r------------------ TRST, sobota 19. novembra 1955 l®to XI. - Št. 274 (3203) N J PRIMORSKI DMEVHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 U,NlSTV0: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA 8t. 20 — Tel. MALI OGLASI do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din V‘! — Podi už. GORICA: Ul. S. Pelllco l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inoiemskega tiska, Državna založba Slovenije, 'Strini l stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z- 375 • Izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst SILJEVHNJE DESNICE KD IRHLIZ1RH PELO PHRLHBIEHTH ponoi/ncm brezuspešnem glasovanju za izvolitev ustavnih sodnikov je bilo kovanje preloženo na 30. november - (.enter pristaja na možnost rešitve s Midaturo neodvisne leve osebnosti? - Z izjemo Pcllc in Oavallija brezumna tudi volitev predstavnikov v jeklarskem poolu - Stassen spet v Rimu našega dopisnika) 18, — Ker je bilo tudi tkanje na današnji skupni ižv 1-h 'lomov parlamenta Molitev članov ustavnega J* negativno, je bila no-i.„Pna seja preložena na u ^ntber. Do tega sklepa ||J*« po celi vrsti razgo-(U I)red glasovanjem in po kt'? glasovanjem se je Snik vlade Segni sestal ffjbinim tajnikom DC ubijem, predsednik sena- i. H/fllflsvr. *«n 4-1.dl o ifc r2agora pa tudi s Fan-HnjJ* in poleg tega s prediv;?®) demokristjanske se-Ju skupine Ceschijem. ifl) , nik vlade je imel mediji di razgovor z zuna-n, ntinistrom Martinom; ta je bil predvsem v W. ’ pripravami na popol-llii ° Ponovno glasovanje o %??skih predstavnikih v iv 'bi evropske skupnosti 1 8>. 'n jekla. Nadalje se razgovarjal s predet0')) monarhistične par-|?rne skupine Cantalu-“odpredsednik vlade Sa-iij.. Pa se je ta čas razgo-k*..z Matteottijem in Si-iz svoje lastne *n z monarhistom Co-t,'.01- Kot je pokazalo gla-lijpo. vsi ti razgovori niso k bobenega rezultata. bre kili zuspešnem glasovanju tj "4,a dva sestanka; prvi predsedniku vlade, ki je Pl-Pri sebi Malagodija in tl] (PLI), Amadea in Ma-s.la (PRI). Ceschija in Ma. v (1XJ) ter Matteottiia in J?'bija (PSDI). Drugi se-je bil pri predsedniku Merzagori; tam so se ! i Podpredsednika zborni-, V9 rget.ti in Hapelli. pod-1, dnika senata Bo in Mo-V!r glavna tajnika obeh i - >J“Pna seja poslanske zbor. ti '1 senata «e je začela • f?hne ob 9.30; na vrsti j.“'lo osmo glasovanje <’ nh'h sodnikih. Predsedoval -Jštarejši podpredsednik rlce, socialist Targetti, ker .odsednik Leone še ved-kNeaplju pri bolnem oče-;«tultati osmega glasova-\*° bili; L,P' 424, Cassandro 3(57, gJdUi 301, Condorelli 111. k^Pljeni glasovi 3. belih 4.vPic 9 Ker je glasovalo jSjflamentarcev. je znaša- Molotov prispel Iz Berlina v Moskvo WASHlNGTON, 18. — Državni tajnik John Foster Dulles je imel danes po radiu in televiziji svoj napovedani govor, o katerem se je poprej posvetoval s predsednikom Ei-senhowerjem. V govoru je Dulles dejal, da mu je Eisen-hower izjavil; »Nobeno nazadovanje, nobena ovira za nadaljnji napredek ne bo mogla odvrniti naše vlade in našega ljudstva od velikih naporov, da se doseže pravičen in trajen mir«. V tem, je dejal Eisenhovver, ZDA «mko-li ne bodo priznale poraza«. Dulles je k temu pripomnil, da bo na uspeh morda treba čakati še precej časa, da pa je »moč in volja 165 milijonov svobodnih Američanov« zadostno jamstvo. Državni tajnik je nato zatrdil, da so sovjetski voditelji pokazali, da »želijo vsaj ohraniti videz odnosov sodelovanja z Zahodom, da pa nočejo sprejeti neogibnih pogojev za gotov mir«. Vendar ZSSR, je dejal Dulles, ne želi povratka k politiki groženj in žalitev in na tem področju je ženevski duh ohranjen. ______________________ _ _ Med ženevsko konferenco štore (DC) 240, Giolitti (KPI) 1 zunanjih ministrov se ni zgo-213, Lombardi (PSI) 213, Foa dilo nič, kar bi lghko spre- (PSI) 213, Novella (KPI) 211 Roberti (MSI) 37, razkropljenih glasov 31, belih glasovnic 5. Kot je videti, večina, spet ni bila sposobna doseči večine; manjkajoči glasovi so med razkropljenimi in med tistimi, ki niso prišli na sejo. Desnica, ki je včeraj oddala bele glasovnice, je danes deloma podprla neofaši-sta Robertija, deloma pa Pello- Kot sta pred glasovanjem poudarila Roberti (MSI) in Jj Kanovem poolu, ko le \ii> ■ * izvoljen s pomočjo m) \ A novembra sta skoraj \*dtla časa in morda bo doseči sporazum o iz-Ntlit °stalih treh ustavnih Kot poudarja tudi Jtj .banskega tiska (na pri-fjo finska «Stampa»), ni ?*tJtr&ino neodgovorno, ko ■ ie ne hi sporazumele, ? tiN.giio vendar z izvolitvi-V‘h dveh kandidatov do-• da je mrtvo točko mo-l^magati. ^jtnied poti, po kateri je Priti do rešitve, naka- Sl^rda poročilo s seje J s vbikov večinskih strank SifMiu in Saragatu. To *lih ? namreč pravi, da .-o f h ■ stranke trdno odlo- VriP°moči k ustanovitvi J v- e8a sodišča. Zaradi te-Nadaljuje poročilo * ^Sredinske parlamenta r- '>e "Pine še nadalje glaso-iSi]a svoja dva kandidata, S C in Cassandra. obenem Vbi. 8V vzvišenem pre-1,1 duhu, ki jih je ž( v v?dil in ki ie Polre’ S tali ,°iiijivem političnem C’ ki 'n Pfi izvolitvi orga-liNia m°ra biti najvišja o-»;Vi,, Ustavne zakonitosti, 8 svojimi kolegi v W*t, d Ptarnih skupinah moz-JSredo njihovi glaso-wko ®,eti sedež imenu, ki bi potrebno širok k hh,. , , zelo .a večina centra in je sicer ^ lu ^ *°da v sedanjem po-'ti'9* J,e.eNkri-..bodo glasovali, del j CJ''lanov pa tudi ta- v'a> n-Be ie direktiva tako kA ’ . 1 glasoval za monar-^i-tli.^več za socialista '»N ; Za k' i.St-Pndpcro i)Si ®^-?a kandidata, ki bi >.stov-,P°r° levice, pa bi k.JHa. tudi šibka polo-Vi.Tair-°v sredinske koalici-V'tij cešitev bt tudi te-izsiljevanje de-“bske desnice, katere menilo mnenje da je po julijski konferenci načelnikov vlad vojna med Vzhodom in Zahodom manj verjetna; tudi na tem področju je ženevski duh ohranjen. Nato Je Dulles dejal, da se bo ((hladna vojna, v smislu miroljubnega tekmovanja neizogibno nadaljevala« in da ženevski duh tega dejstva ni spremenil in tudi ni mogel spremeniti. Treba je pričakovati, da bo ZSSR nadaljevala s svojimi napori, da bi pre- vladal njen sistem, vendar se v ta namen ne bo poslužda vojne. Prav tako je mogoče upati, da se ((miroljubno tekmovanje« ne bo sprevrglo v sovražnost, ki je zastrupljala medsebojne odnose v preteklosti. ZDA, je dejal Dulles n» bodo spremenile svojega programa obrambe in vzajemne varnosti in bodo zmanjšale svoje oborožene sile samo takrat, ko bo to storila tudi Sovjetska zveza. Ženevska konferenca ne pomeni konca pogajanj z ZSSR, vendar bo potrebno, da se razmere spremenijo, preden bo mogeče pogajanja obnoviti. Dulles Je imel danes v Get-tysburgu še en razgovor s predsednikom Eisenhovverjem. Danes se je vrnil v Moskvo sovjetski zunanji minister Molotov z ostalimi člani sovjetske delegacije v 2enevi. Pred odhodom iz Berlina je Molotov izjavil, da pomeni prijateljstvo med nemškim in sovjetskim ljudstvom «važen či-nitelj za utrditev miru in varnosti v Evropi«. Poročilo o Molotovovih razgovorih z vzhodnonemškimi voditelji pravi, da 50 predvsem razpravljali o prvi točki dnevnega reda ženevske konference (nemška združitev in evropska varnost) in da so ((priznali veliko narodno in mednarodno važnost izjave nemške demokratične republike«. Kot je znano, je ta izjava predlagala ustanovitev vsenemškega sveta. DemonsMie na Cipru NICOSIA, 18. — Ciprski nadškof Makarios je danes z letalom prispel iz Aten v Ni- v v BULGANIN IN HRUSCEV NA OBISKU V INDIJI Nehru izraža v pozdravnem nagovoru upanje, da bo njuno bivanje v Indiji prispevalo k okrepitvi miru - «Pravda» poudarja, da slone indijsko-sovjetski odnosi na načelih mirne koeksistence cosio. Pred odhodom iz Aten je novinarjem izjavil, da je zadovoljen z razgovori, ki jih je imel z grško vlado in z voditelji političnih strank ter je izrekel hvaležnost za podporo, ki jo grško ljudstvo nudi v vprašanju Cipra zlasti v tem trhnutku, ko borba za osvoboditev otoka prihaja v novo fazo. Medtem se na otoku nadaljujejo atentati in spopadi demonstrantov s policijo in angleškimi vojaki. Ves dan so danes bile demonstracije na več krajih 'otoka. Danes so v Nicosii študenti demonstrirali, ker so oblasti včeraj zaprle njih šolo. Policija je uporabljala solzilni plin proti de. monstrantom, ki so na policiste metali kamenje. Spopadi med študenti in policijo so bili tudi v drugih srednjih šolah. Med današnjimi demon, stracijami so bili ranjeni 4 angleški vojaki in 1 študent. V Limasolu je skupina oboroženih ljudi preteklo noč napadla vojašnico ameriškega letalstva in se nato umaknila. V Limasolu so bile včeraj ves dan demonstracije, med katerimi je prišlo do spopadov med demonstranti in angleškimi vojaki. Prav tako so včeraj bile demonstracije v Paphosu. PRED ZAKLJUČKOM KONFERENCE Italijanska delegacija odklenila i/ečinn predlogov za led ni k držav Di Carrobio je pristal le na raztegnitev ugodnosti členov 4-12 oktobrskega sporazuma z Avstrijo * Danes bodo podpisali skupno zaključno izjavo RIM, 18. — Z današnjimi I sestanku s ciljem posvetova- Eisenhower v Maroko NOVI DELHI, 18. — Danes ob 14.30 po krajevnem času jo na letališču v Novem Delhiju pristalo letalo, s katerim stil se pripeljala na uradni obisk v Indijo sovjetski ministrski predsednik Bulganin in prvi sekretar CK KP ZSSR »lruščev Sprejela sta ju indijski ministrski predsednik Nehru in podpredsednik indijske republike Radakrišnan. Buiganina in Hruščeva sprem, liajo prosvetni minister Mihaj-lov, namestnik zunanjega ministru Gromiko, namestnik trgovinskega ministra Kumikin, namestnik ministra za kmetijstvo Rasulov, namestnica prosvetnega ministra Uzbekistana Babajeva in načelnik varnostne službe general Serov. Sovjetski državniki bodo o-stali v Indiji dva teina in bodo pred povratkom v Moskvo obiskali Indijo in Burmo. Na letališču je Buiganina in Hruščeva pričakalo 20.000 oseb, ob 18 km dolgi cesti, ki vodi v Novi Delhi, pa se je zbirala še precej večja množica, ki jo cenijo na poi milijona oseb. Po pozdravnih formalnostih, igranju himne in obhodu čast. •ie čete je imel Nehru kratek nagovor, v katerem je omeni) prisrčni sprejem, ki ga je doživel med svojim obiskom v ZSSR. in dejal: «Vaš obisk v naši deželi bo okrepil naše prisrčne in prijateljske odnose. Upam, da bo Vaše bivanje v Novem Delhiju prispevalo k veliki stvari miru in sodelovanja med obema državama«. H ul,V "min je v svojem nagovoru dejal, da je sodelovanje med ZSSR in Indijo, usmerjeno k ustvarjanju trajnega mitu, že dalo nekaj konkretnih rezultatov. Dejal je, da se bo s svojim spremstvom seznanil z indijskim gospodarstvom, s kulturnimi tradicijami indijskega ljudstva in z napori z.u napredek in razvoj dežele. Zadnji del poti do Novega Delhija je letalo, s katerim sta st; peljala Hruščev in Bul-ganin, spremljala eskadrilja indijskih reakcijskih lovcev. Ob obisku Buiganina in Hruščeva v Indiji objavlja današnja ((Pravda« uvodnik ci indijsko-savjetskih odnosih. »Prijateljstvo med sovjetskim :n indijskim ljudstvom — zatrjuje list — sloni na volji obeli vlad, da branita in krepita mir, ki je nujen pogoj za uresničenje načrtov za gospodarski razvoj in blaginjo obeh ljudstev«. »Pravda« o-inenia nato pet načel mirne koeksistence in pravi, da uživajo ta načela čedalje širše priznanje v mednarodnih odnosih, s čimer se obenem «širi področje miru in krepi vzajemno zaupanje med narodi«. Moskovski list poudarja tudi. da se tako Indija kot ZSSR upirata politiki diskriminacije do LR Kitajske in zahtevata priznanje njenih pravic v OZN. Izmed svetovnega tiska posveča največ pozornosti potovanju Hruščeva in Buiganina trancosko časopisje. Radikalni «Aurore» pravi, da poskušajo g sovjetske strani dati temu obisku videz velikega mednarodnega dogodka. «ZSSR — nadaljuje list — je začela s spretno in vztrajno politiko investicij. Govori se o »ruskem Marshallovem načrtu« za ta del sveta, kar bi moralo dati misliti zahodnim velesilam«. l&endes Franceov list «Ex-press« pa pravi, da je zaskrbljenost na zahodu odveč, kajti «protokol Nehru - Bulganin, podpisan julija med Nehrujevim obiskom v Moskvi, razširja tudi na sovjetsko-indijske odnose pet točk koeksistence in poudarja, da mo. ra biti medsebojna obveznost nevmešavanja tako politična kot ideološka in gospodarska«. Poleg tega utrjuje sovjetska pomoč notranji Nehrujev položaj, ker pa je predvsem namenjena nacionaliziranim sektorjem industrije, prispeva k razvoju indijskega socializma. Atomska podmornica « Angliji LONDON. 18. Prvi lord admiralitete admiral Mount-oat.cn je nocoj izjavil, cia je Velika Britanija dala absolutno prednost zgraditvi podmornice na atomski pogon. Pripomnil je, da 50 zakasnili z graditvijo te podmornice, ker ameriški zakon prepoveduje izmenjavo informacij o atomskem pogonu, toda britanska raziskovanja na tem področju so povsem zadovoljiva. RABAT, 18. — V Maroku proslavljajo danes 28. obletnico prihoda sultana Ben Ju-sefa na prestol. Letos ima ta proslava še poseben pomen, ker sovpada s povratkom sultana iz izgnanstva. Predsednik francoske republike Coty je sultanu ob današnjem dnevu čestital z brzojavko. Prav tako je sultanu poslal brzojavko s čestitkami predsednik Eisenhovver. Medtem je francoska vlada sporočila, da je bil za novega vrhovnega poveljnika francoskih čet v Maroku imenovan general Gabriel Bourgund. Nocoj pa je sultan povabil ameriškega predsednika Eisenhowerja, naj obišče Maroko in naj tam ostane nekaj časa, da se odpočije po svoji bolezni. Vabilo je sultan sporočil ameriškemu predstavniku na sprejemu v kraljevi palači. Sultan je danes imel kronski govor, ki je bil v celoti posvečen načelom, na katerih naj temelji bodoči razvoj Maroka. »Sporočam vam, je dejal sultan, konec režima skrbništva in protektorata in začetek dobe svobode in neodvisnosti«. Poudaril je zatem da neodvisnost ne pomeni zrahljanje vezi s Francijo pač pa ustvaritev novih odnosov, ki naj temeljijo na medsebojni odvisnosti, enakosti in medsebojnem spoštovanju suverenosti. Francoskim državljanom v Maroku je Ben Jusef obljubil, da bodo zavarovani njihovi interesi in njihove pravice, v kolikor bodo v skladu z maroško suverenostjo. Dodal je, da novi odnosi s Francijo ne nasprotujejo ohranitvi duhovnih in kulturnih vezi z ostalimi a-rabskimi državami. Zatem je navedel tri glavne smotre, ki jih namerava maroška vlada doseči. Ti so: 1. upravljanje javnih poslov, 2. ustanovitev demokratičnih ustanov na podlagi svobodnih volitev, 3. začetek pogajanj s Francijo. Branko Draškovič o ženevski konferenci BEOGRAD, 18. — «Glede na to, da so se razgovori v Ženevi šele pred kratkim končali, se mi zdi, da bi bilo prezgodaj, dajati dokončno oceno njihovih rezultatov«, 10 odgovoril Branko Draškovič na današnji tiskovni konferenci v državnem tajništvu za zunanje zadeve na vprašanje, kako ocenjuje rezultate konference. »To tembolj, je nadaljeval Draškovič, ker so ministri izven dnevnega reda neuradno razpravljali o vrsti vprašanj. Ker je bil obenem sestanek zunanjih ministrov štirih velesil podrobno bistveno pretresanje vprašanj v ozračju sodelovanja in približevanja stališč o konkretnih aspektih posameznih vprašanj. s0 takšni razgovori na konstruktivni osnovi zelo koristni. Dejstvo, da niso bile dosežene večje konkretne rešitve, ne zmanjšuje vrednosti te ugotovitve, temveč samo dokazuje, da so potrebni, kot je bilo to z naše strani večkrat poudarjeno, veliki napori, potrpljenje, najbolj pa dobra volja, da bi razgovori zares pripeljali do večjih rezultatov. To govori v prid teze, da je potrebno potrpežljivo postopno proučevanje in re sevanje odprtih vprašanj iti da je v zvezi s tem pričakovati, da bo nadaljnje prizadevanje zares približalo njihovo konstruktivno rešitev in pozitivne rezultate.« Branko Draškovič je nadalje izjavil, da se po diplomatski poti preverja možnost sklicanja prihodnjega sestanka zunanjih ministrov balkanske zveze. V zvezt z vestmi libanonskega tiska, da. bodo jugoslovanske in španske čete zasedle demilitarizirano področje med Izraelom in Egiptom, je Branko Draškovič odgovoril, da so vse te vešti, kolikor se nanašajo .ia jugoslovanske čete, popolnoma izmišljene in brez vsake osnove. TEHERAN, 18. — Iranski ministrski predsednik Husein Ala, na katerega je bil včeraj izvršen atentat, je danes odpotoval v Irak skupno z ostalimi člani delegacije na konferenco bagdadskega pakta. Vojaški guverner v Teheranu je danes objavil poročilo, v katerem pravi, da je atentat na ministrskega predsednika pripravil voditelj muslimanske sekte «Fadayan Islam« Navab Safavi. zaključnimi izjavami italijanskega delegata grofa Di Car-robia se je mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču praktično končala. Posebna komisija mora sicer še sestaviti zaključni dokument, vendar ta dokument ne predstavlja nekaj novega, temveč je le zaključek dosedanjih razprav. Odločilnega pomena za rezultat konference pa je izredno ozko stališče italijanske delegacije, ki je odbila skoro vse predloge zalednih držav. V današnji izjavi je grof Di Carrobio na dolgo odgovarjal na predloge in ponovno zelo rezko opredelil italijansko stališče. Popustil je samo gle- de pritožb o diskriminacijskem značaju sporazuma sklenjenega med Italijo in Avstrijo 22. oktobra in izjavil, da je italijanska vlada pripravljena raztegniti olajšave predvidene v členih 4—12 omenjenega sporazuma tudi za druge koristnike tržaškega pristanišča. Vendar pa je to popuščanje -— razen nekaterih izjem — bolj formalnega značaja. Vlada namreč ni pripravljena raztegniti členov 1—4 sporazuma, ki predvidevajo ustanovitev posebnega avstrijskega predstavništva v Trstu, niti člena 13, ki govori o možnosti delovanja avstrijskih prometnih podjetij v istih pogojih kot italijanskih podjetij niti člena 14. ki predvideva skupne napore za okrepitev pomorskih zvez. Glede zahteve CSR, da bi bilo treba prenehati z diskriminacijskimi postopki v ravnanju z blagom različnega izvora in različnih vrst, je Di Carrobio odgovoril, da bo Italija upoštevala princip enakega ravnanja, vendar v okviru spoštovanja svojih mednarodnih obveznosti. Češkoslovaška zahteva se je nanašala na prepoved prevažanja tako imenovanega strateškega blaga, katero ne gre skozi tržaško pristanišče, ker izvaja Italija znano ameriško prepoved izvažanja strateške ga blaga v dežele «za železno zaveso«. Odgovor italijanskega predstavnika pomeni, »da se glede tega vprašanja ne bo nič izpremenilo in da namerava Italija še nadalje izvajati ta diskriminacijski postopek. Največji del svojega odgovora pa je Di Carrobio posvetil včerajšnjim izjavam jugoslovanskega delegata Jeliča. Kot smo poročali, je včeraj jugoslovanski delegat zastopal stališče, da bi morala Italija izdati pred konferenco «začnsne ukrepe« za ureditev proste luke in bi v duhu Memoranduma morala prav mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču izdelati smernice za dokončno ureditev pristanišča. Po mnenju italijanskih predstavnikov pa Memorandum ne predvideva, da bi morala italijanska uprava izdati le »začasne ukrepe« temveč »preliminarne ukrepe«, k' naj bi torej bili dokončni. S tako čudno jezikovno razlago je Di Carrobio hotel z drugimi besedami povedati. da mednarodna konferenca sploh ne more razpravljati o ureditvi pristanišča. Za boljše razumevanje spornega vprašanja citiramo v tej zvezi pismo italijanskega Veleposlanika v Londonu Bro-sia jugoslovanskemu veleposlaniku Velebitu, kjer se govori prav o tem vprašanju: «Ker ni mogoče uporabiti določb priloge VIII mirovne pogodbe z Italijo v smislu člena 5 Memoranduma parafiranega danes, ki se nanašajo na mednarodni režim proste luke Trst, poziva italijanska vada Vašo vlado, da sodeluje skupno z ostalimi zainteresiranimi vladami na bližnjem nja v zvezi z izdelavo potrebnih aranžmajev za uporabo členov 1-20 priloge VIII. mirovne pogodbe z Italijo v okviru sedanjih pogojev zato, da bi se zagotovilo čim boljše izkoriščanje proste luke v soglasju s potrebami mednarodne trgovine. Dokler ne bo prišlo do zgoraj omenjenega posvetovanja, bo italijanska vlada izdala preliminarne predpise za u-pravljanje proste luke.« Glede jugoslovanskega predloga, da bi ustanovili mednarodni instrument o pristanišču je Di Carrobio ponovil včerajšnje izjave, da Italija ni po londonskem sporazumu obvezana izvajati členov 21—26 priloge VIII mirovne pogodbe, ki govore o mednarodni upravi in dejal, da je to dejstvo priznal tudi jugoslovan-«ki predstavnik sam. V tej zvezi so zelo zanimive izjave madžarskega delegata, ki je že včeraj dejal: »Države, ki so brez lastnih pristanišč so po eni strani nedvomno oškodovane, po drugi pa imajo tudi občutno prednost. Te države imajo namreč v resnici na razpolago številna pristanišča in je samo vprašanje koristi, ki odloča katero pristanišče si izberejo«. Opolnomočeni minister Zelej je nato nadaljeval: »Ni razumljivo odbijanje predlo-gov o sklicevanju sestankov, ki bi imeli podoben značaj kot sedanja konferenca in na katerih bi se razpravljalo o razvoju tržaške proste luke. Sprašujemo »e, če ne bi bili ti sestanki v interesu tržaškega pristanišča, saj bi na njih izmenjali misli in stališča ter reševali pereča vprašanja.« V nadaljevanju svojih izvajanj se je madžarski predstavnik še pritožil nad nezadovoljivimi pojasnili o znižanju pristaniških stroškov, o pomorskih tarifah in o kriteriju »diskriminacija«. Togo stališče italijanske delegacije potrjuje bojazen izraženo že pred pričetkom zasedanja mednarodne konference, da je palača Chigi sklicala to konferenco, ker je bila na to zaradi točno določenih mednarodnih obveznosti prisiljena in manj zaradi tega. ker bi na konferenci skušala rešiti pereča vprašanja tržaškega pnslarv.šoa v korut mednarodnega prometa in predvsem v korist pristanišča samega. To stališče je privedlo tudi do težav pri sestavljanju zaključne izjave, o kateri je komisija razpravljala danes popoldne. Po mnenju italijanskih predstavnikov bi morala biti ta izjava sestavljena ie danes, vendar do tega zaradi različnih stališč ni prišlo. Komisija se bo zaradi tega sestala jutri ob 9. uri, ob 10. uri pa je predviden svečan: podpis zaključnega dokumenta. Predsednikom delegacij držav zastopanih na konferenci je danes priredil podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Folchi svečano kosilo. Huda letalska nesreča posledica nove saholaže? Letalo s 74 potniki se je ponesrečilo, pri čemer je zgubilo življenje 31 ljudi - Voiaško le talo s 14 potniki treščilo ob pobočje gorovja razbitinami letala. Pripomnil je, da je pobočje gorovja tako strmo, da je malo verjetnosti, da bi reševalna skupina prišla do razbitin pred jutrišnjim dnem. Poročilo o razgovorih von Brentano-Figl DUNAJ, 18. — Zahodno- SEATTLE, 18. — Kmalu po polnoči se je neko potniško letalo «DC-4», v katerem je bilo skupno s člani posadke 74 oseb, od katerih 66 vojakov, ki so pravkar prišli z Daljnega vzhoda, vnelo in treščilo na tla le nakaj minut po vzletu z letališča. Pri padcu je letalo zadelo v neko hišo, kjer so bili ubiti štirje stanovalci. Na podlagi zadnjih vesti je pri nesreči zgubilo življenje 27 potnikov, nemški zunanji minister von rešilo pa se jih je 47, ki so j Brentano, je imel danes tiranjem, njih stanje pa ni skovno konferenco, na kate- resno. | n so najprej prebrali uradno Potniki, Iti so ostali pri živ- 1 poročilo o avstrijsko-nemških ljenju, zatrjujejo, da je v le- j razgovorih. talu nastala eksplozija, pre- | Poročilo pravi, da so raz- den je začelo padati. Zdi se, I gcVori 16. in 17. novembra da oblasti ne izključujejo sa- ^ »potekali v prisrčnem in pri- botaže. j jateljskem ozračju in so pri- O drugi letalski nesreči pa vedli do zadovoljivega rezul- javljajo iz Las Vegasa. Neko ; jaja za 0jje strani». vojaško ki ie ° j Poročilo pravi, da je von valo iz Burbanka v Kalifor- i K ’ 1 ; Brentano imenu nemške niji in je bilo namenjeno na i področje, kjer je center za vlade v začetku razgovorov atomske poizkuse v Nevadi. Ponovil izjavo ki jo je ze je zadelo ob pobočje gorovja P^J P"da Adenauer da za-Charleston v višini 3000 me- ' hodnonemška republika pn-trov in se razbilo. V letalu z"ava >n spoštuje svobodci m je bilo 14 oseb in bojijo se. i neodvisnost Avstrije. Minister da ni nihče ostal pri živlie- Pa je izjavil, da so z nju. Razbitine letala so opa- ' avstnjske strani pripravljeni žili ob pobočju gorovja. Na obravnavati vsa vprašanja v kraj nesreče je že odšla re- I duhu iskrenega prijateljstva ševalna skupina, toda slabo ter napraviti vse mogoče, da vreme ovira njihovo pot. \ se okrepijo in poglobijo od-Sklenili so, da bodo na kraj j nosi dobrega sosedstva med nesreče spustili s padalom ; Zahodno Nemčijo in Avstri-zdravnika, da nudi pomoč, če , jo. Zunanja ministra obeh dr-je še kdo ostal pri življenju. | žav sta sklenila predlagati Pilot nekega izvidniškegn | svojima vladama takojšnjo letala je izjavil, da ni opazil I uvedbo diplomatskih pred-nobenega znaka življenja med . stavništev s stopnjo velepo-________________________________ slaništva. Poročilo pravi nato, da sta I oba zunanja ministra z za-I doščenjem sprejela na znanje I razsodbo nemškega ustavnega sodišča o državljanstvu Avstrijcev, ki živijo v Nemčiji, ter javlja, da bodo za še nerešena vprašanja imenovali mešano komisijo. «Tu-- ... . ! di proučitev gospodarskih Izpustili so 300 aretiranih sinaiKalistov in delavcev kulturnih, socialnih in prav- Odpuščeni delavci bodo ponovno sprejeti na delo ™h 50 Konec stavke v Argentini «v znak patriotičnega sodelovanja z vlado« BUENOS AIRES, 18. — Argentinska komunistična stranka javlja, da bo dnevnik »La Horu« v kratkem začel vo-novno izhajati. List je leta 1950 ukinila preiskovalna komisija Visca-Decker. Javljajo, da so uredniške urade .“^ta spet odprli, toda od 24. septembra so zaman skušali doseči, da bi jim dodelili delež časopisnega papirja. BUENOS AIRES, 18. — Splošna zveza dela je dala ukaz, naj se preneha splošna stavka «v znak patriotičnega sodelovanja z vlado«. Ukaz so objavili po sinočnjem posvetovanju približno 200 bivših tajnikov sindikatov, ki so se zbrali v prestolnici. Konec stavke je bil določen za pol ure po polnoči. Ponoči je minister za delo objavil poročilo, v katerem pravi, da sta bivša sindikalna predstavnika Framini in Natalini prišla v ministrstvo in sporočila, da so bivši glavni tajniki sindikatov soglasno sklenili takojšnje prenehanje stavke. Poročilo pravi, da je minister izrekel zadovoljstvo nad tem sklepom ter je dodal, da je to »dokaz zaupanja in sodelovanja, ki obstaja med de-lavsTtim razredom in začasno vlado«. Poročilo pravi dalje, da Je minister obljubil sindikalnim predstavnikom, da se bo zavzel zn izpustitev zaprtih delavcev in za preklic odpustitev z dela. Sindikalisti so kot pogoj za prenehanje stavke postavili zahtevo za izpustitev vseh sindikalnih voditeljev in ponoven sprejem na delo odpuščenih delavcev. Preiskovalni sodnik je ie odredil izpustitev 300 članov notranjih komisij in delavcev, k: so jih aretirali med stavko. Zdi se. da je to storil na posredovanje ministra zn delo, ker se je stavka v številnih tovarnah kljub preklicu nada-lievala zaradi protesta proti aretaciji sindikalnih predstav, nikovvteh tovarnah. Na ukaz nredsedstva republike so danes izpustili tudi tri duhovnike, ki so bili aretirani, ker so širili protivladne letake. Na tiskovni konferenci Je si noči minister za delo Html Migone izjavil, da so razveljavili dekret, ki določa sindikalne volitve, ker je bila Splo-šna zveza dela skupno z vsemi sindikalnimi orgar.izaci. jami postavljena pod nadzorstvo vladnih komisarjev Pripomnil je. da ni mogoče še reči. kdaj bodo nove volitve. Notranje ministrstvo pa j" ukinilo prepoved izhajanja nr-ronističnega lista «Norte». Argentinska zveza novinarjev je namreč zahtevala ukinitev prepovedi «v imenu svobode tiska«. Prepovedano pa je bilo izhajanje lista »Lucha Obre-ra», ki je glasilo odpadniške socialistične stranke, ki je naklonjena peronizmu. Začasna vlada je tudi sklenila, dovoliti investicijo tujih kapitalov v obliki uvoza novih strojev, pod pogojem, da se ti uporabijo za izdelo-vonje proizvodov, ki jih mora Argentina sedaj uvažati, ali pa proizvodov, ki bi jih lahko izvažali. To je na tiskovni konferenci sporočil finančn. minister Alizon Garcia. Iv vprašanj, rstrij ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe, je privedla do sporazuma, da se ustanovi mešana komisija, katere naloga bo proučiti vsa še nerešena vprašanja z namenom, dn se razvijejo in okrepijo odnosi med obema državama. Komisija, ki bo začela svoje delo čim prej, bo nato poročala obema vladama o doseženih rezultatih«, dodaja poročilo. Na vprašanje novinarjev, ali so med razgovori obravnavali tudi vprašanje bivšega nemškega premoženja, je von Brentano odgovoril, da so se med razgovori dotaknili vseh vprašanj, ki izhajajo iz državne pogodbe, in da obe strani upata, da bo mogoče kmalu najti zadovoljivo rešitev tudi o tem vprašanju. RIO DE JANEIRO, 18. — Poslanec Carlo Lacerda ravnatelj lista «Tribuna da Jm-prensa«, ki je pribežal na kubansko poslaništvo, je včeraj odpotoval z letalom v Havano. UFOIIIMKKI i>mkvi Na današnji dan se Je leta 1942 pričela pred Stalingradom zgodovinska otenziva Rdeče armade. M W OB IMENOVANJU NOVEGA VODSTVA TRGOVINSKE ZBORNICE ZASTOPNIK KMETIJSTVA MORA RITI SLOVENEC I Predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov zaprosila za sprejem pri vladnem komisarju dr. Palamari Predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sta včeraj zaprosila za sprejem pri vladnem generalnem komisarju glede imenovanja predstavnika kmetijskega gospodarstva in neposrednih obdelovalcev zemlje v predsedstvo Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. V odsotnosti dr. Palama-re so jima uradniki na tajništvu odgovorili, da bodo o stvari obvestili generalnega vladnega komisarja ob njegovem povratku v Trst. Pričakujemo, da bodo zastopnika strokovnih kmečkih organizacij povabili i takoj ob povratku generalnega vladnega komisarja, ker je zadeva zelo nujna. Poudarjamo, da je dolžnost omenjenih strokovnih organizacij, da pri vladnem generalnem komisarju odločno zastopata koristi tržaškega kmečkega gospodarstva in vztrajata pri njem, da se v predsedstvo zbornice imenuje za zastopnika kmetijstva Slovenec, ki je neposredno v stiku s tukajšnjim kmetijskim gospodarstvom in bo znal resnično zastopati in branili njegove Interese, saj Je skoraj sto odstotkov kmetovalcev slovenske narodnosti. Prekvalifikacijski tečaji Stavka delavcev v miljski občini V miljski občini je zaposlenih precejšnje število delavcev prekvalifikacijskih tečajev, in sicer pri zidanju malih vojašnic. Ker se ta dela bližajo koncu, nameravajo vse te delavce odpustiti, ker so bili sprejeti na delo za določen rok, torej z drugačnimi pogoji kot ostali delavci prekvalifikacijskih tečajev, ki delajo po 6 mesecev. Včeraj so ti delavci stavkali v protest proti nameravanim odpustom. Delavska zveza je zaradi tega intervenirala na uradu za delo. Odv. Levitus je zagotovil tajniku sindikata gradbenih delavcev, da bodo odpustili samo delavce, ki gradijo male vojašnice, medtem ko se ni treba ostalim delavcem prekvalifikacijskih tečajev prav nič bati. V ponedeljek ob 17. uri bo na sedežu Delavske zveze v Miljah skupščina delavcev, Draginjska doklada ostane nespremenjena Draginjska doklada za delavce in nameščence industrije in trgovine ostane za december in januar nespremenjena. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ustanovljena občinska komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj V komisiji je 24 svetovalcev - Ustanovili bodo 4 podkomisije, ki bodo delovale na raznih področjih - Ponovne zahteve glede RAS Na sinočnji seji tržaškega la svetovalka Gruber-Benco jo hotela v Barkovljah, kjer brinckpaa svpfa i r» 7iinan ( DCH11 - j .. : ~ i -_• • « - občinskega sveta je župan (PSDI), v kateri je obsodila Bartoli sporočil, da je bil (ravnanje vodstva te zavaro-včeraj dosežen sporazum o valne družbe in zahtevala v sestavi 24-članske komisije I tej zvezi posredovanje naj-občinskega sveta, ki se bo višjih organov oblasti. Tudi ukvarjala z vsemi gospodar-1 drugi svetovalci so se pri-skimi vprašanji mesta. Vče-j družili zahtev.i. 2upan je za-raj ob 12. uri so se sestali gotovil, da bodo razpravljali Pritrdilno stališče NSZ do sklicanja ustanovne sindikalne skupščine v Trstu Pripravljalni odbor Neodvisne socialistične zveze v Trstu, je sprejel v zvezi pozivom CG1L za sklicanje u-stanovne sindikalne skupščine naslednjo resolucijo: Pripravljalni odbor NSZ v Trstu je vzel z zadovoljstvom na znanje sklep CGIL, da pospeii priprave in sklicanje ustanovne sindikalne skupščine za triaiko področje, za katero je CGIL že dala pobudo, ki pa se ni uresničila Tržoški neodvisni socialisti ki so si sklicanje skupščine ie lansko leto postavili za e nega izmed ciljev svoje borbe, se pridružujejo drugim strujam delavskega gibanja in stotinam neodvisnih delavcev ter izraiajo skupno z njimi svoje zadovoljstvo spričo pobude CGIL. Neodvisni socialisti odobravajo predlog kukor tudi vsebino poziva, naslovljenega na tržaške delavce; predvsem pa se strinjajo s ciljem, ki ga hoče doseči CGIL s svojo akcijo, to je s ciljem, da se okrepita sindiknlna organizacija in borba delavcev z ustanovitvijo enotne, demokratične in razredne sindikalne organizacije. Odbor NSZ se obvezuje in obvezuje svoje pristaše in poziva svoje simpatizerje, naj čimbolj prispevajo k popularizaciji predloga CGIL, k pripravljanju sindikalne skupščine ter za njen konstruktiven in ploden potek. Za uspešen razvoj akcije za obnovo sindikalne moči tržaških delavcev, do katere lahko pride in mora priti z obnovitvijo zaupanja in s P°-vratkom v organizacijo več tisoč delavcev in uradnikov, ki so danes izven organizacije, meni NSZ, da je poglavitne važnosti, da se tudi sama priprava sindikalne ustanovne skupščine razvija na osnovi načel, ki jih vsebuje poziv CGIL. Ta načela poudarjajo nujnost, da se odstranijo vse politične, verske in narodnostne diskriminacije v delavskih sindikatih, ki morajo voditi politiko celotnega delavskega razreda in ne politike določene stranke. Da bi za uresničenje te dobre pobude pritegnili in mobilizirali najširše množice delavcev, zlasti pa organizirane skupine in struje, katerih pristanek na sklicanje sindikalne skupščine je treba smatrati za zelo važnega in na katere se izrecno sklicuje CGIL v svojem pozivu, meni NSZ v Trstu, da se mora pripravljalni odbor za sklicanje skupščine naslanjati in delovati na podlagi širokih in demokratičnth vidikov in ob sodelovanju z vseh strani, hkrati pa mora biti odbor sestavljen* tako, da bodo v njem široko zastopani reprezentativni elementi sindikalnega gibanja in borb. Tako bo pripravljalni odbor jasen in hrabrilen dokaz, da se je izbrala pot srečavanja in sporazumevanja delavcev različnih političnih in sindikalnih teženj, kar bo pokazalo tržaškemu delavskemu razredu obnovitev konstruktivne sindikalne smeri in boljše perspektive. nem strinjajo s predlogi ravnateljstva CRDA, pridržke pa so izrazili samo glede mezd, ki jih bodo dobivali delavci tečajev za prekvalifikacijo v ladjedelnici, in glede namere ravnateljstva, da suspendira 20 delavcev livarne v Tovarni strojev, kar je popolnoma neupravičeno, saj ima Tovarna strojev toliko dela, da morajo delati delavci številne nadure. Na skupščini so razpravljali tudi o sklicanju ustanovne sindikalne skupščine in o temah predkongresnih diskusij. Včeraj pa je bila na sedežu Delavske zbornice skupščina kovinarjev malih in srednjih podjetij. Odpusti nameščencev SELAD Te dni je okoli 30 uradnikov sELAp prejelo pisma z odpovedjo službe. Gre za u-radnike in vodje delovišč, ki so bili že nekako stalno v službi pri SELAJD. in se niso menjavali kot delavci vsakih 6 mesecev. Ti uslužbenci so pač bili del stalnega upravnega aparata. Sedaj so jim dali odpovedni rok od dveh tednov do treh mesecev. Delavska zveza je načelno proti tem odpustom. # # * Včeraj so šli člani odbora SELAD iz Milj k dr. Cessa-riju, funkcionarju oddelka za javna dela. in ga opozorili, da je določen za SELAD v Miljah stalež 155 delavcev, da pa jih je bilo zaposlenih vedno manj. Sedaj jih je na primer na delu samo 127. Dr. Cessari se je obvezal, da bo poskrbel, da bo vedno zaposlenih pri SELAD v Miljah 155 delavcev. Krivično ravnanje prislaniškeqa poveljstva Včeraj so pomorščakom, ki čakajo na turnuse vkrcanja, na pristaniškem poveljstvu ukazali, naj zapustijo čakalnico in naj gredo čakat na cesto pred poslopjem poveljstva. To je pomorščake zelo ogorčilo, ker je sedaj na cesti mraz. Padec stare ženice Včeraj ob 15.45 je avtomobil Rdečega križa pripeljal na or. topedični oddelek glavne bolnišnice 74-letno Francesco Ma-teicich vd. Staver iz Ul. Spor. cavilla 2. Zenica je imela globoko rano na levem temenu in je bila tudi v omotičnem stanju. Zdravnik, ki jo j» pregledal, je ugotovil tudi verjeten zlom nekaterih reber. Ma-teicicheva je izjavila, da je ob 14. 30 padla po stopnicah svoje hiše. SE OHOLI VODSTVA TRGOVINSKE’ ZBORNICE V ponedeljek podpisan dekret o novem vodstvu trg, zbornice? Pričakujejo, da bodo v predsedstvo zbornice imenovani tudi predstavniki trgovcev na drobno, malih industrijcev in obrtnikov Skupščine kovinavjev Predsinočnjim je bila v dvorani v Ul. Veceliio 6 skupščina kovinarjev velikih podjetij, katere so se udeležili v velikem številu predvsem delavci CRDA. Na skupščini so razpravljali o pogajanjih na sklenitev nove delovne pogodbe za kovinarsko stroko, o dokladah za menzo, o pogajanjih na uradu za delo glede suspendiranih delavcev itd. Glede rešitve vprašanja suspenzij »e delavci v glav- Poročali smo že, da bo za novega predsednika tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice imenovan znani univerzitetni profesor Luzzatto Fegiz. Poleg prof. Luzzatta Fegiza se pričakuje, da bodo imenovani trije novi člani predsedstva zbornice, in sicer predstavnik trgovcev na višji stva. predstavnik gospodan Prometna nesreča Včeraj ob 18. uri je prišlo v Ul. Campanelle na precej ozkem ovinku do prometne nesreče, ki sta jo povzročila , . . . , . , šofer taksija 28-letni A*-man- drobno, predsednik združenja do Giorgetti iz Ul. Fiunie m Zigiotti, predstavnik malih in-dustrijcev Florit in predstavnik obrtnikov F. Valmarin. Se vedno pa niso znana imena ostalih članov predsedstva, ki bodo zastopali pomorstvo, veliko industrijo, banke promet in sindikalne organizacije. Govori se sicer o sledečih osebah: dr. Paschi, ing. Martinoli, dr. Casali, dr. Brun-ner in dr. Novelli, vendar pa kaze, da člani predsedstva še niso dokončno določeni ter da se glede njih se vedno razpravlja. Imenovanje novega predsedstva trgovinske zbornice se pričakuje v ponedeljek, ko se bo verjetno vrnil iz Rima vladni generalni komisar. Pa-lamara in podpisal dekret. Čeprav se se vedno razpravlja o nekaterih imenovanjih, ni več dvomov, da bo do novega predsedstva trgovinske zbornice prišlo v zelo kratkem času ir. da se bodo s tem končale diskusije o dosedanjem predsedstvu. Zaslugo za odstavitev dosedanjega predsedstva, ki je skrbelo samo za zaščito ozkih interesov monopolistične kaste, katero je predstavljalo, ima v prvi vrsti celotna tržaška javnost, saj bo vladni gen. komisar storil ta korak prav zaradi ogorčenega nastopa vseh tržaških javnih krogov. Vendar pa z novimi imenovanji vprašanje trgovinske zbornice še vedno ni dokončno rešeno. Imenovanju novega vodstva morajo slediti tudi dejanja v korist tržaškega gospodarstva. Položaj je v Trstu še vedno izredno kritičen in so zaradi tega potrebni vsi napori, da se tržaško gospodarstvo postavi na zdrave temelje. Prav pri reševanju vrste perečih gospodarskih vprašanj pa ima trgovinska zbornica izredno pomembno nalogo, saj je po zakonu naj- šofer tovornika TS 8733 31-let-ni Alojz Dobrila od Sv. M. M. spodnje št. 89, Do trčenja jc prišlo zato, ker sta oba vozila po sredi ceste in se nista mogla v pravem času izoeniti Pri nesreči sta se ponesrečila Dobrila in 22-letni Sergio Fratta iz Domus Civica ti, ki se je vozil skupaj z Dobrila; dočim je bil Dobrila laže ranjen na čelu, po kolenih in prsih, pa bo Fratta zaradi globlje rane na desni nogi ostal v bolnišnici teden dni. Kolesar v pešca Ko je včeraj opoldne hotela 75-letna Fridegonda Elvira Baldasar vd. Sogaro iz Ulice Giulia 12 hotela prečkati Ul. Timeus, je vanjo zavozil neznan kolesar. Pri trčenju se je Sogarova močno udarila v desno roko, vendar je jpala, da ji bodo bolečine prenehale. Toda kasneje je le morala v bolnišnico, kjer so ji ugotovili verjetni zlom desnega zapestja. Spodrsnilo ji je Sinoči ob 19.20 je na vogalu Ul. S. Michele z Ul. S. Giu-sto spodrsnilo 58-letni Otiliji Mazzucato, iz Ul. Giulia 4, ki je padla na tla. Zenska se je zatekla po pomoč v bolnišnico, toda ker je zadohila le manjše poškodbe, se bo lahko Kmalu vrnila domov. Nesreča na delu Včeraj ob 12.40 je rešilni avtomobil Rdečega križa pripeljal v bolnišnico 28 letnega Ivana Hrevatina od Sv. Barbare 368. Hrevatin, ki je zaposlen v podjetju Schromecb v Ul. Moreri 20, je po nesreči udaril z nogo v kovinski pred. met in se precej hudo ranil. na županstvu predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu. Po daljši razpravi so sklenili povečati število članov komisije od predvidenih 18 na 24, tako da o-mogočilo zastopstvo predstavnikov vseh političnih skupin v občinskem svetu. V komisiji bo zastopanih 16 svetovalcev večine in 8 svetovalcev opozicije. Svetovalec MSI Morelli je na sestanku predložil pooblastilo bolnega monarhističnega svetovalca Pre-stija, ki ga je pooblastil, naj ga v komisiji zastopa svetovalec misinov. Predstavniki drugih opozicijskih skupin so se temu uprli in zdelo se je, da se bo ustanovitev te občinske komisije zavlekla. Popoldne pa je predstavnik MSI sporočil županu, da umika svoj predlog in da se strinja, da ostane v komisiji monarhistični svetovalec, ki je sedaj v bolnišnici, Kot je rečeno, bo komisija imela nalogo, da proučuje najvažnejša gospodarska vprašanja, ki se tičejo našega mesta. Zato se bo komisija prihodnji teden sestala ter določila štiri podkomisije, in sicer; podkomisijo za prosto cono, podkomisijo za deželno avtonomijo, podkomisijo za pomorstvo in podkomisijo za razna druga gospodarska vprašanja. Komisija občinske-g.i sveta bo začela čimprej z delom in bo hkrati podprla tudi ustanovitev »Odbora za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva«. Ta odbor naj bi štel 48 članov, in sicer 24 članov občinske komisije in 24 članov raznih gospodarski ustanov, organizacij in posameznih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji. Ker je zaradi spora v trgovinski zbornici sedaj nemogoče takoj ustanoviti odbor, bo občinska komisija do ustanovitve odbora razpravljala o vseh perečih, gospodarskih vprašanjih in posredovala pri pristojnih organih za njihovo rešitev. Na včerajšnji seji je bilo ponovno načeto vprašanje premestitve v Milan raznih oddelkov in uradov zavarovalne družbe Riunione Adriatica di Sicurta. Svetovalec Paladin (PSDI) je prečital pismo, ki ga je dobil od ravnateljstva omenjenega zavoda pred 8 leti, in sicer 12. novembra 1947, v katerem so mu tedaj zagotovili, da so bile takratne premestitve zaključek programa neznatnih premestitev, ki niso mogle v nobenem primeru vplivati na pomen družbe v Trstu. Hkrati je ravnateljstvo v pismu zagotovilo, da so bili tedanji ukrepi omenjenega značaja in da struktura zavarovalnice v Trstu ostane dejansko nespremenjena. Svetovalec Paladirt je poudaril, da so kljub ometi lenemu pismu v preteklih letih premestili v Milan še druge oddelke in urade in da so sedaj začeli premeščati nove oddelke in urade. Te premestitve predstavljajo za mestno gospodarstvo veliko škodo, ker odhaja iz Trsta ena največjih zavarovalnih družb v Evropi, ki je bila ustanovljena in se je razvila v našem mestu. In prav sedaj, ko se od vseh gospodarskih kategorij zahteva največjn požrtvovalnost za obnovitev in napredek tržaškega gospodarstva, Hiunione Adriatica di Sicurtži premešča svoje o resoluciji če do prihodnjega tedna ne dobe nobenega pozitivnega odgovora na pismo, ki ga je te dni poslal ravnateljstvu družbe. V začetku seje so razni svetovalci predložili vprašanja in interpelacije. Svetovalec Gombač (ICP) je predlagal, naj občinska uprava določi grobišče 20 pokopališča pri Sv. Ani za grobnico padlih borcev v osvobodilni borbi. To grobišče, na katerem bi morali pokopati vse tržaške borce, bi morali ograditi s posebno ograjo in ga ne bi smeli nikoli prekopati. Zupan je zagotovil, da odbor proučuje to vprašanje. Svetovalec Novelli (KD) j« zahteval od odbornika za o-sebje, naj občinska uprava reši vprašanje občinskih upokojencev. ki jim pokojnina ni bila se vzporejena s pokojnino državnih uslužbencev. Odbornik Cumbat je dejal, da zadevo rešujejo in da je to samo vprašanje birokracije; vse predložene listine so se zgubile in so jih morali na novo poslati vladnemu komisariatu. Svetovalec Gentile (KD) je zahteval, naj občinski odbor posreduje za derekvizici- sedaj stanujejo družine državnih Uslužbencev, ker so nekatere velike nemške tovarne sporočile turistični ustanovi v Trst, če jim dajo na razpo-usliižbence na letovanje v Trstu, da bi poslale svoje lago omenjeni hotel. 2upan je zagotovil, da se bo za stvar zanimal. Ob zaključku seje so nekateri odborniki pfedložili nekaj sklepov upravnega značaja, ki so bili vsi sprejeti. Samo sklep glede delnega regulacijskega načrta Trga Goldoni, ki ga mora odbor ponovno predložiti občinskemu svetu, ker so se nekatere prizadete osebe pritožile proti izvedbi tega načrta in celo dobile na sodišču tožbo proti občinski upravi, je izzval živahno razpravo, ki se bo nadaljevala na prihodnji torkovi seji. Včeraj je govoril svetovalec Morelli. ki je kritiziral občinski odbor, da je hotel izvajati nezakoniti delni regulacijski načrt, medtem ko je še vedno v veljavi celotni regulacijski načrt. Dalje je grajal pristransko ravnanje občinske uprave do posameznih zasebnikov, ker je izzvalo odpor prizadetih. Pričakujejo, da bo torkova razprava še bolj zanivima, ker se občinski odbor noče sprijazniti z dejstvom, da jo je v tem vprašanju zavozil in vztraja na poti izvedbe popravljenega regulacijskega načrta. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE _____________za TitžaSmi nmi.ii;______________ Otvoritev 11. sezone 1055-50 Danes 19. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu iPrvi maj s PREMIERA artin Kačur Življenjepis idealista v treh delih IVANA CANKARJA povest dramatiziral JOŽE BABIC Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR I. DEL: ZAPOLJE. — Zupan Zapolja - Josip Fišer; Župnik - Julij Guštin; Zdravnik - Jožko Lukeš; Nadučitelj - Miha Baloh; Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen; Učitelj Ferjan - Rado Na krst; Učiteljica Matilda . Leli Nakrstova; Kaplan - Stane Starešinič; Sitarjeva - Ema Starčeva; Minka, njena hči - Tea Starčeva; Praktikant . Ivo Kuter/in; Krčmar Jurij - Marij Marslč; Natakarica Francka - Danila Zerjalova. Kmetje in delavci. II. DEL: BLATNI DOL, - Krčmar in župan v Blatnem dolu - Danilo Turk; Župnik - Modest Sancin: Martin Kačur, učitelj - Stane Raztresen: Učitell Ferjan - Rado Nakrst; Tončka - Zlata Roaoškova; Karel Grajžar, občinski tajnik - Silvij Kobal; Natakarica Minka - Draga Pahorjeva. Kmetje in de avet. III. DEL: LAZI. — Martin Kačur, učitell - Stane Raztresen; Tončka, njegova žena - Zlata Rodoškova; Lojze in Tone, sinova - Vojko Cesar in Marino Strajn; Zupan Lazar - Anton Požar; Nadučitell Ferjan - Rado Nakrst: Učitelj Jerin - Jožko Lukeš; Učiteljica Matilda . Leli Nakrstova: Mlada učiteljica Majda Novakova; M'ad! učitelj -Jul i I Guštin; Eksptditoriea - Silva Raztresenova; Davčni praktikant - Miha Baloh; Fant s pšeničnimi lasmi . Stane Starešinič. V nedeljo 20. novembra ob 17. uri v isti dvorani ponovitev. Prodaja vstopnic v Ul.'Roma 15-11. danes in v nedeljo od ll. do 13. ure: pri blagajni dvorane dve uri pred pričetkom predstave. ZARADI POMANJKANJA DENARNIH SREDSTEV RK NAMERAVA ODPUSTITI tretjino svojih uslužbencev Zaradi tega I>1 ostale Milje brez rešilnega voza, v Trstu pa bi trpela redna služba Rdečega križa Med uslužbenci Rdečega križa je nastalo hudo razburjenje, ker namerava ravnateljstvo te ustanove odpustiti od 32 do 34 uslužbencev, to je približno tretjino vseh uslužbencev, ki jih je okrog 100. Ravnateljstvo pravi, da je prisiljeno skrčiti število uslužbencev. ker nima dovolj sredstev, da bi jih lahko plačevalo. Vladni generalni komisariat je namreč odobril sa- teljstvo, da bi lahko krilo vse izdatke. Namen ravnateljstva RK je, pozvati najprej uslužbence, naj se prostovoljno odpovedo službi. V tem primeru bi jim dali poleg redne odpravnine se izredno. Nedvomno bo nekaj uslužbencev izkoristilo to ugodnost, zlasti ker pojdejo nekateri izmed njih kmalu v pokoj. Toda nihče ne more pričakovati, da bo prostovolj- mo 110 milijonov prispevka za. no zapustila službo kar tret ji-Rdeči križ namesto 82 milijo- na uslužbencev, ko pa je da-nov, kot je zahtevalo ravna-1 nes tako težJco najti v Trstu IZPRED POROTNEGA SOD ŠČA MOLEK IN PICCIONI obsojena na zaporno kazen Molek bo zaradi tatvine in povzročitve telesnih poškodb sedel 1 leto in 3 mesece, Piccioni pa eno leto zaradi tatvine Zadnji del razprave, ki se je razgrela zaradi debate o krivdi ali nedolžnosti Molka in Piccionija med tožilcem in obrambo, se je včeraj konča’? obsodbo obeh mladeničev zaradi tatvine. S tem sodišče ni ugodilo niti tožilcu, ki ji: zahteval obsodbo za poskusno tatvino vezano s puskusnim roparskim napadom, povzročitvijo telesnih poškodb in tatvino noža, niti obrambi, k; se je borila za popolno oprostitev obeh obtožencev. Včerajšnja razprava se je začela z obrambnim govorom odv. Bertona, med katerim je zagovornik skušal podreti stavbo, ki jo je v dokaz kriv- tržaške urade in oddelke v de obtožencev zgradil tožilec Milan. Svetovalec je zahteval ~ od župana odločno posredovanje in prepoved odhoda iz mesta te velike zavarovalne ustanove. Zato je predlagal, naj občinski svet razpravlja in izglasuje resolucijo, ki jo je na torkovi seji predloži- De Franco. Predvsem je po mnenju odvetnika težko ugotoviti specifično voljo do izvršitve tatvine. Manjkala sta namen in tudi možnost, kajti v tem primeru ne bi Molek mogel nikoli odpreti okna. Nevarnost je bila torej samo S ,,?a\rizie" rešeni mornarji Someščani, ki so se po potopitvi motorne ladje «Patri-zia« kakih 80 milj jugovzhodno od otoka Cipra rešili, bi morali, kakor je bilo pVvotno javljeno, prispeti včeraj zjutraj s parnikom «Esperia» v Trst. Toda nekateri od teh so izstopili že v Benetkah in nato z vlakom nadaljevali pot proti domu, kamor so pri-sneli že v sredo zvečer. Drogi pomorščaki, med katerimi za kar bo ostal na zdravljenju i je oil tudi Tržačan Donaeni- tri dni. co Bartole, pa so izstopili | cora, v. ; ;s . .v.,.v.;.^ iz turškega parnika «Samsun» v Genovi in Bartole je bil v četrtek ponoči že v krogu svojih dragih. Kakor je znano, Je pri nesreči izgubil življenje tržaški mornar Bruno Rota. katerega trupla kljub iskanju še niso našli, Nn sliki vidimo tri od rešenih tržaških pomorščakov, in sicer (od leve proti desni) Bruna Petronia, Domenim Bartola in kap. Luigija Si- domnevna in ne realna. Vrhu vsega pa je Molek prostovoljno prenehal s svojo akcijo za voor. Glede poskusnega roparskega napada in povzročitve telesnih poškodb pa je odvetnik izjavil, da je zelo verjetno, da se je Molek moral branih pred napadalci, zaradi česar je nenamerno povzročil poškod-te, in bi ga morali oprostiti te obtožbe, ker je nastopil v samoobrambi. Končno Je odvetnik predlagal oprostitev, pa Odvetnikov govor je sprožil odgovor tožilca, ki je še enkrat potrdil svoje prvotno mnenje o krivdi obeh ter o-menil, da je Molek brez dvoma ne le odstranil železne palico z oknic temveč tudi odprl zapah. To naj bi sledilo iz pričevanja Damianija. Tožilca odvetnikova omemba o prostovoljnem prenehanju akcije, ki bi Molku služila za izvršitev tatvine, ni zadovoljila, predvsem ker po njegovem mnenju to niti ne odgovarja resnici. Molek j« opustil nadaljnje delo predvsem zato, ker je uvidel da ie zadeva zaradi prisotnosti štirih mladeničev, ki so ga opazovali, nemogoča. Obramba ni hotela popustili, zaradi česar je odv. Cara-velli zaprosil za besedo. Toda zaradi pozne ure je sodi-fče, da bi ugodilo odvetniku, odložilo razpravo na popoldne, ko je odv. Caravelli povzel besedo in z raznimi argumenti odgovoril tožilcu. Ce je Molek opustil delo zaradi prisotnosti prič. je ob koncu govora poudaril zagovornik, potem je zadeva še jasnejša: to namreč dokazuje, da obtoženi ni niti začel s pripravami, ki bi mu služile za izvedbo svojih načrtov. Sodišče pa je po skoraj dve. urnem razpravljanju ob povratku v sodno dvorano izreklo razsodbo, po kateri je oba obtoženca spoznalo za kriva ne sicer vseh dejanj navedenih v obtožnici, pač pa tatvine, zaradi česar so Molka, ki so ga spoznali za krivega tudi povzročitve telesnih poškodb, obsodili na I leto, 3 mesece in 20 dni zapora ter na 6.500 lir globe, medtem ko so Piccionija oprostili obtožbe povzročitve telesnih poškodb, ker ni sodeloval pri zadevi, pa so ga obsodili zaradi tatvine na leto dni za pora in na 6.000 lir globe. zaposlitev. Ce ne bi oblasti zvišale prispevka za Rdeči križ. bo motala ustanova odtegniti iz prometa rešilni avtomobil, ki služi za miljsko občino, na treh rešilnih avtih v Trstu pa bo morala skrčiti število osebja. To bo zelo prizadelo rešilno sluf. bo, ki že sedaj često ne zado-sča. Ce bodo skrčili število o-sebja bodo morali preostal: u. službenci opravljati številne nadure, kar bo tudi okrnilo uspešnost delovanja te zaslužne ustanove. Razen tega je osebje Rdeče, ga križa vznemirjeno tudi zato, ker je bilo prizadeto pri poenotenju plač, ker niso vključili vanje posebnih doklad, ki so jih uslužbenci že kar redno prejemali. Včeraj sta šla predstavnika Delavske zveze Radich in Cs-labria k predsedniku Rdečega križa odv. Puecherju, s katerim sta razpravljala o nastalem položaju. Predsednik RK Puecher in ravnatelj stu v glavnem potrdila, da je u-stanova prisiljena skrčiti število osebja zaradi pasivne bilance ter da bo morala pozvati osebje, da se prostovoljno odpove službi; če pa ne bo dovolj prostovoljnih odpovedi službi, bo ustanova prisiljena odpustiti določeno število u-službencev. Delavska zveza bo še danes napravila potrebne korake, da se preprečijo odpusti in bo zahtevala. da se ohranijo tudi vse usluge, ki Jih sedaj RK nudi prebivalstvu. Zato bo se. veda predvsem zahtevala, naj pristojne oblasti tudi letos za. gotovijo RK toliko prispevka kolikor ga je ta ustanova za, htevala za nemoteno opravlja, nje svoje človekoljubne službe. Sestanek Kmečke zveze v Dolini Danes 19. t. m. ob 20. uri bo sestanek članov KZ v Dolini, Na dnevnem redu razgovor o lokalnih gospodarskih vprašanjih. Baletna šola SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z decembrom 1955 z baletno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. ■ |pSS ■ Solo bo vodil preizkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes. Vpisovanje do 25. novembra v Ulici Roma 15-11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure. Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih. Ione Mihelič v galeriji «'1 rieste» V umetniški galeriji nTrie-ste«, v Drevoredu XX. septembra razstavlja sv oyi dela slovenski slikar Tone Mihelič. Razstava bo odprta do 30. novembra. Mihelič razstavlja 61 oljnatih del ter različne risbe in osnutke. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 20. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Člani, ki še niso prevzeli zadnjih novosti, naj s* zglasijo med sestankom. AK JADRAN obvešča, da bo v torek 22. novembra ob 20.30 v prostorm kluba v Ul. R. Manna 29 dr. Karel Ferluga predaval o temi: ŽIVLJENJE IN DELO AKADEMIKOV V »BALKANU«. Vabljeni vsi. ki se zanimajo za slovensko zgodovino, posebno pa člani »Balkana« in «Jadrana». Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Do preklica bodo društveni prostori za igranje namiznega tenisa in šaha odprti vsak večer ob 20. uri in ob nedeljah in praznikih ob 11. uri. KINO Hossetti. 21.00: Uprizoritev Kal-manove operete «Cardaška princesa«. Exce!sior. 15.30: »Mact.v«, Ernest Bourgnine, Blair Cran. Fenice. 15.00: «Nanž», Charles Boyer, Martine Carol. Nazionale. 15.00: «Disneyev| junaki«, Pluto, Paperino in Pippo. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dpe 18. novembra se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok Je bilo 8. umrlo pa je 9 oseb. POROČILI SO SE: kurjač Bruno Amodeo in gospodinja Vio-letta Balbi, električar Antonio Sicignano in gospodinja Letizia Bortone. zdravnik Franco Ricci in učiteljica Raftaelipa Sullo, steklar Fibppo Esposito in šivilja Mancella Scarello-Visintln, trgovec Angelo Virgilio In gospodinja Paola Crevatin, uradnik Rolando Scattalni in gospodinja Edmea Cllio. ladijski kuhar Gior-gio Brandolin in delavka Maria Rossi, prodajalec Riccardo Colom jn gospodinja Marija Jelitič. UMRLI SO: 44-1-etn.i Giuseppe Oberdan. 68-letni Andrea Suzzl. 54-letna Ana Kolenc vd. Nuzzo, 69-letni Ottaviano Štolfa, 53-let- ni Filip Godina, 77-letna Vitto-ria Verzegnassl vd Cattaruzzo. 71-letnt Elto Palmierl, 73-ieinl Pietro Rigo in 78-letni Oreste Battisti. VREME VCEHAJ Najvišia temperatura 7,4. najnižja 4,7. ob 17. uri 5,6, zračni tlak 1021,1 narašča, veter 44 km na uro z vzhoda-severovzhoda, sunki do 79 km na uro. nebo 7 desetin pooblačeno, vlaga 51 odst., morje razburkano, temperatura morja 12,9. nočna služba lekarn Barbo-Carniel, Trg Garibald 5; Benussi, Ul. Cavana U: A' Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S-Francesco 1; Ravasini. Trg Ll-berti 6; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Filodrammatico. v ec iz Hongkonga«. Clark u Ie in Susan Hayward ^ Siipercineina. Zaprto zaraai Arcobaleno. 16.00: ((Pustolovec ^ Hongkonga«. Ciark Gabi Susan Hayward. _ ,,hv, J. Astra Rojan. 16.00: Gabin, R. Dary. Mia«1" prepovedano. _ , 0. Capitol. 16.00: »Vera Cruz*-Cooper in Burt Limo • _ Cristallo. 16.00: »Indijansio Vktor Mature, Susan John Lund. . ^odo*. Grattaclelo. 16.00: «Nad Fleonor Parker in pro- Alabama. 15.30: »S karaV!v ti jugu«, Tyrone Povver San Havward. .. ko- Ariston, 16.00: «Dogaja se n* w, misariatu«, Taranto, som. Chiari. „,a. I* Armonia. 15 00: ((Prevarana*. Bose, P. Cressoy. A uro ra. 15 30: »Edensk* «»" jj-po Steinbeckovem roman*-mes Dean in Julie Ha Garibaldi. 16.00: »Moje t pripada«, Marlon Bra \ VVright. , »vez- Ideale. 15.00: «Rodila se )' da«. Judy Garlapd. . „jit I Impero. 16.00: »MarcelUn0 vino«. Pabllto Calvo. .»ev*' Italia. 16.00: «7 očetovih P mo-Del la Scala. Maria Fr»u. rice Chevalier. * S. Marco. 16.00: «Bel bOZ'„ ottS Crosby, Dannv Kaye El len. gsmeth Kino ob morju. 15.45. * , ^ kanec«. Gleen Ford. A. Moderno. 16.00: »Ljudje Gregor,v Pečk, , meso*. Savona. 15.30: «OgenJ m Lana Turner. Pier An« doletnim prepovedan®- jd> Viale. 16.00: «U.por jetn«»-Lupino, Jan St eri inž- .g0 »■ Vittorlo Veneto. 16-®®. pri meni«, Maria ScM Azzurro. 16.00: »Bosa «‘ ^d- Humphre.v Bogact, AV )jrlJ niški koncert orkestra (gtnLi-chiorija; 16.35 Doma«1 0 ef# 17.00 Priljubljen« lal^Jge:'> je: 17.30 Glasba za ojL [V Del-lus: Aprpalachia; o-arl. Rine popevke; 19.00 ^ iš.lLgt« masini; Vesele žensk«',0 PJJU. dljska univerza; 1 a.mOS f*Uo-glasba: 20.00 Šport; .ijen^Lo*: novi motivi: 20.30 Sl«v tivi; 21.00 Melodije, ifje; 21.30 Operetne Aitf-Dve slovanski siml° tf Phil Spitanlv in ster; 22.40 Večerni P1^' . ikm* U.30 Simfonična |Lrari:Jaj*. Orkester Francesco , oS°®.co Giuseppe Verdi: »M«' fra" opera v 4 dej., dir*!^, Capuana; 19.15 Iz /K cn vij: 21.00 italo Ahž® no: »Noč na dvoru«. U <> I* « “ 30, Slovenska poročila! --ji) 1.311. 14.30. 19.30 l" 7oO 6.00 Jutranja *laSJ^noved, jL ledar vremenska %, za poved časa; 7.05 GiJ Je bro Jutro; 7.30 Za ^j j 11.30 Zenska ura “t v rim dajaj: 11.50 Deset m1® M»n*£niti valčka - igra ork**f' glas*®,: ni; 14.00 Pisan sp°r*\. kr*"' K ugank; 14.40 K,®ltULrO<*d®$itf 14.50 Medjlmurske harBenian' Karlo Kamušič; lp® % gji Gigli; 18.25 Pesmi ra« dov: 19.15 Spo«;20.i^er„i k utrinki; 21.00 Noč®! .... «7®tiro-rert; 21.30 Emile Z® priih".^. Raquin» (gled SIov^- pke per); 22.30 30 minut i 327.1 m. 202.1 11.00 Radijski J«!* $ ospodinjsk. nasvet1- Mar>b® »i Gospodinjski nas*---- M»r*J"£slil hek spored izvajaj ponor pihalni ansambel na®1 fantje; 11.45 Pe^f ski o- cil; 12.00 Opoldan®. sopne ^ spored; 12 30 Piri24b M*' krasne rastline. 13-1®.-,!«-’ listi pojo znan« arne’rszv^r'i; lodlije za pUJetno ^luJJKi; 14.35 Želeli ste v rllpe>- 15.15 Hammond-org* ture. r f, 15.30 Utrinki lz. ,»45 % mi Cirila Zlobca, ■ (6,00 fr k ester G. Me-la'P® ncert Porive knjige: 16.1® sVet: f »r Mah; 18.00 Okno .Xul)ijansK po-lija; 18.15 Poje3S jezlKovn ^ morn.1 zbor, 18.30 polK- govori; 18.50 Nekaj ^ Veseli VS;KV.*U* . 30.3® 17.30 Film »Gospod','®3,11 ikj Tel. vesti; 21.0® uganke; *uu« dvoji«, zanke h rofnanu JjJj, »Male žene«. D® (cKj StiH® May Alcott. 2. del i<*“ STALNO hišna dela vina «Radlo ^ r. om I hišno .C l *• ~ Trleste« septembra T H Ul. »V K-čiška 20/IH Ml. 37-338 »prejema m »erate. mala urut oglase, osmrtnic. *• J#< d® od 8. do I?™ * TURISTIČNI ADRIA EXP«ESS Ul- Cicerone. 4 - LIRSKI dnevnik jj^/OR Z REŽISERJEM JOŽETOM BABIČEM 0 NOCOJŠNJI PREMIERI SNG lyv 1 j v • 1 sezoni ANDrej BUDAL J02E BABIC zvezi z nocojšnjo pre- — 0, Ka »toili na režiserja Jožeta k.-- iiuuujauju pic-- er° Slovenskega narod-, ša gledališča smo se 'n mu zastavili Vpo^i vprašanj. Iflfi ASANJE: Danes začenja !(j tlouo sezono; kako gle-lyt na umetniško dejavnost Slu t/ledališča v prvem ij . etiu njegovega obstoja fD *ilo po tvojem mnenju ij, °*' kos svojemu kultur V? Posianstvu na Trža- !!i^*VOR: Pred desetimi VluSNG navezalo svoje ijj f1® tradicijo slovenskih C ‘Skih predstav izpred fa-^ ' Ja tradicija je bila L tržaškimi Slovenci zelo y.Polna mladostnih spomi-l,l> kot je v takih prime-iu J^hlo idealizirana. Staro j&*We je bilo gledališče Ve mladosti. Zato je bil 'j,*4četek lažji, posebno še, | )e tudi strokovni kader, ■(l** je tedaj vrnil, bil že umetniška skupina, ki I k razdobju med obema /..'klima vojnama, razvijali spopolnjevala v obeh i 'tiskih gledališčih, nam-P Ljubljani in Mariboru, potniško jedro se je iz-'U?jevalo z mladimi močili >o se v zadnjih desetih <■„ Uveljavile in zlile v za-1(1'h umetniški kolektiv. nenaklonjenju in t j bjajočim se pogojem ki. tžaškem ozemlju, so re-Hj1. desetletnega dela — iitj, J'h hoteli izraziti v šte-11 'n statističnih podat-, i, . Prepričljiva mamfesta-Xi*^° življenjske sile gle-C* samega, kakor tudi bujnosti njegovega ob-% ll> dejavnosti. V teh e-Sr»o uprizorili več kot Vpr*dstav, in to v vseh •% . «a Tržaškem, ki raz-m*10 z dvorano, ki je ,e *i primerna za gledali-'HHibastope. Seznanili smo **lj 0 občinstvo z več kot 70 X'* domače in svetovne 't J^ke, izpolnili na ta na-*i i Ptvem desetletju vrzel, ' lt nastala na Tržaškem H (‘n kulturne osamljeno-\ r tako prišli do tiste V 110 se naš repertoar 'tfopkeje nasloniti na k|llii.tle tokove svetovne dra- WA W ASANJE: Ali je v letoš-Sia rePertoarnem načrtu o-Iol Večja naslonitev na te ,%>?* tokoue? 'k* V OR: Delno; pruič za-k diferenciacija naše- Stuna; ntedtem ko se je v 1»T Oh* unerenciatij« ua-ac- IsNh stVa vec*no ze*° \ 8' ntedtem ko se je v 13o lz°^''koval stalen krog IV Valcev r razmeroma VI- »cev z razmeroma vi-i 9zvitim smislom za kri-njevanje dramske u-predmestje in po-razumljivem zastan-*« p“le8 tega pa iz leta v %mekaiamo z našimi predal v 1 v nove kraje, ki so |.V Prvem desetletju odre- \ič°^ našega delovanja; J tt«, Zato, ker mislim, da a tak prehod izvršiti '( 'tiilv skladno s temeljito Ns« Pr'Pravo ansambla. 3 -r Pa smo že letos uvr- K’ llHk- naa okvirni načrt tudi ^'tlltr- del°’ k0t Bert ?Va eMania Courage #, 1 med najmodernejše Ifi**6 dramske stvaritve, * M Ih M ’ »V1! n® lanskem prvem gledališkem fe-l11)? °z'velo največje pri-, tV]^ , a v na^ repertoar Anglež Priestley, s tj..t«-0 Djublce laži, ki jo l-i >iei-S Pripravila Nada jAiisl^j a’^eva, in veliki lta-jk am‘itik Luigi Piran- i j n* nazhtevnim Henriki ga bo režiral Vla- sl «e lik ti n _____ I) v z.iIier.azuml.iive ovire, ki l,nek iz Zagreba kot lk’liti\.J*m bo uspelo pre- i|' it^niem času postavlja-Vtštii 8ke oblasti pri iz- ustreznih potnih Naš dramski prvak V| 0 Xj * A akrst bo v naslovni v.ii ‘randellove drame V’aj petindvajsetletni gledališki jubilej. Živa kome- dija in satira bosta prišli do izraza v delih Peppina de Fi-lippa Amulet in Umberta Mo-rucchija farsi Poduradnik Se-rafino Lemmi. VPRAŠANJE: Ali vsebuje letošnji repertoar tudi kako domače dramsko delo, in kako bo zastopana klasika? ODGOVOR: Shakespearejv Beneški■ trgovec bi moral biti že v študijski pripravi, toda iz že omenjenih nerazumljivih ovir ni mogel povabljeni režiser Fran Žižek mogel pričeti z delom. Ker skupaj z njim že šest mesecev čakamo na vizum bo delo ostalo še vnaprej v repertoarnem načrtu, v prepričanju, da bo ideja o neoviranem kulturnem razvoju tržaških Slovencev, končno vendarle prodrla tudi do tistih organov, ki so pristojni za... vizume. Ze več let živi misel o uprizoritvi Shakespearovega Hamleta na prostem. Verjetno bo letos odločeno ali naj zaključi letošnjo sezono Hamlet ali dramatizacija Finžgar-jevega romana Pod svobodnim soncem; oboje je še v študijskih pripravah in uprizorjeno bo tisto delo, katero bomo z lastnimi silami in skromnimi tehničnimi pripomočki, ki z njimi razpolagamo, mogli u-resničiti. Molierova Sola za žene in Oscarja Wildea Pahljača Lady Windermere ter Lope de Vegova Seviljska zvezda 50 naš perspektivni repertoar klasičnih del. Cesar ne bomo utegnili uprizoriti že letos, bomo prihranili za naslednjo sezono. Odprto ostane vprašanje sodobne slovenske drame. V naš letošnji načrt pa smo vnesli ljudsko igro Divji lovec Frana Finžgarja, za katero smo dobili mnogo pobud med našimi okoliškimi obiskovalci; končali bomo priprave za krstno uprizoritev domače ljudske igre v narečju (Sa-gra), ki jo je zapustil pokojni Rade Pregare; morda se nam bo posrečilo pridobiti starega tržaškega znanca Milana Skrbinška da v Trstu režira Kraigherjevo «8fcoIjko)> in za morebitno gostovanje izven našega stalnega območja bomo obnovili in na novo naštudirali Cankarjevo «Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Iz hrvaške dramatike bo v decembru premiera Psihološke študije brez tretjega Milana Begoviča. To bo eksperimentalna predstava «v krogu«, u-prizorjena v Gregorčičevi dvorani, Poleg tega imamo .v letošnjem programu tudi Steinbeckova drama Žgoči plamen, Johna Patrika Čajnica ali vroče sre«, 0’Neilova Strast pod bresti in dve mladinski igri bosta razveselili naše najmlajše že v decembru. VPRAŠANJE: Kaj nam moreš povedati o nocojšnji uprizoritvi Cankarjevega eMarti-na Kačurja». ODGOVOR: Cankarjevega Martina Kačarju so hoteli že večkrat dramatizirati, a šele lani je Mestno gledališče v Ljubljani krstilo ta Cankarjev tekst v dramatizaciji dr. Frana Smerduja. Nova dramska obdelava je rasla ob študiju tega dela tako iz tehnične potrebe prilagoditi uprizoritev našim razmeram, kakor tudi iz želje odrsko oživiti tudi tisti del Cankarjevega besedila, ki ni izražen v dvogovorih, marveč v Kačurjevih razmišljanjih in v avtorjevih prispodobah, ki so dejansko bistvena vrednota tega Cankarjevega dela. S tem je bil razgovor zaključen. Tovarišu Jožetu Babiču smo se zahvalili za njegovo prijaznost z željo, da bi naše gledališče nenehno raslo na poti izpopolnjevanja dramske umetnosti. Prizor iz Cankarjevega Martina Kačurja, ki ga bomo videli pri nocojšnji premieri PO BEOGRAJSKEM POSVETOVANJU OD 28. OKTOBRA « 1 ■*■“■■■■• 1 1.1 i - Glavni namen nove gnspndarslie politike je izboljšanje splošne življenjske ravni Končuje se doba pospešene izgradnje temeljne industrije Glavni poudarek na gradnji objektov družbenega standarda in na povečani proizvodnji blaga za široko potrošnjo BEOGRAD, novembra Nedavno smo ugotovili, da smernice, ki so bile postavljene na posvetovanju pod predsedstvom predsednika republike Tita 28. oktobra v Beogradu, pomenijo prelomnico v gospodarskem razvoju Jugoslavije. Končuje se doba pospešene gradnje temeljne industrije, pričenja se doba gradnje in razvoja predelovalne industrije, doba, v kateri bo posvečena večja pozornost kot doslej gradnji družbenih objektov, stanovanjsko-komu-nalni izgradnji in stabilizaciji domačega tržišča, kar bo vse imelo, v končni liniji, za posledico povečanje življenjske ravni ljudstva. Predsednik republike je še pred posvetovanjem, na zboru v Karlovcu, napovedal nov kura v gospodarski politiki Jugoslavije. Maršal Tito je izjavil, da Je nepravilno zahte- vati od sedanje generacije, da nosi vso težo izgradnje in da je nastopil čas, ko je mogoče del te naloge prepustiti bodo-fti generaciji. Dosedanja gradnja temeljne industrije je namreč ustvarila zadostno o-snovo za gradnjo ostale indu. slrije, za vsestranski gospodarski in družbeni razvoj. Nastopil je čas, ko je mogoče zmanjšati splošna bremena izdatke za gradnjo osnovne industrije — in preusmeriti odnosno povečati sredstva, ki bodo hitreje vplivala na izboljšanje življenjske ravni ljudstva. V skladu s sklepi posvetovanja in novim kurzom v gospodarski politiki bo izdelan družbeni načrt za 1956. leto, tako da se bodo blagodei-ni učinki nove gospodarske politike občutili že v prihodnjem letu. Osnovna značilnost družbenega načrta za leto 1956, ki OD PITAGOROVEGA FLAVTISTA DO AMERIŠKIH Glasba kot učinkov za zdra vi jen je Francoski zdravnik dr. Ricamier je že pred dobrim stoletjem med številnimi svojimi recepti napisal tudi sledečega: «Črevesje ljubi ritem, zato večerjati in kositi ob zvokih bobna* PREJELI SMO A. Gramsci: ePisma iz ječe«. Prevedel Smiljan Samec. Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Uvod napisal Ivan Regent. * * * Milun Ivanovič: «Pospeševanje kmetijstva». Politična knjižnica Cankarjeve založbe v Ljubljani. • * « Zgodovinski časopis, letnik VIII., 1954. št. 1—4. Izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Turjaška 1, Ljubljana. — Odgovorni urednik dr. Bogo Grafenauer. Obseg 428 strani. * * * eEkonomska revija«, Ljubljana, leto VI., štev. 3 — 1955. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27-111. Naročnina za inozemstvo 600 din. • # • «Republika«, časopis za književnost in umetnost, Zagreb, leto XI., štev. 9, september 1955. Uredništvo: Zagreb. Pri-laz JNA 2-II. Letna naročnina 1200 din. V Znano je, da ima glasba na človeški organizem, točneje na njegov živčni sistem, neverjeten vpliv. To dokazujejo mnogi primeri; med temi navedimo samo enega, ki se je zgodil pred kratkim. V Parizu je nedolgo tega gostoval slavni jazz-orkester, ki ga vodi še bolj slavni dirigent Syd-ne.v Bechett. Te glasbene prireditve se je udeležilo neverjetno število poslušalcev, a končala se je s splošno po-besnelostjo publike in velikanskim pretepom, tako da je morala nastopiti policija, Rdeči križ pa je odpeljal v bolnico številne ranjence z bolj ali manj hudimi poškodbami iz tega nenadnega in nenavadnega boja. Kaj se je zgodilo, kateri so bili razlogi, da so se ljudje, ki so prišli z namenom, da bi se lepo in v miru zabavali, tako temeljito spoprijeli, da bodo nekateri med njimi morali ostati v bolnici po več tednov? Nobenih posebnih razlogov ni bilo za to. Ljudje so enostavno, ob bržčas zelo vznemirljivih zvokih omenjenega orkestra, občutili nezadržno potrebo, da dajo duška neki čudni strasti, ki jih je nenadoma obsedla, in sicer nič drugače kot tako, da so začeli razsajati in se pretepati. Posebni zvoki, ritem in melodika v izvajanju so na živčni sistem poslušalcev učinkovali na tak način, da so ti morali prav tako reagirati. Se en primer. Ko je moral pred kratkim umrli profesor Saporito, znani psihiater in kriminolog, po uradni potrebi pregledati kakega posebno, nevarnega blaznega kriminalca, je pred tem, da bi si dal poguma, vselej poslušal kako delo Cimarose. To, da glasba vpliva na človeka, in to na najrazličnejše načine, ni novost. To je bilo znano že antičnim ljudem. Pitagora je bil na pr. pravi mojster v tem, da je s pomočjo glasbe vplival na razpolože- nje svojih učencevv Tako je pri njih zdravil določene živčne motnje, pojavljajoče se s prihodom pomladi, s tem, da jim je na liro igral posebej za to pripravljena glasbena dela, ponavljajoč se, dokler ni nastopil zaželeni učinek. Za odpravo skrbi je u-porabljal poseben napev, proti melanholiji spet drugega drugačnega za pomiritev ljubezenskih strasti itd. Nekoč ko je neki mladenič, razdražen od zvoka flavte, bil že na tem, da iz ljubosumnosti zažge hišo svoje ljubljenke, ga je Pitagora odvrnil od tega tako, da je flavtistu ukazal, naj takoj zaigra neko drugo melodijo. Ta je na mladeniča vplivala tako, da se je pomiril in se izognil zločinu. Tudi v srednjem veku so pripisovali glasbi velik pomen. V tem času so bile med drugim objavljene številne knjige, obravnavajoia vlogo, pomen in način uporabe glasbe pri zdravljenju določenih bolezni. Pred dobrim stoletjem je v Parizu živel zdravnik dr. Ricamier. Ta je odkril metodo, pri kateri je lahko s pomočjo glasbe zdravil vse bolezni prebavil. Tu objavljamo (morda utegne koristiti tudi komu v naših dnehj enega njegovih receptov, kjer pravi; «Zelodec ljubi ritem; poslušati dva meseca vojaško godbo na Trgu Vendome«, ali pa; «Crevesje ljubi ritem — večerjati in kositi ob zvokih bobna« itd. Tudi z nastopom moderne dobe se pomen glasbe v zdravljenju določenih človeških bolezni ni zmanjšal. Nasprotno, znanstvena raziskovanja glede tega, kakšni so vplivi glas-he na človeško telo in kako bi jo še bolj racionalno izkoristili pri zdravljenju določenih bolezni, se nadaljujejo z nezmanjšano vnemo. Rezultati teh raziskovanj, treba reči, so nadvse razveseljivi. Ruski zdravnik Malisov je na pr. dokazal, da se lahko s pomočjo glasbe zdravi huda bolezen, ki so ji posebno podvrženi starejši ljudje, namreč arterioskleroza ali poapnenje žil. V ZDA pa se je v zadnjih časih pojavil neki nov poklic, gre za posebej izvežbane osebe, tako imenovane «music thera-pists«, ki zraven zdravnika nastopajo v svojstvu, kot ga, denimo, v nekaterih primerih pri zobozdravniku imajo hipnotizerji, samo da se «music therapist« pri svojem delu o-pira na glasbo Ko smo že pri zobozdravnikih, je prav zdravljenje zob področje, kjer bi se morda z največjim pridom uveljavila uporaba glasbe. S tem se je v resnici že začelo. Doseženi so bili izvrstni uspehi. Tako tudi v porodništvu, kjer se je zaradi glasbe opravijo porod | Dvoriaka, a potem, ko se po-domala brez bolečin. vrnejo k zavesti, Mozarta, Najbolj razširjeno pa je zdravljenje s pomočjo glasbe na področju živčnih in duševnih bolezni. Za lažje primere se v ZDA uporabljajo za to že omenjeni «music thera-pists«. Tako ga recimo pokličejo k nekomu, ki se zaradi smrti kakega svojca počuti močno potrtega, tako da ne more niti opravljati svojega običajnega dela. »Musič therapist« ugotovi najprej, kakšna bi bila, glede na tip ter značaj osebe, glasba, ki bi v tem primeru najbolj ustrezala, nakar ji jo predvaja, dokler se ne pojavijo znaki olajšanja. Nekateri nevrologi uporabljajo, preden podvržejo bolnika elektrošoku, tudi metodo, pri kateri poslušajo pacienti izkazalo, da lahko žene prav I Bacha, Beethovna. Chopina Griega, Čajkovskega, za temi Straussa in nazadnje kako veselo narodno pesem. Glasba se torej v moderni terapiji, posebno kar zadeva razne živčne in duševne bolezni, čedalje bolj uporablja kot zares odlično in zanesljivo učinkovito sredstvo, čemur se niti ne gre čuditi, ker tudi najbolj preprosti ljudje vedo. da je nastanek mnogih bolezni, kakor tudi njihova ozdravitev, večkrat odvisna samo od tega, v kakšnem razpoloženju se bolna oseba nahaja. Da pa 'je glasba eno:- najbolj učinkovitih sredstev za u-stvarjanje takih razpoloženj, je prav tako že stara izkušnja, oziroma dejstvo, ki so ga poznali, kot omenjeno, celo v najstarejših časih. m*'* # Znani italijanski filmski režiser Vittorio De Sica je, kot vemo, končno našel dva i-gralca, ki bosta prevzela glavni vlogi v njegovem novem filmu »Doma (II tetto). Na sliki vidimo izbranca, in sicer osemnajstletno Gabriello Pallotta in enaindvajsetletnega Tržačana-Sentjakobčana Giorgia Lituccija v družbi z režiserjem ga pripravlja Zvezni zavod za planiranje, bodo napori za odstranitev dosedanjih nesorazmerij med temeljno in ostalo, zlasti predelovalno industrijo, ukrepi za stabiiizacijo tržišč« in za izboljšanje družbene ravni. Novi kurz bo prišel do izraza zlasti v spremenjeni politiki investicij. Predsednik republike je izjavil, da je potrebno zmanjšati bremena. Predvideva se, da bodo skupna sredstva za investicije v primerjavi s sredstvi, ki so bila uporabljena v letu 1904 zmanjšana za 18 odst., to je za okrog 60 do 70 milijard dinarjev. Kljub zmanjšanju sredstev za investicije pa bodo sredstva za investicije z« potrebe družbenega standardu ostala na isti ravni, medtem ko bodo sredstva za komunai-ro-stanovanjsko izgraanjo v mestih in industrijskih siedi-ščih celo povečana. InvesUcije v industriji bodo zmanjšane za okrog 50 odst., kar bo ,me-io za posledico, da bo nrene-hala, oziroma da bo odloženo graditev nekaterih objektov temeljne industrije. Preostala sredstva, namenjena za gradnjo industrije, bodo uporablj«-na za rekonstrukcijo in graditev predelovalne industrije, zlasti industrije, ki bo povečala proizvodnjo blaga široke potrošnje in zmanjšala uvozne potrebe. Med gospodarskimi investicijami se predvideva povečanje investicij za kmetijstvo, povečanje sredstev za mehanizacijo gradbenih podjetij in sredstev za povečanje prevoznega parka v prometu in trgovini- Nova politika investicij no vplivala na spremembo st-uk-ture industrijske proizvodnje Zmanjšala se bo proizvodnja industrijske opreme za domače potrebe in povečala proizvodnja blaga široke potrošnje Predvideva se, da se bo proizvodnja blaga za široko potrošnjo povečala za okrog 20 odst. Zmanjšanje skupnih Investicij bo imelo za posledico občutno zmanjšanje gradbenih del na vseh področjih, razen na področju družbenega standarda in stanovanjske gradnje. To bo ugodno vplivalo na znižanje cen gradbenega materiala in povečalo možnosti stanovanjske gradnje. Poleg tega se bodo gradbena dela pocenila zaradi izboljšanja mehanizacije gradbenih podjetij. Mehanizacija gradbenih podjetij in zmanjšanje skupnih investicij pa bo zmanjšalo tudi možnost sezonske zaposlu-ve kmetijskega prebivalst\u v gradbeništvu. To bo preprečilo veliko fluktuacijo delovne sile iz vasi v mesta in usmerilo kmetijsko prebivalstvo, do vidi glavni vir dohodkos v po. večanju kmetijske pro.zv jJ-nje in ne v postranskih sezonskih zaslužkih v mestu. Naloge so jasne; zmanjšali skupna bremena, zmarlšati skupno gradbeno dejavnoit, a povečati gradnjo objektov družbenega standarda fbulnic, šol, kulturnih domov), povečati komunalno-stanovanjsko izgradnjo, povečati industrijsko proizvodnjo blaga široke potrošnje, povečati kmetijsko proizvodnjo, še bolj mehanizirati gradbeništvo, promet in trgovino, kar ima vse za cilj in mora imeti za posledico zmanjšanje stroškov, večjo ponudbo na tržišču, poce utev industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov, povečanje kupne moči, skratka izboljšanje življenjske ravni ljudstva. Izboljšanje življenjske ravni ljudstva pa je končni cilj nove gospodarske politike Jugoslavije. BOŽO BOŽIC OB* Dnevnik, ki izhaja v sosedni pokrajini, a ima tudi tržaško stran, je predvčerajšnjim priobčil na tej strani uvodnik v slogu in duhu, ki ni značilen le zanj, ampak oredvsem za tiste kroge italijanskega nacionalizma, ki »n v precejšnjem zastanku zn najnovejšim razvojem od-nošajev med obema sosednima državama, ampak tudi s celotnim razvojem mednarodnih odnosajev, zlasti po ženevski konferenci državnih poglavarjev štirih velesil. In to se mu ne primeri le od časa do časa: ves je pisan v takem slogu in duhu, in iz vsake vrstice puhti tista skrajno nekulturna in izredno slabo zakrinkana mržnja do vsega, kar diši po medsebojnem razumevanju in zbliževanju med narodi. Neprikriti ideal teh krogov je politika »železne pesti«, politika sile, po potrebi, tudi politika nasilja in terorja, Iz tega zornega kota na. cionalistične libido presojajo tako mednarodne, kakor domače dogodka, s posebno žolčnostjo pa dogodke, ki se odvijajo v Trstu in njegovi neposredni bližini, predvsem pa dogodke, ki imajo kakršnokoli zvezo z življenjem in pravicami tržaških in gori-ških Slovencev. Iz istega zornega kota izhaja tudi podoba, kako s: ti krogi zamišljajo ugled in do-stojanstvo italijanske zastave, to Je italijanske države. V omenjenem članku, ki je v tem pogledu izredno značilen, so nanizali vrsto dogodkov, ki naj bi dokazovali, kako nizko je padel u-gled italijanske države na Tržaškem. Začenjajo pri pomorski progi med Trstom in Koprom. Na tej progi imajo Jugoslovani slučajno boljšo in lepšo ladjo, lepše opremljeno in z boljšo postrežbo. Kakšna predrznost, kakšna nesramnost! Bivši tržaški kvestor Mar-zano je v svoji policijski vnemi prekoračil meje svoje pristojnosti, pa so ga poslali najprej v Kalabrijo, sedaj pa so ga premestili v Neapelj, in to samo zato, da bi zadovoljili naš list in »1'Unita« — zatrjuje omenjeni dnevnik — ker smo baje mi odločno zahtevali, da se kvestor Marzano ne sme nikoli več vrniti v Trst. In tudi tu je očitno, da gre to na račun ugleda italijanske države, ki res ne more dopustiti, da bi bili njeni ukrepi v kakršnikoli zvezi s stališči, ki jih zagovarja in brani naš dnevnik! Da sploh ne govorimo o tržaški italijanski radijski postaji Slovenska radijska postaja v Trstu in radijska postaja v Kopru sta sedemkrat močnejši — pravi omenjeni dnevnik — (dasi nam ta trditev ni povsem jasna), italijanska radijska postaja v Trstu pa ima običajno tako neužiten program, da se morajo italijanski poslušalci zatekati k slovenski postaji, kjer morejo poslušati celo sijajno izvedbo Puccinijeve »Turandot« s slovenskim komentarjem! Spet: kakšna predrznost, kakšna nesramnost! Po načelu omenjene libido bi moral biti program italijanske radijske postaje vedno na dostojni umetniški višini, program slovenske radijske postaje pa prav tako vedno na nedostojni umetniški višini, da ne bi omadeževal nacionalističnega ugleda italijanske države. Itd. itd., vedno v istem slogu, vedno v istem duhu. Po načelih te nacionalistične libido je ugled italijanske države na Tržaškem zavarovan le, če se tržaškim Slovencem sicer dopušča, da govore (celo tudi to, da kriče!), nikakor pa se ne smejo poslušati, najmanj pa, da bi njihove zahteve kakor koli upoštevali! Po februarskih dogodkih se je pričela razuzdana doba, ki e trajala do oktobrske revolucije, dne 25. oktobra (7. 11. 1917), ko so boljševiki pregnali politične diletante in začeli delati red v vojski in državi. Jaz sem se takoj pozanimal, za svoj potni list in pohitel na komisariat, kjer sem na. 7. SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REV O L U CIJ E L’, “S šol. Junkerji so branili središče mesta, kjer so bili vsi državni uradi, medtem ko so boljševiki obkolili mesto in prodirali proti središču. Drugi ____________________________________aan borbe je bila boljševišk* I barikada že na Nljasnickoj u— šel popolnoma nove ljudi in oamozvana vlada kneza Lvova - Vrnitev Lenina v Petrograd - Vsesio- °‘n® 0d februarskih dogodkov do boljievišHb barikad novo ozračje. Stara policija ni stanovanja. Na tej barikadi st* KmvTtudiT1t«hki£on: vansko zborovanje - Krasnogvardejcl- kmetje kot borci na barikadah b-u s#,no dva ci'vilist*“*ia- cijskih uradov. Potni list mi je bil takoj izročen, medtem ko so ga prej več mesecev baje iskali. Zdaj so ga našli takoj, v trenutku. Sicer neznatna zadeva, ki pa kakor blisk v temni noči razsvetljuje ca-ristično državno upravo. Vizuma nisem več potreboval, prvič, ker so me preveč zanimali ruski dogodki, in drugič, ker je moje potovanje postalo itak brezpredmetno. Razen teme je ta primer navdal z upanjem, da se bo vse življenje na Ruskem začelo tako gladko in ugodno razvijali, kakor se je rešila moja zadevica. Prav pošteno sem se zmotil. Zmešnjava je postajala vedno večja. Povsod, v vrhovih države, v državnih uradih in navadnem življenju. Car Nikolaj II. se je odpovedal prestolu 4. (13. marca 1917). Prva vlada po njegovem odstopu se je sestavila kar tako, na svoj račun. Knez Lvov, kadeta Miljukov in Mekrasov, zagrizeni reakcionar Gučkov, neki Tereščenko, neki Krenj-ski in drugi taki neznanci so se enostavno proglasili za novo vlado in začeli izdajati u-kaze, za katere se ni nihče zmenil. Saj teh novih ministrov, izvzemal Miljukova in Gučkova, tudi nihče ni poznal. Tudi zaupal jim ni nihče. Gospoda, ki je pod mogočnimi krili carskega orla varno in srečno živela, je videla v novi vladi začetek svojega konca, ljudstvo pa surogat osovraženega carizma. Moj šef, na primer, trd Nemec Schultze, ki je skrival svoje nemštvo pod ruskim i-menom Sugorskoj, se je zelo kislo držal. Pod carizmom se je iz skromnih začetkov razvil v bogatega tovarnarja s tem da je izdeloval manjše šotore kot je bilo predpisano. Zato pa je bogato gostil komisije, ki so prihajale v tovarno merit in prevzemat izdelano blago. Tako so seveda ravnali vsi tisti, ki so dobavljali, odnosno prevzemali blago za vojsko. In zdaj so bili ti ljudje zaskrbljen za svojo bodočnost. Sledeča dva primera naj zadoščata za označbo položaja, ki je nastal po februarski revoluciji: po moskovskih ulicah ni bil človek več varen niti ob belem dnevu, ker so oboroženi roparji ustavljali ljudi in jim pobirali vse, kar je bilo kaj vrednega, predvsem pa kožuhe, denar in dragocenosti. Toda ne le na ulici, niti doma nismo bili več varni in smo morali ustanoviti domačo stražo v vežah. Vsi stanovalci ene hiše smo sestavili urnik, po katerem smo se vrstili na straži podnevi in ponoči. Sppminjam „e, da smo imeli tudi okrajni sestanek vseh hišnih odborov na katerem smo seveda mnogo govorili in ničesar sklenili. Važnejši dogodki v tej dobi so bili vrnitev Lenina in nje- govih sodelavcev iz inozemstva, ustanovitev sovjeta v Petrogradu, v katerem sta v začetku imela glavno besedo menjševika Cheidze in Cere-teli, ostavka vlade kneza Lvova, ki mu je sledil politični šarlatan (po domače čenču- ra) Kerenski, in poskus generala Kornilova, da bi se polastil oblasti in ustanovil vojaško diktaturo. Da bi to preprečil, je sklical Kerenski \ moskovskem gledališču Bolj-šoj (morda se mu je zdel Petrograd preveč izpostavljen Kornilovi ofenzivi) ogromno zborovanje, na katerem je v dolgem histeričnem govoru (govorili so, da uživa eter pred svojimi velikimi govori) rotil vse Ruse, naj se združijo v obrambo revolucije. Na tem zborovanju se je bila o-gorčana borba med desnico, ki je bila za Kornilova in levico, ki je bila proti njemu. Bili sta približno obe enako močni. Kerenski je nastopil zelo teatralno, sedel je na sredi odra, kakor na nekem prestolu in za njegovim hrbtom sta stala dva častnika v pozoru. Na dan zborovanja je izšla nedeljska priloga največjega moskovskega dnevnika «Ruskoe slovo« z veliko, celo prvo stran zavzemajočo sliko, generala Kornilova, ki pa je bila takoj zaplenjena. Ves ta »teater« Kerenskega pa bi bil ostal jalov, da niso petrograj-ski delavci in vojaki dne 28. avgusta (10. septembra) pod vodstvom boljševikov odbili ir pregnali Kornilova. Tudi na fronto se je odpeljal Kerenski. da bi s svojimi govori navdušil vojake za nadaljevanje vojne, a vojaki so se mu le smejali. Dva meseca po Kornilovovi a-vanturi, in sicer 25. oktobra (7. novembra) je boljševiška revolucija v Petrogradu napravila konec tudi avanturi Kerenskega. O teh dogodkih pa je bilo prej obveščeno i- nozemstvo kot mi v Moskvi, ker niso moskovski listi o tem ničesar pisali. Kakor v februarju, tako smo tudi v oktobru šele po čudnih prizorih na ulici zaslutili, da se je moralo v Petrogradu nekaj neizmerno važnega zgoditi. Oborožene vojaške patrulje so namreč krožile po moskovskih ulicah, ustavljale častnike, jim odvzemale orožje in odstranjevale častniške znake. Istega dne zvečer je bilo v največjem tedanjem moskovskem hotelu «Europa» veliko vseslovansko zborovanje odličnih in bogatih predstavnikov vseh moskovskih slovanskih kolonij. Glavno besedo pri tem so imeli najbolj reakcionarni poljski bogataši, posebno pa tisti, ki so pred napredujočimi Nemci pribežali Iz Varšave v Moskvo. Nekili-ko dni pred tem sem bil na nekem drugem sestanku. Vjei je general Brusilov navHuš.mo govoril o ruskem patriotizmu ca, vsi ostali so bili vojaki torej kmetje. Streljali so ne-' in slovanski vzajemnosti Men- kaJ ur in se nato pomaknili dalje proti središču; ranjen ni da je prav ta njegov govor dal pobudo za zborovanje v hotelu »Europa«. Zborovanje v »Europi« se je začelo v navdušenem tn upe-polnem ozračju, a kaj kmalu ja postala gospoda nemiri,-, in zaskrbljena. Tisti, Ki 30 prihajali pozneje, so prinaša'i vedno bolj črne novice o boljše-vikih. Preplašena gospoda me ni več zanimala in odšel sem na ulico, da vidim, k»j se pravzaprav dogaja. Nisem dolgo čakal, ge preden sem prišel na trg, od katerega "e odcepita ulici Lubjanka in M>a.s nickaja, sem srečal v-tožen žalitve organa javne varnosti ter upiranja pri aretaciji, žena pa pijanosti. Sodnik je prvega obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece in 20 dni zapora ter plačilo stroškov, proti ženi pa niso postopali. Novi župni v Sovodnjah Pred dnevi so bile pri namestitvah slovenskega klera v goriški nadškofiji izvršene nekatere spremembe. G. Vladimir Komac je iz Devina prišel na službeno mesto v Sovodnjah. g. Bogomil Brecelj je iz Sovodenj odšel v Doberdob, g. Ivan Kretič pa na prazno mesto v Devinu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, JI. Car-ducci 12 - tel. 22-68. « I N O CORSO. 16.00: »Ženska z reke», S. Loren, v barvah. VERDI. 16.30: »Mož brez strahu«, v barvah, K. Douglas. CENTRALE. 17.00: »Patrulja Amba Alagi», L. Taioli in M. Vitale. VITTORIA. 16.30: «V senci vislic«, v barvah, V. Linf-dors. MODERNO. 17.00: »Izvidnica rdečih jopičev«. da pokliče še enega vratarja. Okrog desetih so igralci odšli na občinski stadion, kjer so imeli gimnastično-atletski trening. Potem se je Foni posebno posvetil Pivatelliju, Bo-nipertiju in Monticu, ki so morali loviti in streljati žogo z glavo. Potem je pa Foni krepko zaposlil vratarja Violo s streli 'z vseh pozicij. Podobno st -nirali tudi igralci moštv.. pod vodstvom Bi-gogna, ki je največ paznje posvetil novima reprezentantoma Macorju. in Pinardiju. Moštvo B bo imelo še jutri dopoldne podoben trening, medtem ko bo moštvo A ob 13. uri nastopilo v tekmi s Comom. Komisar Marmo je dejal, da bodo zaradi Ghezzija počakali do današnjega večera. Ce bi poklicali še koga, bo pravočasno in istočasno obveščen ves tisk. Verjetno bodo vsi igralci v ponedeljek odšli na izlet v Viareggio. Danes popoldne so bili v dveh skupinah v kinu skupaj z vodstvom. Zdravnik dr. Ferrando je zopet preiskal Ghezzija, čigar stanje se je ves dan boljšalo. Danes zvečer ob 20. uri je imel le 37 stopinj vročine. Jutri bo še počival in če ne nastopi kaka komplikacija, bo pojutrišnjem goden za prvi sprehod. Postavo moštva, ki bo jutri nastopilo proti Comu. ho ko- novembra. Odpotovali bodo v ponedeljek. Imeli bodo dva lahka treninga in sicer v petek popoldne in v soboto zjutraj. • » * Nogometna reprezentanca Brazilije je v Rio de Janeiru premagala Paragvaj 3:0 (1:0). Dva gola je dosegel Zizinho, enega pa Sabara. Hokej v Barcelloni BARCELLONA, 18. — Rezultati, ki so bili postavljeni še včeraj zvečer na evropskem juniorskem prvenstvu v hokeju na kotalkah: Portugalska - Belgija 9:0 (5:0), Italija - Holandska 3:0 (2:0). Vsa moštva so odigrala po dve tekmi in je lestvica taka: Španija, Portugalska in Italija 4 točke, Zah. Nemčija, Belgija in Holandska 0. Vinogradova in Jegorov novasvetovnarekorderja TBILISI, 18. — Peti dan sovjetskega prvenstva v lahki atletiki je Anatol Jegorov iz Moskve postavil nov svetovni rekord v hoji na 50 km s časom 4.07:23. Prejšnji rekord je imel Lavrov (SZ), ki je isto razdaljo prehodil 5. avgusta v Varšavi v času 4.16:51,2. Uradni svetovni rekord pa ima še vedno Madžar Roka, s 4.26:18,2 od avgusta 1953. Drugi današnji rezultati: 1500 m: 1. Okorokov 3’46”6. 5000 m: 1. Kuts 14’08”6. Troskok: 1. Sčerbakov 15,92. metrov. Kladivo: 1. Krivonosov 64,41 metrov. Ženske: 200 m: 1. Safrono-va 24”. 800 m: 1. Lysenko 2’05”8. Svetovna rekorderka Otkalen-ko je bila druga z 2’06”4. Vinogradova pa je postavila nov svetovni rekord v skoku v daljino s 6,31. Do sedaj je imela svetovni rekord No-vozelandka Williams, ki ga je postavila 1. 1954 s skokom 6,28 m, ki ga je pa Vinogradova že izenačila 11. septembra. * * * Ruski metalec krogle Ov-sepjen se je z metom 17.17 m na 3 cm približal ruskemu rekordu, ki ga drži Grigalka. PO XIV. KOLU TURNIRJA V ZAGREBU Zadnji star! za prvo mesto Poleg Gligoriča tudi Ma-tanovič na drugem mestu ZAGREB, 18. *— Danes je bil v mednarodnem šahovskem turnirju prost dan. Odigrane so bile samo prekinjene partije, ki so se končale z naslednjimi rezultati: Kara- klajič - Smislov 0:1, 0’Kelly -Porecca 1:0, Minev - Ivkov remi, Bisguier - Barcza 1:0, Ka-raklajič - 0’Kelly remi, Pirc-Rabar 0:1, Geller - Smislov remi. Partija Karaklajič - Barcza se bo verjetno končala z zmago Barcze, v partiji Geller - Rabar pa stoji Geller bolje. Stanje: Smislov 10.5, Gligo-rič, Matanovič 9.5, Trifunovič Ivkov, Bisguier, 0'Kelly 8.5, Geller 8 (1), Dueckstein 8, Filip 7,5, Milič 7, Rabar 6,5 (1) Minev 6, Barcza 5 (1), Porecca, Fuderer 5, Pirc, Udovčič 4,5, Karaklajič 4 (1), Ber- tok 3,5. KOŠARKA V JUGOSLAVU! Za evropsko prvenstvo v Pragi se Jugoslovanke že pripravljajo se je govorilo, ds Prl reprezentantke v Ljublj^1 talna državna r.epI?/,7), Branka Prelevič I Hoad in Rosevvall sta osvojila prvenstvo dvojic v Južnem Novem Walesu. Premagala sta Rosa in Candyja s 5:7, 9:7, 6:1, 6:2. * * * V tekmovanju za pokal švedskega kralja je Švedska premagala Norveško s 4:1. Branka Prelevič, o kateri de v Italijo, trenira kot Priprave jugoslovanskih košarkaric za žensko evropsko prvenstvo v košarki so se začele še pred ljubljanskim turnirjem, in sicer hkrati s pripravami republiških reprezentanc. Se nikoli v zgodovini jugoslovanske košarke ni bilo tolikšne pozornosti in resnosti pred tako velikim tekmovanjem, kot je prvenstvo Evrope. Do prvenstva v Pragi je še osem mesecev, (od 2. do 10. junija 1956), zvezni kapetan Aleksander Gec pa je sestavil že širšo listo kandidatk, lei se bodo v glavnem pripravljale zaenkrat ločeno. Izjema so igralke Slovenije in Hrvatske, ki že imajo desetdnevne priprave v Ljubljani. Trening se je začel pod vodstvom zveznega kapetana Geča. Spisek izbranih košarkaric je tale: Zokovič, Duplančič, Saks, Sitar (Hrvatska) in Preac, Glinšek, Mrak, Novljan, Stajmeo (Slovenija). V ljubljanske priprave bo vklju- ZA ZIMSKE ŠPORTNIKE JE POTRESEM TRENING VSE LETO Na lfelem polju pod Triglavom bi lahko bilo zimskošportno središče Dandanes dosegajo vidnejše vanjih le tisti tekmovalci, ki uspehe v smučarskih tekmo* so skoraj vse leto na snegu Kadarkoli nastopajo slovanski smučarji v inozemstvu v družbi reprezentantov drugih dežel, ne dosegajo vidnejših uspehov. Izjema so maloštevilni skakalci. V opravičilo se navaja pomanjkanje treninga. In to opravičilo drži; seveda pa opravičilo ne more ničesar popraviti. Ko je zabeleženo, da si dosegel dvajseto ali še mnogo slabše mesto, te nihče več dosti ne povprašuje po vzrokih temveč samo sklopa: drugi so pač boljši. Jugoslovanski smučarji ima misar Marmo objavil šele ob j0 v primeri / drugimi tek 10. uri dopoldne. * • » SAO PAOLO, 18. — Na vprašanje, kaj misli o tekmi v Budimpešti, je igralec Fio-rentine Julir.ho, ki se sedaj nahaja doma pri bolnem očetu, dejal, da bo to zelo negotova tekma zaradi odlične obrambe Italije in zaradi nevarnega napada Madžarske. »Želel bi, da bi se odlikovali igralci iz mojega moštva«, je še pristavil. Madžarska ekipa za Livorno RIM, 18. — Tajništvo Italijanske nogometne zveze sporoča: Madžarsko moštvo in spremljevalci, ki pridejo v Livorno za tekmo Italija B - Madžarska B, so: Honti Gyorgu — generalni tajnik, Nagy Lajos — podpredsednik. dr. Botar Zoltan — zdravnik Volentik Bela — trener, Katzer Karoly — maser; igralci: Gulyas Geza, liku Istvan, Borzsei Janos, Dal-noki Jeno, Dekany Ferenc, Berendi Pal., Sandor Karoly, Csordas Lajos, Fenyvesi Mate, Toth Mihaly, Matral Manna Sandor, Szabo Laszlo, Hi-degkuti Nandor, Dudas Zoltan, Vilezsauf Oscar. Madžari bodo odpotovali iz jugo- šini čez 2000 m pač vse drugačne pogoje za pripravo pred raznimi mednarodnimi nastopi. Vsa ta središča so kaj lahko dostopna, ne manjka hotelov in predvsem je važno, da je dovolj žičnic sedežnic in vlečnic, ki lahko tekmovalce večkrat na dan potegnejo visoko v hribe, od koder se potem spuste v dolino. Ce si pa zamišljamo, da mora tekmovalec pešačiti v hrib po več sto ali celo čez .1000 m višinske razlike, (kar je na terenu mnogo daljša pot), zato da se spusti po progi, tedaj si lahko predstavljamo, da je treba že mnogo dobre volje, če si hoče tekmovalec v istem dnevu naložiti še enkrat tak napor. Vse drugače je z žičnicami in podobnimi sredstvi, ki tekmovalca v kratkem času pripeljejo visoko v hrib. Vožnja navzdol traja zelo malo in če je na razpolago žičnica, tedaj je možno, da se tekmovalci večkrat na dan spuste po progi. Le tako si pridobe potrebno rutino in seveda s tem hitrost. Včerajšnji Slovenski poročevalec se ukvarja prav s tem problemom in ko ugotavlja, da je za vse znane zimskošportne centre karakteristična predvsem velika nadmorska višina, ki jamči za dolge zime z mnogo sne- movalci res mnogo premalo treninga. Ko se v drugih državah že davno smučajo na visokih hribih, kjer ne manjka snega in namestitvenih u-dobnosti, se mogoče v Sloveniji šele začno meniti, kam bodo šli, ko bo zapadel sneg. In tako je treba čakati, da zapade sneg dovolj nizko. Nekaj koč in domov više v hribih zapre svoja vrata že septembra ali oktobra in za tie-ning pridejo v poštev le taki kraji, kjer je tudi kak hotel, torej Kranjska gora, Planica, Pokljuka. V vseh teh krajih se pa lahko zgodi, da nimajo snega niti za Novo leto. Višji predeli so pa nedostopni, lco v jeseni zapade sneg. Samo ob sebi nastane vprašanje visokogorskih cest, žičnic in podobnih prevoznih sredstev in 1 ga, ter potem hoteli, ledišča pa seveda oskrbovanih hotelov ali domov, To seveda ni samo vprašanje pospeševanju zimskega športa temveč sploh turizma. Precej naprej so v tem pogledu edino na Jaho-rini v Bosni, kamor je speljana cesta in kjer je več najmodernejših hotelov ter dobra sedežnica (seggiovia). To je pravzaprav edino pravo zimsko središče, pa tudi Jahorina ni dovolj visoka. Ce primerjamo, kako je v Italiji, Švici, Avstriji, tedaj moramo reči, da imajo tamkaj smučarski reprezentanti v zimskošportnih središčih v vi- in žičnice, nadaljuje: Zato bomo tudi pri nas morali v bodoče misliti na gradnjo smuškega središča v visokogorskem svetu. Naši tekmovalci iščejo sneg za pripravo na važne mednarodne prireditve že v zgodnji jeseni. Takrat je prva misel Triglav. Tu je redno sneg že t> zadnjih dneh septembra. Graditev smuškega središča Triglav bi bila zelo draga, zagotovila pa bi vsaj deset mesecev zime na ledeniku. Da ne bi kvarili lepote Triglava v njegovi najbolj divji romantiki, to je v severni legi. bi napravili komunikacije z južne smeri. Izhodišče v vznožju naj bi bil Bohinj. Cez Voje vodi najkrajša smer na Velo polje, nad katerim stoji Vodnikova koča. Od Bohinjskega jezera vodi že sedaj ozka cesta do tam, kjer se začne vzpon čez Voje, od koder bi vodila kabinska žičnica na višino 1700 m, na Velo polje. Tu je ravninica, primerna za hotelsko naselje. Iz tega središča bi speljali kabinsko žičnico pod sam Triglav na južni strani. Od tu bi speljali kratko in udobno pot (eca 1 km) do Kredarice. Od studenca pod Staničevo kočo, do Kredarice nitj bi o-bratovala sedežnica, ki bi omogočala smučanje deset mesecev. Tako bi imeli popoln visokogorski sistem komunikacij ki bi se lahko uporabljal tudi poleti. Velo polje bi se lahko izkoristilo kot smučarsko središče in izhodišče. Zn smučanje pride Velo polje v poštev vsaj 6 mesecev — od novembra do maja. Žičnica, ki bi te ponesla naprej do Kredarice, bi omogočala smučanje še v nadaljnjih mesecih. Kot izhodišče pride o poštev za izredno veliko izbiro raznih smeri, talco proti Krmi, proti Sedmerim jezerom, itd. Velo polje s svojo okolico je idealen prostor tudi za letovanje. Poglejmo nekoliko še drugs možnosti; Komna vsekakor mnogo pomeni. Prednosti: nadmorska višina (1600. m), poznana je po debeli snežni odeji, ki se redno meri v metrih, ima lepe terene za vse smučarske discipline od teka, alpskih disciplin, skokov. Ima vsaj 6 mesečno «» mo. Ima cesto do vznožja. Za ureditev Komne je treba zgraditi samo še velik hotel, kabinsko žičnico do višine 1600 m in sedežnico od Komne vsaj 400 višinskih metrov naprej. Sedanji hotel bi bil premajhen, če bi uredili žičnice. Komna je vsekakor vredna, da se uredi. Prednost Komne je lahek dostop. Tretja možnost, ki bi bila najcenejša, je ureditev Vršiča nad Kranjsko Goro. Vršič potrebuje za zdaj samo sedežnico od Erjavčeve koče, ali od Tičarjevega doma do pint Mojstrovke. Povečati pa je treba vse tri domove. Ostane še problem Krvavec. Glede tega je bilo že mnogo debate. Ali žičnico iz Kamnika ali iz Cerkelj. Nihče še ni odkril tretje možnosti dveh sedežnic iz Kokre. Iz Kokre vodi v Tiho dolino najkrajša smer do doma na Krvavcu. Tako bi dobila Ljubljana svoj smučarski raj. Zima na Krvavcu traja vsaj pet mesecev. Iz Ljubljane do Kranja je po cesti 30 km, iz Kranja v Kokro 20 km, se pravi z avtobusom pičlo uro vožnje. Tako bi dosegi t Kruauec iz Ljubljane v največ poldrugi uri. Prej ali slej se bomo morali lotili gradnje vsaj enega izmed teh naših poznanih smučišč. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst {ena stalna državna r.epI?f>2), tantka Branka Prelevič ki je po mnenju Gec* P obrambe drž. reprez in bodo zato njene Prip ^ intenzivnejše. Hkrati P , imela priložnost vigred ^ igralkami iz Slovenije 1D vatske. Joiiev>- Košarkarice bodo nad J j,, le trening v matičnih . ko bodo končane skupne ^ prave. V februarju p* jj. začela zvezna košarkars fJ. ga za ženske, ki bo v nah, kar je prvikrat, od** v Jugoslaviji igra kosa 4 Jugoslovanske košar y bodo imele v okviru Pr ^ za evropsko prvenstvo y tri mednarodne dvobcJ • t začetku aprila bodo '*r nijj, Avstrijo, bržkone v j0 Ob koncu istega meseca igrale s CSR na Hrvatdj 13. maja pa z repreze . Francije v Beogradu. ^ je vsako mednarodno te'aV- bodo reprezentantke pr,e{fn ljale skupno najmanj dni. . , nt «Tako bomo že P° jc{a- tudi ob mednarodnih jjj njih videli katere kan1m (|) so najboljše. Mislim, daj ^ najboljši način za izbim dej«1 dobre reprezentance«, J® zvezni kapetan Gec.. » * • .uve- Zadnji dan medrepub■■ ga ženskega košarkar® turnirja v Ljubljani je Hrvatske priredila ve .° a|Ite senečenje. Hrvatske '* j-r| so v zanimivi in borben^ premagale ekipo Srb'^iiv'0, ‘ je veljala za nepremagb ’j0 rezultatom 59:57. Slove" ,# premagale Srbijo II 2 ,rago tatom 59:50 in zasedle ^,„1 mesto. Tako je končm j. red naslednji: 1. SrbU8 'gp. Slovenija, 3. Hrvatska, bija II. KIHU ŠKE10 >0 t- predvaja danes 1’ ^ ob 18. uri lilm ' KINO PROSEK 19. t- * predvaja danes ob 19.30 uri JEZDI VADI® harvli* film Metro v lof Igra Robert predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri Ii"° ODPUSTI M Igralci: RAF VALLONE, ANTONELLA LUalD in TAMARA LEES. ljubezen Zgodba o ženi, ki je žrtvovala vse za ?GUY DE MAUPASSANT /jvl f lllll 128. I(LEPl STRIČEK) Zajecljal je: »Milostiva, dovolil sem si...* — vtem ko so mu oči še iskale gospodinjo. Podala mu Je roko, ki ji je s poklonom segel vanjo, m mu rekla: «Zelo ste ljubeznivi, gospod, da prihajate k meni na obisk* — in mu, tako govoreč, pokazala stol; ko pa je hotel sesti, Je kar padel nanj, ker ga je imel za mnogo višjega. Pogovor je bil utihnil. Ena od žensk je spet začela govoriti, šlo je za mraz, ki Je postajal hud, vendar ne dovolj, da bi ustavil epidemijo legarja ali vsaj omogočil drsanje. In vsaka je povedala svoje mnenje o tem nastopu zmrzali v Parizu, potem so pripovedovale, kateri letni čas je vsaki najljubši, z vsemi tistimi obrabljenimi razlogi, ki se valjajo ljudem po glavah kakor prah po stanovanjih. Vrata so nalahno zaškripala; Duroy Je okrenil glavo in skozi dve neposrebreni zrcalni šipi ugledal zajetno damo, ki Je prihajala. Komaj je prišla v budoar, je ena od obiskovalk vstala, segla vsem v roke in odšla; in mladi človek Je, medtem ko je šla skozi druge sprejemnice, z očmi spremljal njen črni hrbet, na katerem so se lesketali gagatni biseri. Ko se Je nemir, ki je bil nastal ob tej menjavi oseb, polegel, so Jele kar same od sebe, brez prehoda pretresati maroško vprašanje in vojno na Vzhodu, prav tako pa tudi zadrege Anglije na skrajnem koncu Afrike. Dame so razpravljale o teh stvareh po spominu, kakor da bi na pamet recitirale prikladno, svetsko komedijo, ki so Jo jo ze kaj čestokrat ponovile. Nov obisk Je prišel, majhna, nakodrana svetlolaska, na kar se je poslovila visoka, suha gospa srednjih let. In govorile so o tem, koliko upanja ima gospod Linet, da ga sprejmo v Akademijo. Novodoslica je bila trdno prepričana, da ga spodrine gospod Cabanoh-Leoas, avtor lepe prireditve Dona Quijota v francoskih verzih za gledališče. »Veste, prihodnjo zimo jo bodo igrali v Odčonu!* «A, res? Ta docela literarni poskus moram na vsak način videti.* Gospa Walt,erjeva je odgovarjala ljubeznivo, mirno in ravnodušno, ne da bi se kdaj le za hipec obotavljala ob tem, kar je bilo treba reči, kajti njeno mnenje je bilo vselej ze naprej pripravljeno. Vendar je opazila, da se mrao1., in pozvonila za svetilke, pri tem pa je ves čas poslušala kramljanje, ki se je cedilo kakor curek slezovega soka, in mislila na to, da se je bila pozabila oglasiti pri graverju zaradi vabil na prihodnjo veCerjo. Bila je za spoznanje pretolsta, še lepa, a ze v tisti nevarni dobi, ko je razsulo blizu. Vzdrževala se je z nego, previdnostjo, higieno in mažami za polt. Bila je videti v vsem modra, zmerna in pametna, ena tistih žensk, ki jim je duh takisto uravnan, kakor gredice na francoskem vrtu. Brez presenečenja hodiš po njem, a vendar nahajaš povsod nekaj mičnega. Bila je razumna, finega, tenkočutnega in zanesljivega duhč, ki ji Je nadomestoval domišljijo; dobra in vdana, je imela za vse ljudi in za vse na svetu neko mirno, široko dobrohotnost. Opazila je, da se ni bil Duroy še prav nič oglasil v pomenku, da ga ni bil še nihče ogovoril in da se je držal nekam nenaravno; in ker se gospe še zmeraj niso mogle odtrgati od Akademije, tega najljubšega predmeta, ki mu niso nobenkrat mogle priti na kraj, je vprašala: «In vi, gospod Duroy, ki morate biti o tem pač najbolje poučeni, komu pa vi dajete prednost?* Brez obotavljanja je odgovoril; »V tem vprašanju, milo-stiva, bi jaz nikoli ne gledal na zasluge kandidatov, ki so zmeraj oporečne, temveč na njih leta in zdravje. Ne vpraševal bi po njihovih pravicah, temveč po njihovi bolezni. Ne preiskoval bi, ali so napravili zaman prevod Lopeja de Vega, temveč bi se skušal poučiti o stanju njihovih jeter, njihovega srca, ledvic in hrbtnega mozga. Poštena odebelelost, korenita belja-kosečnost in posebno se začenjajoča se nepovezanost premikov bi pri meni stokrat več zalegla kakor štirideset zvezkov razprav o domovinski ideji v berberskem pesništvu.* To mnenje so sprejele z osuplim molkom. Gospa Walterjeva je smehljaje poprijela: »Zakaj le?» — Odgovoril je: »Zato, ker se zmeraj samo sprašujem, koliko užitka bi kakšna stvar utegnila povzročiti damam. In, milo-stiva, Akademija vas zanima res samo tedaj, kadar kak akademik umre. Več ko jih umre, srečnejše morate biti. Da pa naglo mrjo, je treba imenovati tiste, ki so stari in bolni.* Ker so bile še vedno nekoliko zavzete, je pristavil: »Sicer sem pa sam prav takšen kakor ve in v pariških novicah strašnd rad berem, da je kak akademik umrl. Prčcej se vprašam: ,Kdo pač pride na njegovo mesto?’ In si napravim spisek. To je igra, premila Igrica, ki se jo gredč v vseh pariških salonih slehernikrat, kadar premine kak nesmrtnik: ,Igra smrti in štiridesetih starčkov.’* Dame, še zmeraj nekoliko zbegane, so se vendar začenjale smehljati, tolikanj resnična je bila njegova pripomba. Končal je, vtem ko je vstajal: »Ve, milostive, ste tiste, k' jih imenujete, in imenujete jih edino zato, da bi gledale, kako umirajo. Izbirajte jih torej stare, prav stare, kar najstarejš'-morete, vse drugo vam bodi zmeraj deveta skrb.* Nato je kar najokusneje odšel. Komaj je bil zunaj, Je ena od dam izjavila: »Dečko e zabaven. Kdo pa je?» — Gospa Walterjeva Je odgovorila: »Eden od naših urednikov, ki je opravljal dosihmal samo drobno delo za list; vendar ne dvomim, da pride kmalu na konja.* Duroy jo je veselo, z dolgimi, plešočimi koraki mahal po bulvaru Malesherbes navzdol in mrmral pri sebi zadovoljen s svojim izpadom: »Dober začetek!* Tisti večer se je pobotal z Rachelo. Naslednji teden je bil imenovan za urednika «Dnevnlh novic* in povabljen h gospe Walterjevi na večerjo. Prčcej je spoznal zvezo med obema dogodkoma. *Vie Frangaise* je bila predvsem kupčijsko P°dJ Ja njen lastnik je bil denarnik, ki sta inu tisk T^ušnoS1 mandat služila za vzvod. Izbral si je bil dobr . q vrl®’, orožje in je zmeraj nastopal pod smehljajočo ni veltl -----— * * Viiuui J L ta* -- . M OLiP J II* uporabljal samo ljudi, ki jih je bil prej dodobra... drZni , skusil in ovohal, ljudi o katerih je vedel, da so ’ ih ves gibčni. Duroy, ki ga je imenoval za urednika a se mu je zdel dragocen dečko. aospod Bvof To delo je dotlej opravljal tajnik uredniš^ a\*nbert k gtl renard, star, brezhiben časnikar, točen in . tajpik V uradnik. V zadnjih tridesetih letih je bil ure koli sp., enajstih različnih dnevnikih, ne da bi bil v ce iz ur menil svoje poglede ali način delovanja. Prenaj kom«,in. ništva v uredništvo, kakor menjavamo restav:ra d prejs^^' zavedajoč, da kuha nima povsem istega °kusa. . gji je v Politična in verska načela so mu bila zmeraj tuj • lu in “■ t listu, naj je bil tak ali tak, uvaževan v svojem i ^ nlce ^ gocen zaradi svoje skušenosti. Delal je kakor . P r mu^bpii ne vidi, kakor glušec, ki ničesar ne sHsi, m jern P°,var, nikoli o ničemer ne govori. Vendar je,b l. za kako s m zelo pošten in bi se za nič ne bil dal zlorab bjj9 z ki bi se mu z njegovega stanovskega vicu ,. častna, pravilna in neoporečna. . bji že ?e jc' Gospod Walter ga je sicer čislal, vendar si j novice, t, krat zaželel koga drugega, da bi mu zaupal “ veStl Y,® jp so, kakor je pravil, mozeg lista. V njih se m občinstph v z njimi se razširjajo govorice, z njimi vpUv®* zaba^ gst0 na rentni tečaj. Med dvoje poročil o vef;f^l0 vrini^ *tnil svetski družbi moraš znati, ne da bi se kaj dvoUinb v9ti važno stvar, ki jo bolj namigneš kakor poveprek* vfr je treba ljudi navajati, da uganejo, kam njhče pletier tako, da se glas potrdi, ali zatrjevati tak , mor* t0 jame naznanjenega dejstva. V dnevnih no zanlma, vs« nik najti vsak dan vsaj eno vrstico, ki ga, vsakogari-.je, Pft jih vsakdo bere. Treba je misliti na vse in ^ podeieJ rl* družabne sloje, na vse poklice, na Pariz vseuči* vojsko in na slikarje, na duhovščino in ^ uradništvo in na kurtizane. (Nadalfevan^e