Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S <ld., za četrt leta 1 gld., za [jeden
mesec 1 gld 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	;
Zn celo leto 12 gld., za pol le',a 6 gld., za četrt leta 3 gld., ra jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlStro ln ekspedlelju v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ultce St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazuike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telofon-štev. 74.
^tev.
V Ljubljani, v torek 8. novembra 1898.
Letnilt XX VI
„Narod" zoper goriško absti-neneo ?
V včerajšnjem uvodniku »Narod« svetujo slovenskim deželnim poslancem goriškim, naj opustijo abstinenco in zopet vstopijo v deželni zbor, češ — da utegne ljudstvo postati nezadovoljno, ker pod abstinenco trpijo ljudski interesi. — M i smo načelni nasprotniki abstinenčne politike, ki je še malokdaj privedla do pozitivnih uspehov. Naj se le pomisli, kako neizmerno škodo prizadela je vsemu Slovanstvu v Avstriji svoje-dobna abstinenca Poljakov in Čehov od državnega zbora! Danes še trpimo vsled tega in vseh današnjih komplikacij bi ne bilo, če bi se no bila učinila prav velikanska politična napaka. Toda, če se pomisli, da je »Narod« bil tisti, ki je najhuje in n a j stras tnej e hujskal goriške poslance v abstinenco, potem je današnji klaverni »Paterpeccavi« več kot interesanten in vedeti bi bilo treba, kje je iskati pravi vir te spreobrnitve. — Da pa »Narod« to priliko porabi za napad na pre vzvišenega nadškofa M i s s i a, je pa še bolj klaverno, ker je glede na smer »Narodovega članka smešno, popolno neutemeljeno in neumno — vse ob jednem! Missia je »vladi priskočil na pomoč«, pravi »Narod«, ker je omogočil zadnje zasedanje deželnega zbora goriškega v ta namen, da se 1. sklene udanostna izjava goriške dežele Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju in 2. da se sklene oprostitev osebne dohodarine od deželnih doklad.
Sklepanja o prvi točki so se po uplivu prevzv. nadškofa vdeležili tudi slovenski poslanci in brez dvoma je s tem nadškof obvaroval slovensko politiko goriško največje napake, ki je sploh mogoča bila. Naj se vendar pomisli: Ob tako slovesni priliki, ko preljubljeni vladar praznuje 50 letnico svojega slavnega vladanja in posebno še, ko ga je baš v tem letu tako neusmiljeno zadela britka osoda, da je zgubil po hudo-delni roki morilca svojo iskreno ljubljeno soprogo — naj bi bili Slovenci odklonili, udeležiti se uda-nostne izjave, mej tem ko so Italijani (!) k temu pripravljeni bili!! Naj se suče stvar kakor se hoče — tako in nobeno drugo lice bi imela na zunaj in na zgoraj ! Velikansk odij bi zadel goriške Slovence in tudi slovensko ljudstvo, o katerem vedno velja beseda pesnika »Ilrast se omaje in hrib . . .« bi bilo brez dvoma vsled politike svojih poslancev vznemirjeno. Slovenski poslanci so torej modro ravhali, ko so sledili oče tovskemu vzgledu svojega višjega pastirja in dali cesarju, kar je cesarjevega. »Narod« pa pravi, da je to bila »usluga vladi«. Udanostna izjava našemu cesarju — usluga vladi! Tako zapisati, to je prava pravcata ž;i d o v s k a predrznost, kateri niti oseba presvetlega vladarja ni sveta! Udanost našemu cesarju, to je naša stvar, stvar našega ljudstva od prvega do zadnjega.
Slovenski poslanci so toraj ravnali popolnoma v zmislu slovenskega ljudstva in svojega mandata,
ko so šli v deželni zbor in glasovali za udanostno izjavo cesarju. Bilajetonjihova dolžnost! Ta korak grajati je očiten škandal!
Nadškof je pa storil še korak dalje — ostal je še v toliko v deželni dvorani, da se jo sklenila tudi oprostitev osobne dohodarine od deželnih doklad. »Narod« tudi to imenuje »uslugo vladi«. Ne vemo, kaj da je pri tej trditvi bolj občudovati: neumnost ali predrznost! — Kaj da pomenja baš ta sklop, bi moral vsaj dr. Tavčar kot deželni odbornik vedeti! Po zakonu o osebni dohodarini odstopi država del dohodka iz tega davka deželam, pod pogojem, dane pobirajo od tega davka deželnih doklad. S tem, da je deželni zbor goriški vsled modrosti goriškega nadškofa storil navedeni sklep, je torej omogočil, da dobi goriška dežela od države vsako leto prispevek iz dohodkov osebne dohodarine. S tem je torej nadškof za deželo, koje škof je po božji previdnosti, omogočil ugodnost, ki jednakomerno koristi celi deželi, tedaj obema narodoma v deželi, najbolj pa Slovencem, ki so revneji nego Italijani in tedaj javna bremena težje prena; šajo, nego italijanski rojaki.
Prevzvišeni nadškof je tedaj s svojim korakom le ljudstvu dal, kar je ljudstvo smelo zahtevati.
Da za to n i žel hvale pri nekaterih, ki politično živijo od hujskanja zoper vse, kar se nekoliko dviga nad njihovo omejeno obzorje, — to je naravno in hvale od te strani tudi pričakoval ni.
Da se pa prevzvišeni vladika za ta svoj modri in domoljubni čin še nesramno in zavratno napada, to je t a k o p o d 1 o , da je ni najti besede za zadosti ostro obsodbo. Zajedno je pa to smešno in klaverno od tistega »Naroda«, ki v jedni sapi svetuje goriškim Slovencem ravno t o , kar je v svoji modrosti goriški vladika že storil! To postopanje je pa tem smešneje, ko ob jednem kliče ravno tistega vladiko na pomoč!
Prevzvišeni nadvladika gor;ški sam ve, kaj ima storiti, in ne potrebuje nobenih svetov. Storil bode, kakor doslej, vedno to, kar mu veleva njegova vest, njegova dolžnost na visokem mestu, na katero ga je postavila božja previdnost v blagor svojim vernikom. Njegova nad navadnimi človeškimi strastmi visoko vzvišena modrost in njegova čista ljubezen do v varstvo izročenega mu ljudstva je zadostno jamstvo, da bode z božjo pomočjo vedno pravo ukrenil.
tfeeuvena surovost.
Iz Celovca, dne 6. nov.
V	četrtek dne 3. t. m. pripeljal se je knezoškof dr. A. B. Jeglič semkaj, da obišče našega knezoškofa Jožefa. V škofijski palači poklonil se je odličnemu gostu tudi stolni kapitelj. V petek 4. t. m. zjutraj odrinil je presvetli z brzovlakom v Briksen.
V	isti noči, ko je prenočeval knez in škof ljubljanski tukaj, napadli so celovški fakini škofijsko palačo s kamenjem in razbili nekaj šip. To
se škofijski palači ni zgodilo prvič. A sedaj se je zgodilo, kakor moramo sklepati po raznih poja vih, zbog pohoda knezoškofa Jegliča. Kot duhovnik, kot bi o venec mrzi cerkveni dostojanstvenik tukajšnji sodrgi. Kakor znano, družijo se zoper nas socijalni demokratje in nacijonalci v bratski zvezi. Sad večnih hujskarij po listih, v mestnem zboru in po shodih je kamenje, ki pada na katoliške zavode. Lep sad nemškega »fortšrit-a« ! ! Da so za drzno pobalinstvo odgovorni prav nemški nacijonalci, kaže notica v »Freie Stimmen«, ki naj jo prepišem doslovno :
»Als Gast unseres Ftlrstbischofes \veilte die-ser Tage der Fiirstbischof Jeglič von Laibach — bekanntlich ein nationaler Slovcne — in Klagenfurt, \vo er mit seinen Gesinnungsgenosscn Besprechungen abhielt, die sich jedenfalls (!) um die \virksame Entfaltung der slovenischen Propaganda in Karntcn gedreht haben dtlrften.«
V kratkih besedah toliko perlidnosti, kakor jo premore le čifutski časnikar! No, namen je jasen. Iste »Froie Sidmmen« o i.a-idn .nn Ako fijsko palačo ne črhnejo niti besedice, pač pa hočejo po svojem škofa Jegliča svojim čitatdljem takoj slikati kot — političnega agitatorja.
Omenim naj, da Slovenci na svojo žalost nismo imeli priložnosti, pokloniti se ljubljanskemu vladiki, ker je nedostajalo časa. Knez in škof dr. Jeglič tu s Slovenci niti govoril ni in vender »Fr. St.« po svojih umazanih predalih razobešajo ono strašilo ! Fej !
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. novembra.
Nemška celokupnost in štajerski nacijonalci. Minulo nedeljo zvečer vršil se je v Gradcu shod zaupnikov nemško nacijonalne stranke štajerske, katerega so se poleg drugih vdeležili državni poslanci Hochenburger, Girstmayr, llof-mann, Pommcr ter nekaj deželnih poslancev in zaupnikov iz raznih delov štajerske Prusije. Poročal je odbornik Derschatta, ki je povedal, da plovejo Nemci tje, kamor so prišli poprej Mažari in sedaj Cehi vkljub Omladini in Komarovu, da se nas bodo jeli bati v višjih krogih. Z mečem v roki in glavo po konci moramo prodreti skozi sredo, pravi germanski vodja ter predlaga na to resolucijo, v kateri stranka izjavlja, da hoče ostati zvesta nemški celokupnosti, ki pa koristi le kot celokupnost volilcev in ne samo kot zunanji iz-vrševalni odbor. Vsled tega se toplo pozdravlja izstop nemške ljudske stranke iz eksekutivnega odbora, pričakujoč, da se nemški poslanci vselej zjedinijo v narodnih vprašanjih in da bodo z vso silo nasprotovali nagodbenemu provizoriju, kakor sploh tudi vsaki naredbi s pomočjo § 14. Delegat dr. Kummer pa je stavil predlog, s katerim se poživljajo poslanci nemške ljudske stranke, naj se izogibajo vsake koalicije, ki bi ne stremila za navadnimi interesi nemško - nacijonalne politike. Oba nasveta so seveda bismarkovci mej burnim hajlanjem soglasno vsprejeli, zameril se jim je le nekoliko poslanec Hochenburger, ki jim ni hote
do cela parirati. Schonerer in "\Voll sta bila seveda glavni točki, okolu katerih so se sukali vsi' prusaški govori. Nekateri, posebno Hochenburger-jevi pristaši pravijo, da ta shod ni imel popob nega vspeha, ker so Votanovci pričakovali, da bo 1 lochenburger prisiljen odložil svoj mandat, kar se pa še ni zgodilo. Vtis, ki ga je napravil ta zaupni shod, je ta, da hočejo nemški kričaški elementi zvabiti vse v svoj tabor, da bi skupno s Schonererjem in \Vollom rohneli in razbijali v zbornici.
Poslanska zbornica ima danes svojo tretjo sejo po zadnjih kratkih počitnicah. Poslanci se snidejo v zbornico še pod utisom zadnjega Scho-nererjevega izdajalskega govora in pričakujejo od strani ostalih levičarjev kake izjave. V parlamentarnih krogih se res govori, da jeden del opozicije ne odobrava zadnjih, vsakega pravega domoljuba žalečih besedij izdajice Schonererja, in da bo v današnji seji oddal izjavo, v kateri protestira proti temu govoru. S samim praznim protestom seveda še ni mogoče oprati velikega madeža in vsled tega merodajni krogi taki izjavi ne pripisujejo nikake važnosti. Parlamentarni položaj se je vsled dogodka v sobotni seji še bolj poostril in ni čuda, da so nekateri mnenja, da je tekoči teden zadnji v tem zasedanju našega parlamenta. Vlada in nekatere desniške stranke bodo sicer vse poskusile, da traje zborovanje vsaj do 2. decembra, na kateri dan naj bi so vršila slavnostna seja, toda, kakor že omenjeno, vlada in desnica nimata naproti prusolilskim razgrajačem prav nobenega uspešnega orožja in skoro bodeta morali tako plesati, kakor bodo godli Schonerer in njegovi pan-durji. Na dnevnem redu današnje seje so predlogi proračunskega odseka o prošnjah VBled uim prizadetih občin.
JVagodbena debata v pododsekih. Včeraj dopoludne sta zborovala dva najvažneja pododseka, namreč pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo ter oni za bančno vprašanje. V obeh pododborih je bilo vsprejetih nekaj prvih členov vladnega načrta, in sicer popolno nespremenjeno, kakor jih želi vlada. Nekateri člani v teh pododborih so sicer stavili deloma precej umestne spre-minjevalne predloge, toda večina je odklonila vse drugo ter se pri vsakem glasovanju izkazala poslušno deklo Thunove vlade. Ako pojde tako nadalje, vsprejete bodo vse nagodbene predloge popolno nespremenjeno in volilci, katerim se )e pred kratkim časom zagotavljalo na vseh straneh, da noben pravi ljudski zastopnik ne bo glasoval za predloge, kakoršne je predložila vlada, čutili se bodo potem v resnici prevarjene. Prve, sedaj v pododseku že vsprejete določbo niso ravno posebno velike važnosti, toda ako v malem ni mogoče doseči primernih sprememb, bo tem težje ostati mož beseda v velevažnih vprašanjih.
Ministerska kriza v Turčiji. Nesrečno, še vedno ne popolno rešeno krečansko vprašanje, posebno pa bližnje imenovanje grškega princa Jurija višjim komisarjem na Kreti, provzročilo bo v Turčiji v kratkem popolno ministersko krizo. Krize si seveda ne smemo misliti take, kakor nastane v ostalih evropskih državah, koder ministri iz kakoršnegakoli vzroka vlože ostavko, marveč je v tem slučaju sultan sam isti, ki bo provzročil krizo. Njemu namreč nikakor ni po volji, da se je rešilo pereče vprašanje v prilog krščanskemu prebivalstvu. Poleg tega pa pritiskajo nanj tudi ostali vplivni Mohamedani in zahtevajo zadoščenja. Vsled tega hoče sultan zvrniti vso krivdo na svoje dosedanje ministre ter jih odstraniti. Težavo mu delajo le še prihodnji možje, kajti vsa dosedanja prizadevanja so brezvspešna, ker je v Turčiji sedaj prav malo veljakov, ki bi sultanu nc bili »nevarni«. Kakor naglo pa se mu posreči najti vredne naslednike sedanjim ministrom, odslovi takoj sedanje krmilarje.
Španija ugovarja. V petkovi seji pariške mirovne komisije izročili so člani španske komisije odločen ugovor svojim ameriškim tovarišem radi zahtev, ki jih stavijo glede Filipin. V tem ugovoru se navaja, da ta zahteva naravnost nasprotuje določbam mirovnega zapisnika in je španska vlada pred podpisom istega izjavila, da ga podpiše le tedaj, ako ostanejo nedotaknjene vrhovne pravice Španije nad Filipinskimi otoki. Člani ameriške komisije so vzeli na znanje ta ugovor in bodo odgovorili nanj morda že v današnji seji, toda določnega ne morejo nič pove-
dati, ker v ti zadevi bo imel zadnjo besedo Mac Kinley, ki pa še sam ne ve, za kaj naj bi se odločil. V»e je odvisno od današnjih volitev, iz katerih bo izšlo morda 30 novih senatorjev, trije guvernerja in cela reprezentantska zbornica. Gd izida teh volitev je odvisna konečna rešitev filipinskega vprašanja, toda vse kaže, da skoro gotovo prodre Španiji neprijazna stranka z odločujočo večino.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. novembra.
(t župnik. Alojsij Puo.) Iz Ilrenovic se nami poroča, da je včeraj popoldne po dolgem bole-hanju umrl č. g. župnik Alojzij Puc. Pokojnik je bil dne 1. julija 1868 posvečen v mašnika. Kot duhovni pomočnik je služboval na Dovjem, na Bledu, v Križah pri Tržiču, v Stari Loki in v Dobrepoljah. Lete 1882 je bil imenovan za ku~ rata v kaznilnici aa ljubljanskem gradu in tu ostal do leta 1880, ko je dobil župnijo Hrenovice. Na tej težavni in obširni župniji je v 12 letih bvo-jega pastirovanja storil obilo dobrega. Še pred dvema letoma je oskrbel nove zvonove. Visoke, krepke postave in izvanredno trdnega zdravja je začel naenkrat bolehati letošnjo pomlad. Upal je vedno, da še okreva, pa Bog je sklenil drugače. Pogreb bo jutri dopoludne ob 9. uri. Naj počiva v miru !
(Peticija za vseučilišče ia uadsndišče v Ljub ljani.) Pri zadnji seji občinskega zastopa Š m i h e 1-Stopi č e, ki se je vršila 3. nov., sklenil je soglasno odbor, naj se peticija pošlje na visoko» vlado, da se v Ljubljani za Slovence ustanovi vseučilišče in nadsodišče. — Vrli občinski zastoj bodi vsem ostalim priporočen v posnemo!
(Župnija Trsteuik) je podeljena g. Iv. Miksu, župniku v pokoju,
(V leprašeraluo komisij«) za ljudske in meščanske šole so za dobo treh let imenovani in sicer za verouk: kanonik And. Zameji c ter pro-lesorja dr.lv. S veti na in Ant. Kržič, za druge predmete pa: ravnatelj llubad kot načelnik in prolesorji J. Vodeb, Vil. Z u pančič, Franc Leveč, A. Črnivec, Fr. Orožen, V. balada, IV. Macher, A. Funtek, Iv. Benda, A. De k Leva in učitelj A. Maier.
(Zvoueve) je posvetil danes preč. g. general-vikarij in sicer za tele kraje: Za župno cerkev Matere božje v Drenovi na Hrvaškem dva, katerih prvi ima 424 kg, drugi pa 105 kg; za župno cerkev sv. Katarine, Lokve na Hrvaškem, jednega, ki ima 884 kg; za župno cerkev sv. Janesa Krst-nika na Moravskem, jednega s 300, in, za podružnico sv. Uršule v Lanišču tudi jednega s 470' kg.
(Repertoir slovenskega gledališča ) Danes se bo predstavljala prvikrat velezanimiva in glasbeno preljubka opereta »Klarica na vojaški lis vajah«, ki se predstavlja tudi na čeških odrih pod naslovom »Reservistka« z lepimi vspehi. V četrtek se bo opereta ponovila ob istih cenah. — V soboto se bo igrala izborna veseloigra »Voj na v miru«, ki je na repertoirju vseh večjih odrov ter se je igrala tudi na Dunaju z velikim elektom — Za nadaljne dni novembra je določen repertoir tako-le : 15. in 18. opera, 20. opereta, 22. drama, 24. opera, 26. drama, 29. opera.
(Iz Črnega Vrha), 7. nov. Dne 5. novembra je umrl v Črnem Vrhu Gašpar Cigole, brat slo-večega jezikoslovca -j- Mateja Cigole. Bil je najstarejši mož v celi občini. Rojen je bil 3. januvarija 1810. Do zadnjega je bil dobrega spomina in zdrav. Ležal je samo 1 teden.
(Iz Suhora) dne 5. novembra. Zadnjo nedeljo meseca oktobra obhajali smo shod tretjerednikov. Ob tej priliki je vlč. g. dekan Anton Aleš z asistenco vrlih sosednjih gg. o. Benigna iz Novega mesta in Jožefa Novaka iz Metliko slovesno blagoslovil podobo sv. Frančiška, kojo so udje tretjega reda kupili naši župni cerkvi. 1 'omen podobe nam je pri slovesnosti v vznesenih besedah pojasnil o. Benigen. Vso slovesnost, ki se je vršila v najlepšem redu med potrkavanjem zvonov in streljanjem topičev, je povzdigovalo tudi lepo iz-vežbano petje pod vodstvom g. Fr. Kenda. Torej Bog bodi plačnik vsem čč. gg., ki so nam na ta ali oni način pomagali častiti sv. Frančiška! —■ Jesen imamo jako lepo. Poljski pridelki so večinoma že pospravljeni. Letina se je letos prav
dobro obnesla, posebno pšenica je tako lepa, da take ne pomnijo ljudje že 20 let. Bog ohrani zemlji sad tudi v prihodnje!
(Osebna vest.) V Celovcu se je dnč 6. t. m. porodil trgovec z železnino gosp. Fran Sadni-k a r , rodom Ljubljančan, z gospodičino Marijo Posod. Čestitamo!
(Z Vrlia pri Viaici.) Človek, bodisi kjerkoli hočeš, ne veš, kje te čaka nesreča. Ne samo v rudniku in v tovarni v daljni Ameriki se lahko ponesrečiš, ampak tudi doma. Taka nesreča je zadela tudi tu na Vrhu v soboto dne 29. oktobra Petra Žalca z Vrha hišna št. 7, tukajšnjega cerkvenika. Ob 3. uri popoludne istega dne je se v farnem zvoniku s svojim bratom Ivanom potrkaval na zvonove, a potem sta oba brata šla na četrt ure od vasi oddaljeno njivo po ajdo. Naložila sta devet ostrvi, tedaj prevelik voz za tukajšnje strme njive. Ne daleč od njive, kjer sta naložila ajdo, se je voz nagnil in se zvrnil na Petra Žalca, ko ga je isti hotel pridržati. Zlomil mu je spodnjo nogo nad členkom. Zdravnik mu je nogo zavezal in upati je, da mladenič, ki se je pred dobrim mesecem po dokončanej triletnej vojaški službi vrnil v svoj domači kraj, zopet okreva.
(V Robu) se snuje hranilnica in posojilnica za občino Turjaško.
(Proga Sr. Peter Reka) bo pričenši z 10. novembrom zopet odprta celemu prometu.
(Resna beseda rojakom iu rojakinjam.) »Edinost« piše : »Le naravno je, ako so naši ljudje v živahnem občevanju b Trstom. Toda vsaka stvar postaja nevarna, ako se ne giblje v pravem tiru, ali ako presega dopuščene meje; zato treba, da spregovorimo resno besedo do rojakov v slovenskih pokrajinah. Bolj in bolj se množd slučaji, da naši ljudje kar na slepo prihajajo v Trst v krivi veri, da se tu kar po ulicah pobirata delo in zaslužek ter da se dobre službe kar snemljejo s kljuke doli. Potem pa, ko so tu, ko so 8, 14 ali mesec dnij zastonj iskali dela, ko jame pritiskati beda, za bedo obupanje, potem pa prihajajo k nam in nas nadlegujejo : pomagajte nam! In ko smo jim pojasnili, da jim mi no moremo pomagati ob vsej dobri volji, ker je že na stotine rok brez dela, pa tarnajo : »Vsaj toliko nam po-mozite, da bodemo mogli nazaj domov!« Ali od kje'!'! Mi seveda nimamo nikaeega takega zaklada, da bi mogli deliti podpore, našega občinstva pa tudi ne moremo nadlegovati vsak hip, ko isto itak že nosi ogromen, toda neizogiben narodni davek! In tako jih moramo odslavljati, ne ia bi jim vedeli tolažbe. Opozarjamo rojake, naj dobro premislijo, predno se odpravljajo v Trst iskat službe. Sosebno resno besedo moramo spregovoriti tudi do deklet. Glede ženske sicer ni tolike nevarnosti, da bi ne dobila službe, zato pa jej prete razne druge usodneje nevarnosti. Opozarjamo jih, naj bodo previdne, sosebno, ako se jim kdo na ulici nudi za posredovalca, češ, tam in tam vem jaz službo za vas. Taki posredovalci so često v zvezah z obrtjo — sramote, so torej lopovi, ki iz grde dobičkarije love uboga dekleta v pasti, ki značijo moralno pogubo. Prav ne dolgo temu smo izvedeli o slučaju, ko so bila 4 poštena slovenska dekleta, ki so iskala službo, na potu v pogubo, zavedena po takem lopovu ; ali k sreči so se zavedla še v zadnji hip nevarnosti, kateri so se približala. Se jeden korak in — kakor uči skušnja — ne bi bilo povrnitve več!! In bilo bi zopet 4 omadeževanih zgubljenih življenj! Take nevarnosti prete brezposelnim dekletom v Trstu, rekli bi, skoro za vsakim oglom, in mi polagamo najtopleje na srce starišem, veleč gg. duhovnikom in slavnim županstvom, naj primerno pouče dekleta, ko ista odhajajo v Trst. Zlasti pa naj jih opozarjajo na zatočišče, ki so je ustvarili tržaški rodoljubi slovenskim dekletom, iskajočim službe : opozarjamo jih na društvo sv. Nikolaja (ulica Stadion 19). Tjakaj naj navajajo dekleta. Tam najdejo sveta, tam najdejo oskrb za trenotek, tam najdejo sosebno zavetja pred nevarnostjo, na katero smo namignili gori. To društvo je prava dobrota in je bilo v nujno potrebo za vse slovenske pokrajine, od koder prihajajo dekleta v Trst, in od srca hvaležni morajo biti Slovenci vrlim slovenskim ženam, ki so vzele' na-se toliko skrb in tolik trud iz gole ljubezni do svojega naroda. Seveda moramo še na nekaj opozoriti velečastite
župne urade in slavna županstva: čim več deklet bodo navajali do društva sv. Nikolaja, temveč — d o n a r j a b o d o p o t r eb o v a 1 o isto!!! Le ob vsestranski podpori naroda bode moglo rečeno društvo zadoščati svoji nalogi. Sosebno slavna županstva naj ne pozabijo, da njim ni naloga le ta, da upravljajo občinsko premoženje, marveč so ona v prvi vrsti varuhi moralne blaginje naroda. A moralnost naroda je toli dragoceno svojstvo, da se slavna županstva ne smejo pomišljati, ko treba kaj žrtvovati za nje obrambo.«
(Zreče pri Konjicah), 7. nov. Včeraj zborovalo je tukajšnje gospodarstveno in politično društvo »Straža«. Društveni podpredsednik je prišlece prisrčno pozdravil, omenjal žalovanja v cesarjevej hiši ter zborovalce povabil, naj bi se z dosedanjo ljubeznijo še zanaprej tesno otepali obeh naših vladarjev, namreč svetega Očeta in presvetlega cesarja. Iz poročila tajnikovega bodi povedano to, da je odbor v svoji seji meseca avgusta sklenil, naj bi se priredila trsovnica, iz katere bi društve-niki dobivali trsje. Svet za isto je načelnik, gospod Dobnik, brezplačno odstopil na svojem zemljišču. V vzporedu obljubljeni poduk o gospodarstvu je izostal, ker še vis. deželni odbor v Gradcu ni bil rešil v tem obziru odposlane mu prošnje za potovalnega učitelja. Pa to je dalo povod, da se je sklenila prošnja na dotično mesto, naj bi se v Zrečah ali vsaj v Konjicah osnovali »viničarski tečaji«, kjer bi se vinogradniki nekoliko dnij pod-učevali o vinarstvu, oziroma o ravnanji s trsom. Politični del razlagal je podpredsednik; načrtal je zgodovino ustavnega življenja v Avstriji. Na podlagi tega so lahko tudi nekateri v politiki še ne-izurjeni poslušalci razumeli časovne razmere in sklenili resol. in peticije glede nadsodišča in vseučilišča v Ljubljani, pa za slovenske napise ob železnici Konjice-Poljičane. O groznem pečatu na našej pošti je podpredsednik znal povedati, da imajo pečat z besedilom slovenskim »v delu« že malone pol leta. Sklepoma smo se še enkrat v duhu ozrli v Rim in na Dunaj ter sklenili zborovanje.
(Nekaj zanimivega s tržaške glavne pošte.) Po »Edinosti« posnemamo sledečo zanimivo do-godbico: Dne 29. oktobra je prišel na tržaško pošto priprost človek z zavitkom, da ga odda po pošti. Ker pa zavitek ni bil dobro zavit, mu ga je vrnil uradnik z opazko, naj ga popravi, a ne da bi ga poučil kako. Človek je bil v zadregi, kako naj to stori in se je oziral, da bi zagledal koga, ki bi mu svetoval. To zadrego opazi neki prisotni gospod in opozori uradnika, naj vender Btranko pouči. A uradnik se je odrezal, da to ni njegova dolžnost, ako pa gospodu to ni po volji, naj se pritoži pri kontrolorju. Neznanec je zares šel h kontrolorju, a tudi ta je odgovoril, da ni stvar uradnika, podučevati stranko. Ko pa je ne znanec pripomnil, da bi uradniki morali vender stranke poučiti, kako se jim je ravnati, je kontrolor zarežal v gospoda in dejal: ako imate kaj proti temu, pritožite se do višjega ravnatelja. Na to se je neznancu menda zdelo zadosti in dejal je : »jaz nimam časa sedaj, da bi se mudil z visim ravnateljem, a prosim vas, da greste vi k njemu s to mojo vizitnico in recite mu, da sem jaz ukazal, da pride on sam poučit tega človeka, kako se mu je ravnati, da more oddati svojo po-šiljatev na pošti«. In kaj je stalo na vizitnici! Ime nadvojvode Salvatorja! Kako je šel mraz po mozgu in kosteh preširnim uradnikom, ki menijo, da so na tržaški pošti že absolutni vladarji! A sam nadvojvoda Salvator se je pri tej priliki na svoja ušesa prepričal, kake razmere vladajo na tržaški pošti.
(Prvi slovenski moderni parobrod) Minulo soboto dne 5. t. m. so spustili v tržaškem Lloydo-vem arsenalu v morje prvi slovenski moderni parobrod za prekmorske vožnje, ime mu je »Triglav«. Parobrod je krasno izdelan po najnovejšem /istemu in drži 130® tonelat. Lastniki tega paro-broda so gosp. Kornelij G o r u p iz Trsta in drugi. Ob spustitvi v morje je kumovala gospa Alber-tina Gor up, kateri je izročil bodoči kapitan broda krasen šopek cvetlic. Ko je bila v znamenje krsta razbita steklenica šampanjca ob plečih ladije, spregovorila je gospa kumica ta le pozdrav: »Spusti se v morje »Triglav«, ki naj ti bode vedno ugodno! Pojdi, veličastvena ladija ter nosi povsod blagostanje in čast! Kakor vrhovi gore,
katere ime nosiš, ohrani visoko in slavno svojo zastavo! Nebo spremljaj te na valovih in njegov blagoslov donašaj ti sreče!« Popolno nepričakovano je došla ta zares vesela vest; čisto na tihem izvršila je ugledna družba slovenskih veljakov ta krasni načrt in odslej bode plul po nekdaj slovanskem jadranskem morju zopet slovenski brod. Velike važnosti za primorske Slovence je ta korak, važnosti v trgovinsko, a tudi v osebno-prometnem oziru. Samo, ako se pomisli, kolikim oviram in težavam so tržaški Slovani v jednomer izpostavljeni bili na lahonskih brodovih, koliko inzult od strani podkupljene fakinaže so morali prenašati naši istrski zastopniki in koperski dijaki predlanskim in naposled kake sitnosti in — nevarnosti za svoje drago življenje čakajo tržaških Slovencev, ako hočejo napraviti samo bore skupni izlet po morju, tedaj moramo zaklicati novemu parobrodu slovenskemu »Triglavu« dobro došel na jadranskem morju!
(Izpod Višarij.) Bela snežna odeja pokriva nekaj dni že slovečo Višarsko goro in kjer se je nedavno še razvijalo živahno življenje, vlada sedaj zimska tišina. Če pride še kak zakasnjen romar ali hribolazec na vrh višarskega hriba, najde sicer romarsko cerkev odprto, a brez notranjega kinča, ker s čudodelno podobo Matere Božje vred se je vse varno zaprlo, kar je kaj vrednosti in se odmakniti d&. Zvonovi ne donijo več milo po-)ožnemu romarju nasproti, ampak z naravo vred so so tudi oni zazibali v zimsko spanje. Zapušče-nost vlada tudi zunaj cerkve, ker romarsko hišo in prodajalnice so vse dobro zaklenjene, okna z deskami zamašena. Vse je kakor izumrlo, da se poznemu obiskovalcu Višarij kar milo stori, in on kmalo odide. — Letošnje romanje na sv. Vi šarje je bilo končano na angeljsko nedeljo (dne 2. oktobra). Bilo je tedaj okolu 2400 romarjev navzočih, od teh je zamoglo 900 vsprejeti sv. ob hajilo. V celem romarskem času (od 18. maja do 2. oktobra) je bilo 18.400 vernikov obhajanih, a obiskovalcev Višarij je bilo več kakor še jedenkrat toliko. V prvi polovici romanja je bila višarska božja pot manj obiskovana radi slabega vremena, šele po žetvi, posebno v mesecu septembru je ljudstvo prav mnogoštevilno prihajalo. Tu so bili prav vseslovenski shodi, ker slišalo se je govoriti v vseh slovenskih narečjih, kakor ljudstvo govori po različnih pokrajinah od Adrije in od Kolpe do severne meje slovenskega ozemlja. Tudi Nemci so prihajali v manjših družbah posebno med tednom in včasi si slišal tudi laško kramljati. — Tujih dnhovnikov (iz vseh sosednjih školij) je ma-ševalo v romarski cerkvi 118. — Turističnih obiskovalcev Višarij je bilo letos precej več, kakor prejšnja leta ; prišli so, kakor je razvidno iz spominske knjige v gostilni, iz vseh dežel Avstro-Ogerske in tudi iz inozemstva. Rodoljubno srce veseli, da se tudi slovanski turisti, zlasti češki vedno bolj zanimajo za našo kraje, posebno za Višarje. Zapisalo se je v spominsko knjigo 46 Čehov, ki so raje pogledali v naše divne gorske kraje, kakor da bi sli na Tirolsko ali v Švico. In kakor so se nekateri izjavili, se bo ta tok s Češkega proti slovenskemu jugu v bodočem letu še ojačil. In res nudijo Višarje primeroma svoji ne veliki visočini 1792 m (Žabnice 800 m) obiskovalcu krasen razgled. Že bližnji orjaki Mangart (2678 m) in Viš (2669 m), Montaž (2752 m) z romantično kotlino »Zajezero« poplačajo prijatelju planin trud potovanja, ne da bi govoril o snežnih Turih, sosebno o Velikem Kleku. — Dasi ne pridejo vsi turisti tudi iz verskega namena na Višarje, vender imajo priložnost, gledati srčno pobožat nepopačenega ljudstva, in marsikateri gi-njen od takih prizorov dobi kako posebno milost od Boga po priprošnji Matere Božje. Velikanska božja narava in milost božja tu skupno vplivata na človeško srce in človek se na takem kraju bližje čuti nebesom in bolj odmaknjen od poze-meljskega.
(V vodo.) Dne 6. nov. zjutraj pred sv. mašo pokrega mož v V. na Notranjskem svojo ženo, katera je od 15. avg. t. I. se bila vdala žganju, in gre k maši, žena gro tudi — ne k maši, ampak
v vodo in se vtopi.
(150 Židov) poklicala je te dni neka židovska banka v Reko v službo. Mesto je sicer po imenu krščansko, ali Mažari, kakor se vidi, bi raje videli, da bi bilo židovsko, za krščanske stvari se bore malo brigajo. Pred nekaj dnevi bila je pri guver-
nerju deputacija iz »Mlake«, jednega dela mesta,
ki šteje okolu 10.000 prebivalcev; prosili so za toliko potrebno cerkev — imajo samo malo kapelico za komaj 200 ljudij — a guverner jim je kar naravnost rekel, da no dobijo nič, ker so av-tonomaši, protivni vladi. Po mnenju tega »vitež-kega« naroda je prva dolžnost cerkve skrbeti za razširjanje mažarsko-državne ideje, ne pa za zve-ličanje duš.
(Kako Nemci Izkoriščajo prirodno bogastvo slovanskih zemelj ) Tvrdka E. Goldenberg (!) v Hamburgu je dobila dovoljenje, da izkoristi bukove gozde v Crnigori za izdelovanje kemikalij s suho destilacijo. Tudi draždanska banka je ude-ležnica tega obilo dobička obetajočega podjetja.
(Dragoceni Drevfus.) Tajnik Drejfuskega sindikata M.Judetje nedavno izjavil, da stane Drevfusova pravda z agitacijo in časopisnimi stroški nad 37 milijonov frankov. Koliko dobrega bi se bilo lahko s tem denarjem storilo!
(Iz vojašnioe.) »Krulovec, kako pa hodito? Grom in strela! Veliko je oslov na svetu, a tak kakor je nekateri, pa ni nobeden.«
Gospodarska organizacija.
Vipavske vinarske zadruge načelnik piše nam sledeče : Potoval sem te dni in obiskoval nekatera konsumna in kmetijska društva ter so prepričal, s kakimi velikimi vspehi delujejo omenjeno zadruge. Tam kjer dosedaj niso mogli kmetovalci svojih pridelkov v denar spraviti ali so morali kakim prekupccm iste skoraj po nič prodajati, oddajajo v zadrugah lahko vse pridelke, koje imajo na prodaj, po dobrih cenah; istotako preskrbijo zadruge svojim članom vse njihove potrebščine, bodisi kmetijske stroje, semena in živila po primerno nizkih cenah, dočim so morali prej na veliko draginjo plačevati. Zadruge si pa tudi zamenjavajo med seboj pridelke in izdelke, kar je gotovo za-nje jako koristno.
Iz tega se razvidi, da so zadruge prekoristna naprava za zboljšanje stanja kmetovalca in delavca. Čuditi se je lo nekaterim krogom, da se nočejo s tako gospodarsko organizacijo sprijazniti.
Ne smem pa zamolčati nekega nedostatka, namreč da nekatera konsumna društva ne uvažu-jejo našega gesla »svoji k svojim« pri kupovanji vina. Naročujejo tuja vina in svoj denar raje tujcem kapitalistom privoščijo, namesto da bi svoje domačo producente podpirali. Dobivajo res vino nekoliko ceneje, ali kakšno blago? Dognano je bilo pred kratkim časom pri nekem sodišču, da je vino po nizki ceni (10 do 12 gld.) s Tirolskega pol-vino; dalje se je tudi pri istem slučaju kon-statiralo, da v deželnem skladišču v Inomostu nimajo pristnega vina pod 17 gld. Ako se še stroške prevaževanja itd. pošteva, mislimo si lahko, kakšno vino mora biti ono po 12 do 14 gld.
Glede na omenjeno želeti je, da bi konsumna društva dobro pomislila, kje naročujejo vina, in se raje držala domačega pridelka. Tu imajo garancijo, da dobijo pošteno blago, drugič pa — kar je tudi važno — podpirajo domačo produkcijo, zlasti pa domače vinarske zadruge.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. novembra. (Državni zbor.) V državnem zboru se danes nadaljuje razgovor o zatožbi sedanjega ministerstva zaradi objavljenja raznih cesarskih naredb. Poslanec Javorski je govoril proti obtožbi ter začetkom svojega govora najodločneje protestiral proti govoru poslanca SchGnererja v imenu kluba in cele desnice. Vkljub takim veleizdajskim govorom, dejal je Javorski, si upajo razni nemški listi še vedno očitati desnici, da ona deluje na razrušitev Avstrije. To je skrajna predrznost, katero najodločneje zavračamo. Mi hočemo imeti mir moj a vs tr i j skim i 'n ar o di, toda tako, da bomo imeli Slovani z Nemci iste dolžnosti, pa tudi iste pravice, da bomo Slovani živeli v Avstriji poleg Nemcev, a ne pod Nemci. (Splošno odobravanje na desnici.) Gotovo je, da taki govori, kakor je bil govor poslanca Schonererja. ne služijo v korist miru in ne v korist Avstrije. Poslanec Schonerer
se je sklicaval v svojem govoru na Bis-marcka, o katerem vemo, da ni bil prijatelj Avstrije, a nečemo reči, da ni bil vpliven državnik, toda reči smem, da bi Bismarck, ko bi še živel in se sploh kaj zmenil za Schonererjev govor, najodločneje proti njemu ugovarjal. Javorskega so nemški nnoijonalci mej govorom ves čas motili in ga pitali z raznimi psovkami. — Bareuther, ki je govoril za Javorskim, je sklenil svoj govor z besedami: Kot Nemec, ki ljubi svojo domovino, pravim, ta država naj se raje razruši, kakor da bi mi morali v njej živeti brezčastno, država mora propasti pod slovanskim vodstvom, prišel bo usodni dan pa ne za Nemce, pač pa za državo. — Fin. min. Kaizl je branil ces. odredbe, ker ima vlada pravico po potrebi izdajati take odredbe. Nemško-liberalno ministerstvo Giskrovo je v svojem času samo na podlagi norme razglasilo izjemni stan za Prago. Ker je bil v zadnjem zased, zbor nezmožen kaj skleniti, zato je bila dolžnost vlade poslužiti se § 14. da državni voz popolno ne obtiči v blatu. — Posl. S t ur kh je tudi ugovarjal proti govoru posl. Schonererja. pač pa je dejal, da se taki pojavi dajo razlagati vsled sedanje politike. Schonerer je napadal govornika. Ko je govoril še posl. Kienman, je bil predlagan konec debate. O tem predlogu se sedaj glasuje po imenih.
Dunaj, 8. novembra. Poljski klub je sklenil v sinočni seji, da se odpošlje papežu povodom 50 letnega mašniškega jubileja brzojavna čestitka. Nadalje je sklenil klub izvoliti odbor 15 članov, ki naj proučava vprašanje o delavskem varstva.
Dunaj, 8. nov. Mladočeški klub kandi-duje v nagodbeni odsek namesto dr. Forta poslanca dr. J a n d o.
Dunaj, 8. novembra. Poročevalec ogerske kvotne deputaeije, poslanec Falk, je sostavil odgovor na predloge naše deputaeije, o katerih izjavlja, da so nevsprejemljivi. in potem navaja, da se Ogri že 30 let neomajno drže načela, da naj se kvota izračuna na podlagi brutto - dohodkov direktnih in indi-rektnih davkov v obeh državah. Poročilo navaja. da je ta način proračunavanja za Avstrijo velike koristi, morda večje, nego bi bi bilo to pravično. (!) Ogerska deputacija
mora torej na svojo veliko žalost konstato-vati, da je popolno onemogočeno vsako sporazumljenje mej obestranskima deputacijama.
Dunaj, 8. novembra. V Gmundenu je nocoj opolunoči umrla nadvojvodinja Marija Antonija, velika vojvodinja toskanska.
Budimpešta, '8. novembra. V opoziciji jo nastal razkol; vplivni poslanci so se izrekli proti osebnim bojem in proti obstruk-ciji.
Berolin, 8. novembra. »Nation. Zeitg." graja postopanje posl. Schonererja in njegovih trabantov v zadnji seji avstrijske poslanske zbornice in pravi, da prazne fraze Schonererjeve v resnih političnih krogih Nemčije ne morejo najti odmeva, še manj pa odobravanja.
Berolin, 8. nov. Glede kongresa za mir se omenjajo predlogi, da naj se preneha z novimi zahtevami za vojaške namene, da naj se mejnarodnim potom omeji poraba razstre-livnih snovij in da se države varujejo pred prehitro napovedjo vojske, da imajo še druge države priliko posredovati.
Berolin, 8. novembra. Nekateri listi poročajo, da sultan cesarju Viljemu ni podaril teritorija „la dormition", marveč da je cesar ta svet za veliko svoto odkupil.
Carigrad, 8. novembra. Razven 200 mož ostavili so otok Kreto vsi turški vojaki. V Retimnu iu Kandiji so morali angleški vojaki nekaj turčinov s silo tirati na ladije. — Car Nikolaj se je po admiralu Skridlowu zahvalil prebivalstvu v Retimnu, ki je z ozirom na znano okrožnico radevolje odložilo orožje.
Atene, 8. novembra. Skupno ministerstvo je vložilo ostavko. Zbornica se snide 15. novembra.
London, 8. nov. „Reuterjev urad" poroča : Pehotne vojne čete v zahodnih vojaških okrajih Anglije so mobilizovane. Priprave na morju se nadaljujejo.
EJnarli ho:
6. novembra. Venceslav Jauc, trgovca sin, 13 mesecev, Gradišče 5, davica.
V bolnišnici:
5.	novembra. Rozalija Maček, dninarica, 51 let, jetika. — Primož Debevc, dninar, 75 let, ostarelost.
6.	novembra. Franc Škerjanc, parstir , 13 let, vsled opekline. — Leopold Cvetrešnik, brivec, 37 let, dementia paralytica progressiva.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3utv2 iu.
(las opa-j.ovaujA
Stacje	Tempera-
barometru	tura
v mm.	po Ot iiij«
Vetrovi
.Neb«
a f®	•
" S	«
a .	M -o «■>
fi V)	(►
CM
8
9 zvečer
T43-0 | 9 0" fsf fvJh. H oblačno i ~742!J f 8-G I sr. ssvzb. I oblačno | 0'0 742 6 j lu-9 I si. jug |
7. zjutraj 2. popol.
Srednja včerajšnja teioDeratura 9 8 '. za 4,2" nad noruialon .

Zali* ala.
782 1—1
Vsem onim, ki so preljubega mi soproga spremili k zadnjemu počitku ali skazali mu ljubezen, darovaje lepe vence, izrekam najtoplejšo zahvalo. Ravno tako se zahvaljujem iz dnu srca vsern dragim prijateljem in znancem, ki so mi skazali tako obilo gorkega sočutja povodom njega zadnje bolezni in smrti.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1898.
Olga Muys.


era

I
zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne opekarne 688 21
opeko vseh vrst.
F- ~
m m
Simon Ogrin,
s
akad. slikar na Vrhniki, 754 6-4 |
r
se priporoča vele častiti duhovščini za vsako- SSS vrstna v njegovo stroko spadajoča	|||
S cerkvena delu. S
Koledar katol. tisk. društva
za leto 1890,
namenjen zlasti slovenski duhovščini, obsega tudi „imenik učencev" za več ko 400 šolarjev. — Neudom stane krasno vezan eld. 1 -20.
St. 3S260.
Razg
lftSi
781 2—1
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračnnl o dohodkih in trošklh za leto 1899:
1.	mestnega zaklada.
2.	mestnega uboinega zaklada,
3.	ustanovnega zaklada,
4.	mestnega loterijskega posojila,
5.	mestnega vodovoda,
6.	mestne klavnioe in
7.	meSčansko-bolniikega zaklada
ie sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, in sicer od 4. do 18. novembra 1898 občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 2. novembra 1898.
* * * *
I
S
Š *
Najlepšo lue
daje uporaba
760 6-4
tržaškega cssarsks-kmsksga kristalnega olja
(varnostnega petroleja).
Prednosti: čist, bel plamen brez neprijetnega duha, in se ne razpoči. V konvicah po 15 klgr. a klgr. 26 kr. franko na dom. Za
konvico ni treba nadatja. — Naročila po pošti izvršujejo po povzetju v zabojih po dve konvici franko nastopne tvrdke v Ljubljani:
Jeglič & Leskovic, Kastner Mihael, Kordin Josip,
J. Jebačin.
Perdan Ivan, Schiffer Viktor, Konsumno društvo,
13 u n a j 8 k a t> o
r z a.
Dn6 8. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0. 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld.		—	kr.
100	»	80	»
119	>	65	>
101	>	45	»
119	>	50	>
97	>	95	>
909	>	—	»
35:1	»	25	>
120	»	60	>
58	>	90	•
11	»	78	>
9	»	64\'.»	
43	>	75	»
5	>	68	»
Dne 7. novembra.
40/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
165 gld. - kr.
158 » 50 » 196 > — » 99 138 130 108 112 98 98
40
.,35
179 125 99
60 10
65 70 50
Kreditne srečke, 100 gld..............200	gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	»
Salmove srečke, 40 gld........82	»
St. Genois srečke, 40 gld.......80	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»
Ljubljanske srečke.........23	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	154	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3490	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	412	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	118	»
Montanska družba avstr. plan.....178	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»
kr.
20
50
75 75 75
60 50
MT S 1. oktobrom se prične novo celoletno naročevanje!
l\/| f"" npi I n" Avteiitično	Q __I	I _ „
IflLnuUrV BreiSolarilo^ b'"	™ '
XXXVII. letnik.	celoletna naročnina.