Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 14. julija 1935. Štev. 28. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar me- sečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 60 p, i oglasna takša posebi. Popüst po dogovori. Mir dajte katoličanskomi osvedočenji. Po veličastni dnevaj eucharističnoga kongresa v Ljubljani, šteroga sad je v tom dozoro v naših düšaj, da so te gledale z vsemi svojimi močmi samo Jezuša v presv. Olt. Svestvi, nas je do dna srca zabolo napad, šteroga smo čteli par dni po kongresi v Slov. Gospodari i šteroga je poslao v te krščanski list toga poročevalec iz Slov. krajine. Glasi se etak: „Veseli smo postali, ko smo zvedeli, da je postal tudi pri nas priljubljeni g. dr. Anton Korošec notranji minister. Nekateri, ki so še pred kratkim obsojali Koroščevo politiko, so postali nekam klaverni. Zapleteni štrki so pa le bili dobro informirani. Zdaj piha drugi veter in zopet bodo süknje obračale, pa mi jih bomo spoznali tudi v preobrnjenih suknjahˮ. Vsaki zna, da je te napad namerjen na g. dr. Klar Franca, nar. poslanca, na večino dühovščine, ki je glasala za njega i na večino našega katoličanskoga lüdstva zato, ar je po svojoj vesti volilo katoličanskoga moža, ar je spunilo božo zapoved. Od zapletenih štrkov je pisao samo naš list, jasno je zato, da ide napad tüdi na Novine, njihovoga Urednika, kat. dühovnika, njihove sotrüdnike, dobre, goreče dühovnike, bogoslovce i drüge izobražence naše kak i na naročnike naše sploj. Žalitev je zato preveč velika. Ne poznamo Človeka, što je to napisao, nego čütimo žalitev vsi, celi naš Pobožen narod v Slov. krajini, posebno v Lendavskom srezi. V oči se nem meče, da smo pobiti, ar je dr. Korošec postao notrašnji minister; v oči se nam meče, da kapute preobračamo; v oči se nam meče, da smo zagrešili, kda smo po svojoj düšnoj vesti dužni bili i smeli samo katoličanskoga moža voliti. Teliko znamo, da je par poročevalcov Slov. Gospodara iz Slov. krajine pri nas na slabom glasi, ka se tiče versko-jakostnoga živlenja. Če je eden z med teh poslao notri gornje žalive reči, je žalitev naša še neizmerno vekša. Mi odkrito povdarjamo, da niti z ednov rečjov ne mislimo Slov. Gospodara napadati ali ga samo neposredno v kakšo slabo svetlost postaviti. Mi se obračamo jedino i izklüčno na žalivca dopisnika, šteroga ne vemo, Što je bio. Ne zagovarjamo se kak napadene osebe, te z lübezni do presvetom Oltarskoga Svestva junaško prenesejo te krivične napade, pač pa zagovorimo po dužnosti pravico, načela katoličanska, štera se v gornjih vrsticaj z blatnimi nogami brsajo. Mi smo katoličanci i to ne z jezikom, nego v djanji. I kak takši dozdaj ne smo nikdar ni piknjice nezadovolstva kazali, zakaj je postao dr. Korošec minister. Što je gda vido ednoga zmed dr. Klarovih volilcov žalostnoga, pobitoga, zakaj je postao dr. Korošec minister? Toga poročevalec iz Slov. krajine nikdar ne bo mogeo dokazati, takšega volilca nikdar ne bo mogeo najti, kajti pravo katoličanstvo se veseli, gda pravica dobi zadoščenje, gda po nedužnom preganjanomi dr.Korošci, poštenjaki i velikomi državniki se da mesto ravno v tistom ministerstvi, štero ga je dalo zapreti. Ne samo versko Osvedočenje, že sama pravicolübnosti poštenost se veseli, gda potrata pravica znova pride do svoje moči. A dopisnik v volilcaj dr. Klara niti te piknjice poštenosti nešče priznati. Zato je pa njegov napad nad vse grdi i hüdoben. V oči se nam meče, da kapute preobračamo. To je, da ne smo tisti katoličanci več, kak smo pri volitvaj bili. To je, da smo skažlivci, lažlivci. V kom tali? Ma dopisnik za to svedočilo? Štero katoličansko načelo, štero zapoved kat. vere smo prestopili od tistimao, kak je dr. Korošec na vladi, ali štero smo te, gda smo šli volit? Zakaj smo šli volit? Po dužnosti düšne vesti. Ne mislimo na osebo bivšega poslanca, samo na delo pod njim. Njegova oseba naj bo nedoteknjena. Meli smo odebrati: 1. ali zmaga pali tisti, ki je podpisao predlog proti sloboščini Kristušove Cerkve za izgon njenoga cveta, njenih redov, — ka je veliki smrten greh — ali pa zagovornik cerkvene sloboščine, Kristušove zaročnice? Šlo se je za to: 2. Ali zmaga tisti, pod šteroga poslanstvom je 150 naših najbolših krščanskih občinskih odbornikov bilo razrešenih, ali pa tisti, ki je brano pravico v občinskoj upravi? Šlo se je za to: 3. jeli zmaga človek, pod koga poslanstvom so siromaki ,bodisi, pri delitvi zemle, bodisi krme ali v drügih rečej, krivico trpeli, ali pa tisti, ki vsem sirotam bo pravičen oča ? Ki celomi srezi bo nevstrašen zagovornik te' gda so ga nevole že do grla po- krile, gda ga je mučo glad, gda se ga je lotilo že obvüpanja? Po düšnoj vesti smo dužni bili iz lübezni do Boga i bližnjega voliti katoličanskoga moža, ki v pravičnom djanji, v pravoj smilenosti bo kazao svoje katoličanstvo, vršo svojo dužnost. To je, gospodje, verska dužnost. Za našo volitev bomo pred Bogom lehek račun davali z dobičkom velikoga plačila, ar smo lübili. Kristušova Cerkev ne pozna stranke, nego pravico, po njenih navukaj tüdi mi ne smo se nastonili na niedno stranko, nego samo na pravico po navuki kat. Cerkve. Naj se oglasi javno, z svojim imenom, ki nas vüpa za naš stopaj obsoditi! Naj nam pokaže odločbe Kristušove Cerkve, štere naš stopaj obsodijo ! Če pa takših odločb ne, nego nasprotno vse njene odločbe odobravajo i potrdjavajo naš stopaj, te je poročevalec nad samim sebom razglaso düševno, smrtno Obsodbo. Moj Bog, kak slepi so lüdje! Den za dnevom kričijo. Kak se tlačijo pravice Cerkve: A gda bi pa trbelo te pravice braniti, ne samo, da se ne genejo, nego plüjejo i bršejo- tiste, ki se požrtvovalno borijo za nje. Nisike düše, raztrgani značaji! V oči se nam meče, ka smo grešili te, gda smo obsodili par akademikov agitacijo, ki so narod napelavali, naj ne ide volit. Da smo prav sodili, najbole svetlo posvedoči stopaj g. dr. Korošca v tisti parlament, za šteroga smo agitirali. On kak poštenjak i dosleden človek nikdar ne bi mogo sprejeti ministrstva, če ne bi želo že od začetka dela v parlamenti. Mi smo delo za narod, za Siromaški, krivico i glad trpeči narod zahtevali, zato smo obsodili ne osebe, nego samo agitacijo za abstinenco posebno v našem kraji, gda za našo lüdstvo drüge pomoči ne bilo i ne moglo biti, kak samo i jedino delovanje ednoga Pravičnoga, smilenoga kat. moža kak poslanca. Mi smo po- vedali, da moža volimo. Mi smo povedali, da k niednoj stranki ne spadamo. Mi smo povedali, da tüdi dr. Korošec žele delati, žele iti v parlament, ravno zato se je pa pogajao za vstop v vlado, za to, da on i njegovi bodo sprejeti za kandidate. Mi smo jasno i glasno povedali, da če se g. dr. Korošci ne posrečilo pred volitvami se pogoditi za vstop v vlado, se bo posrečilo po volitvaj. I ka smo povedali, se je do zadnje piknjice zgodilo. Vendar poznamo položaj, v šterom se nahajajo dr. Korošcovi lüdje, vendar poznamo dr. Koroščovo plemenitost, štera je štela i šče vsikdar pomagati, zato pa ne smo mogli drügo misliti i trditi, kak smo, da se najmre dr. Korošec pogodi, pride na vlado i dela z parlamentom, šteroga smo njemi mi Volilci pripravili i šteri ga tüdi podpira. Ravno dobrohotna politična modrost je delala na to, da v parlamenti, z šterim bo meo dr. Korošec delati, ma on tüdi dobre, zanesite, pravične lüdi, ki so ž njim ednoga mišlenja i ga podpirajo. Obsoditi nas, sramotiti nas, ponižati nas, ki smo se v punoj meri držali predpisov Kristušove vere, more samo tisti, komi je ne za pravico, za mir, za lübezen, za Boga i njegove časti, nego samo za sovraštvo. Pripomnimo še, da se tak obnašajo proti Slov. krajini i njenomi lüdstvi samo tisti, ki je ne lübijo, ki jo zaničavajo, ki si ščejo v njej slüžiti samo čast ali penez. I komi se teh odpadnikov djanje dopadne, je ž njimi ednake vrednosti. Razgled po katoličanskom sveti. Püšpecje Anglije i Walesa za preganjane katoličance v Meksiki. Na spravišči v Londoni zbrani katoličanski püšpecje so sledeče pismo poslali apoštolskomi odposlanci, Ruizi v Meksiki: „Ekselencija ! Mi podpisani škofje i nadškofje Anglije i Walesa držimo za svojo dužnost, da izrazimo naše sočütje Vam, püšpekom, dühovnikom i vsem katoličancom dalne Meksike zavolo strašnih preganjanj, šterim ste vi neprestanoma vöpostavleni. Vsikdar več trpite od posledic krivičnih zakonov i od najhüjših neprijatelov vsake sloboščine. Znana so nam nečloveča dela Vaših krvavih protivnikov, a zednim tüdi nepremagliva odločnost i nevstrašenost vaših mučenikov ! Prosimo vsegamočega Boga, da vam podeli miloščo i moč, da i nadale zdržite! Nezakonito i nepošteno je z mučanjom priti vsa ta preganjanja, šterím ste neprestano izpostavleni. Krvoločniki ščejo Nerona nasledüvati i njegovo preganjanje krščenikov, vas pa ščejo meti za krivce. Ne bojte se, pravica je močnejša od vseh preganjanj i pravica na zadnje bo zmagala ! Ne Želemo, niti je to naša naloga ne, da bi se vmešavale v prilike edne slobodne države, nego za svojo dužnost pa držimo, da kak cerkveni knezi obsodimo ta preganjanja, štera so naperjena proti sloboščini, štera je ne samo mednarodna,nego zdrüžena z človečov naturov. Skrivnostno telo Kristušovo (kat. Cerkev) je izpostavleno na vsakom mesti mukam i preganjanjam. Če zdrüženo trpimo, zdrüženo se bomo tüdi veselili: zato nas pa navdaja vüpanje, da bo Cerkev v Meksiki iz vseh teh preisküšenj i muk izišla veličastnejša, vekša, krepša i črstvejša.“ V dühi tüdi mi stopimo na pot Angleških škofov i večkrat molimo za preganjane brate v Meksiki. Svetek kat. akcije v zagrabečkoj püšpekiji. V zagrabečkoj püšpekiji si je zvolila kat. akcija za patrona presveto Srce Jezušovo. Te den so verniki po celoj püšpekiji slovesno obhajali i je bila v vsakoj cerkvi tüdi predga predpisana. 27 jezero dece se je prečistilo na Petrovo v Ljubljani na Stadioni. Jezuš v Olt. Svestvi naj nikdar ne zapüsti teh mladih src! 2 NOVINE 14. julija 1935. NEDELA. Čüli ste, da se je pravilo starim: ne mori; što pa mori, pride pred sodbo. V. naj se zdigavle Gospod, moja molitev. O. kak kadilo pred tvojim licom. M o 1 i m o. O Bog, ki si pripravo nevidne dobrote tistim, ki te lübijo; vlej svojo lübezen v naša srca, da bomo tebe v vsem i nad vse lübili i tvoje oblübe, ki presegajo vsakšo želo, dosegnoli. Po Gospodi našem.., Amen. Peta nedela po risalaj. Evangelium Sv. Mataja V. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Či ne bode obilnejša pravica vaša, liki Pisačov i Farizeušov, ne pridete vu Kralestvo Nebesko. Čüli ste, ka je povejdano tim starim: Ne mori, ki pa mori, vrejden bode sodbe, Jaz pa Velim vam, ka vsaai, ki se srdi na brata svojega, vreden bode sodbe. Ki pa povej brati svojemi: raka, vrejden bode spravišča. Šteri pa povej: norc, vrejden bode peklénskoga ognja. Či zato prineseš dar tvoj na Oltar, i tam se spomeneš; ka brat tvoj ma kaj proti tebi: ostavi tam dar tvoj pred Oltarom, ino se idi prvle mirit z bratom tvojim, i teda pridoči aldüj dár tvoj. (Poglihaj se s protivnikom tvojim hitro, dokeč si na poti ž njim, naj te kak ne da protivnik sodci, i sodeč te dá slugi: i vu temnico se vržeš. Zaistino velim tebi, ne boš vö šo odnet, dokeč ne plačaš slednjega filera.) * Berilo iz pisma svétoga apoštola Petra. Prelübi! Bodite vsi ednih misli, sočütni, bratolübni, milosrčni, ponizni. Ne povračüjte hüdoga za hüdo, ne sramotenja za sramotenje, nego blagoslavlajte, ar ste lübi v to pozvani, da postanete deležni blagoslova. Zakaj »što šče lübiti živlenje, i videti dobre dni, zadržüj svoj jezik od hüdoga i vüsta, da ne bodo govorila jalnosti; ogibli se hüdoga i delaj dobro; išči mirü i hodi za njim; zakaj oči Gospodove so obrnjene v pravične i njegova vüha k njüvim prošnjam, obraz Gospodov pa je proti hüdodelnikom.“ I što vam bo škodo, če bote goreči za dobro? Pa če bi zavolo pravice tüdi trpeli blagor vam! Njih protenja se ne bojte i ne dajte se prestrašiti, nego Gospoda Kristuša stavite v svojih srcaj. Prečtimo berilo ednok, dvakrat. Vidimo, da apoštol Peter terja od nas celoga človeka, ki naj bi stao trdno kak skala v valovji morja. Kristuš, njegov navuk je fundament i na tom fundamenti stati, pa tüdi če bi se vse okoli nas podiralo. „Što vam bo škodüvao?ˮ ja, Vnogi se zbojijo neprijatelov Kristušovih, ki mogoče za čas imajo posvetne oblast v svojih rokah. Takših se zbojijo, da ne bi zgübili krüha. Pripravni so zatajiti vero, Kristuša, cerkev; pripravni so postaviti se v Cerkvi sovražen tabor, samo da dosegnejo čast i bogastvo, da obdržijo slüžba. Oh, kak daleč so takši od apostola Petra, ki pravi „pa čehi zavolo pravice tüdi trpeti!ˮ Ne!Toga denešnji katoličani, posebno na pol šolani, dnesden ne zmorejo. Slabiči so. Kak trs v püstini, ki ga veter maha kama šče. Kakši veter piha, tak obračajo svoje kapute. Če je za nje bolše, da so „klerikalciˮ, so pač tej na vso moč; če pa zapiha slobodomiselni düh, so njegove trobente. To so ne značaji, ne morje, to so slabiči, ne za rabo, človečoj drüžbi neizmerno škodijo. Bodimo i ostanimo vsikdar na ednom, Kristušovom fundamenti, pa četüdi bi preganjanje trpeti. Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj Slovensko krajino lübijo njeni šolani sinovje i njene šolane hčeri. Pismo naših letošnjih novomešnikov. Naslov je zanimivi, mogoče de vsebina ešče bole. Prišli smo z drügoga euharističnoga kongresa za Jugoslavijo. V naših srcaj nešče vtihnoti pesem: Povsod Boga zemlji slovenski, njegova je za večni čas ! Naj vodi Bog Jug naš Slovanski i nebes Gospa podpiraj nas ! Naše vüho še poslüša reči lublanskoga püšpeka, da je naša velika Slovenska naloga, delati za zedinjenje pravoslavnih bratov s katoličanskov Cerkvov. Naš spomin je zleto za 700 let nazaj pa nam pravi: Števan Nemanja, ustanoviteo prave srbske države, je bio prvotno krščeni v katoličanskoj cerkvi sv. Petra i Pavla, ka je že zatogavolo zanimivo, ar vzhodni kristjani navadno gradijo cerkve na čast vsem dvanajsterim apostolom. Vidite, te spomin se nam zbüdjavle, pa premišlavlemo: kak da je ravno sredina tridnevnoga letošnjega drügoga euharističnoga kongresa za Jugoslavijo spadnola ravno na svetek apoštolov prvakov Petra i Pavla ? Mogoče je pa to kaj več, kak samo slüčaj ! Pa se še z vekšov žalostjov spomnimo na brate evangeličance v našoj Krajini, srce nam še bole zakrvavi. Javno pismo vam pišemo, ar zadeva je očivesna ! Zavedamo se, da je zadeva teška: Pred našimi očmi znova vstajajo euharistični križi na slovenskih goraj. * Pozdravlen, križ, edino vüpanje! Znamenje trplenja, borbe, dela: poganski narodi tik pod Jezušovim rojstvom, so delo držali za nečast nekaj takšega, ka se spodobi samo za robe i ženske. Svetla sveta noč, pounočnico preminočega kongresa pa je pokazala, da naši moški i dečki z gorečimi plamenicami, z gorečov lübavjov, idejo proti trplenji, šteroga simbol, križ, je z najvišišega mesta, nad oltarom na Stadioni, sveto vsem i kazao pot... Križ: Kak dva silniva veletoka, dve deroči vodi, dva najmočnejšiva plamena, tak nasprotniva, ka bole nemreta biti, vej se pa naravnoč poprečki kričata; prekrižala sta se i vmirila, nerazdrüžno sta se obrnola kak brat i sestra, moč jima je dao na križ razpeti Bog — človek — Jezuš. Skoro vsi Ivani Krstiteli, letošnji novomešniki, vam kažemo na odrešilni križ, na Agnjeca, ki odjemle grehe sveta ... „Či začüjete dnes Njegov glas, ne otrdnite svojih srcˮ... Euharistični križi po naših goraj: naše roke so segnole za njimi, v svojih rokaj smo zaglednoli — novomešniški križ! Dva večno nasprotniva düha, düh toga sveta, človeče nature, ki je v stani greha, pa Düh boži : mira dotečas nega, dukeč Düh boži ne prekriža i tak odreši človekovega dühá. Iz zimskoga mraza, gda smo dobili prvi višji red, subdiakonat, smo zrasli v žar poletnoga, euharističnoga Sunca, den mešniškoga posvečenja. Istina, da je čas sam kak tak ne posebi Bogi posvečeni, ali i tak obhajamo mi svete dneve: našiva dozdaj najsvetejšiva sta pač sledečiva: den posvečenja, prve naše meše i den nove svete meše: Kak či bi gledao na križ razpetoga človeka: na njegovom čeli blesti letnica 1935: to je starost večnomlade Cerkve; dugo pot je že prehodila, prvih 300 let je plavala v la- stivnoj krvi, zato se je tak močno vkoreninila, da je v Sledečih 1200 letaj spreobrnola ves te poznani europski svet i nekaj Afrike pa dosta Ažije. Odkritja novih krajin zemle so rodila tüdi nove kristjane, že 400 let, pa jih še rodijo — denešnji misijoni. Nove iznajdbe tüdi Cerkev rabi, to je veliki čas euharističnih kongresov, od najmenših, župnijskih (takše so tüdi naše primicije 1), do najvekših, svetovnih, čas radia, zrakoplovov, šterih mogočno brnenje je kak močno ozadje, delešnji odmev pesmi zbranih vnožin, odpirajo se slike zadnjih časov, kniga. Skrivnoga razodetja guči: neizmerne vnožine, ki jih nišče nemre prešteti, zbrane pred prestolom Agnjeca, ki se je za vse darüvao — „V prestol Slave vekomite zemlje ljudstva se ozrite! Ko na svetu vse razpada, neminljivo Eden vlada, knez miru. —“ Tak skrivnostno znamenje na čeli guči. Razpete roke pa bi se rade v neskončnost pognale, na njih so zasijale številke: na desnoj den posvečenja, na levoj den nove meše. Kakša napetost je med tema dvema dnevoma, kak visika napetost elektrike ! Od süne žeje gučijo, da bi kemprle mešüvao vsaki den, pio iz keliha Rešnjo krv, jaz, črv, da ne prejdem v sküšnjavaj. Od dneva posvečenja do dneva nove meše je edini čas, gda pri nas zavolo stare navade dühovnik ne mešüje, da se tem bole pripravi, da tem bole zahrepeni po čüdovitoj daritvi sv. meše; te čas je kak en sam, neskončno dugi velki petek, edini den v celom leti, gda se ne vrši nekrvava daritev sv. meše zavolo presilnoga spomina na prvo krvavo daritev Je- zušovo na križi, ki je zlata sredina zadnje Gospodove večerje i vseh svetih meš do konca sveta. — Najbole glasno gučijo raspéte roke! Nato pride Srcé, na njegovom mesti je krstno ime novomešnika, ar ta imena so vsa zapisana v Jezušovom Srci, na Njem počivajo kak nekda Janoš apoštol i evangelist pri zadnjoj Večerji, tü vživajo sladkost bože Reči, sladkejšo kak med, da bodo mogli tüdi drügim davati. Blaženi, šterih imena so zapisana v tom Srci, v knigi večnoga živlenja! Nato rodbinsko ime, neodrešenoga človeka ime, punoga veliki borb i sküšnjav, dokeč se iz njega rodi novi človek, do zadnjega diha tostranskoga živlenja. — Na kolenaj pred Bogom si sprosimo največ moči za to rojstvo.----- Novi človek, še več, poslanec, to najmre pomeni reč „mešnikˮ, dijački „missusˮ, apoštol i evangelist, glasnik veseloga oznanenja, evangelija : „Kak lepe so noge tistih, ki oznanjajo mirˮ, med Bogom i človekomˮ. Takša je naša novomešniška pesem, namenoma skrita v prispodobo, da bi tem bole želno iskali njeni pravi obraz. — Iz tebe, o lüdstvo; smo v samoto bogoslovnoga živlenja šli, od tec znova prihajamo k tebi, da te bomo k Tistomi rodili, Šteromi se v daritvi sv. meše najbole približamo: Darüvanje je naše živlenje, zato »Orate, fratres". . . Molite, bratje i sestre, da bo naša i vaša daritev prijetna Bogi, Oči Vsemogočemi. — Bratje i sestre, tak vas pozdravlamo 1 Ka so povedali visoki gostje od ljubljanskoga eucharističnoga kongresa? Njegova Eminenca kardinal- j legat dr. Hlond: „Povejte katoličanskim Slovencom, da sem bio na 2. eucharističnom kongresi v Ljubljani nad vse presenečen. Veseo sem, da sem mogeo priti med vas, bratske Slovence, i biti svedok velki dni v šterih ste tak krepko izpovedali vero v Najvišišega Gospoda i svojo vdanost Njegovomi namestniki, sv. Oči. Katoličanski Slovenci, mali narod, a veliki po lübezni i veri, pozdravleni! Vsikdar bomo stali v dühi z vami, moji dragi gostitelje 1 Ešče ednok: pozdravleni!ˮ Mansinjov dr. Madjerec Jürij: Bodite ponosni nato, da ste Slovenci! Takše organizacije, takšega reda i telike dostojanstvenosti človek dnesdén ne vidi zlepa. Vse je na me napravilo veličasten vtis. Boga Zahvalite, da se lehko oponašate s tak idealnov mla- dinov! Osvedočen sem, da bo kongres vodio stalen sad i da bo prineso blagoslov Sloveniji,.posebno pa še lepoj Ljubljani. Povejte vsem, da sem bio nad vse zadovolen i da od Vas v Rimi povém' dosta dobroga". Kardinalov osebni tajnik dr. Iglinski: Vnogo smo že vidili na svetovnih kongresaj v Buenos Aieresi, Chicagi itd., nego to, ka smo doži-veli v Ljubljani, prekaša vse naše žele i vse naše žele i vsa naša pričaküvala. Njeg. Eminenca kardinal legat ne ve, kak bi se zadosta pohvalno izrazo od vsega, ka smo doživeli v česa smo deležni bili od vseh strani brez razlike. Slovenski narod je do-kazao svojo visoko kulturno stopnjo, posvedočo svojo neomajeno vero v Boga i svojo neizbrisno lübezen. Kongres nam bo ostao v nepozabnom spomini, vednako cela Slovenija". A. Ž. Težavna pot. „Gde si pa peneze dobo?ˮ ga je pitao oča. „Eden gospod v špitali mi je dao. Velki gospod je bio to. Vsefele novine je meo, pa dosta gospode je k njemi hodiloˮ, se je hvalo Vanek. Odišla sta proti Lakoši. Pri Kiraly so stali s koli nekši trnarski. Pozvali so jiva v oštarijo, ka do se te vküp pelali. Vsi so bili nekelko vinjeni. Kola so rüžila po trdoj cesti, med te ropot se je mešala zategnjena pesem: „Števan ti pij pa drügim nalij...ˮ Vanek je sedo odzaja na vrčaj. Prijetna omotica se ga je polaščala. Drnkanje kol njemi je privablalo lepe spomine. Kmica je že bila, kda so se pripelali vö iz Djertjanoša. Na Hotizi so se že okna svetila. Obrnili so se s ceste po Ložiči proti Polani. Negdi je lajao pes. Potom je prišlo Žerdinovo jošje i bili so v Žižkaj. Pri Škafarovom „pijliˮ sta stopita stari Lebar i Vanek s kol, se napotila proti Čerensovcom, ovi pa so se odpelali proti Trnji. Vanek i oča sta Srečata črensovske dečke, ki so spevali proti Žižkom. Na konci so sigdar dugo zategnoli. Vmes je šteri zajufkao. Odmev je dugo odgovarjao. Vanek je čiduže hitrej šo. Že sta bila mimo križa i Vanek je začno šteti hiže: „Tam je Hancekova, tam Francekovaˮ. Skoz okna je gledao, ka delajo Jožek, Števek, Elči... V mesečini se je zasvetila graba. Tü so se vozili na blanjaj. Pri Petrova je bio stari kraj, pri Kovači Amerika. Pa istinsko slovo, pa istinski povratek je doživo samo Vanek. Nekelko časa sta šče hodila. Naednok je zagledno domačo hižo. Odbežao je naprej, skočo prek prelaza i vdro v hižo, ka so se vsi prestrašili. Dugo v noč so si pripovedavali, ka se je kaj zgodilo. Starejši brat je Vaneki odstopao kot pri peči. Vgasnoli so i se vlegli. Iz Žižkov so že prispevaii nazaj dečki. Vesela otožnost je prevzela Vaneka ob pesmi. Dečki so spejvali. „K nam je prišeo en mladenecˮ. Ob pesmi dečkov je zaspao i senjao od tüjine. Gda se je prebüdo, je pravo: „Hvala Bogi!ˮ Kmica je šče bila. Mati ga je čüta i pitala: „Ka pa ti je?ˮ „Senjalo se mi je od Zagrebaˮ, je povedao Vanek i joj pripovidavao, ka vse je pretrpo. Prle je toga ne šteo praviti. Mati je jokala, gda je to čüla... * * * Že eden tjeden je bio doma. Prišeo je vküp s pajdaši, pa njim pripo- vidavao od tüjih krajov. Od trplenja njim je nej nikaj pravo. Gučao je od drugi cugov, velkij kolodvorev, i visikij hiž. Včasi je gučao hrvatski i vsi so se njemi Čüdili. Gda so ga pitali, či bi šteo iti nazaj, jim je pravo: »Bog ne dáj!ˮ Mino je avgustuš mesec, gda je je prišeo domo. Škole so se začnole. Ka bo? Ga püstijo v gimnazijo? „Mati, je pravo ednok materi, „v gimnazijo bi rad šoˮ „Bi že pa rad šo zdoma?ˮ ga je mati zaskrblena pitala. „Ah ne, mati, vej ne bom šo daleč. V Soboto idem v Martinišče. Nikam daleč ne bom šo. Doma v Soboti ščem študiratiˮ. Mati je zdehnola i pravita: „Bom gučala z očom. Znaš, ka smo siromaškiˮ. Večer sta se oča pa mati dugo štükala zavolo Vaneka. Dečak je tiho poslüšao. „Vej je že itak škola tjeden dniˮ; pravi mati, „pa poleg toga je že trinajst let star. Ne zemejo ga v nikšo formo ne. Idi z njim v Soboto, ka nede sledkar naj kunoˮ. „E da se ti ne bi telko kre njega gor jemalaˮ, je pravo oča. A drügo zajtra je Vaneka zgono k školniki po svedočanstvo i k g. plivanoši po krstni list. Vanek se je bojao školnika pa g. plivanoša ali inači je nej bilo, mogo je iti k njima. (Data.) 14. julija 1935. NOVINE 4 Monsinjor Salvatore Capoferri papov osebni ceremonijar: „Kongres je vsestransko sijajno uspeo i popolnoma dosego svoj namen. Občüdovanja vredna je bila posebno organizacija, štera je vtisnola pečat premišleno, dugotrpečih priprav i odkrila pravo razumevanje i navdüšenje ogromne vnožineˮ. Monsinjor Tadej Zakrzevoski, rektor polskoga zavoda v Rimi: Še ves sem pod vtisom zadnjih nepozabni srečanj na vašem euharističnom kongresi. Ve je bio ves kongres eden sam mogočni „Te Deumˮ vernih slovenskih, hrvatskih i drügih vnožin. Zadivlen sem nad disciplinov, resnostjov, pobožnostjov, štera je nepretrgano sprevajala ogromne vnožine. Kaj naj povem navdüšenosti toliko src? Od Stadiona, od križank, našega gostitelskega doma itd. S sebov odnašam nešteto slik i vtisov, šteri so se mi za vsikdar vtisnoli v düšo. Vse je bilo prvorazredno. Dr. Baraniak Anton, kardinalov tajnik: „Povejte vsakomi, da odhajamo iz lübe Slovenije, štera nam je neznana, puni navdüšenja i nepozabni vtisov, i povejte vsem Slovencom, da se teško poslavlamo. Odsehmao nas bodo vezale na vaš narod Še prav nerazdrüžlive vezi. Deležni smo bili, telike lübezni i pazlivosti! kongres! To je bila sama nepretrgana vrsta lepot, veren odsev večne lepote. I zato vam vsem zazavam pri slavi: Bratski narod na svidenjeˮ Plemeniti Grabski Edvard: Ne najdem reči, da bi mogeo povedati, ka mi narekuje srce. Povsod povejte, da so ti dnevi stalno zapisani v mojo düšo. Gda odhajam v svojo domovino, se zavedam, da gradim z vsakov razdaljov proti most, šteri bo vezao srca slovenskoga i polskoga naroda, nad šterima kralüje On, ki je žeo v Ljubljani tak neprekosliv triumf. Hvala vam za vse i vsi v križankaj i zvün njih pozdravleniˮ. Potworowski Edward, voditeo polske mladine: Edinstveno je bilo vse od petka do torka. Mene, voditela katoličanske mladine na Polskom i i voditela kat. akcije v Poznanji, je predvsem navdüšila globoko katoli-čanska zavest vašega naroda. Vaša mladina vam je porok lepih bodočih dnevov. Vaši akademiki so koražni dečki. Sijajno ste meli vse organizirane. Prekrasno je bilo spevanje lüdske vnožine, prelepe so vaše narodne noše. (Poglejte, tak sem se navdüšo za nje, da sem mojima hčerkama küpo po edno slovensko narodno nošo.) Takši narod, kak so Slovenci, je pač vreden, da ga spozna širni svet Živo sem se zanimao tüdi za vaše kulturne ustanove i priznati moram, da sem bio zadnjič njeni gost. Zato: Živeli Slovenci i na svidenje**. Na vse te i vnoge drüge pohvalne reči naj bo naš ponizen odgovor: »Hvali moja düša Gospoda!“ Ki ga nikdar več po smrtnom grehi iz srca ne stirano. edno samo velko borišče, gdè^bomo vsi manifestirali za Kristušove navuke i za blaženost domovine. Obe spravišči sta se vršili na isti den. Gil Roblesu je prisegnolo vernost prek 225.000 lüdi. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Črensovci. Prosvetno drüštvo je vprizorilo zadnjo nedelo igro „Me-hiški mučenec**. Igra je uspela v Splošno zadovoljstvo. Na uspehi Čestitamo. Sobota. Na Ciril-Metodovo se je slovesno odprlo naše kopališče na Ledavi. Mesto je blüzi en milijon potroši na nje. Če bi samo polovico dobila hiša siromakov, bi že meli zavetje Vnogi Siromaki. Ne smo proti kopališči, samo povdarjamo to potrebo. — V nedelo je sportno drüštvo Mura priredilo tombolo, pri šteroj je drüštvo dobilo okoli 20 jezero dinarov za srečke. — Horvat Joško, mle-čar, namerava odpreti potrošilno Zadrugo. Tabla že stoji poleg cerkvi na njegovom stani. — Na Turopolji bi pa radi odprli odájo vina na veliko tüdi na zadružnoj podlagi. — Jako se žele po Soboti, da bi se zadružna mesnica odprla. Melinci. Naša siromaška občina je po dobroti nar. poslanca dr. Klara dobila 40 metrov kukarice. Pri delitvi je pa prišlo do nekše svaje, štero ob-sojamo. Odranci. V nedelo 7. t. m. so se vršile gasilske tekme. Zmagala je v obema gasilska četa iz Črensovec. — Naglo je vmro po operaciji naš dober dugoletni naročnik Gostan Matjaž. V molitev naročnikov zročamo njegovo düšo. . Dari na našo godbo pri euharističnom kongresi v Ljubljani. Na Žižkovske godbo, ki je podignola slovesnost našega romanja so v Din. darüvali sledeči gospodje i gospe: iz Lendave: Bakan Štefan 10, Klar Marija 10, Dr. Pikuš Janko 20, dr. Peter-lin Makso 60, Dr. Fabiani 10, Grüškovnjak Davorin 5, Kmečka hranilnica 20, Némety Štefan 10, Bartanič 10, Sikič 5, Tomka Jurij 10, Halaš Daniel 5; iz Turnišča: Litrop Štefan 10, Rous 10, Tivadar Jožef 4; iz (Črensovec: Kramar Ivan 5, Horvat Anton 10, Železnik 10, Kohek Martin 10, občina Črensovci 100, Zver Joško 10, Žagar Ivan 5, Kocet Ivan 5, Bauer Šamuel 5, Marijin List 50, Prosvetno drüštvo 100, Žerdin Kazimir 10, Klekl Jožef 50, Lutar Štefan 50, Škoberne Franc 10; iz Beltinec: Osterc Peter 20, Klepec Joško 10, Vadovič Rudolf 20; romarje na vlaki Sobota Beltinci 365> romarje na lendanskom vlaki: 49-75 Din. Sküpno 1103'75 Din. Vožnja je košta 710 Din., ar jih bilo deset, na vsakoga je prišlo tak za štiri dnevni Strošek 39 Din. Ar so pa poleg toga meli goslarje [ tüdi pri nabiranji stroške, kak 25 Din. j Kolek na prošnjo i hrana, se prosijo i dobre düše, fiaj njim poklonijo, ki zmorejo, še kakši dobrovolni dar potom našega uredništva. Tem potom se toplo zahvalijo godba i vsi romarje g. dr. Kartini, sreskomi načelniki v Lendavi, za dobrohotno dovolenje godbi za nabiranje. S tem je samo pripomogeo k Slavi Eucharističnoga krala, Kristuša, ki v srci vseh nas naj žive! Ogenj v Črensovcih. V nedelo, 7. julija popolnoči ob 1 se je vužgalo gospodarske poslopje Bauer Šamuela, gostilničara. Ogenj je zapazo trgovec Klepec Julek, ki je včasi zbüdo farof i ponesrečeno drüžino. Zvonovje črensovske cerkve so se včasi oglasili i büdili lüdi, naj ido gasit. Pa resan so pribežali gasilci iz cele črensovske fare zvün gornjebistričkih pa še Odranski iz beltinske fare, pa rešili hišo, klavnico i ledeiflco. Živina se je rešila, opekla se je samo edna svinja, ki so jo mogli zaklati, potem je zgorelo 80 veliki kür, mladi pes, štale i gümlo pa vsa kruta zvün ednoga voza, šteri je bio sklojeni na klavnico. Kvara je več jezer, ki se pa bo povrno, ar je bilo vse zavarvano. Goreti je začelo od zadaj, zato se sklepa, ka je bila hüdobna roka na deli. Pri rešavati so vsi gasilci v punoj meri vršili svojo dužnost z ostalim naslovom vred. Posebno sta se pa odliküvala Rous Matjaš i Cigan Štef na gorečoj strehi. Vsem povrni Bog! Zahvala. Prečastiti gospod! Najlepše se vam zahvalüjem da ste mi pomagali iz ujetništva, pa oča vam tüdi najlepše zahvalijo za posredüvanje. Jaz vam ne morem plačati, zato vam pa Bog plača. Če se ne bi včasi zavzeli za me, bi ešče dnes bil v Sombatheli. Najlepše vas pozdravljam. Vendelin Kozar, Martinje. Gančani. Na tekmi v Bratoncih je zmago odnesla naša četa. — Na našega proščenja, Srca Jezušovoga god, 7. julija je naša gasilska četa obhajala 10 letnico svojega obstoja. — Žalostno je, da držimo plesno veselico i da je na njej bilo dosta šoloobvezne dece. Beltinci. Zapüstile so nas č. sestre križarke, ki so okoli 40 let delale pri nas i se odselile v Zagreb. Naj njim dober Bog plača njihove trüde! — V Franciji je vmro Jerebic Ivan. Naj njemi bo Srce Jezušovo smileno. Tešanovci. V Ledavi pri mlini Šadl Jožefa se je vtopo pri kopanji hlapec našega kmeta Rumiša. Nesrečni je bio doma iz Sela. Vmrla je Škrovec Roza naša naročnica v Pranjevci, ki je bila žena žandar, narednika doma iz Bükovnice. Molimo za njo. Bogata podpora za naše Novine. Banka Baruch nam piše iz Pariza, da so Novine jedino vezalje med našimi delavci i njihovimi domači i zato pošila jezero dinarov podpore na nje. — Mi se iz srca zahvalimo na tom plemenitom dari vodstvi banke. Dnes so tri nove sv. meše naših g. novomešnikov. V Soboti jo prikáže Vsegamogočnomi: Škraban Janoš, predga njemi g. Šoštarec Alojz, kaplan v Türnišči; v Bogojini Camplin Ivan, predga njemi g. Haoko Jožef, domači plebanoš; i v Črensovcih Zelko Ivan, predga njemi g. Bakan Števan, plebanoš v Lendavi. ZAHVALA ob smrti naše nepozabee lüblene soproge in matere BENKOVIČ ANE, roj. Mintšek sopr. šol. upr. v pok. izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem udeiežencem pogreša, darovalcem vencev in cvetja, za vse pre-mnoge izraze sožalja bodisi ustno ali pismeno. Posebno zahvalo smo dolžni č. č. dühovščini, gasilcem in vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnice spremili na njeni zadnji poti. Bogojina, dne 5. julija 1935. Globoko žalujoči ostali. Nočna procesija 40 jezero moškov v Ljubljani na Stadion k polnočnici. Moški brez Jezuša v Olt. Svestvi, je rob. Bodite z Jezušom vsi Slobodni. Politični pregled. Pred podpisom konkordata. Vlada je pooblastila dr. Auera, ministra za vere i pravosodje, da podpiše konkordat s svetov Stolicov. Pomilostitev. Na predlog ministra za notrašnje zadeve, g. dr. Korošca jé kralevske namestništvo po-milostil vse voznike, ki so bili zaprti zavolo političnih djanj. Ta stopnja smilenosti i pravičnosti sama sebe hvali. Austrija. Austrijska Vlada je sklenola, da pregnanim Hasburgovcom, to jé pregnanoj kralevskoj drüžini dovoli, da se nazaj povrne v Austrijo i njej povrne Zaplenjeno imanje, ar Krščanska držáva ne more kradnoti. S tem pa austrijska vláda ne misli tüdi na trón pozvati nadvojvode Otona, sina pokojnoga cesara Karla. Izjava naše kralevske vlade. Na seji narodne sküpščine dne 4. julija v Beogradi je ministerski predsednik i minister zvünešnjih poslov dr. Milan Stojadinovič prešteo sledečo izjavo vlade: Zvünešnja politika Jugoslavije je vtisnjena z raznimi pogodbami z drügimi državami, posebno z Malov Zvezov, Balkanskov zvezov pa z globokim prijatelstvom do Francije. Kralevska Vlada se bo tüdi naprej prizadevala, da obstoječa prijatelska ohrani i okrepi, predvsem pa bo sodelüvala z drügimi državami za ohranitev mirü, v Evropi. Ar pa sami nemremo ohraniti mirü, zato moremo, kak drüge države, tak tüdi mi, najresnej skrbeti za našo oboroženo silo. Za obrambo domovine ve je predraga nikša žrtev. V znotrajšnjoj politiki bomo skrbeli zato, aa se držáva pomiri. Kralevska vlada šče biti verna ustavi od 1. 1931. Trüdili se bomo, da bomo izvajali vse zakonitosti i poštüvali načela enakopravnosti vseh državlanov. Posamezne zakone ščemo spremeniti po želah naroda. To vala prav posebno za samoupravo, za Volilni zakon, za tiskovni zakon i za zakon o zborovanji i drüštvih. V gospodarskoj i finančnoj politiki se bo skrbelo predvsem za kmeta, za davčne olajšave i za obnovo celotnoga gospodarskoga delüvanja v državi. Poleg toga bo kralevska vlada skrbela tüdi za pitanja na socijalnom, dühovnom prosvetnom poli. Kralevska vlada žele, ka se na vseh področjih začne zdrav i frišek tok živlenske sile države i naroda. Volilo, štero nam je zapüsto naš pokojni viteški krao Aleksander I. Zediniteo, je da čuvamo Jugoslavijo. To se pravi, da to volilo ne prepüščeno v roke kakšoj peršoni ali vladi i tüdi ne kakšoj političnoj sküpini, nego celomi jugoslovenskomi narodi. S tem volilom kralevska vláda vüpa zbrati vse sile, na šterih sloni ugled države. S tem porazumom kralevska vlada vüpa, da najde pri narodnom predstavništvi, kak tüdi pri vsem narodi vso potrebno podporo. Zvün dr. Markov so ove stranke zadovolne z tov izjavov vlade. Delo v parlamenti. Več poslancov je vložila pitanje i to silno pitanje na vlado, štera pitanja je vláda sprejela i šče na nje v določenom časi odgovarjati. Ta pitanja se tičejo delavcov, ki ne so naši državlani, državlanov tistih držav, štere so nam protivno, cen kmečkih pridelkov i rešitve kmečkih dugov. — Poslanci dr. Spote iz Bosne-Hercegovine so potrjeni, kak pravilno zvoljeni poslanci. Osnovao se je vladni klub Stojedinovičov, v šteroga je že stopilo 200 poslancov, to je velika večina. Španjolska. Kak je znano, je prevzeo v Španiji pri zadnjoj sestavi vlade, vojno ministrstvo mladi katoličanski mož, Gil Robles. Njegova stranka je te dni javno pokazala, ka pomeni kak politična moč v novoj Španiji. Gil Robles je najmre napovedao dvoje velkih spravišč. Na prvom zborovanji v Medini del Campo se je zbralo okoli njega 40.000 dečkov, šteri so sküpno s svojim voditelom bUi pri sv. meši. Po meši se je vršilo zborovanje mladine, organizirane v »Action Popular** (lüdskoj akciji), štero vodi Gil Robles sam. Vse je bilo navdüšeno za Gil Roblesa i za njegov govor, v šterom je odgovarjao socialnim demokratom, zahtevajo od vlade v šteroj on sodelüje, da naj napravi iz Španije novi boljševiki paradižona. A pri toj zahtevi so pozabili socialisti, da so oni spremenili Španijo v pekeo. Navdüšenje je dosegnolo višek, kda je Gil Robles vzdigno strankino zastavo visiko v zrak i zakričao, da je lüdska akcija tak močna, ka bo sama lehko branila Španijo če vojaštvo odpove. Lüdska akcija i njene mlade vrste bodo prevzele nalogo, ka Španijo preuredijo po Kristušovih navukaj. Te mladi rod je za svojega voditela zadostna garancija, ka te lehko svoj program dokonča. Na drügom spravišči v Valenciji ga je poslüšalo 175.000. Med drügim je povedao, da potrebüje Španjolska odločne lüdi, šteri so pripravleni s svojov krajov slüžiti Bogi i domovini. Mi ščemo je pravo, da vladamo za Boga i za dobro lüdi i da rastemo dotečas, dokeč ne postane Španija 4 NOVINE 14. julija 1935. Pisma naših iz tüjine. Prečastiti g. urednik! Neizmerna daljava nas loči i srce mi zatrepeče pri misli na predrago domovino, milo mi Slov. krajino. Oči se hrepeneče obračajo v daljavo. Pa je razveselijo Vaše Novine, Mar. list z Ogračekom, gda pridejo iz domovine. Od Vas, častiti g. urednik, i naš dühovni oča, ki se žrtvüjete za nas izseljence, znam, da ste vse svoje moči posvetili nam, mladini s tem, da nam pošilate Vaše mile Novine v mrzlo tüjino. Mladina rabi oporo i pomoč, da ne zaide na slaba pota. I to pomoč najde samo v Novinaj i Mar. listi. Vaši listi nas branijo, da se ne pogrozimo v valovih krute tüjine. Niti eden izseljencov naj ne bode brezi njih. Vsaki najde tolažbo i olejšavo v njih, vnogokrat bi že skoro obvüpala i samo Novinam, ki so pune lübezni, se mam zahvaliti, da sem stanovitno klübovala vsem nevarnostah. Mladina, če ravno ma srce dobro, še nepokvarjeno, volo pa ma slabo. I če ne čüje miloga maternoga jezika, te je težko, da dobra ostane pred vablivim svetom. Zato pa molite Vi, ki ste tam v domovim, za nas vse, ki smo tak daleč od Vas. Tüdi mi molimo, da se bomo ešče ednok vsi vküp veselili pod milim slobodnim jugoslovanskim suncom. Oj, kolikokrat se uprejo moje oči hrepeneče v daljavo, a ne dosegnejo zaželenoga cila! Oh kako bridke je domotožje! Prečastiti g. urednik ! Vsemogočni naj Vam jezerokrat poplača vse Vaše trüde ino težave. Pozdravim Vas, — mojo rodno ves, Večeslavce i celo Slov. krajino. Bertalanič Micika, Contz-les-Bains, Francija, iz Večeslavci. Pozdrav pošilajo g. vredniki i celoj Slov. krajini Gorčan Alojz, Malitorne, Francija iz Krajne, Copot Ana, Francija, iz Srednje Bistrice, svojim domačim, uredniki Novin, celoj črensovskoj fari posebno pa rojstnoj vesi Sred. Bistrici. Poslano.* P. n. uredništvu Novin v Črensovcih. Sr. Bistrica: Revolucija, ki je nastala radi nekih jagod na Srednji Bistrici, kakor smo že poročali v 24. številki, z dne 16. VI. t.1. našega lista, je zadušil gospod sodnik Okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi s svojo razsodbo, da je po učitelju Lipavic Francu toženo hčerko bivšega šolskega upravitelja, gospodično Anico Železnikovo * Za Poslano odgovarjamo samo v smislu zakona. Vr. radi tatvine jagod, ki si jih omenjeni učitelj po nekem v naši kraljevini nepoznanem zakonu lasti, oprosti! vsake krivde, šol. npravitelju, g. Oroslavu Železniku, ki je bil povabljen kot priča k razpravi zoper svojo hčerko, pa izplačal po zakonu mu pripadajočo pridnim) v znesku Din 145.50. Osebnega tožitelja, učitelja Franca Lipavica, ki je trdil kot priča, da mu je toženka pobrala 8 litrov njegovih ? ? ? jagod in za katere je zahteval v obtožbi 150 Din odškodnine, ki pa jo je zmanjšal pri razpravi na 80 Din, pa je zavrnil gospod Sodnik na civilno-pravno postopanje. Značilno pri razpravi je bilo tudi to, da je osebni tožitelj tolmačil gospodu sodniku neke zakone in odredbe, s katerimi je hotel dokazovati svojo lastninsko pravico do sadežev, ki jih je posadil in oskrboval njegov prednik kot šolski vrtnar s svojim denarjem in s svojim trudom. Učitelj Lipavic je trdil tudi, da je sodišču predložena izjava krajevnega šolskega odbora o priznanju dosedanje lastninske pravice do jagod in drevesnice na šolskem vrtu in šolskem zemljišču neveljavna, in da ima šolski nadzornik drugo izjavo. Učitelju Lipavicu bomo dali priliko, da nam bode mogel predložiti izjavo, ki bode veljavna za njega ? ? Opozarjamo pa imenovanega učitelja na odredbe kraljevske banske uprave glede pogodbe in oskrbovanja šolskih vrtovi Občani. Zdravstvo. Rojstva in vmiranje prebivalstva v našoj banovini 1. 1934. Dravska banovina je štela na konci leta 1934. 1,189.167 prebivalcov i se je Prebivalstvo pomnožilo v primeri z letom 1933 za 12.248 oseb. V1.1934. se je rodilo 28.900 dece (1.1933,30.021) i vmrlo 16.552 oseb (1. 1933 18.654), tak ka zaznamüjemo znižanje števila rojstev i znižanje števila smrtnih slfi-čajov. Gda je v 1. 1933 na vsakšjh 1000 prebivalcov 25 rojstev i 16 smrtnih slüčajov, je bilo v 1. 1934 samo 23.850 rojstev (skoro 24) i 14 smrtnih slüčajov na vsakših 1000 prebivalcov. Sorazmemo s številom rojstev kaple tüdi število smrtnih slüčajov. Menje kak 20 rojstev na 1000 prebivalcov so mela mesta Ljubljana, Maribor, Celje i Ptuj i srezi Ljubljana okolica, Celje okolica i Radovljica. Mesta Ljubljana, Maribor, Celje i Ptuj so mela komaj teliko rojstev keliko smrtnih slüčajov i se približavajo v tom pogledi vnogim drügim evropskim velemestom, izumirajo. Prek 30 rojstev na 1000 prebivalcov so meli srezi Maribor levi breg, Ljutomer i Novo mesto. Neza- konske dece je bilo rojene 3281 (prek 10%). Zdravnik ali babica sta bila navzočiva samo pri 18.793 rojstvih prek 10.000 dece pa se je narodilo brez zdravniške ali babične pomoči. V 1.1934. se je oženilo 7515 párov (1.1939. 7691 parov). Med vmrlimi je doživo povprečno vsakši 44 let, nekaj menje kak 1. 1933. Naravne smrti je vmrlo 6680 oseb (1. 1933. 7562 oseb), zavolo jetike je vmrlo 1796 oseb (1.1933. 2027 oseb), zavolo betega srca i žil 1738 oseb, zavolo plüčnice 1552 oseb, zavolo pri-rojene živlenjske slabosti 1157 novo-rojenčkov, zavolo kapi 924 oseb, zavolo raka 828 oseb, zavolo smrtnih poškodb po nepriliki 518 oseb, zavolo samoumora 219 oseb, zavolo dečinske kolere 201 dece, zavolo zastruplenja (zagiftanja) ran 179 oseb, zavolo da-vice (püt) 140 oseb, zavolo griže 126 oseb, zavolo uboja ali vmora 112 oseb, ostali smrtni slüčaji odpadnejo na razne zgrablive betega. V primeri s prejšnjimi leti zaznamüjemo predvsem občütni Padec smrtnih slüčajov zavolo jetike, čeravno je bilo pričaküvati z pogledom na slabše gospodarske prilike prebivalstva zvišanje vmrlivosti od jetike. Po letaj starosti je vmrlo do 5. starostnoga leta 3352 dece, od 15.-30. leta 1080 oseb, od 30.—50 leta 1796 oseb, od 50.—70. leta 3737 oseb i od 70. leta dale 5062 oseb. (Zdravje, št. 4) Temelna pravila črensovskoga zmešnoga mešterskoga (obrtniškoga) društva, štero se je namesto negda obstoječega tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, ko-larskoga, pintarskoga, stolarskoga, mesar-skoga i sporarskoga „ceha“ osnovalo. Od drüštvenoga imanja i ž njim ravnanja. 19. §. Iz drüštvenih dohodkov se lehko pokrivajo drüštveni izdatki, posebno: a) Pisarna, Poštnina, tiskarna i drügi opravniški stroški. b) V imeni društva včinjenih političnih i pravdenih stopajov. c) Pristojbine za šolaranje ina-šov ali na podignete meštrije votizi-rane — s pazkov, da se na šolarenje inašov najmenje 10 odstotkov letnoga dohodka obrnoti mora. 20. §. Penezi, šteri so na tekoče izdatke ne potrebni, se pri šterom peneznom zavodi — primerno na šparkasno knižico vložijo. 21. §. Nad notrijemanjom i izdavanjom penez se vsakši frtao leta poročilo, koncom leta pa z dokaznicami previden račun, šteroga računski pover- jeniki po včinjenoj preiskavi občnotni zbori zavolo odmentüvanja predložijo, zagotoviti mora. 22. §. Blagajničar vsako i najmenšo izplačanje samo na namiro i pravilno odrednico izplačüvanja sme spuniti. Za pravilno odrednico izplačüvanja se preštimava: a) Plačilni list za na stanovite čase redno se ponavlajoča plačila, na šteroga lista začetki je odrednico zadržavajoče določenje odbora s podpisom predsednika, zapisnikara i ednoga računskoga poverjenika zapisano, ino šteri list je zavolo potrdjenja delkov plače s priličnimi rubrikami previdjen. b) Odrednica izplačüvanja na najmenše svote (ne prek 20 koron) od predsednika podpisana. c) Zapisnikov izpis podpisan od predsednika, zapisnikara i ednoga računskoga poverjenika na vse drüge izdatke gledoč. 23. §. Za dalešnje natenčno djanje z imetkom i s penezi odbor na to gledoč pravilo naredi. 24. §. Pomirilno poverjeništvo obstoji iz 4 rednih i 4 nadomestnih članov. Teh Polovica se od strani drüštva v letnom rednom občnom zbori zmed drüštvenikov s poprečnov večinov glasov na edno leto zebere; pravilno volitev drüge polovice od strani pomočnikov, drüštvo ali po poti odbora ali v potrebi po poti poglavarstvi zvrši. Pomirilno poverjeništvo se najdale eden tjeden po svojem zebranji osnova na takši način, da si svojega predsednika i zapisnikara zvoli, (te slednji nema pravice do glasovanja) i ne gledoč na dopolnilo z nadomestilnimi člani, ustanovi svoj poselni red. — Če bi se pripetilo, da bi poverjeništvo iz svojega kroga predsednika izebralo, tedaj se broj poverjenikov iz vrste nadomestilnih članov poleg volitvenoga reda dopuni. V pripetjenji zapreke predsednika ali zapisnikara poverjeništvo skrbi za eti začasno namestenje. Ako prepiri ali svaje naprejpridejo, je na poziv stranke, ali, ako bi se eta za toga volo pri predsedniki oglasila bila, na poziv etoga poverjenički predsednik dužen pomirilno poverjeništvo z naznanilom dneva — vöre ino Obravnave namenje 24 vör naprej vküperpozvati, i dotične stranke na pridenje pred poverjeništvo odrediti. Na obdržavanja poverjeničke seje je nazočnost predsednika i najmenje treh poverjenikov, — na vsaki način v ednakom broji obeh vküpnostih — potrebna. (Dale). Pošta. Gerlec Angela, Wambrechies, Francija. Na letos plačano 58 Din, duga je ešče Din 42. Pozvek Anton, Večeslavci. Sukiči poslali Novine od Petrovoga, plača 36 Din za celo leto. Ferko Rudolf, Sokolovac. Novine smo Vam poslali, prosimo taki naročnino i z ednim nam naznanite, gde ste dozdaj bili. Šoštarec Štefan, Krajna. Se je že drügi zglaso. Če te ne bi küpo, te se Vaš lejko glasi. Bačič Marija Vaux s ur Seine. Moževi od 1. julija pošilamo naše liste, ar smo dobili naslov. Trplan Vera, Beograd, Rumunska ul. 13. Dedinje. Povej Flegar Mariji, Beograd, Dublanska 76, naj se javi pri g. poslanci sobočkoga sreza. Bertalanič Marija, Sierck, Francija. Poslane peneze sprejeli. Odgovori, na koj naj obrnemo Višek. H. M. Sobota. Za letos vse plačano. Pozvek Anton, Večeslavci 154. Di 28 sprejeli in spisali Din 13 na Vaš račun, Din 15 pa Sukiči v Francijo, Copot Ana, La Metairie, Francija. Penez 45 Din sprejeli. S tem so plačane Novina do novoga leta, pa ostalo ešče 3 Din na Mar. list, na šterom boš ešče dužna 27 Din, dobiš pa brezplačno kalendar. Svojim domačim piši, naj pridejo k nam i povejo kakšo molitveno knigo ščeš meti. Gjergjek Jurij, Kovačevci 1. Gjergjek Anika dužna za celo leto Din 100. Frumen. Matija, Charny, Francija. Poslanih 100 Din po Frumen Ernesti iz Otovec za naročnino sprejeli. — Titan Franc, Krog. Naj Bodanec Bara, Krog 20., lastnoročno podpiše, ka odstopi delež za poravnavo naročnine. To izjavo nam se pošlite. — Bačič Marija, Vaux, Francija. Sprejeli smo 75 Din; s tem je plačano naročnina za Vas, za moža za celo leto i ostalo je ešče na Dom sv. Frančiška 19 Din. Bog plačaj 1 — Hozjan Marija, Artois, Francija. Sprejeli 45 Din za naročnino. Petar M, Horvat: Bitje v hoteli „Trdi Rogeoˮ Grobijanov Balaž je bio celi den jako veseli. Pa zakaj nebi, ve je v njihovoj slavnoj Podrijanskoj vesi bilo proščenje. Te den je pa Balaži bio najlübši v celom leti. Zato se je že v gojdno rano svetešnje obleko, pa šou na cerkveni plac, gde se je navadno obdržavalo malo senje. Balaž, kak dobroga kmeta sin edinec, je hitro najšeo prijatele, pa še dobre mamice so nej menjkale, štere so njemi hvalim svoje hčerke. Ali Balaž je marnic dosta nej poslüšo, zato, ka njemi za Ženitev nej bilo, če glih je bio že prileten dečko, pa ga je mati večkrat prosila, naj pripela pomoč, ka je že stara. On je rajši hodo z svojimi prijateli po razni veselicaj pa proškaj. Zato je bio daleč naokoli poznani pod imenom: Veseli Balažek. Gda si je ogledo malo senje, je pozvo prijatele pod eden še skoron prazen šator. Debeli gostilničar njim včasi ponüdo stolce, pa vlüdno pito, ka želejo. Balaž je včasi odgovoro, ka ednoga „lovrenca“ z zlatimi kaplicami, i šest kupic. Za kratek čas so že bili cigani pred njihovim stolom, i igrali Balažovo naj lübšo: „Primli bratec kupico". Ali nej dugo za tem pretrgne njihovo veselje zvon farne cerkvi, šteri je zvao vernike k slüžbi božoj. Vsi se paščijo v cerkev, samo Balažovo drüštvo skoron nebi moglo zapüstiti veseloga mesta. Gda so pa vidli, ka so ostali skoron sami, so se tüdi pokesnič napotili v cerkev z dogovorom, ka se po podnevi palik sestanejo. Tak je tüdi bilo. Komaj je v farnoj cerkvi vüra odbila dve, že je Balažovo drüštvo bilo pod šatorom i vživalo zlato kaplico. Proti večéri je Balaž že tak bio veseli, ka je po stoli pleso. Tüdi cigani so bili veseli zato, ka njim je Balaž redno plačao note, štere so njemi igrali. Debeli gostilničar je bio tüdi tak dober, ka je Balaži nej trbelo iti domo na večerjo, nego je celomi Balažovomi drűštvi dao spraviti pošteno večerjo. Sezna, je gostilničar dobro znao, ka Balaž na njej neostane dužen. Vüra je tekla naprej, pa tüdi Balažovo veselje je čeduže bole raslo. Balaž je v svojem velkom veselji nej opazo, kak hitro je mino čas, pa tüdi to ne, ka je osto sam, ni prijatelov, ni ciganov, pa niti debeloga gostilničara nej bilo več. Balaž je sam sedo na trati pa si premišlavo, kak se je vse to moglo zgoditi. En čas sedi pa si premišlava, na ednok pa samo čüje, ka vüra v farnoj cerkvi bije tri. Zdaj se njemi pitanje rešilo. On je zaspo, pa so v tom časi vsi odišli domo. Zdaj njemi je prišlo na pamet, ka on tüdi more domo iti. Ali sirmak, nemre stanoti gori, tak ga je zlata kaplica Premagala, pa tüdi glava ga je bolela. Itak se je napoto proti domi. Gda je prišo v domače dvorišče, je dugo nej mogo najti dveri od hiše. Po dugom iskanji je najšo dveri ali nej od hiše, nego štale. Tak je Balaž pomali odišo v štalo. Malo njemi je bilo nenavadne, ka je nej mogo najti svoje postele. Ali zlata kaplica ga je tak premagala, ka je nej znao, ka dela, pa si je dol lego pri kravi lišiki. Kak je lego, tak je tüdi v časi zaspo. Lišika je nej znala, če je to njeni mladi gazda, pa ga je zato ednok vdarila z roglom. Njemi se je pa v sne vidlo, ka ga je eden od prijatelov v daro pod šatorom, pa je zakričo: Vdari ešče ednok, če vüpaš. Lišika se je zosagala od kriča, pa je z celov močjov skočila z mesta pa začnola pejati Balaža. Siromak se je zdaj ščista prebüdo od bolečin, ali telko moči je nej meo, ka bi se od razdivjane lišike mogo obranoti. Zato je samo z celoga grla kričao pa zvao na pomoč. Na srečo je čüo nočni stražar Kutoša i je včasi pribežo z posvetom, da vidi, ka se je za nevole zgodilo. Gda je vido, v kakšoj nepriliki je Balaž, ga v časi zgrabi, pa potegne vü na dvorišče. Tü ga je še prav spozno, ka je to tisti Balaž, šteri je nej šteo iti domo z svojimi prijateli. Stražar Kutoša je večkrat meo neprilike z Balažom po noči, pa ga je zato najprle z dvema plüskama strezno, i tak odpelo pred roditele. Drügi den so že po celoj Podrijanskoj vesi znali govoriti od bitja v hoteli, „Trdi Rogeoˮ. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.