REVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
LETNIK XVII, DECEMBER 2006, št. 6 (108) ISSN 0353-6750, UDK 050 (497.4)
VSEBINA		str.	RAST št. 6(108)
LVODN!K			
	Pokrov z lonca vročega ciganskega golaža nam je priletel vglavo	541	Milan MARKELJ
! N ERAT! RA			
Poezija	Tema in luč	543	Tone PAVČEK
	Mojsobesednik-Lučko Voda	548	Lidija GAČNIK GOMBAČ
	Nobena ulica	549	Borut GOMBAČ
Aforizmi	Skozi zgoščeno temo Sipki volan Gosteje od zraka Aforizmi	552	Jože SIMČIČ
Proza	Aleksandrinka	554	Helena CRČEK
	Mlada koža	556	Jože SEVLJAK
	Z belimi prti prepasana Meglena daljava	560	Anica ZIDAR
KLLTLRA			
	Življenjska pot pesnika Lojzeta Krakarja (1926 1995)	568	Rozi MOHAR
	Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem	581	Miklavž KOMELJ
	Kapiteljska njiva vNovem mestu	597	Borut KRIŽ
NAŠ GOST			
	"Keramika je bila vedno moja skrita ljubezen" - Pogovor z etnologinjo in muzealko Ivico Križ	603	Marinka DRAŽUMERIČ
DRUŽBENAVPRAŠANJA Poti k reševanju prostorske problematike romskih naselij		616	Jernej ZUPANČIČ
	Regionalni razvojni program 2007-2013 (2)	628	Igor VIZJAK
ODMEV! !N OD/JV! Trženje in upravljanje turizma in dediščine v krajinskem parku Kolpa		640	Marko KOŠČAK
	Umetnost in namembnost šole z roko v roki	642	Tatjana PREGL KOBE
	Artoteka - kaj je. kako deluje in kaj hi lahko bila	645	DirkHElJ
	Zaznamuje kulturni utrip Bele krajine	647	JožefVRŠČAJ
	Oda zeleni reki	649	Rasto BOŽIČ
	565 človeških usod	650	Tone GOŠNIK
	Krhkost raztreščenosti	652	Bariča SMOLE
	Romana o sodobni Hrvaški	654	Rasto BOŽIČ
SKR!!! ZAKLAD! KULTURNE DED!ŠČ!NE Poročilo o misijonskem delu v Severni Ameriki (3)		657	OtonSKOLA
			Prevod: France BARAGA
KRONtKA			
	Avgust - oktober 2006	672	Lidija MARKELJ
	Letno kazalo 2006	685	Milan MARKELJ
NASLOVNKA: "Tička", ptička iz kvašenega testa, ki se podarja otrokom - tepežkarjem; etnološka zbirka Dolenjskega muzeja
tv'""'" POKROV Z LONCA VROČEGA CfGANSKEGA GOLAŽA NAM JE PRILETEL V GLAVO


ŠT. 6 (t()S) DECEMBER 2006
Zgodito seje v odmaknjeni Suhi krajini, v mateni kraju, za katerega je do tetošnje jeseni vede! !e matokateri Siovcnec, a je zdaj njegovo ime v ustih mnogih in postaja skorajda že pojem za še kaj več kot zgotj tako imenovano romsko probtematiko. Stoveniji in Evropi se je dogodi! Ambrus. Krajani, ki jim je bito dovotj večtetnega konfliktnega sosedstva z romsko družino, nasetjeno sicer na svoji zemtji, a v i!ega!nem nasetju in na vodovarstvenem območju, ter neučinkovitega ukrepanja državnih organov pri zagotavljanju varnosti in reda, so se odtočiti zadevo urediti kar sami ter romske sokrajane izgnati. Država je seveda ukrepata, s poticijo je zaščitita romsko družino in jo do nadatjnjega presetita na varno. Potem pa se je sprožit ptaz ...
S prispodobo bi tahko rekti: odtetet je pokrov z tonca, v katerem seje predotgo kuhat eksptoziven ciganski gotaž, in nam boteče pritetet v gtavo. Lahko bi tudi rekti: dvignito se je tjud-stvo, da bi vzeto pravico v svoje roke. Ati z besedami varuha čtovekovih pravic: dogodit se je konec pravne države, in z besedami prizadetih krajanov: nadatjuje se dotgotetno umiranje pravne države na obroke. Lahko bi uporabiti težko besedno stre-tivo, ki ga pri nas z neznosno tahkostjo izstreljujejo totetjski pravičniki in nestrpni borci za strpnost, in rekti: rasizem, fašizem, hotokavst, ksenofobija, tinč in kar je še takih besed, ki se jim z instant uporabo za vsako figo jemtje njihov groztjivi in iz strašnih zgodovinskih dogodkov rojeni opominjajoči pomen. Lahko bi rekti še marsikaj iz besedne medijske povodnji, ki se je raztita, toda, atije ta trenutek sptoh smisetno še kaj reči? Ati omotični od ambruškega udarca sptoh stišimo eden drugega, kaj si pripovedujemo? Vse kaže, daje ta čas komuniciranje ušto iz okvirov reatnega in se dogaja v razumu zatemnjenih sferah dojemanja, hkrati ko je vse botj tudi očitno, da se z Ambrusom skušajo napajati raztični interesi, in to ne v dobrohotne namene.
Ambrus seje dogodit, tn se še dogaja. Treba ga bo najprej zares dojeti in neobremenjeno razumeti v vsej njegovi zapte-tenosti in preptetenosti. kajti zastavtja vetiko vprašanj in terja vetiko odgovorov, ne enega samega, potem pa premištjeno in dotgoročno naravnano detovati, da se nam ne bodo dogajati novi in novi ambrusi z novimi in novimi, vse hujšimi gtavoboti.
Odgovorni urednik Mitan Market)
Va/a. i/delek ttsvarne Keramika .!. Klemenčič v Novem mestu. glazirana heloprstena keramika. I^lčr. etnoioška /hirka Dolenjskega mu/eja
KAST L. XV!!
Tone Pavček
Besedili /ČMK//H/«t' tcr ciklus pesmi A/p/.w/ie.se<Vf;iA /urAvisUihilipurt)-jcni v enem dihu" in predstavljeni 25 oktchra 2006 v Baragovi galeriji v Trebnjem kot otvoritvena beseda/a razstavo Neznani lučko Lucijana HeSčiča. slikarja, ilustratorja in dolgoletnega likovnega tircdnika Kasti
ŠT. 6 (KIS) DITFAHitR 2006
!
TEMA !NLUČ
Rekli so mi. naj govoritn na tej razstavi Luciana Reščiča. Rekel sem: Saj moram.
In so še rekli: Slike so polne teme. A jaz sem si mislil: Lučko je ena sama luč. laka. da presvetli tudi od tam. kjer je, od onstran, svojo zgodnjo temo.
Tako začenjam svoje besedovanje o temi in o luči.
Človek vse življenje hlepi po luči, kakor trta. ki hoče zmeraj le k soncu, tipa tudi on, bednik in krona stvarstva, s prsti hrepenenja za žarki, po mavrici, po čisti svetlobi. Saj, od vekomaj, od izgona iz raja, blodi po stranpotih. po goščavi šene in po blodnjakih od Adama iti Eve, je to človekova usoda, vendar sta enako močni v njem, da kljubujeta usodi, nenasitna žeja in želja hiti kondor soncu brat.
Lucijan Reščič je bil naš lučni brat.
Lučko smo ga klicali. Prijateljsko, intimno in simbolno. Bil je luč, ki nam je svetila. Bil je luč, ki je ugasnila. In ostal luč. Skozi vse teme. ki sc zgrnejo nad človekom, nad zemljo domačo, nad zgodovino, nad usodo in nad življenjem, iz črne teme vesolja, kamor gre duša iz telesa, prihaja kot spomin in opomin živim tenak pramen, brljivka, iskra, lučka. In pravi: Nikoli ne ugasne klic, ki vabi k svetlobi, nikoli ne utihne sviret, ki poje o luči, nikoli ne smeš verjeti, da ni za vsem. kar je, nov preblisk, novo odkritje, ko se blaga svetloba upa razlije po hudi poti in prikliče svetal dan. In hkrati verjemi, kot je verjel Lučko, da tudi tja, kjer je tema zunaj in znotraj in vsepovsod, pride človek in jo presvetli. In potem sije kot dobrotni ogenj, h kateremu silijo ljudje, da se pogrejejo roke in lica, da ožarijo duše. In potem radoživo živijo ob ognju z ognjeni v sebi. Prišel je k njim baklonosec, jim prižgal luč, jih osvetlil in še njih izbral za luč.
Lučko je bil in ostaja ta človek, ki vstopi v sredo naše teme in reče: Luč vam dam. da ne boste v temi Dajal nam je luč, dajal neprestano in nezadržno, ne da hi pomislil nase in še manj na to. če mu bo kdo od nas kdaj vrnil vsaj malo prometejevskega ognja. Dajal je brez pomisli, da bi, ko razdaja svetlobo, sam ostal teman in v temi.
Tema, pravijo, so njegove zgodnje slike. Tiste, ki jih imamo danes pred seboj in jih je naredil za sprejem na akademijo. Pogledaš in veš, da jih je res slikal v hudem času svojega bivanja na zemlji. Črna nevesta je sedela oh njem, ko je slikal, črni tič iz. I isnikarjevc zgodbe je s kreljutmi mahal nad njim, ko je iskal krik v njegovih prsih izhoda iz zaprte ječe stiske, ko je navdih iskal rešitve v prehodu iz molka v izpoved. Dva angela smrti sta stala ob njem, očetov in malega sinka, tiha, zazrta v njegovo delo, sotrpina in soustvarjalca. In je iz. teme prišla svetloba. Temna, črna, vendar še zmeraj svetloba, tista, ki rešuje in odrešuje.
Lučko se je s to črno svetlobo otcl. Smrt, večna zmagovalka, je bila takrat premagana.
L!TERATURA
ibnc Pavček Zato vam ne bom govori) o smrti. Ne o tisti, za katero pravi pesnik "	^ ^ ( Ivo Hrnčič, da je nesmisetna, modrce Miguel de Unamuno pa na-
sprotno trdi, daje smrt rodovitna. Če je prvi v presenetljivi baladi zapel preroško samemu sebi: "Ko sredi blatnega polja razbit naposled obležiš, nad tvojim grobom burje piš le poje in molči tema ...", je drugi himnično vzklikal: "Blagoslovljena prihodnost moja pretekla, večen jutri v včeraj ... zakaj še drug svet je znotraj tistega, ki ga vidimo, svet, v katerem prede tema in je ves nebo ..." Oba pesnika govorita o temi, a jaz ponavljam in se zatekam k drugemu, kjer tema prede in je napredeni svet ves nebo. Tako se mi prikazuje tudi tema teh zgodnjih Lučkovih slik. Je tema, toda tista, ki jo je napredla ustvarjalna bolečina, da je na temno nebo življenskega trenutka prišla milost. Tista velika, lepa milost, ki jo kakor lepoto lahko rodi samo trpljenje.
Ko v hitenju po cestah, poteh, stezicah, skozi brezpotja in križ.potja upočasniš korak, ko se zaveš, da mimobežna naglica prinaša samo izgubo, ko sedeš na breg večera ali mladenič na višino skale poldneva, takrat samo čakaš na to, kar se mora zgoditi, čakaš, da pridejo tisti, ki jih v podzavesti vedno čakaš: mila ptica, lepa misel, deklica, ki ti je nekoč tako ljubko rekla Ne, da pride sobesednik iz včerajšnjega dne ali iz večnosti. In potem zapoje molk ali spregovori vsebeseda. Na takem postanku nekje, ali na zemlji ali v vesolju, se znova zbratiš s tem ali onim lučnim bratom. Prikličeš ga iz spomina, pokliče te on sam, vajen še iz svoje žive dobe prijateljske prijaznosti, pride, da te ojunači za nadaljevanje poti in utrdi v tebi zavest o nerazdružni skupnosti živih in mrtvih.
Nocoj je tako z nami Lucijan Reščič. Lučko. Z njim smo ne prvič po njegovm odhodu v ljubi zvezi prijateljstva in bližine. Spet nam daje, kot pač daje umetnik. Da nam sonato, sonet, da nam kip ali sliko, da nam sebe za dušno jed, a to je tudi malo veliko.
Lučko seje zmeraj dajal ves. S temo in svetlobo, ki sta bili v njem. Nocoj gledamo njegove rane slike in vidimo njegove zgodnje rane. Sprejmimo jih, kot jih daje: z zadržanostjo zavesti in odprtostjo srca. In recimo, kakor sc reče: Hvala Lučko za ta tvoj dar, za to tvojo temno svetlobo.
Lucijan RcSčič: slika brc/, naslova, olje na platnu
I II ) RADIRA Rast 6 / 2t)0b
Af 07	- A f/ORO
/.
(</7'7/77777 ^77.
Ar/Ar; /7777/7 /777/77/7777/ee ,sA/7z 77777* 777 777777A 777 /e777/7/e. A77A77 .sc 7/7Ž7 z c/ /777V<77/ee .svrT/e vere /f? sv/T/e s7777777/e.
(7/et/<7W K</.
A77A77 .se vz/77'77/77 7777vAre/?er .sA/zz/ /7/7.šee /77 ^//eT/ve
7/77 7777/V777// sAr/s'7777.s7/;/77 /e7/er S V77/e 777 /777ž/e 7777r77Ve.
(</7 7/77777 ^77.
A77A77 77e77/r777/e77 z/)77'77
V	77777Z77/A A7 .Š /)77/e7*7777'
777 SC 77e7Z/777/77/e77 77Z/777
V	S V77/ 77 /77'eZ7777 777 V SV77/7' V7.Š777e.
(//eT/77777 //77
7/77 eez. /77 /777/7 7777 777C v/7/7
A77/ S//A77 .še 77e 7777re/e7777
777 VeV77.777 e7/.S77 7 7 77 /7r7V77// /7777*77.S7 /777.SV77/7/V77 e7777.
2.
^/7/7777 ^77.
A7/A77 Z777/77 V77//e77 Se7/77 777C7/ 7777ve eer/ 777 /zrev/.se 777 V .S/7re777 C77/e77 7 77/7//A7 ^/e7/77 s v77/e 77e/z/7e/e z777 7.se.
(77/7777 //77.
A77A77 .se /7777/ /7e/<7 rr7A77
77777 S/Tvr/ Z77r/.s S/7re777777/77.
A77A77 .se^T/ eez 77e/?e.s v/.s/zA/z 777 777Z/e 777/ A77re77777/77.
( 77/7777 //77.
A77A« .se eez ž/v/z ve.s/zZ/e A77/ /77.S777777 7777VVr77'T7 /7777*7 777 7777777 A77A/Z7* /777.s/e7/77/e 7z//'e
S'e7'7777.S/ 7/77.seŽe7777 /777*7.
).l ! I RAHIRA Rast 6 / 200/)
( 77/7777 //77.
A77A77 /77 /777'/ V Ae/7/7 7'Ve/77V S V7Z/e//77 S77A77//77/7/77 777 7777777 S' 7*777*777/7 /Zree/e//// Z7777 V77 /777777 e77eA 7z/z//77/z//77.
Inn7')'avč7'k
J.
.SV/A//;///7/,
.7/777*777*7 A7777777/ 7/7/777* 677.77*7/7* /- s/z/tv///// ////V/. A//77*7'.sV77// \'77	//; 777777*7' //7 67*7/7*
7/7 A'77 t' /777.s/7'7//7/7 S/777'77//
t'r/77'// t* A7*77//7*.s7t'77 /7.Š7777'. /^'.\Y'c/(L' .S'77 /r /77'.S7777T*//77 //7/77. 7- A777777777, /77*/77*/77. /r ////7777.
77 .s/7'/77'7'7777 /777/7' A/7/ 77 /77
V7'/777 77777/ A/777/7'777'7'7'77 .S// 77//77. /*77/7' /777.7777777 7777 777/r7'7'7'7'7*. /777/7' A/7/ 7'7^7-7'7/r 777//77//77.
A77 V' t'7'//7*77.S//7' ;/t'//7'77/7' 7/7'7'7'.
.S//.Š/777 //77.
,!/77t'777' //77/77'7*7' VZ77/A77 A77A 777- /rt'77* .7/7777/.7^77/77/'/77 /77 Z //77t'777'77'77 777*-677 /TT/A// r7V7'T'/7/7/ 777/777/ 7/77V77.7/77V/77.
.S'//.77777 //77
777 ;// 77/ 7777 Af7/ 777'7'777'7'
7/77.7777* /77*77*7/7* /7777777t'//77777.
777 /77 77777/ /7'7777t' V7*77777',
777* .777/77*. 77/7'//77 /77*77.7/7777/7/777
lil) RADIRA Rast 7) / 2007)
4.
6'77/7777 //77.
.7 /777///T*7/77777 . 77/77 /7777 t'777777*. 7777* /777Ž77 /777 .7/777*7 7*77777 777 7777* .7 .SV77//77677 / 777777' /777t'7'//7*77777' /77*77777.
('77 / 7777 //77.
J77 777777777 .S/77/7 / 77 T///777 t'777777' .S77/777 S/77*77t'777' 7/777 //1'7'. A77/ 7/77 /7/.Š7' f7*.S/77'77 S///777 77// J777777' 77/77'77t'//77 77777///t'7'.
( '77/7777 //77.
7'77A7' 7777 7/77/7' 7777 7*777777*
A77/ V 7'77.S/6 S/TV/T* r77t'7*r7',
7/77 7777 777*77777* 777/t'Z777777'
777 7*7'.</ 7*/77t'7'.sA7' /77*r7*.
('77/7777 //77
t' 7/77//A77 r 77/7'//77t'7777/ 7/77//, t' 776/7'77777 /77'7'r7*77.S777' 7/7*77r//t'7'. A// /T', A/7/ 6/ 7777//T*// /77*// 7't'7777//7'/// 77.^77/7777/7/^7*.
tene Pavček
J.
s*	/M v s//A/,
p 777/7-777 77.S77-7/7/ r7'7'77/77. v A/;/Y'w^'/;/č'7;/ 77/7/7A/
77777/77//77P7777/ 77 ;7t'//7'77/77.
Ž/v/777 /^77
t' A7777/77/7 777 f/tYW s/777777/7777. 777^7/7*77^77777/ V /77/A/*T7///7/.
/77-7 777777r/7/. 77/7 V7/7Z/. v t'7'.S7'//77 777 v /777/77^*7777.
Ž/v/w
77777Ž77 v \7 t'e/M ////-r/A//.
A/ 7777/ 7777 /77/77'/ 7/77/77' r7/ /7777:7777/^ 7/777777 /v/Ae/
//.vf s/T/.v// 777 /7',t/77/)7'.
Z/V//77
77/) ^777/77// /77'.V7'7// .vA/rf.sT/. 77/7 Z7/7/77/7 777'/7,/;77777 /7 /7.
77/7 ;<7<V/7/e777 /777/7'//77 /77'7'7'.V77 777 77/7 /77'er^777/77/7 .77777 /7.
Ž/t'7777 ,^77
V	77(7/r(/7/77</777 t'77///77.
v /77A77 /e/77/7 /777A////J7/.
fh'7777 7' /77'7'/7'/7'777 7/777-7/7/.
V	r/77777*77/ _t/777'7'7*7 /777'/.
i m:nAni!<A Rast 6 / 200/)


M s'/s77*/ wwž/ A7/7/7 777 /77A77/7.
A e A7/77/ z 77 A//) /777^/77/77// v 777A77.
7/77 7*7*7777 /777777 .S'7 /77*7/7777 777/7 777 /7 7777 Z7777//7 A77A777" /77*77/ .S77//77.
C/7/7Z777777// 7.S'7 7/77//J7' 7777*z/7 777*77 7Z 7*7'A7* r777/77. A/ A/ .V/77A/77 7^7Z. /77 /77 / 7 //.s/77, A/ /77Ž 77 7777 /77777/77 /777,S/77777* /77*77*77 7Z^77777//77 ZV7Z7/.
I [H RATURA Rast 6 / 2006
54S
AL4PEA4M/E
A//7777 777^7/7*77.
7777 7/77 /7/ Z77/77'/77.
A77/77 A77A7
S A/*//77 /77*77/ /777/^/77// /77/7 7*7'777 A77/7//7.
A/ /77*7Z A7777777 /777/Z//77 v s A/77/77.
(///7777 .S7 /777 V 77/777/77 7 77Z/77/7//77.
77 77*77//77 .S/7777 A7/7V/ 77Z 7*77/7.
Ž7 77777/ /7/.Š77 V /7/77.Š777 /z /77/77/77 7777A 77 7*7*777 /777/;.
A77 .S V7//77/77/ /7777*7/77/ Z77V7A7,
A7 Z777/77/77 A 77/7//77 .S/77/7 777 Rz/7/7.
A A//777777777 S'7 77/77*77777 /7 /7/7 V7/7 777 7777 77/7*77 S/77.
77.S//. A/ 7777 /7 77A77Z77/
A//7.
.S /77*7/ 77 7777 /77*7/77/. 7777//7777/.Š77.
7V7 .S/77 A77A777* Ž77'77.
7777 A77 777//777S///.
77 /77*7/^7*7Z777777 777/.
Z77 777/7777 7*777777 777 S/77/77/S'/ 7/7/777!''
/t C7 77//77"7 7777 7*7A7/ 777. 7777/ A77777.
7*/^77S'T7 /77*7/77 ,S7 7777/77 A77Ž7,
//77A /7*7A77A77, Z777-7Ž7 V 777777 77A. 7/77 .s/7/777
/7//77V77777 7*7/77*77 .s//7777, A/ .S'7 v/777 7*7Z 77Az777J/7 A77A777* SR//77.

LA/(1
IIIIRAIHRA
Rast 6 / 2006
.S/rrtt/ Artttr/trrž .sc /c/?/ 7777 7t7C7*77.
V S/ttArt/trt/t Art/rtArtV /C A7/7' MM /trt7777tč. /V/77.S/77/C Z77 Z7*77Art777 /7*Z77/7t /t/7'7*77.
/77/7777777/ Srt/7777'C V7*/777 Č7/rt 77rtČ.
Z777777777 SC V 7*777777'777/7 7*77Z/t77"77/rt A/Z/rr. /t7*7Art7/77rt.S/ /C /7C//C. zA//rt V' 7777^77/7.
/'rc/c.srrrr zrr A/*/ A rt c; .sc Ž//77. črr.s r/rv/e A//77V77 /trt /trt/777/7 SC77C77/7.
/Vrt/tCMt/ 77//C77 77C /trt več s/c/trr,
Art V7/7/7777/ /trt.š A77777777/7 zr*rrA.
7rt /cžArt .srr/trt, A/ rtr/A/c/trr,
A777* /c zrvA/ett// /vrt/ Artt r/A
7r//t7. A/cr/trtA/cAttr/rr v .sct7crt /c cc.s/77. /tcŽ777 rt/trrrz z/// sc /c s s/ettrt.
/VcA/c 7777 /t7*CZ/trt//7/7 777tČ77C^77 777C.S/77. s/rr/cA /7Š 777C 7'77z/7yr7//c vct7rt.
A/rt/trr/rr .s/c/t/rr/rr 77/7*7/t .srt .srerr, v rr.s/rr// sc /trt^7*cz77/7 /c vcč/77 /77777/77777. A rt/ 7/77 .SC 7777*77A 77/A/C7* 77C Art77Č77. V7.SrtA77 /C77777 /t7*C.S/rt/t7/77 /C 7/7777.
/Vrt/tC7777 77//C77 77C /t7t VCČ ,s/c/t77.
A7t V7/7/7777/ /trt.š A77777777/7 Z7*77A.
7rt /cžArt srr/trt. A/ rtr/A/c/trr,
Arrr* /e Z77A/C777/ /vrt/ ArttrrA.
SEGZ/ ZGG^GE/VG 7EMG
Art/ 7/77 /c /irrt/trrt.s/ č/.s/rr 777777/7*77777 7/77CV77C svcz/rt/tc. S/tCČC V /t777*A77.
A rt/ 7/77 /C /7.S//C 7t/t.S7/77/77 /7t/t//7777, sA/v/rr /rrrr/ /rr/r/errr /77 v 7777C777 r'cšr//'A/r
A rt/ 7/77 V.srt 777tČ 7 C.S77.S/C /77ČAc z 7'77i77;Ar7 /t/rvArr/rt .srt77cc A rt/trr/A Art/ 7/77 /rrrr/r7evr sc ^rt777/rt /77777'Ac /trt v/rrž/77/7 /tc.sArtv777A//7 777 777cr/ 7^7*77/7.
Nesiišno zaškripa v skritem navttju, Art r/v7^77C ^77^77/777777 .sc /trtr/ rre/trt. ['rosojni otroci v iuninem soju SC ^77^77/rt sArtz/ Z//rtŠ7*C777t /C7777t.
Hnrut(iomhaC
Ao/ r/rz v /ezzzrzezzezzz /;zzzzot'/zz so /z/zee. A/ s erz.sr/zzz eeA//rz/rz /V? s/ze.srz/o ve/e. A"o/ (A/ .S A'Ve//oAo /ZO.SZZ/e A'/ez/ee ZZZZrZeZZZ /ZoAzrz/ZZZZ ZZr7z/r/ /77(//L'.
A r// r/r/ z M//'//// sr/ //rz /zo.se/rzzzrz,
.s r' Ae/rz ^r/.s/zrz. or/e/rz v ezrzzzzr/.
/zzrzv v.srzAr/ zzoe r/r/ sz*erz zzrz.szzze/rzzzrz r/r7^/7'r/S'7 v /zrzzA z zzevzr/zzo r/z*zzžzzzo.
Nesiišno zaškripa v skritem navoju, Ao r/v/r;zze ^zz//rz/zzzerz se //r/r/ zze/zr/. Prosojni otroci v iuninem soju se /zzz^rz/r/ .sArzzz z/^r/.šeezzo /ezzzrz.
,S7/^/ WA7\
/Vrz Az*zž/zo//zA /zzo.s/zrzzze /zor/zezzzzze /;rzzrzže. Az sAzz/o s//r/r//er/r/ zzze.s/zzo sz*er/z'.šee.
.se .s//zz.šerz/r/ .sezzre zzzer/ zzzz*z/e e/rzže. r/rz zzrz.š/e A/ svr//e /^/zz/zo .szr/zz.šee.
/'r/ /zrz/z. Az v z/e .se sAr/zz .s//r/zzzzzz.
Ao/e.srz v //zr/.s7ezzz /eAzz zzzer//z/o.
/Vr/Zz'rzzz/o.s7 z*rzz/er/rz zzzor/zzArz.s/z /z/zzz, zzzAo^rzz.šzz/z vzr/zAz //r/ ,šz//rz/z zr/.sz/r/.
/Ve.s/z.šzzr/ vrz/z Az*ez/ežzzz se /z/rzz,
Arzzzzoz* zze seže/rz Azzr/zzr/.sZ zzz s//rzzz/e.
//rz. A/ez* /e //z*o.s7oz* .šzz.šz' Ar/Z erz.s' zzz /e Azerzzze/zzr/.sZ //z er/zArz zrz srzzz/e.
/Ve^/zAzze r//rzzzz. Ao// Az /zAe or/ Azer/e,
Zz.soe .szzzez*/ r/z*oAz/o s' //z.sZz.
.Sz/o /z.šzzze z*rzz/z*e.srz Ae.ser/e, s z//A z vo/rzzz r/z*.sz s Aozz //z.sz.
A/r/zr/rz /zrz r/o.se^/rz Ao še /o zzoe zzzo/eeerz //z zArzzezz zze.s7rz/zzz/z rzA/zA .šo/rz.s/rz //rz, Az z zzzrz/zrzzzz zzeAoe Ao.šrz/o //zeAzz/rz ^z /ezzz so Az*zA.
/Ve.s/z.šzzo vrz/z Az*ez/ežzzz s e /z/rzz,
Arzzzzrzz* zze .seže/rz Azzr/zzo.sZ zzz s/zrzzz/e,
//rz. A/ez* /e /zz*o.s/oz* šzz.šz Ao/ erz.s z/z /e Az ezzzze/zzrz.s/ /zzerzzArz zrz srzzz/e.
I ITHRATttRA Rast 6 / 2006
Httru)(,<i:iih;ič (/
trvp;* /rrp/i/rrr wppžo.s/rr /;r;/A;rrr. zrr ,š//;r; zrrr;rr;/A/r; s/r.š/ .sp .s/r;A.
.*sAr;z/ /*pžp .sp or;p /rrp/r/rrr r/r; oAoo.
M Arp/7; /;r; /?/*v/'p zrr/r;Arr/ r;r;r;A.
ZpO/PO /p/rrp .sp .š/p/ s .s7/Ar;
Ar;/ /r/rsA /zr;.s/r-p;rp ;;r/pp/rp .sve//r;/;e. /*rr;.s/r;;" /;;pz ;r;A r;/;/pr;;r/ o/V/Ao /p/p.sop .s/;rr//;rp v ;rr;r;'r;;;/r;.s/r sr;/)p.
Nekdo se rodi v nekem trenutku, nekdo pa e nekem trenutku umre.
A trenutek je zmeraj trenutek v osnutku, ker čas se nikoli e čas ne zapre.
Mzr/r7r; .so v.se /;r;// v/.soA/ /o Arrr/A/.
A/ /7r/ ;rrz/;;7rr /;//rrp;rrr /p /;//po.
(r;.s/p/p r;r7 zrrrArr /;;*.š//r; /;r;/;rrr/A/. e /;rrrr//a7 sr;/;rr; / /p/;r/r ;;;pr/p;;/r rr.
//p;Ar; r/p/r/pp/p vr;;r/ r*rrzA;ržr7rr.
Ar /;//rr/p /;r; sr;*r;/;rr /o z/o.šppor/r t/p/r. Dr^p/rvvr; .sp /;r;p/ r*o/; s/;r;/r;vr7rr.
/;r r7rr;r/;rr;.s/ ^r;.s/r .sp rrpArrrrrrr v r//rr;rp/r.
Nekdo se rodi e nekem trenutku, nekdo pa v nekem trenutku umre.
A trenutek je zmeraj trenutek v osnutku, ker čas se nikoli e čas ne zapre.
Jože Simčič AFOFUZMU
!l'))RA!'t)RA Rast 6 / 2006
Ko rečeš bog, je vse božje.
Tej družbi nihče več ne drži ogtedata; niti stektarji.
Pokažite nii pot in priše! bom na citj.
Dotočite mi citj in našet bom pot.
Pogum je preobtečen strati.
Ljubezniv nasmeh zareže kot najostrejši nož.
Mehkega čtoveka sotjudje iiajhitreje pohrustajo.
Kje so stari dobri ljudožerci, ki so pojedti samo meso, dušo pa spustiti v nebo.
Najbotjši prijate)j ve več o meni kot jaz o sebi.
Ljubezen je stepa, če je prava.
Lepota je mintjiva, a dokter traja, je očartjiva.
Ženska je kot narava. Nikoli ne bomo spoznati njene zadnje skrivnosti.
Če bi bila moja žena kaj vredna, se ne bi poročita s tako izgubo, kot sem jaz.
Velik človek, vetiko stabosti.
Potovanje na konec sveta ne spremeni čtoveka.
Pes je čtovekov najbotjši prijatetj. To vse pove o čtoveku.
Za vetjaka so ljudje kot pašteta, ki si jo zjutraj namaže na kruh.
V majhni državi so majhne duše doma.
Stovencc Stoveneu Stovcnec. To je že nekdo ugotovit, a sc vedno znova tako tepo stiši.
Jože Simčič A!()R!/,M!
Morata je vetika totsta prašiča, ki pridiga vzdržnost.
Usta in zadnjik sta dva deta iste cevi; nekateri ne točijo med njima.
Mobitel nas povezuje in ločuje.
Ni ga poštenega bogatina.
Med vsemi zajedavci čtovek naredi največ škode.
Slovenski dobrotniki na dobrodelni prireditvi več požro, kot darujejo siromakom.
Naj lepše toalete so na dobrodelnih prireditvah.
Ko dobrotnikovo srce deli, glava računa na nebesa.
Svetilka nima nič od svetlobe.
Malo je čistih namenov.
Dolgjezik, malo miru.
Ko je jezik hitrejši od pameti, glava boli.
Jezik je ostrejši kot sablja. Pokosi največjega junaka. Vino izpije naj večjega junaka.
V vinu je resnica, ki boli.
Debela denarnica, malo duha.
Človekoljubi najraje jedo ljudi.
LITI RADIRA Rast 6 / 2006
He).na Crček ALEKSANDRtNKA
I.IIIRAIttRA Rast 6 / 2006
V kopalnici teče voda in zraven postelje zvoni teiefon. Glasov iz dnevne sobe ni več. Le še zvok prižgane televizije. Jutro v I leliopolisu. iztegne roko iti pobrska za telefonom. Nobenega kliea in ura je osem. Pokrije se čez gtavo in čaka, da voda v kopainiei utitme. Brenčanje muhe. in teiefon zopet zvoni. Smešno, da te mora nekdo vsak dan buditi po tciefonu, da se skobacaš v siužbo!
Vrata kopalnice sc odprejo. Vstane, se obiečc in gre v kopalnico. Vrata pusti odprta. Kljuka v njih se maje. Umije si obraz in se obriše v ruto. iz tube iztisne zobno pasto, ki ni njena, in si zdrgne zobe.
Odideta skozi vrata. V dnevni sohi še vedno igra televizija in na kavču nekdo spi. Dva para nog.
Pusti, da vzame prvi taksi. Njej ni treba v siužbo, zato iahko čaka. Ona nima zmenka z morebitnim snubcem zvečer ob sedmih, zato ji ni treba hoditi naokoli v visokih petah. Ob sedmih oscmintridcsctictni milijarder iz Avstralije. Ob osmih intervju za novo siužbo. Potem tisti, ki živi v Holandiji, potem...kdo že pride na vrsto potem? Res verjame v vse to?
Ustavi taksi. Ne mara taksistov, ki se pogajajo za ceno. Ne mara taksistov, ki se pogovarjajo z njo samo zato, ker je tujka in govori nekaj njihovega jezika, in ne mara taksistov, ki jo sprašujejo, kako da pri njenih ietih še ni poročena, in tudi tistih ne, ki jo sprašujejo, če ima njen mož doma prijateljice. medtem ko je ona v tujini. Samo tiste, ki so tiho, ima rada. Po) ure vožnje skozi kairsko jutranjo gnečo. Ura vožnje skozi kairsko jutranjo gnečo. Kaj že deia v tem mestu? Kaj naj stori z današnjim dnem?
"Kam boš pa šia tako zgodaj?" ji je rekia, ko sta zapuščati stanovanje.
"V Garden city. Tja, kjer se vrata odprejo ob sedmih."
Oprosti, ampak jaz hodim spat ob poinoči in vstanem ob sedmih.
Gneča na cesti. Vsak nekam gre. Vsak mora nekam priti. Vsakega nekaj čaka. Vsakega nekdo čaka. Njej ni treba nikamor. Ampak gre. Ker tam nima ničesar početi.
Pride domov in gre pod tuš. Domov? Spije kavo in se usede za računalnik, ki ga ne uporablja nihče razen nje. Piše. Kot je pisaia pred sedmimi leti. Pravzaprav se od takrat ni čisto nič spremenilo. Takrat je pisala na papir in zdaj piše na računalnik. To je vsa razlika. Preproge, zavese, vse je isto. In enaka majska tesnoba. Oditi? Kam? Tudi takrat je bil maj. Piše.
"Kdaj boš spet šla, da boš pisala pisma?" so ji rekli, ko se je vrnila.
Poglejte! Tukaj sem! Ni mi treba pisati pisem.
"Ampak pišeš tako lepa pisma. Kdaj spet odideš?"
Ura za kosilo. Če si v hiši, se moraš držati določenega reda. Lahko ubežiš, ampak za to moraš imeti taktiko. In včasih se je veliko lažje enostavno spustiti nadstropje nižje.
Ni dobro, če ženska nima otrok. Ni dobro, če so na kupu ženske, ki nikoli niso imele otrok. Ni dobro, če so na kupu ženske, ki nikoli niso imele moških.
Pomije krožnike in zopet piše. Potem ga pokliče po telefonu in on je utrujen. Zakaj tudi ona ni tako zaposlena in utrujena? Piše in danes ne bo šla ven. Prevroče je, da bi šla kamorkoli. Potem gre v kapelo. Maša, zajtrk, kosilo in večerja. Stvari, ki jih ne moreš izpustiti. Lahko,
llelenaOrček gg si iznajdtjiv. Edini dogodki dneva. Če jih izpustiš, moraš imeti v Al.HKSANDRlNKA	drugih tehten raziog.
Mogoče bo kmaiu pokiieal. Namaže si oči in si obteče kavbojke. Cre na sprehod. Ne more doma čakati, da jo poktiče. tJovotj ima čakanja. Se kdo v tem mestu sptoh sprehaja? Kupi si čigumijc in potem jo pokhče. Ne bo ga. Utrujen je in gre domov. Ne ve, daje bita to njegova zadnja možnost, da bi jo srečat. Reče mu, naj gre domov in se naspi.
Gre domov s praznimi in posušenimi tovkami. Že dotgo ni jokata. Pravzaprav že četo večnost ni jokata. Nad mestom zahaja sonce in hudo ji je, ker odhaja. Dve števitki sta, ki ju skoraj poktiče. Nima pomena. Z razsekanim gordijskim voztom na ramenih se zaptetati v nove vozte. Ne poktiče nikogar.
Doma da stvari v prahu stroj. Jutri potrebuje čiste stvari, da jih bo ztožita v kovček. Mesto je v temi in tema prinese v Garden city tišino. Sedi na terasi in čaka, da se bo pratni stroj ustavil. V torbi ima cigarete. Ampak v tej hiši ni dostojno kaditi. Niti v temi ne. Obesi perito, odide v sobo in prižge računatnik. Piše. Pokticata ga bo, naj najde sobo za jutri. Piše. Če bo vse po sreči, bo odteteta z tetatom v petek. Piše. Ugasne računatnik in izktopi tetefon.
555
Opornika /a knjige v paru. izdelka Keramike J Klemenčič, trideseta leta 20 stoletja
JožeSevtjak MLADA KOZA
i.mnAUJKA
l<Hst6/2006
Vročična noč je za njim. V sobi je vroče, odpenja si pižamo, razgalja si prsi, da se na njih zasvetijo roji kapljic. Že ponoči je zvonil, morali so ga preobleči, čisto moker je bi), zamenjali so celo rjuho, zdaj je tudi ta vlažna.
V velikem pravokotnem oknu se riše oranžna svetloba neštetih luči mesta. Veliko poslopje sc prebuja. Drobni, neznatni glasovi postajajo vse izrazitejši in vse bolj določljivi. Počasi zahrumijo hodniki, stečejo prvi koraki, zaganjajo se proti vratom, postavajo, kot da so zašli, se znova usmerjajo naprej, tu in tam malo postojijo in se nato vračajo.
Vrata se odpro, s hodnika smukne v sobo neonska svetloba. Z njo vstopajo nenadno, spuščajo se proti posteljam, nekaj jim vtikajo v ušesa, zapisujejo na liste.
-	Kako ste spali, gospod? še vprašajo, pa niti ne čakajo odgovora, že hitijo naprej.
V sobo pride sestra. Črnih, zadaj spetih las. Z modrim trakom v laseh.
Skloni se k njemu, tipa žilo. Mlada koža diši kot mandljevo drevo. Lepo napeta je. Na senceh ji nekaj las uhaja izpod traku. Kodrčki se obešajo navzdol in se vsakokrat, ko se skloni, stresejo.
Išče žilo, z roko jo treplja, da bi izstopila, da hi bila bolj vidna.
Prevezuje roko, zabada. Ustnice ji zatrzajo, ko potegne v prazno. Znova nastavlja, pritisne, da zaskeli.
-1 ludo boli? pravi in se v zadregi nasmehne. Hcli zobje ji zabliskajo kot skalni previs nad modrim nebom.
Poskuša znova. Noge jo bolijo zaradi prisiljene drže, počepne ob postelji. Sliši se, kako se premikajo njena svilnata oblačila, ko se muči še naprej.
-	Čisto vas bom prebodla, se opravičuje, lica ji pordečijo.
-	Vi kar dajte, pravi in gleda skozi okno. V sinje nebo, čisto se je že zdanilo, v vrh dvigala, v ročico, ki v posebnem zabojniku odvaža sneg s streh.
-	Ne gre! pravi in kliče sestro Marijo.
-	Čakaj, Nada, reče, ko pride. Starejša je in bolj izkušena. Veš, jaz bi kar s klasično iglo, sem jo najbolj navajena.
Z levico zaobjame roko, mu napne kožo, z desnico vbada, potuje z iglo po žili, se obrača v njej, raziskuje, dokler ne potegne v brizgalko goste, skoraj črne krvi. V vbodno jamico namesti cevčico in jo oblepi z obliži.
-	Vidite, si vidno oddahneta obe, zdaj bomo lahko nastavili infuzijo.
Počasi kaplja bela tekočina v žilo, beli mehurčki potujejo po cevki
navzgor. Tik, tik teče navzdol, v njegovo žilo, da mu postaja čudno toplo.
Mlajša uravnava dotok, steguje se k stojalu, da se ji dvigne krilo, da se pokažejo zaobljena kolena in se zasveti belina nad pregibom.
-	Zdaj bo pa v redu, gospod, pravita. Malo se odpočijte, do vizite vam bo stekla prva steklenička, potem se vidimo.Odpravljata se ven, na hodnik in mu pomahata.
deda za njima. V tisti razporek svetlobe, ki prihaja s hodnika, v vrtinec vetra, ki ga delata, v topel zrak, ki zakroži za njima.
Potem se oči namestijo pod blazine vek. Kot bi gnezdile ptice. V
Jo7.cSev)jak Mt.ADA KOŽA
varnem zavetju.
Ko v sobo zaplahutajo bete halje, se vzdrami. Skoraj prestraši se.
Tabla s posteljne končnice kovinsko zašklepeta, ko se vanjo zapiči pisalo. Bele glave se sklanjajo, nekaj mrmrajo in si ga ogledujejo. Potem odidejo.
Kmalu za njimi pripeljejo iz operacijske novega pacienta. Oči ima zaprte, še vedno je omotičen od narkoze, čeprav že grabi po rjuhi iti jo vleče nase.
Nastavijo mu prvo stekleničko in vse skupaj skrbno zabeležijo.
-	Zdaj ne boste več sami, pravijo in mu zarotniško pomežiknejo.
Bela vrata se znova odprejo.
S hodnika kličejo za njim:
-	Gospod, obleko obesite v prvo omaro, ta bo vaša.
V soho pokuka možak srednjih let, z belimi zalisci in globokih, toplih oči. Zatava k postelji v kotu, odpre predal omarice in vanj zlaga drobnarije iz žepov, hlače in pulover vleče na obešalnik.
-	Zdaj smo pa tu, sede na posteljo in izgubljeno gleda po sobi. .laz sem Gorazd, se obrne proti njemu, jutri bom pa tudi jaz takle, pokaže na operiranca.
On mu kratko pokima.
-	Leon.
Gorazd nadaljuje.
-	Kakšen promet je tu v Ljubljani, nimaš kje parkirati! Žena meje odložila pred vrata, zdaj se vozi naokoli in išče parkirni prostor.
-	Gospod Gorazd, natikače sem vatli prinesla, dokler ne dobite svojih od doma, se prismeje sestra Marija in jih spusti pred njegovo posteljo.
-	O, hvala, se ji zahvaljuje in kima z glavo.
Marija pogleda po operirancu in se ustavi pri Leonu. Opazi, da infuzija prehitro teče, pa jo popravlja.
-	Kako je, gospod Leon?
-	Ne vem, tako me boli glava ...
-	Vam ho sestra Nada izmerila pritisk, ga poboža po roki.
Vdano ji pokima in sc zagleda skozi okno. Vidi planine, vidi bele
snežne vršace, ki se spuščajo v nižje predele, zamazane s smogom in so čisto pri miru.
Ostra bolečina ga zbode pri srcu, da ga obide čudna tesnoba.
Operiranec odpira oči, s prosto roko sega k ustom, najbrž, hi rad pil.
Marija mu navlaži ustnice.
-	Zdaj še ne smete piti, mu dopoveduje in mu popravlja odejo.
Na vratih se sreča z Nado.
-	Pritisk boš izmerila gospodu, ji naroča.
Sede k njemu na posteljo, odpre škatlo z aparatom, namešča mu platno, natika si slušalke in začne z napihovanjem.
Obraz ima rožnato zadihan, ustnici se ji razpirata kot zreli češnji, njene roke so mehke in voljne. Loki obrvi se dvigajo in spuščajo, ko iz manšete spušča zrak in začenja z novim črpanjem. Gleda v živo-srchrni stolpec, ki se požene nenormalno visoko in se potem počasi spušča.
Roka mu otrplo leži na odeji. Strmi vanjo, v suho, uvelo kožo, v sive dlačice, ki se zvijajo po njenem hrbtišču, v žile, prepletene in izstopajoče, v cefrajočo kožico nad nohti, v pregibe belih, koščenih prstov.
Jo^cSevljak MI.A))A KO/.A
Jože Sevtjak
!I'!'!RA!))RA Rast 6 / 200(!
Misli na vsa tista debla, ki jih je premeril, na odpadajoče lubje, na zamolkli zvok votlih štorov, na mlado zelenje, na listje, ki šumi pod nogami, na veter, ki domuje v vejah.
Na izgubljeni svet, na leta, ki so minila in se več ne vrnejo. Na čas, ko ne bo več fantovskih vriskov ne dekliškega smeha ne poskočnih polk, vihrajočih kril in zanosnih udarcev s petami. Ko pod brajdami ne bo več sopla topla prst in v temne grozde ne bo več kapljala sladka črnina.
Neznanska bolečina ga skoraj prelomi.
Po hodnikih stečejo. Za belimi vrati se ustavljajo.
Mlada koža pa diši, po vseh hodnikih diši!
Z BELIMI PRTI PREPASANA
Za robom, takoj za skalnim previsom, svet prehaja v gozd. Pod njim ležijo njive, prstene jezike molijo predse. Visoko nad vsem se boči modro nebo.
žeAvc/pj. /7/zAo p/7 //e/? se z/ZV/c/o erf?/ A/o/ieA/. A o .se o(Vp/Y7v/p//'o oc/ /?Aše. /Vc/vzc/o/ po s/7/777777. we<7po/p/ 777 /p/ve.
-	Si prišel? Tako dolgo te ni bilo! zavzdihne in s palieo dregne med stebelca.
Zlekne se v travo, bilko si utrga in jo začne grizljati. Z drugo roko si zaslanja oči, ko počasi izgovarja:
-	Dolga pot jo za menoj. Ampak ujel setu te pa le.
Pisano ruto vleče z glave, potno čelo si briše z njo.
-	Samo da si prišel!
Pe/er Jv/tpv Ate/o //.s/e 777/7/7 .s/re.so o o pr;/. Ao/e.so we//o/o /^e.seA, 7777 V7/777 AVooeo voz zov/*e/'o. Zovr/o Ao/o /7/*e.s;o7///\ o ev/7/, 7/0 pre .sAoz/ 77.se.so.
fJsta se tim nagajivo razlezejo v nasmeh.
-	Si me res pogrešala?
Puli plevel, sklanja se nad vrsto, čeprav jo bolijo noge, skeli jo v hrbtenici in tako nepopisno žge v trebuhu. Počasi se spusti na kolena, končno poleže po razoru, roke pa še vedno nemirno begajo po zelenju.
-	Takrat sem mislila, da mi bo počilo srce, končno reče.
-	Kdaj?
-	Ko si se odpeljal z njo. Stekla setu za hram. se oprijela brun in jokala. O, kako sem jokala!
JoP.cScvIjak /B)!.!MI!'I<!H'R):!'ASANA	-	Saj veš, da sem se mora). Nosna je bila. Kaj pa naj bi storil drugega? Lesena proteza mu v kolenu zaškriplje, ko se prevali na drugo stran, na pol ji kaže hrbet. -	Lahko bi bil najin, tiho reče ona. -	Lahko! Pa ni bil! -	Ko si me prvič vzel, ograbljevala sva senožet, se spomniš, si rekel: Zdaj sva ga pa naredila! Pri potoku sem se potem umivala, si gladila zmečkano krilo, v trebuhu pa me je tako prijetno ščemelo. Zavriskal si, koso si dvignil v zrak in me prižel nase. O, bog, mislila sem, da se mi bo zmešalo, tako sem bila srečna! -	Mlada sva bila takrat, mlada. Kaj pa sva vedela o življenju? Pa o mestu, ki je hrumelo tam spodaj in vabilo. Izpljune košček bilke in leže na hrbet. Heli oblaki potujejo nad zvonikom, prosojne meglice se lovijo med krošnjami. Kličejo jo od doma. Nestrpno, zahtevno, kot da so že stokrat klicali in ne bodo več ponavljali. -	Teta, boste prišli, da ga popazite? Midva greva na šiht! Avto zakašlja, vrata se zaloputnejo, kolesa speljejo, da prst leti izpod njih. Prime se za trebuh, vsa je omotična. Morala bi počivati, zdravnik ji je ostro zabičal: Gospa, ubogajte nas! Vse smo vam pobrali. Zdaj je tam notri praznina, velika rana. Rabi čas, da se zaceli -	Rabi čas, da se zaceli, mrmra zase. -	Si za pestrno? se ji posmehne. -	Moram pomagati. Saj veš, vsem sem jih pomagala spravljati pokonci, bom pa še tega. -	Dobra duša si, reče in zapre oči. Usta ima čisto suha. -	Počakaj trte, pravi. -	Saj, kam pa naj grem? Pz / Az*/ž// rzP.s/ozze/o. Ar;/;// r/zs/zzre/o ; z/.še.s/. A/z/zz/o zz/Azzz/zz /77/ /v/z/z A77/7777//7. Ao sc /ze.sezVe r/z/zzAZ/rz/rz z z-rzrz/ego ve/zeo. -	Hudič, kako je takrat pela harmonika. Prašne podnice so se kadile, ko smo udarjali s petami. In vino je teklo v potokih, se nenadoma spomni. -	Rad si ga pil, ja. Pa saj si ga tudi zaslužil. Ni ga bilo tako pridnega fanta daleč naokoli. -	.la, dokler sem lahko delat. Po nesreči pa sem bil samo na pol človek. Glava mu omahne na prsi, podpre se z obema rokama in sunkovito diha. -	Jaz bi te vzela tudi takšnega! plašno dihne. -	Pri njej nisem bil nič vreden, plane iz njega. Tudi otroke je odvrnila od mene! Približa se mu, dolgo ga gleda, potem ga nežno poboža po sivi glavi. -Zdaj si moj! Samo moj!
!.!H:i<A]'URA Kast6/2()()6	Po/ .se /zzeve.s/. rv/77 /zrz/rzA se //.szz/ez/ /zzzz/z /ze/ezzzzz zz/zcz/Z/zz. A/oz/ g/zz/zrzvz .s/zz/z/zz //'zzz//'o. /ze/e A/zczz/z/oz/zo/zzzz zzz/.sovzz/zz v zzee/z. A*// .s/e.še/zz /yovr/ s/ze/zzz /70J /7/0, se z/.s/oi'/ ///J/ Ae/zz/zzV/. Zvzz/z še rz/z/zz/zz" ro/ee/. /VoAz/zz .S/ZZ/ZZ /70 Ao/Z/e/7 7/7 ZZZ/7ZZ/7/. Zz/zz/ /77/ /A/ZZ/oe/ V.Se SV/Az/ZZ /77/
559	/777///C7/.
Anica Zidar MEGLENA DALJAVA
LITHRAUJRA Rast 6 / 2006
Maj je, poiti sonca, toptih južnih sap, vonjav, mtadcga zetenja in sveži ti brazd.
Sredi tega razkošja praznuje Grudnova Manca rojstni dan. Petnajsti rojstni dan. Osnovna šota je za njo. Same petice. Odtočita se je za gimnazijo. V bogato opremljeni dnevni sobi se gnete veliko gostov. Vrvež narašča. Pesem, ptes, bučna gtasba. Razgretost. Vriski. Miza v kotu je potna darit. cvetja, vmes so tudi stektenice izbranih pijač. Manca je prikupna, s temnimi nakodranimi tasmi, z očmi, ki so potne sijaja, obtečena v vijotičaste cunjice s čipkami. Podoba pomtadnega rožnega popka. Med divjim ptesom, ko tat skoraj ne čutijo, se s svojimi sanjami zatekajo nekam dateč, v megtene datjave. Ko sc gtasba za trenutek umiri, se ogtasi zvonec. Rezko, ostro. Manca skoči k vratom. Razigranost se nekotiko potuhne, saj pričakujejo novega gosta. Totiko večje je začudenje, ko se na vratih pokaže z neznanim mladeničem njenih tet, vitkim, privtačnim, z zagoretim obrazom. Vsi pogtedi obvisijo na njem. Z nasmehom sc jim prikloni. S toptim, prijetnim gtasom, v njem se čuti primorski nagtas, spregovori: »tščem gospoda Andreja Grudna!«
Neverjetna razgibanost je na njegovem obrazu. Manca zaktiče v kuhinjo: »Oče, obisk imaš!« Ves čas pa zvedavo visi na mtadeni-čevem obrazu. Čuda vprašanj se drenja po njej. Kaj hi rad? t.e od kod se je vzet? Začudenje raste, pretiva se v vznemirjenost.
Med vrati se pokaže njen oče Andrej. Urejen, eteganten gospod mtadostnega videza. Manco nenadno dregne presenetljiva podobnost med očetom in mtadeničem. Podobnost je tako velika, da ji za tiipec zastane dih. Prištek odtočno stopi naprej, predrzno strese z gtavo, pohlepno in nezadržno trešči iz sebe: »tščem gospoda Andreja Grudna! Mistim, da sem ga naše). Rad hi se predstavit. Berto Gruden! t voj sin!« Ponudi mu roko. Besede naredijo močan vtis; najprej tesnoben motk, potem pa vzktiki začudenja, mrmranja, vprašujoči pogtedi, pa tudi ironični nasmehi v prepričanju, da je mtadenič mato zasukan vstran. Besede se jim zdijo spotaktjive. Morda je mtadenič cirkusant, pa na tak nenavaden način vabi na prireditev.
Mtadenič sunkovito diha, visi na Andreju, kot bi se hote) vsesati v njegovo notranjost, jo razgaliti. Še vedno mu ponuja roko, a brez uspeha. Vanj pa z vso ostrino udarijo mamine besede. Kakor dateč mu sega spomin, je spraševal po očetu, si ga žetet. Mama pa gaje skoraj vedno grobo zavrnita: »Sine, oče se je izgubil nekje na koncu sveta v megteni datjavi. Najbrž naju ni mara).« Besede so padte v dečka, ga prepredle čez in čez, pognatc korenine, raste in sc krepile. Sktenit je, da ga bo poiskat, naše) ho tisto megteno datjavo, pa čeprav je na koncu sveta.
Oče Andrej je po naravi vzkiptjiv, a zdaj med smehom skoraj mirno spravi iz sebe: »Mtadenič, to pa je vetika in huda pomota! Še več! Nestana šata! Ni mi do njih! Pozvoniti boš moral pri kakšni drugi hiši! Najbotje bo, da se kar odpraviš na pot!« V ponujeno roko ne seže, na obrazu se mu peha osuptost, okoti ust pa gube, ki se izobtikujejo v porogtjiv nasmeh. Mtadenič pa se ne da, vztraja pri svojem, poblisne z vtažnimi očmi in odtočno nadatjuje: »Ni pomota! Še manj šata! Resnica je, čista resnica!« Za trenutek utihne, kot bi še nekaj urejat po sebi, si nabirat novih moči. Spet začne počasi, s
Anica/idar poudarkom, mod prestedki: »December ... Pred petnajstimi teti ...
MI DI i NA DALJAVA Gospodarski posvet ... Portorož ... Potem nora zabava, prave orgije...«
Andrej za nekaj trenutkov grozeče stisne obrvi, smehtjaj mu zaigra okoti ust, pa takoj zamre. Strese ga droben drget, gtava mu teze med ramena, na obrazu so znojne kap] je. Ncodtočno spravi iz sebe: »Vse to je bedarija! O tem ničesar ne vem! Norost!«
Mtadenič je nepopustljiv: »Dokaz imam! Zgovoren! Prepričtjiv!« Široko odpira oči, globoko vzdihne, kot bi hote) s sebe stresti vso težo tega dne. Pogleda pa ne odtrga z Andrejevega obraza, tz žepa potegne pismo, rožnato pismo, iz njega pa stiko; prav zniagostavno jo dvigne, kar povzroči v sobi nenavadno začudenje. Na stiki je Andrej z zasanjanim pogtcdom. z zagonetnim nasmehom. Berto jo obrne s posebnim gibom roke. S tresočim gtasom začne z branjem načečkanih besed: »... Zame se je čas ustavit. Rajska noč. Hvata za nežnost, za strast ... Andrej Gruden, Ljubtjana.«
V sohi spet brezmejno začudenje, kot bi biti ujeti v zanko. Ne trenejo z očmi. Andrej grabežtjivo poseže po sliki. Še enkrat preteti čečkarijo, zmajuje z gtavo, razburjen je, strese se, kot bi mu dvomi trgati dušo. Grlo pa je zadrgnjeno. Berto se spet potasti stike. Z obema rokama jo drži. Kot svetin jo. Dragocenost. Stiska jo k sebi. tz Andreja pa butne: »kant, v tej zgodbi manjka več členov. Andrej Gruden. V mestu jih je tahko še pol ducata.«
»Ne! Vse je jasno kot sotza! Naše) sem megtcno datjavo, o kateri mi je govorita mama. pa še na konec sveta mi ni bilo treba. Preveril sem. Vem. da si bit tam. Po tetefonu sem preverit, tvoja žena je vse to potrdita,« sunkovito meče iz sebe. V Andreju pa že vrejo spomini; grobo ga potiskajo in pehajo v tisti december, v Portorož pred petnajstimi leti. Razburjen je, čudno pomečkan. Da je vse to prišto na dan! Prckteto! Grenak sad! Zagristi mora vanj! Poti nazaj ni!
Tista datjna podoba izpred petnajstih tet pa z nagtico in ostrino zaživi pred njim. V njem udarjajo in se vrtinčijo besede, posmetitjive, žotčne: »Andrej! Andrej! Bil si brezgtavc, izgubit si pamet. Bita te je ena sama ponoretost; pijan si bit. da bi žabo vikat. Zvoki ciganske glasbe, skrivnostno šepetanje, vročičnost gibov, objemi, potjubi ... Pa tisto tctesce v tvojih rokah. Votjno. Mehko. Rajska noč! t ta! t ta! Pozabit si na ženo. čakata te je doma. tri mesece je že nosita tvojega otroka. Nekaj kozarcev vina preveč, pa se ti je utrgato. Andrej! Andrej! Ko si se prebudil, te je došta resničnost. A ti si bit kot zaprašena, scefrana cunja; vse je rožtjato po tebi. Kakor tat si se plazil iz sobe, iz. hoteta. V avtu te je dregnita misel na stiko. Zgrabil te je strah, kaj za vraga si načečkat na stiko. Če si še tako vrta), se ti ni posvetilo. Da hi se vrnit! Ne! tn tisto votjno tetescc! Dotgo si se žrt, begat te je občutek izgubljenosti. Bežat si pred seboj, pred spomini. Vrget si se v deto. Čas je počasi delat zate. l ista rajska noč se je odmikata, tonita v megteni datjavi, čeprav se je še ukresata v tebi. Spomin na votjno tctesce ti je še razgoreto kri v žitah.«
Andrej s pogtcdom visi na mladeniču. Od razburjenja zaradi notranjih btodenj ne zmore niti besedice. Stopi korak naprej, kot bi se hote) zaptesti v prepir, v pretep. Tako nenavadno je vse to. Spet se i i j inAi nnA odmakne, kot da išče pravo pot. Obraz mu spretetavajo sence; zdetan
je, postaran, ztomtjen. Prostora za izmikanje ni. Nastoni se na knjižno Hus) 6/2006	^
omaro. S pogledom zabtod) v krošnje brez, kjer se potgrava sonce;
$61 ves je zamotan v tisti košček pretektosti, ki ga ne more odriniti.
lUiKAIHHA Rast 6 / 2006
Vzdušje v sobi je poitio pričakovanja, čudenja. Pogtcdi begajo, se srečujejo. Tesnobna igra, ki pa goste priktepa nase, kot bi srkati čarobni napoj. Tako nenavadno odkritje! Vročičnost narašča, pogovora ni, šepetanje zamre. Čutijo pa, da se je nekaj odkrhniio iz prejšnjega časa, tu seje zasidraio, a vse je kot streia z jasnega. Skrivnostna zadeva. Tiste besede o rajski noči burijo domištjijo. Kdo bi si mistit! Gospod Andrej! Za vse je bi) poosebljena poštenost. Kakšna zgodba! Prav fiimska! Osuptost raste. Vse botj pa se vsiijuje vprašanje. kakšen bo konec.
Berto zavzeto spremtja zmedo; dvigne giavo, skoraj zraste obrvi mu še botj skočijo naprej; v sebi občuti nekaj kot ugodje, a z grenkim priokusom. Predstavljat si je, da bo srečanje z očetom potno navdušenja, objemov. Sunkovito pa spet butne vanj miset na mamo. Ničesar ne ve o njegovem iskanju. Kako bo to sprejeta? Pa je te naše) tisto njeno megteno datjavo. Nasmehne se, a v kotičkih ust se mu zareže otožnost. Pa vendar, razkriti jim mora nekaj besed o sebi. o vroči žetji po očetu, o takoti po njegovi ljubezni. Z ratito zagrenjenostjo sc začne odpirati. Zavzeto pristuhnejo, zadržujejo dih.
»Pred dnevi sem v najbotj skritem kotičku mamine omare odkril črno škatto z ztato obrobo, v njej pa očetovo stiko, zamotano v rdeč žamet. Za tiip sem ostat brez diha. Nič več nisem imel miru. Moram ga najti! Ljubtjana! To ni nobena megtena datjava. Kar naprej sem skrivaj gtedat stiko in prebirat besede, načečkane na njej. Resje, v prvem hipu sem občutit strah pred očetom, a žetja po njem je hita močnejša.«
Za hip utihne; ves vztrepeta v čudni mešanici hladu in vročine, tz skrajne gtobinc duše se dvigne topta, svetta beseda: »Oče!« Potn tega čustva spet poprime za besedo: »Kako sem si ga žetel! Saj mi pri mami ni ničesar manjkato; razvajata me je. A oče je te oče! Večkrat sem teke) na samotni kraj ob morju, kamenčke sem metat v vatove in kticat očeta. Gtasovi so se zgubtjati v burji. Pri devetih tetih sem jo dvakrat pobrisat od doma, iskat sem šet megteno datjavo, kjer naj bi bit oče. Nisem prišet dateč. Sošotci so se obregati vame, da sem uboga para brez očeta; popihat jo je. ker me ne mara. Kako to boti! Večkrat je zašet tudi v sanje; vedno sva se srečevata po pravljičnih gradovih; nikoli pa nisem do potankosti videt njegovega obraza. Ko pa sem držat v rokati njegovo stiko, me je prežgato od vrha do tat. Na pot moram! Vse botj pa me je begato vprašanje, zakaj ga mama ni poiskata. Zakaj je potegnita črto čez pretektost? Portorož ... December ... Divja zabava. Rojstni dan imam v septembru. Vse se ujema. Nobenih dvomov ni. Doseget sem svoj citj. Naše) sem očeta.«
Ves se strese, saj občuti nekaj čisto novega, omamno svežino; rad bi se dotakni) očeta, mu stisnit roko, se nastonit nanj. A ne more do njega. Naj ga prosi za tjuhezen, za stisk roke? Tako odmaknjen je od njega, čudno poparjen. S pogtcdom še vedno vrta v krošnje brez; ne gane se, kot bi ga stiskat čarobni krog.
Besede napravijo na goste izreden vtis. Motče se spogtedujejo, nekaj se ptazi v njihovo notranjost; počutijo sc, kot bi bili omreženi s čarovnijo. Ctoda jih miset, kakšen bo razptet. V sobi je vse več tišine, nenavadne, mučne. Nekaj fantov in dektet se z. nagtico dvigne; iz zatohtosti pohitijo v pomladni dan, potn sonca, vedriti gtasov, cvrkutanja ptic.
Bertov pogted se ustavi na Mančini mami treni. Kot prikazen iz
IIIIKAIHHA
Kast6/20()6
nekega drugega sveta stoji ob vetikem fikusu. Menda je siišaia tiste besede o rajski noči. Da je niso zastrupile. Zgane se iz zamaknjenosti. Z roko počasi drsi po velikih listih. Nenadoma se približa Bertu, skoraj šepetaje zavrta vanj: »Ti si me spraševal o Portorožu?« Prilepi se na sliko, ki jo fant še vedno drži v rokah. Njen pogled je poln prezira, bolečine. Vročina in mraz se pehata po njej; utaplja se v čudnem drhtenju. Kot hi nekdo z bičem švrkal po njej. Nekaj hoče spraviti iz sebe, a glas je ne uboga. Po njej se premetavajo novi in novi občutki. Pogleduje Andreja, zmajuje z glavo. Prebledi. S stisnjenim glasom se med presledki trga iz nje: »Nimam besed ... Slepo sem ti verjela, zaupala ... tisto najlepše si posvinjal, poteptal ... Nisi prizadel samo mene, tudi mladim si lahko ubil sanje, lepoto ljubezni. Če je v tebi še kaj duše, si prizadel tudi sebe.« Poseže po sliki, a ji spolzi iz rok. Bertojo prestreže s hitrim gibom kot dragocen zaklad.
V Ireninih očeh se poglabljajo utrinki jeze in bolečine. Prsi se ji dvigajo, kot bi v mislih sestavljala podobe tiste rajske decembrske noči ob morju. V njej se zgane oster občutek, da je nekje za njo temna razpoka, vleče jo vase, sesa, hoče jo pogoltniti. Povsod zatohlost, komaj diha. Vse v njej se megli, drobi, propada. Navzkrižje. Kot bi se vanjo tlačilo nekaj robatega, okornega. Tišči jo k tlom. To popoldne je umazanija poškropila njihov dom, razcefrala utečenost v njem; življenje stresla prav do korenin, vse seje zamajalo. Stisne jo strah, kako bo živela. Kako? V sebi začuti prelom. A že zasliši prišepetavanje, da zaradi tiste decembrske noči ne sme vsega podreti. Živeti mora naprej, čeprav je tako čudno izpraznjena. Ničesar ne more spremeniti. Globoko v sebi pa čuti. da jo življenje peha naprej. V tej zmedenosti pa hlastnejo po njej še babičine besede; na ves glas jih je ponavljala, kadarji je kaj uhajalo iz rok: »V življenju je že tako: zrnje mora umreti, potem šele žanjemo.« Mar ni tako z njo? Nekaj je umrlo. A veliko lepega je bilo med njo in Andrejem. Naj vse to potone v temi? Ne, že zaradi hčerke ne. Pa tudi zaradi doma, vsa leta gaje ustvarjala, vdihnila mu je dušo. In zdaj je tu še Berto.
Spet se raztegne bolečina, s skrajnim naporom jo odganja. Berto! Našel je očeta, vso pravico ima do njega. V veliko začudenje občuti do fanta nekaj toplega. Navzkrižje v njej pa že razburka težka misel: glas o Bertu bo kot razpenjen val pljusknil med ljudi. Na veliko bodo precejali besede, se prikrito nasmihali v privoščljivosti. Brezizhodnost? Ne! Najti mora pot iz tega labirinta! Kot bi jo zažejalo po pomladi, se pomakne k odprtemu oknu; zablodi v svetlo zelenje brez, potuje vase. V sobi začudena igra oči, vzdihi, drobceni šepeti. Bertov obraz vleče poglede. V očeh sc mu prepletajo neugnanost, hrepenenje, v rokah pa pohlepen nemir, da bi se dotaknil očeta. Goste, koliko jih je še ostalo, preveva iskrena želja, da bi se mladeniču le odprla pot do očetovega srca. Veter seje skozi okno pomladne vonjave. Nekaj deklet spet zvabi sončen dan, hitro odidejo, mimogrede pomahajo slavljenki in Bertu.
Po Manci se ves čas peha nemir. V prvem hipu jo vse skupaj skoraj iztiri. Njen svet se za hip zamaje. Očetova podoba se manjša, čeprav je z zlatimi črkami zapisan v njej. Sc kot dekletce je v svoji vnemi za očeta govorila, da se bo poročila z njim. A zdaj! Njen odnos do očeta je poln zbeganosti. Globoko v sebi čuti otožnost, čez njeno otroštvo sili hladna, lepljiva senca. S pogledom obvisi na
l!!!RAU)RA Rast 6 / 2006
njem. Kot da ni on. Postaranje, prsten v obraz, z vročičnimi očmi. Še huje jo prizadene mamin obraz. Tako stisnjen je, potu boiečine. Po Manci plajha vročica, iica ji kar gorijo. V njej se nekaj drobi, trga, joka. Pa še skrb se ji je gtoboko zajedia v dušo. Stisnejo bojazen, da vse to lahko pomeni med starši razhajanje, ločitev. Ne! Do tega ne sme priti! Na to noče misliti. Mladost pa ne mara teme, meglenih dni, zbeganih misli, brezpotij ... Nenadoma začuti v sebi novo svetlobo, mehko drsi po njej, raztaplja temo. Odstre ji novo bogato spoznanje: brata ima, čeprav ga je spoznala v tako v nenavadnih okoliščinah. Mama ni mogla po njenem rojstvu več zanositi. Zdaj pa brat. Kot bi ji padel z neba. Najraje hi zavriskala. Obvisi na Bertu, skoraj seji zasmili. Kako dolgo je hrepenel po očetu, še v sanjah se je potepal z njim. A že se zapodi po njej zlobna misel. Zajedljivo ji prišepetava: »Berto je našel očeta. Kaj pa ti? Ga izgubljaš?« Ne! Tisočkrat ne! Do dna jo pretrese. Kepo otroštvo je imela. Prijazen, topel dom, pobi sonca. Da bi umrla pravljica. Ne!
V mislih seji preliva kopica predstav, bežnih kot lesk sončnih pramenov na mlakužah. Zbode jo spoznanje, da oče in mati preživljata težak čas, odtujenost je med njima. A preko vsega zažari nenavadna jasnina: brata Berta mora sprejeti. V sebi občuti toplo čustvo, kot bi zabrnele skrite strune. Smehljaje stopi do njega. Z glasom, v njem se prepletajo prošnje, zadržanost, radost, ga povabi s seboj: »Pojdiva v vrtno uto! Oče in mati sta v hudi stiski. Prizadeta. Vsak po svoje. A sama morata razčistiti med seboj. Potem bova pomagala. Zdaj sva odveč!« Manca se ga nežno dotakne, potegne ga s seboj. Za njima se dvigne še zadnja gostja, Mančina najljubša prijateljica Sara. Čudna, zamotana igra svetlobe in sence, ki se peha po Ireninem in Andrejevem obrazu, jo potisne iz sobe. Dopoveduje si, da nima pravice čakati na razplet. Berto sledi Manci; presenečen je. Z glasom, v njem še drhti skrb, se počasi odpira: »Hvala ti za prijaznost! Všeč si mi. Ne veš, kako se počutim. V meni raste nekaj novega, valovi lepota, zastrtih čustev ni več. Tudi meglene daljave ni, našel sem očeta, a pot do njegovega srca ni gladka, ni še izhojena.«
Kako mu teče beseda, prav pesniško, premleva Manca. Nova drobcena radost ji zakipi v očeh: »Pa še bo! Mama in oče se bosta pogovorila, pozabila, kar lahko pozabita. Babica mi je pogosto rekla, da je treba zakopati vse, kar moramo pozabiti. Na tej poti ti bom pomagala.« Med njima steče živahen, ogret pogovor; ne govorita le z besedami, ampak tudi z rokami; vsa notranjost je v živahnem vrvežu.
»Ne morem razumeti, zakaj je mama očeta tako izbrisala iz življenja. Pustila pa mi je njegov priimek. Ni iskrena z menoj. To me jezi! Tako pogosto setu spraševal po njem. Videla je, kako močno si ga želim. Prav zato sem začel pisati pesmi o ljubezni, hrepenenju, o megleni daljavi ... Kako bo sprejela ta moj korak, moje iskanje?« Za hip se zastrmi v daljavo, kot bi tam iskal pot, tisto pravo brez ovinkov, pot do očeta.
Manca ga pogleduje; čuti, da ji je vse bliže, vse bolj všeč, kot da se poznata že od nekdaj. Berto spet začenja nekako hripavo: »Veliko stvari ne morem razumeti. Mama ima že več let prijatelja. Noče se poročiti z njim; pa je v redu človek. Iskren, dober. Menije bolj brat kot očim. Povedal se mu, da iščem očeta, da ne bom odnehal. Ponudil mi je pomoč kot ti.«
Vse več iskric je v njegovih očeh. Manca ga pogleduje, polna je
IliiRAitlRA Rast 6 / 2006
novih občutkov, navezanost nanj se še stopnjuje. Z gtasom, potnim vedrine, mu hoče okrepiti upanje: »Prvi korak je napravtjen! Na dobri poti si! Če boš potrebovat pomoč, bom ob tebi!«
Bertu zagori obraz, stisne ji roko. Šepetajo spravi iz sebe: »Sestra! Moja sestra! Kako topto jc v meni!« S široko odprtimi očmi gtedata drug v drugega; nasmešek je vse botj prisrčen; v obeh pa htasten trepet, podoben sreči.
tz ute se jima odpira pogted na okno dnevne sobe. kjer sta trena in Andrej. Manco in Berta pritegne igra čustev med njima. Andrej se ji počasi pribtižuje, a ona kar naprej vrta s pogtedom v krošnjo betih brez, ki drhte v prvem rahtem dihu večera. Ptice še cvrkutajo, kot bi tiotete dopovedati vsemu svetu, da je pomtad nekaj najtepšega. prevetri dušo, razdrobi stiske. Andrej ne odneha, roko steguje k njej, kot bi jo prosit za pomoč, za oporo. Pototčen je; pred seboj čuti brezno; boji se, da ga bo pogottnito. Dokoptje se do njene dtani. tz njega sc trga: »trena. čutim krivdo! Pohabtjen sem! Saj imam merita za življenje. Za hip sem jih poteptat, t isti december ... Pa ni bita tjubezen, te podivjanost v ponoretem okotju prazničnih dni, ko se ti v srcu nekaj zgosti. Daj potegni črto čez tisti čas! Več nas je. Berto ... Živimo naprej! Naj bo nov začetek za vse! Oprosti!« Več ne zmore, gtas se mu pretrga. S tesnobo, a z upanjem čaka na odgovor; po njem se poganja vročičnost. trena se počasi obrača k njemu; tako spremenjen je, na btedem obrazu je polno rdečih lis, pogted je vročičen. v dtanch nemir. Njegova pobitost jo gane. a skoraj z grozo začuti, da se razpoka v njej povečuje. Tega ne sme dovotiti. Mora se zarasti. Dobro pa ve, da stedi ostanejo, tahko se še zasotzijo. Brazgotina na duši. Trda, boteča za vse čase. Ne more pa takoj potegniti črte čez pretektost. Ve, da mora s tem živeti naprej, ohranjati dom, družino, sprejeti Berta. Ne more porušiti vseti mostov. Čas počasi zdravi take pretrese. Andrej ji stisne roke. dtani se preptetejo. Na-datjuje se igra prstov, oči, šepetanja, pribtiževanja ... Skozi vejevje brez se pretivajo svetti prameni večernega sonca, stegnejo se do okna, trepetaje drsijo po obeh, kot bi ju hoteli povezati, posrkati sence v duši, zacetiti razpoko.
Manca in Berto čutita, da se ob oknu ustvarja nov svet; najprej je bit začrtan z ostrino, jezo, nestrpnostjo, datjavo med starši, zdaj pa so že rahta zbtižanja, kot bi pomtad utirata novo pot. Zato doživtjata nekaj čisto posebnega, pri duši jima je stovesno. kaže se pot naprej. Brsti upanje na nov začetek. Berto z zastrtim gtasom mrmraje zašepeta: »Težki so ti njuni trenutki, a brez njih ne gre. Tisti december je med njima. Grdo sem butni) v vaš dom. Pa tega nisem tiotet. Upat sem, da bo vse ena sama vetika radost.«
»tzpotnit si svoje žetje. Meni pa si potepšat rojstni dan. tako nepričakovano sem dobita brata. Najbogatejše darito!« z začudenjem povzame Manca. Kaj vse se je v ton popotdnevu petialo po njej: presenečenje, strah, jeza, nemir, skrb, otožnost? Čuti pa, da se vsa ta preptetanja v njej spreminjajo v čisto nov občutek, v nekakšno prazničnost, v posebno nagnjenost do Berta. Nasmešek ji kar ne izgine z obraza. Mtadenič se ji zahvati z razigranim smehom. Ob naslednjih besedah pa mu že prhne senca čez obraz: »Na avtobus moram! Zadnja zveza. Škoda! Doma me čaka težak večer. Kako bo mama sprejeta vse to? Tako dotgo je živeta s skrivnostjo!«
»Prav! Se boš postovit od njiju?« ga sprašuje Manca; ozre se na okno dnevne sobe; trena in Andrej sta tesno skupaj. Berto ju
Amcii /udar pogteduje x nekakšno prisrčnostjo, po kratkem premotku ji odgovori: Ml (.11 NA DAl IAVA	[)ovo]j sem že cefra) njun odnos, njun svet! Naj sc spet najdeta
in utirita! Še bom prišet!«
»Prav! Prihajaj! Navaditi se bomo drug na drugega. Rekta bi. da je detček tega doma tudi tvoj!« mu odgovarja, a glas ji rablo trepeta. Še močan stisk roke in adijo. Berto pohiti, a že po nekaj korakih se obrne, pomaha ji; utica ga hitro potegne v svoje vatovanje. Manca obsedi; skozi misti se drenjajo podobe dneva, ki počasi usiha. Kakšno doživetje! V začetku je bita vsa zmedena, tudi sedaj še ni vse v njej na pravem mestu. Petnajsti rojstni dan! Zamištjata si ga je čisto drugače. Za tiip se ji zazdi, da so bite te sanje. Ko pa se ozre navzgor na okno dnevne sobe, jo preptavi vrtogtavica; v njej zadrhti pesem. Oče in mama! tesno skupaj. V objemu. Kot hi prehajata drug v drugega. Sonce vrže zadnjo tuč prav nanju; ovita sta v nekakšno čarobno pajčevino, stkano iz drobne, svette preje.
Večer nasuje še več vonjav, v zraku je šetestenje ptic. zahodna stran neba je vsa pretita z. rdečkastim sojem. Manca ne ve, kaj bi s svojo srečo. Občuti nekaj, kar je še najbot j podobno vriskanju, tz. nje ptane krik veselja, pretkan s hrepenenjem, ki ga pomtad posrka, raztrosi ga ob oknu, kjer se oba tesno skupaj podajata na novo pot ... Prižge se prva zvezda.
IIIIKATilRA Rast 6 / 2006
Stenska okrasna plošča / veduto Novega mesta, i/delek Keramike .! Klemenčič, trideseta ^66 Ieta20.stoletja
Novoletni okraski. leet. 1957. etnološka zbirka Dolenjskega muzeja
Poslikan krožnik, šentjernejska keramika, žgana glina, okoli I9S0. etimloška zbirka Dolenjskega muzeja
Rozi Mohar ŽIVLJENJSKA POT PESNIKA LOJZETA KRAKARJA (1926-1995)
l .oj/c Krakar (1926 1995)
Namen pričujočega prispevka je prehoditi življenjsko pot in tudi delo rojaka, slavista in pesnika dr. Lojzeta Krakarja. Zakaj? Predvsem zato, ker je njegov rojstni kraj letošnje leto posvetil spominu na svojega velikega rojaka, kije luč sveta zagledal pred osemdesetimi leti, natančneje 21. februarja 1926.
//Z?e/r/ A'/'r////rr/ 6/ Zr/Z/Ar/ /7r/.s/r//r7 /rr/Ae /7/*er/-/7/*7/7rr7/*/c. //r/.š /777*7*77/7. Z/*r/A /r* /77777 /r/Ar/ 7777/ /7; /r/Ar/ rV.s/ //7 zrZ/r/v. r/r/ 6/ gr/ 6/7// 7/r7ir/ r' /.//r/V/r///'/ vr/zZ/Z //z //rž ///7'ep/'/////////////, je zapisal dr. Niko Župančič leta 1930 in nadaljeval: 7/^7*777/7" /e /7r//Vr'/7A/ A/*///' 77/7 že/ezT/Zr/ /,/77/7//777777 - /7eAr/. A77A777 /77/77 /77V7/7 g7//77/777e .S'77 .se 7*77Z.S7//e /77'/e zZr/r/Z/ZrC 7777*7/ V77777g7*777/Z 7777 /77Ž777'777 /777/7777^7/ (r'r//'/r//7r'r'V. Dr/ZZ /777 /777//77 S7* S'7/7' SS'7*//77 A^77//777. /9) 77 /7*7/7777 7'7*.Š77/7*V7*g77 7'V7*/77 Z77 g77.S/7* /Z /,/77/7//77777* 777 Z77g7"7*/777. Ar/Ar/ A/77.S7777 /77 /7/7/7 /77/ //7 /7*.S7*777. r/VT/ /7*7//777 77Ž7V7777/ 77 g7*77Z7//77 V .S'7'77777*77. /97*77.Š77'77/7 /77 ,S'/7*77Ž777*777 f/777// Ar/ZZAr/ //777/Z 6/ .se /777Z7/7*77r'Z/77 Z77 7777// r/7'77777' 777 s/ r/A/'e/7r*rr/r/ ž/vee v r/eže/ZeZ .S7777e77 7/7 ///"e.sAr/vegr/ eve//77 ... 77
Da, ravno tu med vinogradi in zidanicami v semiških goricah se je materi Ani in očetu Jožetu rodil prvorojenec Lojze oziroma Slavko, kot so ga klicali domači, prijatel ji in znanci, pravzaprav vsi Semičani. Res je zaživel v lepem in idiličnem kraju, vendar je žal že sam v otroštvu občutil, kar je kasneje opisal v pesmi:
7// se /e Z/r/g /7/*eg/*e.š/V Ar/Ar//' e/r/vcA /777777*7/77 /e /77/ /77A7 77/ /77/7777 Ar// e/r/veA/. 7777777e.S/77 A/ 77/77/ 7/7// //777/7*777 /C r /7777, /777777e.S/77 r/7777777 e///77 Z77 V /77/77777.
fe/ZAr/ Ar7777e77/77 /7777 7/77/ /e 777 r/Z/r/A 777 /777/7777 /777*777/7 77.S/ 777 /77 77Z/77/7 7'7/A /77 S7777C77 7/77.S// Vec, Ar// /777/7*e/777/'e gr/ e/r/veA, 7/77 r/77 g/ r/Z/r/ /77 7/777/77/e.
(Bela krajina)
Konec dvajsetih let 20. stoletja se je življenje pod semiško goro po burnih letih prve svetovne vojne in po njej umirjalo. Teklo je v težavah in veselju, spodrsljajih in uspehih. Vrtelo seje okoli občine, šole in cerkve, okoli sejmov, trgovin, gostiln in obrtnih delavnic, okoli gradnje nove šole in župnišča, okoli zidanja prosvetnega, sokolskega in gasilskega doma, okoli veselic, javnih nastopov in parad, pa še nesreč, slabih letin, požarov in svetovne krize, ki seje po letu 1930 vedno bolj zajedala tudi med prebivalce Semiča in okoliških vasi. Mnogi so kljub navezanosti na zemljo tudi med obema vojnama
ST.6(I0H) t)KCEMHEK2(M)6
KULTURA
Ro/.iMolmr ŽIVLJENJSKA l'()l PI SNIKA I CI/IIA KRAKARJA (l'J2/--IW5l
KtJLIURA
R;ist6/200()
množično zapuščati rodno grudo. V semiški župniji so hita po večini mata posestva in veliko števito »osebejnkarjev«, ki so družino preživljali z delom pri večjih kmetih.
Tudi Krakarjeva družina se z marljivostjo, varčnostjo in trdim deiom ni mogta rešiti bede, zato je oče Jožefzzastužkom v kanadskih rudnikih skušal ohraniti družini dom in nekaj zemlje iti jim izboljšati življenje. Vendar je bil to čas krize v tridesetih letih, ko tudi tam ni bilo dela. in je moral čistiti sneg, da je nekaj zaslužil in poslal domačim, da so imeli za sol in za petrolej.
7/l/'/l/7/.lA/ .177 Og v/ 07.17//. A/l/ /Z/7 /70 /l/
/i/7/i g// Z///// /1/1J /7//.Š/7/7 A/7/1/1/// ///o/o/:
^/7/77/0 Zi/7/7 J/iv/iZ/ //1/1////7. /o/i/
/e ///0//7 .1/7 og /7/ A77//7 /Z;/.š go/1/770/0/".
(Oče)
Naporno delo mu je načelo zdravje, zbolel je za tuberkulozo. »Oče se je potem res kmalu vrnil domov umret ... Mama je ostala brez groša, vsi pa so tuhtali, kako bi me dali kam v šolo. Še najbolj pametno mi je povedal stari oče Jakob: »A'o ,g/'/č/ se. /Jo če /J/ig 0/1/77// /0A0, Jo /10/irov ...«je zapisal pesnik v .S'A/0/7/7.171/1/777/7/7 1995. leta.
Mati Ana. ki so jo domači klicali Nanca oziroma Čolnarjeva Nanca (njen oče je na semišketn sejmišču pobiral »colal« pristojbine), in teta Francka, ki je bila šivilja, sta preživljali družino tudi z delom pri drugih vaščanih. Skrbeli sta za ostarelega starega očeta Jakoba ter mladega Slavka in njegovo sestro Angelco. Za tiste čase družina res ni bila številna, vendar so živeli skromno, saj se le od majhne ohišnice ni dalo preživeti.
Šolski prag je prestopil v šolskem letu 1931/1932. Meseca junija istega leta so v Semiču po več kot četrt stoletja želja svečano odprli novo šolsko poslopje s sedmimi učilnicami in z velikim vrtom. V razredih je bilo do 45 učencev. Lojze Krakar je bil s svojimi sošolci prva generacija, ki je znanje nabirala v novi, beli stavbi, ki še danes služi svojemu namenu. Štiri leta je s sošolci preživel veliko lepih in nepozabnih uric, predvsem na poti v šolo in iz. nje. Bili so štirje, nc-razdružljivi, »kakor pri vozu štiri kolesa«: Lojze, Žan. Ione in Mirko.
V noveli /Aič/očo /Z/i.i7/ //o/)/'//////? 7/77/7/77 se Krakar po več desetletjih vrača v zgodnjo mladost, ko je obiskoval »tisto belo semiško os-novko«, in se spominja svojih prijateljev, dogodivščin in tudi njihove kasnejše življenjske poti:
11 T.s/77/70/77. se /1/1/000/77 //7 /1/17//0//7. vz/7//;/7/7 /07/1/1, ///77/7/7 177/7//1 ///Zl/l/A/l /1/7 A/ /77/7/7 /7/7VZ/Z/l/ /1/1 A////7/7/V/ /1/1// ... A 71/ 2777/77// SC 7777 /l/lz/zi
/1/7///7/Č/V/ .še Ž///7. 7/i/zo /7/ AZZ/A/i, /i/i/e/77 /1// /1/1/77/1 sA/z/i/// A/0/7//7 /1/1 Z/7//7.Š00/77 s/oz/ /777777/1 i/zz/o, če .iA/i/*/// ///z/i/z/ZZo ///.še, v Az/Zo/*/ ča/ /zeAz/ .SV///'7/Č0/7/07/. A/7/77/1Z/7/7 ... Z/7 /7//77/1 /77.171/O /'Z/.s7/l A/1.Š77//1 .17/7/71 S777/lAl7/7/l /Z/ov/i, /7// Az/Zoro/// /o /17/0 v.sz/A/i /e/o /70A/7/ .sz/////////// sz/z/ečev 77 .1/1 /i/7/ z// /7/7.1 /1/7/i'e .1//7.Š0/00 ... C00/7/0 /o Zi/7/i /e/i.še, 00 .17/7/1 ////.s//// //7/7//1 /10// /7/7 7/7/1/77/7/*//7 A/l/ /7/7 /77/7/77/7/7/ 0. /7/7.s/o///7/7 ///777 S O /e /7/7/777*ee /1/177 .Š/l/.l A/7 77/77 .1/10/ Z/70o//7 Z /77/77/7/7/7/07/7. A/1/70//Z/7 /1/7 /7/7177/Z/7/1 Z /0/1/1/1/.1/0/77. 7/1/Z/7
/Zs/e /0/1/1/17.1/70 /// e .1/1 se v/v/s/Z/ Afi/7/77/e /70/0/1/1/17.1/7/1. A///'// /1/7 A/z/ioZ/o/ /l//Z7/ Š7l/o .171.10 l/O/l// /7.177, A/ .171 .Š// 1' .1/1/1///7/7 Jo/ ////"O. Z /1/77/77/. A/ .171 š7/ V Zg/l/77/Og/7. Z//A/7/ /O /177.Š//1 /Z/l /1/0/0/1/7/7//7, /7/ VO/Zo/ 77//700. '//1/0 /1/0/Z .ŠO.l7//o.lO/77777 Z/7/ /1/70 /7/7/Z/1777 0.Š777//1 /Z/7/7/7.Š77/0 Z77/lZ71V7e /l/ Z/ O/Z/ZVO, A/ .10 /7/77 /*0<Č0 /Z/.lA/l. /V/7/770.17/1 A/7.10/ 7/7 /l//l.Š0 .171 /l/// Z/7 Z//Zl//1'0 A/l/ /7//Z/7.ŠO
Ro/i Mohar /!VUI N.!SKA!'()I PI SNIKA l,().!/.!IAKHAKAI<.IA(i926-IW5)
///c//' /7zJz//z//.sA/ A/z/zz/ gZ/z.s/zs'/ /r A';//'/;/ AZ/zv/z ...z/
Dan, ki sta ga poleg šote zapolnila še delo in učenje doma, so si polepšali z marsikatero izkušnjo: indijansko pipo miru iz suhega smokvinega listja, ki sta mu sledila ukor in cvek iz računstva in lepopisja, ker jih je pri tem užitku odkrila učiteljica itd. Počitnice so preživljali ob nabiranju gozdnih sadežev in si tako prislužili denar za zvezke in knjige. Kakšen denar pa si je prislužil tudi z ministriranjem v lami cerkvi. Njegov sošolce Ivan Škrinjar - Pajtlerjcv sc spominja: zz.S' A.7*//A/z/;/o/z/ .sv/z šZ// v .š/zZ/z Zo//z Z 93 Z. .So/ZoZ// siv; sA///z/z/ v /)/i? A/o/?/. Z2Zz/z sr'c/ A/7 o ////////'ec* //////7///// /z/rAo /z/z.s7/z/'o. C7ro z/z// /o /z/Z/z/Z //////7. A/7/ .so /or/z/ /7/ ve/ ///, r/z//z /o AZ/zvA/z ////2//s//'/7'//Z. Jo /e A/z/ r/z.sZz/f/Z. ZZ/7 /e ro/o zzZz/*/7z/o/?//. A'/////// .s/z.š/zZo/ .so A/7/ ////A ,7///o ZV/z/zzv. 7o///o, (Zr/voov/z Z-//////A//. ,7ovo//o r ZZ/.s7/zvo/z /7/7. (7/77/ /z/z so //os ZJo/zA/z A7Zz/7Zo/*. /)Z/z/'rz/ A7z/*o/z. A/o/z/o ko/*////////, ,)ZA/7z ZA/r/z/z////A. A/ /o A/7 z//z/*/zv/7oZ/ š/zZo /7 J. /'/z .šv/7/7/ /o//A /o šo/ AZ/zvA/z v /Vovo /z/o.s7/z v gzz//zz/zr///z. IzJoZ/ s/zz/z .so oA /zo/ZoZ/7/Z/ ///-/ ///z/.š/'.//
Z7oz7oZ/7'o/ s/o A/Z/ s//*/zgz /7/ s/o / ///Z/ z//z/zz*/zAZ///Z/ /z/zZ/o/z. A7*oAo/*/o /o /zz/zZ/zA/Z/z/ //A//.S/Z. Ac/*/c ZzzZ Zz/zZ/ /ZZ/o. M .šo// sr'// /i/7o s'o/ZA/z sA////o/, ///J/ //o /rZo//7/. /Vo/vooA/ o/ s///o .šZ/ //o A/////A. A'J/zz* /o /7//oZ Jo/////: so /o //JoZor/7 ///JZ ZrZo/ov //o /?o/Z A/*o//7/Z /7/ Z7/zZo/z/.sA/, A/ //7/ /o oA roAZ/7/oA// //o//A// %\soA// /e/o /z/*g/z/?/r/7*//Z/z .Š/zZ/z. A so.šoZ// s///o s/ JoZ/7/ Z// 0//0. AZ/zvA/z/o /*oAoZ* zzA/z//z A/zZog/. ro/o s/ J0/////0 ...//
Sošolka Marina Jakša je z njim obiskovala le prvi razred: zzZ*7//z//o /7/ J0AZ0/0 s///// .seJo/Z Z/zoo/z/z //o v/.s/oZ/. AZz/sA/z/o .soJo/ v /z/*v/ AZ////Z v /// v/ sv .s/Z. ZZ/7 /o J/ 0A0//. AZo/Z/oo/z. /z//7o/z /7/ /Z0Z// 0 so /o ///77.//
Nekaj let mlajši Peter llcnigsman se je tudi družil z mladim Krakarjem: zzA/z/z//////7zz so, /Z// /o Zz/7 Z.o/re v o.s//os'/// šo/Z v Aoz/z/oz/ /zJZzozz//zA. Ao szzz/z A/7/ šo /zz/z/z/.š/ /7/ /o f/voZ AZzrz/ /z/o/ze, s/zz/z J/z.s/ZAz/z/ zzo///*/zZz7/ 7/zzo//zZ/ A/zv/z/zco). A/o/Z /z/zoz7///o/z/zz/ /z/zZo/z s///// //0A//0Z/ z/zA/Jo, /z/oZ/T/o /7/ //zg/z/Zo /z/z g/zr J/zv/A /z/zJ Ao/zzzoo/z/ Jo AZz/zzo go/o /7/ šo JZ/o z/z /ZZz /z/*/z/Z/zZz /oz* s/ /0A0 r/z.sZz/rzZ/ Jo/////* ro A///Zgo r// š/J0///0. Ao/* so A/Z/ /oAro/ J/*//g/zo/zz o/z.sz /7/ /o A/Zo voo/o /*ov.šo7/z/z Ao/ Jo/zo.s. ZAz/Z/o A/7 v J/ z/rA/ s ///7/o/e///. ZV/ogovo /zz/zZ/ /o A/Z/z /zzor/z/z/o/z v .sz//z/.šA/ 00/ AvZ. Aoz* .so .s/zoz/z/z/7/z. /Zo s///// šZ/ Jo.s//Az*o/ r Z,/z/ro//z/zz /7/ /z.s7//Z/7zz/ ///'Z/o/oZ/z /zogZoJo/, A0A0 /o AZo/zAo/o /z/z rvo/zove, Ao /o A/Zo AoA.š/zo fogzz/z/z/'o. Z7/ /z.szz/zs/z/ š/zZz /o .šo/ v .šo/o v A7/v// /zze.s/o /7z /zo s*/z/7zz v A/7/AZ/o/zo, ro/o s/zz/z .so zzzo/o v/JoZ/, voo /o /zzoJ /z/ or/zzA/ /7z /zzoJ /zoo/7/z/7'oz//Z ...// (opomba: mcžnarica na Smuku je bila Krakarjcva teta Francka)
Leto 1937 se je globoko in boleče »zajedlo« v mlado Krokarjevo srce. Bolečina ob prezgodnji izgubi očeta je ostala po vseh prehojenih kilometrih, po vseh preživetih urah, mesecih in letih. Pred njim je bil vedno očetov obraz, lice, nekje zadaj?!
KIII.HIIŠA !š;tst 6 / 200/)
Z'/zZ/z/zo /o. .A//zZ/. ZVo/z/zJ/////// .s/ oo/zZ so/z/
/z/z v/7z/ v /z/o.soo//// /zz/z/og/z /zoo//z.
A/zA/zz* Z/zAz/z/, A/z .so /o v/zz/Z /r A7z/z/z/Zo.
/ZO J/Z A/ /Z/.S/zZ /)/'0/	/7/ /Z/Z/O/ZZ S/ZO/ /70/Z/Z J///////
/z J.šo/ /z J /Z/z/zz/z A .S'vo/o///// Z7//Z///
/z/z .sozz/z.šA/z /z/zA/z/z/zZ/.šoo, A/o/* r /Z/*//g/7/z/ s/z/z//z .šo J/z/zo.s /z Z///Z///Z/ /7z /zoo///z/7z ...
(Polnoč je. Junij...)
Ro/i Mohar ŽIVI..!INJSKAI'0]'l'!SNIKA I.OJ/.I IA KRAKARJA) 1926-1W5)
Očetovo mesto mu je delno zapolnil stari oče Jakob, ki ni bil le edini moški in vzornik pri hiši, ampak tudi ponosen ded, ki je ves čas skrbno stal ob strani odraščajočemu in uspešnemu vnuku, mu dajal neko notranjo moč in zato ga je ta cenil in spoštoval:
//? oče /77o/ /*e.s /e /77*7/70/0/
l',Sr/A /Zr/Ž/r c/o/ A 7777*777 777 /Zec/// 777 c/cc/ 7770 /e J 77777 0 777 77/77/777/77/ Jo /77/70. A O c/c/.šeZ/e ...
Ktll.rtJRA Rast 6 / 2006
Zadnja leta pred drugo svetovno vojno so bila za Krakarjevo družino kar znosna. Delali so, imeli so za kruh. kakšen dolar je poslala teta Micka iz. San Francisca. Mladi Lojze je večino časa preživel v Novem mestu, kjer je obiskoval gimnazijo. Ravno v teh letih si je začel utrjevati pot v svet, ki ga je v nadaljnjem življenju popeljala daleč od doma. I udi njegov rojstni kraj je v teh letih pred vojno doživljal velik gospodarski in kulturni razcvet. Bližal pa se je čas tik pred drugo svetovno vojno, ko je ozračje v svetu iti tudi v Semiču postajalo vse bolj napeto. Luč nad Lvropo in velikim delom sveta je ugašala, oblaki so za dolga leta prekrili nebo, pesem ptic so preglasile bombe. Krakarju so iz gimnazijskih let v spominu ostali najgloblje zapisani profesor latinščine in težave z matematiko, ki mu nikoli ni prav dobro šla: 77 L .'./7777777777/7 /777 še vcc/rzr/ /7r'7/cr/r7/rr/c77r s /7/'r//c.sr///e/77 /'c'77'C7777 .... C//77/7C/A /C 1'St/AcgC/ c///C/Ac/ /z/7eZ77/ Ac/Ao/* Z77/7'Ac7 7; ^7*77777 777 77777 V//777/7777 r/r//7C71'er/rri'r7/, 7777/ SC 77C7 /77/777.ŠČ77777. A77//7 Z 77/77 /777// 77771'77c/e77 Z77/'eeA /77/7A77 /777.S/7777e 77777/z77/eeA ... /'e/7Y71'e /77/777.Š7'7777' .SC '.77'7'7' 777.SC777 /777/. /7'7'/7c'/77/ /777 SC'777 /77'7'c/,gC7.S/777 777c7/7'777c7/7Ac7. A/ 7777' /C /77A77 /77*e/7/77.Š//77. A77A777' 7/77 .S/77/7777 /77'7'7/ /7777'A//7'777. A/ .S/77*e777//77 AZ/A/cZVŽCZ ...77 (Skice spominov).
Eno šolsko leto je hodi) skupaj s Krakarjem v Novo mesto tudi njegov dolgoletni prijatelj Anton Malenšek st.: /z/P-Z/J. /e/r/.se/77 zrree/ V /77*1'/ ^77777777^7/7. .S7c71'Ac7 /777 /e /7/7 V /77'//. 6/7/ /7/.ŠC 7777 Ž7'/eZ777.šAc7 /7C7.S/77/C7 S1'77 .Š/77 /7CŠ 777 7777/ 77 Z l'/7/Ac7/77. Z'/'/ 77/7/7 SC'777 S/777777 V77/. S77/ /e /77/77 7Z A/77/777 /77'7'7/77/e7\ /V77 l/czAzZ S777C7 /g7'C7// 7777/777 77. ///7 /7' /l/Z^/cVlVZ/. //7'77Ž7/7 S77777 .se S ( '// //c//// 777 Z AZe/r/r/r/777 /'//7/77777 7Z (77*777/7*77. S S77.Š77/7'/ 7Z //7.Š77//7 .se/ /77 .seve/A/ s Ne/z/cT//*/'/. feZ/Ac/A/ c// ,s/77r/ 77.Š/7//77// 77/777*77 7777// 7777 A/77777/77. N/77VA77 /e /77/ 77/)7*//7/e7777. /77/7*77 .SC /7' 777*//. A/c'77/ /7' /77/77 7777//eŽ/77 //77//-/7777.Š7V7777. /2/7 7777 /7' /77777777,g7//. S77/ Z 77/77 777 77777'/ /77'77/7/e777771'. ,5/777777777/77777 se. 7/77 /C 7777.S// 7777/7/7777.SA/777 V77/77A77777 7 77ZV7/ 77/ ///777C V /V77V77 777e.S/77 777 S7 /77A77 /77*/.s/77Ž77 A77A 7/7*77777: /Č777/777* 777.S77777 /l/// /77'7/77*77t'//e77 7 7777 /77'1'C7 777*77. S77777 Š// 777/ 77771'777777'.šAe/777.S/77/7' 7/0 .ŠCl/c' 1.S7 V 77.S/7'77/7777.' /7'7 Ao/ C/Ae 7777/77 C/ 777 C77CgY7 7777Z 77/ 777 C7777 777*77 /77A77 /7777//// 1.S7 V .Š77/77. /'/*77VZ77/77*77V S77777 /7/// VC7/7777 7777 e77C77 7 777e.S/77. L ^77777777Z7/77 SC777 /7777/// /e C7777 /e/77 7 77 7777/77 77.S/T7/ 7/7777777. N/r/vAc/V 7*77Z7*e7/ .S77 /777 Z 77 /77'l'r',g77 77777/77 / 942 //77///77777 clcZ/ieZ/cz// V Z77/77771 777/.S//777. 7/77 1' /./77/7Z/777777. A/e777/77 .S77 !'.S7/7/-77/c'.SV77r7.S/77// ...77
Res je, Krakar je bil od druge polovice leta 1942 do osvoboditve aprila 1945 v italijanskih zaporih in nemških koncentracijskih taboriščih (Dachau, Buchensvald), ki so vtisnita »trpek, celo grozljiv pečat«, takrat, ko je imelo živl jenje veliko ceno, čeprav med vojno človekovo življenje ni bilo vredno nič. Nagledal se je mrtvih in tudi sam romal do pekla, ko je sam stal pred plinsko celico: 77K.*///, 7/77 .sc/77 se z/777/ A77A777* /77A7 77/. Ar/ 777e /e v //777/77*771177/7 /777 /7eA/ e.se.sc/vee, A/ /e 777777*77/ /z/7/7 77/7 /e/77/Ae Z77 .še /777/še /77/7777/šee /77 še /ez/e c/e/c/, že .sAr/7*r7/ //r/Ze////// /z l'T'.S7e Z77 //77e/7e.šAc7 A7777777777/7777 (Z77 S7777*/j. /777 SC777 SC 77777 Zr/e/ /77'e.Š//7r/A
Rozi Mohar /!V!..!!:N.!SKAI'()!!'!:SN!KA !,().!/.!! A KRAKAR! A ()))26-IW5)
KUI.HJRA Rast 6 / 2006
...77 (Skice spotninov). 77pC7'77777 /7*/777A77)' /7' 77/7777V//77/77 /r*:Ar7 7/7V77 7777 /t/vM/e/;;. A'7/777' /c /rt /trcr/cc/, .še 7/77777*.) 7*77/7 /;,\7/ /7*7/7*77/ 777777: 777 )'7'/r*7: A/ s/7/ 7/77 Art.s// /77*eAr7<rA/A//77C777777:C77C //777/7 ... '/'777// /77*eA/Y//7r//ryr7/Afn' /e sArr/Zr/ s/r//// ...77 (Hiti so uporni).
Grozo in tipanje taborišč je Krakar izpovedat tudi v svojih pesmih, da se zločin ne bi pozabil. To so pesmi obtožb, protesta in celo sovraštva do človeške norosti:
7ir /e rAiL'777 c/oA/V .sArve.s* oA/ Z/
777 7777/7/ 7)777' čAt.Š /777'777/e/ V /)7'/)7'/.
/9/7777 777/ ^7*77:7* A/e/ .\7'777 :g7)7/7))'/)77)
7777 /r'777 7777/)'7'7*/7'777 g7'7)/)77 V.SeA g7'7)/)7))'.
/77 A/e/, Aer* /e 177*7/77 sve/ :/7)7*/777)v
V 77777*7777 7777V/A gr'.)«/ 777 /)7)g7)V. ...
(Auschwitz)
Ge A77Z777 777, 177/7 :/7)7)77777,
/9)77*7)7 7777/ /)7"C7777777*. A777" 777).)/
( /77VeA77V 77 777777...
(V Huehenwaldu 1960)
Hudo pa ga je v teh taboriščnih časih težilo, pravzaprav duševno ubijalo vprašanje, na katerega ni imel odgovora: »Kako je doma, kaj je z domačimi, st) živi itd.?« Iz Italije je še pisal domov, iz. Nemčije pa ne. V taborišču je slišal pripovedovati, da je strašna eksplozija v železniškem predoru med Kožnim Dolom in Semičem uničila tudi vse okrog njega, in to prav tam, kjer je stal njegov dom. To ga je ubijalo, pravega odgovora, ali so domači še živi, pa ni imel. Pa so bili, preživeli so mati in sestra, dedek in teta. Tudi njim ni bilo lahko, in to ne le zaradi vseh težav, ki jih je povzročila vojna, ampak tudi zato ne, ker niso vedeli, kje je in ali je še živ njihov Slavko.
»/V/7'g7))'77 /77/77 /'7'7777C'A77, A/ gr) /C 777777/77 .S'/'/7777 7*777/77,	77fAt7g77 r/)7r'
7777*7/ V77/777) A/77 /77*A /77) A7)/r777/A 7?7) S77777AA« A77/7C/7C77 777 7777)///77 : 7777/, Z77 N/77VA77. 777 7777 / 7) 77777/77//CV77/77 7/7) 7'7'7'AvT* 7777 ,S*77777A77 777 /777// /77777 /)7*7).)7/77 A /77/7'7* /)7):/7) Z77 77CČ77A77. A77.S7777/7', /)7) V7)/777, SC /C /zA77:77A), 7/77 /7' A/A) /7) 7 77V777) 7777 /A// 7/7777, A)) /7' N/77VA7) A/77/ V )'7'.)/7 /)7'7'7/ A7*7'77777/7)7'7/7'777 ...77 je pripovedoval o tetn prav neverjetnem dogajanju Anton Malenšek st.
Domov se je vrnil konec julija leta 1945, star nekaj mesecev več kot devetnajst let. Prepotoval je velik del vzhodne Evrope, pri Subotici prestopil jugoslovansko mejo in po približno desetih dneh ovinkaste in utrujajoče poti prek reke Kolpe prišel v Helo krajino in domov. Med vračanjem iz koncentracijskega taborišča pa je bil neštetokrat podvržen različnim šikaniranjem in zasliševanjem. Nič ga ni moglo zaustaviti, utrujenega ga je vleklo naprej: »Se je kaj spremenilo? So vinogradi takšni kot nekoč? So tam še zidaniee ...« in ko je sredi noči uspel prepešačiti do rodnega Semiča: »AAj/ 7/77777/ /77777 .)/'r'r//A/'/Ar/. A/ g77 7).))'7'///77/7' 777C'.ST'7'.' 7777*7/ )'7777)g7*777//. /77*77)' /77A7) A7)/ 77r'Ar)7*. ,9/77)7/77/ 777 Zg7)7'77/ .)r).)r'r/r))'7' A/Ar' 777 zA/r/7?/r'r'. AA/A) /r')'77 :7'/7'Z77/AA//)7'7'7/7)7* ... /77 Z7' ,)7'777 A// 7777 )'7'/77 /77*777/ 7777)77 A/A'77. /(c.). A/A)/C A77A777' 777'A777' ... 77 (Skice spominov). Kavno na samem začetku novega dne, na materin god (Ana), po dolgih letih hrepenenja, ko je bil pred tremi leti za Božič zadnjič doma, je zopet lahko objel svojo mamo in pr) dolgoletnem molku je zaslišal: »Si res ti? Satu Bog te je prinesel!«
Prve mesece po osvoboditvi je Semič nekako onemel, saj ni bilo
Ro/i Mohar /.[VLIINJSKAPOTPHSNIKA t.().!/.]!AKRAKAR.!A(!926-l995)
*]nštilut /a novejšo zgodovino (2005): Slovenska novejša zgodovina IH48-I992, I! knjiga, str. 905, Mladinska knjiga
KULTURA Rast 6 / 2006
več tistega nemira in živahnosti, ki so ga v vsakdanje življenje od odhoda italijanske vojske vnašati partizani. Sledila je obnova in z njo vetike gospodarske iti politične spremembe, ki jih je uvajala nova oblast. Prav povojno graditeljstvo je imelo strahotno močan vpliv na Krakarja in je dalo poudarek njegovi poeziji. V zbirki novel AAZcc s//////////// je precej ironično in sarkastično opisal povojno politično vzdušje in dogajanja, v katera je bil tudi sam neprostovoljno na silo vpet: //Zc v ////ZcZ/7/ ZcZr/ / 945. A///(/Z// ////Zc///. Ar/ sc/// .sc i'////Z /z A///7-cc/7Z/*r/cZ/.sAcg(7 Z(/Z/(///'.šč(/. sc/77 /7/r//*r/Z /7// //r/vcZ/'c /'//z/z/Z/ s///7/(/čci' ///////-.s r/vr/Z/ vr///7r/ .vAr/rZr/ m /Zo/zr/vc/Zr/vr/Z/ (/.scZ/c///A(//// .... Ar/Ari Z///(Zr/ Z///g(/Z/. Ar/ (Zr/Z/Z/?/ t'tj//7r/ r/(Z.šA(/(Z///7/(/ ... Zr/ v.sr/Ao i'(//7/r/ //r/ ////(Zc Z///Z/ A//A,š//(/ Ar/Zczc//. Zr/Ar/ sr/ Z/7//Z/C//r/ Zc/// Z 9-Z5 zAr/ZcZ/rr//r///Zr/rZ/r/ ... A'(// /7C vc.v. (Z(//c .Zr/žcZ// zr/ Zr/.s ///(////A//Z//. //r/ AZ gr/ A/Z////ZZ7 A/c? ZVcA/c Zr/zzz zr/rZr//' v z*o.šAZA gr/zrZr/t'/Z/. A"rz/ žZvZ.š //r/ Z////Z. r/r/ zzc vc.š, Arz/ sc /c Zr//// rZr/gr//r/Zr/?rr Leta 1946 je uspel z maturo zaključiti gimnazijska leta in tudi že objaviti prve pesmi. Nato so nastopila študentska, dokaj bohemska leta v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko. Pri triindvajsetih je izdal svojo prvo pesniško zbirko Li'z//r///// ///Zr/rZr/.sZZ. Sredi aprila leta 1949 je umrl stari oče Jakob, kije doživel lepo starost 99 let in kije svojemu vnuku veliko pomenil:
ZV/ A/Z Ar/gr/Z Ar/Z r///Z v (Z//Z///Z. r/ vcr/rZr//' ZcArZcZ /// v //z*rzzzz/'zrZ ...
.Sc/// gr/ .šc v/ crZc//
Zcgrz r/cr/rz /r/z, z/cvcr/cz/
//cc///r/A s ,šr/Zr////Z? ...
(Stari oče)
Mlada literarna generacija naj bi se obrti »inženirjev človeških duš« naučila v okviru Zveze mladih kulturnih delavcev Slovenije, na konferencah in s pisanjem za Mladinsko revijo, katere izdajatelji so od njih zahtevali upoštevanje novih kulturnopolitičnih načel. Postali naj bi državni uradniki. Vendar sc ideje socialističnega realizma niso zakoreninile med mlajše generacije. To seje pokazalo v članku Lojzeta Krakarja A/7/AZ//7 č/r/vcAr/ v letniku 1948 1949 Mladinske revije.
//7crZr// /c //r/////*cc Z.///ZC A/ r/Ar//* /7r///rzr/cZ zvc.sZr/ //r/ Ar//rce//tr/ sr/-cz'r/ZZ.sZZc//cgr/ /*C(/ZZz/77(/ //Z.srv//r/ zgr/rZAZcr/ AZ/Z/c ZZc///r r/ Z./7/Z//7// .s vr// sZ/*r// /7/ Z/r/ZZ, rZr/ //////*(/ A/Z/ //Z.sr/ZcZ/cvr/ //r/zr// //r/.sZ //r////c///c//r/ Z/7/rZc/// /7/ rZr/ //////*(/ AZZ/ //Z.scc /rr/////*c/ //Z.srzZcZ/. //c//rz //r/Z/Z/'r7/Z rzAzZv/.sZ ...«*
V študentskih letih si je ustvaril tudi družino in dobil hčerko Božo. Res, življenje se mu je pravzaprav hitro odvijalo:
ZZ/////// .sc. /Z// ///c A/////Z// //Zr/vZ.š,
S'(// .SC ///(/g(/CC /*C.S Z(/Z/A(/ ///Z///C/7.
(Z// ///c ccz Zet// zr/ ,s'cA<7/ ////.sZ/.š. čc z//*//// Ar/.š. A//Z .s/ Z/ZZr/ Zr/ .ŠZz/Z ...
(Hčerki za četrti rojstni dan)
Domov pod semiško goro seje rad vračal, da sije napolnil srce in glavo z energijo. Posedanja z domačimi pod »brajdo«, pogovori pred cerkvijo po maši s prijatelji iti z znanci, obujanje spominov z nekdanjimi sošolci ob kozarčku semiškega in seznanjanje z novostmi v rodnem kraju je bilo tisto, kar mu je dajalo moči in voljo, da vztraja v svetu, v katerem se ni ravno najbolje počutil. Svojim domačini in
Ro/i Mohar ŽIVt.JUNJSKA PO ! PISNIKA !.OJ/.!IA KRAKARJA (1926-1995)
tudi kraju je zaupal svojo hčer, ki je prva leta učenosti vsrkavala ravno v tisti beli semiški osnovki kot njen oče. Mati in teta sta denar služili tako kot pred vojno in med njo: s trdim delom doma in pri večjih kmetih. Tudi sestra Angelca je sledila bratu in odšla iskat v svet boljše življenje.
AVot/ /e 6 Jer /?rva,
A/ se /e rrer/rre z/cz Jt; ze/vrj/o /ege/. če//rrr/* ///e/vr/er Meen/ wož/e//oezz/ev ...
(Mati)
Krakar je diplomiral pri svojih osemindvajsetih letih iz. slavistike leta 1954. Dobrih deset let je opravljal različna uredniška dela pri različnih časopisih (Tovariš, Ciciban), pri HTV Ljubljana iti založbah (Cankarjeva), ki pa ga niso zadovol jila. Tudi prevajal je iz. hrvaškega, srbskega in poljskega pesništva. Nekaj časa je preživel v Varšavi in v Parizu. Na varšavski univerzi je v letih 1959/1960 študira) polonistiko in 1963 izdal antologi jo /'rJ/.sAe/ ///'/Ac/ t/vejse/ege/ .v/rJ<J/'e/, v kateri je predstavil petinpetdeset pesnikov z več kot sto petdesetimi pesmimi. V Varšavi seje družil s pesniki, ki so tako kot on upesnili vse grozote taborišč in upanja, zmage in ponižanja ljudi in narodov med vojno. »/7*evt//t////c /wcz//c /e /rJo m //e'///'/e/e/6/7//e/ c/e/o. A/ ge/ /rej/ Ao/ ///č/r //r///e//*e//y/ //ey//e/e'e//e/ .svcJ/ /rer/rr/Ar o6 y//etY/J/7/. A/ ,se ///evev/e/Ze// ////.sveč//'// ... ^e/.s/e//'///// /e /A///'/g er) več /e/ /z //eAe/A.š//e ej6.se Je//e/.s7/ m ///r6e'z//r Jo /?o//.sAe A/?/7ževuo.s// /o Ae///č//e/ /z g/e/6e/Aege/ ///'ey///e'e////e/. Jo /e /?oez//o Oo/oe/.šo vez ///e J /70/0J/ Ao/ e///Je////e/e//e/ ...e (Uvod prevajalca Krakarja)
Kako težki časi so bili v tistih prvih letih in desetletjih po vojni za ljudi Krokarjevega kova? Za generacijo, ki je bila vzgojena v ljubezni in veri, kije preživela vojne vihre in padla v povojni čas velike grenkobe, razočaranja in nevere. Posebno »sumljivi« za oblast so bili kulturni ustvarjalci neposlušna družbena nadlega. Ko se je Krakar vrni) s Poljske, je mora) na zaslišanje z utemeljitvijo, da je tam vohunil: »/'o.sc/ie/ v.s/. A/ čec'Ao/'//e o6/ov//o/e. /Vo v.se/Ae/// Ao/ oAo /zJo/o/e
Dr l.oj/e Krakar v krogu svojih naj-dra/jih: prvi / desne [.. Krakar, nato mama Nanea, svak. sestra Angelea, teta I raneka. hčerka Bo/a in nečak Zoran: totograllja je tast druZine Malenšek
KULTURA Rast 6 / 2006
Rozi Mohar /IV!..!i:N.!SK.APOr]'!SNIKA t.().l/.HTAKRAKAR.!A(l926-IW5)
7//*f77VZ7, //zzz/i/vzz/z z z/zzzzzzzv/zzzz. zzc? . ..zz (Skice spominov). Nenehno je bilo pod drobnogiedom tudi njegovo uredništvo in redakcijsko dcio. Tudi pravljice v otroški reviji Ciciban naj bi pripovedovale v duhu časa: 774677, v z/z'zzr6/ /c/7 Ž/V77//C .so Z)/// .še /zzvgr/.šA/ zzzcz/rz^z/z. A/ 770/ /77 /77*er/.s/ov//o/7 /zz-zz/zz/zžzarzz c/czzzczz/. /zz/ Zzzz/z Azzr/zz-A/. A/ so /z/e/rz/z 777/777/777/. AzzAzz sc /c /7*c6z7 zo/c/ovo/7 z g/ovo sAziz/ r/z/ ... zz (Skice spominov). Žal pa je tudi Krakar tako kot številni slovenski intelektualci na lastni koži doživel zaslišanja, sojenja in zapor: zzSv-ečz/ /e /777/c/o. z/o zA'77/.!C/ /c/ 7'0t'77 0 777.SC777 zzz/.icz/c/. SCz/c/ /70 -SC777 fczzz/zzz/c ...77 Kako rada se usoda poigra z ljudmi: 77 ... 777or 777C /c 7707777-cč .17777// v /.s/o /C777777CZ7, A/CZ* 1CZZZ 6/7 Z C /c/7Z / 77 J ...77 (Skice Spominov).
Odločil seje za pot samostojnega književnika, ki je neutrudno ustvarjal. Pisal je tudi za mlade (,S/z/7ce v A/7/7ge, 1962 in že 1955 /Ar77r7z*77r7 /77z/77zco), v dokumentarni knjigi Or/ /zzz/.izz /zežo/c .šc /z/zcc (1962) pa je zbral dokumente iz nacističnih taborišč, zato da se ne bi grozote le-teh pozabile in da bi zzizpolnil dolžnost do vseli tistih svojih bratov iz raznih evropskih dežel, ki ne morejo več spregovoriti ...« Leta 1962 je prejel nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko ('i'c/ /7c/z77rz, v naslednj ih letih pa Levstikovo nagrado za zbirko .Szzzzcc v Az///^/, prvo nagrado zagrebškega tednika Telegram za ciklus A7cz/ /lAzz/z/ /z/.icz-zzv (1964) in Kajuhovo nagrado za poezijo f/zzzz-z/c, zzzz/iz (1965).
Krakar ni bil politik, bil je le njen opazovalec. Samozavesten navzven, na znotraj negotov trpeč. In takemu človeku oblast ni zaupala, saj je v vsem in vsakomur videla potencialno nevarnost, sovražnika ...
/77 S/7C/ /C, AzZZZZZZZ* S/77/77.Š. 7777'zc/ /cz/. V /cz/c777 /cz/ JZZAZZZZZCZZC// SVC/ ...
A c zcz/cA /e, A/ 7/77/ /z /777 6c.icz/zz.
A77 /77 77777 67*77/77, 77777/C7* 6// /767/.
Azi 7/77 .S/ /7 /ZZZA/ZZZ//. 77777/c77/ 6cz/zz ...
,-t č'77.1 .S/Z7/Z. Azi/ 6/ ZZ6.I/77/ J77 C777C7*77/ ...
(Zimska nedelja, iz zbirke Cvet pelina, 1962)
Leta 1965 je začel iskati nove poti kot lektor za slovenščino na univerzi v Irankfurtu, kjer je preživel dobrih deset let. Posvečal seje tudi pesnjenju in raziskovalnemu delu. Rezultat tega so bile nove pesniške zbirke: /Vzzc, 7/77//.Š77 zzz/77/77777/77 (1966), Az zA (196K). Tz/zzzzzz.i/ (1970), /'zcz//zzgz in /;6z'zzzzc /zc.1777/ (1971). Pisal je številne literarnozgodovinske razprave ter eseje v nemščini in slovenščini, višek raziskovalnega dela pa je dosegel leta 1970 z doktorsko disertacijo 6/zzc-//?c /77 ,S7z7vc77zcT7 (leta 1972 objavljena v slovenskem jeziku). Ves čas je ostal povezan z domovino in se ni odrekel bogatenju slovenske kulture: zzAcz* ic/zz rc/c/ 6/7/ /zzAz-zz/ /77 čc/zzzz 77.1/77// z/z/Z/c SVzzvczzcc ...zz Leta 1970 je začel snovati zbirko /./z/Azz .nc/zzvzzz/z /7C.177/.1A//7 A/z/.i/Azzv pri Mladinski knjigi. Na kulturnem področju je bilo po letu 1963 v Sloveniji opaziti bolj sproščeno ozračje, in sicer vse do sredine sedemdesetih let, ko se je zopet priče) »lov na čarovnice« (politične čistke, cenzura, obsodbe in zapiranja intelektualcev, ukinitve izhajanja in izdajanja časopisov, revij itd ). Razna neprijazna politična sumničenja iz domovine so dosegla tudi Krakarja v I rankfurtu. Zopet se je po-javljal njemu ze znan scenanj: zasltšanja, maltrettranja, teptanje clo-ry,r vekovega dostojanstva in vseh etičnih norm. To brezsmiselno in spre-
Ro/i Mohar ŽIVUKNJSKAPOIRKSNtKA I.OJ/.LIA KRAKARJA (1926-1995)
KUt.UIRA
Rast6/20<)6
vrženo početje ga je psihično zelo »zdelalo«. Pustil je službo v I rank-turtu. Leta 1976 je izšla zbirka /V c A;/e /c//;; c7.s/cp o c/ p-cp6//, za katero je naslednje leto dobil Prešernovo nagrado. Dogajanje doma in v svetu so ga vznemirjala, ga potisnila na rob in mu zagrenila življenje:
... v.s/ /z /p/cp/egc/ /*c/z/'ec/c/.
A/ s wo .se Me/// e/? .sc//// /pp*ec/777e/, vo/77cp,
S7//CP /PCP/PC/c7c/Z/ /z .sA/PPCP/ V.SegC/ c//7/gegC7.
/z AMM?e/7/M //.s t/M v /e.sep/.sAePM gcpzc///.
/z /pcAe App/Zzc/ z M ve//Ae /p/c/z/;/Ae.
/z ž/v//e77/c/ Mte/M//ev, /z o//cp.šAegc/ /Po/e/Pc/o/c/
/77 /PCPP/zZc/c/p/e /p/'.S//7Ve. 7č/AcP S77/CP CP.S/c/Z/
/č//77*C/77/ .Šcp/c//'//. 77C'Ac/A.Š/M .S7Me/C/7//,
A/ /pcp/p/e/cz/cp p/e6e.sc/ /c/p//// vZc/cZc/pj/ep//.
(Potrpite, takoj grem, le tole)
Krakarjeva pesem je res glas časa, glas zgodovine, saj se tnu je v življenju nagrbilo lepo in grdo in ničesar se mu ni bilo treba izmišljevati. To je bilo njegovo življenje.
In kje je iskal svoj mir? Na sončnem semiškem bregu. Ko človek pride do spoznanja, da je svet res trnjev, ko začuti utrujenost in težke noge, poišče kotiček miru in najde ljudi, ki se izkažejo, ko si ti najbolj na tleh, in začne se nov jutri in nove zgodbe. Krakar sc je vračal med službovanjem v tujini domov v Ljubljano k družini in prijateljem. Skočil pa je tudi na vlak in se odpeljal v rodni Semič. Vlak je bil njegovo najljubše prevozno sredstvo. Omogočal mu je neke vrste udobja, miru, trenutke zase, za premišljevanje, branje, verjetno tudi pesnjenje, opazovanje ljudi in sprostitve: pp7//c// v/c/A/ .so Mie voz/// vc////o /v /M'/7;o(/oo.s7J.' v/c;A / /;c/ .so eMc/ov/7/ /zM/;;. A/ /M//e še c/cM7c/c//;e.s oc/ v.segc/. Ac/p* c/pv/. 7/c//7pcp// /p/*/ s/e//. 6 'e/p/ca* v/c/A /*cp/pcp/c/ Ac/Acp/* Acp/e.sc/ Lc7/Aegc/ vcpzcv oc/ oc/p;c, gc//e vsee/zc/ /p/ z/c/oc; /pcp.s///.šc///. 7/e/pc/ /e /p//e// /e c/cpvcp// /zcp,s//*e77C7 /c.še.sc/. c/cv //.s/cc oe/ie.šAc/ Acp/e.sc/ s//.š/.š.cc (Skice spominov). Rad seje zapeljal v Belo krajino k mami, teti in starim prijateljem. Potreboval je trdna domača tla:
Že c/o/go 77/.se77/ cZ/PM/C/ /p// cp/p ec/.sc/,
Acp .sep eve/e// Acp.s/c/p/// /77 vr/o/ee.
7c////. A/e/" se/// Me// /77 sep p/;e Me///.
77/ P7C//7/ /e/? 77C7.Š//7 Z7///.S/C/V/77 Ao.S/c/77/eV /7/ se77e s//v /o o/p 77ec7e//c/Z/ z/7M/c//
7MC7.se /77 VeZ/AegC/ 77/CPC/70VC/77/C/. //77/vep*ze /p/ ec/ .se/p/Z.šAcp ee/Avz/c/ /p/c/Zcp eez c/eve/cp.
/Ve, 77/.seP7/ /p/7 v.sc/Acp /7ec7e//o /z/Ac//
77C/ /e/ //77/l'e7*Z/, /7CP/7/7 .se/p/ /PCP c7/*//g/7/
/77 V.sc/Ao //7*CP 77/7 V.se /PC/// 7MC/77/Ac/
V.SC/Ac/ /77 C7, A/ se/p/ /CP /// ZC/7////cZ/7.
(Že dolgo nisem bil tukaj ob času)
Njegov dolgoletni prijatelj iz osnovnošolskih klopi Ivan Škrinjar se srečanj z Lojzetom rad spominja: ppL.sc/ /e/c/ /po vo/77/ .s/z/o .se c/o/p/Z/ /PCP 77/C7.Š/ /77 .Š// V /70/e/ 77C7 /POgOVO/" /77 e77 AcPZC/P*eeA. .S7c/vAcP/e /p/7 c//7/ŽC//PC77. c/cp/p/ e vcp//e /77 p*c/c7 /e govopp/ v 77C/.Š/ c/p*//ž/p/. 6J/p/z/c/Z/ spp/cp s/pcp/p/Zoe. Zc/77/77/c/Zcp gc/ /e v.se. Ac//* .se v ,S'ep///e// cVogc//c/. Ac// /e p/cpvegc/. 7)/c/z Acp /e /p/7 77c/ /M/e/M, v /Ve777e///. .se /e cp/pec/.sp/o cpg/cz.s/7 /// c/cpM/c/ ...cc
Rozi Mehur /IVt.JFNJSKAPOIPKSNtKA [.().!/.i:!AKRAKARJA(l'Z26-IW5)
l'odhruido oh domači hiAivScmiču. od koder sc razprostira čudovit pogled po Beli krajitiitod desne: Anton ml inNadaMalenkek. dr l oj/e Krakar in hčerka Ho?u Krakar Vogel; t'o-tograllja je last družine MalenSek
KUt.UtRA Rast 6 / 2006
zz,S7ctt'Act tt/sfctt vf/tAczAtct/ vtc/f/ct. Ff/zt. c/ct /e' A// v Af.s7c/f.sc7t7t v A*c^ttf//t. /.ztAtct/ sezz/ gez vrfftz/c/ v /./ttA//ctttt. At/ct sf/zt /ttc// zve/ /zz*fc/-s/cat/t'/cttf czc/ zz/fgczv/A Az7//g v .S'c'tt;/c'tt. A/fgczrcz tttcttttcz ,-t/trt - ('tt/-ttctz/f i'cz Actttccz /tet settt Aett' c/tzArcz /zczzztct/ct. At/ct/f /ztte/ttet. c/cAtvttct /rt zgczvtttttct žftz.sAtt Acz/zc7czi'c7 .vcrs7t'cr,-ltt,i/c'/c'cr .sf /f /tcztczcv/ct z rt/tetr /ertt /77 sc ctc/vc/t/ct v Acczgrctc/. VčtAcz c/ct .s/c/ ;Vctztcct /77 tt/eztet .sf.s/zcz/zczztcAct crv/cr/t vctrrtt. ,St'c'c/t \fc/czztc/c'.\c7t7t /c7/f .S/caAcz ztctzfc/t/ /zzct.šzt/cz zet /tzt-zz7ctzt/c /tctvcArtc c/czAf zet ccv.s' /zt/fzztctct/f. At7ct \fztt v ActttttA///. /'t*/c't ste/ Ar/er /'c7z/c'f vez - A/t7tc7c"/c'fV'c/ A/r/Art /77 AAtA.s Arrrtt/rc//'. /AtA zet rre/e/rr/ct /zzcz.čczt/ zer /tetvcArtrt c/czAcz/f .s/cfz* /tez/fAc/ žet /f/er / V 72. vcrte/ert /c Ar/er v.if /er. Aerr* /f zcr/rt.str/. tf.s trt Arrrttr.st/tr rrrrr /er /f ere/etAr r/er ...ee tni je pripovedovala o Krakarjevih Martina Jakša.
t,ahko si mislitno, kako vesela in prijetna so bita srečanja, ko se je zbrtiltt vsa dittžina pod domačo brajdo, od koder je krasen pogied na Heto krajino in stari de) Semiča kot na dlani. Oči se ti ob tej iepoti kar spočijejo, čeprav je kraj vsa desetletja po vojni doživljal spre-tnembe: zgradili so ceste, blokovsko naselje, tovarno Iskra, obrtne delavnice, hotel, stanovanjske hiše ... Idiličtiost iti dušo pa je Semič obdržal v steljnikih. beletn kamenju, vinskih goricah, zidatiicah ...
Krakar pa seje vračal tudi takrat, ko gaje prignal kakšen ne prav vesel dogodek. Približeval se je čas martinovanja leta IA73 iti rujno vitice je že dodobra zorelo v sodih, ko je njegova zaupnica in dobra prijateljica teta Francka pri dvainosemdesetih letih za vedno zaprla oči. Zadnja leta je preživela v Malinah pri prijateljih.
7/c/ v Ar/A ttt/c/ Aft/t/f /e /zczAcz/ztct /f/cz
Z7CZ.St/ct 1' AtZ.Čtt V777CZ, Af//A, /z/c7.S'č'f.
L.Sf /CZ A/Az /f Žf /C/Acz c/cZZZZC7C'f.
Acz/ /f /ZCZgZfA Vt fc/t SZ7fŽZ7fgC7 ZC7777f/C7 ...
(Smuk)
Leta 1976 je nastopil novo delovno mesto profesorja za slovenski jezik in književnost na FF v Zadru. Nadaljeval je s prevajalskim delom: ,SczcAzA/7c7 /ttczzzgcz/.vAč/ //z/Acz (1979), z literarnozgodovinskimi razpravami in eseji ter jih izdal v Az-e/z/c/czzz/zA (I97H) in pesnil:
.S/trtzc/čZ/cz (I97S), ZAt/cZc/z/ (1980, izbor), skupaj z [. Minattijem in .). Menartom je izda) zbirko ZAssz/// (1977)...
Časov, ki jih je s Krakarjem prežive) ob Jadranu v Zadru in tistih pred tem in po upokojitvi, se rad spominja njegov dober prijate)) Anton Malenšek ml.: zrZc/rt c/rtA/vz .se/;/ gc//zr/rz/c/Z. z//c'gc/ /7/ ///egrtrc/ j/rZ/c/t/sArt /706 /Zz*« /o //z*e .sr c/ /t/c.sccZc/c/ sA///7c//' /o se /zczgczpc/r/c/Zc/. M Z./7/A//7/7/Z /e s/c/77C7Pc/Z 77c/ .Š7/'o.s7/;cc/e/;/er'/. /J/7/e //e///// e// ///7. teZ/Arr/c* /zcz/czvc/Z. vccZz/c/ zzeAc// /sAr/Z. //;cc/e //re /e /7/ef/'ve/ Z//cZ/ 77/ccZ.sZ//rAc7t'c//7/c/// t' ZVez/zc*///. /Z.s/cz ;c/c////e /e/o. Acz/c /7// //A/7 /77gc7,s/c7Pc/77.sAZ vcZc/zcz.sZc/zrZA /Jcz/czvZc'. 7b ge/ /e /7.S/7/ZČ77C7 A C//' cZc/AzcZ JcZcZc/Zc7. cZc/ Ac/A/7/ /7C/Z Ze/c/ /7/ Z7/Z S/7C7.SC7A«77 rc/ 77C7Af77C7 cZeZ/7. (;'o/' /e /77/.S//Z s//7ŽAc7 7/7 Še/ rc/ /7/Y7/e.SC7r/C/ v Zc/cZc/z*. 77/c/Z .sc/777 .se/77 /7/Z /c/7// Ze/c/ Z 97A /777' vo/c/A/7/. t eeA/ c/Z /7/e/e c/AZ.sAc/Z. ZZA/c/g Ze/c/ Z 9A'/J .se/e ///zc/Acz/ZZ. ZVc/ //eA z/c/c/z/ /e /7/Z /7ecZc7.s/c7/7e77. ZVc//7*c//'e se /e cZ/7/i/V /77 /7C7gC7t'c/7 /C/Z Z Z/C/tC/cZz/Z//// Z/7/c//7//. /7/ecZ C/Ac/cZe/7//A/ se 77 / Z/CZ/Ac/Z/ Z77C/.ŠeZ /7/ Z//c/Z C7 S//'oA/ .Se Z 77/Z/7/Z 77/ 7'C/cZ /7C7gC7PC/7"/C/Z. ZZc/cZ /e Zs/Z ///ecZ š///cZe77//. /Z/// /7/c/ec/Z/7//c/ec7 /77 se/7ot'e.se/// ZZc/cZ/e Z)/7 v .S'«////?*//. ZVeAc/e, ZC/ /7//.S/C/ /e A/Zc/, .S77/C7 .sA///7C// Z 77/C7//77/ A/C/Z/Z/Z/ Š/Z V A'c'///C7/C7 A;//7C7t'C// S/7*C7/e. .S7ca'Ao /e ŠeZ Z 77077/7. c/o ZlO /77*eVC//oZ. .S7c///Ctt'C/ZZ .S777C7 v ZJc/c Z/c/// v 77C/A/ Z/c/Zz/C/T/sAZ gC/.S/ZZz/Z /77 C/7/ se /e Z77oZ Z /C7.S7/7/AC//77 ecZ/777 /7C7 Z/c/ZZ/c/T/.sAcZ /zczgczvc/z/c/Z/. /J/7 /e ze/c/ / oz/7c7Zc7Že77, /7eec/Z .se /e. /7/e.sc/Z. rc/Ac/vc/Z ... MoZc/AcZc// s/ go v/eZeZ v /c/AZ Z//e/. /?*c/t'c š/c/rZ/e ,s/77C7 c/czž/vZ/c/ZZ Zz/c/Z /// / /7ae.s/c7/7// 77/e/e. Zc/z/Z/z/Zvc/ /e. c/c/ 77/ /7C7/eZ Zi/7/ v /7c/Ae/7/77 czzgc/z/Zrc/cZ/c/A. cZ/ z/š/eZZ/. Ao/ še/e v/zcz/Z/Zčz/ZA s/z-c/zzAc/A, A/ .sc/ .se z/.s/o77ovZ/o/e v zoee/Az/ c/eve/cZe.se/ZZ7 /7/ Z 770.S. zz/VZc, v AoZ///7e .se 77e cZo/7/.cc /e veeAac/Z zca / z/ZZ 7C/Z77C 77/7C777//cZZ7eCC. .Š7' /7/ ecZ S777/*//0 /e /7/07777*0/ cZe/c7 /77 /7aecZoV077/e, /7/cZZ V.Z//Ž77/ /<77/e7*ZAZ ...cc
O Krakarju zna Ione povedati veliko zanimivega, saj ga verjetno nihče ni tako dobro pozna) kot ravno on. Ljudje v domačem kraju so ga sicer poznati, vendar )e tako »navzven«, površno. Mnogi so ga ocenjevati in ga še vedno ocenjujejo kot neke vrste posebneža, ki je bil vedno peš, z veliko črno torbo, bolj zase tudi za »šankom« ... Navadni, preprosti ljudje, ki ga niso dobro poznati, so rekli, da je bil pač po svoje »muhast«. Le kaj si je on mislil o njih? Ko je bil v pokoju, je pogosto prepotoval pot med Ljubljano in Semičem. Menda sta mu bili pomlad in jesen najljubši obdobji v letu med semiškimi goricami.
V družbi starega prijatelja: od desne: Peter Malenšek. Anton st Malenšek, dr Lojze Krakar. Antonova snaha Marjanea: fotografija je last družine Malenšek
KULTURA Rast 6 / 2006
Zadnji!) deset tet je bito živtjenjc Lojzeta Krakarja žeto produktivno. Starost mu ni vzeta zagona in idej. nasprotno, vse aktivnejši in botjši je postajat, tzdat je še sedem pesniških zbirk: Arz/zzo/z/e p Ae/77zrzz*o/77, ) 986, A7/7zrz/z/s/, 1988, /z/zz-o/ze /ze.szzzz .S'e/er7er/ /zrzezzz.s, 1990, /'rzeezzz /zz 7e7"7'/.s, t 990, //prz/o /z, ;/p//e7z/e, 199 ], 7)/ /7? rzzz.s/zoTZ, t993 in že po smrti so izšte /r/zzozze /ze.szzzz, )996.
Za mtade je napisat pravtjico v verzih /'//.še//e /ev, ]990, ki se začne z verzi:
Ž/pe/ /e /ep. 7rz zzzrzezz/ /ev.
//zzr/z /zze/z/rz/z //7 s/zrz/z rvez/. zzeArze zr /t/z/Ae ro.še/
/e p /ze/o zzze.s/rz zzzerV ////<7/.
77 .so go Ao//zoA zz/rzp///.
Ar// zr/r/pz/rz p.soArz jpez;
//7 s erz/zzzzz/rz .s/z7*ez7ze7zz7/ go /zz77*rz v ,s//Ar/ zo rzAp/z*.
Mtadim je namenit tudi .SA/ee.s/zrzzzzzzzrzp, v katerih se vrača v pretek-tost, četo v zgodnjo mtadost. l udi prevajat je še, predvsem potjske pesnike. Leta t99t so mu že drugič podetiti Levstikovo nagrado. Njegovega ustvarjahicga poteta ni zaustavita niti smrt matere (teta ]987), ki je ktjub težkemu živtjenju dočakata, kot bi rekli ljudje, lepo starost pri oseminosemdesetih tetih. Semičani, ki so jo poznati, pravijo, da je žeto rada peta: tudi takrat, ko je bita v domu ostaretih, sije s pesmijo krajšata dotge dneve.
... /770/7, rzr/.sA7'/z/zg07*0770,
/e zor/z*e7zzo/o rz/z /zeez' zz.s/ rzr//zz7//z. Ar/ r/o p ,s/77/ .še /// /zzze/o zzeArz/ zeez' ...
(Deževen dan)
Kako zaktjučiti pripoved o pesniku, stavistu, uredniku, novinarju, prevajatcu, titerarnemu zgodovinarju in esejistu? Najbotje z besedami njegovih znancev in prijatetjev.
// te/zArzAzrz/ szzzrz zz/e.š7o/z'rr ///'/ z/r/rzzz/r/ /z/zzzz AroAr/r/ePego r/rzzzzo. /V/egr/po 7770/7 /c /zz/rz r/rz/zzo /zepAo. A 770777 770 7z*o/rz /e peeAzo/ /zrzr/z/o /zrzzzzrzgo/, Ar/ .sr/ //7/7 zzzrz/z s/rzz .š/ ž/p/. Arz/ze/o ,se 7zr7//zrz// s/zrzzzzzz/zzz, Ar/Ar/ /e p /zrz/e/zr p /zz*p/ .srz/zz .soz/z zo 777/zr/ ser/e/ o/z /zz/ šo/zAzz. De/rzpo/ /e Ao/ .srzzzzrz/oz*. še /zrz//'e sprz/zrzr/zz/rzA. A/.s//e.šer/7*Z7Ž/zrz,so777 z'z//7*o/. Aor/rzz* sprz se /oArz r/rzAz/o /z/ z Arzzo/*eAzz. /zz.sr/rz zzzze/ šozz.s, r7o /zz /oz r/o/ zo z zz/zr/rz. /Vozor/zz/e spo se p/r/e/o /zzop p /zrz/e/zz. //rz/e/.sezzz go zo/ze//o/z r/rz r/rzzzzo. ber//7r/ sr/ go /'ee//ep/ - A/o/e/7.šAr/pz /ze//'o/z /77 spo .š/o 777/7770 77/7/7. AVer/ /zrz//rz /zz/ /e /zz*er//ogo/, r/o /z/ se //Ao/o, /oz /zo Tz/.sezzz /zzoge/. /Vrz, eez zzeAo/ r/777 /e /zr/ zzzzzz /. /oArz r/rz go z e.s zz/.sezzz zzzze/ pee/zzz/rzžzzrz.s/z /zAo/z. ,S/zrz77777Z77z .se, r/o spo š/o zzz/zzzrzgzer/e .še A 77/egrzp/ .se.s/z/. Arz/ r/o /z/ se /zrz.s/oi7/rz/ ...rr mi jc ravno tako za gostilniško mizo pripovedovat Ste-zinarjev - Žgajnarjev Anton. Kes zanimivo, vraževerni ljudje bi rekti »prav čudno«, saj seje nekaj podobnega kot Stezinarjevemu Tonetu prigodito tudi Matenškovim v Matinati. Stavko jiti je obiskal dober mesec pred smrtjo: /z/Zor/ .sc /e rzg/o.sz/ /zz*/ zzo.s. /zzr/z' žezzrz A/rzzrz. A/zzo R.isi h ,1)11«	^	op/rz, rz/7 /ze. te/zArz szzzrz .se /zrzgrzpoz/o/z. č 'e/rz p /Vezzzez'// sezzz
go ezzAzrz/ rz/z/.sAo/. g/zz o.šepo/z szzzrz go, Ar/o/ /77 AoArz /o/zArz /rz//Arz /ze.szzz/
Vri in literatura:
-LnciklopedijaSlt)vuitijc(/.V:5)
-	Slovenska književnost. Leksikon ( ankarjeve založbe
-Slovenski veliki leksikon (2004), / V: 2, Mladinska knjiga. Ljubljana
-	Slovenska novej.Sa zgodovina IK4X
1092 (2005). /V: 2, Mladinska knjiga. Ljubljana
-J Dular(l97l):SentičvBdi krajini -J. Dular Hela krajina in njeni ljudje -L. Krakar (2006): Ob poti rastem in sem poln prahu. Mladinska knjiga založba.Ljubljana
-L Krakar(t995):Skiee spominov, l iskama Novo mesto Dolenjska založba. Novo mesto -I Krakar()99l):Hvalali življenje -I.Krakar(l990): Prišelje lev -L Krakar()98K): Klinopisi -I Krakar()9X6):RcinanjevKelmn-raj"
-I Krakar(l9X0): Poldan
-I, Krakar(l975). Nekje tam čisto
na robu
-L Krakar(l973): Brinje -L. Krakar(l97l): Izbrane pesmi -L Krakar (1904): Med iskalei biserov
-I Krakar (1963): Poljska lirika dvajsetega stoletja
-	L Krakar (1962): Od tod so bežale Se ptiee
-L Krakar (1983): Bili so uporni, vodnik po koneentraeijskih taboriščih in zaporih. Koneentraeijsko taborišče Bueltenvvald. Ljubljana
Ustni viri
I lenigsman Peter. Semič (Vavpča vas) JakSa Mariina. Semič (Vavpča vas) MalenSek Anton st.. Semič (Maline) MalenSek Anton ml . Semič Stezinar Anton.Semič(lrata) Škrinj;irlvan,Sentič(Kašča)
//.s7t///*/ /7//e Z'eAe/. Jr/ z//// ve/zArzA/r// /z//i'/Y'/?z /z/Y/iY' /ze.\YY/e .s/eJ/ /7/ze/. .se ///// /?eAr// /zr//,š////7//<7, /z// /z/Z/rz v.s/t///e //7 ;///z/.še. Z//J/7//A/*/// /e /z/7 /z/*/ ////.s zr/ t'.se sve/e /e/zz / r/z /zrzž/e /e /zr/ //////7. .A/. ve//Arz /e /z/*e///ze/ ...rr sta rosnih oči obujata spomine Anton st. in njegova žena in dodata: //Z//J/7/?/ /e/r/ sfo/ege/ f/t7/e///7/ /e /z/-/' ////.s ž/ve/r/ /7/ //////7// /7/e.grzvr/ /e/c/ /'/z/zzeAz/. A7/Arz gr//e /7//e/c/ /*z/Jz/ /// Ar/Arz Jrz/z/vz .s/r/ .se /'//;/////z7/z ...<z Svoj mir je žetet na domačem pokopatišču, ki teži oh vznožju sončnega sem iškega brega.
Le.se/ /77/z/ Jrzz/7 /e. A?/ .se //r/z/z/Z//?/ v /e.se/7.sAe/// .srz/7e// .se////.šAe grz/*/ee.
.srz /e/ze Ac/A/z/' /z/Y/t7//e/7e A/'////77e...
A /rz/ /*rz J/7/ Jrz/// /zrzgr//, ee/z/ r/v s/ g/z/z///7z//
A7rz/ /*rzJ/7/ Jrz/77/ Zr/ v.se. Ar//* /7/z.s///7 v .se/z/
/zrz /e/ .s/t'//7/ re/7///e /z J //////Jrz.s//. zr/ v.srz //7//zeze/7 //7 ve.s A/ e /zr/JArz.s//, zV/Jž//// se/// sA/*rz////7/z /zezz/zz 7//J/ /e/z/.
(Vese) moj dom je ...)
Kako radi smo ga imeti iti kotiko smo ga ceniti iti razumeti pa tni. njegovi rojaki? Kotiko ga sptoti poznamo? Večina žat žeto mato ati sploh ne. Kutturno drttštvo Oret že deset tet prireja meseca februarja Krakarjcvc dneve in si skupaj z občino Semič prizadeva, da vsestransko in raznotiko deto vetikega rojaka ne bi što v pozabo, toda ati je to dovotj, nas je te totiko zadotžit? Tako vendar ni mogoče dovotj spoznati vetičine pesnika, ki je ponese) ime Semiča v širni svet in v svojih pesmih izrazit vso predanost rodnemu kraju. Zato moji dragi rojaki Semičani in Stovcnci, če hočete spoznati resničnega, pravega Lojzeta Krakarja, vzemite v roke njegove pesmi. t'ri pisanju pripovedi o rojaku pesniku me je namreč vodil tudi eitj spodbuditi čim več tjudi k temu, da bi posegti po njegovih pesmih. V začetku bo morda težko, ker so štcvihic za neukega čtoveka tahko nekotiko zahtevne. Ko pa se vživite, vam marsikateri pesnikov verz postane btizu, vaš, naš iti pred vami se odvija ne te njegova živtjenjska zgodba (v kateri so ga marsikatere pomembne živtjenjske pretomniee pretiitcte), ampak tudi vaša. naša semiška, stovenska, čtoveška ...
KULTURA Rast 6 / 2006
Miktavž Kometj
I )y.črpnci$i pregled historiata trebanjskega tabora glej v: Dušan Štepec, /77A777 //A7777///7 .sonrrrm.sro/Aoe e /rc/r-;r/e;;i./?a^lX.št.3.. I998.slr 24l 251 Nekaj podatkov v pričujočem prikazu povzemam tudi po seminarski nalogi istega .tvtorja. na osnovi katere je nastal njegov članek; dostopnajev knjižnici oddelka za umetnostim zgodovino na )'*l'v).juhljani
KtJI.TtiRA Rast 6 / 2006
GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV V TREBNJEM
].
Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem jc bila ttstanovljena leta I 97 I in ima vsako leto obsežnejšo stalno likovno zbirko. Nastala je kot rezultat dejavnosti tabora likovnih samorastnikov, ki je bil prvič organiziran leta 1968. Zamisel tega tabora je bila plod srečanja lokalne pobude (Janez Gartnar, Ciril Pevec, AdolfGrum idr.) z zagrebškim novinarjem Gcrhardom Lcdieem, znanim zbiralcem in popularizatorjem del naivne umetnosti.' (Gerhard Ledič in Ncbojša Tomaše-vie, eden najpomembnejših hrvaških strokovnjakov za naivno umetnost, sta bila formalno člana umetniškega sveta trebanjskega tabora še v devetdesetih letih, toda dejansko sta nehala sodelovati pri organizaciji že veliko prej.) Tabor se je prvo leto imenoval 7t/&v.s7ovef7.vA//7 /77/7V/7//7 77/77o/77/A<w. se naslednje leto preimenoval v /77/7777* v/ove/zvA/// 7?(V7W7//7 777 //777/.SA//7 .v/ZAčvr/cv /77 A 7/7 777/7'v. Leta 1974 se je imenoval /77/7777 .v/r7vo/7.vA7/7 //Aom?//? v77777777'77.s7777Ar7)- ./77_g77.s777s'7/e, od naslednjega leta naprej pa /77/7777' //A77V77//7 A77/7777/'77.v/77/A77r' ./77_g77.v/77v//7' (novo ime je samo povzelo dejansko stanje, saj so že na »slovenskih« taborih sodelovali tudi naivni umetniki iz drugih jugoslovanskih republik). Ponovno je bil preimenovan leta 1992, in to v 4/07/77777*777/77/ /77/7777* //-/770777/7 A77777777*77.'./777A77v (novo ime je spet povzcl(7 že obstoječe stanje; širše mednarodno sodelovanje se je namreč razvilo že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja).
Poleg odseva političnih sprememb lahko vidimo v spreminjanju imena tudi rastoče ambicije prireditve, ki pa je ne glede na to svoj višek dosegla že v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let, potem pa je začel njen pomen upadati. Na prvem taboru so sodelovali pionirji slovenske naivc, Viktor Magyar, Polde Mihelič, Nikola Mlakar, Vlado Perežnik, Jože Peternelj, Konrad Peternelj, Anton Plemelj in Anton Repnik ter Hrvat Franjo Vujčec. (Zanimivo je, da od tedaj že uveljavljenih umetnikov, ki so izšli iz naivc, nista sodelovala Jože Tisnikar in Jože Florvat Jaki. Jaki je sodeloval pozneje, Tisnikar pa seje v teni času že odtrgal od konteksta naive.) Že naslednje leto se je število udeležencev skoraj podvojilo, leta 1976 je bilo 30 udeležencev, leta 1977 pa 40, kar pričuje o hitrem razmahu prireditve. Od leta 1971 je tabor spremljala vsakoletna razstava, imenovana .877/77/7 /7A77V/77/7 .v7//777//*77.s//7//://v.///^7/.s77/v//e, na kateri so se predstavljati tudi pomembni naivni slikarji, ki se niso udeležili taborov in jih ni v stalni zbirki, med drugimi Ivan in Josip Generalič. Ti Saloni so bili kot posebno pomembni dogodki obeleženi s posebno slovesnimi otvoritvami pod pokroviteljstvom visokih predstavnikov socialistične oblasti. Zadnji Salon je bil leta 1984, potem pa je bila prireditev iz finančnih razlogov ukinjena. V tem obdobju pa so se v Trebnjem zvrstile tudi številne samostojne razstave posameznih avtorjev (med njimi nekaterih najboljših slikarjev hrvaške naive, kot so Franjo Mraz, Ivan Rabuzin in Ivan Lackovič—Croata; vsi trije pa so bili tudi udeleženci trebanjskega tabora). V povezavi z dejavnostjo tabora je nekaj časa izhajala tudi periodična publikacija .S777/777/'7/s//77.šA77 /le.ser/r/, predhodnica
2 \T '//7A777'	.wwora.sVM;Af)v
./;<g?<.s/?7v</?'. I 10 7. M/82. I rchnje [katalog, bre/paginaeije).
3 ['rim. Orr/er;/o	.sawom.sr-
n/Aov /keAn/e. M778 (katalog, brez paginaeije).
4	Marijan Tršar, .Sor/oAno.sr. A///?*?;//
r?< /)re.s?7/?7 nn/e/n/.šAe Avo/r/eM 7\sa77<?<-
ro.sm/Aoe«, ^'or/oArto.s/. XVIII. M770. str. 84-87.
5	Tomaž Hreje. Za nrttvno .sAAar.sTv?; A/AntAo/' /n .A/A/t, A//???/?? /7?77?<. III. )%6. št.8.
KULTURA Rast 6 / 2006
današnje dolenjske revije /Z?7x/. Dejavnost tabora z vsemi spremljajočimi prireditvami je poskušata prebiti mrtvito globoke province. Trebnje je spretnenita v zatiitnivo lokalno kulturno žarišče, ki je kmalu začelo navezovati tudi mednarodne stike. Dejavnost tabora je bila v jugoslovanskem kulturnem prostoru deležna široke popularizacije, utemeljene tudi v preferencah kulturne politike samoupravnega socializma.
Ugledni češki udeleženec trebanjskega tabora Jan Hruška je izjavil: v 7o, A?77'/?* z?/ v?'/*/7/A?' A777*777777 A/?*AA?7. /e zr/we /77 77?' .v?//;??? rrvwe z ^77/7*7*7/77 /trr/t'/7c /////eZ/vosV/.«- V enem od otvoritvetiih govorov je Zoran Kržišnik označit Trebnje kot »777777 /r/?;?*?/ct'/'o/t.sA/7; .srcT/šc 77?7/v-77e ;/wc/77o.sV/«. Ocene o mednarodni pomembnosti tabora, izrečene v Trebnjem ob svečanih dogodkih, so bile včasih tudi zelo pretirane. Medtem ko je Milan Kučan v otvoritvenem nagovoru 30. tabora leta 1997 označil Trebnje kot »/7777777*77767777 A?7//777*7777 x/'?'7//A?V' Evrope«, je bil dvajset let pred tem, torej v času največjega razcveta tabora, s svoj itn govorom na svečanem zboru bistveno bolj stvaren Bogdan Osolnik, ko je pomen tabora zelo ustrezno opredeli) takole: » tc.sc//
X77777. ?/?7 /777X/77/77 77?/X /AAo/' /77*//77Ž7777X/ Z77 /77A?7 7777*7/?7777*777/7777 X7*?*7Y777/?7. ?V'/77'?7V 7777777777777 /77 C/7'77Z7/ 777 //77Z7/. ?/?7 A/ 77*e677/C /77/7/777 /777X/77/?7 77eA?7Ax'7777 777 ^ 7/77777*777/7777 .S7 C7//.Š77C X?7777?77"77X/777X/V77. .ST'?'/ /C /77 Ct'7'Z' /7?'V/?'7' 777 7'77z/77'7'77. 7/77 /77 g?7 7777 A?7/?'7*?*777 A77// /7777/7*7777/77 77777//// 77/CX77/eV77/7 Z ?7V?'//?7V//?777/?'777 777 V.S'77/eV7777/C777 7777^77^X77//? CC77/7*77V. ( C/77 77V 777777 /77g77x/77 V 7777xA77 77777 V77 V?'//A 77///?*?/ V XV?'/77. Že/777777 V7777777 /77. 7/77 6/ XV 7' 77'7*/777/?*777 77777C/77/A/ /Z ./?7g?7x/??7'//7* X7'?*?*CV?7// /777/7 Z ?7X7s'?77'/?7/?7 /z 7/7*77////7 ?/7'Ž?*/. z/?7X/7 /77'7/?7/?'-//xA/6. 777 7/77 /77/77-eA 77/7/7 X/7?7Z7777V77//Ž/v//e77/e 777 V7*7'?/7777/e ?/7*?7////7. ?/?7 6/ /777/7 /77 /77-/x/7?'V?7/?7 A 777?'?A?'/777/7?/ ?7X/A'777'/?7/777 /777//77///V7 /777 /777// A 777?'?/-7 7 7 77'777/77?'77777 r/7//Ž?'V?77?/?7.«'
Ob vsem tem pa je presenetljivo, daje slovenska strokovna javnost delovanje tabora v glavnem ves čas bolj ali manj ignorirala, čeprav je s strani stroke pri organizaciji tabora sodeloval na primer tudi Zoran Kržišnik, ki je prispeval tudi nekaj zapisov v razstavnih publikacijah. Dejavnost tabora je z izjemo ene seminarske naloge do danes ostala brez resnejše umetnostnozgodovinske obravnave in v takšni situaciji so se vse bolj izgubljali tudi kriteriji za vrednotenje bogate zbirke trebanjske galerije; tako je tej zbirki v nekem trenutku celo grozilo, da bo ukinjena in raznesena naokrog. Razlog za takšno stanje je tudi v načelnem podcenjevanju naivne umetnosti v slovenski umetnostnozgodovinski stroki. (Z izjemo Tisnikarja, ki pa ni obravnavan kot pojav naivne umetnosti, saj izstopa iz horizonta, ki ga je začrtalo delovanje slovenske naive.) Značilno je, daje eden zelo redkih resneje zastavljenih strokovnih prispevkov o naivi na Slovenskem prišel izpod peresa slikarja. V mislih imam članek Marijana Tršarja v .9777/7767777x7/ 1970, ki je ob slikarstvu Antona Repnika poskušal opredeliti tudi ključne stilne komponente naivnega slikarstva: videl jih je v kombinaciji posebne vrste realizma, ekspresionističnega hotenja in simboličnega opažanja, povezanega z dekorativnim principom ' Omeniti pa je vredno tudi, da je še pred tem, leta 1966. načelen razmislek o naivnem slikarstvu napisal tudi mladi Tomaž Brejc?
Razlog za takšen odnos do naivne umetnosti v Sloveniji je po svoje sicer razumljiv: v nasprotju s Hrvaško, kjer si zgodovine slikarstva dvajsetega stoletja ne moremo predstavljati brez vloge naive, je v Sloveniji naiva vedno ostala le obroben pojav, čeprav ima nekaj kvalitetnih slikarjev. In trebanjski tabor, ki jo je poskusil afirmirati, je bil
6l'rim Ot<)HihaljiMcrin. NchttjSa-Hato TomaiScvič. A/K'/A7o/wJ</«
Beograd. Jugoslovanska revija. 1984. str 21-23.
KUI.IUKA Rast 6 / 2006
sicer ustanovljen v trenutku, ko je jugoslovanska naiva žela največjo mednarodno slavo, vendar obenetn tudi v trenutku, ko je bila kot pojav že v zatonu in se je po drugi strani že začenjala tudi komer-cializirati.
Pričujoči zapis ni zastavljen kot poskus zapolnitve vrzeli v strokovni literaturi, ampak prej kot opozorilo na to vrzel. Ob navedbi nekaterih najpomembnejših informacij o trebanjskem taboru iti galeriji bom poskušal zastaviti nekaj izhodišč za razmislek o delovanju tabora in z njim povezano institucionalizacijo slovenske naivc kot kulturnozgodovinskem pojavu, obenem pa bom poskušal podati nekaj izhodišč za ovrednotenje galerijske zbirke, v kateri so sicer zbrana dela zelo različne kvalitete toda če jo presojamo po najboljših delili, je glede na majhnost kraja pravo presenečenje. Treba je poudariti, da ta zbirka zlasti iz obdobja sedemdesetih let minulega stoletja poleg najboljše reprczcntacijc slovenske naive vsebuje dela večine tedaj aktivnih najboljših jugoslovanskih naivnih slikarjev, pa tudi nekaj kvalitetnih del tujih avtorjev. Domnevani, da bi lahko pozorna proučitev del, ki se skrivajo v depojih, odkrila še kakšen prezrt biser.
2.
V zvezi z umetnostnozgodovinskim opredeljevanjem »naivne umetnosti« sc poraja neko protislovje že v samem izhodišču.
Že samo sklicevanje na »naivnost« meri na neko izvornost, neposrednost. spontanost, tudi nereflektiranost. Prav tako druga poimenovanja, podana s strani kritikov, s katerim je ta umetnost na začetku dvajsetega stoletja stopila v javnost: »slikarji Svetega srca«, »popularna umetnost«, »slikarji instinkta«, »laični slikarji«. Oto Bihalji Merin, ki je ogromno naredil za mednarodno popularizacijo jugoslovanske naive, je o naivcih napisal, da so »M.s7vM/yr//č7 -MHrv/ rgoc/oi'/;;« m \//Vov«.'' (Obenem je poudaril povezavo naivne umetnosti z ljudsko umetnostjo, otroškimi risbami in risbami duševnih bolnikov.)
Toda po drugi strani je naivno slikarstvo zgodovinsko določen pojav, katerega afirmacija jc bila vezana na modernistično senzibilnost, delno celo na avantgardistične težnje po samoproblematizaciji umetnosti (tako so čudovitega Gruzinca Nika Pirosmanšvilija odkrili ruski avantgardisti). Ta senzibilnost je v odporu do skrepenelega akademizma meščanske umetnosti devetnajstega stoletja pripeljala do odkrivanja alternativne umetnosti v stilno hibridnih likovnih delili nižjih družbenih razredov; tako piše Rimbaud v .Sezo/i/ i /icA/;; o svoji ljubezni do »/e.s	/J/o/e.s«. To ni bila ljudska umetnost, v kateri
bi lahko romantiki iskali izraz z naravo spojene »duše ljudstva«. To je bila izrazito urbana, hibridna likovna produkcija, katere aktualnost je bila ravno v notranji napetosti med arhaično učinkujočimi elementi »ljudske« stilizacije in senzibilnostjo industrializirane družbe. (Retrospektivno je bilo mogoče oh lascinaciji s takšnim slikarstvom na novo odkrivati tudi nekatere starejše pojave na robu zgodovine umetnosti; tako nekateri pregledi naivnega slikarstva vključujejo tudi vznemirljive severnoameriške samouSkc slikarje s konca sedemnajstega, iz osemnajstega in devetnajstega stoletja, tako imenovane //ww.s najbolj znan je vizionarski Hdward Hicks, ki je s svojimi mogočnimi slikami zanosno evociral pomiritev med človeštvom, naravo in bogom!
Naivno slikarstvo kot zgodovinski pojav pa je nastalo šele iz srečanja med temi pojavi in modernizmom, pri čemer je prihajalo do
Miklavž Komeli GAl.lTG.IAI.IKOVNlfl SAMORASTNIKOV VIKIHN.IIM
7 /A«/, str. 509.
S l'rim A. /«A«r m /I' ,sa/o» /<Aow;<A Trebnje
lb77(katalog.hre/paginaeijc)
V Katalog Galerija likovnih samorastnikov Trebnje lugoslavija. IV78
KKI.TIIHA
Hast6/2006
zanimivi)! interakcij; v odnosu do modernistične senzibitnosti naiva ni bita satno objekt, nad katerim so se modernisti navduševati v kontekstu sptošne fascinacije s »primitivizmi«, ampak so začetniki naivnega stikarstva srečanje z modernizmom na raztične načine vpisovali v tastno produkci jo. To vetja ztasti za geniatnega »caritiika« t tenryja Rousseauja (1844 1910), »AT7/77/77/177 //r/nv/egr/ v//Ar//.sOyv«, kot ga označuje	/ter/t /te	.vee/r/^, ki je bit v aktivnem
stiku z najpomembnejšimi predstavniki modernizma od Maltarmčja in Apottinaira do t^icassa in Detaunaya. (Zanimivo je, da je ta domišljije potni in neznansko poetični stikar vsaj tako gtohoko kot generacije naivnih stikarjev inspirirat mnoge pesnike: od Apoltitiairca iti nadrealistov do Atejandre Pizarnik in Jureta Dctcte.) Nckotiko mtajši Andre Bauchant, stikar, ki je znat vse, kar je videt, spremeniti v »mitske« vizije, obžarjene z magično svettobo, je imet stike z Le Corbu-sierom in naredil je inscenaci jo za batet Stravinskega itd. Pojav ttte-binske šote na Hrvaškem je bit vezati na kontekst tedanje hrvaške tevičarsko obarvane sociatnokritičnc umetnosti in na perspektivo razrednega boja. V javnosti je prvič nastopita, vktjučcna v dejavnost skupine Ze/i/Z/T/. Podpirata j iti je teva ititeligenca iti zan je se je v 30. tetih navdušit tudi beograjski krog nadreatistov. Urugvajskega naivnega slikarja Gorkija Bottarja, ki je z eno stiko zastopan tudi v trebanjski zbirki, pa je odkrit znameniti konstruktivist Joaquin Torres Garcia (ki je poteg svojih značilnih konstruktivističnih det stikat tudi tlguratiko pod močnim vplivom naivnega stikarstva); Bottarsc jc za nekaj časa četo pridružil njegovi dctavnici. tn tako datje.
V času med obema svetovnima vojnama se je naivno slikarstvo še posebej razširito v Franciji, ttatiji in na Nizozemskem, pojavtjato pa seje tudi v Severni in Južni Ameriki. Po drugi svetovni vojni se je širitev naivnega stikarstva kot priznane umetnostne smeri nadatjevala in zajeta vse cetine. pri čemer je naiva ztasti v Evropi začeta zapadati tudi v komerciatizacijo. Nekateri značitni stikarski prijemi, ki so biti pri Rousseauju ptod neznansko intenzivnega boja za formo, so sc spremenili v skrepenetc dekorativne obrazce. V kontekstu naivnega stikarstva so še vedno nastajate tudi sijajne stike, toda kot pojav je naiva v nasprotju z bližino modernističnega in eeto avantgardističnega radikatizma, s katerim je bila povezana njena začetna uvetjavitev, vse taže postajata tudi zatočišče scntimcntahic in nostatgične anliintc-lektuatističnc mitizacije »spontanosti«, »izgubtjene narave«, »prvinskosti«, »otroške nevednosti« in podobno. Precej drugačna situacija je bita ztasti v tako imenovanem »tretjem svetu«, kjer se je naiva v času po drugi svetovni vojni pogosto povezovata s perspektivo razrednega hoja. Ni naključje, da je na primer v Bitiajti-Merinovi enciklopediji kot pisec sodetovat tudi sandinistični revolucionar, pesnik in katotiški duhovnik Ernesto Cardenat, ki sije v času svojega ministrovanja v sandinistični vladi prizadeval tudi za spodbujanje razmaha naivne umetnosti.
(Značitno je, da je trebanjski tabor od sredine sedemdesetih tet naprej posvečat posebno pozornost sodetovanju s stikarji iz neuvrščenih dežet »tretjega sveta«; ko je teta <976 gostovat stikar Momodou Ceesay iz. Gambije, jc na otvoritvi razstave posebej poudarit povezavo med NOB in osvohoditnimi gibanji v Afriki**, o delu Atija Gucdochija pa je Bogdan Osotnik na svečanem zboru Tabora 2. jutlija t977 dejat, da je »/i/7f?c.se/ .s .svo//w/ Je// /?v<7/ /»'/čevzz/z/Tz o /lero/.sAc/M /w/z/ M/č/7*.s7;egr/	//7	/evo/z/c///«. ')
Miklavž Komclj CALIKIJAl.lKOVNtU SAMORASTNIKOV VIHIHN.IIM
10 Več podatkov o I llctiinski šoli glej v katalogu: Vladimir Crnkovič. Om/W-/M.s/ ///u/un.sAr' s*Ao/c / //a* . tr/ o/ //;« ///uA/nt' .S't/;oo/. I Irvatski mti/gi naivne umjetnosti. /agreh 2I)(!5
11	Navajam po: Horis Kelemen. \oo -<;« .s/<Auf.srvo « ./ugov/tav/i. (irallčki /avod llrvatske. Zagreb I977 (hre/ paginaeije)
12	Hogdan Osolnik. O/t /;<A//e/u /«-A<v«, v katalogu: Y. /u/ior /n /C .su/uu //Afovu/i vuuujrust/uAvo' ./ugrM/uvt/e. Trebnje 1977 (bre/paginaeije)
KUI.TUKA Rast 6 / 2006
Jugoslovanska naiva kot umetnostno gibanje, katerega logika je dotočita tudi ustanovitev iti delovanje trebanjskega tabora, je imeta v tej konstelaciji prav posebno mesto.
Medtem ko je francoska naiva nastata v urbanem prostoru, je ju-gostovanska izšla iz ruratnega okolja in detno tudi iz neposredne navezave na ljudsko umetnost, ta povezava je razvidna tudi iz enega od zgodnjih poimenovanj trebanjskega tabora. (Kuratna izhodišča je itne-ta tudi naiva v nekaterih drugih evropskih deželah, na primer v Sovjetski zvezi, Romuniji, Madžarski Češki čeprav je bil eden začetnikov češke naive, sijajni Robert Guttmann, izrazito urban stikar, ki je upodabljal življenje judovske skupnosti.)
tzhodišče za formiranje jugoslovanske naive kot organiziranega umetnostnega gibanja je bito delovanje tako imenovane Hlehitiske šote (imenovane po vasi tttebine v Podravini). To poimenovanje se je prvič pojavilo potem, ko sta tvan Generatič in Franjo Mraz (ki je pozneje sodetoval tudi na trebanjskem taboru) teta 193 I v Umetnostnem paviljonu v Zagrebu razstavila nekaj svojih del na tretji kotek-tivni razstavi skupine Zemlja (ustanovtjene teta )929), ki jo je vodil Krsto ttegedušič."' Generatič in Mraz sta bita slikarsko nadarjena preprosta kmečka mtadeniča. ki jima je ttegedušič postat slikarski in idejni mentor. Njuno odkritje je bilo v sktadu z idejnimi izhodišči skupine Zemlja, ki so bila izrazito anticlitistična; »zemljaši« so si prizadevali za demokratizacijo umetnosti, katere ustvarjanje ne sme hiti privilegij vladajočih razredov. Hcgcdušič je leta 1936 napisal: » 'Zcw//<7 /c, Ao/c ;r/7o.s/<7V//(7 ///*/M/c/* č/cMc/*M//c'. Ao/c/iv	nrw7o
to, Ar/Ao noJoT/coo.s/ o/ vcz<7//M M</ /<:/z/*c</ /7/ o//i/TiT/cg// c/zcg« /*MZ/c</M, <A/ /v/ s/M /7/c// / or\'o/ /7/ /zž/'i7/<:////c Mc/v/.SMM o</ .SMC/M///cgM /M/A/ŽM/T/ //o/occ/zcgM /Mz/c<7M v Jo/MCC/zc/// o/ic/oA/7/ /Y/zv<//M.«"
V navezavi na takšno pojmovanje naivne umetnosti so se pozneje izoblikovala tudi idejna izhodišča trebanjskega tabora (prim. formulacijo Bogdana Osolnika iz govora ob desetletnici tabora, »Jo A;//-////*</ o/ /c ///*/v/7cg//' /logo///;«.)'* V začetnem obdobju delovanja trebanjskega tabora je flegedušič občasno tudi sam sodeloval pri trebanjskih prireditvah.
Kljub ruralnim izhodiščem (ob katerih so lahko Gcneraličevc biografije spet obnovile znani mit o rojstvu umetnosti iz duha narave, kot gaje uvedla renesansa; čudovito nadarjeni Generatič je kot svinjski pastirček s sabo nosi) svinčnik in papir in v trenutkih predaha risal, kar je videl tako kot v otroštvu Giotto, ki je pasel ovce) pa je bilo delovanje zgodnjega Cencraliča in Mraza pravo nasprotje spontane instinktivnosti, saj je v izhodišču sprejemalo oblikovne principe, kakršne je poučeval akademski profesor I legedušič. (Generaličev značilni osebni slog seje docela razvil šele pozneje, ko seje osamosvojil od Uegedušiča.) Hcgedušič je v katalogu za trebanjsko Svet naivnih leta 1969 izrecno napisal, da je postavil temelje slikarskemu načinu hlebinske šole on sam: »Zč/McZ/c /z/c/iM/sA/ .s//A<//.sA/ ,w// .sc/;; //<//</ž/7 /oz.' <7a7.SC/M/7 7/C.SMM/M MM e (& 9. /93/j, M/M/M/A /M<7/ M/c/MM-/.'AMl'/M /MM///. A</ SIMM //MMCCV«/ AM/C/C ŽC M<7 ///'1/7/ ZMCC/AoV M/77/Ml'CgM S1'M-//M<//7CgM M.\7l'M//M///M.«
Naiva je torej v tedan jem jugoslovanskon kulturnem prostoru nastopila kot segment tedanje aktualne likovne usmeritve. V času ekonomske krize in obenem napol fašistične diktature je imela močno družbenokritično noto, ki je razvidna tudi iz motivike zgodnjih Gene-raličevih in Mrazovih slik, ki so tematizirale socialno problematiko
13 1'rim Milčck Kumelj. ArumAo
Ažur/u/M /'u.^/čVuAu u	v'
«wt»»».s7. I juhljana. I.ugus. 2005. str 526
KUI.HIKA
Kast6/2006
na vasi z jasnimi ievičarskimi idejnimi poudarki. Kmalu se jima je pridružil starejši Mirko Virius. ki je med drugo svetovno vojno umrl v koncentracijskem taborišču. S svojim neprizanesljivim opazovanjem, s katerim je zna) deskripcijo vsakdanjosti spremeniti v ostro analizo družbenih razmerij, in s svojo monumentalno stilizacijo je avtor nekaterih najboljših slik hrvaške naive. (Nekaj njegovih risb je bilo posthumno razstavljenih tudi v Trebnjem na razstavi ,S've/ leta 1969, ki jo je organiziral Gerhard Lcdič.) Potem ko je bila leta 1935 skupina Zew//<7 policijsko prepovedana, so omenjeni slikarji v letih 1936-1940 razstavljali s skupnim nazivom t .sc//<7c/ .sV/Ar//'/. Delovanje lllebinske šole je postajalo široka kulturna akcija (kot je dejavnosti v Hlebinah in okoliških vaseh slikovito označil pokojni Marjan Pogačnik: »v v.wA/	vr/.v/ vo/»7čc// v.v/
'r/7»/»^t/'«)" in slikarjem ter Ijudskitn kiparjem so se pridružili tudi kmetje - književniki, ki so izdajali svoje zbornike in brali svoje angažirane pesmi na otvoritvah razstav. Pesmi pa je pisal tudi Mraz.
Leta 1938 seje središče naivnega slikarstva prebudilo tudi v vojvodinski vasi Kovačiča pri Pančevu, kjer je slikala skupina kmetov slovaške narodnosti. Eden od pobudnikov te »šote« je bil Michail Hireš, ki je s poznejšo sliko Pastir zastopan tudi v trebanjski zbirki. Prav tako je še v tridesetih letih nastala »šola« v Oparici v Srbiji, ki jo je ustanovil Janko Hrašič, prav tako zastopan v trebanjski zbirki.
V	ta čas pa sodi tudi najzgodnejše delovanje začetnikov slovenske naive, ki ni bilo organizirano, ampak povsem samouško in samo-hodsko. Tako jc leta 1939 naredil svoja polna dela poslikave na stenskih krožnikih iti panjskih končnicah mladi Polde Mihelič iz okolice Kamnika, ki je bil pozneje tudi med udeleženci prvega trebanjskega tabora, toda tu še ni šlo za naivno slikarstvo v smislu določene usmeritve in zavestne odločitve. Po vojni se je Mihelič vpisal na ljubljansko likovno akademijo in šele potem, ko mu niso dovolili vpisa v drugi letnik, je začel razstavljati kot naivec.
V	Sloveniji je naivno slikarstvo zares zaživelo šele v atmosferi kulturne politike po drugi svetovni vojni, ki je bila naivi izrazito naklonjena, saj jc v njej videla eno od možnosti premoščanja prepada med kulturo in množicami oziroma med »producenti« in »konzumen-ti« kulture. (Trebanjski tabor in galerija sta nastala v kontekstu sistematičnega ustanavljanja galerij naivne umetnosti: leta 1955 je bila ustanovljena galerija samoukov v Kovačiči, leta 1960 v Svctozarcvu, leta 1963 v Uzdinah, leta 1968 v Hlebinah, leta 1971 v /latam, leta 1972 v Šidu, leta 1975 v Sanskem Mostu itd.) V tem času se je tudi uveljavilo poimenovanje »naivna umetnost«, ob katerem pa se je v Sloveniji zlasti v sedemdesetih letih razširilo tudi poimenovanje »sa-morastništvo«, ki jc po eni strani širše, po drugi strani pa ni brez družbenoangažiranega pridiha, saj zbuja asociacijo na znano predvojno revolucionarno novelo Prežihovega Voranca.
V	takem vzdušju jc na Hrvaškem zaživelo drugo obdobje I llcbinske šole, ko so se okoli Generatiča, ki je zdaj sam postal mentor, zbrali mlajši kmečki slikarji, med njimi: Iranjo Dolenec, Iranjo l-ilipovič, Dragan Gaži (zastopan tudi v trebanjski zbirki), Ivan Vcčcnaj, Mijo Kovačič, sin Ivana Generatiča Josip Generalič in drugi. V Htcbine je spet začel prihajati tudi Hegcdušič. (Ivan Lackovič-Croata v šestdesetih letih v svet umetnosti ni vstopil prek Generatiča, ampak neposredno prek Hegedušiča.) Slikarji so se od socialnokritičnega realizma vse bolj preusmerjali bodisi v idiliko bodisi v ekspresio-
Mikiuv? Kumelj (!A!IRI.IAI.IK()VNIII SAMORASTNIKOV VTKIiHNJIM
Ivan I aekovie Croata: Ove/«ew olje na steklu.450x400 mm. 1977
	,	' '	
			
			
			
	Cv .. i	^ A	..A,'	
^   y	*:'	'.v.-
....
. . * -
KUI.UJKA
kastO/2006
nistične tendence in fantastiko. Razmah naive pa v tem času tiikakor ni bi) vezan samo na )))ebinsko šolo. Od naivnilt slikarjev, ki so na Hrvaškem začeli slikati takoj po vojni, naj otnenim le mizarja Rabuzina, ki se je s svojimi skrajno subtilnimi sanjskimi svetlobnimi pejsaži razvil v enega pometnbnih hrvaških slikarjev dvajsetega stoletja, in rustikalno »primarnega« šoltanskega ribiča Evgena Buktenico (deta obeh slikarjev so tudi v trebanjski zbirki).
leta 1952 je bila v Zagrebu ustanovljena stalna galerija »kmečkih slikarjev«, ki je prerasla v današnji Hrvaški muzej naivne umetnosti (in ki vključuje tudi dela slovenskih avtorjev). V petdesetih letih sc je začel tudi prodor jugoslovanske naive v mednarodni razstavni prostor Ivan Generatič je leta 1953 prvič samostojno razstavljal v Parizu, leta 1958 pa je bil uvrščen na reprezentativno razstavo Ee/Je.se/ /e/	MWf/fM.sV/ v Bruslju. Leta 1955 je Jugoslavija sodelovala
na lil. mednarodnem bienalu v S3o Paolu z. razstavo A 'Eco/e Je ///e-/?/f7c. Jako je svetovni prodor jugoslovanske naive sovpadel s procesom mednarodne institucionalizacijc svetovne naive kot ene od smeri slikarstva dvajsetega stoletja; leta 1958 je bila velika mednarodna razstava svetovne naivne umetnosti v Knokke-Le-Zouteju v Belgiji, leta 1961 pa svetovna razstava naivne umetnosti v Badcn-Badnu. Na obeh razstavah je bil namenjen prikazu jugoslovanske naive pomemben delež.
Na zamisel o ustanovitvi trebanjskega tabora je vplivala želja po organizacijski povezavi in spodbudi delovanja dotlej razpršeno delu-
14 Prim. A*. /a/)or /n /T .sa/oa //7ovz«7; .saaro/*a.sVa<7:av .Vagav/avZ/e. Trebnje 1977 (katalog, hre/paginaeije)
15 Prim katalog razstave Svet aa<v-m/;. Trebnje I9b9(hre/paginaeije)
KIJI.TTIRA Rast b / 2006
jočih stovenskih naivcev (Zoran Kržišnik je ob desetietnici tabora zapisat, da so biti v nasprotju z drugimi jugostovanskimi naivci sto-venski naivci »/zcAr/A.v/zr/ /7cgr//r/« in tabor naj bi preseget takšno stanje),'^ toda bistvene spodbude so prihajate iz širšega jugosto-vanskega konteksta, ki je bil odtično predstavtjen tudi v Sloveniji.
Detno so bite povezave s tem kontekstom vzpostavljene že v tetiti pred ustanovitvijo trebanjskega tabora. Kot posameznik je stike z drugo generacijo Utebinske šote vzdrževat prezgodaj umrli učitetj Viktor Magyar, eden najbotj nadarjenih stovenskih naivcev, kije tudi vptival na nastanek zamisti o centru naivc v Trebnjem. Na ravni motivike. stita in stikarske tehnike pa sta se na tttebinsko šoto močno navezata Konrad in Jože Peternetj izŽirov. pri katerih pa je v nasprotju z izhodišči Utebinske šote kmečko živtjenje sicer prikazano kot samozadostna idila z domata vesetiškim vzdušjem. Oba sta med najpopularnejšimi stikarji stovenske naive; uvetjavita sta se ztasti s svojim občutkom za neprezahtevno pripovednost.
t^rva razstava naivnega stikarstva v Stoveniji z. naslovom A^zz/T'/// je bila v Ljubtjani teta t957 (što je za prenos razstave, kije bita pred tem v Beogradu). Stedita ji je razstava det iz zbirke Gerharda Lediča v Kostanjevici teta )962 z nastovom .Svet ;7<7/T'/?//?. Leta 1968. torej že v tetu ustanovitve trebanjskega tabora, je bita prav tam postavtjena razstava jugostovanskega naivnega kiparstva. Že v petdesetih tetih so se pojavite tudi prve samostojne razstave stovenskih naivcev; prej omenjeni Potdc Mitretič je imet na primer prvo razstavo v pasaži tjubtjanskega Nebotičnika teta )958. Ustanovitev tabora je sovpadta s sptošnim stopnjevanjem zanimanja za naivo v Stoveniji - v Krškem je bila samostojna Lackovičcva razstava, na Mirni Magyatjeva razstava, v vili Bted na Bledu pa ponovno razstava iz Ledičeve zbirke, ki je bita najobširneje predstavljena junija 1969 v Trebnjem; ta predstavitev je bila torej že zamištjena kot nekakšen mode) za spodbuditev lokalne iniciative. Po beseda!) Gerharda Lediča je bita to dottej >>/777/o/).ser77e/.ŠY/ 777 77Z7//7z7/7o//7c/.ŠY7/ z/r.sAmz/ V.Sc/7 /7/-//7Z7z//7/Az7)' /z/e/7/77.'< AcgZ/ A/ ZJgZ/ Z7z/ rz/AVAo)' z/z7 /7Z7.Š//7 z//77.V katatog je svoj zapis prispevat tudi Ucgcdušič.
Lahko rečemo, da je stovenska naiva zares zaživeta šete v šestdesetih letih, torej v času, ko je bita v jugostovanskem prostoru že do-ccta institucionatizirana, in prav tako v času, ko je tisto živtjenje, iz kakršnega so zajemali stikarji Utebinske šote, z naraščajočo urbanizacijo in industriatizacijo začeto izginjati. Zanimivo je, da v nasprotju z nekaterimi najpomembnejšimi hrvaškimi naivci začetniki stovenske naive večinoma niso bili kmetje: Magyarjc bit učitetj, prav tako Mihe-tič, Anton Ptemclj upokojeni major, Anton Repnik iz Mute na Koroškem, ki je začet stikati teta t959 in je imel prvo samostojno razstavo teta 1965, dctavec v žetezarni, (treta Pečnik iz Pirana, slikarka radoživi)) in živobarvni!) fantazijski]) podob z mitični))) nadihom, pa je gospodinja.
Najizrazitejši stikar, ki je v Stoveniji izšet iz naivne umetnosti in se je uvetjavil že pred ustanovitvijo trebanjskega tabora, je bil Jože Tisnikar. Vendar njegovo izrazito osebno stikarstvo, obsedeno s smrtjo, presega siceršnjo kvatiteto stovenske naive, predvsem pa iz nje izstopa s svojimi netipičnimi vsebinskimi poudarki, tako da se izmika temu, da bi ga ktasitlcirali kot naivno, čeprav ga najdemo tudi v nekaterih pregtedih naivnega stikarstva. (Med naivno stikarstvo bi ga veliko taže uvrstiti, če bi kot merilo uspoštevati najbotjše dosežke
16 l'rim l'ctcr Hreščak,	772777--
/;'///	U^/77, 7 IX. I96K
17 Prim katalog/f.sr/va/rM/fffM-/7777777/ c/ 7//*r 77777/i 1996/97. Musče d'arttiad'rtlcliledelranec.str6-7
IS 1'rim A. /77/7777- 7/7 /L .777/7777 /7/777*777/7 .777777777-77.77777/777* ./Mgo.s/rry//e, I rehnje 1977 (katalog, brc/ paginacije).
KULTURA
Kast6/2006
svetovne naivc.) Značilno je, da Tisnikar nikoli ni sodeloval s freb-njem. Pač pa je v treban jski galeriji s svojimi slikami zastopan Jože Horvat Jaki, slikar divje, pravljične fantazije.
Med najpomembnejšimi slikarji slovenske naive moramo omeniti vsaj še Zlato Volarič, Borisa Lavriča, Francija Lesjaka, Milana Dvoršaka, Janeza Sedeja in Borisa Žoharja, ki se je popolnoma posvetil motiviki kurentov, od kipatjev pa Petra Jovanoviča, ki sodi med pionirje slovenske naive, Frančiško Petelinšek, Janka Dolenca in Sandija Leskovca.
Za naj večji del naivne umetnosti na Slovenskem so značilni idiličnost, dekorativnost in pravljična fantazijskost. Če bi hoteli v slovenski naivi iskati socialnokritična izhodišča, ki so bila značilna za nastanek hrvaške naive, bi bil morda temu v svojem začetnem obdobju še najbližji Repnik, ki je začel slikati podobno kot Tisnikar iz terapevtskih nagibov. Značilni so že naslovi njegovih slik: 7e/7cž/7?M-///7, Žr/F/s//// //777//«, /'777/ /ero ;/'r'//'e/7/7/, 7// 77/77/3 zrv .svo/o 7/77/7/, /?ewo 77/77777/c, A//77^c/z 3/7-77/7377/cc, /r /777-77/7777«. Sam slikarje izjavil »(//er/rz/ .so/?? c/e/ovce. A 77 A 77 .se 777/7Č7/77 /7/*/ r/c/zz. /77 /777/7 so/// .sezzz T/e/ovee. .S7ee/' 7'7.Še/77 7zA//7777777 7/c/77V3Ac 777 A/77erAc 77/77'7/re /773/C77C /7777*ve 777 Z777*777/e777/7 77«/, V AzZ/CZ'/// /e /777/7 A7777eeA Ž77/773/7. A'77/7-77/7' 77/7777/7Z/7//77777 377C 777/77C 77777/7VC. Z77A77/ 7 /ŠC777 37VC 77/77'77ZC? 777 377 7j/)7'77Z7 ZC777//C, S A77/e/*77 .Se 77777/7 //777^/e 77/7777/77/77 V.se 7/77/ 777 A77/e7*77 7/77/e r7v//'e77/e. ,S'/77't*77 3C777 7'7377/ sve//e, 77Z777*/e7;e 777/ 77^77/77 v /77^777*777	Vendar so te slike, ki po-
gosto učinkujejo kot nekakšne alegorije, narejene na način, ki je z leti postajal vse bolj shematičen, in tudi vzdušje na teh slikah je vse bolj izgubljalo ostrino in se spreminjalo v anemično vdanost v usodo. Značilen je naslov ene od slik iz. trebanjske zbirke: »Arz/ 377777, Azz/ /7777T'77777«. Načelno bi ga lahko razbirali na dva načina: bodisi kot programsko samosprašavanje prebujajoče se samozavesti teptanih ljudi. ki hočejo uveljaviti svojo voljo, bodisi kot tipičen vzdih resignacije, inercije in defetizma - »kaj hočemo, saj ne moremo ničesar spremeniti«.
Ko ocenjujemo pomen tabora za slovensko naivo, moramo ugotoviti, da je dal dotlej razpršeni dejavnosti posameznikov pomembno institucionalno podporo. Prav v organizaciji Trebnjega so bile že kmalu omogočene tudi razstave slovenske naivc v tujini; tako so slovenski naivci leta 1976 sodelovali na A/F//. 777777/77777*777/7777777 .S77/r777r7.s7/Ar77*.s7vr7 /Azz/.s .S'777/ Zanimivo pa je, da ni dejavnost tabora nikoli ustvarila lokalne »šole« kot nekatere podobne institucije v Jugoslaviji (čeprav je v katalogu mednarodnega festivala naivne umetnosti kustos Alain Michon zastavil vprašanje, ali bo postala Slovenija eno novih žarišč naivne umetnosti, in mimogrede p7)stavil celo docela neutemeljeno tezo, da se je leta 1991 razvil nov tok naivne umetnosti v Sloveniji, ki priča le o nepoznavanju problematike'^). t rebanjski tabor je ostal kraj periodičnega srečevanja posameznikov.
J.
Franjo Mraz, soustanovitelj Hlebinske šole in po drugi svetovni vojni tudi politični funkcionar, je v knjigo obiskov v Trebnjem 3. septembra 1971 napisal: »/'77 zzzzzzz.s/r r/7*g7777zzr7/r77-/ev /77 /777 /777zz7zv77z/z /rAz/AzZ/Zz// /77/7A77 /7/-/Č7/A/Z/7'/77/7 777Z//777//377 7/A7'7/'// 7777 /77/r//-//r;/Z/ 77777V 7777 77777 7'/7Z773/7. A/ /77 /77/77 Z7777C/77 /77*7 77773.«'*
Beseda »akcija« ni izbrana naključno. Vsaj v nekaj besedah je treba spregovoriti tudi o simbolni vlogi trebanjskega projekta v širšem ide-
Miklavž Komelj (iALLKIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV VTKLHNJTM
I') Matija Murku. A*e .somo vggo/;;; pome/;. Aom;m;.sr. 21 avgusta 1970
20 AZo;t//č.s/ /fom;;/;A'0e^e pa/rj/e ; /Vogrom .Sovero A</m;;;;;.sro .Z;;go.sZo-vj/e. Komitel konlereneije organizacije SK.I u JNA. Split (hre/ letnice), str 290.
otoškem kontekstu kulturne potitikc samoupravnega sociatizma sedemdesetih tet. Urez tega konteksta nam hi namreč razmah naivne umetnosti v povojni Jugostaviji ostat težko razumljiv.
Stoje za prizadevanje po deccntratizaciji kulture, ki jo je v Stoveniji spodbujato detovanje Zveze kutturnih organizacij, ki naj hi posredo-vata kutturo množicam in ustvarita kutturna žarišča tudi v najhotj odročnih krajiti. kar pa je hilo povezano s širšim prizadevanjem po družbeni uvetjavitvi »detovnega čtoveka« tttdi na področju kutturc. V jugostovanskem samoupravnem modetu. ki se je načetno odpovedat administrativnetnu interveniranju v umetnostno sfero, je bita načrtno izdetana strategija preseganje nasprotja med proizvajatci in porabniki na področju kulture in protežiranjc naivne umetnosti, je bito razumtje-no kot eden zgtedov tega preseganja. Kot je o trebanjskem t aboru v A'///;;;;/7/.s7/; teta 1970 pisat Matija Murko: »z?/;/ ///;.sZ;//;e 7bZio/- e/7// c//Z /ZeZ/zvAše. /77/ Az/Ze/ZZ; .se /////Z//*///// vcV/.s/Z; /;//v//Zer /7e7//7/eZ//ve /z/eg/zz/Ze z/ze/Z zzz/zeZ/7Z.šAz/ zz.sZvzvz/c/Zzzz/.sZ/z/ //z/AZzezzzZz zzzzze/zzzAz/]' /7; szzzzzzzzzAzzv«
tdejno izhodišče za takšno akcijo je najjasneje opredetil A*zY/g/Y/z/z Zveze A////7z//7Z.sZov.77/go.sZ//vZ/'e, sprejet na Vtt. kongresu ZKJ v Ljubljani. V njem je začrtano prizadevanje, da naj bi umetnost in kuttura na sptošno postata zares tast tjudstva in da naj bi kulturno ustvarjanje dobito množično podlago, pri čemer je posebej poudarjeno //.s//z/zZZ/zz/zz-/7/e A;;Zz;zz'z;//-zz/z;eZz7/.šAc zVe/T/v/zz/.sZz //7 z/zzezzzZz]'/' zzzz/.šz/.šzZz Z/zzzZ.sAzZz /77/77/ž/e«Z" Dejavnost trebanjskega tabora je bila razumtjena kot eden zgtedniti primerov takšnega spodbujanja, in ni naktjučje, da je prvo vetiko ztato ptaketo tabora teta t97S prejet Josip Broz l ito.
V sktadu s takšno orientacijo so biti zastavljeni tudi poudarki v govorit] potitičnih funkcionarjev, ki so se udeteževati stovesnih otvoritev trebanjskih prireditev. Kot tipičen primer naj navedem odtomek iz govora Staneta Dotanca teta ]97t, v katerem je ta tabor razumtjen kot pomemben dejavnik v ».s/7/77z7zz///*z7v/7/ ///*e//Z//*z7rZ/z AzzZZzz/*e« v smistu integracije kutture in umetnosti s cetoto 9Z7//*MŽC/7Cg77 /ZeZ<7«: »ZV/7.ŠZ7 .SY7/W//7Z///*/7V/7/7 .SY/ez7/Zz.SZze/7/Z zZzZzfZzzz Z/Z/C <7/7/7C.S ZZZ//ZeZcZZ Z////, AzZ/eZ'egZZ /7e////.SZ-e/Z/7Z CzZ/ 7/7 Z/.S/7Z/V/7/7 Z77Z.seZ /C Še' Z/Z/Z/ zZzrZZO Z/7 <7<7Z<7Č/7<7 Z*Z7ZVZ/Z7ZZ ZT/ČeZC ///V/CC.SC, A/ //cZ/C/Z/ A S//Zz/.Š/7Z z/.s]Y/Z/z/zZz7vz zZeZz/. zZeZzvv.sAegzz zz/rzezZz/ Z/7 čZz/veAzv. AzzZ/zzzzz //7 zzzzzeZ/zz/.sZ
I ranjo Mra/: Ao.sz/zz, olje na steklo. 345 x 490 mm. 1972
KULTURA Rast 0 / 2()0Zi
2IA'fWiMn/.s,. I!.iu!i)l')7l.
22 Jurc Miku/. Zz/Az;/ TasopA'?, AT /fr-A j.št. 1.1989, str. 2.
KtJI.tURA
Kast6/2006
sTzz zzzzzc'/zz zzzzzž/z' /c//zz č/zzveAzzve^zz Azz/zz. A/ ce/zz /zzzY//zzzA7zzv//zz. z/zz .sc Azz//zzzzz /zz zzz/zzVz/zzA/ zzzrsv/zz/zz Azz/ /7//z^/'zz///z' zA7 z-evzz/zzczzzzzzzz*zze /zzczz/zzzzrAc zA/zžAc zzz z/zz .sc sr//;// zzAi'zz/)zz/zz/zz .še zzzzzzj/?e/'.šz7z /z//7zAAzzv' ccAzzv.sAe /z? c/zz/ZA/zczzc zzzve.s/z. z/zz A/ /zzzA/zz/z /zzA/zzzz sz/zz zA7zzr'.sAc,gzz zzzrz-ez/zz zzz z/e/zzvzze//zz A/zzveAzz.« V nadaljevanju govornik poudarja, da umetnost in kuitura »rzzzAzvzz//zz/e/zz zzzz/*zz.šz*zz/zzčc Azz/Zz/z/ze /zrz/ze/ze zzzz.še/^zz /AVz/r/zz'//// zž/zzveAzz -.szzzz7zzzz/zz*zzv//zz/czz, Zez* z/zz z*zzrvz/zz/zz zz/e//zzvzz Azz//zzz*zzzz z/z//zz zzz žzv//czz/'e I... ] DezzzzzAz*zz/zrzzcz/zz Azz//zzzc zzz zzzzze/zzzz.s/z, ee szzzzz že s/zz e/e/z /zz /zzz/ezzz. /zzz sevezAz /zzzzzzz-zzz /zzz/z /o, z/zz .še /zzz//' šzz/zzzzz zzzzzzzzzz'zzzz Azz//zzzzzzz-zzzzzzVzzzšAzz ZZA7S'ZZZ'/ZZ/ZZZZA7. AZZZZZZZZrZ'ZZŽZZZZ/7' z/zVzzt eev. zzzAzrAzze. zzAczzzzzzv. sAz zz/Azz. v.se/z zVzzzzzzv zzzz.še z/z zzžAe [... )«.-'
Pri tem pa je bilo presenetljivo, kako sta lahko v takšni koncepciji sovpadli radikalna revolucionarna retorika in domačijska samozadostnost kako so se tu pravzaprav zlahka pomešale tendence po spreminjanju sveta in nostalgična idealizacija obstoječega, idejni avantgardizem in tolklorizem. Recepcijo jugoslovanske naive v povojnem obdobju hi bilo zelo zanimivo proučiti tudi s tega vidika.
Vsekakor so v preveč poenostavljenem razumevanju »podiranja včasih navidez, neuničljivih pregrad« prežale tudi resne nevarnosti nivelizacije in odsotnosti kriterijev vrednotenja, kar hi v končni konsekvenci lahko pomenilo nevarnost zniževanja kulturne ravni v smislu nekakšne ruraliziranc obnovitve idej prolctkultovstva. (V tem lahko navsezadnje vidimo simtpom ene ključnih konceptualnih aporij jugoslovanskega samoupravnega socializma, ki je ob deklariranem druž-henotransformativnem radikalizmu v marsikaterem pogledu aktiviral tudi številne prcdmodcrnc dejavnike čeprav je bil, to je z današnje časovne distance vsekakor potrebno priznati, z vsemi svojimi aporija-mi vendarle eden najresnejših in najpomembnejših revolucionarnih družbenotransformativnih poskusov v Evropi dvajsetega stoletja.)
Razumljivo je. da so takšne tendence že zgodaj naletele na kritične odzive, ki pa so v odnosu do naivnega slikarstva povečini ostali na ravni ideološkega hoja in pri tem ignorirali slikarske kvalitete najboljših stvari, ki so tam nastajale. Tipičen primer je članek Nika doršiča T.sz zzzzzrcz sze/z/ v A//zzz/z'zzz' 25. avgusta 1975, kjer piše: zz t/zzzz.šzzzz/z' /e, Azz/zAzz/c /zzzzzzzVzzzz z z*zzrA7zzvzz v /zzAz zz/z/zAz še vz/z zz/zz/z. //zz zc/zz*zzv /e /zz .še/e /zc//zz. Azz/7z' /zz"zz/zzz,gz'z"zzzz/'e večz/ze zzs/vzzz/zz/eev. zzz Azz/eze zz/ rzzzzzA/ezz zz/7z .szzzz/zzz/zčczz zzzzzzz/ez zžezzz. zzzzz/zzzA /zz zzr /zzc/zz/sZ/zT' zA7e/zzzz-/zrezzz. /e /ze.s/zzzzzze/zzzz/zzzee//e « lake besede so zvenele zelo provokativno, a takoj ko si pogledamo sezname dotedanjih udeležencev, vidimo, da so zelo deplasirano temeljile predvsem na apriornem podcenjevanju naivnega slikarstva.
Jure Mikuž je v programskem članku, objavljenem v prvi številki revije A/TIz-.s leta 1989, nastopil proti zadušljivim razmeram v slovenski kulturni politiki in je mimogrede izrazito ironično omenil tudi ».sic/zzv/zz/ rzzzzzz/ zzz /zzzzzzczzz/zzzz /zz/zzzz- zzzzzAccv. A/ /e z/zzAzzrzzvzz/. z/zz zzz.szzzzz ZZZZZVZZZ .SZZZZZZZ /ZZ Z ZZZZ.S. /zvzzrzzc /zzz/z V //zz/zczzz ZZZZZZZ /Z*Z'//Z'ZZZ AA'Z7ZZ«." l a
ironizacija (navsezadnje zapisana v času, ko je tabor že začel stagnirati) je bila formulirana v kontekstu več kot upravičene zaskrbljenosti nad provincializmom slovenskega kulturnega prostora, ki ga je Mikuž v tem članku na več mestih odlično apostrofirak toda po drugi strani je tudi sam zapadel v nekatere v bistvu provincialističnc predsodke, ko je zagovarjal misel o »ustvarjalni eliti« kot edinem možnem nosilcu umetnosti in v imenu elitizma z ironizacijo že vnaprej blokiral spraševanje o možnostih povezave družbene transformacije s prebuditvijo
Miklavž.Komelj
GAI.IRI.IALIKOVNIH
SAMORASTNIKOV
\IRIH\.II\I
individualnih ustvarjalnih energij v vsakem človeku. O teh energi jah je na primer v devetnajstem stoletju s čudovitim utopičnim žarom razmišljal umetniško skrajno senzibilni l!enry David Ihoreau. Mislim, da pomen prizadevanja za demokratizacijo pogojev za umetniško delovanje, prizadevanja, da umetniško ustvarjanje ne hi bilo privilegij takšnih ali drugačnih elit, v katerem je bilo glavno ideološko izhodišče razcveta jugoslovanske naive, nikakor ne more in ne sme hiti odpravljen z elitistično ironizacijo. (Res pa je, da se je v osemdesetih letih takšno prizadevanje v Sloveniji mnogo radikalneje kot v institucionalizirani trebanjski naivi manifestiralo v oblasti neljubih alternativnih gibanjih in urbanih subkulturah.)
4.
Preostane nam še, da čisto na kratko opozorimo na kvalitete trebanjske likovne zbirke. Ta zbirka, kot smo že omeniti, še vedno nastaja in se vsako leto dopolnjuje z novimi deli udeležencev tabora. N jeno kvalitetno jedro pa tvorijo zlasti slike iz sedemdesetih in delno iz osemdesetih let, ko je bila jugoslovanska naiva, katere dela v zbirki prevladujejo, še v relativnem razmahu, poleg tega pa je organizacija tabora potekala v sodelovanju z najbol jšimi jugoslovanskimi poznavalci naivne umetnosti.
Zbirka obsega že skoraj I ()()() del več kot 200 avtorjev iz približno 35 držav. V njej so dela, ki so nastala v obdobju delovanja tabora, torej iz časa, ko je v mednarodnem kontekstu naivna umetnost kot organiziran zgodovinski pojav že prestopila svoj zenit. Vendar pa so s svojimi poznimi deli v zbirki med drugim zastopani tudi nekateri pionirji jugoslovanske naive: že omenjeni Pranjo Mraz. Michail Bireš in Janko Brašič.
Posebej bomo omenili samo nekaj izstopajočih avtorjev in del z zavestjo, da bo več enako zanimivih avtorjev iti del ostalo neomenjenih.
Irene Invrea /J/r/r /7/*«.š«V. olje na platini. SIK) s 600 mm. I0KI
KUI.TURA Rast 6 / 2006
Miklavž. Kumelj (iAt.tRIIAI.IKOVNttt SAMORASTNIKOV VIKUHNJTM
23	ese/i v	/ 7
2fJ03.Ccntcr/a izobraževanje in kulturo Irebnje
24l'rimOloHihnliiMerm.Nehoi3a-Hato lbmaSevie.o/j. t/r.,str 54.
KUI.HIKA
Kast6/200b
Poseben pomen trebanjske zbirke je seveda v tem, daje to najboljša zbirka slovctiskc naivc. V njej imajo svoja dela naslednji slovenski avtorji: Adi Arzenšek, Koloman Beznec, Janko Dolenc, Milan Dvoršak, Hamdija Hadžič, Goran Horvat, Jože Horvat - Jaki, Mirko Horvat, Alojz Jerčič, Peter Jovanovič, Olga Kolar, Drago Košir, Boris Lavrič, Irena Lej la, I ranči Lesjak, Sandi Leskovce, Viktor Magyar, Polde Mihelič, Stane Novak, Greta Pečnik, Jože Peternelj - Mausar, Konrad Peternelj - Slovenec, Vinko Pevcin, Anton Plemelj, Liza Podpečan tak, Irena Polanec, Ciril Povše, Andrej Prah, Nataša Prestor, Edvin Puntar, Anton Repnik, Janez Repnik, Lucijan Reščič, Petar Ristič, Marko Skok, Rudi Stopar, Jože Svetina, Janez Šepec, I rane Tavčar, Jože Volarič, Zlata Volarič, Dare Zavšek, Herman Zigfrid in Boris Žohar.*' Posebno dobro z devetnajstimi deli je zastopana Greta Pečnik, katere eruptivno in domišljije polno slikarstvo je danes vse preveč pozabljeno. Njena slika A/o// zcz/tZ/T/ me spominja na upodabljanje frvc7?<7-/;m/MC v Peruju, ki sc ga radi lotevajo tudi tamkajšnji naivni slikarji. AVov//vrbovo/* Viktorja Magyarja, občutljivega, četudi k dekorativni shematizaciji nagnjenega slikarja, ki se mu je vse, kar je videl, prikazovalo spremenjeno v skorajda magična znamenja, je gotovo med slikarjevimi najbolj dognanimi deli in med lepšimi slikami slovenske naivc sploh. Kot slikarja, ki ga lahko prištevamo k naivi le v določenem segmentu njegovega opusa v »naivno« stilizacijo seje preusmeril po precej drugače orientiranih začetkih je na tem mestu vredno omeniti Lucijana Reščiča, ki ga je nekoč Kristina Brenkova označila kot »/we/<y - /*7'.so/y'<7«. Njegov .S'ic/7 ./777-7/ iz. trebanjske zbirke je ena njegovih najsuhtilncjših slik.
V trebanjski zbirki je le slovenska naiva obširneje zastopana tudi s kiparstvom. Posebej je treba omeniti dela Sandija Leskovca z bližnje Mirne; Leskovec je bil eden redkih naivcev, ki je dejansko deloval v trebanjski okolici. Med kiparji iz. drugih dežel, zastopanimi v zbirki, je treba omeniti Dorda Krečo iz Bosne, ki se v svojem delu, osredotočenem na velike zgodovinske teme, opira na ornamentalno lokalno tradicijo, in Dragico Belkovič iz Srbije.
Ključen in slikarsko posebej kvaliteten del zbirke pomenijo dela jugoslovanske naivc, zlasti hrvaške.
Soustanovitelj Hlebinske šole Mraz je zastopan s tremi deli iz časa, ko se je ponovno vračal k svojim začetkom, le da je svet svoje mladosti zagledal v novi magični presvetlitvi. Pri Lackoviču, ki je zastopan z izvrstnimi slikami v manjših formatih, naj posebej omenim fve/oco /nv/Jo iz leta 1977 s tipično podravinsko motiviko dreves, na katerih gnezdijo srake ta motiv je pozneje razširil v eni svojih najlepših slik. hranjeni v Muzeju naivne umetnosti v Zagrebu. Od Hlebinske šole so kvalitetno zastopani še Branko Lovak, Dragan Gaži, I ranjo Vujčcc, Milan iti MatoGeneralič tcrStjcpan Ivance. Med najlepšimi slikami v zbirki sta dve olji Ivana Rabuzina, o katerem je Oto Bihalji-Merin napisat, daje dosegel	A/sc c/oZ/Ao
/?7c/c oAs//'7/Ai7/e, 7?c 7/77 /?/ r<7/7?/.s//Vrv	in da je dospel do
»77</Ae,s4(/ o7'7777777C77/77'7777c,g77 7*(7/7/«r' Njegova /'77777/777/daje najprej vtis, da gre za vrsto cvetočih dreves, za katerimi se odpira pogled na griče, presijanc s svetlobo; potem pa opazimo, da je tudi spodaj nebo iti da so ti griči oblakast privid, ki lebdi na cvetočih drevesnih krošnjah. Ali pa je vmes reka? Vse ostaja skrivnostno in očarljivo dvoumno. //7/777' in DcAZ/ro s /7.S0777 sta značilna primera okornega monumen-taliznia Evgena Buktenice, potopljenega v mediteransko svetlobo. Z
Miklavž Konidj (iAI.IRIJAlIKOVNIH SAMORASTNIKOV VIMIHN.IIM
Matija Skurjeni l '/^r, olje na platmi. 540 x 370 mm. 1971

S


t ; ")<' !:' f

25)'rini.</w/.str 536.
Ktll.HIRA
Rasth/2006
dvema stikama je zastopan tudi Matija Skurjeni, ena najbotj nenavadnih osebnosti hrvaške naivc, izredno nežen in izredno samoten stikat*, »ilustratorsko« zatopl jen v san jske motive, ki so ga tako vznemirjati, da je ponoči vstajat in si jih skicirat.^ Morda se mu je na ta način porodita tudi zamiset za trebanjskega t77err/. Omeniti je treba še stike Marice Mavec-Tomljenovič, rojene v Stovcniji, pa Josipa Kopričanea njegovo rahtočutno podobo srečanja med dečkom in vetiko sinico, ki v kljunčku prinaša šopek. Umna Patadina z značitno otoško motiviko, Antuna in Branka Bahuneka, Marije Batan, Josipa Pintariča z nenavadno sugestivno groteskno stilizirano simbotično podobo iz kmečkega živtjenja Deset rcz/iorei//. Tomistava Petranoviča s fantastiko, ki se ponekod spogtcduje z nadreatizmom, in Petra Grgeea. Posebej izstopa njegova stika f/es iz teta ]970, v kateri je s tihim in občudujočim pogtedom poetično nakazano tuje in skrivnostno notranje živtjenje konjev.
KULHJKA
Rast6/2006
Od slikarjev iz Bosne je z več slikami zastopan Pero Mandič, ki ga fascinirajo magične dimenzije starih časov; posebej naj omenim sliko A/McčA/ Prisrčna je slika	ki jo je malo pred
smrtjo naslikal Dorde Dobrič. Golobi so bili njegov stalni motiv, toda vsega skupaj je naslikal samo kakšnih petdeset slik. Značilen predstavnik »šole« iz Sanskega Mosta je Petar Mandič.
Omenili smo že Michaila Bireša, soustanovitelja »šole« iz Kovačiče. Poleg njega so iz te »šole« v trebanjski zbirki zastopani še Jan Sokol, Martin Paluška in mlajši Jan Knjazovic. Vse te slikarje povezuje upodabljanje življenja slovaške etnične skupnosti v Vojvodini. Zelo kvalitetno je s petimi deli zastopan Vojvodinec Dragiša Bunjc-vački, velik občudovalec Rousseauja. Cirkuška motivika na njegovih slikah je posledica osebnega doživetja, saj je sedem let preživel kot cirkusant, potem pa je nastopal tudi kot potujoči muzikant. Njegove slike so s svojo prostorsko organizacijo polne hrepenenja po brezmejni svobodi. Od vojvodinskih slikarjev so v trebanjski zbirki tudi slike Jana Uusarika, Tivadarja Košuta in Anujke Maram
Od srbskih slikarjev je s kar enajstimi slikami zastopan Dušan Jevtovič s svojimi odličnimi, trdno grajenimi mnogofiguralnimi prizori, ki ne skrivajo kompozicijskih vplivov bizantinske umetnosti. Omeniti je treba še Čedo Spasiča in Savo Stojkova z zelo bizarnimi verističnimi portreti.
Kvalitetno so zastopani romunski naivci, med njimi Vasite I run-zetec, eden najpomembnejših romunskih naivcev, Michail Chere-chcchu, član znane romunske slikarske družine, in Tmil Pavalescu.
Italijanski naivci so redni gostje italijanskega tabora. V trebanjski zbirki po kvaliteti izstopa Irene Invrea iz Torina, ki se je udeležila XV. tabora leta 1982. V zbirki je njena slika Da/7/» o.Vr iz leta 1981. Gre za eno najboljših italijanskih naivnih umetnic, izredno subtilno slikarko, ki se je osredotočila ravno na slikanje živali, običajno spojenih s čarobnim pravljičnem vzdušjem sanjsko stilizirane narave. Med italijanskimi naivci, ki obiskujejo trebanjski tabor v zadnjih letih, pa je treba omeniti vsaj Giugliana Zoppija.
Trebanjskega tabora se je večkrat udeležila Nemka Jutta Borchcrt in pustila v Trebnjem več svojih značilnih minuciozno naslikanih podob, ki občasno učinkujejo že kar sladkobno. Najraje upodablja vestfalska mesta, polna radoživega vrveža in s starinskimi fasadami, kakor se jih spominja iz otroštva.
Jan I [ruška iz Moravskega je bil več let med najzvestejšimi obiskovalci trebanjskega tabora in med največjimi zaljubljenci vanj. Zastopanje kar z enajstimi slikami. Preden je začel slikati, je bil drogerist in gojitelj vrtnic. Njegovo slikarstvo, ki je v marsičem blizu tradiciji ljudske umetnosti, dosega »pravljične« učinke z živimi barvami, nanesenimi na platna v drobnih, ornamentalnih potezah.
Od slikarjev iz bolj oddaljenih dežel je izredno zanimiv Momodou Ceesay iz Gambije, ki se je tabora udeležil sredi sedemdesetih let, s slikarstvom, polnim radoživega erotizma. Posebno zanimiva je Drv-/o/A;/, na kateri se dogaja metamorfoza ženske figure v pokrajino. Omenimo naj še Alija Guedochija iz Alžira z očarljivo	in
Mehmeda Soua iz Tunizije z D/*očcv<7/ce/7?. Dela Gonzala l.ndara Crowa iz Hkvadorja imajo pridih magičnega realizma. Učinkovito je naslikan ATv/vteiv;/Josea Madalene iz Brazilije. Izrazit je tudi Japonec Ryoichi Kono z napol abstraktnimi kolorističnimi dekorativnimi kompozicijami. In nikakor ne smemo pozabiti na že omenjenega Gor-
Miklav/Komctj
(iA!!K!.!A!!K()VN!H
SAMORASTNIKOV
VIMIHNItM
KUITURA
Kast6/20t)6
kija Bollarja iz Urugvaja, ki se je v sedemdeseti)! letih presedi v Amsterdam. V trebanjski zbirki je njegova slika .Š7///C z?z/!'c///.<czzz
Po izrednem zagonu v začetnem obdobju delovanja tabora lahko zlasti v času od osamosvojitve Slovenije naprej v delovanju tabora beležimo latentno krizo, ki je gotovo povezana tudi z upadom jugoslovanske tradicije naivnega slikarstva, pa tudi s shematizacijo in komercializacijo večjega dela evropske naive. I udi raven slovenske naive je precej upadla. Med novejšimi tujimi udeleženci je največ predstavnikov italijanske naive (Gigliano Zoppi, Antonio Protto, Guido Vedovato); posebej pa je treba omeniti Francozinjo Francine Genot s pravljično elegantnimi in prekinjenimi prizori, minucioz.no izrisanimi kot ilustracije.
V devetdesetih letih je zbirko doletelo opaznejše mednarodno priznanje; na svetovni razstavi naivne umetnosti Z/M/A/ 'P-/ v Slovaški narodni galeriji v Bratisavi je prejela častno priznanje za nacionalno zbirko. Odmevna pa je bila tudi razstava izbranih del iz zbirke leta 1996 v muzejskem centru naive v Vicquju pri Parizu.
Že iz tega bežnega pregleda je očitno, da gre za izredno zanimivo zbirko, ki v strokovni javnosti še ni naletela na zadostno pozornost. Fa bežni pregled naj bo razumljen predvsem kot opozorilo, da zbirka še čaka, da bo zares pozorno ovrednotena.
Borut Križ KAPITELJSKA NJIVA V NOVEM MESTU
Poročilo o delu na prazgodovinskem grobišču v ietu 2(M)6
KTt.UJRA Rast 6 / 2006
Uvod
V času starejše žetezne dobe (8. do 4. stotetje pr. n. š.) se je na Dolenjskem izoblikovala močna halštatska skupina, za katero so značilna utrjena višinska gradišča, obsežna gomilna grobišča z bogatimi grobnimi pridatki ter taljenje in predelava železa, ki je v tem času predstavljalo strateško surovino.
Dolenjska je v I. tisočletju pr. n. š. z bogatimi površinskimi ležišči zelo kakovostne limonitne železove rude omogočala tedanjim prebivalcem dokaj lagodno življenje. Večina prebivalcev je živela v utrjenih naseljih, ki so obvladovala prometne poti, ki so potekale po okoliških dolinah, pobočja pod naselji so bila prekrita z gomilnimi grobišči, ob katerih pa so ležala še večja železarska predelovalna območja, kjer je potekalo taljenje železove rude. Železo je bilo dokaj iskano tržno blago in njegovi pridelovalci so se z lahkoto vključili v evropsko trgovino, kije prinašala bogat zaslužek in povezovanje tako s prebivalci v Alpah, s prebivalci Panonske nižine, kakor tudi s tedanjimi, visoko razvitimi in civiliziranimi Grki in Etruščani.
Blagostanje tedanjih dolenjskih prebivalcev se odraža v njihovem obrednem načinu pokopavanja in verovanju v posmrtno življenje. Ob smrti so pokojnikom v grob priložili vse tiste predmete, za katere so menili, da bi jih pokojnik utegnil potrebovati v posmrtnem življenju. Pako so pokojnikom kot popotnico priložili v grob lončeno posodje s hrano in pijačo ter statusne simbole pokojnika orožje in dele opreme v moške grobove ter nakit v ženske grobove.
Na Dolenjskem so posamezne družine nasule velike, nekaj metrov visoke ter 10 do 30 m široke, v tlorisu okrogle zemljene gomile, v katere so pokopavali pokojnike v lesene krste. Ker so te mogočne gomile iz I. tisočletja pr. n. š. vidne še danes, so bile ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja tarča starinokopov, ki so z bogatimi grobnimi najdbami želeli napolniti vitrine večjih muzejev, ki so v Evropi začeli nastajati sredi 19. stoletja. Tako so tudi prve arheološke najdbe iz Novega mesta odšle na Dunaj v prirodoslovni muzej, kasneje pa še v Ljubljano. Šele po ustanovitvi Dolenjskega muzeja v petdesetih letih 20. stoletja so najdbe iz Novega mesta ostajale doma.
Eden večjih starejšeželeznodohnih centrov je bilo tudi Novo mesto. Utrjeno gradišče je ležalo na današnjem Marofu, največje gomilno grobišče pa se je razprostiralo na bližnji Kapiteljski njivi. Na Kapiteljski njivi v Novem mestu so prva arheološka izkopavanja potekala oh koncu 19. stoletja, ko je dolenjski starinokop Jernej Pečnik tu izkopal dve še dobro vidni zcmljeni gomili, gradivo pa poslal v dvorni muzej na Dunaj. Do intenzivnega njivskega oranja v osemdesetih letih 20. stoletja je to najdišče ostalo ..pozabljeno", le vsakoletno poljsko obdelovanje je gomile ploščilo in ravnalo. Vse do osemdesetih let 20. stoletja, ko so se na površini njive pojavili številni arheološki ostanki in je tedanji kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez začel z zavarovalnim izkopavanjem, ki poteka še danes.
Na hribu z ledinskim imenom Kapiteljska njiva smo do sedaj izkopali 194 žganih grobov iz pozne bronaste dobe (10. do 8. stoletje pr.
KUI.IUHA
!<ast6/2006
n. š.), petindvajset gomil z več kot 600 skeletnitni grobovi iz starejše železne dobe (S. do 4. stoletje pr. n. š.) ter več kot 700 žganih grobov iz mlajše železne dobe (4. do I stoletje pr. n. š.).l'o prvotnih domnevali, da je grobišče obsegalo vrhnji, izravnani del hriba in merilo do 20.000 nr, dosedanje raziskave kažejo, da sc grobišče širi še po pobočjih in meri več kot 50.000 tir. Vsakoletno oranje je velike zemljcne gomile popolnoma sploščilo, tako da danes niso več vidne in je zato nujen sistematičen izkop celotne površine grobišča. Rezultati. ki jih s tem delom pridobimo, so neprecenljivi tako v strokovnem smislu kakor v prepoznavnem, saj je danes Novo mesto v zavesti prebivalcev pa tudi drugih Evropejcev že kar sinonim za bogato arheološko preteklost in našo neprecenljivo dediščino. Množica bogatih arheoloških najdb odtehta tudi vložena sredstva in napore ekipe, ki z vsakoletnim delom bogati naše vedenje in poznavanje skupne evropske dediščine.
Kapiteljska njiva v Novem mestu - prazgodovinsko grobišče
Z arheološkimi izkopavanji na Kapiteljski njivi v Novem mestu smo letos pričeli 3. aprila, trajala so do konca meseca julija. Prva dva meseca nas je nekoliko oviral dež, drugo polovico juni ja in ves julij pa je zaznamovala velika vročina in izsušena zemlja. Delo je opravila do petnajstčlanska ekipa delavcev kopačev, restavratorjev za arheološke predmete, dokumentalistov in arheologov.
Delo v letu 2006 je potekalo na zahodnem robu arheološkega najdišča, kjer teren pada proti zahodni strani. V naravi je bila tu ohranjena zcmljena terasa, od katere se je teren dokaj strmo spustil proti zahodu. Debelina izkopa je variirala tako, da je na skrajnem severozahodnem delu segala skoraj tri metre globoko, kar je za razmere na tem najdišču dokaj presenetljivo. Že ob začetku terenskega dela smo naleteli na prve grobne lise gomile XVIII, ki je v premeru merila 13 do 14 metrov. Gomila je vsebovala 32 skeletnih grobov različnih dimenzij. Grobovi so merili od 60 x 40 cm (grob XVIH/I2) vse do 330 x 120 cm (grob XVIH/20). Med njimi, v geometrijskem centru, je ležal tudi centralni grob, obdan s kamnito oblogo, vanj pa je bi) ..presenetljivo" vkopan še žgan žarni grob. Vsi grobovi so bili skozi nasutje gomile, ki ni bilo več ohranjeno, vkopani v sterilno osnovo hriba, na katero je bila gomila nasuta. Grobovi so segali do 60 cm globoko v sterilno osnovo, nad njo pa je ležal še 60 do 120 etn debel sloj rjavosive zemlje. Polnilo grobnih jam je bilo temnejše sivorjave barve, pogosto pa smo opazili tudi sivozelene pasove gline, ki so ostanek kemijsko spremenjenih lesenih desk, ki so sestavljale krste oziroma lesene zaboje, v katere so bili položeni prazgodovinski pokojniki. Zemlja na Dolenjskem je zelo agresivna, zato so vsi organski ostanki v grobovih razkrojeni, ohranijo se le pasovi druge barve iti strukture zemlje, uničeni pa so vsi leseni, koščeni in usnjeni deli. Kot pridatki v grobovih so se ohranili lončeni, stekleni in kovinski predmeti, pa še ti so dokaj poškodovani in neredko tudi uničeni. V gomili XVIII nas je najprej presenetilo majhno število grobnih pridatkov, predvsem pa njihova velika starost. Arheologi ugotavljamo, da so gomile uporabljale posamezne družine skozi daljše časovno obdobje, lahko tudi več kot 400 let (od S. do 4. stoletja pr. n. š.). Grobove v gomili XVIII opredeljujejo najdeni kovinski in lončeni predmeti v čas 8. in le delno tudi 7. stoletja pr. n. š. Našli smo bronaste in železne ločne, dvozankaste in vozlaste fibule ter bronaste lasne
Borut kri/ kAMIIIIJSkAN.IIVA V\()\l\t\llsll
['oškodovana lončena posoda, okra-Sctm/ bronastimi gumb: i/ centralnega grohn gomilo XVIII; loto: Borut kri/
Bronasta čolničastatihuia/vrc/anim okrttsotn in lončeno vreteneevgrohu 2. gomila XVIII; loto: Borut kri/
l)vopta.okrašenalončetiaposoda/ro-čajem in lončena vreteneavgrohu Ib. gomila XVIII; loto: Borut kri/
kUlTUHA
Rastb/200b
KunmtA
Hast(i/2()06
obročke in nekaj čoiničastih fibul. Med iončenim gradivom prevladujejo vretenca za pre jo in tkanje ter črno žgane iončene posode, izjema pa je dvojna, okrašena posoda iz groba XVtH/!6. Vsi ti predmeti časovno sodijo v začetek haištatskega obdobja, popotnoma pa so odsotni predmeti razvitega in poznega haištatskega obdobja (6., 5. in 4. stoietje pr. n. š.). Strokovno je to zeio pomembna ugotovitev, ki kaže, da je družina, ki je nasuta in uporabljala to gomiio, intenzivno živeta v začetku starejše žetezne dobe, pozneje pa je izumrla. Majhno števito grobnih pridatkov je razumljivo, saj je to še vedno čas razvoja hatštatske družbe in ne njen višek, ki nastopi v 6. in 5. stoletju pr. n. š. Večina grobov je vsebovata pridatke, ki so zna-čitni za ženske grobove (vretenca, tasni obročki, zapestnice, fibule), le grob XVIH/I5 je vseboval značilne moške pridatke železno sulično ost in tulasto sekiro. Dokaj zanimiva je skoraj popolna odsotnost jantarnega in steklenega nakita, ki je v ženskih halštatskih grobovih sicer bogato zastopan. Vendar je stvar dokaj logična, saj vsi grobovi, ki smo jih raziskali v tem letu, sodijo v najzgodnejše obdobje starejše železne dobe, v čas, ko družina najvišjega razcveta še ni dosegla. Gomila XVIII je vsebovala tudi centralni grob (grob XVIH/32), kije meri) 200 x 120 cm in je ležal v središču gomile. V grobni jami, kije bila izkopana v sterilno osnovo hriba, je bila lesena konstrukcija (zaboj), ki ga je razen na dnu obdajala kamnita obloga, ki je segala 70 cm v višino. Le na jugovzhodnem vogalu je obloga skoraj v celoti manjkala oziroma pojavljali so se le posamezni kamni. Ugotovili smo, da gre na tem mestu za naknadni vkop v kamnito konstrukcijo, ki ga običajno povzročijo plenilski in roparski posegi. Naše presenečenje je bilo toliko večje, ko smo v tem delu groba naleteli na množico žganinc, prežganih kosti ter na sicer razbito lončeno žaro, ki je značilna za starejše obdobje za pozno bronasto dobo. V žganini so ležali še lončeno vretence in dele poškodovanega železnega predmeta. V zahodnem delu groba je na tleh stala lončena posoda z bronastimi aplikami, ki je doslej edina tovrstna posoda v Novem mestu. podobne pa poznamo še na nekaterih najdiščih v Sloveniji in časovno sodijo na skrajni začetek starejše železne dobe. Tako imamo v primeru centralnega groba v gomili XVIII dva grobova, ki nam kulturološko nakazujeta dve vrsti pokopavanja, ki sta v nekem ožjem časovnem obdobju potekala vzporedno. Poznobronastodobni žgan žarni pokop in zgodnježeleznodobni skeletni pokop s pripadajočimi predmeti in nenavadno zaporedje pokopa, kjer je skeletni železno-dobni pokojnik položen v zemljo pred poznobronastodobnim. V arheološkem smislu je situacija nekoliko nenavadna, vsekakor pa razložljiva in tudi logična
Severno, tik ob gomili XVIII, je ležala gomila XIX. Po legi grobov sklepamo, da se je dotikala oziroma celo naslanjala na gomilo XVIII. Ker teren na tem mestu močno pada proti severozahodni strani, se vsi grobovi gomile XIX niso ohranili, tako da manjka venec grobov na severozahodni strani. Ohranilo se je sedem grobov, trije grobovi najdb niso vsebovali, v ostalih štirih pa smo poleg lončenine našli tudi bronaste predmete. Grobovi so podobnih oblik in velikosti kot v gomili XVIII, ponovno pa nas je presenetila velika starost predmetov v grobovih, ki tudi to gomilo postavljajo v najzgodnejša obdobja starejše železne dobe.
Zahodno od gomile XIX je ležala še gomila XX, ki seje dotikala tako gomile XIX kakor tudi gomile XVIII. Doslej smo izkopali štiri
Centralni grob s kamnito oblogo in okrašeno lončeno posodo, grob 32. gomila XVIII; foto: Horut Križ
KULUJKA
Hast6/2()()6
skeletne grobove, število pa najbrž ni dokončno, saj se gomila razteza tudi zahodno izven našega izkopa v letu 2006. teren zelo pada proti severozahodni strani, tako da je bila tudi ta gomila nasuta na pobočje. Po dosedanjih spoznanjih je v premeru merila okoli deset metrov. Tudi tu lončenina in bronaste fibule sodijo v začetna obdobja starejše železne dobe. pa tudi grobovi so v tlorisu pravokotnih oblik in podobnih dimenzij kot v gomilah XVIII in XIX.
V letu 2006 smo izkopali tudi štiri grobove gomile IX, ki smo jo začeli izkopavati že leta 2000. Tako se je sedaj venec grobov na severni strani te gomile zaključil. Tudi v teh grobovih smo našli sledove lesenih krst ali zabojev. Grobovi v tlorisu pravokotne oblike merijo od 125 x 60 do 260 x 100 cm in so bili do 60 cm globoko vkopani v sterilno osnovo hriba. Vsebovali so lončene posode in vretenca, bronaste zapestnice, obročke in fibule ter koščene jagode ogrlic. Tudi to gradivo preliminarno lahko postavimo v starejši del starejše železne dobe. V letu 2006 smo raziskali še en grob gomile I. ki je s tem v celoti izkopana in vsebuje 79 skeletnih grobov.
Na severovzhodnem delu izkopnega polja se razprostira žarno piano grobišče pozne bronaste dobe (10. do X. stoletje pr. n. š.). To obdobje imenovano kultura žarnih grobišč je značilno za vso srednjo Evropo, poimenovano pa je po žganih žarnih grobovih, ki na Dolenjskem vsebujejo velike lončene žare pokrite z latvicami. V letu 2006 smo izkopali devet žganih žarnih grobov, ki so vsebovali večje, masivne lončene žare (povečini so bile poškodovane z oranjem), ki so vsebovale žganino, oglje in prežgane kosti, vmes pa so bile še drobne modre steklene jagode. Grob 192 KŽG je vseboval lončeno žaro, ostanke latvice, lončeno vretence in modre steklene jagode nekatere z belimi očesci. Žara v grobu 190 KŽG je imela na trebuhu ledvičaste ročaje,žarivgrobu 19] KŽG in 1X6 KŽGstabiliokrašeni s plastičnim, razčlenjenim rebrom.
Že med arheološkim izkopavanjem smo del lončenega gradiva oprali in očistili. Po končanem terenskem delu smo območje izkopa zavarovali, del profilov, kjer bomo z. delom nadaljevali v naslednjih letih, pa smo zasuli, da jih ne bo poškodovala zimska zmrzal.
Sv. Nikolaj ali sv. Miklavž., slika na steklu. 19. stoletje, etnološka /bilka Dolenjskega muzeja
RAST L. XVH
Marinka
Dražumerič

8T.6(!<)8) DECEMBER 20M
!t!
»KERAMUKAJE BULA VEDNO MOJA SKR!TA LJUBEZEN«
Pogovor x etnotoginjo in muzealko Ivico Križ
Ivica Križ je s svojim strokovnim delom v novomeškem Dolenjskem muzeju zaorala ledino na etnološkem raziskovalnem in razstavnem področju. Na ljubljanski lilozofski fakulteti je leta I9H0 diplomirala iz etnologije in arheologije ter se istega leta kot priprav-nica-kustosinja za etnologijo zaposlila v Dolenjskem muzeju, v katerem je danes kot muzejska svetovalka vodja oddelka za etnologijo. V muzeju je uredila stalno etnološko zbirko, rezultati njenega raziskovalnega dela pa so bili predstavljeni tudi na številnih poglobljenih razstavah, na katerih je širila poznavanje dolenjske materialne kulture. Pri tem se je usmerila predvsem na raziskovanje različnih obrti, zanemarila pa ni niti drugih področij človekovega ustvarjanja. Za razstavo o dolenjskem lončarstvu Od antičnega vrča do majolkc jc leta 1997 prejela Valvasorjevo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko muzejsko društvo, ter priznanje novomeške raziskovalne skupnosti, za razstavo Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem pa ji je Mestna občina Novo mesto leta 2002 podelila Trdinovo nagrado.
Ivico Križ odlikuje natančno in sistematično muzejsko delo, dostikrat povezano tudi s terenskimi raziskavami. Na njib pridobiva ustne inlormacije in zbira predmete, s katerimi dopolnjuje muzejsko gradivo. Pri tem ji je v veliko pomoč soprog in muzejski sodelavec Borut Križ, ki ima nemalo zaslug tudi za to. da je prišla v Novo mesto. Ker sta oba muzealca, je njuno strokovno delo pogosto prepleteno z osebnim družinskim življenjem. To se mora pogosto prilagajati službenim obveznostim, zato sta bila tudi oba otroka, hote ali nehote, večkrat vključena v njune terenske razskave. Za Ivico Križ je družina zelo pomembna, pri tem pa družinsko življenje in strokovno delo uspešno združuje v kar zavidljivo celoto.
- K ZVc/vc/ ///c.s/c/ /7/ Dc/Zc/7/.sA/ /z/z/re/ v/ //r/š/c/ Ac// /7/Zc/cZc/ /7? c/Z/c/c/v/7c/ cZ///Zc///;c//7/Ac/ c///c/Zc/_gz/c /e/c/ / 9<W/. Zc////7///vc/ /e, c/c/ .s/ //c/ c/7/ .sV/*c//7/ /7c/.sZccZ/Zc/ ///*ccZZzc/cZ/z/Ac. A/ .sc/ v /zzz/rc/z/ //c/A/Zvc/Z/ //c/c//*c/c/'c e//7c//c/g//'e, //C/ cZ/"//,g/ S// C//7/ //C/ ///*cA//7/Zc/ cZc/ZgC/Zc//ZC/ //C//77C//7/Ac//7/e C/MC/Zr/gC/V.
Pred mano je bila ob koncu petdesetih let 20. stoletja v Dolenjskem muzeje kot etnologinja zaposlena Danica Zupančič, ki pa ni ostala dolgo. Za njo je v sredini sedemdesetih let v muzeju kot etnolog nekaj let deloval Janez Bogataj. Ko sem I. septembra leta 1980 kot kustosinja-pripravnica za etnološko zbirko prišla v muzej, pa je bila vodja etnološkega oddelka gospa Ložarjcva, dolgoletna muzejska delavka.
NAŠ GOST
Marink;tl)ra?umcrič
»KKHAMIKA Ji: BILA VI DNO MOJASKRIIAI.JUBIVIN« l'()g()vor/i.'tm'lugininiiimu/calk« Ivico Kri?
V naročju sestre Jo?iee leta 1955
Zgoraj: s prijateljico Natašo Irtnik pred Šubičevo gimnazijo
Dcsnossošolcinamaturitctncmplc-suvlcstivalni dvorani leta 1974
NAŠ GOST Hast6/2006
/c /;/J; tavj/r/ v	/MMze/.sAo r/eVrt. ,S7r/	.sv^/e/rav////'
Ko sem prišta v muzej, sem se morata najprej seznaniti z muzejskim detom. Misiim. da smo bili tned študijem premaio pripravtjani na deto v muzejski hiši, ki ima svojo specifiko. Gospa Stavka Požarjeva tnije pomagata z nasveti skozi vse moje pripravništvo, sicer je bi) moj uradni mentor Janez Bogataj. Zeto dobro sva se razumeti. V tem obdobju je ravno pripravljata razstavo in knjigo o novomeških gostitnati in gostihiičarjih. Gospa Požarjeva jc imeta vetiko znanja in izkušenj. Zeto dobro je poznata deto v muzeju, saj je začeta delati v muzeju že v prvih tetili po ustanovitvi. Njeno deto se pozna na vseh oddetkih. Od teta 1977 pa je skrbeta za etnotoški oddetek. Ker je rojena Novotneščanka, mi je veliko pripovedovata tudi o živtjenju v Novem mestu v pretektosti. Peta t98t se je upokojita, vendar sva sodetovati še naprej, tudi še sedaj.
- A7/7o/og//o	/rr/ v/ v/?ozA7rvvrv/r/ že
Z Dotcnjsko sem se resnično srečevata vse obdobje mojega študija, tako etnotogije kot arheotogije. t^rvič sem se z Dotcnjsko srečata kot udeteženka terenske ekipe poteti teta 1976, ko smo štirje študentje etnotogije v okviru terenske prakse pod mentorstvom Janeza Bogataja popisovati mline in žage na reki Mirni ter njenih pritokih. V tej skupini so biti še Majda Viktorovski, Andrej Dutar in Boris Mravtje. Peta t978 pa sva s kotegico Majo Zatetetj, mentor je bit ponovno Janez Bogataj, na Trški gori pri Novem mestu raziskovati vinogradništvo. Ta tema je potem prerasta tudi v moje diplomsko deto Vinogradništvo in vikendarstvo na Trški gori. Peta )979 sem se v Šentjerneju udetežita mtadinskega raziskovalnega tabora, ki ga je organizirato gibanje Znanost mtadini. Bit je interdisciplinaren in je vktjučevat tudi etnotogijo in arheotogijo. Takrat sem hita že mentorica skupini, kije raziskovata mtine in žage na potoku Kobila. Med študijem sem za dr. Marjana Stabeta s kotegoma z arheotogije,
Jožetom Omanom in Ireno Mirnik, risata arheološke predmete v Dolenjskem muzeju z najdišča Pristava pri Trebnjem. Nekaj matega sem risaia tudi pri arheoiogu lonetu Knezu. Sodetovata pa sem tudi pri izkopavanjih v Ztoganju pri Škocjanu in na Medvedjeku, obe je vodi! arheolog Danih) Breščak z Zavoda za varstvo naravne in kul-turne dediščine iz Novega mesta. Ves čas študija meje nekako vtekio na Dolenjsko, najprej stroka, nato pa tudi srce.
- /'/*/	/)/*) //; Aorc/A//; /;rv /ew)trr
Janezje odličen mentor in pedagog. Naučil nas je sistematičnega dela in pomembnosti dela na terenu, učil nas je tudi popolnoma tehničnih veščin od fotografiranja do risanja, predvsem pa nas je navajat na delo v skupini. Z njim je povezano tudi moje kasnejše delo v Dolenjskem muzeju. Leta 1982 sem sodelovala pri postavitvi njegove razstave o mlinih in žagah v zgornjem toku reke Krke v galeriji Dolenjskega muzeja. Pred razstavo istega leta pa smo Andrej Dular, Boris Mravlje, Marinka Dražumerič in jaz skupaj z njim pregledali in ponovno fotografsko dokumentirali vse vodne objekte od izvira Krke do Žužemberka in obenem evidentirali tudi predmete za razstavo. Eno od mojih fotografij, portret mlinatja Zajca z vnukinjo, je Janez izbral tudi za predstavitev na plakatu za razstavo.
V Študentskih letih preti tržnico v MarakcSu
l'ri mlinu na Migolici oh popisovanju vodnih objektov na Mirni leta Id7h ]'rvi/levevodja.etnolog.lane/Hoga-taj. in Študenti Andrej Dular. Ivica Anžič. Majda Viktorovski. Boris Mravlje
NAŠtiOSI
Hast6/2006
Zgoraj na arlieotoUkih izkopavanjih na Mostu na Soči leta 1677
Zgoraj desno: skupinadijakov in mentorjev na raziskovalnem tahorti Znanost niladiniv^cntjcrncju.leta !'J7'J
Spodaj desno: pri Borutu doma po porokilctaldMI:scdita(/!cvc)lvi-čina mama Ivana Anžič in Borutova stara mama Hodi Bergman, zadaj)/ leve): Ivičina sestra JoZ.icaAn/ič. Ivica. Borut in Borutova mamatlcdi Križ
NAŠ GOST Rast 6 / 2006
- 7btA//vrt/r; /z/ vrv .SY//z;rz.s7rz//7r// t/rsA/rtv /c' /iz/rt /zrz.st'e'e'e'tt<:; c/7c'/z;;/ rzr/ veg/tteoz/rtt' //t/rAAegz/ //Arzvztegr/ //.v/rz/z/z/zj/zv.
Moja prva lastna satnostojna razstava leta ! 9S) je bila posvečena stikam na stekto iz fonda Dolenjskega muzeja. Muzej tirani dokaj vetiko zbirko slik na steklo, večina od njih izhaja iz nekdanje zasebne zbirke I lorijana Kotenca iz trče vasi in je bita odkupljena že v času ravnatcljevanja Janka Jarca. Nekaj stik za razstavo smo si sposodili tudi od zasebnih tastnikov na Dolenjskem. predvsem od dr. Trenza v Šentjerneju. Ta fond je bil takrat sploh prvič razstavljen. Ko sem pripravljala razstavo, sem v muzeju našla dokument, da je bil pri nakupu Kolenčeve zbirke izražen pogoj, da bo zbirka razstavl jena v muzeju. Tako smo s to razstavo po dolgili letih pogoj izpolnili. Del slik na steklo pa je bil potem vključen tudi v stalno etnološko razstavo v Ropasovi hiši. Ljudska umetnost me je vedno privlačila, mogoče tudi zaradi tega, ker sem želela vpisati študij na akademiji za likovno umetnost.
Marinka Dra/umcrič HKHRAMtKA.!!-: BII.A VHDNO MOJASKRIIAIJUniVIIN« l'ogi)V(ir/ctm)l()giiiii)in!]m/calki) Ivico Kri?
NAŠtiOSI
Kasth/2006
-	A/7/J.sArv	Je/?70 /?ovezr//7r/ /M<7/z 0A///77/. A/.se r/Avrv/j/J/o
z r;A//Ar7vr/r7/e/77 gA7?e. /A Jr/ Ar/ v/ ///'7š7r/ s' /;///ze/, /r/ ve /// /7/?e/ //r/.s7r/v-//'er?e .s7r/A?e e//?r//r/.šAe zA/7Ae, zr//r//'e A Jr/ /r/ ///////Jetr/ /vrjegr/ Je/r/.
Takoj ko sem prišta v muzej, so stekti pogovori o statni etnoioški razstavi, ki je dottej v muzeju ni bito. Naša žetja je bila, da bi predmete iz etnoioške zbirke, shranjene v depoju, čimprej razstavimo. V Dotenjskem muzeju je biia namreč veiika stiska s prostorom, zato je bi! ves etnoioški fond shranjen v depoju in ni bit na ogied. V Ropasovi hiši je biia prej postavijena staina razstava NOH. Z dograditvijo novega muzeja se je Ropasova hiša sprostita in namenih so jo etnoioškemu oddeiku. Stavba, nekdanja meščanska stanovanjska hiša, v kateri naj bi postavili staino etnoioški zbirko, je imeia veiike probieme z viago in statiko. Hišo je biio zato potrebno najprej sanirati in prenoviti, utrditi njene temeije, urediti kapiiarno viago v stenah, potožiti nove tiake. Toda že med postavljanjem zbirke se je izkazaio, daje v pritiičju vtaga v zidovih še vedno premočna. Zato smo razstavo postaviti samo v prvem nadstropju. Leta )982 sem rodita otroka, dvojčka, deto na postavitvi se je zaradi tega upočasnilo in podatjšato do teta )9K6.
-	./e A/7// zrz ,s7rJ/7r/ e//rr//r/.šAr/ zA/7*Ar/ v /////ze/.sA/A r7ry/r///7/ zr/Jr/.s7/ ///*eJwe/r/v?
V depojih je bito zbranega kar nekaj gradiva, ki so ga zbrati že moji predhodniki, pa vendarte je bito potrebno za izpetjavo zastavljenega koncepta razstave dodatno zbrati še precej predmetov. Zato je bito za statno postavitev potrebnega še precej terenskega deta. t ako smo popotnoma na novo pridobili opremo za lončarsko detav-nico, predmete za predstavitev potjedetstva in živinoreje, nekaj tudi za predstavitev šeg ter mer. Večji probtem pa je predstavljata kon-servacija predmetov. Muzej ni ime) tastne konservatorske detavnice. Zahtevnejše posege na nekaterih predmetih so opraviti v Restavratorskem centru v Ljubtjani, čiščenje in zaščito manj zahtevnih, predvsem tesenih predmetov pa smo morati opraviti kar sami v muzeju.
-	Ar/Ar/ .so ////J/c	Ze/e/?// .s///e/e// vose Je/o, so A/7/ /^/ //^-orV/e/?/
r/J.s7r////7/ ///erA//eZe?
Na Dotenjskem sem imeta na terenu ves čas žeto dobre izkušnje. Ljudje so bili vedno pripravtjeni pomagati, posredovati informacije in odstopiti premete. Nekatere predmete smo morati seveda odkupiti, veliko pa so nam jih odstopili brezptačno. Morda je prav. da ob tej pritiki omenim gospoda Martinčiča iz Šmatčje vasi. ki je Dolenjskemu muzeju podaril cetotno opremo očetove tkatske detavnice.
-	A*/ / //r/.sVr/vJv/ s7r/A/e z A/7'A e .s/ .sr/JeA/vr/A/ /;/J/ z r//'A/7eAZr//// r/AA-Ar/vr/Ae///.
Obtikovno zasnovo statne etnoioške razstave in detno tudi obnove hiše je Dotenjski muzej zaupat arhitektu Borutu Simiču, s katerim sva žeto dobro sodetovata. Mistim, daje deto odtično opavil. to je bito tudi moje prvo sodctovanjc z ohtikovatccm. Z artiitekti, ki detajo na tJotcnjskem kot oblikovatei, smo odlično sodetovati tudi pri kasnejših postavitvah razstav, na primer z Jovom Grobovškom, Gregorjem Gutmanom, Juretom Kocuvanom in Majo Rudott Markovič.
Marinka Dražumcrič uKliKAMIKA JH ttll.A VliDNO M()JASKKITAI..H)H)!/.IN« l'og()vorzetn()loginjo in muzealko Ivico Kri?
/ otrokoma, dvojčkoma An/etom in Špelo
Otvoritev razstave Slike tla steklo leta I9KI
NAŠtiOSI
Hast6/2006
MM
- /'rz /zrz.v/r/i'z7i'z sZrz/zzc z/z;zAc .s/ zzrzrAz//ci'rz/rz .v /czzzrzZ.vA/zzz/zrzz.vZrzirzzzz/. /'z / /czzz v/ sc z;tr//zz'c/ /t.vzzrcz z/rr zzrz rz/izzzrze"/c zzcAr/rzzz/c Az rz/ci zzr s Azz/zzzrz.s/z ,Š'czz//czzzc/. A z .sz /o s/zrzzzzrz/rz že v /cZz/z s7zzr/z/ez. /A/ /zzr/z zzrz zrzz/sArzvrz rz/iz/z.
V projekt Httiološka topogratlja slovenskega etničnega ozemlja, ki je potekal na oddelku za etnologijo filozofske lakultete iti ga je vodil profesor dr. Slavko Kremenšek, sem sc vkl jučila že prej. Prevzela sem občino Novo mesto, a sem se otnejila na krajevno skttpnost Šetitjemej, ki je danes samostojna občina. S študentkatni etnologije smo opravile več terenskih raziskav, ki so mi pomagale že pri stalni postavitivi zbirke. Leta 1989 sem v muzeju pripravila razstavo litno-loška podoba Šentjerneja. Pri tej razstavi smo k sodelovanju pritegnili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Borut Križ in Marinka Dražumerič sta predstavila rezultate arheološkega izkopavanja v župnijski cerkvi. Z razstavo smo nato gostovali v osnovni šoli v Šentjerneju. Nadaljnje raziskave Šentjerneja sem potem
Marinka [)ra7umcrič ))KERAM!KAJE BILA VEDNO MOJA SKRITA LJUBEZEN« l'og()vor/ctnt)loginjninnni/calko Ivico Krm
Otvoritev ra/stavcITnološka podoba Šentjerneja leta!9S9
NAŠ GOST Rast 6 / 2006
usmerita predvsem na področje tončarstva. V okviru projekta Ltnoto-ška topografija stovenskega etničnega ozemetja sem raziskovata skupaj s skupino štirih študentk etnotogije tudi v krajevni skupnosti Škocjan, ki je danes prav tako samostojna občina.
- /,of?č7//*.s7vM /?rv Do/e/r/.vAe/M .s/ Ar/.v/re/e /trAvvef/Vr/ ///J/ ve//Ao /7? rr/r.vArvo, A; /o /e	ArvAr/og.
Študij tončarstva je prerase) v speeiatno temo. Leta ]995 smo v muzeju postaviti monografsko razstavo Od antičnega vrča do ma-jotke. kije presegta meje krajevne skupnosti Šentjernej. Na njej smo predstaviti več segmentov tončarstva. vse od antike, zgodnjega in zretega srednjega veka, poudarek pa je bit na tončarstvu Šctjcrncj-skega potja v t9. in 20. stotetju. Pri tej razstavi sem sodetovata s strokovnjaki iz drugih ustanov: z arheotoginjo dr. Vido Starc iz Narodnega muzeja, ki je predstavita tončenino in pečnice iz srednjeveškega Otoka pri Dobravi, z Zavodom za varstvo naravne in kuttur-nc dediščine iz Novega mesta, saj je arheotog Uroš Bavec predstavil keramiko, najdeno ob izkopavanjih na območju nekdanjih ribnikov pri kartuziji Pteterje, dr. Vercno Vidriti Perko, ki je predstavita antično keramiko z dotenjskih najdišč, in etnotoginjo Ljudmito Bras, ki je prispevata čtanek o tončarstvu na Stovenskem. Sama pa sem pripravita predstavitev tončarstva na Šentjernejskem potju v )9. in 20. stotetju. Z dr. Naškom Križnarjem, vodjem Avdiovizuatnega tabo-ratorija pri ZRC SAZU v Ljubtjani, smo posneti tudi dokumentarna videofltma s predstavitvijo tončarskega deta v detavnici Pungerčar v Šentjerneju in Sejem na Stinovcah pri Kostanjevici z tončarsko stojnico. Oba sta bita na ogted ob razstavi. Razstavo in katatog je obtikovat Jovo Grobovšek.
-	.v/c/ 9/7/ //r/.vvede/// .še <7vc /vo/7 ve//A/ ///z.s7//t'/. 7//A// .s/ /e/rv
2999 .s/ /t/*e/A7//J77<:/ r/c/r/e.v sAr//'/// //oz//9//e/7D ///e/7/er//*.s7vo /7? .sveerrr.sTvo //// /7r//e/?/.sAe///,	/c7 Ar/.svre/e//// še/reer/r.sAa /7; Ac////cY//'.vAr/ /7//7//.S7/"////
v /Vovew we.s7r/.
O medičarstvu in svečarstvu je razmištjataže Danica Zupančičeva. Takrat je muzej že pridobit nekaj gradiva, predvsem tesene rezljane modete za tect in voščene votive iz detavnice novomeškega svečarja Franceta Murna. Leta 1959 je Danica Zupančičeva o tej temi tudi pripravita manjšo razstavo. Žat pa ne vemo, kaj vse je obsegata, saj ni o njej ohranjene nobene dokumentacije. Tik pred mojim prihodom je muzej odkupit komptetno Murnovo dctavnico z vsemi prcostahmi
kovinskimi modeii za izdelovanje lecta, drobnim orodjem za izdelavo leeta in sveč. tudi napravo za izdelovanje vlečenih sveč in drugo. Zato se mi je zdelo prav. da to temo razširim na celotno Dolenjsko, dopolnim zbrane predmete in jih nadgradim z detajlnimi raziskavami po terenu in arhivskih virih.
-	Z ;r/r//?/o rčfz.v/rvvo o /iee///.sA/	Acw/c7//',sA/ /7n7M.s//*//7 v /Vove/M
wes//r. A/ v/ /o /io.s/r/v/7r/ /e/r/ 2993. /ir/ .v/ .ve z/?r/vr/ i'/v//7<:/ A ri/i//Aovr//?/7/ /z g//?/e.
Razstava je bila logično nadaljevanje lončarstva, keramika pa je bila ves čas moja skrita ljubezen. Prvo pobudo za to razstavo je dal nekdanji ravnatelj muzeja Peter Ivanetič, kije takrat, ko je posodil predmete za razstavo o lončarstvu, omenil, da bi bilo dobro na samostojni razstavi predstaviti tudi tovarno keramike v Novem mestu. Začela sem zbirati pcčnicc, tudi če nisem vedela zagotovo, ali so nastale prav v novomeški Keramiki. Tako se je ščasoma ustvaril v muzeju manjši hond pečnic. Vendar pa takrat še nisem prišla do arhivskega gradiva, saj je bilo to še v tovarni v Hršljinu. Ko pa so tovarno Keramika zaradi preselitve na novo lokacijo podirali, smo dobili v muzej sporočilo, da je v tovarni precej arhivskega gradiva ter starih mavčnih modelov in da bi bilo pametno, da sc to ohrani. Seveda smo takoj reagirali. Odšli smo na ogled in pogovor k direktorju tovarne, gospodu Stcpanu Krsniku, ki je dovolil, da predmete prevzame Dolenjski muzej. Tako smo pridobili modele, tovarniški arhiv pa je prevzel Zgodovinski arhiv, Enota za Dolenjsko in Belo krajino.
-	./e /c/A/rv/ /if/<7o77/cwj g/v/r/avi ///<7/ <7o/?o//;/7o //.sto. A/ s/c go že /we// v /////ze/7/2
Čeprav smo v muzeju že od leta 1999 načrtno iskali izdelke novomeške tovarne keramike, pa do razstave nismo imeli niti enega njenega dekorativnega ali uporabnega predmeta. Zato je bilo potrebno navezati stike s potomci nekdanjih lastnikov Klemenčičev in Appe-tovili. nekdanjimi delavci in njihovimi potomci ter tudi drugimi, ki so hranili izdelke. Pri pregledovanju arhivske dokumentacije pa se
Oh podelitvi Valvasorjevega priznanja leta !W7vNarodni galeriji
NAŠ (iOS I Kast h / 2006
je vse tepo ztito in dopottiito v cetoto. Dotočiti smo tatiko četo avtorje posameznih predtog za pečnice kot tudi dekorativne in uporabne predmete. Pri keramičnih ptastikah so hiti to nekateri stovenski likovni umetniki, kot so Dana Pajnič. Srečko Kotar. Jutij Papič, pri pečnicah pa raztični modetarski atctjeji. tudi iz tujine, še največ atetje Karta Jetineka iz. Cetovca.
- Prvzef? t'e//A/7t /uz.vA/t' .s/	/M?// rteArr/	r/ ze/o
or/wev??/7? ruz.v/uv.
Kmatu po tončarstvu sem pripravila manjšo razstavo o novomeškiti amaterskiti fotogratlti v prvi potoviei 20. stotetja. Žat nisem mogta predstaviti vseh. ker sem imeta na vot jo mato prostora, t^o medičarstvu pa sem pripravita razstavo o igračah z nastovom Nazaj v otroški raj. tgre in igrače na Dotcnjskem. tgriv nastov sem izbrata zato, ker so mi kotegiee, ztasti ohlikovatka Maja Rudolf Markovič, omenjate, da imamo v muzeju vedno dotgočasne, resne nastove razstav. Razstava je bila žeto odmevna predvsem pri majhnih otrocih in mlajšem občinstvu. Te je v muzejih vedno pretnato, s to razstavo pa smo jo pripetjati. Takrat sem prvič v živtjenju videta, kako je fantiček očeta na dvorišču muzeja nagovarjat, da bi šta pogtedat igračke v muzej.
l evo: na ra/stavi Medičarstvo in sve-čarstvo na Dolenjskem / novomeškim županom dr Antonom Starcem
Desno: sprejemanje Trdinove nagrade leta 2002 i/ rok župana Mestne občine Novo mesto dr Antona Starca
NAŠ GOSI ltasth/2006
- P/*/ v.sew	/7r;u.š grr/m o v /?r;ev//7t /;rr// ž?ove /'urs/tme. s
/ro.š zž?ovu ž?rvvr/M.v/7r? s/roAov/m	m urrt rr/rte.šAe
/ž/ //r//e//e /mrre/c/.
Vsako teto t. junija odpremo razstavo iz depojev Dotenjskega muzeja. V tettt 200B načrtujem tnanjšo razstavo o rezbarstvu na Do-tenjskem. Na njej bomo predstaviti tesene rezljane izdetke in amaterske rezbarje, vsi predmeti pa bodo vezani na depoje našega muzeja. Za teto 20)0 pa imam v načrtu vetiko razstavo o kotedarskih šegah in navadah na Dotenjskem, s katero se bom usmerita na področje nesnovne kutturnc dediščine. Pri svojem dettt opažam, da ljudi žeto zanima specifika dotenjskih šeg in navad, a jim žat o tem ne moremo
Marinka Dru?umcrič »KHRAMIKA Ji: Bil,A VHDNO MOJASKRIIAIJUBIZHN« l'og()vt)r/etn<)lr)ginjninmu/.ealko Ivico Kri?
/ lončarji po otvoritvi ra/stavc od antičnega vrča do majolke
Ob otvoritvi rtt/stavePečarska in keramična industrija na Dolenjskem Zdenko 1'ieelj, dr Damjan 1'relovšek, Ivica Križ inmag Boštjan Kovačič, ?upan Mestne ohčoinc Novo mesto
NA.ŠtiOSI
ltnst()/2()dh
kaj dosti povedatii. Raziskava bo zajeta celotno območje t)otenjske, ki ga pokriva t)otenjski muzej, to je mestno občino Novo mesto ter vse občine, ki so bite nekdaj v okviru občine Novo mesto ter občine Trebnje. V terensko deto žetimo ponovno pritegniti tudi študente etnotogije in kutturne antropotogije. V prihodnosti bi rada raziskata in pripravita razstavo še o opekarstvu na Dotenjskcm, ki bi bita nekakšen togičen zaključek keramičnega cikta, ki bi tako segat od tončarstva preko industrijske keramike do gradbene keramike. Dotenjska ima vetiko nahajatišč za obtikovanje primerne gtitie in tudi kremenčevega peska, ki sta bita v pretektosti pogoj za nastanek vseh prej omenjenih dejavnosti. Tudi stalna etnotoška zbirka bi si počasi zastužita temetjito prenovo. Kaj bo reatizirano, pa ni odvisno samo od mene. Etnotoški kustodiat je samo eden od oddetkov t)olenjskega muzeja. Zaradi prenapolnjenosti depojev nas čaka delna presetitev muzejskih predmetov v Urštjin, v prostore nekdanje tovarne Novoteks. Vetiko deta pa bo tudi s prenosom obstoječih podatkov v računalniško dokumentacijo.


Marinka Dražumcrič izKURAMIKA .U BILA VHDNO MOJASKRIIAI.JUBI/.IN« Pogovor/ctnotoginjoinniu/calk« Ivico kri?
Pred avlo Dolenjskega mu/eja /. Jurijem koeuvanom in Gregorjem Gutmanom, oblikovalcema ra/stav Medičarstvo in svečarstvo ter Pečarska in keramična inudstrija
NAŠ GOST Rast 6 / 2006
V obdobju mojega detovanja v Dotenjskem muzeju sta pri meni opravita pripravniški staž Tanja Koženhergar in Mitja Gros, ža! pa nikogar nismo mogti zaposiiti. Zato si v prihodnje žetim, da bi se vendar naše) denar na Ministrstvu za kutturo ati v Mestni občini Novo mesto za zapostitev še enega etnotoga v Dotenjskem muzeju.
-	12/?z; z /nože/?? v/// Ar?/ A//.v7/?.v// z///?/?.v7e/7// v /lo/c/z/vA/'/;; w//ze/7/, /rrAr? //// /e /?/?vez/////? /;//// v///////? .v///?A/?v/7/? r/e/r?, /?/*/ A////w//; večA/ rr/ .sr?Je//r/e/r/.
Z Borutom sva vetiko detata in še detava skupaj, bil mi je v oporo pri strokovnem detu. Ker nimam vozniškega izpita, mi je ogromno pomagat pri terenskih raziskavati. Vetiko je fotografirat tako za razstavne katatogc kot tudi za muzejsko dokumentacijo. Tudi sama sem mu pomagata pri njegovih razstavah, korekturah. Seveda pa nisva vedno enakih mnenj. Spoznata sva se že med študijem. Naša generacija etnotogov in artieotogov se je v študentskih tetih vetiko družita, ne samo pri predavanjih, ampak tudi v prostem času. Skupaj smo opravtjati študijske in strokovne natoge, hoditi pa tudi na zabave, na primer na pustovanje, sitvestrovanje. Tako smo dobro poznati deto drug drugega. To, da si z možem skupaj v stužbi, je včasih žeto koristno, včasih pa žeto moteče. Kakšna strokovna razhajanja tahko prerasejo v družinski prepir, domov tahko prinašaš tudi kakšne stresne stužbene situacije.
-	,S7'Y?Aor'??o //e//? /?AeA /e vez///7/? /;// /ever?. A/ .ve ///?.v7/A/*/// w z/zA//7;/7 Ar?/ /?.ve/?/;//*/7/ r/e/r/vn/A. A7/A/? v/// gr/ Z//AA/? //.vAZ/v/ev///// v vA/*A/7? z// /?//*/?A// /A'/?/7'A//2
Včasiti je bito težko usktajevati deto in družino. Borut je imet vedno žeto vetiko terenskega deta. Moje deto zunaj detovnega časa je morato vetikokrat mato počakati, saj je imeto Borutovo deto na arheotoških terenih prednost. Ko sta bita otroka še majhna, je nekdo morat skrbeti za družino, saj je Borut pogosto ostajat na terenu do večera. S terenom, predvsem arbeotoškim, so hiti povezani tudi naši družinski izteti ob sobotah in nedetjah. Tako sta otroka spoznavata Dotenjsko predvsem preko najinega terenskega deta. Ko sta bita otroka še majhna, so vetiko pomagali Borutova mama in stara mama, pa tudi moja mama in sestra, ki sta pogosto prihajati v Novo mesto. Z Borutovo mamo sva se dobro razumeti. V Novem mestu mi je nudita tudi prvi dom, čeprav takrat, ko sem prišta v Dotenjski muzej, z Borutom še nisva bita poročena.
-	D/?//? v Z?zvg/7?///7r?v/ A/.v//c A/7 /v/?/' /?/*v/ <7/?w v <Vr?ve/7? /?;e.v///. /TcJc/? /?// v//; .ve z A/?/*////?/// v/*/?/7r/ z//; /?/?v/?///evA/ G///v/?/' /zg. /e A/7/? .ve /?eA/// .ve//7ev.
Moje živtjenje v vetiki meri zaznamujejo setitve. Že kot otrok sem se s starši setita po Ljubtjani. V šoto sem začeta hoditi v Črnučah. Ko sem bita v drugem razredu, smo sc presetiti na Prute, nato sem hodita na ktasično osnovno šoto Prežihovega Voranca. Svoj prvi novomeški dom sem dobita pri Borutovi mami na Gtavncm trgu, kjer smo živeti tudi kot mtada družina. Ko sem teta 19H2 pričakovata otroka, je bit Borut na stuženju vojaškega roka v Ljubtjani. Zaradi rizične nosečnosti sem zadnja dva meseca pretežata v Ktiničnem centru, kjer sem tudi rodita. Boruta pa so kniatu potem prestaviti v Benkovac. Zato sem z otrokoma ostata najprej pri mami na Prutah, nato pa pri sestri na Gtinškovi ptoščadi. V tem obdobju sta mi obe
vetiko pomagati. Ko se je Borut vrnit, smo se skupaj preseliti v btok na Utici Majde Site. Od tam smo se teta tbH6, ko sem postavtjata statno /bitko, presetiti v stanovanje na Koštiatovi. takrat, ko sem postavtjata razstavo o medičarstvu in svečarstvu, pa smo se iz Koštia-tove setili nazaj na (davni trg. Eisarno in depoje sem nekajkrat setita tudi znotraj muzeja. Etnotoški depo v Ropasovi tiiši je že davtio prenapotnjen, zato so nekateri predmeti shranjeni v različnih stavbah Dolenjskega muzeja, nekaj prostora nam je zanje začasno odstopit tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Območna enota Novo mesto v gospodarskem objektu pri Grmskem gradu. Kot vse kaže, se setitvam tudi v prihodnje ne bom mogta izogniti, saj nas v prihodnje spet čaka setitev predmetov v nov skupni depo.
N;i muzejskih stopnicah s kolegicama mag Mojco Itačič Simončič in lattjo Tomažič poleti 2006
Otvoritev ra/stavc Nazaj v otroški raj leta 2002
NAŠtiOSI
Hast6/2t)t)6
SKI.ČKO KOTAR: I rikraljevski koledniki. izdelek tovarne J. Klemenčič, glazirana keramika. Id.lS. zasebna last: lbto:Bornt Peterlin
KAST L. XV!!
Jernej Zupančič
1	tire predvsem /a štiri primere: dva na novomeških šolah: streljanje na Krki in posledični protest domačinov pred parlamentom (pomladi 2004) ter zadnji incident v Ambrusu
2	Zupančič J.. 2004, Prostorski problemi romskih naselij na Dolenjskem in v Sloveniji. Rast. št 05. letnik 15. 5/2004. str. 511-524
ŠT. 6 (KIS) DECEMBER 2006
!V
POT! K REŠEVANJU PROSTORSKE PROBLEMATIKE ROMSKIH NASELIJ
Uvod
Na Dolenjskem sodi romska tematika med vselej aktuaine teme. Števiine občine s prisotnim romskim prebivaistvom se pogosto srečujejo s težavami, ki se zdijo težko rešljive. Občasni incidenti opozarjajo na akutnost problemov, in čeprav imamo tudi primere dobrih praks, solidnega sožitja in uspešne družbene integracije, so ti bolj osamljeni otoki v povprečju številnih, že kar standardnih težav, s katerimi se srečujejo prvenstveno prebivalci v neposrednem stiku z. Romi ter različne strokovne službe in institucije na lokalnih ravneh. V zadnjih nekaj letih je prišlo do vrste resnejših konfrontacij in konfliktov, v katere je na koncu morala poseči tudi vlada'. V daljšem prispevku na straneh revije Rast (št. 95, oktober 2004)^ so bili podrobneje predstavljeni temeljni problemi romskih naselij. Hivalni standard je namreč eno od glavnih izhodišč in pogojev uspešne družbene integracije Romov. Posebej smo izpostavili tudi nevarnost odprtih konlliktov. če ne bo resnejših ukrepov zoper očitno naraščajočo konfliktnost nekaterih skupin Romov ter odrivanje Romov na krajevno ter občinsko raven. Slednji pogosto nimata na razpolago ne sredstev ne institucionalnih možnosti za reševanje nekaterih odprtih problemov. Sicer se utegnejo konfrontacije stopnjevati ter prehajati v odprte konflikte. Oktobra 2006 je počilo v Ambrusu; kriminalno dejanje je dobilo ne-slutcnc politične razsežnosti. Po eni strani je ta pojav velik anahronizem: prav v letu 2006 je vlada RS pričela pripravljati poseben zakon o romski skupnosti. Slovenija je prva evropska država, ki sprejema tak krovni zakon, kljub sorazmerno majhnemu številu romske populacije. Po drugi strani poteka v državi vrsta projektov in programov in ne brez uspeha. Na rešetu so se znašli tudi mediji: če je različne interpretacije vzrokov in ocene posledic mogoče razumeti, pa je docela nerazumljiva v posameznih primerih neverjetni obrati v opisovanju dogodkov (nekaj primerov navajamo v naslednjem poglavju).
Vladaje bila prisiljena reševati zaostreno krizo. Primer pa nas na drugi strani sili k bolj dolgoročnemu, strateškemu razmišljanju o reševanju problemov na stiku Romov in ostalega prebivalstva. V kontekstu zaostrenih odnosov v primeru Ambrusa se zrcalijo (ponovno!) kot ključni prav problemi lokacije ter funkcije romskih naselij. Zato bomo v nadaljevanju tem vprašanjem odmerili nekoliko večjo pozornost.
Od incidenta do krize
Pred dvema letoma (pomladi 2004) so bili predstavniki iste romske naselbine vpleteni v odprt konflikt pri Krki: s strelnim orožjem je bil
DRUŽBENA VPRAŠANJA
3 Zupančič, 2004, str 3) 0 4Voddaii[rcniana]'()l'TV(niaj 2()()4)(!n)žnjcss[)irtj() s« hilc izrečene pred kamerami tudi dve leti po/ticjc ( I renjanaPOK I V. 2 november 2000) (-'asopisMladinaje objavil tudi lotogralijoprekrižanih avtomatskih pu$knahiši(Mladina. 44. 28 10. 2006. str 2) (iro/njemeelo streljanje naminiovo/ečeavtmnohilemhila
redkost(domačininal'OI' [ V, 2 ll 2006)
5	l'o prvem poročilu (Bojan kajkek. Delo, 23 l() 2006)soju napadli Romi iu to tudisstrelnim orožjem Kasneje so poročila govorila/golj »s kolom po glavi« inokrivdi zgolj Meivila« K.Č, kije žive) več let/njimi (Delo. 24 10 . str. 2. in Se drugi mediji), (ire torej /a očitno prizadevanje kako Kome prikazati predvsem kot žrtev; pri domačem prehivalstvuje to delovalo/elo negativno
6	Več v www.delo.si (eitirano 27 It) 21)06 in 28.10. 2006).
7	Ure za tri pravnomočne odločbe Inšpektorata KS za okolje in prostor. litotal.juhljanai/letalOOOtercno odločbo istega organa izleta 2001 ['o sklepu odločbe mora lastnik zemljišča na svoje stroSke podreti objekte in območje spravitivprvotno naravno stanje, sicer to stori pristojna služba na stroSke lastnika
8llahoninak.Skolom po glavi.Mladina. St 44. 28, 10. 2006, str. 27.
0 Delo. 27. 10. 2006. str I
10	število članov romske naselbine ni povsem jasno in nihamed25in40 oseh Najpogosteje se omenja 25 do 30 oseh.
11	lrampuS.I . 2006. Humano preseljevanje, Mladina. St 43. 4 11. 2006. 10-21; prispevek sodi med zmtčilne onavijaSke« članke Razlogi, zakaj je do ineidenta in vseh posledic prišlo, se preprosto ne omenjajo Kriva je v prvi vrsti vlada, ki dopuSča pogrom lokalne večine nad nemočno manjšino Na naslovnici tega časopisa so kapuce Ku-klu\-klana (teh simbolov ni bilo nikjer) V medijih je bilo Se več sorodnih zapisov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne omenjamo
12	Sonc K . 2006. Varuh človekovih krivic. Mag, St 45/2006, 32-34. Prispevek opozarja na sporno internacionalizacijo primera rcScvanja krize v zvezi z romskim naseljen) pri Kuželjeveu Varuh človekovih pravic naj bi ravnal mimo zakona in v tesnem sodelovanju / opozicijsko I.DS in Koroma za levico.
13	Minister Zver za Delo. sobota 28
DKU/.BI NA VPRAŠANJA Kast6/2006
ranjen domačin'. Sledil jc odmeven protestni shod pred parlamentom v Ljubljani, ki je sprožil številne polemike v medijih, a nobenega resnega ukrepa. Pred letom dni (2005) so se pri (istem) romskem naselju »našli« sodi z nevarno kislino. V medijih so Romi povsem odkrito govorili o pripravljenosti na uporabo avtomatskega orožja'. Svarilnih znakov je bilo tudi sicer dovolj, zato ob krizi v primeru Ambrusa (oktober 2006) ne moremo govoriti kot o sporadičnem pojavu, ki je naključno dobil tolikšne razsežnosti. Dejansko gre (kot smo poudarili pred dvema letoma tudi v primeru ineidenta pri Krki) le za kulminacijo latentnih konlliktnih potencialov. Brutalen organiziran napad na dva prebivalca Ambrusa' jc sprožil silovit odziv krajanov, očitno sitih več kot desetletja praznih obljub in pa kar ne smemo prezreti dejansko ogroženih. Romi so se pred pritiskom morali umakniti. Odziv predstavnikov vlade je bil do odločnega nastopa krajanov zelo negativen*'; ti so namreč zahtevali odselitev Romov s sicer strogega vodovarstvenega pasu neposredno nad zajetjem regionalnega suhokrajinskega vodovoda na izviru Globočec. Nadomestnega vira pitne vode preprosto ni na razpolago. Že v letih do 2001 so bile izdane odločbe zoper romske črne gradnje na sicer njihovem zemljišču^, vendar niso bile nikoli izvršene. V napetih odnosih, ki so se vzpostavili po incidentu, so Romi sami izražali pripravljenost zapustiti svojo (sporno!) lokacijo", če bi dobili nadomestno zemljišče. Domačini so oblikovali posebno komisijo, ki je postala formalni sogovornik v odnosih do skupine Romov, države in občine'. Izpustitev glavnega osumljenca na prostost ter vrnitev Romov na svojo lokacijo je stopnjeval napetosti do vrelišča. Sledil je protestni shod Amhrušanov pred romskim naseljem. Policija je shod zavarovala z okrog 200 policisti. S posredovanjem predstavnikov vlade RS je bila sprejet tristranski sporazum: romski družini (25 do 30 oseb)'*' naj bi vlada ponudili novo trajno lokacijo, v vmesnem tritedenskem obdobju pa bi živela v Postojni.
Nadaljevanje spora in očitno zelo resnih lokalnih problemov je po sprejetim sporazuma in začasni namestitvi skupine Romov v Postojni sledil pritisk dela civilne družbe in politične opozicije, češ da je taka rešitev sramota za državo, skrajno rasistična, ksenofobna, nestrpna ipd." Varuh človekovih pravic je razglasil konec pravne države in le-to obtožil pred evropskimi institucijami'-. Romi so postali predmet političnega podajanja; njihov največji interni problem (težave z doseganjem integracije v družbo ter dvig kakovosti življenja) ter problem ostalega prebivalstva z Romi v stičnih območjih so šli odločno v ozadje. Lokalni problemi enih in drugih so postali predmet politične, v nekem smislu celo ideološke polarizacije. Medtem ko je vlada s tem korakom končno pričela scnzibilncje ukrepati tudi v perifernih območjih ter poskuša reševati probleme, s strani opozicije ni konstruktivnih predlogov, ki bi bili v kontekstu reševanja zaostrenih in zapletenih razmerij na lokalni ravni. Večkrat je bilo poudarjeno, da je v 21. stoletju nedopustno koga seliti". Nesprejemljivo naj bi bilo, da bi Romi zamenjali občino svojega bivališča, loda ob tem so ti kritiki gladko prezrli temeljno potezo in svoboščino sodobne Evrope, to jc pravico do mobilnosti. Romski »problem« naj torej lepo ostane tam, kjer jc, v svoji občini. Zanimivo, da se ob to »navezanost« Romov (in ki velja izključno za Rome!) na ozke lokalne okvire nihče ne spotika! Vendar se bomo k vprašanju lokacije in tudi prelokacije romskih naselij v nadaljevanju te razprave še vrnili.
Jcrncj/upančič
ROIIKRIŠIVANJU
!'R()S!()RSK!!'R()H!IMA!IK!
ROMSKIH NAS! !.!J
lt).2(M)«:vis)e[iiprispevkuieii<'nov-Ijetm pripravljenost/a selitev. Čehi dohili primerno nadomestno lokacijo V pogajanjih oh protestu AmhmSanov je hila to predpostavka, ki jo je vlada upoštevala in ohljuhilav treh tednih poiskati nadomestno lokacijo
DRtl/.H! NA VPRAŠANJA Rast 6 / 2006
Tako sta se na tapeti znašti (kot že tnnogokrat doslej) nedejavnost državtiiti institucij (predvsem v stnisln sankcioniranja nedopttsttii)) prestopkov in ravnatij, vključtio s prcvladujočitni črtiimi gradnjami) ter v ettaki meri tndi občiti. Opozoril z različnih strani je bilo vselej dovolj. Zato se je umestno vprašati, v čem je začarani krog preskromnega poseganja v očitne probleme, ki z naraščanjem vodi jo k odprtim kontliktom. Iskati jih moramo predvsem v štirih sklopih:
-	v očitni lokalizaciji »romskih« problemov ter pomanjkanju državne strategije in sistema pomoči tako Romom kot (dejansko!) prizadetim občinam;
-	permisivna politika s sorazmerno dragimi investicijami in sistemom socialne pomoči je v celoti dala skromne rezultate (in ne zanikamo pri tem dobrih praks!). V praksi visoka toleranca do nedopustnih ravnanj Rome vztrajno potiska na družbeni rob, torej dejansko proč od ciljev, ki jih te oblike pomoči deklarirajo;
-	velika notranja nasprotja med skupinami Romov znotraj romskih naselbin ter v teritorialnem stiku z. ostalim prebivalstvom;
-	romski problemi se pogosto opredeljujejo kot »manjšinski«, čeprav v resnici niso; na ta način sc prikriva marsikateri problem.
Očitke prebivalstva, ki živi z Romi v neposrednem stiku in kjer je pogosto (ne pa vedno!) prihajalo do različnih problemov, ki pa se niso reševali, je treba jemati z vso resnostjo. Čeprav je na drugi strani res, da so k slabšemu sožitju krivi tudi na splošno prisotni predsodki in negativni stereotipi o Romih, pa je omalovažujoč odnos državnih institucij do izpostavljenih problemov predsodke le poglabljal. Dejansko je obojim ustrezal položaj »ne-motenja« oziroma ločeno življenje s čim manj stiki (ker prinašajo probleme), tako naz.iranjc je množično prisotno tudi še danes, najbolj jasno pa se izkazuje v zahtevah po strogi lokalizaciji Romov (morajo ostati v okvirih svojih občin in naselij!). Zavzemanje za statičnost romskega prebivalstva pa Rome kot skupnost vztrajno margitializira in jim dolgoročno onemogoča socialni preboj, povečanje kakovosti življenja, ohranja pa tudi vse elemente kotilliktnosti na lokalni ravni. In poudarjamo: ti konllikti so odraz, povsem stvarnih problemov in ne odsev raznih rasizmov, nestrpnosti in ksenofobije. Res pa je, da prav toleriranje nesprejemljivega življenjskega stila (ker povzroča stvarne in resne probleme) lahko radikalizira skupine večinskega prebivalstva in vodi v odprte konflikte. S tem izpostavljamo naslednji, le na videz obroben problem: vprašanje prostorske in socialne mobilnosti Romov.
Romska naselja v tnči socialnih odnosov in procesov
Pri obravnavi vprašanja prostorske mobilnosti Romov se moramo vrniti k pojavu in značilnostim romskih naselij. V programih in projektili. namenjenim izboljšanju stvarnega položaja Romov, je navadno govora predvsem o bivalnih razmerah. Vendar je pojem »romsko naselje« oziroma prostorski problemi bistveno širši in zajema celotno območje, na katerem Romi opravljajo različne funkcije.
Izraz »romsko naselje« je nastal v določeni zadregi, kako poimenovati skupino bivalnih enot, zasedenih z romskim prebivalstvom, le enote niso dejanska statistična naselja z ustrezno numcracijo; pogosto niti nimajo hišnih številk. Čeprav so vbližini obstoječih statistično opredeljenih naselij, se vanje funkcionalno večinoma ne vključujejo, t udi v tem gre iskati razloge za številne probleme legalizacije tovrstnih naselbin oziroma posameznih bivalnih enot. Vendar je po drugi
Jcmcj/upančič
['OilKRliŠIVANJtJ
]'R()S!()RSK!!'R()H[.]MAHK!
ROMSklllNASil.l.!
l4Štrukdj!'. 2004. lisočtctnc podobe nemirnih nomadov Zgodovina in ktdtura Romov v Sloveniji. Družina, t.juhljana. str 303-309
l5KomaeM ,/,npančič .l .Winkler I'.. 1999. Varstvo narodnih skupnosti vRepublikiSloveniji.INV.I.juhliana: / dopolnili popisa 2002 (SURS. prvi podatki popisa. 2003)
DRf)/.H! NA VPRAŠANJA Rast 6 / 2006
strani evidenca romskega prebivalstva dokaj jasna, posebej če upo-rabitno sezname prejemnikov določene sociaine in zdravstvene pomoči. šoiske obveznike ati pa votitne imenike. Romi so prostorsko razpršena skupnost, ki so v teku zadnjih desetletij zaradi načrtne ustalitve in drugih večinoma z modernizacijo povezanih raztogov. izobli-kovati več tako imenovanih romskih naselij, v katerih živi večji del pripadnikov. Največ jih živi v Prekmurju in na Dolenjskem. Pavla Štrukelj omenja v svoji monografiji 60 romskih naselij in zaselkov v 17 občinah v Prekmurju. 56 naselij v 13 občinah na Dolenjskem in v Heli krajini ter S zaselkov Sintov (največkrat imenovanih tudi »gorenjski« Romi) na Gorenjskem. Slednjih je komaj nekaj odstotkov. Skupaj je torej 124 romskih naselbin". Romi so v veliki večini podeželsko prebivalstvo. Povsem nova skupina so mestne populacije v večjih mestih, predvsem v Ljubljani iti Mariboru; slednji so večinoma imigranti iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so prišli v slovenski prostor v zadnjih treh desetletjih. Deloma sc jim pridružujejo tudi begunci in azilanti z istih območij, ki sc priseljujejo zaradi težkih domačih razmer.
Po zadnjem statističnem popisu leta 2002 je bilo v Sloveniji 3.264 Romov, kar je v primerjavi z letom 1991 razmeroma visok statistični porast. Vendar to dokazuje le del romske populacije, ki jo je na podlagi ocen, podatkov Zavoda za socialno varstvo in drugih ustanov, mogoče oceniti na okrog 7.000 ali celo do okrog 10.000". Statistični popisi naj bi dajali zato močno podcenjeno sliko o številčnosti Romov. Romska naselja so večinoma mlajšega nastanka, saj je stalna naselitev uspela šele v sedemdesetih letih 20. stoletja. S stalno naselitvijo so jim bile vsaj deloma dostopne nekatere dobrine urbanizirane in modernizirane družbe. V novih pogojih so zaradi slabih izhodiščnih možnosti zadržali ali celo stopnjevali svoj slab socialni položaj. V pomanjkanju lastništva zemlje in pravnih regulativ, finančnih sredstev in tudi predstav o kakovosti bivanja so bile gradnje zelo različne, večinoma pa slabših kvalitet. Za Rome je značilna prostorska razpršenost in bivanje v relativno zaključenih »romskih« naseljih. Mnoga bi upravičila ime etničnega in socialnega geta. po svoji fiziognomiji, strukturi in tudi funkciji pa so te naselbine ali deli naselbin izraziti »slumi«. Prav obe omenjeni potezi jih uvrščata med socialno ogrožene in marginalne družbene skupine, po drugi strani pa prav zaradi tega značaja pogosto prihaja do konfrontacij in konfliktov z drugim prebivalstvom.
Romska naselja so torej nastajala v razmeroma dolgotrajnem procesu prostorske stabilizacije Romov. Zaradi prevladujočih neugodnih okoliščin so se izoblikovali v specifične prostorske pojave, ki zaradi stavbne strukture ne omogočajo bivalnih kakovosti njihovim stanovalcem, zaradi neustreznih in pogosto ilegalnih lokacij nimajo možnosti nadaljnjega (predvsem kakovostnega) razvoja, zaradi funkcionalnih motenj pa sproža številne spore z okoliškim prebivalstvom.
Živimo v postmoderni, informacijski družbi. Uspeh posameznika in dvig na socialni lestvici je usodno odvisen od tehničnih možnosti komunikacije na eni ter strokovne usposobljenosti in znanja kot osnovne razvojne dobrine. Poda taka družba je obenem tudi veliko bolj ranljiva kot pa na primer prejšnja kmečka (agrarna) in tudi industrijska. Moteči dejavniki v bližnjem okolju ter na območjih, ki jih dosega posameznik pri opravljanju svojih funkcij, se zato hitro prepoznajo kot velike razvojne težave ter resno oviranje kakovosti življenja. V luči prostorsko-socialnih odnosov dobijo konfrontacije in nevšeč-
!6MK!o3arji« po mestih so ledelonm rezultat te ekonomske selekeije: deloma gre tudi za odločitev za tak stil življenja
17 O tem obširneje v Zupančič. .1. 2()t)6.l"nkeije m problemi romskih naselijvluči boljše integraeije Romov. 1'oklieno informiranje in svetovanje/a Kome l'ISR,Črnomelj.ur ŽagarN . in KlopčičV.str 42-55 IX (ilej tudi v Steklačič 0.2003. Romi v občini Grosuplje, livropa. SlovenijainKomi.zbornik.urKlop-čičV.Pol/erM ).INV. Ljubljana
19 Predvsem Zupančič, .1.2004. Prostorski problemi romskih naselijna Dolenjskem in v Sloveniji. Rast. letnik 15,št.95.Novo mesto, str 511-524; ter Zupančič. J . 2000. l unkeije m problemi romskih naselij v luči boljše integraeije Romov, Poklicno informiranje in svetovattje za Kome !'ISR. Črnomelj, ur Žagar N . in Klopčič V., str. 42-55
DRtJŽIllNA VPRAŠANJA Rast 6 / 2000
nosti, kijih Rotni povzročajo svojini sosedom (ze)o redko je obratno) povsem tiove razsežnosti. Težje dosegajo ne te detovna mesta, temveč tudi raztične obtike oskrbe, rekreacije, sprostitve, dodatnega (pertna-nentnega) izobraževanja. Vsak vlom v stanovanjsko tiišo pomeni tudi bistveno večjo škodo zaradi etektronskiti naprav, shranjenih podatkov in drugih sodobnih dobrin in pridobitev. Vse to tahko stopnjuje negativno percepcijo Romov in utrjuje stare (v gtavnem negativne) stereotipe o njih. toda to so rcatni probtemi in omalovaževanje teh težav te stopnjuje prepad med enimi in drugimi. Še totiko bolj so zaradi pomanjkanja sodobnih dobrin prikrajšani Romi. Štabe bivatne razmere, povezane z neugodno lokacijo in ureditvijo romskih naselbin, so tako vztrajen bumerang, ki vselej zadeva najprej Rome, postedično pa tudi njihovo sosedstvo.
Obenem je treba računati tudi na opazno socialno diferenciacijo prebivalstva. Razlike se povečujejo, s tem pa narašča tudi problem marginalnosti, ki nastopa tudi pri ostalem prebivalstvu. Tržno gospodarstvo je do teh dokaj neusmiljeno in jih potiska na socialni rob, nekateri pa se tudi sami"'. Prebivalci perifernih podeželskih območij imajo zato praviloma skromnejše izhodiščne možnosti in morajo za enako stopnjo izobraževanja vložiti več časa in sredstev. Normativno naravnan šolski sistem poudarja zgodnjo individualizacijo, socialnega čuta pa ne vzpodbuja posebej. V takih pogojih je konkurenčni boj zaostren in v teh imajo Romi slabe možnosti, obenem pa je njihova prisotnost zlahka razumljena kot razvojna slabost in ovira. Zapiranje teh problemov na lokalno raven torej le poslabšuje stanje.
Funkcije romskih naselij
Vprašanje funkcij romskih naselij namenoma postavljamo v ospredje razprave, ker je ta vidik močno zanemarjen. Pri tem izhajamo iz dveh domnev: prvič, da je vsaka naselbina dejansko vcčfunkcio-nalna. in drugič, da skuša posameznik zaradi racionalizacije doseči glavnino svojih potreb v bližini. Iz opravljanja teh funkcij izhajajo različni problemi, ki motijo tako njihove prebivalec kot tudi tiste, ki so v dometu izbranega naselja. Te funkcije so: bivanje, izobraževanje, oskrba, delo, rekreacija, in sprostitev, druženje, ohranjanje in razvoj kulture in identitete. V nadaljevanju navajamo najprej funkcije, nato pa še nekatere izstopajoče probleme romskih naselij v Sloveniji'''.
Bivanje predstavlja osnovno in izhodiščno vlogo. Romska naselja so, kot že poprej omenjeno, sicer bivalne enote, vendar z mnogimi slabostmi, ki izvirajo iz lokacije, kakovosti gradenj in stanovanjske opreme, le slabosti se odražajo predvsem navznoter, torej v škodo Romom samim, obenem pa jih ovirajo pri doseganju boljše izobrazbe in poklicnih kvalillkacij. dosega informacijske tehnologije in drugih pridobitev tudi če bi za to imeli potrebna sredstva. Že sama neugodna lega na primer v močvirjih ali na robu smetišč, povzroča nekatere zdravstvene probleme'".
Da bi bila romska naselja kar najbolj učinkovite bivalne enote, ki bi stanovalcem dajala ugodna izhodišča za izobraževalne in delovne izzive v okolju ter prispevala k dvigu kakovosti življenja, morajo izpolnjevati določene pogoje, podobne kot jih imajo druga naselja. Vendar se tu že postavlja temeljna dilema: če bi bila romska naselja po gradbeni strukturi, arhitekturni zasnovi in socialni strukturi podobna oziroma enaka, bi bila že vključena v siceršnji naselbinski sistem. V predhodnih razpravah' ' smo že opozorili na bistvena odsto-
Jcrncj/.upančič
POHKRHŠHVANJU
l'R()S[()RSKi:!'R()H!!:MATIK]:
ROMSK.iHNASHt.IJ
DRU/.BHNA VPRAŠANJA Rast 6 / 2006
panja romskih naselij od norm iti standardov, ki se praviloma manifestirajo kot problemi; poglavitne značilnosti omenjamo v nadaljevanju. loda nič manj ni pomembna funkcionalnost teli prostorskih tvorb in to tako navznoter (stanovalcem) kakor tudi navzven. V fazi agrarne družbe in pretežno ločenega življenja Romov iti drugega prebivalstva so bila ta naselja in zaselki v glavnem samozadostni, njihov prostorski in družbeni vpliv pa dokaj omejen. Z rastočo socialno stra-tillkacijo pa se je soodvisnost povečevala. Danes tli nobeno romsko naselje samozadostno, temveč vstopa v različne interakcije z okoljem.
Nobeno romsko naselje v Sloveniji nima na svojem ožjem (naselbinskem) teritoriju vzgojno-izobražcvalne enote. Romi obiskujejo šole v sosedstvu. To jih po eni strani sili v oblikovanje stikov z drugim prebivalstvom in s tem načeloma prispeva k njihovi družbeni integraciji. po drugi strani pa so ti bližnji stiki pogosto tudi točke kontlikta. Pomanjkanje električnega in telefonskega omrežja ne omogoča uporabe sodobnih medijev, kar učence ovira pri doseganju boljšega učnega uspeha ter poglablja občutke manjvrednosti. Oddaljenost je lahko pomemben dejavnik, saj so nekatera romska naselja oddaljena od šole in je posebej pozimi dostopnost šole slabša.
Prvotno romska naselja niso bila delovne enote, razen potujočih rokodelcev (npr. brusačev, kovačev ipd.), danes je drugače. Speeitlke romske ekonomije, naslonjene na različne vire dohodkov, je v več primerih pogojevala celo lokacijo teh naselij. Zaradi skromne zaposlenosti v industriji, storitvah, upravnih in drugih dejavnostih s formalno sklenjenimi delovnimi pogodbami so romska naselja v bistvu tudi pomembna prizorišča romske ekonomije neposredno ali pa so posredno povezana s tem. Ta vidik se pri analizi položaja Romov in predvsem v luči prostorsko-socialnih odnosov nekoliko zapostavlja, čeprav je ravno zaradi tega tako sporen v odnosih do okoliškega prebivalstva. Primanjkljaj kmetijskoproizvodnih površin in vrtov Romi ponekod kompenzirajo s posegi v sosednja kmetijska zemljišča, kar povzroča v prvi vrsti spore z okoliškim prebivalstvom. Med pomembne gospodarske dejavnosti Romov sodi tudi zbiranje, urejanje in preprodaja sekundarnih surovin, kot so papir, plastika, steklo in predvsem kovine. Zaradi teh aktivnosti, ki potrebujejo precej manipulativnega prostora, prihaja do občutne zasmetenosti naselja in njegove bližnje okolice, pojava zaprašenosti, smradu (zaradi sežiganja na primer gum, kablov in drugih izdelkov, iz katerih potem pridobijo dragocene surovine za preprodajo). Zlasti v manjših romskih naseljih, kjer prostora pač primanjkujete to zelo občuten notranji problem. Gosta pozidava onemogoča urejanje teh aktivnosti znotraj naselja, poleg tega pa je zaradi vplivov na okolje moteč tudi za same Rome. Zaradi tega nastajajo spori, povezani tudi že s konfliktno rabo prostora znotraj romskih naselij. Zato nastajajo proizvodni in servisni otoki na robovih romskih naselij, najraje ob prometnicah. Toda s tem že ovirajo druge uporabnike prometnih površin.
Zelo podobno je pri oskrbi. Zelo redko se romske naselbine lahko ponašajo s katero od oskrbnih funkcij: trgovino ali gostinskim lokalom. Zdravstvene postaje, enote pošte, banke in drugih sodobnih storitev seveda še zdaleč ni zaslediti. Zlasti pri bolj oddaljenih naselbinah je to lahko dolgoročno občuten problem.Romi jih zato iščejo v sosedstvu.
Edino rekreativne potrebe, druženje in zabavo najdejo Romi v okviru svojih naselbin, seveda predvsem v nekoliko večjih. Del
DRUŽHI NA VPRAŠANJA Rast 6 / 2()()ti
druženja in zabave poteka tudi v ustreznih objektih v okotici. Medkrajevne iti še posebej medregionalnc razhke so tukaj zelo očitne. V Prekmurju praviloma sprejemajo Rome tudi kot glasbenike in so zato v regionalni folkloristiki prepoznaven, včasih ce)o iskati element. Na [dolenjskem je prisotnost Romov pri večjih prireditvah največkrat razlog za izgrede. Nedvomno igrajo pri tem vetiko vlogo (poteg stvarnih probtemov) prisotni stereotipi in predsodki. Družabno življenje ima poseben pomen za ohranjanje in razvoj romskega jezika in kutture in s tem tudi romske identitete. Položaj Romov je na tem področju poseben, neprimerljiv s katero koti drugo etnično skupino v stoven-skem prostoru. Zgoščenost Romov v romskem nasetju nedvomno pripomore k ohranjanju romskega jezika, medgeneracijskem prenosu romske kulture v najširšem smistu in s tem k ohranjanju njihove identitete, v sktopu katere imajo specitlčen način življenja, sistem vrednot in predstave očitno pomembno vtogo. Toda obenem je to tudi dejavnik dotočene getoizacije, samozadostnosti in izogibanja stikov z drugim prebivatstvom, še posebej otrokom in mtadini. Tudi zaradi tega vstopajo v vzgojno-izobraževatni sistem preskromno pripravljeni z znanjem stovenskega jezika, kar se ob zadrževanju družabnih stikov pretežno z Romi in pomanjkanju medijske oskrbe (ki je v tem pogtedu tudi posrednik jezika) kaže v stabšem znanju stovcnščinc in s tem skromnejši konkurenčnosti Romov na trgu deta. Obenem pa vzgojno-izobraževatni sistem zaradi odsotnosti upoštevanja romščine kot pomembnega vira in etementa romske identitete (ter tudi upoštevanja njihove kulture) te-te ne ohranja, spodbuja in razvija, temveč nasprotno, prispeva k nazadovanju teh etementov in s tem osebni razdvojenosti med »romskim« in »civilnim«, kar potem struktura, videz in funkcija romskih naselij samo še utrjujejo. Nedvomno bodo imete prihodnje raziskave na tem področju še vetiko deta. Skoraj pa ne moremo dvomiti, da je tovrstni integracijski modet v bistvu asimilacijski.
Pregled funkcij romskih nasetij tahko sktenemo z ugotovitvijo, da romska naselja zagotavljajo poteg bivatne (stanovanjske) te zelo omejeno mero drugih vtog, ki se tahko nudijo na ravni nasetja. Ta primanjkljaj ovira Rome na drugih področjih in zmanjšuje njihovo uspešnost pri različnih vidikih družbene integracije. Četo več: izvrševanje različnih funkcij na tokatni ravni vodi v konfrontacijo ali četo kontlikte z okotiškim prebivatstvom.
Z naraščanjem mobihiosti (tako prostorske horizontahic kakor tudi socialne - vertikalne) Romov se bo povečeval njihov prostorski doseg. To skoraj avtomatično pomeni povečevanje območij, ki bodo imeta v primerih bolj »težavnih« romskih nasetbin pač več različnih probtemov. Povečana prostorska in sociahia mobihiost Romov po eni strani rešuje njihove eksistenciatne probteme, toda obenem tudi širi območje vptivov, tako pozitivnih kakor negativnih. Negativne vplive je mogoče zmanjševati (ne detamo si iluzije, da bodo že srednjeročno odpravljeni) predvsem z vplivom na učinkovitost izobraževanja, detovnega usposabljanja in zaposlovanja, posredno pa tudi z urejanjem prostorskih problemov.
Prohtemi romskih nasetij
Zaradi svoje lokacije, videza, gradbene strukture, tastništva, arhitekturne in komunatne ureditve ter opremljenosti imajo Romi v svojih naseljih vrsto problemov. Hivatni problemi so namreč izhodišče tudi nekaterih drugih težav, posebej pri doseganju ustrezne stopnje
Jcrnci Zupančič l'()HkR]ŠIVANJ!) l'l(()STOKSK):t'K()Hli:MA!!K] ROMSKillNASkl.lJ
!)R)j/,]!! NA VPRAŠANJA Rast 6 / 2006
izobrazbe, poktienih kvalitlkacij, dodatnih izobraževalnih tnožnosti, informiranosti, zdravstvenih in soeiaitiiii storitev, dostopa do deiovnilt mest in skratka dostopa do vključevanja v slovensko družbo na različnih področjih. Neredko so prav neustrezne bivalne razmere krive za poznejše neuspehe. Posebej omenjamo naslednje probleme:
-	neprimerna lokacija.
-	lastništvo (večinoma niso lastniki parcel oziroma zemljišč),
-	neurejena legalizacija naselja,
-	stanovanjske enote v romskih naseljih pogosto niso oštevilčene,
-	prostorske omejitve širjenja naselja,
-	praviloma slaba komunalna in infrastrukturna opremljenost,
-	nizek stanovanjski standard večjega dela stanovanjskih objektov,
-	pomanjkanje oziroma odsotnost arhitekturnih in krajinskih modelov romskih naselij,
-	pomanjkanje prostora za nekatere oblike gospodarskih dejavnosti.
-	povzročanje smradu, prašnosti, zasmetenost je opazen zdravstveni in ne zgolj estetski problem.
-	ogrožanje vodnih virov ter naravne in kulturne dediščine,
-resni notranji konflikti.
Problemi okoliškega prebivalstva
Ob stikih z. Romi se oh izkazanih problemih, ki zadevajo slednje, zelo pogosto čuti prizadeto tudi lokalno prebivalstvo. Dodatni problemi, ki skoraj po pravilu (so pa tudi izjeme!) spremljajo občine z. romskim prebivalstvom, predstavljajo ne le lokalni, temveč regionalni problem. Izpostavljene so predvsem naslednje težave:
-	uzurpacija zemljišč za lokacijo romskih naselij, odlaganje materialov in druge zasedbe parcel - motnje posesti, rabe zemljišč in gospodarskih dejavnosti,
-	povzročanje neposredne škode zaradi kraje, nenamernega uničevanja,
-	vizualna dcvastacija zaradi odlaganja odpadkov, videza naselij in spremljajočih površin,
-	povzročanje smradu, povečevanje prašnosti, onesnaževanje vodotokov ali podtalnice oziroma kraških vodnih zajetij,
-	oviranje gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva in turizma,
-	konflikti, strah zlasti starejšega prebivalstva pred nasiljem ipd.,
-	razraščanja kriminala v nekaterih primerih prinaša nepomirljive odnose s sosedstvom.
Vidiki prostorskega reševanja romskih naselij
Čeprav reševanje prostorske problematike romskih naselij ne pomeni nujno že tudi avtomatičnega izboljšanja položaja Romov, niti ne odpravlja latentnih napetosti in celo konfliktov, pa dolgoročno vendarle pripravlja okvire reševanja. V luči priprave krovnega zakona o romski skupnosti ob normativni naravnanosti ne moremo pričakovati neposrednega izboljševanje učinka. Šele operacionalizacija zakona, podkrepljena z ustreznimi programskimi in projektnimi okviri, lahko pomeni pot neposrednega reševanja prostorskih problemov romskih naselij. Delovno izhodišče mora biti odpravljanje realnih problemov, ki jih imajo eni in drugi zaradi različnih življenjskih stilov v neposrednem stiku. Problem romskih naselij je treba opredeliti kot problem konfliktne rabe prostora in to zaradi različnih razlogov večinoma tudi je.
Jcrncj/.upunčič
!'()HK.Rt:A[VAN.HJ
!'H()SK)HSK.i-;!'H()B!.!:MA!!K):
ROMSKIIINAS!).!.!
20 Zupančič .1.2006. ra/mcre kličejo po resni strokovni presoji Problematika romskih naselij.Delo.Sobotna pri loga,4 november 2006.str 17-IH
DKU/.HI NA VPRAŠANJA Rast6/2006
Analiza stanja romskih naselij hitro pokaže ključne (prej naštete) prohlctne. t)os)cdno spoštovanje zakonodaje iti predpisov s področja urejanja prostora in varstva okolja (ki jih tu zaradi pomanjkanja prostora ne navajamo) torej samo po sebi ne more reševati problemov. Zaradi zavarovanja različnih okoljskih prvin, preprečevanja škode, zmanjševanja konfliktnosti in omogočanja realnih možnosti boljše družbene integracije Romov bi bilo smiselno pristopiti k začasnim akcijskim rešitvam. Te bi morale predvidevati tudi trajnejše solucije oziroma biti podlaga zanje. Nakazujejo se naslednje možnosti urejanja romskih naselij:
-	integracija romskih naselij v obstoječi naselbinski sistem (kot del naselja),
-	legalizacija romskih naselij,
-	začasne (omejene!) prilagoditve romskih naselij.
-prclokacijc(selitcv),
-	odškodnine lokalnemu prebivalstvu.*"
Že v začetku je treba opozoriti, da idealne lokacije romskih naselij ni: nastala so preveč stihijsko in se kasneje tako tudi širila ter spreminjala. Poleg splošnih pogojev, ki veljajo za vse posege v prostor kot so na primer urejeno lastništvo, možnosti širitve, da ne ogrožajo vitalnih naravnih virov in tudi ne pomembne kulturne dediščine, da so prometno dostopne ipd.), je treba v primeru romskih naselij izpostaviti še nekatere specifične pogoje. Da bi Romi lahko dosegli čim uspešnejšo vključitev v družbo, potrebujejo vrsto specializiranih ustanov, ki so se strokovno zmožna ukvarjati z njimi. Gre predvsem za dostopnost do ustreznih izobraževalnih ustanov, zdravstvenih služb, centrov za socialno delo, poklicno usposabljanje in izobraževanje (tudi odraslih!). Posebej v zadnjih letih se je pokazal tudi izjemen pomen varnostnega segmenta in preventivnega dela policije. Bližina teh služb in za to kvalificiranih oseb je bistveno pripomogla k uspešnejši integraciji in zmanjševanju konlliktov, ne more pa jih povsem odpraviti.
O integraciji romskih naselij govorimo predvsem v primerih, ko so Ic-ta locirana v neposredni bližini drugih naselij ali del njih. V tem primeru je ob prej omenjenih pogojih potrebno preveriti, ali obstajajo pogoji legalizacije stavbnega fonda in drugih površin ter s tem odprte poti za vključitev v naselje pod splošnimi pogoji, kot je to določeno s področno zakonodajo. Vendar je teh primerov sorazmerno malo: večina romskih naselij je prostorsko ločenih od siceršnje naselbinske mreže. Zato je treba pretehtati možnosti druge opisane opcije, legalizacije naselij. Čeprav se zdi v luči urejanja prostorskih problemov ta ukrep privlačen, pa hi prehitre in premalo strokovno utemeljene legalizacije kasneje povzročale vrsto problemov, la postopek bi moral hiti sorazmerno redko odstopanje od zakonsko opredeljenih norm in samo tam, kjer bi neizpodbitno ugotovili dolgoročno sprejemljivost takih lokacij. Veliko pogosteje se bo treba soočiti z možnostmi začasnih funkcionalnih prilagoditev v obstoječih »divjih« romskih naseljih. Teh ne bi legalizirali, akcijsko pa je morda dobro razmisliti o funkcijski in strukturni prilagoditvi. Ta možnost sc ponuja kot oblika začasnega reševanja problemov in jih je mogoče izvajati v okviru projektov in programov. Pri tem bi morali jasno izpostaviti začasnost takih rešitev ter jih ciljno operacionalizirati. Cilj bi moral biti boljši pogoji za bivanje in posledično tudi izobraževanje, za delovno usposabljanje, zaposljivost in tako dalje. Voditi bi moral ven iz začaranega kroga.
DRtl/.HI NA VPRAŠANJA Rast 6 / 2006
!'re)okacija (selitev) romskih naselij — nesprejemljiva možnost?
Če bi bilo nadaljnje vztrajanje romskega naselja na neprimerni lokaciji (ker ogroža pomembne življenjske vire, razvoj infrastrukture in druge, po strokovni presoji pomembnejše posege v prostor) je smiselno razmisliti o možnostih prelokacije naselja. To velja za vse primere, ne glede na kulturno ali etnično poreklo prebivalcev. Prav tako sc ta rešitev ponuja v primerih, ko je nesporno mogoče ugotoviti, da na danih lokacijah adaptacije niso mogoče in dolgoročno legalizacije ne pridejo v poštev, ter tam, kjer ni pogojev za izvajanje projektov in programov, ki naj bi vodili k različnim oblikam družbene integracije Romov ter s tem dolgoročno izboljševanje njihovega stvarnega položaja. Prelokacija mora biti izvedena skladno z zakonskimi opredelitvami, to je z iskanjem nadomestnih možnosti in/ali ustreznih odškodnin ter zagotovitvijo o možnostih dolgoročne legalizacije novega naselja. Ukrep mora biti izveden sporazumno. Prav tukaj se zlasti manjšim občinam, ki upravljajo relativno zelo omejen prostor, možnosti teh ukrepov povsem ustavijo. Srečamo se s problemom nepriljubljenosti Romov in bojazni ali celo strahu lokalnega prebivalstva po poslabšanju ne le vizualnih in funkcijskih okolja, temveč tudi zaradi morebitnega poslabšanja varnostnih razmer. Posebno poglavje predstavlja ureditev odnosov z lastniki zemljišč, kjer zaradi uzurpacije, motenja posesti ter zmanjševanja vrednosti zemljišč ter drugih težav. Kot smo že v uvodu omenili, je lokaliziranost romskega »problema« pogosto kriva tudi za nemoč lokalnih oblasti, če pri tem odmislimo tudi morebitne grožnje (ki menda niso ravno redkost) Romov do predstavnikov lokalnih oblasti, inšpekcijskih služb ali celo varnostnih organov. Če postavimo problem na državno raven, je morda pri iskanju nadomestnih, ugodnejših lokacij (na primer z javnim razpisom) vsaj načeloma več. Vsekakor pa sodijo prelokacije neustreznih (tudi romskih) naselij v povsem relevantne ukrepe.
Sklep: nuja dolgoročne strategije
Glede na dinamične procese znotraj romske družbe, ki v fazi socializacije in s tem integracije v večinsko družbo izboljšuje svoj materialni položaj, je mogoče povsem realno pričakovati povečanje vplivov na okolico. Zaradi modcrnizacijskih posegov znotraj romskih naselij sc bo verjetno marsikje pokazalo pomanjkanje razpoložljivega prostora (širitev naselij je že sedaj žgoč problem) in morda tudi spornost nekaterih dejavnosti. Potrebni bodo različni ukrepi, kot smo jih omenili zgoraj. Čeprav ti ukrepi dolgoročno izboljšujejo tako ekološki, estetski, funkcionalni in varnostni vidik sobivanja med Romi in drugim prebivalstvom, bodo kratkoročno verjetno vse prej kot priljubljeni. Dosedanje politike - to so bile dejansko bolj prakse, ki so največkrat nastajale kot prepuščanje stihijskega razvoja romskih naselij se niso najbolje obnesle. Tako se šele ob različnih krizah tako upravljalci prostora kakor javnost zdrzne in pričenja razmišljati o problemih Romov in problemov okoliškega prebivalstva. Pozivanje k »umiritvi strasti« in Sc manj iskanje različnih konstruktov, po katerih naj bi bili za probleme (dejansko pa realne konflikte) krivi pojavi, kot so ksenofobija, nestrpnost, rasizem, predsodki in podobno, je morda »evropsko« všečen, toda v smislu reševanja realnih problemov povsem zgrešen pristop. Ljudi, ki na svoji koži dnevno občutijo realne probleme sobivanja z Romi. ne bo mogoče prepričati, naj pač še malo potrpijo, ker se bodo stvari razrešile z uspešnejšo integracijo Romov.
Jernej Zupančič POJ I K RIŠIVANIIJ PKOSTOKSK.H PROBI.I MAI IKI ROMSKIH NASPI,!J
21	Odlične primere dobrih praks prina$a zbornik Poklicno informiranje insvetovanjczaRomc l'ISR,Črnomelj,20l)h. ur N /agar in V.KIopčič
22	Horvat .l.l9W.Poio7ajRomovv Sloveniji. l'oti/a i/boijSanjc Romov vSrcdnjiinV/l)odnilvropil//ivya manjšinsko pravo. INVinOOSI. [/postava Ljubljana. I juhljanajur Klopčič V in 1'ol/er M.)
23	Klopčič V, 1991. Pravni položaj Romov.Ra/pravc in gradivo 25.INV, l.juhljana
DRIJŽBI NA VPRAŠANJA Rast6/200b
Toda te ne more hiti brez ustreznih, ttidi matij priljubljenih ttkrepov in bistveno večje participacije in odgovornosti Romov! Ne more je biti brez reševanja žgočiii prostorskiii probietnov. ki se z rastočo družbeno dinatniko znotraj romske skupnosti ter s povečevanjem raziik tned Romi in drugim prebivalstvom pač povečuje.
Problemov romskih naselij in s tem zagotavljanja na eni strani Romom boljših izhodiščnih možnosti (in posredno zmanjševanje ter odpravljanje njihove marginalnosti, pa tudi konfliktnosti) ter reševanje napetih odnosov na območjih neposrednega stika ni mogoče rešiti čez noč. Razmere kličejo po resni strokovni presoji in morda tudi dolgoročni strategiji urejanja teh prostorskih odnosov oziroma problemov. Ob tem bo potrebno preveriti dosedanje oblike pomoči in na podlagi pozitivnih praks predvsem spodbujati pozitivne pojave, najbolj negativne pa dosledno sankcionirati. Zaradi kompleksnosti in večplastnosti problemov ni mogoče pričakovati takojšnjega konsenza. Vendar to ne bi smelo razrešiti vlade, da k reševanju ne pristopi. Uvodoma bi bilo smotrno pripraviti vsaj strateški okvir, medtem ko bi modalitete, kriterije, pogoje, načine ipd. odpravljanja problemov Romov ter romskih naselij določili v akcijskih programih in projektih, vendar vselej po načelu partnerstva.
Drugi pristop zadeva civilno družbo. Namesto večnega pritoževanja in iskanja imaginarnih razlogov (niti ne rešitev!) problemov jc mogoče povsem enostavno pristopiti k elementom pomoči in različnih spodbud. Potreben je torej nek pozitiven naboj. Morda hi dikcijo »pozitivna diskriminacija« nadomestiti s »pozitivno stimulacijo«. Tako bi lahko poiskali primere uspešnih programov in projektov (in ne koliko sredstev je bilo razdeljenih), nagradili uspešne romske učence, dijake, študente in tudi učitelje, nagrajevali konstruktivne rešitve prek nagradnega natečaja, poiskali in nagradili uspešne romske podjetnike, promovirali dobre prostorsko-lokacijske ali krajinske rešitve in še marsikaj drugega. Opaziti in nagraditi bi morali ne ravno neznatna (ponekod!) preventivna prizadevanje policije. Veliko tega poteka, a razen v zbornikih-', namenjenih sorazmerno ozkim krogom, tega ni kaj dosti zaslediti in za to skoraj le redki izvedo.
tretji pristop je v rokah romske skupnosti. S sprejemanjem posebnega zakona bo pridobila normativno podlago za urejanje številnih razvojnih vprašanj. Še nobena evropska država tega nima in tudi sicer je treba priznati sorazmerno znaten posluh Slovenije za probleme Romov.---' Namesto izraza »romska etnična skupnost« se uveljavlja dikcija »romski narod«; skupnost torej, ki je v svojem razvoju že dosegla določeno stopnjo lastne institucionalizaeijc. Morda sc premalo zavedajo, da jim to izhodišče nalaga bistveno več odgovornosti in dolžnosti. Romska skupnost v Sloveniji še ni socialno močneje razslojena. V tem duhu so pomilovalni toni, ki jih oh različnih krizah namenjajo Romom in naj bi pri bralcu/gledalcu vzbujali sočutje, dejansko pa utrjujejo in poglabljajo njihovo marginalnost. Sožitja in dobrih odnosov ne bo mogoče niti iztožiti niti izsiliti, še manj izpomilovati; potrebno ga bo graditi z. vztrajnim delom in dobrimi praksami. Manj-šinstvo je odgovornost, in šele ko ta postane samoumevna pri večini pripadnikov, postane tudi priložnost. Iskanje partnerstva, skrb za boljše okolje in razreševanje problemov na lokalni ravni pa so in bodo tega sc moramo vsi jasno zavedati zelo težki preizkusni kamni. Zelo slabo bi bilo, če bi v luči novih spoznanj zaradi lagodnosti čakali na utrjenih stezicah dosedanje (preverjeno neučinkovite) pasivnosti. In čakali na nove odprte kontlikte!
Jernej Zupančič poiiKRLŠLVANJH PROsioRSKLPROHLiiMAiiKi: ROMSKIHNASILI.I
DRtIŽ.HLNA VPRAŠANJA Rast 6 / 2006
I.IIIRAHIRA
Horvat J . 1000. Položaj Romov v Sloveniji. Poti /a izboljšanje Romov v Srednji in V/hodni Lvropi.Izziv za manjšinsko pravo. INVin OOSI. lzpostaval.juhljana.Ljubljana(ur Klopčič V in Pol/er M.)
Klien R . 1000. Posebni sistemi v politiki delovne sile /a Rome. Poti /a izboljšanje Romov v Srednji in V/hodni Lvropi Izziv /a manjšinsko pravo. INV in OOSI. [/postava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V in Polzer M )
Klopčič V. 100). Pravni položaj Romov. Razprave in gradivo 25. INV. Ljubljana
Klopčič V. 1000. Pravni položaj Romov v mednarodnih dokumentih. Poti /a izboljšanje Romov v Srednji m Vzhodni I vropi Izziv za manjšinsko pravo. INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V in Pol/er M.)
Komae M.. Zupančič J., Winkler I'.. 1000. Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. INV,Ljubljana
Smerdu I . 1000. Predstavitev projekta Problematika zaposlovanja Romov v občini Novo mesto. Poti za izboljšanje Romov v Srednji in V/hodni lvropi Izziv za manjšinsko pravo. INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V in Polzer M )
Srien/PolzerM 1999, Primerjava pravnega položaja RomovvAvstrijiiu Sloveniji.Poti za izboljšanje Romov v Srednji in Vzhodni Lvropi Izziv za manjšinsko pravo. INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V in Polzer M.)
Steklačič C!.. 2003. Romi v občini Grosuplje, v Lvropa Slovenija in Romi. INV. Ljubljana. 286-302
Štrukelj P . 1070. Romi na Slovenskem. Cankarjeva založba. Ljubljana
Štrukelj P. 1001. Ltnološke raziskave romske populaeije v Sloveniji. Razprave in nradivo
25. INV. Ljubljana
Štrukelj P. 2004. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Družina. Ljubljana
Štrukelj. P . Winkler P. 1096 Romi Lneiklopedija Slovenije. 10 zvezek Mladinska knjiga.
I jubljana
laneer. M . 1900. Komparativni prikaz učne uspešnosti nunskih in neromskih osnovnošolcev v Prekmurju Poti za izboljšanje Romov v Srednji in Vzhodni Lvropi Izziv za manjšinsko pravo, INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V in Polzer M ) l iehy H.. 1999. Izkušnje pri naporih za izboljšanje položaja Romov v Avstriji. Poti za izboljšanje Romov v Srednji in Vzhodni l vropi Izziv za manjšinsko pravo. INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V in Polzer M )
I hurner L , 1999. Spremembe pravnega položaja Romov v Lvropi Primerjava najpomembnejših trendov v državah članicah Lvropskc unije in v državah, ki niso članice Lvropskc unije. Poti za izboljšanje Romov v Srednji in Vzhodni Lvropi Izziv za manjšinsko pravo. INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V m Polzer M ) Winklerl'. 1999.Izktišnje Slovenije pri urejanju položaja Romov.Poti za izboljšanje Romov v Srednji in Vzhodni Lvropi. Izziv za manjšinsko pravo. INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ijuhljana(urKlopčičVinPolzerM)
Zadravce J., 1991. Demografska in socialna podoba Romov v Sloveniji. Razprave in gradivo 25. INV, Ljubljana
Zupančič.!.. Rcpolusk P.. Josipovič D.. 200). Problematika Romov v občini Turnišče, raziskovalna naloga. Inštitut za geografijo
Zupančič J. Kos M et al 2000. Družba in prostorski razvoj Slovenije, raziskovalna naloga. Inštitut za geografijo. Ljubljana
Zupančič J.. 2003. Romska vprašanja v luči prostorskih odnosov, v: Lvropa. Slovenija in Romi. INV. Ljubljana. 112-129
Zupančič J., 2004. Prostorski problemi romskih naselij na Dolenjskem in v Sloveniji. Rast. št. 5 / 2004. Novo mesto. 510-523
Zupančič .!.. 2006. Razmere kličejo po resni strokovni presoji Problematika romskih naselij. Delo. Sobotna priloga. 4 november 2006
Žagar M . 1999. Romi na Slovenskem: družbena integracija marginalnih skupnosti. Poti za izboljšanjcRomovvSrcdnjiinVzhodnibvropi. Izziv/a manjšinsko pravo. INV in OOSI. Izpostava Ljubljana. Ljubljana (ur Klopčič V. in Polzer M )
Žugel J , 1991. Integracija romske skupnosti v slovensko družbo. Razprave in gradivo 25, INV. Ljubljana
!gor Vizjak
62 S
REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM 2007 - 2013 (2)
Cilji in ukrepi na področju gospodarstva
Gospodarstvo regije se bo na globalnem trgu specializiralo predvsem v panogah, ki so že sedaj prevladujoče in uspešne (farmacevtska in kovinsko predelovalna industrija). Podjetja v regiji v okviru teh dejavnosti so in bodo ponudniki izdelkov z visoko dodano vrednostjo na globalnem trgu. Bodo gonilna sila tehnološkega razvoja regije. V perspektivnih panogah bo delovala mreža majhnih in srednje velikih podjetij, ki bo prodirala na svetovni trg. Perspektivna majhna podjetja bodo preraščala v srednje velika podjetja.
Cilja gospodarskega razvoja regije sta:
*	spodbuditi rast dodane vrednosti proizvodov in storitev,
*	ob spodbujanju razvoja regije je potrebno zmanjšati razlike v razvoju regije.
Povečana novoustvarjena vrednost (dodana vrednost) proizvodov in storitev je najpomembnejši kazalec konkurenčnosti gospodarstva. Za dosego tega cilja je potrebno v regiji zlasti povečati vlaganja v raziskave in razvoj, v nove tehnologije in v znanje. Za izboljšanje trženja pa se bodo podjetja povezovala.
Hitrejši razvoj regije se lahko doseže s še hitrejšim razvojem razvitih delov regije, vendar sc bodo na ta način razvojne razlike v regiji povečale. Imeli bomo območja dcpopulacije in območja priseljevanja, kar ne podpira razvojne vizije regije. Hitrejši razvoj JV Slovenije želimo doseči z izvedbo projektov, ki bodo spodbujali zmanjšanje razvojnih razlik v regiji, zlasti v Beli krajini in na Ko-čevsko-ribniškem.
Glavni strateški cilj na področju gospodarstva v programskem obdobju 2007-2013 je povečevanje neto dodane vrednosti vsako leto realno za 5 odstotkov, kar omogoča regiji preboj v prvo tretjino najbolj razvitih razvojnih slovenskih regij in med najbolj razvite razvojne regije v vzhodni kohezijski regiji.
Kako hotno to dosegli?
Izvesti je potrebno naslednje ukrepe:
^ /Are/; /. /Vjvcrovr/ft/e,	/7? zr/gd/mV/č/n/c
Manjša podjetja so lahko uspešna samo, če so inovativna in nastopajo v nišnih trgih. Pristop, ki to omogoča, je mrcžcnjc in povezovanje v panogi (vertikalno) ali med panogami (horizontalno). Na ta način se zmanjšujejo stroški, povečuje se kritična masa, izboljšuje se ponudba, povečuje se sposobnost nastopa na večjih, zahtevnejših trgih. Za izvedbo tega ukrepa je potrebno zagotoviti poleg ustreznih komunalno opremljenih zemljišč predvsem poslovne in administrativne storitve ter prilagoditev spremljajočih dejavnosti. Regija sama nima potrebnih finančnih virov (skladi tveganega in zagonskega kapitala) za spodbujanje takšnega razvoja podjetnikov. Ukrep podpira zlasti naslednje aktivnosti: razvoj podpornega okolja za podjetništvo (poslovne cone, podporne storitve), povezovanje podjetij z razvojnimi programi, podpora logističnim storitvam, spodbujanje trženja, skladi tveganega in zagonskega
DRU/HRNA VPRAŠANJA Rast 6 / 2006
kapitala in spreminjanje namembnosti poslovnih prostorov. Cilji ukrepa so zagotoviti ustrezno podporno okolje, ki bo omogočalo podjetnikom učinkovitejše nastopanje na domačem in tujih trgih, pospešiti domača in tuja vlaganja v izvozno usmerjene regije in zagotoviti dolgoročno lokacijo za nastanek majhnih in rast teh podjetij kot pogoj za pospešen razvoj podjetništva in gospodarstva.
Z /A?*e/? 2; f/agrm/č? v ?*<7z?'.sA<wc /7? rcvrvo/ /er /??*?/?rv&?/oco /??/?'<:?.\7?*??A-/???*o. Za podjetja, ki ne prenesejo večjih vlaganj v razvoj, je značilna razvojna strategija sledenja hitremu tehnološkemu razvoju. Na ta način je dodana vrednost nižja, to pa zmanjšuje možnosti za vlaganja v razvoj. Razvojni preboj regijskega gospodarstva bomo zato skušali doseči z inovativnostjo. Za to pa je potrebno sodelovanje z različnimi raziskovalnimi institucijami. Kerje razvoj drag, bodo morala podjetja med seboj sodelovati. Ustanovila bodo institucijo, ki bo skrbela za tehnološki razvoj izdelkov in storitev. Izvedli bomo naslednje aktivnosti: tehnološke naložbe v podjetjih, vzpostavili tehnološki center, razvoj oblikovanja, štipendirali za prenos znanja in tehnologij, razvili nove izobraževalne programe. Vse to s ciljem: povečati inovacijsko sposobnost podjetij, spodbujanja razvoja novih tehnologij, zmanjševanja razvojnih stroškov, v okviru območnega razvojnega partnerstva Pokolpja pa z aktivnostmi, ki bodo stimulirale vlagatelje.
tVA/c/? 3. ZA7/'e;wj r/M/r/c v go.s/?o(A?r.sVi'?? /M vse/? ?Y?v??e/?. /???/? rr? .\/?oJ/???/????/e ?????/eg?? m .srerA?/cgr? /w<^e/?7/.š/v<z Znanje je potencial vsakega razvoja. V regiji prevladuje močan industrijski sektor, zaznavamo pa ustanavljanje manjših podjetij in razvoj teh v srednje velika podjetja, kar je pogoj za večjo prilagodljivost regije glede na morebitne »neugodne premike« v industriji. Vzpostavili bomo institucijo in mehanizme, ki bodo omogočala podjetjem pridobivanje novih znanj, potrebnih za razvoj inovativnih proizvodov in storitev. To bo krepilo nastop podjetij na domačem in tujih trgih. Podjetja ne potrebujejo samo klasičnega formalnega izobraževanja, ki je osnovni pogoj za vstop v podjetje, temveč jim je potrebno zagotoviti pridobivanje znanja v gospodarsko razvitejših regijah in državah ali prenos tega znanja. Zamisli je potrebno udejaniti v nova tehnološka podjetja. Zato je potrebno podjetništvo spodbujati in vzpostaviti okolje, ki bo znalo in zmoglo. Najprej mora ovrednotiti poslovno idejo, potem pa mora imeti možnost ponuditi podjetniško infrastrukturo, štipendijo, storitev inkubatorja ali tehnološkega parka. Samo na tak način bo možna tudi hitrejša rast majhnih podjetij. Izvajali bomo naslednje aktivnosti: razvoj štipendijske sheme (pridobivanje novih znanj doma in v tujini) za štipendiranje menedžerjev, razvoj visokošolskih centrov in programov, vzpostavitev inkubatorja in predinkubatorja, vrednotenje znanja in poslovnih idej, izobraževanje za potrebe regijskega gospodarstva. Tudi za te ukrepe smo oblikovali cilje: z novim znanjem prispevati k ekonomski rasti in tehnološkemu razvoju regijskega podjetništva, zmanjšati izobraževalne potrebe gospodarstva in povečati ponudbo znanja, ustvariti inovativno okolje in podjetniško klimo za rast novih iti majhnih podjetij, spodbuditi samozaposlovanje študentov in tako omogočiti hitrejši vstop novega znanja neposredno v gospodarstvo.
Cilji in ukrepi na področju človeških virov in družbene blaginje
Vizija regije je razviti učinkovit in kakovosten sistem za razvoj človeških virov, ki podpira konkurenčnost in inovativnost gospodarstva in prispeva k povečevanju družbene blaginje in kakovosti živ-
IgorVi/.jnk RIXilONAI.NI RA/.VOJNi 1'ROCiRAM 2007-2013
Ijenja vseh prebivalcev. Oblikovati je potrebno celovit in kakovosten sistem podpornih institucij za razvoj človeških virov. Kjer so že kvalitetno vzpostavljena, moramo ta področja nadgraditi, razširiti, dopolniti, tam, kjer razvojno na teh področjih zaostajamo, pa jih bo potrebno pospešiti in vanje vlagati (razvoj visokega šolstva, R&R, inovacijski sistemi, znanstvenoraziskovalna dejavnost). S tem bomo prispevali k spodbujanju razvoja »neotipljivih« dejavnikov konkurenčnosti in uravnavanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela, posredno pa tudi k večji kakovosti življenja v regiji. Cilji na tem, za razvoj izredno pomembnem področju, so: zmanjšati izobrazbeni primanjkljaj v regiji, povečati vlaganja v raziskave in razvoj, spodbuditi interes in zagotoviti možnosti za vseživljenjsko učenje, povečati ponudbo kakovostnih delovnih mest in povečati družbeno blaginjo za vse družbene skupine.
Oblikovali smo naslednje ukrepe:
ZVAre/? /. C.s7v77/yzv/7/e z/777/7/rz, A/ /e /7/*zVz7gr7/e/777 /zzzZ/e/izzzzz regzr/-/77///7fgZ7 g7/.S//7/7/7Z/*s7V77 /7? /»'//»'(/rev /Zo/v(VŽCW;//7//7 z77.s7zZZZ7'Z/ /777 /77/VC
zzv/z/eve gr/s/zr/rA/T-s/VT/. Za spodbujanje konkurenčnosti regijskega gospodarstva je potrebno izboljšati sisteme za produkcijo in reprodukcijo znanja na vseh področjih. Šolsko vzgojo moramo nadgrajevati z vrednotami, ki spodbujajo podjetnost, samoorganizacijo in prispevajo k prilaganju poklicnega in srednjega izobraževanja potrebam gospodarstva. Pomembna naloga bo vzpostaviti visokošolski in raziskovalni prostor, kar bo povezano zlasti z visokimi vlaganji v pedagoško in raziskovalno infrastrukturo ter zagotavljanje pogojev za zaposlovanje raziskovalcev. Na ta način bomo hitreje presegli probleme s strukturno brezposelnostjo. Cilji ukrepa so: vzpostaviti pogoje za izobraževanje na dodiplomski in podiplomski stopnji za potrebe regije, vzpostaviti pogoje za zagon razvojno-raziskovalne dejavnosti v regiji, nadaljevati z usklajevanjem poklicnega izobraževanja s potrebami gospodarstva in motivirati učence za vpis v tehnične srednje šole in poklice, spodbujati podjetniški duh in znanje, spodbujati turističnim trendom v regiji prilagojeno izobraževanje vseh starostnih skupin, spodbujati vlaganje delodajalcev v razvoj človeških virov, oblikovati programe za zagotavljanje enakih možnosti, spodbujati pogoje za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri pridobivanju znanja, motivirati Rome za izobraževanje in izboljšati njihove možnosti za zaposlovanje.
CA/e/7 2.' .S/zz/z/Azz/rz/z/c AzzZ/zzze vsežzv//'e77/.sAcg7/ z/čc/z/z/ z/z z/seA/zegzz /'zzzvzz/zz zz/ v,s'e gezzez-z/zz/e. Zaradi prenizke kulture vseživljenjskega učenja se srečuje regija z nizko funkcionalno pismenostjo. Potrebno je oblikovati pogoje in programe izobraževanja in pismenosti za vse starostne in družbene skupine, posebej za ranljive skupine prebivalstva. Namen tega je spodbujanje njihovega osebnostnega razvoja in vključevanja v družbeno in kulturno življenje v regiji. Cilji tega ukrepa so: spodbujati vseživljenjsko učenje, oblikovanje pogojev za bogatitev javne, zasebne in ljubiteljske kulturne produkcije dostopne vsem prebivalcem ter povečanje trženjske sposobnosti kulturnih dejavnosti, zagotavljanje ustrezne infrastrukture na področju razvoja človeških virov v regiji.
CA/'«// 3. /z/iz/Z/Azz/z/e AzzAzzvzz.s/z' žzv//e/7/7/ zzz vse gzvze/zzzz/e z/7 z/zzzž-6e/ze sAzz/zz/ze. Kakovost življenja za vse generacije in družbene skupine v regiji je tesno posledica razvoja regije, hkrati pa tudi njen dejavnik. Kakovostno okolje, ki zagotavlja visoko stopnjo socialne var-
nosti, družbene blaginje, zagotavlja tudi večjo angažiranost človeš-kih virov, motiviranost za deto, kohezivnost, integracijo ranljivih družbenih skupin in identifikacije. Zato so cilji tega ukrepa: dvigniti raven sociahiovarstvenih it) zdravstvenih storitev, obiikovati pogoje za institucionaino varstvo v domovih starejših občanov, v dnevnih centrih, v oskrbovanih stanovanjih in z drugimi oblikami ter spodbujati oskrbo starejših občanov v domačem okolju, ustvariti pogoje za lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti obeh staršev, vključno s fleksibilnimi oblikami otroškega varstva, ter zagotoviti konkurenčnost in nediskriminatornost staršev na trgu dela, spodbujati integracijo romskih otrok v vrtce v čim večjem številu, oblikovati preventivne programe in programe za rehabilitacijo odvisnikov in za vključevanje v aktivno življenje, zagotoviti ustrezno infrastrukturo za umeščanje družbenih dejavnosti, izboljšanje bivalnih razmer Romov, ozaveščati in izobraževati vse generacije o zdravju in zdravem načinu življenja tudi v povezavi s športnimi in rekreativnimi aktivnostmi.
Cilji in ukrepi na področju okolja, prostora in infrastrukture
Razvojna vizija področja postavlja v ospredje infrastrukturni, okoljski in prostorski razvoj, ki bo temeljil na boljši povezanosti in dostopnosti regije, vzdržnem in uravnoteženem policentričnem razvoju vseli prostorskih struktur in dejavnosti v regiji. Na področju okolja predvidevamo ukrepe za izboljšanje stanja okolja in za zmanjševanje razlik v razvoju regije, vzpostavitev ustreznega urbanega omrežja, omogočanje gospodarskega razvoja, dvig kakovosti bivanja, novo in prenavljanje obstoječih infrastrukturnih omrežij (oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ravnanje z odpadki). Pomembno je kvalitetno izboljšanje oskrbe razvojnih središč in zagotavljanje vsaj minimalnega infrastrukturnega standarda za razvoj podeželja. Na področju prostora predvidevamo intenzivnejši urbani razvoj v večjih urbanih središčih. Novem mestu kot regijskem središču nacionalnega pomena, dograditev in ustrezna navezava regije na avtocesto, gradnja stanovanj in opremljanje poslovnih, gospodarskih in podjetniških con, izgradnja logističnega centra, univerzitetnega središča in umeščanje tretje in tretje A razvojne osi, možnosti za razvoj podeželja in turizma. Na področju prometne infrastrukture je izpostavljena dograditev daljinske cestne povezave, ki bo izboljšala dostopnost regije, priključkov na to cesto, začetek gradnje tretje razvojne osi, ki bo skupaj s tretjo A razvojno osjo bistveno izboljšala notranjo povezanost regije in povezanost regije s sosednjimi regijami in Hrvaško, Dalmacijo ter Hosno in Hercegovino. Potrebna je dograditev in posodobitev državnih cest v regiji, posodobitev železniških povezav in izboljšanje javnega prometa v regiji in z državnim središčem. Letališče v Prečni bo dobilo status javnega letališča za mednarodni zračni promet nižje kategorije, izboljšano pa bo tudi stanje na športnih letališčih v Prilozju v Hcli krajini ter v Novih Lazah na Kočcvsko-ribniškcm. V regiji bodo izvajali projekte za izboljšanje z energijo (plinifikacija in povečanje zanesljivosti oskrbe gospodarstva z električno energijo), pomembna razvojna pobuda pa je povečana mobilnost s sistemom telekomunikacij (širokopasovna omrežja, internetni priključki, pokritost s TV signali).
Tako predvidevajo na področju okolja, prostora in infrastrukture naslednje ukrepe:
CAzc/z /. /rA<o//.C;/;/c 7Az.s7<-z/z/;zz.s7/ /7; Aozzzzz/z/Az/c// vz*eg//7. Ukrep je izrednega pomena za gospodarski razvoj regije in razvoj podežetja, ziasti v Beti krajini in na Kočevsko-ribniškem. Novo in obnova prometnega omrežja je odvisna predvsem od vpetosti v naeionainc programe. Regija bo izvajata aktivnosti in projekte, ki bodo podpirati izvajanje nacionatniti programov za botjšo dostopnost in povezanost regije. Ukrep je usmerjen k zmanjševanju notranjih raztik v regiji, za kar je ustrezna infrastrukturna pokritost pogoj, tzbotjšane bodo povezave z regijskim središčem in med občinskimi središči ter njihova navezanost na datj insko cestno omrežje. Citji ukrepa so: izbotjšanje prostorske in prometne dostopnosti, povečanje možnosti za gospodarski in enakomernejši regionalni razvoj, zmanjševanje razlik v infrastrukturni opremtjenosti in izbotjšanje povezav v regiji ter med regijami, tudi prekomejnimi.
UA/e/z 2. /r/)o//.ycv/7/e Aozzzzzzzzz/rzc o/7/'cw//twz.',V/. Predvidevamo vzpostavitev in rekonstrukcija obstoječih infrastrukturnih omrežij in zagotavljanje enakovredne komunatne in energetske opremtjenosti ter učinkovito varstvo okotja v regiji, tzvcdha teh razvojnih aktivnostih je na kraškem in vododeficitarnem območju posebej zahtevna in občuttjiva. Projekti bodo podpirati razvoj gospodarstva, razvoj podežetja in zagotavljanje enakomernejšega regionatnega razvoja. Citji ukrepa so: zmanjšanje onesnaženosti okotja, povečevanje možnosti za gospodarski razvoj in zmanjševanje raztik v komunatni opremtjenosti
f/A/c/z J. ///c/'z//7z//<:/ 77r7.s<y/// /7; /z^z/Zcczz/z/czz/ zzzrvzz/ z'cgz/c. Potrebno je izobtikovati mrežo nasetij s prepoznavnimi funkcijami in medsebojnimi programski povezavami. Novo mesto bo v celoti pridobito vtogo regijskega središča nacionatnega pomena, saj bo postato pomembno prometno voztišče, univerzitetno središče, zgrajen bo bta-govno-togistični center, mrežni inkubator, tehnotoški park, poskrbeti je potrebno za umestitev kake državne institucije. V regiji se bo krepita vtoga občinskih središč z botjšo notranjo povezanostjo in z razporeditvijo posameznih dejavnosti na območju regije. Cilji ukrepa so: zagotavtjanje regijskih in nekaterih nacionatnih funkcij v regijskem središču in drugih večjih rediščih, povečanje razvojnih možnosti na podežetju in izbotjšanje notranje povezanosti.
Citji in ukrepi na področju razvoja podežetja
JV Stovenija je podežetska regija z bogato naravno, ustvarjeno dediščino in kutturno krajino, trna pogoje za razvoj ekotoške proizvodnje hrane, živinoreje in gozdarstva v povezavi s turizmom in podjetniškimi programi podežetja. Kmetijstvo in gozdarstvo ostajata pomembni gospodarski panogi podežetja, vendar pa je njuna vtoga večnamenska poteg proizvodne in gospodarske imata tudi vtogo ohranjanja podežetja z dodatnimi in dopolnitnimi dejavnostmi. V programskem obdobju 2007-20)3 bo prav širši vptiv kmetijstva in gozdarstva za razvoj podežetja izpostavtjen.
tzvajati bomo nastednje ukrepe:
CAz*c/z /. AzzzzAzzzLVzcrzzz.o Azzzc/z/.sZvzz zzz gzzrz/zzzs/rzz. Obe dejavnosti sta za učinkovito delovanje v okviru gtobatnega trga nekonkurenčni. Zaostajata na področju učinkovite rabe proizvodnih virov, v tržni organiziranosti in pri zagotavljanju nekaterih standardov za pridetavo zdrave tirane. Podpira razvoj kmetijstva, živitskopredetovatne industrije in gozdarstva z izvajanjem ukrepov posodabljanja in
prestrukturiranja kmetijstva in tesarstva, dvigom dodane vrednosti, dvigom kakovosti v pridetavi in predetavi, trajnim in učinkovitim gospodarjenjem z gozdom ter zaposiovanjem v kmetijstvu, živitstvu in gozdarstvu. Ciiji ukrepa so: tehnoioško priiagajanje statidardom in strukturne izboijšave za dvig učinkovitosti v kmetijstvu, krepitev spodbujanja inovativnosti, izboijšanja kakovosti in skrb za okotje, vzpostavitev prepoznavnih htagovnih znamk, uporaba biomase za pridobivanje energije, izbotjšanjc učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in povečanje gospodarske vrednosti gozda, zvišanje poktienc usposobljenosti kmetov in zasebnih iastnikov gozdov.
CA/*e/7 2. /r/)o//.vrv/?/c /70<7eie//7/ s //'///7/o ///6// Awe///.sA/77 /7? gorc/u/V/ rew///.šč. Razvoj kmetijstva in gozdarstva imata vpiiv na upravijanje s prostorom, naravne vire, ohranjenost okoija in poseljenost podežeija. Zato je njuna vioga za razvoj podežeija ključna tako za ohranjanje kuiturne krajine, naravne in kuiturnc dediščine in turizma na podežeiju kot dodatne ponudbe zdravitiškemu, wel)ness in posiovnemu turizmu. Ohranjata nacionaino in regionaino prepoznavnost, povečujeta kakovost bivanja in razvojne možnosti podežeija. Cilji ukrepa so: povečanje razvojnih možnosti na podežeiju, ohranjanje posebnih naravnih značiinosti regije, ohranjanje tradicionainega kmetovanja, avtohtonega genetskega materiaia, redkih živaiskih vrst, povečevanje kakovosti bivanja iti odkrivanje novih tržnih niš za ohranjanje dediščine in kuiture krajine.
CArep J. /.Ao/voz/rsA// ///ve/*z///A//e//7/ /77 /z/)o//š/////e A//Ao)'//.s7/ ž/vZ/e/;/// /7/v/zoz/eže//?/. Podežeije JV Siovenije ne izkorišča vse svojih potenciaiov in nima podjetniške iniciative. Miadi se še vedno odseijujejo, kmetijska zeniija ni obdeiana in se zarašča. Števiio delovnih mest na podežeiju se ne povečuje. Spodbuditi je potrebno podjetniške aktivnosti, ki niso nujno vezane na kmetijstvo in gozdarstvo, ga pa vkijučujejo. Ciiji ukrepa so: aktiviranje podjetniških potenciaiov na podežeiju, tudi z diverzifikacijo kmetijskih gospodarstev in nekmetijskih programov ter z ustanavljanjem mikro podjetij, ki bodo izkoriščata razvojne prednosti podežeija, ureditev izgieda vasi, oživitev izumriih vasi in vaških jeder, obnova večnamenskih objektov, ureditev turistične infrastrukture, obnova naravne in kuiturne dediščine ter oživijanjc običajev in tradicije.
Ciiji in ukrepi na področju turizma in dediščine
Področje turizma in dediščine v RKP 2002-2006, tako kot področje razvoja podežeija, ni biio obravnavano samostojno, temveč v okviru drugih programov.
Vizija turizma in dediščine je »Zeiena, okoiju prijazna turistična destinacija, s ponudbo zdraviliškega in aktivno-doživijajskega turizma na temeijih naravne in kuiturne dediščine ter čezmejnega sodeiova-nja«. Razvijati bomo turistično ponudbo z individuainim pristopom do gosta na naravnih in ustvarjenih danostih regije. Cilji tega programa so: povezovanje turistične ponudbe z naravo, podežeijcm, kmetijstvom in gozdom, produkti naravosiovnega, kuiturnega turizma, povezovanje z dediščino in sedaj previadujočimi in prepoznavnimi ohii-kami turizma v regiji, ziasti zdraviiiškcga in weiiness turizma, spodbujanja razvojni)) možnosti turizma na območjih redke narave, ohranjanje kakovosti območij narave, usposabijanjc turističnih deiaveev in profesionaini marketing eciovitc in prepoznavne turistične ponudbe.
Ukrepi za dosego teh ciijev so:
IgorVi/.jak RHCilONAI.N! HA/VOJN! ['ROtiRAM 2007 2013
CA'7'e/7 /. /zAo//AY/W/<7 7/oAtO/777r7.S/7 č/o oA/eA/OV /77 r/A/Z/r/Č// 77777Y7V77e /77 A77//777*77C /&7//.Šr/77č'. čA'7g A//A//t7AS// /7//7.s7/Y"/7<7 777/7Y7A77"77A/777Y' /77 S///77//7 /7A/^A/r7vA//////7'77t7//e///.ŠY777e. Potrebno je postaviti, izboljšati in poenotiti pomanjkljivo turistično in drugo obvestilno signalizacijo oh glavnih prometnicah, izboljšati pretočnost informacij o turistični ponudbi v regiji, na nacionalni ravni in v mednarodnem prostoru. Ukrep obsega prostorske ureditve, kot so parkirišča, sanitari je, signalizacija, šotorišča, parking za bivalnike, počivališča. Za boljši dostop do turističnih točk je potrebno izboljšati javni promet. Za širitev ponudbe je potrebno izkoristiti najbolj prepoznavne in urejene dcstinacijc tudi v čezmejnem prostoru. Zagotoviti je potrebno boljšo dostopnost do mednarodnih letališč. Cilj ukrepa je zlasti izboljšati obstoječo turistično signalizacijo in inlrastukturo ter jo prilagoditi evropskim standardom in potrebam uporabnikov iz. domačih in tujih turističnih trgov.
7/A/Y'/7 3 ' /AjVecY7/7 /*/Vr/7<7V/*,SV/7<7.<)V 777 A//A//V(7.SV ////'7.\V/C777' /7<7/77/<VAe 777
sAz/Acv. Potrebno je dvigniti ponudbo in njeno kakovost v gostinsko-nastanitvenili objektih, nameniti več sredstev za investicije, povezane z razvojem turistične ponudbe, doseči za razvoj turizma bolj spodbudne rešitve v nacionalnih in občinskih predpisih, obogatiti obstoječo preskromno turistično ponudbo, prezentirati in popularizirati izjemna območja narave v regiji, vključiti in razširiti pešpoti, kolesarske, jahalne, čolnarske, učne, vinske poti, fotolov, opazovanje redkih divjih živali in zveri in oblikovati celovito turistično ponudbo z izgradnjo potrebnih kapacitet. Cilji tega ukrepa so: razširiti turistično ponudbo stacionarnega značaja, ki prinaša večjo dodano vrednost, izboljšati sodelovanje s programi kmetijstva in gozdarstva ter podeželja, pripraviti nove turistične produkte povezane z naravno in kulturno dediščino, pospešiti in spodbuditi gradnjo turističnih kapacitet (rekreativnih, nočitvenih, oskrbovalnih ...) v regiji.
(VAr*c/7 3. Ce/ov/7 777 //rA/Ara'// //////'AcZA/g ////'/.s7/c"77e Ae.s7/77z/c7/c. Namen tega ukrepa je kontinuiran razvoj turističnih produktov, njihova promocija in vzpostavitev učinkovitih tržnih poti. Cilja pa sta: izboljšanje pretočnosti informacij ponudnik turist, ponudnik informacijski sistem, povečanje uporabe sodobnih orodij za trženje, zlasti interneta za predstavitev ponudbe in rezervaci je ter zagotoviti spremljanje turističnega obiska zlasti za pripravo učinkovitejših marketinških strategij tako za domače kot za tuje tržišče.
(/A/*e/! 7. AzAfz//Ar/77/e <7/'g7//7/:rAY//7<'.'.s7/ 777 .wz//c7r,nY//7/c /c/sozcg//. r7/.Sf.'A/7cg7/ 777 /7ev/<z<://7eg<7 .seA/fj/'/// /77*7 /Tvrvo/z/ ////'AV/A/zc Ae.sVAzz/cz/L'. Potrebna je mreža turističnih ponudnikov in večja vključenost ponudnikov v celovito turistično ponudbo regije, razvojna partnerstva, ki bi vključevala zlasti ponudnike iz zasebnega sektorja.
Za vse ukrepe smo oblikovali kazalnike za spremljanje uresničevanja ciljev.
Ocena skladnosti KRP z nacionatninti [danskimi in razvojnimi dokumenti
Preverjali smo skladnost ukrepov RRP z Strategijo razvoja Slovenije (SRS), Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) in njihovo navezavo na osrednje projekte Slovenije iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2013. Ugotovili smo:
*	da ukrepi RRP podpirajo ukrepe SRS,
*	da ukrepi RRP sledijo ukrepom SPRS. Regi ja je izdelala predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja (RZPR), usklajen s SPRS, mnenjem Ministrstva za okolje in prostor in mnenji posameznih nosilcev razvojnega načrtovanja in ga uporabila pri pripravi RRP kot strokovno podlago,
*	da RRP sledi signalu regijam in lokalnim skupnostim, ki ga je dala država z osrednjimi razvojnimi projekti.
Skladnost ukrepov RRP z nacionalnimi planskimi dokumenti je pomemben pogoj za kandidiranje letnih izvedbenih načrtov RRP na EU in državna razvojna sredstva.
Ocena javnofinančnega okvirja za izvajanje regionainih razvojni)) programov
Pri oceni potrebnih finančnih virov in možnosti za realizacijo RRP smo upoštevali:
*	podatke o evropskih sredstvih v navedenem programskem obdobju smo povzeli po Nacionalnem strateškem referenčnem okvirju, pri čemer smo upoštevali, da bo 80 odstotkov teh sredstev namenjenih za izvajanje osrednjih nacionalnih projektov in Resolucije o nacionalnih razvojnih projektov, 10 odstotkov teh sredstev pa bo pridobila regija za izvajanje RRP in za podporo osrednjih regijskih projektov,
*	prispevek države smo ugotovili v skladu z 10. členom Zakona o skladnem regionalnem razvoju na osnovi HDP za leto 2005, pri čemer bo za sollnanciranje izvajanja namenjenih 0,5 odstotka HDP letno,
*	razvojne možnosti lokalnih skupnosti smo ugotovili na osnovi proračunskih prihodkov in odhodkov občin v letu 2007 in ocene, da bo za izvajanje RRP na voljo 11,11 odstotka sredstev občinskih proračunov letno,
*	razvojne možnosti drugih regijskih razvojnih partnerjev smo ocenili na osnovi regijskega BDP za leto 2003 in na osnovi preteklega investiranja v razvoj ocenili, da ho za izvajanje programov RRP namenjeno 0,55 odstotka regijskega HDP,
*	na osnovi dosedanjih izkušenj smo upoštevali, da bo razmerje sollnanciranje izvedbenih projektov RRP v razmerju: 40 odstotkov evropska in druga razvojna sredstva : 60 odstotkov sredstva lokalnih skupnosti iti regije.
S temi predpostavkami bo lahko regija črpala za izvedbene projekte RRP v posameznem letu programskega obdobja 2007-2013 več kot K) odstotkov EU in državnih razvojnih sredstev, kar je več kot smo predvidevali. Letno lahko računa regija na dobrih 16 milijonov EUR sredstev za sollnanciranje izvedbenih delov RRP, ob pogoju, da se bodo razvojne napovedi v regiji uresničevale. To pa je precej več razvojnih sredstev, kot jih je imela regija na razpolago za izvajanje RRP v obdobju 2002-2006.
Kcgionatni razvojni projekti
Istovrstne in povezane regionalne razvojne projekte smo združevali v smiselne projekte. Hkrati z evidentiranjem regionalnih razvojnih projektov smo ugotavljali njihovo pripravljenost za izvedbo. Projekte, ki so pripravljeni za realizacijo v prvih dveh letih programskega obdobja, v letih 2007 in 2008, smo opredelil kot projektne predloge. Drugi projekti v okviru smiselnih projektov in projekti, ki bodo še evidentirani kot prioritetni v okviru posameznega ukrepa RRP ob
[gor Vizjak RHGtONAt.N! RAZVOJNI ['ROtiRAM 2007 2013
pripravi ietnih izvedbenih načrtov RRP, bodo kot projektni predtogi opredeljeni v posamezniii ietniii izvedbenih načrtih RRP. K pripravi projektnih predlogov, ki bodo sestavljali ietne izvedbene načrte RRP bodo pritegnjeni z RRP evidentirani nosiici in partnerji.
Razvojne projekte, pomembne za hitrejši in enakomernejši razvoj regije, smo giede na pristojnosti za odločitve in izvedbo razdeiih na
pomembne za razvoj regi je in regijske razvojne projekte, o katerih se odtoča regija. V pripravi RRP so hi!i kot pomembni nacionalni projekti za razvoj regije izpostavljeni:
*	vzpostavitev slovenske razvojne mreže,
*	dokončanje dolenjske avtoceste,
*	tretja razvojna os,
*	tretja A razvojna os,
*	posodobitev državnih cest na območju regije,
*	posodobitev železniške infrastrukture in prometa,
*	oskrba Bele krajine in Kočevsko-ribniškega s plinom,
*	širokopasovne podatkovne povezave na območju celotne regije,
*	zanesljiva oskrba regijskega gospodarstva z električno energijo,
*	ureditev vstopnih točk na meji z Republiko I Irvaško in čezmejno sodelovanje,
*	ureditev omrežja kolesarskih poti in
*	skladi tveganega kapitala.
Navedeni projekti, za katere se odločitve sprejemajo v parlamentu, vladi in posameznih ministrstvih omogočajo regiji zmanjšanje zaostankov na področju razvoja človeških virov, razvoja inovativne in R&R dejavnosti v regiji, boljšo dostopnost in povezanost regije, kar so pogoji za uresničevanje načrtovanega hitrejšega gospodarskega razvoja, izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, enakomernejšega razvoja regije in kakovosti življenja v regiji.
/?egy/.sA7 7*r/rvo/777 /rro/eA//' so smiselno umeščeni v posamezne programe in sledijo ukrepom RRP. Zagotovljeno je, da predlagani regionalni razvojni programi podpirajo posamezni ukrep RRP. Omogočeno je, da se v programskem obdobju opredelijo prioritetni razvojni projekti z izvedbenimi načrti RRP izmed evidentiranih projektov v RRP in projektov, ki bodo še evidentirani glede na razvojne potrebe regije v času priprave letnega izvedbenega načrta RRP. Zlasti v kasnejših letih programskega obdobja bo potrebno RRP na projektni ravni dograjevati glede na uresničevanje razvojnih ciljev regije in spremenjenih pogojev razvoja tako na nacionalnem kot regijskem nivoju.
tako so v okviru Programa gospodarstva pod. ukrepom I: Povezovanje, mreženjc in zagotavljanje podpornih potreb gospodarstva združeni projekti: opremljanje gospodarskih, poslovnih in obrtnih con, izgradnja blagovno-logističnega centra, povezovanje podjetij, razvoj finančnih shem, vzpostavitev informacijskih točk za podjetništvo;
ukrepom 2: Vlaganje v raziskave in razvojno ter pripadajočo infrastrukturo združeni projekti: zagotavljanje razvojnih možnosti na obmejnem območju, spodbujanje podjetniške inovativnosti, univerzitetni znanstveno-tchnološki park, mreža medpodjetniški izobraževalnih in tehnološko-razvojnih centrov;
ukrepom 3: Ustrezno znanje v gospodarstvu in na vseh ravneh spodbujanja malega in srednjega podjetništva združeni projekti: vse
IgorVi/jak R!-X!!()NA!.N! RA/,VOJN! l'R()(iRAM 2007-20)3
na enem mestu (VEM), vzpostavitev mrežnega inkubatorja, razvoj štipendijske sheme, spodbujanje podjetništva med miadimi. Programa čtoveški viri in družbena blaninia pod: ukrepom I: Ustvarjanje znanja, ki je prilagojeno potrebam rcgi-onainega gospodarstva in priprava izobraževalnih institucij za nove zahteve gospodarstva združeni projekti: priprava novih visokošolskih programov, razširitev srednješolskih programov glede na potrebe regije, priprava in začetek izgradnje univerzitetnega kampusa v Novem mestu, izgradnja infrastrukture za center biotehnike in turizma, izobraževanje za potrebe turizma:
ukrepom 2: Spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja in osebnega razvoja za vse generacije združeni projekti: izboljšanje prostorskih pogojev za institucije, ki delujejo na področju vseživljenjskega učenja in osebnega razvoja, center vseživljenjskega učenja, motivacije Kontov za izobraževanje in zaposlovanje, projektno učenje za mlade, usposabljanje za življenjsko uspešnost, gledališče Novo mesto;
ukrepom 3: Izboljšanje kakovosti življenja za vse generacije in družbene skupine združeni projekti: mreža domov in storitev za starostnike, izboljšanje pogojev za delo institucij, ki delujejo na področju družbene blaginje, zagotavljanje zdravstvene varstva na primarnem in sekundarnem nivoju, družinski krizni centri, preventivni programi za rehabilitacijo odvisnikov in njihovo vključevanje v aktivno življenje, integracije Romov, dvig prehranjevalnih navad, gibanje iti zdrava prehrana, organizacija in trženje socialnih programov, vzpostavitev učno strokovnega in rekreacijskega parka.
Protiranta okolje, prostor in infrastruktura pod: ukrepom I: Izboljšanje dostopnosti in komunikacij v regiji in širšem prostoru združeni projekti: novogradnje in rekonstrukcije lokalnih cest, izgradnje prometnega in intermodalnega prometnega terminala, razvoj letališča v Prečni in športnih letališč v Beli krajini in na Kočevsko-rihniškem, javni promet;
ukrepom 2: Izboljšanje komunalne opremljenosti združeni projekti: trajnostna oskrba Bele krajine s pitno vodo, obnove in modernizacije regijskih vodovodov, izgradnje sistemov čiščenja in odvajanja odpadnih voda, vključevanje manjših vodovodnih sistemov v regionalne vodovodne sisteme, sanacije kakovosti pitne vode, zmanjšanja izgub pitne vode, upravljanje s porečjem Krke, urejanje odlaganja odpadkov, CEROD II. etapa, urejanje deponij za inertne odpadke, projekti za koriščenje obnovljivih virov energije, samooskrba regije z mineralnimi surovinami, komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo, nadomestitve posegov na območje Natura 2000;
ukrepom 3: Hierarhija naselij in policentrični razvoj regije združeni projekti: zagotavljanje zemljišč za gospodarstvo in stanovanjsko gradnjo, prenova mestnih jeder, vzpostavitev regijske institucije za prostor.
Proarama razvoja podeželja pod:
ukrepom I: Konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva združeni projekti: ogrevanje z lesno biomaso, podeželsko razvojno jedro, izgradnja lokalnih tržnic;
ukrepom 2: Izboljšanje podeželja s trajno rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč združeni projekti: sanacija iti ohranitev visokodebelnih sadovnjakov, povečanje proizvodne sposobnosti zemljišč, tehnološki park in MIC za kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilne dejavnosti na podeželju;
ukrepom 3: Ekonomska diverzifikacija in izboljšanje kakovosti življenja na podeželju združeni projekti: obnove arhitekturne dediščine na podeželju, ureditve vasi in vaških središč, rastlinskih čistilnih naprav, razvoja gozdarstva in lovskega turizma, ponudbe ob vinskih turističnih cestah, izgradnje in obnove kulturno-društvenih centrov, kulinarike, čebelarstva, gojenja zdravilnih rastlin iti zelišč, podjetništva na podeželju, obnove vaških kalov.
Programa turizma iti dediščine pod:
ukrepom I: Izboljšanje dostopnosti do objektov in območij naravne in kulturne dediščine, dvig kakovosti turistične infrastrukture in stanja objektov kulturne dediščine združeni projekti: izgradnja kampa za potrebe gostov v tranzitu, urejanje tematskih, jahalnih, učnih poti, označevanje in priprava turističnih točk za sprejem gostov;
ukrepom 2: Povečanje raznovrstnosti in kakovosti turistične ponudbe in storitev združeni projekti: kulturno-kongresni center, razvoj rekreativnega centra Bela, izgradnja mladinskega hotela, razvoj novega celovitega turističnega produkta na Kočevsko-ribniškem. vključevanje zidanic v turistično ponudbo, hmeljčarski hram, šolski hotel krška gora, 'terme Lahinja;
ukrepom 3: Celovit in učinkovit marketing turistične dcstinacije združeni projekti: povečanje števila internetnih priključkov;
ukrepom 4: Izboljšanje organiziranosti in sodelovanje javnega, zasebnega in nevladnega sektorja pri razvoju turistične destinacije združeni projekti: organiziranja regije na področju turizma, vzpostavitve informacijskih in znanstvenoraziskovalnih centrov.
Hišni oltarček i/ Rakovnika pri Mokronogu, avtor: ljudski rezbar Jane/ Trontelj - Boh. zadnja četrtina Ib. stoletja, etnološka/bilka Dolenjskega mu/eja
RAST L. XVH
Marko Koščak
V
TRŽENJE IN UPRAVLJANJE TURIZMA IN DEDIŠČINE V KRAJINSKEM PARKU KOLPA
Mednarodni modu! podiptomskih študentov Univerze v Londonu in Univerze v LjuNjani - Biotehniške fakuttetc
V času od 23. do 29. septembra je v Krajinskem parku Kolpa iu deloma v Krajinskem parku Lahinja v Heli krajini potekal mednarodni modul podiplomskih Študentovi/. Univerze Ljubljana- Biotehniška fakulteta in univerze Hirkheck iz. Londona. Modula se je udeležilo 22 Študentov z. obeh Univerz, in pet stalnih predavateljev na seminarju. Poleg teh so o stanju in razmerah v Krajinskem parku Kolpa govorili tudi vabljeni predavatelji iz Zavoda za varstvo narave-Območne enote iz Novega mesta. Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta. KIC-a Črnomelj. Kompasa Novo mesto in projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Na povabi h) o sodelovanju pri realizaeiji modula so se prijazno odzvali tudi na občini Črnomelj in seveda vsi domačini, kiso jih podiplomski Študentje obiskali v času svojih terenskih proučevanj. Deloje tako potekalo na teoretični ravni preko predavanj in diskusij kot tudi in predvsem preko obiskov posameznih lokacij v parku Kolpa in Lahinja ter spoznavanju praktičnih izkušenj življenja in dela lokalnega prebivalstva, ki živi znotraj oziroma na robu obeh parkov.
(Slavni cilj modula je bilo proučiti razvojne možnosti turizma v varovanih območjih.kot sta oba krajitiska parka Kolpa in Lahinja. Podiplomski Študentje z. obeh univerz so sc poleg tega. da so podrobno spoznali posamezne razvojne elemente parka, ukvarjali tudistemo. na kakScn(nc) način(c) izvajati marketing v varovanih območjih oziroma na območjih sposchnimi kvalitetami naravne in kulturne dediščine. Pri tem sojim
bile tako angleSke kot slovenske izkušnje dobrodošle za kreiranje usmeritev pri nadaljtijih razvojnih aktivnostih za oba parka.
Delo je potekalo v petih skupinah. Vsaka je proučevala svoje interesno področje, in sicer: narava in krajina, kulturna dcdiSčina in tradicija, predstavitev in trženje, lokalna skupnost ter lokalno gospodarstvo.Zadnjidan modula so predstavniki posameznih skupin predstavili svoje poglede in predloge, ki so jih strnili v naslednje ugotovitve:
MrrHt rr /w Aru/V/m
Crc za kraSko območje, kar pomeni,da imamo opravkazranljivim ekosistemom, ki zahteva Se posebno pozornost pri upravljanju z vodnimi viri. Crc za kvalitetno naravno dediščino in ustvarjeno kulturno krajino, ki jo zaznamujejo na eni strani gozdovi s svojimi naravnimi sestoji in ekološko vrednostjo kot tudi kmetijska pokrajina s svojo raznolikostjo in pestrostjo ter predvsem posameznimi značilnostmi, kot so na primer steljniki. Na območju je značilno bogastvo llore in lavne. Če izpostavimo samo nekatere elemente, potem velja oateniti 26 različnih ribjih vrst, redke ogrožene ptice in pa posebnosti območja, kot so vidra, netopirji in posamezni plenilci. Seveda je najbolj prepoznaven element območja reka Kolpa kot ena najtoplejših (če ne že najtoplejša) in najčistejših slovenskih rek, za katero pa si velja postaviti tudi nekoliko izzivalno vprašanje: ali si res želimo, da postane prepoznavna kot slovenska riviera, kot jo nekateri tudi poimenujejo? Mnenje
ŠT.6(!()H) DECEMBER 2006
ODMEV! !N ODZ!V!
Marko Koščak IR/IN.It [N UPRAVLJANJU HIRI/.MAINI)):i)l3ČIN)V KRAJINSKLM PARKU k()l.!'A
()])MIVIINt)l)/.IVI Rast 6 / 2006
udeležencev je bilo predvsem na strani tistih, ki jo želijo ohraniti kot čistoinprimernotudizakopanjeozi-roma druge vodne aktivnosti, pa ven-dartudikotpriliodnjidominprebi-vatiAče mnogih rastiinskih in/ivat-skilivrst.
Ar///rrr;m r/<'r//\r/;rrr //;
Skupinajemenita.dagrenaob-močjti parka za izjemno in neponovljivo ktilttirnopokrajimi. kijoje skozistoletjattstvarihinaravaspo-močjottikajšitjihljtidi in njihovega načinaživljenjaindela. Vnekaterih primerih lahkoeclogovorimookul-turni dediščitii kot muzejskem primerku.kar hthkora/umemotudi kot dejstvo, dana ohmoejtt parka ponekod občutimo tudi že izgubljanje leto kot tudi i/gtihljanjetradieije iti načina življenja iz preteklosti. Člani skupine so menili, da je zadnji čas in potreba, da se za očuvanje teh tradicij ktdttirne dediščine namenijo linančna sredstva v obliki različnih stimulativnih oblik potnoči. Lokalna skupnost in njeni posamezniki naj bodo nosilei in tudi ambasadorji pre-tiašanjtt tradicij na tnlajše rodove, pri čomer jepomemhtio. dapriteh proeesih sodeltije kar največje število ljudi. Potrebno se je zavedati vrednot kulturne dediščine in po vseh možnostih preprečevati, da bi jo poeeni in prelahko izgubili ali eelo razprodali vkttterikoli obliki. Neka-tere posebnosti, kot so na primer steljniki in vrtačezobdelanitni njivami vnjih. pa st) potrebne imjvečje pozornosti, ki jih nikakor ne hi smeli izgttbiti... Na satni delavnici sum izvedeli tudi za podatek, da se dosedaj noben lastnik teh parcel ni tnogel prijaviti na noben razpis (zaradi premajnih parcel), s katerim bi pridobil sredstva, ki bi mu omogočila. da hi te prepoznavne elc-ntente Bele krajitie še naprej vzdrževali. kar je zelo zaskrbljtijoče.
/'rcr/iVut /A't'	tržen/e
/a kvalitetno predstavitev in trženje je najprej potrebno začeti z izo-hražcvatijcm in inlbrmiratijcm Likalnega prebivalstva vseh starostnih strtiktur. lojc bilo prvo iti najpomembnejše sporočilo te sktipiite. ki tneni. da hi na ta način lahko bistveno izboljšali mtcrprctacijo parka, kar
hi bil lahko prvi korak k pripravi etmtnega programa tržetija na dolgi
rok. Pri slednjem je potrebna pomoč strokovnjakov, seveda pa tudi vključevanje lokalnega prebivalstva v vse načrtovalske procese. Sktipina prav tako meni. da je nujno potrebno trženje nadgraditi z blagovno znamko parka in sloganom, kar hi dodatno pospešilo trženje, predvsem lokalnih in zelokvalitetnih proizvodov različnih vsebin. Pri vsem tem ho morala še naprej glavno besedo imeti tudi stroka, interdisciplinarnega sestava, ki pa ho morala znati prislulmitittidi potrebam in željam lokalnega prebivalstva. Rrcdstaviliso tudi posamez-nc predloge odpiranja parka in celotnega območja Bele krajine s povezanimi pohodnimi, kolesarskimi in drugimi tematskimi potmi, kar hi v mnoga naselja lahko pripeljalo nove obiskovalce in mt ta način dalo lokalnim prebivalcem možnost lastnega vkljttčevanja v ttiristično ponudbo tega prostora.
/oAu/m/ vAtt/i/ttisV
Skupinajcprcdvsctn izpostavila in poudarila potnen sodelovanja med vsemi akterji prihodnjega razvoja v parku, tako med predstavniki javnega, zasebnega in nevladnega sektorja kot tudi in predvsem vključevanja lokalnega prebivalstva od samega začetka v vse načrtovalske procese.(iovoritnootako imenovanem »participativncm načrtovanju«, ki mora v prvi vrsti upoštevati obstoječe vrednote in tradicijo in ki mora hiti celosten. Na konkretnih primerih posameznih lokacij na Vinici so izpostavili možnosti za ureditev nekaterih objektov in muzejev, da bi le-ti še nadgradili in izboljšali svojo ponudbo in prepoznavnost tako na domačem kot tudi na tujili turističnih tržiščih.
/.oAtt/fm
Kot zadnja je svoje poglede predstavila skupina, ki si je kot izziv zadala analizirati možnosti za razvoj lokahicckononiijcvparku.Ugoto-vila je relativno veliko odvisnost od industrije odnosno sekundarnega sektorja ter tudi od kmetijstva in gozdarstva, pri čemer pa pri slednjem obstajajo še neizkoriščene priložnosti za zajemanje dodane vrednosti proizvodom, ki hi jih lahko uspešno tržili tudi vponudhi parka. Razvojne potenciale za trženje vidijo predvsem v turizmu, poleg že
Marko Koščak IR/IN.II !N UPRAVLJAN.!)': UlRI/.MAINDIdJIŠČINIV KRAJINSKI M PARKU KOLPA
omenjenega trženja tudi spovcčano ponudbonoeitvenihkapaeitet. trženjem i/detkov domače obrti, nudenjem servisnih in uslnžnostnili dejavnosti in nenazadnje ttidi z vstopninami na nekaterih točkah parka. Pri kmetijstvu je bila še posebej omenjena piiložnost /a izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki jihomogočales. Slabosti, ki sojih v skupini izpostavili, so predvsetn pomanjkljiva in nezadostna infrastruktura (titko komunalna krrt turistična), zaznaven in posledično opazen »beg možganov« s podeželja. staranje prebivalstva in tudi pomanjkanje kvalitetnih intbrmaeij o rtizličnih razvojnih sredstvi!), ki bi jih lahko za udejanjanje svojih idej koristilo lokalno prebivalstvo. Prav gotovo pa je prihodnja razvtijna priložnost povezana s trženjem turistične ponudbe, ki pa mora biti načrtovana po načelih trajnostnega razvoja, razvojem okrdju prijaznega kmetijstva in gozdarstva, ki ho poleg gospodarskega segmenta tudi »skrbnik« za ohranjanje kLdturne krajine
kot največjega potenciala za razvoj turizma. Vse to pa ho naloga in izziv za prihodnje upravljavce krajinskega parka in vse tiste, ki bodo pri teh procesih tudi sodelovali.
l'o predstavitvi, ki je bila v Župančičevem hramu vDragatušu.kjer st) tidclcžcncitnodttla ves čas tudi bivali, scje razvila živahna diskusija, ki je potrdila, da lokalni prebivalci razinišljajooizzivih življenja in dela v Krajinskem parku Kolpa, pri tem pajimmorajovsiodgovornipoma-gitti. da bodo zastavljeni procesi tudi lažje stekli.
Naj se na koncu v imenu vseh udeležencev mednart)dnega modula zahvalimovscmtistim.kisopoma-galipri izvedbi in realizaciji izredno uttenzivnega programa, ki pa jc hi! v celoti realiziran, tudi zahvaljujoč izredm) naklonjenetnu vremetiu. ki je Belo krajino pt)kazal v izjemno privlačni luči. Daoktdimuiki ter drugih lokalnih dobrotah vseh oblik iz vseh obiskanih »kuhinj« ne izgubljamo besed...
Tatjana Preg! Kobe
ODMI VI IN OB/IVI Kasth/2()06
UMETNOST !N NAMEMBNOST ŠOLE Z ROKO V ROK!
Likovni projekt Rrikion xem)ji, prikion živijenju: oh )2()-!etniei Kmetijske šote Onn v Novem mestu, oktober 2006.
Bogastvo ustvarjanja na kmetih in ekološka zavest sta omogočila, da so pri likovnem projektu, posvečenem 120-letniei Kmetijske šole tirni, nastale izjemne likovne stvaritve odslavoloka. obeliska, travnatih košev za profesorje, za poredne dijake in za smeti pa vse do stripa. "Kmet se je vedno odlikoval po ustvarjalnosti, zato sem sc odločila, da ho to praznovanje v znamenju ustvarjalnih dni. Povabili smo nekaj priznanih slovenskih umetnikov, ki so za svoje ustvarjanja uporabili tvarino, povezano s kmečkim življenjem." je povedala avtorica projekta, pri k;itcrcm sov tiaravi in iz narave ustvarjali l7<:;;//;;;//'/.e/)e;?. ./or/rz; AVer//«, ./o;;/«) t J;;;«. /Jo.š;/;;;; /'ure//, ./oj« .SVoA /Jo/«; in ./o;;«r S;;/;or/o/o.
Kmetijska šola (irm v Novem mestu letos prazmijestodvajseti rojstnidan.zato so po zaključeni.več kot dve uri trajajoči uradni proslavi, ki se je je udeležilo ognuuno število obiskovalcev, na rahlo nagtijenem hribu pred šolo tnunesto svečk na torti prižgali na.stotine sveč v bučali. Dijakinje šole. oblcčcncvvilc. sojih med plesom prižigale cnoza drugo. Izzvano občinstnije nato skoraj eno-ghisno zapelo "Vse najboljše, šola. zate. vse najboljše..."Idcui. da sc kmetijski šolistako bogatim progra-mom in tako velikim posestvom daruje takšne vrste torto in voščilo, jedobilaslikarka./or;7;;A/«;//«. ki tut tej šoli tudi poučuje umetnostno vzgojo. 1'osccnarijtije idejotudi uspešno uresničila. Bogastvo likovnega tistvarjanja na kmetih pajc bilo
Tatjana ['regi Kuhe UMUINDSI [N NAMI MPNOS I ŠOII/ROKOVROKI
zaključeno z odprtjem razstave v kratkem časti krrnčatiihtinietniških del naprostem. kajti vzačetku jeseni je Jttžica Medle dobilttnetiavadno naročilo. Direktor šole I one Horvat ji je predlagal, da za proslavo viso-kega juhilejtt pripravi intčrt. ki vključuje tako tuuetnost kot munemhnost šole.
Vsak s svojo zamislijo se je na njeno vabilo odzvalo pet ustvarjalcev, ki so pripravili osnutke zamisli in načrte za svoja dela v naravi. Ravnateljica šole Vida llle-hee pa je poskrbela, da je poleg učiteljev pri nastajanju umetnin ustvar-jaltto sodelovalo tudi veliko število dijakov.
Ponaertu./rrue-rr.Str/rrrr/o/errjena vhodu v kmetijsko šolotirm nastal veličasten slavolok, ki mu je avtor dalnaslovSIavjmjadonebes.Slo-gati je bil sprejet brez potnislekov, kar kaže na to. da ima vodstvo šole smisel za šalo oziroma parodijo, v tem primeru za dtihovito jezikovno igro. kaže. da je tokrat pri enetu sa-ntetn projektu navzoča širina avtorja, ki se spozna tako na untetnost iz lesa kot na arhitekturo, slikanje in besede. 1'oosnovtiem načrtti. pri katerem gre seveda za premišljeno statiko zgradbe z nenavadnitni gradbenimi elementi, slavolok sestavljajo bale sla-tne. na levi in desni pa sta dva simbolično obarvana mlaja:edetivslo-venskih barvali, rdeči, tttodri in beli: drugi v modri barvi, postit z zvez-dieami. simbolizira I Aropsko skupnost. l'oleg tega je slavolok ves okra-
šen z bučami in kttruznimi storži atributi kmetijske šole in tako nekoliko drugače predstavlja značilnosti šole. I'ri postavitvi slavoloka je sodelovalo veliko število tako pto-lesorjev kot dijakov. 1'oleg velikega števiiarlijakov učiteljici Sonjatiolob in Slavka Zalokar, učitelji Marko Hrastelj. Igoi Pavlin. Anton Sutar. Damir Škerl.
Pred šolskim centrom in višjo šolo je majhen prostor, ki deluje kot otok med tremi potmi. Sredi tega zelenega otoka je nekoč stal grd, zvit smetnjak. In ložiea Medle, ki na šoli že vrsto let tudi uči in tako pogosto hodi minto tega prostora, je dobila zamisel, ki sc tudi sicer .sklada z njeno umetniško ekološko zavest jo. S tremi skulpturami jcžclcla pokazati. iz česa vse se da v umetnosti ustvarjati: izžclcznihmrcž. iz računalniških izpisov, iz plastičnih vreč in zakaj panc? bidiiztravc! Poleg estetsko domišljcnckompozicijc iz treh različno velikih objektov in poleg ekološke vsebine pa je v avtorsko postavitev vnesla še nekaj humorja. Smetnjakom, ki jih je postavila na vhod šole. da jih učenci prej opazijo, je nadela imena: največji itna napis Za prolesorje. srednji /a poredne dijake in najmanjši/,a smeti. Pri ustvarjanju teh treh skulptur iz trave in drugih materialov so pomagali učiteljica Nina.Iclcuc in učitelj Hrrštjan Punčuh ter delavec Mile Ostič pa tudi dijakinje prvega letnika iz programa Vrtnarski tehnik indijaki tretjega letnika izprograma
ODMI VI IN ODZIVI Rast 6 / 2006
latjana Pregl Kuhe tIMHTNOS I IN NAMI MHNOST ŠOII/.ROKOVRORI
ODMIVIINOD/.IVI Rast 6 / 2006
Kmetijski tehnik, /a končni izgled postavitve je v kompoziciji z drevesom na ožjem delu travnatega trikotnika pomembna tudi urejena zelenica.
(i)adka zelena površina pa je osnova tudi za pravilno umestitev obeliska slikarja Janka Orača, več kot dvometrske skulpture, ki lebdi skoraj pol metra nad zemljo v zraku. Na osnovi poslikanih skulptur iz lesa. ki jih je že večkrat razstavljal, si je zamislil likovni objekt, kihi zaživel in živel v naravi. Ustvaril je obelisk, posvečen življenju, in ga imenoval /z	Be-
tonske mreže za tlake so osnova enakostraničnega trikotnika. Iztanjših in Širših trakov valjevea, ki jih uporabljamo za strelovode, je ustvarjena nekakšna risba, ki pripoveduje zgodbo.Spodajje podpis, ki pa ima hkrati simboličen pomen: J predstavlja oranje. O pa seme. Nad njim se Siri pokrajina, mehka in valovita, ki se odpira pogledu s tega gledišča. Valovite linije zapolnjuje prepleteno šibje. kakršnega uporabljajo za pletenje košar. Zgoraj je oblika sonea, pri katerem je odstranjen del železne mreže, Tako očiščen prostor omogoča nemoten pogled navzgor iz. zemlje proti soncu. Pri ustvarjanju te zemlji posvečene skulpture je sodeloval delavec grmske Sole Branko Dragtnan. vpomočpasobilitudi učiteljica Mateja Okleščen in učitelj Peter Scničar ter dijaki prvega iti tretjega letnika programa Kemijski tehnik.
Priklonzcmlji. rasti, pokrajini, soncu in življenju je tudi skalnjak Jožeta Slaka, ki ga je umetnik imenoval NArr/n/AA z /<3/7ow.'A//?? navJt-/?ow. Skale so prinesene izpod Bohorja. pesek iz kamnoloma Sv. Ane pri Mirni peči. Zasaditev je zasnovana na prostoru, ki upošteva že zasajeno grmičevje, oh katerega je posajeno novo grmičevje, kar naj skupaj ttstvari učinek žive meje. Osnovni vzorce je oblikovan po japonskih principih. Kamni so vraščeni v tla, kompozicija je nesimetrična tako pri zasaditvi kot pri polo-žaju kamnov. Prostor s kamni je poenoten s eelo površino, kar poudarja enostavnost. Poleg prostorskega učinka je umetnik uporabil tako imenovan - sposojen pogled. Okolico in razgled je umesti) v kompozicijo tako, da sc Trška gora in oko-
liško mehko dolenjsko gričevje estetsko premišljeno spajajo z navpičnicami, valovitimi linijami, linijami kattnta in zasaditvijo in travnato čistino. Pri postavitvi skalnjaka sta sodelovali učiteljici Zvijczdana t ajnik in Simona Zupanc, umctniktsvc navdušene pomočnice pa so bile dijakinje četrtega letnika iz progratna Vrtnarski tehnik, prav tako z veseljem pa so pomagali tudi dijaki tretjega letnika iz programa Kmetijski tehnik.
Slikar in animator Vladimir Lehen jc ob pomoči učiteljice kemije Vojke Zupančič ustvaril .S7///)ov.sAo c/c/oaY;r//o Ae/w;/.sAegrt AnOčAn. Strip v avli na vhodu kemijskega laboratorija s svojo namerno nedodelanostjo in prvinskostjo mehča geometrijo praznega prostora novogradnje. Delo vsebuje tudi vzgojno-pedagoški moment. Ustvarjalec, znan tudi po animirani seriji Bizgeci, je letos skupaj z Damjanom Kracino ustvaril otočje (ialapagos. pokrajino prihodnosti, kjer živijo nenavadne vrstcživali. Projekt (ialapagos. pri katerem domišljija nima meja. sestavljajo slike, skulpture, glasba in vider). Zasnovan je v naravi, navdih pa črpa v Darvvinovi evolucijski teoriji ter vedno holj odgovorni vlogi sodobnega umetnika v skrbi za prihodnost življenjsko ogroženega planeta in njenih živalskih vrst. Postavitev razstave je v različnih galerijski prostorih lahko drugačna, vsebinsko sporočilo pa ostaja nespremenjeno. Po utopični poglobitvi v namišljeni svet prihodnosti se Leben pri sedanjem projektu vrača vsedanjost. saj jev duhovitem stripu navzoč tudi vzgojno-pedagoški namen v konkretnem prostoru.
Pri sedanjem projektu je Boštjan Pucelj fotografsko spremljal motoriko ustvarjalnega duha umetnikov. Hkrati pa je navzoč tudi kot ustvarjalce s svojim projektom, ki je nadaljevanje prejšnjih. Pri Projektu o nakupovalnih vozičkih, ki je v Novem mestu nastajal zadnji dve leti. so nakupovalni vozički predstavljeni kot tujek v okolju, kot pohabljeni brezdomci. Serija fotografij predstavlja nenavadmt parkirišča in vmesne postanke nakupovalnih vozičkov. ko romajo iz. trgovskih centrov. Projekt o kraljestvu številk govori o sistematizaciji vsega, kar je ustvarila naša družba inosmislu te-
Tatjana l'rcgl Kobe UMTI NOS I !N NAMTMUNOSI ^OI.I/.ROKOVROKI
Dirk Heij
ODMI VI IN OD/IVI Rast 6 / 2006
ga. Serija kotalna razprodaja govori o novomeški praznih poslovnih pro-storili. saj je v ožjem središču kar štirideset takilt prostorov, ki čakajo na ponovno oživitev, stik s civilizacijo. Ibkrat se predstavljasserijo Ibtogralij, s katero se že nekaj časa ukvarja. Nastajajoči cikel Zgor/brr o rorr;/; pripoveduje o teni. da se v današnjih časih ne da živeti preveč lagodno oziroma da nam ni "postlano z rožicami". Vendar st) prav rože tiste, ki nam olepšujejo dneve, življenje. Navadno se jih sploh ne zavedamo, čeprav nas obkrožajo in nas opazttjejo.
Seveda je hila avtorica zamisli s končanimi umetninami, pri katerih je ptdcg ustvarjalcev zanesem) sodelovalo veliko število profesorjev in profesoric te šole in še večje število učencev in dijakov, več kot zadovoljna. In tudi vodilni všoli.saj pravijo, da ho imela takšna nadgrttdttja
njihovega sicer uspešnega delovanja tudi v prihodnje svoje mesto. Misel je vabljiva. Če bodo v šoli. kjer imajo za to usposobljene ljudi, skulpture im prostetn iz naravnih materialov vzdrževali inče bodosprojcktt)n) nadaljevali, sc bodo hthko ponašali s svojo formo vivo. Zakaj nc? Tako kot se ponašajo v Seči pri Portorožu s skulpturami iz kamna, v Ravnah na Koroškem s skulpturami iz železa, v Kostanjevici na Krkiskipi iz lesa in v Sečoveljskih solinah z večletnim projektom Genius loeil .era. kjer na prostem nastajajo velike, na kraj vczancumctninc. /,di sc, da so nenavadne sktdpttirc iz naravnih materialov že našle svoje mesto in naklonjenost ljudi, ki bodo ontogočili nastajanje novih sktilpltn in objektov v naravi. Nekaterim čas ne ho mogel prizanesti, a bodo kot dokument osmič na fotografijah ali na lllnm. druge bodo ostale za vedno. Mar ni tudi vtem čar?
ARTOTEKA - KAJ JE, KAKO DELUJE IN KAJ BI LAHKO BILA
Beseda artoteka je izpeljana enako kot besedi biblioteka, videoteka iti podobno in preprosto pomeni kraj. kjer si človek lahko izposodi umetnino, tako kot si izposodi iz biblioteke knjigo. Ib je artoteka v svojem prvotnem pomenu, nič več in nič manj.
Ideja artoteke je preprosta, vendar je lahko zelo učinkovita. Javna knjižnica daje ljudem možnost. d;t lahko za malo denarja berejo to, kar jih zanima. Javne knjižnice so bile ustanovljene zato. da hi spodbujale khranjtt.da hi sc ljudje tako izobraževali in vhranjti uživali. Seveda je to zelo odvisno od kvalitete tega, kar ljudje berejo, topa jc odvisno od stopnje izobrazbe in ttidi od interesov bralcev. Razume se, da vse, kar je
napisano in ponujeno v branje, ni vedno kakovostno, vendar pa velja, da več ko kdo bere. bolj je sposoben razumeti razliko med različnitui nivoji in kvaliteto prebranega.
Artoteka naj bi delovakt na enak način. Ljudem naj hi dala priložnost, da si izposodijo umcttiitio za malo denarja. Kot za knjige tudi za likovna dela velja, da vse, kar je naslikano, narisano ali narejeno v katerikoli likovni tehniki, ni nujno umetnina. Velja pa tudi, da več ko kdo vidi. bolj je sposoben razumeti razlike v kvaliteti ponujenega.
Odgovornost artoteke naj bi hila, da s kvaliteto ponujenega zadosti vsaj minimalnim standardom, kar pa je lahko zelo zahtevno, kajti, kdo naj razsoja o kvaliteti. Videti je, da knjiž-
DirkUcij
AHTmhKA-KAJJh. KAKO Dll.tl.lltNKAIHIt.AllkOHU.A
ODMI VIIN OD/IVI Hast6/2006
niee danes ne delajo nobene selek-eije, če sodimo po tem. kaj je ponujeno vhranje-oh dobri literaturi Se veliko plaže. Če bi imela artoteka drugačen pristop, hi bilo to mogoče razumeti kot elitizem.
Ače naj bo artoteka vredna svojega imena, mora zagotoviti vsaj minimalno kakovostno raven in ne ponujati kiča. kije na voljo že tako na Številnih drugih mestih. Navsezadnje že samo ime artoteka zagotavlja stranki, da so na izposojo umetnine.
V	mnogih zahodnoevropskih državah artttteke delujejo že več let vz.adovoljstvoumctnikov in uporabnikov. Pogostodclujcjo pod okriljem ntinistrstva za kulturo, kot na primer na Nizozemskem, in so celo de) javnih knjižnic, imajo osebje, usposobljeno za izposojo ne glede na to. ali gre za knjigo ali likovno timctnino. Seveda pa mora imeti knjižnica dovolj prostora. Knjige praviloma zavzamejo manj prostora kot razstavljeno umetnine. Pomcmbnoje tudi. da imajo artotekc na voljo sredstva za nakup umetnin (zagotavljata jih tako ministrstvo kot ohčinajin sredstva za prostor, opremo in delavce.
V	Sloveniji zaenkrat takšnih artotek šeni. kar pa nas nebi smelo odvrniti od tega. da bi poskusili žtanimiv poskus, kako hi se dalo priti do artotck.imanu) v Hcli krajini.
l ikovni umetniki imajo kar precej del. ki skoraj nikoli niso na ogled javnosti, razen ob redkih razstavah, ali še to ne. torej sploh ne morejo funkcionirati, saj umetnina funkci-oturasamo. čc je videna. V Hcli krajini smo iskali možnost, da bi to spremenili in pred enajstimi leti ustanovili KUDArtotcka Bela krajina. ki združuje skoraj vse likovne umctnikcstcgaohmočjaintudi sicer deluje na vsem območju Bele krajine. Seveda je bilo od vsega začetka
jasno, da samo denar od izposoje ne ho dovolj za vzdrževanje take ustanove. zato v naši artoteki omogočamo tudi nakup umetnin, celo na obroke. Poleg tega pripravljamo ali pomagamo pripravljati samostojne in skupinske razstave naših članov. Vsako leto organiziramo tudi likovno kolonijo. V vseh teli dejavnostih sodelujejotudi povabljeni umetniki od drugod. Skratka.naša artotekani samo izposojevalnica umetnin, ampak deluje širše vdobro tako svojih članov kot javnosti.
Vendar moramo priznati, da se ljudje še vedno ne zavedajo izrednih možnosti, ki so jim z artoteko ponujene. Očitno jim tega še vedno nismo znatidovoljjasno predstaviti.
Podjetja in delovne organizacije uporabljajo naše storitve in imajo pisarne in hodnike lepo opremljene s slikami sprejemljive kakovosti zn relativno nizko najemnino in. kar je še bolje, redno menjavajo razstavljena dela. tako daje možno videti vedno nove slike. Prav v tem je privlačnost ideje o izposoji kar kupiš, imaš in tega ne moreš vsake toliko časa zamenjati za nekaj drugega. kot je to možno pri izposoji.
V našem primeru umetnik ostane lastnik umetnine in dobiva denar od najemnine, del te pa gre za administrativne stroške artotekc. za avtorski davek in druge dajatve. Kljub temu cena najema ni visokain vsak ima nekaj od tega. Pokazali smo. kako sc tolahko počne na ta način.
Bilo hi krasno, če hi tudi drugje po Sloveniji sledili našemu zgledu. Ustanovili bi lahko zvezo artotek. preko katere hi artotekc med sabo izmenjevale dela svojih umetnikov, kar bi vsekakor nudilo več možnosti tako umetnikom kot izposojivaleem. Sanje? Morda. Od nas je odvisno, da sanje spremenimo v resničnost.
Jožef Vrščaj ZAZNAMUJE KULTURNI UTRIP BELE KRAJINE
KuKurno-unictniško društvo Artotcka Beta krajina
Bilo jevletu 1693. Pridobili smo si novo samostojno državo Slovenijo in svet okoti nas se je pospešetio razvijal. z Dirkom lleijem sva se srečevala v mestu in tarnala nad seboj in nad po najinem mnenju preskromnem likovnem življenju v Črnomlju in tudi v Beli krajini, (tovorila sva o tem in onem. da ni razstav, ni domačih likovnikov, da ni razumevanja zn to dejavnost, da je drugod veliko boljše in kaj bi. če bi in kako bi.
Če hi in kako hi. je bil kar nekaj časa prevladujoči motiv najinih pogovorov. toda počasi se je začela pojavljati misel o novem, našem likovnem društvu, ki bi za vedno spremenilo likovno sliko v domačem okolju, ko je misel odruštvu dozorela.se natnje pridružil kipar Martin Skoliher. ki je tudi soglašal, da je treba nekaj ukreniti. Dogovorili smo se. da za začetek skupaj pripravimo razstavo naših skulptur. Z nečem je bilo treba začeti, hkrati pa tudi začeti iskati somišljenike in prostor, kjer hi lahko predstavili razstavo. Stopili smo v stik s takratno tajnico ZKD Črnomelj Ksenijo Khalil. Prisluhnita nam je in tudi pomagala. Skupaj smo razmišljali o ciljih in smotrih delovanja društva in tudi pridobili prostor za prvo razstavo v Speličevi hiši v Črnomlju, kjer je še danes naš matični prostor za prirejanje razstav in hkrati prostor, kjer se srečujemo in
snujemo nove dogodke.
Zavedali smo sc pičlih možnosti za prodor naših del v javnost, zato smo prisluhnili Dirkullciju.ki je sledil zanimivim idejam iz tujine, (tovoril jc o možnosti ustanovitve društva, ki hi likovna dela svojih članov tudi izposojalo. Omenil je tudi možno ime za novo društvo: Arto-teka Bela krajina. Zanimivo idejo smo podprli, ker smo zaslutili novo priložnost za še uspešnejšo predstavitev novega društva.
V decembru 1663 smo že pripravili prvo razstavo treh avtorjev, Dirka lleija. Martina Skolibra in Jožeta Vrščaja. Ob otvoritvi smo predstavili novo društvo, ki naj hi delovalo na celotnem belokranjskem območju pod imenom Kt H) Artotcka Bela krajina. Oh otvoritvi smo številnim obiskovalcem razstave v lični zloženki razložili osnovno dejavnost mrvoustatiovljcncgadruštva. Poudarek je bil na izposoji in najemu, zavedali pa smo se. da to ne more hiti naše izključno poslanstvo. Vendar takrat šenismotispelialisi upali predstavljati, kako se bo s časom naše društvo razvijalo. Pomembno je bilo. da smo začeli z veliko volje. Sledila je registracija društva v marcu 1664 in povabilo vsem delujočim belokranjskim umetnikom, da sc nam pridružijo, lakoj sc nam je oglasilo okrog 25 likovnikov, ki st) si želeli tovrstnega delovanja. Skupaj
Ustanovni sestanek KUD Artotcka Bela krajina marca 1664 leta v gostilni Mtillcr
ODMUVI IN ODZIVI Rast 6 / 2006
JoželVrščaj ZAZNAMUJ!: KUI.UIRN! U I KH' mi.IKRA.HNI
DDMHV! IN ODZIV! Rast 6 / 2006
smo že naslednje teto pripraviti več razstav, prvi bienale otročke ilustracije iti prevzeli organizacijo [V. belokranjskega likovnega bienala, ki ga je do takrat pripravljal Silvester Mihelčič v sklopu Miniarta. Nekaj let je bi) belokranjski likovni bienale naš najpomembnejši nastop v javnosti. X njim smo se predstavili tudi v Metliki. Novem mestu in I juhljani. Na bienalih so sodelovali tudi vabljeni umetniki izven Bele krajine.
Prišle so prve ponudbe za izposojo in kar nekaj poslovnih prostorov in dvoran smo začeli opremljati z deli naših članov in članie. I)a bi imeli razpoložljivo število del. smo spodbujali člane k samostojnim predstavitvam. pospešeno smo prirejali skupne razstave. Društvo je postajalo prepoznavno, aktivno in začelo skrbeti tudi za morebitni podmladek. V ta namen smo zasnovali bienale otroške ilustracije. na katerem sodelujejo učenci in dijaki vseh belokranjskih šol. ()rganizira!i smo tudi likovne delavnice mladih, ki jih je vodil akademski slikar Robert Lozar. Poleg naštetih aktivnosti je v zadnjih letih postala naša stalnica tudi vsakoletna poletna likovna kolonija, pomembni) oblika druženja naših članov in gostujočih umetnikov, ki je zelo poživila naše delo in poglobila pripadnost članov lastnemu društvu. Mogoče tudi zaradi majhne izvirnosti v organizaciji: vedno skušamo v največji možni meri. umestiti likovno srečanje v sklop življenjskega utripa naših krajev. Na srečanjih ne želimo izzveneti samozadostno, ampak hiti prisotni mi pravem mestu oh pravem trenutku. Prvo srečanje smo udejanili v Jurjcvanjski dragi, ker so na prireditvenem prostoru ostale ambicntalne skulpture. Nadaljevali smo s srečanjem s pohodniki po Župančičevi poti. S čopičem iti platnom smo beležili pot od Ncrajca do Vinice. Ob tretjem druženju smo bili dobrodošli v romskem naselju Lokve pri Črnomlju. Ustvarjali smo med njimi in z njimi kot s svojimi sosedi. Vrstila so srečanja oh slovensko-hrvaški meji v Ziljah. Jankovičih in Žuničih. kjer skupaj s hrvaškimi likovniki ustvarjamo v prijateljskem vzdušju.
Naj med drugimi omenim nmlti-medijski projekt Artotckc. pripravljen oh vstopu Slovenije v Lvropsko unijo, poimenovan Obarvane zve-
zde. Vseh 25 zvezd, ki jih prepoznamo v značilni obliki logotipa HJ je priplavalo v sotočje rek Lahinje in Dohličiee in simbolično zaključilo nov krog držav, ki tvorijo HJ.
V	prizadevanju po še kvalitetnejšem in boljšem smo navezali stike s hrvaškim društvom likovnikov iz Karlovca in tako pričeli z mednarodnim udejstvovanjem. Imeli smo izmenjalni razstavi obeh društev, povabimo se na naša likovna srečanja, sodelovanje je trdnejše, ker nas družijo isti motivi, problemi in rešitve.
V	dvanajstih letih smo pripravili preko RO razstav in dogodkov, na katerih so se predstavili vsi člani Artoteke. Medse smo vabili tudi umetnike iz Slovenije, tudi zato. da spoznamo delo drugih ustvarjalcev in društev.
Opažamo napredek v kvaliteti likovnega ustvarjanja v ožjem okolju in tudi vse večjo aktivnost članov pri skupnih projektih. /. leti smo povečali število članov, sedaj nas jc 29. Vsako lett) pridobimo novega člana ali več. Ti so zagotovilo, da likovno dogajanje v Beti krajini ne bo zamrlo. saj stremimo k temu. da vsak član primerno zastopa društvo in da mu prisotnost v javnosti pomeni dodatno ustvarjalno spodbudo.
Ves čas smo sc zavedali, da ne bo in ni lahko. Čas je neusmiljen sodnik, vendar nam je v dvanajstih letih uspelo zgraditi močno društvo, ki s svojim delom opazno zaznamuje kulturni utrip Bele krajine. Vsako leto priredimo več dogodkov kot preteklo leto in vedno znova ugotavljamo. da smo na pravi poti. Moramo povečevati obseg in kvaliteto delo. Poglejmo k sosedu, kako on dela. učimo se. smo pestri in zanimivi, saj številno članstvo tak pristop pričakuje. Vemo. da kljub raznim težavam deklino predvsem zase. za lastno zadovoljstvo. za naš napredek in samo od nas je odvisno, kako se bo Arto-teka v bodoče razvijala. Po dolgoletnem vodenju Artoteke sem oh praznovanju deselleluiee društva preda) vodenje novemu predsedniku. Stanetu Lozarju, našemu aktivnemu članu, za katerega smo prepričani, da bo uspešno vodi) Artoteko.
Želimo si. da hi bili tudi v bodoče deležni primerne podpore občine Črnomelj, občanov, prav tako medijev. ki s primerno pozornostjo spremljajo naše delo.
ODMI VI IN ODZIVI Rast 6 / 2006
Zctcno, ki tc ijuhim xc)eno; fotografija Bojan Radovič, osoj Tone Pavček, Krka, d.d., Novo mesto, Novo mesto 2006
Naslov si je pri španskem mojstru lirike PcdcricuCarciji Korci naš domači mojster peresa in dolenjski rojak Tone Pavček izposodil z dobrim namenom, /našel se je v zagati, kako zanosno opisati nekaj tako lepega. kot je reka otroštva, poleg domače zeleno tiakttdrane pokrajine njegov večni navdih, Tako je naslovil pred leti napisani esej o reki. ki je skozi dolenjske kraje tekla ževčasu prapočetja in brezimne prazgodovine.
Ko je Bojan Radovič iskal besedilo, ki hi reko Krko predstavilo v nekoliko pesniški, vendar tudi verodostojni besedi, je prišlo Pavčkovo besedilo kot naročeno. Pavčktiva beseda Krko brezmejno časti, je oda naravni in človeški ustvarjalnosti. Baročni zven njegove besede ni strastno vznesen in slovesno vzvišen, je častitljiv, milozvočen in naraven. Teče z reko. Skozi pokrajino, zgodovino, kulturo, življenja. Posnema njen tok. Pri izviru je pripovedno nežen, ob brzicah in jezovih bučeč, razvleče se po ravnini, oh povodnji prestopi bregove. Kot v rečni tok ujeti od padel vrhov list.sc na poti združenih kapljic dotika naplavin in osamelih skal. leče skozi ustvarjalnost.ustavlja sc ob velikih možeh in ženah. Objema naselja, z nanosi oplaja rodtioDtdcnjsko. Skozi ritmični zven sc nakaplja podoba reke. njenega sveta, življa in kulture.
Pavčkovemu pesniškemu besedilu je novomeški fotografski ustvarjalce Bojan Kadtrvič dodal vlanskcm letu zabeležen niz Ibtograllj. kina podobno čuteč, optično fotografski način opisuje, kot pravi fone Pavček, »najbolj slovensko reko«.
fudilbttigralška zgodba sc začenja pri kraškem izviru. Sledi ležernemu toku in v zgornjem delu od-slikava barvno bogastvo ter ga lovi v ogledalo zelenih odtenkov. Pogosto zašumi na Iclinjakovih pragovih
in se požene po jezu. Keki sledi iz zraka in z bregov, išče skrite podrobnosti. Srečuje mostove, opuščene mline, jate labodov, ribiče in sanjače. Posveti se Novemu mestu, pokaže njegovo naj lepše obličje. Spušča se mimo otočka z gradom Otočec, ob reki zaznava menjavo letnih časov, razkriva jutranje meglice, razliva se po lokati, počasti Kostanjevico in sc s slutnjo človeškega minevanja kar nekoliko poetično izteka v rdečino večera.
Naročnik dobrih sto sedemdeset strani obsežne knjige velikega formata je dolenjski farmacevtski gigant Krka. Knjiga, nastala iz pred-stavitvctiih razlogov, je namenjena darilom in notranji uporabi podjetja. Zasnova in oblikovanje sta delo Ra-dovičevega podjetja I uminus. natisnili so jo v zavidljivi nakladi deset tisoč izvodov, l isk so opravili pri Gorenjskem tisku v Kranju, izšla je vaprilu.
(irc za trojezično izdajo. Poleg slovenskega besedila sta v knjigi natisnjena šc prevoda v angleščino (prevod I ili Potpara) in ruščino (prevod Tatjane Pilimonovc). Uvodna beseda je zapis Stojana Pelka, sledita mu nekaj besed predsednika uprave in generalnega direktorja Jožeta Colariča ter osebna izkaznica podjetja, nakar steče obsežim Pavčkovo besedilo, opremljeno z Rado-vičevimi fotografijami ah obratno.
Knjigo, kotje Zeleno.ki teljubim zeleno, si lahko privoščijo le dobro stoječa podjetja, kljub temu si je oh Krkinem založniškem izdatku in podvigu želeti posnemanja, če ne drugje, vsaj na občinski ravni. Mesto, ponosno samozvano dolenjska mctropiila in od ticdavncga celo mesto situl, mesto, ki ju po petdesetih letih delovanja turistične zveze Dolenjske in Bele krajine še vedno v turističnih povojih, kaj podobnega vsekakor zasluži in potrebuje.
ione JakScssvojimi knjigami odo-leniskiliohrazil) in koreninah
ODMLVIINOD/.IVI
Kast6/2006
Ob štirih knjigah t oneta Jakšeta o dnten jskih nbra/ih in koreninah
lonče Bukovinski. rojen )6. avgusta 1918 v Koritnem pri Veliki dolini, je služi) vojsko v starojugoslovanski kraljevi gardi v Beogradu. Naevetno nedeljo leta 1941. ko so nemška letala sesuvala Beograd v ruševine, so gardni konjeniki na povelje morali čez most na Donavi. prepoln tisočev heguneev. ki st) bežali pred Nemei iz mesta. Sredi ga-zenja ljudi je nenadoma silna eksplozija vrgla most vzrak, ko so bili na njem še gardisti, konji z jezdeci vred in številni pešci so zgrmeli v Donavo.
lonče se po tem dogodku ni vrnil domov. Prišel pa je k njegovim staršem v Korittto neki domačin, ki je videl, kaj se je na mostu zgodilo. Upanje, da se bo lonče vrnil, je ugasnilo. Matije zanj dala za dve maši zadušnici.
l oda Ponče je bil že čez most, ko je ta zletel v zrak. S skupino vojakov jc tava! naokrog, potem pa so sc huit-je odpravili vsak proti svojemu domu. Vsega onemoglega so ga pri Šaheu zajeli Nemci in ga poslali v ujetniško taborišče globoko vNcnt-čijo.
))Vcs čas transporta, pa tudi prve mesece v taborišču, jc Ponče prav občutil, kajje to lakota in kaj je mraz. Prva pomladanska trava, ki je pričela poganjati znotraj taborišča. je bila vsa popasena tja do smrtno nevarne ograje, napajane z električnim tokom. In kojc pričel zeleneti bližnji bukov gozd. so stražarji gnali tja zdaj to. zdaj ono skupino, da si je nasmu-kala iti se najedla sočnega listja ter nabasala žepe še za sotrpine v taborišču. ki jim tisti dan sprehod na bukovo pašo ni bil namenjen. Bili so ponižani na raven paše živali «
l ako je o lončetu Bukovinskcm med drugim zapisal Ione Jakše v svoji knjigi Naše korenine, v kateri je leta 1998 ponatisnil članek, ki ga jcžc9.januarjal992 ohjavi) v Dolenjskem listu pod naslovom Irijc čudeži in bukova paša. Uez leta ga je hotel obiskati v Koritnem. pašo mu povedali.da je lonče hudo bolan vhrežiški bolnišnici. Ase jezznan-cem. ki ga je obiskal konec leta 1991.
vendarle spet srečal: Martin Luzar je vPr)itretutedna2l. septembra letos v Dolenjskem listu pisal o lonctu Bukovinskcm ob njegovem 87. letu. ko je Miškov lonče kot najstarejši krajan dobil priznanjcOsnovnc šole Velike Doline.
/godba o lončetu Bukovinskem je le ena izmed 565 zgodb, ki jih je Tone Jakše objavljal v Dolenjskem listu, pri katerem se je zaposlil leta 1980. potem ko jc kar 14 let preživel na Švedskem. /. novinarstvom se je začel ukvarjati že v novomeški gimnaziji, kjerje ureja) glasilo Stezice. Po ahsolviranju na Pedagoški akademiji v Ljubljani gaje pot zanesla v Stockholm. Začel je delati v raznih tovarnah in manjših podjetjih, postal tajnik v organizaciji vseh slovenskih društev na Švedskem in prvi urednik društvenega časopisa Naš glas. Kulturno delo gaje pripcljah) tudi do sodelovanja na švedskem radiu in televiziji. Nemimi ustvarjalni duh ga jc po vrnitvi vdomovino vabil.daje pri Dolenjskem listu kmalu začel pisati za rubriko Obrazi, katere se je pred njim prvi hnil novinar, pesnik in publicist Ladislav l.csar.
Reportažni zapisi, ki so jih gojili v Dolenjskem listu, so bili zanimivo in prikupno branje. Sredi dolgotrajne in resne bolezni je I one Jakše spoznal. da hi padli v pozabo mnogi dolenjski ljudje, katerih usode so ga vedno znova vabile k pisanju in predstavljanju javnosti. V Dolenjskem listu oziromavnjegovi Prilogi seje v letih 1980-1989 zvrstilo več kot dvesto Jakšctovih člankov. Vodstvo pokrajinskega časnika je prisluhnilo in podprlo Jakšetovo zamisel, da bi njegov izbor ostal v spominu bralcev in lokalne zgodovine: leta 1996 jc založilo in izdalo njegovo knjigo Dolenjski obrazi na 382 straneh.
Pisatelj Jože Dular, eden najstarejših in prvih sodelavcev Dolenjskega lista, je oh njenem izidu med drugim z.upisal:»...Jakšeje imel srečo. da se je pričel ukvarjali tudi z reportažnimi zapisi o naših dolenjskih ljudeh. Predvsem zrelih, tistih zživljenskimi izkušnjami. Vsajenih v našo dolenjsko zemljo, od Višnje
Innctiošnik 565 ČI.OVPSKIH USOD
()[)MIV!INOD/,!V! Rast 6 / 2006
(iorcpadoSottc, od Kolpe do zasavski)! tirihnv. ljudi, ki živijo po plodnih ravninah in kršnem svetu, med liostanii in vinskimi griči ...
Biljetočas.kosoljudje doživljali socialne pretrese, beg z domače zemlje, izseljenstvo pa vojne, pregnanstvo. negotovost, skrbi in obup. Skratka: pred nami je pisana paleta dobrega in slabega, veselja in žalosti, telesnih in duševnih tegob, uspehov pa tudi porazov, to je vsega, kar pravzaprav sestavlja človekovo življenje.
Intojctcklo. Skozi leta in desetletja. Skozi celo dvajseto stoletje. Skozi tri človeške rodove...«
lako je Ione Jakše, neutrudni zapisovalce naše resničnosti, zapisoval preteklost in scdatijost ter vse to ohranil v knjigi. Časopis ponavadi nima dolgega življenja, hitro ga preberemo in odložimo, morda še kdaj pogledamo to in ono za kak dan nazaj, potem pa sc zapisano pozabi, zavrže in titoncvpoplavi novih skrbi, dogodkov, zanimanj in navad. Njegova zasluga je, da je ostalo v štirih njegovih knjigah od leta 1996 do 2006 zbrano in ohranjeno veliko tega, kar ho zanimalo tudi rodove, ki pridejo za nami.
Jakšctovim Dolenjskim obrazom, ki jih je 1996 izdal in založil Dolenjski list. je leta I99K sledila knjiga Naše korenine. Izdal jo je Biro M v Novem mestu, ki je leta 1990 založil tudi tretje Jakšctovo delo: Iz takih korenin. I etos je Jakše v samozaložbi zaokrožil svoje ustvarjanje z delom lak jebilnaščassspremno besedo Marjatia Brezovarja.
Od23.oktohral9KO do 14. juniju 200) je Ibtie Jakše objavil vDolenj-skem listu 565 reportaž o dolenjskih Ijtideh. Predstavljene ttsode naših ljudi govore o nekoč tako številnih družinah, o izseljevanju na tuje, iskanju kruha v tujih državah in tla daljnih kontinentih. Predstavljeni so živi obrazi naših mater, žena in de-klctvprctcklili desetletjih prejšnjega stoletja. nilitiarjiinžagarji.t)glat ji iti pridelovalci apna, krovci slamnatih streh, kovači in podkovači. lončarji ter loneevezi. izdelovalci osclnikov in srpic, komatov in kmečkih voz.
Jakše ohranja podobo kmečkih dekel, dninarjev in tabrharie, izdelovalk pisanic in snovalcev panjskih končnic, ljudskih podob in kipcev.
Avtor knjig piše seveda tudi o prvi in drugi svetovni vojni.ovstaji proti fašističnim okupatorjem in slovenskem uporu, partizanskem vojskovanju in bridkih razmerah zlasti v naši pokrajini, ki je doživela največ gorja med slovenskimi deželami tudi zaradi osebnih maščevanj posameznikov. Pišcodružini.vkatcrije bil starejši brat pri partizanih, mlajši pri domobrancih in sta oba preživela vojno. Predstavlja skrivače in njihove zgodbe, bridke usode izseljencev in pregnancev ter trpljen je otrok med voj nami.
Jakše je s pisano besedo in loto-gralljo ohranil pomemben del naše preteklosti, /brano gradivo je skrinja podatkov za etnologe in sociologe ter tudi vse tiste, kijih zanima preteklost naših ljudi iti njihovega življenja, lako kot je pisatijcnckdanjili Dolenjskih novic sijajen vir spoznavanja mintdih časov inljudi na naših tleh, je tudi branje Jakšetovih knjig otrpljcnju. upanjih, pričakovanjih, napredku in rasti širše Dolenjske že sestavni del lokalne zgodovine.
K štirim knjigam dolenjskih obrazov in korcninjc treba prišteti še Jakšctovo avtobiografsko izpoved Poti iz sanj. ki jo je izdal v samozaložbi leta 2003 in je leto kasneje doživela že ponatis.
Knjige poživljajo tudi reprodukcije umetniških ilustracij in slik. ki sojih prispevati Jožica Škol. Dirk llcij. Stanc Jarm. Datlju Bajc. Iranc Železnik in Marija Prah. Pregleden in čist tisk je zasluga t iskarstvu Opare z Malega blatnika.
Naj ponovim: 56)5 reportažnih zapisov -565 usod naših mnogih znanih in prej neznanih ljudi. ()h vsaki teli posameznih usod hi bilo mogoče napisati tudi knjigo toliko vabljivega in toplo človcškcga jc v njej po Jakšetovi zaslugi, ki tiam je z zaokroženo zbirko svojega dela ohranil bogato zakladnico dragocenih podatkov o 56)5 človeških usodah.
Bariča Smote
ODMIVIINOD/.IVI Rast 6 / 2006
KRHKOST RAZTRESCENOST!
Mitan Švtj, Darito, Zatožba Škuc, knjižna zbirka Lambda, Ljubljana 2(MM
Prvo. kar sem čutila t)hhrt)njtt ktijige poezije Milana Šelja Darilo, je bila pretresenost.
Svet je skrivnosten iti pisan in nikoli dokončno opisan niti raz-jasttjen. Največji prililižek k njegovemu razodevanju. a tudi razume-vanju je umetnost Vedno itove izzive priitasa pred bralea in sestavlja koščke, kine htrdonikolicelota. Knjiga mi jehilapodarjetut to poletje, vendar tli darilo le zaradi tega iit zaradi naslovu, ampak Uidi zato. ker je v meni pustila tisto, kar dobre knjige ali druge umetnine morajo pustiti: barvo in vonj svojih občutij, silo iit nežno tknititio svojih podob, podobo svetov, v katere itant je bih) podarjeno poškiliti, lako se le-ti približajo tisti pomanjkljivi zmožttostirazti-mevanja Drugega, ki smo je spo-st)hni. tako moč ima morda predvsem poezija, netilovljiva. itnagi-nanta hit pesmi.
Darilo je prva sautostojna knjiga in prva pesitiška knjiga Milaittt Šelja. komparativista in sociologa, ki živi v Angliji. Kot se včasih zgodi v delih timetitikov. ki so pesniki kljub temu. da svojih pesmi ite objavljajo vedno, so te dozorele vsadove za relativno pozito trgatev. Šeljeva zbirka je iz življenjske prsti posrkala močne sokove in posebnosti sestavin iit jih zložila v sladko-trpek šopek polnega okusa.
Ima devet ciklov (Ljubljana
London. Divjina velemesta. Skala, V
ponikalnicičasu. Moralistove dileme. Med duhovnim in telesttittt.Družinski portreti. Humoreske, Žarometi). Vprvi pesmi zhirkeSpoti(na-pisana je bila jtintiarja 2002) pesnik zareže med tu in tam; med domovino in tujino. Na tej struni ostaja prejšnji Ijtibi (Inventura), v novem svetu ni nikogar, ki bi ga poklical (Halo?) in občutek samote in tujostije zatodvo-jen. Divjina velemesta plane vanj skozitrivolnostgejev. on pa preklinja "tisti dan. ko gaje prvič srečal" in "šteje dneve, ko ga ho spet." I'rva pesem v ciklu Skala My Hoy I las Red Shorts aludira na nežtut erotično podobo Metke Krašovec (njena kolorirana risba na akrilu ima naslov
My Hoyllas Red Socks). tujost je za hip manj tuja. vendar se izkaže, da je le za hip pritajena, saj že v naslednji pesmi (Družinski portreti!) spet eksplodira: tudi novi ljubi. Anglež, vsvojem svetu tli sprejet ("Oh. jaz ne nastopam v njihovih zgodbah." pravi o sorodnikih, ki so ga iz-prli iz svoje družine). Drugačnost je velika teža. kar se pokaže zlasti v mejnih situacijah(mnirajoči prijatelj iz Nemčije noče domov, "v spominu jim hoče ostati kot lant. ki je pri osemnajstih zapustil nemško podeželje in se verjetno hoji,da hi ga nazaj odpeljali na silo"). Najbolj pre-tresljive pesmi pa so pesmi Družinski portreti L tl. Ul. in cel cikelstem imenom. Vzhirkije tudi pesem Dru-žinski portret IV. la pripovedtijc neko drugo zgodbo, zgodbo o medsebojnih, sicer patoloških razmerjih med družinskimi člani, ki pa so v primerjavi z odnosom bližnjih do gejev benigni, la vrinek povzroči, da zgodbao(ne)sprejetostigejevsstra-ni tlružine zazveni v vsej svoji dramatični razsežnosti. Domačisu srečni. da sta ljubimca daleč, na "drugi strani". Ibda tudi tam ni skoraj nič drugače. V pesmi Urez imena pesnik tujost označi s primero pars pro toto: "Kaj pa noga?" vprašajo sorodniki enega partnerja, ko se drugi ponesreči: noga. toje oseba, izgtibi ime. Vsebinsko metonimija postane de! stopnjevanja: osebi, ki sta od bližnjih doživljali ignoranco, postaneta del (roka-oscha). laskrajni položaj od-slikujeneizrekljivost spolno iden-titete(nesamopri nas. skozi odnos družine do geja v Angliji se kaže širša zemljepisna in kulturna razširjenost in globina te problematike). Partnerja in ljubimca sta kot zlato zrno. ki ga je ilustrator pozabil narisati oh zgodbico o vrabčku (Družinski portreti IH).
Nekaj pesmi je crotično-humor-no-vitalističnih (npr. lopta greda. Urška oda), v cikel Moralistove dileme st) nagneteni drobci časa (eksplozije v Madridu, psica, ki jo je strah), nekaj jih je posvečeno izginulemu ljubemu (ttidi pesem, kije zbirki dala ime. Darilo)...
Bariča Sinultt KKUKOSIKA/.IHIŠČINOSH
ODMI VI IN OD/IVI HasK)/20()6
Občutek tujosti je v pesmi Moralistove dileme na tujem priguau do roba: pesnik je vedno doma tatu. kjer ga ni: ko je na tujem, ga vleče domov. ko je dotna. ga duši in si želi nazaj, lo stopnjevati)) dvojtmst in razeepljetiost poudarjata sintagtni "konkretna ujetost domovine* in "abstraktna širitia"ttijine.
V eiklu Družinski portreti je tragičnost odnosa družine do pesnika p))udat jen;t z očetovo boleznijo in potem smrtjo. Naslika nam doživ-Ijtijskoitiidejno-estetskozaklittčen krog. od tluševnih trepetov, preko zgodbetiihepizod.odrazkritjadiag-uozedopogrebščine. dogodkov, ki zttmejujejo lirski prostor smrtnega. Najprej sin postane tisti, ki je oče svojenmočetti. tik pred smrtjo oče njegovo "drugačnost"sprejme. Pred obličjem Dokončnega so vse človeške majltnosti nepomembne ("Iti čeprav ga telo izdaja, je zbral pogum iti priznal, da sem še vedno njegov sin V eikel so vpete pesmi o zemijittnježiva.domjekrajspo-mitiov na majhne. )lrobne in )lobre stvari iz pesnikovega otroštva (sanke. ki sta jih delala z očetom skupaj). Nostttlgija se zaveže v verzu: "In kar se je zdelo zatnujeno. se sklene v krog tihe zaveze, ki je močnejša ))d vsake besede." Nad stnrtjo je živ-Ijetije. kmečki opravki mortijo hiti
postorjeni: za to pred smrtjo pt)skrhi oče. Vse je tako. kt)t mora biti. Vendar po pogrehti sledi še en sunek: "Namignjetiotni je bilt). naj ostanem tam ..."/.a mamo in sestroje sinova oziroma bratova zveza nesprejemljiva. samo otrok, nečak, brez predsodkov sprejme stričevo zvezo kot zvezoljubezni.tmrnvno in brez predsodkov (Senzibilna).
Pesmi Milana Šelja so na meji proze: vsaka inm v sebi zgodb)), zasajeno v podstat realnega sveta. Verzi vsehinsk)) skoraj vedno segaj)) vnaslednje in so dttljši.rime skorajda ni. Pesniška struktura se ))draža tudi vkiticah. a besed;), vedno tehtna iti izhrtttut. je zgoščena ter pojmovno in tonsko podrejena vsebitiskemu cilju.
Dtirilo je knjignotttjosti. izločenosti zaradi drugačnosti, a je tudi knjigaoljubcznidoijuhih.očeh).sestre, dmnačijc. kljub vsemu... Miselnih motivov jcnuiogo. a osmimi in ponavljajoči sc so kljub trpkosti zato, ker so izrasli iz iskrenosti, močan votek umetniškega dela. (tovori tmmodvojni razpetosti: otii.zaztmmovani s spolno izbiro (oziroma narojenostjo) in drugi, izseljeniški, ki je posledica prve. Pesmi Milana Šclja so tako darilo vsem. ki so sposobni čutiti krhkost drugačnosti in raztreščenostdvttjne izprtosti.
Rasto Božič
It/ra/ Šuvarica sc nanaša tm jugoslovanskega politik;) Stipeta Štivari;!. ki je v času socializma pripomogel k uvedbi usmerjenih srednjih šol. ki naj hi vzgajale sistemu vdane kulturnike
2 Beseda Darkroom ne meri na fotografsko temnico, temveč na neosvetljeno soho za dokaj intimno spoz-navanjc naključnih istospolnih partnerjev
ODMIVIINOD/IVI Kast 6 / 2006
ROMANA OSODOBN! HRVASK!
Vcdrana Rudan, Črnci v Firencah, prevod in spremna beseda Harica Sniote, Zatožha (Jo^a 2006
Rojana Jeger, Darkroom, prevod leja Kieč, spremna beseda Stanka Hrasteij, Zatožba (^oga 2006
Pogled skozi par okularjev sestavi sliko daljnogleda, približa tet izostri podobo. Mogoče bi primerjava ustrezala sodobnima hrvaškima literarnima deloma, obema letos izdanima pri novomeški Založbi (loga.
Prvi roman je delo ugledne hrvaške pisateljice Vedrane Rudan, o
katcrigrcglas. da je elegantna, ekstravagantna. ostra, aktualna in kritična. Pttlcg romatiovHho. grlo. nož (2()()2)iul.juhezen na zadnji pogled (2003) gre za tretjo knjigo te večkrat prevajane avtorice za Založbo (ioga. Vcdrana Ktidan se je leta 1040 rodila vOpatiji. Živi na Reki. je kolumnistka hrvaškega tednika Naciona).
Drttgo delo prilmja izpod peresa Rtijane Jeger. mlttjše zagrebške avtorice, hčerke najbolj prevajane hrvaške pisateljice Slavenke Draku-lie.Rtijana Jeger je kot novinarka iu sodelavka v sredstvih javnega informiranja končala zagrebško tako imenovano Šttvarieo''.nalilozofski faktiltctivZ.agrchtijcdiplomiralaiz arheologije. Od leta 1901 živi na Dttnaju. Je kolunmistka hrvaške izdaje revije (.'osmopolitan. piše tudi za revijo I dle. Rotnan Darkroom" je poleg zbirke kolutnn Posve osohtio (2()()3)njenodnigo delo. Darkroom so doslej prevedli še v nemščino iti poljščino, zanj je pred dvema letoma dobila nagrado mesta Dtmaj.
C/vre; v/ucueu/; so nenavadno in pretresljivo delo. V primerih obeli knjiggrczaromanaosodobni Hrvaški. Kotnanagovoritaodrž.avi na našem pragu, o deželi, za katero smo nekdaj menili, da je bratska, danes pa tiam jo politiki obeli strani meje skušajo kar se dtt priskutiti. Čeprav med nami in Hrvati deluje nepregledna vrsta povezav, se po razpadu skupne države vse bolj odtujujemo in razhajamo. Od odcepitve naprej mladosamostojni državi doživljata različni ustidi. Med in povojne zgodbe so za nas praktično pozabljene, za hrvaško javnost še vedno pomenijo pereč vsakdati in moraste travme. Hrvaške, kot smojo nekoč poznali.
ni več, nove pa še nismo utegnili spoznati.
Vcdrana Rudan in Rujana Jeger nam vsaka na svoj način ponujata različna kttlturno duhovna in generacijska pogleda na domovino. Rtt-danova nas osupne z odkritim udarcem in pogosto plastičnimjezikom. Nepripravljenega bralca potegne v
brcizhodni krog življenjske negotovosti in vsakdanjosti. Njena država jcnaprclomnici. med uničenim starim in neizdelanim novim, viucsjc prostor za vse, kar je najslahšega pri ljudeh. Skozi preperele šive zakrpane države silijo stari grehi, potlačeni vojni zločini, zlorabe, okoriščatije. sodobne travme itd. (irctic sc skuša zgolj skriti in ne razrešiti. So podlaga za nove krivice, neumnosti in zablode, postajajo utež preteklosti in ovira prihodnosti. Vojne posledice, sprememba gospodarske iti politične ureditve, siromašenje, bogatenje, primitivnost, razpad zdravstvenega sistema, vse nadgrajuje razčlovečenje; seksizem, pedofilija, verska nestrpnost, tiacionalizcm. pogoltnost. korupcija in še se da naštevati. Posameznik je znotraj takšnega sistema izgubljen. Ni njegov ttprav-Ijalcc. prej surovina. Skoraj dvomimo v tako črn prikaz, ki pa daje slutiti globlje sporočilo in svarilo.
Knjiga je izvirno zasnovana, na nek tlačiti lepljenka s tekočo zgodbo. Beseda teče skozi dvogovore, pripoved in samoizpoved kar štirih naraščajev; nonc, babice, deda. strica, mame in še nerojenega zarodka dvojčkov v materinem trebuhu Pristna zasnova daje pisateljici široko možnost tolnmčcnja.pti katerem še nerojena dvojčka predstavlja svojo* vrstno vest tako naroda kot avtorice. Delo smo dobili v prevodu Bariče Smole, ki je prevedla že prejšnjo uspešnico Vedrane Rudan. l jubezen na zadnji pogled.
I udi DrtrAroortt je lepljenka, mogoče ji ta oznaka še bolje ustreza. Čeprav so na prvih straneh v legendi navedeni vsi liki. čas in kraj doga-
Rasto Rožič
ROMANAH SODOHNI HRVA.ŠKI
janja. sc bralec skozi kar nekaj strani sprašuje, kaj sploh bere. Ra/lični zapisi, dnevniki, elektronska ter navttdtta pisma, spomini iti podobno, tnu počasi sestavijo zgodbo. Xdi se vnaprej načrtovana in začinjena z elementi, ki naj hi pritegnili in tudi nekoliko šokirali. tukaj ni več govora o I Irvaški. prej o I Irvatih. Ne tolikootch. ki so ostali doma. prej razseljenih, pobeglih pred domovinsko resničnostjo, knjiga pripo-vedujeomlajši generaciji, dosti bolj iznajdljivi in pragmatični, vendar še vedtio navezani na stari svet. Opisana je sodobna družba, otroci Halkatia tavajo, se najdejo in izgubljajo v njej. Srečamo homoseksualnost, mamila, razpad tradicionalne družine, pravzaprav, kdo pa danes ne pišeotem?! Avtorji kar tekmujejo s tovrstnimi opisi, pri tem se zdi. da tudi Jegrova močm' stavi na ta učinek. Na vsak način želi delovati posrečeno izvirno, vendar pa se pri tem zaletava v prežvečene teme in ponavlja domislice z brado, kot recimo pripetljaj z družbo tia plaži in kasneje razvitimi lotogralijami neznanca z zobno krtačko v zadnjični odprtini, č elo tema. ki je dala naslov knjigi, močno spominja na l orestaOumpa in
njegovo čokoladno bonboniero, če ne pred tem še na kaj drugega. »Življenje je kot darkroom,« pravi njen homoseksualni junak. »Nikoli ne veš. kdo in kako te bo dal dol. niti kako in koga boš ti.« l udi avtorica spremne besede Stanka I Irastelj sc ujame na to izjavo in v naslovu komentarja zapiše. »Kdo koga nateguje«. Prav ima. čeprav s temi besedami ne ocoijujc knjige! Kt)t bralec setn se večkrat zalotil pri enaki misli.
Kakor koli. plehka generacija, ki jo nc-tako-sprctno. nc-tako-domi-schio in ne-tako-herljivo ko) Ruda-nova opisuje Rojana .leger. je del odpadnikov, katerih domovina je zgolj poreklo, ne pa preživetje in vsakdan. To je naraščaj, ki je pobegni! pred grozečo hreizhodnost jo. Čeprav prozorno puhel in pogosto s srebrno žlico v ustih je tudi priča stanja v
doniovinilepi. Vsekakor ktijigi. četudi pisani na ritzličnih nivojih in skozi drugačne poglede, ena drugo dopolnjujeta in ne glede na njegove zemljepisne sorcdnicc sestavljata sliko hrvaškega vsakdatia.
Obe knjigi je v prepoznavnem slogu oblikovala Sandra Hrovat (irum. natisnili so ju pri Tiskarstvu Opara.
ODMI VI IN OD/.IVI Rast 6 / 2006
Stenska okrasna plošča s krščanskimi simboli, izdelek Keramike .! Klemenčič, trideseta leta 20 stoletja
Majhen bedenj, pletena posnda /a shranjevanje semen, prva polovica 20. stoletja, etnološka zbirka Dolenjskega muzeja
Okrašena /vita sveča, druga polovica 20. stoletja, etnološka /bil ka Dolenjskega muzeja
RAST L. XV!!
V!
Oton Škota
Prevod: France Marama
7štl;i knjigaje i/šla tudivslovenščini pod naslovom i'rumišljcvi)ni:) katoliškega kristjan;) v Iriderikllaraga. krščanski nauk/a Indijance. I.juhlja-natW7.str. 10-222.
KOHigSandyl.akcvAitkin('ounty.
Minnesoti)
HI V izvirniku Manomini O tem obširneje poročav petem pismu. IH majalH54.Hcrichtc27(IH55).str43-4HI/l.al'ointajcodšcl9.oktohra.v novi misijon pri reki Oconto je prišel 4novcu)hraVmcsscjcustavilvtirc-cnHayu. kjer jc po desetih letih prvikrat spet nemško pridigalfstr 44)
ŠT.6()()8) !)KCFMHER2<)<)6
POROČILO O MISIJONSKEM DELU 1/ SEVERNI AMERIKI (3)
Škofovsko posvečen je Friderika Baraga in n jegovo de)o
Leta 1853 je bi) prečastiti gospod Friderik Baraga, indijanski misijonar v I'Ansu, ki ga nadvse priporočajo njegova izjemna pobožnost, gorečnost za duše in učenost, povišan v škofovsko dostojanstvo. in to zaradi neutrudnih apostotskih naporov, ki jih je dotga teta nadvse tivalevrcdtio prebil med Očipvc Indijanci kakor tudi pri otavskem ptemenu ter med Kanadčani, trči iti Nemci. Napisa) je več de) v otavskem in očipvejskem indijanskem jeziku in jih da) natisniti v vetiko korist za misijonarje iti kristjane obeti indijanskih diatektov. Med njimi vetja še posebej omeniti molitvenik in pesmarico. evangelij z berili, knjigo premišljevanj/" pa slovnico in obojestranski stovar indijanskega in angleškega jezika.
Odhod iz La Pointa
Priše) je čas. da zapustitn ).a Pointc. V omenjenem letu sem izvede), da namerava vtada ameriške države vzeti Indijance in mestice v svoje varstvo in pod to pretvezo vse prcbivatce iz La Pointa preseliti v Lac du Sable v Minnesoti"" ob Mississippiju in v ostatc severne pokrajine ter jih razseliti med različna	plemena. Ko
sem videl, da je grozeča šiba preseljevanja že na pohodu, saj je ostalo v La Pointu le še kakih deset družin, sem zaradi pravkar navedenih razlogov nemudoma pisal svojemu škofu v Milwaukee. naj me pošlje v kak drug indijanski misijon. Odgovoril mi je s pismom, v katerem je ugodil moji prošnji in tne poslal k indijanskemu plemenu Matio-tninee"' v krajih oh Orccn Bayu. lakoj, ko setu izvedel za željo svojega škofa, sem pospravil svojo prtljago in imetje ter prvo nedeljo zatem ljudem v cerkvi oznanil svoj odhod. V osmih letih svojega bivanja v La Pointu sem pri krstnem studencu z. Božjo pomočjo preporodi! z vodo zveličanja več kot šeststo indijanskih duš.
Na dan mojega odhoda so hoteli številni možje iz La Pointa in drugi, ki so prav takrat prišli iz L'Ansa, z neutrudnim prepričevanjem preprečiti mojo načrtovano pot. Vendar sem neomajno vztrajal pri svoji odločitvi, da odpotujem, saj je to narekovala moja pokorščina škofu. Ko je tistega dne, 9. oktobra I 853, priplul parnik v I a Pointc in čakal, da me odpelje, so se vsi prebivalci obojega spola zbrali oh ladijskem mostu in sc žalujoč in v solzah poslavljali od mene. Blagoslovil setu jih iti jih priporočil Bogu in njegovi Previdnosti ter se vkrcal na ladjo. Potoval sem skozi Sault Ste. Marie, ki je imel leta 1845 komaj kakih dvajset hiš, do leta 1853 pa je postal prav široko in lepo mesto in je trenutno Baragova škofovska rezidenca. A škof je prav na dan, ko sem prispel tja, odpotoval v Nemčijo, tako da ga nisem mogel obiskati. Čez nekaj dni sem prispel v
SKR!T! ZAKLAD! KULTURNE DED!ŠČ!NE
Oton Skuta l'()K()ČII,()()MtSI.!()NSktM Dtt.IJVSIiVtKNIAMIKIKI
K2 Njegovega imena ni bito mogoče ugotoviti
Skl<!!!/.AKIAI)I
kui.ntKNt:t)!-:t)iščiNt:
Hast6/2006
Milvvaukee in se sreča! s svojim škofom. Z vetikim veseljem meje sprejel in me petnajst dni zadržal pri sebi. Po teh dnevih, polnih velike tolažbe pri prijaznem predstojniku, sem prav tako po vodi odpotoval naprej, obiskal tudi Detroit iti Mackinac in končno prišel v Green Bay.
Požar v Green Hayu
Nastanil sem se pri prečastitem I. Parodinu,** ki je takrat tam vršil dušnopastirsko delo. Svojo prtljago in stvari, ki sem jih prinesel s seboj, sem shranil v nekem trgovskem skladišču, da bi tam počakale do mojega odhoda. Takoj naslednje jutro pa mi je Parodin ponudil: "Če želiš, lahko svoje stvari shraniš pri meni, bom že našel kak prostor, kamor jih bom del." Z veseljem sem sprejel njegovo ljubeznivo ponudbo. Še istega dne sva skupaj odšla v skladišče k trgovcu, ki je za eno samo noč hrambe mojih stvari zahteval dva ameriška dolarja. Plačal sem ceno, zahteval svoje stvari od trgovca nazaj in jih dal odpeljati v župnišče gospoda Parodina. Ker se je leto že bližalo koncu in ni bilo več upanja, da bi se dalo prtljago odpeljati iz Green Haya v samotna bivališča Indijancev, je gospod Parodin sklenil stvari, ki sem jih prinesel s seboj, obdržati pri sebi, dokler se ne bi ponudila priložnost, da jih pošlje na moj naslov. Drugo jutro sem nameraval peš oditi na svoj novi misijon. Prav tisto noč pa se je v mestu Green Bay vnel hud požar. Zagorelo je ravno v gostišču, natrpanem s prtljago in tovorom popotnikov, od koder sem prejšnji dan vzel svoje stvari, ki sem jih bil shranil tam. V požaru je umrl eden od služabnikov, gostišče pa je pogorelo skupaj z več drugimi hišami, ki so stale zraven, tako je torej čuječa skrb Božje previdnosti iti izredna dobrotljivost prečastitega gospoda Parodina na presenetljiv način obvarovala in ohranila pred grozečimi plameni zavoje, v katerih niso bile shranjene samo svete posode in duhovniška oblačila, ampak sploh vse moje osebne potrebščine.
Sprejem pri Manominee !ndijancih v Ocontu, postavitev cerkve
Tistega usodnega dne sem v družbi popotnega spremljevalca zapustil mesto Green Bay iti sc podal na načrtovano pot k Indijancem. Po dveh dnevih potovanja, to je 3. novembra 1853, sem prispel v Oconto, kolonijo plemena Manominee. Ko so me Indijanci zagledali, so sc zelo razveselili in mi zaželeli srečo za prihod. Gozdna divjina je kar odmevala od njihovih prazničnih vzklikov. Njihovi poglavarji so dali takoj zbrati svoje podložnike, ki so se od veselja drug za drugim vrgli na tla in me prosili za blagoslov. S srčno tolažbo in iskreno ljubeznijo sem ga podelil vsakomur od njih. Potem so me po domačem običaju prijeli za roko s pozdravom: "Nolminaw ana-mehkagon," kar pomeni: "Pozdravljen, naš oče!" Indijanci so se čudili, ko so me videli, saj sem prišel k njim povsem nepričakovano, ne da bi prej karkoli vedeli o tem. Prav takrat jih je bil namreč zapustil njihov dotedanji francoski misijonar, prečastiti I lorimond B011-duel. ker je še pred mojim prihodom prišlo med njimi do nesoglasja in razdeljenosti med kristjani in pogani.
Možje so me peljali v hišo nekega Indijanca, kjer naj hi prebival, dokler si ne bi našel drugega bivališča. Medtem pa so se indijanski odličniki s svojimi podložniki skrbno posvetovali in preudarjali ter sc v gozdovih po hribih in dolinah sestajali na posvete o tem, kako bi napravili cerkev iti kam naj bi jo postavili. Takrat je bila v Ocontu
OtonSkola
POROČMOOMtSIJONSKIM
D!!!\SIV)R\I\\!!RIK!
S.lKnkoimivaiaomenienopismofsIr 44). jc bila nova cerkev 24 čevljev dolga in IHSiroka
S4 Dobesedno "posvečeni kamen" (portatilc)./rclikvijami mučencev X5iri tablice /nespremenljivimi mašnimi besedili pred liturgično rclo-rmodrtigcga vatikanskega koncilu, postavljene na sredo in/lcvc in desne strani oltarja
86 V petem pismu. IK maja 1854. Hcrichtc27(IH55), str 44, Skola imenoma navaja dva od poglavarjev TostabilaOstikoshinJabsvcdok
Skklll/.Akl.ADI
kUl.ntHNkDIDlAČINI':
Hast6/2006
neka lesena hiša, ki so jo njeni prebivalci zapustili že dalj časa tega. Zdaj so seje polastiti Indijanci, da bi jo popravili in preuredili v cerkev. V ta namen so iz bližnje žage privlekli veliko desk. s katerimi so popravili streho, z letvami zabili razpoke v stenah in popravili še marsikaj drugega ter utrdili, kar se je majalo, in jo končno spremenili v cerkev. Poleg nje so zgradili še manjšo hišo zame. jaz pa setu jim priskrbel vse gradivo, ki so ga potrebovali, da so zaključili svoje delo. Tu smo bili sredi gozdov na prijazni in mirni planoti, ki se je razprostirala pod hribovjem, na zelo samotnem kraju, daleč od hrupa iti ošabnosti civilizacije ter od trgovskega prometa z Američani. Zgradba je bila pripravljena iti vanjo postavljene klopi, na katerih so lahko verniki sedeli ali klečali, prav tako pa tudi majhna hiša. ki sem jo dal zgraditi zase."'
Oprema nove cerkve, številni krsti
Nekaj dni kasneje, januarja 1854, so se preko ledu pripeljale sani, natovorjene s prtljago, ki je bila do takrat spravljena pri gospodu Parodinu v Green Bayu, potem ko je bila tako čudovito obvarovana pred grozečim požarom. Ko sem vzel iz zaboja vso opremo, ki je potrebna za maševanjc, skupaj z duhovniškimi oblačili, sem prekril zidove z volnenim blagom in k steni, kjer bi moral stati oltar, pomaknil oltarno mizo, ki so jo napravili Indijanci. Postavil sem /o/e/ o//o/* in ga na obeh straneh okrasil s številnimi podobicami, majhnimi križi iti svetinjicami. Zelo prav mi je prišla tudi slika blažene Device Marije, dva komolca dolga iti temu ustrezno široka, ki setu jo tla hitro sam narisal s svinčnikom črne in rdeče barve. Ko sem tako vse pripravil za maševanjc in postavil na oltar kelih, oltarno ploščo,*^ kanonske table,"' okrasje iti vse drugo, sem zjutraj z zvoncem sklical v cerkev katoliško ljudstvo. Ljudje so prišli iz svojih koč in se takoj zbrali k maši. Dobro ljudstvo Manotninec je bilo polno srčnega veselja in imeli so se zares za srečne, da v Ocontu, v tem divjem gozdnem kraju, kjer so se naselili, zdaj prvič v lastni cerkvi lahko prisostvujejo sveti mašni daritvi. Čeprav so si sami izbrali ta kraj, vendar niso imeli namena, da bi za stalno ostali ondi.
Poglavarji"'' tega ljudstva so skoraj vsak dan prihajali k meni na pogovor. Poleg mnogih drugih stvari, o katerih sem jih spraševal, sem se pozanimal tudi o tem, ali je med njihovimi podložniki še kaj malikovalcev ali poganov. Ko sem iz njihovega pritrdilnega odgovora ugotovil, da je tako, setu vzel s seboj enega od nižjih plemenskih poglavarjev in začel hoditi po kočah poganov ter jih s prijaznimi besedami, prilagojenimi njihovi preprosti naravi, ogreval za milost krsta. Takoj naslednje jutro je prišlo v mojo hišo veliko poganov z družinami. Ponudili so se mi, da jih poučim za sprejem krsta. Ko sem jih zagledal, meje oblilo veliko veselje in takoj setu jih sprejel med katchumcnc. Od takrat, se pravi, od tistega dne naprej se je v Ocontu začelo množično krščevanjc otrok in odraslih. Običajno sem jih krščeva) ob nedeljah, l a dar spreobračanja k veri je Božja dobrota tako pospešila, da sem v roku šestih mesecev svojega bivanja v Ocontu preporodi! pri krstnem studencu sto petdeset poganov iz plemena Menomince.
Poslej je bilo moje glavno opravilo, da sem zbiral na svojem domu katehumene in jih učil molitev. S pobožnimi opomini sem jih utrjeval v veri v enega Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa ter jih spodbujal, naj se zahvaljujejo Bogu, ki jih je tako obilno obogatil z
OtonSkola !'()K()f l].0() MISIJONSKI M OIIIIVSIVIKNIAMIKIKI
SKUIII/.AKIADI
KIIIIUKNIDIDIŠClNi:
Kast6/20<)6
darovi svoje milosti. tako sem v duhu strpnosti in potrpežljivosti te mlade poganjke vere. preporojene z vodo in Svetim Duhom, dan na dan zahval z Božjo roso. Kakor hitro so namreč prejeli sveti krst in se ogrnili z belim oblačilom nedolžnosti, so se odrekli svojemu prejšnjemu praznemu in nestalnemu življenju, češčenju malikov in vsakršnim delom hudega duha. V čistosti srea in duha so želeli ugajati le še enemu edinemu Bogu.
!'rcvod molitev v jezik Manominee Indijancev
To novo skupino krščanskih vernikov sem poučeval o temeljih vere v očipvejskem jeziku, ki ga z izjemo nekaterih družin, ki živijo v bolj oddaljenih pokrajinah in gozdovih, pleme Manominee zaradi stalnega medsebojnega občevanja teh dveh plemen večinoma dobro razume. Ko pa sem si sčasoma pridobil večjega znanja Manominee jezika in se nekoliko bolj ogrel za duhovni napredek svojega občestva, sem začel sam pri sebi premišljevati, kako koristno bi bilo za vse kristjane ljudstva Manominee, če bi imeli svoje molitve v domačem jeziku. Bolje bi jih razumeli, se jih učili z večjim duhovnim užitkom in veseljem ter jih molili z večjo sveto tolažbo.
Ker sem večkrat na leto v pismih poročal škofu v Milvvaukeeju o svojih katoliških Indijancih, sem ga poleg drugih okoliščin svojega misijonskega dela, o katerih sem mu pisal, vprašal, ali mi dovoli, da v obče duhovno dobro svojih na novo spreobrnjenih gozdnih prebivalcev njihove vsakdanje molitve z nekaj pomočniki, veščimi njihovegajezika, prevedem v jezik Manominee, da bi jih ljudje tega rodu lažje razumeli. Dotlej so jih namreč imeli in molili samo v očipvejskem jeziku. Predlagano prošnjo je ško) dobrohotno odobril in mi priporočil, naj prevedem v jezik Manominee tudi druge molitve, če bi se mi zdelo, da bi bilo to za te kristjane koristno. Potem sem dal sklicati plemenske poglavarje in rodovne odličnike in jim naznanil škofovo naklonjenost ter svojo namero, da običajne molitve, ki so jih dotlej vsak dan molili v očipvejskem jeziku, prevedem v njihov domači jezik. Ko so to slišali, so sc vsi cnodušno strinjali z mojimi besedami in kakor v en glas vzkliknili: "Tudi mi si to že dolga leta želimo!"
Krog sebe sem torej iz svojega katoliškega občestva zbral može, ki so se odlikovali po vzornem življenju, mladeniče, vešče branja in tudi sicer sposobne in bistre, ter dobre poznavalce očipvejskega jezika in cerkvene pevce. Složno smo se lotili prevajanja očenaša, zdravamarije, apostolske vere ter splošne spovedi in kesanja, ki se molita pred in po spovedi. Svojim indijanskim svetovalcem sem predložil vsako besedo v molitvi, tako da setn jo jasno in razločno razložil v očipvejskem jeziku, oni pa so jo korak za korakom prevedli v svoj domači jezik Manominee. Na ta način smo se posvetovali dan za dnem, dokler ni bil prevod končan. Prevedene molitve, toliko časa zaželene in zdaj tako skrbno in marljivo narejene, je vse ljudstvo Manominee sprejelo z. velikim navdušenjem. Bili so vsi srečni, da so končno imeli v svojem jeziku molitve, ki jih bodo zdaj lahko vsak dan s toliko večjim razumevanjem, učinkovitejšo voljo in ognje-vitejšim srcem pošiljali k Bogu.
Novokrščcnei in drugo krščansko ljudstvo obojega spola so sc izkazali še bolj goreče kakor prej. Vsako jutro pr) maši so vztrajno prihajali k meni z. enim samim hvalevrednim namenom, da se naučijo molitev v jeziku Manominee. Tudi plemenskih poglavarjev ni mogla
Oton Škota POItOČtt.OOMtSIJONSKIM DHt.U V SEVHRNI AMtRtKI	nobena težava odvrniti od tega, da sc ne bi v lep zg)ed svojini pod-tožnikoni vsak dan ob popoidanskem času oglasili pri meni na pogovoroduhovnih stvareh inomoiitvi.
87 Prim. Apd 5.14	Veselje nad novokrščenei Ob nedeljah so pe)i pri tnaši pevci. Štcvihii kristjani so, očiščeni po predhodni spovedi dobro pripravljeni, pristopili k sveti Gospodovi mizi. Na koncu sem imel zate ljudi pridigo, ki sojo sprejeli z željnim srcem in ohranili v pobožnem duhu. Gozdovi in doline so odmevali od glasov Indijancev, ki so peli duhovne pesmi. Skoraj vsak dan so peli do pozne noči. Zdelo se je, kakor da nikogar med njimi več ne tlači potrtost srca, da nihče ne joka in ni nihče zaskrbljen. Ves njihov zunanji videz je razodeval radost in duhovno veselje. Vedno so bili drug drugemu takoj na voljo za bratsko pomoč in uteho. Vsak dan je raslo število tistih, ki so verovali v Gospoda,"" vodila jih je mogočna roka Božja. Veliko veselja je bilo videti med tem preprostim in divjim ljudstvom. In če na kratko povzamem, kar sem rekel. Zdelo se je, da v tistem divjem in samotnem kraju praznujejo celo ptice v zraku in da hočejo ljudem sporočiti, kakšno veselje morajo imeti v službi svojemu Stvarniku. Blizu cerkve je bil namreč hrast, na katerem so sc vsako jutro zbirale vse vrste ptic. Bile so tako številne, da bi jih lahko primerjal z množico zelenega listja, v kakršno se poleti oblačijo drevesne veje. V januarju in februarju so vsako jutro pele v prav prijaznem sozvočju in z nadvse milim glasom, ne glede na mrzlo podnebje tistega kraja, kjer povečini zapade do štiri komolce snega in gost in trd led prekrije zamrznjene struge potokov. Kar srce se mi je širilo od veselja. Toda nekateri Indijanci se v duhu še niso popolnoma otresli nagnjenja k poganskemu vraževerju in so iz pogleda na neskončno množico ptic, ki so prijetno pele na drevesnih vejah, prerokovali nekaj temu nasprotnega, manj prijetnega. Že so nastavili sekiro na korenino in hoteli posekati drevo, ko sem jih ustavil in oštet. Rekel sem jim: "Vam mar ni všeč, da nedolžne ptičice slavijo Boga s svojim mnogoglasnim petjem in oznanjajo, daje v tej gozdni goščavi zbrana mala Kristusova čreda? Poglejte, celo ptice vam zavidajo vašo srečo, hkrati pa vas tudi vabijo in spodbujajo, da se veselite, ker vas je s krstom iz teme malikovalstva in prekletstva privedel v luč vere in večne svetlobe. Mar ne vidite ptičic, kako dvigajo svoja krila in jih širijo v znamenje radosti in veselja, ker so zadovoljne z vami in vam voščijo k vaši sreči?" Ko sem to rekel, so se Indijanci strinjali z mojimi besedami. Povesili so svoja ušesa in malce prestrašeno odgovorili: "Neprestano se moramo zahvaljevati Bogu, da smo postali kristjani in dediči večne slave v nebesih."
SKHtrt/AklADI KULTURNI: DI DIŠČtNt: Hast6/2006	Spodbudno življenje spreobrnjenih Indijancev Gozdni prebivalci Novega sveta se takoj, ko sprejmejo krst, povsem posvetijo Bogu ter se odpovejo vsakršnemu poželenju, pijančevanju, lenobi, plesu, magiji, malikovalstvu in poganskemu divjaštvu. Živijo pošteno in trezno, marljivo, mirno in krepostno življenje in vdano prisluhnejo Božji besedi. Res tolažilno deluje na dušnega pastirja, ko vidi, da njegove duhovne ovčice redno obiskujejo cerkev, še posebno v trenutkih miru in pokoja, kadar ni ne SkuSnjavca ne zlih okoliščin, ki bi jih odvračale od dobrega, niti ni
66)	slišati zavijanja volkov, se pravi ni zvijač pokvarjenih ljudi in
Oton Škota 1'OHOČH.OOMISIJONSklM DtlltVSIVIKNIAMIKIkl
KS Natančneje piSc o tun v prvem pismu l.eopoldinini ustanovi. 4 julija !X4(i.Heriehte2()(!X46).66-67
SK!t!!l/.AK!.A!)l
K.U[,HJKNi:Dt;[)!AČtN!i
Rast6/2()06
ameriških uradnikov, ki skušajo pod varljivo pretvezo civiliziranja Indijancev razkropiti to Kristusovo čredo in jo odvesti proč od bogoslužnega življenja ter svete katoiiške vere. Kako spodbudno je posiušati Indijance, ko se, spreobrnjeni k veri in daieč od pohuj-šljivega trušča sveta, v divji goščavi, podvrženi zgolj nasvetom, skrbi in vodstvu svojega duhovnega pastirja, preprosto in odkrito pogovarjajo med seboj in se blagrujejo zaradi svoje vetike sreče. S srčnim veseljem priznavajo veiiko raziiko med svojim prejšnjim poganskim življenjem in sedanjim srečnim položajem v krščanstvu, ne samo giede na duhovne, ampak tudi teiesne prednosti in koristi, tako za mir in spokojnost duše kakor za resnično vero v Boga, Stvarnika vesolja, ki so ga spoznali po krstni milosti. Po drugi strani pa imajo sočutje do ubogih slepih poganov, ki so, vraževerni, zašli s prave poti, ki živijo kakor živali in nočejo iti za Božjim klicem, ki jih vabi k veri. A po drugi strani začutijo veliko veselje, kadar vidijo svoje poganske brate sprejeti sveti krst. Takoj se j im pridružijo v duhovnem prijateljstvu, jim ponudijo medsebojno pomoč, v sveti ljubezni jih objamejo kot svoje brate in jih spodbujajo k izvrševanju krščanskih dobrih del.
Spreobrnjeni Indijanci obojega spola so takoj v zadregi, kadar jih kdo spomni na njihovo prejšnje življenje, ko so bili še pogani. Še posebej se jim studijo pošasti, ki so jih častili, ko so zaupali v predmete vraževerja - živali in izdelke človeških rok. Že sam spomin na te reči napolni njihova srca z gnusom in prezirom. Po krstu se sramujejo svojih prejšnjih del, s katerimi so se nekoč ponašali kot pogani.
Varjen je brezovega sladkorja. Nameravani odhod Indijancev
V začetku marca se Indijanci vsako leto odpravijo v divjino pripravljat sladkor iz soka nekega drevesa/'* Glede na potrebe tega trdega dela so tam zaposleni podnevi in ponoči. Čeprav je njihov duh zaposlen s časnimi zadevami, ne pozabijo na tisto edino potrebno za zveličanje. Prihajajo namreč v cerkev, nekateri vsako nedeljo, drugi vsak drugi teden, spet drugi vsak mesec, kolikor jim oddaljenost kraja in njihovo delo to dovoljujeta.
/w sc/c, da so nekoč, ko so napravili sladkor, v začetku maja prišli v mojo hišo glavarji in njihovi podložniki in mi razložili svoj sklep, da nameravajo postaviti svoje koče na nek bolj visok kraj, kake tri milje daleč od kapele. Vendar njihovemu načrtu nisem hotel dati pristanka, ampak sem jim raje svetoval, da posedejo zemljo blizu Oconta in jo začno obdelovati. Ker na svetu ni nihče brez napake, se neredko primeri, da tudi v indijanskem srcu ostane kaka smet poganske trmoglavosti, potem ko sprejmejo krst. 'Pako nisem mogel zadržati poglavarjev, da ne bi izvedli svojega načrta. Prepustil sem jih torej njihovi lastni iznajdljivosti in so odšli.
Odhod v Shawano
Ni še minilo veliko od njihove dobronamerne odločitve in že se je povsem razdrla. Komaj teden dni je minilo, ko je prišel iz Mil-waukccja v pokrajino Ocotito doktor llubschmann, od washing-tonske vlade imenovan nadzornik plemena Manominee, in je v moči vladnega ukaza Indijancem, naseljenim v pokrajini Oconto, naložil, da se preselijo v Shawano. Pridružili naj hi sc naseljencem drugega dela tega rodu, ki so že bili tam. Naslednjega dne so torej Indijanci
HVV/adnjcrti. Šestem pismu. 22. avgustal856.Berieltte'2K(IK56).str 20-2). Skola obširno opisuje majhne indijanske koče. dolge od 12 do 18 čevljev, in njihovo skromno opremo vnovem kraju okrog je/era Shavvano
SkKIII/.AklAl)]
kUlTUHNiniDIŠČINI
HastA/2006
pospraviti svoje koče in pohištvo/' zapustili so svojo kapetieo v Ocontu in se skupaj z menoj napotiti proti Shawanu, 30 milj oddaljenem od Oconta. Ko smo prišti tja, je hote) dr. Hubschmann govoriti vsemu ptemenu Manominee, ki ga je imel pred seboj. Želel je Indijancem razložiti predsednikov ukaz, zato me je naprosil, da bi vsem zbranim Indijancem v indijanskem jeziku sporočil in razložil tisto, kar mi bo on povedal v angleščini.
Ko sem mu dal svoj blagohotni pristanek, je z mojim posredovanjem nagovoril ljudstvo. Vsebina govora seje tikala pokorščine in podložnosti, ki naj bi jo Indi janci izkazovali državnim političnim zakonom, pa tudi gospodarstvu, industriji in poljedelstvu, ki naj bi se mu učinkovito posvetili, ter veliko drugih za skupno življenje koristnih stvari.
Nova cerkev v Shawanu. Bogoslužje in krščevanjc
Ko sem končal s tolmačenjem govora, mi je dal dr. Hubschmann v zahvalo 25 ameriških dolatjev. Njegova velikodušna nagrada mi je bila v veliko pomoč pri gradnji nove cerkve v Shawanu. Z njimi sem namreč kupil žeblje in les zanjo. Ko se je dr. Hubschmann po tridnevnem bivanju v Shavvanu vrnil v Milwaukee, sem z indijanskimi odličniki takoj pregledal, kje bi želeli imeti zgrajeno cerkev. Pokazali so mi prijazen, nekoliko dvignjen kraj, ki so si ga izbrali za gradnjo. Iz bližnje motorne žage so prinesli les in žeblje in se hitro lotili načrtovanega dela.
Ko je bila cerkev dograjena, postavljen oltar in okrašen s slikami, sem začel tudi v Shavvanu kakor v svojih prejšnjih misijonih opravljati bogoslužje, indijansko ljudstvo pa je pridno prihajalo k vsakdanji maši. S posebno gorečnostjo so sc udeleževali Hožje službe v nedeljah ob desetih, takrat je namreč pet pevcev pelo Slavo in Vero v indijanskem jeziku, med slovesno mašo pa so izmenično peli indijanske pesmi. Ko sem odpel evangelij, sem imel govor za svoje kristjane, prilagojen njihovim sposobnostim, njihovemu razumevanju in nravem, in pobožno so me poslušali. Indijanci se po sprejemu krstne milosti z veliko gorečnostjo trudijo ohraniti čisto vest in si skrbno prizadevajo v zakramentu spovedi vztrajno očiščevati se svojih grehov, da bi tako svojo dušo, posvečeno z Hožjo milostjo, napravili pripravnejšo za dobra dela in jo ohranili neoma-deževano. Zato so se nekateri moji kristjani v Shawanu spovedali svojih grehov vsak teden, drugi vsak drugi teden, in spet drugi enkrat na mesec. Ob nedeljah je šlo več kakor štirideset kristjanov med mašo k obhajilu.
Olcdc na to, da je za Indijance kot nove kristjane kljub njihovi dobri volji zelo težko dvigniti oči duha k nadnaravnim in Hožjim stvarem, kajti po naravi so čutni ljudje, sem moral za dvig njihovega duha uporabiti vso svojo spretnost. Ob nedeljah in praznikih sem takoj po svetem obhajilu obnavljal iti spodbujal v njihovih srcih duha češčenja in ponižnosti s pobožnimi vzdihi in kratkimi molitvicami ter z dejanji vere, upanja in ljubezni. Nazadnje smo molili pet desetk rožnega venca s skrivnostmi, izraženimi v njihovem domačem jeziku manonimi, da izprosimo varstvo blažene Device Marije. Popoldne ob dveh so peli Indijanci večernice z zvonkimi naravnimi glasovi v očipvejskem jeziku. Jaz sem jim pomagal z intonacijo glasu in pel izmenično z. njimi. Večernice smo peli tako, kakor sc navadno pojejo v cerkvi. Odpeli smo pet psalmov in hitimo, potem
W) V izvirniku "apinascttriccs". V anglcSkcmprcvt)du")rillKsandtrin-kcts"() vsebini )ch vreč poroča tudi vpetenipisnm.IKntajalK54.He-riehte27(IK55).str46-47.koopisuje Manoniineehidijanee. inponovnov zadnjem. Sestcnt pismu. 22 avgusta IK56,Bcrichte2K(IK56),str. 23-24.
SKRIII/.AKI.ADI
kuimRNbniDiščiNi-:
Rast6/2006
sem da! glas za magnitlkat in ljudstvo v cerkvi pokropil z blagoslovljeno vodo. Poslušanje in spremljava večernega indijanskega petja je pobožne kristjane napolnjevala z res velikim veseljem, t akoj po večernicah sem imel za vernike pridigo o krščanskem nauku. Na koncu sem popoldansko bogoslužje zaključil z glasno molitvijo.
Kadar so bili krsti, smo jih praznovali ob nedeljah po večernicah. Ko so prihajali pogani v mojo hišo, sem jim, preden so prejeli krst, v njihovem manonimi jeziku razložil, kako veliko milost bodo s krstom dobili od Boga, Velikega Duha, ki je v nebesih, kako globoke občutke ponižnosti in hvaležnosti do Boga morajo zato obuditi v svojih srcih, saj jim bo po prejemu krsta odpustil vse grehe. In kakšno bolečino morajo končno občutiti nad svojimi prejšnjimi grehi in slabim življenjem. Prav tako sem jih opominjal, naj takoj zavržejo malikovalstvo in vsakršno hudičevsko vedeževanje, da bodo lahko z obnovljenim duhom vse dni življenja vredno hodili pred Bogom in tako naprej. Med oblivanjem s krstno vodo so moji katchumeni sprejeli krst z. očmi, povešenimi v tla, ne le s pobožnim in skesanim srcem, ampak tudi z vdanim obrazom, in neredko z očmi, mokrimi od prevelike tolažbe. Nekateri posebno goreči so se mi hoteli, da bi bilo njihovo srce bolj spokojno, pred krstom naskrivaj spovedati grehov. Vendar sem jim rekel, da je zaradi krsta, ki ga bodo sprejeli in ki bo izbrisal vse grehe njihovega preteklega življenja, to odveč. Naj si raje prizadevajo, da bodo potem, ko jih bo očistila voda prc-novljenja, pobožno živeli in nič več grešili. Veliko poganov je prejelo krst skupaj z ženami. Potem ko so bili prenovljeni v sveti kopeli, sem jih zvezal v zakonu po obredu svete rimske Cerkve.
Uničevanje poganskih taiismanov in maiikovatskih predmetov
Ko je bil krst končan, sem prenovljenim poganom priporočil, naj prihodnjič, če imajo doma kake malikovalske in praznoverske predmete, vse skupaj poberejo in prinesejo k meni, da jih bom vrgel v ogenj in zažgal. Napravili so, kakor sem jim ukazal. Naslednjega dne so prinesli v mojo hišo polne vreče malikovalskih predmetov, ničeve drobnarije in stvari brez vrednosti '" kakor koščke brezovega lubja, od poganske roke nevešče popisane z znaki plemena Mano-minee, namreč z želvo, ribo, jelenom, podlasico in drugimi. Vsebovale so tudi stvari, povezane z velikim zdravilnim obredom, to je vsakovrstna barvila, zavita v jelenjo kožo, tobak, darovan bogovom, zelišča, rože, trave, korenine, zdravilne praške, spravljene v zvitke, in različne divje jagode, dalje piščali iz kosti poleg bobna in kositrnega lončka s peskom za izvajanje ropota med bobnanjem, vence iz zeli, prepletene z listjem, ki si jih sicer nadenejo na glavo vedeževalci. Mimo tega je bilo med malikovalskimi predmeti videti tudi ujede in nočne ptiče kakor orle, jastrebe, sokole, uharice, sove in podobno. Vsa ta vedeževalska pomagala, ki jim moram prišteti še kačjo kožo, so bila zaradi svoje starosti že napol strohnela in razpadla, vsa strgana in tako rekoč spremenjena v prah. Pogani namreč svoje malikovalske reči dedujejo drug za drugim od svojih prednikov, ki so živeli več stoletij nazaj, in si prizadevno trudijo ohraniti ostanke, ki so jih imeli njihovi očetje v veliki časti. In kadar pogani potujejo v oddaljene divjine, da bi tam postavili svoje šotore, nosijo s seboj omenjene ostaline svojih prednikov, ker jih častijo in vestno varujejo kakor svetinje. Zato jih tudi prenašajo iz roda v rod, da bi jih nepoškodovane ohranili svojim rodovom za bogočastje.
OtunSkulu POROČI),O O MISIJONSKHM UHI.UVSIVIRNIAMIRIKI
91 V izvirniku "omnes suas lascinalioncsclhnicas"
Nenavadno je videti, s kakšno neizmerno predanostjo so divji [ndijanci privrženi svojemu malikovalskemu obredju, dokier živijo v poganstvu, in kako hitro in s kakšno pripravljenostjo potem, ko so krščeni, prepustijo pozabi vse, kar so prej v svoji siepoti tako goreče ljubili. Kot dokaz, da so se odrekli praznega matikovalstva, prinesejo duhovniku vse svoje domače čarovne predmete, " v katere so prej poiagaii svoje zaupanje in jih doma častili, da bi jih zdaj zavrgel, uničil in za vedno odpravil. V svojem novem življenju pa zaradi izgube stvari in ker so se odvrnili od svojih prejšnjih običajev, ne trpijo nobene nejevolje, da, celo velika tolažba jih napolnjuje.
Ko so mi novokrščeni pogani prinesli v trstenih vrečah svoje malikovalske predmete, ki sem jih omenil zgoraj, da bi jih uničil, sem jim pokazal svoje zadovoljstvo, pohvalil njihovo gorečnost in poveličeval njihovo bodočo slavo v nebesih, ki jo morajo zaupljivo pričakovati od Boga, ker so njegovi posinovljeni otroci. Obenem sem jih opominjal, naj se poslej odrečejo vsem malikom in delom hudiča, in naj verujejo v enega, živega Boga v nebesih in njemu samemu služijo. Potem sem jih opomnil na predlog, ki sem jim ga bi) razodel, da naj namreč vse svoje malikovalske stvari vržejo v ogenj in jih prepustijo večni pozabi. V peči sem torej zakuril ogenj in vanj v prisotnosti Indijancev pometal vse njihove talismane, ki sem jih imel pred sabo. Pri zažiganju so mi pomagali z dobro voljo. Peč je kar žarela od velike vročine in dvigal se je močan vonj po zažganem. Toda zaradi velike tolažbe nisem čutil ob tem nobenega neugodja ali vznemirjenosti
Iz tega hvalevrednega dejanja se očitno vidi, kako zelo so se morali Indijanci že pred krstom potruditi, da so premagali in si podredili svoje naravno nagnjenje celo pred krstom, da so zmogli zažgati svoje malikovalsko imetje in z lastnimi rokami in popolnoma uničili stvari, ki sojih že od otroštva naprej tako zelo cenili in častili. Prav tako je očitno, koliko napora jih je stalo, da so zmogli zapustiti svoje očetne navade, razvedrila, plese, praznike, veliki zdravilni obred, čarovništvo in vse drugo, saj so iz izkušnje vedeli, da se bodo morali, kakor hitro se oprimejo krščanske vere, znebiti vseh teh praznih in ničevih reči, ki jim pripisujejo vso svojo srečo. Mnogi med njimi se ne ozirajo na zemeljske koristi, ki hi jih imeli od svojih domačih božanstev. Zaradi večne nagrade, ki jim je obljubljena v nebesih, se popolnoma odrečejo vsem svojim prejšnjim poganskim razvedrilom, in to iz enega samega razloga, da se vpišejo med priznavalce svete katoliške vere. Za naprej nočejo iskati slave v ničemer, razen da hodijo v cerkev, poslušajo krščanski nauk in molijo vsakdanje molitve, posebno skrivnosti svetega rožnega venca. Da pa hi poudarili razliko med seboj in protestanti, ki se prav tako hočejo imenovati kristjani, si v znamenje resničnega katoliškega kristjana nadenejo okrog vratu rožni venec s križem na prsih.
92Vizvirrt!ku"ministros".
93 'tako v ang. prevodu V i/virniku "vil!ici".cskrhniki,upravitelji
SKRITI/ARI Al)! KUl.lTIRNIDliDlSČINi:
Rast 6 / 2006
Odnos tndijancev do poganov in protestantov
Krščeni Indijanci se skušajo izogibati vsakršnega druženja in domačnosti z ljudmi druge veroizpovedi in se trdno držijo zveličavne katoliške vere. Protestantske pastorje"* nič bolj ne spoštujejo kakor druge Američane in jim navadno pravijo kar "intendanti".'" Z njimi se sicer pogovarjajo o svetnih zadevah, če jih kdaj kdo vpraša, a nikoli o tem, kar zadeva vero. Če pa jih kdo sili v pogovor o duhovnih stvareh, takoj obrnejo pogovor k svetnim ali pa jim jasno povedo,
94 V izvirniku sicer stoji "katoličani", vendarje i/konieksta jasno, da gre/a nekaioličane"
95 Hamilton Nelson Ross.l.aPointe - Villagc Outpost. Ann Arbor I96t). str K7. meni. dajeSkolova sodba preostra.Pravi.da so sc protestantski misijonarji iskreno trudili in imeli pred-vsem na vzgojnem področju /a I,a 1'oint blagodejen učinek Sklicuje se na poročila Amcricantnr(.'onipany
96 Na otoku Maeinae jih Skola omenja osem
SKRIII/.AKIAI1I KlillUHNI DPDIŠČINi:
Rast 6 / 2006 666
da njihova vera ni prava, ampak je prava samo katoiiška, "ki jo pridigajo možje v črniti tiatjah, ki mašujejo in so vse živtjcnjc neporočeni. Oni so nas namreč, pravijo, "prvi obiskati na našiti obatati, še preden so prišti v naše kraje angteški tujci, to je Američani. Kakor so nam pripovedovati naši predniki, so prišti iz datjnih prekomorskih dežet. Odrekti so se svojim staršem in sorodnikom in priphdi sem, da bi nas poučiti in nam v našem jeziku oznanili vse, kar jim je sam Vetiki Duh potožit v usta. Živijo pa ti možje revno, molijo za nas in nas branijo pred ztohnimi napadi hudiča," in tako datje.
Četo pogani odktanjajo druge veroizpovedi. Včasih se namreč zgodi, da se spravijo na katere izmed njih nekatotičani"^ z dotgotrajnim prepričevanjem. Z obtjubami in nagradami jih žetijo pridobiti, da bi sc bili pripravljeni izročiti njihovi veri in se krstiti. Pogani jim sicer z notranjim pridržkom in te navidezno ohtjubijo, da se jim bodo dati krstiti, če bodo dobiti od njih kaj hrane, vendar hitro pozabijo na svoje obtjuhc. Kmatu jih zapustijo, se vrnejo v svojo divjino in ostanejo tam, dokter jih spet ne začne mučiti takota. Drugi pogani, ki se nočejo uktoniti prepričevanju nekatoličanov, pa jim odkrito povejo: "Vetiko botje je za nas. da ostanemo v poganstvu, kakor da bi pristati na vašo veroizpoved, ki ni dobra, saj bi zaradi nje po krstu, ki bi ga od vas prejeti, postati stabši, kakor smo zdaj. Če pa se nam bo kdaj zahoteto, bomo šti /*t//e k možu, ki je obtečen v črno hatjo (duhovniku), da nas bo on krstit, ati pa bomo ostali, kakršni smo.
V mojem času sta bita v La Pointu dva pastorja prezbiterijanske Cerkve, ki sta v času dvajsetih tet pritegnita k svoji veri eno samo indijansko družino.'"' V upanju, da bosta imeta drugod botjšo srečo, sta zapustita La Pointc in skušata v višjih krajih ustanoviti nov misijon. t ista teta, ko je bit častiti gospod Baraga, sedanji škofv Sautt Ste. Marie, misijonar v L'Ansu, jaz pa v La Pointu, jc bito v premeru kakih 200 mitj med njim in mano okrog dvajset protestantskih pastorjev raztičnih sekt, ki so s ptehkimi zbadljivkami napadati katotiško vero in skušati na vsak način odvrniti pogane, da se ji ne bi pridružiti. A ktjub svojemu fanatizmu so se truditi zaman. Čim botj so namreč govoriti proti nam, manj poganov so spreobrniti. A še tistih nekaj, ki se jih jc pridružito njihovi veri, se je večidet spet vrnit k prvotnemu poganstvu, se predato ptesu in pijanstvu in so postati še botj zakrknjeni, tz tega torej stedi, daje Božja Cerkev, ki je steber in opora Resnice, ker je zgrajena na trdni Skali in jo vodi Božji prst, neprimerljivo bolj uspešna v spreobračanju nevernikov kakor sekte vsega sveta skupaj. Kajti Bog sam ohranja svojo Cerkev, jo brani proti napadom tistih, ki so zunaj, ruši in štabi njihove napore in jih nazadnje pusti, da odhajajo nemočni in prazni.
Praznovan je božiča
Ker pa indijanski kristjani vidijo, da so po svojem spreobrnjenju k veri povsem omejeni gtedc nekdanjih zabav, ki so jih v poganstvu uživato s takšno svobodo, se zatekajo v duhovne radosti, hi te so jim v vetiko večjo totažbo kakor vsi prazniki matikovatskega češ-čenja, v katerih so uživati nekoč. V Ameriki jc namreč na teto sedem"" zapovedanih cerkvenih praznikov. Katotiški tndijanci se sicer trudijo, da bi vse nedelje in praznike posvetiti pobožnosti, še posebno pa častijo božič. Svete tri kratje in Rešuje teto. Krščanski
Oton Skoltt POROČtl.O O MtSIJONSKI M DHPUVSHVHRNIAMtKtK]
97 V i/vnmku "matutin". to je glavni det brevirja, molitvene obveznosti katoliškega duhovnika.
SKKIH/.AKI.ADI K,ui.njHNi:i)hi)iAčiNi: Rast 6 / 2006
Manomince ves teden pred božičem porabijo za to, da se pri spovedi očistijo svojih grehov. Zaradi njihove hvalevredne gorečnosti sem itrtei na božični večer ob množici spovedancev komaj toiiko časa, da sem iahko opravi! ves brevir.'^ Nekateri izmed njih so š)i namreč k svetemu obhajilu že opohioči, drugi zjutraj. Za krašenje cerkve indijanski možje navadno že več dni pred praznikom začnejo v gozdovih sekati in nabirati cedrove veje. !z njihovih hstov spletejo ogromen venec. V vsej dotžini ga pričvrstijo na stene, tako da opaše vso cerkev. Z drugimi, manjšimi venci ovesi jo o!tar, vrata iti okna. Da bi dati oltarju še tepši okras, ga okrasijo z najrazličnejšimi svetimi predmeti, da se !e biestijo v pestrih barvah. Z njimi še bolj gani jo srca krščanskega ljudstva pri češčenju velikega praznika Gospodovega rojstva. Oltar namreč okrasijo z obeski in križi, s prozornimi koralami različnih barv, s čudovitimi šopki umetnih rož in z različnimi slikami v okvirjih, ki so krog in krog oviti v svilene trakove. Ob stenah oltatja visijo platnene zavese, oltar sam pa je okrašen z rožami, slikami in zelenečimi venci. Indijance vodi pri tem tolikšna verska vnema, da pri krašenju cerkve in oltarja kar tržejo drug drugemu delo iz rok. Vsaka krščanska družina priskrbi za praznično razsvetljavo lojene sveče, tako da v tisti presveti noči razsvetljuje cerkev s svojo lučjo okrog dvesto sveč. Ob enajstih ponoči prikliče vernike znamenje zvonca. Pevci prvi vstopijo v cerkev, za njimi pa gre ostala množica občestva. Potem zadonijo pobožne pesmi v čast Gospodovega rojstva v indijanskem jeziku. Pevci jih prepevajo celo uro. Opolnoči se začne slovesna maša v razkošnem ornatu. Preprosti Indijanci prisostvujejo tej presveti daritvi s toliko večjim srčnim veseljem, kolikor več tolažbe jim nudi sveta slovesnost, [isti, ki naj bi jih med mašo obhajal, pristopijo h Gospodovi mizi. Indijanci to presveto noč večinoma prebijejo brez spanja in si čas kratijo s svetimi pogovori in duhovnimi pesmimi.
Praznik Svetiti treh krat jev
Čeprav praznujejo katoliški Indijanci praznik Svetih treh kraljev z enako pobožnostjo kakor praznik Gospodovega rojstva, pa si poleg glavnega bogoslužnega cilja privoščijo tudi drugo, stransko češčenje, ki izvira iz samega imena tega praznika. To jc nekakšna umirjena in trezna zabava. Zato tudi imenujejo Razglašenje v svojem jeziku "Ori-gina-gijigat". Kakor tistim svetim magom, ki so prišli za zvezdo z Vzhoda v Jeruzalem, da bi se poklonili Gospodu Kristusu, pravimo kralji, tako se tudi prvaki indijanskega rodu v svojem jeziku radi imenujejo "ogimag", to je kralji ali poglavarji. Zato imajo praznik Svetih treh kraljev za svoj zavetni praznik.
Čeprav so Indijanci le ubogi prebivalci gozdov, pa so domorodci, se pravi najstarejši narod in prvi naseljenci Amerike. Preden so Angleži, ki jih danes imenujemo Američani, z zvijačo in okrutnostjo zavzeli njihove dežele, so bili posestniki vsega Novega sveta. Toda kako bi se mogel ubog, siromašen, prevaran in neoborožen narod braniti proti civiliziranemu angleškemu ljudstvu, bojevitemu in oboroženemu, ko lahko s svojim lesenim lokom, narejenim z lastnimi rokami in napetim s preprosto vrvjo, komajda ustreli zajca ali srnjaka. Ko pa bi bil indijanski rod dobro oborožen, bi zaradi svoje naravne moči, hrabrosti in prirojene divje surovosti lahko brez velikega boja premagal in pregnal s svojega ozemlja nežni in šibki civilizirani svet, kakor se je to zgodilo v Kaliforniji.
Oton Škota POROČU O O MtStJONSKt M Dm.UVSPVHRNIAMHRIK!
98 V tretjem pismu, )2 novembra 1850, Beriehte23(IH5t), str l()6, omenja kot pijačo tudi "v vodi in sladkorju kuhane smrekove igtiee"
Navada, da ne te katoliški tndijanci, ampak tudi sami pogani, čeprav točeno drug od drugega, praznujejo šesti januar, to je prav praznik Cospodovega razglašenja, kot svoj zavetni praznik, izhaja iz njihove stare tradicije. Vendar kot dan Gospodovega razgtašenja očitno razodeva poktieanost poganov k vve// veri.
Za primerno praznovanje svojega zavetnega praznika ukažejo poglavarji svojim podložnikom postaviti šotor, dotg 30 čevljev, in tam pripravijo vetiko pojedino. Nanjo najprej poktičejo prvega, najvišjega pogtavatja "kitchi-ogima", za njim pa nižje pogtavarje, za katerimi se veseteniu praznovanju pridruži ostata množica plemena obojega spota. Pri takšni pojedini strežejo z raztično perutnino kakor s petetini, kopuni, divjimi pticami, zajčjim, kozjim in svinjskim mesom, dalje z mastom in z več vrstami stadkega peciva, napravljenega iz raztičnih gozdnih jagod in sladkorja. Za pijačo strežejo katotiškemu ljudstvu zaradi kreposti vzdržnosti samo s čisto vodo.'" Pojedina traja navadno tri ure. Ves ta čas pojejo pevci v kotu šotora ljudem v spodbudo pobožne pesmi o Svetih treh kraljih iti o božiču. Ko se pojedina konča, naj višji poglavar vstane in spregovori svoj itn tovarišem pri pojedini. Zagotavlja j itn svojo dobrohotnost in veselje, z blagimi besedami jim stavi pred oči zvestobo, ki mu jo dolgujejo, ter jih nagovarja k dobremu in poštenemu življenju. Na koncu jim zaželi vsesplošnega uspeha in sreče v novem letu, ki seje začelo. Po teh besedah spet sede.
tlden od nižjih poglavarjev vzame iz torbe fižolčke bele in črne barve, kakor mu je ukazal glavni poglavar. Izmed vseh okoli stoječih mož potem izžreba tistega izmed njih, ki bo moral v prihodnjem letu pripraviti pojedino za povabljene. Medtem so že naskrivaj ob stran položili hlebček kruha, napravljen iz jajc, mleka, sladkorja in masla ter lično okrašen z rožami. S tem hlebčkom počastijo tistega, ki je bil izžreban, da bo drugo leto pripravil plemensko pojedino. Če je ta človek reven ali skop, mu je nepri jetno vzeti hlebček, ki ga je dobil z žrebom; prestraši se, da kar obledi. Ker je dolžan pojesti tisti sladki hlebček v prisotnosti najvišjega poglavarja, medtem ko se mu vsi smejejo, ga spodbujajo in mu čestitajo, ga to spodbudi, da ga sprejme s hrabrim srcem. Če pa kdaj žreb zadene človeka, ki ga tare veliko pomanjkanj, mu morajo drugi dobrohotno pomagati pri pripravi pojedine za naslednje leto.
SKRIH/AKIADI
Ktn.ltlRNIIlIlUŠČtN!
Rast 6 / 2006 668
Praznik svetega KeSn jega telesa
Praznik presvetega Kešnjega telesa prav tako praznujejo z vsem mogočim sijajem in razkošjem, vendar v skladu z ubožnostjo indijanskega rodu. Za pripravo slovesne procesije se že dva dni pred praznikom možje Manomincc pridno lotijo sekanja drevesnih vej v gozdu. Iz njih postavijo blizu cerkve štiri šotore ali utice, pokrite z obraslimi vejami, enako oddaljene ene od druge. Te utice so štiri postaje, kjer gre mimo procesija, in hkrati prostor, kjer se izpostavi najsvetejši Zakrament iti da ljudstvu blagoslov. Znotraj so utice okrašene s platnenimi in svilenimi zavesami, s pletenimi vrvicami, slikami in številnimi cvetovi. V utici stoji tudi s prti pogrnjena oltarna miza. Katoličani včasih pripravijo in izravnajo pot za obhod procesije ali prošnje molitve, tako da očistijo prst od trnja, rastlin in korenin in jo potresejo z. rožami. Na ta praznični dan sc skupaj zbere katoliško ljudstvo in stoji zaradi prevelikega števila obiskovalcev deloma v cerkvi, deloma pred cerkvijo. Pevci in nosilci sveč so že pripravljeni.
dlonSknla
['OROČIIOOMISIJONSKUM
Dtl.UVSIVIRNIAMIRIKI
SKRIT!/ARI.ADI KUlTtJRNLDIDIŠČINi:
Rast 6 / 2006
in ko se zapoje "t^ange tingua", se začne procesija in gre skozi cerkvena vrata po poti, posejani z rožami. Pevci pobožno pojejo tatinsko himno skupaj z drugimi duhovnimi pesmimi izmenoma v indijanskem jeziku od ene postaje do druge, medtem ko se premikajo po poti naprej.
Češčcnjc najsvetejšega Zakramenta pa se odvija po nastednjem redu: Ko pridejo ljudje k posamezni od omenjenih štirih postaj, duhovnik, če je sam, pokadi Najsvetejše in na vsaki postaji posebej najprej zapoje začetek enega izmed štirih evangetijev. Zapoje tudi nekatere prošnje za Cerkev in tjudstvo iti da blagostov z Najsvetejšim na vse štiri strani sveta. V istem trenutku dvajset ati več oboroženih tndijancev ženim zamahom stavnostno sproži svoje puške, medtem ko se množica kristjanov vrže na tta in pobožno počasti presveti zakrament. Štirje otročiči tudi vso pot zvonijo, vsak s svoj itn zvoncem v rokah, drugi trosijo cvettice na pot, kjer bo šet mimo Gospod. Eden od dečkov nosi posodo, napotnjcno z žerjavico, s katero vzdržuje žar v kaditnici, oba akotita pa na vsakem koraku pokadita proti naj svetejšemu Zakramentu.
Procesija z javnim sprevodom traja dve uri, kajti postaje so kakiti sto petdeset korakov dateč druga od druge. Katotiški tndijanci, tako moški kakor ženske, v mohtvi zbrano prisostvujejo tej sveti sto-vesnosti. Za vsako pobožno dušo je nemajhna totažba, ko v teh divjih gozdnih krajih gteda to sicer skromno, vendar za revne gozdne prc-bivatec tako vetiko stovesnost. Kajti njihovim očem se te redko ponujajo takšna praznovanja. Potem ko pri vsakem ottarju dobijo btagostov z Najsvetejšim, se vsa množica kristjanov v tepem redu v procesiji vrne v cerkev, 'takoj nato se začne stovesna maša s petjem, popotdne ob dotočeni uri pa so pete večernice. Krščanski gozdni prebivatci spošttjivo in s pobožnim strahom stopajo po poti, po kateri gre na svoj stovesni dan Gospod v rokati duhovnika, ki ga nosi. Z vesetim srcem ohranjajo spomin na totažbo, ki so jo užiti oh tej sveti stovesnosti. t udi utic, v katerih jc bita izpostavljena presveta monštranca in se je deti) btagostov, si ne upajo porušiti, dokter napo) ne strohnijo in se, ko jim že odpade oveneto listje, same ne podro. To je nesporno znamenje, ki daje stutiti, kako živa je njihova vera.
Pridetovanje stadkorja
Vsako teto ob začetku štiridesetdnevnega posta se tndijanci umaknejo v gozdne pokrajine od pet do deset mitj dateč od njihovega domovanja, pt idetovat stadkor. Vsakokrat, preden so se namenili iti tja, so me prositi, naj jim napravim kotedarje, da bodo tahko zanesljivo vedeti, ob katerih dnevih morajo počivati od deta in kdaj se morajo postiti. Ta kotedarje obstajat iz nekaj črt in znakov, napisanih na hst papirja, ki so naznačevati vse postne dneve, nedetje in praznike od pcpetnice do Gospodovega vstajenja. Da bi sc izogniti najmanjši napaki pri izračunavanju dni, so dobri kristjani vbadati igte v prvo vrsto dni v kotedarju in jo vsak dan pomakniti za en dan navzdot. Kakor hitro so torej dobiti kotedaije, so odšti v divjino in začeti tam ssvojimdetom.
Najprej si postavijo šotore, kjer tahko stanujejo in opravtjajo svoje deto. Potem si pripravijo posode in ognjišča, podrejo drevje v gozdu in nasekajo drva ter si napravijo koše in košare. Ko je pripravtjeno vse orodje, potrebno za pridobivanje stadkorja, napravijo s sekiro ati nožem zarezo v drevo, imenovano javor (r/cer). Z vetiko
OtunSkola
POROČ!t.OOM!S!.l()NSKIM
DILUVSPVHKNIAMPRtKI
SKRIII/.AKI.ADI
K))IH)RNi:t)ll)IŠČINi:
Rast6/2006
prizadevnostjo in hvalevredno pridnostjo izdelajo iz soka, ki pola-goma priteka iz drevesa in ki ga ponoči in podnevi kuhajo in varijo, žeto stadek iti okusen siadkor rumene barve.
Krepost treznosti
Krepost treznosti je veliko prispevala k dvigu morale v Severni Ameriki in k odpravi in izkoreninjenju slabiti navad. In to ne le med pobožnim irskim ljudstvom, kjer sojo najprej uvedli in kjer je sijajno premagala nasilje, ampak tudi med različnimi katoliškimi in nekatoliškimi narodi Severne Amerike, najbolj pa med katoliškimi Indijanci. Z3/-MŽ&/ treznosti ustanavlja podružnice v posameznih verskih skupnostih, ki so se odločile, da jo sprejmejo in osvojijo. Imenuje pa se "Družba treznosti", to pomeni vzdržnosti od alkoholnih pijač.
Indijance sem hotel obvarovati vseh duhovnih nevarnosti, tako da bi se lahko brez ovir posvečali napredku katoliške vere in gojenju bogoslužja. Zato sem jih, še preden jih je oblila krstna voda, spodbujal, da morajo, če hočejo Boga dolžno ljubiti in mu služiti, opustiti vsa nočna pohajanja in popivanja. Kakor se spodobi za nove katoliške kristjane, naj se vpišejo v Družbo treznosti, da bodo tako poskrbeli za zveličanje svoje duše in dali drugim dober zgled.
Ko so bili Indijanci krščeni in ko sem njihova imena vpisal v krstno knjigo, sem osebno vprašal vsakogar od njih: "Imaš resen namen, vpisati se v Družbo treznosti in se zdržati mornarskega vina in žganja? Za koliko let ali za koliko časa se želiš vpisati ?" Odgovor je bil večinoma odločitev za vzdržnost za pet ali deset let, včasih tudi za vse življenje. Obljube vzdržnosti, ki je temeljila na Božji milosti in dobri volji, so se potem zvesto držali. Indijanske žene, tudi tiste, ki živijo v poganstvu, zelo redko uživajo alkoholne pijače. Pogosto sem jih sam slišal govoriti: "Nikoli ni prišel čez moje grlo požirek vina ati kake druge alkoholne pijače." Zelo se trudijo in vztrajno prepričujejo svoje može, naj se vzdržijo pitja. Skupaj z njimi se tudi same obvežejo k vzdržnosti, ne toliko zaradi potrebe kolikor zaradi dobrega zgleda, ki ga dajo s tem svojini možem, toliko učinkoviteje jih namreč lahko opominjajo, kolikor zvesteje se pred očmi svojih mož same držijo vzdržnosti. Nazadnje pa tudi zato. da bi razblinile strah svojih mož, če bi se kdaj zaradi pojava naravnega odpora hoteti vrniti k svoji prvotni strasti. Ko Indijanci na ta način hodijo po poti vzdržnosti, začenjajo polagoma čutiti grozo pred tistim, kar so prej s takšno poželjivostjo ljubili. Ko opazijo, da so v njihovo sosesko ali v katerega od šotorov njihovega rodu naskrivaj pripeljali alkohol, ki ga imenujejo z domačim angleškim imenom "whisky", po indijansko pa "ishkotcwabo", jih njihova gorečnost pripelje do tega, da stopijo v šotor, razbijejo vedra, vrče ali steklenice in tekočino izlijejo. Lastniku pa ne povrnejo z ničemer, razen s strogim opominom.
S kakšno nepremagljivo trdnostjo duha stojijo Indijanci za svojo obljubo neomajne vzdržnosti, ni težko razbrati iz naslednjega: Kadar zapustijo svoja bivališča in gredo na lov, kjer po več mesecev v gozdovih prežijo za divjačino, jih neredko obiščejo Američani, ki pridejo iz. okolice Grecn Baya, in jim ljubeznivo nalijejo kozarec vitia, da bi jih poživili, a ga nočejo sprejeti. Zgodilo se je, da so jini ponudili celo denar in obljubili, da jih bodo nagradili, če bodo kaj malega popili ati vsaj pokusili, a so vendar zavrnili vsa njih vabila,
OtonSkola
l'()R()č'll.()()MISI.!()NSRi:M
[llt.tJVSIVIRNIAMIRIKI
W()/incriH'sti Indijancev in posebej o tem dogodku poroča Skola tudi v zadnjem, šestem pismu. 22. avgusta 1856,Beriehtc 28 (1856),str. 25-26.
H)()Vi/viruiku:l'rincipiisohsta.scro medicina paratur(()vidij.Rcmcdia amoris.91).
HHVizvirnikufrancoskoalaKivicrc auxl.ouis,namesto ausl.oups. l()2l,ctnicol862i/dajnkronogramv /adnj: vrstici latinskega besedila: "Sol IDcoMcol.aVs. Coronantl el.ettos s Vos".
SRRIII/AKI.ADI
KULUIRNUDHDIŠČINH
Rast 6 / 2006
obljube, darila in obete. Niti poslušati niso hoteli njihovega nagovarjanja. Ko so jih Atneričani videli tako zakrknjene, so jih začeli biti s pesttni, da bi jih tnorda zgrdim ravnanjem prisilili, da popijejo kaj mornarskega vina. Potrpežljivo so prenesli žalitev, vendar niso pili. Na koneu, ko so propadli itt se izjalovili vsi njihovi poskusi in se je uglednitn Američanom zdelo, kakor da ničvrcdtii divjaki zaničujejo nje in ves njihov narod. Napravili so še zadnji poskus, za katerega so mislili, da jim bo uspel. Jezno so privzdignili glavo nekega Indijanca in na njegova usta nastavili vrček, poln alkohola, ter sc trudili, da bi mu v usta zlili nekaj tekočine. Dobri Indijanec pa je imel usta čvrsto zaprta, da jih ne bi orosila kaka kaplja vina. Ko Američani niti s tem zadnjim poskusom niso mogli uspeti in so videli, da je vsak up zaman, so se v smehu in glasnem krohotu umaknili. Ta dogodek mi je pripovedoval prav tisti Manominee Indijanec, ki je po teh številnih poskusih nagovarjanja odnesel tako sijajno zmago.'"' Iz tega se jasno vidi. s kakšnim sovraštvom Indijanci po svojem spreobrnjenju h katoliški veri preganjajo tisto, kar jih je nekoč v poganstvu tako silovito držalo v temi in grozilo njihovim dušam s pogubo. Kako hrabro se borijo proti svojim slabim nagnjenjem in kako vestno se držijo tudi najmanjše spodbude svojih duhovnih pastirjev, sc razodeva v tem, kako zvesto stojijo za svojimi obljubami, danimi Uogu in Cerkvi. Neizobraženi in oboroženi samo z nedolžno preprostostjo skušajo hrabro in v dejanju izpolniti tisto veličastno in sijajno geslo: "Že na začetku se upri, prckasno se nudi zdravilo."""'
Čeprav so Indijanci poganjek divjega, malikovalskega rodu, so vendar vcepljeni na dobro drevo svete katoliške vere in zaliti z vodo krstne milosti prinašajo zaželeni sad odrešenja.
Zelo težko pa jih je dvigniti iz njihove prvotne divjosti in jih odvrniti od njihovega malikovalstva iti poganskih predsodkov, jih odvrniti od očetnih bogov in njihovega duha, ki je omejen v okove mesa, dvigniti od vidnega in naravnega ter jih prenesti k nevidnim in duhovnim stvarem. Še posebej, ker jih lahko od prave poti odvrnejo sovražniki vere, ki jim povsod nastavljajo zanke. Le z dejavno Božjo milostjo sc odvrnejo vse te težave iti se izjalovijo naklepi hudobnih.
Število krščcnccv
Seštevek vseh poganov indijanskega rodu, če ne štejem zraven drugih narodov, ki mi jih je privedla Božja dobrotljivost, da sem jih krstil v svojih misijonih, jc naslednji:
V La Pointu pri Gornjem jezeru iz indijanskega in polindijanskega rodu Očipve sem v obdobju osmih let krstil 600 duš, v okraju Oconto blizu Green Baya med rodom Manomince v obdobju šestih mesecev 150 duš, potem v Shawanu, ob reki Wolf"" med plemenom Mano-minee v obdobju treh let in pol 200 duš.
Naj bo od letos (I 862)'°* in na vekomaj
hvala samo mojemu Uogu, ki venča svoje izvoljene.
Lidija Markeij
AVGUST
NMs)t'iilitlt:wii vandcr Ho«) rm koncertu v Hudičevem turnu v okviru festivala Hrežiee Skupine festival Hrežiee
KRONIKA
Avgust - oktober 2006
NOVO MfiSfO.I. avgusta Vokvirulntoptibajehilovkuhtirnetn centru Janeza Irdine mogoče prisluluiitipredavatiju Afrika injazCrisa de Bodeja. Na razstavišču Arkade na Grmskem gradu so odprli fotografsko razstavo Pregovori avtorice lanje Verlak. v Sati Sehastianu pa razstavo podvodncfotogralljc. Vstolnieerkvisv.NikolajajehilkoneertflosfIoruni Numerična simbolika in Marijino čaščenje v izvedbi vokalnega ansambla Odlieeatou v okviru festivala klasikaa Slovenija Skupine festival Brežice.
Šf.NTRttPBRR I. avgusta - V cerkvi sv. Ruperta je bilo mogoče prisluhniti koncertu Mozartovih zgodnih sonat za čembalo in violino v izvedbi l iinotyja llaiga in Valerie Monatari v okviru festivala klasikaa Slovenija Skupine f estival Brežice.
AR I IČB. 2. avgusta Skupina plesalcev in godcev folklorne skupine kt H) Otomt Župančiča iz Artič se je podala na mednarodni festival Schwa-leberg v severno Nemčijo, kjer je predstavila slovenske ljudske plese.
NOVO MBSTO. 2. avgusta Botopuh se je nadaljeval s predavanjem Dokumentiranje doline Spiti 1'atricka Sutherlanda v kulturnem centru .laneza I rdine ter z otvoritvijo njegove istoimenske razstave v Galeriji Simulaker.
NOVO MBS I O, 3. avgusta V kulturnem centru Janeza I rdiuc je bilo mogočeprisluhnititrihuni Dileme dokumentarne fotogralijcvokviru festivalu lotoptib. Na terasikluhal.okalPatriotje bila na ogled projekcija fotografskih zgodb. V atriju knjigarne Goga so predstavili strip Mcksikajnarji /orana Smiljaniča in Marijana Rušavca.
SliVNICA. 3. avgtista V okviru Sevniškega grajskega poleta je bil v l utrovski kleti pod gradom koncert Mic Žnidaršič.
DOBIN.ISkf I OPBICB, 4. avgusta Organist Milko Bizjak je povabil na koncert v cerkev sv. Ane.
NOVO MI.S K). 4. avgusta f estival Botopuh se je nadaljeval s predavanjem Michaela Rcgnicra Spremeni se ali umri: fotožurnalizem v dobi interneta v kuhurtiem centru Janeza Irdine. Vtialeriji kralj so odprli foto-gralsko razstavo Beg pred Gospodom avtorja Grisa de Bodeja. V San Sehastianu je bil koncert skupin Županova torta in 1'uppezt v okviru festivala Nm izklopljeni Novomeških poletnih večerov - Novega mesta festivalov.
I)()l .BNJSkB BOPI,IUB. 5. avgusta V I ludičevem ttumi je bilo mogoče prisluhniti koncertu skupine Jararaja. Dati pozneje so ga potiovilivgrajsketn atriju vCrnomlju.
NOVO MfiSIO. 5. avgusta V atriju ktijigarne (ioga je bila na ogled zaključna razstava udeležencev delavnice f otopub. Obiskovalci so za najboljšo izbrali zgodbo Človeško kraljestvo mladega novomeškega fotografa Boštjana 1'ttclja. V San Sehastianu je bilo mogoče prislulmitikoticcrtu skupin Otium. Mare & šankpolitkarji.
BI/BI JSkO. 6. avgusta Na Gradu Bizeljsko je bil koncert francoskega ansamhlaAllafranccscavokvirn festivala Brežice Sktipincfcstival Brežice.
1)01 fiNJSkf '!'())'].K')i. 6. avgusta 29 glasbenikov iz vse Slovenije se je predstavilo na 3. tekmovanju za najharmonikarja Dolenjskih loplie.
SO l f.SkA. b. avgusta V Hudičevem ttirnu je bilo mogoče prisluhniti koncertu Bachovih sonat za solo violitio v izvedbi l idewij vati derBoot v okviru f estivala Brežice Skupine f estival Brežice, koncert je bil nekaj dni pozneje tudi na Gradu Mokrice in v cerkvi sv. Neže na kumu.
DOI BNJSkB IOPBICB. H), avgusta VV/clIncssccntrtiBahicasoodprli fotografsko razstavo Vzporedna realnost: voda Bojana Štcfaniča.
MBIBIkA, H), avgusta Vokvirtt prireditev Pridi zvečerila gradje na dvorišču Metliškega gradu nastopila kubanska skupina Santiagucro.
NOVO MBS I (). 10. avgusta V knjigarni (ioga je potekal večer poezije Bsada Bahačiea. Pogovor je vodila Stanka Hrastelj.
AVGUST
lejaljahič.zmagovalka tekmovanja harmonikaric na diatonični harmoniki na državnem prvenstvu na gradu Kajhenburg
KRONIKA
Kastb/2()()6
ZAPLAZ. 10. avgusta - V cerkvi Marijinega vnebovzetja je bil koncert francoske in angleške polifonije iz I I. stoletja v izvedbi skupine Dialogos v okviru festivala Klasikaa Slovenija Skupine festivalov Brežice.
MI I I IKA. I I. avgusta Ob 30-letnem delovanjem metliške f olklorne skupine Ivana Navratila so v Oanglovem razstavišču odprli razstavo.
NOVO MBS K). I I. avgusta - V San Sebastjanu je bila na ogled gledališka predstava Stand tip Comcdy.
PIŠLCL. II avgusta festival Klasikaa Slovenija Skupine festivalov Brežice se je nadaljeval v cerkvi sv. Mihaela s koncertom skupine Cracovia Barocca.
RIBNICA. I I. avgusta Prepoznati in razpoznati je naslov fotografske razstave Vita Oražma. ki so jo odprli v Galeriji Miklova hiša.
SO I LSKA. I I. avgusta V I ludičevem turnu je bil koncert Anžeta Palke in Presnetih vohunov.
IRLBN.IL. 11. avgusta V Mercator centru je bila na ogled igrana otroška predstava Miška Minka.
BRLSI ANICA. 12. avgusta Na gradu Rajhcnhurg jc potekalo tekmovanje harmonikaric (na diatonično harmoniko) za državno prvenstvo. Od 22 tekmovalk se je najbolje odrezala leja Ljubič, ki je osvojila naziv državne prvakinje, dobitnice zlatih medalj pa so še Jožica I ločevar. I adeja Kušar in Katja Lužar. Občinstvo jc za najprikupnejšo harmonikarko izbralo Veroniko Podgrajšck iz /reč.
ČRNOMI.I.J. 12.avgusta Načrnomaljskemplacjebilkoncertansamhla Lnskuslali.
I I(SK( )VLC. I 2. avgusttt Aniit glasbeni večer v cerkvi sv. Ane sta oblikovala mska glasbenika. pianistkaJulicKunšck in violimstllja(irom.
ČRNOMLIJ, 13. avgusta V grajskem atriju jc potekal družabni popotniški večer z Damjanom Muhičem.
ČRNOMLI J. od 14. do IS. avgusta V grajskem atriju jc potekala likovna in kiparska delavnica Galerija Komenda v grajskem atriju. Otvoritveni večer jc popestrila Ulmska projekcija filmov mladih belokranjskih ustvarjalcev.
NOVOMLSK). odl4. dol9. avgusta Sedmič zapored je zavod Lo-kalPatriot priredil Mednarodno glasbeno delavnico in festival Jazzinty. Delo jc potekalo v delavnicah, mentorji so bili znani glasbeniki. V sklopu festivala je bilo šest koncertov ter nastop domačih zasedb Igrišče ter Črt Remic kvarteta. Četrtič so podelili tudi nagrado za najboljšo slovensko jazz kompozicijo Jazzon. ki jo jc prejel Kristijan Kranjčan za skladbo Odločitev.
DOI .LNJA VAS 1'RI KRŠKI M. 15. avgusta Ob krajevnem prazniku so položili temeljni kamen za večnamenski dom. kjer bodo svoj prostor dobila tudi tamkajšnja kulturna društva.
KRŠKO. 15. avgusta Direktorsko mesto KD Krško jc prevzela diplomirana umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture Katja Ceglar.
ML 11 IKA. 16. avgusta Na dvorišču Metliškega gradu jc potekala revi ja ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Jako sc jc pelo iti igralo nekoč.
PLISKOVICA. Ib. avgusta Na K. Štrekljevih večerih sta nastopila ženski pevski zbor Zimzelen z Mirne in instrumentalna skupina t ihožitja iz Metlike z l judsko pevko Marijo Jerele.
ČRNOMLLJ. IS. avgusta Poletje v Črnomlju sc jc nadaljevalo s koncertom francoskega šansona in Ježkovih pesmi v izvedbi dua Chanson de la rue v mali dvorani Kulturnega doma.
DOLLNJSKL fOPLICL. IS. avgusta V cerkvi sv. Ane jc bil koncert s tenoristom Matjažem Matejem Kastelcem in gosti.
ČRNOMLLJ, 19. avgusta V Galeriji Komenda so odprli razstavo f otografske delavnice. Na Črnomaljskem plač je bil koncert Zaklonišče prepeva.
DOI .LN.ISKL l OPLICL. 19. avgusta Družinsko gledališče Kolenc je v Balnei izvedlo kabaret Ljubezen vrti svet.
DRAŠIČI. 19. avgusta Popcvanjc na vasi jc bil naslov koncerta pevskih skupin.
ML IUKA. 19. avgusta V okviru prireditev Pridi zvečer na grad je na dvorišču Metliškega gradu nastopila folklorna skupina KUD l incta Rožanca.
PRLLOKA. 19. avgusta - V Starem kalu so pripravili veliko folklorno prireditev z naslovom Bogdaj srečo, dobri ljudi.
AVdtlSI
KRONIKA Rast 6 / 2006
ČRNOMLLJ. 20. avgusta - V grajskem atriju je nastopil Jani Kovačič.
ML I I .IKA. 22. avgusta Na dvorišču Metliškega gradu je bil koncert kantavtorjafadejaVeseljakata.
ML I LIKA. 24. avgusta Vdor v moje sanje je naslov celovečerne plesne predstave, ki jo je Plesno društvo Krokar predstavilo na grajskem dvorišču v okviru poletnih prireditev Pridi /večer na grud.
NOVOMLSfO.od24.do25.avgusta VKluhul.okalPatriotjepotekal I. festival Nm Izklopljeni, o/, festival akustične glasbe.
ŠLN f.ILKNLJ. 24. avgusta V farni cerkvi je bi) orgelski koncert. Pred občinsko stavbo je bilo mogoče prisluhniti koncertu Občinskega pihalnega orkestra Občine Šentjernej.
SO I LSKA. 25. avgusta V I ludičevem turmi so odprli razstavo izdelkov iz delavnice Unikatna keramika. /. glasbilom didžiridu je nastopila Mateja Kunstck.
AR I IČL. 26. avgusta Na Banovi domačiji je bila prireditev Zapojte z nami.
BRUSI ANICA. 26. avgusta Poletje na gradu Rajhenburg se je nadaljevalo s prireditvijo f olklora brez meja. Nastopili so folkloristi s Senovega, f olklorna skupina KUD ()štrc s I Irvaške in folklorna skupina Koernmend z Madžarske.
ML I LIKA. 26. avgusta - Mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad so se zaključile z nastopom folklorne skupine Ivana Navratila, ki letos praznuje 3()-lctnico delovanja.
SO I f SKA. 26. avgusta V I ludičevem turnu je bil koncert skupine Rob-bie f vans 4+1.
ŠLN f.ILKNLJ. 26. avgusta Na promenadnem koneertu so nastopile godbe iz Vodie in Kamnika ter pihalni orkester iz Avstrije. Na trgu je bil nato skupni koncert pihalnih orkestrov. Na jernejevo sta nastopila tudi Šcntjcrncjski iti Vinogradniški oktet.
VLLIKL BRUSNICf. 27. avgusta V okviru 10. novomeškega glasbenega festivala je v župnijski eerkvi Milko Bizjak pripravil orgelski koncert na obnovljenih baročnih orglah iz leta 1763.
ŽUŽLMBLRK. 27. avgusta - V okviru 10. poletnih grajskih prireditev so se v nekdanji vinski kleti gradu predstavili člani različnih sekcij KUD OtonaŽupančiča iz Artič.
BRf/.ICf. 2K. avgusta Uporabnikom so predali nove prostore Knjižnice Brežice, ki je dobila prizidek.
KRŠKO. 30. avgusta V parku v starem mestnem jedru si je bilo v okviru Poletnih glasbenih večerov v parku lahko ogledati glasbeno predstavo I lamlet exprcss.
NOVO MLSfO. 3) avgusta - V Knjigarni Goga jc bil pogovor s pisateljem Andrejem Morovičcm o romanu Seks. ljubezen in to.
SLVNICA. 3 I avgusta V l.ckos Galeriji Ana so pripravili prireditev ob peti obletnici galerije.
TRŠKA GORA NAD KRŠKIM, od 3). avgusta do 2. septembra - V l ovskem domu jc tri dni potekalo I. mednarodno srečanje LuksuzConnec-tion. ki so sc ga udeležili mladi Rimarji in predstavniki devetnajstih organizacij iz desetih evropskih držav, ki se ukvarjajo z medijsko in Rimsko vzgojo mladih.
ČRNOMLLJ. avgusta Nadaljevala so se arheološka izkopavanja na trgu pred cerkvico Sv. Duha. ki jih je vodil dr. Phil Mason.
DRAŠIČI. avgusta - Na pobudo akademskega slikarja Slavka Čcčurc iz Črnomlja je drugič potekala slikarsko-kiparska kolonija, ki se jo je udeležilo Ibumctnikov iz vse Slovenije.
KOS TLI. avgusta Zmagovalec ftnokostela 2006 je postal Marko Pezdirc in Zlati muzikanti, ljubljence občinstva Komun Zupančič, nagrado za najboljše narečno besedilo pa je napisal pevec skupine Orlek Vlado Poredoš.
MI TI IKA.avgusta Vesmesee jeBelokranjski muzej vGaleriji Kambič pripravil brezplačne poletne delavnice pod skupnim naslovom Intarzija.
SARVAR. avgusta - Člani f olklorne skupine DKD Svoboda Senovo so sodelovali na 26. mednarodnem folklornem festivalu na Madžarskem.
SLVNICA. avgusta- V okviru Scvniškegagrajskega poletja je v grajskem
AVCUSI
SEPTEMBER
Sahin;i Vclikanjc. avtorica razstave o patru Simonu AiSiču. /a patrovo delovno mi/.o na ra/stavi
KRONIKA Rast b / 200b
atriju gostovala Violeta Tomič z trtonokomedijo Mira Gavrana I lotcl Babilon.
V Galeriji Grad Sevnica so odprli ra/stavo umetniških del 6. KrcArta.
ŠENTJERNEJ, avgusta Oh Jernejevem so predstavili knjižico več kot dvesto anekdot, ki jih je pod naslovom Okrogle iz Šentjernejske doline /bral upokojeni novinar Slavko Dokl iz. Novega mesta.
I REHNJE. avgusta Nadaljevala so se arheološka izkopavanja in odkrivanje antične dediščine v Trebnjem, meti cerkvijo, gasilskim domom in železniško progo, ki jih je vodil mag. tJroš Bavce, višji konzervator novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.
I RSKA GORA PRI KRŠKEM, avgusta Društvo zaveznikov mehkega pristanka je že šesto leto zapored organiziralo Ulmski tabor za mlade.
KOSIAN.IEK PRI ZDOEAII. od I. do 2. septembra - Na dvodnevnem festivalu Orcng l ešta. ki je potekal pod geslom Ker je življenje prelepo, da bi ga jemali resno, si je bilo mogoče ogledati gledališko predstavo na prostem Nasvidenje nad zvezdami, nastopile so plesne skupine in številni ansambli.
ME 11 IKA. I. septembra V Ganglovcm razstavišču so odprli pregledno razstavo ilustratorja/,vonka Čoha.
NOVO MESTO. I. septembra Knjigarna Goga jc poskrbela za koncert vsestranskega glasbenika in bobnarja Zlatka Kaučiča.
PONIKVE. I . septembra Na večeru poezije oh vinu. domačem kruhu in soli so se pod kozolcem pri Zakrajšku predstavili Alenka Zabukovec. I ranci Novak. Saša Strnad. Andrej Debeljak in Jasmina Strnad, vsi pod vodstvom Ane Porenta.
ŠMARJE I A, 2. septembra Pri družbenem domu se je pričel drugi festival Rock Šmarjcta.
NOVO MES TO, 5. septembra — V Galeriji Krka so odprli razstavo slik ljubljanskega slikarja Milana Rožmarina. Umetnika je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. za popestritev dogodka pa sta poskrbela pevce in kitarist Andraž Polič ter basist Gregor Gvetko.
KRŠKO. 7. septembra V Dvorani v parku so odprli razstavo Narisati virtualno pokrajino, postaviti skulpture in se vseliti vanjo! avtorja Vita Marina.
NOVO MES TO. 7. septembra Stanka Hrastelj se je v atriju Knjigarne Goga na literarnem večeru pogovarjala s pesnikom in pevcem Andražem Poličem. V Dvorani Econa Štuklja je bil dobrodelni koncert za družino Novina. za njihovega bolnega sina Boruta. Nastopili so številni domači pevci in skupine.
S l IONA. S. septembra V Slovenskem verskem muzeju so odprli razstavo Oh stoletnici rojstva patra Simona Ašiča <1606 1662) avtorice Sabine Vclikanjc.
SO I I ŠKA. K. septembra Prečensko kulturno-umetniško društvo je v dvorani pri gasilskem domu uprizorilo komedijo Dober dan.
TREBNJE. S. septembra V Knjižnici Pavla Golic so postavili razstavo Svetovni dan pismenosti.
TRŠKA (i( )RA. S. septembra V okviru Novomeškega glasbenega festivala je bil v podružnični cerkvi Marijinega rojstva koncert sopranistke I raneke Šenk in organistke Angele Tomanič.
ZAGOR.IEOBSAVI.S.septembra VGalcrijiMcdijasoodprli likovno razstavo Traussuhstanciacijc akademskega slikarja in magistra umetnosti Groša Wcinhcrgcrja iz Novega mesta.
AJDOVSKA JAMA. 6. septembra - Na jasi pred Ajdovsko jamo jc potekal Bardovski večer, pripovedovanje zgodb oh ognju z vodjo delavnice l.joho Jcnčc. Zlatkom Križanom in Petro Grck.
GRNOMEI J. 6. septembra V Pastoralnem centru je bilo v okviru Poletja v Črnomlju mogoče prisluhniti koncertu kitarista Aljoše Vrščaja z gostoma, violinistko Tino Simonič in kitaristom Zdravkom Kuničem.
EJGBEJANA. 6. septembra V prostorih slovenskega ministrstva za obrambo so odprli razstavo del Roberta Strune, umetnostnega kovača iz Klcčctairi/.užctnhcrku.
sll'l!\!B!K
Avtorra/stavcJovofirohovSck in direktor /VKt)S Robert Peskar na razstavi konservatorskih in restavratorskih posegov na i/branilikuitnrnil) spomenikih in dediščini Dolenjske in Bele krajine v Spomeniško-varstve-nenieentruvljuhljani
KRONIKA
Rasth/2()0h
S I RA/A. 9. septembra Pred gasilskim domom je potekala 4. revija upokojenskih pevskih zborov Dolenjske, ki so jo pripravili v okviru 20. Straške jeseni. Prof. latjana Mihelčič Gregorčič, ki je strokovno spremljala revijo, je izbrala dva zbora, ki bosta zastopala Dolenjsko na državni reviji: letos je to Mešani pevski zbor Dt) Mirna, prihodnje leto pa Mešani pevski zbor DU Novo tnesto.
KAPUIU. 10. septembra /a obnovo eerkve bodo farani pripravili dobrodelni koneerl. na katerem sta poleg Pihalnega orkestra Kapele in moškega pevskega zbora nastopila Nuša Derenda in kvintet Dori.
PRUSKA. 10. septembra Ure. dnevi, kam bežijo je bil naslov 5. srečanja ljudskih peveev in godeev na kmetiji Hrovat. Odprli so tudi razstavo Ohranimo bogastvo naših babie.
Dt INA.I. I I. septembra Prav na dan terorističnega napada na newyorška nebotičnika "dvojčka" so v lezejevem templju v ljudskem vrtu na Dunaju odprli slikarsko razstavo Srebrenica Manhattna/Manhattan Srebrenice novomeškega akademskega slikarja Branka Suhvja.
KRŠKO. 11. septembra S kotroverznim Ulmom Michaela Moora I ahren-hcit 9/1 I so v Čebclnaku Mladinskega centra Krško obeležili peto obletnico terorističnega napada v NcwYorku.
NOVO MUS H), I I septembra V Kulturnem centru Janeza I rdinc so odprli skupinsko razstavo /namenja poletja likovne sekcije Kulturnega društva Revoz. O delih je spregovoril lože! Matijevič, za glasbeno popestritev dogodka pa je poskrbel Mešani pevski zbor Revoz.
KUVO/.. I I. septembra KUD Groblje so v okviru Straške jeseni zaigrali gledališko predstavo Pričarani ženin.
KRŠKO. 12. septembra V Galeriji Krško so na ogled postavili fotografsko razstavo znane Ibtogralinje in profesorice na Srednji šoli za oblikovanje in lotogralijo Sonje Uchcdincc z naslovom Vidim nevidno. V Mladinskem centru Krško pa so odprli istoimensko razstavo njenega učenca Roka Rožmana, doma iz Brežic.
CURKU.!) ,. 14. septembra-V spominsko-razstavnem prostoru Vojašnice Cerklje oh Krki so odprli likovno razstavo /eljka Vertlja iti podelili priznanja urejenosti iti gostoljubnosti vojašnic Slovenske vojske v letu 2006.
IJUUI JANA. 14. septembra V Spomcniško-varstvcncm centru so odprli razstavo o kulturni dediščini Dolenjske iti Bele krajine oblikovalca lova Oro-hovška. arhitekta in svetovalca za restavratorstvo. Na njej strokovnjaki novomeške enote ZVKDS predstavljajo konservatorske in restavratorske posege na izbranih kulturnih spomenikih in dcdiščitii Dolenjske in Bele krajine.
NOVO MUS PO. 14. septembra Statika I Irastelj se je na literarnem večeru v atriju knjigarne Goga pogovarjala s hrvaškim pesnikom Stanislavom Ohlučarjcm.
PIŠUCU. 14. septembra - Domačija Maksa Pleteršnika je odprla prostore Plctcršnikovc zidanice.
/U/UMBURK. 14. septembra V okviru Id. poletnih grajskih prireditev je v nekdanji grajski kleti potekala prireditev Večer petja, plesa in poezije
KARUUU.od 15. do 17. septembra Pihalni orkester je sodeloval na 9. evropskem festivalu.
KOSTANJUVICA. od 15. do 16. septembra V obliki predavanj, razprav, razstave in predstavitev foto map je v Galeriji Božidarja Jakca poteka) projekt Spot 2006. katerega pobudnik in producent je novomeški fotograf Bojan Radovič. Udeležilo sc ga je okrog petdeset udeležencev iz I Irvaške. Avstrije. Anglije in Sl ovenije.
UUSKOVUC, 15. septembra Anini glasbeni večeri so se v cerkvi sv. Ane nadaljevali s koncertom klarinetistka Roberta Pirca in pianista Branimirja Biliške.
RIBNICA. 15. septembra- V Galeriji Miklova hiša so na ogled postavili razstavo slik Odštevanje Mitjel ieka.
ŠUN I JAN/. od 15. do IR. septembra Osem slikarjev je sodelovalo na slikarski koloniji Portal Ana Šentjanž v organizaciji Gostilne Rcpovž in I ,ckos galerije Ana. Konce meseca so nastala dela tudi razstavili v prostorih gostilne.
DOBOVA. 16. septembra V Kulturnem domu je bila predstavitev pesniške zbirke Skrivnostno žarenje Nade Srpčič.
SITITMHI K
2. SREČANJE
4 fHPEV MHZBOROV
Nastop pevskega/hura ['(il)Štniltd na 22 srečanju gasilskih pevskih /borov v Novem mestu
KRONIKA Rast 6 / 2006
KOČLVJIi. 16. septembra —V Šeškovem domu je potekala javna radi jska oddaja Koncert iz naših krajev, tta katerem so med drugim nastopili tudi elani Kluba literatov Kočevske, dekliški /bor Dcorina, ansambel Slovenski pozdrav in harmonikarji (ilashene šole Kočevje.
NOVO MLSTt). 16. septembra V okviru 22. srečanja gasilskih pevskih /borov Slovenije so odprli tudi skulpture kiparske kolonije Drska 2005. ki so jih postavili na Ulici Slavka Gruma.
STRAŽA. 16. septembra Novomeški glasbeni festival se je nadaljeval s koncertom harfistke Sofije Ristič v cerkvi Marijinega vnebovzetja.
VIDI M DOBRI POLIL, 16. septembra - V Jakličevem domu je potekalo medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi/.
TKLBNJL, IS. septembra - V Knjižnici 1'avla Golic jc bila na ogled lutkovtui igrica Kroki in prijatelji.
LJUBLJANA, 19. septembra-V Hotelu Domina se je s samostojno likovno razstavo Kdor ne prepozna in ne sprejme drugačnosti, ne more biti svoboden predstavila Brežičanka Breda Vidcnič Kuplenik.
MLTUKA. 19. septembra - lamhuraška skupina I S Ivana Navratila je popestrila odprtje c knjižnice in točke za samostojno učenje v Ljudski knjižnici Metlika.
NOVO MLSTO. 20. septembra V Lvangelijski cerkvi je bil koncert sopranistke Pie Brodnik in Milka Bizjaka na špinctu v okviru Novomeškega glasbenega festivala.
KOČLV.IL, 21. septembra-V Grajski kavarni je v sklopu multimedijskega dogodka Bratovih 30 nastopil gledališki igralce I tika Vasle, pesnica Romana Novak, kantavtor Primož l urk ter glasbenika Andraž I Irihar in Roman Zupančič. Odprli so razstavo fotogralij ljubljanskega fotografa Rajka Bizjaka.
KOS I ANJI VICA. 21. septembra Nekaj v, nekaj iz. nekaj za ... je naslov kiparske razstave Nace Rojnik. ki so jo na ogled postavili v lapidariju Galerije Božidarja Jakca. Umetnico je predstavita Milena Zlatar.
NOVO MLSTO, 21. septembra - Knjižnica Mirana Jarca jc pripravila projekcijo o življenju in delu Dragotina Ketteja itt otvoritev razstave Dragotin Kette, iskalce večne harmonije ob 130-lctnici pesnikovega rojstva. Pesnika sta predstavili višji bibliotekarki Mira Grahek in Jadranka Matič Zupančič.
SLVNICA. 21. septembra — V galeriji gradu so odprli slikarsko razstavo Šcntjanška zbirka Tomanovih slik.
GRNOMLL.I. 22. septembra V Maletičevi hiši so tta ogled postavili razstavo Jakopine Pahor Pugelj ter Milene in Mojce Starešinič, izdelovalk drsank, pletenih čipk. slovenskih in belokranjskih vezenin V Dijaškem domu so odprli razstavo likovnih in ročnih del članov Društva upokojencev Črnomelj oh 60-lctnici društvu.
KRŠKO. 22. septembra Lovro Ravbar in Kok Lopatič sta pospremila otvoritev slikarska razstave akademskega slikarja Rajka Gtibra v avli Kulturnega doma. Umetnika, ki se je pred dobrim desetletjem iz Ljubljane vrnil v rodno Brestanico, je predstavila direktorica KI) Krško Katja Geglar.
NOVO MLSTO. 22. septembra V Knjigarni Gogajc bil koncert lokca. damoletLnotcPotlač sc vrne zadnjič in otvoritev razstave stripa iz Parka.
TKLBNJL. 22. septembra - V Mercator Trebnje jc bila tta ogled igrana predstava Mala čarovnica Lili.
DOLLNJSKLIOPLICL.23.septembra VokvirtiDnevovevropskektil-turne dediščine je bil ogled arheološkega spomenika, utrjenega prazgodovinskega gradišča na Cvingcrju pod vodstvom arheologa Boruta Križa.
MULJAVA. 23. septembra - V Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji so odprli razstavo likovnih del mladih in starejših ustvarjalcev ter fotografskih posnetkov današnjega stanja ostankov gradov v deželi desetega brata v okviru Dncvov evropske kulturne dediščine (DLKD).
PIŠLCL. 23. septembra Potovanje skozi zgodovino gradn je bila prireditev vokviru Dl.KD. Ponovili sojo še nuslcdnjidan
RIBNICA. 23. septembra Ribniški gradjepripravildanodprtih vrat in strokovno vodstvo v okviru DLKD.
SLVNICA, 23. septembra Na gradu so KŠTM & Bojan Kosteve premierno predstavili kratki tilni o sevniškem gradu z naslovom Med legendo inrcsničnostjovokviruDLKD.
SI3'TI MHI K
KRONIKA
Rast6/2()()6
I RRBN.II.. 23. septembra - Knjižnica Pavla (Iolie je povabita na ustvarjalno delavnico za otroke in mtadostnike. izdelovali so makete gradov in spoznavali grajsko življenje v okviru 1)1,KI).
BIZI',1 IŠKO. 25. septembra Na OŠ Bizeljsko je potekala likovna kolonija vokviruDBKD.
KRŠKO, 25. septembra Valvastrrjevaknjižniea je povabila v Dvorano v parkLi na prireditev Iz knjižne zbirke. Svojo literarno in glasbeno ustvarjalnost je razkrilo 12 ustvarjalcev.
MRII.IKA. 25. septembra OŠ Metlika je organizirala bralni maraton Pravljica zate in zame oh začetku nove sezone Bralne značke.
TRRBNJR. 25. septembra V Knjižnici Pavla (iolie so pripravili razstavo Ivropski dan jezikov.
BRI ŽICR. 26. septembra V Kulturni dvorani je bil dobntdelni krsneert glasbenih in pevskih skupin.
NOVO MRSTO, 26. septembra Dolenjski muzej je pripravil ogled znamenitosti Novega mesta pod vodstvom zgodovinarke Majde Pungerčar vokviruDRKD.
BRRŽICR. 27. septembra Društvo za oživitev mesta Brežiee in brežiška območna izpostava .lavnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta v nekdanjih grajskih kaščah pripravila okroglo mizo z naslovom Kašče - dediščina in prihodnost v okviru DRKD.
NOVO M! S I O. 27. septembra V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo plastike Angeli Mira Vuice.
PODSRRDA. 27. septembra Dr. Ivan Stopar je na gradu predaval o projektu I ransromaniea - Romanske poti evropske dediščine v okviru DRKD.
I RRBNJR. 27. septembra-V Galeriji likovnih samorastnikov je potekalo medohmočno srečanje seniorskih piseev 2006. /.branim sta spregovorila tudi svetovalka za literaturo pri republiškem skladu in urednica revije Mentor Dragica Breskvar ter strokovni sodelavce slavist in novinar Peter Kuhar. Knjižnica Pavla (iolie je v okviru DRKD pripravila večer Gradovi v občini I rcbnjc med preteklostjo in sedanjostjo. Pogovor z Markom Marinom in Igorjem Sapačem je vodil Marko Kapus, /a glasbeni del večera sta poskrbeli učenki Glasbene šole Trebnje Kristina Gregorčič na tlavti in l ina Gugelj na kitari VOŠTrchnjcsovokviruDKKDpripravih kulturni in tehniški dan z razstavo Gradovi in graščine v šolskem okolišu.
BRRŽICR. 28. septembra V Kašči so odprli razstavo del območne likovne kolonije Brežice-moje mesto.
ČRNOMRI ,.l. 2S. septembra V Kulturnem domu je bila gledališka predstava za otroke Ibli in Rvro. V prostorih I Ipravne enote so na ogled postavili deta. nastala na likovni koloniji Na bregovih Kolpe.
KRŠKO. 2S. septembra V Čchclnaku Mladinskega centra je potekal literarni večer Pod dežnikom Jesen v meni.
MDI I .IKA. 2H. septembra V okviru DRKD je v Belokranjskem muzeju potekala konferenca o metliškem gradu, sledil je ogled gradu.
St A/NICA. 2K. septembra — Grad Sevnica je za obiskovalce pripravil dan odprtih vrat, bil je tudi voden ogled po starem mestnem jedru Sevnice. V Rckos galeriji Ana so pripravili 5. mednarodni haiku tabor Češnjev cvet -Sakura 2006 z retrospektivo preteklih let. Gostja večera je bila Seiko Araki -Gcrlizlokia.
ŠMARJRPRI JI I ŠAH. 28. septembra V Kulturnem domu so odprli razstavo likovnih del. nastalih na 2. slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2006. na kateri sta med devetimi slikarji tudi dva dolenjska ustvarjalca: lože Marinč iz Kostanjevice in Janko Orač iz Novega mesta: slednji je tudi vodja kolonije. Ddeleženee je predstavil publicist Drago Medved, za kulturni program so poskrbeli Vokalna skupinal,yra. moški oktet Zibika in Duoconccrtaitt.
BIZRR.ISKO. 26. septembra DBKDso na Bizeljskem gradu obeležili z razstavo izdelkov udeležencev likovne kolonije ter koncertom pevskih zborov in ljudskih pevcev.
BRRSIANICA.KRŠK().od26.do3(). septembra Ohllll-lcttiiciprvc omembe obeh krajev ob Savi ter DRKD pripravili vrsto prireditev. V Krškem je bil dogodek z naslovom Dve deželi, eno mesto - I I I I let. v Brestanici pa je na gradu potekala prireditev z naslovom Mogočni zidovi čuvajo povest
SI)'II\)H!R
l'rizuri/ dramskega prikaza dogodkov iz zgodovine Brestanice na gradu Rajlienhurgvpočastitevllll-letniee prve pisne omemhe Brestanice in Krškega polja
naroda. V krškem Čaju zaslužnih občanov so Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču postaviti doprsna kipa, delo domače akademske kiparke Vladke Štoviček in ljubljanskega akademskega kiparja Matjaža 1'očivavška. Kip Bohoriča je dobil mesto tudi pred "svojo" šolo v Brestanici. V Dvorani v parku, kjer je bil koncert učencev iti učiteljev Clashcnc šole Krško, so na ogled postavili razstavo fotografij Kamen časa Janka Božiča iz KUD Leskovce pri Krškem, v Kavarni-klubu /vezda pa so pripravili projekcijo lotogralij gradu in razstavo fotografij. V I-lorjančičevi galeriji na gradu Rajhcnhurg so na ogled postavili razstavo brestaniških osnovnošolcev na temo Cradovi. na tcmoCradovi Dolenjske in Posavja pašo r;tzstavlj;tlittidi likovniki Društva likovnikov Oko Krško in Mavrice iz Novega mesta.
MOKRIUL. 29. septembra - Na Oradu Mokrice so pripravili srednjeveško obarvan večer mokriških specialitet in glasbenih nastopov v okviru DLKD.
NOVO MLSK), 29. septembra Odprli so prenovljen Jakčev dom. ki odslej debije kot mestna galerija novomeškega Dolenjskega muzeja. Obnovljeno razstavišče sta odprla novomeški župan Boštjan Kovačič in državna sekretarka z ministrstva za kulturo mag. Jelka Pirkovič.
PRLČNA, 30. septembra f urmani so furali je bil naslov prireditve pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Pristavi gradu Lukna.
SLVNIUA, 30. septembra Pred 27. revijo slovenskih pihalnih godb so pri novem športnem domu nastopili godbeniki po različnih krajih občine. Na reviji pri bazenu je potem poteka) glavni koncert, na katerem so nastopili: Casilska godba na pihala Spodnja Polskava. Casilski pihalni orkester t oče pri Dobovi in sevniška godba.
BANJA IDKA.septembra Na3.srcčanjcnaroduihmanjšinjc Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto popeljalo otroško folklorno skupino Kres.
BIZ) LJSKO, septembra - Pred farno cerkvijo sv. I ovrenea je bil glasbeni večer, ki so ga oblikovali glasbeniki < Jrkestra Slovenske policije pod taktirko l omaža Kmetiča. Nastopila sta tudi Nuša Derenda in Matjaž. Mrak.
OROStiPL.il . septembra Pihalni orkester Ohtsbene šole (irosuplje z dirigentom Boštjanom Dimnikom jc na največjem mednarodnem tekmovanju mladinskih pihalnih orkestrov v avstrijskem Sehladmingu osvojil 2. mesto v konkurenci desetih orkestrov v U-katcgoriji iz devetih držav.
KRŠKO, septembra - Član Društva likovnikov Oko Krško Ouni I abjančič je v čakalnicah Zdravstvenega doma postavil na ogled svoja likovna dela.
NOVO MUS I O. septembra Novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je izdala samostojno publikacijo z naslovom Rimske ceste in projekt avtocest s prispevki s posveta na to temo. -Upokojena učiteljica slovenskega pouka Ivanka Mestnik je napisala novo knjigo Resničneo volku, medvedku in reki zilustraeijami učencev žužem-herške osnovne šole. Delo je izdalo Založništvo tiskarne Utrip iz Brežic. Novomeški glasbeni festival, katerega "oče" je samostojni kulturni delavec na področju glasbe, instrumentalist, publicist in glasbeni založnik Milko Bizjak, je praznoval desetletnico, l etos mineva deset let delovanja Calcrije Kralj vNovem mestu, kijo vodi Samo Kralj.
Sl ,VNICA. septembra V Lckos galeriji Ana jc razstavljal Rudi Stopar, ki je razkril in razrezal delo Poklon Savi kot opomin skrbi za okolje. () umetniku je spregovorila Alenka Černelič Krošelj.
ŠMARJLŠKL I OPIJU!., septembra V hotelski avli Zdravilišča sta razstavljala Matjaž l.ongar iz Dolenjskih loplie in Neje Prah iz Škofljice. Otvoritev razstavejezglasho popestrila tlavtistka Jerica Pavli.
I IIRKLNI I LD KI) (iodha Sevnica seje odzvala povabilu nemškega pihalnega orkestra iz lurkcnfclda in pred župansko palačo izvedlo celovečerni koncert.
KRONIKA Rast 6 / 2006
OKTOBER
Soavtor knjige Slovenija 1945 Marcus l errar podpisuje svojo knjigo na predstavitvenem večera v knjigarni Mladinska knjigavNovernntestti
KRONIKA
Rast6/2()06
KRŠKO. 2. oktobra V Kulturnem domu je bila na ogled otroška cirkuško-klovnska animacijska predstttva.
NOVO MESTO. 2. oktobra V Narodnem domu so predstavili knjigo Ivanke Mestnik Resnične o volku, medvedku iti reki. Sledilo je predavanje pedagoginje Mateje l'ctric.
TREBNJE. 2. oktobru V Galeriji likovnih samorastnikov je potekalo medobtnočno srečanje seniorskih piscev iit literarna delavnica.
SEVNICA. 3. oktobra Glasbeno gledališče Melite Osojnik je v Kulturni dvorani uprizorilo glasbeno predstavo Marko skače.
KRŠKO. 4. oktobra Gledališka skupina OŠ Brežice je v Kulturnem domu Krško zaigrala gledališko predstavo Škrat kttznnt dobi nagrado.
NOVO Ml ,S l O. 5. oktobra l)r. Mateja Kos je v Dolenjskem muzeju prcdavttla o oblikovanju keramike na Slovenskem. V Kulttirncm centru Janeza Trdine jc bil koncert Drutn cafc v izvedbi vokalne zasedbe Carmina Slovcnica iti ansambla Kebataola. Knjigarna Goga je povtthila na literarni večer Bcri:čctrtckspcsnikom in multiinstrumcntulistom Galom Gjurinom, skaterim sc je pogovarjala Stanka Hrastelj.
BRI ŽICI f 6. oktobra Sonce Černobila 20 let po Černobilu je bil naslov fotografske razstave novomeškega fotografa Boruta Peterlina v klubu Mladinskega centra Brežice.
CRNOMEI.J.6.oktobra VMIttdinskcmkulturncmkluhtisoprcdstavili roman Mesta, peto knjigo mladega pisatelja Saša Janjaca.
KOS I ANJI VICA. 6. oktobra V razstavišču nekdanje samostanske cerkve GalciijcBožidtujtt Jakca so odprli razstavo Prehodnost avtorice Hrštilc Berlot iz Ejuhljane.
KRŠKO. 6. oktobra Mini teater je v Kulturnem domu zaigral lutkovno predstavo Čarobna skrinjica.
I I .SKOVliC. 6. oktobra Anin glasbeni večer v cerkvi Sv. Ane je oblikoval Mešani pevski zbor župnije l.eskovee.
NOVO Ml .S PO. 6. oktobra V Knjigarni Mladinska knjiga so predstavili knjigo Slovenija 1945 z avtorjema Johnom Corsellisont in Maretisom lerrar-jem ter s prevajalko Evelino Ecrrar. / gosti se je pogovarja) Milan Markelj.
ROSAENICE. 6. oktobra Podjetje Kolpa je organiziralo 25. jubilejni ckstcmporc mladih likovnikov Bele krajine.
ČRNOMPIJ.7.oktobra VKulturncmdoniujcbilanaoglcdroniuntična komedija Moja bivša se poroči.
ŠKOCJAN. 7. oktobra V dvorani OŠ Prana Metelka je potekalo tradicionalno srečanje ljudskih pevcev Škocjanskajesen.
VINICA. 7. oktobra V telovadnici OŠ so prcdprcmicrno predvajali dokumentarno televizijsko oddajo režiserja Slavka I Irena Vem. o vem svoj. dol^. v prsih tu me žge - portret Otona Župančiča.
CRNOMP El. 8. oktobra V Kulturnem domu je bila na ogled romantična komedija Moja super bivša.
NOVO MESTO. od 9. do 10. oktobra Mestno gledališče ljubljansko jc v Kulturnem centru Janeza Irdine uprizorilo gledališko predstavo Roberta Ihtrlinga Jeklene magnolije.
NOVO MESTO. 10. oktobra Ženski pevski zbor Jasmin je pospremil otvoritev razstave de), nastalih na 2. mednarodni slikarski koloniji Novomeški likovni dnevi v mati dvorani Kulturnega centra Janeza Prdinc. Avtorje je predstavila likovna kritičarka Katja Ceglar.
NOVOMP.SPO, II.oktobra VGaleriji Krkasoodprlirazstavoslikarja Veljka Tomana z Rakitne. V kulturnem programu sta nastopila Klarisa Jovanovič in kitarist Drot Orgad. V Kulturnem centru Janeza Prdinc jc bila premiera Ulma in predstavitev knjige Potujmo skupaj okoli sveta avtorjev Kristine in Groša Ravbarja o njunem dveletnem potovanju z avtom okoli sveta. Dogodek jc bil pozneje tudi v metliškem Kulturnem domu. v KI) Črnomelj, v KD Semič, v Ideal Centru v Ribnici. V KI) Trebnje in v Prosvetnem domu v Brežicah.
KRŠKO. 12. oktobra V Dvorani v parku so odprli slikarsko razstavo Svet v barvah samoukega likovnega ustvarjalca Edvarda Starca, rojenega v Ecskovcu pri Krškem. Umetnika je predstavila Alenka Černelič Krošelj. Nastopil je Mešani pevski zbor župnije l .eskovee pri Krškem ter gledališki
Otvoritveni dogodek odprt);) obnovljenega Rotovža in7hicmilnslovcn-skegratikevNoven) mestu
KRONIKA Rast 6 / 2006
igralec Andrej kurent.
NOVOMLSK). 12. oktobra Prostori tišine je naslov lotogralske razstave Antonia Živkoviča. I rboveljčana. ki pa je po rodu Novomeščan. Razstavo so odprli v Galeriji Simttlaker. V Narodnem domu je bil pogovor in potopisno predavanje loma Križnarja.
I RLBNJL. 12. oktobra Lutkovna skupina t !š iz I juhljane je v Kulturnem domu uprizorila predstavo Rokee na drugem koncu sveta.
KOS IANJkVICA. 13. oktobra V Kostanjevici so praznovali tri pomembne obletnice: 220-letnieo šolstva. l()()-letnieo šole in 50-lctnico galerijske dejavnosti v šoli. V Lamutovem likovnem salonu so odprli razstavo
0	šolstvu, na slavnostni akademiji z naslovom Ničesar tu ne bodo vzela leta pa so v telovadnici šole predstavili zgodovino šolstva in Gorjupovc galerije na šoli. Veliko zahval in čestitk je bil deležen zasltižcn za kulttirni razvoj Kostanjevice, nekdanji ravnatelj in vsestranski kulturnik. Lado Smrekar. Oh pomembnih obletnicah je izšel tudi obsežen zbornik o zgodovini šolstva, ki ga je uredil Janez Zakšek.
MOSILC. 13.oktobra Vstari gostilni Krnic scje pričetalikovna kolonija Mostec 2006.
NOVO MLSIO. 13. oktobra V obnovljeni mestni hiši na (davnem trgu so odprli 7. bienale slovenske grallke Otočec/Novo mesto, ki je ponudi! na ogled grallke 36 slovenskih grallkov. kot gostujoča umetnika pa sta se z izbranimi deli predstavila velika hrvaška likovnika. Josip Račič in Kdo Murtič. Pogled v svet je odpirala razstava italijanske grallke iz beneške zbirke
1	.nz.a di Mariina, soočenje z mladimi ustvarjalci pa je ponudila razstava grallke študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v I jtibljani. Na otvoritveni slovesnosti sta spregovorila novomeški župan Uoštjan Kovačič ter predsednik organizacijskega odbora Miloš Dular, bienale je predstavil njegov predsednik prol. Branko Suhy. gostujoča umetnika prol. Igor Zidie. predsednik mednarodne žirije I nzo di Martino pa razstavo italijanske grallke in na letošnjem bienalu nagrajene grallke slovenskih ustvarjalcev. Veliko nagrado bienala je prejel Jože! Muhovič, tri nagrade Novega mesta pa Rudi Bcnctik. Jurij Selan in Samuel Grajfoner. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš. Slovesnosti je sledila otvoritev obnovljenega Rotoža in zabavni progratn s koncertom Poptnlad. /.orana Predina iti Živih legend ter skupine Big Lood Mama.
SI MIČ. 13. oktobra - V taborski hiši so odprli likovno razstavo učencev osnovnih šol in zavodov Slovenije na temo Naš sosed, striček čebelar.
SLVNICA. 13. oktobra V Galeriji Ana so odprli zaključno razstavo mednarodnega projekta za likovna dela otrok na temo Izgnanstvo - begunstvo, moja babica in dedek pripovedujeta.
I RI .BN.IL. 13. oktobra V Baragovi galeriji je bilo potopisno predavanje Pot katedral Sebastjana l ikarja.
BRLŽICL. 14. oktobra V Viteški dvorani Posavskega muzeja je bilo mogoče prisluhniti 3. reviji izbranih oktetov Slovenije. Od naših oktetov so nastopili Trebanjski oktet. Adoramus iz Novega mesta. Gallus iz Ribnice in Oktet Valvasor iz. Litije.
DRAGATUŠ. 14. oktobra V trgu so odkrili kipe Dirka lleija. Jožefa Vrščaja iti Robija Strune, ustvarjenih za Belokranjsko kiparsko pot. Sledil je koncert lamhtiraškega orkestra KUD Dobrcč v Kulturnem domu.
KRMLLJ. 14. oktobra Konrad Pižoru Kondi in Vlado Novak sta v Kulturni dvorani DKD Svoboda zaigrala komedijo Cinco in Marinko. Dan pozneje sta jo ponovila v KI) Boštanj.
TRLBNJL, 14. oktobra V Kulturnem domu je bil koncert Stil kvarteta.
NOVO MLS IO. 15. oktobra S koncertom se je pričelo praznovanje 40-Ictnice župnije sv. Lenart.
BRLŽICL. 16. oktobra V Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice so slavnostno odprli prizidek knjižnice, c-knjižnico in točko za samostojno učenje. Na otvoritveni slovesnosti so poleg direktorice knjižnice Tee Bcmkoč spregovorili še župan Ivan Molan in predstavnik ministrstva za kulturo I ov-rcnc Blaž Arnič. Knjižnica je poseben stalni kotiček namenila delom akademika dr. Jožeta Toporišiča. Oh otvoritvi je izšel tudi zbornik ob 60-letniei Knjižnice Brežice.
NOVO MLSTO, )7. oktobra - V razstavišču Arkade na gradu Grm je Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Novo mesto pripravila razstavo o spomeniški službi, ki je bila najprej na ogled v I jubljani.
URI ŽIGI ,. IS. oktobra Gledališče za otroke in mlade Ljubljana je v Prosvetnem domu zaigralo melodramsko komedijo Zvonimirja Bajsiča Kako se dan lepo začne.
NOVO MLSTO. I S. oktobra - V Kulturnem centru Janeza Trdine jc bila na ogled predstava Huhuslava Martinuja Kdo je najmočnejši na svetu v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana.
BKLŽICL. Ib. oktobra Družinsko gledališče Kolenc je v klubu Mladinskega centra zaigralo otroško predstavo Piki jesam doma. - V avli Mladinskega centra so odprli območno fotografsko razstavo Ib posavskih fotografov mlajše in srednje generacije. Izbor sta pripravila umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj in fotograf Blaž Mirt.
NOVO MI S K). Ib. oktobra V Knjigarni Mladinska knjigaje potekala knjižna čajanka Pleši z življenjem, na kateri je knjižne novosti predstavila Slavka Kristan. Ivica Križjc v predavalnici Dolenjskega muzeja predavala
0	pečarski in keramični industriji v Novem mestu. Predstavili so tudi izdelke tovarne Keramika Josip Klemenčič. V Knjigarni Gogajc bil literarni večer Beri: četrtek s pesniki revije 1'octikon. V prostorih Mestne občine Novo mesto so odprli razstavo varovancev vrtcev OŠ Vavta vas in Šmarjcta.
SLVNICA. Ib. oktobra - I udi mi smo med vami je bil naslov razstave del članov Društva invalidov Sevnica v Lckos galeriji Ana.
GRČLVJL NAD PAIIO. 20. oktobra V Pavlinovem hramu so odprli razstavo fotografij I lelene Murgelj z naslovom Moj kraj.
KOČLVJL. 20. oktobra Društvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja Kočevje je v I ikovnem salonu pripravilo razstavo z naslovom 5 do 12. na kateri se predstavlja 12 diplomantov Visoke šole risanja in slikanja in AHJ.
KRMLLJ. 20. oktobra Knjižnica Krmelj jc povabila na otvoritev novih prostorov in razstavo Tomanovih slik.
Ml II .JAVA. 20. oktobra V Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji srt odprli razstavo akvarelov Lmotions Joamie Zajac.
RIBNICA. 20. oktobra Bivanjski krogje naslov slikarske razstave Jelke
1	lis. odprli pa so jo v Galeriji Miklova hiša.
SLVNICA. 20. oktobra V Caffe Ccntrals jc bil koncert Petra Lovšina in Španskih borcev ter nastop plesnih skupin.
I RLBN.il .. 20. oktobra S pesmijo mlademu vinu naproti jc bil naslov koncerta, na katerega je povabil Mešani pevski zbor Društva vinogradnikov Trebnje. V Kulturnem domu so še nastopili Marjan Zgonc, tamhuraška skupina Klasje in humorista Nevenka in Branko. - V Mercator centru je bila na ogled lutkovna predstava Palček.
BRLŽICL. 21. oktobra Mešani pevski zbor Viva jc povabil na letni koncert v Viteško dvorano Posavskega muzeja.
Dirigentka mešanega pevskega /hura Viva Simona Rožman Strnad na letnem koneertu /hora v Viteški dvorani Brežiškega gradu
KRONIKA Rast 6 / 2006
OkfOBIR
pmV*6A"°*
Založnik Andrej Ivanuša in Marijani Kranjc, soavtor knjige l'lava garda, na predstavitvi knjižne novosti v Knjižnici Mirana JarcavNovctn mestu
KHONIKA Rast 6 / 2006
KRŠKO. 2) oktobra SNG Drama Ljubljana je v Kulturnem domu zaigralo gledališko predstavo Yasmine Reza tat španski komad.
NOVOMUSTO.od2ldo22.oktobra Napobttdotliplomiratieslikarke Jožice Medle so v počastitev častitljive I 20-letniee Kmetijske šole (irm Novo mesto pripravili tnnetitiško delavttieo. na kateri je sodelovttlo šest ustvarjalcev.
RA/BOR, 21. oktobra Začetek osme sezone Razhorskih večerov v Domu krajanov so oblikovali višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Triom prečnih llavt in likovna gostja dr. Nada Jenštrle iz bližnjih Pameč.
SLVNIGA. 21. oktobra - Na prireditvi To smo mi so se na (davnem trgu predstavila društva z območja sevniške občine.
NOVO MI ŠK), 22. oktobra Oustav gledališče in Thcater Mogtil sta v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigrala komedijo Bolni Beckerja.
NOVOMLSTO.23.oktobra Domačinka.luditaKulovccjcvKulturncm centru Janeza Trdine predstavila prozno zbirko z naslovom Ženska sem.
KARLOVLC, od 24. do 26. oktobra - Na tradieonalnih slovenskih dnevih v Karlovcu, ki sta jih pripravila tamkajšnja Knjižnica Ivana (iorana Kovačiča in Kulturno društvo Slovenski dom, se je zvrstilo več predavanj, odprli so slikarsko razstavo Ob dolini Kolpe hrvaških iti slovenskih slikarjev, na literarnem večeru pa sta sodelovala pesnik, pisatelj in urednik Marjan Pungartnik iz Maribora in novomeška pesnica Jadranka Matič Zupančič.
NOVO MLSIO, 25. oktobra V Knjižnici Mirana Jarca so predstavili knjigo Plava garda - poveljnikovo zaupno poročilo avtorjev Marijana I. Kranjca in Slobodana Kljakiča.
RIBNICA. 25. oktobra Komorni orkester iti zbor s solisti pod vodstvom Marka I Iribcrnika je v cerkvi sv. Štefana zaigrat koncert Mozartovega Rekviema.
TRLBNJU, 25. oktobra Pesnik fone Pavček je v Baragov i galeriji odprl razstavo Neznani l učko 1664-1966 z zgodnjimi deli Lucijana Reščiča. Strokovni razmislek k razstavi je prispevala Neža Rot. V kulturnem delu so nastopili profesorji (ilasbene šole Trebnje.
ČRNOMI LJ. 26. oktobra V podružnici Nove Ljubljanske banke so odprli razstavo Alenke Mušič Zgodbe iz kopalnice. V otvoritvenem programu je svoje pesmi predstavila Jožica Kapele.
NOVO MLSIO, 26. oktobra Ivica Križ.je v Dolenjskem muzeju vodila po etnološki razstavi 1'ečarska in keramična industrija v Novem mestu.
SLVNICA. 26. oktobra Kamnita spirala (iora nad Ajdovščino je naslov fotografske razstave Damjana Popelarja v Galeriji Gradu Sevnica.
TKLBNJL, 26. oktobra - V Kulturnem domu je bila na ogled komedija Izbrisani v režiji Miki Bubulj.
BRLŽIUL. 27. oktobra V Mladinskem centrujc nastopilaTinkara Kovač.
ČRNOMI LJ. 27. oktobra V KUD Laterna so povabili k ogledu vizualnega projekta fona Semičana Rancta.
DOLLNJSKU TOPI ,ICL, 27. oktobra V Gostilni Rog so predstavili knjigo o partizanskih grobiščih na Rogu Da bi v pozabo ne zabrisal jih čas.
KOSTANJLVICA. 27. oktobra Umetnost - slavospev življenju je bil naslov razstave, ki so jo v Lamutovem likovnem salonu pripravili ob 50-letnici galerijske dejavnosti v Kostanjevici. Avtor razstave je Andrej Smrekar, slavnostni govornik pa je bil predsednik SAZU prof. dr. Boštjan Žekš.
NOVO MLS I O. 27. oktobra V Kulturnem centru Janeza Trdine jc bil koncert oh 60-lctniei Društva upokojencev Novo mesto in 50-letuici društvenega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Sonja Pirc. Kot gostje so nastopili učenci trebanjske osnovne šole z odlomkom iz Jurčičevega Desetega brata ter eitrarski duo in kvartet (ilasbene šole Brežice. Oh obeh obletnicah jc izšel tudi zbornik. V Knjigarni Goga so predstavili albuma Intima z Mojco Matjcvac in Tino Omerzo. V galerijo Pri slonu so povabili na Projekt 13. akustični koncert s fotografsko razstavo, Dom za Sanje in Boštjan Pucelj.
SUMIČ. 27. oktobra V Kulturnem domu so pripravili prireditev Semičani v delih toneta Jakšeta. Z avtorjem se je pogovarjal Blaž Kočevar.
ŠLNTI OVRL.NC. 27. oktobra KUD Marije Kmetove Šentlovrene. sekcija Moški pevski zbor Zagriški fantje jc v Kulturnem domu pripravil letni koncert, na katerem so nastopili še pevci Moškega pevskega zbora Bizeljsko in Mešanega pevskega zbora Strune Šentlovrene.
KRONIKA Rast 6 / 2006
TRLBNJh, 27. oktobra - Mestno gledališče ljubljansko je v Kulturnem domu zaigralo predstavo Gospodinja. V Mercator centru je bila na ogled igrana predstava Pogumni jelen.
HI.ANGA. 28. oktobra V Kulturnem domu so pripravili koncert l judskih pevcev z Ulance Pojdite z nami in predstavitev zgoščenke oh peti obletnici delovanja.
BRL/ICh, 28. oktobra V Mladinskem centru so bili na ogled kratki llltni l uksuz produkcije z letošnjega Mladinskega Ulmskega tabora in mednarodne izmenjave Media Wothout Borders. Sledil je koncert skupine Uranium Piliš iz Krškega.
CLRKLJh. 28. oktobra V Gasilskem domu je potekalo 3. srečanje ljudskih pevcev in godcev.
NOVO MhSIO. 28. oktobra V Kulturnem centru Janeza Trdine jc bilo mogoče prisluhniti koncertu črnske duhovne glasbe ter modernih pesmi z dramo v izvedbi skupine Ncw I lome iz /DA.
RIBNICA, 28. oktobra Na Škrahčevi domačiji je v okviru Kulturne ropotarnice potekala literarna delavnica z Nikom Grafenauerjem, na literarnem večeru pa so mladi ribniški literarni ustvarjalci brali svoje pesmi in prozo.
VLSLLAGORA. 28. oktobra —V cerkvi sv. I rančiška Ksavcrjajc potekal koncert duhovne pesmi Kaj morem, če sem mlad z vokalno skupino Can-tamus. zborom Mladika, /lati žarek in Skansen.
RA/,BOR. 26. oktobra Srečanje 50 glasbenikov, ki so po dvajsetih letih ponovno skupaj igrali in zapeli, so naslovih Pesem tisočerih zvonov, potekalo pa je v cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Vhl.IKh BRUSNICL, 26. oktobra V OŠ so odprli razstavo slikarskih del. nastalih na 4. likovni koloniji Velike Brusnice, ki jo je strokovno vodil Marjan Maznik.
BKL/ICh. 30. oktobra - Co-scene je naslov likovne razstave, ki so jo odprli v galeriji avle Gimnazije Brežice.
DOBOVA. 30. oktobra V dvorani Kulturnega doma so pripravili prireditev Dobova se predstavi.
KRŠKO. 30. oktobra - V Dvorani v parku je potekala proslava oh dnevu reformacije, slavnostni govornik je bi) doc. dr. Jonatan Vinkler.
DOBt )VA. oktobra Pripravili so zanimiv večer ljudske pesmi z naslovom Ura življenja, na katerem so nastopili člani kulturne sekcije in gostje iz Velike I )oline ter seveda domači pevci.
KRMI I.J. oktobra Oh krajevnem prazniku so odprli prenovljene prostore krmeljske knjižnice, izpospjevališča sevniške knjižnice. O pomenu knjige je spregovoril zgodovinar Janez Kos.
LONDON, oktobra - Na Ulmskem dogodku Rca)ity Chcck so med dokumentarnimi !Umi režiserjev iz Češke, Slovaške. Avstrije in Slovenije zavrteli tudi filma slovenskega režiserja l ilipa Robarja Dorina iz Novega mesta: celovečerni tlim Ovni in mamuti iz. leta 1685 in novejši dokumentarec Aven čhavora iz leta 2005.
MLTLIKA, oktobra - Več kot 70 mladih likovnikov iz Bele krajine ter z Metliko pobratenih občin Wagnc, Ronk in Ozlja je ustvarjalo na 25. ckstemporu mladih likovnikov Bele krajine z naslovom Kako jo vidim, to deželico oh Kolpi.
NOVO MhSIO. oktobra - Slavko Dokl iz Novega mesta je izdal že trinajsto knjižico anekdot in prigod Zbogom, smeh. ki jo je z ilustracijami opremil Bogdan Breznik. Novomeška rojakinja in uspešna modna oblikovalka Martina I legediš je v Kulturnem centru Janeza Trdine razstavila razstavo prostoročnih risb s tradicionalno moško nošo. Dolenjski muzej jc dobil nove depoje za arheološko zbirko v Križatiji.
OS I ROWO, oktobra Učiteljski pevski zbor Slovenije Umila Adamiča, v katerem pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika prepevajo tudi učitelji z območja širše Dolenjske, je tta Lvropskem festivalu učiteljskih zborov na Poljskem osvojil prvo mesto.
ŠKOCJAN, oktobra - V obnovljenem Metelkovem domu je nove prostore dobila krajevna knjižnica, ki jc tudi c-knjižnica s petimi računalniki in čitalnico.
LETNO KAZALO 2006
VSEBtNSKO KAZALO
UVOONtK
Market j Mitan: V meseca svečana zrcalu.................................3
Avtocestna srečanja sodobnosti s preteklostjo .................... t45
ležnostna in sevalna točka ati zgolj dremtitični ništrc?.......... 271
Breztežno zlato oktobra........................................... 407
Pokrov z lonca vročega ciganskega golaža nam je priletel v glavo . 541
l.iriNOKA/.Ai.O Rast 6 / 2006
UTEKATEKA
Poezija
Bedrač David: Potem so soneti razpadli ................................... 217
Skrivalnice........................................................ 277
Gačnik Gombač Lidija: Voda................................................ 548
Garantini Vlado: Kmečka balada............................................ 221
Klošar............................................................. 221
Dnevi penzionistke Pepce........................................... 222
Gombač Borut: Nobena ulica................................................ 549
Skozi zgoščeno temo................................................ 540
Sipki volan........................................................ 550
Gosteje od zraku................................................... 551
Gregorčič Ivan: Volčje noči. volčji časi.....................................4
Jesenska..............................................................4
Grahastdan............................................................5
Vrhe in jelše oh vodi.................................................5
Srbijo me besede .....................................................5
Najlepše pesmi........................................................6
Kolenc Janez: Svetlo zelen dan............................................ 275
Kovič Jurij: Vitez...........................................................7
Oproda................................................................7
Smrtni greli .........................................................8
Vitezova žalostinka ..................................................8
Avalon................................................................9
Spletična.............................................................9
Modri čarodej .......................................................10
Razvaline............................................................10
Neskončnost..........................................................II
Lesar Ladislav: Ekstaza................................................... 222
Majhen Zvezdana: Lipica.....................................................12
Škofja Loka..........................................................12
Portorož.............................................................13
Strunjan.............................................................13
Maribor..............................................................14
Imovica..............................................................14
Introspcktivni atelje.............................................. 413
Pavček Ione: Gjedankc..................................................... 408
letna in luč....................................................... 543
Moj sobesednik l učko.............................................. 545
Prežel j Cveto: Pravi čas................................................. 219
V	zaprti vasi.................................................... 219
Še vedno smo tukaj ................................................ 2)9
V	vetru žalost pometa............................................ 220
Kristalna pena..................................................... 220
Simčič Neža: Desetnica.................................................... 223
Slovo.............................................................. 223
I robišSmiljan: Pomladni haikuji.......................................... 272
Premagano...........................................................273
VSI H!\SK() K AZALO	Zahvalazamir.......................................................... 274
Oblak................................................................. 274
Aforizmi
Simčič Jože: Aforizmi.................................................... 552
Proza
Brulc Matjaž: Čistoča.................................................... 422
Crček Helena: Aleksandrinka.............................................. 554
Gazvoda Neje: Čas........................................................ 224
Sanjač............................................................. 224
Peček Stane: Spominčice....................................................21
Scvljak Jože: Ksenija.................................................... 283
Puška.............................................................. 285
Mlada koža ........................................................ 556
Z belimi prti prepasana............................................ 558
Smole Bariča: Januškt) in beloglavi jastrebi...............................17
Sreča..............................................................  19
Sandolin........................................................... 418
Šinigoj Damijan: Ko boš prišel, zmeraj prinesi mirože....................... 282
ZidarAnica: "Najin" tolmun.................................................25
Meglena daljava ................................................... 560
Prevod
Camoes Luis Vaz. de (prevod: Miklavž. Komelj): Sonet........................15
RudanVcdrana(prevod: Bariča Smole): Ded.................................. 228
Sorokin Vladimir (prevod: l .ijana Dejak): Norma (odhtmki iz. romana)....... 288
Vega Lope de (prevod: Miklavž. Komelj): Sonet..............................16
KULTURA
Bavec Uroš - Lovenjak Milan: Nova rimska miljnika na Karteljevem............ 184
Breščak Danilo: Romula in rimska cesta................................... 199
Djurie Bojan: Rimske ceste in projekt avtocest.............................. 147
Južnič Stanislav: Dolenjski astronom brane Breekerfeld................... 293
Komelj Miklavž: Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem.................. 581
Kranjci. Marijan: Slovenski četniki na Gorjancih 1942 .....................52
Kristan l ine: Trubar, oče slovenske književnosti in kulture................ 304
Križ Borut: Rimsko grobi3čc Draga pri Beli Cerkvi .......................... 194
Kapiteljska njiva vNovcm mestu..................................... 597
l azar Irena: Rimska cesta Atrans-Cclcia................................. 160
Lovenjak Milan: Rimski tniljniki na Dolenjskem .......................... 175
Lovenjak Milan - Bavec Uro3: Nova rimska miljnika na Karteljevem............ 184
l .ubšina- fušek Marija: Rimska cesta med Pragerskim in Godeninci .......... 168
I ,ux Judita: Poznoantična višinska naselbina Zidani Gaber nad Mihovim......3 I
Mason Philip: Rimska poselitev pri Beli Cerkvi ............................. 191
Vojaški tabor in rimska cesta pri Obrežju............................. 202
Matijevič Meta: Pisma misijonarja Otona Skole..............................42
"Naznanim jest potpisani mestni stražnik ..."...................... 427
Mohar Rozi: Življenjska pot pesnika Lojzeta Krakarja (1926-1995)............ 568
Mušič Branko: Geollzikalne raziskave antičnih komunikaci j.................. I 50
Novšak Matjaž - Trenz. Alfred A.: Školariee. ankaransko križišče ........... 154
Pcpcrko Golob Darja: O Bogu Komelju in knjižnici............................63
Predan Primož: Raziskave rimske ceste v Slovenski Bistrici - I PC Interspar. 166
Rimska cesta na Čatežu pri Brežicah................................ 196
Sagadin Milan: Rimska cesta na Trojanah..................................... I 58
Strgar Jože: Drevesa so del kulturne krajine, a se tudi starajo............. 447
Strmčnik Gulič Mira: Sledovi rimske ceste Cctcia-Poctovio v Slovenski Bistrici 164
fopličanee Mija: Rimska in prazgodovinska cesta pri Požarnicah.............. 189
I renz Alfred A. - Novšak Matjaž: Školariee. ankaransko križišče ........... 154
Tušek Ivan: Rimska cesta Poetovio-Savaria na Ptuju.......................... 172
Zupančič Jernej: Pokopališča kot kulturna dediščina......................... 3 K)
IT I NO KAZALO
Kas,6/2006 "AS COST
Ceglar Katja: Novomeški likovni dnevi....................................... 468
Dražumcrič Marinka: Poleg nagrobne formule je dal vklesati tudi tri elegijske
VSEBINSKO KAZALO	distihe - Pogovor z dr. Miianom Lovenjakom.......................... 207
"Keramika je hi la vedno moja skrita l jubezen" Pogovor z etnologin jo
in muzealko Ivieo Križ.......................................... 003
Gregorčič Ivan: Umetnost je hrana sanm dojemljivim in humanim Pogovor
zdr. MilčkomKomeljem..............................................67
Markelj Milan: ....."Kar koli vam reče, storite!" — Pogovor s prvim novomeškim
škofom msgr. Andrejem Glavanom................................... MO
Pod trto rojen za čast in slavo vina - Pogovor z enologom dr. Julijem
Nemaničem........................................................452
Preg) Kobe latjanaUludi sam sebi sem skrivnost............................ 330
DRUŽBENA VPRAŠANJA
Dvornik Marjan: Proizvodnja mleka (zamujena) priložnost za kmetijska
gospodarstva.................................................... 236
Simič Marjan: Razvoj gospodarstva v občini Novo mesto .................... 336
Dopolnilo prispevka o Razvoju gospodarstva v občini Novo mesto..... 481
Vizjak Igor: Regionalni razvojni program 2007 -2013 (I)................... 472
Regionalni razvojni program 2007 -2013 (2)...................... 62S
Zupančič Jernej: Dolenjski sledovi na robu ameriške prerije .............. 102
Zupančič Jernej: Poti k reševanju prostorske problematike romskih naselij. 616
ODMEV! !N OD/JV!
Uožič Rasto: Zamolčana usoda pretrganih korenin .......................... 117
Jezik kot domovina.............................................. 253
Še dva zadetka novomeških glasbenih zagnancev................... 255
Optični odtis zapuščine......................................... 370
Podobi sodobnega sveta.......................................... 373
Prazgodovinska jantar in steklo................................. 496
Nova publikacija z gradivom Kapiteljske njive...................... 503
Oda zeleni reki................................................. 649
Romanaosodohni Hrvaški.......................................... 654
Breščak Danilo: Pleterje všviei........................................ 497
Černelič Krošelj Alenka: Simona Dular: Esprit.......................... 355
Vloga in pomen"krških"protestantov.............................. 360
Kako misliti dediščino?......................................... 363
Skozi oči(Oko)vsvet..............................................498
RudiStopar-llonunagelPHSI ...................................... 500
Dražumcrič Marinka: Nesnovna kulturna dediščina Slovenije.............. 241
Hita je to lepa vas............................................. 367
Gošnik Ione: 565 človeških usod........................................ 650
Hcij Dirk: Artotcka - kaj je, kako deluje in kaj bi lahko bila............ 645
Kastelic Ivan: Muzejska delavnica kulturno izročilo - identiteta.......... 358
Jazbečeva Mavrica izza duše....................................  504
Koncilija I ranci: Dco, šibi, ctpostcrihus!............................ 349
Koncilija Ibmaž: Nizki toni. visoka pesem...............................116
Koščak Marko: I ržcnjc in upravljanje turizma in dediščine v Krajinskem parku
Kolpa........................................................... 640
Križnar! rane: Koncert na baročnih orglah .............................. 122
Miklič Joža: Uveljavljanje mednarodne odličnost........................ 483
Milovanovič Goran: f orma viva že cnaindvajsetič.......................... 491
Peček Stane: Rastoča knjiga v Trebnjem zgrešila smer...................... 353
1'očkar Ivanka: Etnografska zbirka treh generacij...................... 367
Polajnar Prelili Nataša: Iluminacije Mateja Mctlikoviča................ 357
Zcliščar20. stoletja............................................ 495
Pregl Kobe Tatjana: Grafične podobe zemlje med usodo in tišino......... 250
Umetnost in namembnost šolczrokovroki........................... 642
Smole Marica: (iazvodovc obrnjene slike................................ 371
Krhkost raztreščenosti (Milan Šelj: Darilo) .................... 652
I I I NO KAZALO Stibilj Šajn Anamarija: Križev pot Janka Orača in Branka Šustra........ 247
Hast6/20<)6 TišlcrMiha:Potdouspchajedolga...........................................IH)
Vrščaj Jožef: Zaznamuje kulturni utrip Bele krajine (KUD Artotcka
Bclakrajina).................................................... 647
VSEBINSKO KAZALO Vuga Davorin: Magdalenska gora...........................................112
Štiri "dolenjska"mcstavarhivskimonogranji...................... 114
Slovenska odporniška totogratlja............................... 242
Zupan Gojko: Kočevska pusta in prazna................................ 50)
Zupan Jože: Za podaljšano življenje.................................. 120
Očiščenjezbcsedo............................................... 121
Poklott kulturni dediščitii Šentruperta........................ 254
Dan za odličnost............................................... 351
Za osveščanje branja........................................... 365
Zupančič Matič Jadranka: 60 let Knjižnice Mirana Jarea in 29 let Dolenjskega
knjižnega sejma................................................ 345
SKRITI ZAKLADI KULTURNE DEDIŠČINE
Skola Oton (Prevod: braneč Baraga): Poročilo o misijonskem delu v Severni
Amcriki(l)..................................................... 376
Poročiloomisijonskem delu vS. Ameriki	(2)................... 507
Poročilo o misijonskem delu v S. Ameriki	(3)................... xxx
KRONIKA
Markelj Lidija: Kronika: november - december 2005 ................... 125
Kronika:januar—Tchruar2006..................................... 25H
Kronika: marce —april ......................................... 39)
Kronika: maj julij 2006........................................ 522
Kronika:avgust oktohcr2006..................................... 672
LETNO KAZALO
Markelj Milan: Letno kazalo 2006..................................... 6S5
!MENSKO KAZALO
Baraga I rance: Prevod Poročila o misijonskem delu v Severni Ameriki p. Otona
Skolc.............................................................376
Bavec Groš - Lovenjak Milan: Nova rimska miljnika na Kartcljevem....... 184
Bedrač David: Potem so soneti razpadli .................................217
Skrivalnice.......................................................277
Božič Kasto: Zamolčana usoda pretrganih korenin ....................... 117
Jezik kot domovina......................................................253
Še dva zadetka novomeških glasbenih zagnancev.....................255
Optičtii odtis zapuščine..........................................370
Podobi sodobnega sveta............................................373
Prazgodovinskajantar in steklo....................................496
Nova publikacijazgradivom Kapiteljske njive.......................503
Oda zelem reki....................................................649
Romanaosodobni Hrvaški............................................654
Breščak Danilo: Romula in rimska cesta..................................199
Pleterje všvici...................................................497
Brulc Matjaž: Čistoča...................................................422
CamocsLuis Vaz de: Sonet................................................ 15
Ceglar Katja: Novomeški likovtii dnevi..................................46K
Crčck Helena: Alcksandrinka.............................................554
Černelič Krošelj Alenka: Simona Dular: Lsprit...........................355
Vloga in pomen "krških" protestantov..............................360
Kako misliti dediščino?...........................................363
LETNO KAZALO	Skozi oči (Oko) vsvet.............................................498
k tf/TDOf	Rudi Stopar HonimagcIPGSI.........................................500
'	"	'	DejakLijana: Prevod Norme Vladimirja Sorokina...........................28H
Djurič Bojan: Rimskeceste in projektavtocest........................... 147
IMUNSKO KAZALO Dražumcrič Marinka: Poteg nagrobne Tormule je dat vktesati tudi tri elegijske
distihe —1'ogovorzdr. Milanom Lovenjakom.............................207
Nesnovna kulturna dediščina Slovenije................................241
Bila je to lepa vas..................................................367
Keramika je bila vedno moja skrita ljubezen Pogovor z etnologinjo
in muzealko Ivico križ...............................................603
Dvornik Marjan: Proizvodnja mleka (zamujena) priložnost za kmetijska
gospodarstva.........................................................236
Gačnik Gombač Lidija: Voda..................................................548
Garantini Vlado: Kmečka balada..............................................221
Klošar...............................................................221
Dnevi penzionistke Pepce.............................................222
Gazvoda Nejc: Čas...........................................................224
Sanjač...............................................................224
Gombač Borut: Nobena ulica..................................................549
Skozi zgoščeno temo..................................................549
Sipki volan..........................................................550
Gosteje od zraka.....................................................551
Gošnik Ione: 565 človeških usod.............................................650
Gregorčič Ivan: Volčje noči. volčji časi .....................................4
Jesenska...............................................................4
Grahastdan.............................................................5
Vrhe in jelše oh vodi..................................................5
Srbijo me besede ......................................................5
Najlepše pesmi.........................................................6
Umetnost jchranasamodojcmljivim in humanim 1'ogovorzdr. Milčkom
Komcljcm .............................................................67
I leij Dirk: Artoteka — kaj je. kako deluje in kaj bi lahko bila............645
Južnič Stanislav: Dolenjski astronom Prane BreckerPeld......................293
Kastelic Ivan: Muzejska delavnica kulturno izročilo identiteta..............35K
Jazbečeva Mavrica izza duše..........................................504
Kolenc Janez: Svetlo zelen dan..............................................275
Komelj Miklavž: Prevod Camoesovega Soneta....................................15
Prevod Vegovega Soneta............................................... 16
Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem...........................581
Koncilija Pranci:Deo. šibi. etposteribus!...................................349
Koncilija Tomaž: Nizki toni. vioka pesem................................... 116
Koščak Marko: I ržcnjc iti upravljanje turizma iti dediščine v Krajinskem parku
Kolpa........^......................................................640
Kovič Jurij: Vitez............................................................7
Oproda.................................................................7
Smrtni greti...........................................................S
Vitezova žalostinka....................................................K
Avalon.................................................................9
Spletična..............................................................9
Modri čarodej ....................................................... 10
Razvaline............................................................ 10
Neskončnost .......................................................... D
Kranjc P. Marijan: Slovenski četniki na Gorjancih 1942.......................52
Kristan line: Prubar. oče slovenske književnosti in kulture.................304
KrižBorut: Rimsko grobišče Draga pri Beli Cerkvi .......................... 194
Kapiteljska njiva vNovcm mestu.......................................597
Križnar) rane: Koncert na baročnih orglah ................................. 122
l azar Irena: Rimska cesta Atrans-Celeia................................... 160
Lesar Ladislav: Lkstaza.....................................................222
Lovenjak Milan: Rimski miljniki na Dolenjskem ............................. 175
Lovenjak Milan - Bavec Uroš: Nova rimska miljnika na Kartcljcvcm........... 184
l .uhšina- Tušek Marija: Rimska cesta med Pragerskim in Godcninci ......... 168
I I I NOKAZAI.O l.u\ Judita: Poznoantična višinska naselbina Zidani Gaber nad Mihovim.........31
!<ast(./2()06 Majhen Zvezdana: Lipica.................................................... 12
SkoljaLoka........................................................... 12
Portorož............................................................. 12
IMPNSKOKA/.AI.O	Strunjan.......................................................... 13
Maribor............................................................. i4
Imoviea............................................................. i4
Introspektivni atelje...............................................4)3
Markelj Lidija: Kronika: november deeember20<)5........................... )25
Kronika:januar-februar20<)6.........................................25S
Kronika: marec —april ..............................................391
Kronika: maj —julij 2006............................................522
Kronika, avgust —oktohcr2006........................................672
Markelj Milan: V meseca svečana zrcalu.......................................3
Avtocestna srečanja sodobnosti s preteklostjo ..................... 145
ležnostna in sevalna točka ali zgolj dremotični ništrc?............27)
"Kar koli vam reče, storite!" — Pogovor s prvim novomeškim škofom
msgr. Andrejem (ilavanom............................................310
Breztežno zlato oktobra.............................................407
l'od trto rojen za čast in slavo vina — Pogovor z enologom dr. Julijem
Nemaničeni..........................................................452
Pokrov x lonca vročega ciganskega golaža nam je priletel v glavo ..541
Letno kazalo 2006...................................................6K5
Mason Philip: Rimska poselitev pri Beli Cerkvi ........................... 101
Vojaški tabor in rimska cesta pri Obrežju...........................202
Matijevič Meta: Pisma misijonarja Otona Skole...............................42
"Naznanim jest potpisani mestni stražnik ...".......................427
Miklič Joža: Uveljavljanje mednarodne odličnost............................4H3
Milovanovič Goran: Lormaviva že enaindvajsetič.............................401
Mohar Rozi: Življenjska pot pesnika Lojzeta Krakarja (1026-1005)..........56H
Mušič Branko: Geofizikalne raziskave antičnih komunikacij................. 150
Novšak Matjaž - I renz Alfred A.: Školarice, ankaransko križišče ......... 154
Pavček Ione: Ujedanke......................................................40S
lema in luč.........................................................543
Moj sobesednik —Lučko...............................................545
Peček Stanc: Spominčice.....................................................21
Rastoča knjiga v Trebnjem zgrešila smer.............................353
Pcpcrko Golob Darja: O Bogu Komclju in knjižnici............................63
Počkar Ivanka: Ltnografska zbirka treh generacij...........................367
Polajnar l-relih Nataša: Iluminacije Mateja Metlikoviča....................357
Zeliščar20. stoletja................................................405
Predan Primož: Raziskave rimske ceste v Slovenski Bistrici I PC Interspar. 166
Rimska cesta na Čatežu pri Brežicah.................................196
Pregl Kobe Tatjana: Grafične podobe zemlje med usodo in tišino............250
Tudi sam sebi sem skrivnost.........................................330
Umetnost in namembnost šotezroko v roki.............................642
Prezelj Cveto: Pravi čas...................................................210
V	zaprti vasi......................................................2P0
Se vedno smo tukaj .................................................210
V	vetru žalost pometa..............................................220
Kristalna pena......................................................220
KudanVcdrana:l)cd(prcvod: Bariča Smole)....................................22H
Sagadin Milan: Rimska cesta na Irojanah................................... 158
Sevljak Jože: Ksenija......................................................2K3
Puška...............................................................285
Mlada koža..........................................................556
/ belimi prti prepasana.............................................558
Simčič Jože: Aforizmi......................................................552
Simčič Neža: Desetnica.....................................................223
Slovo...............................................................223
Simič Marjan: Razvoj gospodarstva v občini Novo mesto......................336
Dopolnilo prispevka o Razvoju gospodarstva v občini Novo mesto......481
I I I NO KA/AI.O Skola Oton: Poročilo o misijonskem delu v Severni Ameriki (I)............376
Rast 6 / 2006	Poročilo o misijonskem delu v S. Ameriki (2).......................507
Poročilo o misijonskem delu v S. Ameriki (3)........................657
Smole Bariča: Januško in beloglavi jastrebi ............................... 17
IMUNSKO KA/AI.O	Sreča............................................................... ]<J
Ded(prevod proze VedraneRtdan).....................................22S
(iazvodove obrnjene stike..........................................37t
Sandolin...........................................................4iX
Krhkost raztreščenosti.............................................652
SorokinV!adimir:Norma(odtomki ix romana) .................................2SS
Stihilj Šajn Anamarija: Križev pot Janka Orača in Branka Šustra...........247
Strgar Jože: Drevesa so de) kutturne krajine, a sc ttidi starajo..........447
Strmčnik (iu)ič Mira: Sledovi rimske ceste Geleia-Poetovio v Stovenski Bistrici. t64
Šinigoj Datnijan: Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože...................2K2
'PišlerMiha: Pot do uspeha je dolga...................................... IB)
Ibpličanee Mija: Rimska in prazgodovinska cesta pri Požarnieah........... ISO
I renz Alfred A. - Novšak Matjaž: Školariee. ankaransko križišče ......... 154
t robiš Smiljan: Pomladni haiktiji........................................272
Premagano..........................................................273
Zahvala za mir.....................................................274
Oblak..............................................................274
I ttšek Ivan: Rimska cesta Poetovio-Savaria na Pttiju.................... 172
Vega Lope de: Sonet (prevod: Miklavž. Komelj)............................. 16
Vizjak Igor: Regionalni razvojni program 2007-2013 (I)....................472
Regionalni razvojni program 2007-2013 (2)..........................62K
Vrščaj Jože)*: Zaznamuje kulturni utrip Bele krajine......................647
Vuga Davorin: Magdalcnska gora............................................ 02
Štiri "dolenjska" mesta varhivski monografiji...................... 04
Slovenska odporniška fotografija...................................242
Zidar Anica: "Najin" tohmm ................................................25
Meglena daljava ...................................................560
Zupan Gojko: Kočevska -ptista in prazna ..................................501
Zupan Jože: Za podaljšano življenje...................................... 120
Očiščenjezbescdo...................................................121
Poklon kulturni dediščini Šcntmpcrta ..............................254
Dan za odličnost...................................................351
Za osveščanje branja...............................................365
Zupančič Jernej: Dolenjski sledovi na robu ameriške prerije ............. 102
Pokopališča kot kulturna dediščina ................................310
Poti k reševanju prostorske problematike romskih naselij...........616
Zupančič Matič Jadranka: 60 let Knjižnice Mirana Jarca in 20 let Dolenjskega
knjižnega sejma....................................................345
Pripravil: Milan Markelj
I.LINO KA/.AI.O Hast6/2()<)6
RAST
REVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
LETNIK XVII., DECEMBER 2006, št. 6 (108), ISSN 0353-6750. UDK 050 (497.4)
IZDAJATELJICA:	Mestna občina Novo mesto, zanjo župan Aloj/ Muhič
SOIZDAJATELJICE:	Občine Črnomelj. Dolenjske Topliee, Mirna Peč. Semič, Šentjernej. Škocjan. Trebnje. Žužemberk in Založba Goga
sviri Rpviu::	Predsednica sveta: Staša Vovk (Mestna občina Novo mesto), člani: Rudo!) Cerkovnik (Žužemberk). Anica Jakša (Semič), Ksenija Khalil (Črnomelj). Cvetka Klobučar (Škocjan). Jože Kumer (Dolenjske Topliee). Ida Zagore (Šentjernej). Aleksander Rupcna (Mirna Peč). Stane Peček ( Trebnje) in Mitja Ličen (Založba (Joga)
UREDNIŠTVO:	Milan Markelj (odgovorni urednik), Nataša Petrov (namestnica odgovornega urednika). Ivan Gregorčič (1 itcratura), mag. Marinka Dražumcrič (Kultura). dr. Marko Koščak (Družbena vprašanja), Janki) Orač (likovni urednik)
NASLOV UREDNIŠTVA IN 1'A.INIŠ IVA:	Mestna občina Novo mesto, Seidlova e. 1. HOOO Novo mesto, s pripisom: za revijo Rast, tel.: (07)39-39-253, taks: (07) 39-39-20H. elektronska pošta: rast@novomcsto.si.
TAJNIK REVIJE:	Prane Zaman Uradne ure ob sredah od 9. do IS. ure, te).: 04I-H45-729.
LEKTOR:	Peter Štefančič
NAROČNINA:	Podračun Mestne občine Novo mesto. št. 01285-0100015234, s pripisom: /a revijo Rast. Letna naročnina za llzične osebe je 4.500 SI T / 18.78 EUR. za pravne osebe 7.500 SI T / 31,30 EUR. la številka stane v prosti prodaji 1.000 Si l / 4,17 EUR. Odpovedi so možne samo v začetku koledarskega leta.
PRISPEVKI:	Rokopise sprejemajo tajnik revije in uredniki. Nenaročenih rokopisov in drugih gradiv ne vračamo. Želeno je, da so prispevki napisani z računalnikom, stiskani v dveh izvodih s širokim razmikom (30 vrst na stran). Zapisi naj bodo shranjeni v Ibrmatu MS Word. rti ali txt.
NAKLADA:	500 izvodov
PRIPRAVA ZA TISK:	MiM
TISK	Tiskarna Novo mesto Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) je revija uvrščena med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 odst. Izhaja dvomesečno
PODPORNIKU:
Izid te številke so podprli: Mestna občina Novo mesto, občine soizdajateljiee. Ministrstvo Republike Slovenije /a kulturo. Komunala Novo mesto. Trimo Trebnje in Krka. d. d..
SODELAVCI TE ŠTEVILKE
France Baraga, mag. teologije, prevajalec, Ljubljana Rasto Božič, publicist. Novo mesto Helena Crček, sodelavka Rasti
Marinka Dražumerič, mag., univ.dipl.umet. zgodovinarka in univ.dipl.etnologinja, konservatorska svetovalka, ZVKDS, OE Novo mesto, Novo mesto
Lidija Gačnik Gombač, knjižničarka. Mariborska knjižnica, Maribor Borut Gombač, knjižničar. Mariborska knjižnica, Maribor Ione Gošnik, publicist. Novo mesto Dirk Heij, kipar, Dragatuš
Miklavž Komelj, dr. znanosti s področja umetnostne zgodovine, pesnik, Ljubljana
Marko Koščak, dr. geografskih znanosti, Trebnje
Borut Križ, univ. dipl arheolog, višji muzejski svetovalec. Dolenjski muzej Novo mesto. Novo mesto
Ivica Križ, univ. dipl. etnologinja, muzejska svetovalka, Dolenjski muzej Novo mesto, Novo mesto
Lidija Markelj, univ. dipl. novinarka, Novo mesto
Milan Markelj, novinar, urednik, pesnik in pisatelj, Novo mesto
Rozi Mohar, univ. prof. pedagogike in zgodovine, Semič
Fone Pavček, pesnik, prevajalec, urednik, Ljubljana
Tatjana Pregl Kobe, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka, esejistka, pesnica, samostojna kulturna ustvarjalka, Lj ubljana
Jože Sevljak, prof. pedagogike, Litija
Jože Simčič, svobodni novinar. Novo mesto
p. Oton Skola, misijonar, slikar, pesnik, leksikograf) 1805 1878)
Bariča Smole, pisateljica in prevajalka, Trebnje
Igor Vizjak, direktor PRA JV Slovenije in PC Novo mesto. Straža
Jožef Vrščaj, akademski kipar, Črnomelj
Anica Zidar, razredna učiteljica, pisateljica, Mokronog
RAST - DECEMBER 2006
MESTNA OBČINA NOVO MESTO