fIsr©Ss®tja& Mata s — £8lo leto . . K50-— plüätrt leta . « „13*— ; ifsaaajl Jugoslavije * ' Cete leto . . , 66.— esst® Številka iilriii straneh 60 v. Sivo Lupravaištvo: Koroška ulica ; : p & — Telefon & 220. Pob smešna številka siim€ cio vinarjev, Neodvisen poližičen lisi za slovensko ljudstvo. mpUlfiillff I 'HH'wnrTi ww f» Incarnii ali oznanila^ es računajo po K 1.8®j od enoredne ptldvrste« pri večkratnih oznani!» — popust — „Straža“ izhaja v po» deljak in petek popoldni Rokopisi se ne vračajoč S> uredništvom 8» moa|> govoriti vsak dan em U. do 12. ure dopohtali 25. številka* Maribor, dne 10. marca l**20. Letnik XII SSSBSSSSf Up in farbarija. bo: Blagor ubogim na duhu, če verjamejo političnim barvam, s katerimi sva jih nafarbala! Vse demokratske sanje o politično-nasilni premoči po volitvah so se izkazale kot goljufiva lata morgana. Dve rešilni bilki ste še ostali našim slovens -tim demokratom, namreč: up v enkratno, v daljni prihodnosti fantastična naslikano politično prihodnost njihove stranke in pa iarbarija poslušalcev. Kot agenta demokratsko-goljufivih upov in očitne iarbarije nastopata zadnji čas eks-minister Kramer in politični Agro-Merkur dr. Žerjav. Godi se jima danes kot krivičnemu hišniku v evangeliju, od katerega je zahteval gospodar račun in ga odslovil iz službe. Sejati, kopati in orati nista znala na jugoslovanski politični sjivi. Napravila in ustvarila sta si nekaj strankars-1 tih prijateljev z mamonom odklenkane politične moči in pri teh prijateljih iščeta sedaj opore in pomoči, ko sta sama politično obnemogla. Hodita po evangeljsko iz kraja v kraj, ponujajoč preradodarno demokratski zdravili: up in larbarijo. Priromala sta tudi v obmejni Maribor, da bi se uverila, koliko še verujejo mariborski JDSarji v njih up za prihodnost in v jetično moč iarbarije. Dr. Kramer se je proslavljal zadnjo nedeljo na 4ĐS shodit v Mariboru kot zgodovinska korifeja. Znal je zbiti v govorniško celoto vse jugoslovanske dogodljaje od preobrata do konca lastnega trgovins -kega ministrovanja. Povedal je, kaj vse so še nameravali storiti demokrati v dobrobit in napredek Jugoslavije, a ostalo je le pri demokratskih mislih in pri sklepih za prihodnost, ker jih je odslovila prerano sedanja vlada. G. zgodovinar Kramer je v svoji demo kratski skromnosti zamolčal svoje zasluge, ko je š3 bil minister in politični naddelavec. Zgodovinski pre-žalostni lakti glede Kramerjevega osebnega delovanja so: njegovo brezdelje pri zakonskih načrtih za kon -stituanto in njegove izvoznice, katere je podpisaval kot trgovinski minister. Nahranil je z nekaj tisoč vagoni Avstrijo, v Jugoslaviji pa je razmnožil verižni-Stvo in tihotapstvo. Pri ministrskem posvetovanju, ko je padla valutna odločitev, pa je kimal z Veljkovi -čem, katerega se je bal in katerega se je upal od demokratov okrtačiti edini starosta — dr. Tavčar. To- LISTEK. Mariborska ulična imena. (Razgovor na Onem svetu — priobčil dr. D. Lenard.) j; , , (Dalje.) i „Tega pa jaz ne vem . . .“ „Ne ve tudi nikdo drug, ker pri nas se dela vedno tako, da nikdo ne ve in vsakdo zabavlja. Naš »arod je kot otrok, ki se uči nositi, hlače.“ „Vi imate vedno krepke govorniške ligure in vaši spisi se bodo čitali po naših knjižnicah, ko bodo lepo vezana dela Stritarja in Kersnika oprašena samevala v omarah.“ „Pisatelja se pa neznana dolgočašila na mariborski ulici.“ „Povedali ste v življenju marsikaj resničnega, m ako ste koga okrtačili, je vedno zadelo. Toda sve-ts predrugačili ne boste. Mi smo polni revolucijnih iraz, a pri vsem tem strašno konservativni, ne iz na-«ela, ampak iz lenobe mišljenja in stremlienja. Stritar in Kersnik sta ravno primerna svetnika našemu Mteligenčnemu proletarijatu in zato ju bo častil na Občnih tablicah. Vaši romani so po svojih idejah in l po obliki zanj veliko preveč revolueijni in zato veljate za starokopitnega, ki ne spada med moderno robo. Nekoč bo drugače, a kedaj ne vemo.“ »Ko pojdemo s sveta med Blažene duhove ! “ „Torej na svidenje v rajskih vrtovih, koder bo svobodno donela Večna pesem, ki stresa svet in preceja zemljo.“ Odpravim se dalje in zagledam starega Petra uajmcota v visokih škornjih in suknji dopetači. L- , »Moj poklon, gospod dekan! Prišli ste na mari oorsko ulico!“ rej bivši ministrski demokrat Kramer ni storil nič za I Jugoslavijo, samo mislil je storili, pa bo, če bi še — I zlezel enkrat na ministrski stolec. Žlahtar Žerjav pa se je lotil v upu na boljšo prihodnost prav domače politike: ljubljanskega škola in slovenske duhovščine. Ljubljanski škof je baje enkrat sklical svoje duhovne na posvet, pa ne, da bi jih pozval na dušebrižno delo, ampak na politično agita-torično. Kaj bi rekla slovenska javnost, ako bi bil i-sto storil dr. Žerjav kot deželni predsednik z okraj -rumi glavarji? Pozabil je reva agro-merkurična, da je tudi on pozval k sebi prav vse okrajne glavarje iz cele Slovenije. Pri tem posvetu jim je namenil zau -pati svoje spletkarije glede od njega skrpuoanega volilnega reda in jim zabičati nasilno postopanje pri volitvah v prid JDS stranke. Seve, do tega posveta z okrajnimi glavarji ni prišlo, dr. Žerjav ga je odpovedal telegrafano, ker je moral sam pobrati svoja sa-modržna sila in kopita ter predati vlado. Po Kramer-jevem vzgledu je pozabil tudi dr. Žerjav na svoje predsedniške zasluge za Slovenijo. Poslušalce bi bilo zanimalo Žerjavovo poročilo o njegovi časnikarski cenzuri, njegovi prvotni nazori o denarni izmenjavi 1:4, njegove aretacije, razpusti občin in njegovo dolgo korito, krog katerega je zbral celotno žlahto, še niti žlahtnika dr. Pfeiferja v Mariboru ni pozabil. Žerjavov sklepčni up, da je demokratska pri -hodnja moč v vztrajanju v Opoziciji, pa so prokleli celo njegovi pristaši. Nekdanja opozicija je dvignila na moči Protiča in Korošca; "pokopala pa bo Pribiče-viČa in Agro-Merkurja Žerjava. Kdor je poslušal v nedeljo Kramerja in Žerjava, moral se je zadovoljiti s pogledom v — demokratsko bodočnost in s frazersko larbarijo, »zavijanjem laktov in s skrbnim molkom o lastnih nezaslugah. Mi se nikakor ne čudimo govorniškim neuspe -bom Kramerja in Žerjava, sta še pač politična mia -deniča, katerih še nista zapustila up in iarbarija. Prepričani smo pa, da sta odnesla Kramer in Žerjav od svojih mariborskih JDS poslušalcev sod- „V kakšnem pravopisu pa?“ „Seveda v takozvani Gajici. Drugega rokopisa ne poznamo.“ „Kaj! S temi rokomavharskimi črkami me hočete ovekovečiti? Ako me ne napišete z mojo „Dajnčico“, napišite me raje s pošteno nemško gotiko. Ge-Uiu ste me sploh dali na ulico? Sestavil sem nove Črke, katerih rojaki niso marali in so jih koj zavrgli , poleg fe ga: sem sp? nekaj brezpomembnih verskih knjižic. Cc ihe ne ovekovečite radi mojih črk, pa ni -mam sploh' nobene druge zasluge za narod. Moje ime je postalo zn arih samo po mojih bicarnih č rkah' , / „Pomislite! *To vendar ni mogoče, da bi"više bizarne črke sedaj vpeljali v javen promet?“ .„Zakaj ne? Povejte Hrvatom in Srbom, da ste se pripravljeni ž njimi zediniti Samo, ;ako sprejmejo moj alfabet. Pošljite mirovni konferenci v Pariz ultimatum, naj takoj piše dokumente t ,,Dajnčico.“ „To ni mogoče!“ „Ce ni mogoče, pa z Bogom! Ostanem pa raje nemškutar, kot da bi se pisal z „Gajico.““ Vidim, da s starim gospodom ni razgovora. Ne pozna drugega, kot svoj alfabet, ki je njegovo glavno delo in edina zasluga za narod. Poslovim se torej in odkorakam dalje in se prav razveselim, ko zagledam starega, a vedno enako duševno in telesno čilega A. Einspielerja. Gospod je vedel že vse, prišel mi je nasproti z radostnim obrazom in ognjem v očeh. „Seveda, cela Koroška še ni svobodna, slabo ste delali, a kar je, to je. Dobro tudi tako in lahko pride bolje. Jaz sem bil v najtežavnejših časih vedno optimist, a sedaj sem še bolj. Odkar je srbski vojak stopil na Gosposvetsko polje . . .“ „Kaj pa rečete k mariborskim novim uličnim i-menom.“ , „Jaz sem dobil ulico, ker sem jo zaslužil in ne bom godrnjal, če tudi pridem v družbo ljudi, katerih zasluge niso niti senca od mojih. Ampak to ni prav, da je niste dali tudi staremu Urbanu Jarniku, moje- Delo demokratov na Koroškem. Nikdo ne bo tajil, da je glavna zasluga koroške slovenske duhovščine, da ni utonila Komika v nemštvu. Strankarstvo je koroški duhovščini tujka. Koroški duhovnik pozna edino le vero in narodnost. Tako je bilo in ostalo do danes,na Koroškem, Koj po vojaški zasedbi Koroške od naše strani se je lotila navduševanja koroškega prebivalstva za jugoslovanstvo demokratska stranka. Ljudska stranka je pustila demokratom to narodno spreobračanje Ko -roške v nadi: naj imajo enkrat veselje, noj pokažejo vsaj enkrat, če. so res zmožni kacega resnega požrtvovalnega dela, uspehov in napredka. Ljudska stranka je posegla v narodno delo' na Koroškem le na iz -revno povabilo in še to samo parkrat. Koroške politične, narodne in gospodarske vajeti so zagrabili z vso silo demokratski uradniki, kateri so preplavili od našega vojaštva zasedeno Koroško. Lotili so se narodnega dela po demokratsko naprednem receptu. Začele so se po Koroškem veselica za veselico, godba je svirala, demokratski advokati so govorili na shodih, koroško ljudstvo je veseljačilo, rajalo in poslušalo. Danes se je demokrat s Korošcem veselil, jedel in pil, drugi dan pa ga je zmerjal ali ga pa sploh niti pogledal ni, ko je prišel koroški kmet k njemu v urad. Sčasom se je koroško ljudstvo navohlo veselic, ki so mu le praznili žepe, zasmrdela pa mu je surovost demokratskih uradnikov, strez-se ja v ljuti jezi nad demokrati, ki so si prisvojili nalog, pridobiti mnenje Korošcev za Jugoslavijo* Danes priznavajo vsi rodoljubi iz Koroške, da je demokratsko narodno budno delo na Koroškem več; škodovalo, nego pa koristilo* Danes že prihajajo iz Koroške na našo stranko klici: Pridite vi, pošljite mu učitelju in učitelju mnogih izmed nas, enemu največjih Ilirov. Tudi moj prijatelj Matija Majar bi lahko dobil skromno priznanje za vse, kar je delal in trpel. Moj dobri sotrudnik Janežič ima tudi za cel slovenski narod več zaslug, kot mnogo drugih, katerim Ste privoščili cinkaste plošče. Kaj bi tako odrivali ta naše Korošce? Kar so delali, so delali za celo Slovenijo in ga Jugoslavijo sploh. Ce so delali, so delali za vse in uživate plod vsi. zakaj bi jih ne počastili i povsod?.“ .. , »Priznam, da bi se bilo lahko izbiralo nekoliko bolje. v seznam so prišle osebe, ki so kot pisatelji u etjevrstnega pomena ali celo taki, ki so popolnoma brez pomena in poleg tega nimajo nobenega stika z Mariborom, prišli pa niso možje, ki so največjega pomena za celo Slovenijo, da, za Jugoslovane sploh. A vendar na splošno smo lahko ponosni! Pomislite, kako lepa, rodoljubna imena smo dobili. Imamo „Crto-mirovo“ ulico . . .“ »Bil je junak resignacije, ki se je po porazu na bojišču odpovedal vsem narodnim idealom ter vsa svoja hrepenenja prenesel na oni svet . . „Ciril in Metodovo ulico“ . . . „Dasiravno sta ta dva velika moža po vsej ve-roj etiiosti imela le zelo malo ali celo nobenega ne posrednega, ne neposrednega stika z našo Slovenijo. Ah bi ne bilo za Maribor bolj primerno, da bi ime -novali ulico po Gorazdu, ki je bil njun najboljši učenec in naslednik, ter po vsej verojetnosti prekmurski Slovenec ?“ „Valvazorjevo*^ . . . „Bil je ponemčen Lah, ki je spisal lepo topografijo Kranjske in podal prispevke za domači folklor* Drugače je pa tri četrtine vsega, kar je napisal, sedaj brez vrednosti. Njegove razprave o coprnicah iu o hudičih, njegove fantastične stare storije vendar ne zaslužijo, da se ovekoveči pisatelj. Kar je naredil, je naredil kot specifičen Kranjec in radi tega zasluži t da dobi ulico v Ljubljani . . „In Vegova . . .“ (Konec prihodnjič.) taiivin‘tn*w’Jt>twrMiataKare*/iiL. vaše narodne delavce in govornike, da bodo rešili in oteli, kar so zavozili demokrati s svojim nesmislom za L 9lo med prostim ljudstvom, ki tirja od svojih vodi’ teljev ljudskega razumevanja, ljubezni in vsaj delnega smisla za kmetske težnje. Ali ne pobijajo ti klici koroških rodoljubov vse demokratske Iraze o napredku pri delu za narod ? Današnji demokrati poznajo le veselice in par govorniških fraz v nedeljo in praznik; v delavnik pa surovo zadirčnost nad priprostim ljudstvom. O. demo -kriti, niti enkrat nismo slišali iz vaših glasil, kaj da ste storili doslej za Koroško. Citali smo ie o veselicah in veseljaških prireditvah, katere pa ne prišteva nobeden trezno misleč Jugoslovan med pozitivno — narodno delo. Da danes iščemo zastonj po mnogih krajih Koroške jugoslovanskega navdušenja, to dejstvo je demokratski grehi Primerjamo danes Koroško in Prekmurje — delo demokratskega Irazerstva in pozitivno delo naše stranke. Prekmurje gori danes navdušenja za Ju gen slavijo; na Koroškem pa nas bo stalo še, mnogo truda in dela, predno bomo popravili kar so zagrešili demokrati s svojim laži veseljaškim napredkom. Dolžnost naše nove deželne vlade bo, da posveti svojo pozornost Koroški, pokliče na delo Ljudsko stranko, naj pomore ona, da bo Koroška res tudi iz ljubezni, prepričanja in navdušenja jugoslovanska. Demokratski stranki pa, ki je bila doslej edino le coklja glede pozitivnega dela za Jugoslavijo^ odrekamo vsako politično moč na deželi. Naj si obdrži v svojem okrilju mestno irakarstvo, ki, ni za drugo nego za zabavo, ljudstva pa nam naj ne zastruplja in odvrača od trobratske države, ki nam je vse na svetu. Zakaj se niso podali: Pribičevič, Žerjav in Kramer na Koroško, da bi sporočili Korošcem o demokratskih neuspehih in svoji vladni nedelavnosti? Ti gospodje tolažniki in oznanjevalci demoki atske moči in bodočnosti se ne upajo na Koroško, ker se zavedelo, da bi jih IjudsRo obsodilo in menda celo napodilo. Sirašili bodo po lahkovernem Zagrebu, po Ira’ kerski Ljubljani in veseljaškem Mariboru: Koroško' celino bodo pa prepustili, da jo preorjeta Ljudska stranka in njena Kmeiska zveza. Ko bo pa enkrat od našega dela preorana koroška celina, potem bo pa začel vtihotapljati eden demokrat za drugim v Korotan, da zaseje seme strankarskega prepira, ki je doslej e-dini vidni plod demokratskega dela. Naše slovensko ljudstvo pa bo tedaj ros napredno. kadar bo izprevidelo demokratske laži Vi se otreslo demokratskih pijavk, ki znajo naš narod le izže-raati, ga odirati in gojiti med njim nezauovolje nad komaj ustanovljeno SHS državo. Nemškutarija vsled zasluge demokratov dviguje glavo. Pri nas v bližini državne meje bomo morali vedno gojiti čisti narodni duh in navduševati ljudi k narodni zavednosti. Slovenska Ljudska stranka s Kmetsko zvezo; je bila, v našiti obmejnih krajih oni mogočni faktor, ki je s svojimi neštevilnimi politic -n imi, izobraževalnimi, verskimi, mladinskimi in gospodarskimi organizacijami gojila med. priprostim naro -dom narodni čut. Celo v najhujših časih, ko so nas na vse kriplje pritiskali ob steno, se naše organiza -cije niso strašile narodnega boja. Poznamo pa „narodnjake^ — demokrate, ki so tik pred vojsko in med vojsko vrgli puško v koruzo in so se oblekli v uni -formo narodno-inditerentnih „rodoljubov“ in avstrij -skih oficirjev, so krivili svoje hrbte prod nemškimi veljaki. Drugi so bili zopet rekvizitorji za živino, seno, žito Tn drugo kmetovo blago. Tretji „rodoljubi“ sedanjega demokratskega kalibra pa so vrgli med vojne liferante, vojne dobičkarje in verižnike. In ko je prišel preobrat in se je predvsem p po zaslugi naše stranke ves narod dvignil za Jugoslavijo, tedaj so vstajali drug za drugim tisti ljudje, ki so poprej prešerno nosili svoje puhle glave kot avstrijski oficirji, ovaduhi ali vojni liferanti in so samo oni hoteli imetij vlado in upravo Jugoslavije v svojih rokah. Domišljevali so si, da so oni in le oni ustanovitelji Jugoslavije. Poznamo v 'Mariboru človeka, ki je kot avstrijski rezervni poročnik celo dobo vojne služboval „na fronti“ v Mariboru v neki bolnišnici, je visoko m prešerno nosil svojo glavo, si redil trebušček, na slovenske pozdrave je odgovarjal samo s „Servus“, a.) danes hoče imetil on patent na ustanovitev naše države. Res, so tudi izjeme v nasprotni stranki. Nekateri pristaši demokratske stranke, n. pr. jjg. dr, Rosina in dr. Sernec, sta bila vedno zaved-ga in neomadeževana narodnjaka in sta za svoje zo-doljubje tudi trpela. 'À to so le bele vrane. Er,o hočemo danes pribiti: Demokratska, t. j. liberalna stranka je kriva, da v Mariboru in aa državni j meji nemški in nemčurski zmaj zopet tabo prešerno dviga svojo glavo. Leta 1914 so iz Maribora in okolice gonili naše najboljše rodoijube po mariborskih ulicah kot največje hudodelce. Poulična fakinaža jih je zasramovala, opljuvala, pretepala, h? obmetavala z blatom. Nato so jih spravljali v graške ječe gladovat in trpinčit O v a-đ u li T s Črnimi dušami, ki so zakrivili leta 1914 ta grda dejanja, so danes zavezniki demokratske i ni njene „Samostojne" stranke. Imena Kresnik, Wratsohko, Paskolo, Hojnig itd. povedo' dovolj ! Dne, 27. januarja 1919 so se v Mariboru skupno navalili na, Slovence zagrizeni Nemci, renegati in .vsenemško navdahnjeni socijalni demokrati. Hoteli so pokazati svetu in amerikanski misiji, da je Maribor nemško mesto. Kri je tekla, napad se je izjalovil: I n tiste, ki s o'ta napad povzročili je pozneje in jih še danes klika: Pfeifer— 2 e r j a v—K o d e r m a n—L i p o 1 d—V oglar božala z mehkimi rokavicami kot s v o j e javne in tajne za v-e z n i k e. Nemci in nem - v čurji so dobili v Mariboru pod to kliko najlepša sta- j novanja, obrtne in trgovske lokale, dajalo se jim je j dobre službe, obrtne liste, pomagalo se jim je veriži- | ti in tihotapiti.) Na ta način je zrastel germanski za- i legi greben. ij Ko je meseca novembra prevzel dr. Grega Zer- | jav vlado Slovenije, so začeli „demokrati“ koketirati j še bolj na debelo z Nemci, renegati in socijalnimi de- j mokrati. Na deželi so najgrši narodni | 0 d p a d n i k i i n i z d a j i c e p r i j a t e 1 j i i n p o- ? 1 i t i č n i zavezniki demokratskih „na- \ F o d n a k a r j e v“-. Njih lilij al L a „Samo- j stojna“ i m a v naših krajih edino n a - \ logo,; da/ napolni prazni liberalni! strankarski teater s š t a j e r c i j a n s ki- j mi gledale i.s Ali' naj javno pribijemo imena onih I mariborskih, slovenjebistriških in šentlenartskih „de- E mokratsko-narodnih“ prvaških advokatov, ki se z ve- | likanskim in brezmejnim „rodoljubjem“ potegujejo za j uboge preganjane nemčarske gostilničarje, tihotapce, i verižnike in ovaduhe ? Nočemo biti osebni. A hepo- | lito dejstvo je, daodkar je zavladala v-Slo- | v e n i j i libera lno-socija lističu a era, i je pa d-e 1 narodni čut dem o k r a t s k i h narodnjakov globoko pod n i č 1 o. V Studencih mečejo Wallisciievi in Nachtigal-iovi oprode zavedne slovenske delavce iz delavnice, jih zasramujejo, ker so Slovenci, Nemci m soeiji, ki rujejo proti državi imajo boljše službe, a Pfeifer— Žerjavova klika še do danes ni dala našim trpinom zahtevanega, zadoščenja. Od velikonemške propagande plačani socialdemokraški listič „Volksstimme“ zar hrbtno ig javno hujska proti ravnost satansko hujskajoče cenzura to vse mirno g,eda. Senekovič zaplenil v „Slov. katerem je člankar mirno in šnjo vlado ob njenem vnastopu. Znano nam tudi je, da sta dr. Koderman in prof. Voglar pripravljala načrt, da bi se bilo v mariborskem okraju odstavilo 32 najbolj narodnih župa -nov, ozir. gerentov, samo radi tega, ker so pris aši Slov. Ljudske stranke. Povemo pa, da liberalni ijT nika, ker vemo, da je ravno v kranjskem okraju bila do razpada Avstrije — morda ne brez upliva Žitni-« kovega — velika večina duhovščine v SusterSičevem taboru. PfiriBiifariUfiBiiiifififiiiiiniBiififiriB ■**'““^**•" KSJMH3kmh£9 862EMBÖEHBK ftSS^BiSEWiiSJKPi RvS’^PfÄlJ« 8B^5JK13E!2S£?ti# CS6KH1SBiL5*$&ttSKSOMunwiAimiMcmamsHHi w«——m iiihmui i «h Mala naznanila! azna g iHMM^mreaaB datela). Mestni magistrat razpiše natečaj g ede prevažanja prevažanje premoga iz glavnoga kolodvora v mestno klavnico in v mestno kopališče. Ponudbe z najnižjo ceno se mora vložiti za vsak obrat po-posebej, najkasneje do IS. t. sta. Podrobnosti se izve pri mestnem stavbnem uradu, oddelek za premog v Mariboru. 200 Mastni magistrat. V nmivm da m £“°- in sicer 1 veliko sobo in kuhinjo v Cirknioi pri Št. Uju v Sl. gor. Martin sčuršec, gostilničar, Cirk-nica pri Št. liju. 184 JOSIP KEKREP tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU se priporoča za popra-napravo URE vsake vrste se sprejmjo v popravilo. Postrežba točna. Cenezmerne lan Ignacij, Maribor Slavna poita, 2. nadstr., levo. j liiem m®tl m In z nekoliko posestva v najem ali na prodaj v spolit v okraju tuj, Celje ali Šoštanj. Naslov v uprav-ništvu. 182 Kupi sei Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Blaser, lesna trgovina v Sašah pri Mariboru. 1796 ■¥sda sei tanek voz k“,rr„. njato streho in sedežem, lep velik lovski voz za družino ter več sežnjev mehkih drv je na prodaj v Mozartovi ulici št. 68, Maribor. 184 Službe i Slikarskega uCtn- ca sprejme Ivan Lorber, slikarski mojster, Vetrinjska ulica št. 9, Maribor. 190. Veletrgovina: Ludovik Kuharič Ormož nudi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-1 nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerij s ko blago, moko, olje. Nakop in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zsio ga delniškega piva II 1141 Trapfst-sir prvo rastne kakovosti, kilogram po 42 K prodaja in razpošilja proti poštnem pov-zešju Matija Lab. trgovec Maribor. Glavni trg št. 6. 189 Usnjarski pomočnik mlad, z dobrimi spričevali se sprejme takoj pri Svetozar J. Veselinovič, Beograd, Poinkareva br. 20. 196 Ogla« edfirave , Ja« dir an ' Maribor I