasom. Nastopajo še: Elisabet Rey, sopran, in orkester Slovenske filharmonije, dirigent Elio Boncompagni. Koncert je omogočil Petrol. BLED Danes, 8. septembra, bo ob 20. uri v župnijski cerkvi Sv. Martina na Bledu koncert komorne glasbe. Nastopajo: Soha Ahmed, sopran, Ivica Sarič, bas, in Dariana Blače, klavir. Ob 20.30 bosta nastopila Davor Bušič, flavta, in Nina Kovačič, klavir. NOVA GORICA Danes, 8. septembra, bodo ob 21. uri v starem kinu nastopili Zoran Predin in izvajalci dalmatinskih pesmi Trio more. JESENSKE SERENADE Danes, 8. septembra, bo ob 16.30 na blejskem gradu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah Večer Maxa Re-gerja. Nastopajo: Mirko Vičentič Polič, violina, Bojan Cvetrežnik, viola, in-Ivan Šoštarič, violončelo. Danes 8. septembra, bo ob 20. uri v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani Večer harmonike z glasbo 20. stoletja. Nastopa: Mateja Prem, harmonika. GORNJA RADGONA Danes, 8. septembra, se bo ob 17. uri začel 3. Pomurski rock festival. Nastopajo: Nikola z bendom, Loamy Dove, Megat-hemium, The Pest, Moneylow complex, Crucihction, Not why yes, Yellow minute in gostje - Majke iz Zagreba. KRANJ Danes bo ob 20.30 na gostinskem vrtu Pod marelo nastopil Kranjski dbdeland band. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Petek, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s kon-eertorn orkestra gledališča Verdi pod vodst-om Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono. lagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. ^eptembra. Od tega datuma dalje bodo na azpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Ureditve ob 50-letnici Zveze slovenskih ulturnih društev v Italiji snes, 8. t.m., ob 18. uri bo v Babni hiši v jemanjih začetek prireditev z odprtjem raz-la\e mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, °rice in Benečije; v Dolini bo ob 19.30 na-|P godbe Breg in ob 20. uri v Galeriji Tork-a odprtje fotografske razstave posvečene asi Ota; na KTuži v Dolini bo še sledila Predstavitev knjižnih novosti ter nastopi zborov MePZ Primorec-Tabor, ZPZ I. Grbec n MoPZ Valentin Vodnik. Jutri, 9. t. m., ob 20. uri bo v Prebenegu koncert za sožitje - dobrodelni koncert z nastopom domačih glasbenih skupin in siciljskega ansambla etnorock glasbe Agricantus (izkupiček večera bo namenjen Skladu Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin V nedeljo, 10.9. bo v Dolini na Gorici ob 18. uri osrednja proslava z zborovskimi, godbe-niskimi in instrumentalnimi nastopi skupin s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Rezije. Pozdravi gostov in govor predsednika ZSKD. Gledališče Cristallo Danes, 8. t.m., ob 11. uri predstavitev nove gledališke sezone, ki se bo pričela 7. oktobra. GORICA Se jutri 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. koroška ,anes. 8. t.m., bo v stari Soli predavanje Bo-lsa Podrecca z diapozitivi na temo »Ana- morfoza forme v arhitekturi Borisa Podrec-ce«, 9.t.m., ob 20. uri bo pri Adamu , IjuCna prireditev 15. Sveškega slikarskega tedna '95. VRBA OB VRBSKEM JEZERU: v Casineu-mu bo danes, 8.t.m., ob 20.30 klavirski recital Tonija Kernjaka. Večer prireja SPD Dra-bosnjak. BELJAK: v Paracelsovi dvorani mestne hiše bo jutri, 9. t.m.., ob 9. uri odprtje 23. medre-gionalne razstave treh dežel za fotografijo. RAZNE PRIREDITVE Lslovenua Revija Stripburger v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo razpisuje NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zaželjena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jun jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober 1995. Stripe Pošljite na naslov: Ljubljana, Kersniko-Va 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINA-ZI NATEČAJ. Vse informacije dobite vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. GLASBENI NATEČAJ Studentska organizacija v Ljubljani, enota za kulturo, v sodelovanju s FV-jem razpisuje natečaj za izdajo CD-ploSCe studentskim glasbenim skupinam ali posameznikom, ki Se nimajo izdanega CD-ja, na področju popularne glasbe. Prijava mora vsebovati: potrdilo o statusu študenta, pri skupinah mora biti vsaj polovica članov Studentov, posnetke z vsaj 30 minutami glasbe, besedila, kratko biografijo in kontakt skupine (ime, naslov in telefonsko številko). Prijave pošljite do 15. septembra na naslov: ŠOU v Ljubljani -enota za kulturo (za glasbeni natečaj), Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. furlanija-julijska krajina I8$T Grad sv. Justa- »De ocenita philosophia« -festival Čarovništva Ganeš, 8. t.m., ob 18. uri okrogla miza o ver-skih, satanskih in čarovniških sektah; ob 22.30 - Disco z DJ. tetri, 9. t.m., ob 18. uri okrogla miza »Bio- speaker - la macchina che fa parlare le pian-te«; ob 22.30 - Disco Live. V nedeljo, 10. t.m., ob 18. uri okrogla miza o duhovih in vampirjih; ob 21.30 - Predvajanje filma »II guardiano di notte», nagrajen na fantafestivalu 95 kot najboljši film. V četrtek, 14. t.m., ob 21.00 - The camera-man. MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 30. septembra v Modemi galeriji. CANKARJEV DOM Razstavi 55 protagonistov konstruirane umetnosti in Josef Albers sta odprti do 10. septembra. V Tivolskem gradu je na ogled razstava del nagrajencev prejšnjega mednarodnega grafičnega bienala. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. NARODNA GALERIJA. Prežihova 1 V obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - svet predmetov. MESTNA GALERIJA. Mestni tra 5 V galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča. GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik Žige Okorna. BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31 V galeriji je na ogled razstava Od skice do lutke Agate Freyer-Majaron. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. CELJE V galeriji je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA ZDSLU. Komenskega 8 V galeriji je na ogled razstava instalacij nemške umetnice Inken N. VVoldsen. GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40 V galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto. GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65 V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka. GALERUA SIVČEVA HIŠA. RADOVUICA V galeriji je na ogled razstava Slike in risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra. MESTNA GALERIJA. PIRAN Samo Se danes je na ogled razstava slovitega ameriškega umetnika bolgarskega rodu Christa. GALERIJA LOŽA. Koper V galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu. RAZSTAVIŠČE VERONIKA. Kamnik Danes ob 18. uri bodo odprli razstavo slik KaSCe, pozabljena dediščina (na sliki) Dušana Sterleta in razstavo skulptur Oživljanje dediščine Aleša Podgorska. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 8.10. razstavlja James Rosenquist. Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.: do 11.9. je vsak dan, od 15. do 24. ure na ogled razstava sodobnih umetnikov, ki jo je organi- , 9. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave Uga Pierrija. 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Sesljan - Sedež letoviSčarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: vsak dan 10-13,16-19. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do zirala galerija Torbandena. Galerija Art Light Hall: jutri PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA__________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija ob mestnem zidu: do 13.9. razstavlja furlanski umetnik Mario Micossa. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Se jutri, 9. t.m., je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov Wernerja Bergerja in se-demdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. TRST Avditorij Muzeja Revoltel-la Danes, 8. t.m., ob 20.30 -Zadnje srečanje iz cikla »Suono e segno visivo« -Glasba in umetnost iz Španije in Madžarske. Zaključilo se bo s koncertom St. 1 op.5 glasbenika Erna von Dohnanyla. Trg sv. Jakoba Jutri, 9. t. m. bo ob 18. uri nastopila godba na pihala »Arcobaleno« pod vodstvom Ennia Krizanowskyja. Na programu Lebar, Franeta, Eitner ter razne tržaške pesmi in koračnice. Grad sv. Justa V ponedeljek, 11. t. m., ob 21.30 bo v okviru festivala Čarovništva, koncert skupine Inti Illimani. REPENTABOR Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe V nedeljo, 10.9., ob 18. uri bo na sporedu prvi koncert: Francoska glasba za flavto v začetku 18. stoletja. Na programu Hotte-terre, de Boismortier, Bla-vet, de La Barre in Chede-ville. Nastopajo Gianni Lazzari (traversiere), Irena Pahor (viola da gamba) in Dina Slama (čembalo). Koncerte prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. BOLJUNEC Gledališče F. Prešeren -Festival Radio Onda Libe-ra V torek, 12. t. m. se bo s koncertom skupin Ari a di Golpe in Assalti frontah začel festival s katerim bodo praznovali 10-letnico delovanja radijske postaje Radio Onda libera. Koncerti se bodo vršili vsak veCer, na programu pa bodo tudi debate o medijih, o bivši Jugoslaviji, o poeziji itd., predvajanje videofilmov in novejših filmov. Med ansambli, ki bodo nastopili na festivalu naj omenimo Se 99 Posse, Bisca, Marlene Kuntz, Mas simo Volume in Se nešteti drugi. PORDENON V sredo, 13. t. m.: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Petek, 8. septembra 1995 / Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3,-20.4: Nekdo vas bo tako raztogotil, da se ne boste mogli pomiriti vse do večera. Partner bo povsem razumel vašo jezo, zato od vas ne bo zahteval smehljanja. In tako vam bo odleglo. BIK 21.4. - 20. 5.: Mimo družinsko življenje, M vam gre drugače kar dobro od rok, vas tokrat ne bo zadovoljilo. Nekaj vas bo vleklo ven, med nove obraze - in brez zadržkov se boste odpravili DVOJČKA 21.5.-21.6.: V intalektualne sfere vas bo potegnilo tako globoko, da boste Se jesti pozabili. Vrtoglavica vas bo opomnila, da vam nekaj manjka. Glejte, da se tudi najedli ne boste preveč. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ugotovili boste, zakaj vas imajo otrod tako radi. Ravno zato, ker znate prisluhniti njihovemu ritmu in se ne trudite, da bi jih silili v tisto, kar se zdi prav odraslim. LEV 23.7. - 23.8.: Svojo avtoriteto boste skuSali z delovnega mesta prenesti Se v krog domačih, vendar se boste ušteli. Po nekaj neuspelih poskusih boste uvideli, da je družina nekaj posebnega. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Ohranili boste svojo vedrino, čeprav si boste naložili ogromno dela. Kakor hitro boste pomislili, da delo osvobaja tudi vas, pa vas bo neznosno zabolela glava. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Do ljudi boste zelo zadržani, čeprav boste v sebi vedeli, kako močno potrebujete bližino. Vzeli si boste čas, da premislite o vzroku svoje nezaupljivosti. Tudi resili jo boste. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. 11.: Vztrajali boste, kot zna le škorpijon. Zagnano boste sledili cilju in šele na koncu ugotovili, da ste spregledali malenkost in da bo treba začeti znova. Ne obupajte! STRELEC 23.11.-21.12.: Svoji vroči želji po potovanju boste končno le uslišali. Tam boste srečali nadvse zanimivega tujca, a si boste morali priznati, da ga ne razumete - pa ne zaradi jezika. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Napredovanje bo vaša edina skrb, zato boste zanemarili veliko pomembnejših stvari. Na nevarnost vas bo opozoril vas bližnji, ki mu bo ob vas silno dolgčas. VODNAR 21.1. -19.2.: Razdajanje je sicer vaša lepa lastnost, vendar boste morali biti tokrat bolj pazljivi, saj se utegne zgoditi, da vas bo sestradana okolica obrala prav do kosti. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vas bližnji ne bo več dohajal vase spremenjlivosti, saj sploh ne bo več vedel, kaj lahko pričakuje od vas v naslednjem trenutku. Namesto pričakovanja mu predlagajte prožnost. ČRNO MORJE »Delfinska« terapija Za otroke z živčnimi motnjami Diana, delfin, se z otrokom igra v zamreženem prostoru nekdanjega sovjetskega oporišča. Tu je sovjetska mornarica nekoč te sesalce urila za izvidniške posle, zdaj pa ima Diana veliko bolj prijazno nalogo. Skupaj z ostalimi delfini izvaja »delfinsko terapijo« za otroke z živčnimi motnjami. Delfini po razpadifSZ Nekoč je bilo ducat delfinov vključenih v tajni oddelek enot sovjetske mornarice s sedežem v krimskem pristanišču Se-vastopol, po razpadu Sovjetske zveze pa skušajo delfine vključiti v program, ki bi bil družbeno koristen. Vaditelj, ki z delfini dela že dvajset let, pravi, da so prej imeli za seboj celotno sovjetsko mornarico, zdaj pa so postali le revna vladna organizacija brez finančne podpore. Ce kmalu ne bodo dobili denarja, bodo morali vse delfine prodati cirkusu. Ti delfini pa so bili izurjeni za iskanje min in torpedov v Cmem morju. Zdaj znanstveniki v oporišču raziskujejo njihovo obnašanje, dihanje, potapljanje in akustične sposobnosti. Njihovi vaditelji pa se samo smejejo ob namigih, da so delfine vadili za miniranje sovražnih ladij in za ubijanje potapljačev. »Teoretično je sicer dovolj pameten, da lahko sproži atomsko bombo, vendar pa zagotovo ni dovolj močen, da bi prenašal mino, četudi bi to od njega zahtevali.« Črnomorska mornarica, ki je pod ruskim poveljstvom, vendar pa je razpeta med Ukrajino in Rusijo, delfitiom ni namenila nobene vojaške naloge. Diana, otroci, morje in sonce Diano, enega od šestih preostalih delfinov, so izurili, da pomaga otrokom, ki imajo težave s fobijami, nevrozami, morami in mokrenjem postelje. Nekateri od njih so stari komaj dve leti. Doktorica Lukina pravi, da še niso ugotovili, zakaj ta terapija deluje, saj ne vedo, kaj tako dobro vpliva na otroke - delfini, morje ali sonce. Lukinova preučuje delfine že skoraj dve desetletji in pravi, da je oceanarij velikanska baza podatkov za raziskovanje, žal pa niso imeli nikoli priložnosti priti v stik s svetom, saj je to sovjetsko obrambno ministrstvo prepovedalo. »Vse, kar smo delali, je bilo strogo tajno,« pravi Lukinova. Celo zdaj še vadijo pet delfinov in tri morske leve, vendar pa tudi njihovi vaditelji ne vedo, v kakšne namene. Vaditelji in delfini »na cesti« Le sedem od dvajsetih jih je še ostalo, drugi pa so si poiskali delo v cirkusu in tam, kjer delfine trenirajo v komercialne namene. Pomanjkanje denarja pa občutijo tudi delfini; lani je eden umrl zaradi lakote. Kulagin pa pravi, da bi delfini lahko pomagali pri iskanju nafte in plina v Črnem morju. Opremljeni s pripomočki za odkrivanje bi lahko pregledali celotno oceansko dno. Drug morebiten projekt pa je odkrivanje ladij, ki so potonile med drugo svetovno vojno, v njih pa sta še vedno nafta in orožje. Tretja mo-' žnost pa je zaščita delfinov, to pa bodo skušali doseči z njihovo udomačitvijo. »To je verjetno tudi edina možnost za rešitev teh sesalcev pred izumrtjem, saj se ekološki pogoji v Čr- nem morju zelo hitro slabšajo,« pravi Kulagin. Prihodnost vrste Pred petdesetimi leti je bilo v Cmem morju še več kot dva milj ona delfinov, zdaj pa jih je le še nekaj deset tisoč. Črnomorski meniški tjulenj, nekoč stalni prebivalec voda okoli Ukrajine, Turčije, Rusije in Romunije, je že izumrl. Cirkus iz Sevastopola pa je poleti iz svojega programa umaknil točko z delfini, ker so živali ali umrle ali pa so zbolele. Kulagin pravi, da želi naslednje leto ustanoviti na tem območju ekološki park, kjer si bodo ljudje lahko ogledovali delfine ah pa celo plavali z njimi. Pravzaprav bi šlo za nekakšen naravovarstveni turizem. Upa, da bodo tako privabili tuje turiste. Lida Poletz, Reuter AN E KDO Tl ... o La Fayettu Med revolucijo je množica v Parizu zahtevala glavo de la Salla. »Ne vem, kje je,« je rekel general in državnik markiz de La Fayette z okna mestne palače, »pa tudi če bi vedel, vam ne bi nikoli dal njegove glave!« Množica je začela vpiti: »La Fayette je izdajalec: Hočemo njegovo glavo!« General je šel na trg med množico. »Kdo hoče mojo glavo? De la Sal-love vam ne dam, mojo pa lahko dobite, ker je moja lastnina in lahko naredim z njo, kar hočem. Tu je: ponujam vam jo. Tisti, ki mi jo je hotel odrezati, naj stopi naprej in si jo vzame.« »Živel La Fayette!« je začelo vpiti ljudstvo, navdušeno nad generalovim pogumom. ... še o La Fayettu Kraljica Maria Antoinetta je dala poklicati francoskega generala markiza de La Fayetta, da bi ga vprašala, ali je- darilo, ki ga je nameravala poslati Francija Georgeu Washingtonu, primerno. La Fayette ni bil prav nič navdušen nad njim. . »Ampak saj smo poslali švedskemu kralju in drugim kraljem prav taka darila!« je ugovarjala kraljica. »To so bili samo kralji, madame,« je rekel La Fayette. »VVashington je veliko več. Glava svobodnega ljudstva je.« SKANDINAVSKA KRIŽANKA 361 VEDAO ANGLEŠKEM JEZIKU FR. SKLADATELJ TV VODITELJICA LONGVKA NATRIJ MORNAR, KI USMERJA LADJO IGRALEC BATES NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR ILASSEI NOGOMETNI KLUB IZ FRANKFURTA JURU VEGA NOGOMET STARO- JUDOVSKI KRALJ VELIK GORSKI VRH AVTOR: LUKA PIBER MLEČNI SOK KAVČU- KOVCA PREVOD BIBLUE V LATINŠČINO PRED- SEDNIK CLINTON RISTO SAVIN GRŠKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE NARODNI PARK V KENUI TUREK SL. PLAVALKA OPERNO BESEDILO ZANESLJIVOST SL. GLASBENIK STAVNI STROJ NEKD. PORTUG. POSEST VINDUI JADRANSKI OTOK ZIUSKA DOLINA SAMUEL JADRANSKI OTOK OBRAMBNI IGRALEC VUAK STISKALNICE LOJZE DOLINAR BANOVA OBLAST OKRASNA TEHNIKA VILI AMERSEK BREZBOZNIK STARA POPEVKA PTIC, KI ČIVKA BELG. MESTO VPRES SMUČAR BITTNER PREBIVALKA RIBC OVIJALKA FR. MESTO PLEMIŠKI NASLOV NJIVSKI PLEVEL MESTO V LACIJU POLITIČNI MOGOTEC SREDISCE VRTENJA ELEMENT BISTVO STEKLO V OKNU KRATEK MOŠKI PLASC BIBLIJSKA OSEBA TANKO MREŽASTO BLAGO PREBIVALEC BRD ROZA ZRAK (LATIN.) OSVEŽUJOČA PLACA IGRALEC KILMER LJUDSTVO V NIGERIJI MESTO V NEBRASKI PIANO ZDRAVKO OCVIRK PISEC FLEMING OLIVER MLAKAR NIKO KURET TVORBA NOVIH SPOJIN AZIJSKA OTOŠKA DRŽAVA DRŽAVA V INDIJI PREDLOG DRŽALO DROBNA BITJA V MORSKI VODI NOONVld ‘DOH ‘VN 'MVSV ‘VNSNOdVt ‘VZaiNISOPiT* ‘NVI ‘HIAVTS ‘VHVJAIO ‘091 ‘osaavs ‘13A0 uma ‘TU ‘119 ‘SO ‘raiviv ‘MVTS ‘NOVT ‘\OINV3Bnl ‘H3dHI ‘VA ‘onaiN ‘OAlSNVa ‘>sditi« k ravnanju, ki bi , .ko vodilo k zadovoljili potreb. Otrok po j Ušnjah spozna, da 1119’ denimo, njegov jok, cepetanje, umik itn. nek Pomen, ker se na njego-a opozorila, ki jih Se ne zPiore jasno izraziti z besedami, okolje tako ali , rugace odziva. Za vsa-0 dejavnost je vzrok. Sak motiv sili otroka k c^Hfjnjn, da lahko pride Nagib ali motiv v Podobju tik po rojstvu izzove stanje neugodja ad čustvene reakcije. , tprši tako lahko le ugi-alo, kaj je motiv otroko-Ve8a joka. Ker se otrok svojih potreb Se ne zaveda, doživlja le neugodna Čustvena stanja, Ce osnovnim potrebam, kot so potreba po hrani, toploti in tudi varnosti, ki mu jo dajemo z ljubkovanjem, ni zadoščeno. VeCji ko je otrok, bolj jasno se zaveda, da lahko zadovoljuje svoje motive na različne načine. S tem se tudi zmanjša bojazen pred temi nagibi, ker otrok pričakuje izpolnitve, zadovoljitve svojih teženj. Zadovoljitev teženj vedno spremlja ugodje (tudi pri odraslih), stanje sproščenosti, ker motiv oziroma nagib z zadovoljitvijo nemudoma preneha. Dojenčki, na katerih jok se nihče ne odzove in ki včasih jokajo do onemoglosti, ne da bi jim jok pomagal odpraviti neugodja, ki ga občutijo, se bodo taksnih neprijetnih čustvenih stanj bali tudi, ko bodo večji. Ce so bili v prvih letih življenja njegovi poskusi, da bi odstranil neugodje neuspešni, se otrok pozneje začne zatekati v obrambo s pomočjo različnih obrambnih mehanizmov. Ti pomagajo otroku vzpostaviti notra- nje ravnotežje. Eden od pogostih obrambnih mehanizmov, ki jih otroci uporabljajo, kadar je kakšen od njihovih ciljev nedosegljiv, je izrivanje motivov. Težnja ali želja se izrine iz zavesti in se »skrije« v podzavest. Pogosta oblika obrambnega mehanizma je tudi regres, ko se otrok v stiski zateče v obliko ravnanja, ki ni običajna za njegovo starost. Obrambni mehanizmi, ki jih mnogi starši označijo kot »čudno vedenje brez vzroka« so potrebni in koristni, saj pomagajo vzdrževati notranje ravnovesje s tem, da znižujejo napetosti in preprečujejo nastop bojazni. Kadar se utrdijo do togosti, kadar se v otroku ustalijo kot utrjen način ravnanja ob ovirah, ga začnejo hromiti in ga pa-sivizirajo. Pogosto zatrjevanje otroku, predvsem pa sebi, da »brez vzroka Čudno reagira«, je največkrat posledica premajhnega posluha za otrokove potrebe, ki sploh niso tako velike, kot bi jih odrasli radi prikazali. Pripravila Katarina LavS Ženska svetovalnica se predstavlja Zenska svetovalnica na Kersnikovi 4 v Ljubljani (telefon 061/ 13 16-169) je namenjena žen-skam, ki se v določenem obdobju svojega življenja znajdejo v stiski in potrebujejo podporo pri svojih odločitvah. Namenjena je vsem, ki se sprašujejo, kako naprej in se pri tem opirajo zlasti na svoje notranje sile in moči. Kadar se ženska znajde v polo-žaju, ko potrebuje nekaj pozornosti in koga, ki bi jo zares poslušal, bo morda vsaj za nekaj trenutkov nasla v tej svetovalnici varen prostor, kjer bo iahko brez zadržkov in strahov govorila in razmi-sljala o svojih izkušnjah. Svetovalnica je ena od možnosti, kamor se ženske, ki so osamljene, izpostavljene fizičnemu, spolnemu ali psihičnemu nasilju, nesrečne, pa ne vedo zakaj, potrebne pogovora ali nezadovoljne z odnosi s partnerjem, v družini ali z otroki lahko zatečejo po pomoč in informacijo. Dobijo lahko informacije o tem, kakšne so njihove pravice, kakšni so zakoni, ki so jim lahko v podporo, kam se še lahko obrnejo po pomoč. Podoba ženske v naši družbi je Se vedno zelo idealizirana in marsikatera ženska ne vzdrži pritiska različnih vlog, ki so jim nekako predpisane. Delo svetovalnice temelji na naslednjih načelih: popolna zaupnost podatkov, prilagajanje dela potrebam vsake obiskovalke in popolna anonimnost. V stih ujeta stiska (iz gradiva za oktobrsko številko glasila SENT - glasila za razvijanje drugačne neodvisnosti drugačnih) On pa se opazi ne Ledena senca na možganih se seli v dušo. Od strahu ledeni telo in se zvija v vročičnih krčih. On pa še opazi ne. On vedno dela. Slabo spite, se jezite, preveč pijete? Da. Test tedenskih stresov (po Hannesu Lindemannu) Ali ste: Po To Sr če Pe So Ne 1. Slabo ali premalo spali? 2. Se jezili na vožnji v službo ali iz nje? 3. Se jezili na delu? 4. Morali delati pod pritiskom? 5. Trpeli zaradi hrupa? 6. Popili več kot tri skodelice močne kave? 7. Pokadili več kot deset cigaret? 8. Popili preveč alkohola? 9. Se premalo gibali? 10. Premastno ali preveč jedli? 11. Pojedli preveč sladic? 12. Imeli osebne težave? 13. Delali nadure? 14. Se doma ujezili? 15. Dvomili o svoji delovni storilnosti? 16. Imeli glavobole, bolečine pri srcu ali želodčne težave? Napravite vsak veCer križec v ustrezna polja. Tri Četrtine ljudi je šele po opravljanju tega preizkusa ugotovilo, da so preobremenjeni s stresom. Pogosto lahko zmanjšamo stres že s tem, da se kdaj pa kdaj kritično pogovorimo sami s sabo o načinu svojega življenja. Rezultati testa: 1 do 20 točk Da imate tako malo točk, je zelo pohvalno, toda kje in kako živite, da vas stres pesti tako poredko? Ali mogoče spadate med ljudi, ki sploh ne zaznajo, kdaj so pod stresom, ali pa bi vam za vas napredek priporočali nekaj več stresa? 21 do 40 točk V primerjavi z drugimi doživljate malo stresov. Skrbite, da jih ne bo več. 41 do 60 točk Pazite, da vas stres ne bo začel razjedati. Stres morate načrtno razgra- jevati, sicer se bodo pojavile bolezni. Najbrž vam ne bo v tolažbo, da ima večina ljudi, preizkušenih s tem testom, prav toliko točk kot vi. 61 točk in več Pozor, stres vas hudo ogroža! Svoj življenjski slog morate takoj spremeniti, Ce nočete zboleti ali prezgodaj ostareti. Življenje Mrko uživate tudi z nekoliko manj stresa in živite bolj zdravo. Se enkrat preglejte vprašanja in razmislite, kako bi lahko zmanjšali stres. OTROK V STISKI Bitka »kdo bo koga« postaja neobvladljiva Zlomimo lahko otrokovo sposobnost dejavnega poseganja v okolje Od otroka pred prvim letom komajda kaj zahtevamo, pa tudi kaj dosti ne pričakujemo. Od tega mejnika naprej pa začnemo od njega na različne načine zahtevati, naj se pokorava določenemu redu in omejitvam in tudi pričakujemo, da bo kaj naredil nam na ljubo. Seveda teh zahtev in pričakovanj otrok ne sprejme takoj in brezpogojno, saj se mora tudi tega - kot vsega drugega - Sele naučiti. Zato se bolj ah manj upira. Izbruhi trme dosežejo svoj višek od drugega do petega leta in nato postopno plahnijo. Vnovič izbruhnejo v puberteti, ko se pred otroka spet postavijo nove zahteve in pričakovanja, ki se jih mora naučiti sprejemati in se nanje odzivati tako, da to ne bo povzročalo prehudih konfliktov in stisk tako pri starših kot tudi pri njem. V obeh obdobjih lahko odrasli spravijo otroka oziroma mladostnika v hudo stisko, Ce hočejo njegovo uveljavljanje lastne volje na silo zatreti in za vsako ceno zmagati v »boju« z njim, ker pač menijo, da je otrok tisti, ki se mora ukloniti volji odraslih. Niso redki, ki so prepričani, da mu s tem, ko skušajo njegovo trmo zlomiti, samo koristijo. Prepričani, da z različnimi metodami »zbijanja trme iz polne otrokove riti« delajo dobro delo. Pogosto se ne zavedajo, da s tem ne zlomijo samo trme, ampak tudi otrokovo sposobnost za dejavno poseganje v okolje, ker zaCne otrok v svojem Čustvenem svetu povezovati svojo dejavnost in težnjo po osvajanju okolice z neugodjem in zaradi tega začne svojo dejavnost doživljati kot nevarno. Otrokova in mladostnikova trma ter upornost se zaradi pogostih sporov s starši in učitelji lahko utrdi v nenehno obrambo. Iz bojazni, da ga bodo - po svojih izkušnjah sodec - napadli, vodi nenehno »preventivno« vojno po načelu, da je napad najboljša obramba. Bitka »kdo bo koga« postaja neobvladljiva. Nikakor ni treba otroku popuščati in se podrejati njegovi samovolji; slabo pa se seveda konca tudi takrat, ko se odrasli postavijo v vlogo močnejšega in večnega moralnega razsodnika. Otrok potrebuje čas in veliko razumevanja, da se nauCi sprejemati in ne preveč boleCe doživljati omejitve. Čustvena stiska, ki jo pogosto povzroča s silo zatrto uveljavljanje otrokove volje vpliva tudi na njegov duševni razvoj. Kljub vsem možnostim za razvoj inteligentnosti pri otroku nemalokrat ostaja duševna zmogljivost na nižji stopnji, kot bi bila, če bi doživel manj »bitk« po načelu »kdo bo koga« in veC skupnih iskanj brez lomljenja trme, ki je nekaj povsem zdravega v Času odraščanja in vstopanja v svet odraslih. ZMERNO JASNO OBLAČNO OBIAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 ! VETER 66 666 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.31 in zašlo ob 19.28. Dan bo dolg 12 ur in 57 minut. Lmia bo vzšla ob 18.52 in zašla ob 5.35. Trst Portorož Poreč Malinska Split M. Lošinj Dubrovnik °c 21,0 Mura °C 13,0 22,0 Sava (Radovljica) 9,8 22,0 Sora 12,4 23,0 Ljubljanica 11,9 23,0 SoCa 11,6 23,0 Vipava 9,8 23,0 Bohinjsko jezero 16 Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 8 do 18 vozlov popoldne: S10 do 22 vozlov _y PLIMOVANJE Danes: ob 3.40 najnizje -57 cm, ob 10.04 najvisje 50 cm, ob 16.05 najnižje -39 cm, ob 21.58 najvisje 44 cm lutri: ob 4.11 najnižje -56 cm, ob 10.32 najvisje 53 cm. ob 16.37 najnižje -42 cm ob 22.32 najvisje 43 cm V------—------—— -------—J TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m J Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabse počutili, bolj bodo nemimi, potrti in hitreje se bodo utrudili. Ponoči bo obremenilni vpliv ponehal in spanec bo globok. Sb»»ih. ......../ V0X POPULI Ako je na malo maso lepo, bo potem dva meseca suho. « « g Pomladanska Marija pripelje lastovke, jesenska jih odpelje. A rxll\l|ci[A SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Prestolonaslednik William v strogem kolidžu v Etonu Princ VVilliam podpisuje knjigo gojencev pod budnim očesom matere, očeta in bratca. (AP) Oregonski senator v težavah zaradi spolnega nadlegovanja VVASHINGTON - Komisija za etična vprašanja ameriškega senata je soglasno zahtevala odvzem mandata za vplivnega republikanskega senatorja iz Oregona Roberta Packvvooda (na sliki AP), ker ga več žensk obtožuje, da jih je senator spolno nadlegoval. Člani komisije (trije republikanci in trije demokrati) sedaj od senata zahtevajo, naj podpre njihov sklep. Packvvood je najodločneje obsodil sklep komisije in ga primerjal razsodbam inkvizicije, ker mu je bilo onemogočeno soočenje z ženskami, ki ga obtožujejo. To pa mu bo le malo pomagalo, saj je njegova politična kariera zapečatena tudi v primeru, da bi senat zavrnil zahtevo komisije za etična vprašanja, saj se bo moral Packvvood odpovedati predsedstvu mogočne komisije za finančna vprašanja, na prihodnjih volitvah pa nima izgledov za ponovno izvohtev. Divine Brovvn že unovčuje slavo LONDON - Divine Brovvn je nedvomno s pridom unovčila slavo, ki si jo je pridobila po julijski aretaciji v Los Angelesu, ko jo je policija v avtomobilu zasačila med oralnim odnosom z britanskim filmskim igralcem Hughom Grantom. Včeraj je bila namreč za botro pornografski televizijski satelitski mreži Fantasy Chan-nel. Za svoj nastop je prejela 20.000 funtov, kar je precej več od tistega, kar je prejemala za svoje storitve, ko je Se bila losangeleška pocestnica. Divine Brovvn je za vedno pozdravila svojo dosedanjo obrt in se bo posvetila bolj donosni pornografiji in seveda reklamnim spotom. Sploh jo ne moti, da so jo pred dnevi obsodili na Sest mesecev zapora, saj je kazen pogojna, losan-geleski državni pravdnik William Sterlin pa je moral priznati, da je Brow-nova za vedno pozdravila klasično prostitucijo. Ali je Marco Polo res bil na Kitajskem? LONDON - Ali je res prispel vse do bajne Kitajske Khublai Khana, ah pa je bil le eden od največjih prevarantov in sleparjev v zgodovini človeštva? Marco Polo se je v Veliki Britaniji znašel na zatožni klopi po zaslugi neke knjige, ki jo bodo objavih čez kak teden. Napisala jo je Frances Wood, ugledna sinologinja in kuratorka kitajskega odseka britanske knjižnice. 2e sam naslov nam razkrije vsebino knjige: »Did Marco Polo go to China?« (Ali je Marco Polo res sel na Kitajsko?) VVoodin odgovor je jasen - »ne«. V srednjeveškem potopisu II Mihone ni namreč »veliki beneški poptnik« omenil »malenkosti«, kot so kitajski zid, pitje čaja, tisk in žensk z iznakaženo majhnimi stopali. Se več, takratne kitajske kronike sploh ne omenjajo tega Evropejca, ki v svojem potopisu trdi, da mu je mongolski vladar Kublai Khan poveril številne diplomatske misije. 2e lanskega oktobra je VVoodova iznesla tezo, da Marco Polo ni nikoli bil na Kitajskem in da je svoj potopis napisal na podlagi pripovedovanj svojega očeta in strica, obenem naj bi na debelo prepisoval iz perzijskih potopisov. Mnenja britanskih sinologov so deljena. Cbdbrtski trdijo, da je Marco Polo verodostojen, britanski zgodovinarji pa so bolj prepričani, da je bil Marco Polo slepar. Policija ubila indijanca OTTAVVA - Kanadska pohcija je pred vhodom v narodni park Ippervvach ubila enega indijanca, druga dva pa ranila. Do tragedije je prišlo, ko je pohcija poskušala razgnati skupino indijancev, ki je protestirala in blokirala vhod v park. Pohcija trdi, da so le odgovorih na streljanje indijancev, za katere je park sveto območje. To je že drugi podoben incident v zadnjem tednu, le da med ponedeljkovim streljanjem pri jezeru Gustafsen ni bil nihče ranjen. Ljubezenska avantura monaške princese Caroline ANKARA - Monaška princesa Caroline si je ob sredozemski obali Turčije privoščila ljubezensko avanturo s svojo staro ljubeznijo Marcom Boitelom. Turški reporterji so jo namreč zasačih in slikah v trenutkih nežnosti, ki jih je darovala nekdanjemu ljubemu. Slike strastnega poljuba je objavil včerajšnji Hurryet, ki je obenem zapisal, da ni prvič, da Boitel poskuša razdreti zaroko monegaške princese z francoskim filmskim igralcem Vincentom Lindonom. Bob Dole v zobeh: zavrnil je podporo homoseksualcev VVASHINGTON - Republikanski kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah Bob Dole se je znašel v zobeh, ker je zavrnil ček za 1.000 dolarjev, ki mu jih je poslala neka organizacija republikanskih homoseksualcev. Poslanec iz VVisconsina Steve Gun-derson, ki je sam homoseksualec, je Bobu Dolu poslal daljše pismo, v katerem ga opozarja, da bo izgubil podporo homoseksualcev, če bo vztrajal pri teh stališčih. Bavarska se bori proti računalniški pornografiji BERLIN - Bavarskim kriminalistom, izvedencem za računalnike, so poverili nehvaležno nalogo, da nemško informativno-računalniško mrežo očistijo vseh spolnih zlorab nad mladoletnimi. Tako jim je že uspelo odkriti nekega študenta iz Memmingna, ki je na neki računalniški mreži ponujal 5.000 video pomo posnetkov z otroki. Prav tako so-onesposobih neko mater, ki je po računalniku za 500 mark na uro ponujala svojo 12-letno hčerko. Pohcija je do sedaj-zaplenila 25 računalnikov, 2.500 disket in 200 CD-Rom ter zaprla 20 elektronskih predalov (mail-box). Odložili usmrtitev psa LONDON - Dempsey, prvega pit-bull, ki so ga v Veliki Britaniji obsodili na smrt na podlagi novega zakona o nevarnih psih, za sedaj še ne bodo usmrtili. Psica Dempsey ni zakrivila nobenega zločina, njen gospodar ji je le dovolil, da se je v nekem parku podila brez nagobčnika.